Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 27. januar a 1938 štev. 21. Leto 5J?3. (XIX.) ———«»« .u J—m I—: / £££*_ ' , . LiadlS Cenži 1 Din MARIBORSKI VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-53 JUTRA __.99 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejcman _ _ v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Ogla- 7® se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 Zopet „irni dan" na nevn/or-ški borzi NEWYORK, 27. januarja. Na tukajšnji borzi je bilo včeraj veliko raz-burjemie. Padec tečajev je dosegel nižino, kakršne niso beležili od novembrske katastrofe. Med borzijanci je zavladala prava panika. Hofiefišo Madeatka p&stme a&iemka ktaBta Kei se Razftusi immsltik kald&kkU oeaaMcuttif - Kaedmat fmiUakt % teidiem v Rm Mesta Hta$le Osusktf. ? I't Ameriki umicajo žjudfe od maaa NEWYORK, 27. januarja. V severnih I velikanskih ledenih plošč je most ob predelili države je nastopil hud mraz in niagarskih padcih v veliki nevarnosti, ie doslej zahteval 0 človeških žrtev. l?adi I Htoafekt tomfaMu nad tUuJmpm. ŠANGHAJ, 27. januarja. 12 kitajskih | napadu je bilo nekaj japonskih letal uni-bombnikov se je pojavilo nad Nankin- čenih ter je zgorel del bencinske zaloge, goni in nankinškim letališčem Pri temi Trije kitajski bombniki so bili sestreljeni. I1/iU, lAuliAMMUM r U iPVSf' Ww^WWW^^WfwmrW VH^irprVfVOr^ W LONDON, 27. januarja. Britansko voj- i motorizirani angleški oddelki ob Sue-no ministrstvo je odposlalo v Egipt na- škeni prekopu ne ustrezajo, daljnji tankovni bataljon, ker trenutno' V tem času bo potemtakem razglasitev zaroke v Tirani. Bodoča albanska kraljica ima 22 let, 'je izredna lepotica, vitka in blondinka. Tukajšnji aristokratski krogi jo smatrajo za najlepšo ženo Madžarske. Kralj Zogu se je prvotno nameraval poročiti z budimpeštansko grofico Mikeš. sedaj pa so se radi verskih razlik — kralj Zogu je sedaj musliman — premostile težave, ki jih pri grofici Mikeš ni bilo mogoče odstraniti. stih ob portugalski meji. Frankovska m portugalska policija nastopata soglasno, da bi odkrili niti te zarote. Vse portugalske vojaške posadke se nahajajo v strogi pripravljenosti. propagando. V zvezi s temi ukrepi se je kardinal Faulhaber nenadno odpeljal z letalom v Rim. Tudi je oblast zavzela odklonilno stališče radi udeležbe katoliških Nemcev pri svetovnem evharistič nem kongresu v Budimpešti. ki je Slovak, kar bi imelo pri sestavi nove vlade še poseben pomen. Tudi n^ij b: izpadel iz vlade minister za pravosodje socialist Derer, ki se je, kakor znano, eksponiral proti Mimiki. Državni dohodki in davki 3eograd, 26. januarja, ^aues je skupščinski finančni odbor z TazPravo o proračunu dohodkov^ ki je bil krajši debati sprejet, zaključil svoja obravnavanja in bo na svoji prihodnji ^ii razpravljal o novem finančnem zakonu. Verjetno je, da se bo skupščina Sestala že 9. februarja, da sklepa in od-loČa o novem državnem proračunu. Ob današnji obravnavi se je razodela prava sHka naših dohodkov ter posrednih in ^posrednih davkov v luči ekspozeja finančnega ministra Dušana Letice, iz či-?ar izčrpnih izvajanj povzemamo slede-Ce glavne misli: Povečanje proračuna dohodkov za leto J938/39 odpade za preko 50% tia gospodarske dohodke, ki niso v nobeni zvezi z lavnimi bremeni. Med fiskalnimi dogodki so do treh četrtin dohodki, ki se stekajo v državno blagajno brez pritiska finančnih oblastev. Presežek dohodkov ie pretežno namenjen kritju izdatkov, ki bodo okrepili nacionalno proizvodnjo ter '^Popolnih gospodarsko opremo naše države. Proračunski predlog dohodkov je natnreč za 1270 milijonov dinarjev večji sedanjega in nikakor ne predstavlja akSne nove fiskalne obremenitve. Ta Vs0ta 1270 milijonov dinarjev se namreč !lahaja pretežno že v presežkih dohodov po sedanjem proračunu za leto 1937-j18. tako.da je predlog dejanski le izraz % eh Presežkov, ki jih samo ugotavlja. podlagi najnovejših podatkov proračunskih dohodkov je možno trditi, da Ie dvig dohodkov v zvezi s povečanjem davčne materije, kar dokazuje med dru-gjni tudi okolnost, da je leta 1937 vzniklo nmogo več gospodarskih podjetij vseh vrst kakor leta 1936. Samo na pod-r°čju beograjske obrtniške zbornice ;e Jastalo lani 600 obrtnih obratov več ka-K°r leta 1936. Medsebojno razmerje med dohodki pri '^Posrednih jn posrednih davkih kaže po 'jforačunskem predlogu, da znašajo z ^vkom za poslovni promet vred posred-Jji davki 5211.1 milijona din, neposredni avkj pa 2699.5 mllJ]ona din. Dohodek od Posrednih davkov znaša torej približno 48% ocj dohodka neposrednih davkov. ^r,ugih deželah se to razmerje še bolj a.2>ba v korist posrednih davkov kakor t.r[ nas. Tako kažejo posredni davki pro-} neposrednim davkom v posameznih l^elah tele odstotke: Avstrija 382.1; »^'Sarska 341.1; Romunija 386.8 in če-°slovaška 298.7 odstotka. Kakor vidi-^9. V/- te primerjave je v vseh bližnjih -^lah delež posrednih davkov v prora-^ ftskih fiskalnih dohodkih večji kakor 1 nas. Čedalje večji delež dohodkov od , Sredtiih davkov v državnih fiskalnih ra *n porast unanje trgovine, pa ra-Cl() dohodki od posrednih davkov mno-taJlitreje- ker reagirajo avtomatično na r' *1K gospodarsko zboljšanje To je g Zv‘dno iz povečanja dohodkov za prvih niesecev proračunskega leta 1937/38. BUDIMPEŠTA. 