CENA NAROČNINI:	
Za ZDA...............	3.00
Za pol leta ............	1.25
Za eno leto ............	$2.00
/
EDINOST 206 Adelaide St. W.
Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
V .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
v .
Vol. 2 No. 19.
Priče 5.
TORONTO, ONTARIO ČETRTAK 15 APRILA, 1943.
Cena 5c.
Leto 2 Štev. 19.
Poraz sovražnih sil v Jugoslaviji
Hitlerjev načrt da vniči Narodno Osvovodilno Armado poražen. Narodna Armada pobija sovražne sile okupatorjev in domačih salitetov v Bosanski Krajini, Liki in drugod v Jugoslaivji.
— BRZOJAVNO IZ MOSKVE —
Moskva. 10 Aprila. — Oddelki Narodne Osvobodilne Armade pod vodstvom Kosta Nadj v oštri borbi izmed Bosanske Krupe-Bosa-nski Novi, potisnili so sovražnika na umik na več krajih. Tretja divizija pod vodstvom Petra češkoviča, je zavzela Nevesinje, Kalino-vik in Ulog.
Sovražnik pred odstopom iz Nevesinja, zažgal je skladišče zalog. Kljub temu posrečilo se je partizanom rešiti deset vagonov moke, ri-že in drugih poljskih pridelkov, vključujoč 25 tisoč pasov za naboje in 160 pušk.
Borba o kateri smo prej poročali,, ki je nasledila v predelih Konjice-Mostar-Prozor-Gornji Vakuf, trpela je 35 dni, zmagala pa je Narodna Osvobodilna Armada. Sovražnik pretrpel je težke izgube in kot posledica istih, se je moral umakniti proti desni strani obrežja reke Neretve.
Zdaj* so v teku ostre borbe Nevesinje-Mostar in Ne-vesinje-Stolac. Poraženi oddelki sovražnika pri Konjiči in Kalinovka, umikajo se proti Foče, kjer so pa oddelki Narodne Armade pod vodstvom Kosta Popovič in Petra Dapčevič.
Hrvaški partizanski od- j delki so zelo aktivni ob že-ležniški progi v Liki blizu Lovinca. Borba je v takem obsegu, da je sovražnik izgubil samo v mrtvih 300 mož in častnikov. Medtem so partizani vjeli 30 vstašev, vničili tri tanka in vjeli dva topa in 500 granat.
V vasi črna Vlas blizu Vrhovina v Liki,, partizani so pobili 40 vojakov in častnikov, vjeli 180 vojakov, 12 tankovskih strojnic, 10 automatičnih pušk, 157 navadnih pušk in 3000 pasov
za naboje.
Fašistovski invazorji ne izjavljajo izgub, ki jih je prizadela njim Narodna Armada. Prikrivajoč resničnost venomer ponavljajo: "vničeno" 13.000 "banditov" in le neznatnemu delu uspelo je pobegniti v hribe".
Ni to prvikrat da so nemški fašisti z eno potezo peresa vničili svojega sovražnika. Nekaj krat so izjavljali, da so "vničili" Rdečo Armado. Toda ti "vniče-ni" oddelki Rdeče Armade vstajajo iz "groba" in zadajajo nacističnim in fašističnim silam take udarce, da celo v Berlinu so bili prisiljeni spremeniti svoja poročila, opozarjajoč Nemški narod na moč sovražnika, namreč "boljševiskega strašila", ki preti Evropi. Cilj, ki ga mislijo doseči z tako propagando je jasen. Prvotno služi odvratni propagandi, češ zadušen je upor z ene strani, drugo pa, zmanjšanju upliva odpornih oddelkov v okupiranih krajih, ravno tako zunajnem svetu.
Narod, ki je odločil braniti svojo zemljo, svobodo in neodvisnost, ne bo vničen. Nemška komanda laže, ko pravi v svojih komunikejih, da Hrvaške edinice podpirajo Nemce. Znano je, da se če tudi mobilizirane po Paveli-ču, Hrvaške edinice nočejo boriti proti partizanom, tembolj v dosti slučajih so prešle na njihovo stran z orožjem. Lažnjive obljube Paveliča niso zadele na rodovitno tlo v prizadevanju mobilizacije vojaštva na Hrvaškem, da se ga odpošlje na vzhodno fronto. V tem prav gotovo ne bo uspeha, kakor ga ni bilo v načrtu vničiti Narodtio Osvobodilno Armado Jugoslavije.
Pregled bojevnili črt proti fašizmu
RDEČA ARMADA NAPREDUJE NA CENTRALNEM FRONTU. NAD 117 AEROP-LANOV IZSTRELJENIH V ENEM TEDNU. VSI NACISTIČNI POSKUSI NA PRODOR OB DON ETC REKI ODBITI
SOVJETSKA UNIJA ZVESTO IZPOLNJUJE SVOJE OBVEZNOSTI
V zadnja dva tedna ni prišlo do večje spremembe položaja bojne črte ob reki Donetc, razen da so nacisti pretrpeli ogromne izgube v moštvu in tudi vojnem ma-terijalu, prizadevajoč si z novimi rezervami za prodor. V večji bitki južno od Balakieja 25 milj od Har-kova, sodelovalo je 3000 mož nacistične armade z 15 tankov. Toda oddelki Rdeče Armade so odbili napade enega za drugim in prizadeli ogromne izgube nacistični sili. Nad tisoč vojakov mrtvih in nad polovico razbitih tankov, ostalo je na bojišču, pove poročilo.
Na centralni fronti vzhodno od Smolenska, Rdeča Armada je osvobodila nada-Ijnih nekoliko vasi in mesto Belji. Tudi na tej fronti so nacisti skušali v protinapadih potisniti Rdečo Armado, kar se jim pa ni posrečilo. Sovjetsko letalstvo ki aktivno sodeluje na več krajih bojne črte, kot naprimer Krasnodaru, Kursku in drugih krajih,, tudi na tej fronti razbija nacistično koncentracijo vojaštva in drugih zalog za bojno črto. In naspram poročilo glavnega stana vojaških operacij sovjetskih edinic in letalstva poroča, da so nacisti izgu-
IZ BOJIŠČA V SEVERNI AFRIKI
Osiščne sile pričele evakuirati Tuniziju. Zavezniške sile napredovale nad 100 milj in se pričakuje popolnega . poraza Rommelove armade.
NA TISOČE ZNANSTVENJAKOV IN DELAVCEV DOBILI NAGRADE V SOV. UNIJI
Moskva. Nad 3,121 strokovnih delavcev različnega poklica, znanstvenjakov, in-žinirjev itd., dobilo je prvo, drugo in tretjo nagrado za nove iznajdbe,, nove pripo-močne pogonske sile v vojš-kih in civilnih zadevah v Sovjetski Uniji.
Tako je prva nagrada od 200.000 rubljev dana zelo zannemu profesorju fizike Peter Kopitsa.
Zatem v skupino nagrade od 150.00 rubljev spada prej omenjenih 3,121 strokovnih delavcev, znanstvenjakov, inžinirjev itd., ter tretja nagrada od 100.000 rubljev pa skupina v poljedelskih proizvodih.
Izmed oseb omenjeni so, Nikolaj Polikarpov, Wievel Skhoi in Andrej Tupolov,, dosedaj skoraj malo znani zunajnemu svetu. Toda njihova iznajdba je zelo značilna v bojnih letalih, kateri pa kakor se omenja niso še v rabi. Omenja Se le da bodo vporabljeni tedaj, ko bodo
piloti za dotična letala dovolj izurjeni, činkovitost letal ni omenjeno.
Poleg teh je znano ime major-generala Sergie Ilyu-skin-a, za spopolnjenje "šturmovik" bojnega letala, ki je v sedajni vojni znano najbolj kot, "zračna pehota" ali pa kakor ga sami nacisti nazivajo "črna smrt". Pri tem "Pravda" organ komunistične stranke pravi, da je za dotično letalo izdelal načrt Stalin.
Medtem značilno je pripomniti, da so sovjetski zna-nstvenjaki, raznega poklica strokovni delavci, inžinirji, tehniki itd., že nekaj krat sprejeli nagrado za svoje iznajdbe in spoponjenju pogonske sile v splošnem, kar služi interesom ljudstvu tako Sovjetske Unije, kakor tudi človeštvu v splošnem. To je najboljši izraz spoštovanja naspram osebam, čigar zasluge so v interesih naroda,, ne pa v službi privatnim profitom.
Kakor je razvidno iz položaja bojne črte v Afriki, zavezniška armada se je spojila s zapadne in vzhodne strani in goni sovražnika iz afriškega ozemlja.
Po okupaciji Sfax, brit-ska osma armada napredu-jev dveh pravcih. V enem vzdolž planinskega kraja preko La Hencha i E1 Djem do Sausse, drugem pa ob obrežni strani proti istega mesta, katerega je tudi okupirala.
Pričakovalo se je večjega odpora pri Sausse,, pravi general Montgomery. Z padcem važne luke Sausse, zaprav poslednje od Tunizije, postavlja zavezniške edinice na zelo važen položaj v nadaljevanju vojnih operacij proti Tuniziji.
Istočasno se poroča, da je ameriška in angleška armada okupirala Ka irounan 50 milj zapadno od Sousse. Motorizirani britski in ameriški oddelki so okupirali Fondouk pri Kaiorunan.
Z eno besedo položaj bo-jevnih črt v Afriki se je dokaj spremenil. Govori se, da so osiščne sile pričele z evakuacijom Tunizije. Tudi da preostali oddelki Rommelove armade odstojajo na več krajih in pričakovati je v naslednjih tednih popo-eln poraz njegove armade na afriškem obrežju.
Medtem dokler Rommelo-va armada odstopa na več krajih v Afriki, kakor tudi brez uspeha si prizadevo-jo nemški nacisti izboljšati položaj na sovjet-izboljšati položaj na sovjet-sko-nemški bojni črti, nemški fašizem se mrzlično pripravlja na obrambo evropskega obrežja. Kajti računa se, da bo nasledila zavezniška invazija enkrat po izgonu^ nacističnih in italijanskih sil iz afriškega obrežja. Vojni poznavalci,, ki očitno zagovarjajo invazijo evropskega kontinenta, naglašajo potrebo invazije brez izjeme na afriško obrežje. Glavna sila nacistična je v Evropi. Zato jo je potrebno pobiti in poraziti na evropskem kontinentu, se glase
njihove izjave.
Neka poročila se glase, da so nacistične oblasti pričele z deportacijo Francozov v Nemčijo, pred strahom na invazijo evropskega kontinenta. Zatrjujo da se skoraj do 8000 Francozov na dan odpošilja v Nemčijo.
V kolikor bi odgovarjalo dozdevanju za invazijo evropskega kontinenta, je to v drugih ozirih preračunana poteza nacistične oblasti vred v domačimi Kvizlingi nadomestitvi delovne moči v Nemčiji, pod izgovorom na invazijo kontinenta. Kajti vse prizadevanje Kvizlin-gov Laval-Petain in sopot-niška družina, ni dosegla uspeha med francoskim narodom naspram zahtevam gospodarjev iz Berlina, če tudi so nasledili drastični upreki proti neposlušnosti, francoski narod se je pričel zavedati svoje dolžnosti; svojih zgodovinskih tradicij v borbi za svobodo iz Pariške Komune. Torej delno neuspeh domačih Kviz-lingov in delno pa naraščajoči odpor francoskega naroda proti gestapovcem in nacistični oblasti, bi bila posledica sedajnih deportacij bolj verjetna. Toda poleg tega ni mogoče zmanjšati tudi vsled opreznosti na invazijo evropskega kontinenta, katera mora naslediti prej ali pa slej.
boli v zadnjem tednu 117 bojnih letal, naspram 48 sovjetskih.
