TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ, 31. decembra 1970 LETO XXIIL, št. 50 Cena 0,00 din ailCfcCNU IN VfcSfcLU Wll Pogovori z našimi delavci, ki so zaposleni v tujini, naj postanejo stalna oblika in skrb za uveljavljanje njiho- vih pravic in izpolnjevanja dolžnosti. Koristni pogovori v ponedeljek in torek so bili' v Ptuiu trije pogovori z našimi delavci, ki so zaposle- ni v tujini in so trenutno do- ma, kjer bodo skupaj s svoj- ci pričakali novo leto. V po- nedeljek zjutraj so se najprej sestali delavci iz območja Slovenskih goric, popoldne pa iz območja Ptuja, Drav- skega in Ptujskega polja, na- slednji dan, to je v torek, pa še delavci iz območja Haloz. Vsekakor koristen pogovor z našimi delavci so pripra- vili: občinska konferenca SZDL. občinski sindikalni svet v sodelovanju z drugi- mi družbenopolitičnimi orga- nizacijami in občinsko skup- ščino. Tem pa so priskočili na pomoč še predstavniki ko- munalnega zavoda za zapo- slovanje, zavoda za socialno zavarovanje, predstavnik re- publiškega odbora zveze sin- dfikatov Slovenije in pred- stavnik KB Ptuj. Naše v tujini zaposlene de- lavce, pričakovali smo, da se jih bo udeležilo teh pogovo- rov več, so predvsem zani- male njihove pravice, ki jim gredo po konvenciji, ki jo je sklenila naša država tudi z Avstrijo in Nemčijo. Pred- met glavnih razprav so bile pravice in zdravstvena zava- rovanja, delovne dobe. po- kojninske dobe, skratka vse, s čemer se srečujejo naši de- lavci v tujini, ki jo želijo po besedah mnogih prej ali slej zapustiti in se spet vr- niti domov. Ti pogovori so pokazali, da so svoj namen upravičili in da bo jih treba v bodoče ob primernih prilikah, ko bodo naši delavci spet v domovini, sklicati še večkrat. Vzhodnoslovenske občine se povezujejo Ustanovitev sveta podravskih občin Območje podravskih občin Lenart, Maribor. Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica je tesno povezana ekonomsko, družbeno in socialno kultur- na enota v porečju srednje Drave. Kljub različnim po- gojem dosedanjega razvoja tega območja je vedno nuj- nost tesne povezanosti, med- sebojnega vplivanja na vseh področjih gospodarskega in družbenega dogajanja. Da bi občine dosegle v bodoče skladnejši razvoj območja in da bi se uspešneje usmerja- le in usklajevale svoje raz- vojne programe in družbeno politično dejavnost, so se ob- činske skupščine in družbe- no-politične organizacije o- menjenih občin sporazumele, da ugotovijo skupen organ, ki bo prispeval k nadaljnje- mu razvoju komunalnega si- stema, samoupravljanja in družbenega dogovarjanja na tem območju. Doslej je bilo največ pri- pomb o tem, ali naj bo med- občinski organ posvetovalni, koordinacijski ali usmerje- valni. Vsi us-tanovitelji se strinjajo, da naj bi novi or- gan imel posvetovnalno in koordinacijsko moč, ori tem so Ptujčani in Lenarčani po- udarili, da medobčinski or- gan ne bi smel imeti usmer- jevalne vloge. Mariborski politični aktiv pa meni. da medobčinski organ mora imeti tudi usmerjevalne funkcije, ker gre za to, da se občine v Podravju dogovar- jajo o skupnih stališčih in s tem usmerjajo svoje akci- je. Čeprav so bila načela za medobčinsko sodelovanje po- stavdjena še pred ukinitvijo okrajev, se v obdobju ob- stoja okrajev medobčinsko sodelovanje ni intenzivno razvijalo. Sele po ukinitvi okrajev se je pokazala po- treba po razvitejših oblikah medobčinskega sodelovanja, ker vsaka občina glede na svojo družbeno-ekonomsko in socialno struT^turo ni mogla organizirati vseh služb in funkcij, ki bi jih po načelih komunalnega sistema mora- la. Tako je precej skupnih služb že sedaj, pričakujemo pa lahko, da bo prišlo še do nekaterih povezav, ki bodo utrjevale položaj komune. Odborniki skupščin občin Ptuj in Slovenske Bistrice so predlog sklepa o ustano- vitvi sveta podravskih občin že sprejeli. O R DA BI BILO LETO BOLJE Trenutek veselja in praz- ničnega opoja je. Cas, ko na slabosti odmirajočega leta ne gledamo tako kritično kot sicer. Trenutki, ko z vsem srcem želimo, da bi bilo leto bolje. Vedno hočemo več in prav je tako. ;^Korak postoji in krepko si sežemo v roke, mnogo besed pa ostaja neiz- rečenih, kajti praznični tre- nutek govori dovolj zgovor-", no. Nekje v bližini odmevajo zvoki pesmi, povsod je čutiti misel, da bi bilo srečno leto, ki prihaja seveda. Da bi bil mir, da bi uresničili svoje načrte, da bi bili srečni ... Vedro se bomo pozdravili v novoletnem dnevu in na- menili bomo misel tudi ti- stim, ki ne morejo čutiti ta- ko srečnega dne. Vsem na- rodom, ki bijejo boj za prav takšno svobodno življenje, bomo zaželeli, da bo tudi nji- hov jutrišnji dan srečen in svoboden. Toliko bolj pogumen naj bo naš korak in naj nas ne motijo ovire, ki nanje zade- vamo na poti. Prebrodili jih bomo kot ničkoliko doslej. Skupščina občine Ptuj občinska konferenca zks občinska konferenca szdl občinski sindikalni svet občinski komite zms občinsko združenje borcev nov želijo Vsem občanom srečno in uspehov polno novo leto 1971! STRAN i TEDNIK — ČETRTEK, 31. decembra 1970 Kakšna je usoda iborov volilcev? v bistriški občini Komisija za obravnavanje predlogov zborov volivcev pri skupščini občine Slovenska Bi- strica je naposled še uradno potrdila da je udeležba na zborih volivcev iz leta v leto slabša V letošnjem letu je bilo na območju občine sklicanih 41 zborov, sklepčnih pa jih je bilo od tega le 16. Ta podatek kaže, da so ponekod volivci po- polnoma nezainteresirani za sestajanje in razpravljanje o skupnih problemih, na drugi strani pa ugotavljamo pre- majhno angažiranost političnih organizacij za pripravo zborov, kar se najbolje kaže v Sloven- ski Bistrici, kjer že nekaj let nazaj ni bil sklepčen noben zbor volivcev. Drugi razlog za nesklepčnost oziroma neude- ležbo, pa lahko najdemo v tem, da prebivalci Slovenske Bistri- ce vedo, da probleme v mestu rešuje neposredno občina s svojimi strokovnimi službami, ali utreznimi komunalnimi or- ganizacijami. Vedo torej, da bodo problemi rešeni brez nji- hovega neposrednega sodelova- nja Poglejmo, katera so najbolj pogosto vprašanja občanov in kakšne odgovore prejemajo. Volivci v Kovači vasi, Rito- znoju in Sentovcu so na zboru predlagali, da bi pri popravilu ceste moral sodelovati tudi Kmetijski kombinat KZ Slo- venska Bistrica, ki ceste na tem območju s pridom koristi. Volivci so od kombinata pre- jeli naslednji odgovor: »Res je, da so ceste v Kovači vasi, Ri- toznoiu in Sentovcu precej obremenjene od naših vozil, vendar ni naša krivda, če so predpisi takšni, da je denar, ki ga plačujemo od naših vo- zil, porabljen za vzdrževanje ostalega cestnega omrežja v republiki, ne pa za ceste, po katerih vozimo z našimi vozi- li. Mi od naših vozil plačuje- mo vse obveznosti, prav tako kakor vsi ostali vozni- ki, pa smo zaradi tega tudi sa- mi prizadeti, da kljub velikim obremenitvam vozimo po sla- bih cestah. Podjetje je trenut- no v takšni finančni situaciji, da nekih posebnih finančnih sredstev za popravilo cest ne more prispevati. Pripominjamo pa, da smo do sedaj menda edini, ki smo za omenjene ce- ste, poleg občinskega proraču- na, prispevali iz leta v leto precejšnja denarna sred- stva . . .« Volivci iz Vrhol so med dru- gimi številnimi problemi raz- pravljali tudi o prodaji kmetij- skih pridelkov, predvsem sad- ja, ki ne gre v prodajo in tako nimajo kmetje skoraj nobenih dohodkov od sadovnjakov, da- vek pa morajo kljub temu pla- čati. Komentar k temu, pa bi bil nekako takšen: »Zaradi do- bre letine v lanskem letu trži- šče ni sprejelo vseh količin sadja. Težave so se pojavile v vseh predelih, kjer je bilo mnogo sadja. Pripomniti je po- trebno, da je z določenimi na- pori le bilo moč prodati bolj- še sorte sadja, dočim slabše vrste jabolk ni bilo mogoče prodati. Taka situacija kaže na sanacijo sadonosnikov, pri čemer bi bilo potrebno upo- števati konjunkturnih sadnih sort. Računamo, da se bo sta- nje vendarle izboljšalo, ker se ustanavljajo večje hladilnice ter pripravljajo elaborati za gradnjo predelovalnih obratov za vse vrste sadja.« In naj k temu dodamo še svoj »komentarčck«: »Predla- gamo, da pričnemo proizvajati konjunkturne načrtovalce kmetijske proizvodnje, kajti bodo sicer kmetje, preden bo-' do dolgoletno obljubljane hla- dilnice in obrati za predelavo, ki so sicer še v elaboratih, zagledale obronke naših kra- jev, kmetje posekali sadovnja- ke in presedlali v »konjuktur- no vzrejo eksotičnega lesa.