Leto LXXrVM št. 260
L|ofcf|*M, torek 11. novembra l%fl-XX
Cena 40 cent.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNUEVA ULICA ft. —! IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglaae Iz Kraljevine Italije ln
UNIONE PUBBLICITA ITAOANA 8. A., MILANO
N: S1-S2, 31-», tU«,
te SI-26. —Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za Inozemstvo: 15-20 L.
OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: CNIONE PUBRLICITA ITALIANA S. A.. MILANO.
Veliki uspehi letalskih
in podmorniških sil
Torpedna letala so na Sredozemskem morja torpedirala eno angleško križarko in en rušilec — Na Atlantika je neka podmornica potopila tri ladje
Glavni stan Italijanskih Oboroževalnih Sil je objavil 10. novembra naslednje vojno po-
ročilo 5t. .V?6:
Neki naš konvoj je bil na plovbi v srednjem Sredozemlju v noči na 9. t. m. napaden od britanske pomorske divizije. Zadete ladje so se kasneje potopile. Od naših ruštl-cev v spremstvu, ki so se vrgli v napad s torpedi, sta bila dva potopljena, tretji, ki je bil zadet, pa se je vrnil v luko brez velikih poškodb. Velik del brodolomcev je rešen. Ob zori so naša torpedna letala pod poveljstvom poročnikov pilotov Ardita Cri-stiania, Emilija Juzzolina in Adona Ve nt u-linija napadla sovražne e-dinice ter zadele z dvema torj^edoma eno križarko ter z na-daJjnjim torpedom še en rušilec. Torpedna letala so sestrelila   d\e   letali v spremstvu
sovražne pomorske formacije. Nadaljnje letalo je sestrelilo naše pomozftko izvidniško letalo.
Sovražni letalski poleti nad Kampanijo in Sicilijo: Beležiti je 10 mrtvih in 25 ranjenih v Neaplju, kjer je sovražno letalo, zadeto od protiletalskega topništva, treščilo v morje; v Messini nekaj ranjenih.
V severni in vzhodni Afriki nobenega pomembnega dogodka na kopnih bojiščih. Nemška letala so napadla obrambne naprave v Tobruku z dobrimi učinki.
Naša podmornica, ki je operirala na Atlantiku pod poveljstvom fregatnega poročnika Giuliana Prinija. je potopila tri so-\ razne ladje s skupno tonažo 25.000 ton. S to akcijo so naš*» podmornice na Atlantiku potopile skupno že nad 500.000 ton sovražnega brodovja.
Silen vtis
Hitlerjevega govora
Jasno postavljeni cilji — Važna je samo še zmaga
Monakovo, 11. nov. s. Govor, ki ga je Imel Hitler v Monakovu. je napravil m vso nemško javnost sijajen vtis. Listi ga danes obširno komentirajo. »Miinchner Neueste Naohrichten« beležijo v svojem komentarju, da je govoril evropski državnik, ki od njega zavisi usoda itga zapada in da pomen ter razlog zgodovinske osvobodilne vojne svetu nikoli nista biln tako jasno obrazložena. Cilj, za katerega se bore Nemčija in njeni zavezniki je jasen. Ustvariti je treba red in trajni mir v Evropi, tako da bc«ta v korist vsem narodom. F-v ropa je še sredi borbe tri vse naloge so poverjnee orožju. Toda že se kažejo konture dovršenega dela v vsej
svoji veličini. Kljub vojni se že pripravljajo načrti za dosego cilja po vojni. Glede na to govori Churchilla, Roosevelta in Stalina niso nič drugega kakor izrazi besne jeze ljudi. Id morajo brez moči gledati na velike Hitlerjeve odpočitve,. Pa čeprav sri Anglija prizadeva ustvariti svetu utvaro, da je nekje še neka druga fronta, na kateri naj bi se borilo angleško letalstvo, ni dvoma, da bo moral Stalin tudi v poslednji fazi borbe, ki jo je izzval proti evropskemu kontinentu, sam prenašati breme  in udarce nepremagljivih za-
Tucn >VoUdscher Beobeehter« opozarja na smešno neutemeljenost angleških trditev o drugi fronti, ki naj bi jo bile ustvarile angleške letalske sile s svojimi napadi na zapadu kontinenta. Tudi zatrjevanje Angležev, da Je zaradi teh napadov Nemčija prisiljena angažirati polovico svojega letalstva na zapadu, je al ker že okoliščina, da so nemške letalske tOt uničile 15.000 ruskih letal kaže. da so same brez nadaljnjih ojačenj sposobne dovršiti naloga, ki Jim je bila poverjena na vzhodu.
Berlin, 11. nov. s. Govor, ki ga je imel Hitler v Monakovu ob 18. obletnici prvih narodno-sociaiističruh žrtev, je bil v vseh nemških listih objavljen na prvem mestu z mnogimi komentarji. Hitler je s svojimi besedami, pišejo listi, uničil sanje in fantazije sovražnika, a gotovost v končno zmago je večja. S svojim govorom je na nedvoumen način označil zgodovinski pomen te vojne. In ko je proslavljal prve mučenike narodno-socialistične revolucije je proslavljal tudi junaštvo na tisoče padli hNemcev na vseh bojiščih, kjer se bije
boj za svobodo in veličmo tretjega rajha.
»VoLkischer Beobachter« piše. da je bilo L 1923 le malo ljudi, ki so se strnili okoli Adolfa Hitlerja in ki so se zanj in za zmago njegove ideje borili, pripravljeni tudi na smrt, danes pa se milijoni in milijoni ljudi na bojiščih Evrope in Afrike skupno bore in žrtvujejo pod vodstvom voditelja z isto vero in z istim navdušenjem, tudi z isto udanostjo kakor ti prvi mučeni-ki. Mednarodno židovstvo, ki je organiziralo svetovno koalicijo proti Nemčiji, se v Londonu in Washingtonu predaja najbolj bedastim sanjam, toda Fiihrer je jasno dejal, da ne bo več drugega novembra 1918.
*Z\v61fuhrblatt<T pripominja: »Ni več važno trajanje vojne, važna je samo zmaga, kakor je dejal Hitier. vojna lahko traja precej časa. toda zadnji bataljon na bojišču bo nemški bataljon. Pritrjevanje, ki je pozdravilo te besede, je bilo pritrjevanje vsega nemškega naroda.
Odločitev o tisočletju evropske usode
Helsinki, 11. nov. d. Današnji finski listi objavljajo včerajšnji Hitlerjev govor in posebno podertavaio zlasti odstavke iz njegovih izvajanj, kjer je rečeno, da se zdaj odloča us*>da Evrope za tisoč hod-eči-h let. Nadalje prinašijo p^-samezni listi tudi žc prve tuje odmeve na H:tlcrjcv govor, ki jim pripisujejo veliko važnost. Lrst »Uusri Suomi« po ohno podčrtava v sivojem komentarju Hitlerjevega izvora da ne zeli w'jr; vojne proti Ameriki
Poglavn?kove čestitke Hitlerju
Zagreb. 11. nov. d. Povolom proslave mrtvih na 9. novembra je hrvatski vodja dr. Ante Pavelič poslal vodji rajha naslednjo brzojavko: »O priliki današnjega spominskega dneva se s hvaležnostjo spominjam prvih plemenitih žrtev, ki so padle v pokretu za reorganizacijo Evrope. Tudi to pot izkoriščam priložnost, da Vam izrazim v svojem Imenu kakor tudi v imenu vsega hrvatskega naroda simpatije ter želje za srečo in čast velikega nemškega naroda kakor tudi za končno zmago nepremagljive in slatne armade Velike Nemčije
Proslava obletnice fašističnega pohoda na Rim v Atenah
Atene, 11. nov. s. Proslava fašističnega pohoda na Rim, ki je bila v atenskem gledališču, je imela svoj poseben pomen spričo navzočnosti številnih oficirjev in vojakov italijanskih oboroženih sil ter raznih
nemških političnih in vojaških osebnosti Tako je bila s proslavo pohoda na Rim združena tudi proslava obletnice narodno-social isti enega prevrata v Monakovu. V veliki dvorani, ki je bila okrašena s tro-bojnicami in liktorskimi znaki ter kljukastimi križi, so se zbrali visoki oficirji, poveljniki italijanskih in nemških zborov, vojaki, predstavniki GILa. črne srajce iz Aten in Pireja. funkcijonarji itd. Na odru so pod veliko črko »M« (Mussolini), poleg katere je bila kot simbol trdne vere v končno zmago postavljena velika črka »V«, zavzeli svoje mesto italijanski pooblačče-ni minister g. Ghigi, nemški pooblaščeni minister Alternberg. vrhovni poveljnik italijanske vojske v Grčiji general Gel oso. vrhovni poveljnik nemške vojske v Grčiji, inspektor fašistične stranke krajevne skupine narodnosocialistične stranke v Grčiji itd. Zastopani so bili tudi diplomatski predstavniki Madžarske. Rumunije. Bolgarije in Španije.
Kraljevi italijanski pooblaščenec je po pozdravu Kralju in Cesarju izrekel dobrodošlico nemškim tovarišem ter Eksc. Gal-biatiu. šefu generalnega štaba fašistične milice, ki je nalašč prišel v Atene k proslavi pohoda na Rim. V svojem govoru je Eksc. Galbiati poudaril pomen zgodovin- j akega dne, ki ga Italija že drugič proslav- | &a x TOjni, ko se njeni vojaki na suhem.
na morju in v zraku skupno z nemškimi tovariši in ostalimi zavezniki bore, da bi dopolnili notranjo revolucijo z novim evropskim redom. Svojo izjavo je zaključil z izrazi vere v končno zmago, ki bo zmaga vse Evrope. Njegove besede so vsi navzoči sprejeli z navdušenimi m?n'fe^^-jami.
Obletnica sankcij
Rim, 11. nov. s. Odredbeni list Stranke objavlja, da se bo šesta obletnica sankcij proslavila v vsej Italiji » posebnima svečanostmi. Oddelki mladinskih organizacij bodo defilirali mimo spominskih plošč nc občinskih uradih v posameznih krajih, ki spominjajo na krivico, ki je bila prizadejana Italiji. V popoldanskih urah bodo sedeži vseh ženskih fašijev m mladinskih organizacij in bodo v njih zbirali darove za vojake. Nacionalni zavodi fašistične kulture bodo v poierajkiskih glavnih mestih otvorili svoje delovanje v 20. fašrstičnern letu.
finančnega ministra
Bukarešta. 11. nov s. Finančni minister Ludvik Remonev Schneller je včeraj odpotoval v Rim ob spremstvu podtajnika finančnega ministrstva Cszizika in nekaterimi višjimi uradniki. Minister potuje v Italijo na povabilo italijanskega finančnega ministra Thaona d i Revela. Po tem obisku 9p bo madžarski tO* T
Nenaden prodor pri Volhovu
Padec Tišvina je povzpelo že
na progi proti Moskvi — število ruskih ujetnikov se nad 3*6 milijona ljudi — Silni letalski napadi na Sevastopol in Moskvo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na Krimu so bile vzhodno od Se vas topola in z n pad no od Kerče trdovratno se upirajoče sovražne zašč-itnice potisnjene nadalje nazaj. Silni ietalski napadi so bili usmerjeni podnevi in ponoči proti Scva-stopolu. kjer so nastali večji požari v zalogah petroleja in v skladiščih. V loki pomorske utrdbe sta bili z bombnimi zadetki hudo poškodovani sovjetska križarka in velika  trgovska ladja.
Med Donrem in Volgo ter na področju pri Moskv. je uničilo letalsko orožje veliko število sovjetskih transportnih ladij. Močnejši oddelki bojnih letal so metali na Moskvo rušilne in zazigalne bombe,
V teku med [Imenskim m Ladošktm jezerom   preKo   v otnova  iz vrst mn operacij
so zavzeli, kakor je bilo javljeno že s posebnim poročilom, pehotni in oklopni oddelki v noči na 9. novembra s presenetljivim napadom važno prometno križišče Tišvin. Zajeti so bili mnogoštevilni ujetniki ter velik plen. štab 4. sovjetske armije je ušel zajetju samo na ta način, da je pustil na mestu svoja motorna vozila in važne vojaške listine. V bojih na tem odseku fronte je bilo po 16. oktobru ujetih 20.000 sovjetskih vojakov ter zaplenjen i h 96 oklopnih bojnih voz, 179 topov, en oklopni vlak ter mnogo drugih potrebščin Pobranih je bilo kakih 6000 min.
Celotno število v vojni na vzhodu ujetih sovjetskih vojakov se je tako povišalo na 3,632.000 mož.
Pred vzhodno Škotsko obalo je potopilo letalsko orožje v noči na 10. novembra tovorno ladjo z 2000 br. reg. tonami. Nadaljnja trgovska ladja je bila poškodovana z bombami. Strmoglavna letala so bombardirala oh angleški ji:žnovzhodn| obali pristaniško področje Margata. Obširni požari in močne eksplozije so pričali o uspehu napada.
V severni Afriki so napadli oddelki bojnih letal z dobrim učinkom angleška oporišču pri Marsa Mat ruhu ter bunkerje pri Tobruku.
Slabejše sile sovražnega letalstva so metale v posle ti nji ..oči na nekatere kraje v severozapadni Nemčiji bombe, predvsem na stanovanjske okraje v Hamburgu. Civilno prebivalstvo je imelo izgube, mrtve in ranjene. Sestreljena sta bila dva angleška bombnika.
Nadporočnik Lend je priboril svojo 22 nočno lovsko zmago.
Rusija izgubila vsa ležišča bavksita
Berlin. 11. nov. s. Mesto Tih vin. ki so ga zasedle, kakor poroča včerajšnje nemško poročilo, nemške čete, je majhno mesto z 12.000 prebivalci ob železniški progi Petrograd - Vologda. Tihvin pa je pomemben ket središče največjih sovjetskih ležišč bavksita. Sovjetski rudniki bavksita so v dveh velikih središčih, in sicer pri Volhovu v petrograjskem področju in pn Saporesnu ob dolnjem teku Dnjepra, kjer so pridobivali skupno 80 odstotkov aluminija Sovjetske zveze. Ker je Sovjetska zveza ta industrijska področja izgubila, so sovjeti izgubili največji del razpoložljivega aluminija. V letu 1939 so bile zgrajene nove tovarne v bližini ležišč, ki so jih od-
krili v severnem Uralu, toda proizvodnja tam ni dosegla zadostnih množin, da bi zadostovale vsej sovjetski industriji.
Kritičen pclsžaj v Petragradn
Helsinki, 11. nov. s. Kriza v Petrogradu je dosegla zadnje dni svoj višek. Sovjetski ujetnik: so pripovedovali, da sta se 8. in 9. novembra odpravili dve diviziji pehote :n topništva iz Petrograda proti Irinovki, da bi prodrli do Nova je Ladoge. Ta odločitev petrogxajskega poveljstva kaže. da je obramba Petrograda v obupnem položaju ker ji pretita lakota m pomanjkanje kuriva Zaradi mraza je popokalo že mnogo vodovodnih cevi. Zaradi pomanjkanja vode je bila paralizirana higijenska služba.
