St 8. V Gorici, v soboto dne 19. januvarja 1907. Tečaj XXXVII. Iibaja trikrat na teden, in sicer v /orek, Četrtek •» soboto ob *¦ «ri r »poldne ter st«*e po poŠti pitjenisna ali v Gorici na dom poSiljanal Posamične Številke stanejo 10 vin. SOČA" imn. naslednjo, izredne priloge: Ob no-ein mu »Kažipot po GofiSkSm in «radlifia«5keii^^i«r laiipot P» Ijubljani in kranjskih mestih", daljo dvakrat v let« ..Vozni red železnic, parnikov in postnih rte?" &* mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". ¦ « Vaiounino sprejema upravnifitvo v Gosposki ulici • J 7 !• nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabrsček. Ha naroČila brez doposlane naročnine m. ne, ozljamo. Oglasi in poslanice se: računijo po Petit-vrstah fic tiskano 1-krat 16 v, 2-krat U v,. 3-krat 12 v vsaka ia Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -«! Keklanie in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za .Hiko i" vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospo ~. Vi ulici 3t. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom je mogoč? govoriti vsak daji od 8. do 12. dopoludne ter od P. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I, nadstr. na levo v tiskarni. Narodnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poJiljajo le n r e dni i t v o. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva,". naj se pošiljajo le upravhiStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gkL 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v. Nunski ul., Ter. Leban na tckalisču .los Verdi, Peter Krabelj v Kapucinski ulici, L Bajt v po-kopnlišcnt ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakami Lavrončifi na trgu della Casorma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon št. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Reorganizacija narodno-napredne slranke" na Goriškem. VI. Iz zadnjega članka je razvidno, da bo stik med središčem in deželo, kakor ga vstvarja reorganizujoča se narodno-napredna stranka, jako dale-kosežnega pomena. Napravlja Se vez med ljudstvom in politiki, ki imajo nastopati v imenu stranke, in vez gre tudi do poslancev. Poslanec bo imel za seboj izvrševalni odbor, ta pa stoji v stalni dotiki z okrajnimi in krajnimi odbori. Tako je zvezana dežela s središčem in s poslanci. Tako bomo delovali skupno, stalno, premišljeno, po dobrih informacijah, tako razpletemo po celi Goriški veliko politično, gospodarsko, prosvetno delo. Po tej poti bodo poslanci, kateri bodo izvoljeni od strani naprednjakov, kar najbolje poučeni o vseh težnjah, potrebah in zahtevah našega ljudstva, tako bodo mnogo lažje nego doslej delovali v splošno korist goriških Slovencev. In dolžni bodo, dati račun o svojem delovanju. Vsi odbori in poslanci bodo vedno na delu. Kakorhitro se pojavi kaj, kar zadeva živo Slovence, pa je nevarnost tu, da se ukrene kaj proti nam, bo na dolu izvrševalni odbor in poslanci. Vlada ukrepa sedaj proti nam, kar hoče, v glavnem radi tega, ker ni takega političnega dela med Slovenci, da bi segalo vedno do tje, odkoder sena nas valijo krivice, ko pričakujemo edinole pravico. Pri nas se včasih ugiba: kaj poreče vlada? Kaj stori vlada? Potrebnih korakov od slovenske strani pa ni. Nočemo reči s tem, da se doslej sploh ni delalo tako; se je že delalo tuintam, ali premalo, ne vedno, rodno, funpak najrajši šele takrat, ko je hotela vlada po manjših udarcih priti nad nas z velikim udarcem, ki naj bi prav pošteno zadel te tako nespametno udane Slovence. Takega