THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
MMMMMMMMH
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1
glasilo slov. katoliškega delavstva V ameriki in uradno glasilo dru2be SV. družine V ini iptit — S. p. družbe SV. mohorja V ch1qagi in zapadne slovanske zveze V denver. colo
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 119.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 30. JULIJA — THURSDAY, J ULY, 30, 1925.
letnik xxxiv.
Mussolini se boji luči.
ITALIJA IZGANJA ČASNIŠKE POROČEVALCE, KATERI NE PIŠEJO LE O DOBRIH DELIH FAŠIZMA. — POROČEVALEC CHICAŠKE "TRIBUNE" IZGNAN.
KRIŽEM SYETA
BRYAN NA MRTVAŠKEM ODRU.
Pogreb Bryana bo v petek. _
Ljudstvo trumoma obiskuje truplo moža, ki je branil poleg biblije tudi ameriško zastavo.
George Seldes, poročevalec chicaške "Tribune," ki se mudi že dalje časa v Italiji in poroča v Ameriko kar s svojimi očmi vidi, kar pa ni po volji diktatorju Italije Mussoliniju, za-Jo je dobil ukaz, da se mora iz Italije umakniti. Italijo je zapustil Seldes, ako ni nič spremenilo povelja, včeraj.
S tega poročila se da sklepati, kako se boji Mussolini luči. Zgodovina nas uči, da taka vlada, ki se boji ostalega sveta, kaj poreče o sistemu s katerim vlada, nima prave podlage za obstanek. Mussolini se boji luči, zaveda se svojega diktator-stva, zaveda se pa tudi, da ako bo njegova železna pest le malo omahnila — bo po njemu in tožba na tožbo se bodo kopičile — ljudstvo, ki ga danes slavi, ga bo jutri proklinjalo.
Mr. Seldes je zadnje dni po- 'naj obudi svojo zavest, da isto ročal v Chicago, da je italijan- (prodiranje prepreči, ska vlada nagovarjala ameri- !
Od vznožja hribov v Cum-
Dayton, Tenn. — Mrs. Bryan je izjavila, da bode pogreb pokojnega v petek v Washing-tonu iz presbyterianske cerkve na New York ave. na Arlington pokopališče.
Ljudstvo hodi trumoma od blizu in daleč izkazati zadnjo čast možu, ki je tako krepko branil biblijo — možu, ki je dejal temu ljudstvu naj se zaveda s kakšno silo prodira korupcija v Ameriki naprej in
—	Berlin. — Nemška banka je položila kot garancijo $1,-500.000 za izvažanje ruskega sladkorja. Pričakuje se, da bo letošnji pridelek sladkorja v Rusiji obilen, in da ga bodo veliko množino izvozili. Ta korak pa tudi pokazuje, da narašča zaupanje v ekonomično stabilizacijo Rusije.
—	Tokyo. — Japonsko. — Od tukaj poročajo, da se ameriškemu poslaniku Edgar A. Bankroftu zdravje polagoma vrača in je izven nevarnosti. Poslanik ie že več tednov na bolniški postelji.
—	Pariz. — Pariški listi izražajo sožalje k smrti Bryana. Spominjajo se, da ko je bil Bryan državni tajnik pod Wil-[ sonovo administracijo je bil on, ki je podpisal prvo noto na protest proti Nemčiji, ki je potopila Lusitanio.
—	Tokyo, Japonsko. — Premier Shidehara je izjavil, da smrt Bryana ni le udarec za A-meriko, temveč za celi svet, kajti on je pogumno podpiral zadevo svetovnega miru in medsebojnega prijateljstva. Do
PRINC RANJEN
V DVOBOJU.
Francoski grof zabodel ruskega princa v dvoboju, rana je baje nevarna. — Vzrok dvoboja osebni spor.
Pariz. — V bližnjem gozdu mesta Versailles'sta se-dvobo-jevala ruski princ Vladiiriir Troubetzkoy in francoski grof Stephen de Pighetti de Rivas
VELIKA AVTOMOBILSKA NESREČA.
Dogodila se je avtomobilska nesreča, ki je zahtevala pet žrtev. — Avto v katerem so se vozili je bil zadet od vlaka.
Vincennes, Ind. — Hudo bo na svetu, ko se bodo vozili ljudje po ulicah z vozmi brez konj. Tako so dejale naše stare ma-
so. Ko sta četrtič naskočila e- mice in niso se motile. Nepopis
Ijivo je gorje, katero je že povzročil avto — a krivdo Je seveda za pripisovati največ neprevidnim voznikom.
Iz Vincennesa poročajo o pretresljivi nesreči, namreč pet čl anov družine, oče, mati, dva dečka in ena deklica so bili na
den proti drugemu je princ od-skočil zadet s sabljo v roko, rana je baje tako nevarna, da bodo princu najbrže morali roko odrezati.
Vzrok spora, ki je privedel do dvoboja je osebni in ni objavljen.
Ruski princ je star 55 let, j mestu mrtvi ko je v njih avto znamenit vsled junaškega čina, zadel vlak na križišču, 15 milj ki ga je izvršil za časa ruske re- j od tukaj. Oče J. H. De vine star volucije, ko je kot admiral re- 45 let, mati 42 in sinčka 5, ozi-šil eno bojnih ladij, katero so roma 3 leta, hčerka pa 11 let. že imeli boljševiki v rokah. Njih dom je bil v Boxville, Ky.
Iz Jugoslavije.
SPOMENIK VSEM V SVETOVNI VOJNI PADLIM VOJAKOM POKOPANIM V MARIBORU. — NESREČA NA SAVI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
amen
škega poslanika v Rimu, naj po-	. , . .	»^WLw,
sreduje, da bo Seldes zapustil ! glands, kjer je pokojni pre-	e ■ ■
Italijo. In vse to radi tega. ker, »vel svoje zadnje dm, priha- no s- JjQ	1
poroča resnico; a kakor pra.! Jajo kmetje semkaj, da obisce-i _ » ' J * ^
,,::A f^ofi "Wv ,, jo truplo moža, kateri jim je bil!	, .! . ,
mjo fasisti, ker kaze Italijo \ Jf ^ . _ ^_____J. ^ , sem posebnih železniških
najslabši luči."
Včeraj so se sestali skupaj vsi v Italiji se nahajajoči ameriški časniški poročevalci v protestu proti povelju za izgon tovariša. Ostro so obsojali postopanje fašistovske vlade. Tega protesta se pa nista vdeležila poročevalca za "Associated Press" in "New York Times," katera sta Italijana in niti ameriška državljana.
Glede na ta ukaz je chicaška "Tribuna" poslala v Washington brzojavko, v kateri izraža bojazen, da je življenje poročevalca Seldesa v Italiji v nevarnosti. Poživlja ameriško vlado, naj obvesti tozadevno ame-ršikega poslanika v Rimu, da izposluje na merodajnem mestu za Seldesa potrebno varstvo.
Odgovor državnega tajnika Kelloga se glasi, da do sedaj se ni Seldesu še nič žalega pripetilo, in da naj zapusti Italijo najkasneje do 4. avgusta. -o-
O-
tako pri srcu. Komur pa ni da-! T'" »"«*"»«■ ^i^msK.n voz; na prilika, da bi se podal Mlb0?01na. JaP°™kera opremili z j pot, pa s sosedi govori o nje.| P°trel>nimi radio aparati, ki bo-
govern delu.	' ,do na razPol*go potnikom. A-
ko se bo obneslo, še nI znano.
Princa je pozval na dvoboj šele 21 let stari plemenitaš stare francoske družine grof de Rivasso.
Oba nasprotnika sta nad šest čevljev visoka. De Rivasso je mlad in vročekrvn, kar mu je pomagalo do zmage.
-o-
Družina se je vračala proti domu iz Indianapolisa, kjer se je nahajala na obisku pri sorodnikih, ko jih je doletela nesreča.
Mrs. La Follette ne bo kandidirala.
"The Tennessee Case," je
— St. Louis. — John B. Ne-
govor, katerega je bil pripra- ukum iz Hollywood, Cal., se je vil, da bi ga izvajal v procesu spustil s padalno pripravo iz proti evolucijonistu Scopesu, visočine 1500 čevljev iz letala
kar pa mu je bilo zabranjeno.
na zemljo. Priletel je pa tako
vdova Mrs. Bryan javnosti.
-o-
Grčija se boji Jugoslavije.
Rim. — Od tukaj prihaja poročilo, da so nastale med Jugoslavijo in Grčijo zelo napete
Rokopis tega govora je dala; nesrečno, da je bil na mestu
mrtev. Nesreči je bilo priča 2500 ljudi.
— Admiral Henry H. Hough j je bil imenovan poveljnikom ameriških topovnih čolnov, ki se nahajajo v veliki reki Yang-| razmere. Poročilo pravi, da je tze na Kitajskem. Nalogo ima ! Grčija v strahu pred Jugosla-; skrbeti za varnost ameriških tr-vijo, kajti slednja se hoče raz- govcev in misijonarjev, širiti, to pa sklepa Grčija iz dejstva, ker je poslala Jugoslavija vojaško poslanstvo v Turčijo in odredila, da se bodo ob-državale letošnje vojaške vaje ob grški meji.
Tihotapsko letalo.
Kalamazoo, Mich. — Nesreča z letalom odkrila tihotapstvo žganja po zraku iz Kanade v Chicago. V Kalamazoo je bil letalec takega letala radi defekta pri stroju primoran se spustiti na zemljo. Pilot pa ni čakal, da bi mu prišel pomoč, temveč je naglo neznano kam pobegnil. Ko pride šerif na lice mesta in pregleda kaj je z letalom, je našel tam 100 kvortov žganja, katerega je tihotapski letalec nameraval vtihotapiti iz Ontario v yChi-cago.
V ročni torbici na letalu so| našli nekatere osebne stvari pilota, ki značijo, da je pilot iz Chicago in da se je spustil v zrak v Windsor, Canada.
Žganje je bilo skrbno zavito in je imelo na listkih letnice od 1915. in 1919. Ljudje so rekli, da so to letalo že večkrat opazovali, ko je letelo prav nizko, in sicer proti jugo-zapadu.
