Štajerski
Ptuj, četrtek, 9. septembra 2004
letnik LVII . št. 36 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Lenart	Formin
Zahtevajo sestanek z Ropom "HE Formin ni kriva!" Stran 2	Stran 3
Tednikov pranger
[tuki - Mestni vrh Stran 6
Gruškovje
Brez podpisa ni dela Stran 7
Jadranje
Pokal Ptuja 2004 Stran 28
Celje • Odprli 37. MOS
Ogledalo obrti in podjetništva
V Celju so včeraj odprli že 37. mednarodni obrtni sejem, ki bo trajal od srede do srede. Odprl ga je predsednik vlade mag. Anton Rop.
Na njem razstavlja več kot 1700 podjetij in obrtnikov iz 34 držav, ki so zapolnili več kot 60 tisoč m2 razstavnih površin. Tudi za letošnji sejem je značilna bogata ob-sejemska dejavnost. Organizirali bodo več kot 50 strokovnih prireditev, srečanj in okroglih miz. Med drugim bodo na posvetih govorili o novostih na področju davčne zakonodaje, zadnji dan sejma pa tudi o malem gospodarstvu v strategiji razvoja Slovenije, saj predstavljata obrt in podjetništvo pomemben segment slovenskega gospodarstva. 37. mednarodni obrtni sejem v Celju poteka tudi v znamenju 35-letnice slovenske
obrtniške organizacije.
Že po tradiciji se območne obrtne zbornice predstavljajo v hali L. Razstavišče OOZ Ptuj obsega 60 m2 površine, z eno tretjino so ga zasedli nekateri obrtniki, ki razstavljajo tekstilne izdelke, vzmeti, savne, valjane profile, izdelke iz lesa ter iz gume in kovine. Lanska predstavitev obrtnikov in podjetnikov s Ptujskega je bila uspešna, saj so prejeli več sejemskih priznanj.
Sejem v Celju predstavlja za razstavljavce poslovno in promocijsko priložnost.
MG
Rogoznica . 1. krajevni praznik PČ Rogoznica
Veselo druženje med vasmi
V primestni četrti Rogoznica so 4. septembra praznovali svoj prvi krajevni praznik. Pripravili so vrsto prireditev, s čimer so želeli poudariti simbol druženja in tudi geslo praznika "Praznujmo skupaj". V četrti se zavedajo, da bodo samo s skupnimi močmi lahko rešili probleme, s katerimi se dnevno srečujejo in ki pomenijo višji standard življenja na njenem celotnem območju. S praznikom obujajo tudi nekoč zelo razvito druženje med vasmi, ki je potekalo pod naslovom Veseli dan naših vasi.
Zadnji jesenski pregled čebel pred prezimovanjem
Največ zahtev Rogozničanov se nanaša na izboljšanje komunalne infrastrukture, vendar o tem ob prazniku niso govorili, v tednu prireditev so se posvetili kulturnim, športnim in zabavnim dogodkom.
28. avgusta so pripravili 2. mednarodno likovno kolonijo Rogoz-nica 2004, na kateri je ob mladih likovnikih likovne sekcije KD Rogoznica sodelovalo tudi 12 ume-
tnikov iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Tega dne so tudi kolesarili, 54 udeležencev kolesarjenja po vaseh PČ Rogoznica je prevozilo 24 km. V turnirju v malem nogometu med vasmi se je na igrišču ŠD Rogoznica pomerilo 8 ekip. Ekipam vasi se je pridružila tudi ekipa svetnikov četrti. Osrednji del praznovanja z družabnim srečanjem pa je potekal 4. septembra, na sam praznični dan. V Domu krajanov so odprli razstavo likovnih del 2. mednarodne likovne kolonije Rogoznica 2004. Prva prejemnika priznanj
Foto: MG
V počastitev prvega krajevnega praznika sta lipo posadila prva prejemnika priznanj Feliks Bagar in Jože Pihler.
V okviru prvega praznika so odprli tudi razstavo likovnih del 2. mednarodne likovne kolonije Rogoznica 2004.
ob prvem krajevnem prazniku PČ Rogoznica Feliks Bagar in Jože
Pihler za dolgoletno vsestransko in aktivno delo ter prispevek pri razvoju skupnosti, sta na dvorišču Doma krajanov zasadila lipo. Saditev lipe bo postala tradicionalni del vsakoletnega praznovanja, je povedal predsednik sveta PČ Rogoznica Drago Zorko, ki je vsem zaželel prijetno druženje in praznovanje. V bogatem kulturnem programu so se pred-
stavile domače kulturne skupine. Vasi so medsebojno merile moči tudi z vleko vrvi, na praznični prostor pred Domom krajanov Rogoznica pa je prišla tudi konjenica. Za zabavo in ples je igral ansambel Prijatelji. V odsotnosti ptujskega župana dr. Štefana Čelana je Rogozničanom ob prvem krajevnem prazniku čestitala poslanka državnega zbora in mestna svetnica Lidija Majnik.
AEROKLUB PTUJ
S Štajerskim Tednikom in Aeroklubom
za nove in stare naročnike Štajerskega Tednika!
Več na strani 281
SOAOTO!
Dru^j r O ^
VSERE®ATIVNI
^ ímínťíon '04
Letališče Moškanjci pri Ptuju, sobota, 11. september 2004
9770040197060
Doma in po svetu
Di Pietro v Sloveniji
Ljubljana — Italijanski poslanec, nekdanji tožilec, sodnik in pravosodni funkcionar Antonio Di Pietro je po srečanju s predstavniki slovenskih pravosodnih organov na novinarski konferenci spregovoril predvsem o svojem zelo odmevnem delovanju v posebni skupini italijanskega pravosodja t. i. "čiste roke", ki se je ukvarjala zlasti s področjem korupcije. Italijanski poslanec si želi, da bi se v evropskih državah zavzemali za večjo neodvisnost sodstva in tožilstva, za trenutni položaj v Italiji pa ocenjuje, da je korupcija vsakodnevna realnost. Kot sta ugotovila pravosodna ministrica Zdenka Cerar in Di Pietro, je težava pri sodnih zaostankih v tem, da so sodniki preveč preobremenjeni z bagatelnimi zadevami, potrebno bi bilo namreč uvajati izvensodne poti, ki bi razbremenile sodišča.
"Nežne vojne napovedi"
Ljubljana — Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je na novinarski konferenci Hrvaško obtožil, da je v zadnjem času naredila nekaj "nežnih vojnih napovedi' in da je ponaredila katastrske knjige z območja spornih zaselkov na levem bregu Dragonje. Glede slednjega je poudaril, da so dokazali, da gre za nesporno slovensko ozemlje v pritožbi, ki so jo pravni strokovnjaki SNS pripravili za prijatelja Joška Jorasa, ki sta bila 20. avgusta na mejnem prehodu Sečovlje-Plovanije prijeta in sta morala Hrvaški plačati kazen 500 kun, ko sta Jorasu pomagala pri prevozu lesa. Izrazil je tudi domnevo, da je policija dala določene usmeritve za delo na kopenski meji s Hrvaško. Na te navedbe seje odzvala in jih zavrnila slovenska policija, ki je v sporočilu za javnost poudarila, da ukrepe in aktivnosti tudi v povezavi s kopensko državno mejo izvaja ob doslednem upoštevanju temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter vse veljavne nacionalne zakonodaje.
Dolg znaša 29,5 % BDP
Ljubljana — Jesensko poročilo o primanjkljaju in dolgu države, ki ga je Slovenija do 1. septembra posredovala Evropski komisiji, navaja, da dolg Slovenije znaša 29,5 odstotka bruto domačega proizvoda, je na novinarski konferenci povedal finančni minister Dtišan Mramor. Številka je nekoliko tišja od ^ormtladi po^redovan-ih podatkov, ^aj so v izračuine dodatno vlzljučili tuadi zadolžita Stanovanjskega sJzla.d,a RSi, Slovenske odškodninska dru^žbe ter pitalske druižebe. ^Vendar pia, podatek; še ni uraden, k^r se gina^^no rsiinistrstvo z evrtopslzim statrstidnrm uradlom su-r^s^at še usl^lsjtlji^, ali rlorgro1r^ stanotJanjsk^^a rktlasla sodi-So v irračtrn dolria država.
Še 4096prostihmest
Lju1rijann — Vr voišjih strokot)nih šolah je po i^r^nďanem vpřsu kanslisSatov, ki so bili sprejeti v prvem razpisnem roRu, o^talo še 44096Jprostih me^t. ^ummil) mišjih šolah je na vodjo š^ 2564jaro^tih mest, mek njinvi i)0f!^a mlade in ^656 za odvrasle, v zasebnih zavodih pa 153322 mest, in ^icer vsa za. odra-sde. Riokz za odsSajo jtrijabe je 10. s(Sit^bes, novost l^tošnj^g^a razpisa zrn ^pis v višje strokomo izobraževanje pa je, sSs se z drugo prijavo lahko prijavijo tudi ira,nsjidati, ke^ prv^ pryave iiiso oddali.
Preveč so potovali
Ljubljana — Na obrambnem ministrstvu so potrdili, da so vojaški obveščevalci pri njih preiskovali porabo denarja tudi iz naslova neupravičeno obračunanih potnih stroškov. Potrdili so, da sta piS ovadenimi tudi visoki častnik in njegova soproga. Primer, ki naj bi se vlekel že štiri leta, bo obravnavalo okrožno sodišče v Ljubljani.
V spomin na žrtve
Moskva/Bruselj — Po krvavem razpletu drame s talci v severnoosetijskem Beslanu se je na Rdečem trgu v Moskvi na protiterorističnem shodu zbralo 130.000 ljudi. Podobne shode, na katerih so obsodili zadnje teroristične napade v Rusiji, so pripravili tudi drugod po državi. Svet zveze NATO in Rusije je na izrednem zasedanju v Bruslju prav tako najostreje obsodil teroristične napade v Rusiji konec avgusta in v začetku septembra ter poudaril solidarnost z ruskim narodom. Medtem so drugi dan žalovanja za žrtvami v Be-slanu v tem mestu že tretji dan pokopavali žrtve krvave drame s talci, v kateri je bilo ubitih 335 ljudi, od tega 156 otrok. Izrazi sočutja in obsodbe terorizma pa so še naprej prihajali z vsega sveta. Ruska televizija NTV pa je predvajala video posnetek, ki so ga posneli ugrabitelji v šoli v sever-noosetijskem mestu Beslan. Posnetek je bil posnet prvi dan zajetja talcev, dolg je minuto in trideset sekund in prikazuje notranjost telovadnice šole, kjer so ugrabitelji zadrževali več kot tisoč talcev.
Lenart • Tiskovna konferenca
Zahtevajo sestanek z Ropom
Minuli četrtek je v Lenartu potekala tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki občin Benedikt, Cerkvenjak, Destrnik^ Hajdina, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Maribor, Pesnica, Sv. Ana, Šentilj, Železniki, Majšperk, Zetale in Preddvor javnost seznanili z vsebino pisma, ki so ga naslovili na predsednika vlade Antona Ropa in finančnega ministra Dušana Mramorja.
Zraven županov in predstavnikov občin so se tiskovne konference udeležili poslanca državnega zbora mag. Janez Kram-berger in Franc Puksič ter državni svetnik Darko Fras. Omenjeni v pismu pozivajo predsednika vlade Antona Ropa in finančnega ministra Mramorja k sklicu čimprejšnjega sestanka zaradi zapletov, ki so nastali, ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije na več pobud gospodarskih družb (Telekom Slovenije, Elektro Slovenije, DARS, Geoplin) odločilo, da so občinski odloki o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v neskladju z zakonom. Lani junija je začel veljati novi zakon o graditvi objektov, ki je določil, da za javne infrastrukturne objekte ni treba plačevati nadomestila za stavbno zemljišče. Večina občin je takrat prenehala nadomestilo zaračunavati. V občinah tudi razumejo odločitev Ustavnega sodišča, ki je nekatere odloke razveljavilo, ne razumejo pa, da bi morali nadomestilo vračati za nazaj v čas pred sprejetim novim zakonom.
V občinah pa prejemajo prve odločbe o izvršbah (Občana Radenci 5 milijonov tolarjev), s katerimi občine vračajo pobrano nadomestilo. Na seznamu dolžnikov pa naj bi bilo 45 občin.
Predstavniki občin pravijo, da imajo sprejete proračune za letošnje leto, nekatere tudi za leto 2005 in nimajo predvidenih sredstev za vračanje. Vračanje sredstev pa bi resno ogrozilo tudi izvajanje večletnih investicij in pobudo v pismu utemeljujejo: "Že tako investicijsko osiromašene občine imamo na podlagi sprejetih proračunov sklenjene pogodbene obveznosti do izvajalcev večletnih investicij — le-teh zaradi zasega sredstev na občinskih računih ne bomo sposobni plačati, kar bo povzročilo nove zamudne obresti, posledično pa veliko gospodarsko škodo našim gospodarskim subjektom. Načrti razvojnih programov za naslednja leta ne bodo izvedeni, prav tako pa ne bo moč pričeti z investicijami, ki so že odobrene na ministrstvih in so deležne tudi sofinanciranja."
Posamezni predstavniki občin pa so razkrili tudi višino sredstev za vračanje. Tako občina Lenart Telekomu dolguje 137 milijonov tolarjev, Elektru pa 22,5 milijona tolarjev, občina Šentilj 180 milijonov, občina Majšperk 80 milijonov ali 20 odstotkov proračuna, občina Cerkvenjak 22 milijonov in občina Sv. Andraž 26 milijonov tolarjev itd.
Podpisniki pisma od predsed-
Udeleženci - predstavniki občin na tiskovni konferenci.
nika vlade in finančnega ministra zahtevajo sestanek najpozneje do jutri, 10. septembra, ko so iztečejo roki za prve izvršbe. Od vlade RS pričakujejo, da se bo seznanila s problematiko in povzela ustrezne ukrepe za preprečitev škodljivih posledic za izvajanje zakonskih nalog občin in nastanka večje gospodarske škode, in sicer: začasno do končne rešitve se zamrznejo postopki vračanja sredstev - izvršbe, takoj se dogovori moratorij na tek zamudnih obresti in vlada naj pripravi predlog rešitve v smislu poračuna odmerjenega nadomestila za uporabo stavbnega zem-
ljišča od spornih zavezancev in zato manj nakazane finančne izravnave občinam in zagotovi za ta namen ustrezna interventna sredstva. Podpisniki pisma pravijo, da bodo v primeru neuspešnega dogovora prisiljeni sprožiti odškodninsko tožbo proti Ministrstvu za okolje, prostor in energijo in Ministrstvu za finance, ki nista delovali v skladu z 88.a členom zakona o lokalni samoupravi, ki pravi, da bi morale lokalne skupnosti opozoriti, da je omenjeno zaračunavanje nadomestila od omenjenih zavezancev v nasprotju z zakonom.
Zmago Šalamun
Evropska unija in mi • Nizozemska
Kanali, mlini na veter, tulipani ...
Kraljevina Nizozemska je ustavna dedna monarhija s kolonijami tudi izven Evrope. Ena najbogatejših evropskih držav leži na severozahodu Evrope ter na severu in zahodu meji na Severno morje, na jugu na Belgijo in na vzhodu na Nemčijo.
Nizozemska, ki je od leta 1815 naprej kraljevina, je nastala leta 1648 po vestfalskem mirovnem sporazumu, ko je postala tudi mednarodno priznana država. V 17. stoletju je bila vodilna evropska pomorska in trgovska velesila, ki ji je uspelo zgraditi veliki kolonialni imperij, njena ozemlja pa so bila predvsem na jugovzhodu Azije. V 18. stoletju je državo s "prestola" izrinila Anglija in Nizozemcem so bila odvzeta ozemlja na jugu Afrike in v Aziji. Trgovina in promet ostajata še danes ključna v nizozemskem gospodarstvu.
Danes je od Slovenije dvakrat večja Nizozemska, ki meri dobrih 41 tisoč kvadratnih kilometrov, država 12 provinc s svojimi parlamenti. Razdeljena je še na 489 občin. Državo vodi monarhinja kraljica Beatrix, ki na predlog mandatarja imenuje ministre, odgovorne parlamentu. Nizozemski parlament (Staten Generaal) sestavljata 2 domova: Zgornji dom in Spodnji dom. Zgornji dom ima 75 članov, ki jih posredno volijo v regijskih parlamentih, medtem ko 150 poslancev Spodnjega doma volijo volivci na neposrednih volitvah. Vse zakone morata sprejeti oba domova, preden vstopijo v ve-
ljavo jih podpišeta še monarh in odgovorni minister. Po podatkih iz leta 2003 živi na Nizozemskem dobrih 16 milijonov prebivalcev, oziroma 477 na kvadratni meter. Največ je Nizozemcev, sledijo jim Frizijci in tujci. Slednjih naj bi na Nizozemskem živelo 4 odstotke. Glede na veroizpoved je največ -34 odstotkov - katoličanov, 25 odstotkov je protestantov, 4 odstotke pa predstavljajo muslimani. Do leta 1960 je Nizozemska veljala za državo emigracije, po tem letu pa se je tok obrnil in danes velja za priljubljeno državo priseljevanja. Po podatkih nizozemskega zavoda za zaposlovanje so samo od maja do konca julija letos izdali 11.000 delovnih dovoljenj, kar je za 6.000 več kot v istem obdobju lani.
Nizozemska je ena od šestih ustanoviteljic Evropske unije ter Gospodarske unije z Belgijo in Luksemburgom. Aktivno sodeluje v vojaški zvezi NATO in je ena vidnejših držav v mednarodni skupnosti po deležu humanitarne pomoči, ki jo prispeva za nerazvita in vojna območja v svetu. Sicer pa Nizozemska ustvari več kot 26 tisoč evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca. Premore visoko razvito kmetijstvo, prednjačijo pa po-
ljedelstvo, živinoreja, vrtnarstvo in zelenjadarstvo, sicer pa tehnološko zelo razvito kmetijstvo prispeva le 4 odstotke bruto domačega proizvoda. Nizozemska se ponaša z izredno razvito industrijo, vezano na surovine iz tujine. Blizu 80 odstotkov bruto domačega proizvoda prihaja iz storitvenega sektorja, 18 ga prinese industrija, predvsem kemična industrija, elektronika in industrija vozil, je pa tudi zelo bogata z zalogami naravnega zemeljskega plina. Nizozemska ni samo gosto naseljena država, pač pa tudi država gostega cestnega in železniškega omrežja, ima razvit tovorni promet po kanalih in rekah, nizozemska ladjarska podjetja pa pretovorijo kar dve tretjini ladijskega tovora Evropske unije. Je država, kjer leži eno največjih pristanišč sveta - Rotterdam, kjer letno pretovorijo blizu 300 milijonov ton tovora. Še najbolj je Nizozemska v svetu znana po tulipanih. Nasadi tulipanov so za sipinami v črti Den Haag - Den Helder. Država gosti tudi Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, kjer sodijo nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slo-bodanu Miloševicu, v mestu pa je tudi administrativno središče s
sedežem vlade, kraljevsko palačo in večina veleposlaništev, čeprav je glavno mesto Amsterdam. Nizozemsko pogosto napačno imenujejo Holandija, vendar je to le skupno ime za dve njeni glavni provinci (Severna in Južna Holan-dija). Holandija je že zelo staro ime, ki naj bi izviralo iz besede "Holtland", kar pomeni gozdnata pokrajina. Deželo naj bi namreč v preteklosti prekrivali gozdovi in močvirja. Toda Holandci (Nizozemci) so gozdove posekali za kurjavo, izdelavo cokel in ladij. Neomejeno sečnjo so prepovedali šele, ko je od gozdov komaj še kaj ostalo. Odtlej so stavbni les uvažali, lesa za kurjavo pa si niso mogli privoščiti.
Posedovanje mehkih drog, kot sta marihuana in hašiš, za osebno uporabo šteje za prestopek, je torej protizakonito, ni pa kaznivo dejanje v ožjem smislu. Zaradi posesti in uživanja določene količine mehke droge ne bo na Nizozemskem nihče aretiran, še manj pa kazensko preganjan, zato mnogi Nizozemsko ocenjujejo kot državo z najvišjo mero tolerance v današnji Evropi.
Anemari Kekec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. ured^^: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Sporno delovanje HE Formin - vaščani trdijo, da je krivo za pokanje zidov, vodstvo DEM meni drugače.
Formin • Krajani še čakajo na sestanek
Vodstvo Dravskih elektrarn: "HE Formin ni kriva!"
V začetku julija smo v našem časopisu objavili zapis o tem, kakšne težave imajo občani dela gorišni-škega naselja Formin, ki živijo v neposredni bližini HE Formin. Zidovi njihovih hiš namreč neprestano pokajo, razpoke postajajo vedno večje in vse skupaj ni več zgolj lepotna napaka, ampak postaja že nevarno za življenje. Za vse te tegobe, kot trdijo najbolj prizadeti, je krivo neenakomerno delovanje bližnje HE Formin, ki se je začelo z uvedbo avtomatskega krmiljenja.
Občani so na svojo stisko že lani z dopisom opozorili vodstvo Dravskih elektrarn Maribor (DEM). Eden izmed njih, Janez Šmigoc, pa je najel tudi stalnega sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke Dušana Murovca, ki je v uradnem strokovnem mnenju po ogledu stanja hiše med drugim zapisal, da je žarišče vibracij prav gotovo HE Formin, da so te vibracije različno močne in da povzročajo ne le razpoke, ampak posledično tudi posedanje Šmigočeve hiše.
Po nekaj medsebojnih zapisih je vsa stvar potihnila, občani pa so se po pomoč obrnili tudi na domačega župana Jožeta Kokota, ki jim je obljubil, da naj bi v kratkem prišlo do srečanja med njimi in direktorjem DEM-a Danilom Šefom. Tega sestanka doslej še ni bilo.
Kje se je vsa zadeva ustavila in kako na pritožbe občanov gleda DEM, smo povprašali odgovorne v tem hidroenergetskem gigantu. In kaj pravijo na drugi strani?
Vibracije zanemarljive
^"V Dravskih elektrarnah Maribor, d. o. o., smo se z vso resnostjo in odgovornostjo posvetili vlogi v zvezi s poškodbami na stanovanjski hiši v Forminu 41, katere lastnik je gospod Janez Šmigoc. S ciljem pridobiti objektivno strokovno mnenje smo se odločili, da meritve naročimo neodvisnim strokovnim institucijam. Poudariti moramo, da je eno od temeljnih vodil delovanja Dravskih elektrarn Maribor dobro sodelovanje z lokalnim okoljem, v katerem delujemo, zato je še toliko bolj pomembno, da z argumenti neodvisnih strokovnjakov osvetlimo enostranske interpretacije."
V nadaljevanju vodstvo DEM
pojasnjuje, da so Strokovnjaki Zavoda za gradbeništvo Slovenije (Oddelek za konstrukcije, Odsek za dinamiko konstrukcij) 4. 9. 2003 izvedli meritve vibracij na omenjeni Šmigoče-vi hiši: "Namen meritev je bil ugotoviti, ali vibracije zaradi delovanja HE Formin škodljivo vplivajo na predmetni objekt. Rezultati meritev so pokazali, da so izmerjene vibracije med normalnim obratovanjem elektrarne vsaj 10-kratno nižje od tistih, ki bi po standardu DIN 4150/3 realno lahko povzročile poškodbe na opečnih zgradbah, v primeru hitre zaustavitve pa ne presegajo mejne vrednosti. V poročilu so strokovnjaki zapisali tudi, da so brez dvoma bistveni razlogi za nastanek razpok starost in način gradnje objekta, zlasti pa način temeljenja in njegova samo delna podkletenost."
V DEM so naročili tudi izvedbo druge meritve, ki se je nanašala na hrup, izvedel pa jo je Inštutitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor, p. o., Center za ekologijo in varstvo okolja: "4. 9. 2003 je ta Inštitut izvedel kontrolne meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju s strokovno oceno glede obremenitve okolja s
hrupom. Meritve hrupa so bile izvedene na merilnem mestu na koncu asfaltne poti, pred stanovanjskim objektom na naslovu Formin 41. Preizkusi na prvem agregatu so potekali v različnih stanjih agregata, ob tem pa velja še poudariti, da je v času preizkusov HE For-min normalno obratovala; obratoval je tudi agregat 2 na 44 MW."
Vprašljiva kakovost gradnje hiše?
Strokovnjaki so na osnovi meritev ugotovili, da ravni hrupa niso presegale niti dnevnih niti nočnih mejnih vrednosti za III. območje varstva pred hrupom: "V izračunu in ocenitvi obremenitve merilnega mesta s hrupom niso bile upoštevane korekcije zaradi vpliva hrupa ozadja, saj HE Formin v danih okoliščinah ni bilo mogoče popolnoma zaustaviti, da bi lahko izmerili hrup ozadja. Iz tega izhaja, da bi v primeru upoštevanja korekcijskega faktorja zaradi vpliva ozadja bile navedene ravni hrupa za sam obravnavan vir hrupa še nekoliko nižje."
Kot pravijo v DEM, so Janeza Šmigoca takoj po prejemu poročil obeh institucij (januarja letos) obvestili, da iz zaklju-
čkov poročil izhaja, da zaradi obratovanja HE Formin niso odgovorni za nastale razpoke oz. škodo na njegovi hiši.
Svoj pogled pa imajo v DEM tudi na strokovno mnenje Dušana Murovca: "Tako gospod Murovec kot strokovnjaki Zavoda za gradbeništvo Slovenije izpostavljajo le delno podkle-tenost objekta. Objekt je bil grajen leta 1962, star je 42 let. Presojanje kakovosti gradnje objekta in njegove obnove žal ni v naši pristojnosti, zato si o tem ne upamo soditi, te odgovore lahko poišče samo lastnik objekta. Poudariti moramo še, da je to prva pritožba, odkar stoji objekt; vložena pa je bila šele leta 2003."
V DEM tudi zatrjujejo, da je bila HE Formin že ob odprtju leta 1978 zasnovana tako, da jo je bilo mogoče voditi avtomatsko, daljinsko in brez obratovanja posadke. Poskusno daljinsko vodenje se je začelo leta 1986, HE pa je popolnoma daljinsko vodena od leta 1991 naprej.
Krajani ne verjamejo
Forminčani iz osmih hiš najbližje elektrarni rezultatom meritev ne verjamejo. Kot pravijo, je bilo obratovanje HE Formin nekaj let nazaj veliko bolj ena-
Uvodnik
Predvolilni finis
čeprav se je kampanja za naše drža-vnozborske volitve uradno pričela šele konec minulega tedna, ob polnoči se je iztekel še zadnji rok za vložitev kandidatnih list, je dejstvo, da po izbruhu demokracije volilna kampanja pri nas pravzaprav nikoli ni povsem zamrla.
