77 """^- I llrtlim. tnttk 5 aprila 1918 [Listo. .Slovenski Narod' volja W pošti: za Avttro-Ogrsko: za Nemčijo: u eto tkupaj naprej . K 40•— I cdo leto naprej .... K 45 — SetrtiSa I 2 111 10- I " AnK^0 »n vse druge dežele: m meicc » » . . ■ 3-50 | cdo leto naprej .... K 50 — VprtSan'em glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. ■pnmOitTO (spoda;, dvorišče levo). SnaflOTa alisa it's, taleloa at 8b. I***ia vaak taa ■▼•fttr Iimail a« i ali« ta »ratnik«. Inserati se računala po porabljenen prostoru \n sfcer 1 mm visok, ter M mm Mrolc prostor :enkrat po 12 vid, d/akrat ps 11 vln., trlkrat po 10 v. roaUao (eaak prostor) 3J viri., r>arte in za'nvale (enak prostor) 23 vin. Pri večjih inserciiah oo dogovoru. Noft aaroCalkl nt| poiljeb a»roćma> rt li* fa* ?o ntfeizalol. VJB Na samo pisneae laroćbe brez poslat« deaarji se ae aoreao aikakor ozirati. »Naroda« tiskaru*" t alata* st. 89. .Slovenski Narod" velja ¥ Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : cdo loto naprej . . . . K 36— I četrt leta M . . ; . . ©•— po! leta „ . . . . , 18*— | aa mesec „ ..... 3*— Posati^zna SSsvlIkivslja 29 vinarjdv Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. 0ređalit*o: Snaflovi allas št. 3 a v svoiera {rovom težko doižil r^^ki narod in mu Errozil. konstatira >FremdenhlatK. da aro^pod-je. ki so se včerai zfflasili r>ri minisfr-skera predsrdnikn. erotovo nišo nat.nnr-no brali grovora srrofa Czernina ali pa, da ff? — kar ie nerazumliivo — nišo razumeli. O^itania predscd?tva Ce^ce-£a Svaza errofu Czeruinu. da ie nanpdal češki narod.?e vidi popolnoma nevzdrž-no in težko ie razumeti. da se ie mosrlo po tako iasnih izvajaniih srrofa Tzer-nina sploh kai takesra rrditi. Grof Czernin ni oni. ki bi posamezne brezvestne voditelje češke« naroda skušal postaviti v isto vrsto s tem narodom, mar-▼eč se ie zgodilo to z izjavo predsed-etva Ceškega Svaza. Take umetne razlaze, ki nai jrovor i^rofa Czernina pre-obrnejo ▼ nasprotje ne smeio ostati brez energičneffa ugovora, Donat 4. aprila. Načelnik ođseka za zunanie zadeve avstriiske delegacije dr. Barnreither te že odgovoril na protest Češke ara Svaza ter pravi, da ie «rrofa Czernina izre^na želia stopiti, kakor hitro moeoče pred sejo zunanje-hoin nnrerirni del Czemino-vesra covora. perhore^^iraio era pa tuđi iz ozirov c^iinnoca po.^tonnnia Ju^ro-s'ovano\ in ("Vhov v parlamontu Jusro-slovani se rutijo žalteno da ie Czernin hvali 1 le Nemce in Madžare, popolnoma pa prezrl junaštvo iusroslovanskih vo-jr»kov in po žrtvo valnost iusroslovan-•^keffa ljudstva v vojni Grof Czernin ie izkazr.l vitezu Seidleriu slabo ufIuco v trenutku, ko se ie zdelo. da se plete- ! 1o med strnnkami prve niti. ki bi ono- . rorile sodelovnnie pri velikem delu ustnvne reforme. Govor grofa Czernina je uniril upnnie na narodnoptni mir v parlamentu Grof Czernin se ie pre-frrešil s tem. da ie daleč prekoračil svoje u^tavn? knnmetence. Dnnr.j. 4 aprila. Neki ukrajinski narb.mentarm voditelj se ie izjavil: Grof Czernin ie s ^voiirn erovorom raz-♦ rsrnl vse niti med Nemci in Slovani ter hurio no^'fib^al pozifim Seidlerievena 1 kabineta in eelo situacijo v parlamentu. Nn5e rinstonanje bo odvisno od stnli^ra avstrii^ke vlade napram Ukrniini. V T- Irozvp.no av>tro - polisko re?it**v in v reviziio miro\~ne pogodi e z Ukrajino ne 1 oderr»o nikdar privolili. Dunai 4. aprila. Dunp.iski mepfni oče+i*e ao bot^li tndi ministrFkemu pred-pedn^ku irv^brti iziavcr 0 polifirnem položaju. Seidler ra se je zbal odmeva, ki ffa Je vzbudil Czernmov erovor ter ie za npkai dni odpotoval. Vrne se še le v nedelio Pariz, 4. aprila. (Koresp. urad.) ^Age^ce Havas« poroča: Pri sprejetju načelnikov klubov dunajskecra občin-ske?ra sveta pri zunanjem ministru jrro-fu Czerninu, je ta iz.iavil, da je nekaj časa pred sedanjo ofenzivo ministrski predsednik Clemenceau vprašal pri njem, ali je prinravHen za pokajanja in na kateri podlagi. Ministrski predsednik Clemencea!t, ki je izvedel o izjavah av-stro - osrrske^a znnan;e^a ministra danes dopnldne na fronti, je kratkomnlo od^ovoril: »Grof Czernin se je v tem 1 a g a 1.« »Agence Havas« poroča nadalje: Izjave zunanjega ministra grofa Czernina napram zastonTitkom dunajskega občinskega sveta so đosncle sele danes dopoldne v Pariz. V političnih krovdh snoznavajo, da ie mnnever srrofa Czernina tnko jasno dvoume":, da ne more r>\kr ~ar presleniti. Jasno kot dan je, da je hotel grof Czernin v prvi vrsti oprn-vičiti P*i prebivr.lstvu monarhije dej-st\^o. da so se pnslali avstrijski kontingenti ra franeosko fronto. Drn^i cilj grofa Czerniia pa je. spodkopati Cle-menceauu dobro ime lojalnosti, energije in poštenosti. Hotel ie spodkopati nrilji'bljcnost osebe. ki mu ni po godu. Končno je n^al grof Czernin brez dvo-■ ma, da bo vzbudil na t? način snor med franco^Vimi Dnlit^čnimi parlamentami-mi strank?mi in novzročil nbenem ne-zaTTnot1ie in protivnost med znvemiki entente. Odveč bi bilo, dostaviti, da je | neokretnost tera manevra ta?co jnsna. da ne more riti trenntek vzbtiiati il^izi-ic. Polcg te^r\ zadost'iie energični de-mersti C^emcncertia, da se zadeva no-jasni in da ^e s korenino iztrebi ta po-skus čbrekovanja. Duitaj, 4, aprila. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: C. in kr. zunanji minister i grof Czernin je izjavil dne 2. aprila v ; svojem govoru pred deputacijo dunajskega občinskega sveta to - le: »G. Clemenceau je vprašal ne- j kaj časa pred pričetkom zapadne ofen- ! žive pri meni, ali sem pripravljen, j pričeti s pogajanji in na kateri podlasri. | Jaz sem takoj v sporazumu z Berli- j nom odgovoril, da sem za to priprav- ■ Ijen in da ne morem videti napram . FrancosVi nobene ovire za mir kafcor i čelio Francoske po AlzadM - Loreni. j Iz Pariza se je odgovorilo, da se na tej . podlagi ne pogalajo.« j Kakor poroča *Acrence Havas« dne ; 3. aprila, je izjavil jr. franenski ministr- j ski predsednik, ko je izvedel za to iz- i javo grofa Czernina: »Grof Czernin se je v tem zlagal.« Nasproti tej izjavi g. Clemenceaua se konstatira to - le: Po naročilu c. in kr. zunanjega ministra je imel le-gacijski svetnik v pok. grof Nikolaj Re-vertera z zaupnikom g. Clemenceaua, franeoskemu vojnemu miiiistrstvii do-deljenim grofom Armandom, ki je bil poslan k razgovoru z legacijskim svtt-nikom v Švico. tam opetovano razgovore. Povodom dne 2. februarfa 1918 v Freibnrgu v Švici vršečega se razgovora obeh gospodov, se je govori 1 o o vrrašanju, ali in na kateri podlagi bi bil mogoč med zunanjimi ministri Avstro - Ogrske in Francoske ali med o^iciialnimi zastopniki teh mini-strov razgovor o dosegi splošnega mi- ! ru. Nato je grof Revertera, ko je dobil na ročila c. in kr. ministra : za zunan^e zadeve, po njegovem naročilu iziovil grofn Armandu zad-nie dni februarja, da naj spo roči g. CIcmcncean.iu, da je grof Czernin pripravljen na razgovor z zastopniki Francoske in da smatra razgovor za mogoč in usnešen, kakor hitro se odpove Francoska svojim zavo-ievalnim nametom elede Alzaciie - I.o-rcne. N°to se ie grofu Rcverten v imenu Clemenceaua odgovorilo, da ta "i v stanu spre^eti prcdHsrano odpo-ved Francos^e tej aneksiji tako, da bi bM sestanek zastoprikov po obojestran-skem naziranju brezuredmeten. Cnrih 4 aprila. V proti«loviu z za- >Xerre Zfirirrer Zeitu^^c srl^de diploma tir»vh T^o^krioov Pr^n^osi?^1 pred ofenzivo Dne 17. marea ie no«lal nam-Tpo po^or-^vpleo svoiemu li^tu ?e le ?e-d°i v Pnrih ^osppIo norof-Ho v ka+erem ?'or»«;tptira. d? se vr?e v neVi nevtralni državi r»c.«ku?i sfor>iti v direkten za-nr»en r^TErovor med boiiTio^imi pe držn-vami. Tz nnrnieavania nororevalm ie po«n*"*ti. d? ie v roGrlavirnem storila ta posVu? X n sr 1 i i a. Cnrih. 4. anrila. >Xeiie Ziirieber Nacbrirhten« porocaia iz ^en^ve: Del rzerrrnoves-a srovora. ki se tire Cle-mon<"eaiM in nodlacr za mirovna pogth-i^nif ie r*ar>ravil v Parizu srlo^ok v+is. ; Czerninov covor ie urinVoval ka^or j bnmba. in povzročil politirno paniko. i C'°Tnon^e"u pravi, da Czerninu ni sta- ! vH nik^nr ka!-:ep*a vnrr;?r«nii. Smatra se pa erof Czernin za Tnno?o preresne-.ko resni stvari srovoril nere^niro. Tuđi ffa sra^-Tjo za predobreira dinlomata. da b? bil mo^el na<=pc;ti uiiprifik^ciii. Splos-no ?p r>ri^?ku1pio viharne debnfe v par- i lnmerttu t(*r pm +r?io nrrlee C]emen^eau j za neizosriben Zadnji porobila iz Pari- 1 za praviio. d^ se raz^unenie od ure do i urf veča in da nri^^rlniVi Caill"uxn že j ooitno na^^on^io. Tuđi ne mnnjka srla- 1 sov. ki nra\-ijo da bo Czerninov erovor j povzročil v Parizu politično katastrofo. Rotfcrd^m. 4 aprila. Iz namiga- j vnnj nar'škib li^tov je rvospeti. da se je ! sriKfnie proti scdaniemu francopkemu kabinetu močno poveralo. V plučaju, t da bor*** traiali r.enirortni dosrodki tuđi ; pe nadnbe ai rivomiti. da bo nadel Cle- ; P^nonnii Z^triuie se dr> minii3tri=ki j pred^^dnik iz li^tneea narnba ne bo odložU svoi^rra mesta in da se ne bo ptrašil niti teDeilv Chronicle« v Tokiju poroča. da ie odsrovoril srrof Terauchi v druci zbornici na internelaciio. ki ie zahfevalo intervencijo v Sibiriji s temi besedami: Vladi ni nikdar mislila na ■ intervencijo v Sibiriii. Japonska ni ta- i ko slabotna. da bi io prodiranje Nemči- j je proti vzhodu v taki meri vznemirilo. ; >Dailv Chroniclec priznava, da je bil ; ta nnčrt opu^čen. ! London. 3. aprila. (Kor. urad.) >Ti-mes< iz^-edo iz Tokiia 30. marca, da bodo izsrredi boliševikov v Vladivosto- ! ku provzročUi skupno intervencijo za- j veznikov v Sibiriji. >Džidži ^inbun< i pravi v nekem članku, da se bo meseca ] maja vršilo izredno zajedanje in da se bo na to pričela mobilizacija na Japon-skem. Kljub iz ja vam mi ni stro v se časo-pisje še vedno živahno bavi z intervencijo. Povod za to dajejo vesti o nemirih v Vladivostoku in o gineČem vplivu so-vjetov. Marki Kato je mnenja, da vlada resno misli na takoizredno zasedenje in da ie mobilizacija že popolnoma skleniena. Poroeevalec lista >Assakic v Harbina poroča o razširienju ameri-škega vpliva v Sibiriji in srjoroča, da so kupili Amerikanci 40 ladii amurske T>arobrodne družbe, ker so se bali. da bi utegnili boliševiki te ladije zaple-nitl ; Obrio iiei/ nemške ofenzive? NEMSKO URAĐNO POROCILO. Berolin, 4. aprila. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Na fronti bitke !e oživelo bojno delovanje južno Somnie. Nenadno in po ntočni artiljerijski pripravi je poskusil sovražnik zjutraj zgo-ds\ !n popoldne štirikrat zaman. da bt zopst zavojeval ?ztrgane mu visine lu-gozapadno Moreuilla. S težkimi !zguba-mi so se zlomili njegovi napadi pred Verdunorn in ob gozdu Parrov (ta gozd stoji južno kanala Rcn - Atome in ob )o-tarinški meji severnovzhodno Lune-villa). Po^ostoma živalien ognjeni boj. Vzhod. Sporazumno s finsko vlado so se nemške čete ustalile na ttnskem kopnem ozeml'u. — Z drugih bojišč nič novega. — v. Ludendorff. NEMSKO VECERNO POROCILO. Đerolin. 4. aprila. (Kor. urad.) V na-d a 1 i e v a n i u naših napadov južno od Somme smo dosegli nove uspeh e. VmaŠčevanje za nekaj dni se vršeče obstre-Ijevanje naših stanovališč v Laonu sstraniFrancozovsmo* vzeli Reims pod o g e n j. Dunai, 4. aprila. Na zapadni fronti so se vršili južno od Somme boji, ki Jih sme-mo smatrati kot uvod za obnovitev nemške ofenzive. Izvidno delovanje močnih patrulj in oddelkov in v zadnjem času stopnjeva-no Izvidno delovanje v zraku daje nem-škemu vodstvu dragocen materijal za de-tajlne priprave. Glavna oporlšča angleško-| francoske obrambe sta crti Arras - Albert j in bojišče pri Amiensu. Ce zastavi Nemčlja tu svoje sile ter prebije fronto, potem je zapečateno angleško gospodstvo na sever-! nem Francoskem. Kot stranska operacija I priđe v poštev še prebitje med Montdidie- rom, Lasiffyjem In Noyonom. Smer opera- * I cij proti Parizu pa zadeva na obsežne • obrambne naprave sovražnika ter mora ra-: čunati z nevarnimi šunki s strani Iz Sois-; sonsa, ki vplivajo tuđi na hitrost podvzetja. I Predpogoj bi bilo prebitje crte ob Aillettl j r.ajprej tja do Aisne na obeh straneh Sols-j sona. Operacijska smer preko Arrasa In I Amiensa pa obeta v krajšem času daleko-! sežne strate^ične uspehe. kakor se sploh zdi sedaj prostor južno od Somme vojaško važnejši. Ker imajo obrambo tega prostora skoro popolnoma v rokah Angleži, ki stoje v taktičnem oziru pod slabejšim povelini-št\Tom kakor Nemci, moremo imenovati Izglede za napad na tem delu severo - za-| padne operacijske fronte za več obetajoče, 1 dasiravno se more vodstvo iz političnih ozirov odi očiti tuđi za drugo smer. Berolin, 4. aprila. Kakor poroča vojni j poročevalec Rosner z zapadnega bojišča, je načrtoma uvedena pavza pri operacijah vr-j hovnecea armadnega vodstva končana ter so se izvršile medtem priprave za nov uda-rec, kl ne bo manj skrbno izdelan kakor « prvi. Novi udarec sovražnikov tuđi ne bo I zadel mani silno. Slej kot prej Imamo v rokah inicijativo mi in bolj kakor kdaj obvla-1 duje nemški narod in nemška volja polo-! žaj. Nobenega dvoma ni, da presegajo so- ■ vražne izdube daleko naše lastne. i Rotterdam, 3. aprila. (Koresp. urad.) Iz Londona poročajo dne 3. aprila: V splo-šnem si stojita nasproti dve mnenji 0 vzro-j kih neuspehov Angležev začetkom bitke. ; Eno mnenje se obraća proti voditeljem, zastopniki drugesa mnenja pa so te misli, da kabinet ni dal Haisu na razpolago zadost-nega moštva, tako da so mogli Nemci svoje nasprotnike premagati s premočjo. NajbolJ t očitno zastopata to smer polkovnik Reping-ton in »Morningpost«, torej stranka generalov. Protiutež, ki jo predlaga ta stranka, je trajno ojačenje moštva. Pod tem vplivom je stopilo vprašanje novačeni v ospredje. ; Obenem so generali prepričani pripadniki I »zapadne« sole. Oni opozarjajo na dogodke i na Francoskem kot preprićevalnl dokaz za ■ pravilnost njih teoriie, da je treba vojno na i zapadni fronti odločiti in da obstoje uaj-1 važnejše posledice vojne na zapadu v osla- bitvi odporne sile na odločilnem bojišču. Ta razlaga dogodkov je očividno napravila I slobok utis na javno mnenje. Pripadniki ; »vzhodne« sole so prišli v neljub položaj. 1 Poglavitni zastopnik »vzhodne* sole med časopisjem je »Manchester Guardian«. Ta list vztraia slej kot prej na tem, da Je za Anglijo dobra kupčija, če ima majhne ar-made v Siriji in Mezopotamiji, ker je An-glija v isti meri vzhodna velesila, kakor evropska država. Sploh pa ni dokazano, da ie pomanjkanje moštva povzročilo prve ne-uspehe. Vzrok teh neuspehov je bil, da moštva ni bilo tam, kjer 50 ga potrebovali. Basel, 4. aprila. Prebivalstvo Iz Amiensa je deloma zbežalo v Rouen. Kakor poročajo begunci. so napravili nemšld zračni torDedi v Amiensu veliko Škodo. Rotterdam, 4. aprila. »Manchester Guardian« zatrjuje, da bi niti dejstvo, če bi perači vrgli Angleže iz Callaisa in Fraaeo- 5tran 2'______________________________________________ »SLOVENSKI NAROD«, dne 5. aprila 1918. 77. §tev £6 Iz Pariza, ne moglo prinestl miru. Angtt-5a in Amerika bi se ne mogli zadovoljiti & tako odločitvijo. Berolin, 4. aprila. (Kor. urad.) Državni departement v VVashingtonu je dobil novo angleško prošnjo, da naj čim prej posije \ araeriška ojaeenja na zapadno bojišče. Žene Ja, 4. aprila. Pariški listi z dne 2. aprila soglasno poročajo iz Londona, da ;So angleSka ojačenia več kot 500.000 mož na poti na Francosko. V 8—14 dnevih Jih Je pričakovati v bojnem ozemllu. Ženeva, 4. aprila. Pariški mti poročajo, 'da Nemci še vedno obstrejjujeio Amiens in kraje do 15 km za fronto. Rotterdam, 4. aprila. »Dailv MaiU poročajo o načrtih generala Focha v cenzuri-ranem članku, da imajo veliki strate?ični nacrti generala Focha za predpogoj, do po-letja tega leta novo vojsko najmanj 2 mili-jonov Angležev in kolonijalnih Čet. ZeneTa, 4. aprila. »Homme Libre« Cle-menceaujev list piše, da odloča sedanja Wtka na zapadu o usodi sveta. Tuđi ko bo ta bitka končana, se bo vojna morda nada-lj evala, ker noben sovTažnik še ni dospel do konca svojih sil. Podlaga za konec vojne pa bo dana. Curin, 4. aprila. »Secolo« poroča iz Pariza, da je več kot 50.000 prebivakev zapustilo do torka glavno mesto. Stockholm, 4. aprila. Dagens Nvhe-ter« poroča iz Londona: Največii vtis de-laio na Angleže nemške napadalne čete, ki kljub hudemu artiljerijskemu ognju nasto-pajo kakor za parado. Nemški naoadalni avtomobili igrajo veliko vlego. Opazovati )c tri razne tipe. En tip je ansleški model, drugi je hitreiši, ima boljša oklopna kolesa I m je boljše oborožen kakor ansleški tanki. I Tretji tip ie cborožen s strojnim! puškami in ognjemeti. Posadka oklopnih avtomobi-lov se more hermetično zapretl proti plinom. Berolin. 4. aprila. Glasom ženevske fireojavke »Nationalzeituns*, je iziavil fran-coskl finančni minister Klotz kot poslanec departementa Montdidier, da je računati s popolnim nmikom pri Montdidieru stoječe franeoske armadc. Učine* te izjave ie sku-Šal minister Klotz oblažiti z zagotovilom, da se bo umikanje vršilo popoinoma v redu. Glede vzrokov, ki bi bili za to merodajni. je trdil finančni minister, da hoče franeoska armada zasesti boljše boiišče. Budimpešta. 4. aprila. »Neues Pester Jotimal* poroča. da je avstriiska artiljerija sodefovala pri nernški ofenzivi v odseku pri St. Ouentinu. Sedai je po izvršenem delu artiljerifa bila vzeta iz Ironte ter poslana na oddih. Rotterdam, 4. aprila. Anslesiri listi jav-fjajo iz \VasMngtona. da je ameriški mor-nariški minister naročil topove, ki bodo streljali še na večjo razdaljo. neso naino-▼ejši nemški topovi, in sicer na IO55 engleskih milj daleč. Rotterdam. 3. aprila. (Koresp. iirad.) I »Times« poroCajo v uvodniku, v ka+e"ern I kritiziraio prikrivanje imen vojskovodii. da I Ie Bvng voditelj tretie armade. peto arma-do je vodil Gaugh. ki pa je bil od stavi i en In nadomeščen z Rawlinsonom. Vodja prve armade ;e ceneral Hornes, levemu krilu pa poveljufe general Plame. B e r o li n. .1. aprila. »Vossische Zei-famg« Izve iz Curina: Na zapadno fronto prihatajo neorestano ententna oiačenja. B e r o 11 n. 3. aprila. »Lokalanzei^er« lK>roča iz Fotterdamc: Angleški porn!eval-ci pnročafo. da. zbirsta sovražnika na "rnnti težke topove fn da se more velika bitka vsak hip obnoviti. »Dai!y Nevrs« na.siaSajo, 'da dobivajo Nemci rta zapadni fronti neprestano nove velike rezerve. B e r o 1 i n, ?. ar>rila. -Lokalaizei^er* tevc iz Rotterdama: Oemenceau se je vr-nil v $r>remstvu predsednika zbornice s fronte. Bi! ie v naisprednejših crtah ter sta obe strani nje^ovega avtomobila z?deti od jrranatnih drobeev. ANGLEŠKO URADNO POROCILO. 2. aprila zjutraj. Tekom vče-rajŠDjega boja v pokrajini med Avro in potokom Luče smo vjeli 50 Nemcev in vple-nili 13 strojnih pušk. Našli smo veliko ste-vilo mrtvih N'cmcev v tej pokrajini. Od sovražnika poskušene protinapade srao poz-neje čez dan s iežkimi izgubami zlomili. Odlikovala se je naša artiljerija. V tej pokrajini delujočo aemško baterijo smo z dobrim uspehom obstreljevali na kratko razdaljo. Naše strojne pu^ke so storile, da Ie baterija utihnila. Krajevno pcdvzetje, uspešno izvršeno od nas na bojni fronti v okolici Hebutema. nam je prineslo 75 vjet-nikov in 3 strojne puške. Mnogo Nemcev smo ubili. Tekom popoldneva smo popolno-ma zavrnili sovražni protinapad. Na ostali fronti uspešni šunki, pri čemer smo vjeli yeč mož ter ubili mnogo sovražnikov, zla-sti v okolici Achevilla in Hollebecka. 3. aprila zjutraj. Včeraj zarana pripravljeni napad močnega sovražnega oddelka na naše pozicije v blizini Faupoura smo v ostrem boju zavrnili. Več Nemcev ie bilo ubitih. Nekaj mož smo vjeli- Uspe-šen kra^evDi boj so izvršile naše čete zad-njo noč v blizini Avetta, ki je sedaj v naših rokah. Vjeli smo nad 100 sovražnikov in vplenili tri strojne puške. Enako smo vjeli včerai več sovrainikov pri podvzetju v blizini Serra. Sicer z bojišča ničesar poročati. Lincolnshirske čete so napadle včeraj zju-iraj sovraine jarke severo - vzhodno cd Loosa ter pripeljale nazaj 31 vjetih in eno strojno puško. Drug uspešen napad, pri ka-terera srao vjeli nekaj sovražnikov, smo izvršili zadnjo noč severo - vzhodno od Poel-cappella. 