rednega političnega dela nam Slovencem sploh manjka. Za-tegadel pa živijo ob državnih denarjih z večine le drugi narodi, radi tega ne vidimo v visokih službah nobenega Slovenca. Mi le plačujemo, uživajo pa drugi. Da neha tako grdo izkoriščanje Slovencev, v to nam potreba dobro organizovanih strank z dobrimi voditelji in z dobrimi poslanci; potrebujemo energičnih nastopov, brez vsakega strahu ; vstrajnega truda, železne volje; potrebujemo pravih ljudskih zastopnikov. — Med nami kričijo klerikalci, da so oni edini pravi ljudski zastopniki, da oni se borijo za ljudstvo v paila-mentu in okoli ministrov itd. Ali to ni res, da bi se borili za ljudstvo. Res leta n. pr. Šusteršič po Dunaju in se šopiri po zborničnih prostorih, ali išče le samega sebe. Klerikalci so najgrši koristolovci in egoisti, ljudstvu le lažejo. Vedno in dosledno pa so klerikalni poslanci orodje vlade. Dajo so podkupiti, za kos »žlindre« so najver-nejši vladni hlapci. Ti, ljudstvo, pa veruj, da so tvoji nesebični zastopniki! Delajo na svojo roko in za svoje koristi prav radi tega, ker niso vezani na ljudstvo. Klerikalni poslanec je gospod, katerega sme kmet samo proslavljati ter mu klicati »živio« ; Bog ne daj, da bi gospoda poslanca, katerega je bil priporočil gospod nune, kaj pokritiko-val! Smrtni greh zakrivi tak predrznež, in hitro ga začne zmerjati politikujoči duhoven z »liberalcem«, za katerega že kurijo hudiči v peklu peči s posebne vrste žgočimi tvarinami. Tista »ljudska stranka« na Kranjskem ni prava ljudska stranka, ampak je stranka politi-kujočih duhovnov po deželi ter nekaj posvetnjakov v glavnem mestu; kmet je le za to tukaj, da voli. Naša stranka na Goriškem pa je prava ljudska stranka. To spričuje najbolje zadnjič objavljeni organizacijski statut. ,.. Tudi na Štajerskem je prišlo v zadnjem času do take stranke. Rodila jo je nujna potreba. Tudi tam nastala stranka je prava ljudska stranka s stikom med središčem in deželo, stranka, ki že lepo deluje. Njeni državni poslanci in naši morajo delovati le skupno; v to jih vede že program in organizacija stranke. Po novih državnozborskih volitvah vodi k tem poslancem pot tudi druge slovenske poslance, izven kranjskih klerikalcev, s katerimi je nemogoče vsako parlamentarno delo, kakor so to že opetovano dokazali. Brezmejno sovraštvo katoliškega duhovnika. (Dopis). Seveda, zopet iz gor, iz naših tako ne-odpustljivo prizanesljivih gor! Neki župnik, (naj se liki nečistost ne imenuj med nami!), opremil je ubožni list revnemu učencu s sledečim doslovnim dostavkom: »Podpisani župni urad ne potrjuje trditve županstva", (da je namreč oče ubo-žen), ,,v popolnem obsegu, ampak mora izpovedati, da tuk. prebivalstvo prišteva N. N. h. št. x. imenitnim, grozno bogatim ljudem. Hiša, pohištvo, noša, obraz N. N. to pričuje. Če se pomisli, da ima ta človek razun krčme še kovačijo z velikim nakovalom, kladivom, mehom i brusom z vodno silo, se mora reči, da ima ta človek večje zaslužke nego najpremožnejši posestnik. Oe ne zadostuje to pojasnilo, so na razpolago še druga. Datum Župn. pečat. I« I' župnik." Ubožni list prilagamo dopisu, da ga lahko cenjeno uredništvo pomoli pod nos hujskačem okoli »Goiice", katerim „SočaM vedno in vedno le laže. In sedaj si oglejmo v ubožnem listu označenega »bogatina". Po uradnih po- datkih plačuje N. N. 18 vinarjev zemljiškega davka, 3 krone 40 vinarjev hišnega davka ter za kovačijo, gostilno in trafiko skupaj celih 5 kron 28 h. Razun tega je iz uradnih podatkov razvidno, da je