Nenehno smo bili in ostajamo priča snubljenja potencialnih volivcev, nenehni brezobzirni tekmi med vladajočimi in opozicijo, vedno znova se dogajajo nove afere, odkrivajo korupcije, manipulacije in drugi nečedni posli, vedno znova so mediji polni predlogov za interpelacije, obojestranskega dokazovanja (ne)krivde in raznih ključnih političnih preskokov, bodisi na levo ali na desno.
Nič čudnega, da se je sedaj, ko nas do parlamentarnih volitev loči le še slab mesec, vse to samo še ognjevito okrepilo, kajti v boju za poslanske sedeže se je pričel finiš. In prav tukaj smo ob shodih, plakatih in raznih "predvolilnih gulažih" prav mediji najbolj na udaru, saj smo in ostajamo najmočnejše orožje vsake politične opcije.
Ob pričetku volilne kampanje je bilo v Sloveniji uradno registriranih 39 političnih strank, največ doslej, in kmalu bo znano, koliko kandidatnih list se je podalo v letošnji boj za 88 poslanskih sedežev, za katere se bomo po enakih pravilih kot pred štirimi leti odločali v 8 volilnih enotah in 88 volilnih okrajih.
Dosedanje merjenje politične moči po nekaterih anketah sicer napoveduje menjavo sedanje politične oblasti, a pogosto se dogaja, da prav v zadnjem galopu jezdeci najpogosteje padajo s svojih konjev, zato lahko tudi to jesen pričakujemo kakšno tovrstno presenečenje.
če je verjeti odločitvam zadnje skupine anketiranih potencialnih volivcev, je vladajoča opcija spet v manjši prednosti, a dokončna odločitev o zmagi na volitvah je po mojem mnenju v rokah tistih "nediscipliniranih", oziroma še neopredeljenih volivcev.
Martin Ozmec
komerno in jih kot tako ni motilo. Zadnja leta pa naj bi prihajalo do izrazitih nepričakovanih sunkov ob izklopih ali vklopih turbin, ki jih v času meritev ni bilo čutiti, zato tudi rezultati naj ne bi bili realni.
Janez Šmigoc: "Če so v vodstvu DEM prepričani, da gre krivdo za razpoke v moji hiši pripisati njeni starosti in delni podkletenosti, kako pa naj si pokanje zidov razlagajo imetniki povsem novih hiš ali popolnoma obnovljene hiše?! Seveda tudi pritožbe ni bilo prej kot lani, saj se prej to ni dogajalo in nekaj časa je trajalo, da smo ugotovili, zakaj so razpoke začele nastajati in se večati!"
Šmigoc tudi pravi, da si ne zna pojasniti, kako to, da pred dvema desetletjema ni mogel dobiti posebnega dovoljenja od DEM za gradnjo nove hiše in kako to, da so ga kasneje
dobili drugi graditelji na tem območju. Takšnih in podobnih vprašanj brez pravih odgovorov je še veliko, zato bi se prizadeti na vsak način radi srečali s sedanjim direktorjem Danilom Šefom: "Mislimo, da se vse skupaj zdaj že zavlačuje, kje pa so vzroki za to, ne bi rad javno ugibal. Vsekakor prosimo našega župana, da to srečanje organizira čimprej, kot je obljubil, da razčistimo in si pojasnimo vso zadevo."
Župan Jože Kokot je za naš časopis povedal, da z direktorjem Danilom Šefom že usklajujeta časovni termin predvidenega srečanja s prizadetimi, kdaj točno naj bi do sestanka prišlo, pa še vedno ni znano.
Ostaja upanje, da bo to čimprej, vsekakor pa še letos.
SM
Ptuj • 55 let Mercatorja
Družinska zabava s kupci
V 21 krajih Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore je v soboto, 4. septembra, potekala velika družinska zabava.
Za 55. rojstni dan so razrezali praznično torto.
Z njo je Mercator tudi uradno končal letošnje prireditve ob svoji 55-letnici.
Na Ptuju je zabava potekala pred hipermarketom na Ormoški cesti, kjer je udeležencem velike družinske zabave prijetno druženje v okviru Merca-torjeve družine zaželel Milan Stegne, direktor maloprodajnega območja I v Mercator, SVS, d. d., Ptuj. Veselo druženje je trajalo cel dan.
MG
Foto: MG
Ormož • Vili Trofenik kandidat LDS-a
Za dobrobit domačega okolja
V četrtek, 2. septembra, se je na tiskovni konferenci v Ormožu predstavil kandidat Liberalne demokracije Slovenije (LDS) za volitve v državni zbor. Kandidat LDS-a v 2. volilnem okraju 8. volilne enote je ormoški župan in dosedanji poslanec v vrstah SLS Vili Trofenik.
Kot je uvodoma pojasnil predsednik občinskega odbora ormoške LDS Branko Kukec, se je stranka odločila, da je kandidatura ormoškega župana Vilija Tro-fenika na listi LDS plod dobrega medsebojnega sodelovanja v občinskem svetu. Sicer pa je Trofenik v Ormožu najprimernejši kandidat, ki naj bi v parlamentu interese občanov zastopal tudi v prihodnje. Kukčeve besede je v nadaljevanju potrdil tudi Trofenik: "Moja kandidatura na listi
LDS izhaja iz dobrega sodelovanja na občinskem nivoju, sicer pa sem se za LDS odločil tudi zaradi povabila predsednika stranke in mandatarja Antona Ropa." Med razloge za izstop iz SLS-a pa je Trofenik med drugim navedel, da se mu je z omenjeno stranko iztekla pogodba in da so bila v zadnjem letu in pol znotraj stranke na nacionalnem nivoju prevelika razhajanja in razlike. Kot je še poudaril, na lokalnem nivoju ni imel nesoglasij z SLS in
Foto: MZ
Vili Trofenik, kandidat LDS za poslanca v državni zbor, in predsednik ormoške LDS Branko Kukec.
se je v dobrobit občine odločil kandidirati v vladni stranki. "Po naravi nisem takšen, da bi bil v opoziciji," je dejal kandidat ormoške LDS. Na kratko je Trofenik spregovoril še o kategorizaciji poslancev. "Nekateri sedijo v poslanskih klopeh zgolj zaradi osebnih ambicij, druga vrsta poslancev so tisti, ki so tam v službi svojih strank, tretja vrsta poslancev pa so tisti, ki delajo v dobrobit območja, iz katerega prihajajo. Sam se uvrščam med slednje."
Ormoški župan in do nedavnega član SLS-a Vili Trofenik je na konferenci zagotovil, da trenutno ni član nobene politične stranke. Funkcijo poslanca v državnem zboru kot član poslanske skupine SLS opravlja osmo leto, sicer pa je bil član omenjene stranke le tri leta.
Trofenik je torej poslanec že drugi mandat, prav tako pa je že drugi mandat župan občine Ormož. V okviru dela v državnem zboru je podpredsednik odbora za finance in monetarno politiko, član odbora za notranjo politiko in odbora za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport.
Mojca Zemljarič
Ormož • Tiskovna konferenca NSi
Alojz Sok o programskih smernicah
V ponedeljek, 6. septembra, je v Ormožu potekala tiskovna konferenca stranke Nova Slovenija (NSi), na kateri je kandidat stranke za poslanca v državni zbor Alojz Sok predstavil potek volilne kampanje in program stranke za volitve v državni zbor.
Predsednik volilnega štaba mag. Simon Kolmanič je uvodoma pojasnil, da bodo v volilni kampanji ubrali strategijo od vrat do vrat, na nacionalnem nivoju pa se bodo držali mini konvencij.
V nadaljevanju konference je besedo prevzel Alojz Sok, poslanski kandidat NSi. Sok se je s politiko začel ukvarjati ob osamosvojitvi Slovenije, ko se je priključil gibanju Demos. Kot eden izmed ustanovnih članov ormoške SKD je bil imenovan za njene-
ga prvega predsednika. Po štirih letih dela v državnem zboru pa ima Sok za seboj tudi precej dela v parlamentarnih odborih; je namreč član odborov za kmetijstvo, okolje in prostor, po vstopu Slovenije v EU pa je bil imenovan tudi za predsednika odbora za evropske zadeve, ki naj bi bil v bodoče parlament v malem. Kot je dejal Sok, si bo na lokalnem nivoju, če bo ponovno izvoljen za poslanca, prizadeval za budno spremljanje dogajanja na področju gospodarstva — predvsem
Foto: MZ
Alojz Sok, kandidat za poslanca, in mag. Simon Kolmanič, vodja volilnega štaba.
kmetijstva — in se zavzemal za gradnjo avtocest in hitrih cest v skladu z nacionalnim programom izgradnje cest. Po njegovih besedah bi morala biti hitra cesta Slovenska Bistrica—Ormož zgrajena do konca leta 2009. Glede regionalnega razvoja Sok meni, da Ormož zaradi dosedanje navezanosti na Ptuj in Maribor ne sodi v pomursko regijo, glede mejnega problema s Hrvaško pa je dejal, da nasprotuje odločitvi, da se ormoško jezero pusti Hrvaški. Kot je še navedel, spodbuja nadaljevanje reforme lokalne samouprave in se zavzema za minimalno obremenitev nezazidanih stavbnih zemljišč.
Prioritete NSi na nacionalnem nivoju pa so po Sokovih besedah naslednje: temeljita reforma državne in javne uprave ter pravosodja, zmanjšanje zunanje zadolženosti države in uravnoteženje plačilne bilance, skladen regionalni razvoj, prijaznost države do družine, pluralnost in odprtost organiziranosti šolskega sistema ter solidarnost, povezana z odgovornostjo.
Ob kocu konference je Sok napovedal še sklic izredne seje občinskega sveta v naslednjih dneh.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Predstavitev poslanskih kandidatov Junijske liste
Junijska lista - ambasadorji ljudi
Minuli četrtek, le dan pred začetkom volilne kampanje, so se na tiskovni konferenci v Narodnem domu na Ptuju predstavili poslanski kandidati Junijske liste.
Junijska lista, ki ima v vseh volilnih okrajih po enega kandidata, je po podatkih, ki jih je posredoval dr. Gorazd Drevenšek, ravno na Štajerskem najprej dobila podpise podpore.
Kot so poudarili vsi kandidati, ki bodo kandidirali v imenu Junijske liste, je želja stranke izboljšanje kakovosti življenja v Sloveniji. Njihov cilj je, kot so poudarili, odpreti prostor odrinjenim in dati glas manj slišnim. Junijska lista, ki se navezuje na enako imenovani listi na Danskem in Švedskem, je nadstran-karska lista, ki se zavzema za
socialno državo in socialno-tržni ekonomski sistem po skandinavskem vzoru. Na njihovi kandidacijskih listah je veliko predstavnikov medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, invalidov in socialno čutečih ljudi. Poudarili so tudi, da se bodo zavzemali za sodelovanje z invalidnimi organizacijami ter nevladnimi organizacijami, ki zastopajo in skrbijo za ljudi.
Ena izmed kandidatk Junijske liste, predstavnica skupine ranljivih, dr. Manca Košir, je uvodoma poudarila, da Slovenija potrebuje drugačen glas, kot ga slišimo
Foto: Dženana Becirovic
Z leve: Gorazd Drevenšek, Vesna Veingerl, Manca Košir in Jana Debeljak.
v parlamentu. Dejala je tudi, da je Slovenija pred odločitvijo o tem, ali bo okrepila sočutje do ranljivih in bolnih ali bo kopirala vulgaren kapitalistični sistem. "Mi imamo jasno vizijo razvoja. Hočemo družbo, v kateri bodo vsi ljudje srečni. To, kar v Junijski listi govorimo, to tudi delamo in živimo po teh načelih," je še dodala Koširjeva. Razlog za sodelovanje invalidov na listi sta predstavila predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miran Krajnc, dr. vet. med., in Vesna Ve-ingerl, kandidatka na Ptuju. Poudarila sta, kako pomembno je, da invalidi o sebi odločajo sami: nič o invalidih brez invalidov. Svojo odločitev za kandidaturo na Junijski listi pa je predstavila tudi druga kandidatka s Ptuja, Cecilija Bernjak. "Veliko ljudi vlaga v sebe, a nima možnosti dati svoj glas in pokazati svoje znanje. Slovenija je lepa in krasna, lahko pa bi bila zlata, ker ima zlate ljudi," je dejala Bernjakova. Zraven naštetih kandidatov so spregovorili tudi predstavniki iz Celja, Dušan Trebovc in Srečko Škoberne, svoje argumente za kandidaturo pa je predstavila tudi Nikolija Ri-pak, kandidatka Junijske liste iz Ormoža.
Dženana Becirovic
Ormož • Kandidat SDS je Branko [umenjak
Enake možnosti vsem državljanom!
Kandidat za poslanca v državni zbor 2. volilnega okraja v 8. volilni enoti Slovenske demokratske stranke (SDS) je predsednik občinskega odbora SDS Ormož Branko Šumenjak. Šumenjak je Ormožan, rojen leta 1953. Po poklicu je gimnazijski maturant, prometno-transportni tehnik, zaposlen pa je na Slovenskih železnicah.
"Za kandidaturo sem se odločil na predlog našega občinskega odbora in ptujske koordinacije SDS-a. Skozi zapleteno dvoletno kandidacijsko obdobje sem potem dobil potrditev za kandidaturo v 8. volilni enoti, 2. volilnem okraju," je povedal Šumenjak in v nadaljevanju pojasnil, kakšna bi bila njegova prizadevanja, če bi bil izvoljen v poslanske klopi. "Program, ki ga imamo, je vezan na program strokovnega sveta SDS. Izdelan je bil v juliju in dejansko izgleda kot vladni program — če bi naša stranka prevzela mandatarstvo. Za naše območje je na primer zelo zani-
mivo področje kmetijske politike ter regionalna in davčna politika. Prav te stvari so na ormoškem območju zadnji dve leti najbolj vroče. Glede regionalizacije smo se v občinskem svetu v koaliciji z NSi zoperstavili vključitvi v pomursko regijo, na področju kmetijstva pa bi bilo zaradi razdrobljenosti kmetij potrebno kmetovalce vzpodbujati, naj na kmetijah uvedejo dopolnilne dejavnosti: turizem, rokodelstvo in podobno. Glede davčne politike pa nas najbolj motijo visoki zneski za nezazidana stavbna zemljišča," pojasnjuje Šumenjak in dodaja, da občina Ormož po nje-
govem mnenju poleg gimnazije potrebuje še kakšen program srednješolske usmeritve — morda tudi višjo šolo, več zahtevnejših delovnih mest in zdravstvene ambulante v manjših krajih. Sicer pa bi Šumenjak rad vzpodbudil tudi gospodarsko in drugo sodelovanje ob meji s Hrvaško, za kar je možno dobiti finančno podporo s strani EU. Kot je še povedal, se stranka na nacionalnem nivoju med drugim zavzema za vladanje ljudi, približno enake izhodiščne možnosti državljanov, zdravo življenjsko okolje in zdravje ter učencem prijazen šolski sistem.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Kandidat za poslanca SDS-a v državni zbor 2. volilnega okraja v 8. volilni enoti je predsednik občinskega odbora SDS Ormož Branko Šumenjak.
Ptuj • Kandidati DeSusa
v 8. volilni enoti
DeSus za vse generacije
Svoje kandidate za volitve v državni zbor je predstavil tudi DeSus. V 8. volilni enoti imajo kandidate v vseh enajstih volilnih okrajih.
V prvem je kandidatka Dragica Larnsak, v drugem Otmar Medik, v tretjem Marija Gjerkeš Dugo-nik, v ~etrtem Rudolf Kulic, v petem Jožef Casar, v šestem Janez Pucko, v sedmem Jelka Firbas, v osmem Valentin Pohorec, v devetem Ignac Vrhovšek, v desetem Stanislav Lepej in v enajstem Marija Černila.
MG
Gospodarstvo • Perutnina ob polletju z izgubo
Glaser: "Poslovanje PP bomo do konca leta konsolidirali!"
Novica, da se je slovenski živilskopredelovalni gigant, Skupina PP, po dolgem času ob letošnjem polletnem rezultatu srečala z rdečimi številkami, je bila za nekatere bolj, za druge pa manj presenetljiva. Sicer, glede na velikost poslovanja, ne gre za kakšno enormno cifro, saj izguba znaša okoli 100 milijonov tolarjev, kako in zakaj je do tega prišlo, pa smo povprašali vodilnega moža podjetja dr. Romana Glaserja.
"Izguba v prvem polletju je evidenčna kategorija in ne kategorija, ki bi vplivala na poslovno trdnost in uspešnost Perutnine Ptuj. Pravzaprav smo zadovoljni, da je samo tolikšna, saj smo več kot 90 odstotkov povečanja stroškov surovin nevtralizirali z drugimi poslovnimi potezami; to pa znaša 1,1 milijardo tolarjev," je na naše vprašanje o tem, ali so izgubo pričakovali in kaj to pomeni za podjetje, povedal predsednik uprave in generalni direktor dr. Roman Glaser.
Glavni vzrok: podvojene cene surovin
Skupni prihodki Perutnine Ptuj v letošnjem prvem polletju so sicer znašali nekaj nad 16 milijard tolarjev in so večji kot v preteklem letu v enakem obdobju, vendar pa so bili, kot pravi Glaser, pri letošnjem poslovanju soočeni z izjemnim povečanjem cen surovin (koruze in soje), ki so se v prvi polovici leta skoraj podvojile: "Strošek surovin je bil za 1,2 milijardi tolarjev višji od načrtovanega in za približno toliko višji od enakega stroška v istem obdobju lanskega leta. To je, poleg vseh ostalih hitro spreminjajočih elementov poslovanja, v Perutnini Ptuj v letošnjem letu zahtevalo številne poslovne ukrepe, s katerimi smo v glavnem uspeli v celoti ublažiti tiste vplive na naše poslovanje, ki jih sami ne moremo usmerjati, saj so odvisni od svetovnih razmer. Za sto milijonov tolarjev pa so, kljub izvedenim ukrepom, stroški poslovanja v letošnjem prvem polletju bili višji od prihodkov. To je sicer manj, kot je znašala investicija v našo trgovino v neposredni bližini Mesne industrije na Zagrebški cesti na Ptuju."
PP je v prvi polovici leta 2004 po besedah dr. Glaserja sicer poslovala v skladu z načrti, tako na področju količinske proizvodnje
PP ne bo tožila hrvaške vlade
Od nameravane tožbe smo že aprila odstopili z argumentom, daje hrvaška vlada svoje potrošnike že tako dovolj kaznovala s tem, ko jim je vzela pravico do obveščenosti o tem, kaj jedo. Kljub dobrim ocenam možnosti za uspeh tožbe menimo, da bi njen rezultat spet prizadel hrvaške davkoplačevalce. Namesto tega smo v duhu filozofije Skupine Perutnina Ptuj naredili veliko potez, s katerimi smo pokazali našo skrb za zdravo, varno in kakovostno hrano. Med drugim smo tudi izdatno podprli enega od najbolj množičnih športno rekreacijskih gibanj v sosednji državi - Športne igre mladih. "
Radenci • Nižja prodaja v Radenski
Niso uresničili ciljev
V Radenski, d. d., Radenci v prvih šestih mesecih letošnjega leta niso uresničili s poslovnim načrtom zastavljenih ciljev. Prodali so 54,6 milijona litrov mineralnih in pitnih vod ter brezalkoholnih pijač, kar je 27,3 odstotka manj kot v prvem šestmesečju lanskega leta. Družba Radenska je v letošnjem prvem polletju zabeležila tudi 3,9 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, ki so bili 25,9 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju. V enakem primerjalnem obdobju pa se je znižal tudi čisti dobiček družbe, in sicer za 40,8 odstotka na 309,4 milijona tolarjev. Na slabše poslovne rezultate družbe je vplival nenačrtovani porast cen glavnih surovin, nižja proda-japijač, ki jo beležijo skoraj vsi proizvajalci pijač v vseh evropskih državah, pa je odraz veliko slabših vremenskih pogojev kot leta 2003. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so se poleg tega pogoji poslovanja na trgih republik bivše Jugoslavije, še posebej na trgih Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, zaproizvo-de Radenske bistveno poslabšali. V celotnem letu v Radenski pričakujejo 10,7 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje ter 728,6 milijona tolarjev čistega dobička.
MS
Dr. Roman Glaser: "Glavni vzrok za izgubo so podvojene cene surovin!"
in prodaje kot na področju konsolidacije poslovnih funkcij na ravni Skupine Perutnina Ptuj ter tudi na področju investicijskih projektov, ki so se zaključili v skladu s predvideno dinamiko.
Skoda tudi zaradi GSO afere
Poleg povečanih stroškov surovin, ki so po prepričanju dr. Glaserja bistveni povzročitelj izgube, je razlog za manj zavidljivo uspešnost polletnega poslovanja Skupine PP tudi vstop Slovenije na skupni trg EU: "To je od nas zahtevalo še dodatna vlaganja, saj smo se že prej pripravljali na dejstvo svobodnega pretoka živilskih proizvodov iz držav članic EU v Slovenijo, vendar pa tudi naših na enotno tržišče EU, pri čemer je liberalizacija na vstopni strani v Sloveniji popolna,
na izstopni pa se srečujemo s široko paleto protekcionističnih ukrepov proizvajalcev na tržiščih, kamor izvažamo."
Na polletni rezultat poslovanja pa so vplivale še t. i. "Poli GSO afera" v Hrvaški, velike investicijske naložbe in dumpinška politika cen: "Neposredna škoda, ki jo je Perutnina Ptuj doživela po izbruhu afere GMO na Hrvaškem, bo znana do konca leta. Splet okoliščin in naše aktivnosti pa so prodajo Polija na Hrvaškem zelo približale ravni, ki smo jo imeli pred afero v tej državi. Tako je tudi poslovanje v tej državi v zadnjih dveh mesecih pozitivno. V vseh drugih državah pa zdaj posledic tega pojava ne zaznavamo več. V nekaterih državah, kjer smo začeli tržne aktivnosti po vstopu Slovenije na enotni evropski trg, prodaja Polija hitro narašča. Bistvene spremembe so se v zadnjem času pojavile tudi na segmentu prodaje prašičev, ki je bil v prvi polovici leta na izjemni preizkušnji zaradi hudo dum-pinških cen, ki so si jih privoščili nekateri veliki izvozniki tega proizvoda. Predvsem mislim tu na madžarske in poljske izvoznike, ki so z mesom, sicer najnižje možne kakovosti, povzročili probleme pri ekonomiki tovrstne vzreje v Sloveniji. Na evidenco polletnih rezultatov pa so vplivali tudi
enormni investicijski stroški, vendar je zaradi dokončanih projektov poslovni sistem pridobil na ekonomski in poslovni trdnosti." Med največje pred kratkim zaključene naložbe z 2,3 milijard-nim vložkom spada posodobitev MI Zalog, kjer se je proizvodnja specializirala zgolj v predelavo puranjega mesa, s čimer je bil obseg poslovanja na tej lokaciji glede na prejšnja leta nekoliko zmanjšan. Polna zasedenost kapacitet pa bo po mnenju Glaser-ja nastopila čez nekaj let.
Izvedeni številni ukrepi za znižanje stroškov
Kot pravi dr. Glaser, so v preteklem obdobju že izvedli več ukrepov v smeri zniževanja stroškov: "Glede na to, da smo v Perutnini Ptuj že v preteklih letih izpeljali številne racionaliza-cijske postopke, smo zdaj v fazi, ko lahko z večjimi napori dosegamo manjše poslovne učinke pri racionalizaciji posameznih postopkov. Pri tem mislim predvsem na številne logistične poti, ki jih optimiramo, zmanjšali smo distribucijske stroške, ukinili smo prodajna mesta, ki niso prinašala pričakovanih rezultatov, zmanjšali stroške nekaterih dobaviteljev in se skoncentrirali na poslovno potrebne operacije. K zmanjševanju stroškov je pri-
spevala tudi diferenciacija med dejavnostmi, ki so v neposredni povezavi z opravljanjem naše glavne dejavnosti in tistimi, ki niso. V tem segmentu smo prepustili na primer hmeljišča podjetju, ki se je specializiralo za pridelavo hmelja, pristopili smo k prestrukturiranju prašičerejske dejavnosti, pomembna pa je tudi uvedba takšnega kolobarja pridelave poljščin na zemljiščih, s katerimi upravljamo, ki zagotavlja višji delež potrebnega zrnja za lastne mešalnice krmil."
Ne glede na težave, s katerimi se srečujejo v ptujski Perutnini, je dr. Roman Glaser prepričan, da so na pravi poti in da letošnja končna bilanca poslovanja ne bo več zapisana v rdeči barvi: "Perutnina Ptuj ima vrsto vabljivih in popularnih proizvodov, ki sodijo v sklop živilskih artiklov, katerih potrošnja nenehno narašča. Vertikalna integriranost zagotavlja vse kriterije varnosti in sledljivosti, kar je vrednota, ki je blizu vsem potrošnikom. Imamo vse certifikate kakovosti. Z vsemi aktivnostmi in poslovnimi potezami bomo do konca leta konsolidirali poslovanje Perutnine Ptuj!"
Do konca letošnjega leta pa nameravajo realizirati tudi napovedano pripojitev Agrokombina-ta Maribor v Skupino Perutnina Ptuj.
SM
Foto SM
V Tovarni pripravljenih jedi na Turnišču naj bi se zasedenost kapacitet začela povečevati v septembru, polno izkoriščenost pa napovedujejo do konca naslednjega leta.
