Predstavljajo se 50 let pod,jet.ia SEMESADIKE Kratek zgodovinski pregled Podje~e je bilo ustanovljeno leta 1948. Glavna na- loga pojetja je bila oskrba slovenskega gozdarstva s sad1karni za pogozdovanje, nabiranje gozdnega semena zase in za potrebe ostalih chevesnic. Sprva je imelo podjetje 40 drevesnic po celi Sloveniji. Zaradi razdrob- ljenosti je postala proizvodnja kmalu neproduktivna, zato so jih začeli počasi ukinjati . S povečanjem proiz- vodnih kapacitet na področju semenarstva je podjetje kmalu postalo glavni dobavitelj semena za jugoslo- vanske drevesnice, veliko semena in okrasnih storžev paje tudi izvozilo. Prav tako je določeno količino sadik prodalo v druge republike. Osamosvojitev Slovenije je podjetje postavila pred težko preizkušnjo . Izguba jugoslovanskega tržišča je povzročila zmanjšanje proizvodnje semena iglavcev za 95 %, spremembe v slovenskem gozdarstvu pa zmanj- šanje po teb po sadikah za 70 %. Sledilo je lastninjenje podjetja, hkrari z njim pa problemi vračanja zemljišč na podlagi denacionalizacijskih zahtevkov. Hlfi \.·Jurski Soboti. Skupna površina drevesnic je 68 ha. Sadike za pogozdovanje v Sloveniji vzgajamo po poln~bnh, ki jih določa Zavod za gozdove. Potreba po Preds tavljajo s e veejem številu sadik listavcev je pogojevala uvedbo novejših tehnologij, povečanje zaščite pred živalmi in večjo nevarnost uničenja pridelka zaradi slane itd. Določeno število sadik še vedno izvozi mo, v glavnem zopet za okrasne namene. Letno proizvedemo za prodajo okoli 4 milijone sadik. Hortikultura Proizvodnja in prodaja okrasneg<~ drevja in grmi- čevja, urejanje oko! ice hiš. ozeleojevanje avtocest- vse to so dejavnosti, ki so podjetju pomagale prebroditi [ežke čase ie1 še danes predstavljajo pomemben vir prihodka. To vrsto proizvodnje vedno bolj razširjamo, tako da smo danes eden največjih ponudnikov okrasnih sadik v S loven ij i. Jani Bele, dipl. inž. gozd. Najdebelejši domači kostanj v Sloveniji Na pobudo Zavoda za gozdove Slovenije Krajevne enote Radeče in predlog Zavoda za naravno in kulturno deJi~čino (ZNKD) iz Celja je Občinski svet občine Radeče na 35. redni seji 2. lnarca 1998 sprejel Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti v Občini Radeče ter z njim razglasil za dendrološki spomenik: GAŠPERJEV KOSTANJ na Močilnem. V okvini tedna gozdov so gozdarji iz Radeč s po- moejo ZNKD iz Celja postavili dve obvesrilni tabli o rej znamenitosti ter v sredo, 27. 5. 1998, pripravili slav- nostno otvoritev obeležja pri kostanju. Zbwlo se je nekaj več kot sto ljudi. Morda bi radi videli najdebelejši domaei kostanj v Sloveniji? Pravimo mu Gašperjev kostanj in raste blizu Radeč n;; 1v!oči 1 nem, pri Gašpcrjevi domačiji (danes se pišejo K1šek). Iz Radeč se popeljemo po dolini Sopote, mimo to\'arne Radeče papir in 800 m pred Gostiščem Jež zavijemo levo ter še dva kilometra naprej mimo do- mačije Oskarja Jahna dospemo do veličastnega očaka na nadmorski višini 475 rn. Njegova veličina nas bo prevzela. V prsnem pre- mcru je obseg drevesa 1 O, 71 m. Drevo je razvej eno v ~tiri debla z obse gi: 5,67; 4,07, 3,85 in 3,71 m. V višino mel'i 18m. Po pripovedovan ju gospe Kiškove še vedno rodi, čeprav ne kaže ravno najboljšega zdravstvenega st~nja (odmiranje posameznih vej, votla debla). ln če boste obiskali Gašpe1jev kostanj jeseni, se boste lahko najedli pečenega kostanja, odžejaJi z moš- GozdV 56 (1998) 7-B tom Lili domačim sokom ter posladkali s potico. Naro- čite pa lahko rudi narezek iz domačih suhomesnatih dobrot in še kaj. Velja pa se prej napovedati -Gašper Ki šek, Moči Ino 26, tel. 060 l 81 877. Veseli vas bodo. Jože Prah Gašperjev kostanj na Močilnem (Folo: Jože Prah) 373