na hiši toliko dolgov kolikor premoženja. — ResiniaN.N. »gostilno", toda mislimo si gorsko zakotno vas, oddaljeno od ceste, vas, ki šteje jedva 100 raztresenih bajt, vas, v kateri so štiri gostilne, izmed kojih je označena najmanj obiskovana, pa bomo vedeli takoj, s kakšno gostilno imamo tukaj opraviti. Brez najmanjšega pretiravanja, na podlagi gotovih dejstev lahko trdimo, da se v pretežni večini naših farovžev izpije mnogo več vina, nego so ga iztoči v omenjen; gostilni. Nadalje ima N. N. kovačijo. Kdor količkaj ve, koliko konkurenco delajo tovarniški izdelki domaČim obrtnikom, (v našom slučaju kovaču poljedelskega orodja), mora vedeti obenem, kakšnega truda, kolikega napornega dela rano v jutro in pozno v noč je treba, da ubogi trpin v vsej skromnosti preživi sebe In obilno družino. — Umevno je, da so bile župniku vso te razmere znane, saj pozna tekom nad 20 letnega službovanja v občini to družino do kosti. Ako bi že drugače ne poznal njene revščine, moral bi jo bil videti takrat, ko je moral gospodar te hiše in redruk družine na njegovo (župn.) ovadbo in zahtevo presedeti v zaporu celih šest tednov in to s o d u i j s k i m potom dokazano popolnoma po nedolžnem. Pač je žuj.l dobro vedel, v kolikem pomanjkanju se ahaja uboga žena s 4 majhnimi otroki, vedel je, kako obupuje in blazni, a ta apostol ljubezni se je s sladkim nasmehom na obrazu rogal in norčeval. In pozneje, ko so otroci začel: pohajati šolo, vidimo dovolj jasno, kako je ta brezbožnež ravnal z njimi, tako, da je moral ordinarijat ukazati drugemu sosednemu župniku, naj poučuje te otroke. Ko se je gospodar, oziraje se na to, da ima v mestu sorodnike, odločil, da pošlje enega dečkov v mesto v šolo, hotel mu je župnik na gori omenjeni način zabraniti, da bi bil otrok oproščen šolnine. Na podlagi treznega premisleka izvestnih faktorjev se je sicer župnikov načrt izjalovil, a sedaj hi šele videli, kako je jeza lomila tega božjega na- Dv ajset let pozneje. Nadaljevanje = »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: aBa== ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) Ko je bil maršal Bassompierre na Bastilli, kjer i& ostal celih dvanajst let, in so njegovi tovariši, v svojih 8a&jah o svobodi govorili drug proti drugemu: Jaz odidem, čez toliko in toliko časa; in jaz čez toliko me-secev, tedaj jim je Bassompierre odgovarjal: In jaz, |°spodje, odidem tedaj, ko odide gospod Tremblav. 8 tem je hotel reči, da po kardinalov! smrti Tremblav gotovo izgubi svoje mesto na Bastilli ter zavzame tfassompierre svoje staro mesto na dvoru. Njegovo prerokovanje bi se bilo skoro izpolnilo, toda na čisto drugačen način nego je bil mislil Bassompierre,ker po kardinalov! smrti je o-^to proti Vsakemu pričakovanju vse pri starem : Tremblav- ni odšel nikamor, in tudi Bassompierre bi bil moral skoro ostati. Gospod Tremblav j a bil torej še vedno guverner »astille, ko se mu je predstavil d* Artagnan, da izvrši Ministrovo povelje; sprejel ga je zelo uljuduo, in ker Se i© ravno napravljal k večerji, je povabil d'Arta-gnana, da ostane pri njem. — prav ra^ k« sprejel, pravi d'Artagnan; toda .se ne motim, je zapisano na zavitku pisma »zelo — Da, res je, odgovori Tremblav. Hola, major! naj pride št. 256 dol! Kdor je prišel v Bastillo, ni bil več človek, temveč samo še številka. D' Artagnan je vstrepetal, ko je začul rožljanje ključev; ostal je pa na konju in ni hotel stopiti na tla; gledal je zapahe, omrežena okna in debelo zidov je, ki ga je bil videl doslej samo še