27. januarja. Po poročilih iz Rima je v kratkem pričakovati zaroke albanskega kralja Zoga z grofico Geraldino Apponyi, hčerko grofa Julija Apponya, čigar soproga je bila Amerikanka. Grofica Geraldina Apponyi, ki je nečakinja nekdanjega ogrskega dvornega maršala Ludevika Apponyja, je danes zapustila Budimpešto in je odpotovala v spremstvu nekaterih rodbinskih članov v Tirano, od koder se vrne za teden dni. LONDON, 27. januarja. Ob dogodkih na portugalsko španski meji poroča Reuterjev dopisnik, da so ekstremni portugalski levičarji pripravljali odbor, ki naj bi izbruhnil koncem januarja v Lizboni in nekaterih drugih velikih španskih me- MONAKOVO, 27. januarja, Vsa društva katoliške mladine na Bavarskem so oblastva razpustila z utemeljitvijo, da jc njihovo zadržanje protidržavno in da so se društveni Člani bavilj z ilegalnim političnim delom ter vršili protidržavno PRAGA, 27. januarja. Tukajšnji »Ven-kov«, organ večinske stranke agrarcev, izraža potrebo, da bo zunanji minister dr. Krofta odložil zunanje ministrstvo in da bo prišel na njegovo mesto dolgoletni češkoslovaški poslanik v Parizu Osusky, Od presežka j ho d kov v znesku 702 milijona čez proračunsko ocenitvijo v dobi od aprila do decembra 1937, odpade 572.3 milijona na fiskalne dohodke, od tega pa 340.3 milijona na neposredne davke. če povzamem ta pojasnila o proračunskem predlogu za leto 1938/39 lahko re- čem, da je ocenitev dohodkov, realna, da smemo račun iti s presežkom 1270 milijonov v glavirm brez uvedbe novih in povečanja obstoječih dajatev in da ga bomo dosegli ne s pritiskom finančne uprave, marveč s krepkejšim bitjem gospodarskega življenja. U&ižeiu 8 OHBDBHi Nizkotno spričevalo V »Kmet. listu« št. 3a beremo: »Idejni razkroi. Afera okrog ustavitve vodilne katoliške leposlovne revije »Dom in svet«, ki naj bi letos obhajala 501etnico svojega obstoja, postaja vedno 'bolj zanimiva, kolikor bolj prodirajo izza kulis v javnost glasovi o pravem ozadju te bolne zadeve. Skraja .ie vsa javnost mislila, da je gospode okrog Katoliškega tiskovnega društva res tako razburil odkritosrčni članek profesorja Kocbeka o Španiji. Ker pa ni nič tako skrito, da bi ne postalo Očito, je zdaj tudi tu prišla resnica na dan. »Dom in svet« se je moral — kakor večina slovenskega tiska — boriti z gmotnimi težavami, gospodje pa za take namene le neradi posegajo v svoje mošnjičke. Zato jim je prišel »pohujšljivi« članek kakor nalašč prav, da so lahko z »ogorčenjem« zadrgnili svoje mošnjičke in ugledno revijo za 501etnico — ubili! To dejanje mora vzbuditi v vsakem poštenem človeku občutek studa in odpora. Saj vendar vemo, da je bil prav »Dom in svet« tista zibel, iz katere so rastli v katoliških vrstah odlični in uvaževam kulturni delavci, pisatelji, pesniki, esejisti, skratka vse, kar je slovenstvu dala takozvana »katoliška« struja. Že iz pije-tete in spoštovanja do teh ljudi bi človek mislil, da bodo magnat je okrog KTD revijo še dalje vzdrževali. Zdaj smo šele spoznali, da smo to gospodo previsoko cenili in preveč spoštovali. Njej ne gre za ideje. Ni ji sveta lepa kulturna tradicija in prav malo ji je mar kulturno delo lastmh ljudi v petih desetletjih! Prav rahli in za lase privlečeni povod izkoristi za to. da se otrese denarnih dajatev in vrže lastne kulturne delavce kakor pritepence na cesto! Ta cinizem je tako gol in grd, tako amoralen in v svojem jedru tako podel, da nimamo zanj primernega izraza, priča nam pa o popolnem razkroju v nekaterih vrstah, kjer bi ga najmanj pričakovali. Ali res vlada v nekaterih srcih taka tema, da jim ne sveti luč kulture, ki jo ustvarja neumrjoča in po božji podobi ustvarjena duša. temveč le žar marnona? To nizkotno spričevalo sej si gospodje sami izstavili in naj se zato nikar ne razburjajo, če ga bodo morali v bodoče še večkrat gledati. Tudi narod namreč sodi po delih in ne po besedah. Ob tem žalostnem poglavju nas veseli idealizem mladih, ki zdaj skušajo v lastnem krogu zbrati sredstva za obnovitev revije. To je edino primeren odgovor ljudem, ki ga s svojim ravnanjem skoraj izsilijo v taki obliki.« C© ..tedaj... V »Del. politiki« št. 8 beremo: »»Slovenec” postaja hud. V novejšem času »Slovenec” večkrat pove kaj o državni upravi. Zadnjič mu niso bili všeč načrti centralnih fondov za ceste in elektrifikacijo ter monopol tiskovin in šolskih knjig, v nedeljo se je pa sicer tudi opravičeno razkoračil na proračun in njega porabo ^er upravni postopek pri raznih poslih. Če so te lamentacije iskrene, tedaj pomeni to, da klerikalni glas ne zaleže nikjer dosti jn da bi najrajši resigni-rali na soodgovornost napram javnosti. V članku opozarja, češ, da je Slovenija za državo najbolj donosna njiva. Ne posveča se pa pažnje železnici, pošti, zvezi z morjem itd. Da vsa uprava dobro vrši svoje dolžnosti v Sloveniji, je zahvaliti čutu odgovornosti. Zahteve niso sitnost, kakor pravijo nekateri merodajni krogi.