3. aprila z v e Č e r. Dan je po-tekel na ćeli bojni fronti razmeroma mirno. Kraievni boi se je vršil zadnjo noč in da-nes zjutraj v blizini Feuchyja in Hebutema. Vplenili smo dve strojni puški. Mnogo Nemcev smo ubili. Število od nas pri vče-rajšnjih uspešnih operacijah v Ayettu vjetih znaša 192, med niimi 6 častnikov. Sicer ni poročati ničesar posebno važnega. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 1. aprila zvečer. Bitka traja na vsei fronti severno od Montdidiera. Tam je bila sovražna artiljerija posebno delav-na. Sovražnik je izvršil nove napade na Grivesnes. Vse napade smo z velikimi izgubami za sovražnika zavrnili. V živahnih bojih se je posrečilo francosko-ani?leškim četam na raznih točkah med Somma »n De-muinom izdatno prodreti proti itigu. 2 ostale fronte ni poročati ničesar. 2. aprila z j u t r a i. Noč je bila na . fronti ob Oisi in Sommi razmeroma mima. Artiljerijski boj je dobil v delu bojišča pre-cejšnjo živahnost. Franeoske in angle^ke čete so čez noč napredovale med Sommo in Demuinom v blizini Jarka pri Callonu In pri 8Šn di SaptM. V Z niprfnih ^n^^i^h \^ . flh so vleli Francozi mnogo Nemcev. Pri Les Chambrettes se je ponesrečii poskitlen nemški napad na franeoske postoianke. 2. aprila zvečer. Dan ie bil označen z živahnim artiljerijskim bojem, zlasti med Montdidierom in Lassignvjem. Naše baterije so vzele sovrazna zbirania vzhodno od Centignvja pod o^enj. Močni sovražni izvidni oddelki, ki so jih naše ćete napadle na levem bregu Oise, jugo - zapadno od Servaisa, sn bili vrženi nazaj. Njih napad ni imel nobenega uspeh a. Z ostale fronte ni ničesar poročati. Obstreljev&nte Pariza. Beroluu 4. aprila. (Kor. urad.> Obstreljevanie trdniave Pariz se ie včeraj opoldne ustavilo, ker se ie izve-delo, da se vrsi popoldne posrreb slučajno ubitih prebivalcev, med niimi svicarskega le^aciiskega svetnika Strohlina. OBSTRELJEVANJE CALLAISA. Bern, 4. aprila. (Kor. urad.) »Matiru poroča iz Callaisa: Od srede zadnjega tedna prihajajo dan na dan nemški le-talci nad Callras. Na mesto in okolico sa vrgli mnogo bomb. Vsled dejstva, da so zadnji čas zgradili tam številni krit-ja, ni človeških žrtev. Kljub najsilnejši obrambi so Nemci večji dei vsakokrat dospeli nad mesto. Pomo£ Braiiliie na zapadu ? Pariz. 2. aprila. Listi poročaio iz Rio de Janeira, da |e bilo skleDieno poslati braziljske čete v Evropo. Švedska se Hde§eiuje vojne. Stoekholm. 3. aprila. (Kor. urad.) LUti poročajo o vstopu Švedske v sve-tovno voino. Napad švedske brigade na ruske kozake v Tamerforsu ie bil na-ravnost iuuažki. Ruske stroine pu^ke so bile napravile še vrzeli v ^rte napa-dajoče hele erarde. ko ^o nastopili Ave-di. Prodirali >o kliu^ velikim izmiham nevzdržrio ter poteamiii umikaioče se finske crte «? sehoi. Stoekholm. 3. aprila. (Kor. urad.) Zdi ?e. da ie položai na finski fronti neodločen. Vedno boli iasno ?e kaže. da ilobivaio rdeci *rardi?ti močna ojačenja iz Pu>iie. Polesr teca ie sklenil finski liudski komisariiat z delav^kim odsekom v Sibirili posrodbo za dobavo žita. __________ Švedska na s?rapJ f*r>tenie. Stoekholm, 3. »prila. (Kor. urađ/) Listi poroonio. da ie berolinska izvozna certtrrla za premosr zmrmjiala množino izvoza premoura za Švedsko za mesec april za eno tretiino. Vzrok zm'* ": -'ja ie naston švedske vlade, ki je i... ,• -ila znižanje Šved^kesra izvoza v Xeračiio. Storkhobn, 3. aprila> (Kot. urad.) Kakor izve >Allehanda< ie sklicala švedska vlada vse plovstvene odietnike države Tele^rafično na posveto van je. Gre najbrže za veliko pogodbo ^lede prepustitve ladij Angliu. Vo^a napoved An^ifike ?o!gayski. Rotterdam. 3. aprila. (Kor. urađ.) Kakor noroča >Al!jremen Handelsblad< iz Londona ie washinertonski poročeva-lec >MorTjincrpost< mnenja. da bo Wil-Fon v krrtkem pr^dlaeal voino napoved Bolffar.=ki. Zchteva, da se napove rudi Boćarski vojna se dvitra z vso odloč-nosrjo ter se zlasti utemeliuie tuđi s tem. da Bol erari sedaj enako kakor Turki vohunijo, ker so prosti. Petro?:rad, 3. aprila (Koresp. urad.) Ukrajinska Rada ie predložila sovjetu ljudskih pooblaščencev mirovni predlog. Kijev, 3. -aprila. Za avstro - ogrskega poveljnika v Odesi je bil imenovan eeneral v. Ksser. za nem?kega poveljnika polkovnik Vo^el. za ukraifncke?a eeneralnei^a komi-saria Komor;iij in za župana v Odesi ukrajinski pisatelj dr. Ivan Lipa. Z_ M. — 1*M_ L «»*^^f UMdliii yy ijt. NASE URADNO POROCILO. Dur.aj, 4. aprila. (Kor. urad.) Na \tzH}snsk\ gorski fronti nekoliVo ž^afinet^i artnferijski bol. SovražnlK ie prfii! pri izvidnih sunkifi vjernike v naših rokah. — £ef gen. štaba. Z ITALIJANSKE FRONTE. I tali j an sko bojišče. Londonski listi poročajo. da je avstrijski vojni materijal, ki se je porabljal doslej na ruski fronti, že dospel v italijansko vojno zono. »Times* sodi. da trenotni položaj na so-vražnih frontah ne bo traial več dolgo časa. Iz Berlina poročaio, da je dne 21. marca neki podmorski čoln učinkovito obstreljaval za italijanski transportni promet važno pri-stanišče Civitavecchia in povzročil požar. Ameriški vojni tajnik na italijanski fronti. Ameriški vojni tajnik Baker, ki se je rnudfl na Francoskem, je dne 3. aprila dospel v Rim, odkoder od- i potuje na italijansko fronto. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. \ 3. aprila. Južno Marca v Lasarin- ; *ki dolini je vdrl eden na^ih napadalnlh od- i delkov nenadno v eno izpostavlfeno so-vražnikovo postoianko in Jo razkropil po Ijutem borenju. Na5 oddelek se je vrnll v svojo crto in pripeljal s seboj 15 vjetnikov. Dru?i oddelki naših čet so vjeli nekaj mož na južnem pobočfu Cime d* Oro v Judifca-riji in vpleni! materijala na severo - vr'iod-nih pobnejih hriba Altrssima. Na aslaSid visoki planoti smo izvršili tispešne Izvide. V pokrajini hriba Tombe smo zaooslili so-vražnika. V visoki dolini Daone in pri Cot-delazzu so bile sovraine patrulje posmane v be^. V visoki dolfnl Furvi smo zasledfli . sovražne smučarje, ki so skušali v varstvu i pužnoga vibarja u ylfinl 2518 0 wifl * eno naših postojtnk, naši smuCirJi so jih zastedovali in prisilili, da so se umaknfif. BOJI V PALESTINI. Carigrad, 3. aprila. Sunek Angležev na vzhodnjl breg Jordana, se je ponesre-čil ter dobiva značaj sovralnega poraza. Naše čete zmagovito prodirajo ter priza-devajo na slabih po tih se umikajočemu so-vražniku nadaljnje izgube. Trdovratni sovražni odpor je povsod zlomljen. Pod ved-stvom polkovnika Essad bega smo v ne-vzdržnem prodiranju dospeli do ceste rfl Salt - Jeriho. Hitro zbrana sovražna ojačenja je naša artiljerija uspešno prijela in naša odločno napadajoča konjenica poznala v beg. Tuđi z vzhoda je zasledovanje sovražnika v poiiiem teku. London, 2 aprila. Dne 30. marca smo uspešno končali svoje šunke vzhodno od Jordana proti železnici v liedžas. Naše čete so se pričele umikati na E^alt. Več milj že-leznic s prehodi in važnimi mostovi snio uspešno poškodovali. Sovražnik se je trdo-vratno upJral v pripravljenih pozic!jah in pri vaši Man. v kateri srneri naš napad ni bil zadosti odločen. Slabotne turske sile, ki ?o napadle naše poslednje čete, smo 1. aprila z lahkoto zavrnili. Med operacijaml vzhodno od Jordana smo vjeli med 25. mar-cem in 1. aprilom 700 mož in vplenili 4 topove, več strnfnfh pušk in večje števflo to-vornih avtomobilov. Zapadno od Jordana so se vršili vzhodno od Tul Keramramiha v bližfni Sunet Nafirha in Kan Olhamramlha spopadi. Po!ifi2n@ veilL = Izoliranje Cehov in Jugoslova- nov. Interesantna pojasnila o pomenu Czerninovecra govora nam podaja budimpeštanski »Deli Hirlap«, ki §e pred nastopom zunanjejca ministra objavlja duTiajsko informacijo o načrtih Krofa Czcrnina. »Deli Hirlap« pravi: Grof Czernin bo str^pil na ćelo velenomembne akcije, ki stremi za tem. da se v avstrij-skem parlamentu izolirajo Cehi in Ju?:o-slovani. oziroma da se zmernejši del čeških in juuoslovanckih poslpncev zo-pet vrne na pot realne politike. Prvi cilj Czerninov je sestaviti deiovno veči-no. ki je odvisna od sodclovanja Polja-kcv. Te je treba najprvo pridobiti. To se naravno n^ore doseći edino Ie z ure-ditvijo holmskes:a vprašanja, in s takimi srarpncijami. ki bodo zadovoljile državne aspiracije Poljakov. Nemški kropi so pripravljeni vpoštevati naidalekoscž-nejše polfske Želje in tuđi v Berolinu se zonet prihltfuiejo ideji pridobiti tuđi ukrafinsko vlado, da se odreče poljske-mu de!u holmske trubernije v prilog Poljakom. Ako se Czerninov nacrt posre-či, potem stonijo Po!jaki v zvezo z avstrijskimi Nemci, Cehi in Jugoslovani pa bodo izolirani. = Gonja proti profesorju Lamma-sehu. NemSki listi objavijajo sledeČo »brzojavko« iz 2eneve: Izjave grofa Czernina pojasnufejo, kar so pred me-seci hoteli reci naiožii prijatelii Clemen-ceana z besedami. da je treba na Du-naiu gojiti »Lammaschizem«. V odsekih senata in zbornice se je gojilo upa-nje, da bo Lammasch zmajcal. če ga cn-tenta s poluradnim korakom podpira. Nekateri listi so označevali Lammascha kot naslednika Czernina ter so smatrali tuđi pozicijo Wekerla za omajano. Pričakovati je »Havasovo« noto, izdano od Poincareia in Clemenceauja glede iz-jav grofa Czernina. = Tržaške komunalne srednji sole hoče »Grazer Tagblatt« »podržaviti«. Na podlagi razpisa v septembru 1917 je imenoval sedaj tržaški vladni komisar učno osobje mestne gimnazije in realke v Trstu, to je: 3 ravnatelje. 44 definitivnih učnih sil, 8 provizoričnih in 4 učitelje telovadbe. tore! 59 oseb. »Orazer Tagblatt« pravi: »Tako je temu osobju končno izročena vzgoja tržaške mladine v no v e m duhu. Najvažnejše odredbe v tej novi ureditvi pa še vedno ni. namreč s strani namestništva pred-lagano podržavljenje sol v Trstu se še vedno ni izvršilo.