od onostran jarkov in ki mu je vzbujalo pred kakimi dvajsetimi leti tak strah. Od znotraj se je oglasil zvonec. — Moram vas zapustiti, pravi Tremblav, kličejo me, da podpišem odhod jetnika. Na svidenje, gospod d' Artagnan! — Vrag naj me vzame, če ti izpolnim to željo, je zamrmral d* Artagnan ter se pri tej kletvici prav ljubeznivo nasmehljal; samo pet minut sem na dvorišču, pa sem že bolan. Le proč, le proč odtod! rajši še vendar umrjem na slami, kar me tudi menda doleti, nego da bi si kot guverner na Bastilli nahranil deset tisoč lir rente. Komaj je končal ta monolog, ko se je prikazal jetnik. Ko ga je d'Artagnan ugledal, se je presenečeno zganil, toda takoj zopet zakril svoje začudenj o Jetnik je stopil v kočijo; ni bilo videti, da bi bil tudi on spoznal d'Artagnan-a. — Gospodje, se fe obrnil d'Artagnan na štiri mušketirje, reklo se mi je, naj strogo pazimo na jetnika; ker pa kočija nima na vratih zapahov, se lise-dem tudi jaz poleg jetnika. Gospod Lillebonne, bodite toliko prijazni in peljite mojega konja za vajeti. — Prav rad, gospod poročnik, je odvrnil Lillebonne. D'Artagnan je skočil s konja, izročil vajeti mušketirju, stopil v kočijo, sedel poleg jetnika ter velel z glasom, ki mu ni bilo anati niti najmanjšega razburjenja : — Do Kraljeve palača, in ne dirjati. Kočija se je začela premikati, in d'Artagnan je porabil temo, ki je vladala pod obokom, ki so šli ravno pod njim ter se oklenil jetnika krog vratu. — Rochefort! je vskliknil, vi ste, vi! Saj se ne motim! — D'Artagnan! se je začudil sedaj Rochefort. — Ah, ubogi moj prijatelj, je nadaljeval d'Artagnan, mislil sem, da ste že mrtvi, ker vas nisem videl že štiri ali pet let. — Pri moji veri, je odvrnil Rochefort, med mrtvim in pokopanim človekom ni velike razlike; jaz sem sedaj pokopan ali vsaj skoro pokopan. — In zaradi kakega zločina ste na Bastilli? — Hočete, da vam povem resnico? — Da. — No, torej! jaz ne vem ničesar. — Kaj mi ne zaupate, Rochefort? — Mojo častno besedo, jaz ne vem1 zakaj to ni mogoče, da bi me imeli tu is vzroka, ki mi ga navajajo. — In kateri vzrok je to? — Kot ponočnega tatu so me zaprli. — Vi, ponočni tat! Rochefort, vi se Šalite? — Razumem. Treba je, da vam to pojasnim, kaj ne ? — Res je. (Dalje pride.) mestnika. Mati tega dečka je bila kmalu po- j tem pri krstu za botro. Po končanem obredu je zaprl cerkev ter v pričo Boga v cerkvi zagrozil ubogi ženi tako-le: »Nisva v Stali ali oštariji, ampak v cerkvi, zato zapomnite si, kaj vam povem: „Vaš sin ne sme dokončati Šole, mora postati baraba, za to stojim jaz dober!1" — Mislimo si mater, slovensko mater, s kolikim upanjem poSlje svojega sina v Šolo, če tudi ve, da si bo morala odtegovati od ust, da za silo preskrbi ljubljenega otroka in v to nadepolno srce ji zasadi peklenski | hudobnež tako neodstranljivo ost! * Morda bo sedaj zopet vik in krik, morda bodo zopet polni predali o brezverskih časnikih in framazonih. Ali kdo je proti veri ? Morda tisti, ki že v največji sili nekoliko podreza kakšnega brezverskega popa, ali oni, ki vsako počenjanje duhovnikov zagovarja kolikor je^ ji»oreV ~p^žnaW U 9 ptujih grehov? O, pač, saj jih zahtevate od drugih. A varovati se jih, tega pa ne znate. Toliko se sklicujete na sv. pismo, a se li ravnate po njem, ko pravi V: „Kdor zagovarja hudobneža, je gnu- j soben pred Bogom!" Ali tudi za Boga ne marajo, celo zapostavljajo ga. Znano je, da se duhovniki vzdigujejo nad Boga in Mater božjo, celo pastirski listi so pisani v takem smislu. Takega mnenja