« Banovinska splošna bolnišnica j mtuMkJedi i# MarShAni u 3a«ii 10X7 i rHSEMHHi Let&šnii Mariborski teden v znameniu 20 :;etnke oswobo-ienia 'm uiedmienia v Mariboru v letu 1937 13.864 bolnikov. — 184.034 oskrbnih dni. i — 56% moških, 44% žensk. — Umrli1-1 vost 2.27%. — 3759 operacij. — 421.298 žemelj! _ Nujna potreba povečanja mariborske bolnišnice. Bolnišnica je razpolagala s 606 bolniškimi posteljami in sicer je bilo sistemiziranih postelj: 496 za odrasle. 61 za otroke in 20 zibelk, stalno zasedenih bolniških postelj pa je bilo 29. Kot zavod s specijalnimi bolničnimi oddelki ima 7 bolniških oddelkov, 3 inštitute ter upravi-teljstvo z raznimi gospodarskimi panogami. Na zavodu je službovalo 170 oseb in sicer: 23 zdravnikov, 11 uradnikov, 1 zvaničnik. 12 služiteljev, 6 umskih dnev-ničarjev, 23 dnevničarjev služiteljev, 64 usmiljenih sester in 30 režijskih uslužbencev. Službo pri bolnikih na oddelkih na zdravstvenih inštitutih je vršilo 108 oseb, ostalih 62 oseb pa pri upravi, pri gospodarstvu it* ekonomiji. Na enega zdravnika je odpadlo 29 bolniških postelj. Tekom leta se je osamosvojil pododdelek za pljučno bolne kot -samostojen odsek. Porodniško-ginckološki oddelek pa se je delil in se septični slučaji sprejemajo sedaj na kompleksu bolnice, Tržaška cesta. Vodstvo odseka za tuberkulozne pa je prevzel fiziolog primarij g. dr. Radšel Franjo. Izmed zdravnikov je 14 špecijalistov. Frekvenca bolnišnice stalno narašča, dasi so se radi pomanjkanja prostora sprejemali le najtežji slučaji, ker je kapaciteta sedanje bolnične prostornine do skrajnosti izrabljena. Iz leta 1936 je ostalo v bolnišnici 4*46 bolnikov, na novo je bilo sprejetih 13.418 bolnikov, tako, da je znašalo število v letu 1937 v bolnišnic: zdravljenih in oskrbovanih oseb 13.864. Od teh je bilo odpuščenih ozdravljenih S904 ali 64.34%, zboljšanih 3507 ali 26.12%, neozdravljcnih 558 . ali 4.18%, umrlo jih je 451 ali 4.36%. Poleg bolnikov iz staleža bolnišnice je pa bilo v bolnišnici ambulatorno na vseh oddelkih zdravljenih vseh skupaj 4146 bolnikov, odklonjenih pa je bilo radi pomanjkanja prostora in radi lažjih obolenj' 1762 bolnikov. Povprečno je bilo v oskrbi 525 bolnikov. Število bolniških oskrbnih dni je znašalo 184.034 ali povprečno na bolnika 13.27 dni. Po spolu je bilo moških bolnikov 56%, žensk pa 44%. Koncem leta jih je preostalo v bolnišnici še 444 bolnikov. Operacij je bilo izvršenih na kirurškem oddelku 3759. Umrljivost na tem oddelku je znašala 2.27%. Hišna lekarna je potoni banovinske centralne lekarne v Mariboru dobavila za potrošnjo v letu 1937 za din 663.643 raznih zdravil, serumov, narkotik, ob-vezilnega materijala, rontgenoloških in laboratorijskih in drugih zdravniških potrebščin. Uprava bolnišnice je imela celokupno 15,851.000 din denarnega prometa. Od 129.650 pismenih odpravkov uprave odpade polovica na zunanji promet z drugimi Uradi, blagajnami, strankami in oblastmi, druga polovica pa na notranji promet med upravo in oddelki. Od 13.418 sprejetih bolnikov ie bilo 12.660 pripadnikov dravske banovine, 427 pripadnikov drugih banovi« in 311 pripadnikov drugih držav. Na izdatkih je 'bolnišnica z ozirom na pičlo odmerjene kredite smela potrošiti: za osebne prejemke din 1,463.649, na stvarnih izdatkov din 3,508.105, skupaj torej din 4,471.754. Na bolnika in oskrbni dan je odpadlo na osebne izdatke din 7.95, na stvarne izdatke din 19.07. skupaj din 27.02, dočim bi bilo potrebno najmanj din 33. Dohodkov je dosegla bolnišnica v letu 1937 din 4,302.359, od katerih je prispevala banovina din 2,404.146, ostalih din 1,898.212 pa so plačale s 55% razne bolniške blagajne, 10% vojska, 12% sa-mostalne zdravstvene občine, 16% stranke, 7% pa bolnični nameščenci in iz dohodkov lastnega gospodarstva. Iz gradbenega fonda za razširjenje bolnišnice se je zgradilo v surovem stanju novo bolnično poslopje, V bolnišnici se je za prehrano bolnikov tu os<>bja ,[»trošilo v letu 1937 izmed glavnih živil: 126.542 lit. mleka, 57.181 kg kruha, Sinoči se je vršil v mestni posvetovalnici letošnji posvetovalni sestanek vseh gospodarskih, kulturnih in športnih čiai-teljev v svrho dogovora glede razstave in sporeda VII. »Mariborskega tedna«, ki bo od 6. do 14. avgusta 1938. Sestanka, ki ga je otvoril in vodil predsednik Mariborskega tedna g. dr. Franjo L i-pold, so se udeležili skoro vsi zastopniki mariborskih kulturnih, gospodarskih in športnih organizacij. V svojih uvodnih izvajanjih je predsednik g. dr. F. Lipo ld dejal, da se naše mesto pripravlja, da bo letos v velikem obsegu in zelo slovesno proslavilo 20Ietnico osvoboie-nja. V ta namen se je vršila v ponedeljek zvečer že prva anketa, ki jo je sklical mestni župan dr. Juvan, ki so se je ude-.ežili predstavniki vseh gospodarskih, kulturnih in stanovskih organizacij. Na anketi so sklepali, da se bodo te proslave izvedle v okviru »Mariborskega tedna«, podale pa bodo prerez gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja Maribora od leta 1918 do leta 1938. Ker bodo zato potrebne velike predpriprave, se je na ponedeljkovi anketi izvolil poseben odbor, ki bo predvsem vodii predpriprave