Nemške izgube
Berlin, 11. nov. s. £>o 31. avgusta so znašale nemške izgube, kakor kažejo objavljeni podatki nemškega vrhovnega poveljstva 85.896 mrtvih,   228.770 ranjenih in 20.299
pogrešanih. Za poslednje razdobje vojne sicer še ni avtentičnih podatkov o izgubah, toda iz pristojnih vojaških krogov se je izvedelo, da so bile izgube od 31. avgusta dalje manjše kakor v prvih mesecih vojne.
Ruske letalske izgube
Berlin, 11. nov. s. Po dosedanjih vesteh so sovjeti 9. novembra izgubili skupno 59 letal, od katerih je bilo 26 sestreljenih v letalskih spopad'h. 5 letal je zbilo protiletalsko topništvo, ostalih 2S letal pa je bilo uničenih na tleh.
Novi sovjetski generali
Ankara. 10. nov. d. Kakor poročajo ix Moskve, je Svet ljudskih komisarjev objavil imenovanje 10 armijskih in 38 divizijskih generalov. V prvi vrsti so bili imenovani v pehoti generali Bodin, Milonovskij, Kodlak. Sovjetnikov: v topništvu Bjelov. Govornikov, Kornilo-Drugov in Tihonov. pri tankih Tamruči. Izmed 38 divizijskih generalov jih je bilo 19 imenovanih v pehoti, 9 v topništvu. 7 v letalstvu in 3 pri tankov-skih od lelkih.
Novi uspehi ekspsđacljskega zbern v Dcneški kotlini
Zaključila se je zasedba nadaljnjega važnega industrijskega področja
Rim, 11. nov. s. Operacije ekspudieij-skega zbora v Rusiji za osvojitev nekega nadaljnjega važnega industrijskega področja v Doneski kotlini, ki so se pričele 4. novembra, so se zaključile te dni s popolno zmago italijanskega orožja po srditi in strašni borbi, v kateri so bili odbiti vsi še tako močni sovi*ažni napadi. Sovražnik se je na vsakem koraku zoper-stavljal, a zaman. Zaman se je tudi zanašal na nenadoma poslabšane vremenska prilike. Rdeči so pošiljali v bojno črto neprestano nove množice vojakov. Bilo jih
je nekaj divizij. Utrpeli so najtežje izgube, toda vsi napori so bili zaman spričo trdne volje italijanskih edinic, ki niso na nobeni točki orlseka popustile. Med tem ko se je osvojeno ozemlje čistilo in utrjevalo, je italijanski ekspedicijski zbor ščitil akcijo nemških skupin, ki .so operirale na sosednih odsekih, ker je sovražnik skušal z vsemi sredstvi in za ceno največjih žrtev onemogočiti sovražni prodor. ITspeh teh operacij je bil tako ob tesnem in stalnem sodelovanju vseh oddelkov zagotovljen.
Na Doncu izvojevana mostišča
Zavezniške sile so v loku Donca dovojevale veliko bitko
in dosegle odločilne uspehe
Budimpešta. 11. nov. s. Operacije na južnem odseku fronte se še naprej razvijajo v popolnem redu, kakor zatrjujejo v tukajšnjih vojaških krogih, tako da sovražnik ne pride niti do oddiha. Zavezniški pritisk je na vsej fronti čedalje silnejši V južnovzhodnem loku Doneča so italijanske in nemške kolone, ki jim pomagajo madžarski oddelki, za petami sovražniku, ki se trdovratno upira. Gre za močne oddelke sovražnih čet, ki so dobro opremljene z vojnim materialom in se skušajo zbrati zapadno od Vorošilovgrada, kar jim pa doslej ni uspelo, tako da ne bodo utekli svoji usodi. Italijanske čete. ki so prodirale na težavnem terenu in so zmagogvito zlomile odpor sovražnih čet, so dosegle določene cilje ob tesnem sodelovanju z nemškimi in madžarskimi oddelki. Italijanske čete so prodrle z naglim manevrom zapadno od Vorošilovgrada sovražniku za hrbet in ga napadle z junaško drznostjo. Italijanske, nemške in madžarske čete so izvajale močan pritisk na sovražne postojanke in so končno zlomile njegov brez-
upen odpor ter prodrle globoko v njegove obrambne črte. Sovražno poveljstvo je vrglo v protinapad močne oddelke konjenice, ki jo je pa brzostrelno topništvo skoraj popolnoma pokosilo. Zavezniške čete so ujele mnogo oifeirjev in vojakov ter za-* plenile ogromno vojnega materijala.
Nemške, italijanske in madžarske čete napredujejo v naglo izvedenih sunkih ter osvajajo zaporedoma sovražne postojanke v hrbovitem področju ob Doncu. Madžarski vojaški krogi opozarjajo na važnost operacij zavezniških čet zapadno od Vorošilovgrada in podcrtavaj o, kako so Pri teh odličnih in hitrih vojnih operacijah italijanske, nemške in madžarske čete ponovno dokazale popolno bratstvo v orožju, ki jih veže, in tesno sodelovanje med poveljstvi.
Madžarska brzojavna agencija pravi V včerajšnjem poročilu o operacijah, da so zavezniške čete z zasedbo novih mostišč na Doncu in drugih važnih prometnih središč ustvarile ugodne pogoje za nove važne strateške operacije.
Nomura še računa s pomirjenjem na Pacifiku
VVashington, 11. ne*\ d. Japonski poslanik pri ameriški vladi admiral Nomura je predstavniku lista »Times Herald« izjavil, da je po njegovem prepričanju še mogoče najti rešitev za pacifiške probleme, kt lotijo Bedinjene države od Japonske. Nomura, ki velja za pripadnika zmernejših elementov v japonski politiki, je v tem razgovoru tudi zanikal govorice, po katerih naj bi bil odpoklican s sedanjega mesta v Tokio, kakor tudi govorice, da na merava zaprositi za razrešitev. Nomura je pripomnil, da ima samo eno željo, namreč ostati v VVashingtonu ter pomagati svoji deželi kakor tudi Zedinjenim državam, da bi se našla podlaga za kak sporazum.
Nove Churchillove napovedi
Rim, 11. nov. s. O priliki vstoliČenja londonskega župana je Churchill nastopil spet z enim svojih običajnih govorov ter izjavil, da obstoja možnost razširjenja vojne na vso Azijo in tudi na Ocean. Churchill je zatrdil, da je zdaj večji del severnoameriške mornarice v borbi proti osi, kar daje večjo svobodo dihanja angleški mornarici. Glede Tihega oceana je Churchill izjavil, da je Anglija popolnoma solidarna z Ameriko in da je bilo vse pripravljeno za obrambo angleških interesov na Daljnem vzhodu. Zaključil je svoj govor, ki je imel očitno propagandni značaj, s ponovnim zagotovilom, da se h borba do skrajnosti nadaljevala.
Umik Američanov koncesij na Kitajskem
Washington, 11. nov. u. RooseveJt le izjavil novinarjem, da se pripravlja umik ame-. . .---------— kmetij ▼ - '----
Tiencinu in šanghaju. O tem se ameriška vlada z Japonsko ni nič dogovorila. Politični krogi smatrajo, da je ta Rooseveltova odločitev novo znamenje napetosti v odnoša-jih z Japonsko. Roosevelt sam je novinarje pozval, naj nič ne razglabljajo o tej njegovi izjavi. Vse kaže, da si je treba spričo tega ta ukrep razlagati kot neposredno opozorilo ameriškim državljanom na Kitajskem, naj čim prej zapuste deželo, ker bi drugače umiku neznatnih ameriških posadk omenjenih koncesij ne bilo mogoče pripisati kakega posebnega pomena.
Japonski krogi pa so pozdravili ta ukrep, ter pripominjajo, da je bilo o priliki zadnjih japosko-ameriških razgovorov ponovno govora tudi o teh amerišk-h četah. (Piccolo).
Panama izziva Japonsko
Tokio, 11. nov. s. Panamska vlada je japonskim državljanom odrekla pravico do nadaljnjih trgovskih poslov in jim preprečila tudi likvidacijo njihovih gospodarskih interesov v republiki. Japonski tisk je sedaj silovito reagiral na ta ukrep. Vsi listi ga proglašajo za nov izraz ameriškega sovraštva, ker je vlada v Panami nedvomno postopala po navodilih iz Washingtona.
»Niči Niči« obeležuje ta panamski ukrep za rasno žalitev Japoncev, na katero bodo znali učinkovito odgovoriti. V ostalem opozarja list na rasno mešanico v Panami, kjer živi le okrog 8000 belcev, poleg pol milijona Panamcev. In taka rasna mešanica ljudi si dovoljuje izdajati ukrepe, ki žalijo Japonsko! Panama ni nič drugega kakor marioneta v rokah Zedinjenih držav. Vendar pa ni važno, kdo tiči za tem panamskim ukrepom, pač pa je pomembno, da Japonci ukrenejo vse, kar je treba za obrambo japonskih in, posredno sploh azijskih in te-
Potopljen angleški rušilec
Rim, 11. nov. s. Angleška admirakteta javlja izgubo rušilca >Cossack~, ki so ga dogradili leta 1936. in je pripadal razredu »Tribal« ter je izpodrival 1870 ton vode. Rušilec je bil oborožen z 8 topovi po 120 mm, 4 topovi s 40 mm, s 4 protiletalskimi strojnicami ter s 4 torpedinimi cevmi po 533 mm. Njegova hitrost je bila 36.5 vozlov. Posadka je štela 190 Ijuii.
Norveška petrolejska ladja potopljena
Oslo, 11. nov. s. Listi poročajo, da je bila na Atlantiku potopljena norveška petrolejska ladja »Dalfonn« z 9860 tonami, ki je bila v službi Anglije.
Ameriške čete na Novi Fundlandiji
Lizbona, 11. nov. u. Vesti z Nove Fund-landije kažejo, da se je tam poleg angleških in kanadskih čet pojavil rudi močan oddelek severnoameriških vojnih sil. Lahko se reče, da eo Američani delno že zasedli otok. Nova Fundlandija je izhodišče za konvoje, ki plovejo čez Atlantski ocean. (Picccilo.)
Plebiscitni uspeh rnmnnske vlade
Bukarešta, 11. nov. s. Prvi dan plebiscita se je zaključil z 974.893 glasovi za ln 17 glasovi proti vladi. Plebiscit je povsod potekel v največjem redu. Ta delni rezultat plebiscita za maršala Antonesca po prazniku zmage ni navaden dogodek političnega značaja, temveč dokaz politične socialne zrelosti
Stran 2
»SLOVENSKI  NARODi, torek, 11   novembra 1941.
Štev. 260
Slika Ljubljane v prihodnjem polstoletju
kakršno sto si ramitlila inženjerja S. Moste te H. Pajer v osumim mestnega regulacij-
Ljubljana, 11. novembra Na razstavi osnutkov glavnega regulacijskega načrta Ljubljane smo videli tri elaborate, ki jih je mestna občina odkupila, da jih bodo lahko porabili pri izdelavi načrta. Nekatere studije so bile izdelane posebno skrbno in podrobno. Rešena so bila tudi razna posebna vprašanja ureditve našega mesta, ne le regualeija v splošnem. Prav zaradi tega je budil zlasti pozornost elaborat pod geslom »Emona 2000-, delo ing. arh. S. Murka in ing. II Pajerja; bilo je izbrano za tretji odkup. Zanimalo pa bo ši ;o javnost vsaj kako m> si zamislili sliko Ljubljane v prihodnosti nekateri projektanti osnutkov.
LJUBLJANA KOT PROMETNO KRI2IŠĆE
Avtorja skice »Emona 2000? sta predvsem upoštevala, da se je Ljubljana razvila kot izredno pomembno prometno križišče. Na prvem mestu med prometnimi sredstvi je železnica, a je hkrati največja ovira za prometni razvoj mesta proti severu. Zato sta se projektanta skoraj v celoti odločila za znani poglobitveni načrt, ki nudi naslednje ugodnosti: najkrajša trasa in železniški promet brez ovir: trasa ostane dosedanja in postaja na istem kraju, v bodočem središču mesta; tudi v primeru neslutenega razvoja mesta ne bo železnica ponovno bari^ra. Nobena druga rešitov ne more biti bolj zadovoljiva. Ce M se n. pr. odločili za čelni kolodvor, bi bil promet brez prekinitev nemogoč, ln zanj bi potrebovali mnogo već prostora. Zato večina strokovnjakov rešitev p čelnim kolodvorom odklanja, čeprav omogoča centralno lego kolodvora v mestu. Na kakršen koli drugi način preložena proga bi imela glavni kolodvor daleč od srodišča mesta, a vendar bi bila vedno nevarnost, da železnica postane zopet ovira mestnega razvoja.
ŽELEZNIŠKI IN CESTNI PROMET Iz središča mesta drže tri železniške proge pod enakimi koti 120": južna železnica proti Trstu in Zidanemu mostu in gorenjska proga. Te tri osnovne proge tvorijo geometrično sliko, ki je bila že večkrat osnova rešitve železniškega vprašanja zlasti v zvezi s preložitvijo glavnega kolodvora v presečišče prog. Projektanta sta v svojem osnutku naglasila pomen teh
treh prog z njihovo daljšo in krajšo poglobitvijo. Skušala sta pa čim bolj ublažiti vse ovire še nadaljnlh prog. kamniške m
dolenjske. — Cestnemu prometu projektanta pripisujeta prav 'olikšen pomen kakor železniškemu. Ločita ga v daljni ln lokalni. Daljni promet zahteva Čim bolj ravne obodne ceste s posebnim cestiščem. Križišč naj bo čim manj. če jih že ni mogoče povsem odpraviti, morajo pa biti dobri priključki drugih ceat. Krajevni promet zahteva čim Širše priključke od daljnih in obodnih cest do središča mesta. Pro-r ktirana je bila velika obodna cesta, ki bi ustrezala vsem tem zahtevam. Pri krajevnem prometu sta projektanta upoštevala predvsem, da bi bilo treba urediti boljše prometne zveze na vzhodni strani. Projektirala sta »Litijsko cesto< in primerno bi hile razširjene vse glavne prometne žile kolikor bi bilo potrebno za daljno prihodnost Odklonila sta vsak kompromis v tem pogledu, ker mislita, da bi se v prihodnosti zelo maščeval.
LETALSKI PROMET Projektanta sta računala, da se bo letalski promet v prihodnosti zelo razvil ter da bo njegov pomen mnogo večji Zato sta projektirala povečanje starega letališča in ras širitev cestnih priključkov. Prostor zn drueo. vojaško letališče je bil določen na severni sfrani mesta. — LTpošte-vano je tudi. da se bo povečal vodni promet Za pristanišča so bile rezervirane dovoljne ploskve.