Večje zračne bitke so se-vršile na kavkaški fronti okrog Krasnodara, kjer so nacisti izvedli nekoliko protinapadov in tudi prezadeva-joč s koncentriranju večjih' vojaških oddelkov v zaledju za pospešenje napadov. Toda sovjetsko letalstvo razbija tako nacistične napade, kakor tudi koncentracijo vojaštva in orožja.
S ozirom na vojno predsednik Vrhovnega Sovjeta, Mihael Kalini, naslovil je poslanico sovjetskim delavcem v tovarnah in kolektivnih kmetijah za večjo proizvodnjo,, kot način k pospešitvi zmage nad sovražnikom. Med drugim omenja: "Hitlerjeva igra v pričetko vojne je imela srečo. Toda njegov izdajalski napad na Sovjetsko Unijo, preobrnil je srečo v njegovo nesrečo".
Zato pospešimo proizvodnjo v vsih ozirih na polju v tovarnah in vsepovsod, ter z tem prožiti Rdeči Armadi potrebno pomoč za vničenje sovražnika.
VNIČEN0 1200 LETAL V 18 DNEVIH
Njen namen ni bil in ni v bodočnosti vsiljevati drugim narodom svoj način gospodarstva in politične ideologije.
Na drugem mestu priob-čen je brzojavni članek o bojih v Jugoslaviji. Nacisti so skovali načrt vred z soglasju narodnih izdajalcem Jugoslavije, da vničijo Narodno Osvobodilno Armado. Neki krogi tudi na tem kontinentu so na skrivaj gojili popolno zaupanje, da je kraj Narodni Osvobodilni Armadi in vse kar je še o-stalo je samo to, da dvignejo vnovič svoj način propagande in dvignejo nad vse generala Mihajloviča. Toda kakor neurje iza skrivnosti vremenske spremmbe, počilo je v javnosti o porazu nacističnih, italijanskih in drugih izdajalskih sil na jugo-
London, (BUP). — Glasom tukajšnjega poročila, so nacisti izgubili 1200 bojnih letal izmed 18 marca in 5 aprila, polovico od tega na vzhodni fronti, oziroma sovjetsko-nemški bojni črti.
Gornji podatki so posneti iz oficielnih komunikejev Vel. Britanije, Sovjetske U-nije in Združenih držav, ne-vključujoč od 200 do 300 bojnih letal vničeno v Afriki. Izgube za isto dobo Zedinjenih Narodov so pa 600 bojnih letal na vsih bojnih črtah.
V medzavezniških krogih se smatrajo nacistične izgube vsled borbe na več krajih, naprimer v vzhodni in afriški fronti; zatem pa v obrambi obrežja zapadne Evrope, kjer je večja aktivnost zračne borbe, kakor pa kopnene. Medtem omenja se, da bodo tako velike izgube kaj kmalu nadmašile proizvodno nadomestitev, ki postaja tem občutnejša vsled zavezniškega bombardiranja vojnih tovarn, zlasti Krup industrijskega področja za izdelovanje bojnih letal.
slovanskem ozemlju.
Enostavni in navadni ljudje, kot je naprimer Kosta Nadj, Peter Dapčevič, Vidmar, Strugar in rnnoei drugi, že nad dvej leti kljubujejo sovražniku z moderno vojaško opremo, tudi vojaškimi poveljniki, ki so nekoliko hlač raztrgali v vojaških univerzah. Toda, ker postavlja daleč v ospredje junaštvu, vztrajnosti in sposobnosti svoboda in svobo-
Philadelphia. — Joseph E. Davies, bivši ameriški ambasador v Sovjetski Uniji, opozarja na razvneto intrigo s ozirom na mirovna pogajanja po končani vojni. Namreč reakcionarni intri-ganti, ki že zdaj podžigajo nezaupljivost in gredo tako daleč,, češ Sovjetska Unija si bo prizadevala "boljševi-ški" prevrat v Evropi. Drugi pa, ali sebo vstavila v zmagi edino na svojih mejah ali pa prodirala vse skozi do Berlina. In kaj potem?
Zbor reakcije odnekdaj koval je zaroto proti napredku, svobodi in enakopravnosti, toliko bolj zadnjih 25 let, na račun obstanka Sovjetske Unije, kot različnega gospodarskega in političnega sistema od zunajnega kapitalistineka sistema v svetu. Toda v kolikor za to dobo toliko brez dvoma tudi v bodočnosti, rekord Sovjetske Unije naspram svojim obveznostima spada med prvovrstne v mednarodnih ozirih, ne dajajoč kakoršno koli podlago za intrige in podžiganju nezaupnosti. Njen rekord v vsih ozirih odločno zavrača razdorno gonjo in vsak tisti ki je količkaj prebral ustavo Sovjetske Unije,, je na jasnem glede njenega namena in njenih obveznosti v mednarodnih ozirih.
Glede takih intrigantov Ravies pravi: "Nekateri sicer vzgledni ljudje vstvar-jajo strah pred zmago Sovjetske Unije, češ da se ne bo vstavila prej predno ne pride do Berlina. Z tem pa osigurala dominacijo pri mirovni konferenci s komunističnim programom za Evropo".
Take intrige in proti komunistična gonja, ni nič drugega kakor razširjati strup med ljudstvom. Resničnost o Sovjetski Uniji bi-
ča do skrajnosti nedoslednost in obtožbe. Dovolite mi pravi Davies, mi povedati kot študent diplomatične povesti, da rekord Sovjetske Unije zadnjih 25 let v dip-lomatičnih odnošajih in dani obveznosti, je rekord ki se lahko meri z kakoršnim koli rekordom z drugo narodnostjo. Sovjetska Unija je zvesta zadani besedi v mednarodnih odnošajih iz preteklosti in pjrav gotovo tudi ostane v bodočnosti. Do tega sposnanja nas sili dejstvo na podlagi izjav sovjetskih voditeljev, ki so pa zapopadnene med narodom v Sovjetski Uniji — popolna zmaga nad nazi-fašizmom in zvesto izpolnjevanje sporazuma zavezniških držav.
Dalje zavedati se moramo ravno tako dejstva, da si je Sovjetska Unija zaslužila priznan položaj na mirovnih konferencah, ne da določa oblik oblasti in ideoloških smeri drugim narodom, ampak vsled mednarodne obveznosti določenih že v Atlantskem Carterju in akcijskem programu Anglo-Sovjetsko-Američke koalicije, za trajen in pošten mir.
Ravno tako si ne moremo dovoliti da nas kakoršna koli ideološka razlika nadv-laduje preko interesov zmaga nad fašizmom. Največja vrednost ki jo moramo razumeti in se sprijazniti žnjo — je odločna borba za popolno razorožitev Nemčije, sicer humanitarnim toda odločnim in brezkompromisnim potom".
Strah pred "komunizmom" je le izum fašizma, da se polasti oblasti. Torej brez dvoma da oni ki podžigajo venomer razdor s "'komuni-stičnim" strašilom, so ali v zmedi in trdovratnosti, ali pa na nepošten način izkoriščajo vse to le za svoje skrajne in nepoštene svrhe", pravi Devies.
NEPOSLUŠNOST IN REVOLT V BOLGARSKI
New York. (AP). — Sem-kraj dospela poročila iz ne-utralnih virov v Evropi, dozdevajo da je kralj Boris v skrbeh proti vse večjega nezadovoljstva naroda,, ter si prizadeva najti nekako opravičilo glede izboljšanju od-nošajev z Sovjetsko Unijo. Namenoma da si na ta način obdrži položaj v slučaju zmage Zedinjenih Narodov nad osiščem.
Iz zane«1;;,"'v -"irov se zatrjuje če	v Dodv^K nosti, da so bile zelo vroče debate v bolgarskem parlamentu radi pomaganju Nemčije proti Sovejtski Unm. Za času zasedanja parlamenta, zbralo se je v-1;1-
doljubna zvestoba do domovine in do naroda, pred enostavnimi slavopojnimi generali, Narodna Osvobodilna Armada ni poražena, tembolj zadaja udarce sovražni sili in kot taka ostane simbol narodne zavesti v popolni zmagi nad silami okupatorjev in domačih izdajalcev. .
število kmetov iz raznih krajev bolgarske iz protesta proti novih ukrepov, za večjo dajatev letnih pridelkov, ki jih bolgarska pošilja v Nemčjjo . Kmetska delegacija zahtevala je od ministra za poljedelstvo da se zasliši,, toda ta je odklonil in medtem poslal policijo in žandarmerijo proti gmetom in je prišlo do spopada.
Kakor r^-—' '' ^ na bolgarskem narašča vse večji odpor med narodom. Do tega očitno djestvo je, da bolgarska se ni odločils1 noslati vojaštva na vzhodno fronto proti Sovjetski Uniji, le iz strahu pred narodnim revo-ltom. Zato tudi vsled večjih zmag Rdeče Armade, kralj Boris skuša poravnati storjene napake, toda zapetami so nemški gestapovci in vedno večje zahteve od bolgarske v zalogah živlov,-v1--potrebščin Nemčiji. Neverjetno je da se bo kralj izmuznil iz rok gestapovcev, toda pričakovati pa je da bo narod sledil uporu za svoj narodni obstanek proti nazi-fašističnim izkoriščevalcev.
8TRAN 2.
"EDINOST"
četrtek, IS aprila, 1943.
"EDINOST"
Published semi montly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Kegistered in the Registry Office for the 0ity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Pred Prvim Majem
že od nekdaj zapop,aden je prvi maj kot delavski praznik mednarodne delavske solidarnosti v svetu.
V prejšnjih letih vršile so se demonstracije na ulicah, pa tudi zborovanja v dvoranah. Razna gesla ispi-sana, ki so jih delavci nosili, ter njihovi voditelji govorili o njih na odrih, karakterizirala so pomen prvega maja, kjer se je izražala prednost v mednarodni delavski solidarnosti zadnja leta pred vojno, odločna borba proti vojni in fašizmu.
Letošnji prvi maj, je četrti zaporedoma v odprti vojni v svetovnem obsegu. Milijoni delavcev so na bojni črti, milijoni izdelujo vojni materijal, milijoni so v vjet-ništvu in koncentracijskih taboriščih. Milijoni so izvežba-ni in milijoni so v pričetnem poduku, drugi pa na vrsti z vsakim dnevom k naboru. Nastajajo tako občutne razmere v delovni moči, kakor tudi v živlenjskih potrebščinah. Kajti po fašizmu razvnet vojni požar zaprav prihaja v svoji dobi pred zelo odločilni čas, ki mora vsmetiri jasno pot tako zmagi, kakor tudi povojni preureditvi.
Vsled tega bodo delavci praznovali prvi maj, na delo v tovarnah^ rudnikih in drugih proizvodnih panogah z drugačnim geslom od prejašnjih let. Njihovo geslo bo: "Večja proizvodnja — odločne akcije za ustanovitev druge fronte na evropskem kontinentu, za popolno zmago nad sovražnikom". Zato ne bodo povorke na ulicah,, temveč zvečerna zborovanja v dvoranah, kjer bodo delavci in razni drugi sloji demonstrativno izražali svojo solidarnost v borbi proti fašizmu v svetovnem obsegu, mednarodne solidarnosti.