Na Turnišču za McDonalds
V tovarno pripravljene hrane na Turnišču pri Ptuju, kije bila končana pred dobrim letom, je PP investirala 3,2 milijarde tolarjev, polna zasedenost njenih kapacitet pa se po besedah dr. Glaser-ja pričakuje do konca leta 2005: "Po prvem letu poskusnega obratovanja se bo njena izkoriščenost, kije zdaj približno polovična, močno povečala že v tem mesecu. Za McDonalds Evropa smo namreč že začeli pripravljati perutninske zrezke, ki pomenijo novost v njihovi ponudbi. Za njenega pripravljavca pa je na osnovi tehnološke opremljenosti, standardov kakovosti in poslovne odličnosti med mnogimi ponudniki bila izbrana prav Perutnina Ptuj. S tem neposredno po vstopu Slovenije na enotni evropski trg vstopamo v široko verigo restavracij McDonalds, za katero že pregovorno velja, da izbirajo svoje partnerje po strogih merilih. "
Na borzi
Pretekli teden je borzno dogajanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev zaznamovala objava polletnih rezultatov slovenskih podjetij, ki kotirajo na borzi. Objava kar solidnih rezultatov je vplivala tudi na slovenski borzni index SBI 20, ki je v torek zopet dosegel rekordno vrednost 4.796,55, proti koncu tedna pa se je vrednost ustalila na nivoju pod 4.800. Glavni "krivec" za rast indeksa SBI 20 je bila ponovno delnica Krke (KRKG), s katero je bilo v minulem tednu do četrtka opravljenih za 757 mio SIT poslov, četrtkovo trgovanje pa je zaključila pri vrednosti 76.516,44 SIT, kar je skoraj dva odstotka višje od ponedeljkove povprečne vrednosti. V preteklem tednu je zrasla za slabe štiri odstotke. Novomeška družba je objavila spodbudne polletne rezultate, ki so izpolnili pričakovanja vlagateljev. Res pa je, da so dobri rezultati predvsem posledica boljšega poslovanja v prvem četrtletju letošnjega leta. Najvišji index rasti čistega dobička v primerjavi z lanskim obdobjem je zabeležila družba Merkur (204,6), sledili so Krka (164,4), Sava (146,0) in Intereuropa (147,6). Manj spodbudni pa so bili polletni rezultati Fructa-la in Istrabenza. Obe podjetji sta v poročilih objavili izgubo, kar je najbolj vplivalo na delnico Istrabenza, ki je do četrtka izgubila 1,4 odstotka. Najdonosnejša vrednostna papirja v kotaciji sta bila delnica Eto-la (ETOG) s 3,98-odstotnim donosom, tesno za Etolom pa delnica Cometa iz Zreč (CHZG) s 3,7-odstotnim donosom.
Na gradbenem področju je z združitvijo treh družb (Gra-dis GFp Gradis inženiring in Gradis TEO) nastala nova družba Gradis G. Osnovni kapital novonastale družbe je 1,1 mrd SIT in je razdeljen na 111.320 navadnih delnic. Nova družba bo prevzela tudi izvedbo enega večjih poslov na področju stanovanjske izgradnje.
Pivovarna Laško pa je prejšnji teden objavila ponudbo za prevzem največjega distributerja mineralne vode v SČG Knjaz Miloš. Laščani so za delnico pripravljeni odšteti 9500 dinarjev, kar je 500 dinarjev manj kot ponujata za delnico družbi Asmore in Delta.
Statistični urad RS je objavil prvo objavo Temeljna obrestna mera za september 2004 in indeksi cen življenjskih potrebščin in cen na drobno za avgust. Mesečni TOM ostaja v septembru 0,3 %, medtem ko se je letni zvišal nazaj na 3,72 %. Avgusta je bila inflacija negativna (-0,5 %), kar je posledica sezonskih razprodaj, to pa je vplivalo na rahel padec letne inflacije, ki sedaj znaša 3,7 %.
Matija Lipar, analitik BPH, d.d. matija.lipar@ilirika.si
Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Ta teden na prangerju • Cesta Stuki-Mestni Vrh
Luknja na luknjo, ki je tudi cesta
Po Mestnem Vrhu so hiše zelo razmetane, prav tako ceste. Večina je moderniziranih in lepo prevoznih. Med najbolj vpijočimi je lokalna cesta Štuki-Mestni Vrh v dolžini enega kilometra, ki že dolgo kliče po obnovi. Ob njej nekateri živijo že več desetletij, prav toliko let pa moledujejo tudi za normalno cestno povezavo. Pred dvema letoma je že vse kazalo, da bodo le dobili asfalt, a se je na koncu pokazalo, da je šlo le za predvolilno obljubo. Živijo na obrobju primestne četrti in na obrobju mestne občine Ptuj, kar pa še ne pomeni, da jih morajo odgovorni tako obravnavati. Potrpljenje jim počasi mineva.
Predsednik sveta PČ Grajena Andrej Rebernišek
odgovarja, da ceste doslej ni bilo mogoče urediti, ker tudi njeno papirno stanje ni bilo urejeno. Kot javno dobro je vpisana sele od letos, šele s tem so dobili tudi pravno podlago za začetek del. Pristopne izjave občanov za sofinanciranje, vsako gospodinjstvo oziroma vsaka hiša naj bi prispevala po 315 tisoč tolarjev, že zbirajo. Modernizacija bo stala 16 milijonov tolarjev, cela primestna četrt ima v letošnjem letu za posege na lokalnih cestah na voljo 11 milijonov tolarjev. Krajani naj bi zbrali okrog 3,5 milijona tolarjev, delno bo modernizacijo sofinancirala tudi PČ Panorama s 3 milijoni tolarjev, ostalo bo morala zagotoviti PČ Grajena, ki računa tudi na sredstva rebalansa mestnega proračuna za leto 2004. Ne glede na to, da sredstev v celoti še ni na voljo, se bo modernizacija ceste pričela še letos, zatrjujejo v primestni četrti Grajena.
Zbrali smo tudi nekaj mnenj prizadetih krajanov ob cesti:
Friderik Križnik: "To ni cesta, to je razorana njiva. Ob tej cesti živim že 30 let, lahko rečem, da mi je ta cesta naredila precej sivih las. V Grajeni so takorekoč asfaltirana vsa dvorišča, mi pa nimamo niti spodobne poti do naših domov. Če bi se po naši cesti večkrat peljali tisti, ki odločajo o infrastrukturnih naložbah, bi jo verjetno že imeli. Saj veste, ko si star že čez 60 let, je vsak novi dan kot rojstni dan. Želim si, da bi se po toliko letih prizadevanj tudi po
naši cesti lahko normalno zapeljali."
Tomaž Žirovnik: "Šest let se intenzivno trudimo, da bi tudi našo cesto modernizirali. Tudi občani ob tej cesti krepko prispevamo v proračun mestne občine Ptuj. čas bi že bil, da se nam nekaj vrne. Pred dvema letoma smo že bili dogovorjeni, da jo bodo asfaltirali, pa se ni zgodilo nič. Mislim, da smo se dovolj načakali."
Sabina Zavrnik: "Imamo dve šolarki, zato je še težje, saj avtobus po takšni cesti ne more peljati. Majhne otroke imajo tudi drugi. Po vsakem nalivu je bolj grozno, nastaja tudi vedno večja škoda. Asfalt na naši cesti je nuja, ni nobeno razkošje, zato bi ga morali čim prej dobiti."
Na Pranger smo postavili tudi to razglednico Ptuja. Tri posode za odpadke že dolgo kazijo podo-
Foto: Črtomir Goznik
Ena od turističnih razglednic Ptuja, ki mestu ni v ponos. Posode za odpadke po vsej verjetnosti sodijo na manj atraktivno mesto.
Ptuj • Uspel koncert vseh koncertov
Izkupiček kot dobra popotnica
Prireditveno poletje se tudi na Ptuju počasi izteka. Čeprav naj bi letos vladalo navidezno mrtvilo, je bilo prireditev nič koliko. Vrhunec je bil dosežen 25. avgusta na minoritskem dvorišču.
Foto: Črtomir Goznil<
Borut Zagoranski, Sre~ko Zagoranski in Franc Mlakar so v soboto sedli skupaj in naredili obra~un koncerta, ki je dobra popotnica za Borutov študij v Londonu.
Koncert vseh koncertov ptujskega prireditvenega poletja, kot smo poimenovali koncert Janeza Lotriča, Josipe Lisac, godalnega orkestra Amadeus, Boruta Zago-
ranskega in Vojka Vešligaja, je uspel tudi po finančni strani. Borutu Zagoranskemu bo izkupiček služil kot dobra popotnica pri študiju v Londonu, kamor odha-
ja 16. septembra. Na skupnem srečanju Boruta, njegovega očeta Srečka in Franca Mlakarja, ki je vodil ta večletni projekt, ki je bil namenjen nakupu koncertnega instrumenta, so se zahvalili vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, da je projekt v celoti uspel. Koncert je presegel pričakovanja, prav tako je bil presenetljiv odziv občinstva, to pa je tudi največ, kar si lahko nek umetnik zaželi.
Projekt je zasejal seme, ki že daje pozitivne rezultate, še več pa jih bo prinesla bodočnost. V svoje mesto se bo vedno z novimi koncerti rad vračal tudi Borut Zagoranski, ki bo tudi po zaslugi tega okolja lahko do popolnosti razvil svoj glasbeni talent. Iz tega projekta bodo znali črpati tudi drugi, ko bo potrebno poskrbeti za mlade talente.
MG
bo celotnega območja sončnega parka in spomenika, kot je dominikanski samostan. Posode za odpadke na tako mesto ne sodijo, le nekaj metrov vstran je pravšnje mesto zanje, na turistično razglednico Ptuja pa v nobenem primeru ne sodijo. Za njihovo odstranitev bi morali vik in krik zagnati vsaj turistični delavci, če so že drugi tiho.
MG
Cesta, ki ni cesta, je razorana njiva.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Novo šolsko leto v vrtcih
Polnih 49 oddelkov
Prvega septembra se je novo šolsko leto pričelo tudi v enotah ptujskega Vrtca. Začeli so ga polno zasedeni. Da so potrebe po organizirani predšolski vzgoji v mestni občini Ptuj in širše velike, je pokazal tudi letošnji vpis. Na novo so sprejeli 180 otrok. V celem Vrtcu jih je v novem šolskem letu 834. Največ na novo sprejetih otrok je bilo rojenih v letih 2002 in 2003, okrog sto, ostali so iz druge starostne skupine.
Ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, ki je po odločitvi ministra za šolstvo, znanost in šport dr. Slavka Gabra tudi članica novoustanovljenega strateškega sveta za oblikovanje politik na področju dejavnosti predšolske vzgoje v lokalnih skupnostih, kot ravnateljica ptujskega Vrtca predstavnica Skupnosti vrtcev Slovenije, je povedala, imajo polno zasedenih vseh 49 oddelkov, 50. je bolnišnični oddelek vrtca. Vključili so tudi sedem otrok s posebnimi potrebami, še vedno pa imajo tudi oddelek za otroke s posebnimi potrebami. O visoki strokovnosti dela ptujskega Vrtca pa govori tudi podatek, da so v novem šolskem letu postali mentorski vrtec v okviru kurikularne prenove. Stalno bodo pri njih delovale tri študijske skupine, v katerih bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz drugih vrtcev.
V novem šolskem letu imajo nekaj manj jasličnih oddelkov, zaradi dokaj ugodnega razmerja med jasličnimi in vrtčevskimi oddelki ohranjajo tudi število otrok. Na oblikovanje oddelkov Vrtec nima posebnega vpliva, ker je vse odisno od starosti otrok, ki ostanejo v vrtcih in na novo sprejetih vlog. Posamezne starostne skupine se oblikujejo skladno s predpisi. V drugi strostni skupini je lahko v oddelku največ 24 otrok, v prvi pa 14. To velja le v primeru, ko uporabljajo fleksibilni normativ, sicer pa zakon govori o največ 22 oziroma 12 otrocih. V treh četrtinah oddelkov ptujskega Vrtca uporabljajo fleksibilni normativ, kar pomeni, da ne odklanjajo staršev, ki želijo svoje otroke vpisati v vrtec. Kjer so skupine homogene sestave, je v oddelku samo en letnik otrok. Če je vključenih več letnikov otrok, se normativ zniža za dva otroka. Podobno je, ko v oddelke vključujejo otroke s posebnimi potrebami.
Trije nadstandardni programi
Hkrati z začetkom novega šolskega leta so v ptujskem Vrtcu pričeli z vpisovanjem otrok v nad-standardne programe. Otroci lah-
Foto: Črtomir Goznik
V ptujskih vrtcih so letos na novo sprejeli 180 otrok.
ko tudi v novem šolskem letu obiskujejo tečaj tujega jezika, plesni in glasbeni tečaj. Vsako leto te programe obiskuje okrog 200 otrok. Glede na nadstandardno ponudbo se slovenski vrtci medsebojno zelo razlikujejo. Eni jih ne ponujajo, drugje ponujajo le enega.
V lanskem letu so uspešno zaključili projekt voda, v letošnjem pa bodo skladno z Unescovimi usmeritvami pričeli z novim projektom, ki so ga poimenovali Domačija. Cilj je, da otroci spoznajo svojo domačijo, skozi to pa tudi drugačnost in različnost, da ju bodo, ko bodo odrasli, lahko strpno sprejemali. V letu 2004/2005 bo projekt temeljil na spoznav-nju bližnje okolice doma, v prihodnjem šolskem letu ga bodo razširili na spoznavanje različnosti po svetu. Sočasno pa bodo skozi celoletno delo živeli tudi vsi dosedanji programi na področju zdravja in preventive, negovanja kulturne dediščine.
Vandali še kar naprej na delu
Ob koncu lanskega šolskega leta so sprejeli nekaj obvezujočih sklepov o povečanju varnosti otrok, da bi jih zavarovali pred posledicami naraščajočega vandalizma. Aktivnosti na tem področju so spodbudili starši otrok v vrtcu Deteljica v Budini, kjer
se takorekoč dnevno srečujejo s pojavi vandalizma. Sklep je bil, da bi vse vrtce "zavarovali" pred vandali z visokimi ograjami, vsaj tako visokimi, kot so v Termah Ptuj. Še pred tem pa naj bi poizkusili z obnovo obstoječih ograj in njihovim zaprtjem. V Deteljici so to vse naredili, že kmalu so jim obnovljena vrta razsekali in uničili tudi obnovljeno ograjo. Policija primer še raziskuje. V ptujskem Vrtcu upravičeno pričakujejo, da se bo bolj aktivno kot doslej v reševanje problematike vandalizma v vrtcu v Budini vključila mestna četrt Jezero, ki je z dogodki sicer seznanjena.
Za visoke ograje, ki so v nekaterih okoljih, v Ljubljani na primer, že praksa, pa za zdaj ni denarja, postavitev ene bi veljala blizu 5 milijonov tolarjev Na Ptuju pa je deset enot Vrtca, kar pomeni, da bi samo za ograje in s tem za povečanje varnosti otrok potrebovali 50 milijonov tolarjev Vrtec tega denarja nima, ni ga pa tudi v ptujskem proračunu, kjer bi že morali imeti konkretne projekte o tem, kako bodo do leta 2006 zadostili novemu pravilniku o prostorskih pogojih. Zdaj na otroka v ptujskem Vrtcu odpade 1,75 m2 površine oziroma še manj, kjer imajo več opreme. Zahteva novega pravilnika pa je, da se poveča na 3 oziroma 4 m2.
MG
Haloze • Dela na MMP Gruškovje stojijo
Ker ni podpisa, ne morejo delati
Predvideni rok izgradnje mejnega prehoda Gruškovje je bil prvič, novembra lani, napovedan za letošnji maj. Potem se je, že kaj kmalu, svečana otvoritev prestavila v prihajajoči oktober. V prvih septembrskih dneh pa ni več človeka, ki bi verjel ali si upal trditi, da bo to res.
Uradno sicer se vedno velja za predvideni rok dokončanja del naslednji mesec, vendar pa to, glede na že dalj časa trajajoči zastoj določenih del, nikakor ne bo več možno. Kot so pojasnili v nasi vladi, ki smo jo povprašali, kaj se pravzaprav (ne)dogaja
na tem haloskem mednarodnem mejnem prehodu, naj bi bil vzrok za zastoj del povezan s pridobivanjem evropskih soglasij, ki so potrebna zaradi sofinanciranja izgradnje MMP iz sredstev Phare: "Projektna dokumentacija za objekte visoke gradnje na
V	državah novinkah 50 bipov
Mejne nadzorne točke, kratko imenovane bipi, so sicer ob vstopu v EU 1. maja letos morale pripraviti vse nove ~lanice EU. Po pravilih namre~ lahko uvoz živilskih izdelkov na notranji trg v EU poteka le preko uradno registriranih prehodov. Po podatkih Evropske komisije bo v desetih novinkah delovalo skupaj 50 bipov, od katerih pa je bilo do 1. maja pripravljenih 37.
V	dosedanjih 15 članicah Unije je do 1. maja delovalo 280 bipov, od katerih pa jih je 25 zaradi širitve - kopenska zunanja meja EU se je preselila proti Vzhodu, na meje novink - v postopku ukinjanja. Največ od tega v Avstriji, sledita pa Nemčija in Italija.
mejnem prehodu Gruškovje je bila dokončana in poslana v pregled Evropski delegaciji (ED) že v mesecu maju 2003. Zaradi po-oblasčenemu investitorju (državi, op. a.) neznanih razlogov je bila le-ta s strani ED potrjena šele v marcu 2004. Takoj za tem je stekel postopek za izbor izvajalca, ki je vezan na termine, podane s strani ED. Izvajalec za dela, ki so sofinancirana s strani PHARE, še ni znan, podpis pogodbe z njim bo možen šele, ko dobi Republika Slovenija akre-ditacijo za "EDIS", ki bo nadomestila soglasje ED, katere vloga se je spremenila z vstopom naše države v EU. Ko bo izbran izvajalec del, sofinanciranih s strani Phare, in ko bo podpisana pogodba z izbranim izvajalcem, bodo dani pogoji za pričetek teh del, se pravi za začetek izvedbe objektov visoke gradnje na mejnem
Ptuj • Brezplačno prevzemanje odsluženih vozil
Vozila bodo odvažali 17. septembra
V mestni občini Ptuj bo akcija brezplačnega odvzemanja odsluženih motornih vozil ponovno potekala 17. septembra. Pred to akcijo je bilo že odpeljanih okrog sto odsluženih motornih vozil, najmanj toliko pa so jih še zaznali v naši bližnji in daljni okolici, je povedala komunalna inšpektorica MO Ptuj in občine Kidričevo. Trenutno imajo na seznamu za odvoz prijavljenih okrog 50 vozil, želijo pa si, da bi se občani odločili za brezplačen odvoz vseh odsluženih motornih vozil, ki jih še imajo oziroma kazijo okolje, kjerkoli so že.
Akcija brezplačnega prevzemanja odsluženih motornih vozil bo trajala še do 30. aprila leta 2005, zatem bodo stroške
razgradnje morali plačati lastniki avtomobilov sami. Akcija velja samo za motorna vozila, ki so bila kupljena pred prvim mar-
^........ ......^fff. 1
Foto: Črtomir Goznik
Akcija brezplačnega odvzemanja odsluženih motornih vozil bo potekala do 30. aprila 2005. Osnova za odvoz je prijava, ki mora vsebovati nekatere točne podatke.
cem leta 2003. Avtomobile, ki so bili kupljeni po tem datumu, je potrebno iz prometa obvezno odjaviti, stroškov razgradnje pa lastniku ne bo treba plačati, ker so že vključeni v ceno nakupa avtomobila.
Vsako sporočilo za brezplačno akcijo prevzemanja odsluženih motornih vozil mora vsebovati točne podatke o nazivu avtomobila, barvi, stanju izrabljenega vozila, kraju, kjer se nahaja vozilo in naslov lastnika s telefonsko številko, ki jo potrebujejo za sporočilo termina odvoza. Prijave za odvoz z vsemi omenjenimi podatki sprejemajo na skupni občinski upravi, na telefonski številki 02 748 29 63, je še povedala komunalna inšpektorica Majda Murko.
MG
prehodu Gruškovje."
Objekti visoke gradnje, ki jih financira EU (Phare), po domače povedano pomenijo stavbe za policijo, carino, inšpekcijske službe, menjalnice in špedicije.
V okvir izgradnje celotnega kompleksa MMP Gruškovje spada še rekonstrukcija obstoječe ceste z umestitvijo bodoče avtoceste v območju mejnega prehoda in razširitvijo na ploščad za pretok potnikov, izgradnja ploščadi za blagovni promet na vstopu v državo in izstopu iz države - velikost parkirišč za tovornjake v coni mejnega prehoda bo znašala približno 8000 m2 - zaščita brežin, regulacija Maceljči-ce, vzdrževalna dela na ureditvi struge Trivode, izgradnja notranjih povezovalnih in servisnih poti na mejnem prehodu z nadvozom, prestavitev obstoječe lokalne ceste Kozminci-Zgornje Gruškovje in izgradnja potrebne komunalne infrastrukture. Vsa našteta dela so v fazi zaključevanja, vendar se mora zaključek teh del prilagoditi izgradnji stavb na MMP Gruškovje. To pa z drugimi besedami pomeni, da se ne morejo dokončati, dokler ne bo podpisana pogodba z izvajalci del za stavbno infrastrukturo, kar je spet (začaran krog) odvisno od soglasja ED oziroma EDIS.
Na konkretno vprašanje, kdaj torej lahko pričakujemo odprtje prenovljenega MMP Gruškovje, pa nam je direktor Urada vlade za informiranje Mitja Valič lahko podal le okvirni (izmikajoč) od-
Junijske napovedi dr. Pogačnika:
"Ob mejnem prehodu Obrežje, prek katerega uvoz poteka že od 1. maja, so od junija na uradni seznam mejnih nadzornih točk (bip) EU uvrščeni še cestni mejni prehod Jelšane, železniški prehod Dobova, luka Koper in letališče Brnik. Vhodna točka na notranji trg povezave naj bi postal tudi mejni prehod Gruškovje, vendar ne pred oktobrom, ko bo ta dokončno izgrajen in predan namenu. Gruškovje kot edina od šestih načrtovanih mejnih nadzornih točk še ni pripravljena na delovanje, vendar dela, gre sicer za gradbena, pospešeno potekajo. Jeseni, ko bodo dela končana, pričakujemo obisk veterinarske inšpekcije EU, ki mora pregledati stanje pripravljenosti, nato pa mora stalni veterinarski odbor, v katerem sedijo izvedenci vseh držav članic, potrditi, da so pogoji resnično izpolnjeni. Po objavi v Uradnem listu EU in notifikaciji pa bo tudi ta mejni prehod postal vhodna točka za notranji trg povezave, je ob robu junijskega zasedanja ministrov za kmetijstvo in ribištvo Evropske unije v Luksemburgu še verjel in govoril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik.
govor: "Zaključek vseh del in odprtje prenovljenega mejnega prehoda je predvideno v roku treh mesecev od podpisa pogodbe z izvajalcem del, ki so sofinancirana s strani Phare."
Če bo ta fatalni podpis pridobljen še v septembru, potem bi torej teoretično lahko rezali otvoritvene tribarvne trakove še letos, okoli novega leta, sicer lahko še vedno upamo na čas prvih cvetov trobentic in zvončkov, v skrajnem primeru pa bi morala biti otvoritev pred prvomajskimi prazniki naslednje leto. Upajmo."
Gruškovje zadnji MMP med vsemi bipi
Vrednost skupne investicije za posodobitev MMP Gruškovje je približno 17,3 milijone evrov, pri čemer znaša Pharov delež 3,845 milijona evrov. Glavni izvajalec del je Primorje, d. d., na mejnem prehodu pa naj bi bilo v prihodnje v vseh službah zaposlenih
okoli 220 ljudi.
Doslej so v Sloveniji že zaključili dela na vseh mednarodnih (tudi cestnih) prehodih, torej na Jelšanah in Obrežju, ki sodita tako kot Gruškovje v posebno kategorijo mejnih prehodov - bip (mejne kontrolne točke), na katerih se bo opravljala inšpekcijska (veterinarska, fitosani-tarna in zdravstvena) kontrola, odprte pa so tudi že ostale bip mejne točke - luka Koper, železnica Dobova in letališče Brnik.
Skupno je za ureditev vseh mednarodnih mejnih prehodov na južni meji v skladu z evropskimi standardi predvideno 24,2 milijarde tolarjev, od tega naj bi delež Phara znašal 5,13 milijarde tolarjev. Čeprav med izvedbeno najzahtevnejše mejne prehode (bip-e), kot je potrdila tudi vlada, spada prav MMP Gruškovje, pa je bilo največ denarja za posodobitev namenjenega MMP Obrežje, ki velja za prostorsko največji bip mejni prehod.
SM
Ptuj • Turizem po ptujsko
Turizem da, turizem ne
Sprehod po Ptuju pozornim obiskovalcem ponuja marsikatero za turizem neugodno sliko. Za večino odgovornih sta vsakdanji mestni utrip in njegova problematika španska vas. Samo da je zadoščeno pisnim pravilom. Če zadeve v praksi funkcionirajo ali ne, jih že ne boli več.
Gostilna Amadeus v Prešernovi ulici na Ptuju od turističnih objektov najdlje vztraja v tej ulici. Doživlja padce in vzpone ter številne strese, ki ji v zadnjem času ne dajejo več dihati. Nosilka dejavnosti Mira Korošec pravi, da ji je bil velik izziv delati v tej ulici, zdaj ga več nima. Po
prodaji hiše na Prešernovi 38 je ostala brez parkirišč, za katera je dolga leta plačevala najemnino tudi za druge uporabnike, ki prihajajo na to območje iz različnih potreb. Zdaj išče nova, a ji v tej nameri nihče noče prisluhniti. V Mestni hiši so indiferentni, pravijo, da gre za pridobitno deja-
;rtomir Goznik
Ograja, ki napoveduje investicijo tudi območju, ki je do maja letos služilo kot najemno parkirišče za gostilno Amadeus, ki je po prodaji objekta skupaj s funkcionalnim zemljiščem ostalo brez parkirišč.
vnost, da to ni njihov problem. Rešitev naj poišče sama. Že res, a ne gre samo za problem te gostilne, imajo jih tudi drugi v ulici. V nekatere "pridobitne" lokale ljudje zahajajo šele, ko se umaknejo mestni redarji, da jih ne ulovijo pri nedovoljenem parkiranju na pločnikih. Mesto bi moralo prisluhniti takšnim problemom oziroma potrebam, kot je doletel gostilno Amadeus, ki v Prešernovi sprejema turiste od leta 1987. Če ne bo imela vsaj nekaj parkirišč, se lahko zgodi, da ji bodo prepovedali opravljati dejavnost, pogoji so znani. Ptuj želi razvijati turizem, o pomanjkanju dobrih gostiln pa tako že dolgo čivkajo vrabci na strehi. Tudi ob tem navidez obrobnem problemu lahko samo ponovno spomnimo na visokoleteče cilje na področju turizma v tem okolju, ki so zelo vprašljivi, če ne bomo znali uspešno rešiti tistih majhnih, ki so za vsakodnevni turistični utrip mesta še kako pomembni, a nujni.
Poslovne cone • Evropski razpis za sofinanciranje
Lovimo zadnji vlak
Javni razpis Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je bil objavljen 4. junija letos, trajal pa bo vse do konca januarja 2006, če seveda sredstva, ki jih Evropa namenja razvoju poslovnih con, ne bodo porabljena prej.
"Naslednji rok za oddajo prijavne dokumentacije je 14. januar 2005. Občine, ki želijo kandidirati za pridobitev evropske pomoči za svoje cone, morajo dokumente pripraviti v teh dneh, če hočemo začeti z akcijo celovite priprave projektov," pravi Simona Kasman iz ZRS Bistra.