STOPNJE   MESTNEGA RAZVOJA
V tesni zvezi s krajevnim prometom je vprašanje, v kateri smeri se bo mesto razvijalo, dalje, kakšen je verjetni porast števila prebivalstva, struktura prebivalstva, način zaposlitve itd. Osnutek je prikazal približno sliko Ljubljane v prihodnjih 50 do 70 letih. Kako bo mesto raslo, kakšne so stopnje njegovega razvoja? Projektanta ugotavljata v tehničnem poročilu, da glede etap mestnega razvoja doslej ni bilo še skoraj nič storjenega, razen iluzorične razdelitve na ožji in širši gradbeni okoliš, kakor zahteva gradbeni zakon. V regulacijskem programu so zahtevali omejitev obeh gradbenih okolišev, kar sta morala upoštevati tudi projektanta osnutka. Naglašata, da mora biti na-
dljni razvoz mesta usmerjen povsem drugače, pod smotrnim ln odločnim vodstvom oblasti. Pri razvoju mesta ne sme odločati volja posameznikov. Id si žele zidati vile na poljubnem kraju v mejah gradbenega okoliša. Odločati morajo le oblasti, ki naj pospešujejo zidanje kolonij stanovanjskih hiš. najbolje v vrstnem redu z vrtovi. Stanovanjske kolonije pa naj bodo deležne vseh pridobitev — instalacij in primerni n [ cest. Pri pravilnem, smotrnem vodstvu bodo zasebniki kmalu spoznali, da je ta način zidanja priporoči ji ve jši. boljši ter cenejši, četudi se jim bo v začetku zdelo neljubo poseganje oblasti »v njihove pravice«. OMast ima za to že zdaj možnost, ne da bi bilo treba Še uveljavljati nove zakonske predpise. Projektanta pravita, da bo slika mesta dobila dinamično obliko, ko se bo oblastem posrečilo preurediti dosedanji nesmotrni način mestnega razvoja v sistem razvoja posameznih kolonij Oblast mora poznati le približno število novih potrebnih stanovanj in njihovo strukturo predmet novega Studi "a in nntečajev pa bo izbira prostorov kolonij v trabantnem ali zvezdnem sistemu. Pri takšnem ciednnju na razvoj mesta na samo po sebi odpade vsaka stroga omejitev na gradbene okoliše in vsak račun verjetnesra porasta v določenem razdobju.
SORAZMERNO SMOTREN RAZVOJ Pri razlagi načel, ki so vodila delo projektantov, končno naglašata. da se je Ljubljana razvijala sorazmerno smotrno in da zaradi tega ni treba Iskati nove rešitve »na vsak način* Osnutek, izdelan v tem smislu, ne mere prikazovati -idealnega mesta«, temveč Ljubljano. '-akršna res lahko postane.
Iz tega kratkega uvoda, ki razlaga smernice zamisli projektantov, je razvidno, da sta gledala na prihodnji razvoj Ljubljane stvarno. Podrobna proučitev pa tudi pokaže, da se nista prepuščala kr-v-šnim fantastičnim načrtom, ki bi se nam zdeli vsaj zdaj neizvedljivi. Obravnavala sta vprašanja, ki se jih dotikajo ^Navodila ln smernice natečaja za izdelavo regulacijske skice mesta Ljubljane z okolico« podrobno in nekatere rešitve so v splošnem zanimive, zpto bomo o niih §p govorili.
Dohodki vsesvetske akcije v štirih letih
Tuđi letošnja vsesvetska akcija je dosegla lep uspeh Vse akcije so doslej dale nad 160.000 Ur dohodkov
Ljubljana. 11. novembra
Letos Je Vrhovni socialni svet predložil javnosti kmalu obračun o uspehu letošnje vsesvetske akcije. Snoči je sklical sejo š;r-šega odbora na magistratu in na nji je bil predložen obračun, ki je pokazal tudi. koliko so dale doslej vse vsesvetske akcije. Ob tej priliki so tudi povedali, v kakšne namene porabijo denar.
Seji je predsedoval župan dr. J. AđleŠM kot predsednik Vrhovnega sociamegi sveta. O letošnji orpraniznciji akcije je poročal tajnik VSS dr. A. Kodrov Iz njegovega poročila je razvidno, da je letošnja vsesvetska akcija dosegla sorazmerno zelo Ipp uspeh; upoštevati je treba, da imajo zasebniki dandanes mnogo socialnih dužnosti ter da ne moremo vselej pričakovati od njih. da bodo lahko sodelovali pri vs^h človekoljubnih akcijah. Razen +ega je bilo letos o vseh svetih posebno slabo vreme, tako da je bila upravičena bojazen, da bodo ostali  venci nerazprodanl.
Letos je bilo sklr-njeno. da prlnraviio za prodajo 1200 malih ln 150 velikih vencev. V zalogi so imeli še 1186 malih sveč (po 20 L> in 5 velikih (po 100 L K Glede na količino blaga ie bil obsec lotošnj? vsesvetske akcije letos manjši. Prodaja le bila zadovoljiva, kar je pa velika zaslr_ra požrtvovalnih delavk dobrodelnih društev, ki so sodelovale pri akciji. Požrtvovalne članice so vztrajale pri stojnic?h tudi ob najslabšem vremenu, snegu in mrnzu. Prodali so 1125 malih ver.cev po l-O L (skupai 22 500 L). 115 velikih po ~00 L (11 600 L) in 537 malih sveč po 20 L (10 740 L). Brutto dohodki prodaje so znašali 44.840 L. K temu je treba prišteti Še 9 2H0 L daril, tako da so zn.išnli skupno dohodki 54 100 L Stroški so znašali H 269 L. Čistih dohodkov je torej bilo 45.830 L To je vsekaor lep uspeh tudi v primeri  z  dohodki  preišnja leta.
Prvič je bila vsesvetska akcija orirejena 1 1938. Dohodki so znašali 09.623 din L. 1939 so bili dobođkl malo vrčii. "02 544 din. Lani so znašali 10". 100 din. V linarje preračunano so bili 'etos dohodki BaJvecJL, saj so msTfclTI 120.534 din. Vsesvetske akcije v 4 letih so dale skupno 427 811 im dohodkov,  kar znaša  nad  160 000 L.
Upoštevati je pa treba, da posantei'ifkl darujejo za  isti namen  precej  lepe pri-
spevke tudi med letom: to se pravi v počastitev pokojnih darujejo večje ali manjše zneske, ki bi jih sicer izdali za vence. Vendar te prispevke, ki se stekajo v mestni socialni sklad, upravljajo posebej od 1. decembra lani. Od tedaj do 8. t m. so znašali ti prispevki  skupaj  6.525 L.
2upan dr. J. Adlešič je ocenil uspeh letošnje akcije kot zadovoljiv in pozneje se je izkazalo tudi v razpravi, da so ljudje pripravljeni še vedno darovati v plemenite namene, če jim znamo primerno potrkati na srce.
Tajnik dr. Kodre je še poročal, kako porabljajo dohodke vsesvetske akcije. £e 1.1938 je bil ustanovljen v cukrarnl zefo potreben socialni zavod: ljudska kuhinja, namenjena nezaposlenim, ln prenočišča za moške in ženske. Za prenočišča sta namenjeni dve veliki sobi — ločeno za moške in ženske — in v vsaki je po 30 postelj. V zavodu imajo tudi desinfektor. Razen tega je v cukrami Še prehodni dom za zapuščene otroke in ogrevalnica za nezaposlene (posebej za moške in ženske). V prehodni dom zapuščenih otrok sprejemajo odslej le otroke v starosti nad 7 let. torej šolarje, med tem ko je za mlajše otroke določeno zavetišče pri mestnih hišah za Bežigradom. V cukrami je navadno okrog 20 otrok. To so otroci, ki jih policija pobere na cesti, včasih se pa tam najdejo začasni dom tudi otroci deložiran-cev. Prav tako je po 20 otrok v zavetišču za Bežigradom. Kako velikega pomena so te ustanove smo sprevideli nekoliko tudi iz številk. Dovolj pove že to, da so 1 osle j izdali v kuhinji 2S7.500 porcij nezaposlenim in je treba računati, da so nahranili okrog 143.750 nezaposlenih. Razen tega je bilo doslej skupaj 32 000 prenočnin. Letos je bilo prenočišče polno tudi poletje mesece. Tako so nuiili začasni dom dan za dnem 60 do 70 priseljencem.
Oh zaključku se je župan iskreno zahvalil vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu akcije, vsem darovalcem in sodelo-valcem ter tudi novinarjem. Prosil le plemenite ljudi, naj se spomnijo revnih tudi med letom, kajti potrebe so vedno velik« in sami dohodki vsesvetske akcije so mnogo premajhni, da bi bilo mcgče z njimi ublažiti vso bedo.
Več pokritih tramvajskih čakalnic
Ena bi bila nujno potrebna
na Ajdovižini
težave na Ajdovščini, ker so vozila, ki so prihajala s tega dvorišča, sekala prometne smeri. Kolikor je bilo promet sploh mogoče urediti zadovoljivo, so ga uredili s prometnim otokom in z uvedbo enosmernega prometa v Dalmatinovi in Tavčarjevi ulici. Ljudje, ki čakajo tam na tramvaj, so varni pred vozili na prometnem otoku, niso pa varni pred dežjem in snegom. 2e nekajkrat je bila izražena želja, naj bi otok pokrili. Streho bi lahko nosila lahka konstrukcija, tanjši stebri. Ne kazalo bi pa postavljati takšne čakalnice, kakršna je pred kolodvorom.
Prometni strokovnjaki se menda niso mogli ogreti za kakršno koli poslopje na otoku, pač predvsem zato, ker bi večja streha več ali manj onemogočala preglednost na križišču, kar bi še povečalo prometno nevarnost. Sicer se pa postavitev tramvajske čakalnice na Ajdovščini menda zadnja leta ni zdela več tako aktualna, saj kaže, da so nanjo pozabili.
če se oziramo predvsem nato, kje je potrebno pokrito tramvajsko postajališče v Ljubljani, ga moramo zagovarjati na Ajdovščini. Koliko bi oviralo pregled križišča, bi prav lahko ugotovili z modelom. Streho bi pa tudi lahko kolikor toliko prilagodili prometni potrebi, med tem ko bi sami stebri — brez sten — ne onemogočali preglednosti. Toda v razpravi ni bil takšen načrt; nameravali so sezidati masiven paviljon s podzemeljskim straniščem. 2e to delo samo na sebi, ki bi trajalo precej dolgo, bi zelo oviralo promet, bilo bi pa tudi drago. Zato bi kazalo proučiti predlog, naj bi prometni otok pokrili s pomočjo železne konstrukcije. Izvedba tega načrta bi pa bila najbrž mogoča kdaj pozneje, ko bo dobava železa lažja.
Seveda bi bile potrebne pokrite tramvajske Čakalnice še na raznih kra;ih. Tako jo pogrešamo tudi pred magistratom. Tudi pred pošto bi si jo želeli. Potrebna bi bila na Krekovem trgu, kjer gospodinje čakajo na tramvaj, pogrešamo jo pred bolnico in pred dolenjskim kolodvorom. Razumljivo pa je, da jih povsod ne moremo dobiti. Tu in tam bi ovirale promet, drugje bi ka-zile lice ulic in, kar je glavno, stroškov za nje bi najbrž ne zmogli. Čakalnice lahko dobimo le postopno, k;'er jih je sploh mogoče postaviti.
Ljubljana. 11. novembra Pri nas dolgo nismo niti vedeli, kaj je prav za prav pokrita tramvajska čakalnica, dokler nismo dobili prve pred kolodvorom. S tem pa ni rečeno, da takšne čakalnice pri nas niso potrebne Morda jih v Ljubljani še posebno pogrešamo zaradi pogostega slabega vremena.
Preveč bi bilo zahtevati, naj bi postavili čakalnice povsod, kjei si jih želimo, saj to mnogokrat ni mogoče že zaradi tega ne. ker na cestah ni prostora za čakalnice. Razumljivo je tudi. da ni tako lahko najti kreditov za večje čakalnice, kakršna je pred kolodvorom. Vendar čakalnica pred kolodvorom čeprav je najbolj potrebna, ne sme ostati edina v vsem mestu, kakor
da nikjer drugje ob tramvajskih postajališčih ne pogrešamo zavetja pred dežjem. Ni tudi rečeno, da morajo biti vse čakalni-
ce enotne, vse tako velike in podkletene, kakršna je pred kolodvorom. Postavili bi lahko tudi mnogo cenejše in njih obliko prilagodili cestnemu križišču tako, da bi ne ovirale prometa.
ze leta. še preden smo dobili čakalnico pred kolodvorom, je bila v razpravi postavitev tramvajske čakalnice na Ajdovščini. Napovedovali so najprej, da bodo tam »betonirali podzemeljsko stranišče. Dobro se še spominjate, da je na Ajdovščini stal trojiški spomenik, ki je zdaj pred nunsko cerkvijo. Ko je bilo razširjeno tramvajsko omrežje proti SiSki je postala Ajdovščina Se tembolj pomembno prometno tarižliče. Od leta do leta bolj se je pa tudi razvtfal motorni promet. Na FlgovCevem dvorišču je bila že prava avtobusna postaja, tam 00 pa tudi postajali Številni tovorni avtomobili. Zato 90 na tajale še poaebne prometne
Hanželnov gospod
Ljubljana, 11. novembra Na Ledincah. pol Jepo blizu Baškega jezera se iznad kmečkih hiš dviga ponosna Hanželnova domačija, ki svoje čase ni slovela daleč okoli kot kmetija, ampak tudi kot gostilna, gospodar pa je bil poleg tega še trgovec z lesom in odbornik raznih organizacij. Njegova žena je pridno gospodin j.la in če je le kje obveljal pregovor, da žena tri ogle podpira, je pri tej hiši. Rodilo se je več otrok in kar skoraj samo sebi umevno je bilo po kmečkem naziranju pred 50 leti, da mora taka hiša imeti * gospod a«. Določili so za ta vzvišeni poklic sina Hajn-žeka. ki bi pa bil po končanih gimnaz.jskih letih raje Šel na univerzo, kakor pa v teologijo. Končno se je očetovi želji vendarle vi al in na nasvet celovškega škofa. dr. Kalina šel študirat bogoslovje v Rim. Kadar sedaj pripoveduje, pravi, da je pozneje vendarle spoznal, da je rojen za duhovniški poklic in da mu ni bilo še nikdar žal, da si ga je izbral.