Pridružimo se tej delavski manifestaciji s zavestjo pomena prvega maja v vsaki naselbini in v vsakem mestu. Zavedajmo se ravno delavske dolžnosti ne samo v proizvodnji vojnega materijala, tembolj v vsih zadevah tekoče vojne. Ker oni so pogonska večina v proizvodnji, odločilna pa v potrebnih akcijah. Kakor eno tako drugo je za današnji čas od neprecenljive vrednosti ako ne skoraj odvisno do popolnega uspeha za zmago in povojno preureditev na pravični podlagi za svet v splošnem.
Druga obletnica 27 marca
RAZMERE IN NARODNA BORBA V JUGOSLAVIJI. Z NARODOM IN ZA NJEGOVE INTERESE ALI PA PROTI NARODU IN NJEGOVIH INTERESOV.
TRETJE POTI NI
B. BOJEVNIK.
Rezervna armada
Najahamo se v kampanji za mobilizacijo rezervne armade. Na tisoče mož različne starosti, potrebno je v rezervno armado. Kliče se za vpisovanje v raznih časopisih, zborovanjih in tudi vojaške parade so namenjene za po-polarnost rezervne armade, ki se gradi na dobrovoljni podlagi od vsakega posameznika.
Kaj prav zaprav pomeni rezervna armada? Do danes računa se v naši domovini okrog 700.000 mož armada pod orožjem, večjim delom preko morja, nekaj pa na domu. Zamislimo si da je takoj potrebna vsa aktivna armada na bojno.črto. Ali je v našo korist prepustiti lastni dom brez zaščite in izurjenih vojaških moči za obrambo? Gotovo je da ne bo nihče trdil, da bi kaj takega šlo v našo korist in sigurnost, marveč z tem bi spravili v na-varnost. samih sebe in deželo v splošnem. Torej v takem slučaju zavzema mesto aktivne armade, rezervna armada.
Za vsako mesto organizirajo se čete, bataljoni, polki in divizije, naspram možnosti in do tega potrebnih do-brovoljcev. Obveznosti za rezervno armado so nekaj, kar skoraj lahko vsak tisti ki fizično odgovarja doprinese vprid svoji domovini povrhu svojega rednega opravka bodisi v tovarni ali pa kjer koli na drugem delu. Vsak dobrovoljec po svoji želji določi večer, ki je za njega naj-boj prost v svrhu vežbanja in poduka enkrat na teden. Ta način daje prednost tako posamezniku za vojaški poduk, kakor tudi splošno pripravnost obrambe domovine. Vse kar potrebno je le dobra volja posameznika. Tukaj ni všteta nobena posebna obveznost razen onih, ki si jih je dotični izbral za vežbanje naspram svoji najbolji priložnosti.
V rezervno armado se sprejemajo letniki od 18 leta do 50. Priglasi se lahko na več krajih, recimo v vojašnicah, komandnih uradih in celo na ulicah so naborni uradi za rezervno armado. Pristopimo v rezervno armado s zavestjo svoje pripravnosti v borbi proti sovražniku, če pride potreba tudi z puško, topom in drugem orožjem. Toda da bomo sami bolj uspešni in orožje bolj činkovito, potrebno je poduka predhodno.
O kampanji lista
Z 15tem aprilom pričnela je kampanja za Edinost. Po večini,, namreč kolikor je razvidno iz pismenih izjav iz naselbin o kampanji, razvrstitvi kvote za nove naročnine in za tiskovni sklad po Upravništvo lista, je ta sprejeta kakor je dana sugestija. Kot dokaz je najboljša priča v izjavah na drugem mesto priobčenih iz raznih naselbin, kjer so nasledila posvetovanja, pogovori tako izmed naročnikov samih, kakor tudi odsekov organizacij in društev.
Kampanja je določena od 15 aprila do konca maja meseca. Ta daljši čas kampanje z nizko kvoto naselbinam namenjen je prvič zato, da se lahko pripravi vse potrebno k načrtom, da se organizirajo potrebni odbori,, ki bodo redno dajali poročila o uspehu kampanje v svoji naselbini in vzbujali tudi druge k delu in aktivnosti zado-ber uspeh v splošnem. Drugič pa zato da se v tej kampanji doseže čim več novih naročnikov za proširitev lista, kjer je potrebna daljša doba posebno v naselbinah kje ne obstojajo odseki organizacije, odbori lista itd., kot boljša priložnost za izpolnitev določene kvote.
Uprava lista računala je na vse previdno že na pod-
Dne 27 marca je preteklo dvej leti herojske borbe narodov Jugoslavije. S svojim vedenjem, vztrajnostjo in odločnostjo, dali so jasen vzgled vsem protifašističnim narodom sveta, kako je treba organizirati odporno borbo in kako zadati občutne udarce sovražniku, že na okupiranem ozemlju. Poleg tega kakor ob času sramotnega izdajskega pakta na Dunaju potom Cvetkovič-Markovič režima v letu 1941, tako vse skozi do druge obletnice herojske borbe, dali so jasen odgovor protinarodnim elementom, defitističnim privržencem, da borba proti sovražniku ne pozna premirja — ne pozna čakanja na priložnost, temveč da ji narodni interesi nalagajo pobijati sovražnika brez prestanka in ob vsaki priložnosti. Pozna obče narodno mržnjo proti tiraniji, ki jo podžiga globoko vsajena svobodoljubna narodna zavest, daje ji neprimerno obliko junaštva v neprimerni borbi proti sovražniku od zunaj in znotraj.
Narodna povest bo morala dati 27 marcu ono prednost, ki ostane simbol narodne zavesti od enega na drugi kraj, proti črnim silam, ki so hotele na sramoten način izdati narodno imetje krvnemu sovražniku, zlasti slovanstva nemškemu in italijanskemu fašizmu. Njegova znamenitoat ostane neiz-reciva pričujočnost narodne mrž-nje proti fašizmu in proti onih, ki so skoraj po prvi svetovni vojni venomer baratali v mednarodnih odnošajih z krvnimi sovražniki Jugoslavije, njenega teritorialnega in narodnega obsega z Rimom in Berlinom. Zato ostane dan 27 marca zgodovinski simbol, ki se je jasno izražal takoj ob sramotilnem izdajstvu v narodnih manifestacijah: "Živela Sovjetska Unija, Vel.Britanija, Združene države — živela svoboda — smrt fašizmu To so bili klici narodne duše, ki je odločno vstala ne samo k spoznanju izdajstva, temveč spoznanju vse skozi razvojne dobe sem po prvi svetovni vojni. Če tudi je vi dela da so žrtve neizogibne; da je borba neprimerna; da je nastojil usodapolni trenotek strašnih dni v sopredju. Toda narodna čast in ponos sta ji velevali, napolnjevali pogum in vztrajnost k preobratu notrajnih in zunajnih odnošajev jugoslovanskih narodov na strani pravice in svobode; na strani protifašističnega sveta.
Takoj ob porazu jugoslovanske armade, marsikje dozdevalo se je da je nastopil čas trpeče podlo-žnosti, zlasti so to pričakovali de-fitistični eiementi. Ne računajoč na nič drugega kakor na svoj osei-bni položaj, zamišljali so rešitev kakor v restauraciji naročiti "kavo in šampanjc". Takih domišljij se celo niso otresli do današnjega dne, ko vpričo organizirane borbe ponavljajo pomirjevalno politiko proti sovražniku, če tudi je kaj takega antagonistično naspram za-popadenih nalog v osvobodilni borbi proti okupatorskih sil. Namreč čakajte vi sužnji rešitve, če ta ne pride v letu 1943, morda pride 1944 ali pa končno 1945. Bodite potrpežljivi in mirni.
Koliko taka priporočila vplivajo na naš in druge narode v nezaslišani strahovladi nemškega in italijanskega fašizma, si lahko zamislimo vpričo na nečloveški način pustošenja; odvzemanjem letnih pridelkov, nasilno zbiranje delavcev, vojaštva in raznih drugih sredstev za nadaljevanje fašističnega nasilstva. Ali ne pomislimo da so na jeziku iz globočine srca besede med našim in drugim narodom: "Kako še dolgo bomo trpeli ? Ali pride kdaj rešitev ? Pogin je na pragu — smrt visi nad nami vsaki trenotek ! Pomoč — pomoč in takojšnjo pomoč potrebujemo !
Toda tako vnebopijoči klici ne delajo skušnjave pri defitističnih
elementih. Za voljo svojega položaja paradirajo z Mihajlovičem, hudujo se pa proti Narodni Osvobodilni Armadi. Ironično se sklicujejo v javnosti, češ kdo je pa vedel za kakšne partizane ? Kdo za Narodno Osvobodilno Armado — kaj še, Narodno Skupščino — neki Tito, Kosta Nadj, Ribar, Vidmar, Mikoš, Strugar itd. "Moskva — Moskva ima tamkaj svoje prste, prej omenjeni ti pa niso, ne Slovenci, ne Hrvati, ne Srbi, ne Črnogorci. Madžari so, Rumuni, Rusi itd.
Od Londonskega dopisnika
V britskem javnem mne-Tčni krogi. Bolj izkušeni po-
1	_ _ * _ ____ J	1 i-4-I X« Z VlrtfT« nlTfl 1 rti T T T An /1
V borbi proti fašizmu sta samo dva stališča: "Z narodom in za Skušajo na račun narodnih ljudi, ki dajejo na bojnih poljanah vse od sebe vred z narodom, če tudi živlenje za svobodo domovine, ustvariti odvraten dvom med ljudstvom v času, ko je potrebno moralne in materijalne podpore. V času, k0 narodna enotnost igra skoraj odločilno vlogo tako v starem kraju, kakor tudi na tem kontinentu za odločne akcije zavezničkih sil na evropski kontinent. Mesto da zahtevajo pomoč in priznanje Narodnim Osvobodilnim Oddelkom, postavili so se z svojimi obtožbami na stran zakletega sovražnika Jugoslavije in jugoslovanskih narodov.
Očiten dokaz je in svet se ga zaveda toliko bolj, da je Narodna Osvobodilna Armada nastala ne kot neki produkt "Moskve", ne ne produkt "komunistov", če tudi ji načeljujo, temveč na podlagi narodnih manifestanij spoznavajoč prevaro v letu 1941 po Cvetkovič-Markovič režimu, za svobodno narodno in demokratično Jugoslavijo. To je narodni produkt v narodnih interesih za narodno osvobojenje pravice in obstoj.
Do cela spoznati odvratne obtožbe reakcionarnih in protinarod-nih elementov z rdečim strašilom, oziroma "komunizmom", se moramo podati tja v neljubo povest v-saj iz leta 1933.
Brez dvoma da se boš dragi či-tatelj spominjal če le malo obudiš spomin, da je Hitler razvnel žgočo kampanjo proti nemških komunis-to predno je prišel do oblasti. De-fitisti in vsa pomirjevalna žlahta, vključujoč vodstvo socijal-demok-ratov, pridružila se je tej kampanji. Poznejša in točasna resničnost kaže, da so takrat polagali pogrebni venec na rakev svobode nemškega naroda za daljšo dobo. Ali ni to resničnost ? Mar je "komunizem" pretil Nemčiji ? Ali' je pa odvratna obtožba proti "komunizmu" postala način zavladati nad usodo ne samo Nemčije, ampak pričamo skoraj cele Evrope.
Zatem Hitler in Musolini, razvnela sta na isti način kampanjo proti "komunizma" v Španiji. Ali ni sopotniška družina tudi na tem kontinentu podpirala njihovo kampanjo ? Zasluge so očitne — zaprav strašne ! Milijon ljudskih žrtev, vničeno nešteto mest in vasi. Tisoči v koncetracijskih taboriščih. Na javnih položajih nemški gesta-po in italijanska ovra (italijanska tajna policcija).
