Si.O.
OBZORJA STROKE poročila
Glasnik S.E.D. 42/1. 2 2002. stran 84
skem življenju. TV SLO smo približno enako pomagali pri snemanju oddaje Adijo. knapi. Zgodovinski krožki v osnovnih šolah so lani obdelovali prehrano ter položaj žensk in otrok pred drugo svetovno vojno. Društvo upokojencev Trbovlje je želelo izvedeti več o sv. Barbari. Večinoma kot »fizikalee«, ki se mu tu in tam porodi še kakšna zamisel, pa sem pomagala kolegici pri postavitvi občasne razstave.
2.6	PEDAGOŠKE DEJAVNOSTI IN VODENJE
V ZMT pedagoške dejavnosti opravljamo kustosi sami. Na moje delovno področje sodijo etnološka zbirka Rudarsko stanovanje na Njivi, ogled delavskih kolonij na terenu, po potrebi stalna razstava Srečno ... Črne doline in lani še občasna razstava Kar na svetu živi. vse kmet preredi. Razstave Lutke in Lutkarji pa letos v domačem muzeju ni bilo.
Posebne vodene programe sem pripravila za 66 skupin, s 23 skupinami smo z združenimi močmi rešili še delovne liste.
2.7	SODELOVANJE
Za etnološki leksikon sem napisala geslo Zasavci. Turistično društvo Trbovlje me je imenovalo za članico komisije za izbiro turističnega spominka. Prvo nagrado so odnesle imenitne tarok karte s tipično knapovsko (arhitekturno) dediščino. Precej redno se udeležujem tudi sestankov etnologov muzealcev pri SED.
3	UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Drugo leto sem mentorica 13-članskega etnološkega krožka. Prvo leto so bili naša rdeča nit prazniki, drugo pa revirji z etnološko-zgo-dovinskega vidika. Lanski pregled sestavlja: 12 predavanj o praznikih, izvorih in načinih praznovanja, 7 predavanj o poznavanju revirjev, 5 ekskurzij: tri s področja bivalne kulture in dve v okviru nove teme Slovenski muzeji premogovništva.
Hkrati s predavanji potekajo še drugi projekti: zbiranje receptov za značilne in najpogostejše zasavske jedi in igrač. Vsi člani skupine so izvrstni informatorji, po potrehi igralci (film o življenju rudarjev za Muzej premogovništva Velenje, TV SI.O Dober večer) in zanesljivi pomočniki. Ob odprtju razstave Kar na svetu živi, vse kmet preredi so »študentke« samoiniciativno pripravile pogostitev in s tem promovirale našo prihodnjo kuharsko knjigo. Dobro uigrana ekipa se počasi spreminja v pomožne kustose.
4	BIBLIOGRAFIJA
-	Kar na svetu živi, vse kmet preredi. Katalog ob občasni tematski razstavi, ZMT, Trbovlje 2001, 38 str.
-	Kulturno in športno življenje v Zasavju, Ekonomski in socialni položaj ,.., Gostilna. V: Srečno ... Črne doline. Katalog stalne razstave v ZMT. ZMT, Trbovlje 2001, 52 str.
-	Dela na področju etnologije. V: Naših petdeset let. Zbornik ob 50-letnici muzeja, ZMT, Trbovlje 2001, 53-56.
-	Zbirka Lutke in Lutkarji. Etnološka zbirka Rudarsko stanovanje. V: Vodnik po slovenskih muzejih 2000. Mladinska knjiga. Ljuhljana 2001.
-	Lutke in Lutkarji - stalna razstava Zasavskega muzeja Trbovlje. Zgibanka ob razstavi lutk v Muzeju Velenju, Kulturni center Ivan Napotnik, Velenje 2001.