« Nenemške sole v Trstu seveda nasprotujejo agresivnim narnenom Vsenemcev glede Trsta, zato kričijo, da naj se te sole »podržavijo^. to je: ponemčijo. Potem bi zavel v njih »novi duh<-, kakršnega si želijo Tagblattovci. Z omenjenim imenovanjem pa mtslijo, da so vrata »novemu duhu« v tržaške komunalne sole zaprta. = Nemške pritozbe o razmerah v Bosni. »Grazer Tagblatt« objavlja dopis iz Sarajeva, v katerem toži, da se vračajo za Nemce zopet hudi čaši. Srb-ski vpliv v deželi da je zopet narastel. gonja proti »knferašom« (privandran-cem) je oživela, Nemce se bojkotira... Srbi. Hrvat!, Slovenci. Čehi so si edini v geslu »Vcn s Švabi'« Vse to je po-vzročila majska deklaracija, ki je kakor vihar zaorila po deželah. Nemci upajo, da bodo drgodki izven dežele povzro-čili »obnovitev" reda«... Dopisnik se pritožuje. da se duhovščina noće ravnati po receptu, ki ga Je izdal (za slovenske duhovnike) ce'ovški škof Hef-ter. Izjemo delajo v Bosni Ie nekateri ^cspofHe iz Hnr^be srca Jeznsovega .. = Pašićeva izjava. S Krfa poro-čajo: Izjava, katero je podal srbski mi-nisfrski predsednik Paiić v sktipščini, naglaša med drugim: »V svet so bile VTŽene neopravičene mirovne vesti, da bi se omajala vera aliirancev v z\*esto-bo Srbije. Srbija ostane zvesta do i konca svojim zaveznikom. Samo država Srbov, Hrvatov in Slovencev, trd-no združena z Italijo.morevbodočnosti zapreti pot germanskemu imperijalizmu. Srbija zahteva istotako kakor njene zavezrtice samo pravico. Na^e geslo je: Italija TtaTijanom, Romunija Ro-mifnom in Orčija Grkom. Ako svojih pravičnih ciljev ne dosežemo, moramo Mti prmravlieni na novo krvavo klanje. Bivši minister Trifković Je pređlacral nai se po^ljeio brzojavke z izrazom simnatife franeoskemu in angle^kemu i parlamentu radi sijajnih uspehov na i gfljtfldni fronti« = Pobvala nemške socijalne demokracije. »Arb. Ztg.« piše: Baron Ma-ehio, tajni svetnik in bivSi (hvala bogu) poslanik, piše v »N. Fr. Pr.«: »Navala bolje organiziranih državništev Rusija ?a trajno ni mogla vzdrŽati; usodepolno ia je moralo postati za Rusijo, ko so si njeni prijatelji, ne vpoštevaioć državnih podlag kolosa, dovoliii. da tam eksem-plificirajo svoje demokratično svetovno naziranje in tako osvobode doslej vezane sile, ki so vsled tega dobile priliko, da pokažejo svoje destruktivne talente in svojo nezmožnost za uspešno ob-novitev. Zdi se mi, da bi se mogla Evropa za svojo lastno vzpostavitev na-ućiti marsikaj koristnega iz teli kaotičnih razvitkov in ni nezanimivo, da je bila nLinška socijalna demokracija ona, ki se je odmaknila z glasno izjavo od boljscviških naukov in se pržmaknila državi, kar njenemu končnemu spozna-nju o praktičnih zahtevah urejenega dr-žavnega stroja dela vso čast. Ni treba služiti socijalistićnim naukom, da ne bi obćutili nekake zavisti, v kako kratkem času si je pridobilo pot tako spoznanje v Nemčiji.« Ni laskavo za našo nemško stranko, da se jo hvali na tak način. Da imenuje baron Machio kneza Lihnow-skega in profesorja Lammascha »stre-berja« (»na tem tuđi domišljavi, površni in v dogmah zapleteni »štreberji« ne izpremene nič ne tu ne tam^). morrH ne preseneti nikogar: Kdor pa pozna moro nezmožnosti, katero je kazal ua:oti Machio kot pos-lanik v Rimu, se bo pa vendar čudil meri, s katero se povzdi-guje ta gospod. = Polemika med nemškimi in danski mi pomorščakt. Kakor poroča Wol?-fov urad, se je vršila nedavno v Kielu skunščina društva nemških kapitanov in Ćastnikov trgovske mornarice, da za-vzema stališče proti re.soluciji, ki so jo sprejeli danski častniki trgovske mornarice v Kodanju, in v kateri je rečeno: »Samo po sebi razumljivo je, da je one-mogečeno vsako občevanje nevtralniti mornarjev z nemškim narodom, ki je odobravat po podmorskih Čolnih proti nevcralnim mornarjem izvršene grozote. Vsako občevanje z nemškimi mor-nar-ji se mora za dolgo prekiniti.« Skup-ščina v Kielu je proti tej resoluciji ogorčeno protestirala ter sklenila protiizja-vo, ki pravi: »Dancem kličemo: Vi ste enostransko ententofilsko orijentirani, zato v Vašo nevtralnost ne moremo več | verjeti. Danska resolucija nas ne odvr-ne od nadaljevanja podmorske vojne, pa naj trpijo tuđi nevtralci, ki slepo slu-žijo Angležem. Podmorska vojna je vojna po zakonu časa in razmer.« Ueii1 cioeni pozdravi naših vojakov. Fantie fforskesra strelskeera polka štev. 2., I. stotnija, L vod voščimo vsem slovenskim dekletom in ženam vesele velikonocne praznike in jih srčno pozdravljamo. Cetovodjja Volk Lorenc, Lesce: desetnik Jurglič Jožef, Pavlo vas. Strelci: Glinšek Ivan, Škril; Ivan Svetina. Blejiska DobravaJ Ivan Kmc, Želimlje: Potisek Martin, Litija: Mla-ker Fraoic, Raka; Tarman Andrej. Kranjska gora; Zajc Franc, St. Vid; Fink Franc. Kal: Triplat Alojz, Lesce. Slovenski fantje nahajajoči se na sneženih tirolskih visokih eorah, želimo vsem bralcem in bralkam >Sloven-skega Naroda« vesele in srečne Velikonocne praznike: Friderik Vončina, Idrija; Franc Petrovčič, Lesno brdo pri Vrhniki: Marinko Ivan, Vnanje Gorice pri Ljubljani; Milavc Aloizii, Studeno pri Postojni; Delost Josip, Knežak pri Št. Petru na Krasu; Cučko Josip. Sv. Barbara v Slov. gorieah; Stjko in Robnik Franc, Zg. Sv. Kuni-gunda pri St. liju. Štajersko. Vesele velikonocne praznike !n obilo piruhov, vsem priiateliem, znancem, čitateljem in čitateliicam >Slov. Naroda« želita osamljena Slovenca od 60. div. pekaine. Josip Čop. Boh. Bistrica; Joško Južni č. Fara. Kostel. Podpisani vjetniki voščijo srečne in vesele Velikonocne praznike vsem Slovencem in Slovenkam, posebej se srospodicni P.. katera ie tako ljubeznji-va. da odsrovarja na vprašanja stojeća, y >Slovenskem Narodu«. Franc Stare iz Sv. Križa p»Totran|sko). Franz Može iz Sinadol pri Senožečah, Franc Jeras iz Ljubljane, Lojze Kumer iz Idrije, Avsrust Malenšek in Josip Mervar oba iz Rudolfovesra. Vsem Slovenkam in Slovencem srečne velikonocne praznike. Miloš K a v č i č. Veiikonočni pozdrav iz italijjanskeera y i e t n i š t v a. Iz Cassina. 11. febniarja smo prejeli sle-dečo dopisnico: Znankam in znancem elimo vesele velikonocne praznike! Slander noroenik. Brezice; Rismal, praporščak. Gomilsko: Schrems, poroč-nik, Vransko; I^eskovec, poroenik, Škofia Loka: Prelovec. kadetaspirant Idrija; Be^sak, praporščak, Mala Nede-lia; dr. Radovan Brenčič, praporščak, Celje. Veiikonočni pozdravi naših vojn-kov. Veselo Veliko noč žele vsem Slovencem mornari i na N. V. L. >Prinz Eu*^en< Izidor Floriančič, Dravlje, Al. Dolenc Gor. Loeratec. Franc Hrašovec, Vrhnika. Ivan Škofič. Ljubljana. Ivan Kaiser. Liubljana, Fr. Peternel, Poljane. Fr. Kozjek, Los, V. Pikon. Do-brava, L Obersr»e, Slov. Bistrica, J §tarc. Trst, J. St>ut, Ljutomer, L. Blažić. Opatjes^lo pri Gorici, J. Lu-kan. Gorica. Z obrežja sinje Adrije: Silar Matevž. Br^zje, Gaberšek Slav-ko. Trnovo. Cers:olj Ivan, Misleče, Ces-nik Iv^n. Sv. Peter, Tomažič AL, Vi-nava. Šrrukeli KarL. Tolminski Lom, Lapaine BL Vojsko. ZnidaTšič Andr II. Bistrica, Brezan Rud., Gorica, Ber-sinc Srečko, Serpenica. Plesničar Jos., Trnovo. Ovsec Ivan. Staritrsr, Šetinć Marko. Dobova: vsi pri 4. trd. tor>n nolkii. 8 noliska Ptotniia. Cetov. Bla-žek R.. Ferletič M.. Kovačič RM Cok St.. Culat X. Sirca V.. FilipiČ V. Fili-pič .T., Spntel J.. Gašneric K.. Braftiž A., Samflnic J., Kosroi B.. 2užek J.. Bi- | zaj M., Nemec J., Marčič S., Gruden J., Anzin AL, Sancin Frn Busjau A-, Fran- 1 ca M.. Manzini A^ BoStjančič A^ Mf- deža A., Antonovlč P., Bandelj M., Gra- eer A., Lenac J., Jereb A., Svoboda R.. Urbanek V. In Braun J. poslednji triie so Cehi. Iz romunskih planin: Nad-zdrarnik Bak?a Fr., Avg^ištin Stanta iz Bilj z Goriškega, Edvard Zajc iz Renč z Goriskega, Rihard Spacapan iz Kenč z Goriške^a. Vidmar Jožef ii Aj-dovsčine in Jernej Sorli iz Koritnice z Goriškeera. Josip Rožanc iz Martinja-ka pri Rakeku, Jakob BreziČ iz Stude-nega pri Postojni. Vsi sedaj pri 28 že* leznični stotniji. Iz Tobelbada na Zr. fttajer^kem: četovodja -Anton Brezic, 4loma iz Strani pri Postojni, desetnik Franc Gole iz Jesenic na Dolenjskem, poddesetnik Jožef Simonič, štajerski Slovenec, doma iz Ptuja in infanterist Jožef Križnar. doma iz StražiŠča pri Kranju. Slovenski fantje -cesarjevičeve-era polka žele veselo Veliko noč vsem znancem in znankam kakor tuđi bralcem >Slov. Xaroda<£ z daljnih laskih planin. Narednik Kosir Anton iz Ljubljane, četov. Hrovatič Franc iz Mokro-no^a, desetnik Bole Alois iz Slavna, poddesetnik Smole Jakob iz Smarja, pežec Laznik Adolf iz Ljubljane, Gr-žina Anton iz II. Bistrice, Tomšič Raj-mungr iz II. Bistrice, Šcurm Ivan iz Ljubljane. Karl 2nidaršič iz Bleške golice pri Rakeku, Janko Zaletel iz koje Loke, ki 66 nahajata že druKO Veliko noč na visokih tirolskih plani-nah skupaj. Z vshodnega bojišča: Fr. Makovec iz Boro\Tiicet Franc Jesea-šek iz Šmartneera pri Litiji, Leban Valentin iz Tolmina, Ćrnolo^ar Jožef iz Zasipa pri Bledu, Jožef Berlot iz Mor-ske^a pri Kanalu, Franc Bajc iz Po-dulca pri Krškem, Anton Vrečar iz Ljubljane. — Slovenski fantie domaćega pešpolka cesarjevičeveera št, 17. poddesetnik Udovič Jožef iz Trebnje^ra pešec Kuralt Maksimilijan iz Medvođ. pešec Božič Franc iz Dobrove. — Slovenski tele^rafisti v Pottenbrrmrm na Nižje Avstrijskem: Poddesetnik Franc Ukmar. France Tratnik, Tomo Hrovat, Peter Dekleva, Joško Modic. Luka Krušnik, Stane Bratok. Artur Schulz, Joža Lombao*. Jože Hladnik, Tone Mal-nar, Nače Žnidaršič. Toneek Bohinc, Franc Janša, I^nac Spunt, Franc Pire, Joško Kosir. Rudi Hlebš, Ivan Jako-pin, Srečko Dovžak. Janko Graemayer, Franc Župan, Jože Soberl. — Od c. kr. arorekegra pešpolkn št 2. v imenu mino-metalcev: Ivan Robida, Miha Suštar, Anton Škerl, Josip Sadar, Josip Cim-perman. Valentin Jamnik. Miha Korit-nik, Franc Srnajdek. Ivan PugeL — Od infekcijskega vlaka št. 108 od vedno veselih Slovanov prejmite mnosro srčnih voščil vsi Joski in Jožice k va* semu imendanu in obenem želimo vsem Slovencem in Slovenkam pa rudi našim dekletom po svetu vesele velikonocne pinihe. Fr. Ivanetič, Metlika, Ivan Do-linšek, Šmarje, Ivan Krtelj, Skrilie; Josip Spehar. Trst. poddes. Strumbeljl Iemac, Ig pri Ljubljani, Ivan Bobnar. Novo mesto, Franc Skubic, St. Vid pri Zatičini, Ivan Bajuk, Radovi ca, Anton Butinar, Pod^rrad, Istra, Aiiton Prosen, IL Bistrica, Ivan Marussich. Montona Istra, Fran Kristek, Praga, Nasnl Bret-« felan. Piški Sedmograsko, Fran Kalaš* ne, Krakov Galicija, Ivan Mule, Brno* S. Sold. Ivan Nahavec, poddes., Ljubljana, Ivan Fink, poddes., Mala Gora, Ivan Bierdo, poddes., Bielitz, Josip Taschler. poddes., Dttnaj, Fran Metz-ner, poddes., Lvov, Ivan Croesevich, Gorica, ^truckl Matija, četov., Beljak. Kolesarič Mate, četov., Brod na Savi, Tork Ivan, des., Savinjska dolina, Deržič Marko. Dobova, Ifc§l Ivan, Vur-berg, Gende AJojzij, Sv.