St. 72 NhIna Hum igttsvialdoti anuft »li ptftf v nMtoUo ai 1923. Izhaja, tzvcemši pcndeijek, vsak dan zjutraj- t Asiškega št. 20, 1. nadstropje. Dopisi naj pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vf Anton Gerbcc. — Lastnik tiskarna Edit! znaša za m esc L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol 2a inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon ure« .lištvo: ulica sv. F o uretf • :jateij in odgovarat skirne o&iiaa injtiyiSfL ca—. & in apnve St 11-57- Posamezna Številka 20 cent. Letnik KLVItt Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo ? člrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov -tm po 4§ cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila pc L 1.—oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Ogiasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega 3tev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprava ] 1-57, Trsta pri „asimilaciji tam, kjer so jo žalili, in dokler rana ni bila zaceljena, so življenjske sile bile napete.» «Kaj bi dosegli, če bomo združili v eno samo pokrajino Trst, Istro in Kras? Da bodo istrski Slovani, Id so sedaj brez upanja in na tem, da se vdajo brezpogojno, v _____ _______ __ A stiku s še svežimi Slovenci Notranjske in tem iT, da bi Trst in Istra, tvorila eno samot j Sežane galvanizirali vse lastne ^ moči _ in V našem listu smo pretekli četrtek podali načrt prof. Mraclia za «asimilacij^ Slovanov na Goriškem in v Istri potom nove razmejitve pokrajin, načrt, ki se ž njim strinjajo fašisti tu in v Rimu. Danes pa priobčujemo misli istega gospoda v ulogi Trsta pri istem delu. Mrach je bil proti pokrajino in odgovarja prenapetim Trža-čanem, ki to žele, na sledeči, malo laskav način: «Pravijo, da je Trst v prošlosti dokazal, da zna na sijajen način vršiti svojo narodno nalogo: Trst da je bil tisto mesto, ki je znalo prevzeti plamenico jadranskega ita-Hjanstva iz rok Benetk in ožarjati ž njeno lučjo vso vzhodno obal do Levante. Pra~ vi jo, da je Trst bil tisti mogočni želodec, ki je znal prebaviti najbolj različna plemena in ustvariti iz njih eno samo italijanska zmes. Trst da je torej določen od zgodovine, da izvrši potrebno fuzijo.* < Oglehno si pravi Mrach. «Brez dvoma je bil Trst svetilnik jadranskega italijanstva in tak, in še bolj mora ostati v bodočnosti. Toda tu je treba ločiti. Funkcija Trsta je duhovne, a tudi gospodarske nravi: despe tja, kamor dospe njegova misel, njegovo politično in kulturno življenje in kamer seže njegov promet: Duhovno učinkuje le na italijanska središča Adrije, kjer hrani in ojačuje narodno življenje, a deluje s svojo trgovino v krogu, ki gre preko narodne meje, globoko notri v po- ----B— --------------------_ / o --/ ' omejena na deželo, pač pa obsega predvsem Jadran in Sredozemsko morje. Če motrimo vprašanje s tega stališča, bi želja, naprtiti Trstu poljedelske probleme, ki so Iliji njegovi mentaliteti in skrbem, mogla imeti za posledico velikansko oviro (pri asimilaciji), v največjo škodo koncentracije njegovih si! za naloge, ki presegajo koristi E&e dežele v dosego najvišjih narodnih dobrin. Zalo dvomimo, da bi Trst za izvrševanje te funkcije moral imeti demografi-čno rezervo.« «Nihče ne mere zanikati, da je Trst dokazal, kako strašen topi In ik je. Opomniti pa moramo, da je bila ta čudovita zmožnost asimilacije vedno omejena na krog njegove trgovine, kjer je moral enotni litem močnega življenja pekepati tudi najbolj odporno veljo po* narodnostni odde-litvi. Topa ni preprečilo, da so Slovenci s a malem kmečkem oduševljeni od čuta, da niso več sami in ne zaprti v slepi ulici, bodo postal iznova predrzni in bodo osredotočili, združeni s kraškimi brati, vse svoje moči na Trst.» ^ «Na j se ne dozdeva ta -domneva pretirana », vzklika Mrach. «Po svoji obširnosti bo Trst postal edino središče dežele, kjer bo mogla najti neopazovano kot nekoč svoje zavetišče osrednje jedro slovanske politične organizacije. Nc pozabimo, da pravični plamen «BaJksaa» ni zadostoval sa udošitev tega jedra in jutri mi ne bomo mogli zabraniti njegove vzpostavitve, posebno če bo p-cikrajinski sedež avtomatično klical v Trst advokate in druge voditelje Slovanov, posebno one, ki dozdaj niso imšli miru v premajhnih središčih Istre. Na ta način se bo zgodilo, da se bo progresivni moralni padec istrskega slovanstva zaustavil in da se bodo Slovani z vsemi združenimi močmi utrdili za: okope p&zicij, ki jh lahko še rešijo. Tudi nam ne bo v Trstu tako lahko kot v Istri, voditi politiko iztrebljenja Hrvatov. Trst je prevažno narodno Gpazovališče, da bi nas ne skrbelo, rii se slišijo iz njega morebitne pritožbe Meti. «Na drugi strani je zopet ne zadnja po sledica koncentracije deželnega upravnega življenja ta, da bodo razna središča dežele občutno obubožala na posameznih individualnih vrednotah, ki jih bo eno za drugo posesalo bedoče glavno mesto v večji meri nego se je to zgodilo do sedaj. Če se to uresniči, je treba le, da zadobe številke ljudskega štetja cao vrednost, ki je danes nimajo in da bo cbrutto teža» narodnostne slovanske moči, podprta od učitelja in duhovnika, zadobila v marsikaterem kraju ko-nčno ono premoč nad «malim>> številom Italijanov, kateremu bo zmanjkala neprecenljiva pomoč gospodarske in intelektualne premoči.» «Da sklenemozaključuje Mrach, «nam se zdi pametno, da vsaj za prvi čas razdelimo Slovane v štiri mesto v dve pokrajini. Na ta način bi razdelili naloge med razne nenredimi fimpermc^----, -----------*---, ■ .. - . - - . , razrarcdovalno vplivanje. Tako so ostale iiko, da jim bo težko ure dih metode in rlntrAnclr« nno ' vJ^rliniH mfvfr l*e ĐD&SiciO V nilil S UCtvajli, i'iaiti'i^i v » —*— I — ------ P-Oidgrad, torej 6 cd 10 slovenskih istrskih jane, ki . ..... o p čin, napram 40 italijanskimi in 1 romun- žabnega življenja, ki imamo inicijativo v ski obči ni.» I naših rokah in ž njo tudi možnost pnva- «Veliko bol? uspešno je bilo v tem cžiru biti nasprotnika na naše polje, ni necb- narodno delovanje raznih malih istrskih italijanskih središč, s katerimi je imela dežela neločljvo enotnost koristi in neposrednosti občevanja. Toda to asimilatori-čno delovanje ni moglo preprečiti, da se je slovanski glavni stan vsedel prav v srce mesta (Trsta), se odtegnil vsakemu vplivu oibtležja in od tu vodil «primcrsko>> slovansko politiko ter dosegel z združenimi močmi največjih koristi od energij pokrajinskega slovanstva. To zadnje je po našem mnenju glavno dejstvo, ki ga je treba proučiti pri morebitni zvezi Istre s Trstom. Ne pozabimo, da nimajo Slovani sedaj v Istri nobene oporne točke in da so popolnoma brez glave (acefali, brez središča, brez vodstva. Op. ur.). To je velikega pcmena. Moralna moč slovenstva je bila in je še vedno v crgaaizaciji, v enotnosti «bajke» in njene sugestivne moči, ki so jo vedno poživljali iz središča. Ko ta predpogoj zmanjka Slovanom, so izgubljeni, opešajo. Odporna meč našega (italijanskega) plemena je bila drugačna, bila je, lahko