-	Dokler se človek uči, toliko časa živi. V: Vzajemnost št. 9. Ljubljana 2001,
Drugi članki ali sestavki / 1.25 Helena Rozman
POROČILO 0 DELU KUSTOSINJE ETN0L0GIN3E V KOZJANSKEM PARKU ZA LETO 2001
1 MUZEJSKA DEJAVNOST
1.1	Etnološka zbirka
Ureditev depojev še vedno ni rešena, zato je stanje v zbirki bolj ali manj enako kot v preteklem letu. Del predmetov smo uporabili za ureditev prostorov hiše Ane Kolar v kompleksu Koiarjeve domačije na Trebčah, Za to zbirko smo lani pridobili otroško posteljico - »kin-derped«, ki gaje uporabljala družina na Kozjanskem v tridesetih letih 20. stoletja.
1.2	Terensko delo
Ob razstavi Vezenine s Kozjanskega sem opravila terensko raziskavo, ki je bila podlaga za pripravo razstavnega programa. Terensko delo sem imela tudi v zvezi s »perišem« na Trebčah. vključenim v pešpot do izvira potoka Trebčica, ki smo jo v Kozjanskem parku odprli ob praznovanju dneva zemlje. Poleg navedenega je zlasti v prvih mesecih leta teklo terensko delo za dopolnjevanje registra dediščine, ki ga urejamo v okviru projekta priprave strokovnih podlag za načrt upravljanja Kozjanskega parka.
1.3	Razstave
Vezenine s Kozjanskega
Razstava Vezenine s Kozjanskega, ki je bila odprta med 4. aprilom in 1. oktobrom, je sodila v osrednji razstavni program leta 2001 v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi. 7. njo smo želeli predstaviti ve-zilstvo na ohmočju, ki je vključeno v Kozjanski regijski park. Raziskava je bila omejena na osrednji del parka s središčem v Podsredi ter tako zajela južni del občine Kozje in dele občin Bistrica ob Sotli in Krško. Informatorke, vključene v raziskavo, so se v celoti ali vsaj deloma »izšolale« v ljudskih šolah, ki so delovale na omenjenem območju - gre za šole v Podsredi, Pečicah, Koprivnici in na Zdolah-Zanimivo je, da jih je imela večina stik z isto učiteljico Uršulo Kunej. po domače Štulekarjevo Uršo, ki je pred drugo svetovno vojno poučevala v Podsredi in Pečicah. Večina informatork mi je tudi zaupala, da so se z vezenjem ukvarjale le pred poroko, redke pa je vezenje tako prevzelo, da so delo nadaljevale tudi pozneje. V kmečkem okolju so ženske svoje vezenine ustvarjale »po urah«, kajti vsakdanja opravila, ki so ležala na njihovih ramenih, so bila pač neodložljiva.
Na razstavi smo si lahko ogledali vezenine, ki so izdelane z vzorci na štete niti ali s sorazmerno bogatimi vzorci po neštetih nitih. Gradivo je bilo razdeljeno v več sklopov - posteljnina, hišna oprema, kamor sem uvrstila zavese, stenske prte. poličnike, prtiče za bogeov kot ter namizne prte in prtičke. Posebej smo poudarili naglavne rute, »peče« ali »pečice«, kot jih imenujejo v okolici Pod-srede in ki sestavljajo tradicionalno nošo. tudi v našem okolju pa so se že v zgodnjem 20. stoletju umaknile »židanim rutam«. Ti trije izdelki so sodili med najstarejše na razstavi, saj so bile rute po
k
Glasnik S.E.D. 42/1, 2 2002, stran 91
poročila OBZORJA STROKE
S.E.D.
navedbah informatork izdelane med letoma 1880 in 1900, Med male bisere razstave sem uvrstila slinčke, okrašene s preprosto vezenino, in vrečico za igralno kocko.
Poleg predstavitve vezenin na uporabnih predmetih sem želela z razstavo predvsem opozoriti na dejavnost, ki je v preteklosti zaznamovala številna dekleta. Marsikateremu dekletu in tudi ženi, zlasti v kmečkem okolju z obilico trdega dela, je bila to edina možnost za umik iz vsakdanje rutine v svet vbodov, kar je imelo nedvomno tudi terapevtski učinek.