za slovesnosti in razstave, ki jih bo priredila mestna občina mariborska. Predsednik g. dr. Lipold je nadalje izvajal, da je prišla iz gospodarskih krogov pobuda, naj se na letošnjem »Mariborskem tednu« pokaže posebej izreden gospodarski in kulturni razvoj Maribora v zadnjih 20 letih ter da bi se letošnji Mariborski teden priredil na posebno svečan način kot jubilejna manifestacija osvobojenja in ujedinjenja. Na snočnjem posvetovalnem sestanku so že nekatere organizacije prijavile svoje prireditve, oziroma razstave. Tako je ga. A š i č e v a poročala, da bo Slovensko žensko društvo priredilo razstavo narodnih noš iz vse države. Predsednik tukajšnjega Aerokluba g. ravnatelj K r e j-či je dejal, da bo Aeroklub priredil letalski miting, predsednik mariborske podružnice Čebelarskega društva g. Cre-P i n k o je sporočil, da bo društvo priredilo veliko čebelarsko razstavo, nadalje bodo priredili svoje razstave obrtniki. rejci malih živali itd. Tudi športni razpored bo letos ob priliki Mariborskega tedna zelo pester. Poleg nogometnih, lahkoatletskih in plavalnih prireditev bo priredi! Motoklub »Pohorje« zvezno vožnjo in tradicionalno mednarodno pohorsko motociklistično dirko. Sokolska žu-pa je s posebnim dopisom sporočila, da bo sodelovala pri jubilejnih svečanostih, in sicer z večjo prireditvijo, prav tako tudi ostale nacionalne in viteške organizacije. V teku debat je predsednik g. dr. Lipold dejal, da delajo arhitekti na tem, da se bo na letošnjem Mariborskem tednu veselični prostor nekoliko predrugačil, tako da ne bo vedno enoličen. Že iz dosedanjih konkretnih predlogov in pobud je razvidno, da bo letošnji Mariborski teden glede pestrosti in novih zanimivosti dosedaj največji, saj bodo letos sodelovale vse gospodarske, kulturne, socialne, viteške in športne organizacije, tako da je že danes zagotovljen velik gospodarski in kulturni namen Mariborskega tedna. Naposled >s predsednik g. dr.' Franjo Lipold še posebej naglašal, da je Mariborski teden ustanova, ki ne deli nobenih dividend, niti ne obrestuje obratni kapital, marveč se vsi dohodki uporabijo za procvit in razširjenje »Mariborskega tedna«. Radi tega je dolžnost vseh organizacij in javnih činiteljev, da podpro idealna stremljenja za kulturni in gospodarski razvoj Maribora in to tembolj, ker bo letošnji Mariborski teden ju-b:iejna manifestacija osvobojenja in uje- a dinjenja, na kateri se bo pokazal razvoj Maribora na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. 4 milijone kg tobaka smo izvozili v preteklem letu. Izvoženi tobak predstavlja vrednost 150 milijonov din. Tobafc smo v glavnem izvozili v Češkoslovaško, Poljsko in Francijo. Jugoslovenske delavnice državnih žfr lezn>c, in sicer v Mariboru, Nišu, Kralje-vu in Petrovgradu bodo v smislu načrta generalne direkcije državnih železni® zgradile letno 100 železniških vagonov. Povečanje industrijske produkcije v naši državi, število podjetij je v pret-sk' lem letu naraslo za 307, t. j. za 10.4%. V nova industrijska podjetja je bilo investiranih 1200 milijonov din 5% obligacijsko posojilo za_ sanacijo zadružništva v dravski banovini, in sicer v nomiyalnem znesku 63 milijonov din je razpisala dravska banovina. Posojil0 bo razdeljeno tla ustreženo število obveznic v zneskih po 1000, 10.000, 100.000 in 500.000 din. Emisijski tečaj obveznic-ki se bodo glasile na prinosnika, bo ena^ nominalu. Obrestna mera je 5% in se bo posojilo amortiziralo v 20 letih z žrebanjem obveznic v januarju vsakega leta. Kot jamstvo za redno odplačevanje za* stavlja banovina svoj dohodek iz trošarine na vino in žganje do višine vsakoletne anuitete. Najetje tega posojila Je odobril ministrski svet na svoji seji dfl® 31. decembra 1937. V smislu informacij bo večino razpisanega 63 milijonskega posojila podpisala Poštna hranilnica. Proračun Kmetijske zbornice odobren-Banska uprava je odobrila proračun Rine tijske zbornice dravske banovine za leto 1938, ki izkazuje 1,100.000 din dohodko^ in prav toliko izdatkov. Zbornica bo pobirala od zborničnih članov 5% doklado na osnovni davek zemljarine. Doklado odmerjajo in pobirajo davčne uprav« skupaj z državnim davkom. povojene svbijetine, 2608 kg klobasnih izdelkov, 20.326 kg moke vseh vrst, 4718 kg testenin, 7617 kg riža, 10.042 kg sladkorja, 818 kg kave, 1602 kg olja, 5604 kg masti in 90.895 kg krompirja. Frekvenca bolnišnice je zopet predoči-la neizbežno potrebo razširjenja zavoda. Vsi oddelki so bili stalno prenapolnjeni. Sprejemali so se samo težji slučaji in bolnišnica je morala odpuščati bolnike predčasno, čim je bila količkaj dana možnost domače oskrbe in zdravljenja izven 'bolnišnice. Zopet se je opazilo, da so baš prvi trije dnevi zdravljenja bolnika najdražji in da presegajo izdatki daleč določeno pristojbino. Pozneje, ko je zdravljenje cenejše pa mora bolnišnica bolnika odpustiti. Radi tega izdatki niso -uravnovešeni z dohodki bolnišnice. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani jc s polnim razumevanjem uvidela potrebo, da se ta največji banovinski zavod naše banovine primerno poveča in uredi ter se izdelujejo načrti aa izvedbo celokupnega generalnega programa izgraditve mariborske bolnišnice, kateri program obsega predvsem dograditev novega bolniškega paviljona za očesne, nosne, ušesne in vratne bolezni, za kožne in spolne bolezni ter živčne bolezni, trahomsko štacijo, dalje zgradba novega paviljona za porodništvo in ginekologijo na Tržaški cesti, zgradba novega administrativnega in stanovanjskega poslopja s sprejemnim uradom, dalje centralna kotlarna z daljnovod no kurjavo in nova pralnica. Po nujno potrebni regulaciji Pobreške ceste bi bil kompleks celotne bolnišnice arondiran, obdan s primernim obzidjem, kar bi bilo v okras temu sedaj tako zapuščenemu delu mesta. Pričakovati je. da se z izvedbo tega načrta prione že tekom letošnje pomladi. Po izgraditvi bolnišnice bi bilo na razpolago okoli 950 bolniških postelj, kar bi odgovarjalo porastu prebivalstva in industrializacije mesta ter okoliša, tki gravitira na mariborsko bolnišnico. h (joenje Hadprn Gornieradgonska gasilska četa je imela te dni svoj 56. redni letni občni zbor, K1 ga je vodil predsednik Jože Hrastelj. ^ poročil četnih funkcionarjev je razvidno-da šteje četa 44 rednih, 2 rezervna '-11 6 poskusnih članov, ki so v preteklej1’ letu gasili pri 8 požarih. Dohovkov ie imela četa v preteklem l6tu 44.260.50 di-1-izdatkov pa 18.871.50 din. Od prebitka ic bil znesek 20.000 din votiran v fond z® gradnjo novega gasilskega doma, ki nai bi se dogradil ob priliki 60letnice v letu ' 1942. Na dnevnem redu je bilo volite^ j novega poveljnika, ker je dosedanji i-Stane Cividini odstopil. Pri tajnih volit' vah je bil g. Cividini zopet izvoljen za poveljnika, vendar izvolitve ni sprejel. Ob zaključku je dr. Čremošnik apeliral članstvo, da podpre delovanje Protitub- l‘ge- __________________________________ - Pri odvetniku. Odvetnikov z anec: »Ti, doktor, krat' ko vprašanje menda nič ne stane?« Odvetnik: »Seveda ne! Pač pa odgovor!« 421.298 kom. žemelj, 19.978 kg govejega prav za prav to, da ima občutek Kako se kaže maščujejo? JOnuyja so obokale... Bolestno, pa obenem voljno občutje prevzame Jonnyja. Z zaprtimi očmi leži na postelji in se kljub boleči rani veseli, da je kačji ugriz ostal brez i>osledic. Že drugič ga je ugriznila strupena kača, dru gič je že ušel strašni smrti. Treba je sicer res naravnost nečloveškega premagovanja, da si iz lastnega telesa izrežeš kos mesa, pa kaj hočeš, če je to edino sredstvo. Ali Smrt med groznimi bolečinami, ali pa operacija. Rano bi sicer lahko tudi z žarečiiin jeklom izžgal, toda robovi takih opeklin se v tropskih krajih zelo težko celijo. Slednjič odpre Jonny oči. Od zunaj so namreč prodrli Khanovi in Hamarjevi klici, ki sta budila ljudi. Toda 'kaj pa je kakor j gleda po rjuhi navzdol in kri mu zJedeni. Na beli odeji leži kar cel klobčič — kač, crait. Najprej mu štine v glavo misel, da bi rjuho s kačami vred s kreplkim sunkom vrgel raz sebe, vendar pa opusti to namero, ker bi ga skozi platno utegnila kakšna kača ugrizniti in mu prizadeti novo rano. Jonny premišlja. Najbolje in edino pravilno je, da ostane tih in negiben, dokler ne pride v šotor kdo, ki ga bo rešil nepovabljenih gostov. Na čelo mu stopa ppt, ki ga povzroča strah, lahen drget se ga hoče lotiti, pa se vendarle premaga in ostane miren, kajti že najraihlejši gib bi mu lahko prinesel smrt. Če te strupene kače prestraši, bodo za gotovo grizle, več takih ran pa pomeni neizogiben konec. Na misel mu pridejo Indijcev e preroške besede, da pošlje ubita crait nad morilca maščevalce. Neumnost, si misli Jonny. Živali se ne maščujejo, saj bi sicer vse lovce doletela strašna smrt. Toda, kako so neki prilezle kače v njegovo meša, 18.504 teletine, 4632 kg sveže im da miu na telesu leži neko breme?. Po-1 visečo posteljo,? Kako so prišle pod mre- žo? Pogleda po šotoru. Da, edino tak^ se je moralo zgoditi. Ob vznožju slon1 njegova puška, ki si jo vsak večer rad' varnosti postavlja k ležišču. Samo P° njej so se kače lahko povzpele in so s6 na toplem Jonnyjevem telesu zvile v klobčič. Minute se vlečejo v večnost. Za' kaj vendar ni Sula, ki prihaja vsako jutr-o po Jonnyjeva povelja? Mogoče je pa Ž® pogledal v šotor, opazil kače in jo pop1' hal? Jonny tuhta v smrtni stiski, pog1^' da pa niti za trenutek ne odvrne od Pr'' skutnih kač. Udje mu zapadajo v otrplo-st: samo rana na nogi ga prav peklens^0 žge. Končno le zasliši korake in pogled8 proti vhodu. Sul Hamar vstopi in se za' čudi Jonnyjevemu prepadenemu obraz11. Stopi bliže, toda gospodarjev pogled j ustavi. Že hoče oditi, da bi poklical Kha' na. »Stoj,« mu šepne Jonny in migne očmi navzdol r>o odeji. Tolmač sledi nje' govemu pogledu in opazi na rjuhi srnrtO' nosno klobko. Otrpne, govoriti hoče, P‘ mu glas odpove. (Sledi konec.) jhsm vesU Mladina JNS v slovenjgraškem srezu V nedeljo popoldne je bila v Podgorju Pri Slovenjgradcu krasno uspela ustanovna skupščina mladine JNS. Zbralo se je preko 60 kmetskih in delavskih fantov, ki so napolnili prostore gostilne Rogina. Skupščino je otvoril in vodil g. Anton Rogina, delegat slovenjgraške sreske organizacije OJNS g. Janez Grabec pa je z navdušujočimi besedami pozdravil zborovalce. Podpredsednik iste sreske organizacije g. Kaflo Kokolj je podrobno go-v°ril o raznih perečih gospodarskih zahvali, zlasti onih, ki tarejo našega kme-J? in delavca. Pridružil je še kratek po-"tični pregled. Njegova izvajanja so bila sMejeta z viharnim odobravanjem. Za Predsednika 'nove krajevne organizacije ^NS je bil izvoljen Anton Krenker, za ^predsednika Ivan Potočnik, za tajni-7 Ivan Kresnik, za blagajnika Anton pSnjak in za odbornike Ignac Anželak, *van Anželak, Josip Krenker in Anton ?