je tudi ta famozni župnik. Mi vemo za njegove besede, kako je zapostavljal samega Boga! Mesto, da bi se takega duhovnika klicalo k odgovoru, ga pustijo na miru, dočim je obsovraženo trpeče, nedolžno ljudstvo. Kes lepo, biti zavoljo krivice preganjan in služiti si nebeSko kraljestvo, a zakaj se duhovniki ne ravnajo po tem? Seve, ukazovati je lažje nego izpolnjevati. Po znanem reku; »Če se stopi v najoddaljnejši fari cerkovniku na prste, zakriči papež v Rimua — se ravnajo tudi naSi duhovniki. Naj se pripeti kateremu izmed njih le majhna, morda le dozdevna krivica, takoj bije plat zvona. Duhoven ne odpusti nikdar več, če bi živel tudi trikrat toliko, kakor pokojni Matuzalem. A to sovraštvo Se ni vse. V zadnjem Času slučaji, v katerih so nesrečneži obsojeni v kazni in zapor radi duhovnikov, niso ravno preredki. Kajpak! Naši duhovniki se pač vestno ravnajo po telesnem dobrem delu usmiljenja: Jetnike reševati! Ali naj vam navedemo še druge slučaje takih telesnih dobrih del? Lačne nasititi: Prej omenjeni župnik imel je v podstrešju na mernike žita, popolnoma pokvarjenega, ker ga sam ni mogel porabiti. Šlo je na gnoj. Nad kg težke kose mesa je u:etal v stranišče, svinjske gnjatijs moral zakopavati, a vedel je dobro, koliko revnih in potrebnih* je v občini, brez najmanjšega usmiljenja je podil prosjake čez prag. Žejne napojiti: Ta odstavek pride morda pozneje na vrsto, kadar enkrat sodnija odloči, kako privoščuje ta blagi župnik svojim faranom požirek vode. Koliko je skrbel ta duhovnik za duševna dobra dela usmiljenja, lahko vidimo iz tega, ako pomislimo, kako je lovil ljudi iz cerkve od maše, kako jim je odrekal sv. zakramente, kako je nekega nagovarjal k prepovedanim dejanjem. Sploh bi bilo treba večmesečnega napornega dela in posebne obširne brošure, ako bi hoteli napisati natančnejši ^Sitndenregister* tega posvečenea, o katerem trdi ljudstvo, da so obesili že mnogo bolj poštenih ljudi, nego je on.. Kristus je rekei: „ Jaz sem krotak in iz srca ponižen". Kaj pa njegovi namestniki? Saj jih poznate! Mnogo je med njimi tudi takih, ki so drugače dobri duhovniki, a navedite nam ga, ki bi bil krotak in iz srca ponižen !! Da, krotak kakor rjoveč lev, ki hodi okrog in gleda, koga bi požrl Ponižni so, se-.ida, tudi vsi. Le poglejmo jih, ko nastopijo svoje mesto. Kolikim je na srcu duševni blagor duhovnjanov in kolikim gre le za dohodke. „Ne skrbite, kaj boste jedli in kaj boste pili..." In Če.župnišče ni podobno majhnemu gradu, takoj sledi izmozgavanje ubogih kmečkih trpinov, ki morajo prebivati po tesnih, zaduhlih luknjah. In kadar je župnišče sezidano, kadar je popravljena cerkev in zapravljeno lepih tisočakov, takrat si gosp. nune naroČi tujega pridigarja, ki mu kadi pod nos in zahteva od izmozganih kmetov/naj padejo pred njim na kolena in mu kličejo „hozana", češ: Glejte, kakšno lepo cerkev imate, kakšen krasen fa-rovž, in to vam je napravil on, on! Prosite zanj in molite, da Bog ustvari zanj posebna nebesa, navadna so zanj premajhna. -— In Kristus? „Le božji sin nima prostora, kamor bi položil svojo glavo!" Ja, ja! Hic Malta, hic salta! DOPISI. j ll zapadnlh Brd. (Odgovor.) — Župnik Uršič se je s svojim »popravljanjem" tako oddaljil od predmeta, da vsak lahko uvidi, kako neprijetna mu je bilo v tej reči polemizirati. — O tem nam pričajo dopisi v „Pr. L". Zopet je govora o Bpufu" na Križadi. Čemu toliko pogrevati to ? Saj je bilo vendar dobro pojasnjeno v „SočiB, Bolje bi storil, da bi bil šel I plačat svoj „puf" prej, nego