Utrinek z odprtja, Foto: Bernard Goršak. iz foioieke Kozjanskega parka, J,4 Pedagoško delo
Pedagoški programi se na eni strani navezujejo na razstavni program v Slovenskobavarski hiši v Podsredi - gre za velikonočni in ^dventili program, v okviru katerega pripravljamo v Kozjanskem Parku ustvarjalne delavnice. Lani sta jih vodili kolegici Nataša t7erlinc in Jasna Sok.
^rugi del sestavljajo programi, vezani na kulturno dediščino, ki je Veljavnega programa. Leta 200! smo v Kozjanskem parku pripravili učne liste za grad Podsreda. Levstikov mlin. Javerškovo domačijo in trS Podsreda. Uporabljamo jih za izvajanje kulturnih dni. ki so del laše ponudbe šolam tudi na področju kulturnih dejavnosti. Učni listi so rezultat dela vseh, ki se v Kozjanskem parku ukvarjamo s kul-lurnimi dejavnostmi.
1 Raziskovalni projekti
Kozjansko 2001 - dediščina za prihodnost
Organizator: Kozjanski park
^mj:	Franci Zidar, direktor
Vodja projekta: Helena Rožman, kustosinja etnologinja
V sodelovanju z ZOTKS - Gibanje znanost mladini Projektni partner: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo dr. Božidar Je2ernik, predstojnik
Raziskovalna delavnica, ki je potekala med 8. in 14. julijem 2001. Pomeni vsebinsko nadgradnjo predlanskega prvega dela projekta, V nJcJ je sodelovalo šestnajst študentov Oddelka za etnologijo in ^u'tUrno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ler pm dijakinj koprske in velenjske gimnazije.
Raziskovalne teme: Duhovna kultura Kozjanskega Mentor: dr. Mirjam Mencej, asistentka. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Tudi v lanski delavnici je bila osrednji predmet zanimanja skupine duhovna kultura. Osredotočili so se zlasti na zbiranje prozne slovstvene folklore in verovanj.
Glavna os zanimanja so bili kraji, gradovi in druga mesta (kapelice, znamenja ...), ki imajo v življenju ljudi na Kozjanskem poseben pomen oziroma s katerimi je povezano kakšno izročilo (zgodba o nastanku, povedke, ki krožijo o dogodkih, ki so se zgodili na posameznem kraju, razlaga imena ,.,). Zbrali so povedke o podsreškem gradu in drugih gradovih, nastanku vasi Silovec, zmaju v potoku v Polju ob Sotli in druge. Del tega gradiva bo podlaga za knjigo, namenjeno turistom, ki jih bo pot vodila po krajih na zavarovanem območju, izdal pa jo bo Kozjanski park v sodelovanju z mentorico skupine.
Drugi pomemben sklop gradiva, ki ga je zbrala skupina, obsega zlasti tri teme. ki večinoma niso vezane na določene kraje: čarovništvo, stiki z umrlimi (znamenja pred smrtjo, srečevanja z umrlimi...) in bajna bitja (smrčjak, mora, divja jaga. škrati, vile, ajdi...). Tudi o lej tematiki jc bilo zbranih veliko informacij, kajti tovrstna verovanja so - vsaj pri starejših ljudeh - še vedno zelo živa. V nekaj letih namerava dr. Meneejeva vse te povedke zbrati v knjigi, ki bo osvetlila vsa verovanja na obravnavanem območju.
Religiozno življenje in romanja na Kozjanskem Mentor: Boštjan Kravanja, mladi raziskovalec. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Predlani so se člani skupine, ki je raziskovala romarstvo, osredotočili na potek romarskih poti na Svete gore, lani pa so poskušali prikazati pomene, ki so jih te romarske poti nosile v svojih najbolj plodnih obdobjih. Osredotočili so se na pričevanja duhovnikov in drugih virov, povezanih s Cerkvijo (kronike, ikonografija, romarska »politika«).