« Lahko bi še naštevali, kaj vse bi radi vedeli občani na zborih volivcev. Komunalna vprašanja so vsekakor v ospredju, pa kmečki problemi in še hi lahko naštevali. Ugo- tavljamo, da volivci v pretežni meri prejemajo odgovore, ni- kakor pa se ne moremo stri- njati z njihovo vsebino. Včasih dobimo občutek, da je odgovor zaradi odgovora, prave resn-i- ce pa ni v njem. Zbori voliv- cev bodo še bolj izgubljali na veljavi, če bodo ostajali pri- zorišče, kjer lahko vsakdo en- krat ali dvakrat letno pove ti- sto, kar mu leži na »duši«, po- tem pa »očiščen« pričakuje na- slednjega zbora, ki morda sploh ne bo sklepčen. D. Utenkar Ceste IV. reda v letu 1970 v ptujski občini Cestni sklad SO Ptuj je prepustil v minulem letu cestni službi Komunalnega podjetja Ptuj 261 km cest IV. reda v vzdrževanje. Na vseh teh cestah dela 33 cestarjev, torej na vsakih 8,4 km ceste po eden. Ob sedanjem pro- metu je to mnogo preveč ter bi bilo veliko primerneje, če bi odpadlo na cestarja 5 km. Poprečna starost cestarjev je 46 let. Mlajši ne gredo delat na ceste, ker je to delo na- porno, opravljati ga je tre- ba ob vsakem vremenu. Kljub prahu, vročini, dežju in mrazu je slabo plačano. Cestar je izpostavljen vsem mogočim kritikam uporabni- kov cest in dostikrat tudi posameznih občinskih odbor- nikov. Saj so res nekatere ceste slabe, vendar moramo vedeti, da cestna služba izva- ja vsa vzdrževalna in obno- vitvena dela le v okviru do- deljene dotacije, vezane s po- godbo, ki jo vsako leto izpolni stoodstotno. Dostikrat se zgo- di, da dotraja na cesti objekt, ki ni bil predviden v teko- čem letu za obnovo, vendar se zaradi varnosti prometa mora spraviti v uporabno stanje. Zgodilo se je tudi, da je izdal cestno-komunalni in- špektor odločbo za ureditev cestnega odseka, pozabil pa je v odločbo napisati tudi, kje so za takšno ureditev na razpolago finančna sredstva. Glede na nagel porast pro- meta na vseh naši'h cestah, se stanje lahko izboljša le z večjimi rekonstrukcijami in sistematskim vzdrževanjem, predvsem pa z višjimi dota- cijami. V letu 1970 je bila dotacija za vzdrževanje cest IV. reda v znesku 950.000 din deljena tako, da je šlo 62 Vo za oseb- ne dohodke, 38 <'/o pa za ma- terialne izdatke, kar je pri- bližno poprečje delitev sred- stev za vzdrževanje cest v republiškem merilu med stroški za osebne dohodke m materialnimi stroški. Navozili in vgradili smo 8.300 m^ gramoza, zamenjanih je bilo 132 kom. betonskih ce- vi raznih profilov, obnovlje- nih je bilo 6 mostov, zame- njanih oz. obnovljenih in po- stavljenih 60 prometnih zna- kov in stebrov, nabavljenih in postavljenih 500 snežnih kolov. No, koli in prometni znaki so dostikrat nedolžne tarče objestnih ljudi, ki se ne zavedajo, da lahko zaradi te- ga, če ni na pravem mestu prometnega znaka ali snežne- ga kola, nastane nesreča, ki lahko terja tudi življenje člo- veka. Opravljenih je bilo tu- di več drugih del, ki spadajo v vzdrževalna dela, ki pa jih tu ne bom navajal, saj ima nad vsemi izvršenimi deli pregled in kontrolo cestno- komunalni i'nšpektor, ki je po pogodbi zadolžen za to služ- bo. Precej hude krvi je povzro- čila med uporabniki cest in nekaterimi občinskimi od- borniki lanska muhasta zi- ma, ker je venomer snežilo. Orali smo štiri- do petkrat in, če nekdo pozna ali pa je že sodeloval pri pluženju sne- ga, bo priznal, da pri vsako- kratnem pluženju ostane oko- li 3 cm snega, ker so ga že pred oranjem in med oranjem stlačila vozila in drugi upo- rabniki cest in če smo orali štirikrat, je ostalo na cestišču 12 cm sphanega snega in to je že veliko, ne da pa se po- magati. Odjuga, ki je nastopila sre- di zime, je tisti sneg zmehča- la, vozila so ga prerezala in nastale so kolesnice z grebe- nom na sredini cesti in da je situacija bila še bolj kritična, je pritisnil hud mraz, da je snežna brozga zmrznila in je postal promet še bolj otežko- čen, v nekaterih primerih pa celo nemogoč. Odborniki so zahtevali, da tudi ceste IV. reda plužimo oz. širimo z železnimi plugi in grederji, kar pa zaradi fi- nančne situacije ni bilo mo- goče, saj smo imeli na razpo- lago za zimsko službo le 12.340 din, stroškov pa že 23.221 din, razliko smo morali kriti iz lastnih sredstev. Po želji nekaterih odborni- kov in da bi se izognili po- novni, neopravičeni kritiki, smo za letošnjo zimo dali snežne pluge na 13 rajonov fli z lastniki unimogov in traktorjev, pa celo vprežno živino sklenili pogodbe' za oranje snega tako, da je na terenu na razpolago snežni plug, vleka in pa cestar, ki je zadolžen za nekaj bližnjih odsekov cest. Pri sklepanju pogodb pa smo naleteli tudi na težave, saj-so posamezniki postavlja- li zelo smešne zahtevke za ki- lometer pluženja ceste. Lan- sko zimo je bila kritika za- radi ceste skozi Smolince v Slavšino, da smo morali iz Ptuja poslati orat unimog za- radi pogreba. Razume se, da se v takem primeru mora za- deva urediti in jo tudi smo, vendar pa nas nihče ni vpra- šal za nastale dodatne stro- ške. Ob tej priliki se je ponu- dil Franc PUCKO iz Šmolinc, ki poseduje traktor, da bo plužil za minimalne stroške, samo naj mu damo na raz- polago snežni plug. Ko ga je jeseni naš cestar Leopold KVAR povabil na sklepanje delovne pogodbe, je izjavil, da pod 40,00 din po kilometru sploh ne bo sklepal pogodbe in je delo odklonil. Letos smo sklenili delovne pogodbe za pluženje snega po enotni ce- ni 25,00 din po kilometru. Upajmo, da letošnja zima ne bo tako muhasta, kakor je bila lanska in da bodo za zimsko vzdrževanje cest pri- bližno zadostovala pogodbena sredstva. Veko. LES lesno, industrijsko in trgovsko podjetje Ptuj, Rogozniška 2 Proizvajamo: rezan les listavcev in iglavcev, po- hištvo Prodajamo: gradbeni material vseh vrst CENJENIM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM SE PRIPOROČAMO TER JIM ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1971! Gostinsko podjetje B R E G, Ptuj z obrati restavracija Breg s prenočišči, bife Breg, gostilna Turnišče, gostilna Hajdoše vabi cenjene goste v svoje lokale ter jim želi srečno in veselo novo leto 1971! Se priporoča kolektiv! »SLOVENIJA-VINO« samostojni obrat »jeruzalem« ormož z vsemi svojimi kooperanti želi srečno in uspehov polno NOVO LETO 1971 občanom, delovnim organizacijam in sodelavcem. Obenem pa priporoča kmetovalcem nakup v NOVI KMETIJSKI TRGOVINI na Mestnem trgu v Or- možu, kjer lahko dobijo vse vrste sredstev za za- ščito rastlin pred boleznimi, škodljivci in pleveli, vse vrste semenskega blaga, umotna gnojila in vse vrste krmil za govedo, svinje in perutnino, trak- torje !n kmetijske stroje, vse vrste nadomestnih delov za motorna vozila, kakor tudi štedilnike, hla- dilnike in pralne stroje vseh vrst. SE PRIPOROČAMO! TEDNIK — ČETRTEK. 31. decembra 1970 STRAN 3 Kako 4q boljših cest v Sloveniji? v Delu št. 342, od 18. de- cembra 1970 sem čital v rub- riki »Pogovor z bralci« pod tem naslovom predlog avtor- ja, ki pa ne želi, da bi ga spoznali in da je baje iz Ptu- ja, kako priti do finančnih sredstev za modernizacijo in vzdrževanje cest v Sloveniji. Neimenovani avtor, ki je baje dolgoletni avtomobilist, predlaga, naj bi ponovno zvi- šali ceno gorivom, zvišali takse na vozila. Tudi jaz sem za dobre ceste, ker sem sam cestar in na žalost vozim po samem makadamu, in ker sem že 20 let v cestni službi, lahko povem le to, da je za ceste vedno manj sredstev, kljub velikemu porastu pro- meta, in če navedem kon- kreten primer, da je bilo pred 12 leti na cesti 11/350, to je Ptuj—Senarska, ki je dolga 19 km, 7 cestarjev, sedaj v tako gostem prometu pa le 3 do 4 ali pa največkrat eden in tudi nobeden, predvsem v letnem času, pa se ne vpra- šajmo, kaj je vzrok takšne- mu stanju cest. Vprašal bi še avtorja tega predloga, če se, kot dolgolet- ni avtomobilist ne spominja nekaj let nazaj, da se je že gorivo na račun cest trikrat podražilo, vendar je vzhodna Slovenija ostala na starem in da v resnici stane 1 liter bencina podjetje Petrol le približno 0,50 din, vse ostalo pa so pribitki za »boljše ce- ste«, ki se sicer res gradijo in modernizirajo, vendar ne v Sloveniji, še manj pa v vzhodni Sloveniji. V dnevnem časopisju in na televiziji pogosto zasledimo slovesne otvoritve cestnih odsekov in cestnih objektov, ki so stali milijone in mili- jone, mi, vzhodni Slovenci pa smo vedno na makadamu. Sedaj se sicer tu in tam mo- dernizira kakšen kilometer cest, vendar le iz samopri- spevka občanov in dosti pik- rih se čuje na terenu, da so na Kranjskem in Gorenj- skem modernizirali ceste iz državnega proračuna, mi, vzhodni Slovenci, pa iz last- nih žepov. No, da se ne oddaljim od predlaganih virov, ki jih ne- imenovani avtor predlaga. Strinjam se le s prvim, to je »pravilnejša razdelitev de- narja od goriva pri sedanjih cenah«. »Federacija nima več obveznosti do cest, zato naj tudi nima več pravice do taks in od goriva«. Predlog za zvi- šanje taks na vozila pa je malo prehud, saj bi po njego- vem stala taksa — cestnina za opel rekord, ki ima 1700 kubičnih centimetrov, pri- bližno 1150 din na leto in se- daj še tovariš prištej zavaro- vanje, pa boš videl, da bo av- to le luksus za tistega, ki bo lahko toliko ob novem letu plačal, za tistega pa, ki bi avto res rabil, pa bo nedo- segljiv. Vse predloge je tre- ba že bolj trezno pripraviti! Konrad VELA, Ptuj, Rogoznica 9 MOPEDIST V TOVORNJAK v nedeljo, 27. decembra 1970. se je ob 16.30 pripetila prometna nesreča pred že- lezniškim prelazom v Ptu- ju med mopedistom Jožetora Zemljičem iz Spuhlje 93 in voznikom tovornega avtomo- bila, leg. št. LJ 692-58. An- tonom Frankom iz Razkrižja pri Ljutomeru. Mopedist Žemljic je pripeljal po "Lac- kovi ulici proti železniške- mu prelazu, nakar mu je na- sproti pripeljal voznik Fra.n- ko. Mopedist je zaradi znaka »odvzeta prednost« začel za- virati, vendar zavreti n: mo- gel zaradi poledenele ceste in ga je zato vrglo v vetro- bransko šipo tovornjaka. Mopedist je bil pri nesreči lažje poškodovan, material- ne škode na vozilih pa ie za okrog 3000 dinarjev. -PK- Glasbena mladina v Ptuju v Ptuju smo 7. decembra 1970 ustanovili pododbor Glasbene mladine Maribor, to je organizacijo, ki med mladimi ljudmi propagira glasbo m druge umetnosti ter budi in razvija smisel in ljubezen do ; lasbe in umet- nosti s tem, da jim omogoča čim več neposrednega stika z umetniškimi stvaritvami in umetniki. Prvotno smo nameravali ustanoviti v okviru Glasbe- ne mladine Slovenije svojo lastno ptujsko osnovno skup- nost, pa smo se začasno od- ločili za naslonitev na Mari- bor, kjer ta skupnost že de- luje. Ptujski pododbor je se- stavljen takole: predsednica Vera Vodišek, prof. na Glasben! šoli Ptuj, člani: Ela Šrol. ravnateljica Glasbene šole Ptuj, Karel Šepec. tajnik obč. zveze kul- turno-prosvetnih organiza- cij Ptuj, Drago Hasl, pred- sednik glasbene komisije za glasbo pri obč. svetu Zveze kulturno-prosvetnih organi- zacij Ptuj, Greta Glatz, pred- metna učiteljica na os. šoli T. Znidariča, Ptuj, Ladislav Pulko, predm. učitelj na osn. šoli F. Osojnika Ptuj, Ivanka Mulec, strok, učiteljica na osn. šoli I. Spolenjaka Ptuj. Pododbor bomo v letu 1971 razširili tako, da bomo vključili še po enega z^stop- vključili še po enega zastop- nika ostalih osnovnih šol v naši občini. Ta glasbeno vzgojni pokret, kakor ga lahko tudi imenujemo, ne more veljati samo za mestno področje, ampak mora zaje- ti vso našo občino. V letu 1971 bo Glasbena mladina predvidoma prire- dila pet komentiranih in- strumentalnih koncertov v glasbeni šoli v Ptuju, za o- bisk dveh opernih in ene dramske predstave pa bo organizirala prevoz z avto- busi v Maribor. (V ta kon- certni program vštevamo tu- di filharmoni'':ni koncert v Mariboru, ki ga je že obi- skalo okrog 60 učencev ptuj^ skih osnovnih šol v soboto. 