Razpisni pogoji so namreč precej zapleteni in zahtevni: "Občine se lahko na ta razpis prijavljajo le posamično, v okvir potencialnega sofinanciranja pa spada pravzaprav skoraj vse, kar je povezano z oblikovanjem obrtnih in industrijskih con; od nakupov zemljišč do urejanja celotne infrastrukturne mreže."
Prvi rok za oddajo projektov iz omenjenega ESRR je sicer že potekel v začetku julija, vendar je bil praktično za vse interesente postavljen prezgodaj, zato pa je pričakovati naval prijavljenih projektov v naslednjem, januarskem roku. Sicer je do leta 2006 razpisan še en rok, ta naj bi bil novembra naslednje leto, vendar v Bistri opozarjajo na staro prakso, po kateri so namenska sredstva za določene projekte večinoma izčrpana že v prejšnjih rokih. ^"Vse občine v Spodnjem Podravju smo o pogojih razpisa že obvestili v času poletja, nekatere so nam določene podatke že poslale, na nekatere pa še čakamo. Seveda je stvar odločitve vsake občine posebej, ali sploh želi kandidirati in je pripravljena na pridobitev pomoči iz evropskih strukturnih skla-
dov ali ne. Za tiste, ki to želijo in bodo pravočasno poslale potrebno dokumentacijo, bomo vsekakor pripravili projekte, ki ustrezajo zahtevanim standardom!"
Zahteve pa, kot že rečeno, niso ravno "mačji kašelj". Temeljni pogoj za prijavo, jasno je seveda, da mora imeti občina v svojem prostorskem planu najprej točno določeno cono z izdelano projektno dokumentacijo, je namreč minimalna vrednost projekta, ki mora znašati vsaj 250 milijonov tolarjev (za eno cono v eni občini). Glede na to, da razpisni pogoji predvidevajo 50-odstotno sofinanciranje projekta, to pomeni, da mora vsaka občina v svojem proračunu ob uspešni kandidaturi zagotoviti vsaj 125 milijonov tolarjev iz lastnega proračuna ali pa iz drugih finančnih virov
"Res je, da je spodnja meja vrednosti postavljena zelo visoko in vprašanje je, koliko naših občin ima pripravljen tako visoko ovrednoten projekt poslovne cone. Po nam znanih podatkih to vrednost presega le občina Ptuj, Majšperk, verjetno tudi Zavrč s svojo ekonomsko cono, blizu je še Videm z 200 milijoni tolarjev in Lenart s 120 milijoni tolarjev. V vseh ostalih občinah pa se, glede na poslane dokumente, vrednosti projektov gibljejo precej nižje, med 15 in 60 milijoni tolarjev" Pogojev za uspešno kandidaturo pa je še precej več. Na tokratni razpis za sofinanciranje
iz evropskih strukturnih skladov se ne bo mogla prijaviti niti občina Markovci, kjer je izgradnja cone že v polnem teku; eden od pogojev razpisa je namreč tudi ta, da se z izgradnjo lahko začne šele dan po prijavi in nikakor prej.
Tudi iz neposrednih
regionalnih
spodbud
Naslednji ciklus razpisov, verjetno tudi zadnji za razvoj javne gospodarske infrastrukture v poslovnih conah, se bo začel v letu 2007 za dobo največ šestih let. Občine, ki s svojimi conami letos ne bodo uspele, bodo tako imele še eno priložnost. Nepripravljenost nekaterih občin za črpanje sredstev evropske pomoči pa bo takrat ponovno (lahko) prišla do izraza. Že danes - in kot kaže, bo tako tudi čez slaba tri leta - se v Spodnjem Podravju namreč še najde kakšna občina, ki v svojem triletnem srednjeročnem družbenem planu (še) ni opredelila niti industrijske oziroma obrtne cone, kar je sploh osnova za sofinanciranje, pa najsi gre za državni ali evropski denar.
Sicer pa se občine, ne glede na uspešnost pri prijavljanju na evropske razpise, lahko nadejajo tudi sredstev iz drugih razpisov, med katerimi je v tem času najaktualnejša možnost sofinanciranja iz vira neposrednih regionalnih spodbud, ki jih razpi-
sujeta naše ministrstvo za gospodarstvo in agencija za regionalni razvoj. V tem primeru kandidatura posameznih občin ne pride v poštev, ampak se bo lahko prijavil skupni projekt več občin na osnovi podobne konzorcijske pogodbe, kot jo je podpisalo sedem občin za zaščito podtalnice. Po zadnjih informacijah je za Spodnje Podravje iz naslova neposrednih regionalnih spodbud zagotovljenih približno 165 milijonov tolarjev, od katerih naj bi bila večina namenjena za izdelavo projektne dokumentacije za zaščito podtalnice in za visokošolsko središče, še vedno pa bi kar precej milijonov lahko za ureditev projektne dokumentacije svojih poslovnih con izkoristile v konzorcij povezane občine z ustrezno pripravljenim projektom.
Denar na razpolago torej je, treba je le najti pot do njega in biti dovolj hiter. "Ne vem, koliko se naše občine tega zavedajo. Čeprav se zdi prihodnji ciklus razpisov iz evropskih strukturnih skladov zelo daleč, je že danes skrajni čas, da tiste občine, ki imajo resne namene z vzpostavitvijo podjetniških con, začnejo pripravljati vsaj projektno dokumentacijo, za začetek tudi na svoje stroške, da bodo ob začetku razpisov, iz kateregakoli naslova že, takoj pripravljene na start," še opozarja Simona Kaš-man. Sicer bodo ves denar spet "pokurili" drugi.
SM
Komentiramo
En korak naprej in dva nazaj
Občine, ki v sedanjem triletnem družbenem planu niso toćno opredelile podjetniške cone, so sicer izjemna redkost (v celotnem Podravju so po neuradnih podatkih le tri od 37); med njimi pa sta Žetale in Podlehnik. In če za Žetale -glede na njihov skromen proračun, konfiguracijo terena in lego same občine - še nekako gre razumeti, da jim opredelitev in ureditev podjetniške cone ni prioritetna pa tudi ne posebno profitabilna zadeva, je v primeru Podlehnika to popolnoma nerazumljivo. Ta občina bi, upoštevajoč zgolj nekatera dejstva, kot je mednarodni mejni prehod Gruš-kovje ter predvidena ureditev ene glavnih prometnih žil v evropskem merilu (avtocesta Slivnica-Gruškovje) prav gotovo lahko veliko bolje izkoristila svoje že naravno dane prednosti. Namesto sanjarjenj o nekaj metrov široki zeleni dolini Rogatnice, ki se bodo prejkoslej končala, in usmerjanjem razpoložljivih proračunskih sredstev v izgradnjo nadstandardnih dvoran ter poravnavanje dolgov za vodovod, za katerega bi, mimogrede, lahko pridobili lep kos
državne pomoči, če podlehni-ški župan ne bi bil tako zelo neučakan, bi bilo veliko bolje, če bi vodstvo oziroma vodilni mož te občine bolje razmislil o nekoliko dolgoročnejši prihodnosti v smeri gospodarskega razvoja. Kot zdaj kaže, so v Podlehniku zgrešili že pot do železniškega perona, da bi jim uspelo ujeti zadnji vagon evropskega vlaka, pa je sploh močno dvomljivo. Na sedanji dvoletni javni razpis za pridobitev evropske pomoči pri izgradnji poslovne cone se namreč ne morejo prijaviti že zato, ker konkretne obrtne ali industrijske cone v svojem prostorskem planu niso določili in je pred potekom naslednjih treh let, dokler bo veljal sedaj sprejet plan, sploh ne bodo mogli. Občina, ki v svojem planu že danes nima točno določene obrtne ali industrijske cone, bo imela velike težave, saj iz naslovov različnih razpisov za financiranje izgradnje teh con, tudi domačih, ne bo mogla pridobiti denarja! Tudi za naslednje razpisno obdobje od leta 2007 do 2013 je povsem nerealno pričakovati, da razpoložljiva sredstva iz evropskih strukturnih skladov ne bodo
porabljena v najkrajšem možnem roku, potem pa tovrstnih razpisov ne bo več.
To z drugimi besedami pomeni, da se bodo za morebitno kandidaturo na naslednjem evropskem razpisu (leta 2007) lahko spet obrisali pod nosom, saj bo nacionalna potrditev novega (občinskega) prostorskega plana z morebiti opredeljeno tovrstno cono najverjetneje prepozna za pravočasno prijavo na razpis.
Mečkanje s t. i. poslovno--stanovanjskimi conami, ki so si jih v Podlehniku sicer omislili, pa v evropskem pogledu ni "ne tič ne mig', torej neuporabna zadeva. Enako pa velja tudi za vse domače razpise, saj se za morebitno sofinanciranje projektne dokumentacije lahko prijavijo le občine s točno določenimi in opredeljenimi izključno podjetniškimi conami.
[koda v primeru te haloške občine je zaradi očitno neizdelane dolgoročnejše razvojne vizije, na nujnost katere sicer redki posamezniki že dolgo neuspešno opozarjajo župana, še toliko večja, saj ima (oziroma - je imela?!) pravzaprav med vsemi občinami Spodnjega Po-
dravja (da o Halozah niti ne govorimo) daleč največje možnosti in pogoje za gospodarsko ekspanzijo prav na podlagi oblikovanja tovrstnih con, ki bi za potencialne investitorje gotovo bile zanimive tako zaradi lege ob načrtovani avtocesti in bližine schengenske meje kot zaradi bližnjih večjih oziroma velikih mest, kjer se, kot je pravilo v EU, umeščajo vsi veliki gospodarski subjekti. S takšno kratkovidnostjo bodo v Pod-lehniku zelo hitro pristali na repu zanimivih lokacij v tem koncu naše države. Pred tem jih ne bo rešil niti mejni prehod z ekološko takso, ki, mimogrede, letno v proračun prinese toliko denarja, da bi si občina z njim več kot zagotovila lastni delež sredstev za ureditev podjetniške cone ob sofinanciranju iz evropskih skladov. Govoriti o napredku te občine, ki naj bi ga prineslo zgolj asfaltiranje cest in vodovodna infrastruktura, v kontekstu (teh) znanih dejstev tako postaja ne več zgolj farsa, ampak že metanje peska v oči. To pa je neboleče samo za tiste, ki imajo glavo tako ali tako že nekaj časa v pesku ...
SM
Od tod in tam
Mestni Vrh t Bogatejši za 500 m asfalta
Zaplesali so na asfaltiranem samoprispevku berz političnih in predvolilnih "govoranc".
Primestna četrt Grajena v Mestni občini Ptuj je eno tistih območij v tej občini, ki ima največ makadamskih in najmanj asfaltiranih cest, dobesedno lačnih modernizacije.
Zato je bilo pred dnevi toliko večje veselje, ko so na Mestnem Vrhu z lokalno veselico pri Resnikovih s plesom na vozišču odprli pol kilometra dolg odsek asfaltirane ceste. Izvajalca dela sta bila Cestno podjetje Ptuj in podjetje Asfalti Ptuj. Ob cesti živeči krajani in lastniki parcel so prispevali za asfaltno pridobitev nekaj manj kot 300 tisoč tolarjev, svoj delež pa je prispevala tudi Mestna občina Ptuj.
Ferdo Veingerl, direktor Cestnega podjetja Ptuj, nam je na slovesnosti povedal, da je njegova firma v vlogi soizvajalca del seveda vesela vsake nove modernizacije cest. Ob tem pa je pohvalil ljudi, ki so pripravljeni pogodbeno sodelovati pri modernizaciji z lastnimi sredstvi in sočasnem prispevku Mestne občine Ptuj. /jos/
Ormož t Zaceli predelavo pese
V	Tovarni sladkorja Ormož (TSO) so v sredo, 1. septembra, s simboličnim prižigom apnene peči začeli 26. kampanjo predelave sladkorne pese. Zbrane delavce je uvodoma pozdravil direktorJurij Dogša. Kot je poudaril, so v letošnjem letu pohiteli z začetkom kampanje, saj do spravila sladkorne pese — predvidoma do 10. oktobra — nameravajo predelati še 23.000 ton surovega trsnega sladkorja. Sicer pa je direktor Dogša ob začetku letošnje kampanje predelave sladkorne pese dejal, da so minulo leto ob prižigu peči in pred vstopom Slovenije v EU s polno mero upanja zrli v bodočnost in da se jim po letošnjem predlogu reforme sladkornega sektorja znotraj EU ne obeta nič dobrega. "Verjamem, da se bomo tudi tokrat izvlekli, saj smo navajeni že mnogih težkih preizkušenj, delamo dobro in imamo dovolj dobro opremljeno tovarno, da se zlahka kosamo z ostalimi v Evropi," je z optimizmom navedel direktor TSO Jurij Dogša.
V	TSO je zaposlenih 200 delavcev, v času kampanje pa tudi letos nameravajo zaposliti še do 50 sezonskih delavcev. Letošnja 26. kampanja predelave sladkorne pese bo končana med 15. in 20. decembrom. /MZ/
Ormož 11200 osnovnošolcev in 250 dijakov
Ormoške osnovne šole v letošnjem šolskem letu obiskuje 1185 otrok. Od teh jih je šolske prage prvič prestopilo 158. Dobra polovica osnovnošolcev na območju občine Ormož ostaja v osemletki, ostali pa bodo obiskovali devetletko. V OS Ormož imajo v letošnjem šolskem letu 434 otrok, od tega 38 prvošolcev. Na oS Tomaž pri Ormožu je 214 otrok, 66 v osemletki, 148 v devetletki in 27 v prvem razredu. oS Središče ob Dravi bo obiskovalo 180 otrok — 72 v devetletki, 108 v osemletki, 15 je prvošolčkov. V OS Ivanjkovci je letos 173 otrok, med njimi jih je 43 v osemletki, 130 v devetletki in 20 prvošolčkov. V OS Velika Nedelja je letos 313 učencev, 21 jih je v prvem razredu, 179 v osemletki in 134 v devetletki. V podružnični šoli v Podgorcih imajo letos 72 ^otrok, 16 prvošolcev, 45 osemletkarjev in 27 devetletkarjev. OS Miklavž pri Ormožu ima letos 178 otrok, 106 v osemletki, 72 v devetletki in 11 v prvem razredu. V podružnični šoli na Kogu pa bo to šolsko leto 51 otrok, 10 v prvem razredu, 24 v osemletki in27 v devetletki. VoSStanka Vraza je letos31 učencev, 26 jih obiskuje osemletko in5 devetletko. V prvem razredu letos nimajo nobenega učenca. Na Gimnazijo Ormož je to šolsko leto skupaj vpisanih 250 dijakov. Kot sedma generacija se je na ormoško gimnazijo letos vpisalo 64 dijakov. /MZ/
Križevci pri Ljutomeru t 6. občinski praznik
Tokratno praznovanje so povsem posvetili prvim kasaškim dirkam na Slovenskem, ki so bile 12. septembra 1874 na območju sedanje občine Križevci pri Ljutomeru. Letos tako mineva 130 let od prvih kasaških dirk, v okviru praznovanja praznika občine pa so doslej v kulturnem domu Križevci v petek pripravili Slavičev večer, v nedeljo pa prireditev ob 30-letnici delovanja ljudskih pevcev Bučečovci. Prav tako je minulo nedeljo potekalo prvenstvo prostovoljnih gasilskih društev za prehodni pokal občine Križevci, na katerem je nastopilo 35 gasilskih enot. Osrednje prireditve ob praznovanju praznika občine Križevci pri Ljutomeru bodo to soboto, 11. tega meseca. Ob 10. uri bo najprej na ljutomerskem hipodromu otvoritev razstave ljutomerskega kasača, ob 13. uri bodo v kulturnem domu Križevci na slavnostni seji občinskega sveta podelili občinska priznanja ter podpisali listino o pobratenju in sodelovanju med občinama Križevci pri Ljutomeru in Komendo. V Lukavcih, kjer so pred 30 leti postavili spomenik kasača, bodo ob 14. uri odprli razstavo ob 130-letnici razvoja kasaškega športa ter razstavo dobrot tamkajšnjih gospodinj, uro pozneje pa se bo pričela zabava z Mladimi frajlami. Praznovanje bodo zaključili v nedeljo, 12. septembra, s kasaškimi dirkami v Ljutomeru, v okviru katerih bodo pripravili tudi dirko za pokal občine Križevci pri Ljutomeru. /MŠ/
Foto: Jos
Majsperk • Ob 8. prazniku 34 prireditev
Nov most, ceste in športni park
V občini Majšperk so minuli konec tedna pričeli s prireditvami ob 8. občinskem prazniku, potekale bodo tudi konec tega tedna, sklenili pa jih bodo z osrednjo slovesnostjo prihodnjo soboto, 18. septembra.
Ob letošnjem 8. občinskem prazniku bodo poleg športnih in kulturnih prireditev bogatejši za nov most v Skrbljah, prenovljen športni park na Bregu, za tri odseke cest, v Stogovcih, Pesjaku in na Plajnskem, ter za prenovljeno kapelo na Kupčinjem Vrhu.
V	počastitev občinskega praznika so v petek, 3. septembra, odprli nov most čez potok Skral-ška v Skrbljah, ki je veljal 5,2 milijona tolarjev. Kot je povedala županja mag. Darinka Fakin, je večji del sredstev prispevala občina, 15 odstotkov so prispevali tudi krajani sami, dela je izvajalo Cestno podjetje Ptuj, v akciji pa se je posebej izkazal predsednik gradbenega odbora Boris Gorisek. Isto popoldne so v organizaciji športnega društva na igrišču v Majšperku izvedli še turnir trojk v košarki.
V	soboto, 4. septembra, so člani ribiške družine Majšperk izvedli jutranje ribiško tekmovanje za pokal Dravinje, kulturno prosvetno društvo Stoperce je pripravilo dan ustvarjalnosti za otroke pod naslovom "odprimo zaklad", v Domu krajanov pa so pripravili tudi zanimivo razstavo ročnih del in kulinaričnih dobrot.
V	organizaciji športno-kultu-rnega društva Sestrže so se na igrišču v Sestržah pomerili v do-bojki, zvečer pa so na Bregu pri Majšperku svečano odprli pre-
novljen športni park, ki je po besedah predsednika gradbenega odbora Alojza Gajserja veljal 2,2 milijona tolarjev. Delavci ptujskih Asfaltov so poskrbeli za novo asfaltno preobleko na igrišču, ob njem pa so člani športnega društva s prostovoljnim delom postavili še igrala za najmlajše in uredili okolico. Na prenovljenem igrišču so še isto noč pripravili tudi nočni turnir v malem nogometu.
V nedeljo, 5. septembra, so člani športnega društva Podlože izvedli turnir za veterane nogometa, Radioklub iz Ptujske Gore je poskrbel za vzpostavitev UKV radijskih zvez, Planinsko društvo Majšperk pa za to, da so lahko občani občino spoznali tudi peš. Popoldne so v Sestržah izvedli tradicionalne kmečke igre, v majšperški župniji pa še srečanje starejših krajanov občine Majšperk.
S prireditvami ob 8. občinskem prazniku v občini Majš-perk nadaljujejo tudi ta konec tedna. V sredo, 8. septembra, so na igrišču na Ptujski Gori pripravili turnir v malem nogometu za mladince. Danes, 9. septembra, se bodo ob 16. uri iz igrišča na Ptujski Gori podali na kolesarski maraton, jutri ob 16.30 pa bodo v telovadnici šole v Majšperku začeli s košarkarskim turnirjem 5 x 5, ob 17. uri pa bodo odprli odsek ceste Stogovci-Vabča vas, ki
je po besedah predsednika grad-	s prostovoljnim delom, materia-
benega odbora Franca Jeza ve-	lom, primaknili pa so tudi hrano
ljala blizu 2 milijona, velik delež	in pijačo. pa so prispevali tudi krajani sami Kot je povedala županja mag.
Foto: M. Ozmec
Novi most v Skrbljah čez potok Skraljska je veljal dobrih 5 milijonov.
Darinka Fakin, načrtujejo to soboto, 11. septembra, še odprtje dveh odsekov cest. Najprej bodo predali namenu moderniziran oziroma preplasten odsek ceste Pesjak-Butolen, investicija je občino Majšperk veljala 3,7 milijona tolarjev, celotno akcijo pa je vodil predsednik gradbenega odbora Venceslav Butolen. Isti dan bodo odprli še asfaltiran odsek ceste Planjsko-Jelovice, ki je veljal okoli 2 milijona tolarjev, predsednik gradbenega odbora Srecko Zakelsek pa je pojasnil, da gre za nadaljevanje lani začete modernizacije, ko so betonirali strmi del tega odseka, letos pa nadaljevali z asfaltiranjem po-ložnejšega dela ceste.
V okviru osmega občinskega praznovanja bodo v torek, 14. septembra, v Stopercah blagoslovili obnovljeno vaško kapelo na Kupčinjem vrhu, za kar sta poleg občine v največji meri po-
Foto: M. Ozmec
Županja ob~ine Majšperk mag. Darinka Fakin.
skrbeli družini Golob in Vrabič, prireditve ob 8. prazniku občine Majšperk pa bodo zaokrožili z osrednjo in sklepno slovesnostjo v soboto, 18. septembra.
Kljub praznovanju pa te dni v Majšperku pospešeno gradijo poslopje nove osnovne šole, za katero bodo po besedah županje mag. Darinke Fakin v letošnjem letu iz občinskega proračuna namenili okoli 425 milijonov tolarjev. V okviru evropskih projektov jih to jesen čaka še začetek gradnje čistilne naprave za Majšperk ter začetek gradnje vodovodnega sistema na območju občine. Poleg tega do konca leta načrtujejo še izgradnjo treh cestnih odsekov: Stogovci-Stanečka vas, Vrhe-Zolge ter Stoperce-Sučje v skupni dolžini okoli 3000 m, vse tri investicije pa bodo občino veljale še okoli 20 milijonov tolarjev.
M. Ozmec
Velika Varnica • Na zboru krajanov o vodovodu
Začeli bodo v Vidmu in Zetalah
Med prvimi, ki se bodo v okviru potrjenega projekta Vodovodna oskrba zahodnih Haloz, katerega skrbnik je žetalski župan Anton Butolen, lahko priključili na javni vodovod, so prebivalci videmskih naselij Gradišče, Skorišnjak, Velika Varnica in del Trdobojc. O načrtovanem poteku izgradnje primarnega in sekundarnega voda je prebivalce naštetih krajev na petkovem zboru krajanov seznanilo vodstvo videmske občine.
Iščete nov izziv?
o»
Ûù


13
m
vodja? prodajalec?
Zaželjene so izkušnje pri prodaji drobnih gospodinjskih pripomočkov, gospodinjskih aparatov, orodij, elektroinštalacij, gradbenega materiala in vrtnega programa.
Delo nudimo	v največjem trgovskem	
centru na Ptuju		||6000m2|^iinn^možu
|l500m2| s celovito ponudbo živil in neživil ter ostalih storitev na enem mestu. Oba centra bosta dograjena v mesecu novembru 2004.
Prijave z življenjepisom nam pošljite na naslov Era, d.d., Prešernova 10, Velenje. Rok za prijavo je 15.9.2004.
Najprej je zbrane krajane, ki so zadnja leta že skoraj obupali nad tem, da bodo kdaj res priključeni na javno omrežje, pozdravil Butolen in jim na kratko razložil, koliko truda je bilo potrebnega, da so ljubljansko birokracijo sploh prepričali v nujnost izgradnje vodovoda po haloškem hribovju, nato pa še v zbiranje državne finančne pomoči. Za skupen projekt, ki zajema tri občine
-	ob Vidmu še Žetale in Majšperk
-	bo država oziroma Vodni sklad primaknil 677 milijonov tolarjev, občinski proračuni pa dodatnih 336 milijonov. Izgradnja se bo najprej začela v Žetalah in haloškem delu Vidma, kjer je že pripravljena projektna dokumentacija, najkasneje v naseljih občine Majšperk, skupno pa naj bi vodovodne priključke dobilo približno 500 gospodinjstev. Pred začetkom del na terenu bo potrebno izvesti še javni razpis za izvajalca del primarnega voda, kar je naloga države, po Buto-lenovih besedah pa naj bi se to zgodilo oktobra. Kot je bilo razumeti, morebitno slabo vreme lahko premakne začetek konkretnih del na terenu v začetek naslednjega leta, kar pa ne bo imelo vpliva na državni finančni priliv, saj so sredstva v Vodnem skladu zagotovljena ne glede na leto porabe. Kje od omenjenih naselij naj bi stroji dejansko zakopali najprej, še ni točno določeno; več naj bi bilo znanega šele po obisku nadzornega inženirja, ki ga pričakujejo še v tem mesecu.
Seveda pa bodo svoj delež k izgradnji vodovoda morali primakniti sami občani. Medtem ko so pogodbe za plačilo vodovodnega priključka v Skorišnjaku in Gradišču že podpisane, jih bodo v Veliki Varnici in delu Trdobojc (Oten) začeli podpisovati v teh
Za razpis in izbiro izvajalca del sekundarnega voda bodo morale poskrbeti občine. Med krajani na zboru je bilo na to temo slišati naslednje: "Lepo vas prosimo, gospodje z občine, da pri razpisu in izbiri res pazite, koga boste izbrali. Da se ne bo zgodilo tako kot prejšnjikrat v Trdoboj-cih, ko je izbran izvajalec med potekom del kar trikrat bankrotirali'
dneh, pridobiti pa bo potrebno tudi odstopne izjave. V ta namen so na zboru krajanov imenovali šestčlanski gradbeni odbor, vi-demski župan Friderik Bračič pa je ob tem poudaril: "Zavedati se moramo, da je uspešen potek dela v veliki meri odvisen od nas in vas samih. Nujno potrebno bo dobro sodelovanje in razumevanje!"
Cena vodovodnega priključka bo 1000 evrov v tolarski protivrednosti, znesek pa bo možno odplačevati obročno. Po predlogu
vodstva občine naj bi šlo za 13 obrokov, krajani pa se zavzemajo vsaj za 15- ali 18- mesečno odplačevanje. Cena priključka bo enaka naslednjih pet let, vendar pa bodo tisti krajani, ki se bodo za plačilo priključka odločali naknadno, po že izvedenih delih, morali dodatno kriti stroške izvedbe sekundarnega voda, ki ga sicer za predpogodbenike plača občina iz svojega proračuna. Polna cena priključka v Halozah sicer znaša med 2 in 2,5 milijona tolarjev, kar pomeni, da se delež posameznega gospodinjstva giblje med 10 in 15 odstotki.