V. Španiji odkrili dragocene slike.
Madrid, Španija. — Španska je, kakor pravijo izvedenci zakladnica umetnosti in slik, ki so redke in malo kje za dobiti. Sedaj so zopet našli tukaj več znamenitih starih slik, velike vrednosti.
Neko sliko, katero hranijo sedaj v muzeju so našli v nekdo na kem hlevu pribito na vratih, delo je imenitno in kakor sodijo od šestnajstega stoletja. Sliko sv. Mihaela, o kateri trdijo, da je od leta 1480. so našli v neki bolnišnici v Zafra, katera je tudi redkost.
Saarski rudarji na stavki.
Saarbrucken, Nemčija. — V tej rudarski kotlini je izbruhnila stavka premogarjev. 70.-000 mož je odložilo delo. Spor je nastal vsled padca franka, kajti večina rudarjev y tej kotlini dobiva plačo v frankih. Zastopniki rudarjev so šli v Pariz, na konferenco z delavskim ministrom.
, , , , ! Washington. — Mrs. Robert Napad na francoske komuniste. T P „ ,, ___, . . . ___ ,
iT .	, . . . , A. . iLa Follette ie podala iziavo, da
Pariz. — Vladni detektivi so
napadli komunistični glavni stan, a kakor pravi poročilo, z malim vspehom. Komunisti so bili posvarjeni po svojih tovariših, ki so v službi na takih mestih, da jim j,e znano tudi gibanje detektivov. Poskrili so vse dokumente, ki so bili velike vrednosti za njih delovanje in j ko so prišli možje postave, nišo našli ničesar, kar bi bilo v očesu postave proti postavnega. Pač pa so dobili neke letake, kateri poživljajo narod naj nasprotuje proti klanju v Maroku in proti zlatemu posojilu. Ker pa je vsakemu prosto izražati svoja mnenja, ni na tem 1 nič kaznjivega. Našli so pa tudi pismo iz glavnega stana tretje internacionale" v Moskvi, kar je vsaj dokaz, da so francoski komunisti v zvezi z Moskvo.
Znano je tudi, da so dobili francoski tovariši iz Moskve od tretje internacionale od meseca aprila $250.000 v propagandne s vrhe.
Tokyo pozdravlja Amerikance.
Tokyo, Japonsko. — Na Japonskem se nahaja 11 ameriških kongresnikov s svojimi družinami, ki pa se že vračajo in bodo pred odhodom v domovino obiskali tudi mesto Tokyo. Od tukaj poročajo, da bodo A-merikanci gosti princa Tokuga-wa in drugih višjih državnikov, in da bodo nad vse sijajno sprejeti.
Velikanski gozdni požar v Nemčiji.
Berlin. — Od tukaj poročajo o strašanskem gozdnem požaru v Lunenbergerheat, 12 milj od Hanovera. Gori že par dni in oblaki dima se dvigajo visoko v zrak, delo gasilcev je silno otežkočeno vsled dima. Vojaki so poslani na lice mesta, da pomagajo domačinom ogenj omejiti.
Francozi odlašajo plačilo Angliji.
London. — Francoski zastopniki so prispeli v London v svr-ho pogajanja poravnave dolga Angliji, ki ji ga dolguje Francija. Francija išče daljšega roka, v kar pa ni pri volji Anglija privoliti. Anglija je mnenja, da je Francija v stanu poravnati dolg Angliji, kakor tudi Ameriki, in sicer po $50,-1000.000 letno.
236 "kickerjev" obsojenih v enem dnevu.
New York. — Pretečeni pon-deljek je bilo v New Yorku 236 kršilcev prohibicijske postave pred sodnikom Garvinom. Sodnik je delil kazni po zasluže-nju, in sicer od $20.00 do $200.-00. Skupna svota, ki so jo plačali "zločinci" je nanesla na $8075.
-o-
ne bo kandidirala za mesto v senatu, katero je imel nje umrli soprog. V izjavi na ženske organizacije je navedla, da lahko veliko več koristi progresivni stvari s tem, da objavi življenjepis njenega soproga od leta 1912. do časa njegove smrti.
Poročilo pravi, da bo R. La \Follette Jr. kandidiral za mesto senatorja.
Novi ameriški poslanik v Romuniji.
Bukarešta, Romunija. — Semkaj je prispel novi ameriški poslanik William Smith Cul-bertson. Ker se pa kralj nahaja na potovanju, ni še prevzel svoje posle in se do povratka kralja le zabava in proučuje tamkajšne razmere. Rad bi o-stal nepoznan začasno, a vedno naleti na kakšnega prijatelja, ki ga nadleguje.
Romunski finančni minister Vitela Bratianu je podal dolgo izjavo, v kateri izraža upanje, da mu bo mogoče najeti v Ameriki nadalnjega posojila za državo.
Rusi in Poljaki v spopadu.
Dunaj. — Rusko-poljska meja je zopet bila prizorišče spopadov med poljskimi in ruskimi stražami. Rusi so nameravali podtakniti ogenj neki leseni utrdbi, kar so pa poljske straže zabranile in pognale napadalce preko mejč^ Na obeh
Spomenik padlim vojakom.
V Mariboru hoče postaviti posebni odbor spomenik vsem v svetovni vojni preminolim vojakom. Izdali so v ta namen oklic, ki navdušuje in spodbuja Mariborčane, da se bo načrt tudi v resnici izpeljal. Poživljajo, naj se poprimejo dela vsi, kajti lep, mogočen mora biti ta spomenik, ki bo pozabljenim vojakom slavo in mestu Mariboru ter njegovemu okraju v čast.
Resnica je, da drugod žrtvujejo svojci, državne oblasti, občine in društva veliko več za spomenike padlim vojakom.
Nesreča na Savi.
Mladina ob Savi je preložila svoj šport na vožnjo po reki. Ali Sava ima svoje muhe. Dne 28. m. m. je bil zopet poln čoln deklic pri Tacnu. Sala je spravila čoln iz ravnotežje. Deklice so poskakale v vodo ih se s težavo rešile, posebno dve. Eno, Marijo Cižman, enajstletno, je pa voda odnesla.
-o-
Železniška nezgoda v Turopo-Iju na Hrvatskem.
1. julija ob tričetrt na 8 je zavozil potniški vlak na stranski tir in se tam zaletel v prazen voz. Vlak je močno pretreslo, da so leteli zavoji in kovče-gi s polic. Voz se je zvrnil na stroj. K sreči je strojevodja vlak takoj zavrl, sicer bi se zgodila lahko velika nesreča. Tako je pa samo polovica stroja skočila s tira. Po treh urah je prišla zasilna lokomotiva in odpeljala vlak dalje. Potniki so zamudili zvezo v Zagrebu in morali tam precej časa čakati.
-o-
Umrli so v Ljubljani:
Angela Kolenc, kočarica, 29 let. — Janez Boris Brandstat-ter, novorojenček, 3 dni. — I-vana Smole, delavka, 48 let. — Terezija Valant, užitkarjeva žena, 73 let. — Ivan Maček, novorojenček, sin hotelskega kurčaja, 3 dni. — Fran Šurk, dninar, 41 let. — Marija Šiška, vdova železn. sprevodnika in hišna posestnica, 64 let. — Josip Juvan, rudar, 54 let. — Peter Kosem, dninar, 26 let. — Ana Jereb, hlapčeva žena, 57 I let.
Eksplozija ročnih granat in druge vesti.
Na Humu pri Sarajevu je nastala eksplozija v skladišču municije. V zrak je šlo 8000 ročnih granat in 800 kg. smodnika. Ena oseba je prišla pri razstrelbi ob življenje.. V mestu je od eksplozije popokalo več šip. Nesrečo je povzročila za-nikmost pri shranjevanju vojnega materijala. — Obrtna razstava v Ljutomeru. Odbor o-brtne razstave v Ljutomeru se je sporazumel z odborom kofa, jahača in vozača v Ljutomeru, da bo odprl razstavo dne 9. av gusta t. 1. — Lep jubilej. 30-;letnico vodstva učiteljskega u-dj-uženja je slavil eden najo-kličriejših organizator učiteljskih organizacij g. Luka Jelene i v Ljubljani. — Izvozne carine se bodo znižale za 50 odst., ker želi vlada zlasti povečati izvoz živine in mesnih izdelkov. — Epidemija tifusa na Vranskem; pojavilo se je več slučajev. Zdravniški krogi so vsled tega silno vznemirjeni. — Smrtna kosa. V petek dne 10. julija je umrla v celjski bolnišnici Magdalena Atanasovič, hčerka trgovca iz Strumice v Južni Srbiji. — Trgovec^ Milevski iz Celja je odpotoval neznano kam v širni svet, poprej pa še kasiral večje svote za svoje blago, ki ga je jemal na upanje. Za njim je odšla tudi njegova soproga.
-o-
Mlada Slovenka izginila iz Zagreba.
Na zagrebški policiji je prijavila Elizabeta Kranjc, sopro-jga železniškega uradnika iz Maribora, da je njena hčerka Kristina, rojena leta 1907., izginila iz Zagreba. Sumi se, da jo je odvede! neki moški.

p .	,	straneh je bilo nekaj mrtvih.
™ f vJi"* °r° ' . Poročilo pravi, da se taki spo-Chicago, 111. — Anna De mo-,	, . . , T , . .
naco, star* 4 leta, na 3106 W.'^ d0gajaj° sk°r° VSakl te"
Randolph cesti je prišla do epoljska in ruska v)ada sta si
zveplenk, s katerimi se je lgra-
Znamenita arheološka odkritja.
Muzej v Sarajevu, ki je eden izmed najbogateljših v naši državi, je š zadnjih tednih pridobil izvanredno redko in, dragoceno starino. V bližini kraja Orašje v Bosni so izkopali veliko naselbino, ki izhaja obilno predmetov za vsakdanjo rabo. Največ senzacija pa je odkritje nadvse vredne in dragocene rimske kolonije.
la, pri čemer se ji je vnela obleka in predno je prišla pomoč je že bila vsa opečena. Prepeljali so jo naglo v bolnišnico, kjer je pa takoj izdihnila.