Raziskovalce so zanimali predvsem romarska »politika«, ekonom-sko-turistično prizadevanje, farna identiteta in tako naprej. Do podatkov so prišli z metodo odprtega intervjuja, pozorni pa so bili na vsakdanje življenje prebivalcev (v najožjem pomenu) v bližini dveh romarskih cerkva. Postavili so hipotezo, da bližina romarske cerkve spodbuja številne gospodarske dejavnosti prebivalcev različnih »Gora«. Vprašanje pa je bilo, kako še takšna bližina vpliva na življenje. Kaj vse pomeni občasno romanje, na primer enkrat ali dvakral na leto, za prebivalce tega območja? Teza se je pojavila že ob koncu predlanske delavnice, ko je bilo ob poteh na Svete gore nad Bistrico ob Sotli, to je močno in obetavno romarsko središče, evidentiranih kar nekaj gospodarsko uspešnih kmetij.
Ta prostor je vsekakor zelo pomemben za dokumentiranje še enega od številnih primerov »ljudske« pobožnosti ter ugotavljanje njihove pestre in nepredvidljive dinamike.
Prehrana in gostinstvo na Kozjanskem
Mentor: Peter Simomč, asistent. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
V želji, da bi evidentirali prehrambno kulturo v Kozjanskem regijskem parku ter tradicyo preoblikovali v kulinarične in gostinsko prepoznavne izdelke, seje skupina petih študentov in študentk od 8. do 14. julija 2001 ukvarjala s prehrambno in gostinsko kulturo na Kozjanskem. Prepoznavanje tradicionalne kulinarike je ena temeljnih kategorij sodobnega turizma, še posebno domačijskega, ki je v
S.LD.
OBZORJA STROKE ocene knjig
Glasnik S.E.D. 42/1, 2 2002, stran 104
Kozjanskem regijskem parku potreben in zaželen. Ugotavljamo namreč, da je ozaveščenost domačinov, gostincev in drugih turističnih delavcev v zvezi s prehrambno kulturo na zavarovanem območju izredno slaba. Študentje so z intervjuji in opazovanjem raziskovali teme:
1.	nabava, pripravljanje in shranjevanje živil in hrane,
2.	gostilniška oblačilna kultura.
3.	vsakdanje in praznične jedi,
4.	gostilniška arhitektura in notranja oprema,
5.	kulturno okolje.
Po načrtih uprave Kozjanskega regijskega parka naj bi bila ponudba kulturnih, športnih, izobraževalnih in nastanitvenih možnosti pokrajine usmerjena k osrednji parkovni cestni komunikaciji, tako imenovani Vii 1 listorici. Ta se vije od Hizeljskega in Bistrice na Sotli, mimo Podsrede do Kozjega. Zato je bila pozornost skupine usmerjena na tri gostišča ob tej poti - Motel Ribnik v Kozjem, gostilno Pri Martinu v Podsredi in Gostišče Šempeter v Bistrici ob Sotli.
Načrtovanje razvoja podeželja
Mentor: mag. Tadeja Primožič, asistentka. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Na območju Vetrnika bo prihodnja leta potekal program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), zato je raziskovalno delo skupine, ki se je ukvarjala z načrtovanjem razvoja podeželja, potekalo v tem prostoru. Eden od ciljev programa bo priprava turistične poti. ki naj bi vsebovala naslednje podprojekte: Podlesnikov ranč z muzejem starin v Brzini. Zdravo in dobro z Vclmika, Kmečki turizem Šoštcrič in Kroflnov mlin v Bistrem grabnu. Ker je za tako zastavljen projekt potrebno obsežno delo, je bil predmet raziskave tokratne delavnice zlasli Podlesnikov ranč oziroma domačija Vetrnik, št. 28, ki jo turisti že zdaj na Vetmiku največ obiskujejo. hkrati pa je raznolikost dediščine na kmetiji lahko dober Študijski primer. Glede na razpoložljivi čas so članice skupine opravile tudi krajše pogovore z nekaterimi domačini na Velrniku. da poiščejo še drugo morebitno turistično ponudbo na območju. V okviru terenskega dela na Vetrniku št. 28 so opravile analizo trenutnega stanja domačije, prisluhnile željam lastnika in njegove družine ter nato izdelale predlog vizije razvoja.
