Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI LIST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Iz „Službenih Novin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Uredba o ustroju sanitetnega sveta kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naredba državnega oddelka za zaščito dece, s katero se izpreminja § 8. pravilnika o ureditvi tega oddelka. — Razglas o učnem tečaju za babice. — Razglasi vojaških oblasti: Tiralica. — Razglasi raznih
drugih uradov in oblasti.
Iz „Službenih Novin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 76:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 23. julija 1919., s katero se imenujeta v staležu političnih uradnikov deželne vlade v Ljubljani: Miroslav S i m a - G a 11, vladni tajnik in voditelj okrajnega glavarstva v Črnomlju, za okrajnega glavarja; Miroslav Senekovič, okrajni komisar, dodeljen v službovanje ministru za notranje zadeve, za vladnega tajnika.
Uredba o ustroju sanitetnega Sveta kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 21. julija 1919. (Glej Uradni list 133.)
Naredba državnega oddelka za zaščito dece z dne 28. julija 1919., s katero se izpreminja § 8. pravilnika o ureditvi tega oddelka. (Glej Uradni list 133.)
Zapisnik o 18. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjenega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 6. maja 1919.
Razpis generalne direkcije carine z dne 5. julija 1919. o predmetih, ki se smejo uvažati, in o postopanju z uvozniki, ki niso legitimirani trgovci. (Glej Uradni li^t-;126.)
Objava uprave dikraViiih monopolov z dne 19. julija 1919., s kaienj.^e naznanja', da se sme do nadaljnje nareclpetmasto uvažati sol iz inozemstva proti plačnu‘monopolske takse. (Glej Urani list 128.)	\
Številka 77:
Poročilo o svečani avdienci dne 3. avgusta 1919., v kateri je novoimenovani poslanik kraljevine Grške, gospod M a v r n d i s, Njegovi kraljevski Visokosti prestolonasledniku A 1 e k s a n -(1 r u izročil svoja akreditivna pisma.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 19. julija 1919., s katero se imenujejo: absolvirani gimnazijski maturant Milorad Radosavljevič v Vukovaru in absolvirani dijak trgovske šole v Aixu V. Jankovič za začasna carinika četrte vrste pri glavni carinami I. razreda v Ljubljani in absolvirani gimnazijski maturant Juri Rupe za začasnega carinika četrte vrste pri glavni carinami II. razreda v Gružu.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 23. julija 1919., s katero se imenujejo:
pri glavni carinami I. razreda v Ljubljani: za upravnika prve vrste Just Piščanec, upravnik iste camiarne; za revizorje prve vrste: Jakob Rupel, revizor iste :arinarne; Anton Ginge r 1 i, revizor mariborske carinarne; Anton Grom, revident carinarne v Špiljah; Ignacij Lah, revident carinarne v Trstu; za revizorja tretje vrste : Fran M i k u ž in Karel Grgič, revi-denta caridarnc v Trstu; za revizorja četrte vrste: Dragotin B o g n a r, revizor iste carinarne; za carinika prve vrste: Ivan Breščak, carinik iste carinarne; za carinika druge vrste: Anton S tek ar, pomočnik carinarne v Trstu;
pri glavni carinami I. razreda v Mariboru: za upravnika prve vrste Žuro Subotič, upravnik iste carinarne; za revizorje druge vrste: Josip K f o u p a 1, revizor iste carinarne; Avgust Flak, revizor zagrebške carinarne; Anton To-roš, revizor ljubljanske carinarne; za revizorja tretje vrste: Ljudomil Nabergoj, oficial carinarne v Trstu; za carinika prve vrste: Martin
Gabrijel, upravnik carinarne v Središču; za carinika druge’vrste: Jernej Kladnik, upravnik carinarne v Borovnici;
pri glavni carinami II. razreda v Špiljah: za upravnika druge vrste: Janko Trost, revizor carinarne v Ljubljani; za carinika prve vrste: Rudolf Sedlar, carinik iste carinarne; za carinika druge vrste: Emil Tomšič, pomočnik carinarne v Trstu;
pri glavni carinami II. razreda na Jesenicah: za upravnika druge vrste: Milan N i n k o v i č, upravnik iste carinarne; za carinika prve vrste: Josip S m o k o v i č, oficial carinarne v Trstu; za carinika druge vrste: Josip Si košek, carinik iste carinarne;
pri glavni carinami II. razreda v Borovnici: za upravnika tretje vrste: Josip Jaklič, revizor carinarne v Mariboru; za carinika prve vrste: Anton Cigoj, oficial: za carinika druge vrste: Nikola A 1 b an e z e, pomočnik — oba carinarne v Trstu;
pri sporedni carinami v Spodnjem Dravogradu: za upravnika druge vrste: Viktor Supa n, oficial carinarne v Trstu; za carinika tretje vrste: Anton Rank, carinik iste carinarne;
pri sporedni carinami v Velikovcu: za upravnika druge vrste: Adam-M a i i Ć, upravnik iste carinarne; za carinika druge vrste: Ivan Ver-b i č, carinik iste carinarne ;
pri sporedni carinami v Škofji Loki: za upravnika druge vrste: Alojzij Pipa, carinik iste carinarne ; za carinika druge vrste: Andrej Peternel, oficial carinarne v Trstu;
pri sporedni carinami v Radgoni: za upravnika druge vrste: Adolf Blažon, upravnik iste carinarne: za carinika tretje vrste: Janko Š u m i, pomočnik iz Trsta;
pri sporedni carinami v Ložu: za upravnika prve vrste; Viljem Braun, carinik iste carinarne;
pri spor-edni carinami v Tržiču: za upravnika prve vrste: Stjepan Kist, carinik iste carinarne ;
pri sporedni carinami v Sinči vasi: za uprav* nika prve vrste: Matija Schenk, upravnik iste carinarne.
Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik Aleksander je izvolil sprejeti ostavko celokupnega kabineta, ki mu jo je dne 1. avgusta predložil gospod predsednik ministrskega sveta, proti temu, da' ministrstvo še nadalje opravlja posle do sestave nove vlade.
Naredbe osrednje vlade.
595.
Na podstavi pooblastila §§ 5. in 27., točka 1, ustroja centralne državne uprave in členov L, 3. in 4. sanitetnega zakona predpisujem to
Uredbo o ustroju sanitetnega sveta kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev.
A. Področje.
Člen I.
Sanitetni svet kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev je najvišji strokovno posvetovalni organ ministrstva narodnega zdravja. (Uredba o ustroju ministrstva narodnega zdravja člen 3.,
II.)
Člen II.
Sanitetni svet oddaja svoja mnenja (oziroma svoje supcrarbitracije) :
1.	) o vprašanjih iz vsega področja sanitetne stroke, ki mu jih odkazuje minister narodnega zdravja;
2.	) o vseh spornih sodno-medicinskih vprašanjih.
Členili.
Strokovno mnenje sanitetnega sveta je potrebno zlasti v teh primerih :
1.	) Kadar se v ministrstvu zdravja izdelujejo ali obravnavajo novi sanitetni pravilniki, uredbe in zakoni, ali se stari revidirajo in izpopolnjujejo.
2.	) Kadar se stvarjajo novi sanitetni zakoni.
3.	) Kadar se obravnavajo projekti novih sanitetnih naprav : za vodovode, kanalizacije in sanitetne gradbe, za izsuševanje močvirij itd.
4.	) Kadar se sklepa o kandidatih za mesta v ministrstvu narodnega zdravja, naštetih pod 2 do 8 člena 2. uredbe o ustroju ministrstva narodnega zdravja, o kandidatih za vse zdravnike v državniNlužbi, o kandidatih za pošiljanje štipendistov medicinske stroke in zdravnikov za proučevanje specialnih medicinskih strok.
5.	) Presoja strokovne pogreške in krivde vsega sanitetnega osebja kakor tudi mazačev.
Člen IV.
Sanitetni svet se po svojih odposlancih tudi udeležuje sestavljanja letnega proračuna za ministrstvo narodnega zdravja.
Člen V.
Sanitetni svet lahko tudi po svoji iniciativi razpravlja o vprašanjih sanitetnega ali sodnomedicinskega področja ter o njih ministrstvu narodnega zdravja samostalno stavlja predloge.
Člen VI.
Načelna vprašanja o razmerju sanitetnega .sveta proti ministru narodnega zdravja, o kandi-dovanju in imenovanju članov sanitetnega sveta, o njih dolžnostih in pravicah se urejajo z zakonom o čuvanju narodnega zdravja.
B. Sestav.
C 1 e n V 11.
V sestav sanitetnega sveta spada:
1.	) 25 rednih in 9 izrednih članov;
2.	) 11 namestnikov;
3.	) 1 administrator.
Člen VIII.
Rednih članov sanitetnega sveta mora biti:
1.	) iz Srbije 7,
2.	) Hrvatske 5,
3.	) Slovenije 4,
4.	) Vojvodine 3,
5.	) Bosne-Hercegovine 3,
6.	) Dalmacije 2,
7.	) Crne gore 1.
Člen IX.
Namestnikov rednih članov je treba:
1.	) za Srbijo 3,
2.	) Hrvatsko in Slovenijo po 2,
3.	) za ostale pokrajine po 1.
Člen X.
Redni člani (in njih namestniki) morajo vsi biti doktorji vse medicine s pet leti prak-
tičnega dela v svoji stroki. Vsaj devetorica jih mora biti z dežele, izvun najglavnejših mest v kraljestvu.
Po strokah mora biti od rednih članov (in njih namestnikov) vsaj po eden: higienik, epi-demnolog, patološki anatom, kirurg, internist, porodničar, psihiater in nevrolog, onerolog, otroški zdravnik, zdravnik za oči, sodni, vojaški, občinski, kopališki in šolski zdravnik.
Člen XI.
Od izrednih članov sanitetnega sveta morajo biti po stroki:
1.	) en lekarnar,
2.	) dva kemika: eden analitik in drugi strokoven toksikolog,
3.	) en veterinar,
4.	) dva tehnika: eden stavbnik in drugi strokoven hidrotehnik,
5.	) trije pravniki: eden kriminalist, eden iz administrativne stroke in eden zakonodajec.
Člen XII.
« O specialnih vprašanjih, za katera niti med izrednimi člani ni strokovnjakov, more sanitetni svet zahtevati pojasnil od profesorjev medicinske fakultete, od načelnikov, inšpektorjev in referentov posameznih oddelkov glavne sanitetne uprave, šefov in pomočnikov odsekov in od drugih strokovnjakov izvun ministrstva.
Člen XJII.
Za administratorja sanitetnemu svetu se imenuje strokovnjak v pisarniških poslih.
Člen XIV.
Kadar se pokaže potreba, da ministrstvo narodnega zdravja pisarni sanitetnega sveta potrebno število prepisovalcev.
Člen XV.