Kot gimnazijca ga nisem poznal, samo slišal sem, ko so kmečki očanci pripovedovali, da Hanželnov študent z očali na nosu vozi gnoj ln ga ni nič sram tega posla. To je dvignilo pri kmečkem ljudstvu njegov ugled, ko pa je šel v Rim, so začeli naravnost s spoštovanjem govoriti o njem. Hajn-žek je pridno študiral in 28 oktobra 1901 opravil novo mašo v Rimu. Domu je prišel šele naslednje leto. Ker pa je hotela domača, fara slaviti novo maso. se je avgusta vršila slavnost tud- doma. Farna cerkev Pod Pečnioo je bila daleč premajhna, zato so zbrali cerkvico v Brovljah, napravili zunaj
prižnico in oltar in tam je Hajnžek prvič doma zapel »Glorijoc in sklenil v molitev dom in rod, očeta in mater in vse, ki so prihiteli ta dan počast-1 ga v B rovi je. Ljudstva je bilo ogromno. Kako tudi ne? Novo-masnik iz take imenitne hiše, študiral je v Rimu in tam še celo postal doktor sv. pisma! Ze za navadno novo mašo, je rekla moja mati, je vredno strgati par novih čevljev, kaj šele za tako. Kot prid-gar je nastopil znani župnik, Jurij Trunk. loma iz Bač, ki je sedaj v Ameriki. Dnevi slavja so Jutro m:nuii. mladi duhovmk pa je nastopil pot v življenje, ki je dosti trn jeva za onega, ki hoče vrš.t: svoj poklic nesebično v ljubezni do bližnjega in v pravem krščanskem življenju. Dosti je skušnjav in razočaranj. Vsi jih doživljamo in najhujše je takrat, kadar spoznamo, da smo se varali o onih, ki smo jih šteb za najbližje, ki bi nam morali biti bratje po duhu .n samaritani po dejanjih. Najbolj trpi pa človek, ki se je posvetil službi človeštva in spozna, da je njegova beseda ostala prezrta ali nalašč napačno sprejeta in obrnjena. Dolga doba štiri-deseLh let je prinesla seboj vse. kar daje življenje. Bivši Hajnžek je postal kap.an v Beljaku. prefekt v Marjan šču v Celovcu, ko je tam študiral selanji nas škof. dr. Gregonj Rozman, potem župnik na Koroškem, v Logatcu, v škofi: Loki, na Trste-niku in na Breznici. -Odkar je samostojen in to nad 30 let, mu gospodinji sestra Katri, ki mu nadomešča mater, ki jo je tako ne:zmerno ljubil. Pred leti je prineslo * Jutro« njegov felton »Ni več mamice«, v katerem je popisal življenje v domači hiši :n ovekovečil svojo mater ter pokazal, kakšna je bila borba med njo in očetom, ko je šlo za blagodat in vzgojo otrok. Ko ni bilo več matere, je bil dom brez duše in je pričel propadati ideset let! Kaj vse je bilo treba presta. em času! A vzlic temu je bivši Hajn<-eK vedno veder in vesel. Tudi sivi lasje ga ne morejo prepričati, da bi bil star, ne, on je še vedno mlad in mi ob vsak: priliki zabičava, da človek ne sme nikdar reči, da je star. ker bi s cer res ostarel.
In na praznik 1. t. m. ob 11. uri je v svoji skromnosti s tiho mašo pri stranskem oltarju v franč.škanski cerkvi obhajal štiri-desetletmco mašništva. Je to oltar Matere dobrega sveta in on pravi, da smo baš sedaj dobrega sveta najbolj potrebni. Za javnost nevidljivi slavnosti smo prisostvovali njegovi prijatelji in znanci in čutili smo, da smo z jub.lantom tesno povezan:, kakor smo bili vedno in bomo ostali še tudi v naprej.
Toda, kdo je ta jubilant? Ali še niste uganili? Tuli Ljubljana ga pozna po njegovih privlačnih misijonskih govor: h, po njegovem ljubeznivem nastopanju v javnosti, po njegovi toleranci in po njegovem demokratizmu. Jubilant je g. dr. Janko Amejc, ki mu iskreno čestitamo ln mu želimo, da bi se mu izpolnilo vse, po čemer kliče in prosi Boga njegova blaga duša in da bi obhajal zlato in železno mašo pri polnem zdravju in pri vseh močeh, ki so stale vse njegovo življenje v službi bednega človeštva, š .... r
Iz Spodnje štajerske
— Omejitev prometa z avtobusi v Mariboru. Zaradi omejenega avtobusnega prometa opozarjajo oblasti prebivalstvo Spodnje Štajerske, naj se vozi z vlaki, povsod tam, kjer ima na razpolago železniško zvezo, da ne bodo ovirali tistih, ki imajo na razpolago samo avtobuse, da pridejo do svojega cilja, šoferji poštnih avtobusov so dobili navodila naj opozarjajo vse tiste, ki lahko potujejo z vlaki, da naj ne potujejo z avtobusi. Promet z avtobusi je omejen do skrajnosti, ker naj avtobusi služijo v prvi vrsti delavcem, šolski mladini in uslužbencem, ki nimajo na razpolago železniških zvez. Nobeni izleti ali vožnje za zabavo z avtobusi niso dovoljene.
— Vaja ptujskih gasilcev. Prostovoljno gasilsko društvo v Ptuju je priredilo nedavno, ko je bil lep jesenski dan, veliko vajo na prostem. Navzlic strmemu pobočju in živim mejam, je bila prva cev pripravljena že v 12 minutah. Tri minute pozneje so bile napeljane že vse cevi. Zupan Josef Vvressnig je gasilce pohvalil.
— Nov grob. V Pobrežju pri Mariboru je umrl v soboto pekovski mojster Mihael Majzelovič.
— Prva civilna poroka v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. 2. novembra so imeli pn Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji prvo civilno poroko. Poročila sta se hlapec Frani. 3rumen in šivilja Marila Kokot.
— Obvezna oddaja mleka. Politični komisar mesta Maribor ponovno onozarja na brezpogojno oddajo meka v mariborski mlekarni. Strogo je prepovedano predajati mleko neposredno odjemalcem Kdor bi kršil to naredbo, mu bo mlpko zaplenjeno, poleg tega bo pa še strogo ka.mo-van.
— Velika kmetijska razstava v Celjn.
Od 16. do 20. novembra bo prirejena v Nemškem domu v Olju velika kmetijska razstava. Organizira jo prehranjevalni urad. Obsegala bo vse panoge kmetijstva in prikazala mnogo novega, kar bo koristilo  spodr.ieštaierskim kmetovalcem.
— Težka nesreča. Devetletni posestnikov sinček Anton Levičar iz Kr*kega je padel iz drvečega vlaka ln obležal nezavesten ob železniški progi. Z naslednjim vlakom sc ga prepeljali v mariborsko bolnico, toda že med vožnjo je podlegel težkim notranjim poškodbam.
Fađi«5 Ltofrilana
Sreda. 12. novembra 1941-XX.
Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa, 8.15- Poročila v italijanščini, 12.15: Koncert tenorista Antona Sladolieva, pri klavirju Marijan Lipovšek. 12.40: Ambrosia-nov trio. 13.: Napoved časa — poročilo v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Orkester Cetra pod vodstvom moistra Barzzise, 14.: Poročila v italijanščini, 14.15: Godalni orkester pod vodstvom mojstra Manna. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Karla Ru-ola in nianista M Skerjanca. 19.: Tečaj italijanšč;ne. poučuje prof. dr. Stanko Le-ben. 19.30: Poročilo v slovenščini, 19.45: Solo nastop Avgusta Stanka na harmoniko 20.: Napoved časa — poročilo v italijanščini. 20.20- Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Orkester in zbor nnd vodstvom mojstra Petrama. 21.20: Koncert  sopran istke  Valerije Hevbalove,
pri klavirju Marijan Lipovšek, 21.40: Kon-
Visoki Komisar v Kočevju
Kočevje, 11. novembra. Pričela so se dela za preselitev nemške etnične skupine iz kočevskega okraja v skladu z italijansko-nemškim sporazumom, ki je bil nedavno podpisan v Rimu. Včeraj je dospel v Kočevje Visoki Komisar za Ljubljansko nokra.rno Eksc. Emilio Grazioli, da bi na mestu nadzoroval začetna dela. Visoki Komisar je dal navodilo raznim uradom, ki poslujejo v zvezi s preselitvijo na civilnem KomisariJatu je bil skupno z nemškimi delegati določen načrt presertve. ki se bo pričela 11. t. m. Po obisku posebnega nemškega vlaka, opremljenega z uradi za izvedbo poslov za povratek v domovino, je bil Eksc. Emilio Grazioli gost vojaškega poveljstva ter si je ogledal še nekatere kočevske zavode, med njimi zavod za slepe, vojaško bolnico in uradne prostore okrajnega Komisar ia
cert prof. Pavla Rančigaja in violinista Jana Slajša, 22.10: Prenos iz milanske Scale. 23.: Poročila v italijanščini.
Sreda 12. novembra 1*M1-XX
Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Operetna glasba, v 'Kimoru nap ^ved ča>ii. 8.15: Poročila v rta^iiansčiiai. 12.15: Pesmi in melodije. 12-30 Godba poveljstva IX armad-nepa zbora pod vodstvom mejstra S Rubina. 13.: Napoved čusr.i poročila v italiian-Sčmi. 13 15 Kommrkc ^Uivneoa sAana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljan-sk: radijski orpester pod vodstvom D. M. Pijanca. 14.: Poročila v vtalijanščkrl 14.15: Koncert pod vodstvom mojstra Simone t ta. 14.15: Poročila v slovenščini. 17.15: K> nc<.irt male ca Adamičevem r.rkeMra in terce t a sester Stritar 19-30: Poročita v slovenšJ n;. 19.45. Si n fon i č na chisba. 20: Nap< ved časa, poročila v itali jan-čini. 20.20: KoroCfvtar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Orkester pod vodstvom mojstru Angelmija. 21.10: Koncert Lombarjevctja vokalnega kvarteta in Ljubljanskega kvarteta.. 22.03: Vesti v slovenščini. 22.15: K<ncort violinista Alberta Dnnelju pri klavirju Marijan Lipovšek. 22.45: Poročila v italijanščini
nt c a
KOLEDAR Danes:    torek,   11.   novembra: Martin, škof
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Mož iz romana Kino Union:  Pustolovščina lady X Kino  Sloga:  Paradiž v dvoje Veseli teater: predstava v Delavski zbornici ob pol 19. (pol 7.)
DEZ1RNE LEKARNE Danes:   Dr. Kmet,   Tvrševa   c. 43. Mr. Tmkoczv.  ded.  Mestni trg  4.,  Mr. Ustar, šelenburgova ul. 7.
Nova grobova
Včeraj so položili k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu g. Josipa Kata-lana, ki je umrl v soboto po dolgi in težki bolezni. Poleg žalujočih rodbin Katalan, Smrkolj in Tavčar, bodo pokojnega težko pogrešali vsi njegovi znanci in prijatelji, med katerimi je bil zelo priljubljen. — Danes je umrla v Ljubljani soproga tovarnarja gospa Terezija Tone je, rojena Molk. Pogreb splošno priljubljene blage žene bo jutri ob 15. iz kapelice Sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnikoma blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
Naše gledališče
DRAM A:
Torek, 11. nov.: Hamlet. Red Torek. Začetek ob 17. uri. Sreda,   12. nov.:   Dom.   P.emiera. Red
Premierski Začetek ob 17 30 uri. Četrtek, 13. novembra: Boter Andraž, Red A. Začetek ob 17.30. Shakespearejev »Hamlet« v novi režiji, zasedbi in inscenaciji na našem odru. Eden izmed velikih sezonskih dogodkov je nova uprizori tev J In mleta« v dr. Kreft ovi režiji z Janom v naslovni vlogi. Tragedija značaja danskega kraljeviča je dobila v popolnoma novi uprizoritvi podobo, ki je podala nov prerez skozi umetniško oblikovanje našega ansambla in njegov napredek v zrelosti. Glavne vloge bodo izgrail Jan, Levar, Mira Danilova, Vida Juva-nova, Stupica. Cesar, Vlad. Skrbinšek, M. Ukmar-Boltarjeva. Nakrst. Gale, Tiran, Peček, Lipah, Presetnik, Plut, Grego-rin. Režiser dr. Kreft.
Prva režija Milana Skrbinska v letošnji sezoni bo delo slovenskega dramatika Janeza Jalna »Dom«. Ta drama iz kmečkega življenja pokaže eno izmed zgodb, ki so v gruntarskem življenju pogoste: propad posestva zaradi sebičnosti otrok. Jalen je podal v dejanju posrečeno označene značaje in jih opremil z najznačilnejšo potezo našega kmeta: ljubeznijo do rodne grude, ki mu jo pomaga rešiti. Igrali bodo: Marija Vera, Gregorin, Presetnik, Mira Danilova, SimčiČeva, Tiran, Bratina, Ukmar-Boltarjeva. — Opozarjamo na to premiero, ki bo jutri v sredo 12. t. m ob 17.30 za red Premierski.
OPER A:
Torek, 11. nov. zaprto.
Sreda, 12. nov. Rigoletto. Red Sreda Začetek ob 17. uri. Četrtek, 13. novemura: Aida. Red Četrtek. Začetek ob 16.30 uri. »Rigoletto« spada med tri najpopularnejše Verdijeve opere: »Trubadurja« in »Traviato«. Delo je nastalo v času njegovega največjega skladateljske ga razmaha in mu prineslo mimo cmenienih dveh največ slave. Pevne partije, ki jim je podloženo dramatično dejanje, nudijo pevcem priljubljene naloge. Razen Primožiča, ki bo pel naslovno partijo, je zasedba opere nova. Partia Rigoletta, ki jo poje Primožič že v teku mnogih sezon na našem odru, je ena izmed njegovih najizrazitejših stvaritev. K velikemu uspehu premiere je pripomogla Ribičeva v partiji Gilde, ki jo žela za svoje petje poleg Primožiča ponovne aplavze na odprti sceni. Vojvodo poje ManoŠevski, Mada leno Golobova, Sparafučila Lupsa, Monterona Pugelj. Sodelujejo še: Poličeva, Stritarjeva, Slado-ljev, Dolničar in Kos. Dirigent D. 2ebre, ki je opero muzikalno naštudiral, dirigira na pamet. Režiser R. Primožič, koreograf ing. P. Golovin.
***** 200
»SLOVENSKI NAROD«, torek, 11. novembra mi.
Stran S
o gostilniških računih
Kaj pomeni V)namizje" v računih za brano nah? — Namizje - režija - pogrinjek -
▼ gostu-
Ljubljana. 11. novembra.
V novih predp:sih o cenah hrane v gostilnah si nekateri niso pravilno tolmačiLi besede »namizje«. zato smo se obrnili na strokovnjake za pojasnilo.