ga je. Nadalje se umiva: „Stara resnica je, da se drugim J najrajši podtika to, česar je kdo sam poln." Seveda se hoče s tem vzdigniti do pristnega abstinenta. V Št. A. vedo povedati, da, kadar pride tje v kako gostilno, premika kvartinčke po mizi. Taki naj tozadevno lepo molči, — Dalje izprašuje o žrtvovanju v narodne namene. Jako neumestno bi bila, da bi se tukaj javno naštevalo, kaj se je dalo v narodne namene. Jasnim čelom se lahko trdi, da po razmerah gotovo več kot on. j »Zavijanje moštac" ne .lača „pufa",pravi dalje, gotovo ne. Saj se vidi pri njem, ki^i jih ne zavija, pa je ,,plačal" puf. Jako mu je žal, da se »rešuje" beneške Slovence. Seveda, če se hodi samo od Slo-renca do Dobrovega, ni prilike laj takemu. Nov Radeeki! Saj on za Radeckija bi ne bil, je preveč plašljiv. Na po« proti Šlorencu se je ustrašil celo navadnega jezdeca, ki je stal nepremično, tako, da je opisal po cesti s svojimi stopinjami velik polkrog. Brez armade je on sam, ker je v občini person? ingrata; razven dveh ključarjev nima nikogar za seboj. Med ljudstvo delati! Njemu ni prav, da se ustanavlja društva, goji v prvi vrsti petje. (Lahko vidi uspeh!) Že misel o lanski veselici na Križadi mu ni bila po volji. Torej veselica ni po njegovem, ker je, ples. Po našem pa: začelo se je na Križadi in tako se bode nadaljevalo, „pufe" bo kril pa on z ne-zavijanjem moštac. Torej, g. UršiČ, doma zdeti, ljudstvo I prezirati, ohraniti je v letargiji, to je pravi namen vaš. Konečno obljublja, da ne odgovarja več. Gotovo bolje bi bilo, da je prej utihnil. Z maslom na glavi, ne na solnce! BatiljB, 13. jan. 1907. — Ker sem čital v torkovi številki „Soče", kako je nekdo prav j pošteno opisal razmere tukaj v Batujah, hočem j jaz poročati, kako se je ustanavljalo „izobra- | ževalno" društvo Batuje-Selo. | Ker voditelji tega društva rentačijo, da I ko bi vedeli, kdo je pisal v »Sočo" pretekli i teden, bi mu vže posvetili, in ker so postali skrajno brezobzirni, jih hočem po imenih opisati. Čujte, kako se je ustanavljalo t Neka ra-I dovednost, da-si sem priprost kmet, me je j gnala na ustanovni shod. In kaj zagledam, ko j pridem v društveno dvorano ? Pri neki mizici [ jih je sedelo pet mož, na sredi seveda »Grand-| nik", ali po domače nune Štefanov. Okoli njega štirje klučarji, Batujska Lovre in Jelčk Selška Jože Brekov in Zanut Lipovž, bolj od zadaj četica cerkvenih pevcev, Lojze Adamov, [ Vrglč Hoh, Filip Slarčev, Lojze županov zo-kler Kerlav Brož in Miha Klančarjev. Seveda Mažeta ni manjkalo, in okoli deset mladeničev iz Batuj in Sela, ki so premišljevali, ali bi j se vpisali aH ne; vse je bilo zbegano. I Da bi jim dali veselja do društva, so pevci vsako toliko časa zapeli, še bolje rečeno zakrulili. Ko so odpeli pesem: »Slovenec sem", sem odšel jako otožnega srca, premišljevaje o ubogih Batujah in Selu) Pomilovanja smo vredni v resnici in ga še bomo, dokler bodo I taki možje, kot sem jih opisal, vodili ljudstvo za [ nos. In še enkrat jim rečem: Ako ste se navzeli kadilnega duha v cerkvi, kjer vedno tičite in bi radi zaprli tudi vse ljudstvo noter, da bi se ga navzelo, to vam ne bo zadostovalo ; jaz vam svetujem nekaj prav dobrega: »Grandnika" poznajo po vseh gorah, pojdite z njim, in tam oznanujte svoj nauk srnam in zajcem in vpijte: Mi smo Slovenci nazadnjaki, mi se upamo, mi napredujemo pod zastavo nunca Štefanovega in njegovega soseda Lov-reta! Za nekaj časa je dovolj. Odgovorite, če si upate. Iz Kili. — V torek dne 15. t. m, se je vrSila volitev