Sanitetni svet mora imeti zase oddelek v ministrstvu narodnega zdravja z najmanj tremi prostori: 1.) z dvorano za seje; 2.) s prostorom za pisarno in arhiv in 3.) s prostorom za muzej in biblioteko.
Člen XVI.
Sanitetni svet ima svoj posebni delovodni protokol („S. s. br.“) in pečat z nadpisom: „Sanitetski savet kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“.
V. Porazdelitev.
Člen XVII.
Po bistvu razpravnih predmetov samih in strokovni usposobljenosti članov sanitetnega sveta se deli sanitetni svet .ia tri odseke; ti so:
1.	) zdravstveno-medicinski (sanitarni),
2.	) sodno-medicinski in
3.	) odsek za zakone in uredbe, pravilnike in navodila.
Člen XVIII.
Zdravstveno-medicinski (sanitarni) odsek obravnava :
1.	) oprašanja občinske, socialne in rasne higiene ;
2.	) vprašanja profilakse in preventivna vprašanja, zlasti nalezljivih bolezni in vprašanja kurativne medicine:
3.	) vprašanja o usposobljenosti in kvalifikaciji strokovnega sanitetnega osebja in zdravnikov v državni službi, kandidovanju njihovem in kandidovanju štipendistov celokupne sanitetne stroke in zdravnikov zaradi specializiranja.
V ta odsek se izbirajo člani (oziroma namestniki) s strokovno usposobljenostjo iz higiene, epi-demnologije, državnega zdravilstva, zdravstvenih naprav in praktične medicine. Po potrebi se jim dodaja lekarnar, veterinar, kemik-analitik, tehnik-sfavbnik, hidrotehnik in pravnik administrativne stroke.
Člen XIX.
Sodno-medicinski odsek oddaja mnenja (su-perarbitracije) v spornih vprašanjih iz sodnomedicinske prakse. Razen tega presoja v poslednji instanci strokovne pogreške ali krivde zdravnikov, lekarnarjev, drogistov, babic in drugih oseb, zaposlenih v sanitetni stroki, kakor tudi mazačev. V ta odsek se jemljo sodni zdravniki, kirurgi, porodničarji, psihiatri (nevrologi), internisti, kemiki (toksikologi) in pravniki-krimina-listi.
Člen XX.
Odsek za zakone, uredbe, pravilnike in navodila proučuje saniteto, ureditve in sanitetne zakone naprednih držav ter jih upotreblja za naše prilike, prenašaje v naše pravilnike, uredbe in zakone najnovejše pridobitve iz znanosti in prakse. Poleg tega mu je naloga, da presoja gotove načrte uredb za zdravniško in lekarniško prakso, učne knjige in navodila za babice, sanitetne nadzornike, osebe, ki razkužujejo, bolničarje, strežnice in drugo sanitetno osebje. Naposled oddaja mnenja o popularnih spisih zdravstvene vsebine, katere ministrstvo pripravlja za tisk ali kateri se ponujajo za izdajo in nagrado.
V ta odsek spadajo: zdravniki-higieniki, epi-demnologi, bolnični, državni, občinski, vojaški zdravniki, veterinarji, lekarnarji, stavbniki in pravu iki-zakonodajci.
Člen XXI.
Predsednik sanitetnega sveta predseduje tudi v odsekih, tajniki sanitetnega sveta pa delujejo v odsekih izmenoma.
Člen XXII.
Razen predsednika in tajnika mora imeti vsak odsek vsaj osem rednih članov.
Člen XXIII.
Posamezni redni člani sanitetnega sveta so lahko razporejeni v več odsekih.
Kot krajevni odbori državne zaščite morejo, delovati tudi krajevni odbori društev za zaščito in pomoč deci, ako so sestavljeni v zmislu točke 3. § 8. pravilnika. Krajevni odbori morejo imeti po potrebi tudi svoje plačane uradnike, stalne in honorarne. Stalne imenuje državni oddelek, honorarne pa okrožni odbor na predlog krajevnega odbora. Krajevni odbori v mestih, kjer so pokrajinski odbori, imajo stopnjo okrožnega odbora.
4.) Odbori določujejo svoje poverjenike za razne vrste poslov (zbiranje podatkov, pregledovanje in nadzorstvo, jpravljanje raznih naprav), kolikor jih ne izvršujejo sami člani teh odborov.
Po vseh krajih, kjer ni krajevnih odborov, določuje okrožni odbor svoje poverjenike, ki so lahko tudi honorarni.
Državni oddelek in pokrajinski odbori morejo določevati svoje poverjenike za posebno odmerjen krog poslov, o tem pa naj obveščajo pristojne odbore zaradi znanja in sporazumnega delovanja s1 poverjeniki.“
Prehodno določilo.
Ta izprememba v pravilniku stopi v veljavo, kadar jo podpiše ministrski podpredsednik; obvezno moč dobi po preteku 15 dni od dne, ko se objavi, in pristojni odbori so dolžni izvršiti potrebne preureditve v roku cO dni.
Državni oddelek za zaščito dece v Beogradu,
dne 28. julija 1910.; št. 2528.
Člen XXIV.
Pisarniške posle vodi administrator sanitetnega svetai. Opravlja tudi posle arhivarja sanitetnega sveta ter je kustos muzeju in knjižničar.
Ministrstvo narodnega zdravja, civilno-sanitetni oddelek, v Beogradu,
dne 21. julija 1919.; št. 10.849.
Minister narodnega zdravja:
dr. Krulj s. r.