Domačija Brzina, ki je v lasli Ernesta Podlesnika, danes obsega stanovanjsko stavbo, gospodarsko poslopje in novogradnjo, nekdanjo stiskalnico, ribnik z okolico, ostanke mlina, ogrado za srnjad in br-zinski križ. Nekateri od teh objeklov so dobro ohranjeni, drugi slabše, tretji pa so povsem spremenili prvotni videz.
Delo na terenu smo začeli v ponedeljek, 9. julija 2001. Delovni prostori so bili na upravi Kozjanskega regijskega parka in v Slovensko-bavarski hiši. O poteku delavnice so bili ohveščeni tiskani in elektronski mediji v lokalnem prostoru in tudi širše. Delavnica je bila predstavljena na Radiu Slovenija 1 - prispevek dopisnika RA SI.O iz Celja v informativnem hloku v soboto, 14. julija. Radiu Maribor, Radiu Šmarje pri Jelšah - Štajerski val. Radiu Brežice, TV Slovenija in v časopisu Novi tednik.
Sklepna predstavitev dela vsake skupine v okviru delavnice je potekala v soboto, 14. julija, med 10. in 12. uro na upravi Kozjanskega regijskega parka. Udeležili so seje predstavniki občin Brežice, Kozje, Šmarje pri Jelšah, predstavnica TD Pišecc in nekateri informatorji.
2.2 Evidentiranje in dokumentiranje podeželske stavbne dediščine Kozjanskega parka
Tretja faza projekta Evidentiranje in dokumentiranje podeželske stavbne dediščine je potekala v Kozjanskem regijskem parku od
30. julija do 7. septembra 2001. Dela seje udeležilo šest študentov Visoke tehniške šole iz Regensburga in 27 študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Delo na terenu so usmerjali dr. Živa Deu. vodja projekta s Fakultete za arhitekturo, ter predstavnika Visoke tehniške šole, dipl. inž. grad. Norbert Hanke in dipl. inž. grad. Burkhart Greger.
K sodelovanju so bili povabljeni tudi pristojni zavodi za varstvo kulturne dediščine iz Celja, Novega mesta in Ljubljane ter Uprava za kulturno dediščino RS, Del dela na terenu so spremljali etnologi konservatorji Hožena Hostnik, Dušan Štepec in Dušan Strgar iz ZVKl) Celje in Novo mesto.
Projektna skupina je delala v naseljih Pavlova vas, Podgorje pri Piše-cah, Vetrnik, Osredek, Brezovec pri Polju, Trebče, Žagaj. Podsreda. Kunšperk, Lastnic, Kozje, Silovec, Gorjane, Bistrica ob Sotli, Vrhov-nica, 1'relasko, Vrenska Gorca, Polje ob Sotli in Ješovec. Obdelanih je bilo 32 planskih kvadratov. Če k temu dodamo delo iz let 1999 in 2000, dobimo površino 63 kvadratnih kilometrov, kar pomeni 32 odstotkov zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka. Popisno gradivo - gre za 76 fasciktov (in 9 fasciklov s fotodo-kumentacijo) - hranimo na upravi Kozjanskega regijskega parka.
V	treh letih, kolikor teče projekt Evidentiranje in dokumentiranje podeželske stavbne dediščine na zavarovanem območju Kozjanskega regijskega parka, so bili v popis zajeti deli vseh treh krajinskih tipov, ki jih srečamo v Kozjanskem parku. Zbrano gradivo je podlaga tako za pripravo strategije ravnanja z dediščino kot tudi za valorizacijo stavbnega fonda.
Tretja faza projekta je bila predstavljena v radijskih oddajah, časopisnih prispevkih ter oddajah Naš kraj in Osmi dan na nacionalni TV, Predstavitve projekta, kije potekala v petek. 7. septembra 2001. ob 12. uri na upravi Kozjanskega parka so se poleg študentov, ki so opravili popis, udeležili predstavniki Uprave RS za kulturno dediščino, ZVNKD Celje, občin Kozje. Bistrica ob Sotli in Krško ter predstavniki medijev.