Občina Videm bo za izgradnjo vodovodne mreže v Halozah iz proračuna v naslednjih dveh letih, ko naj bi se projekt zaključil, investirala 98 milijonov tolarjev, vendar se s tem, kot je še obljubil župan Bračič, občinska naložbena politika v tem predelu občine ne bo zaključila. Na vrsti bodo še ceste, kar je, poleg vodovoda, druga najbolj pereča problematika celotnih (hribovskih) Haloz.
SM
Zanimanje za začrtan potek trase primarnega in sekundarnega voda je bilo izjemno.
Foto: SM
Ormož • Javna razvojna agencija
Najprej turistično informacijski center
Javna razvojna agencija občine Ormož je bila ustanovljena pred dvema letoma. Do marca letos, ko je funkcijo direktorja prevzel dr. Slavko Gregurec, agencija vsebinsko ni delovala. Pred dobrim mesecem se je na agenciji zaposlila strokovnjakinja na področju turizma. Do nedavnega ormoška razvojna agencija ni imela niti svojih poslovnih prostorov niti osnovne opreme, kot so računalniki in vsa dodatna oprema. Danes posluje v sodobno urejenih prostorih na Kerenčičevem trgu 12.
St. tednik: Kakšne so pravzaprav naloge Javne razvojne agencije občine Ormož?
Dr. Gregurec: "Osnovna naloga agencije je dejansko ta, da opravlja strokovne naloge na področju gospodarskega, socialnega, kulturnega, prostorskega in okoljevarstvenega razvoja. Delamo na pospeševanju in pro-
mociji turizma ter svetujemo kmetovalcem, kako se prijaviti na razpise iz evropskih strukturnih skladov (nepovratna sredstva in podobno). Naša agencija kmetovalcem svetuje in pomaga pri ugotavljanju pogojev za prijavo na razpise, pripravljanju prijav na razpise in podobno."
St. tednik: Imate v izvedbi
Popravek netočne informacije
V	štajerskem tedniku je bil v četrtek, 2. septembra 2004, objavljen članek z naslovom Jih bo "vzela" država? Avtorica članka novinarka Simona Meznarič ga je napisala na podlagi razgovora z g. Jernejem šomnom iz Komunalnega podjetja Ptuj, d.d.. Vsebino pogovora je povzela pravilno in točno tako, kot so ji bili^podatki posredovani. Žal pa je napako pri podajanju podatkov naredil g. šomen, ki je napačno navedel, da bo morala občina Podlehnik vrniti v državni proračun 8,2 milijona SIT sredstev takse za obremenjevanje vode, zbrane v občini Podlehnik v letu v letu 2003. Točni podatki so sledeči:
Občina Podlehnik mora vrniti v državni proračun na podlagi odločbe Ministrstva za okolje, prostor in energijo (št. 41407-76/2003 iz 27. 10. 2003) in tej odločbi priloženega obvestila o proračunu obveznosti in plačanih akontacij takso za obremenjevanje vode iz leta 2002 v znesku 8.438.469,00 SIT.
V	letu 2003 zbrano takso za obremenjevanje vode v občini Podlehnik pa je občina Podlehnik namenila drugim občinam, in sicer v naslednjih zneskih: občini Videm 800.000,00 SIT, občini Hajdina 4.500.000,00 SIT, občini Gorišnica 2.901.032,00 SIT.
Občini Podlehnik bi se želeli opravičiti za neljubo napako.
mag. Jernej Šomen, univ. dipl. inž.
tudi kakšne specifične projekte?
Dr. Gregurec: "Trenutno delamo na omenjenem svetovanju, sicer pa agencija pomaga tudi občini pri pripravi razvojnih in poslovnih načrtov. Prav zdaj delamo na projektu ormoške industrijske cone, ki jo je potrebno dopolniti, razširiti in nasploh modernizirati. S tem projektom se nameravamo prijaviti za sredstva v okviru mreže SV dela Slovenije oziroma Spodnjega Po-dravja. Istočasno pa v okviru agencije ustanavljamo turistično informacijski center, ki bo poskušal preko medijev - elektronskih in tiskanih - celovito in sistematično delati na promociji ponudbe Ormoža."
St. tednik: Koliko občanov se s svojimi vprašanji obrača neposredno na vašo agencijo?
Dr. Gregurec: "Uradni dnevi za svetovanje strankam so ob sredah od 10. do 17. ure. Stranke prihajajo tudi izven uradnih ur, v glavnem pa jih zanimajo naložbe v kmetijstvu - integrirana in ekološka pridelava, na-
kup kmetijske mehanizacije ... Naša agencija strankam svetuje, kakšne so možnosti za pridobitev določenih sredstev, kakšni so pogoji za prijavo na razpise in kakšna dokazila je potrebno zbrati. Seveda pa natečaji niso časovno omejeni, saj govorim o pomoči, ki prihaja iz blagajne EU in se bo dala koristiti do konca leta 2006."
St. tednik: Kakšen pa je po Vašem mnenju potencial razvoja kmetijstva v občini Ormož?
Dr. Gregurec: "Absorbcijski potencial - možnost za pridobivanje zgoraj omenjenih sredstev - občina Ormož zagotovo ima. Je pa zelo nerodno, da so razpisi tako sestavljeni, da mali kmetje praktično nimajo pogojev, da se prijavljajo za razpisana sredstva. Več možnosti za pridobivanje sredstev iz evropske blagajne imajo večje kmetije in mogoče tudi zadruga oziroma kombinat, ki bi lahko pripravila ustrezno dokumentacijo. V najboljšem primeru se da iz evropskih sredstev pridobiti tudi do 6o % sredstev,
potrebnih za investicijo."
St. tednik: Kakšni so dolgoročni cilji razvojne agencije in kakšen cilj ste si zadali do konca letošnjega leta?
Dr. Gregurec: "Naš cilj do konca letošnjega leta je zagotovo usposobitev turistično informacijskega centra - da začne delati in prevzame vlogo lokalne turistične organizacije. Drugi cilj pa je, da se usposobimo za podjetniško svetovanje. Zaenkrat še ne moremo postati lokalni podjetniški center, lahko pa to funkcijo vršimo, saj je pogoj za izvajanje slednje tri leta relevantnih izkušenj na tem področju. Seveda pa je naša naloga tudi ta, da sledimo srednjeročnemu razvoju občine in uresničevanju strateškega razvojnega programa občine. Naše delo je, da vse to koordiniramo in usklajujemo ter v sodelovanju z občino realiziramo načrt, ki je predviden do konca leta 2006."
St. tednik: Imate v načrtu zaposliti še več sodelavcev, strokovnjakov po posameznih področjih?
Dr. Gregurec: "Agencija ima
Dober mesec dni je na Javni razvojni agenciji občine Ormož zaposlena tudi Karmen [tumberger, ki se ukvarja s področjem turizma. [tumberger-jeva o aktivnostih, ki tečejo v zvezi z ustanavljanjem turistično informacijskega centra, pravi: ''Turistično informacijski center je v ustanavljanju. Glavne naloge, ki so vodilo našega dela, so: vzpostavitev baze podatkov o ponudbi področja, posredovanje turističnih informacij in usmerjanje turistov, vodenje statistike gostov ter zbiranje in priprava promocijskega gradiva. Turistični potencial občine Ormož je po mojem mnenju zagotovo velik. Trenutno so naše aktivnosti usmerjene v to, kako ta potencial predstaviti. Povezali smo se s Slovensko turistično organizacijo in eden izmed prvih korakov je, da bo občina Ormož v vsej svoji celostni podobi, kar se tiče možnosti namestitev, gostinske ponudbe, prireditev, naravnih in kulturnih znamenitosti, reprezentančno predstavljena na slovenskem turističnem portalu.''
sistematizirana štiri delovna mesta. Ko bomo zaključili z zagonskimi obveznostmi in ko se bo pokazala potreba, nameravamo delovno ekipo sistematično dopolnjevati. Predvidenega imamo še projektnega menedžerja ter svetovalca generalista. Toda to pride na vrsto, ko bo situacija za to zrela."
Mojca Zemljarič
Gorišnica • Stare šole ni več
Gradnja nove občinske stavbe
V sredini avgusta se je sicer z nekaj več kot mesecem in pol zamude vendarle začela rušitev stare šole v centru Gorišnice. Na njenem mestu se bo v kratkem že začela gradnje nove občinske stavbe, ki pa ne bo namenjena zgolj občinskim službam, ampak so v njej predvideni še prostori za druge dejavnosti.
tudi za dobra dva tedna zamaknilo načrtovano dokončanje del. Kljub temu se odprtja prenovljene dvorane in novoasfaltira-
ne ceste v občini nadejajo proti koncu septembra ali najkasneje v prvi polovici oktobra letos.
SM
Do zamude pri rušenju, ki je bilo prvotno napovedano za začetek julija, je prišlo, kot je pojasnil direktor občinske uprave Matevž Cestnik, zaradi usklajevanja potrebne dokumentacije: "Gradbeno dovoljenje za rušenje stare stavbe smo sicer pridobili že prej, vendar z deli nismo želeli začeti, dokler nismo dobili tudi gradbenega dovoljenja za izgradnjo novega objekta."
Izvajalec rušenja je bil samostojni podjetnik Franc Žuran, izbira izvajalca za gradnjo pa po-
teka prav v teh dneh: "Prejeli smo predračune sedmih ponudnikov, ki se gibljejo od 217 do 276 milijonov tolarjev. Po izdelanem projektu ima bodoča zgradba v tlorisu 324 kvadratnih metrov, v dveh nadstropjih pa bo skupno na voljo približno 750 kvadratnih metrov uporabnih površin." Poleg velike kulturne dvorane, ki bo medetažna, bo v pritličje umeščenih nekaj poslovnih prostorov za različne interesente, v prvem oziroma drugem nadstropju pa bo imela
svoj sedež občina z vsemi službami in upravna enota."
Po sedanjih napovedih bo zgradba dokončana predvidoma v pomladnih mesecih naslednjega leta, svečano otvoritev pa v občini načrtujejo na dan občinskega praznika konec julija 2005.
Poletni meseci so v Gorišnici očitno naravnani zelo investicijsko. Po odprtju asfaltiranih odsekov cest v Tibolcih so avgusta uspeli asfaltirati tudi 1,2 kilometra dolg odsek ceste v Mali vasi,
adaptacija večnamenske dvorane v Cirkulanah je v teku, na nekaj težav pa so naleteli pri urejanju težavne ceste v Paradižu: "Gre za to, da je bil pod to cesto zelo plitko položen vodovodni vod, ki je bil povrhu še zelo dotrajan. Po skupni odločitvi župana Kokota in izvajalca del, ormoškega Komunalnega podjetja je prišlo do dodatne sanacije oziroma zamenjave vodovodnih cevi v dolžni približno enega kilometra." To je investicijo seveda nekoliko podražilo, hkrati pa
Foto: SM
Prostor za temelje nove občinske zgradbe je bil pripravljen v zadnjih dneh avgusta.
Sedem (ne)pomembnih dni
Moja Slovenija
V predvolilni retoriki bo zagotovo spet veliko sklicevanja na Slovenijo in zaobljub Sloveniji. To samo po sebi seveda ni nič nenavadnega in nič slabega vse dotlej, dokler si posamezni politični akterji ne začnejo prisvajati "moje Slovenije" in mi ne začnejo nekakšne "svoje" Slovenije ponujati kot edino prave in edino zveličavne.
Kar nekaj znamenj nas že opozarja, da bodo tokrat tako rekoč vse politične opcije še posebej poudarjeno stavile na slovenstvo in na različne variante slovenskega (so)bivanja v Evropski uniji. Vsi nas na najrazličnejše načine obveščajo, kako so najbolj slovenski, da je skrb za Slovenijo predvsem njihova, da zgolj oni vedo, kakšna naj bo prihodnost Slovenije, da je samo z njimi Slovenija zares perspektivna in varna v Evropi. Razvnele so se še tudi prve polemike. Premier in
predsednik LDS Anton Rop očita konkurenčnim strankam iz tako imenovanega desnega bloka, da poskušajo v Slovenijo pod pretvezo "evropskega" vnašati modele davčne in drugih politik, ki so nastajali in nastajajo v centrih evropskega konservativizma in kot takšni naj ne bi Sloveniji in dosedanjemu slovenskemu pojmovanju socialne države prinašali nič dobrega. Predsednik Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik Ropove strahove zavrača kot namišljene, tendenčno skonstruirane in potemtakem neresnične. Rop je te dni prvakoma SDS Janši in NSi dr. Bajuku kar nekajkratno dokazoval, da je njuno sklicevanje na "visoko gospodarsko rast" v nekaterih baltskih državah na neprepričljivih nogah in pravzaprav neprimerljivo s Slovenijo, ker jo dosegajo z različnih startnih izhodišč, predvsem pa po zaslugi veliko večje brez-
poselnosti, kot pa jo izkazuje Slovenija. Tudi davčne reforme, za kakršne se po besedah Ropa zavzemajo nekatere opozicijske stranke, naj bi npr. na Slovaškem tako rekoč čez noč radikalno povečale socialne razlike ...
V dneh pred volitvami se bodo takšne in podobne teme z najrazličnejšimi "dokazi" in "ugovori" zagotovo še na veliko odpirale. In prav je tako. Seveda pa bi bilo zaželeno, pravzaprav nujno, da bi vse strani, ki sodelujejo in ki bodo sodelovale v dialogu, poskrbele za vsaj približno enak pristop k obravnavani problematiki. To pa seveda pomeni, da se na argumente odgovarja z argumenti, na številke s številkami, saj se vsaj zdaj prepogosto zdi, da eni poskušajo nastopiti z močjo argumentov, drugi pa z močjo demagogije. Eno in drugo pa seveda ne gre skupaj, čeprav morda trenutno različne
besedne bravure še kar nekako uspevajo prikrivati nenačelno igračkanje z volivci in celo doživljajo njihove simpatije. Dolgoročno pa takšen način političnega delovanja zagotovo ni perspektiven vložek v zaupanje ljudi. O socialni državi se zagotovo ne more razpravljati na način, ki ga zdaj vsiljujeta dve poglavitni nasprotujoči si politični opciji. Opozicijski Janša poskuša nekako dokazati, da o uspehih vladajoče koalicije ni mogoče govoriti, dokler slovenske plače ne bodo enake evropskim, pri čemer očitno misli na tiste navjišje in v najbolj razvitih državah. Ob tem pa ne govori o tem, kaj vse vpliva na to. Prav tako ne pove, kakšnim pritiskom posameznih domačih, predvsem pa tujih dejavnikov je bila pred časom izpostavljena vlada, v kateri je sedel tudi sam, zaradi domnevno previsokih slovenskih plač. Takrat predvsem po zaslugi "leve" ministrice za delo Jožice Puhar ni prišlo do radikalnejših in predvsem s socialnega vidika zagotovo škodljivih radikalnejših posegov na tem področju. Po drugi strani pa tudi večje vladne socialne pomoči ljudem ni mogoče kar tako izničiti, kot to počne Janša, in na tej podlagi celo špekulirati, da to ni
dokaz, da deluje socialna država, ampak zgolj potrdilo, da se samo slabša položaj v gospodarstvu. Vladajoči Rop ima seveda vso pravico, da govori o svojih uspehih, še zlasti, če ga glede tega kar naprej izzivajo in kličejo na zagovor. Vsekakor pa bi bilo koristno (in bolj stvarno), če bi posvetil več (samo)kritičnosti nekaterim pojavom, ki so spremljali njegov mandat in ga po svoje tudi zaznamovali. Vlada kot celota in njeni posamezni resorji se predvsem niso izkazali z učinkovitostjo delovanja v primerih, ko so državljani še posebej pričakovali in potrebovali njihovo pomoč. Pri tem mislim predvsem na različne afere z oderuškimi bančnimi in drugimi krediti, s sumljivo prodajo tako rekoč fiktivnih stanovanj itd. Država je pri vsem tem nedopustno zamujala in izgubljala zaupanje državljanov. Ali drugače povedano: nikoli se ni čisto natančno vedelo, ali je vlada takrat, ko je ukrepala, to počela predvsem iz lastnega prepričanja ali zlasti zaradi pritiska in zgražanja javnosti. Premier Rop soglaša z večino kritik, ki letijo na počasnost in zaostanke v pravosodju. Očitno pa zdaj v Sloveniji v zvezi s pravosodjem nastaja
nov, še hujši problem, do katerega niti premier niti vlada v celoti ne moreta biti indiferentna. V javnosti, še zlasti seveda tudi v opozicijskih vrstah, se vztrajno ustvarja vtis, da tako rekoč nobeno razvpito kriminalno dejanje ne dobi ustreznega epiloga ali drugače rečeno, da ni nihče zares kaznovan za očitana kazniva dejanja. Razraščanje takšne zavesti je nekaj najhujšega, kar lahko doleti kakšno državo. To seveda še zdaleč ni samo problem pravosodja. Vlada bi morala z vso svojo avtoriteto in pristojnostmi enkrat za vselej poskrbeti, da se razjasni, kaj je v zvezi s tem res in z vsemi možnimi sredstvi (ne samo v predvolilnem času) preprečiti, da bi bili pravosodni organi, če delajo ustrezno, predmet cenenih političnih iger in špekulacij ali pa, da bi bili kar tako "nedotakljivi", če so v njihovem delu resnični defekti.
Ko gre za Slovenijo in za zaobljube njej, bi bilo skratka dobro, če bi lahko ljubezen do nje in privženost njej izražali tudi skozi povsem otipljive primere resnega in odgovornega dialoga o "domačih" in "evropskih" temah.
Gornja Radgona • Končal se je 42. mednarodni kmetijsko-živilski sejem
Sejem dobil dobre ocene
Prve ocene letošnjega 42. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, ki je vrata zaprl v soboto, 3. septembra, so zelo dobre. Kot je ob zaključku sejma pojasnil direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, so uresničili vse načrte, pa tudi obisk je bil zelo dober, sejem si je ogledalo okoli 130.000 ljudi, kar je glede na to, da je sejem trajal samo sedem dni, odlično.
Razloge za dober obisk Erjavec vidi predvsem v odprti meji in intenzivnejšem sodelovanju s trgi v sosednjih državah. "Brez dvoma smo dokazali, da ima mednarodni kmetijsko-živilski sejem pri nas perspektivo tudi v prihodnje, saj ni samo gospodarski dogodek, ampak priložnost za srecanja in za nastop politikov, ne samo kmetijskih," je pojasnil Erjavec. Letošnji kmetijsko-živilski sejem, prvi v Evropski uniji, so dobro ocenili tako obiskovalci kot razstavljavci, kot je pricako-vati, pa bodo mednarodne razstave živine prihodnje leto še bolj pestre, saj se je med sejmom prišlo za možnost razstavljanja pozanimat veliko predstavnikov ustanov in organizacij iz tujine. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem je nudil kmetijstvu, živil-skopredelovalni industriji, vinarjem, industriji opreme in strojev za kmetijstvo ter celotnemu slovenskemu kmetijskemu sektorju enkratno priložnost za mednarodno promocijo. Prve analize mnenj razstavljavcev so pokazale, da jih je vecina to priložnost dobro izkoristila.
Podravje in Pomurje dobita največ sredstev
V okviru številnih posvetov in okroglih miz se je na kmetijsko-živilskem sejmu predstavila tudi Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki predstavlja kljucni clen pri pridobivanju evropskih sredstev za kmetijstvo in razvoj podeželja. Letos je po pravilih Evropske unije mogoce neposredna pla-cila uveljavljati še za nekatere nove namene in je na voljo vec denarja, zato se je število vlog zahtevkov precej povečalo; kot je pojasnila direktorica agencije Sonja Bukovec, na agenciji letno obdelajo več kot 400.000 zahtev,
saj jih posameznik v povprecju odda od pet do šest.
Neposredna plačila se bodo letos zacela izplacevati v novembru — prva bodo na vrsti plačila za površine in drobnico, za ostale živali pa bodo z izplacili price-li v začetku leta 2005. V lanskem letu je bilo za neposredna placi-la porabljenih 23 milijard tolarjev, letos bo sredstev za več kot 40 milijard, Slovenija pa je prav tako porabila vsa sredstva, ki so bila na voljo v okviru predpris-topne pomoči Sapard — ta so znašala nekaj več kot 10 milijard tolarjev. Kot je pojasnila Bukov-čeva, prerazporejanje pomoči in širitev namenov neposrednih plačil spreminja strukturo upravičencev do teh sredstev — več sredstev bodo prejemali večji pridelovalci, ki imajo večje število živali in tudi večje kmetijske površine. Največ neposrednih plačil dobijo kmetovalci iz podravske, pomurske in savinjske regije, najmanj pa obalno-kraška, notranjska in goriška. V Podra-vje je bilo lani izplačanih 4,3 milijarde, v Pomurje pa 3,7 milijarde tolarjev. Pravilno izplačevanje sredstev bodo zagotovili tudi z inšpektorskim nadzorom, ki poteka že od sredine junija — inšpektorji na terenu kontrolirajo površine ter število in označevanje živali, skupno pa morajo do konca septembra preveriti najmanj pet odstotkov vlog za površine in deset odstotkov vlog za živali.
V torek, 31.avgusta, so odposlali tudi 15.500 odločb o razdelitvi mlečnih kvot, ki so zaenkrat še poskusne, naslednje leto pa bodo uveljavljene v celoti. Za dodelitev kvot so upoštevali vloge pridelovalcev, ki so agenciji posredovali podatke za izbrano referenčno leto, sicer pa se število kmetij, na katerih se ukvarjajo s pridelavo mleka, zmanjšuje, večja pa je količina proizvedenega
mleka. V sistem mlečnih kvot so poleg Agencije vključeni še pridelovalci mleka, pa tudi od-kupovalci mleka in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja v tem trenutku opravljajo tudi izračun pomoči za odpravo posledic ob naravnih nesrečah, ki so slovensko kmetijstvo prizadele lansko leto in za katere bodo odločbe odposlane v mesecu septembru
—	skupno so s strani občin in posameznikov prejeli nekaj več kot 120.000 vlog.
Agencija je v mesecu juniju objavila kar sedem javnih razpisov za dodelitev sredstev — tako nacionalnih kot tistih iz evropskih strukturnih skladov, sredstva, ki so na voljo, pa so namenjena pospeševanju in prestrukturiranju kmetijstva, gozdarstva in ribištva, poleg tega pa še povečanju produktivnosti pridelave in predelave ter večji konkurenčnosti teh sektorjev.
Pridelovalci sladkorne pese naj ostanejo optimisti
V času sejma v Gornji Radgoni je potekal tudi posvet o predvidenih velikih spremembah evropskega tržnega reda za sladkor
—	te na pobudo Avstralije, Brazilije in Tajske od Evropske unije zahteva Svetovna trrgovinska organizacija. O tej precej aktualni problematiki sta spregovorila dr. Becker z avstrijskega inštituta za sladkorno peso in Jurij Dogša, direktor Tovarne sladkorja Ormož. Slednji je slovenske pridelovalce sladkorne pese pohvalil za izredno dobre rezultate, ki so kljub suši primerljivi z evropskimi. "Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha," je bil njegov komentar napovedane spremembe tržnega reda,
Janžekovičevi so že petič na dneve odprtih vrat povabili prav vse, ki jim vino kaj pomeni ,v svoji več kot sto let stari vinski kleti pa v pokušanje ponudili kar 30 izbranih, nekaj tudi arhivskih vzorcev, znanih pod skupno vinsko blagovno znamko Turčan.
Janžekovičevi, še posebej oče Konrad in sin Matej, so z vinsko trto povezani že vrsto let, v Turškem Vrhu pa pridelajo tako zelo odlično vino, nagrajeno na številnih vinskih ocenjevanjih doma in po svetu. Za Turčana vedo celo v ZDA, Kanadi, Švici, Belgiji, od letos tudi v Hong Kongu na Kitajskem, saj se je posebna delegacija Kitajcev letos mudila prav v Turškem Vrhu na pokuš-
nji haloških vin znamke Turčan. Da se jim v prihodnje obeta velik vinski posel, Konrad Janžeko-vič ne skriva, pravi pa, da se z vstopom v EU tudi slovenskim vinarjem odpirajo nova vrata na tržišču. Štajerski vinarji, pravi, da se bodo morali na poti promocije še bolj potruditi kot na primer vinarji iz Primorske ali Dolenjske.
Ko smo obiskali Janžekoviče-ve v Turškem Vrhu, smo lahko poskusili tudi že prve zgodnje grozdne jagode, klopotci pa so glasno oznanjali, da je jesen vse bliže, s tem pa tudi letošnja trgatev, ki pa ne bo tako zgodnja kot lanska. Naš sogovornik se je v pogovoru spomnil, da so lani
saj je prepričan, da spremembe, predlagane s strani evropskega komisarja za kmetijstvo Franza Fischerja, ne bodo uvedene v celotnem predlaganem obsegu. Najbolj neutemeljen je po Dog-ševem mnenju ukrep zagotavljanja konkurenčnosti sladkornega sektorja v smislu tržne ekonomije, saj meni, da je prav ta sektor med kmetijskimi panogami najbolj tržno prilagojen. Kot je poudaril, je predlog reforme rezultat dela politikov, katerih namen je za lažje doseganje svojih ciljev pridelovalce in predelovalce spreti med sabo, v ozadju pa se skrivajo tudi interesi velikih industrijskih porabnikov sladkorja, predvsem multinacionalnih družb za proizvodnjo brezalkoholnih pijač. Kot je bilo mogoče slišati na posvetu, bo končni izid pogajanj odvisen predvsem od vpliva in pogajalske moči pridelovalcev in velikih industrijskih porabnikov, pridelovalcem sladkorne pese pa je Dogša priporočil, da za prihodnje leto sladkorno peso pridelujejo v čim večjih količinah, saj do takrat pogoji pridelovanja še ne bodo spremenjeni.
Na slovenskem trgu bo 10 milijonov litrov vina preveč
Vinske kleti v Sloveniji bodo jeseni predvidoma odkupile okoli 52.400 ton grozdja, iz katerega bodo sprešale in done-govale preko 37 milijonov litrov vina, je na novinarski konferenci dejal direktor poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije Dušan Brejc. Glede na to, da se na domačem javnem vinskem trgu letno proda okoli 27 milijonov litrov vina in glede na to, da sta v zadnjih letih izvoz in uvoz vina uravnotežena, je mogoče pričakovati, da bo letos po martinovem na sloven-
skem trgu najmanj 10 milijonov litrov vina preveč, saj so trenutno vinske zaloge pri kletarjih ravno pravšnje. V poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo ocenjujejo, da bo letošnji pridelek grozdja in vina večji, kot napovedujejo v kmetijski svetovalni službi. Po Brejčevih besedah bodo vinske kleti letos predvidoma prevzele 8000 ton grozdja več kot lani, pridelek pa bo primerljiv z letom 2001. Predstavniki poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo so s svojimi ocenami že seznanili ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, hkrati pa so predlagali ukrepe, s katerimi bi država preprečila zlom na vinskem trgu. Kot je dejal Brejc, v Sloveniji obdelujejo vinogradniki okoli 24.000 hektarjev vinogradov, pridelek pa so napovedali samo vinogradniki, ki obdelujejo 12.000 hektarjev vinogradov. Sicer pa so v organiziran odkup grozdja vključeni vinogradniki, ki obdelujejo od 16.000 do 17.000 hektarjev vinogradov. Zato se lahko zgodi, da bodo jeseni presežki vina na javnem trgu večji še za dodatnih osem milijonov litrov.