Dalje ali se ne spominjamo kako je Laval-Petain in sopotniš-tvo paradiralo z obtožbami proti "francoskih komunistov, proti delavskih unij na isti način, kakor Hitler v Nemčiji predno se je polastil popolne oblasti. Zasluge Laval-Pe-
BINGO PARTY
tain in sopotniške družine so očitne. Francoski narod se jih danes zaveda bolj kot kdaj prej. Ravno tako se jih zavedajo narodi v Jugoslaviji.
Konačno z eno besedo središče in avtorji takih obtožb, so v Berlinu in potom svojih podružnic na raznovrstni način in pod raznimi imeni v drugih državah razen Sovjetske Unije, ustvarjajo zločinski poSel v propagandi in pripravljajo največjo podporo krvnemu sovražniku narodov in človeštva — fašizmu.
Človeka kar mraz spreleti ob spominu na žalostno preteklost, istočasno pa navdaja ga neizreciva mržnja proti onih, ki jo hočejo po-novoti vpričo pekočih ran, na grobovih ljudskih žrtev, na potokih solza in v gorah trnovitega trple-nja zasužnjenih narodov v Evropi. Tembolj ako se zavedamo borbe proti fašizmu, za rešitev sygta; za obstanek narodov, svobodo, napredek človeštva v splošnem, tedaj je naša dolžnost pobijati izvor fašistične propagande na tem kontinentu ali pa kjer koli, kakor naš narod pobija sovražnika v odprti borbi
Iz navedenega jasno je, da je glavni namen odvratnih obtožb tako proti Osvobodilni Narodni in Partizanski Armadi, obtožba proti narodnim interesom, istočasno ustvarjanje antagonističnih odnošajev izmed Sovjetske Unije in zavezniških narodov. Narodni interesi so ravno tako neločljivi v obsegu borbe proti fašizmu, brez izjeme na politično, versko ali pa narodno pripadnost, kakor je neločljiva z-maga nad sovražnikom od narodne enotnosti.
V soboto dne 17 aprila se vrši "bingo party" v dvorani 386 Onario St. Ker so večji dobitki namnejeni za tisto večer, uljudno vabimo rojake in rojakinje iz Toronta in okolice za obilno vdeležbo.
Odbor.
lagi izkušenj z vstanovitveno kampanjo. Naprimer so naselja kjer je nekoliko naših naročnikov, nimajo obsežnejšega polja za delovanje pred seboj, toda njihova želja je sodelovati za svoj list, kakor so to pisali v vstanovitveni kampanji naši rojaki iz Larder Lake,, ter drugih manjših naselj. V času šest tednov je pa precej priložnosti na eden ali pa drugi način podati se na delo in tako spopol-niti kvoto za naselbino, kakor tudi z tem omogočiti celokupen uspeh.
Torej izjave iz Vancouverja, Port Arthurja, Sud-bury, Windsorja,'St. Catherines itd., dajajo pregledno stran dobrega pričetka od razglasa za kampanjo. Upati je da bodo tem izjavam nasledile še druge naselbine v nekaj naslednih tednih. Vse to pa postavilo nas k dobri podlagi za izdajanje lista trikrat mesečno, namreč vsakih deset dni. Storimo našo doložnost naspram listu, kakor jo ta izpolnjuje za naše interese!
Oni, ki iščejo vzrok pri "komunistih", ki na nesramen način iščejo vzrok v Moskvi na podlagi osvobodilne borbe Narodnih in Partizanskih Oddelkov v Jugoslaviji, so ne le v nasprotju narodne zavesti v borbi proti fašizmu, ki plamti od dne 27 marca že v tretjem letu, temveč ustvarjajo zločinski posel proti narodni svobodi in narodnih interesov.
Ali niso naši lastni interesi vezani z Moskvom v borbi proti fašizmu ? Ali je obstanek Amerike, Kanade, Vel. Britanije in drugih narodov v svetu, ločen od splošnih narodnih interesov v svetu ? Ako ni, tedaj kakšno hinavščino ustvarjamo ako na zunaj kažemo morda pripravnost znotraj pa iščemo vzroke in kujemo zaroto proti splošnih interesov človeštva v borbi proti fašizmu. Tedaj tako stališče je hinavsko — je zločinsko in je izvora iz Rima in Berlina vprid fašizmu.
narodne interese, svobodo in napredek — ali pa proti narodu z fašizmom v brezkrajno nazadnjaštvo, tiranijo in barbarstvo." Tretje poti
To velja za vse sloje enako, brez izjeme če so to Komunisti, socijalisti, demokrati, katoliki, protestanti, delavci, kapitalisti, kmeti ali pa veleposestniki. V obsegu teh raznih skupin igra vlogo le zvestoba splošnim interesom v tekoči vojni z ene druge strani, pa pripravnost narodnih mas k pritisku do gotovih in nujnih akcij.
Največja odgovornost pred nami, vred z narodom v Kanadi, A-meriki in drugod je, da podpiramo konstruktiven program vlade ene in druge v borbi proti fašizmu, vred z tem tudi zahtevamo izpolnitev naših obveznosti v tekoči borbi. In ta obveznost je v ustanovitvi druge fronte na evropskem kontinentu, kot najbolj činkovita pomoč, ki jo zamore dati kanadskih, ameriški in narod Vel. Britanije vprid osvobodilni borbi narodov Evrope; narodov sveta. Obseg delovanja za to je ne neločljiv od nas Slovencev in Slovenk -za vprid našega trpečega naroda. V kanadski armadi so Slovenci, ravno tako v ameriški in tudi Vel. Britanije. Že ta pričujočnost nas veže vred z temi narodi ne na seperatno delo-vanjje, temveč na skupno in edinstveno. Skupno za to, ker so tudi naši interesi tesno vezani z narodom tukaj, edinstveno za to, ker na ta način smo uspešni in na ta način bomo zmagali.
Kakor je narod v Jugoslaviji uvidel edini izhod za svojo narodno čast, svobodo in pravičnost naj boljšo silo v enotnosti, odvrgel raznovrstne neokusne stvari od zu najnih in notrajnih podžigalcev proti njegovi enotnosti; sestavil svojo Narodno Osvobodilno Armado, Narodno Skupščino z popolnim zaupanjem v zmago. Tako je potrebna nam borbena miselnost vprid Narodni Armadi; vprid kanadski, ameriški, britski in sovjetski armadi za popolni poraz fašizma.
nju prevladujo nedopustlji vo nejasni pogledi glede politične situacije v Jugoslavi-Od poletja sem 1941 do 1942, večinoma so se izražale simpatije in pozdravljalo odporno borbo partizanskih oddelkov, ki so kot znano do tedaj bili in potem edino odporna sila zapadno od Sovjetske Unije. Medtem so vesti spominjale da je vse to organizirano po Draži Mihajloviču, kar mu je tudi obenem dalo velik ugled v zunajnem svetu. Toda v juniju lanskega leta sovjetski časopisi so iznena-dno priobčili vest Vrhovne komande partizanske armade, vsebujočo obtožbo proti Draži Mihajloviču, kot agentu osišča. S pričetka vzlic večjim naporom se ni doseglo uspeha obvestiti narod inostranih držav, čemu je nasledila vest kasneje iz In-stanbula (Turčija) o partizanskem kongresu, kjer je na isti način obtožen Mihaj-lovič. Tudi ta vest ni mogla dospeti do občirnosti med ljudstvom tako v prekomor-skih državah, kakor tukaj v Britaniji. Dokler je sicer za-vednejši in dobro informirani krog spoznal celo resnico razmer v Jugoslaviji, je velika večina celo naprednih delavcev smatrala, da je partizanski odpor organiziran in tudi vodi en ^o Draži Mihajloviču.
Na vprašanja časnikarskih poročevalcev jugoslovanska vlada v izgnanstvu, obtožila je partizane in trdila da je vse to "laž" z ene strani in druge pa nadaljevala izdajanjem komunikacij, čislanjem Mihajlovi-čevega junaštva proti osiš-čnih invazorjev. Dva dejstva sta, ki sta popolnoma razbila oficijelne izjave zamej-ne jugoslovanske vlade v sporazumo z britanskim u-radom za zunajne zadeve:
Prvo in močno dejstvo je, nenadni porast Narodne O-svobodilne Armade in važnost njene ofenzive proti o-kupatorjev.
Drugo pa ravno tako naraščajoča kampanja v Ameriki proti Mihajloviču kjer je situacija bila kakor razvidno bolj spoznana in se jo je bolj pravilno razumevalo. Takšna situacija je kar na-dmašila britanske vesti in kot dokaz, da je nekoliko sicer uglednejši časopisov proti kraju 1942,, pričelo slutiti da v Jugoslaviji ni nekaj v redu. Končno so potem naslednje vesti zatrjevale, da se v Jugoslaviji vodi brato morna borba in da se na strani okupatorskih sil nahajajo v borbi proti Narodni Osvobodilni Armadi, četniki Draže Mihajloviča. Zatem se je kajpak hotelo opravičiti Mihajloviča na način češ saj tudi on vodi borbo proti osišču, ali da je večjim delom pasiven, namreč čaka na priložnost. Toda preko radio postaje "Svobodna Jugoslavija" javljeni so dokazi, da Mihajlovič sodeluje z osiščem.
Dne 30 januarja v Londonu se je vršil sestanek delavcev v navzočnosti predstavnikov vsih evropskih podtalnih in partizanskih pokretov, kjer so v svojih govorih obsodili nacistične okupatorje. Ko je predstavnik Narodne Osvobodilne Armade iz Jugoslavije spomnil ime Mihailoviča, prisotni so vpričo klicali in o-dobravali. Ko je govornik pričel razlagati in stopnjema odkrivati njegovo izdajalsko vlogo,, nastala je neka poparjenost in iznenad nost. To je dokaz da narod ni bil o vsemu obveščen, .vključujoč tudi vešji politi-
litični poznavalci v Londonu, so nekoliko krat opozorili britansko vlado, da ni pravilno ker podpira Mihajloviča in mu daja prednost, da mu celo zelo ugledni generali pošiljajo čestitke in pozdrave, vsled navodnega junaštva proti okupatorjev. Medtem so pa ameriški državniki govorili o potrebi o-' boroženja "naših prijateljev v Jugoslaviji", kateri bi znatno pomagali v slučaju zavezniške invazije čez Balkan.
Nekoliko važnejših časopisov tukaj, na primer "News Cronicle" in drugi pred nedavnim so opomnili na resno vojno politično neravnost ako se združimo z tako sumljivo in reakcionarno osebo,, kot je Mihajlovič, ter z tem reskiramo razkol z Sovjetskom Unijom in izgubimo zaupanje balkanskih demokratov.
Vojni poznavalci nagla-šajo da Draža Mihajlovič kontrolira zelo neznaten del ozemlja, dočim pa Narodna Osvobodilna Armada kontrolira velik obseg ozemlja z važnimi železniškimi progami, vključujoč zvezo z Jadranskim morjem.