12. 12. 1970.) Nekaj nastopov bomo organizirali tudi na sedežih podeželskih osnov- nih šol, kjer so primerne dvorane. V program Glasbe- ne mladine se bo vključila tudi ptujska glasbena šola. saj bo pod geslom »učenci igrajo učencem« prispevala svoj delež. Kako je rešeno finančno vprašanje? Mladi obiskoval- ci koncertov naj bi prispe- vali po en dinar za koncert :n plačali prevozne stroške za obisk prireditev v Mari- boru. Polovico honorarjev za gostujoče umetnike v Ptuju v približnem znesku 3000 din za pet koncertov mora pla- čati ptujski pododbor, enak znesek pa bo prispevala v ta namen tudi Glasbena mladi- na Maribor. Ker naša kon- certna dvorana v glasbeni šoli sprejme lahko le do 130 obiskovalcev, ne moremo kljub zgoraj navedenim u- godnostim sami kriti vseh stroškov ptujskih koncertov. Zato smo prosi-1 skupščino občine Ptuj za primerno subvencijo. V Ptuju smo torej postavi- li organizacijske osoove za zelo koristno institucijo, ki smo jo doslej pogrešali. Pred leti je glasbena šola skupno z občinskim svetom kultur- no-prosvetnih organizacij stalno prirejala kvalitetna koncertna' gostovanja. Zara- di finančnih vprašanj pa so v zadnjem času ta gostova- nja zelo redka. Prav je to- rej, da smo ■'ričeli organizi- rati koncertne prireditve vsaj za našo mlad'no, ker ji bomo lahko s takimi nasto- pi načrtno razvijal: smisel in'ljubezen do glasbe. Svojo lepo nalogo pa bo Glasbena mladina v celoti lahko izpolnjevala šele ta- krat, ko se bo organizacij- sko močno razrasla, ko bo v svoj pokret vključila kar največ entuziastičnih sode- lavcev in ko bo med poslu- šalci množično zbrala mladi rod. Drago Hasl Vsem komitentom in vlagateljem hranilnih vlog ter vsem našim ljudem, ki so sicer zaposleni v tujini, pa so sedaj v domovini na dopustu želi KREDITNA BANKA PTUJ prav prijetno praznovanje bližnjih praznikov, mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva ter uspehov v novem letu 1971! PLESKAR, Ptuj Slikarska, pleskarska, antikorozijska dela. polas^anje vseh vrst po- dov, keramičnih ploščic in prevoze s tovorn.jaki zaupajte nam. Vsa naročila bomo opravili v vaše popolno zadovoljstvo. VSEM NASIM poslovnim PRIJATELJEM in VSEM drugim ŽELIMO SRECNO in USPESNO NOVO LETO 1971! Kmetijski kombinat Ptuj z obrati: farma bekonov. gozdarstvo, kmetijstvo, kooperacija »Jože Lacko«, mlekarna, mešalnica-si- losi. mizarstvo, kletarstvo »Slovenske gorice«, teh- noservis. mesnice, stanovanjska in gradbena enota, hranilno kreditna služba in skupne službe, nudi raznovrstno blago priznane kvalitete. mnogo uspehov v letu 1971! priporočamo se; STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 31. decenjbra 1970 V ptujski občini prihodnje leto Več sredstev za vzgojo in izobraževanje Za dejavnost osnovnega šolstva in dodatne oblike izobraževanja, kar financi- ra temeljna izobraževalna skupnost, je bilo v letu 1970 porabljenih okoli 20,500.000 dinarjev. Tako so bili ustvar- jeni boljši materialni pogo- ji za pospešeno reševanje po- membnih vsebinskih proble- mov vzgoje in izobraževanja. V letu 1971 naj bi temelj- na izobraževalna skupnost imela na razpolago okoli 24,100.000 dinarjev, kar je 17,5 odstotka več, kot je zna- šala p>otrošnja v letošnjem letu. Ta sredstva ji bodo za- gotovljena z enako stopnjo občinskega prispevka iz oseb- nega dohodka iz delovnega razmerja in z udeležbo na dmgih občinskih prispevkih kot letos. Prek republiške izobraže- valne skupnosti pa naj bi bi- la zagotovljena dopolnilna sredstva na ravni iz leta 1970. povečana za odstotek splo- šnega povečanja sredstev re- publiške izobraževalne skup- nosti, ki bo znašalo verjetno 20 odstotkov. V zvezi s tem si bo treba prizadevati, da bodo sredstva republiške skupnosti udeležena pri skup- nih sredstvih temeljne izo- braževalne skupnosti vsaj v višini 38-40 odstotkov. Po zgoraj nakazanih instrumen- tih delitve občinskih sredstev bo v strukturi sredstev ob- činskega proračuna za to 1971 odpadlo za redno de- javnost TIS 39 odstotkov, skupaj z anuitetami pa 42 odstotkov vseh proračunskih sredstev občine. Financiranje izobraževalne dejavnosti na področjih sred- njih, strokovnih in poklicnih' šol, bo tudi v letu 1971 ureje- no neposredno med zavodi in republiško izobraževalno skupnostjo. S predvidenimi sredstvi bo temu področju družbenega dela zagotovljena poprečna raven osebnih dogodkov po določilih zakona o izobraže- valnih skupnostih in financi- ranja vzgoje ter izobraževa- nja. Materialno oskrbo in so- dobno opremljanje šol pa bo potrebno v letu 1971 delno podrediti razpoložljivim sred- stvom in stabilizacijskim ci- ljem. Pouk za obrambo in zaščito prebivalstva v občini Ormož Oddelek za narodno ob- rambo občine in delavska u- niverza Ormož sta organizi- rala v februarju, marcu in novembru 1970 osnovni pouk za obrambo In zaščito prebi- valstvu v 20 učnih urah za vse občane s področja občine Ormož, ki so se po predpisih bili dolžni udeleževati tega pouka. V letu 1971 bodo nadalje- vali s poukom, ker so se ob- čani s končanim osnovnim poukom za obrambo :n zašči- to dolžni udeleževati dopol- nilnega pouka, ki bo vsako leto trajal po 10 učnih ur. To pomeni, da bodo v 1. 1971 morali k pouku vsi obč<"ni v starosti od 16 do 65. leta. Tega pouka pa se ne bo tre- ba udeležiti mladini, ki v šolskem letu 1970-71 obisku- je srednjo, višjo ali visoko šolo, pripadnikom enot teri- torialne obrambe, rezervnim vojaškim starešinam in ti- stim obveznikom civilne za- ščite, ki se bodo v letu 1971 udeležili osnovnega pouka za obrambo in zaščito. Program dopolnilnega pou- ka bo zajen.al mednarodne razmere in položaj Jugosla- vije v svetu; družbeno sa- mozaščito; občina, krajevna skupnost, delovne in druge organizacije v pripravah za vseljudsko obrambo in go- spodarstvo, družbene službe in državna uprava v sploš- nem ljudskem odporu. Program bo izveden v fe- bruarju in marcu prihodnje leto. FK Po znanje in avto v tujino Kot vsako leto ob tem času so se v inozemstvu že pričeli novoletni dopusti za naše ljudi, ki s: sirom Ev- rope služijo svoj kruh in ku- jejo načrte, kaj vse si bodo z denarjem, zasluženim v tu- jini, kupili ter si tako iz- boljšali standard. Te dni se vračajo, mnogi z lastnimi o- sebnim: avtomobili, ki so si jih s trdim delom in varče- vanjem prislužili v tujini, drugi z drugimi prevoznimi sredstvi, da preživijo nekaj prijetnih dni v krogu svojih staršev, prijateljev, znancev iin družin. Pogovarjal sem se s Stan- kom Sčavničarjem, ki mu tu- jina že nekaj več kot dve le- ti reže kruh, ki si ga služi kot avtomehanik v Echterdinge- nu pri Stuttgartu v ZR Nem- čiji. Te dni je prišel za ne- kaj dni skupaj s svojim mlajšim bratom Jožetom na dopust k svojim staršem v Videm. Med drugim je povedal, da je že jeseni 1968. leta odšel z še nekaterimi Ptujčani v Nemčijo, kjer se je zaposlil pri firmi Autobrixner, ki za- posluje skupaj približno 200 ljudi. V tujino ga je pred- vsem vodila želja, da si tam zasluži in kupi avto, ki je pač sen slehernega mladega člo- veka in da tako vidi nekaj sveta in kot najvažnejše, da si še izpopolni svoje strokov- no znanje. Stanko pa se s tem še ni zaidovoljil. Tam se je izučil še enega zelo iska- nega poklica, ki ima ned- vomno v sedanjem času mo- torizacije perspektivo, to je avtokleparstva. Letos spomladi je odšel s Stankom, ko je bil na dopu- stu tudi njegov brat Jože. ki je -pred tem sicer že dalj ča- sa iskal zaposlitev v Ptuju pa tudi v Mariboru, vendar ga niso nikjer sprejeli. Tako je obema krajši as; vendar imata, zlasti Jože, še vedno domotožje. Prav zato se pri- peljeta večkrat domov z av- tom, ki si ga je Stanko ku- pil, ko je bil v tujini zapo- slen nekaj več kot leto dni. Tam je zaposlenih še ne- kaj Jugoslovanov iz Zagre- ba, Varaždina pa tudi iz Ptu- ja. Tako jim je nekoliko krajši čas tudi v prostem ča- su. Stanujejo v zgradbi, ki jo je podjetje kupilo za svoje delavce. Mesečno plača 50 DM stanarine, medtem, ko njegov dohodek znaša po- prečno 800 DM. Vse delo je normirano. Njegov delovni čas je od 7.15 do 16. ure in v tem času imajo tudi malico in kosilo. Da bi se Jugoslovani čim- prej vživeli v delo ter se lažje sporazumevali, je pod- jetje pripravilo krajši tečaj nemščine. Oba z bratom sta v tujini opravila tudi šofer- ski izpit, kar pa ni poceni. Za vozniško dovoljenje je treba odšteti skoraj enomesečni do- hodek. Na vrnitev v domovino za enkrat še ne mislita, kajti o- ■ ba s: želita svoje znanje še izpopolniti. Jože