596.
Izprememba pravilnika o nreditvi držav-
nega oddelka za zaščito dece.
Na podstavi člena 5. uredbe o ustroju državnega oddelka za zaščito dece se § 8. pravilnika o ureditvi državnega oddelka za zaščito dece izpre-minja ter se glasi:
„§ 8. Podrejeni organi državnega oddelka so;
1.	) P o k r a j inskiodbori, sestavljeni iz zastopnikov političnih, sodnih, sanitetnih, šolskih, cerkvenih oblastev in krajevnega občinskega oblastva in- iz zastopnikov dobrodelnih društev. Pokrajinske odbore ustanavlja, potrjuje in opredeljuje državni oddelek. Število pokrajinskih odborov in njih krajevno območje določuje in opredeljuje državni oddelek. Pokrajinski odbori so neposredno podrejeni državnemu oddelku. Predsednika odbora predlaga pokrajinski odbor, a imenuje ga minister. Tajnika in ostale ukazne uradnike imenuje državni oddelek, pomožno pisarniško osebje in sluge pa imenuje pokrajinski odbor v mejah svojega proračuna.
2.	) Okrožni (županijski) odbori, ki .se ustanavljajo po okrožnih (županijskih) krajih. Sestavljeni so iz zastopnikov političnih, sodnih, sanitetnih, šolskih, cerkvenih oblastev in krajevnega občinskega oblastva In iz zastopnikov dobrodelnih društev, a v Srbiji tudi iz članov ožjega samoupravnega okrožnega odbora. Okrožne odbore ustanavljajo in potrjujejo pristojni pokrajinski odbori ter jim imenujejo predsednika na predlog okrožnega odbora. Okrožni odbori so neposredno podrejeni pokrajinskim odborom. Okrožni odbor ima svojega tajnika in po potrebi pomožno pisarniško osebje in sluge. Tajniki morejo biti ukazni državni uradniki ali honorarni in imenuje jih državni oddelek; pomožno pisarniško osebje in sluge pa imenuje okrožni odbor v mejah svojega proračuna.
3.	) Krajevni odbori, katere ustanavljajo po vseh večjih krajih okrožni odbori. Sestavljeni so iz dveh zastopnikov občinskega oblastva, zastopnikov krajevnih, šolskih, sanitetnih, sodnih, cerkvenih oblastev in krajevnih dobrodelnih društev. Krajevni odbori imajo najmanj pet članov ter so neposredno podrejeni pristojnim okrožnim odborom.
Podpredsednik ministrskega sveta: dr. Korošec s r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
St. 4744.	3—1
Razglas.
Na šoli za babice v. Ljubljani se začne dne , 1. oktobra 1919. u č n i t e č a j zabab.ices slovenskim učnim jezikom. V ta tečaj se sprejmejo ženske, ki še niso prestopile 40. leta svoje starosti in ki so, ako so še neomožene, dopolnile že 24. leto ter so učnega jezika zmožne v besedi in pisavi. Po,uk je brezplačen. Prosilke se morajo do dne 3 0. septembra 1919. osebno zglasiti pri ravnateljstvu tukajšnje šole za babice ter prinesti s seboj krstni in rojstni list, eventualno poročni list ali, če so vdove, smrtni list svojega moža, dalje oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo, potem izpričevalo uradnega zdravnika pristojnega političnega oblastva, da so zdrave ter telesno in dušno sposobne za uk, potem izpričevalo, da imajo cepljene koze ali da so iznova cepljene, naposled tudi izpričevala, če jih imajo kaj.
Za ta učni tečaj je razpisanih tudi deset ustanov učnega zaklada po 200 K s pravilnim povračilom za pot sem in nazaj.
One ženske, ki hočejo prositi za eno teh ustanov, morajo svoje prošnje, opremljene z navedenimi listinami in z zakonitim ubožnim listom, do dne -| q septembral919.
vložiti pri dotičnem okrajnem glavarstvu, oziroma pri pristojnem oblastvu (magistratu).
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 10. avgusta 1919.
Sanitetni šef : dr. Ivan Oražen s. r.
Razglasi vojaških oblasti.
S. 151/18.
Tiralica.
Jožef Praznik, rojen dne 14. marca 1896. v Puščah pri Velikih Laščah, pristojen v Lužarje pri Velikih Laščah, rimsko-katoliški, samski delavec, desetnik 37. pehotnega polka, je bil s tu-sodno razsodbo S. 151/18 dne 16. maja 1.1. zaradi zločina tatvine, pregreška sleparstva in samo-lastnega' odhoda obsojen na osem mesecev ječe. Imenovanec je dne 16. junija t. 1. pobegnil od
8.	stotnije 37. pehotnega polka.
Jožef Praznik naj se zasleduje in privede v vojaške zapore šentpetrske vojaščnice v Ljubljani.
Vojaško sodišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 13. avgusta 1919.
Razglasi drugih uradoy in oblasti.
T 94/19—G.	~	1883
Razglas.
Martin Klančar, rojen dne 24. oktobra 1881. v Velikem Mlačevem št. 17, oženjen, posestnik istotam, je služboval pri 17. pehotnem polku ter prišel rr*eseca avgusta 1914. v rusko ujetništvo. Po izpovedbah Andreja Gregoriča na Vincah in Jožefa Šege v Ravnem dolu je dne 4. julija 1915. umrl za kužno boleznijo ter bil pokopan v Kru-čini, v staropoljski guberniji ob donski meji.