^lriž, Rožman Alojzii, Ormož, Ranguš Jože. Sv. Jernej, Zđela Jnro, Lndbreg, Kamenski Janez, Moravsko. — Veem Goriškim besruncem in čitateljem in citateljicam >Sloy. Naroda« g srčnim pozdravom po-šiljajo: Avgiištin Štanta iz Bilj, Edvard Zajc iz Koritnice, Jožef Vidmar iz Kalka in Leopold Baksa, Gračišče Istra* vsi pri Geb. Haub. Batt. 2/23. " * *"" — Iskrena želja nas vse bo-Jevnike v strelskih jarkih navdaja, da. bi vsajj Veliko noč 1919 med svojim! tako dra^imi v prelepi slovenski deželi obhajali. Hinko Ločniškar, narednik, četovodja Gašper Puhar. — Z italiian-skega bojišča: Četovodja Perko Ivan, Ozimek Anton, Turk Anton, Mrak Iv« Spenko Mihael, Smolei Andrei. Slovencem v tržaškem nadomestnem okraju. 44 raesecev stoje vaši bratje, očetje, sinovi in soprogi kot zvesti stražniki in branilci naše lepe domovine v boju s so-vražnikom, ki je vsled poželjivosti, upaioč na svojo premoč, s praznimi pret\*exami vdrl v našo domovino ter grozil, nas nje oropati. Toda jeklena volja in energija, po-žrtvovalnost in ljubezen do domovine naših pridnih vojakov nišo Ie kmalu velele sovražniku stoj!, nišo ga zapodile Ie Iz naše države, ampak so ga zagnale nazaj, daleč v njegovo lastno ozemlje. Moč in vztrajnost naših junakov je izvila končno ruskemu orjaku orožje iz rok in ga prisilila k miru. Svet gleda z občudovanjem, sovražnik ves obupan na hrabre avstrijske sinove in njh čine. Ti težki, toda slavni čas! naj ne bodo pozabljeni, za večno naj žive pri nas in naših potomcih. Na podlagi tega je odredilo vojno mi-nistrstvo, da izda pešpolk vojno spominsko knjigo v besedi in sliki, ki bi bila posebno primerna kot spomin na težke čaše sve-tovne vojne. V celem nadomestnem okrajn ni dru-zine, katere usoda bi ne bila v tej najtežjl vseh vojsk zvezan3 z usodo pešpolka št. 97. Iz vsake hiše so se podali eden, dva fn še več dragih sinov domovine v vojno, mar-sikateri da se nikoli več, mnogo pa, da se v slavi vrnejo k svojcem. V toliko večJI meri pristoja vojnemu albumu castno mesto v vsaki hiši na§ee:a nadomestnega okra-ja. V tem velikopoteznem delu bodete našli ražen imena in slike vaših sinov, soprogov in bratov tuđi s krvjo napojene pokrajine in mesta, kjer so se vaši svojci za domovino hrabro bojevali in umirali. Vojni album pa nima samo namenn Dostaviti našim junakom spomenik ter na-fn našim potomcem bit! v večen spom: ampnk vofno mrnistrstvo hoče obenem %' Rtooati vojno - htimanitetne interese. Cis đobiček, katerega donaSa ta akcija voffler albuma, se bo namreč obmtt X PpM 3*fo- n- 8tev*_________ .SLOVENSKI NAROD-, dne 5. aprila 1918. Stran *• vam in sirotani padlih voiakov 97. pcSpoIka. Mnoge bolne matere, mnogi nepreskrbljeni otroci so v boju za našo domovino izgubili svojega reditelja in so vsled te izgube kruto zadeti. Naia dolinost je, jim pomagati in usodo tch nesrečnih po raočeh iz-bolišati. Vi pa izpolnite svojo doižnost in pod-pirate dobrodelno akdjo. če v vaše hiŠe sprejmete to delo in če se zavzamete za razprodajo te knjige, s tem častite naše junake in prinese te pomoći bedo trpečim vdovam in sirotam. V prihodnjih dneh se bodo nahajale ▼ vseh trgovtnah in javnih lokalih nado-mestnega okraja podpisovalne in zbiralne pole. npamo, da ne bodo opustili naši Trža-čani in Primorci, podpirati nas v tem pod-jetiu z nakupora in rasprodajo dela. Da pa že sedaj lahko pomoremo vdovam in sirotani, prosimo, da se nam že sedaj pošljejo vsote. Darovale! In podpiralci so naprošenl. da nas po dopisnici obve-ste potem. ko so oddali vsote zbiralcem ali ko so jih odposlali na upravništvo. Uprava vojnega albuma peSpotka št. 97 Radiona. Mariborsko pismo. (Od nasetra dopisnika.) A' Mariboru. 3. aprila. Spodnježtaierskemti nem-Skemu patentiranemu patriotu v album in tiho premiš-ljevanje. Od ljudstva zbrani po-slaiKi 8o deležni velike prednosti — imunitete ali pravne nedotakljivosti. Imuniteta jim ie dana za to, da morejo faFtopati interese svojih voliker v čim natizdatnejši mori, np da bi se jim pri tem bilo treba bari, če izpreffovore >vo-bodnej^o beseđo. da iih takoj prime sodna oblast. CTe poslanci delajo v bla-eor svojega ljudstva, svojih volilcev pod varstvom no=-lant-ke nedotakliivo-eti, poslanske imunitete, vrše delo. za katero jih mom v^akdo Ha:rro\ati. Ce pa izrabljajo svojo poslansko inrani-teto za to, da v škodo splo*nosti ali več bH mani osHbnesra ali narodne^ra sovra-Čtva škodiio temu ali onemu na ea*ti. imetju in dobrenm imenu, potem. so-spod. ki Vam te vrstiee veljalo, kako krstite pri Va* takepa človeka ki se — skriva za poslansko imuniteto?... Vzemimo ta-le slučaj: Vi^ok ^odni uradnik, ki je državni poelanec, torej imun, opravlja kot oficir v zaledju službo. Ta mož pa izrablja -voja dostojanstva v to. da ova.i a svojeea ne-reč-nesra tovariša. ki ie vjet, na podlasri po-vsem neutemeljenih eovoric in ga dol-ti veleizdaje, dasi sam do dna prepričan, da nesrečnež ni v .^tanu braniti evojo čast, čast slovengkega častni-ka, v trilentih bojih številnokrat odli-kovaneea. Podla gra denuncijacije je >jrovorica<: in pa dejstvo. da je bil denuncirani kot slovenski profesor vzor narodne ara moža in vzj?oiitelia mladine. Vjetemu Ie odvzeta vsaka možnost se braniti. Vjeiega slovenska oficirja prsa diči Številno odlikovani. Denuncijant tovariš pn ra (raorda iz zavisti vsled lfifsfne strahopetnosti) napadal. Kie je tu — pojmovanje o >oficirski Moško — oko v oko!« In še to pomislimo: pod poslansko imuniteto nesramno obrekovani ie fežko ranjen, pretrpel je tri leta v s^olncu in viharju. vroeini in mrazu v strelskem jarku; denuncijant pa sedi od prve vojne ure — hrabro v zaledju. vleče plaćo visok^sra sodne^a uradnl-l~a. ofioirsko plačo in po^lansko nasrrn-do. Dnleč, daleč sedi za fronto in nik-dar ni pozna! ni> gorja, njemu ie Ie v blagoslov in obilen vir mastnih do-hoflkov. Če «i predrzne Slovenec. prito-žiti se proti nažemu nemšk^mu birokratu, potem -e njegove upravi čene pritožbe nazivlje denunciiacije: če pa nemfkj po-laner-. ki ie c. in kr. Tastnik y rezervi, ocrni pred vsem svetom no-stenesra ofieiria Slo\enra — potem ie to scvfda po receptu Nemcev onepa ?v;ura, ki ffii iBL'aruo v Avstriii posebno T»?i pr! na^ na ^oođnjiem ^tai »r-kem menda nekaj, za nem^ko kulturo po-s^v.io ođličnegra . . Gospod. Vi se iz-jrovarjate z >dobro veroc. Kako? Ali Bie postavljeni, da zasleduiete veleizdajnike? Ali ni za to drače oblasti, ki je poklicara preso jati o^nalanje ofi-cirjov na fronti? Ali Vas ie ta oblast angažirala za ovaduha. Zakaj ste pa potem poslanec in ne vojjaški detektiv aii konfident? Tuđi izgovor >dobre verec je prazen in Ie dokazuje, da ste ugnani v ro«. ki pa ni Ie kozji. Malo p r e m i š 1 j e v a n i a k po-H 1 a v j u o >nemškem koridom do Trsta« in praktičen vz-^led (pa samo maihen.) o slo-v^e nski naroani doslednosti. KeiDci v zadnjem ča.-u ^ilno mnocro pi-šejo o >nemškem koridoru do Trsta«. Hi nai jrre v prvi visti ob pro^i iužne železnice. Za enkrat sicer še ne pove-do i>ou.io»tnfj<:». ka': u c< U*. * koridore nr\ ca^ih slovenskih tleh predstavi jajo. Mcruu hoeejo na v^ako stran proee nape li at i bodeče žične ovire in >španske jezdece<. ali tako kaj sličnega. Toda. šalo v stran. Nemci se delajo. kakor H pri nas ree že bilo ob prosri južne 5e-lezniee rse Duneračeno. Ker južna /e-leznira noče dati postajam po naši zemlji pravni, to ie slovenskih napf-bov, bi bila ]>rjv z.a prav doižnost vseh OTJ.fi »lovenskih občin ob proiri iužae 7f»leinice. da n» pesebno vidnih krajih na lastne troske po-r I a v i i o i i1 i* k o o p a z 1 i i v a znamenja, na katerih bi bila posebno vidno označena slovenska postajna imena. S tem bi Mio doseženo dvoie: tOKazaio bi se d* so tla »nemškepa koridora< ponolnoma slovenska in da so nemške trditve o nemild poseeti ob nrosri južne železnic© samo bajka, po-tnioćemu občinstvu dniffih narodnosti Da bi se na ta način pokazalo, kako južna železnica ramenoma irpodrfva in zatajuje slovenski živeli . . . Seveda ori i em ne bi emeli morda nastonati tako kot nam kaže naslednii vzffled: 5e priđeš v ^t. lij v Slovenskih goricah, virtiff- ž«? o k o. Ze skoro zopet eno leto ie ko-roška prosra iužne železuice frlede osebnesra prometa skrajno prikraioana, kajti proti koruški *ta doslei vozila Ie osebna vlaka ob polu 4. uri zjutrai in ob 1012 predpoldne. Sedaj se promet v toliko olajša, da dobi voiažki vlak ki dospe v Maribor ob 1. uri in oni ki vozi ob 230 populudan proti Koroški po pax vaaronov tuđi za o.