rečemo, biološke, periferične nravi: instinktivno se je uprla hodno potrebna. S tako rešitvijo, bi bila Trstu zaupana naloga v razmerju z njega iiLočmi, če pomislimo, da bi bilo le 60 - 65 tisoč Slovencev napram 200 - 220 tisoč Italijanov. Slovani bi bili razdeljeni na relativno ozkem ozemlju, preko katerega teče železnica. Sicer pa bi se moral Trst mala potruditi in premagati lastno mentaliteto, da bi mogel sprejeti ono direktno teritorijalno funkcijo (asimilacije), od katere ga je dozdaj zgodovina cproščevaIa..» To je fašistovski načrt, ki stremi pod lepa besedo «asimilacije» po našem raznarodovanju. Zgodovina bo pokazala, da je bil zidan na pesek — v neizmerno škodo Italije same, ki ne sme in ne more nič drugega želeti, kot da so Slovani na njenih vzhodnih mejah zadovoljni! Tega pa po Mrachovih načrtih nikoli ne bo mogla storiti. Naša pet je znana in odločna: priznali smo in priznavamo brez prdržkov državo, a kot državljani zahtevamo tudi naše pravice. Mussolini naj dokaže, da njegove tozadevne besede v odgovor Wilfanu niso bile — prazna fraza! Konlerenca v Opatiji — Danes se je vršila | privatno sedaj po volitvah, ko so dosegli zadnja seja pred prazniki — Izjava dr, glede mandatov nepričakovane rezultate, £o-Rybafa | vore, da je treba dobiti bazo za sporazum s OPATIJA, 24. Danes se je vršila zadnja, A c . se* paritetne italij^-iu^lo.enske t^Jt^ k^ komisije pred prazmkl. trajanja; glecle centracija. Danes se nahaja* v naših vrstah reškega konsorcija so prišla že na včeraj-! Spahova skupina v imenu Bosne in Hercego-šnji seji na mrtvo točke radi nezdružljivosti vine, Koroščeva skupina v imenu Slovenije in italijanskega in jugoslovenskega načrta. ~ Navzkrižja med stališčem italijanskega in jugoslovenskega odposlanstva so politične in ne tehnične narave. Jugoslovensko odposlanstvo je izjavila že na včerajšnji seji, da so točke načrta, ki se tičejo Brajdice in Martinščice, nesprejemljive, ker kršijo neoporečne suvereni teto Jugoslavije. Dokler se ta ovira politične narave ne^ premaga, je jasno, da ne more napredovati niti tehničn« odelo paritetne komisije. Vsled tega se pričakuje izid današnje seje z veliko nestrpnostjo i*i radovednostjo v prepričanju, da bo od današnjih sklepov odvisna mera uspeha ali neuspeha vseh dosedanjih posvetovanj. OPATIJA, 24. {Po telefonu od našega poročevalca). Po zaključku današnje seje paritetne komisije je imel Vas poročevalec prilika govoriti a predsednikom jugoslovenskega odposlanstva g. dr. Rybarem, kateri mi je podal sledečo izjavo o sedanjem stanja opatijskih pogajanj: dtalijanska delegacija je predložila svoj eda sno, kakor znano, načrt za rešitev spornih vpeaianj. Takoj po prvi razpravi o tem načrtu je pa sama uvidela, da je nevzdržljiv. Zato je predložila na današnji fli-ufS načrt, ki še ni mo£el biti prou- april in maj. V petek bo zbornica razpravljala o kreditih za zasedbo ruhrske kotline. Italija Sklepi včerajšnjega ministrskega sveta — 109 miljonov prihrankov v poštni upravi — Odprava nekaterih sodišč — Ustanovitev deželnega sodišča v Kopru RIM, 24. Včeraj ob 15 se je sestal ministrski svet pod predsedništvom Mussoli-nija. Predvsem je poročal minister za pošto in brzojav o požaru v postni palači v Rimu ter zavrnil govorice, da je nesrečo povzročila zlobna roka. Ministrski svet je poročilo vzel na znanje. Finančni minister je nato razložil načrt za varčevanje v poštni upravi. Po zatrdilu pošinega ministra bo poenostavljenje poštne službe znižalo izdatke za osobje za letnih 51 miljonov lir in ravnotoliko se bo lahko prištedilo pri materialu in pri brzojavnih in telefonskih napravah. Svoj višek v skrčenju izdatkov pa bo dosegla poštna uprava, ko se bo izvršil načrt za predajo gotovih služb zasebnemu obratovanju. Politika varčevanja notranjega in poštnega ministrstva je že dosedaj znižala izdatke državnega proračuna za 512 miljonov. * Ministrski svet je na predlog poštnega ministra odobril razne odredbe, med drugimi tudi načrt za asimilacijo poštnih in brzojavnih uslužbencev v novih pokrajinah. Vsled ratifikacije svetomargeritskih dogovorov je bilo odpravljeno cbsedno stanje v zaderski pokrajini. Minister za kolonije je poročal nato o položaju v Libiji in poudarjal važno nalogo, ki jo bo imela narodna milica pri vzpostavljanju normalnega življenja v kolonijah. Končno se je ministrski svet bavil z vpra" šanjem odprave nekaterih sodišč. Vsega skupaj bodoi odpravljeni štirje najvišji sodni dvori, štiri prizivna sodišča, 57 deželnih sodišč in 550 pretur. V novih pokrajinah bo prenehalo poslovati prizivno sodišče v Zadru, ki se bo združilo z onim v Ane oni. V Kopru se ustanovi novo deželno sodišče. Sekcija prizivnega sodišča v Tren tu bo dodeljena sodišču v Veroni ter bo podrejena prizivnemu sodišču v Benetkah. Pretur bo odpravljenih v novih pokrajinah šestnajst, in sicer 4 v tržaškem okraju in 12 v trentinskem. Vsled odprave kasacijskih sodišč bo obstojal še nadalje edino najvišji sodni dvor v Rimu, Določbe za oddajo zalog državnih monopolov na debelo so bile raztegnjene tudi na nove pokrajine; ravnotako * nekatere določbe o pristojnosti finančnih oblastev v zadevah upravnih sporov. Ministrski svet se je razšel ob 22. Prihodnja seja ministrskega sveta se ho vršila 7. aprila. seji drug načrt, ki še ni mogel čen. Toda po pcsspremnrh besedah sen. Quartierija je rasvidao, da bistvo načrta ni izpremenjeno, da so le druge besede, kar je jugoslovenska delegacija takoj živahno izjavila, naglašajoč, da njej ne gre za besede, temveč za bistveno rešitev vprašanja. Seveda se bo novi načrt temeljito proučil in se bo o njem razpravljalo po praznikih. Na vprašanje, koliko časa bo še trajalo delo paritetne komisije, je dr. Rybar odgovoril, da se predvideva, da bo konferenca trajala še kakih 10 do 12 dni. Jugoslaveni — je zaključil — želijo in uoaja, da pride do popolnega sporazuma v interesn crtaoŠajev med obema državama ter v interesu Reke in Sušaka. Pet miljonov Škode vsled požara na rimski p^ti RIM, 24. Dosedaj ni bilo mogoče ugotoviti natančno škodo, ki jo je povzročil strašanski požar v poštni palači- v Rimu. Splošno se smatra, da iznaša ta škeda pet miljonov lir. Jugoslavija Zunanji minister Niačić na Sušaku SUŠAK, 23. Danes, cb csmih dopoldne se je pripeljal semkaj iz Bakra s parnikem «Salona» zunanji minister dr. Ninčić in se nastanil v hotelu «Jadran». Istočasno je prispela iz Opatije delegacija z dr. Ry-barem na čehi. Dr. Ninčić je skupno: z delegacijo takej obšel Brajdico in potem z motornim čolnom bareško luko, nakar se je vrnil v hotel, kjer se je vršila konferenca z jugoslovenskimi delegati in eksperti. Istočasno je bila seja svetovalnega odbora mesta Sušaka, ki je sklenil odposlali k dr. Ninčiču posebno delegacijo, da mu razjasni položaj Sušaka in njegove interese v vprašanju konsorcija. Ante Bačič, dr. Červar, Ante Sablić, Veljko Smokvina in Mirko Udina, ki so bili že poprej izbrani kot strokovnjaki, da oomagajo delegaciji, so odšli k Ninčiču, ki jih je takoj sprejel. Ministra