Ocenili so kar 623 vinskih vzorcev
V Gornji Radgoni so podelili nagrade vinarjem, ki so s svojimi izdelki sodelovali na 30. odprtem državnem ocenjevanju vin. Zbrane vinogradnike je pozdravil direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki je poudaril, da so se v dvorani zbrali vinarji, ki so v tem delu Evrope pridelali najboljša vina. Ob 30. obletnici ocenjevanja v Gornji Radgoni se je namreč ocenjevanje, na katerem nastopa največje število slovenskih vin, v celoti odprlo vsej mednarodni konkurenci. Na tokratnem ocenjevanju vinskih
vzorcev je sodelovalo 252 pridelovalcev iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije s 623 vzorci vin. Žal zaradi strožjih pravil, ki omejujejo število medalj, niso bila nagrajena vsa vina, ki bi si zaslužila medaljo. Tako so podelili sedem šampio-nov, 31 velikih zlatih, 217 zlatih ter 168 srebrnih medalj. Direktor Pomurskega sejma se je na tokratni podelitvi nagrad najboljšim vinarjem ob 30. obletnici ocenjevanja s skulpturami sejalca zahvalil tudi posameznikom, ki so desetletja dolgo širili sloves strokovnosti in nepristranskosti ocenjevanj kakovosti pod okriljem mednarodnega sejma v Gornji Radgoni.
Noble Chardonnay iz Ptujske kleti med prvaki
Na 42. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni je potekal prvi viteški turnir slovenskih vitezov vina, na katerem so izbirali najboljši Chardonnay, ki so ga za ocenjevanje prispevali člani tega vinskega reda oz. podjetij, kjer so vinski vitezi zaposleni. Komisija je med sodelujočimi vzorci izbrala naslednje zmagovalce: med suhimi vini je prvak postal Noble Chardonnay 2003 iz Ptujske kleti, med polsuhimi vini je najboljši Chardonnay 2003 Radgonskih goric, med polsladkimi vini je prvak postal Chardonnay — pozna trgatev 2003 Ivana Mijoška, slednji pa je med sladkimi vini s Chardonnayem suhi jagodni izbor 2000 tudi prejel naslov Viteško vino 2004.
Ugodne napovedi za naslednje leto
Letošnji sejem je pokazal, da je kriza sejmov mimo, saj so že letos z nekaj razstavljavci podpisali petletne pogodbe o najemu razstavnega prostora, ker si ti želijo zagotoviti svoj prostor. Potem ko so letos v okviru sejma pripravili dvodnevno delavnico za države članice Srednjeevropske pobude, ki je bila zelo dobro obiskana, si na sejmu v prihodnjih letih obetajo tudi udeležbo iz katere od sedemnajstih sodelujočih držav.
NatalijaŠkrlec, Miha Šoštarič
Turški Vrh • Dan odprtih vrat pri Tur~anu
Trgatev vse bliže
Na Turškem Vrhu na završkem koncu so se pri Janžekovičevih, ki se že vrsto let ukvarjajo z vinogradništvom in kletarstvom, tudi letos sredi avgusta zbrali številni poslovni partnerji, prijatelji, znanci in ljubitelji izbrane vinske kapljice.
okrog 14. avgusta že trgali prvo ranino, saj je bilo grozdje že zelo zrelo, letos pa se bo po njegovih besedah trgatev začela povsem normalno, nekje sredi septembra. V nekaj stavkih pa je takole strnil prve napovedi pred trgatvijo in nasploh napovedi o pričakovanju novega vinskega letnika:
"Letos je za nas vinogradnike zelo težko leto, kajti doslej smo bili vajeni dosti manj škropljenj, bolezni skoraj ni bilo ali pa vsaj ne toliko kot letos. Zadnja štiri leta smo imeli bolj suhe letine, sicer z nekaj posebnostmi. Posebej so letos prizadete zgodnje lege, tiste, kjer je vinska trta prej zacvetela, tam so se okužbe po-
javile najprej, sicer pa smo bili letos deležni veliko megle in nestabilnega vremena. Vinograde je bilo težko ubraniti pred peronosporo in oidijem, vse pa je nenazadnje odvisno tudi od sorte in pokazalo se je spet, da je laški rizling najbolj odporna sorta, za njim pa šipon, vse ostale sorte so dosti manj odporne. Če primerjam s povprečnimi letniki pred 2002, potem letošnja trgatev zaostaja od pet do osem dni, saj je avgust nadoknadil tisto, kar je julij zamudil. Glede na to, kako hitro grozdje dozoreva, kako se mehča, izgleda, da ne bo velikega zaostanka in da bo za povprečnim letnikom zaostajal le kake tri do pet dni. Vse pa bo odvisno tudi od vremena, ki nas bo spremljalo do sredine septembra, ko pričakujem, da bi lahko pričeli s trgatvijo, pozne trgatve in predikate pa bomo, predvidevam, trgali šele v začetku novembra. Prve napovedi niso tako slabe, kot je slišati v javnosti, bomo pa zelo hitro lahko že povedali, kakšen nov vinski letnik bomo pili."
Tatjana Mohorko
Foto: TM
Konrad Janžekovič napoveduje, da se bo trgatev začela sredi septembra.
Ptuj • Odprto mesto za staro in mlado
Teden dni pestrega programa
Več kot teden dni, ali točneje od prejšnje sobote do 4. septembra, so bile ptujske ulice in trgi prizorišča zanimivih nastopov uličnih umetnikov, ki so s svojimi nastopi zabavali naključne obiskovalce, od najmlajših do najstarejših.
Mr. Jules, Zadnji leopard iz Walesa
Prireditve so potekale v okviru festivala Odprto mesto, ki ga že tretjič pripravlja Društvo za miselno rekreacijo Povod. Tokrat so bili na ptujskih ulicah na ogled plesni in glasbeni nastopi, žonglerske vragolije, ulične gledališke predstave ter številne ustvarjalne delavnice. Predstave so se odvijale na prostem, le nekatere je zmotilo vreme in so se preselile v zaprte prostore.
Od uličnih gledališč so se nam predstavili:Gledališče Ane Monro, Kulturno društvo Priden Možic, Teater N'kul Partizani, Matjaž Jav-šnik in Improvizatorji, Druš-
tvo Sonček, Zavod Marijana Borštnarja iz Dornave ter imitator Jaka Polajnar. Nastopili pa so tudi gostje iz tujine: gledališka skupina Yamelo iz Slovaške ter Orto-da theatre iz Izraela.
Posebno zanimivi so bili nastopi žonglerjev (Mr. Jules iz Walesa) in artistov, potekale so tudi žonglerske delavnice.
Pestro je bilo tudi na glasbeni sceni, kjer so nastopale domače in tuje glasbene skupine ter posamezniki.
Vsakodnevno dogajanje na ptujskih ulicah in trgih so popestrile plesalke Plesnega studia Gea, ki jih vodi
Majda Fridl, ki so v soboto na ptujskem peš mostu pre-mierno predstavile plesno predstavo z naslovom Mesto ima dušo.
Vsak dan so potekale delavnice ulične animacije. Posebnost Odprtega mesta je bila tudi interaktivna likovna predstava akademskega slikarja Tomaža Plavca.
V prejšnjem tednu so torej ptujske ulice in trgi oživeli, dogajanje je bilo pestro, in to domala skozi ves dan.
Vodja organizacijskega odbora je bil Robert Križa-nič.
Fl
Ptuj • Mednarodno srečanje umetnikov in humanistov
Razstavljajo umetniki z vsega sveta
V petek in soboto je potekal na Ptuju projekt Summer summit. To je že osmi tovrstni projekt, ki ga organizira L.I.P.A. iz Chicaga, ustanoviteljica te asociacije pa je Ptujčanka Vesna Rebernak. Gre za utemeljevanje zavesti o nuji po vzpostavljanju mednarodnega dialoga preko umetniških dogodkov in simpozijev. Tokrat je projekt prvič tudi v Evropi, na Ptuju.
Umetniki predstavljajo svoja dela v različnih razstavnih in priročnih razstaviščih po Ptuju, prva predstavitev pa je bila v Mestni hiši na Ptuju, kjer se predstavlja grški umetnik Dimitris Gratsias. Umetnike je v Mesti hiši sprejel tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan.
Popoldan je bila na ptujskem gradu okrogla miza z naslovom Beseda da besedo, pogovor, ki ga je vodila Vesna Rebernak, pa je tekel o dveh mestih, o Chicagu in o Ptuju, prvo majhno po letih obstajanja, drugo po površini, obe pa zanimivi glede arhitekture in svoje zgodovine. O Chicagu je govoril Tim Samuel-son iz Kulturnega centra v Chicagu, o Ptuju pa mag. Igor Weigl iz Univerze v Ljubljani.
Zvečer je bilo odprtje likovne
Foto: Fl
Tim Samuelson je predstavil razvoj Chicaga.
Foto: Fl
Stanka Gačnik in Vesna Rebernak.
razstave, gre za več razstavnih prostorov: v palaciju razstavljata Mirsad Begic in Ukrajinec Pavel Makov, v viteški dvorani je slika, ki jo tudi vonjamo, saj je narejena iz začimb, avtorica je Barbara Koenen iz ZDA, v kapeli razstavlja Dušan Fišer, v gotsko baročni sobi razstavljajo Timothy van Laar, Margy Stover, Terri Zupanc, Ben Dallas - vsi iz ZDA - in naš Oto Rimele. V kabinetu Franca Miheliča razstavlja Ben Dallas.
Na odprtju je udeležence v imenu Pokrajinskega muzeja Ptuj pozdravila Stanka Gačnik, o likovnih postavitvah, ki jih je postavila Vesna Rebernak, ter so sožitju starega in sodobnega pa je spregovorila Polona Vidmar.
Razstavljena dela bodo na ogled do 4. oktobra.
Franc Lačen
Juršinci • Dobrodelni koncert
Skoraj 1,5 milijona za opremo
V petek, 3. septembra, je v večnamenski dvorani OŠ Juršinci potekal dobrodelni koncert, ki ga je organiziral odbor za družbene dejavnosti Občine Juršinci. Izkupiček koncerta pa je v celoti namenjen nakupu opreme za novoodprti vrtec.
Koncert se je zaključil s skupnim nastopom vseh glasbenikov.
Na dobrodelnem koncertu je nastopilo več znanih glasbenikov in narodno-zabavnih ansamblov, in sicer: Ptujskih pet, ansambel Ekart, Lisjaki, Špik, Slovenjego-riški kvintet, ansambel Upanje, Melita Golob, Branko Šenkiš s hčerko Monjo, Trio Stanka Plo-hla, Klavdija in Stanko Štuhec, Denis Žnidarič, Tadej Ciglarič in učenci instrumentalnega krožka OŠ Juršinci. Koncert je povezovala Nada Kotar. Zbrane je pozdravil župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ob koncu pa se je vsem nastopajočim, donatorjem in obiskovalcem zahvalila predsednica odbora za družbene dejavnosti Občine Juršinci Dragica Toš Majcen. Organizatorji so pro-
dali 786 vstopnic in s tem zbrali 766.000 tolarjev, pred koncertom pa se je nabralo tudi 707.000 tolarjev sponzorskih in donator-skih sredstev. Tako se je skupaj za nakup opreme v vrtcu nabralo 1.473.000 tolarjev.
Predsednica odbora za družbene dejavnosti Dragica Toš Majcen je po koncertu povedala: ""To je uspeh, ki ga niti v sanjah nisem pričakovala in splačalo se je potruditi. Ni uspelo meni, uspelo je nam vsem skupaj in še enkrat in znova smo občani občine Juršinci dokazali, da znamo in zmoremo prisluhniti klicu na pomoč. Še enkrat hvala vsem."
Novo šolsko leto
OŠ Hajdina
samo
devetletka
V lanskem šolskem letu so vse osnovne šole v Sloveniji po zakonu morale začeti delovati kot devetletke. Na Ptujskem so se šole postopoma vključevale v ta projekt in prva med njimi je bila Osnovna šola Hajdina, ki letos že deluje samo kot devetletka, vse ostale šole se še vedno ubadajo z osem- oziroma devetletno logistiko.
Težko je danes soditi, kaj bodo prinesle spremembe v osnovni šoli na nadaljnji razvoj osebnosti, ki jih vzgajamo. Nivojski pouk že razslojuje učence na brihtne, bolj brihte in manj brihtne. Nekatere države, od katerih smo prevzeli sistem devetletne šole, že ukinjajo sistem nivojskega pouka. Mislim, da razslojevanje v osnovni šoli na tak način ni dopustno. Obstajajo in so obstajale oblike dela v šoli, ki so vzpodbujale brihtnejše učence in pomagale tistim, ki so se težje učili, v obliki dodatnega in dopolnilnega pouka, v kolikor so te možnosti učitelji in šole vzeli resno.
Kakorkoli, devetletka je zakon in malčki s pet- do sedem-kilogramskimi torbami veselo koračijo v novoprepleskane šolske zgradbe.
Največ učencev na Ptujskem hodi v Osnovno šolo Ljudski vrt, ki ima 681 učencev v rednih 27 oddelkih, imajo še 7 oddelkov podaljšanega bivanja in 2 oddelka jutranjega varstva. Je edina šola na Ptujskem, ki še ima dvoiz-menski pouk, učenci od drugega do četrtega razreda se mesečno menjavajo pri popoldanskem oziroma predpol-danskem pouku. Na podružnični šoli v Grajeni imajo 190 učencev v 9 oddelkih.
Na Mladiki imajo 451 učencev v 21 rednih oddelkih, v OŠ Olge Meglič 355 učencev v 17 oddelkih, na Bregu pa 309 učencev v 17 oddelkih. Ljudski vrt in Mladika sta letos vpisala po dva prva razreda, Olge Meglič in Breg pa po enega. Na OŠ Olge Meglič je v prvem razredu kar 29 učencev (prijetno za učitelja in učenca v primerjavi s šolami, ki imajo po deset učencev v razredu). Na OŠ dr. Ljudevita Pivka imajo 83 učencev v 14 oddelkih.
V	Dornavi imajo 320 učencev v 16 oddelkih, na podružnici v Polenšaku pa je 23 učencev, imajo pa kombinirani pouk.
V	Majšperku, kjer gradijo novo šolo, imajo na matični šoli 257 učencev v 12 oddelkih, na podružnici v Stopercah je 40 učencev, en čisti in dva kombinirana, na Ptujski Gori pa 51 učencev, tudi en čisti in dva kombinirana.
V	Markovcih je 366 učencev v 20 oddelkih, v Gorišnici je natanko enako učencev v 18 oddelkih, v Cirkulanah je v devetih oddelkih 160 učencev v Zavrču pa tudi v 9 oddelkih 150 učencev.
V	Vidmu je 336 učencev v 18 oddelkih, na podružnici v Leskovcu je 106 učencev v 9 oddelkih, na Selih pa 48 učencev v 4 oddelkih, tu imajo tudi kombinirani pouk. Na Vidmu obiskuje prvi razred samo 13 učencev.
V	Kidričevem je na šoli 329 učencev v 18 oddelkih, na podružnici v Lovrencu pa 67 učencev v 5 oddelkih, v Cir-kovcah je na šoli 215 učencev v 11 oddelkih. Na Hajdini je 247 učencev v 14 oddelkih, imajo pa kar dva prva razreda, saj je v prvem razredu 38 učencev, menda edina šola, ki ima več učencev, kot jih je imela prejšnje leto (ljudje se očitno veselijo samostojne občine).
Na Destrniku je 246 učencev, na podružnici v Trnovski vasi pa 78 učencev. Letos bodo v Trnovski vasi začeli graditi novo šolo kakor tudi po predvidevanjih v Vitomarcih, ki so podružnica Cerkvenjaka, na šoli pa imajo 82 učencev. V Juršincih je 230 učencev, v prvem razredu pa imajo kar 25 učencev.
V	Podlehniku imajo v 12 oddelkih 181 učencev, v Žeta-lah pa 109 učencev v devetih oddelkih.
V	ptujskih srednjih šolah imajo letos približno 100 dijakov manj kot lani. Gimnazijo obiskuje 851 dijakov (8 manj kot lani), v Šolskem centru pa je 3.149 dijakov (lani 3.232), od tega je na Ekonomski šoli 1117 dijakov (lani 1169), na Poklicni in tehniški strojni šoli je 444 dijakov (več kot lani, zaradi novega programa avtoserviserja), na Elektro šoli je 483 dijakov (lani 554), na Poklicni in tehniški kmetijski šoli pa je tudi več dijakov kot lani, in sicer 254 (za več kot 40 dijakov več kot lani).
Franc Lačen
Lenart • Pricetek šole
Na lenarškem 174 prvošolčkov
Na območju upravne enote Lenart, v štirih občinah, otroci šolo obiskujejo v sedmih osnovnih šolah in eni podružnični. V vseh osnovnih šolah na lenarškem je v tem šolskem letu 174 prvošolčkov.
V	občini Benedikt ob šoli gradijo veliko telovadnico, v prihodnjem letu pa naj bi pri~eli z gradnjo prizidka, saj se že nekaj let ubadajo z veliko prostorsko stisko. Tudi v letošnjem šolskem letu imajo štirje razredi pouk izven šolske stavbe, tako trije razredi gostujejo v kulturnem, eden pa v gasilskem domu. Osnovno šolo Benedikt v tem šolskem letu v 16 rednih oddelkih obiskuje 259 otrok, imajo pa tudi dva oddelka podaljšanega bivanja. V vrtec, ki deluje v sklopu šole, je v treh oddelkih vpisanih 64 otrok. Prvi razred pa v tem šolskem letu obiskuje 22 prvošolčkov.
V	Cerkvenjaku letos osnovno šolo obiskuje 248 učencev v 14 rednih oddelkih in v dveh oddelkih podaljšanega bivanja. Prvič se v tem šolskem letu s šolo srečuje 19 prvošolčkov. V Cerkvenjaku v sklopu šole deluje tudi vrtec, v katerega je vpisanih 41 otrok.
OS Sv. Ana letos obiskuje 259 otrok, od tega 16 otrok podružnično osnovno šolo v Lokavcu. Na matični šoli pouk poteka v 14 oddelkih in v dveh na podružnični šoli v Lokavcu. V prvi razred je letos vpisan 19 otrok
na matični šoli in 3 na podružnični šoli. V sklopu OS Sv. Ana deluje tudi vrtec, v katerega je v treh skupinah vpisanih 55 otrok in na Lokavcu 14. Prostorskih težav nimajo, saj so letos v man-sardi šole dobili novo zbornico, računalniško učilnico, knjižnico in prostore za vodstvo šole.
Osnovno šolo Lenart, kjer v sklopu redne osnovne šole delujejo tudi oddelki s prilagojenim programom, letos obiskuje 458 otrok, od tega oddelke s prilagojenim programom 33 otrok. Na prvi šolski dan pa je v šolsko stavbo pokukalo 45 prvošolčkov. Po besedah ravnatelja Marjana Zadravca so v le-narški OS pred pričetkom šole za investicijsko vzdrževanje porabili 8 milijonov tolarjev. Nabavili so garderobne omarice za razredno stopnjo, predmetna stopnja pa jih ima že od lanskega leta, adaptirali so zunanje stopnice, prepleskali del stavbe in zamenjali nekaj oken. oS Lenart pa deluje na treh lokacijah, ena od teh je tudi šola s prilagojenim programom, ki deluje v stavbi, ki je v zelo slabem stanju. Zato bodo najkasneje v začetku oktobra začeli z gradnjo prizidka pri osnovni šoli za po-
trebe oddelkov s prilagojenim programom.
Osnovno šolo Voličina v tem šolskem letu obiskuje 234 učencev v 13 oddelkih. Prvi razred letos obiskuje 25 prvošolčkov. Kot nam je povedal ravnatelj Anton Goznik, imajo trije razredi razredne stopnje pouk izven šolske stavbe. V sredini septembra bodo pričeli z urejanjem mansarde, ki naj bi jo končali do konca oktobra in potem bi vsi učenci obiskovali pouk v šolski stavbi. V mansardi bodo pridobili 352 kvadratnih metrov uporabnih površin, ki bodo v začetku namenjeni izvajanju pouka, kasneje, ko bi bil zgrajen prizidek, pa bodo prostore v mansardi namenili vodstvu šole. Med počitnicami pa so v nadstropju šolske stavbe zamenjali okna. Poleg tega pa so nabavili nekaj pohištvene opreme, ki jo potrebujemo zaradi uvedbe 9-letke v drugem razredu.
Osnovno šolo Sv. Jurij v občini Lenart obiskuje v 11 oddelkih 214 otrok, od tega 24 prvošolčkov. Osnovno šolo obiskujeta tudi dve slepi učenki. Ena učenka obiskuje tretji razred, druga pa prvega. Kot nam je povedal ravnatelj Stanislav
Senekovič imajo učenci dveh razredov pouk zunaj šolske stavbe. En razred gostuje v prostorih krajevne skupnosti, drugi pa v kulturnem domu. Med počitnicami so preplastili šolsko igrišče in prekrili telovadnico. Prihodnje leto pa naj bi pričeli z gradnjo prizidka, v katerem bodo tudi prostori za novi vrtec.
Osnovno šolo Sv. Trojica v tem šolskem letu v 13 oddelkih, enako kot lani, obiskuje 229 učencev, od tega 17 prvošolčkov. Ukvarjajo pa se z velikimi prostorskimi težavami, saj imata dva razreda pouk v kulturnem domu, pri nivojskem pouku in fleksibilni diferenciaciji v sedmem razredu pa izvajajo pouk tudi v knjižnici, ker drugje ni prostora. Do letos je šolski zvonec pri Sv. Trojici zvonil ob 8.30 uri, letos pa so na zahtevo ustanovitelja pričetek pouka prestavili na osmo uro, ker imajo letos samo en avtobus. Prostorsko stisko bodo pričeli reševati v prihodnjem letu, ko bodo naročili projekt, v letu 2006 pa naj pri Sv. Trojici k osnovni šoli zgradili prizidek.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Meddržavni Model Evropskega parlamenta mladih
Pričakujejo okrog 100 mladih iz sedmih držav
Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera bo od sobote, 11., do petka, 17. tega meseca, organizatorica in gostiteljica meddržavnega Modela Evropskega parlamenta mladih.
Podobni parlamenti potekajo večkrat na leto v vseh državah Evropske skupnosti, dijaki ljutomerske gimnazije pa v tem projektu sodelujejo že šesto leto zapored. V preteklosti so bili predvsem kot opazovalci, z vstopom v Evropsko unijo pa so postali pravnomočni člani tega parlamenta. Na tokratnem Modelu Evropskega parlamenta mladih v Ljutomeru pričakujejo okrog 100 mladih iz Avstrije, Češke, Italije, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije, otvoritev parlamenta pa bo v ponedeljek, 13. septembra, ob 9.30 uri v Radencih, kjer bo slavnostni govornik predsednik Državnega
zbora Feri Horvat.
Delegacije se bodo v Ljutomeru zbrale to soboto popoldan, zasedanja odborov pa bodo potekala od ponedeljka, 13., do srede, 15. septembra. Zasedanja odborov bodo v Radencih in Ljutomeru, generalna skupščina pa bo v četrtek, 16. septembra, v amfiteatru Pedagoške fakultete Maribor. Udeleženci tokratnega parlamenta si bodo v času bivanja v Sloveniji med drugim ogledali nekatera slovenska mesta ter kraje (Maribor, Ljutomer, Ptuj, Ormož, Kapela ...), sledili pa bodo tudi sprejemi pri županih tukajšnjih mest. Organizatorji Modela Evropskega parlamenta
mladih v Ljutomeru so že določili tudi teme, na katere bodo razpravljali posamezni odbori. Odbor za regionalno politiko, promet in turizem bo iskal predloge za rešitev vprašanja, kako pomagati manj razvitim regijam v novih državah članicah Evropske unije; odbor za zaposlovanje in socialne zadeve se bo srečal z vprašanjem, kako se soočiti s posledicami hitrega naraščanja starejše populacije v vseh državah Evropske unije; odbor za zunanje zadeve, človekove pravice, varnost in obrambno politiko bo iskal odgovor na vprašanje, kako se soočiti z grožnjami terorizma, kako izoblikovati skupno varno-
stno politiko držav članic Evropske unije; odbor za kulturo, mladino, izobraževanje, medije in šport bo iskal vzroke in posledice gibanj, ko se izobražena in izurjena delovna sila iz novih držav članic seli v druge države; odbor za pravice žensk in gibanje za enake možnosti bo govoril o deležu žensk v politiki posameznih držav in kako politiko približati ženskam in jim dati več možnosti; odbor za kulturo in izobraževanje pa čaka vprašanje, kakšen je lahko pristop do reševanja problema različnih interpretacij evropske zgodovine v evropskih šolah.
Miha [oštarič
"Njiva" s komunističnim "Triglavom"
Po vsem povedanem je torej slutiti, da ""ta pravi komunisti", ki so takrat hodili na inštrukcije v Moskvo, Kerenčiča in ostalih nji-vašev niso imeli pretirano radi, saj od njihovega protistalinove-ga prepričanja, ki so ga tudi po študiju še naprej širili, niso hoteli odstopiti. (Se zadnji poskus spreobrnitve "naših trockistov" je menda bil na domu v Jas-trebcih, ob ustanavljanju pokrajinskega odbora OF za vzhodno Štajersko novembra I. 1941.) Ob
tem absurdu pa na tem mestu dodajam še večji absurd, ki kaže na pokvarjenost tega sistema in je v tem, da se je čez deset let (imforbiro) ravno obratno oziroma podobno dogajalo s tistimi našimi komunisti, ki so bili preveč "zaljubljeni" v Stalina.
Po letu 1940 pa se je v socialistični internacionali oziroma v KP zahodne Evrope začela tudi praksa "podtikanj", kar je seveda takrat bilo v skladu s prijateljstvom med Stalinom in Hitlerjem. Naj-
prej so gestapovci s trockisti opravili v sami Nemčiji, po njihovi zasedbi še s trockisti drugih držav Evrope, vsekakor pa do nemškega napada na SZ I. 1941 ali pa še malo čez pa še v drugih zasedenih deželah. Torej tudi to dejstvo nakazuje v prid verjetnosti, da izdaja Jožeka gestapu, ki se je zgodila v Pesnici pri stricu 19. novembra 1941, in istočasna izdaja takratnih njegovih sodelavcev iz Jastrebcev in okolice v osnovi izvira iz "lastne vrste"
Pa brez zamere
'Bogu za hrbtom''
Beslan.