°gina. Lepo zborovanje je bilo zaključno s himno »Hej Slovani!«. Mariborčanom za zgled V soboto sem si ogledal v Studencih v Sokolskem domu opereto »Hmeljsko prin . j^zinjo«. Kaj presenečen sem bil nad od-“čno igro, ki so jo nudili igralci. Še bolj Pa sem bil presenečen, ko sem videl, da Je bila dvorana nabito polna občinstva in ^nogi so morali celo oditi, ker niso do-"'li vstopnic. Kakor sem izvedel, je bila ‘Udi drugi dan dvorana nabito polna. Po nroji cenitvi je bilo najmanj 250—300 ljudi pri en} predstavi. Mariborsko gledališče >nia prostora za ca 600 ljudi, vendar ima Maribor skoraj 7 krat toliko prebivalcev, kakor Studenci in kolikokrat se to napolni? Pa pravijo, da so v Mariboru »bolj sloji«, vendar 110 žrtvujejo toliko za Prosveto, kakor ubogi delavci. Pika. Radio • Ljubljana l*etek, dne 28, januarja. 11: Šolska ura: graški pojavi (g. Iv. Michler). — 12: ‘ lošče. — 12.45: Poročila. — 13: Napodi. — 13.20: Plošče. — 18: Ali sme tu- niati govoriti o vKgoji (Ivanka Velikonja). — 18.20: Plošče. — 18.40: Fran-coščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — lesnik Safet Beg Bašagič. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Večer lahke glasbe: Gregorčičev pihalni kvintet in radijski ^kester. — 22: Napovedi, poročila. — •2-15: Plošče. — 22.30: Angleške plošče. jg tkisiittjske doline . Osebna vest. Iz Sv. Florjana v Doliču le_ Premeščena k Sv. Miklavžu pri Hočah **citeljica Anica Kosar-Kruničeva. Gospa ‘*n>ica je učiteljevala pri Sv. Florjanu se-let in si je v tem času pridobila mno Prijateljev in znancev, ki ji na novem ?*užbenem mestu želijo mnogo uspehov 1,1 sreče. Gasilci pri Sv. Florjanu so preteklo 'tedeljo slovesno proslavili rojstni dan iv°iega pokrovitelja Nj. vel. kraljeviča .'omislava. Udeležili so se maše v kro-3 po maši pa je bila slovesnost v šoli. ^oenem se je vršil 7. redni občni zbor, J ga jc v predsednikovem imenu vodil °l$ki upravitelj France Gorup. Četa je beležila v preteklem letu precej lepili sPehov, posebno povoljno je njeno gozdarsko stanje. Nad šentflorjansko fa^ ^ je čuval dobro njen patron, saj so ga-y c| pogasili .samo dva manjša poižara. olitev letos r! bilo in je ostal prejšnji obor s predsednikom Francom Naver nikom na čelu. Se dva občna zbora. Preteklo nedeljo imeli v Do!' občni zbor podružnica t^iarskega in vrtnarskega društva in korejsko društvo. Za predsednika pr-. e£-. društva je bil izvoljen Matevž Podgoršek, drugega pa Franjo Jurač. Prosvetno življenje. Prav lepo inicija-.l,v° ie pokapal doliški posestnik Zupanc, 1 namerava v Doliču zgraditi lepo dvo-(|‘ltl0 z gledališkim odrom. Oder in lepa ihKrana bosta za Dolič velika Prid°bitev bo s teti. prosvetno življenje 5*2 živahnejše. HUuitotske in ckattske Mouki Mariborska mladina ie toplo in iskreno proslavila sv. Savo Mariborska šolska mladina se je danes dopoldne polnoštevilno zbrala v Unionu, da v okviru tradicionalne slovesnosti prisostvuje proslavitvi velikega narodnega prosvetitelja in genija sv. Save. Poleg naše mladine z učitelji, profesorji in ravnatelji so prisostvovali tej svečanosti tudi zastopniki mariborskih uradov in obla-stev, številno je bil navzoč mariborski oficirski zbor. Slovesnost se je pričela s tradicionalnim rezanjem kolača in himno »Sv. Savi«, nakar je spregovoril tople in zanosne spominske besede prota Simeon Ivoševič, ki je poveličeval osebnost in veličino sv. Save. Zatem so nastopili posamezni moški zbori in so ubrano odpeli svoje pesmi. Pod vodstvom redova dijaka L h o t k e je pevski zbor tukajnšje dijaške čete šole za rezervne oficirje odpel Marinkovičevo »Hej, trubaču!«, nakar je nastopil matični mladinski zbor pod vodstvom prof. O. Bajdeta ter odpel tri pesmi in sicer »Jagar gre na jago«, »Poseja dedo« in Gostinčarjevo »Neka živi Jugoslavija«. Ob zaključku pa je mešani pevski zbor tuk. Trgovske akademije pod vodstvom prof. V. Mirka zapel še Adamičevo »Zabučale gore« in Kimovčevo »Domovina, bela golobica«. V okviru pestrega sporeda so bile tudi nekatere deklamacijske točke in je mariborska mladina na ta način uajdostoj-neje proslavila praznik ustanovitelja srbske pravoslavne cerkve in velikega narodnega prosvetitelja sv. Save. Razširjenje cestišča ob tezenskem kolodvoru Prejeli smo: »V decemberski seji pobreškega obč. odbora je padlo več pomembnih sklepov, katerih izvedba :n uresničenje bi bila ne samo v korist pobreške občine, temveč tudi v korist sosednih občanov in tudi meščanov. Vsi, ki so navezani na novo tezensko postajališče, bodo nedvomno z odobravanjem pozdravili zamisel razširjenja cestišča, ki vodi do tega prepotrebnega in frekvenčnega postajališča. Promet je tu izredno živahen in v popolnem razmahu, saj je navezano na to postajališče ne samo Tezno in Pobrežje, temveč tudi južni del Vaš dom je še udobnejši, če imate novo blago za zavese Tekstilana Biidefeldt Gosposka ulica 14. 