je pozdravil vladni komisar H ohola c, nato pa mu je dr. Červar razložil interese Sušaka in vzroke, zakaj se Sušak protivi ožjemu in širšemu kcnsorciju. Navedel mu je točne podatke, da more baroška luka zmagati tako jugosl. izvoz kakor uvoz. K on ser ci j je nemogoč tudi iz vojaških ozirov, ker je baroška luka edina, iz katere je mogoče prevažati iz hrvaškega Prinuorja čete na otoke. Ako pa se sprejme konsorcij, se bo moglo prevažanje vršiti samo pod kontrolo. Italijanski predlog posega tudi v sodno suverenost Jugoslavije. Tudi ožji konsorcij z reško luko je nemogoč, ker je bila luka med vojno pasivna in bi bili za popravo potrebni veliki stroški. Dr. Červar je končno prosil ministra dr. Ninčiča, naj vztraja na dosedanjem potu. Dr. Ninčić je odgovoril, da so mu znane vse podrobnosti in da bo po svoji dolžnosti zastopal interese države in Sušaka. Nato se je nadaljevala konferenca dr. Ninčiča z delegati. Popoldne se je minister preko Zagreba odpeljal zopet v Belgrad, Politični položaj ▼ Sloveniji BELGRAD, 23, Pokrajinski namestnik za Slovenijo Ivan Hribar je pozvan v Belgrad, da vladi poroča o političnem položaju v Sloveniji. Važen razgovor s Stjepanom Raifićem. Radić o sporazuma • Srbi, o bodoči politični taktiki ki vprašanje prihofe rađićevcev ▼ Belgrad. ZAGREB, 23, Današnje «Novosti* priopćuje jo obširen razgovor svojega urednika s predsednikom seljačke republikanske stranke Stje-j>anom Radićem. Vprašanje: — V kakem stanju se .sedaj nahajajo srbsko-hrvatski odnošaji po volitvah? Odgovor: — Stranke sporazuma so dobile 180 mandatov, računajoč semkaj tudi Davido-vičevo skupino, Pribioevičeva skupina danes govori, da pofltenia zmaga pri volitvah umik države, dočim radikalci službeno molče, toda Davidović od sirani Srbije, k£ žele izrecnega sporazuma s Hrvatsko. Vprašanje: Ali se more sedanja vlada vzdržati? Odgovor: Danes je glavno vprašanje, ali bodo radikali obnovili koalicijo z demokrati. Koiikcr mi p znano, se deluje na to. Prav je rekel Protić, da moro;o radikali, če se hočejo vzdržati na vladi, demokrate ponovno prositi za koalicijo. Toda koalicijska vlada pa se more vzdržati samo tako doigo, dokler se ne pokaže ugoden moment, da se pojavimo v Bclgradu. Nočemo dovoliti radikalom, da bi štiri leta vladali sumi. V goiovsm trenouku nameravamo izvesti politično akcijo, ki povzroči, da pride do novih volitev. Morda Davidović nastopi skupno s Pribičevičera. Nastane pa temeljito in važno vprašanje sporazuma. Če bo režimska vlada nadaljevala svojo dosedanjo politiko, mi od nje ne zahtevamo, da se nam pokloni ali ukloni, in tudi načsmo, da se ji sai poklonimo, niti ne uklonimo. Mi smo se organizirali nc proti Srbiji, marveč proti bsl-grajski vladi in smo vedno za pravičen sporazum med Srbi in Hrvati. Vprašanje: — Ali je mogoč sporazum z radikali? Odgovor: —• V prvi vrsti je potreba, da radikali pridejo k nam s konkretnimi predlogi. Dne 25, marca se imajo zbrati vsi novoizvoljeni poslanci HSRS na konferenco, na kateri se bo reševalo vprašanje sporazuma in eventualno vprašanje odhoda hrvatskega narodnega zastopstva v Belgrad. Radikali so menda pripravljeni, da izvedo sporazum s Hrvati. V tem oziru je značilna udeležba Stojana Protiča, ki postal še agilnejsi in aktivnejši, odkar je izgubil mandat. Pri njem pa je deloma ta pogreška, da se rad zaljubi sam vase. Glede vidovdanske ustave zastopa svoj revizijski načrt, a narod tega noče. Vsa pogajanja z radikali pa se morajo vediti v Zagrebu, a sankcionirati pa se imajo v Bel-gradu. Belgradu prepuščamo pravo, da manifestira in sankcionira sporazum. Da bi mi prišli v Belgrad brez sporazuma, reklo bi se nam, da smo prišli po ministrske stolčke. To bi pa povzročilo nezaupanje v našem narodu. Sedaj nam že radikali ponujajo štiri portfelje, a mi to odklanjamo, dokler ni popolnega sporazuma, Ali bo v kratkem ustvarjena baza za sporazum, sedaj še ne da reči, toda če pride do borbe, tedaj zberemo vse sile in eventuelna borba ne bo naperjena niti direktno niti indirektno proti srbskemu narodu, marveč 'sdinole proti beltfrajski vladi. Dalje je treba pripomniti in nanašati; da se ne bodo vršili nikaki^pregovori, temveč samo razgovori, .kajti samo z neprijateljem se iJiegovarja. Radič je dalje naglasii načelo edinstvenosti države ter z vso resnostjo pristavil: Po doseženem spsrazumu med Hrvati in Srbi bodite prepričani, da se naš dinar dvigne še za 12 poenov. Prvi začetek sporazuma je sedaj že to: radikali priznavajo hrvatsko narodno zastopstvo in skušajo siopiii z njim v stike. Mi priznavamo edinstvenost države in odklanjamo vsako tujo intervencijo kakor tudi revolucijo. Mi hočemo sporazum. Ali žo sedaj naglašamo, da bomo znali najti pota, da pride do novih volitev, če se ne doseže popoln sporazum. Lahko se pride do sporazuma in sem o tem prepričan, da je sedaj podan izredno ugoden psihološki moment, ne samo da rešimo srbskp-hrvatsko-slov2E3ki sporazum, temveč tudi bolgarsko vprašanje. Vprašanje: —• In za slučaj, če ne pride do sporazuma? Odgovor: — Vladati štiri leta nad tremi mitjoni naroda potom raznih komisarjev je nemogoče. Mi smo pripravljeni, če se ne doseže sporazum, povzročiti mednarodno akcijo, to naglašam, no pa mednarodne intervencije, da pridemo do svojih pravic. Za ta slučaj nočemo reči: J dekana Rogača. V živ- prh grob. Potopil ,e spajalo ta dva možf najtesnejše župan Josip Meznar, da se s kratkimi in M j^tcljstvo. Bila sta si jedrnatimi besedamiposlovi od svojega| Nepolno vez med njima pa podžupana m zvestega, previanega mne^ & ^ ^rka vscpremagujoča lju- Korist občine.''_____ ,______, i .____ Odprl se je grob. Položili so vanj — moža! Kako prerano1 se je odprl ta grob tam na grobju v Hrušici pri Pod-gradu! Ladja, boreča se z razburkanimi valovi, je izgubila krmilarja, . Za narod naš, ne le na Podgrajščini. marveč v vsej Istri, je smrt Tome Šorlija silen udarec, nedogledna ižguba., In kako ta nas narod občuti ta udarec, kako pravilno ga ocenjuje, je pokazal na ganljivc-slovesen način s pogrebom, ki ga je priredil pokojniku. Občina pedgrajska je počastila pokojnikov spomin in je svojemu podžupanu izrazila svejer hvaležnost na viden in izrazit način: zemske ostanke njegove so položili v občinski hiši na mrtvaški oder in občinski možje so ob odru opravljali častno stražo. Na občinski hiši je visela zastava z žalnim trakom. Takoj po poldnevu se je začelo zbirati ljudstvo iz vsega podgrajskega okraja. Že pred določene uro se je zgrnila velika množica pred hišo žalosti — žalosti v polnem pomenu besede. Tako veličastne žalne manifestacije niso videli ti kraji od srnrii nepozabnega istrskega borca in nekdanjega župana občine podgrajske ter deželnega poslanca Slavoja Jenka, in pa tod smrti dekana Rogača, tega največjega dobrotnika — kot neumornega in smotro« nega gospodarskega, organizatorja, ki mu ljudstvo ohranja neminljivo hvaležen in svet spomin. Po blagoslovil krste pred hišo je številen mešan zbor — pod vodstvom Alojzija Grma — zapel Gregorčičevo <'Nazaj v planinski raj»,.ki jc bila pokojniku pesem-miljenka. S tem so se hoteli oddolžiti mrtvemu Šorliju, ker je bila oblast nedavno prepovedala priieditev, ki ji je bil na programu ta zsor vsled izrecne želje pokojnikove. Saj je bil tudi Tomo Sorli sin naših v svoji skromnosti v Pod-gradu, dokler ga niso iztaknili fašisti, katerim je bil trn v peti. Imeli so ga za nasprotnika vsega kar je italijansko in še pretekli teden je pisal «Popo!o< di Trieste» o njem, da je «mangia italiani». Delali so mu veliko krivico. Pokojni Tomo je bil preveč kulturen človek, da bi se bil mogel d^ti prevladovati cd slepega šovinizma. Toda bil je do skrajnosti pravičen in ni poznal obzirnosti, ker pa je smatral nasilne metode za veliko krivico, je krepko in brezobzirno nastopal proti njim. In bolj ko so oni izrabljali svojo nadm-oč nad njim, bolj je obsojal krivico, ki so mu jo delali, in jim je to obsojanje tudi odkrito in neustrašeno pokazal. V svesti svoje pravice se ni'bal nikogar. V osebnem občevanju ga je bila sama; milina, poosebljena dobrota, v borbi za pravico in proti krivici je bn razkačen lev, ki ni prizanašal. Fa-šL+i so mislili, da ga bodo strahovali z nasiljem, in vsem je še v spominu dogodek, ki je bil tudi v našem časopisu pred pičlim mesecem priobčen; okoli polnoči so ga napadli z revolverjem in on je glasom kazenske ovadbe, ki jo je napravil sam, spoznal v napadalcih dva državna učitelja in tistega občinskega zdravnika, dr. Balba, ki mu je na grobu držal poslovilni govor. Da je ta dogodek imel svoj vpliv na njegove že precej zrahljane živce, je bilo jasno za vsakega, ki je imel priliko* po tem dogodku z njim govoriti; py tako močno zrahljanih živcih nagla smrt, ki ga je doletela, tudi ni nobeno čudo. Toda oni napad svojega pravega namena, da bi namreč Šorlija cplašil, ni dosegel: sam se je izrazil, da ga je ta napad še bolj dvignil v njegovi veri in pride jal, da je v njem vzbudil nasproti napadalcem čut prezira. Kakor je že predvojni čas uporabljal svoje sile za dobrobit naroda, tako je tudi skozi vojno dobo poiskal in našel prilike, da je posvetil svoje moči v narodne svrhe. Deloval je na raznih delih kontinenta in, ker je bit zelo inteligenten mož, si je potrebno jezikovno znanje sproti in z občudovanja vredno lahkoto nabavil. Ko so ga kmalu po začetku svetovne vojne, dne 26. avgusta 1914. v bitki pri Krasnem (v Galiciji) vjeli in je prišel v Slobcdsk (v vjatkovski guberniji), je bila njegova prva skrb, si pridobiti potrebno znanje ruskega jezika, da* je mogel pisati v ruske časopise. In res, v kratkem je že dopisoval v «Ru-skija Vjedomosti» in «Gole s Mockvy*. Predvideval je, da je prišel čas vstajenja Jugoslovenstva in je po svojih močeh želel doprinesti k razbistrenju pojmov v tem pogledu med Rusi. Stopil je v to svrho tudi v zvezo s tedanjim srbskim poslanikom Spalajkovićem v Petrogradu kakor tudi z vseslovanskim društvom «Slavjan-skaja trapeza*. V juniju 1915, je cdšel v Niš. Tu je takoj postal član «Ju gosi ovenskega odbora», ki si je pridobil toliko nevenljivih zaslug za Jugoslovenstvo v teku vojne. Pravično je, da tu ugotovimo, da je s svojo pridnostjo in sposobnostjo v izdatni meri doprinesel k tem uspehom tudi pokojni Tomo Šorli. Z veseljem in notranjim zadoščenjem je opravljal mesto tajnika, zlasti po preselitvi Jugoslovenskega odbora v Pariz, kjer je urejeval «Bulletin Yougoslave», glasilo odbora. Francoski jezik, katerega pred svojim prihodom na Francosko' ni poznal, si je tako prilastil, da ga je obvladal popolnoma. Veliko število člankov in beležk1 izpod njegove roke je izšlo v «BulIetinuj>, Ko je bil še v Nišu, je priobčil razne članke v tedanjem «Odjeku» in v «Jugo-slovenskem Glasniku«, a ko je bil v Parizu, je priobčeval članke tudi v raznih tamošnjih časopisih. Iz Srbije je v jeseni I. 1915. šel skupno s srbsko vojsko preko neprijazne zemlje divjih Arbanasov do Sv. Ivana Medovan-skega. Tu sta se silom okolnosti morala ločiti dva nerazdružna prijatelja in borca, ki sta skupaj trpela in delovala od bitke pri Krasnem dalje preko Rusije, Srbije in Albanije, Tomo Šorli in dr. Drago Marušić. Medtem ko je poslednjega ladja odvedla v Italijo, je Šorli preko Drača in Marseil-le-a prišel v Pariz. Koliko je v vsem tem času pretrpel, je včasih zaupal svojim najožjim prija^elj&m, položil pa ni o tem nikdar: bil je prepričan, da je bila potrebna ta žrtev in jo je prenesel brez dikovanja in malodušnosti, kakor sc spo-« dobi junaku. Po koncu vojne je jugoslovenska vladai imenovala Toma Šorlija za eksperta v etnografski sekciji delegacije pri mirovni konferenci v Parizu. Ni treba pripomniti, da je tudi na tem mestu z vso vnemo, pa tudi z vso kompetencG: kot specijalni ekspert za Goriško, Trst in Istro, deloval in izkazal delegaciji velike usluge. Najlepši Čin njegovega življenja pa je gotovo bil ta, da se je po vrnitvi iz Pariza v času, ko bi mogel v Jugoslaviji reflektirati na častno in važno mesto, podal zopet na svoje mesto, kjer je bil pred vojno, tja v Podgrad med svoje revno ljudstvo, ki ga je težko* pogrešalo. Ne na varnem in v — vsaj relativnem — blagostanju, am-piak v borbi, na braniku narodnih pravic in v skromnih razmerah je hotel živeti in delovati, Umrl je revež. Kratko pred smrtjo se je pritoževal, da je obstoječa italijanska notarska tarifa močno previsoka za ubožno ljudstvo in se zato ni nikdar držal njene višine. Eno edino krivico je storil svojemu, narodu: to, da £a je tako naglo in tako mlad zapustil. Umrl je velik mož. Spomin, in hvaležnost naroda mu bosta večna. Dobro sosedstvo nemožno? Kakor znano, sc se pogajanja med fašisti in «Nemško zvezo > na južnem 1 irolskem razbila, oziroma «faši-stovski veliki sveir» ni pritrdil dogovorom v. Eocenu. Iz te odklonitve sklepa glusilo južno-tirolskili Nemcev, «I>žr Tiroler^-, da si hoče vlada, pridržati nasporli Nemcem prosto roko, to je: raznarodovanje južnega Tirolskega naj se nadaljuje, ne da bi oviral kak dogovor z Nemci. Vlada smatra, da pravica nemčke manjšine ne obstoji v taki meri, da bi se ugotovila v dogovoru, ki bi bil obvezan za obe stranki. Ta vtis dela že dejstvo samo, da se je dogovor odklonil! Ta dejstva dokazuje, da vlada noče odnehati od svojega programa za po-italijančevanje pranemškega ozemlja s piu-nemškfm prebivalstvom. Vsekako pa je Si^daj položaj postal jasen. «Der TiroIer;> pravi, da pozneje zavzame stališče napram temu položaju, Za sedaj objavlja izjave Itala Brescia-nija, glavnega nadzornika četrte cone v «Gior-nala di Roma» in «Reslo del Carlino». Med fašisti v Tridentu je bilo veliko razburjenje! ko so čuli o -nekem dogovora med tajnikom fašistovske pokrajinske zveze in nemškima poslancema Tog£er>bur;>om in WaUlicrjem. Bresciani je stopi! v stike z vplivnimi politiki, s preEektom in voditelji gibanja. In ti so rekli, da bi oni dogovor uničil vse uspehe v Bocnu in Tridentu. Gibanje tridentinskih fašistov so odločno podpirali vsi italijanski kregi v pokrajini! Bresciani označa oni dogovor kot