bi rad prišel v tujini tudi do potrebne stro- kovne kvalifikacije, vendar pa zatrjujeta, da nemškega državljanstva ne bosta iska- la, da hočeta ostati zvesta svoji domovini. fh Montažno podjetje Eiektrokovinar, Ptuj Montiramo termoenergetske naprave, izdelujemo in montiramo jeklene konstrukcije, rezervoarje, vo- dovodne instalacije in centralne kurjave, ventila- cijske naprave v splošno zadovoljstvo naročnikov. Proizvajamo elektromotorje v velikih serijah. ŽELIMO SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 1971 VSEM OBČANOM! Teicstilna liiša iVIerlcur, Ptuj V POSLOVALNICAH: TEHNIKA DOM ZVEZDA BISERKA OPREMA IDEAL JASMIN VOLAN strežemp kupcem z najkvalitetnejšim blagom. PREPRIČAJTE SE! Vsem občanom želimo srečno in uspehov polno novo leto 1971! . Ci lNO podjetje ptuj Interesentom nudimo storitve po sprejemljivih cenah. OBČANOM ŽELIMO SREČNO. USPEHOV POLNO NOVO LETO 1971 TER NAD VSE VESELO PRAZNOVAN.IE! Gradbeno podjetje DRAVA, Ptuj Izvedbo vseh visokih in nizkih gradenj zaupajte nam! Prepričajte se o naši kvaliteti! V NOVEM LETU 1971 ŽELIMO VSEM OBČANOM MNOGO SREČE IN USPEHOV! TEDNIK — ČETRTEK, 31. decembra 1970 STRAN 5 Jubilej telesne kulture v Poljeanah Štirideset plodnih let Štiri desetletja organizira- ne telesne kulture so s sveča- no akademijo proslavili v so- boto v Poljčanah. Štiri de- setletja naporov, veselja in zmag. Prisluhnili smo bese- dam, ki so ponazorile po- membno obdobje v podobi kraja, slišali smo številna imena odlikovancev. videli pa s.mo tudi lahko, kaj telesna kultura Poljčančanom pome- ni. Številne točke v bogatem programu so nas prepričale, da so med privrženci telesne vzgoje tako najmlajši kot naistarejši občani. Pa prisluhnimo Alojzu Me- sariču, ravnatelju poljčanske šole, ki je eden najbolj za- služnih telesnovzgojnih de- lavcev v zadnjih dveh deset- letjih.« Vsakdo izmed nas se v ju- bilejnih trenutkih s poseb- nim veseljem $pomin,ja dalj- šega obdobja, ki ga je preži- vel in ga slavi. Tako je v o- sebnem življenju in nič dru- gače ni, kadar gre za jubilej neke skupnosti. Danes praznujemo vsi lju- bitelji telesne kulture in športa, ki organizirano živi in se razvija pod našim prele- pim zelenim Bočem že 40 let. V decembru 1930. leta so po- gnale korenine ideje tistih najbolj naprednih takratnih Poljčančanov. ki so se zave- dali, da bodo' z ustanovitvijo sokolskesia društva pomemb- no preusmerili tok prebival- stva v Poljčanah. S svojim zgodovinsko pomembnim de- janjem so postavili temelje vsem telesnovzgojnim priza- devanjem tistega in sedanje- ga oasa. Pobuda za u.staoovitev dru- štva je vzaikla v takratnem kulturno pro.svetnem dru- štvu »Čitalnica«, ki so ga vo- dili napredni učitelji in žele- zničarji in, ki je imelo za se- boj že 10-letno uspešno de- lo. Ustanovni občni zbor So- kola je bil decembra 1930 v hotelu Mahorič. Udeležilo se ga je toliko privržencev, da je bila gostilniška soba na- bito polna. S svojimi jasno začrtanimi cilji ter nadvse požrtvovalnim delom so or- ganizatorji pritegnili v svoje vrste še druge za\'edne do- mačine, predvsem dijaštvo in delavsko in kmečko mladino. Tako so že takoj v začetku zaorali globoke brazde, ki še danes bogato rodijo. Naštel bom nekaj najvažnejših po- datkov o življenju in delu društva iz predvojnih časov. Prvi telovadni nastop je bil že leta 1931 na dvorišču pekelske šole, nato so bili tri- je nastopi pri stari dvorani v Zg. Poljčanah. leta 1939 pa je bil nastop na dvorišču se- danjega zdravstvenega do- ma. Zadnjič se je sokolsko društvo postavilo z nasto- pom na lastnem telovadišču leto dni pred vojno. Nastopali pa nismo le do- ma, ampak tudi pri sosednjih društvih: v Laporju. Sloven- ski Bistrici, Oplotnici. pri Šentjerneju, v Ločah. Slo- venskih Konjicah. Zrečah, Framu. IVIariboru, Ptuju, Ljubljani in celo v Saraje- vu. Z nastopi smo manife- stirali svoje delo pri telovad- bi, obenem pa širili narodno zavest med množice, ki so nam vedno bolj sledile. Razvijali smo tudi razne športe in radi tekmovali do- ma in v sosednjih krajih: v smučanju, plavanju, odbojki, atletiki, namiznem tenisu in tudi v nogometu, ki pa se je že leta 1932 organiziral v sa- mostojnem klubu SK Boč. Sokolsko društvo pa je se- veda kot naslednik »Čitalni- ce« skrbelo tudi za bogato kulturno življenje. Tako smo imeli svoj pevski zbor. knjiž- nico in močno gledališko sku- pino, ki je Poljčančanom u- stvarila mnoge sicer prepro- ste, vendar nepozabne odr- ske uprizorit-/«. Za svoje vse- stransko delo smo potrebo- vali prostore, igrišča in opre- mo. Bili smo zelo skromni in vse smo urejali sami Konč- no smo le nrfst.ili pod lastno streho v Sokoiskesi domUr ki smo si ga pod neumornim vodstvom Francka Herica zgradili z lastnimi žulji, s prostovoljnim delom članov, z darili in prispevki prebi- valstva, z veselicami, tombo- lami in drugimi nastopi. Žal pa so kmalu po otvorit-, vi doma nastopili za nas naj- težji časi. Nastala je vojna, okupator je začel neusmilje- no preganjati in uničevati. Nikoli ne bomo pozabili vseh tistih naših članov, ki so pa- dli za domovino. Po osvoboditvi smo se, če- prav izmučeni in razredčeni, mnogi vrnili na svoje domo- ve, da bi znova pričeli z de- lom. Bili smo prežeti z no- vim revolucionarnim duhom, da obnovimo domovino in u- stvarimo pogoje za življenje v novi, svobodni, socialistiič- ni domovini. Lotili smo se dela na vseh področjili. tako tudi na telesno vzffojnem. V začetku smo predvsem mladi fant.ie gojili razno razne športne panoge, najbolj od- bojko in nogomet, leta 1948 pa smo vse prijatelje športa in telovadbe ponovno organi- zirali v društvu, ki je kmalu nato po vsej državi dobilo e- notno ime »Partizan«. Kaj nam je prineslo U'h 25 let od osvoboditve? Vsekakor mno- go, čeprav niso izpolnjene vse naše želje in zamisli. Nniprej smo občutno po- večali telovadišče. ki nam zdaj omogoča bogato vse- stransko vadbo, nastope in tekirsovanja. Pri planiranju igrišča je bilo »reneljenih na tisoče samokolnic in preme- tanih na milijone lopat Zerra- dili smo novo kino dvorano z odrom in s tem dosegli, da je telovadnica končno lahko služila samo svojemu nrave- mu namenu — telesni vzgo- ji. V vseh teh letih smo prire- dili veliko telovadnih nasto- pov, zimskih akademij in ničkolikokrat smo se pomeri- li s športniki najrazličnejših panog. Najbolj veseli smo bi- li uspehov, ki smo jih dosegli na tekmovanjih v orodni te- lovadbi, pionirskem in parti- zanskem mnogoboju, v lahki atletiki, pri smučanju, na- miznem tenisu nogometu jn kegljanju Večkrat smo do- segli tako s?rivlaf'no prvo pie- sto v občimi nekajkrat v o- kraJu. dvakrat pa celo na re- pubUški'm prvenstvu ... Gotovo je danes krog lju- di, ki se zaveda pomena te- lesne kulture za človeško zdravo telesno ind ubovno zdravo telesno in duhovno življenje, mnogo širši, kot je bil pred 40 leti. Telesno zdrav, močai. in spreten člo- vek bo zadovoljnejši, pa tudi sposobnejši pri opravljanju poklica in če bi bilo treba, pri obrambi domovine. Ker se torej zavedamo vsega te- ga, je nujno, da širimo krog pripadnikov našega dru- štva ...» Kaj naj še povemo ob ta- ko bogati preteklosti in de- javnosti? Odveč bi bile mno- ge besed« razen tistih, s ka- terimi se pridružujemo če- stitkam in mo:-da misli, da bi ^ se mnoga društva v bistriški občini, ki opravljajo telesno kulturno poslanstvo. pri Poljčančanih veliiko naučila. Alojz IVIesarič Z akademije ob 40-letnici telesne kulture Novoletni pogovor s predsednikom ptujske občine Franjom Rebernakom Vkliučuiemo se ¥ napredek v dneh, ko se leto izteka, smo povabili v naše uredni- štvo predsednika skupščine občine Ptuj Franja Reber- naka in pokramljali o ob- dobju, k: smo ga zaključili bolj ali manj uspešno. Se- veda smo posvetili del oo- menka tudi prihodnosti, ki neizprosno zahteva še večjih naporov. — Najprej so nas zanima- la področja, ki bodo še na- prej terjala vso družbeno skrb: Kmetijstvo je še vedno v ospredju naših nalog. Ugo- tavljamo lahko, da se ugod- no urejajo odnosi med kme- tijskim kombinatom in kme- ti, ki z nekaterimi pripom- bami sprejemajo statut KK. Največ pozornosti velja se- veda posvetiti vprašanju de- litve dohodka, kreditiranja in strokovno-pospeševalnim službam. IVlenim, da je na- posled prišel ugodni trenu- tek, ko lahko v skupno ko- rist rešimo bistvene proble- me, ki so ločevali kmetijske organizacije in kmete.« — Kakšna pa so bila pota gospodarstva in kaj lahko še pričakuiemo? »Nekatere delovne organi- zacije, ki so v bistvu nosil- ci gospodarskega razvoja, že imajo jasno začrtane razvoj- ne programe, ki so osnova srednjeročnega plana. Nika- kor ne smemo spregledati nekaterih integracijskih te- ženj, ki lahko koristno vpli- vajo na nadaljnji razvoj. Ob tem bi omenil tudi delež ko- vinsko-predelovalne indu- strije, predvsem tesno sode- lovanje Sigme in TAP. In ko že govorimo o integracijskih procesih omenimo še dogo- vor o poslovnem sodelovanju v trgovini in go.st^ostvu. Go- stinsko podjetje »HaloSki bi- ser« sodeluje z veletrgovino Koloniale iz Maribora, ki je pripravlj.ena sodelovati tudi pri investicijah v ptujsko gostinstvo. Ce dodamo še združevanje trgovine, potem lahko ugotavljamo, da se na bolje urejajo tiste panoge, kjer je v prvem planu po- trošnik. V prihodnjem letu bomo še bolj poglobili sode- lovanje občinskih strokovnih služb s strokovnjaki delov- nih organizacij, kajti le tako se lahko vključimo v splošni napredek.