— Escanaba, Mich. — John Dillon, star 68 let iz Chicago, 111. se je tukaj ponesrečil z avtomobilom, bil je na mestu mrtev.

pa vzlic temu naklonjeni in taki obmejni spopadi ne učinkujejo na prijateljske odnošaje med obema državama. Navadno imenuje Poljska kakor tudi Ruska vlada preiskovalno komisijo, ki stvar preiščejo na licu mesta in se vedno z lepim poravnajo.
egr Širite list "edinost"
Zanimiv pogreb ponesrečnega športnika
I. Jerkala je videl Maribor 2. julija ob pol 5 popoldne. Za krsto, ki so jo peljali iz bolnice na kolodvor, se je peljalo 8 avtomobilov in 11 motornih koles, drugega občinstva pa nobenega.
js^ širite list "edinost*
Vlak povozil dete.
Med prosta jama Srim in Ja-blanica^e^njt progi Mostar-Sa-rajevoHrftrfc povozil neko triletno dete, igrajoče se ob progi.
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO.
AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne rrett s pošto in zanesljivimi bankami % starem kraju in naše pošiljatve so .dostavljene prejemniku na dom ali al zadnjo pošto točno in brez vaakečt odbitka.
Naie cene za pošiljke v dinarjih ia B-rah so bile včeraj sledeče: Skupno ■ poštnino:
500	— Din..................$ 9.55
1,000	— Din..................$ 18.75
2.500	— Din..................$ 46.75
5.000	— Din..................$ 93.00
10,000	— Din.'................$185.00
100	— Lir ____....	$ 4.45
200	— Lir ................$ 8.55
500	— Lir _____...	$ 20.50
1,000	— Lir ................$ 39.75
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. aB nad 2,000 Lir poseben popuat.
Ker se cena denarja čestokrat nja, dostikrat docela nepričakovana je absolutno nemogoče določiti cen* vnaprej. Zato se pošiljatve nakaraj* po cenali onega dne. ko mi sprejm« mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TU® V JUGOSLAVIJO IN SICER Pt. POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV-NO. .
Vse pošiljatve naslovi.e na—SLO VENSKO BANKO
zakrajsek a c
455 W. 42nd ST., NEW Y



...... T

'AMERIKAN SKI SLOVENEC" TS "EDINOST"
Ameriki. Amerikanald Slovenec ustanovljen bta 1891. Edmoat leta 1914.	^
The first and the oldest Slovenian CrtboHc Newspaper in America. . Amerikanaki Slovenec established 1891. Edinost 1914. Uhaja vsaki torek, sredo, Četrtek in pet^k.
Issued every Tuesday; Wednesday, Thursday and Friday. -PUB LI S HE D BYi-
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, DL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom aa zahtevo. Advertising rates on aplicatioa.
■AROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ..................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol l^a ........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$400
"	For United States per half year ..................$2.00
"	For Chicago, Canada and Europe per year ... .....$4.75
"	For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopisa brez podpisa se ne ozira.
Entered as second das matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-taire. 111., under the act of March 3rd 1870._____
kusi, da bi omamili in pridobili s svojimi radikalnimi idejami delovno ljudstvo zapadne Evrope, takoj obrnil vso svojo pozornost na Daljni Vzhod na Kitajsko. Tam se nahaja nezaveden narod, ki šteje nad 400 milijonov. Ako se te ljudi tranira po novejših načinih in kombinira z veliko Rusijo, bi taka kombinacija predstavljala velikansko vojaško moč, ki bi bila v- stanu kljubovati svetu. Zato so boljševiki zasnovali nove načrte, pridobiti Kitajsko in z njo iti po kostanj v žerjavico.
Po neuradnih poročilih se čuje, da je Rusija določila velikanske svote denarja boljševikim agentpm, ki preplavljajo Kitajsko; prirejajo širom dežele predavanja, kjer dokazujejo, da je Kitajska dežela, katero rabijo tujci za samo izkoriščanje itd. Kitajci ta nauk hitro sprejemajo nase. Zadnji upori so že znaki boljševiškega podpihovanja. Ker boljševiki baje vidijo v tem svojo bodočnost, baje nameravajo vzeti v Rusijo več tisoč mladih kitajskih dijakov, kjer jih bodo na lastne rtiske stroške vzgojili za apostole komunizma. Ko bodo te dijake potem nazaj poslali na Kitajsko, jih bodo podpirali finančno, da bodo med svojim narodom vodili propagande za komunizem in propagando proti tujcem. S to idejo in s temi načrti upajo boljševiki zanesti sovraštvo do Japonske, katero bodo s Kitajsko pomočjo ^efcega dne premagali. Ko to dosežejo se bo ost njih politike tobrnila proti evropejcem in tedaj pravijo razni opazovalci tega gibanja, da bo objela svet nova svetovna vojna, še strašnejša kot zadnja, in v nji bo igralo glavno vlogo rumeno pleme.
William Jenning Bryan.
V nedeljo dne 26. julija 1925. je švignila v svet vest, da William Jennings Bryan-a ni več med živimi. Zadela ga, je kap in bil je na mestu mrtev. Našli so mrtvega in sicer ga je našel njegov šofer mrtvega v postelji.
William Jennings Bryan je umrl v starosti 65 let. Rodil se je 19. marca 1860 v Salem, 111. Študiral je v Jacksonville, 111. na Whipple akademiji in na Union Law College,v Chicago. Pozneje se je preselit v Lincon, Nebr. Tam je začel posegati v politiko in dosegel velike vspehe. Leta 1890. je bil izvoljen v kongres in leta 1892. je bil ponovno izvoljen za kongresnika. Leta 1896 je bil nominiran na demokratski konvenciji v Chicago za predsedniškega kandidata. Leta 1898. je bil imenovan polkovnikom znanih tretjih prostovoljcev države Nebraska. Leta 1900 je bil ponovno nominiran predsedniškim kandidatom v Kansas City. Leta 1905. in 1906. je potoval okrog sveta. Leta 1908. je bil zopet nominiran via demokratski konvenciji v Denver, Colo. Leta 1912. je prevladoval na demokratski konvenciji v Baltimore in njegova zasluga je bila, da je bil nominiran predsednikom pokojni WoQdrow Wilson. Ob nastopu Wil-sona je bil imenovan po Wilsonu, za državnega tajnika, kateri posel je vodil do 9. junija 1915. Tedaj si je ustanovil dom v Floridi, kjer je živel mirnejše življenje in svoj čas pa je posvetil pisanju. Spisal je več knjig med katerimi sti tudi knjigi "The Menace of Darwinism" in " The Bible and its Enemies." Leta 1924. je bil zopet na demokratski konvenciji v New Yorku in je povzročil mnogo viharnih dni na konvenciji. Letos je bil vodilna sila proti Scopesu pri znanem evolucijskem procesu v Daytonu, ki se je vršil te dni.
William Jennings Bryan je bil velik učenjak in velik državnik, kar mu priznavajo tudi njegovi največji nasprotniki v življenju. V svojih idejah je bil včasih resničen čudak, in* demokratska stranka je včasih trpela radi njegovih idej. A na drugi strani je imel pokojni Bryan veliko dobrih lastnosti in občudovanja vrednih zmožnosti. V svojem prepričanju je bil odločen in neustrašen. Zlasti zadnji evolucijski proces v Daytonu, ga je pokazal v vsej njegovi neustrašenosti.
Bryan je bil obenem tudi velik patrijot in velik izkušen državnik. V političnem življenju je storil silno veliko za pov-zdigo Združenih držav in zato bo tudi on ostal v dobrem spominu v zgodovini Združenih držav. Je resnica, da jo je tupatam zavozil — a če pomislimo, zavozi jo vsak. A med vsem je izvršil tudi veliko dobrega in to mu bo delalo v zgodovini časten spomin. .	-
Dr. v. Meriol:
MED SLOVENCI
V AMERIKI.
Kitajci orodje boljševikov.
Stremljenje boljševikov, da bi strmoglavili svet in dobili vodstvo sveta še ni pojenjalo. Zidje boljševiki gojijo prav močno upanje, da pride dan, ko se bodo vsedli na vrh svetovne slave in bodo diktirali svetu po svoji volji. Deluje se tajno a sigurno. Za debelim in visokim kitajskim zidom se vodi močne propagande v ta namen. Boljševiki vedo, da edino s surovo silo bodo vspeli in bodo v stanu postaviti svojo moč na svetovni tron. Zatq so tudi takoj, kakor hitro so uvideli, da so vsi njih poiz-
Stopal sem pred meseci po Gay Street v Baltimore. Začul sem znano melodijo "Po jezeru." Slišal sloveuske besede. Vstopil sem. Na slovenski pozdrav mi je odgovoril češki bratski "Nazdar!" Sprejeli so me najljubeznivejše, ali Slovenca med njimi nisem našel.
t
Ustavil sem se v Chicago pred malo trgovino. Naslov nad vrati je govoril, da mora biti lastnik Slovenec, ali vsaj potomec slovenskih prednikov. I Nagovorim mladega fanta v ti> jgovini v slovenskem jeziku. |Vprašujoče me pogleda in odgovori angleško, da me ne razume. Pokliče starejšega moža in ga predstavi kot svojega o-četa. Pristen Kranjec z Dolenjskega, čeprav gladko obrit. Govori čisto slovenščino, seveda tu in tam mora pokazati, da je dobro podkovan tudi v angleščini. V mladih letih ga je zanesla u-soda v Ameriko. Imel je namen zaslužiti nekaj denarja in se v par letih povrniti v domovino, kjer bi si v svoji dolenjski vasi postavil svojo domačijo. Pa se je premislil. S prva mu v Ameriki ni šlo dobro, moral je delati, kot ni delal nikdar v domovini, s časoma se je stanje zboljšalo; tekla so leta, oženil se je, napravil si novo domačijo med tujci, privadil se je na nove razmere, ničesar več ga ne vleče nazaj v Dolenjske hribe, v rodno vas. Da, želel bi pač videti še enkrat ono nepozabno sliko iz mladostnih spominov, videti rodno kočo, ali ostati tam, tega ne!