Ker je verjetno izkazano, da je Martin Klančar umrl, se uvaja po prošnji njegove žene Neže Klančarjeve v Velikem Mlačevem postopanje v dokaz smrti Martina Klančarja.
Vsakdo se torej pozivlje, naj do dne 20. decembra 1919.
izporoči sodišču ali pa, skrbniku, obenem zagovorniku zakonske vezi, gospodu Jakobu Javorniku, županu, v Slivnici, kar bi vedel o imeno^ vancu.
Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se razsodi o dokazu smrti.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 26. julija 1919.
T 182/19—3.	1926
Raizgla-ss.
Po prošnji Antonije Ederjeve, posestnikove žene v Zgornji Šiški št. 117, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: „Vložna knjižica Kranjske hranilnice v Ljubljani, glaseča se na ime Ana Ernst, št. 300.926 z vlogo 2043 K 61 v“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 8. avgusta 1919.
Cg t 291, 292, 293/19—1.	1943
Oklic.
Zoper zapuščino po Leopoldu Fonu, trgovcu v Ljubljani, Stari trg in Sv. Petra cesta št. 23, so podali pri tem sodišču t.) Marija Kromar, gostija v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 12, zastopana po drju. Kokalju, 2.) trgovska delniška družba „Balkan“ v Ljubljani, zastopana po drju. Ažmanu, 3.) M. Cermak'in Jos. Val, trgovca v Ljubljani, zastopana po drju. Fr. Tominšku,, tožbe zaradi ad 1.) 8434 K 80 v, ad 2.) 26.476 K 25 v, ad 3.) 8369 K 90 v.
Prvi narok za ustno razpravo j c določen na ^311	2 8. avgusta 1919.
ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 124.
V obrambo pravic dedičev (ker k toženi zapuščini še ni dednih priglasitev) se postavlja za skrbnico gospa Frančiška Fon, rojena Kromar, trgovčeva vdova v Ljubljani, Sv. Petra cesta št.23 (Stari trg št.6). Ta skrbnica bo zastopala zapuščino v oznamenovani pravni stvari na nje nevarnost in stroške, dokler ;;e dediči ali ne pri-glase ali ne imenujejo pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I.,
dne 9. avgusta 1919.
Cg J 268/19—2.	1942
Oklic.
Zoper odsotnega Ivana Pečana, posestnika v Rožni dolini št. 248, je podala pri deželnem sodišču v Ljubljani Ljudska posojilnica v Ljubljani ptTdrju. Benkoviču, odvetniku v Ljubljani, tožbo zaradi 6241 K 33 v in 1353 K 14 v.
Prvi narok se je s sklepom z dne 24. julija 1919. določil na dan
21. avgusta 1919. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 124.
V obrambo pravic toženčevih se postavlja za skrbnika gospod dr. Žirovnik, odvetnik v Ljubljani. Ta skrbnik ga bo zastopal, dokler se Ivan Pečan ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I.,
dne 13. avgusta 1919.
S 1/19—1.	.	1948
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini zapuščine Leopolda Fona, trgovca v Ljubljani.
Konkurzni komisar dr. Edvard Pajnič, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase dr. Albin Smole, odvetnik v Ljubljani.
Prvo zborovanje upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 124 dne
ob devetih. 26. avgusta 1919.
Oglasitveni rok do dne
6.	oktobra 1919.
Narok za ugotovljevanje pri imenovanem sodišču dne 21. oktobra 1919. ob devetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 13. avgusta 1919.
Firma 1027, zadr. VI 120/13.	1916 3—2
Rcizglais.
V zadružnem registru se je izvršil dne 30. julija 1919. pri zadrugi:
Uradniška gospodarska zadruga v Kranju,
r. z. z o. z.,
s sedežem v Kranju nastopni vpis:
Po sklepu občnega zbora z dne 11. marca 1919. se je zadruga razdružila in stopila v likvidacijo. Likvidatorji: načelništvo.
Likvidacijska firma:
Uradniška gospodarska zadruga v Kranju,
r. z. z o. z. v likvidaciji.
Podpis firme: Dva člana načelništva se pod likvidacijsko firmo podpisujeta svojeročno. Upniki naj se zglase pri zadrugi.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 30. julija 1919.
Razglas.	1917
V trgovinskem registru so se dne 30. julija 1919.:
I. vpisale firme:
Firma 1029, Rg. A II 254/1.
a)	Senica & Šinkovec s sedežem v Količevem,
obratni predmet: mlinarski obrt z valjčnim mlinom,
družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. decembra 1917.;
družabnika: Josip Senica, trgovec v Zgornjih Domžalah št. 100, in Jera Šinkovec, trgovka v Kamniku, Sutna št. 40.
Pravico zastopati družbo ima vsak družabnik samostojno.
Firma 1040, Rg. Ali 252/1.
b)	Oražem & Co. s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z avtomobili, motocikli, stabilnimi in mobilnimi motori, poljedelskimi stroji itd.,
družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 15. julija 1919.,
družabnika:	Stanko Oražem, posestnik v
Ljubljani, Poljanska cesta št. 69, in Vilko Oražem, posestnik v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 16.
Podpis firme: Pod pisano ali tiskano besedilo firme pristavlja en družabnik svojeročno svoj podpis.
Firma 1053, Rg. A 11 255/1.
c)	F. Pungartnik
s sedežem v Lukovici št. 3,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnik: Fran Pungartnik.