« — Precej se spreminja tu- di na področju negospodar- stva. »Kmalu bodo kronani na- pori pri izboljšanju šoSskjh prostorov. Podlehniška šola je pred dograditvijo, goriška pa na začetku obnove. V okviru možnosti pa se bomo lotili tudi vseh drugih šol v občini, leto pa nam nalaga še prav posebne odgovorno- sti. Menda je že tudi vsem znano, da nas čaka dogradi- tev bolnišnice, kar je velika naloga in družbena obvez- nost.« — Kakšna pa je prihod- nost naše skupnosti? »Spremembe, ki jih doživ- lja naš družbeno-politični in gospodarski sistem, so seve- da tudi velika obveza vseh nas. Ce govorimo, da je po- trebno stabilizirati gospodar- stvo, potem se moramo tega lotiti z vso resnostjo. V slo- venskem prostoru je naša občina uvrščena med manj razvite, to pa pomeni, da bo- mo v prihodnjih petih ».etih deležni večje republiške pod- pore pri izgradnji infra- strukturnih objektov. V mi- slih imam seveda tudi ceste, ob tem pa bi rad dodal le še to, da bi iniciativi ptujske krajevne skupnosti o izgrad- nji cest morale slediti tudi druge, kajti dobre zami.sli ne smejo ostati samo načrti.« — In kaj želite občanom ob novoletnem praznovanju? »Kaj naj bi drugega želel kot sreče in novih delovnih uspehov? Veliko je naših skupnih želja in če se bomo tega zavedali, bo praznova- nje ob letu toliko bolj pri- jetno. Ob koncu bi prav isto želel tudi sosedom v Sloven- ski Bistrici in Ormožu, saj je naš življeiijski prostor po- vezan, ri lHi»nlr-Mr Franjo Rebcrnak Fednik, vas list STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 31. decembra 1970 Lep uspeh občinske organizacije zveze rezerv, vojaških starešin Ormož Prvi med najboljšimi Ob 22 decembru, dnevu JLA, je tudi organizacija Zve^ze rezervnih voiašl\'ajset najbolj zaslužnih članov občinske organizacije ZRVS Ormož je prejelo po- sebna priznanja za večletno uspešno delo v organizaciji. Na koncu je rezervnim vo- jaškim starešinam ormoške občine izrekel vso priznanje ob lepem uspehu predsednik republiškega odbora ZRVS Slovenije inž. Slavko Kor- bar. Svojo odsotnost ie z br- zojavom opravičil in istoča- sno čestital k temu izredne- mu uspehu tajnik zveznega odbora ZRVS v Beogradu Niko Markovič. Ta res izreden uspeh or- moške občinske organizacije ZRVS bo samo spodbuda za nadalnje delo te organizaci- je. Načrti so veliki in trudi- li se bodo, da bodo v nasled- njih letih ostali vsaj med pr- vimi tremi. To pa ne bo lah- ko. Gorišničoni ob novem letu.. • Leto se nagiba k zatonu. Kmalu bo povsem zatonilo, za njim pa bo ostalo vse lepo, toplo, prijetno in dobro, pač vse, kar smo si želeli ob nje- govem začetku, ko je bilo še mlado in polno pričakovanj. Za njim pa bo odšlo v pozabo vse. kar je bilo hudega in težkega, vse, česar s: nismo želeli, ko smo ga sprejeli la- ni za svojega. Svet krajevne skupnosti in krajevna organizacija SZDL Gorišnice čutita v teh dneh, ko se poslavljamo od stare- ga in pričakujemo novega, da povesta nekaj besed. Vsi, ki nas je pač življenje za- grabilo nekoliko bolj in nas vrglo v vrtince vsakodnevne vsaj domače krajevne politi- ke, smo v minulem letu ču- tili morda bolj kot prejšnja leta, da so naši občani kljub vsem težavam in nevšečno- stim dobri, predani in zaved- ni člani naše skupnosti. Ko se oziramo nazaj v vse dneve tega leta, se moramo zahva- liti vsem dobrim ljudem, ki so razumeli klic današnjega časa in prostora ter vsak po svojih močeh pomagali pri u- resničevanju naše vsakoletne želje po lepšem, bogatejšem in toplejšem jutrišnjem dne- vu. Vsega, kar smo dosegli, ne bi naštevali. Ce pa pomi- slimo samo na uvedbo kra- jevnega samoprispevka, ki ga bomo uporabljali za šolo. ce- ste in pokopališče in poleg tega uradno še posebne pri- spevke, ki so jih občani pri- spevali za gasilska društva (trije novi gasilski avtomo- bili, tri nove motorne briz- galne s potrebnim orodjem), gre to v lepe milijone. Pose- bej se moramo zahvaliti za izdatno pomoč tudi skupščini občine in občinski gasilski zvezi Ptuj, ki sta razumeli naše težnje in našo lastno u- deležbo. Vidn: so naši letošnji us- pehi (iz leta v leto jih bo vedno več) in nam zato pač ni žal za vse, kar smo pri- spevali in žrtvovali. Ker je v naših ljudeh polno vere in u- panja ter predanosti napi-ed- ku. vemo, da bomo vsi sku- paj tudi v novem letu želi u- spehe, saj smo končno ljud- je, ki vemo, kaj sta čast in ponos, k: vemo, kaj je zve- stoba. Vsem, prav vsem hva- la za vso pomoč in sodelova- nje. V novo leto vstopamo z iskrenimi čestitkami vsem delovnim ljudem naše skup- nosti, vse naše socialistične domovine in vseh ljudi tega našega sveta z željo po miru in ljubezni med ljudmi, saj je za sožitje med ljudmi po- trebno malo, samo tako ma- lo razumevanja in priprav- ljenosti. Vse od blizu in daleč pa vabimo na silvestrovanje v četrtek, 31. decembra in na novoletno praznovanje v so- boto, 2. januarja 1971, v za- družni dom v Gorišnico. V Gorišnici se imamo vedno le- po in dobro. Srečno 1971! KS in KO SZDL Gorišn:c€ leli in si še želijo novega as- faltnega cestišča, za kar bi tudi sami zelo radi prispe- vali določena sredstva, ven- dar tudi tu, vsaj zaenkrat, še ni kakih realnih izgledov za uresničitev njihovih želja. Letos je krajevna skupnost Kidričevo uredila pešpot od naselja do tovarne, asfaltira- la cesto mimo garaž na se- verni strani naselja ter med garažami in ceste med stano- vanjskimi bloki do garaž ter uredila tudi del križišča ozi- roma odcepa od glavne ceste proti Njivercam, kjer je tudi približno 50 do 100 metrov asfalta. Prav zato je tudi nji- hova želja, da bi dobili as- falt, še toliko večja, vendar je še vprašanje, kolikor je tudi uresničljiva. Kot smo že pisali, je referendum pred leti za ureditev takih zadev propadel in zato krajevna skupnost nima sredstev, da bi lahko uredila vse te po- trebe naenkrat, vendar pre- bivalci Nji vere smatrajo, da bi se kaj več lahko napra- vilo tudi za njihov kraj, kaj- ti po njihovem mnenju so tu- di oni prispevali za ureditev naselja in okolice in da prav zato morajo biti tudi sami nečesa deležni. Ob teh njiho- vih željah jim ostane še ved- no upanje, da bo morda pri- hodnje leto bolje tudi za nji- hov kraj, kar jim tudi želimo, o tem pa mora voditi računa tudi krajevna skupnost Ki- dričevo. F. M. Bodo v Evanjkovcih gradili šolo? Nova šola je že davna že- lja Ivanjkovčanov. Zbirali so že določene prispevke obča- nov in si na vse načine pri- zadevali, da bi z idejo uspe- li tudi pri SO Ormož. Ormo- ška občinska skupščina, ki ima velik smisel za šolstvo in je zgradila že vrsto osnov- nih šol na področju občine pa je zaradi negativnih de- mografskih gibanj v tem de- lu občine postala previdna, da se ne bi zgodilo kot se po nekod že je, da je namreč no- va šola ob dograditvi ostala napol prazna. Ekonomski center Maribor je izdelal analizo o upravi- čenosti gradnje popolne os- novne šole v Ivanjkovcih. Popis je bil izvršen na osno- vi podatkov pri matičnih u- radih v Ormožu, Ivanjkovcih in Ljutomeru. Na območju šolskega oko- liša živi 2822 prebivalcev. Šoloobveznih otrok ie v le- tu 1969-70 bilo 471. Ce odšte- jemo približno 3,5 odstotka o- trok, ki zaradi fizičnih in psihičnih razlogov ne morejo obiskovati šole, je bilo vseh učencev 455. Ce predvideva- mo, da bodo demografska gi- banja v razdobju 1969 do 1991 enaka kot v letih 1953 do 1969 bo število otrok v sta- rosti od* 7 do 14 let, v letu 1991 samo še 305. Ce upošte- vamo razvoj do leta 1991 ob pogoju, da bodo demografska gibanja v naprej enaka kot v zadnjih 16. letih, bo v oddel- kih višjih razredov le po 19 učencev, kar je odločno pre- malo. Zaradi premajhnega števila učencev ne bi bilo smotrno graditi šole. ker bi bila taka šola predraga. Pri- mer za to je osn. šola Hum, ki ima v oddelkih le po 18 u- čencev. Ce bi povečali števi- lo učencev v oddelku, bi mo- rali zmanjšat: število vzpo- rednic od dveh na eno. S tem pa ne bi izpolnili pogoja, po katerem je najmanjša še ra- cionalna popolna osemletna šola tista, ki ima vsaj dve vzporednici. Na osnovi nave- denega gradnja popolne o- semletne šole v Ivanjkpvcih ne bi bila smotrna. Ti podatki pa še niso do- končni. O tem bodo še raz- pravljali pristojni faktorji v Ivanjkovcih s tamkajšnjo os- novno šolo. Vendar se bo v letu 1971 odločilo, ali bode gradili ali ne. jr v Njivericah veliko želja toda malo uresničenih Svoj čas smo v Tedniku že pisali o potrebi in želji sta- novalcev naselja Njiverce po vodovodu ter asfaltnem ce- stišču, kar si trenutno danes najbolj želijo. O tem vpra- šanju je bilo že mnogo raz- prav in kritičnih pripomb ce- lo na zborih volivcev, vendar je, žal, vse do danes ostalo ta- ko kot je bilo. Zelo so si že- leli vodovoda, vendar TGA zaenkrat ni pristalo na to, da bi se le-ta priključil na omrežje tovarne, ker so sma- trali, da so kapacitete vodar- ne premajhne glede na bo- doče še večje potrebe po vodi v tovarni. Prav tako so si že- NESREČA NA ZAGREBŠKI CESTI V PTUJU V nedeljo, 27. decembra, se je ob 17.15 pripetila promet- na nesreča na zagrebški ce- sti v Ptuju med voznikom kombija, reg. št. MB 369-02, Tonetom Kmetčem iz Mari- borske 26, Ptuj, in dvanajst- letnim kolesarjem Zdravkom Benčičem iz JPrešernove 27, Ptuj. Voznik Kmetec se je pripeljal po Zagrebški cesti iz Vidma in pred seboj opa- zil v kratki razdalji kolesar- ja Benčiča. ki ni imel na zadnjem blatniku »mačjega očesa«. Zato ga je prepozno opazil, in da Li preprečil tr- čenje, je mo^no zavil v svo- jo levo in zavrl, zato pa ga je vrglo v obcestni jarek, kjer je zadel v betonski ste- ber ograje. Materialne škode je za okrog 2000 dinarjev. Telesnih poškodb ni bilo. -FK- Obrtno gradbeno podjetje GRADNJE, Ptuj Novogradnje in