Če bi vas pred približno desetimi dnevi kdo vprašal, ali veste, kje je Severna Osetija, kaj bi mu odgovorili? Daj to nekje v Aziji? Afriki? Morda na Grenlandiji? Morda v Indiji Koromandiji?
Stavim, da vas velika večina ne bi imela pojma, kje se nahaja. Priznam, če bi pred časom to vprašanje zastavili meni, ne bi imel niti najmanjšega pojma, kje je to. Na to vprašanje bi nas veliko najbrž odgovorilo kar z znano in dostikrat uporabljano frazo - da je to nekje "bogu za hrbtom".
A s to frazo bi bistveno bolj zadeli bistvo, kot pa ga zdaj skušajo zadeti poročevalci iz tega dela sveta in analitiki, ki na vse možne načine skušajo osmisliti to, kar se je tam zgodilo. Kajti ko bi rekli, da je to "bogu za hrbtom", bi v teh treh besedah natanko zadeli bistvo vsega, kar se je v teh nesrečnih preteklih dneh tam dogajalo. Zadeli bi bistvo popolnoma vsega.
Zakaj? Najprej poglejmo, kaj so nam v teh dneh sporočali iz te zaplate Zemlje. Sporočali so nam o tragediji, o moriji, o vseh nesrečah ljudi, o njihovih tragični zgodbah, o številu preživelih srečnežev, o številu teroristov, o njihovih zahtevah, o mladih, o starih, o otrocih, sporočali so nam o dvestotih, pa o štiristotih, pa potem o petstotih, pa o več kot tisočih. Govorili so nam o tragediji, o terorizmu, o borbi za samostojnost, o specialcih, o živih, o mrtvih, o pokopanih, o nikoli pozabljenih. Govorili so nam o nedolžnosti, o krivdi, o maščevanju, o Čečeniji, o Rusiji, o Varnostnem svetu, o Putinu. Govorili so nam o neizogibnosti napada, spopada in o grozodejstvih. Govorili so nam o grozljivem številu mrtvih; poročali so nam o grozljivi številki, ki je rasla iz ure v uro. Najprej nekaj deset, potem sto, potem še sto, potem še sto, potem še sto... Govorili so, poročali so namprak-tično o vsem, vsako podrobnost so razčlenili do najmanjšega detajla. Vzroke, potek, posledice. In tako dalje. Tako rekoč na pladnju so nam servirali do potankosti seciran potek dogodkov, vse njegove verzije, vse možne in nemožne teorije, možne posledice, o dogodkih so raz-pravljalipsihologi, sociologi, politiki, novinarji in tako dalje. Skratka, razpolagamo s podatki, ki ne bi mogli biti nadrobnejši. O tej tragediji vemo tako rekoč vse. In vse variante.
A kljub vsem tem podatkom, informacijam in razčlembam stvari ne poznamo nič bolje. Je ne moremo dojeti. Ostaja nam skrivnost in nerazumljivo dejanje. V glavi enostavno ne moremo doumeti, nekako se nam zdi, kot daje vse skupaj zgolj nočna mora. Enostavno v naših možganih ne moremo najti dovolj dobre osmisli-tve tega, kar se je zgodilo. Vsem podatkom navkljub. Vsi ti podrobni opisi nam ne zadoščajo. Vsi opisi, čeprav jasni in nadrobni, so nezadostni. Naši možgani jih enostavno ne morejo sprejeti. Vsi ti opisi in podatki niso vredni nič.
Edini možni opis tega, kar se je tam dogajalo, ki ga lahko razum vsaj delno sprejme in s katerim je naš ra-cio vsaj delno pomirjen (kajti s tem, kar se je tam dogajalo, noben vsaj približno razumen um ne more biti nikoli in nikdar sprijaznjen in pomirjen), je ta, da je to "bogu za hrbtom". Kajti očitno je bog, pa katerikoli že naj bo in katerega koli v teh krajih častijo in vanj verjamejo, ta črni prejšnji teden obrnil pogled stran od te nesrečne zaplate Zemlje. Jo je zapustil. Zdi se, kot da ji je obrnil hrbet in za usodni trenutek pozabil nanjo. In potem se je zgodilo to, kar se je. Bogu za hrbtom, a v človeški zavesti - upamo - nikoli pozabljeno.
Gregor Alič
Ob 65. obletnici spora Agrarno-akademskega kluba
Današnja presoja spornih dogodkov
in eventualne zapoznele prijateljske prakse, ko življenje človeka kakor pri Hitlerju in Stalinu ni imelo nobene cene. Sam akter, ko gre za aretacijo Jožeka in prijateljev v moji vasi, pa naj bi bil domači sodelavec KP kakor tudi nemški agent, kar pa glede na še včerajšnjega prijateljevanje obeh tiranov niti ni bil čudež! "Osumljeni akter izdaje ali celo dvojni agent" je seveda kot sova-ščan razmere na Kerenčičevem domu in na ožjem območju nje-
govega delovanja zoper Stalina in zoper Hitlerja dobro poznal. Mar je tudi zaradi tega izostalo povojno razvozlanje te podlosti -izdaja Kerenčiča in tovarišev gestapu - ko se je vendar takrat vsak najmanjši sum kakšne izdaje Nemcem ali celo "napačnega mišljenja" zoper komunizem temeljito raziskoval?
Na Kogu oziroma v Jastrebcih o izdaji Jožeka še pade kakšna beseda tudi danes. Namreč, osumljeni te podlosti, ki ga je torej bivša komunistična oblast "ščitila", naj bi se še v povojnem revolucionarnem času ukvarjal s "cinkanjem", kar smo v moji oziroma Jožekovi rojstni vasi čutili vsi, ki smo morali oddajati obvezo kmečkih pridelkov, in še zlasti ob takratnem poskusu zloglasne kolektivizacije vasi po sovjet-
skem vzoru, ko so "preglasni" kmetje za krajši ali daljši čas morali na družbeno prevzgojo oziroma, kot se danes ve, v "gulag". Tudi Jožekov brat Ciril, ki mu je pred nemško aretacijo celotne družine uspelo pobegniti in se je po vojni kot edini od Ke-renčičevih vrnil iz pregnanstva na domačijo v Jastrebce, pri teh šikanah ni bil izvzet. Nekaj časa je celo v največjem mrazu (-20° C) in brez tople hrane moral v improvizirani zapor, kjer klet ni imela okenskih stekel. Imel je ta greh, da I. 1948 ni hotel postati "vzgledni kolhoznik" na Kogu in ker je pri tem venomer poudarjal, da ustreljeni brat ni bil za takšen komunizem, kot se je vzpostavil!
Rajko Topolovec
Nadaljevanje prihodnjič
Markovci • 13. seja neugodna za gasilce
O izgradnji gasilskih domov v Markovcih in Novi vasi
Tudi 13. seja sveta občine Markovci je bila sredi prejšnjega tedna precej zanimiva in ne predogla.
Kot kaže, pa je bila številka 13 neugodna za člane prostovoljnih gasilskih društev Markovci in Nova vas, saj so svetniki zavrnili investicijska programa za njuno izgradnjo.
Kot je povedal markovski župan Franc Kekec, so svetniki brez bistvenih pripomb soglašali z vsebino dveh dokumentov: predloga odloka o oskrbi s pitno vodo ter tehničnega pravilnika o javnem vodovodu v občini Markovci. Odlok določa pogoje in način obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev, pa tudi vire financiranja, s tehničnim pravilnikom pa želijo urediti tehnično izvedbo in uporabo javnih vodovodov na območju občine.
Brez posebnih pripomb so se
po županovih besedah seznanili tudi s poročilom o izvrševanju občinskega proračuna v prvem polletju letošnjega leta. Ugotovili so, da so do 30. junija iz proračuna porabili le okoli 114 milijonov, saj poraba v glavnem poteka po predvidenem planu, razen na področju posameznih investicij, ki so jih začeli nekoliko pozneje in bodo realizirane šele ob koncu leta.
Nekoliko pa se je zataknilo pri obravnavi investicijskih programov za gradnjo gasilskih domov v Markovcih in Novi vasi, saj so oba predloga svetniki zavrnili; po županovih besedah predvsem zaradi tega, ker iz občinskega proračuna v letu 2005 ni možno financiranje izgradnje teh dveh domov, saj je v tem letu že načrtovana in potrjena izgradnja večnamenske dvorane pri OS Markovci.
Predsednik PGD Markovci Marko Lepoša po taki odločitvi svetnikov: "Predsedstvo PGD Markovci je po izdelani strokovni oceni in ugotovitvi, da je na{ stari gasilski dom neprimeren za adaptacijo, v skladu z izdelanim investicijskim programom odlo~ilo, da stari objekt poru{imo in za~nemo z izgradnjo novega doma. Akcijo ru{enja smo v sodelovanju z va{~ani izvedli v soboto, 21. avgusta, in do sedaj smo skupaj z odstranitvijo ru{evin in začetnimi zemeljskimi deli opravili že okoli 350prostovoljnih delovnih ur. Pričetek gradbenih del je predviden že 20. septembra in predvidevamo, da bo za letos zadostovalo 40 milijonov, ki so zagotovljeni iz občinskega proračuna v letošnjem letu. Pričakujemo, da bo občina zagotovila tudi preostali del predvidenih sredstev."
Foto: M. Ozmec
Markovski gasilci so pohiteli, saj so dosedanji gasilski dom že porušili do kleti, čeprav za novega se ni zagotovljenega niti polovica potrebnega denarja.
Za izgradnjo novega gasilskega doma Markovci v izmeri 20x10 m in v treh etažah je po izdelanem investicijskem programu potrebnih 98,7 milijonov sredstev, od tega naj bi večino denarja investirala občina, le okoli 13 milijonov naj bi primaknilo gasilsko društvo. Za izgradnjo gasilsko-vaškega doma v Novi vasi pa bi po izdelanem investicijskem programu potrebovali dobrih 91 milijonov, vendar zaradi že omenjene izgradnje nove večnamenske dvorane v Marko-vcih obe investiciji finančno nista v celoti izvedljivi v letošnjem letu. Zaradi tega so svetniki obravnavo obeh investicijskih programov preložili na poznejše obdobje, ko bo znan obseg sredstev občinskega proračuna za leto 2005. Za gasilski dom Markovci naj bi bilo za letos sicer zagotovljenih 40 milijonov.
Sicer pa so se na omenjeni 13. seji, kot je zatrdil župan, markov-ski svetniki strinjali s povišanjem točke za izračun komunalne ta-
kse za leto 2004, in sicer za višino inflacijskega faktorja oziroma za 4,5 odstotka. Soglašali so s pristopom občine Majšperk k skupni občinski upravi. Zaradi nepopolnih predlogov so na naslednjo sejo preložili tudi odločanje o imenovanju predstavnikov ustanoviteljev v svet zavoda OS Markovci, v komisijo za interni program kabelske televizije štirih občin pa so imenovali Jožeta Bezjaka.
Z zanimanjem so prisluhnili tudi poročilu strokovnega sodelavca občinske uprave Janka Sirca o aktivnostih na skupnem projektu izgradnje kanalizacije ter zavrnili predlog o preureditvi sejne sobe, saj bodo prostore, ki jih potrebuje upravna enota Ptuj, zagotovili s preureditvijo drugih prostorov v občinski zgradbi. Zavrnili pa so tudi ponudbo enega od najemnikov za odkup poslovnega prostora v pritličju občinske stavbe.
M. Ozmec
Markovci • Ob zaključku poletja
Odlično obiskana prireditev turističnega društva
Turistično društvo (TD) občine Markovci je v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov v Markovcih minulo nedeljo pripravilo projekcijo drame Rdeče klasje.
Drama Rdeče klasje je na prireditveni prostor privabila skoraj petstoglavo množico obiskovalcev. Sama projekcija pa ni bila posebna le zaradi tega, ker se je odvijala na prostem, ampak tudi zato, ker sta se je udeležila dva izmed glavnih igralcev: svetovno znani Rade Serbedžija in igralka Mestnega gledališča Ljubljana Majda Grbac.
Se pred projekcijo drame Rdeče klasje pa je Turistično društvo občine Markovci podelilo tudi priznanja za najlepše urejeno okolico domov ter vaških in poslovnih objektov. Akcijo ocenjevanja urejenosti okolice domov izvaja turistično društvo občine Markovci že tretje leto. Kot je povedal predsednik društva Franc Brodnjak, je akcija ocenjevanja urejenosti okolice v letošnjem letu potekala vso poletje. Komisija, ki jo sestavljajo člani upravnega odbora društva, si je namreč večkrat ogledala posa-
mezne domačije in objekte in potem ob koncu avgusta na podlagi ožjega izbora imenovala nagrajence. Priznanja za urejenost okolice domov v občini Markovci so prejeli Marjana in Franci Kokol, Slavko in Mira Horvat, Ivanka in Martin Kolarič, Jože in Martina Florjanič, Janko Muhič in Marija Kitak, Jožica Resman, Silvo in Stanka Sterbal, Rozalija in Martin Klinc ter družina Horvat. Priznanje za urejenost dela vasi je bilo podeljeno v Sto-jnce — Gmajni pri avtobusni postaji, za najlepše urejen vaški objekt pa je komisija izbrala športni park Zabovci. Najlepše urejen poslovni objekt v letu 2004 v občini Mar-kovci je Kmečki mlin Korošec, priznanje za posebne dosežke pa je bilo podeljeno Spic marketu.
Na nedeljski prireditvi pa so zapeli tudi ljudski pevci iz Bukovcev.
Mojca Zemljarič
Predsednik TD Markovci z Radem Šerbedžijo in Majdo Grbac.
Tržec • 2. krajevni praznik
Praznovanje združeno z zadovoljstvom
V eni večjih krajevnih skupnosti (KS) v občini Videm - v KS Tržec - so konec minulega tedna pripravili praznovanje 2. krajevnega praznika, ki so ga začeli že 21. avgusta s tradicionalnim turnirjem v malem nogometu.
V soboto so v Tržcu s prerezom vrvice simbolično v uporabo predali nove pridobitve v komunalni infrastrukturi, druženje pa popestrili še s krajšim kulturnim programom in družabnimi igrami.
Predsednik sveta KS Tržec Dušan Serdinšek je v svojem nagovoru predstavil delo in aktivnosti v zadnjih dveh letih po vseh treh vaseh, ki spadajo v eno skupnost; tako v Jurovcih, delu Majskega Vrha kot tudi v Tržcu. Povedal je, da so v lanskem letu uspeli razširiti javno razsvetljavo, pridobili so 18 novih luči,
modernizirali krajši odsek ceste, skupaj pa so v razvoj vložili dobrih 14 milijonov tolarjev.
V dveh letih v razvoj vložili 18 mio tolarjev
Delež so prispevali tudi v pripravo na izgradnjo kanalizacijskega sistema, skupaj z letošnjimi deli pa so v razvoj vložili okrog 18 milijonov tolarjev sredstev iz občinskega proračuna. Ves čas so dajali veliko podpore tudi društvom, ki delujejo v KS, skrbeli, da so vasi vzorno urejene, uspelo pa jim je izboljšati še sodelovanje z vodstvom videmske občine,
Pod novim lesenim nadstreškom v športnem parku Tržec sta župan F. Bračič in predsednik KS D. Serdinšek ob pomoči predstavnikov društev s prerezom vrvice simbolično v uporabo predala vse nove pridobitve.
ki ima za razvoj v KS Tržec zdaj tudi več posluha. Zbrane v Tržcu je na prazniku pozdravil tudi vi-demski župan Friderik Bračič, ki je izrazil zadovoljstvo nad že opravljenimi nalogami po vsej KS, ob tem pa spomnil, da so od prvega do druge praznika v dveh letih uspeli narediti veliko, čeprav letošnje investicije povsod še niso zaključene. Bračič je povedal, da je vesel, da je v KS Tržec več kot polovica ljudi vključenih v društva, saj vsi ti po njegovem veliko prispevajo v razvoj, nekateri pa skrbijo tudi za ohranjanje običajev in dragocenega kulturnega blaga.
V Tržcu so ob drugem krajevnem prazniku na enem mestu, pod novim lesenim nadstreškom pri športnem objektu (sredstva zanj so zbrali izključno krajani treh vasi), v uporabo predali vse nove pridobitve, ob tem pa ni manjkalo veselja in dobre volje ob spremljanju kulturnega programa, v katerem so nastopili fantje iz Jurovcev in ljudski godci etnografskega društva Tržec. Najbolj spretni so vzeli v roke tudi kose in se pomerili v košnji po starem kmečkem običaju, članice aktiva kmečkih žena pa so na praznik pripravile še manjšo razstavo jesenskih pridelkov in pripravile veliko sladkih, kulinaričnih dobrot za vse obiskovalce.
Tatjana Mohorko
Hajdoše • Slavje ob zlatem gasilskem jubileju
Ob jubileju bogatejši za nov prapor
V Hajdošah je bilo 22. avgusta nadvse slovesno, saj so v kraju pripravili veliko slavje ob zlatem jubileju - 50-letnici domačega prostovoljnega gasilskega društva, slovesnost pa združili še z razvitjem novega gasilskega prapora.
V	Hajdošah so se ob jubileju spomnili pomembnejših dogodkov in uspehov, ki so se zgodili v petih desetletjih delovanja društva, ob tem pa tudi vseh zaslužnih krajanov Hajdoš in sosednje Skorbe, ki so veliko naredili za društvo in njegov obstanek.
V	PGD Hajdoše so v svojem obstoju, predvsem pa v zadnjih letih nanizali veliko uspehov, ob tem pa kot vzorno urejeno društvo skrbijo tudi za obnovo gasilskega doma (pri tem jim je bila v največjo pomoč občina Hajdina), ob letošnjem jubileju pa je
gasilski dom že v celoti prenovljen, krasi pa ga tudi nova slika sv. Florjana.V društvu danes deluje 93 članov in 28 pionirjev, razpolagajo z dokaj zadovoljivo gasilsko tehniko, ves čas pa skrbijo tudi za izobraževanja članov. V društvu se lahko danes pohvalijo z visokim gasilskim častnikom, 6 višjimi častniki, 11 častniki, 14 nižjimi gasilskimi častniki, imajo pa še 28 gasilcev.
Predsednik PD Hajdoše Janez Vidovič je na slovesnosti dejal, da v društvu gasilcem še naprej ostaja glavna skrb varnost sočlo-
Foto: RS
Podelitev društvenih zahval vsem, ki so veliko pomagali pri razvoju in obstanku društva v petdesetih letih.
veka in njegovega premoženja, skrb za dobro požarno varnost, ob tem pa tudi skrb za vse bolj izobražene gasilske kadre. S poveljnikom Jožetom Teskačem pa sta ob tej priložnosti podelila še posebne društvene zahvale, ki so jih prejeli: občina Hajdina, OGZ Ptuj, poveljstvo občine Hajdina, častni predsednik Janez Li-pavšek, Stanko in Anton Glažar, Franc Glodež, Ivan Furek, Franc Erlač, Rozalija Krajnc, Katarina Brodnjak in Janez Vidovič.
Slavnostni govornik je bil haj-dinski župan Radoslav Simonič, ki je ob tej priložnosti kot pokrovitelj gasilskega prapora razvil nov društveni simbol, v svojem nagovoru pa izkazal veliko podpore in dobrih besed tovarišem gasilcem. Nov društveni prapor, na katerega so pripeli 34 trakov in nalepili kar 111 žebljičkov, pa je blagoslovil župnik v fari sv. Martina Marjan Fesel. V kulturnem programu so nastopili domači pevci - gasilci, zaigrala pa je še godba na pihala občine Mar-kovci, ki je spremljala tudi gasilski mimohod, v katerem se je predstavil ešalon uniformiranih gasilcev in praporov. V Hajdo-šah bodo letošnje praznovanje kar dveh pomembnih gasilskih jubilejev združili še z enim slavjem, ko bodo blagoslovili sliko sv. Florjana na pročelju doma.
Tatjana Mohorko
Knjiga meseca
Naravne lepote Slovenije
Triglavski narodni park — vodnik
V	času dopustov in počitnic se mnogi odpravijo v gore. Ce ne veste, kam bi se podali, vas žepni vodnik iz zbirke Gore na dlani vodi v Triglavski narodni park.
Knjižico je pripravilo več avtorjev, besedilu so priložene tudi fotografije in zemljevid.
V	uvodnem poglavju so podatki o legi, obsegu in upravljanju Triglavskega narodnega
parka. Omenjene so sledi človeka, ki naseljuje to območje ter dogajanje na soški fronti.
Sledi opis geološke sestave in zgradbe, vodovje, podnebje, rastlinski in živalski svet. Park nosi ime po Triglavu, ki je skoraj v središču zavarovanega območja. Od njega se na vse strani žarkasto širijo doline, ki oddajo vode dvema velikima rekama, ki imata izvir v Julijskih Alpah: Soči in Savi. V soškem porečju so doline Trenta, Zadnjica, Lepena, Koritnica, Bavšica in Tolminka. Na severu in vzhodu zbira svoje pritoke Sava Dolinka iz Planice, Velike in Male Pišnice, Martuljka in Vrat, vode iz Kota in Krme ji dovaja Radovna. Sava Bohinjka se napaja iz Bohinjskega jezera, še na ozemlju parka pa se ji pridruži Mostnica z Ribnico.
V	Triglavskem narodnem parku so skoraj vsa ledeniška jezera, kar jih premore Slovenija: od Bohinjskega kot največjega do skupin Triglavskih, Kriških in Krnskih jezerc visoko v gorah. Med vodnimi pojavi so vredni pozornosti slikoviti slapovi: Savica v Bohinju, dva slapova Peričnika v Vratih, [um v Vintgarju, dva slapova v Martuljku, Skoč-niki v Belem potoku in Nadiža v Tamarju. V strmih brzicah se spušča tudi Soča takoj po izviru v Trenti. Nekatere vode imajo strugo ponekod strmo vrezano v živo skalo. Take tesni ali korita vidimo v porečju Soče, in sicer v Trenti, na Koritnicipri Klužah ter na sotočju Tolminke in Zad-lašce.
Popisane so najlepše naravne vrednote, ki si jih je potrebno ogledati, če že obiščete Triglavski narodni park. Te naravne vrednote so: dolina triglavskih jezer, Triglav in triglavski ledenik, slap Peričnik, Gozd Martuljek in v njem Beli potok, Zelenci, kjer pride na dan Sava Dolinka, Prisankovo okno, jezera na Kriških podih, reka Soča, njen izvir in njena korita, slovenski botanični vrt Alpinum Juliana, Krn, Mangartsko sedlo ...
V	vodiču so popisani tudi kulturni spomeniki: Aljažev stolp, Ruska kapelica na Vršiču, spomenik dr. Juliusu Kugyju, Trenta, vojaška pokopališča, trdnjava Kluže ter razne cerkve.
Tudi obe svetovni vojni sta usodno posegli v ta prostor in pustili občutne sledove. Ob Soči je v letih 1915—1917 potekala ena najbolj krvavih front v Evropi, ki je zahtevala od obeh vojskujočih se strani, Italije in nekdanje Avstro-Ogrske, blizu milijon žrtev. Po njej so ostala grobišča, utrdbe in poti.
Za slovenske Alpe je značilen razvoj planinstva. Prvi vzpon na Triglav se je leta 1778 posrečil štirim domačinom iz Bohinja. Prvo planinsko društvo z imenom Triglavski prijatelji je bilo ustanovljeno 1872 v Srednji vasi v Bohinju. Planinci so na območju narodnega parka postavili prve planinske postojanke že konec prejšnjega stoletja, naglo pa so se razširile po letu 1893, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Danes so vse Julijske Alpe prepredene z enotno označenimi gorskimi potmi.
Turizem je tesno povezan z gorništvom in gorskim vo-dništvom. Zelo priljubljena je hoja v gore, Alpe so zelo privlačne za alpiniste, pozimi pa za smučarje. V poletnem času je najbolj priljubljen rafting, kanjoning ter vožnja s kajaki ali kanuji.
Urška Hlupič
Literarno kolo (25) • Zdenko Kodric -1
O svetu, ki ni vreden obstoja
Literarno kolo smo tokrat zavrteli v sodobni čas, saj je bilo že rečeno, da je sprehod po literarnem svetu brez kakega pravega načela in da se kolo vrti sem ter tja. Zdenko Kodrič, to je sodobno ime slovenske literature, katerega pisanje že prav uspešno prestopa domača literarna polja in posega tudi v tuji ustvarjalni prostor. Tako ne moremo spregledati prevoda njegovega dela Vlak čez jezero - Train acrros the Lake, ki ga je prevedla vsem dobro znana Erica Johnson Debeljak in je izšel leta 1999.
Prav Vlak čez jezero naj nam bo temeljno vodilo. Vlak, na katerega vagone bomo naložili ves Kodričev literarni tovor in se popeljali naprej. Vlak čez jezero pa se iz dveh razlogov, ker je to težišče njegove osrednje literarne zvrstno-vrstne akcije, namreč dramatike, in ker je zanjo prejel prestižno in zelo pomembno slovensko literarno nagrado -Grumovo nagrado za dramatiko.
Vendar lepo počasi ... Sprehod med vagoni njegove literature nas ustavi pri prvem, tam, kjer je Zdenko oral po lirskem mesu in se napajal s poezijo kot tako. Nekoč mi je — ko sva se tako pogovarjala — zaupal, da se v poeziji ni našel, da ni zanjo, ker le-ta zahteva posebnega človeka. Vseeno je izdal svojo prvo delo, prav pesniško zbirko, in sicer Biti oven v hudih časih, ki jo je leta 1986 izdala založba Obzorja. To je prva in hkrati edina njegova pesniška zbirka. Že zgodaj pa je pokazal (nanašajoč se na začetke njegovega pisanja), da je naklonjen dramatiki. Tudi o tem mi je nekoč pripovedoval, kako se ukvarja s tem in onim likom, s to in ono sceno, kako vse skupaj povezuje in zlaga. Dobil sem občutek, da zares uživa v "zlaganju" teh kock. Če bi se tako sprehodili med vagoni, bi opazili, da največji delež odpade na gledališke igre, radijske igre in uprizoritve oz. realizacije obojih, med vsemi vagoni pa so pomembni tudi tisti, ki nosijo težo romanov.