^ebni promet. Č© bode s tem mizeriji kaj odpomagano. ie drusro. veliko vprašanie. kajti voiaske vlake pridrže koder se jim zljubi in to često kar po ćele ure. M e s t n a >S p a r k a s s e< je izdala letno poročilo za 1917. Iz poro'-ila sledi, da je v prvem polletiu 1917 pla-Čevala za vlosre 41a%. za posojila pa jemala ^S%, V drujri polo\*ici 1917 Ie bila obrestna mera za vlocre znižana na 4:%, torej hi %, za noFoiila pa i<* zni-žala od 5H% na 5K ali Ie \\%. Za sirote in vdove mesta Maribor je volila 7000 K za one okolice pa — beraakih 1000 K. Seveda, v okolici žive Slovenci, ti pa smejo Ie držati erbo in — rekvizicije. Voinih posojil ie pođpisala na račun strank 14.204.200 K (kar je malo za nemško bahavost in trditev, da Ie Nemei za državo >žrtvuiejo«) na lastni račun pa 12.902.300 K. Nominalna vred-nost vseh >sparkassinihc vrednostnih papirje\ znaža koncem 1917 leta 22.226.800 K. kurzna vrednost pa iaS8l.60fi K 19 v torei za 2.345.193 K 51 v pod nominalno vrednost. — >Stra-ža* k temu dostavlja: ^Gledamo ta zavod Slovenci od katerekoli strani hočo-mo, vedno nas spominia, da imamo z Rospodarskesra in narodneera stalisČa svojih ljudi samo eno dolžnost: Ustva-riti si v Mariboru svoio la.^tno hrani 1-nico. Lotimo se dela in ustanovimo si po liublianskem vzorcu slovensko hra-nilnico kmetskih občin. Orsrnniziraimo dvaisetorico t-voiih obein in ustvarimo tudt za svoje pun i lame denarje lasien dom, da nas ne bo vec tujec tepel z našim lastnim bićem\< Aprovizacija in erospo-d a r s t v o. Po deželi se rekviriralo neprimerne mtLuzi j* ivr^o 'vliub tomu manjka povsodi mesa. Kam ere do vse te množine, ko niti srar.ii/iia ne razpolfiira z zadosrno mesa? K te;i.u piše iStražc*:. Govori ^e. da m.)ra. Av-striia Dosiljati meso in živina na fran-cosko bolide Ker ?e ^fi^f vrnernirini riče vesti vedno bolj množi jo. Hi bilo rujno potrebno, da oblasti natan'no poipinijo to zadevo. — Dežela r?bi seroen-skeffa krompirja. Dosiei ima komaj če-trtino za^isriirano Ker pri grraški na-mestniji er. kmet je v zlati h ovrn+nikib vohajo. da še mora biti v dežeM >dovoli krompirja za seme<. zahtevaio. da se nemudomf* ođvišne zalose oddaio vojno žitno prometnemu zavodu v Gradcu, če ne. prideio bajoneti. — Graski >Ver-band« ie dobil pravico, rflzpolpcati s semenskim kroranirjem. Občine i. dr. pa zaman * akajo na seraenski krom-pir. ki v velikanskih irmožicah emii> po kjeteh in skladisčih >Vprbandfic. Pra-vijo. da j?a nameravajo razdeliti sele — mala! — Dunajski urad za promet z zelenjavo in sadjem ie razpustii štpjer-ski sindikat za promet s sadjem. Baie so si posamniki nečuveno polnili svoie žepe s stoti ?oči. — Po okraju rekviri-rajo tuđi za poraladansko vožnjo in vprego od oddaje oproščene vole. Uoloike rekvizicije živine v cell državi. Kranjsko deželno mesto za vnov-čevanje živine v Ljubljani nam Došilja sledere obvestilo: Vojno ministrstvo ie z ukazom št. 39.107 teleffrafično odredilo, da se po vsej Avstriu začno vršiti rekvizicije živine z vojaiko pomoć-j o, ker se z lepa ne more dobiti pr^đ-pisaneera števila klavne živine. >De-želnim mestomc v posameznih krono-vinah se je pridelil poseben castnik. ki bo nadzoroval in odreial dobave živine po deželi. Ta častnik bo imel na razpo-la«:o večje vojaške oddelke. ki bodo v slučaju, ako se ne bo po zaunnikih >Deželnih mest< dobavilo predpisano število živine, takoi nastopilo z obo-rožem silo in bo spravilo samo živino k debavam. Za vso živino, ki je bo vojaštvo samo spravilo k dobavam, se bo placevala znižana ceni oziroma preisnja stira cena. torai 1 K mani za kilogram žive teže. kot gicer. po vrhu pa se bode odbili še rekvizicijski stroški. >Kranisko deželno mesto za vnov-čevanie živine v Liubliani« se ie že zdavnai baio, da bo prišla navedena ođ-redbs vojnesra mimptrptva, ker je v ue-kaierih kraiih zelo veliko živine manjkalo ter so bile dobave breznspesne. >Deželno mestoc se i° branilo, kollkor časa se je dalo vojaŠkih rekvizicij ter Bve^ovalo in prosilo kmetovalce. naj raiše dajo prostovoljno živino, kakor z vojaško silo. Zaliboff. da so nastopali različni huiskači. ki so od*rovariali ljudem. nai ne daio predpisanegra števi-la živine za voiaštvo. Ako zatiBniki >Deželneea mesta« ne bi določili pri reicih nredpisaneffa števila- živine za odvzem, bodo morali takoj nastopiti župani uradno ter sami določiti. katera živina naj se odvzame in sodelovati pri rekviziciiah brezplačno. >Deželno mesto za vnovcevaai* živine« sedai dražica nasveta ne more dati reicem kakor ta. da oddajo. ako | kak zaupnik določi kako žival za oddajo, isto ob pravem ča-su brez izeovo- ! ra k dobavi. Zaupniki bodo vzeli tisto živino, ki se razmeroma. čeprav težko pa vendar nailožie pocreia. Bra irtcv I JhkMusUi HKtiikim! Obraćam se tuđi na činitelje, ki 2e obrazuioče umetnike brez izieme s trošnjo, naj vsak izined njih položi eno svojih del kot dar n* žrtvenik na^ih stradajoCih sirot v Merccg-Bosni, Istri, Liki in Dulpiaciji. Vsa darovana dela bi bila razstav-'jena v Zagrebu in potem na dražbi prodana v korist gladne naše dece. Obraćam se tuđi na činitelje kl ft od prej deluRio na tem pleme ni tem polju, naj sprejmejo to niojo idejo in utopijo v zvezo z vsemi naiimi umetniki. Jaz sam se bom odzval z enim svojim delom. Nadciam se. da hoao vj>i juffoslovanski umetniki, ki so se vedno pokazali ljudi toploga srca, sledili mojemu vzgledu. V P ra g i, na Velike petek dne 29. marca 191$. Vlaho Bukovac. Vesti iz prnl imi Trtttiie ie bil odlikovan Fran Fer-j a n č i e . član roianskega Sokola, po-ro^nik pri "Jt». lovskem bataljonu. in sicer ie dobil vojažki zaslužni križ tret-jejja razreda t mrči. Svdoivannka narodna društva vri Trstu prirede v nedelio 7. t. m. Kreko-vo i>roslavo v Narodnem domu pri Sv. Ivann. < C. kr. državna obrtna 5ola v Trstu. Po premazani u razlKnih težkoč ae otvori lr» .iprila tekoče^a leta ob 8. ziutraj na c. kr. državni obrtni soli v Trstu in ^ieer v poslopju v nlici Dobler štev. 4, U. nadstropic, ženska obrtna ><>la za šivanie perila, ukrojitev oblek, za ženska ročna dela (čipke in vezila). Ta ženska obrtna &ola zasleduie na-nion. da poda v to obrt spadajoče roć-no?ti, ra?!v*p teera pa tuđi gotovo istop-nio sro.spo.iinistveneara znanja. Sola bo obsejrala prvi in drusri razred in delav-nico. Izobrazba bo traiala torej tri leta. Vpisovnn.ie ?e bo vršilo v sredo 10. in v fetrtek'll aprila od R—12. zjutraj v ravnstelist\ii v ulici Siadion $t. 81.. T. nad.-troT)ie. Poučevanje se vrsi v itali-ianskom jrziku.____________________ Dnevne vesti. — Splošna amnefttiia. Cesar ie z lastnoročnim pismom z dne 2. t. m. na ju^tir-neara ministra vsled svoie želie, izražene povodom rojstva naimlailega sina, na minlstrove predio ne odredil odpust kazni nastopnim osebam: 1. vsem onim, ki so bili obsoieni pr^d da-n;!.:nUm dnem (2 t. m.) pred kako civilno kazensko aodnijo radi razžalje-nia veličanstva ali članov ceaarske rodbine ali radi obeh zlorinov, toda ne v zvezi z driiirimi kaznivimi đeianii, odpuščam kazni, y kolikor še nišo prestane. D;ilie odreiam. da 3e radi navedenih zloeinov, storif»nih pred omen^e-nim dnem. ne uvaja Dri civilnih kazen-^kih sodniiah nikako kazensko postupanje, ako ie uvedeno, nai se ustavi, ako ne gre za s strani obdolženca za-h evano novo izvedbo že nravnoveliav-no sklenjene^a. postqt>ania. 2. Odpu-šćam osebam. ki so bile ob?oiene pred navedenim dnem na kazen ne ^Teč nesro eden meeec ali na srloho. f>00 K ne pre-&e^a1oćo, te kazni, v kolikor nišo že prestane. Ako ie bila izrečena polesr Zrrpora še srloba. so kazni odpuščene. ako za slučaj neizterliivosti srlobe pri-soiona nadomestna kazen in zapor ne zna^ata več nejxo eden me^ec. Izvzeto so kazni radi krive prisesre. kriveea pričeranja obrekovania, tatvine na že-loznicah. ladiah in Doštah, naviianja cen, oderuštva ali kaznivesra deianta proti zakonu o živilih: izvzeti so dalie otpise, ki ^o bile zndniih pet let že ob-soiene na zapor ali crlobo. bodisi, da erloba ne preseffa 100 K. d;Uje osebe. ki so bile pred več nesro petimi leti ob-poiene na ostreišo kazen neiro osem-dnevni znpor ali na več kraiših zapornih kazni, v kolikor U* nišo imele samo nadomesti1i globe. Končno odpuščam veem osebam. pri katerih veliaio pred-pocroii teera milostneera čina. vsled zakonskih predpi?ov kot po?ledirq ol»-eodbe no-talo nezmožnost, da bi do-j=.ecla dolooene nravire, mesta in upravi čenosti.kakor tuđi izembo volilne pra- - viče in izvolitve v iavne korporaciie. Kazni do enocra meseca ali 500 K in ž niimi zvazane pravne posledice ome-niene vrste se odpuščaio ob drugih pr^dpOEroiih tndi takrat. ako danes sodba sicer še ni bila nravnoveliavna, a ie bila v prvi inŠtann že izrečena. — Žnnan in podžupan pri na?5ih jrornkiit strelcih. Prihodnii teden se po-data liublinnski župan dr. Ivan Tav-č a r in podžupan dr. Karei T r i 11 e r v bivališče 2. (kraniskepa) fcorskesra strelskesra polka na fronti, da izročita polku častno darilo mestne obrine. krasen srebrn rog. ki nai bo polku vidno znamenie prisrčnih vezi. ki vežeio slovensko prestolnico z našimi juna-škimi erorskimi strelci. Slovesna izro-čitev ča>tnr»sra rosra se vrši 11. t. m. — Padel \e v zračnem boju proti andeškim letalcem na iužno - tirolski fronti neki letnlski stotniii dodelieni rezervni poročnik 5. domobranske ara ulanskecra polka Stanko C r o b a t h. sin usrledne Trobnthove rodbine iz Kranja. Slava nieffovemu sporninu! — S pozivnim razjelasom »W« za-akazano Donovne Drebiranje v letih 1^>'.?