novega župana. Za župana bil je izvoljen Matevž P ir i h Kal-Dol h. št. 114. Upati je, da bode novi župan skrbel in deloval kolikor mu bode moči pripuščenih v pro« speh in občni Wagor. Koj po volitvi se je nabralo v družbi nekaterih občinskih zastopnikov znesek G K za Gregorčičev spomenik. K temu prispevku j sta pripomogla tudi dva tukajgaja gospoda, ki I nista bila prisotna družbi zbranih. Sovodnje. — Naš gospod nune je imel v zadnjem času skoro vsako nedeljo kak političen govor. Tolkel in razsajal jo na prižnici, da je bilo veselje gledati. Pravil je, da je v tej občini mnogo liberalnega duha in. da bodo ferdamani tisti, ki so naročeni na „ brez versko liste". Hudo se jezi, da nočejo občinski možje plesati kakor bi on rad godel. Z društvi ima mnogo opravka. Svetujemo, da bi tisto nedeljo, ko bo pri r.as kaka vešfclica, podprli prižnico, da bi ne padel kak kos prižnice kaM tercijalki na glavo. Nismo brezverci, ampak nočemo biti Vaši podrepniki. b Mirna. — Na zadnjem socijalno demo-kraškem shodku — kakor ga „ Gorica" imenuje — je bilo več mirenskih hujskačev klerikalne lažnjive bande. Najbrže jih je to pogrelo, ker jim je nSoča" očitala, da se niso nič potegnili za g. nunce na shodu v decembru 1006. No, so se pa sedaj pokazali na tem shodu žabje junake. Med govorom je g. Kopaš, soc, demokrat, omenil, da je posmrtno življenje prazen nič. Ko je končal soc. demokrat Kopaš svoj govor, tedaj je neki tiskarski ma-šinist spravil vso svojo zajčjo kri v bujno cirkulacijo in z jokačim glasom zaprosil g. Ropasa, naj bi mu to ničnostno posmrtno življenje natančneje razložil. G. Ropaš mu je prav na kratko povedal, ali zajčja duša se je začela zvijati in rekla: jaz nisem nikak teolog, da bi govoril o teh stvareh (Smeh), ali toliko rečem, da človek, ki ne veruje v Boga, nima nikake vesti, ift jaz mu nič ne zaupam. To je bila ona dveurna stvarna debata, v kateri so se klerikalni zajci opravičevali, da niso teologi. In s takimi ljudmi naj človek polemizuje, ki ne poznajo katekizma a pri vsem tem kričijo: oštja, kristjani smo mi! — katerim vest ne očita nič dobrega, nego edino zahrbtno opravljanje in nekaterim tudi brezposelno pohajanje. V drugi debati so pokazali klerikalci zopet svoje žabje junaštvo. Nekdo je vprašal g. Ropasa, s katero stranko potegnejo soc. demokratje pri bodočih državnozborskih volitvah. G. Ropaš je rekel, da le s svobodomiselno stranko. Na to je začelo žabje reg-ljanje in volčje tulenje mirenskih klerikalcev. — Kar se tiče onega mrcvarenja „liberalne" stranke, se klerikalci lahko ponašajo s svojimi lepimi imeni, ker drugega ne znajo kot ljudi obsipali z imeni, kakoršna more rabiti lenaj-podlejši Človek in klerikalec. Mirenski klerikalni oštjarji — ali Vam je znan evangelij sv. Matevža od 2 — 24 vrste ? Tam poglejte! Domače in razne novice. Shod zaupnikov narodno-napredne stranke, — Pripravljalni odbor je razposlal vabila, vstopnice in dopisnice za prijavo na deželo. Onim v Gorici se razpošiljajo. Če kdo.ni dobil vstopnice, pabise radudeležil shoda, naj se kar prijavi. Prezrtega pa naj se ne čuti n i k d o. Pri velikem delu je lahko mogoče, da se koga izpusti nehote. Mnogo se jih je že odzvalo po dopisnici, drugi naj blagovolijo poslati svoje prijave nemudoma. Pripravljalni odbor je pripravil nekaj vstopnic tudi za take, ki bi radi posetili shod, ali ne kot zaupniki. Oglasiti se je pri pripravljalnem odboru. ! Pevsko in glasbena društvo priredi svoj x. I koncert dne 24. marca t. I. Ponovi se na splošno žeijo