brezinisebi. Narodna fašislovska stranka se je morala obvezati, de odneha od raznarodovanja nemškega prebivalstva. Vsakdo bi smel nemški govoriti po oblastnijnh ali jim pisati nemški. Pa tudi odgovarjati bi mu morala oblastva v nemškem jeziku. Uradnikov, ki ne znajo italijanski, bi ne smeli odpustiti. Na kratko: delovanju italijanstva, .ki ga izvaja fašizem na južnem Tirolskem bi bile postavljene meje in bi se morali Italijani odreći svojih življesskih interesov. In to le — je naglasa! Bresciani — radi budne zveze med koristmi politikov obeh strank, ki nikdar niso prikladni ugodnemu sožitju m&d Itdijaiu in Nemci, to je: med prebivalstvom, ki «mirno — daleč od vsajke politike > — dela in nima nič opraviti z nezmiselnim spletkarjenjem. Ko se je Bresciani uveril o grozeči nevarnosti, je hitro brzojavi! ministrskemu predsedniku. Med tem pa je doznalo o stvari tudi vodstvo stranke, ki je pozvalo generalnega tajnika Barbesina na odgovor in je stotnik Starac v «velikem svetu» v navzočnosti Barbesina izrazil ogorčenje trentinskega prebivalstva. Mussolini in «veliki svet> sta soglasno odklonila oni dogovor ter očitala Barbesinu lahkomiselnost. Obenem je vodstvo tudi odstavilo generalnega tajnika. Do iu izjave Brescianija. Po tem pa je prišlo nekaj zanimivega in značilnega. Bar'oesino je zagotovil v tirolskem listu «Liberta->, da ta navedba Brescianija ne odgovarja resnici. On da ni odstavljen, marveč da stoji trdno kakor Še nikdar poprej. Resnica pa je, da pride v Tri-dent poslanec Dudan z vsemi pooblastili. To prerekanje kaže, da sta med fašisti na Tirolskem dve struji v medsebojnem i>oju, ki naj bi mu napravil konec poslanec Dudan — Dalmatinec! Vzrok tem nesporazumijenjem pa je v navzkrižju med vodstvom fašizma in pro-stozidarstvom. Del fašistov da jc tudi prostozidarskega mišljenja. Za danes vprašamo mi samo: kje na božjem svetu je normaino misleč človek, ki bi hotel tako tolmačiti pogoje za mirno sožitje med dvema plemenoma, k ukor dela to ta generalni nadzornik, oziroma k! bi iz takih razlogov obsojal kak tak dogovor! Ni ga! Oni dogovor označa kot brezmiseln. V resnici pa so njegova naziranfa o možnosti mirnega sožitia na vrhu vseli viškov — nc-zmiselnosti. Sicer pa bomo še govorili s tem gospođom, ker mož ie — zelo razširjen tip!! Sporazum med hišnimi gospodarji in najemniki. Kakor po drugih večjih središčih Italije, tako so stopili tudi v Trstu hišni gospodarji in najemniki v medsebojne stike, da sporazumno določijo meje svobode, ki jo daic spodarjem odlok o odpravi zaščite na^mnikov od 8. januarja 1923. Kakor se poroča, so se vršila tozadevna pogajanja pod okriljem tukajšnjega fašja in bila je tudi sklenjena tozadevna pogodba med fašjem in zvezo hišnih gospodarjev. Ta pogodba določa, da se bo pri višanju najemnin v Trstu jemala za podlago najemnina iz let 1913—15, pri čemer se bodo svote kron preračunjevale v lire po razmerju 100 kron u V Trst«, dhft 25, warca 1923. m. 100 lir. Te najemnine 98 bodo smele povišati po tem dogovoru kvečjemu za 60%, ako niso •znašale več ko 600 kron, za 90%, ako niso znašale več ko 1000 kron, za 95%, ako niso znašale več ko 2000 kron. Ako pa je predvojna najemnina znašala nad 2000 kron, prepušča omenjena pogodba gospodarjem popolno svobodo pri pogajanjih z najemniki. Pri višanju najemnin se bodo gospodarji ozirali na gmotno stanje prizadetih najemnikov. Na ta način zvišane najemnine bodo veljale za leti 1923 in 1924, ako se njih veljava sporazumno ne podaljša. Za reševanje sporov med gospodarji in najemniki se ustanovijo posebne spravne komisije — za vsak mestni okraj po ena — katere bodo imele svoj sedež v mestnih ljudskih šolah. Vsaka taka komisija bo sestavljena iz predsednika, ki ga imenuje tukajšnji fašjo, ter iz enega zastopnika zveze hišnih gospodarjev in enega zveze najemnikov. Pri ugotavljanju predvofnih najemnin bo šlo komisijam na roko tukajšnje finančno oblastvo. Vprašanje odpuščenih uradnikov. «Gazzetta uffictale-> od 13. marea je objavila kr. odlok od 13. februarja 1923., št. 464, ki se nanaša - - - - kateri so Policisti so ju seveda aretirali; na neki mizi je bilo pripravljenih za razpečavanje ponaredb v znesku 19760 lir, ki so jih policisti zaplenili. Aretirani so bili tudi lastnik stanovanja. Rus-njegova žeji a Marija, stara 56 let, in sian, njuna hvi Marija, stara 22 let. Vsi aretiranci so bili odvedeni na kvesturo. Tam sta bila moža, ki sta bila presenečena pri tiskanju identificirana za Alfreda Torhisco, starega 30 let, rodom iz L&usanne v Švici, in za Josipa Russian, vratarjevega sina, starega 26 let iz Trsta. Policija nadaljuje preiskovanje in predvidevajo se nove številne aretacije ljudi, ki razpečavali ponarejene bankovce. so DAROVI Za «Šolsko društvo», podružnico pri Sv. Ivanu so darovali gg. Golob L 1, Pfeifer L 2, Tomažič L 2, J. Mahnič L 20, družina Pavlo-vič L 3, družina Stulerjeva L 3, Kobal L 1, Žgur L 1, Germek Boris L 1. O priliki godo-vanja treh Dodičevih Pepeiov nabrano pri omizju L 17. — Srčna hvala vsem darovalcem! Colja Josip, Devin, za delne razprodane bloke L 22 za «ŠoI. društvo*. na uradnike izpod bivše vladavine, kateri so Pevski kvintet iz IL Bistrice in okolice pobili iz kateregakoli vzroka odpuščeni iz^siužbe j fclanja «Šol. društvu» dar g. Prana Jagodnika za potrditev ali katerim je bila prošnja službi zavrnjena. Taki nameščenci sc V f iz Reke ob priliki petja nagrobnic njegovim bodo, atarišein in gosp. Franc Jagoiklik, Reka, pri- smatrali po omenjenem odloku za upokojene, f jaga v jgjj namen 50 lir; skupaj 150 lir. rJio so medlem postali italijanski državljanu Mesto venca na grob pok. gosp. Tomo Šor- (Jmirovlienje leče od dneva, ko so prenehali s svojim službovanjem. Pokojnina se odmeri na podlagi tozadevnih predpisov, ki so veljali v bivši Avstriji. Na ta način določene svote — neizravnih (indirektnih) pokojninah pokojnine same tudi na podlagi razmerja 80%, draginiske doklade pa na podlagi razmerja 70?». Pokojnina in dcklade pa ne bodo smele znašati v nobenem slučaju več, kot jc določeno v kr. odloku od 23. oktobra jt919„ št. 1970, kateri je bil izprenienjen v zakon 21. avgusta 1921. št. 1144. Morebitne razlike med pokojnino in dosedanjo vzdrževalnino se bodo brisale. Te določbe veljajo tudi za bivše sodne uradnike izpod prejšnje vladavine, ako se nahajajo v goriopisanem položaju. Ko stopi ta odlok v veljavo (t. j. po 13. marca t- I.) se ne bodo sprejemale več nikake prešnje za ponovni SDrejem v službo. Izjema se bo delala samo glzdc tistih prosilcev, ki dokažejo, da so določeni rok zamudili vsled tega, ker so se nahajali v vojnem vjetništvu. Druitven« vasi! «Sin». Danes ob 5. in pol popoldne ponovi Šentjakobska cčitalnica > v zadnjič to lepo Gsnglovo dramo. Snov drži gledalca v vseh petih dejanjih v napetem pričakovanju, prizor za prizorom vzbuja največje, tako da vsakdo \e dobro naučeno in pod vodstvom režiserja sledi z napetostjo razvitju dogodkov. Osobje M. Goriupa jamči za popoln uspeh. Ne zamudite te redke lepe prilike! Na svidenje torej v dvorani DKD. pri Sv. Jakobu. Zveza slo-vasskih učiteljskih društev v Italiji priredi na Vel. pondeljek, dree 2. aprila ob 16. uri koncert, za katerega vlada na Vipavskem veliko zanimanje. Sodelujejo: pevski zbor -Zvezen (okroiJ 50 izbranih pevk in pevcev) pod vodstvom Srečka Kumarja; Karol Pahor in Mirko Logar; pianistka Margerita Bortclot-tijeva ter igralca" Marij Sila in Ablert Širok. Vspored bo sledeči: 1. Emil Adamič: Mlad junak po vasi jezdi. A.nlon Foerster: Z glasnim šumom s kora. (Mešana zbora), 2. Anton Lajovic: Gozdna samota. (Ženstci zbor) s spremljevanjem klavirja. 