Ali kaj pišete domov?
Pisal sem prva leta pogosto, pozneje redko, vojna je pa tudi to ustavila; vem samo, da so se razmere doma zelo spremenile, da so veliko trpeli v zadnjih letih.
Zakaj pa ne učite svojih o-trok slovenskega jezika? Ali ste res že popolnoma pozabili, da ste nekdaj peli: "Slovenec sem,'' da ste obljubljali materi pri odhodu, da ne pozabite nikdar na dom, da bodete vedno spoštovali slovenski jezik. Kaj bi porekli sedaj Vaš oče ali mati, ko bi z njimi ne mogli niti govoriti ?
O, saj sem učil otroke, ko so bili majhni. Znali so dobro slovenski, pa veste prišla je šola; vse je angleško, angleška družba, tu naokrog ni " nobenega Slovenca. Minula so leta, otroci so si našli službo — povsod samo angleščina — in pozabili so, da so nekdaj znali slovensko.
Ali kaj veste, kje imajo Slovenci kakšna društva tu v Chicago ? Nič ne vem, nikamor ne zahajam, nimam časa, veste. Vem pač za poljska in češka društva, katerih je tu okoli mnogo. Mogoče bi Vam tam povedali.
Kaj pa, ali nimate kak slovenski časopis ali knjige v hiši*? Saj menda čitati še znate? Prva leta po prihodu sem pač večkrat bral časopise, pozneje jih je bilo včasih težko dobiti, pa moral sem se dobro naučiti angleščine, ker1 to zahteva "business." zato je tudi to ponehalo. Otroci pa prinašajo le angleške časopise in knjige.
Poslovil sem se. Težko mi je bilo pri srcu : povesila se je vejica zasajena v polje tujine, sama brez moči.
Praznovali so konec šolskega leta na slovenski soli. Polna dvorana, premajhna, da bi sprejeli mnogoštevilno občinstvo. Veseli obrazi, slovenska govorica.
Raz oder je donela slovenska pesem iz mladih grl. Ponesla me je nazaj v domače hribe, v tista leta nežne mladosti, ko smo hodivali preko njiv in travnikov v šolo in iz šole, skakali čez jarke, igrali se na livadah, ne zavedajoč se srečnih dni. Tudi tu otroci, sicer elegantno.
velikomestno oblečeni, ali kljub temu otroci slovenskih stari-šev, pojoč slovenske pesmi.
Izgovarjava v splošnem pravilna, naglas tu in tam malo drugačen, zdaj pa zdaj kakšen angleški i^raz — ali vendarle slavnosten večer slovenske mladine.
Predstava in prizori povzeti iz življenja slovenskega kmeta
in obrtnika pričali so, da se sta-riši in otroci zavedajo, da so potomci preprostega slovenskega naroda, da so ponosni na svoje prednike, da so trdno odločeni ne pozabitr materinega jezika. In kot se je slovenski narod stoletja vspešno boril za mili svoj jezik in bo tudi v bodoče znal pridobiti svojemu jeziku vse pravice, katere mu pripadajo, tako je večer slovenske mladine v Chicago pričal, da slovenščina med Ameri-kanci še ni izumrla, da se slovenska zavest krepi, da je najboljši pripomoček zato — slovenska Sola.
Prijatelji, našli ste pravo pot, le po njej naprej!
ZAVAROVANJE"
PROTI VREMENU.
Zvezni vremenski urad opisuje razne zanimive vrste vremenskega zavarovanja, ki so v rabi pri ameriških zavarovalnih družbah. Najstarejša vrsta odločno vremenskega zavarovanja v Združenih državah je
tve ni še toliko v rabi, ali se tudi godi tupatam. Škode radi bliska so navadno zapopadene v zavarovanje proti ognju. Sklepajo se tudi zavarovanja najbolj čudne vrste, tako na pr. se je nekdo zavaroval proti oblačnemu nebu za Časa soln-čnega mrka. V dvjeh slučajih je bilo sklenjeno zavarovanje proti pomanjkanju snega — v enem slučaju se je zavarovala neka kinematrografična družba, ki je rabila sneg Za posnemanje nekega pribora, v drugem slučaju je šlo za neko podjetje zimskega športa v Minnesota
MORTALITETA OTROK . V AMERIŠKIH MESTIH.
Ameriško udruženje za zdravje otrok je ravnokar izdalo svoje letno poročilo o mortali-teti otrok v ameriških mestih, katerih prebivalstvo presega 10,000. V Združenih Državah je 701 mest, ki spadajo v ta razred, ali na razpolago so le poročila iz 629 takih mest. Povprečna detinska mortaliteta (razmerje smrti izmed vsakih tisoč otrok pod enim letom) znašala je za 1. 1924: 72.2 nasproti 78 v letu 1923. Najmanjše razmerje smrti je bilo 20 v mestu Albany, največje pa 153 v mestu Charleston, S. C. To pomenja, da sta v Albany
} zavarovanje žetve proti toči. L. . , 1924. je zavarovalnina proti lznfd vsaklh s]0 «v«rojenih o-
toči znašala vsega skupaj 40(! *fok umrla ,e dva' Predn0 sta
dosegla starost enega leta, do-
čim jih je v Charlestonu umrlo
miljonov dolarjev, in polovica te svote je bila zavarovana v državah Kansas, North Dakota in Iowa.
Zavarovanje proti viharjem in tornadom znaša sedaj več kot 30 miljonov na leto. Odkar je tornado razsul del Loraina in nedavno nekatera mesta v Illinoisu in Indiani, se je povpraševanje po zavarovanju te vrste kar podvojilo. Nekatere banke in hipotekarne (mortgage) družbe sedaj zahtevajo tudi zavarovanje proti viharjem poleg zavarovanja proti ognju.
Imamo tudi zavarovanje proti dežju. Ali ta vrsta zavarovanja se razlikuje od drugih vrst v tem, da ne zavaruje proti škodi lastnine. Namen tega zavarovanja je, da se pred škodo zavarujejo prireditve in trgovska podjetja, ki so odvisne I od pritoka občinstva in ki bi trpele veliko škodo, ako bi deževalo. Zavarovalna polica u-tegne ppkrivati tako kratko dobo kot so tri.ure — dovolj časa za dirko, športno tekmo ali slič-no prireditev. Prodajalci na semnjih in detaljne trgovine, trgovine, ki oglašajo špecijalne razprodaje, dostikrat se zavarujejo proti dežju za oni dotič-ni dan.
Zavarovanje proti slani je precej v navadi pri sadjerej-cih. Splošno zavarovanje že-
čez 15 za vsakih sto. Izmed mest, ki imaj* čez 250,000 prebivalcev, ima Seattle najmanjšo mortaliteto (45 na vsakih tisoč), največjo pa Pittsburgh (92). Izmed mest s prebivalstvom od 100,000 do 250,000, najmanjše razmerje smrti izmed pod enim letom ima Cambridge, Mass., (namreč 12 za objavil tudi ta le dogodek. — vsakih tisoč), največje pa San Takoj po premirju so ameri-
V San Francisco pravijo, da je neki prijatelj kupil od nekoga opico. Cemu, tega ni vedel nihče. Kak'mesec za tem, ga je obiskal eden izmed njegovih prijateljev* v, njegovi hiši zunaj mesta. Med drugim ga je tudi vprašal, kje ima opico. Smehljaje ga je prijatelj peljal na vrt. Na visokem kolu je sedela, privezana za noge. Nerazumljivo, je dejal obiskovalec ter zmajal z glavo in pogledal začudeno prijatelja. Končno se mu prijatelj nasmeje in reče smehljajoč se: "Glej, takoj tu za plotom teče železniška proga. Dnevno vozi po njej 34 tovornih vlakov polnih premoga, veliko prevozov sem in tja. Na vsakem vozu sedi po en železničar. In vsak železničar hoče dražiti opico in meče nanjo premog. Toda, do danes jo ni še nihče zadel, hvala Bogu. Jaz pa sem zadnji teden spravil že 6 tonov premoga v svojo "Jov po." — Tako torej si je ta navihan kaliforničan rešil vprašanje, kako priti prav poceni do premoga.
* * *
Spokomica v Coolinwoodu priporoča naj vsak najprej pred svojim pragom pomete. Sedaj se je vendar le ta rdeča r Spokornica domislila pravega -pregovora. Zakaj se ni že takrat domislila, ko je prvi dopis poslala v Prosveto iz Collin-wooda. Zakaj pa ne pusti dru- = ge ljudi pri miru, ki jo nič ne prosijo in ona vedno čez druge prage skače. — Collinvvood-
ska baklja—
* * *
Prispevano iz Cicero. — V tet-ki Prosvetki, večkrat čitam dogodke. Pazno zasledujem, ke-daj bo ta naš "učeni" Molek
Antonio, Texas, namreč 139.
DRŽAVNI URAD ZA ŽEN SKE IN OTROKE V PENNSYLVANIA
V pennsylvanijskem depart-mentu za delo in industrijo je bil začenši od meseca julija u-stanovljen "oddelek za ženske in otroke."
Naloga tega novega državnega urada bo iskovanje razmer, pod katerimi delajo ženske in otroci, in upravljanje vseh državnih zakonov, ki se tičejo žensk in otrok. Miss Charlotte Carr, ki je bila poprej vslužbe-na v newyorxkem državnem u-radu za ženske v industriji, je bila imenovana za načelnico novega urada.
iške Slovence navdušili rdeči socialisti za starokrajsko siročat, za Primorje in Goriško, da se jo reši iz italijanskih krempljev. Rekli so tudi, da bodo Jugoslovanom dobili republiko. Rekli so, a zato je saj veste treba grošev, na svetu brez grošev se nič ne doseže. In res narod je dal okrog 60 tisočakov. Denar pa ni šel za rešitev Primorja in Goriške ne za jugoslovansko republiko, marveč za rdeče tiskarne v stari domovini in za deloma rdeči tisk v Ameriki. Za stavkujoče majnarje ni bilo nič. Tega dogodka doslej še nisem videl v tetki Prosvetki. Ala
Molek objavi ga! _ F. S.