A. Dvofakov Oratorij „Stabat I mater". Dne 3, marca t. 1. priredi skupno s »Prosveto" akademijo v spomin Simona Gregorčiča. Pevski zbor priredi dne 2. febr. opero „Y Vodnjaki!B. — Po predstavi plesni vence k. - Za soboto 4. maja je društvo v dogovoru s slavnim Češkim vijolinistom Ondričkom radi prireditvi koncerta skupno s pevskim zborom. Dar. — Za »Narodno Prosveto" je daroval gosp. Jakob M ara ž iz Dol. Vrtojbe 10 K. Srčna hvala! U »Gregor, iče! Ocit" so zložili v gostilni pri »Petelinčku" v Nunski ulici v Gorici 4 K dva gg. nadučitelja in dva gg. obrtnika. Zi potovalna knjižnico »Mrije" je daroval j g. N. N. 2 K. Iskrena hvala! Zapravljanje deželnega denarji. - v deželni j hipotečni banki, kjer je sedaj predsednik kle-I rikalni deželni poslanec Bolko, imajo nastav-I ljenega tudi diurnista. Ta diarnist je neki J upokojeni orožnik, ki ima lepo pokojnino, ! menda okoli 150 K na mesec. ICot diurnist [ pa dobiva za jako majhno delo pri deželni ; hipotečni banki na mesec 140 ali celo 1 f)0 K Tak diurnist bi si želel biti marsikdo! Vrhu j tega pa se pripoveduje, da če bo služil n.Ko vrsto let, mu dajo tudi pokojnino. Torej bo imel kar dve pokojnini. Mi seveda nimamo nič proti onemu gospodu kot osebi, ali tu gre' za deželni denar. Ako je potreba diumista pri deželni hipotečni banki, naj se sisteniizuje mesto s primernimi dohodki, Ue pa da se kar naravnost preplačuje diurnistovsko delo ! ter se obljublja za par let celo pokojnina, j„ I najbrže ne majhna, človeku, ki uživa že tako | lepo pokojnino. Če bi bil brez nje, bi (,«» I druga reč — tako pa se s službo diurnist« pri deželnem zavodu le zapravlja deželni er grosste Schuft in ganzen Land, itos ist un tudi v neko hišo, kjer ni bilo doma gospC' darja, gospodinje tudi ne. Revni Štrancar ^ seveda ni dobil jezikov. Zategadel pa tudi m napisal na vrata znamenja Sv. treh kraljev. Znamenje Sv. treh kraljev » letnico naniSe namreč tam, kjer mu dajo jezike; Če jih hi dobi, pa tudi znamenja ni pri hiši; ga nen»-piše. Znamenje Sv. treh kraljev je zanj vidno zaznamovanje vernih hiš — hiše brez znamenja so pa brezverske, ker mu niso dne svinjskih jezikov. Tudi v neki drugi bisi^i dobil nič — tudi tam "seveda ni znamenja > v, I . jjraijev. Štrancar meni, da so ljudje tako tre j da bodo mislili, da brez tistega zna-n6Lft »i blagoslova pri hiši; pa niso tako ® * »anieti, gospod Štrancnr! Najbrže bo po-"J1^ vedno več hiš brez znamenja Sv. treh kraljev Germanizaclja na ittom troške. — Državni ' seji , r ici in Istri gre 9000 K, za" liefaške šole v Trstu okoli 13r>.000 K! Železnica S«. Luclja-Icfrija. ~ Železniški Ibor mestne občine idrijske je sklenil v svoji * ,]fte 13- *-• m-> da skliCe prv* stlod WriJ" kh in okoliških interesentov glede železniške veze Iilrija-Sv. Lucija že 25. t. m. dopoldne 11. ari v mestno posvetovalnico idrijsko. nrufpa Derdl 33. 'it ti ti ti st ti ti tnrpj Gorica * Gorica HOtel jri zlatem jeleni" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg steklen! salon s terasa — V poletnem času prijeten vrt z veranda — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. - Izboma kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzentko »prazdroj»-piva Za K 625 izrodim približno kg 4»/2 v jesilui ohranjenii rastlinskih pridelkov, (2 posodici kumar, i sodiea poprnikov, 1 posodica me§anih slanih« franko na dom v Gorici, ali razpošiijam pošti proti povzetju. '"'' Naročila sprejema prva goriška tovar rastlinskih pridelkov Marij Gattinoni, Gorp.3 ulica Garzarolii