435 mariborskega mestnega območja. Pobreški občinski odbor je uvidel potrebo preureditve Maistrove ulice, ki je glavna dovodna žila tezenskega postajališča. Ob prihodu in odhodu vlakov je tu pravo mestno vrvenje. Cesta je bila sicer ob otvoritvi postajališča sicer že razširjena, vendar se je pa žal kasneje izkazalo ne samo, da je bilo postajališče preskromno zamišljeno, temveč tudi da je dovodna Maistrova ulica znatno preozka. Cesta bi še odgovarjala samo za pešce ali pa samo za vozila, za oboje pa ni primerna. Cesta vodi premočrtno od postaje do Ptujske ceste. Ker je tu obojestranski promet z vozili zelo živahen, je pripisati samo previdnosti vozačev in pešcev ter golemu naključju, da na tem mestu še ni bilo večjih karambolov. Ob slabem vremenu pa so pešci izpostavljeni neprijetnemu blatnemu oškropljenju. Kaj pa če bi tisti ploti ob križišču Maistrove ulice in Ptujske ceste enkrat za vselej izginili? Mesto njih naj bi se postavili pločniki za pešce. H gradnji potrebnih cestišč za pešce bi sigurno priskočili na pomoč tudi ondotni posestniki. Za regulacijo te kočljive točke najprometnejše tezenske žile bi bila nedvomno potrebna večja finančna sredstva in bo morala pobreška občina pokazati mnogo dobre volje, v finančnem pogledu pa bi se lahko pritegnile tudi okoliške občine. Naraščajoči promet potiska to vprašanje vedno bolj v ospredje. Zamisel pobreškega občinskega odbora je treba toplo pozdraviti z željo, da bi se ta načrt cestne preureditve čimpreje izvedel.« — Meščan iz magdalenskega predmestja. Reiserjeve v smislu sklepa mestnega sveta 29.680 nf veliko zemljišče v mag-dalenskem okraju za 480.000 dinarjev. Iz sodne službe. Imenovani so: za sodnika 7. položajne skupine pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi Otmar Cvirn, doslej sodni pristav 8. položajne skupine pri sreskem sodišču v Murski Soboti; za starešino sreskega sodišča v Litiji Franc Tratnik, doslej sodnik sreskega sodišča v Ptuju; za sreskega sodnika 7. položajne skupine v Ljutomeru Stanko Kmelavs, pristav 8. skup. v Lužu. Premeščen je k sreskemu sodišču v Ptuju dr. Robert Kramberger, doslej sodnik sreskega sodišča v Dolnji ^Lendavi. Odprta noč in dan so groba vrata... V splošni bolnišnici je umrl v starosti 27 let mesarski pomočnik Viljem Wregg, v Magdalenski ulici 12 pa je izdihnil vpo-kojeni železničar Ernest Schawin, star 82 let. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje! Nočno lekarniško službo imata danes Minafikova in Remsova lekarna. Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu decembru 1937 pri predstojm-štvu mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih najdenih predmetov vsebuje sledeče predmete: 1 ženska srebrna ura, 1 otroška čepica, 1 nikljeva zapestna ura, 1 moški dežnik, 1 zlata zapestna ura, 1 aktovka, 1 ženska ročna torbica. 1 srebrna verižica za uro, 1 ženska ročna torbica, 1 damska zapestna ura, 1 zatekel pes, 20 cm bele svile, 1 denarnica z 52 din, 1 mošk;. samoveznica, 1 rjava denarnica z 32.50 din, 1 denarnica z 19 din, 1 otroški suknjič. Dunajska vremenska napoved predvideva za danes popoldne sledeče vreme: Splošna oblačnost, dež s prehodom v sneg. Padec temperature. Vdor zapadniii vetrov. Za jutri v petek 28. t. m. pa: Pre-težno oblačno, deloma padavine, pretežno sneg, padec temperature, močni za-padni vetrovi. Ob vzhodnem alpskem robu v kratkem spremenljivo, sončno vreme. Posestva iz rok v roke. Industrijec Franjo Novak iz Zemuna je kupil od Josipa in Terezije Škerlec parcelo in stanovanjsko hišo v Koroščevi ulici 45 za 600.000 dinarjev. Mestna občina mariborska je kupila od posestnice Terezije Union kino. »Poročna noč«, veiefilm izredne lepote in nepozabne vsebine. Brigita Horney, Paul Hartmann. $ie4 v Krleževi drami »Gospoda Glembajevi«. Zasedba je stara, na novo nastopita v večjih vlogah Košuta ko! dr. Sil-berbrandt in Gorinšek kot Fabriczy. Restavracija In kavarna .OREL" Od sobote salvator pivo v sodčkih. Domače prekajene klobase tudi črez ulico. 445 Pohitite s prijavo za »Putniikov« izlet z luksuznim avtokarom v Graz od 1. do 2. februarja. Vožnja in vizum le Din 110. Informacije in prijave pri Putniku Maribor. Celje, Ptuj. Izredne ugodnosti za poset krasne Budimpešte »Kraljice Donave« Vam mudi posebni brzovlak Putn-ika od 25. do 30. maja t. I. Informacije, prospekti in prijave pri Putniku Maribor in vseh njegovih ekspoziturah. Današnja svetosavska proslava začne ob 8. uri zvečer. Ker se prične z izvajanjem sporeda točno ob uri, prosimo cenjeno občinstvo točnosti. Med sporedom je vstop v dvorano zabranjen. Vstopnice so v prodaji pri »Putniku«, zvečer pa pri blagajni. K šolski proslavi je vstop prost. Društvo Rdečega križa Krč©vina-K°ša- kl bo imelo svojo IX. redno letno skupščino v sredo, dne 2. februarja 1938 ob pol 10. v krčevinski šoli z običajnim dnevnim redom. 