adaptacije, ki jih zaupate nam, bo- mo izvršili v vaše popolno zadovoljstvo. VSEM OBCANOM želimo SRECNO IN USPESNO NOVO LETO 1971! Živilska industrija Potrošnikom nudimo konservirano zelenjavo in žgane pijače. Prizadevamo si za čim večjo kvaliteto naših izdelkov. VSEM OBČANOM ŽELIMO SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1971! TEDNIK — ČETRTEK, 31. decembra 1970 STRAN 11 Stoletnica iz Brstja pri Ptuju v Brstju pri Ptuju živi Neža Ozvald, ki je pred nekaj dne- vi praznovala svoj stoti roj- stni dan. Cila stoletnica se je rodila 23. decembra 1870 v vasi 2ab- jak. Osnovno šolo je končala v Ptuju, nakar se je izučila za šiviljo. Leta 1897 se je poroči- la s Francem OZVALDOM, s katerim sta imela srečen za- kon in je sad njunega zakona bilo sedem otrok, šest sinov in ena hči. Usoda je hotela, da je vseh šest sinov izgubila že v njihovi mladosti. Prvo sve- tovno vojno je doživela v Br- stju, mož pa je služil cesarja. V drugi svetovni vojni je bila doma in opravljala sama vsa dela na posestvu, hči pa se je zaposlila v ptujski Delti. Mno- go lepih in še več težkih tre- nutkov je morala doživeti, a to bi dognali tudi brez njene- ga pripovedovanja, saj je nje- na življenjska pot zarisala sle- dove gorja in težkega živ- ljenja — bilo pa je vendar le- po, z globokimi brazdami na obraz. Pogled na jubilantko nas je presenetil. Sedela je v kotu za pečjo in se prijetno pogovar- jala z domačimi. Ob vstopu predsednika občinske skupšči- ne Ptuj Franja REBERNAKA, predsednika krajevne skupno- sti Ptuj Lojzeta CENCA, taj- nika krajevne skupnosti Albi- na PISKA, predsednika SZDL Ptuj Zdravka TURNŠKA in predsednice komisije za zdrav- stveno varstvo pri kraje^Tii skupnosti Ptuj Hilde SRŠENO- VE, ki so ji pri.šli čestitat ob jubileju ter ji prinesli praktič- na darila in torti s sto prižga- nimi svečkami, se je jubilant- ka z nasmehom mpotila proti gostom in jim krepko segla v roko. Jubilantka in njena enain- štiridesetletna hči sta nas po- vabili, da rr^alo prigriznemo, a za dobro voljo je poskrbela kar Nežka sama s pripovedo- vanjem o svojih težkih in se- veda tudi lepih trenutkih v življenju. Ko smo jo zaprosili, da nam pove nekaj zgodb iz svojega življenja za bralce »Tednika« se je prošnji rada odzvala in nam povedala, da je »Tednik« njen redni gost in da še ved- no prebira vse časnike, zvečer 1» gleda televizijo. PRVIC TEPENA »Se ko sem hodila v osnov- no šolo, smo se učili pesem »Preljubo veselje, oj, kje si doma«. Pesem mi je bila zelo všeč, pa sem si jo med delom doma zapela. Seveda, ko je moja mati slišala besedilo » ... povej, kje stanuje moj ljubček srca ... «, je privihra- la k meni in me pošteno na- tepla. Tokrat sem bila prvič tepena. Ko je prešlo neurje, sem materi povedala, da smo se to pesmico morali na pa- met naučiti, ona pa se mi je samo opravičila. Mislila sem, kaj mi pomaga opravičilo, ko pa sem že dobila svoje.« Zgovorna jubilantka kar ni mogla prenehati in vsi smo se čudili njenemu dobremu spo- minu. Zelo prisrčno smo se nasmejali, ko nam je pripove- dovala, kako je prvič pohala teletino. POHANA TELETINA »Komaj sem se poročila, si je mož zaželel pohane teletine in me je s svojo prošnjo spra- vil v pravo zadrego, ker ni- sem znala ne kuhati, še manj pa peči. Šla sva v mesto, kupi- la meso, mož se je napotil v službo, jaz pa domov, da na- pravim zrezke. Vzela sem iaj- ca, »melo«, drobtine, ter vse skupaj zmešala in to potem mazala na teletino — pa se ni hotelo oprijeti mesa. Ko je prišel mož domov, se je smejal. Drugi dan je prišla k meni njegova mama, ki pa je bila odlična »kiiharca« in mi povedala, kako se jed pri- pravi in naslednjo nedeljo sva imela že odlične zrezke.« Stoletna ženica je bila samo enkrat pri zdravniku, ko ji je bilo devetinosemdeset let. Se in še nam je pripovedovala, saj je morala toliko prestati. Ko nam je govorila o izgubi svojega prvega sina, ki je pa- del točno na svoj petnajsti rojstni dan z zvonika, so se njene oči orosile. Tega je ime- la najrajši. Po njegovi smrti je mislila, da je bo konec, vendar je z dobro voljo pre- bredla vse in tako tudi doča- kala svoj stoti rojstni dan, čemur sama skoraj ne verja- me. Povprašali smo jo, katerih veselih trenutkov se najbolj spominja. »Najlepši trenutki so bili zame sveti večeri, bo- žič in povratek moža, ki je delal po terenih.« Ko jo je predsednik vprašal, kaj ji je pomagalo, da je doži- vela tako visoko starost, se je zasmejala in rekla, da ji je pomagalo predvsem trdo delo in dobra volja. Poudarjam, če bi se še enkrat rodila, bi žele- la delati samo na polju, ker je to najlepše. Obisk smo končali z vpra- šanjem, kaj si še želi. Rekla je, da bi rada dočakala nape- ljavo vodovoda. Lani so dela- li asfalt, zdaj ga imajo. Nade- ja se, da bo tudi to dočakala. Že smo se hoteli posloviti, ko nas je postregla vesela babica in prababica ter rekla, da ne sme pozabiti povedati, da je zamenjala štiri vlade in ji je najlepše zdaj, ko imamo naše- ga »Jožeka« za predsednika. Ob slovesu nas je prisrčno pozdravila, mi smo ji pa zaže- leli, da bi jo našli tudi nasled- nje leto še vedno polno dobre- ga zdravja in razpoloženja. kf Tega dne niso pokale puške Zadnjo letošnjo nedeljo je lovska družina Ptuj organizi- rala v svojem lovišču na des- nem bregu Drave, na poljih pri Lancovi vasi in v Po- ijrežju, kjer ima nekakšen rezervat, lov živih zajcev. Tega dne se lovci že zgodaj zjutraj zberejo na Tumišču. kamor pridejo brez pušk, ki pa jih zamenjajo posebne mreže, v katere se potem zaj- ci pri lovu ujamejo oziroma vanje zapletejo ter jih tako lovci oziroma mrežarji žive polovijo. Proti večeru sem prisostvo- val temu nenavadnemu lovu ter se pogovarjal z Mirkom Korošcem, predsednikom lov- ske družine Ptuj. Med dru- gim sem zvedel, da šteje ptuj- ska lovska družina 32 izku- šenih lovcev. Opazoval sem, kako se zajec boji ujetništva, ki je sicer samo začasno ter se poskuša še z zadnjimi moč- mi rešiti iz nastavljene mre- že, v katero se zaplete pri svo- jem begu pred gonjači, ki ga spodijo iz njegovega skriva- lišča. V času mojega obiska se je eden zajec uspel osvobo- diti se mreže ter je skozi ko- lono gonjačev odšel v bližnji gozd, v svobodo. Ker je vreme bilo bolj sla- bo ter neprimerno za lov na žive zajce, je bil tega dne bolj slab plen. Ulovili so ne- kaj nad 50 zajcev, ki jih bo- do prodali lovski zvezi v Po- stojno, ki bo tako osvežila svoja lovišča. Korošec je med. drugim tudi povedal, da je tudi lovska družina Ptuj v lanskem letu uvozila iz Ce- hoslovaške nekaj zajcev. Ta- ko si pač lovske družine iz- menjujejo med seboj divjad ter s tem poskrbijo za osve- žitev krvi divjadi v svojih loviščih. Zajci, ki so jih uvozili, pa niso bili poceni, ker jih je bilo treba plačati v devizah in sicer po 20 dolarjev oziro- ma skupaj s stroški prevoza kar 270,00 dinarjev za ko- mad. Te. ki so jih to nedeljo nalovili, bodo prodali po 180 dinarjev. Torej plemenska divjad ni preveč poceni. Sre- ča pri tem je, da se zajci ze- lo hitro množijo, če jih zima ali kakšne bolezni pa tudi divji lovci ne razredčijo pre- več. Kot sem zvedel, so ne- kim takšnim mrhovinarjem že na sledi. Slej ko prej, se bodo tudi oni ujeli v past. Bližala se je noč in lov je bil končan. Čeprav so se lov- ci krepčali s kačjo, slino,-so vendar bili zvečer že kar po- šteno premraženi. Prav tako pa tudi vsi tisti mladi fant- je, ki so lovcem pomagali kot goniči, ki so prav tako do- bili od časa do časa skodeli- co vročega čaja, ki jih je mal- ce ogrel in ob zaključku so prejeli tudi plačilo po 10 di- narjev. Lovci pa so naložili zaboje z ulovljenimi živimi zajci, v katerih je zajce že čakala zajetrta večerja, ki je. v narav: prav gotovo ne bi dobili, na tovornjak, ki jih je odpeljal v varstvo in pozne- je lovcem na kraško lovsko območje, kjer bodo že spo- mladi prihodnjega leta na- prej poskrbeli za številni raz- plod. Cene prehranbenim artiklom ZELENJAVA: krompir 1,00; čebula 2,60; rdeča pesa 2,00; solata 5,00; ohrovt 2,40; ze- lje 1,80; fižol 6,50; česen 10,00; kislo zelje 3,00; SADJE: jabolka 1,60 do 3,00; hruške 4,00; grozdje 4,80 do 5,40; mandarine 6,00; banane 5.45; oranže 5,00; li- mone 4.90; OSTALI PREHRAMBNI ARTIKLI: pšenica 1,50: ko- ruza 1,40; ajdova kaša 7,00; prosena kaša 3,40; ječmena kaša 2,20; jajčka 0,75 do 0,85, SIGMA, PTUJ Kovinske in gumijeve izdelke naročajte pri nas. Servis motornih vozil vam je vedno na razpolago. VSEM OBČANOM ŽELIMO SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1971! INTES. Ptuj pekarna Vinko Reš, Kruh in pecivo iz našega obrata govori o našem prizadevanju za kvaliteto. VSEM OBČANOM ŽELIMO V NOVEM LETU 1971 MNOGO SREČE IN VSESTRANSKIH USPEHOV! Obveščamo potrošnike kurilnega olja, da prodajamo tega tudi na bencinskem servisu v Ptuju pri parku. QB TEJ PRILOŽNOSTI ŽELIMO VSEM OBČANOM MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1971! Petrot Ljubljana, poslovna enota Ptuj EXPORT — IMPORT — EN GR OS — EN DETAIL s poslovnimi enotami v: Mariboru Poljčanah Dravogradu Prevaljah Šentilju Ormožu Grad Štatenberg vam nudi celotno oskrbo s prehrambenim blagom in blagom dnevne rabe v svojih grosističnih skladiščih in v prodajalnah sirom Slovenije Hrvaške. Na željo vas bodo obiskovali naši trgovski predstavniki. STR A g 12 TEDNIK — ČETRTEK, 31. decembra 1970 Šola lil teiovadnica pod streho Pred kratkim so delavci •gradbenega podjetja Drava iz Ptuja spravili novo šolo in telovadnico v Podhlehniiku pod streho. Cez zimo bodo lahko opravljali notranja de- la in kot obljubljajo, bo lah- ko nova šola že