Vpoštevajoč osvobojeno teritorijalno važnost, kakor tudi važnost vojaške moči, /drav razum nalaga nam za najtesnejše sodelovanje s Narodnom Osvobodilnom Armadom. Toda vkljub temu politično stališče v nekih krogih, je uporno in o-mejuje tako sodelovanje. 1 Precej nepovoljnih komentarjev izzval je govor kralja Petra, ko je poživljal narod da ostane posiven v odporu, kar je v nasprotju občih teženj in ustvarja anta-gonizem izmed zavezniških vlad,, ki podpirajo poziv Moskve evropskim narodom, za organiziarnje odpora vsepovsod ; vničevanjem nacističnih komunikacij in da zavržejo politiko pasivnosti. -
Jugoslovanska in poljska vlada so največji nasprotnici takšne politike. Celo v jugoslovanskih vladinih krogih radi zagovarjanja pasivnosti, naraščajo resni odnošaji. Pred nedavnim odstranjen minister za zunajne zadeve, je prvi znak no-trajne krize. Dr. I. šubašič in Fotič, ki se zdaj nahajata v Londonu, sta vpletena v borbi bivših demokratičnih in konservativnih krogov, katera postaja zelo napeta. Nekateri dozdevajo, da bi se Hrvati mogli odcepiti in formirati zasebno demokratično vodstvo, katero bi moglo zahtevati "Leasse Lend". Britanski strokov-najki in prijatelji Jugoslavije, bi bili zelo nasprotni kakoršni koli cepitvi v jugoslovanski vladi na najhne nacionalne sekcije. Njihova verjetnost je, da bi se v vlado moralo vpeljati reforme na demokratični črti in odstraniti reakcionarne elemente, brez da bi se z tem poz-vročilo notrajni razkol.
Vred z tem -vredno je spomniti, da je pred nedavnim v Londonu vstanovljena organizacija jugoslovanskih demokratov, kjer so včlanjeni celo neki vladni uslužbenci, a nasproti reakcionarni politiki, če tudi je tukajšnja imigracija Jugoslovanov majhna in so vsled tega večjim delom le uslužbenci in prav malo demokratov, kljub temu odločili so vstanoviti organizacijo imenoma : "Organizacija Demokratičnih Jugoslovanov v Britaniji". Glavni cilj ji je, obvestiti narod o situaciji v Jugoslaviji, delati in pripravljati za po vojno svobodno in demokratično Jugoslavijo.
Gradimo narodni dom v slogi in enotnosti
FARMARJI NISO IZVZETEK
Neki rojak mi je povedal: "Dober dopis si spisala zadnjič iz Sudburi". Nevem ali je res mišljenje tudi drugih, ako je, sem hvaležna. Glavno moj namen je bil dati priznanje onim, ki ga zaslužijo v svojem prizadevanju z,a obči napredek nas vseh. Tudi danes je moj namen spregovoriti nekoliko naslednjih besed in predmet, ki sem ga izbrala, je poln raznih trenotkov, sprememb, ki nastajajo in izgnijajo, o-virajo pravilen razvoj obče-vrednega delovanja v današnji dobi. Vse to nastaja bodisi v našem pogovoru, posvetovanju, sem in kje se tudi kakšen ropisnik spusti v razlogo izbirajoč po svoji zmožnosti najbolj primerne besede v razlagi, da izroči pomen drugim. Nekai takega mislim v svoji razlagi.
Predno pa pridem na sam predmet, verjemite, da mi ni naklonjena neka posebna priložnost k dopisovanju. I-mam pač hišnega opravka, kot vsaka družinska mati. Toda, često krat med hišnim opravkom premišljujem na razne stvari. Recimo čujem jih kje v pogovoru, na radio ali pa čitam v časopisu. Iz vsega pridem do nekega čudnega zaključka. Nevem če bom zmožna najti najbolj primerno stvar za splošno pojasnitev.
Zdi se mi„ da v največ slučajih izgledamo nekako na ta način:
"Zbrali smo se okrog človeka, ki na pogorišču začne graditi hišo. Naredil si je načrt, kopa fundament, da postavi nov dom na dobro in trdo podlago. Trudi se in kopa. Nima dobrega krampa, tudi lopata je pri kraju. Kaj pa zdaj čudež božji ? Pod zemljo je kamen, skala . . . Treba je povrh še drugega orodja. Kamna ni mogoče razbijati z lopato. Treba je tudi streliva. Z eno besedo takoj z funda-mento nastala je potreba za nešteto raznih stvari, ki so sicer nevidne in na videzno predhodno nepotrebne. Kdo naj zna vnaprej da je ka-
[ men tu pod nogami ali pa jživa skala.
Zbrani smo naokrog; vse gledamo, vidimo in imamo priložnost k spoznanju. Če bi tudi tega ne bilo,, recimo .da imamo vsaj domišljijo, da so težkoče z stavbom. In mesto odločnosti, navdaja nas čuden zanos, da smo proti dotičnemu človeku izbruhali kup prigovora, obtožb in naščuvali še druge, češ — glej ga! Saj nič ne zna . . . Tako naj bi naredil tale vogal, tukaj djal kambro, tam kaščo,, sem podstrešek in tukaj notri pa zapeček. Tako in tako barvo naj bi dal. Recimo pisano, zeleno, rumeno, tukaj pa rdečo. Kaj še barvo ? Nikakoršne barve ... ta je sumljiva, že iz daleč kaže čut, vonji, duh oddaja. Nič barve . . . Kaj . . kaj praviš, nič barve Kako pa naj ras-poznamo vendarle to le hišo? "Kaj bo pa naredil saj itak iz vsega skupaj ne bo nič . . ."
Torej osnovna zamisel je hiša,, kjer ni zadosti niti orodja, ne baterijala k temu pa narašča potreba podporne sile in zaslombe. Ali ni zakljček jasen, da je dotič-ni človek poleg dobre volje in načrta ostal brez pomoči, brez hiše samo za to, ker so nas osebni čuti prevarali nad osnovnim spoznanjem potrebo hiše in stanovanja. Mesto odločnosti in vzhrajno-sti klonili smo duševno vsi z dozdevanjem, nezaupljivostjo eden naspram drugemu in kot posledica ostane, da trpimo vsi.
Tako nekaj primernega se mi zdi omeniti s ozirom na raznovrstno godrnanje, prigovore,, kritiko in prerekanje, kadar govorimo o enotnosti o slogi in napredku v onih zadevah, ki nam vsem prinašajo korist.
EDINSTVO — ENOTNOST — SLOGA
Neštetokrat se ponavljajo zelo zanamenite besede. Jezikoslovci, ki so bili ti prvi, dajali so tem besedam globok pomen, ki jih dosti-
SLOVENSKI NAROD NE MARA STAREGA REDA
Vancouver. — Pred kratkim mi je prišla v roke ena številka "Ameriški Slovenec" z dne 25 marca 1943., kjer je g. Trnk pisal uredniški članek v katerem je nesramno napadel slovenske partizane in jih imenoval,, morilce, roparje in požigalce. Mene je članek globoko presenetil. Presenečen sem bil od pisatelja samega in tudi od lista "Ameriški Slovenec", ki je tak članek priobčil.
Torej tisti partizani, ho-starji ali osvobodilna fronta kakor jih že hočete imenovati, ki so ponesli slavo Slovenskega imena po vsem svetu, zato ker sami izolirani od svoji zaveznikov kljubujejo dvem velesilam že čez leto in pol, takorekoč z golimj rokami branijo svoje domove in svoje otroke, se najde izrodek,, ki jih sramoti z najpodlejšimi imeni.
Kaj so storili ti ljudje Trunku ali komu drugemu, da jih sramoti? Partizan ne predstavlja nobenega političnega vprašanja danes. E-dino vprašanje ki ga oni postavljajo je osvoboditev domovine. česo slučajno pri vodstvu komunisti, so tudi katolični, duhovniki, advokati in raznega drugega poklica ljudje, ki se v narodnem soglasju bojujo edino za osvobojenje domovine; ne za "komunizem"; ne za socijalizem ali katero koli
drugo politično smer,, razen svobode in rešitve. Zakaj naprimer ni tam žnjimi Trunk? Zakaj ni Krek in Natlačen ? Zakaj ni tudi druga debeluharska gospoda, katera je imela vedno polna usta "patriotizma" in "domoljublja", dokler je o-dir.ala in izžemala revni narod. Kadar je prišla nevarnost so se ti "rodoljubi" ra-spršili; eni za zlatom v London, drugi pa k sovražniku barantat za kožo naroda, katerega so bili dolžni branit. Ali ni sramota za to "intelegenco", da morajo danes voditi in braniti narod tisti komunisti (če so res komunisti) za katere ni bilo prej nikjer mesta kot le v glavnjači. Danes vemo, da bi zaprav morali biti tisti v glavnjači,, kateri so druge gonili noter.
G. Trunk naj ve, da Slovenski narod smatra njegov članek za izdajalski, na kar bo spet jamral, da drugi brskajo po katoliški gredah; da zato ni sloge in da s takimi ljudmi sloga je nemogoča.
Seveda da bo g. Trunk to vzel za gonjo proti duhovnikom. To pa ni gonja. Vsa čast duhovnikom kateri jo zaslužijo, toda naj si g. Trunk ne misli, da ga bo dusovniška suknja rešila pred obsodbo naroda, čigar najboljše sinove sramoti.
G. Trunk vedno deli Slovence med katoličane in
krat slišimo v govoru, člankih, dopisih itd.
Edinstvo„ sloga, enotnost, bratstvo, solidarnost, skupnost itd. itd. Vendar pa njihova znamenitost ostane mrtva, bez za to potrebnih živlenjskih sil, na isti način kakor prej omenjeni človek brez strehe. Ta živlenjska stran smo mi. živa bitja. A-ko bi ne bilo nas, tudi gornje znamenite besede bi ne bile potrebne. One so namenjene nam . .. ljudstvo, narodu, da jih spopolnjuje v pravem pomenu,, oživlja ob vsaki priložnosti, kadar preti nevarnost bodisi človeku, narodu ali pa človeštvu v splošnem.
Torej nikdar se ni izražala nijhova znamenitost do tako visoke stonje, kakor ravno danes. Danes se ponavljajo na vse štiri strani sveta. Ponavljajo jih posamezniki — ponaviljajo jih skupine — ponavljajo jih največ zasužnjeni narodi v Evropi. Iz dneva v dan jih čujemo. Zadnjih 12 let jih brez malega poslušamo. Pomislite dragi rojaki vrednost teh besed. Skušajmo ohraniti njihovo vrednost v naši narodni zavesti, ne s zanosom in osebnostjo, marveč zvestobo človeka dvajsetega stoletja.
Ako poznamo njihovo v-rednost, tedaj moramo spoznati njihov obseg v današnji dobi, da se na našajo na narod, na ljudstvo — na človeštvo v splošnem. Po mojem mnenju ni večjega prokletstva v svetu, kakor ovirati osvobojenje zasužnjenih narodov v starem kraju, namreč v Evropi. O-no presega pagansko dobo, presega špansko inkvizicijo, presega vsa dosedajna zlo-činstva, ki so se vršila bodisi proti skupine ali pa narodu. Od druge strani ni nič manjše prokletstvo nad onimi, ki skušajo po barvi razpoznavati ljudstvu, ne po bitju, ne po vrednosti človekoljubja.
Torej z eno besedo v omenjen povedala sem svoje mnenje. Povedala sem svojo čut in prepričevalnost, da v današnji dobi ni nič toliko važnega; nič toliko zvi-šanega in obče nujnega, kakor graditi tisti ubogi narodni dom v slogi, bratstvu in edinstvu. Graditi med nami dosledne lastnosti zapo-padene v znamenitosti naših besed — enotnost in slogo. Delati v tej smeri brez prestanka vse dokler
"druge". Kdo so ti drugi? Ali niso Slovenci skoraj vsi katoličani? če kdo izmed njih ne trobi v politični rog kot on, je že prištet med "druge". Na ta način vedno skriva svojo starokopitno politično polomijo za vero.