Nek-atcn so mislili, da pomeni »namizje« isto kakor »meni«, a pri seštevanju se je izkazalo, da gre za nekaj drugega Za »meni« ali »menu« imamo lep slovenski izraz: enotni obod, razumeli bi se pa tudi, če bi rekli kratkomalo- obod. Zato ni bilo treba iskati še posebnega izraza. Reči je trebi, da je naše got-finsko izrazoslovje precej popolno m da bi nam ne bilo treba pogosto posedati po tujih besedah, tudi v »boljših« U»ka!ih ne. kjer vc-asnh n.so rekli niti juhi  juha   in fižolu  fižol. V s»l»wenski
knjigi o serviranju je slovensko izrazo-alovje precej pc. sreč en o, čeprav so uvedeni nekateri izraz:, ki prej niso bili v splo-šm rabi in ne znani. V tej knjigi najdemo tudi :zraz »pogrinjek«, ki rK*meni to'.-Mco kakor »namizje« v na še m prrmeru.
Toda. kaj pomeni »pocrinjeka? Prejšnje Č£se je bla v sp!o-m rabi beseda režija, ki je sicer tujka, a jo je trebi priznati, ker je že zelo udomaćena. Sprejeta je tudi v »Pravopis*. Režija pomeni v našem primeru toliko kakor namizje ali pogrinjek. To se pravi, v go-tiinah smejo priračunati toliko in toliko k ceni s-.'.mih jedi za postrežbo, za pogrinjarije mize in vse priprave, ki so v zvezi s pcnstrežbo. Če je gost na hrani v boljši gostilni, restavraciji, hotelu itd., so stToški za postrežbo večji, zlasti še. če obeduje sam zase v posebni koji v lepo urejenem okolju, kjer ima tudi estetika kaj besede.
Kdor se brani v gostilnah, ve, da so gostinski obrati razdeljeni na razrede. Tudi
rz predpisov o cenah hrane v goetvlm spre-vidrte, <ia je pet razredov gostinskih obratov, m sicer posebna kategorija in štiri vrste boi j preprostih lokalov. Pn nas prihajajo v poštev predvsem l< k:vh' nižje kategorije. Največ ija^tov se Hrani v ijr.»stilnah tretjega ki četrtega  razreda. Gim  bolj preprost je
lokal, tem manj sme znašati »namizje«, režija, pogrmjek. narrriznma, postrežnina, ali kakor že hočete imenovati stno'ke za postrežbo.  Vedeti  pa  morate predvsem, da
postrežnina aJi pogrinjek ni napitnina.
V hrani sami v lok i lih različnih razredov ne morete zahtevati posebnih razlik. Tako je lahko juha v gostilni najnižjega razreda prav tako dobra k: kor v najlepši restavracijski jed'Inici krompir prav tako zaboljeti kakor v najboljšem hotelu. Višje cene v gostinskih obratih višjega razreda so predvsem upravičene z večjimi režijskimi stroški. Zato vidite da v ceruh jedi v gostinskih  obratih različnih razredov ni večjih
razlik Tako na primer velja juha > lokalu posebne kategorije 1-50 L. v naj preprostejši gostilni na liro Jed s prilogo velja v lokalu posebne kategorije 6.50 L. v najcenejši gostiji pa 5 L. Bistvena razlika pa je v viSim postrežnine. Tako sme znašati »na mizje« v najdražjem loknlu 8 L. medtem ko zna«a v najcenejših gostilnah 'e liro. Pred pisano je. da srne znašati p- b^tek za postrežbo (nap:tnino) v obrat'h oosebne ka-tegor je 12 96, v obratih I. in II. razreda 1^0 o in v obratih ITT razreda S <3r. \; obra tih IV razreda pa ne smejo pobirati posebnega pnbitka za p^^strežbo Ta pribitek je napitnina, ne pa režija a'li postrežnina. na-m:zje ali namiznna v našem primeru. Po-strežnino računajo v vseh lokalih, rudi v najcenejših (IV. n-rr&da). Postrežnina je redni pr:b:tek. posebni pribitek za postrežbo pa nima n č skupnega s samimi režijskimi stroški, ki gredo v breme gostinskega (■•brata.
Kogar torej moti izraz »namizje«, se pač lahko pos'uži katere druge besede, ki pove isto kakor »režija«. Namizje pomeni po Pletcršniku »Tischgedeck«. Isti po-**n Ima pogrinjek. Morda bi biti komu botj v$eč izraz namiznina ali kratkomalo postrežnina. če že noče rabiti besede »režija«. Vsekakor je treba izbrati izraz, ki ne bo dopuščal zamenjave z nnptnino.
DNEVNE VESTI
"= Navodila ljubljanskim trgovcem in pekom za lepljenje in predlaganje odrez-
kov živilskih nakaznic. Za ta mesec so bile -zdane živilske nakaznice treh barv; rumene za 5.10 kg, rdeče za 7.65 kg, zelene pa po 10.20 kg. Trgovci in peki, ki pobirajo za oddano blago nakaznice teh treh vrst m jih nato predlagajo mestnemu pre-skrbovalnemu uradu zaradi obnavljanja zalog, morajo lepiti odrezke tako, da bodo na vsaki posamezn.: poli samo rumeni, samo rdeči ali samo zeleni od rezki. Tako urejene odrezke nakaznic morajo dati v poseben ovoj, kjer mora biti navedeno natančno število odrezkov posameznih nakaznic, torej takole: toliko rumenih odrezkov za toliko kilogramov moke, toliko rdečih odrezkov za toliko kilogramov mo-fee, toliko zelenih odrezkov za toliko kilogramov moke, spodaj pa skupna teža mo-l^e v kilogramih. Na tem ovoju mora biti rudi štampiljka in podpis trgovca ali peka, C>drezke za moko ali kruh je treba lepiti ^ako na pole, da je na vsaki poli po pet odrezkov v desetih vrstah. Vse trgovce in peke opozarjamo, naj se točno ravnajo po reh navodilih! Brez izjeme bo namreč urad zavrnil vse nepravilno urejene odrezke nakaznic Hkrati opozarja mestni preskr-bovalni urad trgovce in peke, naj se natanko drže razporeda, ki je bil določen in objavljen, da namreč pridejo na vrsto v ponedeljek trgovci od A—J, v torek peki, v sredo trgovci od K—M, v četrtek trgovci od N—R, v petek peki in v soboto trgovci od S—Z, vsi pa vedno samo od 9. do 12.
— Hrvatske delavke v Nemčiji. Poleg danskih deklet in žena, so zadnje čase zaposlene v tovarnah za konzerviranje rib v Severni Nemčiji tuli dekleta in žene iz Zagreba m zagrebške okolice. Dopisnik graške »Tagesposte« si je nedavno ogledal nekaj teh tovarn In poroča svojemu listu o razmerah v njih. Hrvatice je našel na njihovih mestih kjer so pridno pripravljale j ione konzerve. Delo jim gre gladko od rok. Neka delavka je povedala novinarju, da je šlo tistega dne skozi njene roke že 10.000 konzerv, to je torej neke vrste akordno delo, ki se temu primerno tudi plača. Delavke si lahko nekaj prihranijo, četrtletno 100 mark ali pa še več. Dopisnik pravi, da so Hrvatice s svojim položajem zelo zadovoljne. Stanujejo v skupnem domu, ki jim ga Je uredilo poijctje.
— Carinjenje na Hrvatskem. Oddelek za železnice, promet s tovornimi avtomobili in parniki v hrvatskem prometnem ministrstvu, objavlja naslednjo okrožnico: Da se razbremenita postaji Zemun in Zagreb-Sava so bile odrejene tele omejitve: 1. Vse izvozne pošJjke iz Hrvatske preko postaj Vinkovci in Vukovar, namenjene za Madžarsko, Rumumjo, Bolgarijo, Srbijo, Grčijo in Turčijo, morajo biti ocarinjene najpozneje v Vinkovcih ali Vukovaru. 2. Vse izvozne pošiljke iz Hrvatske namenjene preko postaj Koprivnica, Virovitica, Os jek. Vukovar, Vinkovci, Bosanski Brod, Brod, Sisek. Karlovac in Morav.ce, v Italiajo, Nemčijo, Madžarsko ali druge države v tranzitu preko teh držav, morajo biti zacarinjene na prvi carinarnici, do katere pridejo na svoji prevozni pot. 3. Vse preko postaj vzhodne in južne Hrvatske prihajajoče uvozne pošiljke, se ne bodo carinile na postaji Zagreb-Sava, temveč na omenjenih postajah ali pa na drugih carinarnicah v notranjosti države. 4. Vse preko Vinkovcev in Vukovara prihajajoče in s tovorimi listi za postaje zapadne Hrvatske uvozne pošiljke, se ne bodo carinile v Zemunu.
— Zavarovanje delavcev in nameščencev na Hrvatskem. V avgustu je bilo na Hrvatskem zavarovanih 246.052 delavcev in nameščencev, od teh približno tri četrtine moških Od julija je narastlo število zavarovancev za 5509 ali okroglo 1.5 odstotka. V taliju so zaslužili zavorovani delavci in nameščenci 292 milijonov kun. v avgustu pa 20.R milijonov ali 7.69 odstotkov več Število zavarovancev je pa narastlo kot rečeno od julija do avgusta
samo za 1.5 odstotka. Iz tega je razvidno, da so plače in mezde na Hrvatskem v avgustu znatno narastle.
— Darila za hrvatske vojake na vzhodnem bojišču. V Zagrebu je bil ustanovljen odbor, ki bo zbiral darila za hrvatske vojake na vzhodnem bojišču.
— Dvotirna železnica Zagreb—državna meja. Ker bo železniška proga Zagret)— državna meja razširjena tako, da bo imela dva tira, bo preložena tudi proga Zagreb—Samobor, ki bo obenem elektrificirana.
— Čiščenje hrvaščine. Poglavnik dr. Pa-velić je imenoval komisijo, ki bo sestavila predloge glede čiščenja hrvaščine. Njen elaborat bo predložen prosvetnemu
ministru.
— Obmejni promet med Hrvatsko in Madžarsko. Med Hrvatsko in Madžarsko se prično v kratkem pogajanja o ureditvi medsebojnega obmejnega prometa.
— 409 tečajev nemščine. Štajerski Heimatbund si z vso vnemo prizadeva vzbuditi čim več zanimanja za nemščino med slovenskim prebivalstvom Spodnje štajerske, da bi se ljudje čim prej vživeli v nove razmere. V ta namen prireja tečaje nemščine. Tečaji so se pričeli že poleti in se povsod nadaljujejo, samo v celjskem okrožju imajo doslej prirejenih 409 tečajev nemščine, ki jih obiskuje 17.000 udeležencev.
— Nesreče. Včeraj so prepeljali v Ljubljano tri ponesrečence. Ivan Leben, 24-letni delavec je delal na ljubljanskem tovornem kolodvoru. Pri delu je padel tako nesrečno, da si je prebil glavo. — Miha Sršen, 31-letni delavec iz Ljubljane, je padel po stopnicah in si zlomil levico. —
Danes , Veseli teater4 ob v219.
Iz Ljubljane
—lj Prvi zborovsko-simfonični koncert
letošnje sezone bo prihodnji ponedeljek, dne 17. t m. v veliki unionski dvorani. Na tem koncertu se bo prvič javno izvajala Te Deum simfonija, ki jo je napisal za mešani zbor in veliki orkester naš plodo-viti skladatelj Blaž Arnič. Poleg tega Ar-ničevega dela se bo izvajala zopet pater Hugolin Sattnerjeva kan ta ta za soli, zbor in orkester: Jeftejevega prisega. Kot solisti bodo sodelovali Valerija Heybalova, sopran; Franja Golobova, alt in Julij Betet-to: bas, Med obema deloma bo zapela gdč. Heyba!ova dva Lajovčeva samospeva 8 spremljevanjem orkestra in sicer Begunka pri zibeli ter Pesem o Tkalcu. Pevski zbor Glasbene Matice, ki nastopi v impozant-nem številu 120 članic in članov je pripravil za koncert Samo Hubad, ki bo koncert tudi dirigiral. Začetek koncerta je ot> pol 7. uri zvečer. Vstopnice v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. 519-n.
—lj Pn Sadjarski In vrtnarski podružnici Ljubljana I predava v sredo IZ. i. m. ob 18. (šesti) uri zvečer g. Ing. Gorjup Ser-gej o »Jesenskem deln v sadnem malem vrtu« in sicer o jesenski saditvi sadnega drevja in grmičja ter o jesenskem gnojenju kot osnovi za pravilno prehrano ln vzgojo sadnega drevja. Kraj: Kemijska predavalnica i. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Vstop prost.
—lj Pevski zbor Glasbene Matice ima v torek dne 11. t. m. ob 18.20 vajo vsega mešanega zbora z orkestrom v Mali filhar-monični dvorani in ne kakor je bilo to Javljeno, jy operi. Prosimo vsi in točno.
Dogoni goveje živine
Prehranjevalni zavod Visokega Konuea-riata za Ljubljansko pokrajino priredi ▼ prlhodnjcmi Sedma Se-le dorjone   mm Idnvns,
živino:
v torek, dne 18. t. m. v fttsrui.
v torek, dne 18. t. m. v 8t. Jerneju.
▼ sredo, dne 1». t. srn. ▼ VeL Lesa,
▼ sredo, dne 19. t. m. ▼ LJsMJasa,
Kdor dragim jamo koplje •. •
i rasprava zaradi navijanja cen, ki je razkrinkala U je hotel zval.ti krivdo na svojo nameSSenko
Ljubljana, 11. novembra.
V ponedeljek so se v razpravni dvorani Stev. 79 nadaljevale razprave proti navi-jalcem cen. Razprave so se včeraj prvikrat začele po novih uradnih urah in sicer ob 9.15 namesto ob 8.30 kakor doslei-Vseh razprav je bilo osem. Od teh so se štiri nadaljevale, ker so bile prekinjene zaradi zaslišanja prič.
Najbolj zanimiva je bila razprava proti 191etni trgovski pomočnici, ki ji je obtožnica očitala, da je predrago prodajala kavine nadomestke. Na prvi razpravi je v začetku kazalo, da je obtoženka kriva, vendar je bil njen zagovor toliko jasen in nedvoumen, da je sodnik kmalu dobil drugačno sliko. Obtoženka je najprej odločno povedala, da ni poslovodkinja dotične trgovine, kakor je stalo v obtožnici zapisano, temveč pomočnica. Videlo pa se je, da nekaj prikriva, nakar je državni
tožilec nekoliko ostreje nastopil. »Cene mi je določil gospod šef.« se je branila obtoženka in je predložila vrsto računov Po-fem pa ie povedala resnico. Sef. da ji je takole deial: »Ce pride kak mehčan ali kak tak. ki se na cene spozna, prodaiaite po maksimalnih cenah, drugim t>a kakor jaz določam...« Ko jo je sodnik na to izjavo začudeno vprašal, zakai ni takoj teca povedala, ie obtoženka odgovorila-*Bala sem «e za službo in sem upala, da mi tega ne bo treba povedati.« Na podlagi tega je državni tožilec na prvi ra/nravi zahteval zaslišanje trgovca kot priče in zaslišanje vaienca. ki sedai ni več pri tem trgovcu v službi »Ta bo vsai resnico povedal.«  ie pripomnil sodnik.