3 KOORDINIRANJE PARKOVNIH PROGRAMOV
3.1	Glasbena dejavnost
Glasbene prireditve v Kozjanskem regijskem parku potekajo pod skupnim nazivom Glasbeno poletje na gradu Podsreda. V minulem programskem letu smo v Kozjanskem parku organizirali deset koncertov - osem samostojno, dva pa v sodelovanju z Imagom Slove-niae in Italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani. V koncertnem ciklu so se predstavili tudi Trio Lorcnz, I Solisti di Cremona. Ljubljanski madrigalisti ter Voices in Time. Program sofinancira ministrstvo za kulturo.
V	okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda smo organizirali tudi mednarodni mojstrski seminar za pozavno, ki gaje znova vodil prof. Branimir Slokar.
3.2	Praznik kozjanskega jabolka
Praznik kozjanskega jabolka jc lani prerasel prvotni okvir in postal mednarodna prireditev, ki smo jo organizirali v sodelovanju z EURLX21 - združenjem evropskih regij. Praznovanje pomeni konec celoletnega dela pri projektu Oživljanje starih travniških sadovnjakov in je potekalo od l. do 14. oktobra. Vrh dogajanj je nedvomno družabno-sejemska prireditev, ki jc potekala 13. in 14. oktobra v trgu Podsreda.
V	ponedeljek, 1. oktobra, smo na gradu Podsreda odprli razstavo mladega nemškega umetnika Anotonia Matyska, ki se je našemu Občinstvu predstavil z deli v okviru cikla Domovinske slike. Uvod
Glasnik S.E.D. 42/1, 2 2002, stran 91	poročila OBZORJA STROKE	S.E.D.
v dogajanje je bila tiskovna konferenca, na kateri smo novinarjem predstavili potek dogajanja.
V	petek, 12. oktobra, je bilo v dvorani uprave Kozjanskega parka mednarodno strokovno srečanje, katerega tema jc bila REGIONALNI PRODUKTI - TURIZEM - ZAVAROVANA OBMOČJA. Prvi dan praznovanja smo zaokrožili z odprtjem razstav v Slovensko-bavarski hiši v Podsrcdi avtoric Lucije Zorenč in Anice Štukelj - Po sledeh knjižice receptov in Predstavitev projekta oživljanja starih travniških sadovtyakov in jabolčnih sort.
V	družabno-sejemskem delu, ki je potekal v soboto, 13. oktobra, med 10. in 24, uro ter v nedeljo, 14, oktobra, med 9. in 14. uro, so se s svojimi projekti predstavili Ministrstvo RS za okolje in prostor - Agencija RS za okolje. Ministrstvo RS za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo. Ministrstvo RS za kulturo - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ministrstvo RS za turizem. Triglavski narodni park. Regijski park Škocjanske jame, JZ Rogaška dediščina ■ Muzej na prostem Rogatec, DOPPS, Zveza združenj ekoloških kmetov in Društvo za biološko dinamično gospodarjenje Ajda. S svojimi izdelki pa so obložili stojnice člani Društva kmetic Senovo. Društva kmetic Ajda, Društva kozjanske jabke. Društva vinogradnikov Bizeljsko, Turističnega društva Dobrina. Društva zeliš-čarjev Olimjc, Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica ter posamezniki z zavarovanega območja, V sejemskem delu so se predstavili tudi naši partnerji iz zveze EUREX21 (regio21 iz Nemčije, madžarska regija Sio Sarvic, Univerza Laponske in Wald-viertl Management iz Avstrije) ter s svojimi izdelki dali tržnici, ki je nastala v trgu Podsreda, še dodaten čar in barvitost.
Ves čas so potekale ustvarjalne delavnice, ki smo jih deloma pripravili delavci Kozjanskega parka, deloma pa osnovne šole. ki so se odzvale na naše povabilo k sodelovanju. Dodatno draž dogajanju so dali obrtniki, ki so med bogato obloženimi stojnicami predstavljali tradicionalne veščine.