maja prihod- nje leto sprejela učence. To pa je že tudi zadnji čas, kaj- ti skoraj devetdeset let sta- ra podlehniška šola se vztraj- no pogreza . .. Razumljivo je. da učenci skupaj z njihovimi učitelji komaj čakajo, da se bodo za vedno poslovili od stare šole. za katero se jim prav gotovo ne bo utrnila nobena solza. V novi šoli bo prostora za 500 učencev. Kot je znano, bo nova šola veljala skupaj z vodovodom, za katerega bo še posebej prispevala 400.000 dinarjev, okrog 6,5 milijona dinarjev. To je ena prvih šol v ptuj- ski občini, pri kateri bodo zgradili takoj tudi telovad- nico, kar pomeni, da smo to- rej dočakali začetek konca prakse v gradnji šol brez te- lovadnic, ko so generacije u- čercev končale osemletko, ne da bi dočakale otvoritev šol- ske telovadnice. To pa bo tu- di prva povsem nova šola, ki jo bodo zgradili po vojni v Halozah ter ena velikih pri- dobitev za mladi haloški rod. fh Sola v gradnji, tik preden je zapadel sneg TUDI ZAPUŠČENE . .. Oni dan smo povsem slu- čajno naleteli na bistriškega meščana Avgusta Coža in beseda je dala besedo. Pa smo z besedičenjem priroma- li tudi na področja, kjer po- gosto (ne)upravljajo drugi. Spregovorili smo torej o razvitih in nerazvitih abči- nah, tu pa se je občan Což odkašljal in takole razpredel misli: »Veste, ko so grupira- li občine na razvite in ne- razvite, so pravzaprav nare- dili neodpustljivo napako, ker niso ustanovili tudi ka- tegorije »ZAPUŠČENE OB- ČINE«, kajti potem bi bistri- ška prav gotovo našla svoje .mesio^.M*_____________- ............. ZGOREL JIIVI JE DOM Ne vem, kaj je požar. Ni- koli še nisem videla, kako go- ri. To mora biti hudo, ko brez moči gledaš, kako gori hiša, še huje, če gori dom. Opisala bom požar, o kate- rem mi je pripovedovala ba- bica. Bil je vroč poletni dan. Dežja že dolgo n: bilo. Vsi so bili na polju ali po svojih o- pravkih. Tudi babičina sose- da sta bila na bližnji njivi. Bila sta revna, zato sta rada delala. Z njima je bil 6-letni sinek. Želi so za bogatega go- spoda, ki je imel tu s vole po- sestvo. Doma so pustili majh- no hčerko Nežiko. Ležala je še v košarici. Pridno sta delala, da bi čimveč zaslužila. Niti slutila nista, kaj se doma dogaja. Od opoldanskega kosila je o- stala na ognjišču žerjavica. Le-ta je padla na tla, na cu- njo. Ta je pričela tleti in po- časi zgorela. Ogenj se je širil vedno dalje. Ker je bila hiši- ca lesena, streha pa slamna- ta, se je ogenj še hitreje ši- ril. Ognjeni zublji so se bli- žali Nežikini košarici, v ka- teri je mirno spala. Tedaj je njen bratec, ki je bil s starši na polju, povlekel mamo za krilo in ji pokazal žareče nebo nad njihovo hi- šo. Mati ie od strahu obsta- la. Opazila je, da skozi okna šviga plamen. Z zadnjimi močmi se je zagnala proti do- mu, za njo še sin in oče. Ko so prispeli do hiše, je bilo že vse v ognju. Mati se je zrušila na tla. Zdaj je bi- lo okrog hiše že polno ljudi. Neki fant se je opogumil in skočil v gorečo hišo pa ma- lo Nežiko. Ko jo je rešil, so začeli gasiti. Drugi dan so bile tam sa- mo zoglenele ruševine. Ko so Nežiko ozdravili, so odšli iskat drugi dom. kajti za novega niso imeli denar- ja. Kaj bi bilo. če ne bi pra- vočasno opazili požara? U- boga Nežika bi zgorela. Ko je babica končala pri- povedovanje, so ji po licih polzele solze. Hudo ji je bilo ob žalostnem spominu. Želim si, da nikoli ne bi gorelo. Dragica Mere, III. a raz. Osn. šola »Ivana Spolenjaka« Ptuj KOLINE Koline so kmečki praznik. Imamo ga enkrat na leto. Povezan je s številnimi obi- čaji. Na nekaterih kmetijah se ob tej priložnosti oblečejo otroci v pustne šeme, se ša-, lijo in pojejo. Tudi pri nas imamo vsako leto koline. Te- ga dne se otroci najbolj ve- selimo. Preden je sonce pogledalo izza Maclja in osvetlilo Re- senik, so prišli mesarji. Naj- prej so zajtrkovali, nato pa so šli v hlev po prašiča. Ker niso bili dovolj previdni, jim je debeluhar ušel. Stekli sb za njim. Nato so ga do mrt- vega zaklali. Koline so opra- vili v posebnem prostoru. Ko so končali z delom, so šli ve- čerjat. Povabili smo znance in prijatelje in ta večer je bil poln pesmi. šal. smeha in veselja. Ida Ber, -7. raz. osn. šole v Zetalah NEVARNA POT Čeprav je minilo že mnogo let, odkar so utihnili pri nas zadnji streli, so spomini na težka vojna^ leta ostali. Moj stric se živo spominja časov, ko je kot majhen deček več- krat pomagal partizanom. O neki posebno nevarni poti pripoveduje: »Nemci gredo«, smo slišali glasove s ceste. »Tanke ima- jo in avtomobile,« je dodala neka ženska, vsa zbegana in zaskrbljena. »Janez, bi ti hotel iti po-f vedat Kovačevim, naj se na- ši umaknejo?« mi je rekla so- sedova teta ter me prijela za ramo. »Naj se kam stkrije- jo,« je dostavila. Obljubil sem, da bom šel, čeprav me je bilo strah Nemcev. Odpravil sem se na pot. O- prezno sem hodil po cesti in rezal šibe, ki so bile ob ce- sti. Večkrat sem stekel, kot da bi me kdo podil. Skoz: go- ščavo grede sem slišal, kako je nekdo zavpil: »Halt!« V strahu sem obstal kot pribit. Vame je bila naperjena br- zostrelka, ki jo ie držal ve- lik Nemec. Ko je videl, da nisem par.^ tizan, je povesil orožje ter me začel vpraševati, kje sem bil in kam sem namenjen. Delal sem se nevednega. »Tam sem doma,« sem poka- zal z roko. Končno me je iz- pustil, da som lahko, ves o- topel od strahu, nadailjeval svojo pot. Pri Kovačevih Nemcev še ni bilo. partizani pa tudi še niso vedeli, da so Nemci ta- ko blizu. Hitro so se neopaz- no umaknili. Ne dolgo za tem pa so še Nemci povpraševali po partizanih. Ko so odšli sem se po drugi poti vrnil domov. Doma niso vedeli, kam sem odšel in so bili v skrbeh. Ve- seli so bili, ko sem jim po- vedal, kako sem rešil parti- zane. Tako je končal stric svojo pripoved. Sonja Petršič. 8. raz. osn. šole Dornava Priporočamo naša zaščitena vina za praznične dni: Rimljan anno 69. Laški rizlinj? Beli burgundec Pater kletar Želimo v.sem potrošnikom naših vin srečno novo leto 1971! Kmetijski kombinat Ptuj, obrat kletarstvo Slovenske gorice Ptuj GiADBENO PODJETJE nOGRAD« ORMOŽ žcH vsem poslovnim partnerjem in občanom občine Ormož srečno in uspehov polno N O V O L K T O 1971 in priporoča svoje storitve: — visoke in nizke gradnje — strojno ključavničarstvo in kleparstvo ter elektromehanična dela — izdelovanje vseh vrst podov — razpolagamo s kvalitetnimi lastnimi opečnimi izdelki — prodajamo pa tudi ves ostali gradbenoobrt- niški material. SE PRIPOROČAMO! Gostinsko podjetje HALOŠKI BISER, Ptuj z obrati vabi občane na obi.sk svojih lokalov ter jim zagotavlja najkvalitetnejšo postrežbo z izbra- nimi jedili in pijačami. VSEM OBČANOM ŽELI V NOVEM LETU 1971 MNOGO SREČE IN VSESTRANSKIH USPEHOV! STANOVANJSKO - KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ želi v.sem občanom in poslovnim partnerjem srečno NOVO LETO 1971 in želi v prihodnjem letu še tesnejše sodelovanje, obenem pa piiporoča svoje storitve gradbene, kovinske, stanovanjske in komunalne enote. Tednik, TEDNIK — ČETRTEK, 31. decembra 1970 STRAN 13 Proslava ob dnevu JLA v Kidričevem v petek, 18. decembra 1970, je bila v veliki dvorani TGA v restavraciji Kidričevo sve- čana proslava ob dnevu JLA, ki jo je pripravila organiza- cija zveze združenj rezervnih oficirjev in podoficirjev Ki- dričevo v stiku s ptujsko garnizijo, ki je tudi sodelo- vala z nekaterimi točkami v programu. Med ZROP Ki- dričevo ter ptujsko garnizijo JLA obstajajo že dolgoletni prisrčni stiki, ki so iz leta v leto pristnejši in močnejši, kar daje pozitivne rezultate. Program je pripravila osnov- na šola Kidričevo, godba na pihala tovarniškega * zbora sindikata TGA, pevski zbor DPD »Svobode« Kidričevo, TVD Partizan Kidričevo ter ptujska garnizija JLA. Bil je resnično odlično pripravljen in še lepše izveden. Nastopa- joči so se vrstili na odru 'v lepo pripravljeni dvorani ter s svojimi točkami ogrevali sicer bolj maloštevilne stano- valce naselja v dvorani, ki bi morala biti ob takih pro- slavah res ogreta kot je tre- ba. Govor o pomenu JLA je imel predstavnik ptujske garnizije, ki je lepo orisal zgodovinsko pot naše arma- de ter njeno današnjo vlogo skupaj z vsemi ostalimi or- ganizacijami v pripravah na vsesplošni ljudski odpor. Po kulturnem programu je bila na sporedu prosta zabava, vendar je udeležba bila slaba. M. F. Priprave na silvestrovanje v Kidričevem v teh dneh je slišati mno- ga vprašanja, predvsem med znanci in prijatelji, kam na silvestrovanje? Vsekakor se že mnoga društva ter organi- zacije pripravljajo na to, da bi pripravile čim boljšo in čim bolj. veselo, ter kar je najbolj važno, ceneno silve- strovanje. Tudi v Kidričevem so te priprave v teku, saj Delavsko prosvetno društvo »SVOBODA« pripravlja vse potrebno, da bi v Kidričevem tudi letos bilo zares veselo silvestrovanje, na katerega že sedaj vabijo prebivalce naselja Kidričevo, Kungota in Njiverce, kot tudi občane. Pripravljalni odbor, ki ima precej dela, je že razposlal obvestila vsem članom kolek- tiva TGA, da prirejajo sil- vestrovanje v vseh prostorih restavracije, in sicer kar dva dni. Na silvestrovo, 31. de- cembra 1970, s pričetkom ob 20. uri ter naslednji dan, 1. januarja 1971, s pričetkom ob 16. uri. Rezervacija z me- nujem bo stala na dan 31. december v veliki dvorani TGA 45 in 50 dinarjev — se- veda odvisno od menuja; v ostalih prostorih restavraci- je pa 35 do 40 dinarjev, prav tako odvisno od menuja. Na- slednji dan, 1. januarja 1971, pa bo rezervacija v dvorani 15 din, v vseh ostalih prosto- rih pa 10 dinarjev. Za vse, ki bi želeli silvestrovati v ve- liki, prelepi in preurejeni dvorani TGA v restavraciji in ostalih prostorih, naj po- vemo, da bodo preostale re- zervacije v prodaji v resta- vraciji, kolikor jih seveda ne bodo že prej v celoti rezervi- rali člani kolektiva TGA. Upajmo, da se bodo na silve- strovo lahko veselili mnogi znanci, prijatelji in sosedje v lepem, privlačnem okolju preurejene dvorane TGA, ki bo za ta zadnji dan v letoš- njem letu kazala še bolj pri- srčen in privlačen videz, kot je to sicer ob drugih prire- ditvah, saj je konec leta za- res le enkrat na leto. mf.