—1«'M roienih ćrnovoinikov se vrši na Kraniskem. Dne 11. aprila 1918 v Vižnii sr< ri za ^odni okrai Višnja 2Tora; dne 12 aprila v Trebnjem za sodni okr^ii Trebnje: dne 14. in 15. aprila v Rudolfovem za sodna okraja Rudolfovo in Žužemberk: dne 17. aprila v Crpomliu za eodna okraja Crno-meli in Metlika; dne 19. aprila v Ko-»tanieviri 7& sodni okrai KostanievicaJ dne 21. aprila v KrŠkem za sodna okraja Tr^kc^ in Mokronoir; dne 22. aprila v Ratečah za eodni okrai Rateoc; dne 24. aprila v Litiji za sodni okrai Liti- ja: dne 26. in 27. aprila v Kamniku za eodna okraja Kamnik in Brdo; dne 11. I aprila na Jeaenicah za sodni okrai ! Kraniska erora: dne 12. aprila v Radov-I Ijici za sodni okrai Radovljica; dne 13. in 14. aprila v Kranju za sodna okraja Krani in Tržič: dne 15. in 16. anrila v I I Skofii Loki z* sodni okral Skofia Ix>-I ka; dne 17n 18. in 19. aprila ▼ Lmblja- * ni za sodna okraia Ljubljana Tizvzem- \ ši mesto Ljubljana) in Vrhnika; dno i 20. in 21 aprila v Ljubljani za mesto j Ljubljana; dne 23. in 24. aprila v Rib- j nici za sodna okraia Ribnica in Velike Laieel dne 25. in 2t>. aprila v Koeevju za eodni ojtrat Kočevle; due 19. aprila v Vipavi za «odni okrai Vipava; dne '21. ai>riUb v Poetojni za eodne okrnje Postojna, Ilirika Biatriea in Senožeče; dne 23. aprila v Logalru za sodne okra-je Lo^atee, Lož ia Cirknica: dne 24. aprila v Idriii za >oJm okraj Idriia. — PoljedeUki dopusti. Prošnje svoj« ev voiaikih oseb za Dodelitev po-ljodclckih dopustov &e pri vojuem mi-nistrstvu tako množe, da ie to v soerlas-ju z domobranskim ministrstvom prisiljeno objaviti niislednje: Vladanje progoni pri voinem ministr-stvu je čisto brez pomena, ker ima po obstoječih odredhah poveljnik nadamestnesra oddelka, ozir. zavoda pravico pgdeliti dopust. Cisto brez po-mena ie vladanje prošenj za podelltev dopu-ta osebam, ki pripadajo armadi na bojišču. Te prošnje požlje voino mi-ni$trstvo pristoinemu poyelj$tvu na bojišču. Pripominja se, da ie vojno mi-nistrptvo v so^lasju z domobranskim ministrstvom pri izdaji tozadevnih od-lokov ukazalo v?em vojaškim oblastim. da morajo skrbeti za naivečio možnost dopustot. posebno pri osebah, ki pri-p.idajo poliedelskim pokličem. Poudar-ia se. da pri raporta izražena pro^rJa popolnoma zadostuje in je ni treba še š stevilnimi pro^njami nodpirati. — Iz ruskeffa voinesra vietništva piše Peter Mišma^ svoicem. bivaiočim v Ambmsu na Doleniskem med drugim tildi to-le: . . . in Vam neznanim, da 8em sedaj v taboru že ćeli mesec. a zdaj fipm v nemških rokah v Rusiji. Tukflj je plabo, kruha več ne poznamo Upam. da ce borno videli čez mesec dni aH kaj ver- . . . — Slovenski trdnjavsiri topnicarji prosijo prijatelje perja, ter vse one. ki imajo kake komične samospeve (kuplete) da bi jih hlagovolili poslati nam v razvedrilo v teh fforia polnih dnevih. Kupleti, komične pesmice komponirane ali ne, bo nam dobrodošle. Cenjenim da-rovalcem že naprei srčna hvala! An-sreli Košuta, Kiistenort Lussinpic-colo. — Izprememba znkona o vzđrže-valnini iz leta 1917. Po dosedanjih do-lof-hah zakona o vzdrževalnini so bili zakonska žena in zakonski otroci re-zorvnesra sražista izključeni od pra\ice do vzdrževalnine. ker imaio pravico do vojaških družinskih pristojbin. Ker pa se te pristoibine ne ozirajo na žtevilo otrok. marveč se dajajo v doloČenem enotnem znesku. razmeroma visoki vzdrževalni zneski pa se določaio po stevilu oseb na dan. so bile vsled tesra družine sražistov. ki imajo več otrok, na alabsem kakor družine moštva. Te-mn odnornore izoreraenieni zakon o vzdrževalnini. ker določa pravico do vzdrževalnine rudi ženain in otrokom rezervnih cažistov. izplaceval pa se bo vzdrževalni znesek samo z delnim zne-skom po odbitku družinskih pristojbin. Polesr teera ee vnošteva draerinia s 50-odsTotnim povišenjem vzdrževalnih zneskov. Šestmeseeni rok za prijavo pravice do vzdrževalnine po smrti ozi-roma posrrešanju se raztegme do konca demobilizacije. Preostali, ki so že za-mudili ta šesfmesečni rok. ?e morejo zor,et zglasiti, ali v teh slučajih se vzdrževnlne^a zneska do 81. marca t. I. ne more priznati. — Zaerrizeni Germani so vsekako urađniki pri c. kr. finaneni prokuraturi v Ljubljani, ker pošiljaio znanim slovenskim strankam še zmeraj nemške dopise. — Zavcdne Tmovčanke nam pisejo: Ljubljana je srediste plovenskesra naroda, torei se po njenih ulicah pač lahko svobodno hodi tuđi v slovenski narodni nosi. Nikdo nam tesra ne more braniti, najmanj pa v Selenbursrovi ulici ona dobro znana srospa. rojena Slovenka, ki ima tako pokvarjen okns, da smeši našo lepo narodno noSo. Nas, ki Ijubiirn pvoj narod, njeeove šege in običMe ni? ne bolijo nedostojne zbad-liivke nekaterih nezavednežev. 2elimo jim več Ijubezni in razumevanja do vsesra. kar ie narodnesra. — Zaplemba premoženfa. Visoko-šolec Ernest Turk iz Ljubljane, re-z^rvni praporščak 17. pp., ie obdolžen zločina proti vojni sili države. Dežel-na sodni i a v Gradcu je radi teera odredila zflpl^mbo njesrovesa premoženja. — Mestna hranilnica ljubljanska naznania svojim vložnikom. ki so pri njej podn?s=ali VII. avstr. vojno posolilo, da so obveznice in zakladnice došle. Izroča jih proti vrnitvi zacasnih po-trdil. — VTII. emisija delnic Jadranske banke. Suhskripciia na nove delnice Jadranske banke je izpadla izredno usrodno. tako da je bilo razpisano število delnie mnosrokrat prekoračeno. O reparticiji bode te dni sklepal upra\Tii svet. ter se bode stranke o dodelitvi takoj obvefltilo. — Obeni zbor Muzeiskeira društva se vrši 18. aprila ob 6. zvečer v društvenih prostorih (deželni muzej). — Prvo društvo hisnih posestni-kov v Liubliani ima ?edaj uradno uro za informacije zopet od 6. do 7. ure zvečer v društveni pisarai, Šelenbur-srova ulica št. 4- — Informacije pri tnarovski in obrt-niški zbornici. Interesentje dobe pri tr-govski in obrtniški zbornici v Ljubljani pojasnila: o ravnalnih cen ah za sukno in blago za obleko y prodaji na debelo in na drobno; o mini-strski odredbi z 22. marca 1918, drž. zak. št. 107. zadevajoči promet z o r o ž-jem in mvnicijskimi predmeti za etrelno orožje: o vinski trgovini na Svedskem; o gospodarskem položaju v Smimi: o novih med vojsko nasta-lih montanskih podjetjih v Bosni; o neki tvrdki v Stockholmu. s katero bi bilo v raznem blas^i (kemikalijah vsa-ke vrste, barvah, barvilih, dalje strojih vsake vrste, orodiu itd.) možno stopiti industrijalcem med in po vojski v kupci i sko zvo7o. Informacije je Ie pri kraj-ših poročilih moči dati tuđi pismeno. — Nov! predplsi za bivanje v Svici. Švicarski zvezni svet je izdal novo naredbo za obmeino policijo in za nadziranje tujcev v §vici Vsak inozemec, ki ho5e po-tovati v Sivičo, mora imeti po teh predpi-sih potni list ali kako druso enakovredno izkaznico, s katero je državljanstvo potnika dokazano. Te dokumente mor^ vidirati Svl- | carski poslanik ali konzulat, ld Je prUloJi I za zadnje bivališče popotnika. Inoiemđ j morajo imeti poieg tega Izpis iz svojofl j kazenskega registra ali spričevalo o do-brem slasu, ki ne srae biti stareiše kot trf mesece in mora biti izdano Od prlst^Jfti oblasti zadnjesa bivaliSča. Dalje je trebt imeti dokazilo neoporečnega smotra nana*> ravanega bivanja v Švici in zadostna dft« narna sredstva za to bivanje. — Umrla ie v Ljubljani v 64. letti sA'oie starosti vdova po c. kr. brzojav-nem pazniku tospa Marija Gregor-k a. N. v m. p.! — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V ča^u od 21 do 30. marca se ie rodilo v Ljubljani 20 otrok. eden je bil mrtvoroien. umrlo je 3|0 oseb. med njimi 15 domačinov. Za ieti-ko je umrlo 9 oseb. med njimi 6 tujcev. Za infekcijskimi bolezmi so oboleli za tifuzom 1 vojak in za vratico 1 do-maein. Umri ie na Isu 3. t. m. rodbini A. Minatti sin Slavko v 20. letu starosti. Pogreb bo 6. aprila ob 7. zjutraj. N. v m. p.! Obzir do invalidov! Poročajo nam, da je prisel neki invalid iz radovijiške-ga okraja k okrainemu vojaškemu na-mešoencu prosit določeno mu vojaško pristojbino. Dotićnik pa mu je v razgovoru rekel: Saj niste samo vi brez noge! Mislimo, da sa ni človeka, ki bi ne rekel, da se tako ne ravna z invalidi. Koze v Celju. Iz Celja poročajo: V tiikaišnji voja^ki rezervni bolnišnicf sta zboleli dve strežnici na kozah. V korist slovenskim^ oslepelim vojakom priredile so na Velikonočni po» nedel jek jrorenjelofiraške rala* d e n k e \ gostilniških prostorih £osp. Franca Go^tiše v Gor. Lo.sratcu vese-liro 8 petjem, veeeloisrro štiridejanko >Kukavica modra ptica« in tombolo. Vkljub neugodnem vremenu, ie bil ve-selični prostor nabito poln občinstva in tuđi gmoten uspeh je bil povsem povo-Ijen. kajti čisti dohodek znaša.1 je 512 kron, kateri znesek se je izrocil in ođ-dal blagercu svojemu namenu. Glavna zasluga na tej ^'Tlo uspeli prireditvi srre so^ne Dolesovi, ki ie z veliko vne-mq in lastno ji spretnostjo vodila vso* priredbo in vse priprave ter požrtvo-valno vežbala mladenke v ierri in petju. Vsa čast ii! Tuđi vse sodelujoče mladenke, erdč.: Rezika Godina, Anica Gradišnik. Tinca Gostiša, Miči Sajovic, Ivanka Svetličič. Franja Nagode. Fani Rupnik. Marjetka Rekar. Fanči Kihar in Ivica Urbasova, dasiravno so po ve-čini v prvič nastopile na odru — pogodile so pesarane, svoje vioge vrlo dobro in precizno. Nedosežni detektiv vStuard Webbs. (predstavlja ga sla\-ni igralec in ljub-lienec občinstva Ernst Reicher), bo na-stopal v petek, soboto, nedeljo in pone-deljek v veliki napetozanimivi kriminalni drami »Nakit irrofice Wittkow-ske« v >Eano Centrale v deželnem gledali šeu. Kino Ideal. Spo red za danes. 5. aprila 1918. Velik zanimiv nordijski spored. \aldemar Psilander in Ebba Thomsen kot glavna igralca v filmu i »Dnijri iaz«. življenjska slika v S dei*-njih. Poles: tega še trodejan3ka veselo-isrra »Petnajst mark srlobe ali 3 dni za^-pora«. Melita Petri in Herbert PacJ-' miiller v glavnih vlogah. Mladini no^ primerno Zadnja predstava ob sprem-Ifevanju prvovrstnega glediškega orkestra. Kino Ideal. Zgnbila se je nakaznica ea kruK In meso zelena B glaaeča se na ime Re-zelj. Odda naj se pred Igriščem št. 3. ali v upravnistvu nažega lista. Izgubila fe neka deklica danes do-poldne od Ranta do Peršeta 10 metrov azur ja, 4 majhne atrenice in 2 >sidri< za mornariško obleko. Odda naj se na Rimski cesti 5. »Vedeževa« đarila za leto 1918. Ib^ žrebane so bile sledeče številke: 4143, 492-:;, 5947. 221. 7720. 6034, 933. 2300. 3262, 1065, 7684. 6351, 32, 7169, 496, 654°>. 1589. 1759, 4507, 3340.__________ Aproviiacija. ~-L- Meso po znižanlh cenah. Stranke z zelenimi izkaznicarai B št. 1201 do 2400 prejmejo meso po znižanih ce-n a h v soboto dne 6. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Razdelilni red ie bil objavljen včeraj. 