3. Jar&o Ravnik: Poljska pesem. Dr. Gojr-Krek: Tdiia, (Mešana zbora). Emil Adamič: f£je si dra£i, da t<2 ni? (Ženski zbor s sprem-fjevanjem klavirja). Emil Adamič: Kregata se baba in devejka, (Moški zbor). 4. Jean M. Leclair: Sonata v D-durju. (Vio-!in. viola, klavir). 5. Emil Adamič: Narodna. Anton Lajovic: Medved z medom. (Mešana zbora). 6. Ivan Cankar: Odlomek iz «Hlapca Jerneja : — dramatizerja /Milana Skrbinška, •— Ivan Grbec: Olroc? molijo. (Mešan zbor). M. P. D, - Sv. Jakob. Jutri redni sestanek. Mesto predavanja debatni večer. Člani so na-pro?«3m, da se sestanka polncšievilno udeleže. Začetek točno ob 20.30. — Predsednik. P&sifonska predstava. Danes popoldne ob 5. uri ponovi slov. Marijina družba v Rojanu (Vicolo dellc Ro?e 13) krasno Sardenkovo pa-sijonsko itfro Mater Dolorcsa;> v sedmih dramatskih slikah z vpletenimi (novimi) žalo-spevi. is trlaik@ga žSvlIenis Aretirani zlikovci. Zasebnica Marija Logar, stanujoča v ulici Poniares Št. 10, je pred kakimi 8 dnevi naznanila na policiji, da so v pjeni odsotnosti neznani tatovi ukradli iz njenega stanovanja raznega perila in vrednostnih predmetov v znesku 12€0 lir. Policija je začela preiskoyati zadevo; iz raznih okolščin se je prepričala, da sta bila tatova dva po številu in včeraj zjutraj se ji je posrečilo spraviti oba li-ja daruje občina Materija L 200 in rodbina barona Marenzi L 100; akupaj L 300 za «Sol. društvo Gosp Vel: osla v Pertot iz Barkovelj daruje 5 francoskih frankov <-Šolsk. društvu*. Gospodarstvo SHOD MEDNARODNE TRGOVSKE ZBORNICE V RIMU. Shod mednarodne trgovske zbornice v Rimu do sedaj še ni dosegel svojega vrhunca. Mnogo se govori o važnih predlogih amerikanskega odposlanstva glede vprašanja voine odškodnine, Ako se s pristankom prizadetih držav (Anglije, Francije, Italije in Belgije) pripravi pot za sprejem načrta, ki ga misli predložiti načelnik ameriškega odposlanstva g. Fahy, potem bo dobilo zborovanje mednarodne trgovske zbornice v Rimu svetovnozgodovinski pomen ter se bo povzdignilo visoko nad vse dosedanje diplomatske konference, ki niso dosegle v večini slučajev ničesar dragega razen rezolucij, katere so ostale na papirju ter so bile često zelo dvomljive vrednosti. Spričo te možnosti, bo torej dobro, da odložimo podrobnejšo razpravo o konferenci s tega vidika na poznejši čas, ko dozorijo tozadevna pogajanja v večji meri. Poročila o gespodarstvenem položaju v posameznih deželah, ki so bila predložena konferenci, so prežeta z duhom večje odkritosrčnosti, nego smo jo bili vajeni do sedaj v raznih poluradnih obvestilih. To velja posebno glede poročila, ki ga je predložil načelnik italijanskega odposlanstva dr. Pirclli o položaju v Italiji. Seveda vsebuje njegovo poročilo zelo povoljne izglede za bodočnost, vendar pa ni opažati na splošno v njem tistega optimizma, ki se italijanskim gospodarstvenim politikom iz narodnih razlogov zelo težko posreči, da bi se ga otresli. &e v uvodu k svojemu poročilu pravi Pirelii, da spada Italija med tiste države, katere so pretrpele v vojni največje izgube na svojem kapitalu in na svoji gospodarstveni moči. Glede poljedelstva naglasa Pirelii, da se v Italiji naglo približuje položaju, v katerem se je nahajalo pred vojno. V zadnjem Času da je bilo nad 700.000 hektarjev zemlje prirejenih) za obdelovanje« drugih 700.000 se pripravlja in še nadaljnih 400.000 da se bo dalo prirediti za izkoriščanje v poljedelske svrhe. O položaju industrije pravi poročilo med drugim: «Das£ stoji industrijska proizvodnja v Italiji Še vedno pod vplivcm izven-rednih težkoč na mednarodnem trgu, se je kljub temu opažalo v drugi polovici lanskega leta nekako oživljanje, ki kaže nagnjenje k nadaljni .krepitvi. Brezposelnost se je zmanjšala, izvoz je narastel, dolgovi industrijskih podjetij pri bankah so se tudi zmanjšali in trgovske zaloge so v glavnem zelo neznatne.» Te pripombe v poročilu g. Pirellija spadajo med tistih par, ki so pač navdahnjene z nekoliko prevelikim optimizmom. Dasi je namreč res. da se je dolg marsikaterega industrijskega podjetja napram bankam zmanjšal, se pa ne more trditi, da bi veljalo to tudi glede velein-dustrije, kajti tej poslednji je omogočeno delo samo s podporami s strani bančnega kapitala, čeprav se te podpore dajajo sedaj v manjši meri kot poprejt. Upravičena pa je vsekako opazka, da je italijanska zunanja trgovina, računajoč v zlatih lirah, skoraj že zopet dosegla tisto višino, ki jo je zavzemala tik pred vojno. Ako se vzame povprečno 400 papirnatih lir za 100 zlatih, znaša sedanji uvoz 3.7 miljarde zlatih lir in izvoz 2.1 miljarde napram 3.5 in 2.2 miljarde, kolikor sta znašala na debelo uvoz in izvoz v letih 1911-13. Glede množine italijanskega papirnatega denarja (bankovcev, državnih in blagajniških nakaznic) pravi Pifelli, da je znašalo tozadevno število dne 31. decembra 1913. — 2.782 miljonov lir, a 31. decembra 1920. 22.276 miljonov. Od tega časa se papirnati de- Poslano*) IZJAVA. Podpisani Jurij Čuk iz Trebič št 54 ^ izjavljam, da obžalujem,, ker sem slabega govoril o Franu Cuk, cerkovniku iz Trebič št 173 ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja proti menu 143 . Jurij Cuk. Za *) Za Članka pod tem naslovom odgovarja urod« niitvo le toliko kolikor mu zakon veleva. Mali oglasi KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št, 6, I. 44 BABICA sprejema noseče. Ljubezniva oskrba, tajnost zajamčena, Via Madonnina 10, II. 427 SPALNO SOBO in več drugega pohištva, pro-. dam. Pojasnila v Sežani 80. 428 PRSTAN, ženski, s tremi briljanti, se proda za L 480, Via Stuparich 7, II., desno. ■* 429 POVRŠNIK, moški, nov, se ceno proda. Ros-setti 24, I., desno. 430 SOBA, mebiirana, lepa, velika, se da v najem, Via Scipio Slataper št. 10, IV. (prej via Boschetto). 431 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema v ulici Geppa 10, od 1. aprila dalje v Gorici, via Boschetto št. 6, I. %32 POSESTVO z gostilniškim inventarjem in koncesijo, se ugodno proda. Naslov pri uprav ništvu. 433 GOSLI aiitorja se prodajo. Naslov pri uprav-ništvu. 434 POSOJILO 10.000 lir iščem na prvo vknjižbo. Vrednost 50.000. Obrestna mera 10%. Ponudbe pod «10.000» na upravništvo. 435 HIŠA v Dutovljah-Skopem se proda po nizki ceni. Ulica Do nato Bramante 10, III. od 14. do 17. 