* * *
Moj prijatelj iz New Yorka mi poroča, da Glas Narobe in Pe-Terček trpita na sušici. Pravi, G1. N. zgleda že prav: tako, kakor drevo v pozni jeseni, raz-katerega odpade vse perje. — Brez komentarja.
K j*****************
i
S pota k Očetu in Materi.
Piie: Rev. Kazimir, O.F.M.


"Oj težko je ločiti se, oj težko " z Bogom'' rečt"*.
t
Da, ločitev je vsaka težka. Ljubezen je vez, ki srca združuje v eno, pa kolikor večja je ta ljubezen, toliko ožje spaja srca jedno z drugim in toliko težje je ločitev, ko se ta srca trgajo.
Nismo se poslavljali za dolgo. "Samo za tri mesece bomo," smo rekali svojim prijateljem, ko smo odhajali v Rim. Vendar pa tudi za ta kratek čas ločitev ni bila prijetna. Podajali smo se namreč na pot, ki ni tako brez nevarnosti. Peljati nas je namreč imela ne samo "čez hribe in doline," temveč tudi "čez ta mokri" svet, črez to veliko in neznansko in zapeljivo in hinavsko lužo; ki deli Evropo od Amerike in A-meriko od Evrope. Kaj lahko se zgodi, da
nastane nevihta. Morda lahko pridejo ledene gore. Ti požrešni morski valovi pa kar komaj čakajo, da požro kako ladijo, ker jih jezi, da si drzne človek jim nalagati tako težka bremena, da jih prenašajo. Da, v teh morskih valovih je precej boljševizma, duha upora proti človeški komandi.
V starem kraju na železnici in še marsikje lahko naravnost preži na popotnike, tudi na rimske romarje. Tista nesrečna žena s koso nas pokosi lahko tudi na poti in "ne bomo se videli več" na tem svetu.
Vse to gre kakor blisk po naši domišljiji, ko segamo v roke svojim prijateljem in odhajamo v tujino.
In na vse to smo mislili tudi mi slovenski romarji, ko smo se poslavljali od doma tiste dni, ko smo stiskali prijateljske roke in gledali zadnjič v oči svojih dobrih in zvestih prijateljev. Kako ravno so čutili moji sopotniki, jaz sicer ne vem ravno natančno. Poslavljal se je vsak -v svojem kraju in jih jaz nisem videl. Sodim pa po tem, kako se je meni godilo.
Kolikor bolj se je približeval dan odhoda, toliko težje mi je bilo pri srcu. Zadnji dan mi je celo molila misel j "premisli
se in ostani!" dobro le, da sem bil zadnje dni toliko zaposljen, da nisem imel veliko trenotkov za se. Morda bi se bil udal skušnjavi in — ostal doma,
Slavnost blagoslovitve samostana in cerkvice v Lemontu mi je vzela ves čas. Naložili so mi namreč nalogo poskrbeti kolikor mogoče veliko udeležbo. Ta naloga pa ni bila ravno lahka. Več stvari je bilo, ki so "veliko" udeležbo otežkočile: 1.) Samostan stoji zunaj mesta, na farmi 2.) Vožnja, kakor iz Jolieta tako iz Chicage je že precej visoka. Kaj še le od drugod? 3.) Nasprotovanje! Imamo mi frančiškani toliko prijateljev še, da bi mogli spraviti skupaj "veliko'' udeležbo?
Ali ne poznate propagande naših nasprotnikov? Imamo kar dva dnevnika in en tednik, ki imajo glavni namen svojega delovanja uničiti "flečkajnarje."
Toraj vkljub temu poskrbeti "veliko" udeležbo za to priliko, kakor mi je bilo ukazano, ni bilo mala stvar. Zato mi ni v resnici preostajalo mnogo časa misliti na kaj drugega kakor to. In to je bilo dobro, ker, kakor omenjeno, premislil bi se bil in ostal v Ameriki.
Tako sem bil zaposljen zadnje dni pred odhodom, da sem še-le zadnji večer začel iskati kovčege in metati vanje, kar sem mislil, da bi bilo potrebno za pot. In ko je prišla ura vlaka, nisem imel še vse skupaj in sem moral odložiti končni odhod za nekoliko ur.
Tako je prišla slednjič ura ločitve. Naš prijatelj M. Palač je Lil s svojim avto na mestu. Prišel je s svojim tudi Mr. Grill. Pri družil se nam je še Mr.; Banič s svojim in odpeljali smo se na postajo.
Ločiti sej — ni bilo za me nič novega. Bil sem v Evropi ze dvakrat. Toda ne vem, ali je to naredila starost, ali pa so se mi Chicažani res toliko priljubili —- solze so mi stale v očeh, ko sem zadnjič pogledal na sv. Štefana in me je cerkvica tako milo pozdravila — vsaj zdelo se mi je tako —. In ko smo si na kolodvoru segli v roko z mojimi prijatelji, posebno, ko so mati zajokali, je bilo dobro, da sem hitro šel na vlak.
Naj pri tej priliki povem naravnost, da sem našel v Chicago toliko dobrih in plemenitih src, katere sem vzljubil, da pravzaprav ni bilo čudno, da je bila ločitev težka.
Pozneje na vlaku sem tudi še-le odpiral cel velik zavitek pisem, katere so mi poslali v župnišče in tam našel v vsakem mal darček za na pot, in še več, nekaj prisrčnih besedi, voščilo za srečno pot, tukaj sem še-le v celi meri spoznal plemenitost teh ljudi, mojih dobrih faranov. Farani, Bog Vam plačaj ! Teh šest let in pol, ko sem bil med vami, smo prešli skozi marsikako burko, krizo, ko je bila naša skupna ljubezen in delovanje bridko preskušana. Vendar vstrajali smo vsi. In vspehi ? — Veliki so. Ponosni ste lahkp Vi in jaz. Zato s sredine oceana, kjer pišem te besede, pošiljam Vam vsem srčne pozdrave in zahvalo. Bog Vas blagoslovi !	V
Velikrat, ko so me tepli me preganjali, sem mislil, da sem morda na vse zadnje le res, "skaza," da sem "nesreča" za naselbino, da me res "nihče ne mara," kakor so pisali. Ko sem se pa poslavljal od Vas ko sem sprejemal ta pismo in čijtal iz teh vrstic vaso ljubezen in tudi štel toliko darov, bil sem gmjen in vesel. In srečen še enkrat • Bog Vam plačaj, Chicažani! Ako se vrnem! vrnil se bom z obnovljenim navdušenjem za Vas in Vam tega nikdar pozabil ne bom.

.....■ " •'» —


..... .....,

=
Rev. John Miklavčič srebrnomašnik.
-—o- ■
SREBRNI jubilej je obhaj al slovesno v slovenski
cerkvi sv. Štefana v chicago. — slavnostne mase so se udeležila slovesno slov. kat. društva v naselbini .
Chicago, III. — Slovenska naselbina v Chicagi je zadnjo nedeljo zopet oblekla posebno
še po časopisju, kot lenuha in še z drugimi takimi grdimi imeni. Koliko duhovnik prestane,
praznično obleko, v kateri je i ko mora presedeti ure in ure v slavila redko slavnost, srebrni jspovednici in duhati slabo sa-
j ubile j Rev. John Miklavčiča znanega slovenskega duhovnika v Ameriki. Lep je bil ta dan in faranom sv. Štefana bo gotovo ostal v najboljšem spominu.
Slavnost se je vršila na ja-ko lep način. 2e pred 10. uro so bila zbrana vsa slovenska katoliška društva iz naselbine. Kmalu nato so društva & zastavami odkorala iz dvorane in naredila špalir od župnišča do cerkvenih vrat. Ko so se oglasi-.li v zvoniku zvonovi, na katere so milo pritrkavali so prikora-
po različnih tudi bolnih ljudi, mora med vsakovrstne bolnike, ne sme se vstrašiti nalezljivih bolezni, mora h bolniku vsak čas in vsako uro, mora se postiti, zatajevati itd.. Koliko mora skrbeti za svojo župnijo, za njen napredek in obstoj. Kolika skrb je to, ki marsikaterega duhovnika položi v grob pred-jno doživi svoj srebrni jubilej. In vendar 'ljudstvo ga napada in obrekuje. — Dalje je posegel slavnostni pridigar v življenje in delovanje preč. g. jubilanta. Navedel je mesta, po ka
--
Sv. Lovrencu v Newburgy. Nato je odšel v Leadville, Colo, kjer je župnikoval na žup. sv. Jožefa 18. mesecev. Tam je hotela usoda, da je pogorela slovenska cerkev. A Rev. J. Miklavčič energičen kot vedno ni pustil župnije prej, dokler ni leadvillski naselbini pozidal nazaj novo še lepšo cefkev, ko je
SLOVENEC" m *BMNOST"
ssk:
Z britvijo »i je prerezala vrat.
V Zagrebu so pasantje naleteli na žensko, ki je hodila s krvavečim in prerezanim vratom po Primorski ulici. Ugotovilo se je, da se piše Ivana Grunschek in je služkinja. Ko so jo vprašali za vzrok samo-
najden mrtev - na cesti med Crown in St. Johns. Truplo je kazalo znake, da je bil napaden in umorjen.
zopet vse popravil, kar je žup- Aico. Njeno stanje je zelo res-niji sv. Jožefa uničil ogenj, se no. je poslovil in se podal h slov. oo. frančiškanom, kjer se pripravlja, da vstopi v red sv. Frančiška in se posveti še večjemu misijonskemu delovanju, katerega vrše med Slovenci v Ameriki sinovi sv. Frančiška. Ker je preč. jubilant zelo delaven duhovnik je gotovo, da bo tudi kot redovnik, kjer bo imel še večjo priliko za splošno delovanja, za svoj narod veliko dobrega storil.
Strgane nogavice.