Mi vemo da se danes bore v vrstah partizanov mnogo katoliških duhovnikov. Morda bo g. Trunk tudi njih uvrstil med te "druge", namreč da niso katoličani? Zakaj on ne najde imena za tiste izdajalske belogardijce, ki se danes bore na strani Italijanov in Nemcev, proti lastnega naroda ? Nekateri celo s križen v roki. Kam pa tisti spadajo? Mislim da so nekako enaki kakor je g. Trunk.
Ne . . . Slovenski narod ne mara starega reda. Ta ga je spravil na beraško palico. Mi zaupamo da si bo Slovenski narod, ko bo svoboden postavil boljši red, po katerem bo lahko živel človeka vredno in svobodno živlenje; n* p^obodni zemlji še dolgo potem, ko ne bo za izdajalce nič dugega kot — sramota.
F. Sodeč.
Ottawa. — že nekaj krat so farmerji skušali rešiti vprašanje glede dohodninskega davka vsaj za one,, ki so slabo stoječi in jim je potrebna daljša doba, da se založijo z potrebnimi sredstvi tako za obdelovanje farm, kakor tudi splošnega napredka poljedelskih pridelkov. Znano je da je dosti farmarjev še občutno prizadeto vsled prej gospodarske krize in so njihovi dohodki manjši, v primeru z nujnimi izdatki. Zato potrebno je sprevideti možnost glede dohodninskega davka, poleg tega po potrebno pomoč farmarjev tam kjer je ta potrebna in jim tako pomagati do boljše priložnosti.
Toda kakor je razvidno iz debat ki so nasledile v parlamentu, finančni minister Mr. Ilsley odločno zavrača zamisel, da se reši pod gotovimi okolščinami farmarje dohodninskega davka. On pravi: Farmarji ne morejo biti izjema v dohodninskem davku, ker bi z tem bili občutno prizadeti glede ravnovesja davčnega bud-žeta, ki se na naša na narod v splošnem, tako tudi na farmarje.
ne napoči dan rešenja — dan svobode. Vsled rešitve in vsled svobode, nam je zdaj potrebna enotnost za zmago nad sovražnikom. Zdaj so nam potrebna okrepčevalna sredstva. Nasvet, poduk, navodila, potrpežljivost in zdrava razsodnost na dogodke če je to med nami samimi ali pa kje drugje. In ta okrepčevalna sredstva so, naša enotnost, naša sloga naš sporazum. Vse to pa izraža ono potrebno silo ne samo nam kot Slovencem in Slovenkam, temveč vsem drugim narodom, da zaupno gledamo v lepšo in boljšo bodočnost. Da zaupno gledamo v zmago nad fašizmom. V tej zaupnosti nas pričakujejo narodi v Evropi. - — •» *
Naj ostane vnaših srcih veljano: Bratje mi stojimo trdno kakor zidi grada — Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada.
Slovenka.
Glas o kampanji Edinosti
EDEN DAJE ČAST KANADI
London, (CP). — Antony Eden, minister za zunajne zadeve Vel. Britanije, je ob svoji povrnitvi podal zelo pohvalno izjavo v angleški zbornici o Kanadi, kjer je imel med potjo v Washing-ton„ govor tudi v kanadskem parlamentu.
Med drugim je omenil naslednje: "Povrnil se sem z čutom do velikega, vztrajnega in zvestnega naroda, ki se čuti ponosnega v enotni borbi in tudi kot članom bri-tskega komenvelta narodov in je v najbolj temni uri bil zvest z nami". Zatem je či-tal poslanico Mackenzie Kinga, vdanosti in zvestobe kanadskega naroda v sedaj-ni borbi.
RAD BI ZVEDEL ZA PRIJATELJA
Pred nekaj leti sva se nahajala tukaj v Port Art-hurju z mojim prijateljem Mike Pirman. Ker nevem njegovega naslova in kje se nahaja, se obračam tem potom na čitatelje Edinosti ako kateri ve za njegov naslov, ga naprošam da mi sporoči na spodnji * naslov. Ako bo pa slučajno sam či-tal, naj se mi oglasi na moj naslov:
T. Jerše
319 Dewe Ave.
Port Arthur,, Ont.
IZ PORT ARTHURJA
Port Arthur. — V pred zadnji številki Edinosti, oziroma od 15 marca, čitali smo apel Upravništva lista, ravno tako glavnega tajništva Zveze Kanadskih Slovencev o naslednji kampanji Edinosti.
Kakor je razvidno Uprav-ništvo lista, razvrstilo je le v svoji sugestiji celokupno kvoto za nove naročnine in
tiskovni r,d po naselbinah
naspram možnosti in primeroma potrebnih aktivnih sil za izpolnitev kvot. Po mojem in mnenju našega članstva pri tukajšnem odseku Zveze Kanadskih Slovencev, kvota je razvrščena pravilno in jo vsaka naselbina le z malo dobre volje lahko izpolni.
Tukaj smo v to svrho sklicali sejo odseka Zveze. Vsi člani kar jih je v mestu, so se vdeležili. Na vprašanje brata predsednika, kaj mislimo mi o naslednji kampanji lista Edinosti, ali bomo sprejeli določeno kvoto ali pa jo prenaredili. Nasledilo je krajše posvetovanje nakar smo enoglasno prišli do zaključka: Da sprejmemo kvoto in jo bomo izpolnili sto od stotno. Celo bil je pogovor da jo izpolnimo za 200 odstotkov. Naša kvota pa je 100 dolarjev .za tiskovni sklad in 5 novih naročnin.
* »	« Jt j v.
Torej rojaki in rojakinje sedaj pa le na delo, tako tukaj v Port Arthurju, kakor tudi gozdnih poljanah. Zdi se mi da se zopet nekaj kuha pri naši ta prvi tekmovalki, namreč Veri Marohnič. Saj za nas ni tukaj novica o tem, ker imamo precej grenke izkušnje se ji postaviti za tekmovalca, lipam pa da jih bo imela recimo, Slakova iz Timminsa, Vera šuštar,, Zora Rogina, Martha Plut, Tnčka Vidmar, Mery Anzin, I Kaučič, L. Zdravje,' John Popovič, L. Kusel itd., ki se jih spominjamo iz vstanovitvene kampanje,, zdaj smo pa v kampanji za proširjevanje lista in njegovega tiskovnega sklada, že to dejstvo nas navdušuje do splošne volje, ker gledamo dosedajni uspeh in ga hočemo graditi vnaprej na obširnejši in trdnejši podlagi.
Za to na delo vsi složno z dobro voljo za dober uspeh kampanje!
Frank Cimprič.
IZ WINDSORJA:
Upravništvo Edinosti! V prilogi pošiljemo prvi "konvoj" zdaj 9 in prej 3 naročnine, skupaj 12 na račun naše kvote. To pomeni da smo tukaj že v ofenzivi. Zavrgli smo domišljijo defenzivnega položaja, prijeli se dela in kakor je razvidno gremo naprej z uspehom.
Toda ker smo v kampanji in kar nekam človeku odla-hne pri srcu kadar se govori o zmagi, sklenili smo na za-djni seji poklicati na tekmo naše bojevite sile iz Kirkland Leka. Windsor se navadno pozna po svoji malo-številnosti nas Slovencev, če tudi ima precej dobro zaledje naš sosedni center De-troit. Izmed nas in njih obstoja edino luža, namreč Detroit Lake. Zato včasih jih pogrešamo in celo smo v strahu ali se ni prepetila nesreča. Toda so korajžnji fantje in možakarji da je kaj. če hočete eno hramoni-ko, dvej tri itd.,, vedno so pripravni. Upamo pa da bodo naši bojevniki iz Krk-
land Lake odgovorili moža-karsko in nam dajali precej žgočih sunkov z številom novih naročnikov.
L. Zdravje.
IZ ST CATHTRINES:
St. Gatharines. — Tukaj-šni Slovenci in Hrvati pire-de v sobotu dne 17 aprila večerno zabavo pri dobro znanih rojakih Kump in Plut farmi, čisti dobiček namenjen je vprid listu Edinosti, sedaj v kampanji za nove naročnine in tiskovni sklad.
Upamo za dobro vdelež-bo z strani vsih tukajšnjih rojakov in rojakinj od blizu in daleč. Kajti prvi slovenski list Edinost nam kaže pravilno pot, nas dobri in nam daje duševnega okrep-čila v onih vprašanjih, ki so od koristi nam vsem v tekoči dobi.
Torej pridite rojaki in rojakinje da se skupno zaba-vimo in z tem pomagamo splošni napredek. Naj nas razveseljuje dejstvo, da delamo za svojo kulturno korist, društven in narodni napredek.
Odbor.
ALI MISLITE DA SMO V TORONTO ZADNJI?
Na zadnji seji po obširnejši raspravi glede kampanje Edinosti, sklenjeno je da sprejmemo kvoto kakor je določena z strani uprave lista, to je $50.00 za tiskovni sklad in 5 novih naročnin;
Upamo da bomo omenjeno kvoto izpolnili pa tudi dosegli jo v naročninah. Medtem nismo namenili poklicati niti eno naselbino v medsebojno tekmo. Ne za to da nitukaj sil, sicer vnetih sil kadar se gre za splošen napredek. Tukaj so zelo ugledne družine, nekaj že od-raščene mladine, ki kaže dobro voljo v raznih zadevah. Nekaj mladeničev je tudi pri vojakih. Naprimer rojaka Nahtingale sin je bil pred kratkim tukaj na dopustu.
Torej vse to tudi nas postavlja vse skupaj k splošnim nalogam ravno tako kakor kje drugje. Le složno in soglasno na delo za "tro-mesečno Edinost"!
R. Maurin.
POMLAD NASTAJA
Vancouver. — Pomlad nastaja in vse oživlja k novemu pogonu živlenjskih sil. Ravno tako je tudi kampanja za Edinost v pogonu k novim živlenjskim silam, da se pridobi novih naročnikov in podkrepi tiskovni sklad. Naša kvota je 100 dolarjev za tiskovni sklad in 5 novih naročnikov.
Navadno se je Vancouver nekako razučuel, kot "sibirski medved". Saj je res precej blizu recimo Sibirije, toda bi bilo obenem tudi precej skokov predno bi dospeli tja. Toda vsebinsko se je razumelo,, češ medved po zimi spi. No zdaj pa je pomlad, kakor je omenjeno. Tudi medvedi prihajajo iz svojih zimskih brlogov, og-lača se slavček, le kukavce ni slišati. Po mojem mnenju naj bo to le skromen opomin onim tam doli okrog Port Arthur j a, Timminsa, Toronta, Windsorja itd. Ako kaj mislijo o tekmovanju v naslednji kampanji Edinosti.
Mi navadno malo govorimo, toda toliko več delamo. Zato se naši tekmovalci nekako poparjeni vračajo iz dvo-bojne igre. Postanejo izne-nadeni! Torej da ne boste iznenadeni tudi to pot — pripravite se precej dobro z vsimi bližjimi in daljšemi zalogami, kajti na kraju kampanje se bo štel uspeh.
Mi se pa le obračamo k našin sotrudnikom v B. C. splošno, tudi v Alberto, da medtem konkuriramo Matt Žalcu v Calgary. Obračamo se vsem po gozdnih kem-pah, farmah itd., da nas v naslednji kampanji ne pozabijo.
Torej na delo za "trome-sečno Edinost".
* # ^ Frank Sodeč,
IZ SUDBURY:
Pripravljamo se za kampanjo in upamo storiti našo dolžnost naspram listu. Dobro bi bilo da nam pošljete seznam dosedajnih naročnikov za Sudbury, to bi nam pomoglo glede pregleda za nove naročnike.