In včeraj se ie r^znrava nadaljevala. Sodnik je nainre^ zasijal vajenca kletnega fanta, odkritega obraza in odločnega nastopa. Na vprašan ie kdo je določil cene, je odgovoril: »Cene je določil ?ef. Morali smo delati kakor je gospod Sef diktiral.« »Kako pa vam je šef naročn*'« je vprašal sodnik. Tn vajenec je kratko povedal: »Ce pride kaka kmečka strnn-ka. ki se na cene ne razume, lahko dražje prodajate, kaki dami ali takemu, ki se razume, pa po maksimalnih cenah . ..« Potem je še pristavil: »Gospod sodnik, saj veste, kaj je služba, kadar je bil gospod Šef v trgovini, sva morala pač prodajati kakor je naročil. V njegovi odsotnosti pa sva z obtoženko prodajala vedno po maksimalnih cenah. Včasih celo ce-neie« Videlo se je, da priča govori resnico.
Sodnik je poklical trgovca. V razprav-no dvorano je stopil starejši mož. mrke zunanjosti in se je ustavil precej daleč od sodnega stola. Sodnik je pričo opozoril, da je poklican na sodišče zato. da razjasni primer in da mora govoriti resnico m samo resnico. Ce se mu bo zdelo, da mu more to ali ono vprašanje škoditi, ni primoran nanj odgovoriti, kar odgovori, pa mora govoriti resnico, v nasprotnem primeru ga lahko doseže kazen, mnogo hujša kazen, kakor bi jo utegnil dobiti, če se bo izkazalo, da je v tej zadevi kriv. V najhujšem primeru bi utegnil biti kaznovan s petimi leti robije. Priča trgovec je mirno poslušal sodnikove besede in prikimal. Ko ga je sodnik vprašal, če obtoženko pozna in kako je bilo z zadevo o prestopu maksimalnih cen v njegovi trgovini, ie deial* »Obtoženka je še pri meni v služb-  vendar oa iaz o stvari ničesar
ne vem Cene je določala ona.« Prisotni so takoj dobili vtis da hoče trgovec kljub vsemu vse zvrniti na svojo pomočnico. Sodnik je moral postati <-trog in pomaeati mu je pri tem moral državni tožilec. Sledilo je soočenje trgovca z njegovim bivšim vaiencem in obtoženka je morala zagroziti, da bo povedala še marsikai zanj obtežilnega če ne bo povedal resnice, nakar se je trgovec vdal Priznal je. da je cene določil sam vendar da se mnogo ne spominja, ker da ima nad 70 let in da le živčno bolan »Jaz samo kasiram.« je pristavil, »včasih pa je obtoženka celo ceneje prodajala, kakor pa je bilo v maksimalnem ceniku določeno.« je jezno končal. »To pa ni nič hudeca.« ie deial sodnik, »včasih celo prav Ceneie je dovoljeno prodajati, dražje pa ne »Nato boste morali še odgovarjati.« je nristavil državni tožilec trgovcu. k1 je bil kljub mirnosti očividno razkačen. »Kako oa z vašo službo.« je sodnik potem vprašal obtoženko. »Ali imate že odpoved?« »Odpovedi še nimam, a nič ne vem. kako bo,« je odvrnila obtoženka.
S tem ie bil zamotani premer razvoz-Ijan. Pred sodiščem ie bila jasno dokazana nedolžnost obtoženke. ki je pač delala pod pritiskom svojega delodajalca in ga ie opetovano opozorila na previsoke cene. a jo je hotel spraviti v nesrečo in se tako znebiti vsake krivde. Ponovno «-e ie uveljavil stari pregovor, ki pravi: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade...« Sodnik je izrekel oprostilno sodbo, trgovec pa se bo moral zagovarjati zar?*^ prestopka proti maksimalnim cenam.
Ljubljana : Zagreb 82.5:71,5
Lahkeatletski  »dve-boj«  na osnovi rezultatov najboljše petorice  kaže,  da je
Ljubljana še vedno močnejša od Zagreba
Ljubljana, 11. novembra.
Rivaliteta med lahkoatleti Zagreba in Ljubljane je že stara in medsebojna merjenja v dvobojih in trobojih v preteklih letih so bila vedno privlačna. V novih razmerah se razvija športno življenje v obeh središčih po nekaterih potresih naprej in kakor v Ljubljani so tudi v Zagrebu že zaključili letošnjo lahkoatletsko sezono. Tik pred zaključkom so Zagrebčani namerjali še izvesti troboj svojih najboljših klubov, podoben onemu, ki smo ga videli v Ljubljani, toda vreme jim je prekrižalo račune. Tako je ostala v veljavi lista petorice najboljših hrvatskih lahkoatletov. ki jo je objavil zagrebški »Sport« 7. oktobra.
Sedaj, ko so že na obeh straneh čisti računi, bo zanimalo vprašanje, kakšne izglede bi imeli letos obe reprezentanci v medsebojni tekmi. Ali bi Ljubljana kot sedež majhne pokrajine še bila upoštevanja vreden nasprotnik Zagrebu, prestolnici večmilijonske neodvisne hrvatske pokrajine. Kakšen bi bil rezultat, če bi organizirali dvoboj, v katerega bi vsaka stran poslala po dva atleta za posamezne discipline in bi se točke štele 4. 3. 2, 1, za štafeto pa dvojno. Poglejmo in vzem:-mo za osnovo sporeda discipline, ki jih vsebuje omenjena lista najboljše hrvatske petorice.
Od tekov bi jih bilo na sporedu šest in štafeta 4krat 100 m. V teku na 100, 200, 400 in 800 m so rezultati hrvatskih atletov toliko slabši od slovenskih, da bi vsa prva in druga mesta pripadla Ljubljani. Razmerje točk bi bilo 28:12. Na 1500 m bi pripadlo Ljubljani prvo in četrto mesto, na 5000 m pa enako Zagrebu. Točke 10:10, skupno 38:22. V štafeti bi zmagala Liub-ljana in če bi startali samo dve štafeti, bi to prineslo Ljubljani 8 točk, Zagrebu pa 6. Skupno stanje bi bilo 46:28. Razlika med točkami kaže. da so danes ljubljanski tekači kljub nazadovanju še vedno mnogo boljši od zagrebških.
Rahlo premoč imajo Zagrebčani v skokih. Edina zmaga bi pripadla Ljubljani v skoku v višino, kjer bi se morala borba za drugo in tretje mesto pri enakih rezultatih v tablicah odločiti na terenu, četrto
mesto bi šlo Zagrebu. Ce delimo točke za drugo in tretje mesto, pripade Ljubljani 6.5, Zagrebu 3.5. Gladko bi zmagal Zagreb v skoku v daljino; njegova najboljša skakača sta letos dosegla: Urbič 6.95 in Si-menović 6.40. Točke Ljubljana 3, Zagreb 7. V skoku ob palici bi bila za prvo mesto huda borba. Dva Ljubljančana in en Hrvat so dosegli po 3.40. Ce delimo točke, pripade Ljubljani 6, Zagrebu 4. V tro-skoku pripadeta obe boljši mesti Zagrebčanom: Gal je skočil 13.70 in Štulhofer 13.30. Točke Ljubljana 3, Zagreb 7. Skupno bi v skokih Ljubljana dosegla 18.5 točke. Zagreb pa 21.5. Ce jih prištejemo k onim od tekov, bi Ljubljana vodila 64.5:49.5.
Tudi v metih so Zagrebčani po obeh lestvicah najboljše petorice za malenkost boljši. Nesporno bi zmagali v metu krogle in diska. V metu krogle je Miošić dosegel 13.52 in Ivekovič 13.13, v disku Soič 42.82 in Marian 39.68. Za obe disciplini bi Zagreb dobil 14. Ljubljana pa 6 točk. V metu kopja pripadeta obe boljši mesti Ljubljani in tudi v metu kladiva bi Ljubljana zasedla prvo mesto, drugo in tretje pa Zagreb (Puhovič 44.76 in Reisinger 44.-72). Točke Ljubljana 12. Zagreb 8. Skupno razmerje točk v metih 22:18 za Zagreb. V celotni klasifikaciji bi zmagala Ljubljana z 82.5:71.5.
Tako kažejo torej papirnati računi, da bi še danes ljubljanska lahkoatletska reprezentanca sigurno zmagala nad zastopniki Zagreba. Seveda bi mogel biti v borbi na terenu, kjer trenutno odloča toliko malenkosti ta ali oni rezultat drugačen, toda to velja za obe strani. Zato smemo mimo zapisati, da je Ljubljana v lahko-atletiki boljša od Zagreba.
COUSOLINI VENDARLE SVETOVNI REKORDER
Po zaključku lahkoatletske sezone je Nemška lahkoatletska zveza verificirala naslednje najboljše letošnje rezultate: Harbigov svetovni rekord v teku na 1000 metrov 2:21.5, svetovni rekord v štafeti 4 X 800 m (Seibert, Grau, Kaindl, Harbig) 7:30.4, Schmidtov svetovni rekord v hoji na 30 kilometrov 2:30:33.6, Kaindlov nem-
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 16., 18.15, ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 In 18.30
o legendar-
1UNO MATICA
Dramatična   viteška igodba nem junaku
Fanfulla da Ledi
Borba   za   ljubljeno   dekle, dvoboji, spletke.
Germana   Paolieri.   Osvaldo VaJenti.
KINO SLOGA
TELEFON 27-30
Zabavna  filmska  komedija, glasba, balet, petje, revije
Paradiž v dvoje
Patricia Ellis, Jack Hulbert
KINO UNION TELJEFthN 22-2J
Film  v   naravnih barvah
Pustolovščina Lady X
Sijajna   komedija    romantičnih pustolov
lete.  Film  smeha,  zabave  in razvedrila.
Merle Oberon, Laurence Olivier.
ški   rekord   v  teku  na  2000 m 5:28.8,
Schmidtova nemška rekorda v hoji na 10 oziroma 20 km (45:08.6 ozir. 1:34:34 6") in Grittneriev nemški rekord v dveurni hoji 25.639 km
Ta seznam kaže, da ni bil priznan Lam-pertov rezultat v metu diska 53.35 Nemški prvak ostane zaradi tega Schroeder s 53.10. Tako bo pripadlo svetovno prvenstvo Italijanu Cousolini.iu, ki je pred dvemi tedni dosegel 53.34 m.
NOGOMETNI   STIKI   MED   ITALIJO IN HRVATSKO
Ob sedanjem bivanju hrvatske športne delegacije v Rimu ie bilo govora med zastopniki obeh nogometnih federacij tudi o vzpostavitvi nogometnih stikov. Otvorila nai bi te stike medmestna tekma med reprezentancama Rima ali Milana in Zagreba, ki bi naj bila o bož:ču v Zagrebu. Dogovoriene so bile tudi državne reprezentančne tekme med iuniorji, nič pa ni bilo sklenjenega glede reprezentančnih tekem najboljših enajstoric.
Kontrola cen in mezd v Kanadi
Kanadski ministrski predsednik Macken-zie Klng je napovedal strogo kontrolo cen in mezd zadevna naredba stopi v veljavo sredi novembra. Vlada prepoveduje dviganje cen nad normalno višino, kakor so bile v času od 15. septembra do 9. oktobra. Kolebanje cen pod to višmo je dovoljeno. Praktično so prizadete vs* cene, torej tudi one poljskih pridelkov. Prepovedano je tudi dvigati mezde nad maksimalno višino brez posebnega vladnega dovoljenja. V bodoče se bodo morale mezde vrv ke tri mesece prilagoditi indeksu življen-skih stroškov. Kmg je opozoril na mnoge tehnične težavo tega ukrepa, toda po njegovem mnoniu je vsak ukrep na mestu, Če gre za to, da se prepreči naraščanje mezd in cen. Prva reakcija je v Kanadi presenečenje nad temi drastičnimi ukrepi.
Oboroževalna konjunktura General Motors
Družba General Motors je objavila zanimiv porast svo;'e oboroževalne proizvodnje v tretjem Četrtletju tekočega leta. V tem Času je bilo odposlanega vojnega materiala v vrednosti 115.9 milijonov dolarjev proti 75.2 milijona v drugem, 56.6 milijonov v prvem četrtletju in 77.7 milijonov dolarjev v vsem lanskem letu. Delež vojne proizvodnje pri prodaji koncema .ie dosegel v tretjem četrtletju tekočega leta 24.7 odstotkov, v drugem 10.7, v prvem pa 8.7. Velik poraz v tretjem četrtletju se lahko pojasni deloma s tem, da je civilni proizvodnja avtomobilov nazadovala. Obrat je dosegel v tretjem četrtletju 4G0.3 milijone dolarjev proti 275.8 v istem Četrtletju lanskega leta, a v 9 mesecih letošnjega leta 1.118.4 milijone, lani v istem času pa 1,195.8 milijonov. č>e odračunamo davke, je znašal čisti dobiček podjetja letos v tretjem četrtletju 42.99 milijonov, lani pa 15.59, dočim je znašal v devetih mesecih tekočega leta 1961.2, lani pa 129.2 milijona dolarjev.
Inseriraj v „Slov. Naroda44
Occasione!
Cedesi completo as-sortimento per corpo di banda dl clnquanta strumenti musicali in perfetto stato della primaria Ditta Ram-poni & Cazzani di Milano al prezzo di Lire itallane undicimila. Rivolgersi a
Priložnost!
Kompletno zbirko 50 glasbenih instrumentov za orkester v popolnem stanju odstopa vodilna tvrdka Ram-poni & Cazzani v Milanu za 11.000 lir. — Obrnite se na
. B. Prima te s ta - Bor go mane ro (No vara)
SREDNJE STARO iENSRO
za gospodinjo licem k petčlanski družini za takoj. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 1833
SONCE IN MEDICA,
napravita cvetoča lica. Ljubljančanke, ki le od nekdaj po lepoti ste slovele, ohranite sloves lepote z rednim uživanjem
Ambroževe medice,
katero dobite le v — MEDARNI, Ljublja-tjana, Židovska ulica št- 6. 1832
Maknlatttr ni papir
Narod*«. LJub-Ijaaa. Puocluljets «1. 5
Po dolgi mučni bolezni nas Je zapustila nada preljuba soprog-a, mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Tonec Terezija, roi. Molk
soproga tovarnarja
dne 11. novembra 1941, previđena b tolažili sv. vere.
Na zadnji poti. Jo bomo spremili ▼ sredo, dne 12. novembra 1941 ob 3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 11. novembra 1941.
Globoke žalujoči: ANTON, soprog;
i«.VA, por. VARIĆAK, MARICA, por. STOJIC, hčerke; dr. VLADIMIR VARIĆAK, dr. BOGDAN STOJIC, zeta; VILJKO, vnuk; MIRI ANA, in IRINA, vnukinji — ter
ostalo sorodstvo
Stran
»3LOTENSK1  NAROD«, tore*, 11. novembra 1*41.