4- Reducirana mesna kvota. Jutri se bo v Ljubljani oddajalo namesto 15 dkg mesa samo po 10 dk* na osebo. -1- Izdeike iz prekajevatnice Kranj-skega dežclnega mesta za dobavo klavne živine bo mestna aprovizacila raz-deljevala v svoji prodajalni v Gosposki ulici na bele izkaznice za nakup mesa po sicdeČem redu: v ponedeljek dne 8. t. m.: od 8. do 10. št. 1800 do 1900, od 10. do 12. št. 1900 do 2000, od 3. do pol 5. št. 2000 do 2100, od pol 5. do 6. št. 2100 do 2200; v torek dne 9. t. m.: od 8. do 10. št. 2200 do 2300, od 10. do 12. št. 2300 do 2400. od 3. do pol 5. št. 24Q0 do 2500, od pol 5. do 6. št. 2500 do 2600; v sredo dne 10. t. m.: od 8. do 10. št. 2600 do 2700, od 10. do 12. št. 2700 do 2800, od 3. do pol 5. št. 2800 do 2900, od pol 5. do 6. št. 2900 do 3000; v če-trtek dne 11. t. m.: od 8. do 10. št. 3000 do 3100. od 10. do 12. št. 3100 do 3200, od 3. do pol 5. št. 3200 do 3300, od pol 5. do 6. št. 3300 do konca. — Za vsako osebo se dobi 1 /A kg; cene se poizvedo v prodajalni. 4- Splošne rekvizicije. Z Dunaja poročajo: Po ćeli državi se pričnejo v najbližnjem času splošne rekvizicije. Komisije bodo pregledale posamezne hiše in gospodarstva. Kdor bo oddal na prvi poziv svoje odviške, ne bo kazno-van, tuđi Če jih je dosedaf prikriva!, in mu bodo plačani. Kdor pa tega ne bo storil, zapade nudi kazni. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca marca 1918: 1526 strank je vlo-žilo 2,303.790 K; 1362 strank je dvignilo 1,481.532 K 88 vin., torej več vložilo 822.257 K 12 vin. Stanje vlog 68,760.738 K 93 vin. Stevilo vložnih knjižic 36.073. — X I. čctrtletju 1918 se Ie hipotečnih in občir skih posojil izpiačalo 592.896 K 53 vln., vi niio 1,485.650 K 84 vin. Steaie posoj 2&507.227 K 57 vin. ^jj&2 V - • *a° «■_____________________ .SLOVENSKI NAROD-, dne 5. aprila 191». 77. Stev. Darila. Mestnemu aprovizačnema zaklada za prehrano ubožmh blojev je daroval neimenovan dobrotmk kakor vsakomesečno tuđi za meseca marec in april 1000 kron. Za družbo »v. Cirlli in Metoda. Češko omizje »Kani s tira?« v kavarni Krapš je zopet zbralo za Ciril - Metodovo družbo ' pod geslom: »Pfijd brzo zpet Petffku« 200 kron. Vrlim darovateljem se iskreno zahvaljujemo, z gorko željo, da se omizju dobri prijatelj »Petrik« skoraj vrne. — Jugoslo-vanski mornarji z ladje *Kaiser Karl VI « so preplačali za družbin koledar 80 K. 2i-velilveli! — Gosp. Iv. Prekoršek je naka- » zal dražbi 529 K. kateri znesek so nabrale gdč. Angela Hodnikova in gdč. Zora njebe-kova v Žalcu dne 17. marca po slavnost-nem zborovanju. Hvala! Za slepc Tojakc. V ta namen so poslali delelnemu odboru nadaljne darove: C. kr. okr. sodišče v Crnomliu 90 K iz več sodnih poravnav. Narodna čitalnica v Ćr-nomlju 38 K, učiteljski zbor c. kr. državne realke v fdriji 1 % mesečni prisoevek od plač per 23 K 33 v, Marija Kobal. gostilni-čarka v Idriji 50 K, podružnica družbe sv. Orila in Metoda v Semiču 67 K 32 v či-stega dohodka priredbe z dne 8. januarja. rodbina Josipine Novakove pri D. M. v I Pat] u 40 K mesto venca na krsto pok. stricu dekanu Jan. N. Novaku, UpravniŠtvu naiih listov so poslali: Za »Clril-Metodovo dražbo« dr. Ivaa Zabukuvšek. odvetnik iz šmarij pri Jeliah 10 K. ud U 73/18, Gusti, Milica in Anlca Kac učenci iz Smartna pri Slov. Gradcu 15 K, trije »Jugoslovani« z romunskega bojišča 60 K, Milka Rosina iz Pudoba 2t> K, mesto šopka na krsto gdč. Idi Petsche iz Starega tr^a, rodbina Premrov-Martinjak pri Cerk-nici 40 K. mesto venca na grob gdč. Idi Petsche v Starem trgu, stotnik Avgust in Mimi Jeršinović iz Doboja v Bosni 10 K. mesto cvetja umrli sorodnici ge. Katarini Mazelle. Marica Premru in Mimica Kovač iz Starega trga 40 K, mesto cvetja na prerani grob prijateljici Idi Petschetovi, Avg. Kraigher iz Dol Logatca, isti 23 K, zbrala vesela družba pri »Korenčanu« v Dol, Lo-gatcu, isti 10 kron, zbrala vesela družba pri »Smoletu« v Doleniem Lo-gatcu, Se isti 66 K, zbrala vesela družba pri »Seriniju« v Dol. Logatcu in častniki 17. pešpolka pozdravljafoč nove tovariše in poslavljajoč se od starih darujejo 100 K. Skupa! 394 kron Za »dr. Krekov spomenik« rač. podč. J. LučMS U Bagojaa 5 K. poddesetaik A. 1 Cah iz Istre 3 K in gonjač konjev A. Mila-v©c iz U. Bistrice 3 K, vsi štirje skupaj 16 kron, dr. Ljudevit Stiker, odvetnik iz Bre-?Ac 100 K, darova 1 g. Cvetko Kelšin, c. i. kr. voj. nrfic na bojišču, Jakob Malovrh, prozni mojster iz Jesenic na Oorenjskem 102 K-ibralt uslužbenci drž. žel. na crti Jesenice-Trbiž ob priliki izjave za majniško deklaracijo in J. Premelč v Ljubljani 50 K, mesto venca svojemu prijatelju Ant. Zurcu, bivšemu trg. v Črnomlju. Skupaj 268 kron. Za »Trstenjakom sklad zgod. dr. v Maribora« poročnik J. Kristan z bojišča 28 K, želeč vso srečo in uspeh v velfkem »Jngo-slovanskem« delu. Za »oslopele slovenske volake ▼ Odl-Henheima ▼ Grade«« posojilnica v VItanju 50 K 10 vin., rodbina fin. svetnika P. Ie-rovca. tu, 20 K, mesto venca na krsto g. Ivana Lončarja, vi?, fin. svern. v Novem mestn In J. Premelč v Ljubljani 50 K, mesto venca svojemu pri i ?». telili Ant. Zurcu, hiv-Sernu trg. v Ćrnomlju. Skupaj 120 K 10 v. Srčna hvala! MMle i Jknrir' IM". Članarina 8 K, ustanovnina 200 K Umrli so v Liubliani: Dne 1. aprila: Sestra Vincencija Kristina Sivec, usmiljenka, 33 let, Stara pot 3. — Josip Splitek, zavirač, 38 let, Pokopali-ška cesta 19. Dne 2. aprila; Mati Marija Terezija Alojzija Heidrich, provincijalna prednica uršulink, 78 let. Kongresni trg 18. — Amali-ja Belšak, šivilja, 16 let, Zibertova ulica 160. — Anton Gorjup, kočar, 81 let, Radec-kega cesta 9. — Marija Kulot, šivilia, 41 let, Tržaška cesta 22. Dne 3. aprila: Franc Weber, strnjnik tobačne tovarne v p., 47 let, Na mivki 6. V d e Ž e i n i b o 1 n i š n i c i: Dne 26. marca: Anton Svetik, posest-nikov ^in, 11 let. 28. marca: Engelbert Draxler, dijak, 16 let. Dne 29. marca: Zdravka Cerar, re-jenka. 2 dni. Dne 31. marca: Josipina Hodnik, po-sestnica, 32 let. IzdajateH In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. I asfnina in tlsk »Narodne tiskarne 3^2^^ za va'enjp, čisfokrvinh, 3lCw s^raha^tih Plvmuth Rok-, J kokosi, nnjholjše zimske iai*?.rice po K 1.60 po5i'f^ rroti oov-?r*-v aii pl^čilu napr^j JlfttHa 99atn-člč L'Rb!?an», 3t«ra ot Mev. 9. K~nd'ie,roks drops, I fnrey karamala, ćotolada in dru^e i razliCne sla^čice dobavlja na diobno in i ^^eio Blnnda Sov^'ff, L'nhl aaa, 5 Eolodvoraka nliea 35 1520 1 WSS£3 "Si BI^Cll^ 2 v lepi le^i in razgledu, vse sobe meblo-i vane, ie pod a god n im i pogoff proda. — Naslov povc upravništvo j .Slovenskega Naroda*. 1490 i #< J*v popoinoma zmož- i llflf SUHJf 119 na obeh deželnih OOlillDIlOo inpsUr,n j prlmeraealnl- j be t pi^arnL Cenjene ponudbe pod j ,.456 I48S" na uprav. .Slov. Naroda*. i LORliilTšelšče I v p'ometn' ulici ▼ L)«bl^aait za takoj i ali za pozneje. — Ponudbe na uprav-\ ništvo rod : Xokal 3200 190t*'. Napol&rtio SOČUO dvo-pre£no, cn dvo!". -Ta« f% ■ • || s orvovrstnimi Ilfflll9l!]||l!l spričevait, stara • vmo z zlatnino za takoišnji ali roznejši nastop. Predstaviti se je med 1. i » 2. uro na Franca Jatafa caa- šL 10, IL aadatr. lavo« Delavce tailAlAVl^A sprejme tako) v W***L1ImLVB službo stroiilna tovarnn Snaiaa Jk to w Linbltaal, Matelkova aitca 4. Zgiaševanje od 4. do 5. ure popoldne. 1530 Sprclme se -fpn^kn katera bi vodila gosrodinjstvo pri $a-mostoino stoiečem gospodu. — VeSča mora biti živinoreji, perutninarstvu in v vrtu in biti dobra kuharica. Ponudbe s fotografijo in zahtevo plače na upr tega lista pod „kukarlaa 1S3S*. Trgovski učenet iz poStene hiSe, s primerno Solsko izobrazbo in krepke rasti, aa aprafma tmkal v večjo trgovino s papirjem in mlanterijskim blapom na Spodnjem Staierskem. Hrana in stanovanie v hi§i. Ponudbe so poslati na upravn. »Slov. Naroda« v Ljubljani podmćaaa« 1541. m Vrfjo množino zmletega I žvepla 70°/. I M to i#a>L — Vpraša se ■ UuMitfia, fVPo$tni prtdal 163/' Povećane slike 1o naravne vclikos?J, kakor tuđi oljutc portrete na platno izvikuje umetniško po vsaki fotografiji 185 Davorili Rovieli prti fotografski in povečevilai zavod t tjibRiiri, Xolo>vorsta il 3» a. S-?re uc se de^ro lznršena nrori dohri plači pri trgovcu A« Šarati onu v Ljubljani. 1331 "Ot/tr Mirna s'ranka ište T9P1 M4j|faA«r#»«M?A z 1—2 sobama in SI«II1UW(£I1^I9 kuhinjo. Pismene ~onudbe na upravnlžtvo »Soven. Naroda« pod „nradnica 1527*1. rradaja !n ^i:j] po poStnsm povzetji Iv. Bonač v Ljubljani. Cena slikt 5 kroa. Sfano¥asiie v pritličju vile na Erjavčevi cesti 24 sestoječe iz sobe !n kuhinje, se odda tako} rodbini brez otrok. NatančnejSe, pri hišnem lastniku ravnotam. 15.6 :: Več stotin svežih:: ■ g so) je na prodaj on lln lOl II trgovce K 2*30. ** Selenburgova ul.6 3&~ Sprejme se ~^l praktikant s primerno Solsko izobrazbo v zobo-tehnični atelje. — Naslov pove uprav-ništvo »Slovenskega Naroda« 1522 I^B^B^BaaaBaB\ ^a^^EI b^Li^^^bV ^H 3p ^aVi^Bi ^^^BbT ^bb^b^B B^a^^^B^kV bIbb^^^bh bbV b^b^^^^ jHm ^^B H^^^^^ Hjii ^jl2 L^9 BA ^H &^B ^H fkM ■^3 ^D a^av ^H b^H b^Lb a^K b^b^^b^bT b^bI EI^^^^k L^bbb^bT b^b^^^^ g^^ v vseh barvah, za lister, volno, sukno itd. že od 10 zavit-Gl aB kov naprej se pošilja s poštnino in navodilom za K 17.20 13 W*F* „MEMLATA", Steyrergasse 60 II., Gradec. B^F Na veliko popust, "f^ W0F* Tudi slov. dopisovanje. Prostovoljna javna dražba rasnih lesenih stavb In Sup se bode vršila v nedeijo dne 14. aprila 1.1. ob f 1. uri dopold. na bivšem Rav-nikarjevem tesaliSiu nasproti kolodvora v Oomžalah. 5tavbe — skoro nove so krite deloma z opeko, deloma s stresno epenko. — Natančnejši podatki se dobijo lahko pri lastniku Fr« Ravnlkar, mestni tes. mojster v Liubl|anl9 Linhartova ul. ISf ali pri M. Ravnikar, tovarna slamnikov v Oomžalah. Prva kranjska ididnia Ha i parlnmeri]af I fotograf, mamlaktara Itd. Olaitr. koflcesijonlrana prodaja sfrpv. UftanovliajiMi lata 1897. ANTON KANC Ljubljana, Židovska ulica I. Ceniki na raapolago. U Kupim aii vzamem v najem I trgovsko hišo § z nekaj posestva na Kranjskem ali Sia- £ fr jerskem blizu železnice.