Slikar Moric Schwind (1804-•1871.) je bil dober prijatelj ve-mora, se je nezavestna zgrudi-i likefca mojstra pesmi Franca
Schuberta (1797—1828.) Ne^
la. Prepeljali so jo takoj v, bol-
kali šolski otroci najprvo dečki, terih je jubilant vleloval kot zatemi lepo belo oblečene de- dušni pastir in to povsod z do-klice s cvetkami v rokah, za nji- brim rekordom. Konečno mu mi ministranti in za temi čč. du-j je čestital h njegovemu srebr-Rovščina ia kleriki frančiškan- nemu jubileju v svojem, kakor skega kolegija iz Lemonta z tudi ljudskem imenu, preč. g. jubilantom na sredi. pQ končani sv. maši je bil o-Lep prizor je bil to in marsika- fer za srebrnomašriika. terega je ganil. Ko je duhov- p0 končanih cerkvenih opra-ščina vkorakala v cerkev so ta- vilih pa je priredil v župnišču koj za njo vkorakala društva s Rev. Father Leon, OFM. župnik zastavami. Cerkev je bila ob cerkve sv. Štefana slavnosten tej priliki nabita do zadnjegaj banket v počast preč. g. jubi-kotička. Ljudstvo je stalo po lantu. sredi in ob straneh. Vsak prostorček je bil poln.
Nekaj posebnega je bilo zadnjo nedeljo zopet cerkveno petje pod vodstvom znanega pev-
Popoldne pa je priredil preč. g. jubilant party za šolsko mladino v šolski dvorani- Ob treh popoludne so se vršile pete li-
K njegovemu srebrnemu jubileju čestita tudi naš list, in mu iskreno želimo, da bi dočakal preč. jubilant Rey. John Miklavčič zdrav in vesel še zlatega in demantnega jubileja!
-o-
Trboveljske novice.
Nesreča, na dan 29. m. m.
Ženska — banditka.
Chicago, 111. — Neka mlada ženska je v spremstvu moškega z revolverjem v roki napadla dva stanovanja premožnih družin na južnem delu mesta. Odnesla sta dragocenosti v vrednosti $2300.
Na domu Robert Warfielda, 1035 E. 45th st. sta neznanca pozvonila in služkinja ju je spustila v vežo, takoj je pa banditka potegnila revolver in služkinji grozila, da jo ustreli, ako bo dala glas od sebe. Ker poleg otrok ni bilo drugega v hiši, sta napadalca, ko sta pobrala kar je bilo kaj vrednega v hiši, nemoteno odšla.
-o-
koč je prišel ponj, da bi šla na izlet; rekel mu je, naj se hitro napravi in gre takoj z njim, da ostala družba ne bo predolgo čakala.	f ' jg Schubert se je brž začel na-pravljati; seveda je bila soba vsa v neredu, kakor je pač pri umetnikih to navadno. Iskal je nogavice; v raznih predalih in omarah je našel pač par teh tako potrebnih stvari, a vse so bile popolnoma raztrgane in nerabne. Ves obupan je preme-tal vpričo Schwinda še enkrat vse zaboje, košare, omare in predale — vse zastonj, niti ene cele nogavice ni bilo pri hiši, vse so kazale velikanske luknje.
Globoko je vzdihnil tedaj ta veliki pesnik glasbe, usedel se je na rob postelje, zamišljen je gledal prijatelja in rekel potem s svečano resnostjo: "Ti, — Gary, Ind. — Steve Pa- j Schwind, sedaj seir. pa res pre-
je v jami ubilo rudarja Reuka los, star 25 let, uslužbenec pričan, da ne spletajo nobenih
skega umetnika prof. Ivo. Ra_j tanije, katere so peli Very Rev. čiča. Orgije so veličastno bu- Hu*° Bren. OFM., Rev. Father čale, vmes umetno petje, pri Leon' OFM' 111 ->ubllant Rev-
katerem so se ljudje kar divili. Zares cerk. pevski zbor sv. Štefana zasluži najlepše pohvale. Le tako naprej ! Kako lepo so peli pesem "Srebrnomašniki pevCe in Pev*e' bod pozdravljen..." in kdkb lepo se peli latinsko mašo, lepo petje je bilo krona zadnje nedelje.
John Miklavčič. Po litanijah pa se je vršil zopet prijateljski sestanek v šolski dvorani, kjer so priredili party za cerkvene prijatelje in
znance ~
z Dobovca, drugega je pa samo podsulo in so še živega odko-pali in prenesli v bolnico. To je v kratkem času že tretja smrtna nesreča. — Plaz podrl most. Novo zgrajen železniški most na Doberni je podrl in popolnoma razrušil plaz, ki se je utrgal vsled nalivov zadnjih dni. — Demokratska Zadnje tedne so se s naši demokratje, da so proti gerentu, ki je njih pristaš, da jo bo moral takoj pobrati iz Trbovej. Toda gerent Kokalj še vedno trdno sedi na občini. -o-
Standart Oil kompanije je bil I celih.nogavic več.'
v zaanjin i ajptacija. škx>koustilii
slavnosti sty°m prof-pih pesmi v
bilantu.
Slovesna peta sv. maša, ka- Tako se je vršila cela slav-tero je daroval jubilant Rev. nost v najlepšem redu in v naj-J^hn Miklavčič ob azistenci boljše zadovoljstvo preč. g. ju-Rev. Leon, O. F. M. župnika bilanta in vseh, ki so se tega cerkve sv. Štefana kot archidi- srebrnega jubileja Rev. John jakona, in Fr. Paul, O. F. M., Miklavčiča udeležili ocf blizu in dijakona in Fr. Benedikta O. daleč. Slavnost je posetilo več F. M. kot subdijakona. Slav- So. Chicažanov in Jolietčanov. nostni govornik je bil Rev.	* * *
Befnvenut Winkler, O. F. M. slovenski župnik cerkve sv. Jurija v So. Chicago, kateri je
Žrtev kupčevalcev z dekleti?
Bivša pastarica v Beočinu, Cerkveni pevski zbor stara komaj 18 let, je odšla ne-j
davno v Novi Sad in Subotico. da tam poišče službo. Vsaka sled za mladenko je sedaj zgi-, nila in se boje, da je padla v : roke trgovcem z belim blagom. >
"Adrija" je zapel pod vod
Ivo Račiča več le-počast preč,. g. ju-
imel slavnosti primeren jedrnat govor. Rev. B. Winkler je že poznan kot eden najboljših slovenskih misjonskih pridigarjev. To je pokazal tudi to pot s svojim globoko zamišljenem govorom, s katerim je ljudstvu predstavil duhovski poklic, trpljenje in križe istega. Povda-ril je, koliko mora katoliški duhovnik prestati v svoji službi, pa pridejo potem še zunanji sovražniki in ga napadajo zato
Jubiant Rev. John Miklavčič se je narodil v Škofji Loki na Gorenjskem in\sicer leta 1876. V gimnazijske šole, kakor tudi v semenišče je hodil v Ljubljani skupaj. 12 let. V mašnika je bil posvečen dne 14. julija 1900. Pet let je kaplanoval po raznih župnijah nakar je bil imenovan župnikom za župnijo Sv. Treh Kraljev nad Vrhniko, kjer je pastiroval dolgih 16. let. — V Ameriko je prišel 12. marca leta 1921. Začel je pri sv. Vidu v Clevelandu. Pomagal je pri dušnem pastirstvu pri
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter poailja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsed.
(Jake the
"MM
Vozite se brezplačno na nedeljske izlete
$1.25
Vozite se kakor daleč in kamorkoli hočete za $1.25 skozi celi teden-^vi ali vaša družina lahko rabi tedenski listek. Videli boste. kako ■ malo boste porabili za vožnjo.
Chicago - Evanston - Niles Center Pass $2.00. Dobi se na vseh *'L" postajah.
Vfcliku družin napravlja ob nedeljah izlete .v mestne t>arke in bližnje gozde. ne da bi bilo treba kaj dodati za potovanje. Vi in družina se lahko nasrkatc zvežega zraka ako vzamete "L", da vas popelje iz mesta. Kupite	listek za $1.25.
katerim se lahko vozite ceh teden. Oglejte si skrbno Rapid voditelja po mestu. Čudili se boste na koliko krajev vas lahko pripelje k zabavi za samo $1.25 na teden. Ne odlagajte dokler je lepo vreme.
CHICAGO RAPID TRANSU
PRIPOROČILO IN NAZNANI.
LO.
Cenjenim naročnikom in vsem cenjenim rojakom po državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za lista Amer. SI. & Edinost in Ave Maria in vse druga naročila v zvezi s temi podjetji.
Vsem rojakom, ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in mu pomagajo širiti katoliško časopisje, ki je dandanes za katoličane najvažnejši faktor.
Uprava A. S. & Ed., Ave Maria.
ROJAKOM ¥ CLEVELANDU
Da moremo našim naročnikom v Clevelandu bolje postre-či, smo pooblastili za našega zastopnika
MR. FRANK KURNIKA,
ki ima svoj stalni lokal na ' 6121 St. Clair Ave.
V vseh zadevah, tikajočih se našega podjetja in listov A. S. Edinost, Ave Maria, St. Francis Magazine, se obrnite do njega: Ce želite plačati naročnino ali premenit naslov, naročiti oglase ali tiskovine, bo Mr. Kurnik uredil vse potrebno.
Ima v zalogi tudi naše knjige, melitvenike, devocionalije i. t. d. Postregel Vas bo pošteno.	\
Rojakom ga toplo priporočamo.	Upravništvo.
LED! LED! LED!
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso nc zadiši, mleko ne skisa,
L t. d.
Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaza premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero* dom in
narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925.
Predsednik--------George Stonič
Podpredsed.....John Kramaric
Tajnik Paul J. Laurich.
Zapisrfikar ........ Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An-cel, Jakob Strukel.
Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bolniške pore.
Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41.
Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo.
Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden _ izmed najmočnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 101 Hutchinson St. Vsi t Jolietu, 111.
Ker zapuščam mesto prodam po ceni. svoj "bungalow'' s šestimi sobami. — Poizve se na
; 1908 So. — 58th Ave.