Firma 1057, Rg. A II 253/1.
d)	Korenjak & Vode s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z lesom, družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. junija 1919.,
družabniki: Ivanka Vode, trgovka v Ljubljani, Prisojna ulica št. 3; Avgust Korenjak, lesni trgovec v Rožni dolini št. 136; Ferdinand Vode, trgovski zastopnik na Glincah.
Pravico zastopati družbo ima Avgust Korenjak kolektivno z enim obeh ostalih družabnikov.
Podpis firme: Pod besedilo firme se svojeročno podpisujeta Avgust Korenjak z označbo: „Korenjak“ in kolektivno z njim eden izmed ostalih družabnikov z označbo: „I. Vode“ ali „F. Vode“.
II. Izbrisala se je vslcd smrti imetnika Jerneja Kemperleta firma:
Firma 1062, posam. II 89/11. Jernej Kemperle
s sedežem v Kamniku na Butni,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek UL,
dne 30. julija 1919.
T I 80/19—3.	1856
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Pavel Gajšek.
Pavel Gajšek, rojen dne 23. januarja 1875., posestnik v Tratnem št. 2, je ob splošni mobilizaciji odšel v vojaško službo, bil dne 4. decembra 1914. v Srbiji ujet ter je baje umrl v ujetništvu; od istega leta vsaj ni več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Jožefe Gajškove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku, gospodu Gregorinu, odvetniku v Celju, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o imenovancu.
Pavel Gajšek se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali rnu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. februarju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 24. julija 1919.
Firma 251/19, družb. TI 4/9.	1896
Izbris firme.
Izbrisala se je dne 30. julija 1919. v registru za družbene firme firma:
Wilhelm & Fritzi Berner s sedežem v Rogaški Slatini,
obratni predmet: Luxus-, Zwieback-, Oblaten-, Waffel- und engl. Biscuits-Bäckerei.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek IT.,
dne 30. julija 1919.
Firma 245/19, zadr. II 100/35.	1900
Izprememba pri že vpisani zadrugi.
V zadružnem registru se je vpisala dne 30. julija 1919. pri zadrugi:
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Kooptiral se je v načelništvo Ivan Belle, posestnik in ravnatelj kmetijske šole v Sv. Juriju ob južni železnici.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 30. julija 1919.
Nc I 336/19—2.	Izlcaz.	1914 3—1
Pri davčnem kot sodnodepozitnem uradu v Ribnici se hranijo že nad 30 let nastopni sodni depoziti:
	Depozitne knjige					V nomi-	
št.	—	—		Sklad	Vložna knjižica	vrednosti	
	zvezek	stran	št.			"k”	'
				.L.			
1	G	111	2419	Izvršilni sklad Antona Mohorja v Retjah	mestne hranilnice ljubljanske		
					št. 20.980	17	20
2	G	232	2539	Varstveni sklad Miroslava Barbola na			
				Hribu	kranjske hranilnice št. 147.121	600		 I
3	G	360	2664	Skrbstveni sklad Martina Primšarja v			
j				Sodražici	mestne hranilnice ljubljanske		
					št. 20.965	57	20
4	G	388	2692	Skrbstveni sklad Ane Lavričeve in			
				Ivana Pogorelca neznanega bivališča	mestne hranilnice ljubljanske		I
					št. 97.454	22	731
Neznani lastniki, oziroma njih neznani dediči ali pravni nasledniki teh depozitov, se pozivljejo, naj prineso v teku enega leta, šestih tednov in treh dni od tega oklica svoje izkaze glede teh depozitov. Če tega ne store ali če bi se njih zahteve ne spoznale za upravičene, se po tem roku depoziti izroče državni blagajni.
Okrajno sodišče v Ribnici, dne 8. avgusta 1919.
Firma 256/19, zadr. I 225/76.	1912
Izprememba pri že vpisani zadrugi.
V zadružnem registru se je vpisala dne 1. avgusta 1919. pri zadrugi:
Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Iz načelništva so izstopili Franc Vegi, Franc Tisovnik, Anton Gomiršek, Ivan Stampfl, Josip Janžovnik, Anton Fricelj in Franc Zakrajšek; vstopili pa so v načelništvo Janez Bršnjak, posestnik v Št. Janžu št. 8 ; Franc Prislan, posestnik v Poljanah št. 31; Franc Tlaker, posestnik v Šent Janžu št. 55; Jože Zunter, posestnik v Niski št. 2; Franc Bitenc, posestnik v Zgornjih Pobočjah št. 6; Anton Goltnik, posestnik v Kokar jih št. 29, in Ivan Rakun, posestnik v Rečici št. 41.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 1. avgusta 1919.
T 112/19—3.	1800
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Janez Klun.
Janez Klun, rojen dne 3. januarja 1880. v Nemški vasi št. 17 kot zakonski sin Janeza Kluna in Frančiške, rojene Starčeve, posestnik v Nemški vasi št. 54, pristojen v Dolenjo vas pri Ribnici, je prišel, ko so Rusi zavzeli Przemysl, v rusko ujetništvo in je baje po seznamku izgub št. 521 dne 27. maja 1915. umrl v Cardžuju (kanat buharski).
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji
njegove matere Frančiške Klunove v Nemški vasi št. 17 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu Jožefu Češarku, posestniku v Nemški vasi št. 16, ki se obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o pogrešancu.
Janez Klun se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 20. februarju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi ^a mrtvega.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I.,
dne 26. julija 1919.
St. 561/20—VI.	1947
Ftazi
Železnice kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ravnateljstvo v Ljubljani.