- V PTUJSKI OBČINI Se krepitev otroškega varstva Na področju otroškega var- stva ptujske občine bomo tu- di v prihodnjem letu utrje- vali osnovno usmeritev, ki je bila začrtana ob sprejetju zakona o skupnosti otroške- ga varstva. Zato se bo po- trebno v prihodnosti osre- dotočiti na razvoj tistih ob- lik otroškega varstva, ki za- jemajo največ otrok ter op- timalno prispevajo k teles- nemu in duševnemu razvoju otroka ter upoštevajo tudi stopnjo zaposlenost: ženske- ga prebivalstva. Temu namenu služijo tudi najnovejši predlogi republi- ških organov za povečanje otroškega dodatka v prihod- njem letu, ki bo mesečno znašalo za enega otroka 70 dinarjev, za vsakega nasled- njega pa 95 dinarjev, in zvi- šanje denarne pomoči za o- premo novorojenega otroka, ki bo znašala 250 dinarjev. Republika bo v prihodnje obdržala le sredstva, k: so potrebna za financiranje de- narnih dajatev in za pospe- ševanje vzgojno-varstvene dejavnosti na manj razvitih območjih. Vse drugo pa bo prepustila občinam, ki so no- silke otroškega varstva. Sklad otroškega varstva občine Ptuj je v letu 1970 realiziral 1,500.000 dinarjev dohodkov, ki jih je delno uporabil za kritje material- nih stroškov varstva otrok, katerih starši ne zmorejo oskrbnine, večji del sredstev pa je namenil gradnji otro- škega vrtca v Ptuju. V letu 1971 bo imel sklad otroškega varstva na razpo- lago okoli 1.800.000 dinarjev, kar je 22 odstotkov več kot letos. Ta sredstva bodo za- gotovljena z uvedbo občin-' ske stopnje prispevka iz o- sebnega dohodka iz delovne- ga razmerja v višini 0,4 od- stotka in z izpolnitvijo ob- veznosti krajevne skupnosti Ptuj, ki je ob uvedbi krajev- nega samoprispevka določi- la v ta namen 300.000 dinar- jev. Uvedba občinske stop- nje prispevka za otroško var- stvo utemeljena in v skladu s priporočilom republiškega izvršnega sveta, ki je pred- videl ustrezno znižanje to- vrstne republiške prispevne stopnje. Pri trošenju sredstev otro- škega varstva bo treba v le- tu 1971 še bolj poudariti prednost izdatkom za grad- njo in ureditev vzgojno var- stvenih ustanov za predšol- ske otroke. Zbor sindikata prometa in zvez v sredo, 23. decembra, je bil v dvorani delavskega kluba »Franc Kramberger« v Ptuju izredni občni zbor sin- dikata delavcev prometa in zvez ptujske in ormoške ob- čine. Občni zbor je kritično oce- nil dveletno delo sindikata, sprejel program nalog za bo- doče obdobje in pravila o notranji organizaciji in de- lovanju medobčinskega od- bora sindikata delavcev v prometu in zvezah ptujske in ormoške občine. V nov: medobčinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez so izvoljeni: Anica Di Monte iz nadzorstva prog. Ormož; Ivan Drozdek iz že-^ lezniške postaje Ptuj; Ivan Gajzer in Konrad Horvat iz Agrotransporta Ptuj; Ignac Gole in Ivan Matjašič iz cestnega podjetja Mariborj delovna enota Ptuj; Herman Ivanuša iz železniške postaje Ormož; ,ože IZukovičič iz že- lezniške postaje Središče; Ciril Mohorko in Stane Pred- Ciril Mohorko in Stane Pre- dovnik iz delovne enote PTT Ptuj; Stanko Rajh iz avto- busnega podjetja Maribor, delovna enota Ptuj; J^ranc Savec iz železniši-ce postaje Kidričevo; Ivan Šic in Peter Vrtič iz podjetja za poprav- ljanje voz, Ptuj, in Franc Vauda iz nadzorstva prog Ptuj. Za predsednika med- občinskega odbora sindikata je bil izvoljen Stane PRE- DOVNIK iz delovne enote PTT Ptuj, za tajnika pa Ivan ŠIC iz podjetja za po- pravljanje voz Ptuj. F. B. Planika je podala roko Koloniolam Na pragu novega leta ne končno prišlo do že zdavnaj napovedanega referenduma, na katerem bi se naj bistri- ški trgovci odločili, ali so za priključitev k Veletrgovini Koloniale. Referendum je bil v ponedeljek, rezultat pa je tak, da so Bistričani podali roko Mariborčanom. Odločati je imelo pravico 160 članov delovnega kolekti- va trgovskega podiet i a Pla- nika, referenduma oa se jih je udeležilo 159 Za priklju- čitev je glasovalo 113 članov kolektiva, 45 jih je bilo pro- ti, en glasovalni listič pa je bil neveljaven. Bistričani bo- do po priključitvi obdržali vso samostoinost in tudi ime. Komisija je ob koncu rehendunia ugotovila, da so bistriški trgovci za priključitev SMRTNA NESREČA PRI PADCU v sredo, 23. decembra, se je smrtno ponesrečil Alojz Hrga iz Podvinc 129, upoko- jen progovni delavec. Ko je šel po seno na pod- strešje gospodarskega po- slopja, da bi pokladal živini, mu je na lestvi spodrsnilo in padel je 2,5 metra globoko in z glavo udaril po kolesu voza. Dobil je poškodbe na desnem sencu in na kraju nesreče podlegel. -FK- imrtK SSLbšI, kotlarstvo, Ptuj Izdelujem najkvalitetnejše kotlarske jzdclke. Prepričajte se! VSEM OBČANOM ŽELIM SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1971? zdravstveni DOI^, PTUJ ŽELI VSEM OBCANOM SRECNO IN USPEMOV POLNO NOVO LETO 1971! Obrtno podjetje »PEKARNA ti ORMOŽ ŽELI VSEM KOLEKTIVOM IN POTROŠNIKOM SRECNO IN USPEHA POLNO novo leto 1971 IN PRIPOROČA SVOJE PROIZVODE. STRA!« 14 TEDNIK — ČETRTEK. 31. decembra 197« Količek la gospodinje Svetuje Slavlto Furman JEDILNIK ZA SEDEM DNI: PONEDELJEK: KOSILO: minjon juha z jajcem, korenček s smetano, fižolov pire, ocvrta jabolka; VEČERJA: skuta z jabol- kami, čaj; (sadno-zelenjavni menu); TOREK: KOSILO: pasta fižol, ja- bolčni zavitek, kislo mleko; VEČERJA: milanski špage- ti, solata; SREDA: KOSILO: argo juha, na- ravni zrezek, dušen riž, so- lata, kava; ' VECERJA: krompirjeva so- lata, mleko; ČETRTEK: KOSILO: vampi po trža- ško, polenta, solata; VEČERJA: ovseni kosmiči, kakao; PETEK: KOSILO: krompirjeva pire juha. palačinke, kompot; VEČERJA: žolica v solati, čaj; SOBOTA: KOSILO: segedin golaž, za- beljeni krompir, ocvrte mi- ške; VEČERJA: liptavski sir, vinski čaj; NEDELJA: KOSILO: juha iz svinji- ne z ribano kašo, kuhana svi- njina, pečen krompir, sola- ta, puding; VEČERJA: debrecinka z gorčico, kava. NEKAJ NAPOTKOV: OCVRTA JABOLKA Jabolka olupimo in izreže- mo sredino, nato jih nareže- mo na 1 cm debele kolobar- je. Dovaliamo v testu in v zmerno vročem olju ocvremo. Ocvrte posujemo s sladkor- jem. Testo iz piva: 2 jajci, malo sladkorja, malo soli, malo piva. 5 žlic moke dobro premešati. PASTA FIZOL Namočen fižol kuhamo, do- damo suho meso, na drobno sesekljano jušno zelenjavo, lovor. Ko je to kuhano, do- damo makarone.-- Ko so ku- hani, dodamo prežganje, mezgo ■ in papriko, oki.samo (lahko z vinom) in po potre- bi dosolimo. MILANSKI Špageti Ne preveč kuhane špagete odcedimo in operemo v vro- či vodi, polijemo jih z mi- lansko omako in posipamo s parmezanom. Milanska omaka: drobno nasekljano čebulo zarumeni- mo, dodamo na drobno na- sekljan česen, na kocke na- rezano meso, malo dušimo. dodamo paradižnikovo mez- go, grah, zali jemo z juho. VAMPI PO TRZASKO Kuhane vampe narežemo na drobne rezine. Na maščobi pražimo slanino, drobtine in na drobno narezano čebulo. Dodamo paradižnikovo mez- go in vampe dobro popra- žimo in zalijemo z juho. Do- damo majaron. lovor, peter- šilj, zdrobljen poper, sol, pa- priko in po potrebi okisamo. Biti mora dovolj gosto. Po- tresem© z parmezanom. OCVRTE MISKE Iz finega kvašenega testa oblikujemo z žlico miške in jih ocvrefno v maščobi. Ocvr- te posujemo s sladkorjem. Testo: četrt kg moke. četrt margarine, en pecilni. 2.5 dkg kvasa, sol, 1 del mleka; dobro zamesimo. pustimo vzhajati. ZOLICA V vodi kuhamo meso z gla- ve, nogic, dodamo sol, poper, lovor, kis, česen, čebulo. Ku- hamo zelo dolgo. Kuhano po- stavimo na hladno. Se NASVET: Meso, ki smo ga dobili s klanjem domače živali, pu- stimo, da se ohladi in uleži najmanj 24 ur, nato ga pri- pravljamo naprej. Vsem gospodinjam želimo srečno novo leto ter mnogo uspehov v kuhinji! NESREČA NE POČIVA ZADNJE DNI SO SE ZDRAVILI ALI SE SE ZDRAVIJO V PTUJ- SKI BOLNIŠNICI NASLEDNJI PONESREČENCI: Neža Lah, Placar 35, za- radi lažje poškodbe; Marija Bezjak, Stojnci 122, ima majhno poškodbo; Maks La- zar, Zlatoličje 22, lažje po- škodovan; Anton Kraj nc. Ve- liki Okič 42, zaradi lažje po- škodbe; Frančiška Šek, Kaj- žar 36, zaradi težje opekline; Janko Gomiljšek, Podvinci 97, zaradi lažje poškodbe; Branko Rodošek. Podlože 52. zaradi lažje telesne poškod- be; Marjeta Vilčnik. Prerad 22, zaradi lažje poškodbe; Ana Krajgar, Muretinci 11, zaradi lažje poškodbe; Stan- ko Arbajter, Cirkulane 8, za- radi lažje poškodbe; Franc Kovačič, Petrijanec 73, zara- di lažje poškodbe, Franc Zorko, Desternik 12, zaradi lažje poškodbe; Helena Zga- njar, Godeninci 48, zaradi lažje poškodbe; Danilo Tan- zej, Zamušani 14. zaradi laž- je poškodbe; Rudolf Simonič, Mihajlekov jarek, zaradi laž- je poškodbe; Turkan Hida- jed. ZRN Turčija, zaradi lažje poškodbe. Marija Ver- šič. Bukovci 85. zaradi lažje poškodbe; Terezija Belci. Hermane! 32, zaradi lažje poškodbe; Josip Furjan, Sel- ci 63, zaradi lažje poškodbe. Ivan Kukovec, Lešnica 8. za- radi lažje telesne poškodbe: radi lažje telesne poškodbe pri prometni nesreči; Jože Zemljarič, Spuhlja 93a. zara- di lažje telesne poškodbe pri prom. nesreči; Ivan Dukarič. Cvetlin 38. zar