436 GOSTILNA Maks G ulic, S. Maurizio 3« toči istrsko in vipavsko vino po L 4, domače po L 5.20, kraški teran L 6, za dom 40 cent. ceneje. Čez 5 I cena po dogovoru. Domača kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. V zalogi vina via Settefostane 23 iste cene. Svoji k svojim. ■ __409 POSTELJE, chiffoniers L 220, nočne omarice 50, vzmeti, zimnice iz morske trave in volne. Popolna, solidna soba L 900. Fon-deria 3. 408 ŠIVALNI stroj «Singer» se proda na obroke. Kupujejo se stari. Coroneo 1. 413 SOBO in kuhinjo iščeta zakonca brez otrok. Pojasnila Setteloatane 33, trgovina. 417 novi dohodi VOLNENINE m BOMBAŽEVINE v bogati izberi IZDELANE ŽENSKE zadnji vzorci OBLEKE Cerso V. t III. 16 Tel. 10-08 COfSO 9. E lil. 16 Tel. 24-24 Ivan Miheilii Trst — Via S. Ffancesco štev. 18 — Trst kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine kakor tudi stare nerafeljive stroje in kotle in jih plačuje po visokih cenak, (39 ►ooooocioocMaog^iioii EGIDiO C1C1G01 & a i I Vli Cerors Lenbraso S (mi vta Udri) | Ima vedno v zalogi (15/4 X nove kočije, koleslje, mesarske I vozove (Vagerle), žardinere. 1 Veliki Izffhjejs n vsa (tia pi hnOIb. | 146 TRGOVSKI POMOČNIK išče službe v mestu ali na deželi. Govori slovenski, italijanski in hrvaški. Via Udine 23, III., Tonon Jožef. 418 Šeža ŽUPANSTVO ŠTORJE pri mi sobnega občinskega tajnika. Zglasiti se čim-j. Plača po dogovoru. prej išče spo-:im-421 MESARSKI pomočnik s koncesijo išče službe. Ponudbe pod «Poštencst» na upravništvo. 423 RADI SELITVE prodam posestvo na prometnem kraju, ob državni cesti. Obstoji iz hiše z dobro idočo mesarijo in gospodarskimi poslopji, iz njiv, travnikov in gozda. Pojasnila daje Franc Kovačič, Archin pri Vojniku, Slovenija. 425 SLUŽKINJA, srednje starosti, se sprejme. Zglasiti se v ulici Fabio Severo 19, gostilna. 426 poti ključ. Zlikovca sc imenujeta: Jakob Rava-jnar ni pomnožil, temveč sz je stalno, dasi polico, star 29 let, stanujoč v ulici Giuliaui št. 6ilagorna manjšal, tako da je znašalo tozadevno in Eraest Sach, star 27 let, stanujoč v ulici Manzor.i št. 17. Oba sta tatvino priznala, a nečeta povedati karu sta spravila plen. Odvedli so ju v zapor v ulici Coroneo. Nevaren padcc. Včeraj pred poldne se je mudila ^ nameslniški palači na trgu Unita 33-'etna Lucija Resana, stanujoča na tekališču Viti. Em, III. št. 13. Grcdoč v prvo nadstropje, se je nenadoma spedtaknila in padla po stopnicah. Nekateri ljudje, ki so zapazili nesrečo, ■ta se čutila so priskočili ženski na pomoč, toda kljub temu ni mogla držati na nogah; je hude bolečine v levi nogi. Telefonitnim potom je bila obveščena o dogodku rešilna postaja. Kmalu nato fe prihitel na lice mesta število dne 31. decembra 20.560 miljonov. Po mnenju g. Pirellija bi ne imela Italija od hitrejše deflacije, tudi če bi bila mogoča, nikake koristi. Kar se tiče ostalih podatkov v Pirel-liievem poročilu, naj omenimo, da smo jih deloma že navedli v naših prejšnjih člankih, deloma pa smo se jih vsaj doteknili, tako da se za danes ne bomo z njimi obširneje bavili. Na shodu mednarodne trgovinske zbornice so stopili v tesnejše stike predvsem italijanski in amerikanski odposlanci. Posebno glede vprašanj, ki se tičejo mednarodnega prometa, sta si prišli stališči obeh imenovanih odposlanstev zelo blizu. Upa sc, da bodo sedanja skutma Dosvetovania zastopnikov ćnsnndar; Pclicija odkrila p - / > - » Še celo pleša, ako začenja pri čelu (kakor je'slučaj pri njem) je pri moškem bol) prednost, kot napaka, ker napravi čelo visoko in da obrazu izraz inteligence. Neprisiljene, kretnje, lino obnaiasje in tekoč govor to so vse lepe prednosti, ki jih ima tudi on. Prva: njegov vedni nemir in vznemirljivosf, ki pa gotovo izvira iz. njegovega nenavadno energičnega značaja. Druga: Njegov kratek, oster in prezirljiv način govora s služabniki, kar pa bo gotovo samo navada. Dne 18. decembra. —-Ker sem se danes zjutraj počutila žalostno in potrto, eem pustila Lauro pri gospej Veseyevi, da napravim, po daljšem odmoru zopet svoj navadni hitri iz-prehod. Sla sem po suhem in odprtem potu, ki pelje črez travnik na Toddovo pristavo. Hodila sem že kaka pol ure, ko sem na svoje veliko začudenje opazila gospođa Percivala, pci&tav po vzdignjen o glavo, kakor po navadi, in z odprtim lovskim jopičem, ki je plapolal v zraku. Ko sva se srečala, ni čakal, da bi ga jaz vprašala, temveč mi je takoj povedal, da je bil na pristavi. Zvedeti je hotel, ali sta gospod Todd in gospa, Toddova še kaj slišala o Ani Cathe-rick, odkar je bila zadnjič v Limmeridge. Ali se vam ni zdelo naravno, da niste o njej nič več zvedeli?, sem ga vprašala. Niti najmanj, je odvrnil. Bojim se resno, da smo jo izgubili. Ali vam je morda znano, je nadaljeval in me pri tem pozorno gledal, ali bi mogel slikar — gospod Hartright kaj znati o njej? . « • * , Ni slišal o mej in ni je videl, odkar je zapustil Cumberland, sem odgovorila. Zelo žalostno, je rekel gospod Percival, ki je govoril tako, kakor, da je neprijetno presenečen in je pri tem izgledal kakor človek. ki se čuti olajšanega. „ r ^ Dne 19. decembra. — Danes sem mu od daleč namignila glede načrta o mojem bivanju pri njegovi ženi po njenem povratku na Angleško, čim jć to opazil, mi je gorko stisnil roko in rekel, da sem le to izrazila, kar je sam iz srca rad Želel in mi hotel sam predložiti. Zahvalila sem se mu v svojem in Launnem imenu za njegovo res plemenito dobroto. Začeli smo Jovoriti o njegovem poročnem potovanju in o angleški družbi v Rimu,;v katero bo treba Lauro vpeljati. Imenoval je več imen svojih znancev, Jci jih bo dobil to zimo v Rimu. Kolikor se spominjam, so bfli vsi ti snonci Angleži z ono izjemo. Ta izjema je bil grof Fosco. V Rimu se najbrže srečata novo- _ poročenca z grofom Fosco in nietfovo ženo. zal* — ne morem pisati dalje,---—• To srečanje bi utegnilo končati družinski spor med Lavro in Foscovo ženo. Da sedaj sc je namreč grofici Fosco zljubilo popolnoma pozabiti na to, da je Lavrina teta in to samo iz jeze do umrlega gospoda Fairlie. Ta jeza da gospoda Fairliea, pa ja nastala vsled njegovega postopanja pri svoji oporoki. Sedaj pa se to razmerje med njima mora končati, ker gospod Persival in grgf sta že stara in zaupna prijatelja in njiju ženi pač nimata druge izbire, kakor, da se zbližata in občujeta prijazno med seboj. Grofica Fosco ye bila v svojih dekriških letih ena izmed najbolj impertinentnih žensk, •kar sem jih kedaj poznala. Muhasta, ošabna in samoljubna je bila do skrajnosti. Ce se je njenemu možu posrečilo jo izpremc-niti in jo ukrotiti, tedaj res zasluži hvaležnost •vseh članov v družini, > Zelo me miče spoznati grofa. Kot najboljšf in najzaupnejši prijatelj bodočega Lavrinega moža vzbuja v meni pač veliko zanimanje. Vse, kar mi je znano o njem, fe to, da je go* spod u Persival u pred mnogimi leti pomaga?, ko je bil roparsko napaden ca stopnicah Tri« nit& del Monte ▼ Rimu. Grof je prišel ravno v onem kritičnem trenutku, ko je bil gospod Persival že ranjen na roki in ko je imel dobiti zadnji sunek v srce. To je vse, kar vem o pri« jatelju gospoda Persivala. Bog ve, ali