Tarifa za živad, brzovozno in tovorno blago, II. del.
Uvedba nove in razveljavitev stare tarife.
Z dnem 15. avgusta 1919., glede otežkočitev pa štirinajst dni kesncje, stopi v veljavo nova izdaja tarife za živad, brzovozno in tovorno blago, II. del, ki obseza povišbe, upostavljene z dnem 16. maja 1919.
Z istim' dnem sta razveljavljeni lokalni blagovni tarifi c. kr. avstrijskih državnih železnic, del II., zvezek 1., z dne 1. marca 1919. in zvezek
2. z dne 1. januarja 1918. z dodatki in priveski vred,; v kolikor sta bili veljavni za proge ljubljanskega ravnateljstva železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V Ljubljani, dne' 15. avgusta 1919.
Ravnatelj: Golob s. r.
Št. 32.908/11 — 19.	1930
O&lEtS.
V zmislu poStnega reda z dne 22. septembra 1916. (glej poStni in brzojavni naredbenik St. 76 z dne 24. septembra 1916., odnosno dri. zak. št. 317 iz leta 1916.) se objavljajo v mesecu juliju 1919. nevročljive poštne pošiljatve, ki leie v shranjevaluem uradu poštnega in brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v Ljubljani. Dotični naslovniki, odnosno pošiljatelji naj jih dvignejo v teku enega leta od dne tega oglasa, ker bi se sicer pošiljatve brez vrednostne vsebine uničile, druge pa prodale na javni dražbi. Izkupiček, oziroma gotovina, najdena v pošiljatvah, sta na razpolago stranki še za dobo nadaljnjih treh let in zapadeta po preteku tega roka poštni upravi.
I.	Priporočena pisma.
1.	) Podroičica, dne 27. V. 1919., naslov: E.Schindler, Graz.
2.	) Novo mesto, dne ?, n.: Miroslav Bertoša, Pazin.
3.	) Novo mesto, dne 23. V. 1919., n.: Johann Huber, Ribnik.
4.	) Novo mesto, dne ?, n.: Katarine Jakelj, Berna.
5.	) Zidani most, dne 12. XI. 1918., n.: Alojz Jerman, Pulj.
6.	) Ljubljana i, dne 22. VI. 1919., n.: Antol Zvonimir, Ljubljana.
7.	) Ljubljana 6, dne 17. V. 1919., n.: Alois Maria Bergmann, Gratwein.
8.	) Ljubljana	1,	dne	f,	n.:	Metka Gostinčar, Ljubljana.
9.	) Ljubljana	I,	dne	?,	n.:	Marija Hotko, Brežice.
10.	) Ljubljana	i,	dne	?,	n.:	Arnold Kardos, Zsiline.
11.	) Ljubljana	I, dne 21.	X. 1918, n.: Vrehni Rišnik, Praha.
12.	) Ljubljana I, dne 16. VI. 1919 , n.: Pepko Kosmač,
Pliberk.	,
13.	) Ljubljana 1, dne 23. VI. 1919., n.: Marija Ledinek, Mozirje.
14.	) Ljubljana 1, dne n. VI. 1919., n.: Eduard v. Ligocki, Wien.
IJ.) Ljubljana I, dne ?, n.: Dragotin Lončar, Kraljeviča.
16.	) Ljubljana	I,	dne	?,	n.:	Radovan Lukič, Zagreb.
17.	) Ljubljana	I,	dne	f,	n.:	Mara Abradovič, Karlovac.
18.	) Ljubljana I, dne 2. VII. 1919., n.: Antonia Pošcič, Opatija.
19.	) Ljubljana I, dne ?, n.: Alojz Reich, Juršinci.
20.	) Ljubljana I, dne ?, n.: Jakob Šušteršič, Moste pri Ljubljani.
21.	) Ljubljana I, dne f, n.: Hlava Venouš, Lublau.
22.	) Ribnica, dne 28. X. 1918., n.: Tedi Weisskircher, Cormons.
23.	) Maribor 2, dne 23. VI. 1919., n,: Ida Honcova, Laški trg.
24.	) Maribor 2, dne 9. VI. 1919., n.: Johanna Hrieb, Stanice.
25.	) Maribor I, dne ?, n.: Tomas Jambrošič, Zagreb.
26.	) Dolenji Logatec, dne f, n.: Miluška Turkova, Ugroci.
27.	) Galicija, dne 20. XII. 1918., n.: Rudolftne Krainz, Celovec.
28.	) Celovec 4, dne 26. IV. 1919, n.: Kaki, Velikovec.
29.	) Moškanjci, dne 16.VI. 1919., n.: Genovefa Erlač, Ptuj.
30.	) Ruda, dne ?, n.: Arnold Kaupa, Pulj.
31.	) Domžale, dne 2. VIII. 1918., n.: Gligo Porovič, Bos. Gradiška.
32.	) Celje, dne 30. VI. 1919., n.: Josefine Skrobar, Slov. Brod.
33.	) Celje dne 11. VI. 1919., n.: Johann Bučar, Maribor.
/34.) Celje, dne 20. VI. 1919., n.: Carl Lavtar, Wien.
*35.) Trbovlje I, dne 30. III. 1919., n.: Kati Dvoršak,
Rajhenburg.
36.	) Trbovlje I, dne 10. II. 1919., n.: Peter Grad, Ruma.
37.	) Trbovlje 1, dne 19.XI. 1918., n.: Johan Kolar, Konjice.
38.	) Trbovlje 1, dne 27. V. 1919., n.: Antantno odposlanstvo, Ljubljana.