V	kulturnem delu programa, ki je potekal med sejemsko prireditvijo, so sodelovali posamezniki in skupine, ki delujejo na zavarovanem območju in njegovem obrobju, nekateri pa tudi širše. Povabili smo zasedbe, ki negujejo tradicionalno izročilo, in tudi tiste, ki jim je izziv sodobno ustvarjanje, V programu so sodelovali še člani zasedb, ki so prišle s posredovanjem EURLX21 iz Nemčije, skupaj pa okrog 200 izvajalcev.
K pomenu prireditve Praznik kozjanskega jabolka v slovenskem Prostoru, pa tudi navzven, je precej pripomogel pokrovitelj mag. Franci Rut, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kije s slavnostnim nagovorom v soboto dopoldne dogajanje tudi odprl 1,1 si potem natančno ogledal sejemsko ponudbo.
Praznik kozjanskega jabolka je v treh oktobrskih dneh privabil v Podsredo okrog 5300 obiskovalcev. Odhajali so presenečeni nad obsegom in kakovostjo prireditve. Med obiskovalci smo srečevali kolege iz muzejev in drugih ustanov, posebno pa nas veseli, da smo v teh prazničnih dneh v Podsredi videli tudi zelo veliko domačinov.
4 strokovno izobraževanje
Udeleževala sem se strokovnih srečanj v Sloveniji in tujini. Na drugem simpoziju slovenskih in hrvaških etnologov konservator-Jev, SEK II, ki je potekal junija v narodnem parku Paklenica, sem Predstavila projekt Evidentiranje in dokumentiranje podeželske stavbne dediščine Kozjanskega parka.
5 OBISK NA ZAVAROVANEM OBMOČJU
Lani smo našteli 21,146 obiskovalcev programov, ki smo jih organizirali v Kozjanskem parku. Ker je v število zajet le voden obisk na naših objektih, lahko rečemo, da je bilo obiskovalcev zavarovanega območja še več.
Drugi članki ali sestavki / 1.25 Brigita Rajšter
POROČILO 0 DELU ETNOLOŠKEGA ODDELKA KOROŠKEGA POKRAJINSKEGA MUZEJA SLOVENJ GRADEC ZA LEIO 2001
MATIČNA DEJAVNOST Delo v depoju
19. I. akcesija Beno Mandl, 324 kosov 23. L akcesija Igor Picej, 7 kosov
akcesija Rajko Rozman, 1 kos akcesija Ignac Berložnik, 1 kos akcesija Hofbauer, 194 kosov 30. I. akcesija Cankar 7. 2. akcesija Cankar, skupaj 368 kosov
13.	2. akcesija Hofbauer, 450 kosov
Delo na terenu
12. 2. Jože Levovnik. Slovenj Gradec, čevljarstvo. TZ št. 200 in 201
14,	2. p. d. Griben, Ojstrica, stavbarstvo, urejena fototeka. z Marja-
nom Kosom
14.	2, p. d. Veržunik, Črneška Gora, Rozalija Oto, prehrana, kmeč-
ko gospodarstvo, TZ št. 202, z Marjanom Kosom
15,	2. p. d. 7.g. Marolt, Sončne Završc, Andrej Rotovnik, ogled pod-
strešja stanovanjske hiše, izbor predmetov, fotodokumenla-cija. z Valerijo Grabner in Alešem Scnico 17., 19. in 21. 3. p. d. l.edinek, Ojstrica, dimnična hiša. skupaj z Lili-jano Medved
23. 3. p. d. Ledinck, Ojstrica, Albina Matija, stavbarstvo. TZ št. 213
in 214, urejena fototeka 29. 3. Cepec Zofija, Javnik, splavarstvo, oblačilna kultura, TZ Št. 208 in 209
29.	3. Miha Viltužnik. Brezno, splavarstvo, oblačilna kultura, TZ
št. 210
6. 4. Ančka Novak, Libeliče, prehrana, TZ št. 211
30.	5. I. OŠ Slovenj Gradec, ogled na terenu, akcesija 278 kosov, z
Valerijo Grabner in Alešem Senico 22.-29. 8. MRT Mislinja 2001, Libeliče. Libeliška Gora, več informatorjev, TZ št. 215-223