CICERO, ILL.

Izšel je
v tretji izdaji

ROJAKOM NA ELY, MINN.
se priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom
FRANK PENGAL
Velika zaloga ravno dospelega Dry Goods za spomladno sezono.
Velika zaloga prvovrstne grocerije.
Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem se zahvaljujem za naklonjenost.
MOLITVEN«
ZA
VSAKI JUGOSLOVAN V AMERIKI
Imetje $20,000,000.00
naj ima nekaj denarja na strani. Bodisi, dQ ga bo rabil za napravo lastnega doma, ali pa za kupčijo. Hranjenje pomaga do neodvisnosti in vsakemu po-zamezniku zasigura udobnost in brezskrbje.
Nad 100,000 oseb je že pbložilo
svoje prihranke
\ -
v našo banko, kar je največje priznanje, katerega je deležna ta velika konservativno opravljena banka.
Naša banka se opravlja po veščih in poštenih upraviteljih in je članica Federalne Rezervne Banke, toraj pod nadzorstvom Drže Illinois in Chicago Clearing House Ass'n.
i
Ne odlašajte, temveč še danes začnite s hranjenjem v naši banki, ki je v obče znana kot največji jugoslovenski denarni zavpd v Zjedinjenih Državah.
Kaspar American State Bank
vogal 19-ceste
$10 do $15
to svoto vam mi prihranimo na moških in dečjih OBLEKAH Z ENIMI ALI DVOJNIMI HLAČAMI
Na stotine oblek sedaj na izbero po
22.50; 24.50; 29.00; 33.00; 37.50
Svetle, temnejši in prav temene barve. Navadne velikosti, kakor tudi za prav debele in suhe.
1900 Blue Island Avenue, CHICAGO,
illinois
Uradne ure: V pondeljek in v soboto od 9. ure zjutraj do 830 zvečer; ostale dni od 9. ure zjutraj do 5. popoldan.
(M. H. JELINEK)
Vogal Blue Island ave. m 18. ulica.
Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan.
AMERIŠKE SLOVENCE
SPISAL REV. P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, O. F. M.
Založila in izdala
KNJIGARNA EDINOST 1849 W. 22nd St.	Chicago, III.
Vsem onim, ki so povpraševali po tem molitveniku, sporočamo, da ga sedaj lahko dobe v štirih različnih vezavah in sicer:
Navadno črno platno, zlata obreza............$1.00
Usnje, prožne platnice, zlata obreza.......... 1.25
Usnje, vatirane platnice, zlata obreza........ 1.50
Bele koščene platnice z sliko, zlata obreza..1.50
Pri večjem naročilu damo znaten popust.
MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE ZELO PRILJUBLJEN, KAR DOKAZUJE VELIKO POVPRAŠEVANJE PO NJEM. PRIMEREN JE ZA OD-RASTLE, KAKOR TUDI ZA MLADINO. ZLASTI BO UGAJALA NOVA BELA KOŠČENA VEZAVA, KATERE NAM DO SEDAJ NI BILO MOGOČE DOBITI NITI TUKAJ, NITI V STAREM KRAJU. NAROČITE GA TAKOJ!
-H ■ V-	•	m " ■ -	ri -	.' ■ .p:	■
AMERIKANSKI SfrOfrENEC" IN "EDINOST"
c
Gladiatorji
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
Placidu je kri planila v lice, zardel je in koj na to prebledel. Odvrnil je oči od Hipi je, ko mu je rekel:
"Malokntero orožje je tako zvesto kakor naš kratki, dvorezni meč. — Našo malo, izbrano četo čaka v palači delo, ki ga na noben način ne smemo pokvariti." — Ali je tako težaven posel, llipija, ubiti debelega, starega moža —?" je pridjal.
Globoka nevolja se je pokazala na II i-pijevem licu.
"Ne —! Hladnokrvni n.orilci mi nismo! Borbe — kolikor hočeš! — Pa najeti morilci —! Dvigniti enega cezarja s prestola in posaditi nanj drugega, to je prijetna zabava za. eno noč, in ničesar nimam proti temu. — Ampak —^potegniti starega človeka iz postelje, _ četudi je cezar, in ga zaklati kakor
mastno ovco — tega ne bomo storili. Pošlji po mesarja, tribun! To ni naš posel
Placid se je vgriznil v ustnice in za trenutek globoko razmišljal, nato pa se mu je razjasnilo čelo, kruto se je nasmejal in rekel:
"Nikakor nočem žaliti gladiatorskih čustev! Moralo "družine" dobro poznam in spoštujem njihove predsodke. — Polovica denarja bo tekom ene ure v tvojih rokah! Ostanek dobiš, ko bo posel storjen. Mislim, da se razumeva —? Ali velja —? Se smem zanesti na tebe —?"
Borbeni mojster še ni bil zadovoljen.
"Glede gostov —je vprašal strogo, "Kako bomo plačani za našo — večerjo?"
Placid ga je udaril po ramenu in se do-brovoljno nasmejal.
Odkrito hočem govoriti s teboj — stari prijatelj : Zakaj bi naj bile kake skrivnosti med nama —? Po večerji tule pri meni odrinemo v palačo. Z napadalci vred; vstopimo. Zasebne prostore Cezarjeve poznam dobro. Peljal bom našo malo četo naravnost k Njegovemu cesarskemu Veličanstvu —. Tam se bomo zbrali krog Vitelija in vzeli njegovo posvečeno osebo v naše varstvo. — llipija, — deset tisoč sestercijev za vsakega izmed deseterih mož! — Ti pa sam imenuj svojo ceno! -— Ampak cezar ne sme uiti? — Me sedaj razumeš —?"
"Ne ugaja mi —!M je obotavljajo se dejal Hipija. "Ampak plačilo je dobro in moji ljudje morajo živeti. Lepše bi bilo, če bi se dalo tako urediti, da bi našli odpor v palači. Veliko lažje je ubiti človeka, če ima čelado na glavi in meč v rokah!"
§ "Beži, beži! Sami predsodki !'* se je smejal tribun. "Stanovske domišljije, ki se rodijo iz tvojega robatega poklica! — Kri ne pušča večjih madežev ko vino! — Ti in jaz, o-ba sva od obojega že dovolj razlila v življenju! Kak razloček je med odrezanim vratom in med razbito steklenico falerničana ?" — Ulij vrč vode po marmornatih jtleh in pomil boš sledove obeh ! — Ali nisem dobro povedal, Damasip —? — Za bogove —! Kaj pa ti je, človek —? Bled si ko mramor--!"
Kakor zledenele so Damasipove oči strmele v tla in izražale najskrajnejšo grozoj" Njegova usta so bila odprta, njegovo lice mrtvaško bledo in lasje so mu vstajali od strahu.	k \
S tresočim se prstom je kazal na marmornati tlak ob svojih nogah in jecljal v zlom-njenih besedah:
"Bogovi — naj — nas varu — jejo — vsega hudega —V'
Tovariši so sledili njegovim očem in niso bili nič manj prestrašeni. —
Po gladkem, belem marmorju se je vil droben krvavordeč potočič, kot da bi kamen sam hotel ugovarjati tribunovim brezsrčnim in nečloveškim čustvom.
Za trenutek so bili vsi kakor okameneli. Nato pa je planil Placid k zastoru, ga sunkoma odgrnil — in pokazal se je povzročitelj grozečega pojava —
Pazljivo poslušajoč razgovor v sosednji sobi, da bi še čul kaj o imenu, ki ga je tako razburilo, je klečal Eska od zastoru na enem kolenu z upognjeno ranjeno nogo pod seboj in se ni genil niti za las, tako je bil zatopljen v to, kar je slišal.
V tem napetem položaju pa se mu je iz-nova odprla rana na nogi, ki še ni bila popolnoma začel jena, in ne da bi v svoji zamišlje-nosti opazil, je začela krvaveti in črnordeč potočič se je prikradel izpod zastorovega roba in polagoma lezel po marmornatih ploščah proti nogam prestrašenega Damasipa.
Eska je planil na noge in se vzravnal v vsej svoji višini. Kri mu je zastala kakor ti-stikrat, ko je ležal v pesku in so žarele nanj oci njegovega nasprotnika skozi mrežo. Poznal je tribuna in vedel je, da zanj ni upanja več —.
Glasno se je smejal Placid. S tem smehom je zakrival svoja neprijetna čustva. Toda nič dobrega ni napovedoval njegov Smeh tistemu, ki ga je povzročil
Ko je čul Eska kruti smeh tribunov, je nehote pogledal krog sebe za kakim orožjem.
Pa čemu —? Ranjen in brez brambe je bi! in sam proti štirim drznim možem in izmed teh sta bila dva povrh še oborožena.
"Primite ga!" je zaklical tribun svojima klientoma in obenem potegnil svoj kratki dvorezni meč iz nožnice. "Nesreča za barbara. da se je naučil našega jezika! Neprijetno je, pa biti mora —! Kajti to je edini način, da si zagotovimo molčečnost. Moja kopel je pripravljena, za danes ga ne potrebujem več in moji klienti mi bodo do jutri poiskali nadomestilo. — Primita ga ! — Strahopetnega ! Ali se bojita, da vaju vgrizne —?"
Damasip in Oarses nista kazala mnogo volje, da bi se spopadla z mišičastim Britancem. Ranjen je bil — sam je bil, ni imel u-panja, da bi ušel in se rešil, — toda iz njegovega lica in iz njegovih oči je sijal ponosen in preteč pogum, ki je zelo zgovorno svaril oproščenca, naj mu ne stopita preblizu. —
Boječe sta se spogledovala in povedala oči pred jeznim pogledom svojega patrona.
Njuno obotavljanje je rešilo Esko.
Hipija je gledal na vsakega šest čevljev visokega, pogumnega človeka kot na svojo last. Razen tega je imel za svojega nekdanjega učenca še posebno nagnenje.
Razkoračil se je torej med sužnjem in med njegovim gospodarjem in rekel na videz malomarno:
"Daj mu eden ali dva dni časa! Morebiti najdemo zanj boljšo uporabo, ko da bi ga zaklali tule na tem snežnobelem tlaku, in dalo se ga bo tudi kako drugače spraviti za ta čas na varno, — bodi prepričan o tem !"