39.	) Velikovec, dne ?, n.: Franc Žerak, Brežice.
40.	) Velikovec, dne 17. V. 1919., n.: Tončka Skrabel, Šiplje.
41.	) Slovenji Gradec, dne 20. V. 1919., n.: Vinko Razgoršek, Krško.
42.	) Slovenji Gradec, dne 21. V. 1919., n,: Toni Engel, Karlsbad.
43.	) Slovenji Gradec, dne 26. V. 1919., n.: Terezija Nena-dovič, Koprivnica.
44.	) Slovenji Gradec, dne f, n.: Guido Robnik, Lučane.
45.	) Pragersko, dne ?, n.: Fani Vrečko, Zagreb.
46.	) Maribor I, dne 28. VI. 1919., n.: Filipp Mettnitz, Wien.
47.	) Maribor 1, dne ?, n.: Radovan Dimitrijevič, Kraljeviča.
48.	) Maribor I, dne 7. VI. 1919., n.: Marica Kramberger, Kamnik.
49.	) Maribor 2, dne i. VIL 1919., n.: Franc Jurač, Kraljevič.
50.	) Ljubljana i, dne ?, n : Alojz Dolenc, Wien,
51.	) Ljubljana l,dnef, n.: SophieAndrovich, Konstantinopel.
52.	) Ljubljana i, dne ?, n.: Milan Cvetkovič, Ljubljana.
53.	) Ljubljana 1, dne 27. VI. 1919., n.: Avgusto Jelen, Maribor.
54.	) Ljubljana i, dne 10. VIL 1919., n.: Saša Primožeč, Zagreb.
55.	) Ljubljana I, dne 10. VI. 1919., n.: Bogoj Radajkovič, Skoplje.
56.	) Jesenice (Gorenjsko), dne 26. VI. 1919., n : Andrej Hudovernik, Rožek.
57.	) Jesenice (Gorenjsko), dne 31. X. 1918., n.: Marija Demšar, Poljane nad Škofjo Loko.
58.	) Jesenice (Gorenjsko), dne ?, n.: Orelli Thun, Bern.
59.	) Jesenice (Gorenjsko), dne 25. II. 1919., n.: Josef Gregorz, Trbovlje.
60.	) Jesenice (Gorenjsko), dne 2t. XI. 1918., n.: Karolina Majcen, Hrastnik.
61.	) Jesenice (Gorenjsko), dne 4. X. 1918., n.: Johann Brezar, Štrnišče.
62.	) Borovlje, dne ?, n.: Johann Gaul, Debrcczen.
63.	) Borovlje, dne 3. III. 1919., n.: Anna Arnuš, Beljak.
64.	) Borovlje, dne 28. V. 1919., n.: Kathi Oilowitz, Celovec.
65.	) Petrovče, dne 31.X. 1918., n.: Franc Žagar, Sdravsina.
66.	) Grebinj, dne 15. IV. 1919., n.: Anna Meierl, Salzburg.
67.	) Grebinj, dne 20. I. 1919 , n. : Rudolf Soflert, Tcplitz-Schönau.
68.	) Pustnica, dne I. VI. 1919., n.: Valentin Töfferl, Ruda.
69.	) Grebinj, dne 2. VI. 1919., n.: Jos. Gaberschek, Velikovec.
II. Poštne nakaznice.
1.	) Ptuj, dne 12. XI. 1918., naslov: Petrovitsch, Cholm.
2.	) Velikovec, dne 20. III. 1919., n.: Petar Milutinovič, Bos. Brod.
3.	) Ptuj, dne 6. VI. 1919., n.: Rozalija Jesenšek, Šmartno pri Litiji.
4.	) Jesenice (Gorenjsko), dne 16. XL 191S., n : Markus Vukadin.
Shranjevalni urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v Ljubljani,
dne 5. avgusta 1919.
St. 1110.	1907
Razglas
o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi skupnega pašnika posestnikov iz Gozda.
Načrt o nadrobni razdelbi parcele št. 217, ležeče v katastralni občini Gozdu, vpisane pod katastralnoi občino Gozd, vlož. št. 39 in 40, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., od dne 19. avgusta 1919. do vštetega dne 1. septembra 1919. v občinskem uradu v Gozdu razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo dne 23. avgusta 1919. od enajstih do dvanajstih pojasnjeval v gostilni pri Karlu Prelesniku v Stahovici.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da moiajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh, od prvega dne razgrnitve dalje, to je od dne 19. avgusta 1919. do dne 17. septembra 1919., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 6. avgusta 1919.
' Krajni komisar za agrarske operacije:
dr. Vrtačnik s. r.
St. 1111.	1910
Razglas
o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi sknp-nega sveta posestnikov iz Babnega polja.
Načrt o nadrobni razdelbi parcel št. 126, 127, 133, 139, 140, 143, 166, 125/1, 167, 833, 888 in 106, ležečih v katastralni občini babnopoljski, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1838., od dne 17. avgusta 1919. do vštetega dne 30. avgusta 1919. pri načelniku gospodarskega odseka v Babnem polju razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo dne 28. avgusta 1919. od devetih do enajstih pojasnjeval v Babnem polju.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh, od prvega dne razgrnitve dalje, to je od dfie 17. avgusta 1919. do,dne 15. septembra 1919., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 7. avgusta 1919.
Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Vrtačnik s. r.
Natisnila Ig. pl Kleinmayr 8r Fed. Bamberg v Ljubljani.