Stev. 2t0
Skoraj milijon knjig nam je dala
Vodnikova družba v svojih prvih 15 letih — Naroda dela naših pisateljev!
Ljuoliana. 11. novem nra 2e same ime — Vodnikova družoa - - pove toliko, da b; skoraj drugega ne bilo niti treba napisati: v imenu je delo In program, govori nam o kulturnem poslanstvu, o tem. koliko brazd je bilo že zarezanih v našo kulturno njivo in nam da slutiti, kako bogati so bili s.ulov:. Vodnikova družba — to je delo za narod Najboljši dokaz tega je. da se je v nji združil 11 s narod ter da se je družba že v kratkih letih tako dobro vko-renimla ter razrasla med narodom. Toda družba je dokazala svojo življenj ~':o silo tudi v letih kriz ćeprav se je njeno področje zožilo, nadaljuje svoje delo. zvesta svojim načelom ter programu. Prav je. da ob tej priliki opozorimo posebej na njeno delo.  v dneh pred izidom letošnjih knjig
NAGEL RAZVOJ DRUŽBE Vodnikova družba je bila ustanovljena pozimi 1. 1926 Da je bila njena ustanovitev potrebna, se je izkazalo že prvo leto. Nekateri so dvomili, da bo nova književna «fmžha lahko živela ter uspešno delovala med šir.-imi plastmi naroda, ker je že poslovalo nekaj ustanov s podobnimi nalogami. Takoj se je pokazalo, da je VD izpolnila veliko vrzel, kajti že v prvem letu je štela skoraj 14.000 članov. Dobra knjiga je našla med našim narodom vedno dovolj odjemalcev, preprosto ljudstvo je pa • svojim prirojenim čutom tudi kmal poznalo, da je pogrešalo prav takšnih knjig ki jih je začda izdajati VD. Naš človek stremi po izobrazbi, čita rad mnogo, ni pa zadovoljen tudi s kakršnokoli duševno hrano. Pri manjši nakladi so knjige pri nas za marsikoga predrage, ve« "lado pa lah-
ko dosege   le književna 1 ki lahko
razprede svojo organiza« ko med ljud-
stvom kakor VD. Prva leta po ustanovitvi je družba naglo napredovala po številu ustanovnih in rednih članov ter poverjenikov. Gospodarska kriza je razvoj precej zavrla, čim je pa popustila, je število članov zopet redno naraščalo. Zadnja leta je znašal prirastek na leto okrog 500 članov, kar je nedvomno zelo lep napredek.
LE DELA DOMAČIH PISATELJEV
Načelo družbe je bilo vedno izdajati predvsem dela domačih pisateljev. Pravilno so dajali prednost slabšemu domačemu delu kakor boljšemu tujemu, zato prevodov niso izdajali z eno samo izjemo (Pu-pin). Tako je družba opravljala dvojno kulturno nalogo: dajala nam je dobre knjige, hkrati pa podpirala ter pospeševala delavnost naših pisateljev. M"irno lahko trdimo, da bi mnoga sicer dobra dela naših pisateljev ne mogla iziti, če bi jih ne izdala VD. Izšla so številna dela že priznanih naših pisateljev, družba je pa tudi pripomogla mladim, še manj znanim, a nadarjenim pisateljem, da so se uveljavili ter stopili na pot rednega književnega ustvarjanja. Izbira del je bila vedno dobra, saj so jih tudi presojali izkušeni esteti, ki so sami dobri pisatelji. Dolga leta. do svoje smrti, je bil književni referent Ivan Lah. Potem je to nalogo prevzel dr. Pavel Karlin. ki je bil dotlej tajnik in ki urejuje *Pratikox. Mod starejšimi pisatelji naj omenimo naslednje, ki so napisali celo vrsto leposlovnih knjig za Vodnikovo družbo: Vladimir Levstik, Juš Kozak (po 2), Fr. Bevk (3). Ivan Albreht (2>, Fran Govekar (2). Ivan Lah (4), Ivo šorli (2) in drugI; med pisateljicami sta bili zastopani Zofka Kvedrova in lika Vaštetova (2K Med mlajšimi so se uveljavili Ivan Potrč, Ljuba Prenerjeva, E. Držaj, Lojze Zupane. Fr. Rož itd. Z mladinskim leposlovnim delom je bil zastopan Vinko Bitenc. Njegovo knjigo je družba darovala naši mladini ob svoji desetletnici (1935).
31 LEPOSLOVNIH IN 15 POLJUDNO STROKOVNIH KNJIG
Družba je na svoje dosedanje delo lahko ponosna. Izdala je doslej že 31 leposlovnih knjig. Podcenjevati pa ne smemo nikakor tudi poljudno znanstvenih knjig, ki jih jje izdajala doslej redno in z njimi opravila veliko prosvetno delo med našim ljudstvom. Temu namenu je v veliki meri služila tudi fPratlka«, ki je pa objavljala tudi leposlovne črtice in drugo zanimivo gradico. Leposlovje, objavljeno v »Pratilci«: je bilo navadno ilustrirano: sodelovali so naši najboljši ilustratorji. »Pratika« je bila vselej posrečeno urejevana. tako da je nudila čitateljem mnogo pestrega gradiva v primerni obliki ter zadovoljevala čim širši krog čitateljev. Zato imajo tudi >Prati-kez stalno vrednost in niso zgolj koledarji.
Pomisliti je treba, da imajo ceno že po svojem obsegu (8 pol); objavljeno je bilo mnogo poučnih člankov, ki ne izgube svoje vrednosti. »Pratika« se je vedno odlikovala s poljudno znanstvenimi razpravami vseuč prof. dr. M. Dolenca; te razprave so bile vzor, kako bi naj znanstveniki pisali za ljudstvo in skrbeli za popularizacijo znanosti. Tudi letošnja *Fiatikac, ki
t bo še posebno bogata, bo vsebovala razpravo pokojnega učenjaka, in sicer pravnih spominih v slovenskih narodnih pesmih«. Objavljena bo cela vrsta poljudno strokovnih člankov naših strokovnjakov raznih strok, vrednost te prave ljudske čitanke pa bodo še povzdigovali dobri leposlovni prispevki.
958 848 IZVODOV Merilo o pomenu in obsegu dela Vodnikove družbe je nedvomno ta številka: doslej je VD izdala že skora- milijon izvodov knjig! Skupno število izvodov znaša Ms Xi to je treba vsekakor opozoriti, kajti pri tako malem narodu je dogodek izrednega pomena, če ena založba postavi na ti g skoraj milijon kn-ig. Pravisio >skoraj*\ vedeti je pa treba, da bi skupna naklada že letos presegla milijon izvodov. Najvišja naklada je bila 1. 1930. ko je zna- i
šala 82.608 izvodov. Poznejša leta je bila pod vplivom gospodarske krize nekoliko manjša, a zadnja leta je zopet naraščala in lani je znašala 56.984 izvodov. Pri tako visoki nakladi je razumljivo, da imajo delavci Vodnikove družbe, ki skrbe za razpošiljanje knjig in ki vodijo druge gospodarske posle — z gospodarjem prof. Fr. Vrhovnikom na čelu — zlasti ob izidu knjig dela čez glavo. Toda vse je organizirano tako dobro, da gre gladko od rok.
V začetku prihodnjega meseca bodo nove knjige že romale med člane, ki si jih že zelo vesele ter jih nestrpno pričakujejo. Letošnji knjižni dar je zopet lep; kakor najbrž že veste, ba izšlo zanimivo, zelo dobro delo Mirana Jarca >Jalov dom«. >Pra-tika« bo pa zadovoljila tudi tiste, ki zahtevajo največ.
Klavirski koncert Antona Trosta
Tudi najtežja tehnična komplikacija je Trostu
Ljubljana, 11. novenrbra Trostov klavirski koncert je obsegal izredno težek in obsežen, pa prav tako izredno zanimiv spored. Pianist je uvedel svoj prvi letošnji koncert z Basc-Buson:-jevimi koralnimi predigrami (Allegretto tranquillo. Vivan maesteso. Adagio, Alle-gro), ki jim že programatični naslovi določajo smer duhovno poglobljenega doživetja in karakterizira jo vsebinski smisel, razvit v tipično strogem stvariteljevem stilu. Sledili so Cesar Franekovi Preludij, koral in fuga'' z izredno močno m značilno tematiko in celotno struktura ter nato tri Chopinove skladbe: meloiieno razsežna 3-Balada op. 52«. nežno zveneča >Bereeusa op. 57" in razgibani sS"heryo op. 36~. Drugi del je obsegal Skrjabinovo j Peto sonato«, čudovito delo neverjetne miselne in čustvene globine ter meči. skladbo, ki ji polni smisel označuje že napovedani motto iz »Pesmi ekstaze". »Peta sonata« je nekaj čisto svojskega v vs.-h poglavjih: po izraznih akordnih sredstvih, po melodiki, po stilu in po vsebinski globini. V njej se prelivajo neizmerna sile stvariteljevega duha, ki je bistveno utemeljil smeri in poti ruske moderne; v njej kipi tvornih kali polno bitje, iz nje odseva verna podoba tvarnoga kvašenja, ki se je
izlilo v umetniški dovršeno estetsko celoto, enoto najbolj pristnih notranjiii doživetij, kar jih zmore genialni stvoritelj. Tretji del je obsegal tri zanimive arabeske pomembnega slovenskega muzikn.lnega tvorca Slavka Osterca (Allegretto, Tran-quillo. Presto), po harmonični in ritmični gradnji duhovite Milojevićeve »Ritmične grimase«- (Con grazia e poi impetneso. Giecoso). Sgambatijevo Toecato op. IS. 4«, de Fallovo živahno > Farranea4: in AI-benizovo ritmično naglašeno in tudi vsebinski interesantno ->Triano^ iz mite *Ibe-ria«. Ob koncu ie še pianist dodal Albeni-zovo »Segnklillc in Smetanovo »Na morskem bregu«, polno globokega in izrazitega čustvovanja, zvočno blestečo in muzikalno močno dojemljivo zlasti po značilni melodiki.
Trost. navečji sodobni slovenski Pianist dovršene \*šme. je tehnflSio tako izpopolnjen, da oi bilo o tej strani njegovega izvajanja govoriti odveč. Razumljivo je namreč, da mu je tudi najtežja tehnična komplikacija neproblematična in da mu je vsestranski izdelan: v vsakem posameznem tonu, ki mu zna dati značaj estetske
zaključenosti, v logično in muzikalno doslednem in smiselnem motivičnem grajenju, v katerem nastajajo trdne estetske enote in v celotni skladbi, ki prav tako izkazuje podobo vsebinski dovršeno prikazane in oblikovno izklesane tvorbe. Trost v resnici dvojno poustvarja: točno sledi skladateljevi zamisli, sočasno pa daje izvajani skladbi poteze svojega lastnega pojmovanja ter doživljanja. Tako se v njegovih izvedbah združujeta podoživljanje in doživljanje, dve komponenti, ki tvorita umetniški visoko stopnjevano sintezo, kakršno morejo doseči in nuditi le veliki mojstri umetnostne reprodukcije, ki ji s tem oblikujejo značaj zrele, duhovno poglobljene umetniške celote. Prav zato zvenijo Trostu toni tako svojevrstno in polno, kakor slišimo le redkokdaj; vsak zase nam nekaj pove in vsi so v skupnosti ena sama, zveneča in vsebinski povsem dojeta enota, ki se realnim tlom odmika in valovi v svet višjih muziaklnih ter z njimi povezanih vrednot. To je prav duhovno ustvarjanje in poustvarjanje, ki mu je Trost zrel, dognan mojster, kateremu je vse jasno, kristalno čisto, bodisi vsebinsko ali oblikovno. Vse na včerajšnjem koncertu izvajane skladbe dokazujejo te označbe solistove interpretacije in težko bi bilo reči, da je bila katera skladba boljša od druge. Po kvaliteti lastne vrednosti in izvajanja pa so bile vsekakor najvišje Skrjabinova »Peta sonata« in skladbe Bacha. Francka ter Chopina, dalje še Osterca. Milojevića in Smetane ter prvim v primerni razdalji vrednostnega značaja tudi vsa. ostala dela sporeda. Trostov nia-nistični koncert, ki je bil v priredni G'as-bene Matice ljubljanske, je nudil visok umetniški užitek in ga je občinstvo sprejelo z izrednim navdušenjem ter iskrenim priznanjem. —
cd. -
Delo človeškega Srca
Kdor bi imel dovolj časa in potrpljenja, da bi izračunal delo normalnega človeškega srca bi prišel naravnost do astronomskih številk. Srce je razmeroma majhno, če ga primerjamo z drugimi deli telesa, toda njegovo delo je izredno naporno in obsežno. Naravnost čuditi se moramo, da srce prenese tak napor in da je razmeroma tako malo ljudi na svetu, ki jim srce opeša.
človeško srce utripl'e normalno 70 krat v minuti, torej 4.200 krat na uro, 100.800 krat na dan. Srce človeka, ki živi 70 let utriplje 2.275.440.000 krat. srce človeka, ki dočaka starost 100 let utriplje 3.679.200.000 krat. Srce lahko dvigne z vsakim utripom 455 gramov, en meter visoko, v enem dnevu dvigne torej 46 ton. Ob vsakem utripu potisne srce v žile okrog 100 gramov krvi.
V vsaki minuti gre slfozi srce 7 litrov krvi, na uro 420 litrov, na dan na 10.080 litrov.
V 70 letih gre skozi srce 255.000 kubičnih metrov krvi.
Prva ruska železnica
Prvo rusko železnico iz Petrograda do Carskega sela je gradil Anton Gerstner. Prvotno je hotel zgraditi v Rusiji dve veliki železnici, Petrograd—Moskva—Nižji Novgorod in Moskva—Odesa, toda njegovi drzni načrti so naleteli na hud odpor. Gerstner je spoznal, da mora najprej pokazati praktični pomen železnic. Zato je osredotočil vso pozornost na kratko progo iz Petrograda do Carskega sela. Takratni ruski finančni minister je izjavil, da so železnice sicer prikiadne za nepotrebno in udobno vožnjo poedincev, nikokor pa ne za tovorni promet na velike daljave.
Pri gradnji prve železnice v Rusiji je računal Gerstner s svojimi učenci iz praške politehnike in tako je prišel v Rusijo tudi inž. Perner, ki je gradil pozneje železnico iz Olomouca do Prage. Železniška proga Petrograd—Carsko selo je bila iziocena prometu 30. oktobra 1837. Končala se je v parku Velikega kneza pred restavracijskim poslopjem in namenjena je bila v prvi vr-
sti nedeljskim izletom petrograjskega prebivalstva. Prve dni je bil na železnico velik naval, čez nekaj tednov se je pa zanimanje občinstva za njo ohladilo in delničarji so bili razočarani. Razočaran je bil tudi Gerstner. ki je potem odpotoval iz Rusije. Čeprav se niso uresničili vsi njegovi načrti, ostane vendar zgodovinsko dejstvo, da je Pražan zgradil prvo rusko železnico.