J. Nagode.
KDO JE PROTI DELAVSKI ZAKONODAJI?
Hamilton. — že nekajkrat smo poročali da je glavna ovira proti delavski zakonodaji, asociacija industrijskih magnatov. Vsa očitnost izraža se zdaj, ko je 56 industrijskih podjetij podpisalo soglasno pismo predsedniku ontarijske vlade Mr. Conantu, proti delavski zakonodaji,, točasno pred provincionalno zbornico.
Kajpak, kakor po navadi industrijski magnati navajajo kot vzrok proti zakonodaji, češ da bi dajala le podlago za nemir v industriji. Lahko si zamislimo koliko doslednosti je v njihovi obtožbi ako razumemo zakonske določbe. Toda jasno iz tega sledi, da je glavna svrha industrijskih magnatov proti delavski zakonodaji vsled tega, ker bi ta priznala posredovalni faktor v pregovorih z delodajalci delavski unijski pokret, ter z tem pa onemogočila vpeljevanje kompa-nijskih unij po dosedajnem načinu.
Očividno dejstvo vsled dosedajnih nemirov je, da so delodajalci uporno odklanjali pregovore z delavskimi unijami. Po nekod so
uspeli zbrati nezavedno grupo delavcev,, ter na njihov račun izdali poziv za zborovanje in podpis ugovora. Ker je pa večina delavcev odločno odklanjala priznati tak trik industrijskih magnatov, so ti kar po svojem proglasili, češ prišlo je do sporazuma. Na ta način so izzivali delavce na stavko ali pa vodili diskriminacijo proti unijskih delavcev v mezdni lestvici in vojnem bonosu.
Ontarijska vlada je še lanskega leta obljubila vzako-niti delavsko zakonodajo približno Wagnerjevemu aktu v Združenih državah. Toda od tega preteklo je že precej času brez konkretnih znakov njene pripravnosti glede zakona. Opaža se neko obotavljanje pred pritiskom industrijskih magnatov, ki delajo na vse kremplje proti zakonodaji kakor je omenjeno. Ker pa navadno obljube ostanejo le na papirju, je vsled tega potrebno odločnih akcij k mobilizaciji javnega mnenja v splošnem za pritisk na onta-rijsko vlado sedaj v svojem zborovanju, da sprejme načrt delavske zakonodaje.
DOMAČE RAZMERE
Ontarijska vlada sprejela značilen načrt
Toronto. — Ontarijska Vlada je sprejela značilen zdravstveni načrt za omejitev raznih bolezni,, zlasti proti raku. Načrt je določil prvih 500.000 dolarjev in računa se na eden ali pa drugi način vsmeriti enakomerne dohodke, ki bodo o-mogočali nadaljevanje raziskovanju sestavnih delov zdravil proti raku in drugih bolezni, ter na ta način obenem dana priložnost bolnikom k ozdravljenju.
Kašno priložnost bo dajal omenjeni načrt bolnikom v slučaju take bolezni, se ne omenja. Znano je le to, da bodo dosedajni laboritoriji vsebovali večjo opremo za raziskovanje, tudi v bolnišnicah se bo omogočilo s zdravili za pobijanje bolezni proti raku, katere odstotek je precejšen.
Dokler je ontarijaska vlada sprejela gornji načrt in tudi že določila prvo potrebno vsoto za izboljšanje potrebnih stvari v laboratoriju in bolnišnicah, federalna
vlada brez dvoma da je klonila vplivu finančnega tru-sta„ ko ni sprejela splošen zdravstveni načrt o katerem je bilo precej vroče debate v parlamentu.
Nekoliko ministrov uporno je stalo in zagovarjalo splošen zdravstveni načrt, kateri je določal obenem splošno obvezatnost tako odraslih, kakor tudi otrok in mladine v razvrščeni lestvici plačanja v letnih obrokih, za popolno zdravniško oskrbo. Preračun je predvidel nekako 26 dolarjev na osebo na leto za popolno zdravniško oskrbo. Ni se pa obneslo prepričati o tej ve-levažni zadevi večino ministrov, ko so glasovali proti načrtu v parlamentu. Izgovor seveda je bil, češ ako smo za Beveridge socijalni načrt, ni potreben poleg tega zdravstveni posebej. Toda dejstvo ostane, da je potreben tako socijalni kakor tudi zdravstveni. Niti eden o dtih večini kanadskega naroda ni odveč,, temveč ne-dostaten.
Vesti iz zasužnjene stare domovine
NACISTIČNO PRIZNANJE 0 NASILNI GERMANIZAGIJI SLOVENCEV
Odbor vojaške in civilne manifestacije. Od leve na desno: E. G. Hearst, N. Bo-jučuk, G. Okuljevič, A. Mo rski, T. Copovik, N. Ila in Geo, Matešič. Od spredaj klečeči pa: M. Rabkov in Vincent de Vita. Gledajo splošen načrt manifestacije.
Civilna in vojaška manifestacija v Torontu
Laž in prevara v reklamah pravi Heenan
Hamilton. — Ontarijski minister za delo, Mr. Peter Heenan, okrcal je prav po zaslugah razne tovarniške družbe, ko se poslužujo izdajanjem "reklam" v raznih časopisih proti delavski zakonodaji. Skrajni je čas da federalna vlada -bolj natančno pogleda v dohodke dotičnih družb, da se zav-stavi ogromne izdatke narodnega denarja v svrhu proti narodnih interesov, pravi pinister.
"Laž in prevara" je namen dotičnih reklam. Namreč tovarniške družbe navajajo, češ delavci bodo pri-silejni se včlaniti bodisi pri C. I. O ali pa A. F. L„ ako pride.v krepost delavska zakonodaja. Poleg tega, pa oni delavci ki ne bodo recimo včlanjeni v unijah, bo njihova mezdna lestvica neenaka z privimi.
Jasno se ako vpoštevamo demokratične pravice delavcev in da se jih obenem vpošteva potom zakonodaje, ni všeč družbam. Toda delavska zakonodaja določa ono pravičnost demokratič-
ci del svobodoljublja s ozirom do svojih unij, da jih te zastopajo on vodijo pregovore v njihovih interesih, To pa ne moremo smatrati da so prisiljene naloge, temveč svobodoljuben izbor delavcev samih pripadati v eno ali pa drugo unijo, o-menil je minister dela.
- Radi boljšega razuvema-nja večini naših čitateljev, ki nečitajo "Toronto Telegram", "Hamilton Specta-tor" in še nekoliko takih publikacij v Quebecu, naj bo omenjeno, da se ti časopisi poslužujo takih reklam z strani tovarniških družb, namenoma proti delavskih unij in tudi proti delavskih zakonodaji. To je poseben izum borbe proti pravic delavstva. Namreč odprto govoriti na odru proti, bi tak govor zadobil precej klofut, časopisi taki kot smo jih omenili, ki se odnekdaj bili prvi za proti delavsko gonjo, imenovali unijske vodi-tenje "tujci" itd., raznašajo odvratno propagando v formi reklam, da na ta način vzbujajo nezaupanje in ! dvomljivost na potrebo de-
V nedelju dne 18 aprila ob drugi uri popoldne se prične povorka vojaške in civilne manifestacije od Cherry in Fleet St., ter bo šla do York vojašnice na Bay St.
Poleg unij in raznih drugih vojnih proizvodov, topov, tankov, bombnikov, strojnic in raznega drugega orožja, vojaških oddelkov, sodelovale bodo razne narodnosti, predstavljajoč živo sliko, kako so nemški fašisti preganjali narod v okupira- jetsko nih državah. Evrope. Sodelovala bo skupina partizanov in tako od druge strani predstavljala osvobodilno borbo zasužnjenih narodov. Poleg tega pomen povorke je tudi v tem, da bo posneta za filmske novice, ki bodo potem prikazovane v raznih kino-gledališčih.
Vsled tega uljudno vabimo vse rojake in rojakinje, da se vdeleže omenjene manifestacije s zavestjo borbe proti fašizmu.
NEZAUPNOST NA DALJNEM VZHODD
nih načel, da so tudi delav-' lavske zakonodaje.
Diskriminacijo se mora sprečiti
New York. — Mezda in delovne razmere za Kitajske mornarje na britskih, ter drugih parnikih Zedinjenih Narodov, je vzrok resnih in občutnih zadev pravi Mon Sou, predsednik novo vstanovljene unije kitajskih mornarjev.	»
Dokler je razlika v mezdni lestvici izmed kitajskih in Britskih mornarjev skoraj za 30 dolarjev na mesec, medtem tudi druge svo-bodščine kijih vživajo mornarji Vel. Britanije, se moramo zavedati prvič da je tak način ne zdrav in postavlja nevarnost za razkol in nezadovoljstvo mornarjev. Okrog 20.000 kitajskih mornarjev je v službi na raznih pamikih, ki prevažajo vojni materijal zaveznikom na vse strani sveta. Ta važnost nas opozarja da se stre-znemo in odstranimo diskriminacijo, ki so jo povzroča na razni način proti kitajskih mornarjev. To je obenem posledica da se je večje število mornarjev rezbe-žalo po deželi. Neki se nahajajo v zaporih in drugi
London, (BUP). — Glasom tukajšnih dozdevanj, da narašča nezaupnost na daljnem vzhodu. Neki znaki dajajo slutnjo do tega vsled obiska hlapčevskih vlad Manchoukou in Na-king, po japonskem premi-jeru To j o. Ta je imel daljše razgovore z eno in drugo vlado medtem, ko je vojna misija japonske imela razgovore v Rimu in Berlinu. Vsled tega so dozdevanja da so bili razgovori namenoma v sporazumu osišča, da Japonska napade Sov-Unijo na daljnem vzhodu ob sibirski meji.
Znano je, da si Nemčija prizadeva potisniti Japonsko v vojno proti Sovjetski Uniji. Japonski imperializem ni odstopil od svoje strasti da se polasti obrežja Sibirije. Poskus zato je bil že nekaj krat izveden na zlikovni način pred leti. Toda se ni obnesel in Japonci so dobili dobre klofute ob prvem koraku na sovjetskem ozemlju, tako da jih je minila želja za ponovitev
istih.
Ali se bo Japonska odločila za napad ali pa ne, skoraj ni vprašanje. Ne vsled dejstva da se japonski im perijalizem ni odrekel svo je pohlepnosti za tujem ozemljem, prežeč vsak tre-notek da izkoristi priložnost za posest. Bolj važno in glav-nejše je vprašanje naša pomoč Kitajski od ene in naša akcija na Pacifiku proti Japonski.
Pred tretjo mednarodno obletnico 22 junija
Stockholm, (UP). — Nemška poročevalna agentura brzojavno poroča, da je bilo v teku zadnjih let naseljenih 800.000 Nemcev v novih dežalah; večina jih je bilo iz krajev v katerih so Nemci tvorili manjšino, a naselili so jih v zavojevanih evropskih deželah.
V tej brzojavki Nemci priznavajo nasilno ponem-čevanje prebivalstva Slovenije, katero imenujejo Spodnja štajerska in obenem pove, da so bile nekatere skupine nemških priseljencev poslane v te kraje.
SPRETNI NAČIN BOJEVANJA
Znani tukajšnji tednik "Newsweek" prinaša v svoji zadnji številki z dne 12 aprila naslednji članek o vojni v Jugoslaviji.