pride grof Fosco kedaj na Aangleško? Bog ve, ali ga bom mogla prenašati? Dne 23. decembra. — Enajsta ura. Vse ji končano. Poročena sta. Ob treh. — Odšla sta! Jaz sc topim t sol* zah — ne morem pisati dalje. IV. •EDINOST* V Trstu, dne 25. marca 1923. TurtJka F. PRIMAS & P. G1ULIANI Zaloga belicinaj petroleja« mineralnega olja, maščob, maril, karbida, aparatov za plin na bencin in petrolej i t. d. i. t. d. Zastopstvo in zaloga za goriško okrožje i tal. družba za petrolej «NafLa» s sedežem v Genovi, z vplačano glavnico L 200,060.0390. Začasni uradi in skladišča v Via Garibeldi 18, zaloge na mireoski ccsti (Južni kolodvor), naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se bo preselila s koncem meseca marca v Via Cepressi št. 8, pritličje (hiša Angelini) V nadi, da ji bodo mnogoštevilni odjemalci ohranili svoj? zaupanje in naklonjenost .kakor do sedaj, se podpisana toplo priporoča. PRIMAS & GI5JUANI je odvisno, da se pri nas| uporablja domač izdelek, kakor so , PEKATETE". So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. MIRODILNICA fvilSLEJ FRAMC Via Carpison 14. Dobijo se vsi mirodilniški predmeti. Barve* laneno olje, čopiči, kisline, jesihova kislina, zdravila, dišave, milo, mineralne vode itd. po zmernih cenah. (148 "NAZNANILO. Podpisana tovarna sodavice R. Štumpf / Trstu naznanja svojim cenj. odjemalcem na deželi, da je na podlagi nove erarične takse prisiljena zvišali cene svojih izdelkov in sicer: pri malih sifonih za 4 » * 5 cent. ' pri velikih sifonih za * t « cent. pri pokalicah za ... . 5 cent. Sever & Comp. Trst - ulico Mflchiavelli 13 - Trst prodaja semena KRMILNE PESE, kakor tudi vsa druga KRMILNA,-ZELENJADNA ter CVETLIČNA semena, garantirana, čista prvovrstna po konkurenčnih cenah. Zahtevajte cenik za leto 1923. ČEVLJARNICA 23 MICOLICH Trst, vm Udine 32 (vmo! L' Arioste) (prej Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala. Sprejema naročila in popravita. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna. Najvfiit cm« plačujem za KOŽ kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbece v, ma^k, veveric« krtov, divjih in domaČih zajcev« D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Batiisti št. 10 II. nadut, vrata 16 31 Sprejemajo se pošiljatve po pošti* m Redka prilika trgovina z manufakturnim blagom Trst — Via ^sssiesi Stev. 3S — se sprejme v novoustanovljeno, brezkonkurenčno industrijsko podjetje v Sloveniji. Potreben kapital dva milijona kron. — Ponudbe pod „Veledobiček", na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg. 2 H'6 Pozor na domačo tvrdko! FRANC SAOHIG, Gorica, Gosposko ulico segaj no CordotcI št 25. naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero šivalnih Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje Iz najboljših nemških tovoren, kolere jantfi 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 61 Velikanska izbera blaga za ženske obleke, svile in bar-žuna. Blago za moške obleke. Trliž, zefir in posebno blago za srajce. Izdelano perilo za moške in ženske. Volnene in vatirane odeje lastnega izdelka. Maje, nogavice, ovratniki, ovratnice in drobnine. Cenjeni odjemalci so naprošeni, da si ogledajo mojo prodajalno, da se prepričajo o kakovosti blaga in nizkih cenah. 122 POHIIT¥@. 33 Poročna soba, masivna L 1209.— druge iz je-senoTega, Črešnievega, hrastovega in mahagonijevega lesa. Kuhinje L 750-—- Elegantne sobane L 800.—. Železne postelje s kovinasto mrežo L 160.—. Otroška pcstelnca z mrežo L 200.—. Zajamčeno, slavonsko delo. VeUno novi dohod. Znižane cene. 70RK, Via S. Lsszsra št. 10. Oglejte si in primerjajte cene in k oko vos t. KONC. ZOBOTEHNIK sprejema zogsi cđ 9—13 in otl 15—19 Trst, Via Valdirivo 33 (nasproti kavarne „Roma" aBaaaggao SSSSK^ oscss-isaa u oeasBszsD ševama s&eisvlse, Trs*. (143) f Drugega vsal^ga meseca se vrši v Uerpc-jah iu sicer semenj za živino, prašiče, kramo, km-iisko crccje, poljske pridelke itd. Prihodnji semeni se bo vršil vsled praznikov v icrek dne (131), Mu goriška Ma Elija Cuh o Gorici Piazza Cavour it. 9 naznanja tem potom slav. občinstvu, da je prejela zastopstvo najboljših in svetov. Šivalnih stojev „PFA??". "o*« - "£12*5 "o* = >8 3 8Ć.S — 3 -s =L is aa-b ■■ -i3 »J ra E 3 s'« « ® *»1? irveifiiie: Piazza Uvsar šie?. 9. 72 Uvozna in izvozna tvrdka nls Skladišča : Trst, via Coror.eo 13, tel. 12-34 prosta luka št, 4, pritličje u opozarja na novodcsle velike partije stekle-'' n ne, porce^ane, emailirane kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabojih in I opietenih čeških steklenic j po najnižjih konkurenčnih ccnah. * Vse IsSaga je češkega izvora - POHIŠTVO Podružnica v Trstu. tfosci m n — ffia 30 ot»g 11 Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje 4 |o ai® Vloge na tekoče račune po 412(j0 Vezane viog© o^resžuje KaJagosS^elie po dcgoifuipu. m v 3 as lastnega izdelka ¥ vsakem slegu. — Velika izbera popolne opreme za hiše, pisarne in gostilne. Brezkonkurencne cene Trst — Viale XX. Settem^re 35 — Trst (palafa eden) (87) Telefon 34-34 bis Telefon 34-34 bls CSleimi sadel feanke s UU3UANA. Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novisad, Ptuj, Sarajevo, Split. Delniška glav^ka in rezeras: dinarjev 33,0C0.€00.— Tel. št. 5-18. Uraduje od 9 do 12% in od 141/2 do 16. P J? F? XI ne ZNIZANI Uš* DEBELO I (AL RIBASSO) Izredna prodala blaga tovarnarjev NA DROBNO! VIDEM (Udine) - Via Savorgnana štev. 5 - (Udine) VIDEM i m uellke zBlose bluso po Izjemno znižanih cenah se nadaljuje. — Tedenski dar : Će predložite določeno Številko lota (ruota di Venezia), dobit o ukrojeno ob!cko za gospoda ali gospo. — Za vsakih 103 L pri nas nakupljenega blaga, dobe gg. odjemalci eno Številko imenovane loterije. Žepni robci, obšivani L Ženske nogavice ......... • „ Prti za čaj Volnene moške nogavice^ mešane • • • • „ Kosmata tkanina f. Kuhinjske brisače w Prtiči obšiti • •••••«..». n Madapoiam za srajce, meter Švicarske vezenine 0.75 2.95 1.25 150 1.90 1.90 2^0 2.50 2.50 Navajamo nekatere predmete: Kosmate brisače t •• L 2.75 Družinsko platno. n 2.95 Pletene kravate 3.50 Naramnice z dvojnato lastiko 3.50 Vezeni moderčki 3.50 Brisače...............3.95 Angleška tkan. zvana „Pelle uovo ingl." meter „ 3.95 Dvonitnik 100 cm . ... i .... „ 4.25 Spodnje kriio, vezeno . . • • Kombine za gospe « • . . • Rjuhe z ažurjem Posteljno pogrinjalo . . . . Pogrinjalo, belo iz pristne volne Brisače, umetno vezene na obeh straneh PrešiV. barvan z belim platnom . . . L 5.90 n 9.50 fi| 14.90 n 29.90 ty 29.90 n 39.90 49.90 n 55.90 tt 64.90 Obposteljna preproga 4.90 gogafta izbera moškega in iraškega sukna, perila, iMatna, tkanin, maj, pi^djh zaves in potrebščin za neveste.---- — Direktni uvoz Sam za postetjnake. Opazke: Vsak prednef, U le vda MM Vsled cene iH oknsa se vzame nazal.--Velika stainn razstava z zazuisrnsvaniml cenami. — Postrežba točna. Cene stalne. — Prodaja pod postavljenimi nadzorniki od 9 do 12 in od 14 do 18. VIDEM (Udine) - Via Savorgnana štev. 5 • (Udln s I IDEM