9908 vojiicev je v Mariboru v smislu popravljenih volilnih imenikov, to je za 47 več kakor ob lanski popravi. Mesto venca na grob pok. Ivana Majcna je daroval g. Renčelj Štefan, Pobrežje, društvu »Nanos« din 100. Razpust. Mariborska mestna policija je danes dobila odlok banske uprave, po katerem se Društvo nemških visokošol-cev v Mariboru razpušča, in sicer radi tega, ker je društvo prekoračilo svoj de- lokrog. Tekom današnjega dopoldneva je bil odlok dostavljen društvenemu odboru ter so policijski organi zaplenili društvene knjige. Zakaj je bilo omenjeno društvo prav za prav razpuščeno, ni točno znano, ker policija ni izdala nobenega zadevnega komunikeja in ni dala zastopnikom tiska nikakšnega pojasnila. Dobava drv. Dne 18. II. t. 1. se vrši v pisarni 65. čete granične trupe v Mariboru (kasarna Vojvode Putnika) licitacija za dobavo 276 kub. metrov drv. Pogoji za dobavo so razvidni med uradnimi urami v pisarni vojaškega urada. Star pohotnež. Mariborsko okrožno sodišče je danes dojjoldne v tajni razpravi obsodilo 621etuega mizarskega mojstra Jurija Srebotnika na mesec dni zapora, pogojno za dobo 2 let, ker je 5. avgusta 1937 na Muti izvršil nečisto dejanje napram neki Sletni deklici. Mariborska hudomušnost in severni sij. Ob predsnočnjem pojavu rdečega sija so bili nekateri mariborski budonmšneži mnenja, da se je najbrže narodil nizozemski princ in da so Nizozemci v velikem veselju zažgali tako ogromen kres, da smo ga celo v Mariboru videli. — Svež grob. V torek smo pokopali komaj 81etno Majdico, hčerko tukajšnjega šolskega upravitelja g. Tomažiča. Mala Majdiča je bila priljubljena vsepovsod, kar je pričal lep pogreb. Njen rani grob je šolska deca zasula z redkim svežim cvetjem. Ob odprtem grobu se je od nje poslovila učenka Tončka Hajm in gospod katehet. Mala Majdiča spavaj sladko, žalujoči rodbini pa Ne, dobro veni,« je odgovorila Ruby. »Prvič hočem, da vse dobro premisliš m...« »In potem?« »Ti veš, da bo tvoja mati ugovarjala združitvi z menoj,« je rekla Ruby trudno in temno zardela. »Neumnost. H-očeš samo, da bi te prav prosil. Reci mi, ‘ki izpolniš svojo obljubo in sc poročiš v menoj v enem ali vsaj v dveh mesecih.« »Ne,« »Stopila je nekoliko od njega ter ga gledala tako resno in odločno, da je spoznal, kako odveč bi bilo še dalje govoriti o tej stvari. Prijel jo je za obe roki in jo lahno potegnil k sebi. ■ O, Ruby, če bi vedela, kako nesrečen sem bil to noč!« »Da, io si lahko mislim,« je kratko odgovorila, »tudi jaz sem bila zelo nesrečna.« »Ali še veš, da'si mi rekla, naj te so-vratžim?« >Oa,« — imela je solzne oči. — »Odpusti mi in ne sovraži me. ako me nočeš usmrtiti,« »Bile so strašne ure! Hvala Bogu, da so minile. Odkar sem te ostavil, sem bil naravnost obupan,« »Bil si torej nesrečen, ker si bil hud name? Kako ti je sedaj pri srcu?« Srečno smehljaje ga je gledala. »Bolj srečen sem, kakor zaslužim,« je odgovoril z mehkim glasom ter jo prižel k sebi. To je bil sklenjen mir. Prepustila je surovo maslo in mlekarnico svoji usodi ter odšla na proste, da uživata na sprehodu poslednje ure milega jesenskega popoldne »Res ne smeš misliti, da smo kdove kako odlični ljudje,« je dejal Geoffrey s .prosečim glasom. »Vse smo prej ko to, in razen tega,« je pristavil resno, »pa visi črn otblak nad našimi glavami.« »črn oblaik?« »Da. Stvar, ki je precej zamotana, je namreč sledeča: Moj ded ni maral svojega sina, mojega strica, ki je odšel v Avstralijo, iti je zapustil svoje posestvo po smrti svojemu drugemu sinu, mojemu očetu. To posestvo namreč ni bilo majo-rat.« »To ni bilo popolnoma v redu, kaj ne? Zakaj ga ni razdelil?« »Da, v tem ravno tiči napaka. Toda storil ni tega. V noči, ko je umrl, je imel dolg pogovor z mojo materjo in je omenil tudi pismeno oporoko. Sedaj pa poslušaj, kaj je na vsej stvari najbolj čudnega: V jutru po njegovi smrti so iskali povsod njegovo oporoko, a je niso nikjer našli, in tudi nikoli ni prišla na dan. Brez dvoma je bila pravilno sestavljena in pod pisana oporoka.« »Kako čudno! In kako je bilo potem?« »O, takrat je bilo pravzaprav vseeno, kajti po dedovi smrti smo dobili, kakor smo mislili zanesljivo poročilo, da je stric umrl.« »Seveda!« jr vzkliknila Ruby, ki se ic zelo zanimala za njegovo pripovedovanje; »stričeva smrt je spravila ysc v pravi tir kaj ne?« »Ne, še vse je poslabšala. Če bi ne bil0 to laži, bi ne bili danes v tako neprijetnem položaju. Razumela me boš bolje, ako ti povem, da se jc nedavno nepričakovano zglasil mlad človek, ki jc izjavil, da je sin mojega strica in dedič posestva in naslova. To je bil hud udarec. Ker te preklicane oporoke ni nikjer mogoče najti, se bojim, da mu bomo morali vse ph' stiti. Seveda poskušamo na vse mogoče načine, da bi našli oporoko, kar bi bil' morali že zdavnaj storiti. Stvar je zel° neprijetna in za Nicka jako bridka.« »Strašno je to,« je rekla Ruby tak° slovesno resno, da bi jo bil najraje **•*. mestu objel. »In ta mladi tujec, jc tvoj bratranec?« ?DaljeJ • Spomnite se izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.