V bolgarskimi kavarnah in slaščičarna!
O kavi, časopisih, politiki, slivovki in ljubezni
V Bolgariji bi zaman iskali kavarne po našem vzoru. Niti Sofija ne razpolaga z njo, čeprav se nekatere vsaj z imenom skušajo prikazati kot srednjeevropske. Po našem okusu kavarne ne cenimo samo po črni ali drugače pobarvani kavi. temveč tudi po tem. da premore obsežne količine čtiva, časopisov, ilustracij in revij. Te proizvode »črne umetnosti« pa skoraj v vseh bolgarskih kavarnah zaman iščeš. Če pa se ti le posreči iztakniti zastopnika, je običajno edina lastavica. Posebno v vojnem času. ko bi s: po vseh evropskih kavarnah mogli še marsikaj želeti pa tudi v Bolgariji, je pomanjkanje čtiva, ki odvrne pozornost od slabih kakovosti pijač, občutno.
V Sofiji sami so nekatere kavarne vsaj urejene po srednjeevropsko in v njih se prav prijetno in udobno r..čutiš. Večinoma, predvsem pa v provinci, je bolgarska kavarna torišče vsega krajevnega prometa. Običajno je temačna ne prekomerno čista, vse preveč enostavno urejena in — v največji meri zadeva moških. Celo v nekaterih ofijskih kavarnah vzbudi pojav ženske več ali manj pomembno pozornost, še V večji meri seveda v provinci. Da bi ženska zvečer sama. ali pa tudi samo v ženskem spremstvu obiskala kavarno, bi popolnoma nasprotovalo dobrim šegam. Tako ravnajo le »dvomljive« ženske, ki se s tem same označijo za ^prosto divjačino«. Druge po-sečajo kavarne le v družinskem krogu, ali pa v spremstvu moškega zaščitnika, ki ga družina prizna. Običaj je še nepremagljiva dediščina dobe turške sužnosti, ki je takrat značila konzervativni - orijenladski srednji vek.
V najboljših sofijskih kavarnah vidiš može. ki neženirano sede s klobukom na glavi, še pred enim letom bi bilo nemogoče — tudi v največji vročini — odložiti suknjič bodisi v notranjih prostorih ali na terasi. Enako bi bilo nemogoče vstopiti brez kravate. Šele v poletju 1941 so se običaji toliko »zrahljali-:, da človek ni več prisiljen dušiti se pri 35 stopinjah vročine v senci v svoji popolni od krojača izdelani »prevleki«. Kakor je Bolgar prirođen, kjer
je dovoljeno sleči se — na primer v kopališčih — tako je mnogokrat sramežljiv tam, kjer je treba biti oblečen.
Ker v kavrnah ni čtiva, se zaradi tega tem več politizira. Pri tem razvijajo »kavarniški politični veščakU ves svoj temperament in volumen glasu. Pred čaaom so bili razprostrti v neki sofijski kavarni pod steklenimi namiznimi ploščami celo zemlje vi di, ki so omogočali strateški domišljiji kavarniških politikov, da se je neovirano in brez trdnih tal razpihovala do bujnih zaključkov. Sedaj pa ko se je vojska razširila že skoro na vse kontinente, so zemljevidi zaradi pomanjkanja prostora in pa zaradi štedljivosti izginili.
Udomačene so samo tri vrste kave; >me-lanža« — kava mešana že z mlekom; >ame-rikanka« — črna kava in posebej servirano mleko ter »turška - — turška kava. znana izdatno sladkana kavna kaša, ki okusu domačinov izredno prija. V provinci skoraj ne dobiš druge kave kot turško. Posebnost bolgarskega okusa je odklanjanje ali pa vsaj ravnodušnost do svežega nekisanega mleka. Nasprotno pa pospravijo izredne količine kislega mleka, ki ga večinoma obilno sladkajo in jedo v vseh dnevnih urah. Priljubljena in zaželena pijača posebno v kavarnah je slivovka. Posebno dopoldne služi moškim kakor tudi ženskim gostom z običajnim dodatkom paradižnikovih, kumarčnih in drugih zelenjavnih narezkov kot pijača, ki vzbuja tek.
Razen kavam so zelo priljubljene številne »majhne slaščičarne«, ki so najveekr.it zelo velike. Njihova značilnost so odd^! ni sedežni prostori, podobno kakor v . lezniških kupejih vendar še manj zahtevni od našega tretjega razreda. Prav tako so ne zatheva velike razsvetljave, ki je revna in mrzla. Ta običajni način seden meni ločitev in zaradi tega so to zeln pi ljubljena sestajališča dvojic, ki jim preko merni temperament popolnoma nadomesti pomanjkljivost mehkega  in  udobnrgn s deža. Tudi na neoblazinjenih sedečih i ljubezen — naravno v vsej dostojnost*, k t-varna je področje moških, slaščičarna in čajarna — zaljubljenih dvojic.
Komar, ki potuje z letalom
Za poskuse o pogojnih refleksih, s katerimi skušajo učenjaki prodreti v način delovanja možganov, pravi prof, dr. J. štefl v novi knjigi »Življenje in smrt«, se uporabljajo v prvi vrsti psi in sicer zaradi njihove inteligence. Manj So za nje prikladne opice in sicer zato ker so precej predrage in ker je njih reja težavna. Pač jih pa še vedno mnogo uporabljajo za proučevanje tropične mrzlice in opicam se mora človeštvo zahvaliti, da je dobilo zanesljivo cepljenje proti tej nevarni bolezni. Mnogo opic je moralo v ta namen žrtvovati življenje, toda še daleč ne toliko kolikor jih pokonča vsako leto v džunglah tropična mrzlica, ki jo prav za prav opice same vzdržujejo tam.
Izkazalo se je namreč, da prenaša v džunglah   tropično mrzlico komar aedes
aegvpti. Ta živalica se visoko ceni v laboratorijih kjer proučujejo tropično mrzlico. Skrbno jo hranijo s svežo krvjo in pazijo, da je prostor kjer imajo zaprte take komarje poleti primerno hladen, pozimi pa kurjen. Poskusi na tem in s tem komarjem so pokazali, da rad potuje z letali kot za-stonjkar in da zanaša tropično mrzlico v kraje, kamor bi sam nikoli ne mogel prileteti. Vendar je pa ta komar obenem z opico pomagal odkriti cepivo, ki bo napravilo konec njegovemu pogubonosnemu početju.
Italije
Italijanski centralni statistični urad je objavil zanimive podatke o gospodarskem razvoju Italije od leta 1922 do 1936. Število prebivalstva se je pred leti povečalo za 15.8 odstotkov. Kmetijska proizvodnja je narastla za 24.1, industrijska pa za 128.6 odstotkov. V podrobnostih je ugotovljen v
odstotkih naslednji porast proizvodnje od leta 1922 do 1939: v rudarstvu za 38.5, v kovinarstvu za 132, v tekstilni industriji za 106, v papirni industriji za 97, v živilski industriji za 29.5, v gradbenem gospodarstvu za 230, v proizvodnji električnega toka in plina za 255, v kemični industriji za 211, v pridobivanju premoga za 215, \ pridobivanju pirita za 101, v pridobivanju žvepla za 113, v pridobivanju surovega ž -leza za 539, v izdelovanju železa in jekla za 123, v pridobivanju svinca za 298, v pridobivanju aluminija za 4.035, živega srebra za 48, v izdelovanju žveplene kisline za 173. v pridobivanju železnih rud za 174 in v pridobivanju cinkovih rud za 111.
Ministrski vlak
Za zvezo med Vichvjem in Parizom je uvedla francoska železniška uprava poseben omnibus, ki vozi po železniškem tiru in je namenjen izključno ministrom ter visokim državnim uradnikom. Omnibus vozi enkrat v tednu v obeh smereh. Iz VI-
chyja odpelje v soboto, iz Pariza se pa vrača v sredo.
Marconijeva rodbina bo dobivala rento
Obema hčerama slavnega izumitelja Marconija je bila priznana dosmrtna letna renta. S tem je bila Izražena hvaležnost italijanskega naroda slavnemu učenjaku za njegove velike zasluge za napredek človeštva, obenem je bil pa tako najlepše počaščen njegov spomin.
Zmagovalec Niagarskih slapov umrl
Umrl je Romain Mauton, star 91 let. Svojčas je bil znan po vsem svetu. Bil je cirkuški artitst in proslavil se je s tem, da je pred desetletji stoječ na rami drugega drzneža prešel niagarske slapove. Ves svet je takrat občudoval njega in njegovega tovariša.
73
&EMANTA
K o ni a n.
Ko sem se prebudil, je bila že noč. V sobo jje svetila pod oknom stoječa ulična svetilka. Bil sem zelo lačen. Vstal sem, si popravil lasuljo in se prepričal, da imam demant še vedno skrit v srajci. Potlej sem pa vzel klobuk, odprl vrata in stopil previdno na mračni hodnik. Čim me je zaslišala, se je začela vražja papiga dreti.
— Oh. očividno bi radi večerjali. — je dejala gospa Cora, ki jo je bilo privabilo papigino vreščanje. — Moji najemniki dobivajo pri meni tudi hrano. Dva šilinga šest pene za drugo južino ali večerjo.
Pristal sem na ponudbo debeluhaste gospodinje in kmalu sem sedel med njo in Bobbvjem za mizo. Gospodinja mi je stregla sama.
Kdo je bila ta ženska? Pri vsej njeni prijaznosti in post reži ji vosti ni vzbujala v meni pravega zaupanja. Usoda me je bila zanesla nedvomno v eno tistih sumljivih hiš. ki jih je toliko v VVhitechapelu. Če sem bil tu razmeroma brez skrbi glede svoje osebe, sem bil pa v velikih skrbeh za svojo denarnico.
Med večerjo mi je zastavila gospodinja mnogo vprašanj, na katera ji v zadregi nisem mogel odgo-jGiiti. Da bi odvrnil njeno pozornost od sebe, sem
božal papigo, ki se mi je bila takoj priljubila. Gledala me je s svojimi velikimi okroglimi očmi in vedno bolj se mi je bližala. Slednjič mi je skočila na ramo in jela puliti lase iz moje lasulje. Kmalu ie bil moj suknjič ponesnažen prav tako, kakor preproga.
Gospodinja je bila vsa navdušena.
— No, pa recite, če ni dražestna, ta moja papiga. Le poglejte, kako se vam dobrika. Igrala bi se rada z vami. To je prvič, da jo vidim tako prijazno in zaupljivo s tujim človekom. Najbrž ste ji všeč. Živali imajo včasih čuden instinkt. Bobby je spoznal, da ste dober človek, in takoj je postal vaš prijatelj. Billu Sharperju bi ne izkazoval take naklonjenosti. Ne vem zakaj, toda njega ne more trpeti. In vendar Bili Sharper ni slab človek.
Bili Sharper!
Ob tem imenu me je spreletel mraz in gospodinja je najbrž opazila to, ker me je vprašala:
— Ali je vam slabo?
— Ne, ne, — sem odgovoril hitro. — Jezi me samo, ker Bobbv ne pusti pri miru mojih las.
Gospodinja je počila v smeh.
— Ah. ta cigan grdi! Menda se hoče prepričati, da-li vaši lasje dobro drže. Torej to vas jezi. Ah, to je čudno, to je res nekaj izrednega.
In znova je nočila v smeh. Menda je bila opazila, da nosim lasuljo. Sam nisem vedel, kaj bi počel. Bil sem osmešen.
— Kaj zato. Moški pač lahko nosijo umetne lase, saj jih nosijo tudi ženske. Sicer vas pa zagotav-
ljam, da vam lasulja zelo dobro pristoja. Podobni ste ciganu Rigu, ki sem ga poznala zelo dobro in s katerim sem ...
Naenkrat je obmolknila, ker se je menda bala, da bi ne izdala svojih intimnosti.
Gospodinja se torej ni preveč čudila, da nosim lasuljo. Sicer se pa itak ni ničemur čudila. Bila je zelo uvidevna, saj je imela za seboj dobro šolo svojih najemnikov. Morda je bila že uganila, od kod prihajam. Bila je pa predobro vzgojena, da bi namiga vala na mojo preteklost.
Obsula me je z ljubeznivostmi — morda v spomin na svojega cigana —, a Bobbv, ki je bil končno nehal puliti lase iz moje lasulje ,se je lotil mojega uhlja.
Prijetno sem napeljal pogovor na tisto, kar me je najbolj zanimalo.
— Torej Bobbv nima rad Billa Sharperja, pravite?
— Prav nič ga nima rad in to je zelo čudno, kajti Bili Sharper se rad igra z njim. Prinaša mu slaščice in prepričana sem, da mu tudi zdaj prinese kaj s potovanja.
— Kaj je BiH Sharper na potovanju ?
— Da, do konca tega tedna. Sicer je pa to njegov poklic. Res škoda je, da ga Bobbv nima rad, kajti Bili Sharper je dober dečko. In tako vesel, zabaven je! Gotovo se vam bo takoj prikupil, čim se seznanite z njim.
— O tem ne dvornim. Vrne se proti koncu tega tedna, pravite?
— Da, v soboto bo tu . .. Najpozneje pa v nedeljo.
— Zelo srečen bom, če se bom mogel seznaniti z njim.
Večerja je bila pri kraju. Bobbv, ki ga je toplota očividno omamljala, je bil vtaknil glavo pod krilo in tako je zaspal.
Kar so se odprla vrata in na pragu se je pojavila služkinja, ki je ves večer nisva videla. Prišla je bila klicat gospodinjo.
— Oprostite, prosim, kličejo me, — je dejala gospa Cora. — Takoj se vrnem.
Skozi steklena vrata sem videl visoko postavo konjeniškega gardista. Prestopal je z noge na nogo, kraj njega je pa stala ženska s širokim klobukom na glavi.
Na hodniku so se začuli koraki. Zaslišal sem zamolkle glasove, potem je pa zopet nastala tišina.
Kmalu se je gospodinja vsa zasopla vrnila. Ponudila mi je Čašico žganja. Popil sem ga in takoj mi je stopilo v glavo, ker sem se bil v kaznilnici od vadil alkohola. Pogovor z gospodinjo, ki je bila primaknila svoj stol k mojemu, je postajal zanimiv, vendar sem se pa moral posloviti, ker se mi je začelo vrteti v glavi.
Gospodinja s tem očividno ni bila zadovoljna, ker bi bila rada še pokramljala z menoj. Pri najboljši volji ji pa nisem mogel ustreči, ker se nisem dobro počutil.
— Za Narodno tiskarno; Fran Jeran ~- Za lnaeiatni dal
Oton Chrlstof — Val t Lftibrjanl