"Ni mogoče!" je nevoljno vzkliknil Placid. "Ne bodi neumen! Cul je dovolj, da more uničiti vsak las na glavi slehernega izmed nas —! Živ ne sme zapustiti te sobe!'»
"Samo 24 ur!" je prosil Hipija. — Dobro je vedel, da se v enem dnevu v Rimu u-tegne mnogo zgoditi. "Zakleni ga varno, kakor le moreš, — pa pusti ga živeti do jutri!_
Hipija te prosi za to uslugo in ne bo se lahko zgodilo, da bi ti odrekel, ko boš ti njega česa prosil! — Kaj, če bi jaz rekel "ne" _ v
Cezarjevi sobi — ? Daj — napraviva pogod-
Tribun je za trenutek pomišljal.
Nato pa je udaril svojo desnico v Hipi-
jevo.
I ZA DRUŠTVA
cerkvena, podporna ter razne slavno« ti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, stampil je in druge potrebščine naročite pri
A. S. & EDINOST
1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL.
se
R. PAWL0SKI
Slovenski fotografi*t
Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
719 No. Chicago St.
JOUET, ILL.
Progres Linoleum & Carpet Store
9x12 kongolcum v enem kosu, $6.85
F. NOVIČKI 1738 West 18th Street,
VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG
9x12 preje $45.00
— sedaj $27.00
Linoleum z j?umi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo ..............$1.07
V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate to zalogo.
Phone: ČAKAL 1505
CHICAGO. ILL.
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec
KADAR HOČETE
prodati Vašo hišo, naznanite to meni. če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost.
ZAVARUJEM
hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem.
Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam.
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HIS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA
1824 W. 22nd Place	Chicago, 111.
Phone CANAL 7130
Podpišem tudi to. Prvi pri procesu zoper Scopesa je pričal profesor Dr. W. Goldsmith, ki poučuje biologijo na univerzi v Wienfield, Kans. "Evolucija/' pravi, je kratkomalo vršenje, proces, v katerem se iz-polnujejo sedanje s preteklim; pogoji v vesoljstvu so se razvili in se bodo razvijali od prej obstoječih, enostavnih pogojev.
Evolucija niti ne zanikava Boga, niti ne uči, da se je človek razvil od opice."
Slovenskirr* "biologom" to gotovo ne bo po volji. Ako oni le vidijo kje' besedo evolucija, že kričijo kakor srake, da ni Boga, ne hudiča, samo le oni so in njih prazni možgani ter — merkovce.
•	* s +
Mr. Molek pogleda v biblijo in "ne more, da bi ne imel o Bogu dobrega pojma," naj le-advillski fajmošter desetkrat "potrunči," da je Bog nepojmljivo bitje. On poreže vse mislece. Vsi so imeli dilco pred če-lom.~"Vidim," pravi, "da ima človeške lastnosti (po Glasu Svobode ... ne pregledati, prosim . . .! sedi za mizo..".
šlo na darn, ko bi mogel pisati dva dni?~? *Da bi Tone le ne znorel, revež.
Da mu olajšam malo krvaveče srce, mu povem, da so duhovniki vendar še za nekaj. Prvič more on vsaj nekoliko pokazati, kako on farje sovraži, in to je sladko . . . tako sladko, skoroda ljubezen. Drugič dajejo duhovniki Prosveti dosti gradiva. S čem naj se napolnijo predala, alOo farjev zmanjka in dogem ? Uredniki v Chica-gu bi morali kvitati, izgubili bi kruh, kar pomeni revščino. Tretjič, ker delo duhovnikov ni pošteno, sama sleparija, prazne ceremonije ... se s tem v-saj dokazuje, da mora biti zelo pošteno delo, če kdo krade, laga, goljufa, prešestvuje . . . ubija .: . . obrekuje, spodriva posebno odbornike pri jedno-ti . . . samo, da se tudi socija-listi ne strinjajo s to poštenostjo, kadar ta dobra dela padajp na njih hrbet . . .
Za neko kolesce bojo pa le ti ljudje, "ki prijemajo denar od revnega delavca za tako slepilo," najmanj za tisto, katero menda v srčnih ranah zdi-hujočemu Tonetu manjka v —
Na tisoče je Slovencev po sir-
ima dolgo brado . . .) člove ške dobrote in slabosti (menda |kaf*lm! pa ja ne misli tudi tako slabo,	.
kakor Mr. Molek???). Povsod ni Ameriki, k, se niso dali po-
nastopa kot oče in vladar, na- čene*a centa za kako ceremo" roča si krvave daritve, vodi niJ°' katere noberi. d"hov-
vojne in pokončava sovražnika nik napumpal z lepimi bese-neusmiljeno . . . prav kakor so dam1' da bodo zveličani . delali vladarji v starem veku. Ll bi si Prav ,ahko Pomagali s
V novem testamentu je že bolj tistlmi centi> kl J|h lzdaJaJ°
civilizirano ... vendar ne- <d™g«> « bedaste ceremoni-
kaj . . . Dokaz, da se razvija Je" • • • a med vsemi teml» "kl 80 v bibliji." O Bogu si naredi svoj se zavedli in zavedeli," nihče
ne najde prav nobene palače, narobe, še več revščine.
Človek Li od samih bole V » skočil iz kože, ko bi le zopet nazaj mogc-1, saj je na sve* i še najbolj fleč.c-io in pričakujo
celo nebesa, ko se bo vse detav-stvo "zavedelo."
poj m, potem pa je biblija basen,
(napačen) sklepa, da pravljica.
Imam dve mastni od "Trun-kove avtoritete," Brisbana. O-nim, ki hočejo razviti tudi Boga, oziroma ga s pomočjo evolucije izviti iz vesoljstva, zabrusi v obraz psalmistove, J:o-raj pristno biblične bese4e {Preden si ustanovil zemljo in so bila nebesa delo tvojih rok.
Tisto bode prešlo, ti pa ostaneš; tisto, pravim, vse postara jSe kakor oblačilo; kakor oble-iko jih izprerr.eniš in izpreme-(ne se.
Ti pa si isti, in let tvojih ni konca."
Druga je še bolj mastna, prav posebno za pojmovanje Boga po možganih g. Moleka.
More primitive religions e-
CLEVELANDCAN JE I
kadar potrebujete pogrebnik* spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
grdina in sinovi
1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 sli 4550.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pri po ljjam na dom. Prevažam pobi« •tvi ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu!
2018 W. 21st Flace CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
-- ......; -
Podpišem. Profesor Shailer Matthews, dekan univerze v Chicagu, katerega so prosili naj bo za pričo pri procesu v Day-tonu zoper Scopesa, pravi: "Pisatelji biblije so se posluževali jezika, pojmov in vede časov, v katerih so živeli. Zaupamo in sledimo njih verskemu pojmovanju (insight), in ni treba, da sprejemamo njihovih nazorov o naravi; niso imeli daljnogledov ali drugih naprav.
Teorija o evoluciji, prav poj-movana, daje novo moč doka-ven represented their gods as zu, ki opravičuje, da razlaga-
Established 1857
Pošiljate Vi
Denar v Evropo
Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite!
FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejsa banka v Jolietu.
Premoženje te banks snaia $13,000.000 00
liars, cheats and destroyers of earth women. If the camels had a god,'' said the ancient greek philosopher, "theih god would have four legs and a
hump." Ta bo držala.
» * #
Tone iz Collinwooda, O. pretaka v Prosveti štev. 155 bridke solze, da ne more pisati dva dni, ko bi vendar tako rad opisal početje dunovščine. Revež. Se mora vsakemu v srce smili-
mo svet iz verskega vidika (a religious interpretation of the world). Ni kraja, kjer ni Boga. (Nowhere is there a "No-God" land). Kjerkoli je gibanje, tam je Bog."
Ali bo Glas Svobode objavil tudi ta vir?
* * *
Glas Svobode se hoče otresti očitka, da "plankajo" naši učenjaki? is- nemško-čifutskih virov s tem, da navede nekaj dru-
ti. Kako ga mora težiti pri sr- mannu govorim na drugem me
r»ll rlrtvol- Ki ca liairoiii	• i_ •	______.	__
cu. Človek bi se najraji obesil, ko si v takih stiskah ne more pomagati in ne — pisati." Kdaj se b.o delavstvo zavedlo (zavedeno je že . . .), da je duhovščina z vsemi njenimi dogmami na svetu ravno toliko potrebna, kakor peto kolo na vozu ? . . .Ti ljudje so brez vsake koristi (se mu pozna) . . . samo za zajedanje (toraj vendar za nekaj). Delavec ima samo škodo, če da cent za cerkev . . . koliko bi si lahko pomagal is tistimi centi ... ki jih izda za bedaste ceremonije pomaga samo svečeniku do lahkega življenja (pa bi bil še on šel na fajmoštrijo študirat . . .) ne da bi mu bilo treba pošteno delati . . .» Hudo, obupno, pretresljivo, grozno... za štrik . . . in Tone ne more pisati ..." Kaj bi šele pri-
gih virov. O jezuitu Mucker-stu. Drugi "viri" pa pobijajo najbolj gospodo okoli Glasu Sv. Evolucija je tudi, ko se iz jajca razvije pišče. Zvezdne evolucije nihče ne zanika. Nauk o biologiji, paleontologiji je tudi evolucija , . . a vse te pri-poznane evolucije niso evolucija, kakršne si želijo svobodo-miselci ali ateisti. Kako naj a-teistom služi v dokaz n. pr. Walter Dill Scott, o katerem Glas Sv. sam pravi, da je veren človek? To je ogenj in voda. Scott pravi, "da se med zagovorniki ni pojavil ateizem .. .", Glas Sv. pa hoče ravno skozi svojo evolucijo svoj ateizem dokazati!!! Viri niso čifutski, res ne, celo krščanski so, a kar hoče Glas Sv. iz teh virov dokazati, je zopet pristna čifut-ska — godla.
*
.. _
^ -