"Debele plasti snega so še pokrivale gore in doline v Jugoslaviji, ko so sprožili Nemci v mesecu januarju svojo "kazensko ofenzivo". Zadnji teden ko je že pomlad zelenela po poljih, pa so ti boji še vedno divljali. In Nemci so prvikrat izkazali temu bojišču čast, da ga omenijo v uradnem poročilo svoje vrhovne komande. V poročilo pravijo med drugim :
"V bojih ki so trajali precej tednov, so nemške in hrvaške čete s sodelovanjem nekaterih delov italijanske armade, strle v južnih predelih Hrvaške komunistično vstajo, katero je bila zanetila Sovejtska Rusija. Kljub težkočam zaradi vremenskih neprilik in neprehodnega goratega ozemlja, ter spretnega načina bojevanja upor-nokov, je bil upor zadušen . . . Le neznatni ostanki so ifspeli pobegniti v gore".
"Ta uradna verzija ni našla nobenega priznanja v Moskvi, ki je preko radia redno v zvezi z jugoslovanskimi gerilci. Moskva pravi, da partizani še vedno preže iz zasede na vojaške kolone osišča, ter razstreljujejo železnice in mostove."
PARTIZANI POBILI 350 VOJAKOV OSOŠČA
London. — Radio Moskva poroča, da so jugoslovanski partizani v enem spopadu blizu mesta Stolac pobili približno 350 vojakov osišča i potolkli dodatnih 50 vojakov blizu mesta Klin.
Glasom teh poročil so partizani zaplenili v teh napadih večje množine tako orožja kakor tudi drugih stvari.
(JC).
NOVE INTRIGE V DELAVSKI ZAKONODAJI
je predsednik Mon Sou.
Njihov beg ne moremo minacijo, ki se jo povzroča tični elementi in ne zvesti našim nalogam v borbi proti sovražniku. Celo preveč dokazov je za to od strani kitajskih, mornarjev v borbi proti Japoncem in osišču v splošnem. Zavedati se pa moramo da je glavni vzrok postopanje z njimi na parnikih z strani odgovornih oblasti in parniških družb, ki nočejo pripoznati erfako pravičnost za mornarje brez izjeme na njihovo narodnost. Odstraniti diskriminacijo, izplačati delovno mezdo mornarjem ob terminu je predpogojno za pravico. Dokler pa dosedajni način parniških družb v nekih slučajih niso izplačali delovnu mezdo mornarjem za celo zadnje leto. Ko so pa ti zahtevali izplačilo,, prišlo je do ubijstva in aretacije kitajskih mornarjev s izgovorom da se zoper stavljajo in puntajo. Za take posledice odgovorne so oblasti in parni-ške družbe, ne pa mornarji, čigar zvestoba je spisana v tisočih trupel v Oceanu in
so pa še na svobodi, omenil ! Pacifiku, dodal je Mon Sou.
Toronto. — Pat Sulivan, podpredsednik strokovnega delavskega kongresa opozarja delavstvo pred novimi intrigami z delavsko zakonodajo. Namreč on pravi: "Ontarijske unije so pozdravljale obče zapopadeno vrednost delavske zakonodaje, ki bi dajala tudi delavcem ono demokratično pravičnost o kateri dostikrat imamo toliko za povedati. Kadar pa pride do praktičnosti, tedfli pojavljajo se številne intrige v določbah, ki končno postanejo ne demokratične, marveč le eden več že navadnih zakonov.
"Ali si moremo zamisliti sodišče v delavskih zadevah, brez delavskega zastopništva kot demokratičnost? Gotovo je da ne! Toda nekaj tega se hoče zdaj vriniti z idejo na vstanovitev vrhovnega sodišča, ki naj bi imelo pravorek v raznih sporih izmed delavcev in delodajalcev, toda kakor je omenjeno brez delavskega zastopništva."
"Delavske unije tako C. I. O. kakor A. F. L. in druge, zahtevajo vključitev delavskega predstavništva, zatem pa izključitev dosedaj-nega načina delovanja kom-panijskih unij", pripomnil je Pat Sulivan.
Kakor je razvidno da nadvladujejo posamezne kroge industrijski magnati, ki so uporno proti kakoršni koli zakonodaji. To je pa najbolj očiten dokaz, da je potrebno javno mnenje da izreče jasno in glasno svojo
besedo v prid resnični delavski zakonodaji. Kajti ako so zaslomba gotovim krogom industrijski magnati, tedaj jasno je, da jo morajo tudi delavci nekje imeti. In ta je v ljudstvu, raznih demokratičnih skupinah, organizacijah itd., katere je potrebno mobilizirati edino za
New York. — Odbor sestavljen od zelo uglednih oseb v javnem udejstvova-nju, pripravlja obširen načrt mednarodne solidarnosti ob tretji obletnici Sovjetske Unije v vojni proti silam fašizma,, omenil je predsednik odbora za pomoč Sovjetski Uniji, Edward C. Carter.
Nad 2000 odborov čez deželo se bo pridružilo v naslednji kampanji za zbirko 5 milijonov individualnih pisem sovjetskim državljanom iz Združenih držav. Glavni namen tega je, da se doseže čim boljše razumevanje izmed naroda ene in druge dežele. Ravno tako izmenjava osebnih čutov v tekoči vojni, kot način k proširje-vanju prijateljstva in dobrih odnošajev.
koristi Kanade in kanadskega naroda.
VARUJMO ENOTNOST ZA ZMAGO
PRISPEVKI IZ VANCOUVERJA IN B. C.
Vancouver. — V pomožni sklad za pomoč Sovjetski Uniji, prispevali so posamezniki iz Vancouverja, sledeči :
T. Ogulin $50; F. Sodeč 30, J. Popovič 40, J. Kra-ševec 25,, T. Malenšek 20, Oče in sin Zitko 20, S. Rup-čič 10, I. Grdina 10, in naslednji pod 10 dolarjev: T. Pavičič, J. Pevac, T. Turk, M. Pezdirc, T. Brojevič, J. Legat, F. Račič, J. Košir, V. Pire, J. Brezovar, J. Zitko, T Bravar, J. Kerin, M. Sti-pac, F. Strle, M. Brkljačič in J. Kukar.
Po pet dolarjev: M. Ser-tič, T. Radovič, J. štrk, J. Pavičič, Mrs. Hudoklin in
Starčevič, J. Truden, L. Ku sel.
Po 4 dolarja: Napoznani. Po tri dolarja: J. Stark in J. Seršič. Po dva dolarja: M. Olarič, J. Vol, T. žid„ V. Jurak, J. Jurkovič, J. Boič, D. Bobič, M. Potnic, Dude, P. Antonič, F. Matoš, J. Juran, M. Mihelčič,, Edo Čop, A. Starčevič, J. Matko-vič, I. Radoševič, N. Tomac, N. Juišič,, Mrs. A. Nikelič, M. Spolarič, M. Dragičevič in M. Vrtin.
Po eden dolar: Stari prijatelj, Prijatelj, F. Gerdenc in Mrs. Butorac.
Nanaimo, B. C. — Po pet dolarjev: Joe Skedelj in Jack Plut. Po štiri dolarje
PRIČAKUJE SE NAPAD NA AVSTRALIJO
Frend, F. Bros, L. Jakša, John Bukovec in Beg Do-Mrs. Zitko, P. Mrkovič, minič. Ilija Katič, J. Ino, I Rokavi-na, D. Lizul, J. Mramor, J. Ivančič, J. Bunčič, J. Kasu-movič (Lugar), M. Bobič, P. Sigurnjak, M. čorak, Mrs. Zokol, T. Staničak, E. Popovič, F. Vranešič, D. Pezir, I. Moraš, D. Vukasovič, N. Pezir, V. Tomešič, N. Kopaj-tič, N. Jakovčič, D. Rod, P. Bludo, S. Jakovljevič, J.
Glasom poročil iz zavezniškega stana v Avstraliji, pričakuje se vsakega času napad Japoncev.
Japonci koncetrirajo večje vojaške oddelke, računajoč do 200.000 vojaštva, ter
Sudbury. — Kakor sem zadnjič poročal v "Glas Naroda" glede pomožnega skla da za pomoč slovenskemu narodu po vojni. Vsled tega bi med drugim omenil da bi se v bližnji bodočnosti nekaj v tem oziru ukrenilo, sicer nekaj po vzorcu naših sosednjih rojakov v Združenih državah.
Lako si zamislimo ne le gotovo vrednost denarne zbirke,, temveč tudi okrepči-la po končani vojni našemu narodu z pomočjo od nas na tem kontinentu, kjer smo če tudi ne v direktni vezi sočutno in gmotno bili na njegovi strani. Na ta način bo naš najboljši izkaz, da nismo pozabili rojstno grudo povrhu vsih drugih enotnih nalog v sedajni vojni. Da smo čutili skeleče rane našega naroda, da smo do solz ginjeni često bili v mislih z svojimi najožjimi sorodniki, starši, znanci in prijatelji. Kje so in kako se jim godi. Da nas je navdajala neizreciva mržnja proti krutega sovražnika in da smo bili vedno pripravljeni storiti vse, da se ga čim prej vniči.
Tukaj se bo v ta namen priredilo igro,, ki jo priredi odsek Zveze Kanadskih Slovencev. Vsa čast in priznanje pa gre Joe Goršeku, ki je spisal igro pod imenom
tudi večjo zračno silo severno od Avstralije, povedal je Gen. Sir Thomas A. Blamey, na časnikarski konferenciji.
To je pričetek borbe za zračno kontrolo pravi general Blamey. Mi jo kontroliramo na jugu in južnozapa-dno na Pacifiku. Večja koncentracija japonske zračne sile na severni strani Avstralije, je naravnost napoved proti nam. Kajti znano je, da z kopneno armado sodelovanje zračne sile, je najboljše sredstvo za doseči uspeh. V drugih besedah nerazdvojiva organizacija v današnji vojni z modernim orožjem in tehniko.
"Partizani", kjer sodeluje 25 igralcev na odru. Datum omenjene prireditve bo oznanjen pravočasno in upati je na obilno vdeležbo, ker v resnici to bo živa slika težke in naporne borbe našega naroda v starem kraju.
Boj proti sovražniku se izraža na različne načine. Dokler vodijo eni boj z puško v roki, drugi pa na delu v tovarni, rudniku za vojne potrebščine, je ravno tako tudi izražen v dramatiki. Nevem koliko rojakov je pomno prečitalo članek od G. Bojevnika v zadnji izdaji Edinosti. Zdi se mi pa„ da je vsak zadobil precej navodila za pobijanje fašistične propagande, ki hoče ustvarjati razkol, mrž-njo ih sovraštvo med nami. In ko trezno zasledujemo v nekih ozirih ta način, do cela se ujema omenjeni članek, da posamezni elementi poslušajo radio iz Berlina in Rima, potem pa umetno vpeljujo način fašistične propagande v raznih naselbinah. Zato mislim in se čutim prav zadovoljnega z tako obširnim pojasnilom, kako in na kateri način pobijati škodoželjnost, kakor je to pojasnil G. Bojevnik. Skušajmo si pojasnjevati svoje naloge na podlagi njegovega članka in prišli bomo do zaključka, da nam daja obširna navodila ravno v najbolj očutnih zadevah občih stvari pred nami.
Zavedati se moramo da je propaganda zelo močno orožje v današnji vojni. Kot dokaz nam v marsika terih izirih nudi zasužnjena Evropa iz preteklosti. Zato naj velja njegov opomin pod naslovom članka: "Ne-dopustimo razjedanju naše enotnosti fašistični propagandi na ljubo — zatrimo jo v njeni kali, da se ne maščuje nad nami v gorju".
Vsem vesele Velikonočne praznike, Edinosti pa obilo uspeha!
Frank Zaic.