Med dramskimi teksti gre poleg Vlaka čez jezero omeniti še Operacijo T., Izdelovalce strašil, ter radijske igre oz. televizijske scenarije, katerih soavtor je B. [alamon, in sicer Do konca, Marmor, Reka, Figurice, Punt, Alpinist. Temelj dramatike pa so gotovo v eno knjigo zbrane Tri drame. Poznavalci vedo, da je izhajanje tekstov, ki so v prvi vrsti namenjeni odru v tiskani obliki zelo redki in da je Zdenko v tem oziru prav poseben. Seveda izdajajo dramatiko klasičnih, velikih avtorjev, med še živečimi, katerih dramski prostor se šele izoblikuje, pa je tega zelo malo. Knjiga Tri drame zajema prav to — tri drame: Prebujanje konjev, ki jo je dramatik pod-
naslovil kot Ljubezenska igra o okupaciji duš, sledi igra Ko stopiš v svetlobo, tudi ta s podnaslovom, in sicer Legenda o zmotah, ter tretja Karusel, s podnaslovom Pragmatična iluzija.
Velja opraviti še kratek sprehod med vagoni, na katere je Zdenko natovoril romane. Blaženi Franc Rihtarič je tako njegov prvenec v tem smislu, vredni branja pa so še Potsdam-ska baterija, Trampolin (v sodelovanju z več avtorji), Barva dežja ali pritlikavec v kavarni Pilvaux in Odvzemanje samote.
Preden vlak spelje po progah literature, velja vendarle pogledati, kakšna literatura je to. Ko sem takole spraševal med ljudmi, so si bili vsi zedinjeni -zahtevna, težka, kompleksna ... Takšne pridevnike so mi tresli enega za drugim njegovi bralci, ki so vsekakor izbrana publika. S tem bi se kar strinjal. Vendar je mnogo bolj zanimivo dejstvo, da so njegova dela tako strahotno pretresljiva. Dotaknejo se te, zaorjejo v drob; zakaj bralec se v njih na boleč način prepozna. Zakaj?
Ker je to človek sodobnega časa. To smo mi. Vsak od nas, pravzaprav. Zdenko sodobnega človeka prikaže kot v materialne oklepe zaprtega, v resnici pa tako strahotno votlega in praznega. Kot svet, ki ga obdaja. Brez dvoma je v tem oziru prisotno mešanje med logiko absurda ter načeli postomoder-nega sveta. Njegovi liki, se zdi, delujejo premišljeno, pa vendar jih vodi notranji kaos, neskladje med zunaj in znotraj. Zato se ti liki zamaskirajo, igrajo. Potemtakem pridemo - vsaj v smislu gledališča - do zanimive logike, to je igralec igralca. Če so njegovi liki igralci, potem so resnični igralci igralci nekoga drugega. Zamotano, ni kaj! Vendar tako zelo življenjsko. Kot da se mi sleherni dan ne srečujemo s tem? Kot da se mi ne zamaskiramo v teh in onih situacijah in želimo biti, kar v resnici nismo?
Slednja logika se najbolje kaže prav v dramatiki. Te se bomo najprej dotaknili. Začnimo na koncu, tam, kjer je Zdenko izdal Tri drame. Tri drame so napisane v postmodernisti-čni maniri, vendar le-to tudi v
marsičem presegajo. Svet teh dram je nabit z sebi lastno logiko, obvladujeta ga praznina in izvotlenost. "Svet, ki ni vreden obstoja", kot je naslovil spremno besedo akademik Taras Ker-mauner v spremni študiji. Zakaj se je le-te lotil, je jasno; tudi sam je to več kot očitno pojas-
nil. Kodrič je zanj - in za mnoge druge literarne kritike in poznavalce - vidnejši slovenski dramatik sodobnega časa. V sodobni dramatiki bi pravzaprav težko govorili o kakem večjem številu njenih predstavnikov, kot to ugotavljajo številni poznavalci -je slovenska sodobna dramatika že nekaj let v resnejši krizi. Malo je plodnih avtorjev z izvirnimi idejami, predvsem pa pri dramatiki obstajajo še druge pasti.
Ena teh je gotovo poznavanje literarne teorije, v smislu zgradbe in zakonitosti drame, njenega poteka in tako dalje. Nadalje mora avtor dobro poznati tudi oder kot tak, kajti jasno je, da se marsikaj le s težavo realizira na odru. In kot je bilo že zapisano, so redki avtorji, ki jim v knjižni obliki izdajo dramsko besedilo. Ker-mauner ugotavlja: "Kakšna je današnja SD? Na to vprašanje je več odgovorov. Eden med njimi presoja glede na žanre; današnji dramaturgi forsirajo drame z lumpensocialno problematiko, z liki in z zgodbami z dna družbe. Če je to res, Kod-ričeva trilogija ni tako daleč od zaželene norme. Ne sodi sicer v realistično dramatiko, vendar ima v sebi mnogo naturalističnih prvin, tudi simboli(sti)čnih
in groteskno ludističnih. Zmes naturalizma in simbolizma je za SD skoraj tipična; ludizem je množično odkritje zadnjih desetletij, prilagodil se je tej zmesi, jo spravil s koturnov patosa, značilnega recimo za Meškovo Mater, v lahkotnost ironije, ki je skladna z današnjim Zeitgeistom."
Zdenku je to uspelo. Kar tri drame je zajel v isti vodnjak. Sprva se mi je zdelo vse skupaj kar malo prenasičeno za branje, vendar če se lotiš branja elementarno, potem gre. Vsem trem dramam je skupno, da imajo podnaslove, ki so neke vrste žanrska oznaka in so v teh okvirih zelo nenavadni.
Najprej se lotimo jezika te dramatike. Ta je živ, plastičen, prilagaja se psihokonstelaciji posameznega lika, se sklada z njim in tako nagovarja. Kodrič avtentičnost jezika doseže tudi z zakonitostmi socialne jezikovne norme. Jezik izdaja posameznika, njegovo psihologijo, poglede, osebnost. Zato ne preseneča, da osebe govorijo tudi v pogovornih in narečnih položajih. To so osebe, katerih jezik je pravzaprav edini stik z njihovim resničnim jazom, ker so sicer spretno zamaskirani liki, ki lahko le-tako delujejo v določenem okolju. Nesmiselno je orati po zgodbah, po dogajanju, po tkivu omenjenih dram, ker je to izkušnja, ki jo mora vsak bralec doživeti zase. Ta izkušnja pa ni preprosto, temveč zahtevno početje, ki terja precej bralnega napora, znanja in potrpljenja. Vdiranje v duševnost likov je namreč vdiranje vase. To pa je zmeraj zahtevno opravilo.
Zato bom sklenil kot sintezo vseh treh dram z besedami Tarasa Kermaunera, ki je vse tri lepo označil: "Jasno je, da to, kar Kodrič uprizarja, ni njegovo prepričanje, ampak njegovo opažanje, kaj je z današnjim svetom vsaj Zahoda, tudi Slovenije. Vse tri drame skupaj so raznovrsten, a obenem čvrst in prepričljiv blok slik, ki do današnjosti niso prizanesljive ... "
In zdaj je čas, da pomaknemo vlak z vagoni v divjo in zanimivo vožnjo po novih tirih Zdenkove literature.
David Bedrač
Literarne nagrade
Andersenova nagrada
IBBY, Mednarodna zveza za mladinsko književnost, je 1967 proglasila 2. april, rojstni dan velikega danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, za mednarodni dan knjig za otroke.
Vsaki dve leti podeljuje najpomembnejšo nagrado za mladinsko književnost. Mednarodna strokovna žirija je aprila 2004 sklenila, da sta Anderse-
nova nagrajenca za leto 2004 Martin Waddell in Max Velthu-ijs.
Irski pisatelj Martin Waddell je rojen med drugo svetovno
vojno, leta 1941, v Newcastlu. Kasneje se je preselil v Irsko, kjer živi še danes. Njegova želja je bila postati nogometaš, zato njegove zgodbe vsebujejo nogometne pripetljaje. Piše za otroke in najstnike. Strokovno žirijo je prepričal prav s svojim pozornost vzbujajočim pisanjem, namenjenim mladim bralcem, ki se odlikuje s prisrčnostjo, toplino in sočutjem. Otrokom je znana njegova knjiga Ne moreš zaspati, Mali Medo. Andersenovo nagrado
pa je prejel za knjigo Ti in jaz, Mali Medo.
Nizozemski ilustrator Max Velthuijs je rojen 1923 v Hagu. 1944 je končal študij grafičnega oblikovanja. Od leta 1968 sam ilustrira svoje zgodbe. Andersenovo nagrado je prejel za mladinsko ilustracijo svoje slikanice Žabec je junak. Je imeniten pripovedovalec zgodb in likovni umetnik, ki je zavezan izključno mladinski književnosti.
Ptuj • S svetnico Meto Puklavec o ptujskem vsakdanu
Na Ptujskem primanjkuje znanja
V ptujskem mestnem svetu sedi 29 svetnikov oziroma 28, ker se eden že dobro leto ne udeležuje sej. Prevladujejo svetniki, svetnice so samo tri: Marija Magdalene, Lidija Majnik in Meta Puklavec. Svoje svetniške naloge in dolžnosti opravljajo vestno, čeprav so v manjšini, pogosto "preglasujejo" moški del.
Pa ne gre za glasnost izražanja misli, temveč za moč argumentov. Na jutranji kavi, dobesedno na jutranji, pogovor se je odvijal nekaj minut pred pol sedmo uro zjutraj, smo bili pri Meti Pukla-vec, upokojeni ravnateljici ptujske gimnazije.
[t. tednik: Kakšni so pogoji za delo svetnika v mestnem svetu?
M. Puklavec: "Rekla bi, da vpra{ujete provokativno. Sem ena tistih, ki že vse od začetka mandata pogrešam timsko delo, več možnosti za razpravo o pomembnih problemih, katerih uspešno reševanje bi prispevalo k večji kvaliteti življenja na Ptuju. Prav tako sem tudi ena tistih, ki se kritično oziram po različnih postavkah občinskega proračuna. Pogojev za delo v mestnem svetu ne bi ocenila z najvišjo oceno."
[t. tednik: Kako sprejemajo žensko glasnost ostali člani sveta?
M. Puklavec: "Nisem prepričana, da so naša razmišljanja zelo dobro in pozitivno sprejeta. Občutek imam, kar sem tudi že javno povedala na mestnem svetu, da je pač naša občinska oblast usmerjena, po moji oceni, veliko preveč mačistično. Vendar smo prepričane, da moramo poudarjati tiste probleme, ki jih morda moški del našega sveta ne zazna toliko močno, kot je to značilno za žensko doživljanje. Rada bi opozorila na problem šolstva, sociale, kulture in predvsem na problem pravičnosti."
[t. tednik: Včasih se zdi, da razprave o kakšni občutljivi temi na mestnem svetu ne bi bilo, če je ne bi na površje spravile prav ve.
M. Puklavec: "Če tako ocenjujete, sem zadovoljna, vendar se mi zdi, da razprave že v samem principu niso zaželene. Kakor hitro pa se pojavijo nasprotna mnenja, ki bi spreminjala te osnovno začrtane stvari, pa so po moji oceni zelo nezaželena. Nekaj takih izkušenj imam iz dela komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter odbora za družbene dejavnosti, kjer se s pobudami sploh ne da prodreti."
[t. tednik: Kaj je na področju šolstva tisto, kar vas najbolj teži?
M. Puklavec: "Prepričana sem, da v tem po mojem prekrasnem delu Slovenije primanjkuje znanje. Tudi tisti, ki bi zdaj morali poskrbeti za to, da bodo naše najmlajše generacije čimbolje opremljene z znanjem, ne naredimo tega, kar bi lahko. Zelo se zavedam, da so ekonomski okviri našega okolja izjemno skromni, vendar energija posameznikov, energija skupin, energija timov je tista, ki bi vsaj za odraščajočo mladino lahko zagotovila bistveno boljše pogoje, pa ne s tako velikimi sredstvi, ki se jih vsi tako bojijo. Že deseletja tarnamo o tem, da se pravzaprav za otroka, ki se narodi v našem okolju, začnejo diskrimi-natorski pogoji že v tem, da je veliko manj otroških zdravnikov, da je veliko manj zobozdravnikov, da je veliko manj močnih gospodarskih podjetij. To pomeni, da imajo že v startu slabše pogoje. Vesela sem, da sem pravzaprav skoraj celotno življenjsko obdobje delala v instituciji, kjer je bilo dovolj zagnanosti, dovolj energije in znanja, da smo skušali s svojimi prodornimi aktivnostmi mladim ponuditi največ, kar smo lahko. Res je,
Foto. Črtomir Goznik
Meta Puklavec, mestna svetnica.
da bi bilo veliko lažje, če bi nam ob tem finančno stalo ob strani tudi okolje. Zavedali smo se skromnih možnosti in morda tudi nismo bili dovolj zahtevni in dovolj prodorni. Znanje o tem, koliko je potrebno mladim pomagati, koliko je potrebno vložiti v osnovne šole, koliko je dodatno potrebno vložiti v srednje šole, da so naši učenci lahko konkurečni sredi Ljubljane, sredi Evrope, nam verjetno še manjka. Moj osnovni motiv, zakaj sem v bistvu kandidirala za mestni svet, je bil ta, da bi skušala nekoliko vplivati na to, da bomo za mlade bolje poskrbeli in da nam bo vsem lepše."
[t. tednik: Kako se uresničuje strategija na področju prostorskega razvoja osnovnih šol v mestni občini Ptuj?
M. Puklavec: "Ne vem, ali je bila strategija zelo pretehtano in natančno sploh kdaj določena. Če pa je bila, teh dokumentov žal ne poznam. Zdi se mi, da se na tem področju dela vse preveč stihijsko. Kar zadeva izgradnjo os-
Ljubljana • 13. mis Slovenije
Odločitev v nedeljo
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bodo v nedeljo, 12. septembra, izbrali letošnjo oziroma že 13. mis Slovenije v samostojni Sloveniji. Za ta prestižni naslov se bori dvanajst finalistk. S ptujsko-ormoškega območja Tanja Hauptman iz Vintarovcev in Sanja Štiberc iz Podgorcev.
Mimohod v treh izhodih bo vodila Sanja, ki bo nosila številko ena, Tanja bo imela številko sedem. Tanja se je v finale uvrstila kot mis Štajerske 2004, Sanja kot njena druga spremljevalka. Obe se bosta potrudili, da bo njun nastop tudi na finalni prireditvi ~im bolj opazen in da se bosta vrnili s katerim od naslovov.
Novo v leto{njemn izboru je, da bo imela odlo~ilni glas javnost. Zmagovalko in spremljevalki bo dolo~il se{tevek to~k. Javnost z SMS sporo~ili predstavlja 21 odstotkov glasov, televoting 30 odstotkov, glas žirije pa 49 odstotkov. Finalistke bodo uvrš~ene glede na seštevek izra~unanih to~k vseh treh glasovanj. SMS glasovanje
Foto: Črtomir Goznik
Za naslov mis Slovenije se s ptujsko-ormoškega območja potegujeta Tanja in Sanja.
se je pri~elo 30. avgusta in bo trajalo vklju~no do 11. septembra. Na~in tega glasovanja je predstavljen na spletni strani http://24ur.com/miss2004. Televoting bo potekal od 19. ure 12. septembra in bo zaklju~en po zadnjem izhodu finalistk. Gledalci bodo v tem ~asu za svojo kandidatko glasovali prek številke 089 33 01, ki je tudi Sanjina številka, Tanja ima številko 089 33 07. Glasovanje za mis interneta se je pri-~elo v ponedeljek, 6. septembra. Mis fotogeni~nosti bodo izbrali fotografi, mis Ona pa bralci ONE.
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma se bo drugo septembrsko nedeljo odvijal spektakel, kot ga še ni bilo, napovedujejo organizatorji. Najbolj si ga bo seveda zapomnila zmagovalka, ki bo v trajno last ob vseh drugih darilih prejela tudi osebni avtomobil Peugeot 206 CC.
Najlepšo na svetu bodo tudi letos izbrali na Kitajskem, finale bo 4. decembra.
novnih šol, mislim, da je bila hierarhija postavljena na podlagi politične vplivnosti posameznega ravnatelja posamezne šole. Nisem prepričana, da je bilo to vedno zelo dobro."
Družbene dejavnosti -proračunska rezerva?
[t. tednik: Kakšno pa je vaše mnenje glede dilem oziroma razhajanj pri o[ Olge Meglič?
M. Puklavec: "Žal tega problema do podrobnosti ne poznam, vendar pa vsak pameten Ptujčan ve, da če imamo na Ptuju štiri šole, peta je šola s prilagojenim programom, ki je tudi regijska šola, bi morali za vseh pet šol izjemno dobro poskrbeti. S pametnim dogovorom, kam naj hodijo učenci v šolo, kjer imajo najboljše pogoje za delo, bi se problem veliko lažje in z veliko manj hrupa reševal. Prvi pogoj za to pa je strokovni in dolgoročni pristop. Morebitni problem učiteljskih presežkov pa bi morali pričeti reševati že zdavnaj, ne gle-
de na organiziranost šol, ne glede na to, ali bo ena šola eno-, dvo-, trooddel~na. To je skupni problem, ki zahteva tudi timski pristop, veliko dobre volje, nenazadnje imamo tudi dovolj možnosti za tiste, ki bi se morali prekvalificirati. Vse to so dologo-ro~ni procesi, z rešitvami odprtih problemov zelo zaostajamo. Problem osnovnega šolstva bi se pojavil ne glede na vse gradnje, ker število u~encev vse bolj upada. Prepri~ana sem, da bi danes morali narediti vse, da bodo u~enci jutri hodili v dobro opremljene šole, kjer si bodo ob najenostavnejših poteh nabrali veliko znanja, kjer bodo lahko dobili dovolj osnov za samozavest in sre~no življenje. Zamujanje na podro~ju osnovnega šolstva je posledica sedanjega odnosa do šolstva, kolikor sama vidim. Moje kriti~ne misli za lanski prora~un, kjer smo iz prora~una sicer šolstvu namenjen denar "zgubili", predvsem zaradi tega, ker niso bili pravo~asno pripravljeni projekti, ker niso bili pravo~asno izvedeni razpisi. Ob-~utek imam, da se podro~je družbenih dejavnosti v prora~unu mestne ob~ine Ptuj jemlje kot prora~unska rezerva. Ce pogledamo letošnjo realizacijo prora~u-na za polletje, vidimo, da so na postavkah, ki zadevajo izobraževanje, marsikje zapisane "ni-~le", marsikje pa pod polovico. Predvsem sem kriti~na do povra-~ila stroškov za vadbo v srednjih šolah, gimnaziji in Šolskem centru, kjer so za polovi~no najemni-no_pla~ali le ~etrtino sredstev."
[t. tednik: Znana so tudi vaša prizadevanja za t. i. marginalne skupine.
M. Puklavec: "Na tem podro-~ju vse premalo naredimo. Bolje bi morali organizirati prostovolj-stvo, angažirali bi lahko tudi starejše, ki veliko znajo, vendar vse te stvari zahtevajo primerno organizacijo in tudi finan~no podporo."
Skrajni čas za sinergijo
[t. tednik: Kako si zamišljate jutrišnji Ptuj? Kakšen bo po vašem?
M. Puklavec: "Kljub velikemu nezadovoljstvu ob delu mestnega sveta v tem trenutku sem prepri-~ana, da bo biser ob Dravi, vsaj z mladimi generacijami, primerno zaživel, da bomo znali dovolj ceniti preteklost in predvsem, da bomo znali dovolj vlagati v sedanjost. Cez 10, 15, 20 let vidim Ptuj kot lepo urejeno mesto, z veliko znanja in morda smer razvoja v tistih dejavnostih, kjer lahko z dodano vrednostjo na osnovi lastne pameti veliko ve~ zaslužimo. Res pa bomo morali Ptuj~ani stopiti skupaj, morali bomo znati premagati politi~ne, kulturne in še kakšne druge ovire. Upam, da bomo tudi to energijo zmogli. Predvsem zaradi tega sem glasna v mestnem svetu, predvsem zaradi tega sem nezadovoljna, ker se mi zdi, da je skrajni ~as, da uberemo poti sinergije in lepšega jutri."
[t. tednik: Kaj pa poleti manjka Ptuju?
M. Puklavec: "Mislim, da je to ve~na tema. Ptuj je bil eno prvih mest, ki je znal poživiti poletja, vendar prav zaradi tega, ker je preve~ osebnih interesov, preve~ drobnjakarstva, ne znamo pripraviti enotne bogate kulturne ponudbe, ki bi jo imeli kje vzeti. Ptuj v slovenskem prostoru slovi po izjemno sposobnih mentorjih za posamezna podro~ja. Na razpolago imamo ljudi, ki so v slovenskem prostoru izredno cenjeni, vendar na Ptuju nimajo svoje cene in delajo vedno kot prostovoljci, kot tisti, ki izgorevajo. Dokler se na Ptuju ne bomo organizirali, ne bomo vseh mentorjev na eni strani zaposlili z mladimi, na drugi strani pa v smeri vrhunskih dosežkov, tako dolgo ni pri~akovati velikih sprememb. Vesela sem, da so se v stari steklarski delavnici pri~eli zbirati ustvarjalci s podro~ja kulture, ki v slovenskem merilu pomenijo veliko. Od njih pravzaprav pri~akujem, da bodo kot civilna pobuda razgibali ptujsko kulturno življenje, da bo Ptuj zaživel v dimenzijah, kot si jih zasluži."
MG
Ormož • Aronove vite{ke igre
Z ognjem in mečem na ormoškem gradu
Pred gradom Ormož se je minulo soboto odvijala zanimiva prireditev, ki je k ogledu pritegnila številne Ormožane. Organizator prireditve - Aronovih viteških iger - je bila Občina Ormož.
Prvi obiskovalci so se pred ormoškim gradom sprehodili že v poznih popoldanskih urah, ko je svoja vrata odprla srednjeveška tržnica. Na tržnici so bile prikazane številne srednjeveške obrti — od kovnice denarja in tkalnice do izdelave papirja, usnjarja, zeli-š~arja, rezbarja in lon~arja. Vsem vraževernim je bila na razpolago vedeževalka, za ljubitelje umetnosti pa je poskrbelo glumaško gledališ~e. Obiskovalci sobotnih Aronovih viteških iger so se lahko pomerili tudi v lokostrelstvu, nekatere pa sta kar mimogrede ogovorila opravljivka ali pa dvorni nor~ek.
V ve~ernih urah je bil pred ormoškim gradom prikazan tudi mimohod zastavonoš, kaznovanje s srednjeveško preslico in sramotilno klado ter srednjeveško me~evanje. Ob pol devetih se je zbrala grajska gospoda, ki si je v spremstvu biri~a ogledala tržnico
Med obiskovalci se je sprehajal dvorni norček, ki je nekatere okrasil z malce nenavadno kravato.
in osrednji del prireditve. Prava paša za o~i je bil nastop fakirja in trebušne plesalke, ples z gore~im sve~nikom, me~evanje, bruhanje in požiranje ognja, žongliranje z ognjem in še bi lahko naštevali.
Posebej vznemirljivo vzdušje pa je dogajanju pridalo tudi glasno bobnanje. Program sobotne ormoške prireditve se je zaklju~il dobro uro pred polno~jo.
MP Meje • Čakajo, čakajo ... pa nič
Znan je konec, ne pa tudi začetek del
Meddržavni mejni prehod Meje v občini Gorisnica je tudi štiri mesece po vstopu v EU popolnoma taksen, kot je bil ves čas doslej. Torej - razen zastave, ki simbolično ponazarja mejo ne le med dvema državama, ampak mejo velike Evropske unije, se na prehodu, kljub napovedim o skorajšnjem začetku del, ni zgodilo še nič.
Se najzanimivejše pri vsem skupaj je, da je pravzaprav znano in jasno že cisto vse, le datuma začetka dela si ne upa napovedati nihče, niti pooblaščena državna služba, ki naj bi skrbela za ureditev vseh mejnih prehodov na naši evropeizirani južni meji.
"Za začetek del je potrebno pridobiti enotno dovoljenje za gradnjo, za kar pa je pogoj pridobitev vseh zemljišč. Pridobivanje enotnega dovoljenja je v teku, vložena je tudi že vloga na Ministrstvo za okolje in pro-
stor (MOPE). Zahtevo je potrebno dopolniti z dokazili o pravici gradnje na zemljišču. Vse pogodbe z lastniki na območju gradnje so podpisane, večina od njih je tudi že notarsko overjenih. S strani Upravne enote Ptuj se zdaj čaka še na potrditev, da za eno od parcel odobritev pravnega posla ni potrebna, s strani DURS-a pa potrditev druge pogodbe," pojasnjuje dosedanji potek dogodkov direktor vladnega Servisa skupnih služb.
Na državni meji med Slovenijo in Hrvaško je predvidenih 67 mejnih prehodov. Po trenutno veljavni kategorizacji naj bi bilo 24 mednarodnih (8 železniških), 16 meddržavnih in 27 maloobmejnih. Ves program izgradnje maloobmejnih prehodov naj bi bil postopoma realiziran v letu 2004.
Z vzpostavitvijo zunanje meje Evropske unije se bodo vse tri oblike kontrole oz. nadzora (policijski, carinski in inšpekcijski) izvajale na prihodnji zunanji meji z Republiko Hrvaško na mejnih kontrolnih točkah (t. i. BIP - Border inspection posts), in sicer na treh cestnih mejnih prehodih (Obrežje, Gruškovje in Jelšane), na letališkem mejnem prehodu Brnik, železniškem mejnem prehodu Dobova in pristaniškem mejnem prehodu Koper. Po uveljavitvi schengenskega režima (predvidoma leta 2006) bo prehod ljudi in blaga, prevoz živih živali, mesa, rastlin, zdravil ipd. možen samo na teh mejnih kontrolnih točkah. Na vseh preostalih mejnih prehodih s Hrvaško pa se bo izvajala, ne glede na kategorizacijo, le policijska oziroma carinska kontrola.
Na mejnih prehodih za mednarodni promet lahko prestopajo mejo vsi, na mejnih prehodih za meddržavni promet samo državljani Slovenije in Hrvaške, na mejnih prehodih za obmejni promet pa le prebivalci obmejnih območij!
žavna meja med Slovenijo in Hrvaško poteka po sredini ceste. Oporni zidovi in stebri premostitvenega objekta lokalne ceste so temeljni na vodnjakih."
Razen policije in carine drugih služb na tem meddržavnem mejnem prehodu ne bo. "Objekt, ki bo postavljen za opravljanje nalog teh dveh predvidenih služb, bo meril približno 70 kvadratnih metrov z nadstrešnico v velikosti 120 kvadratnih metrov.V obeh načrtovanih službah na MP Meje bo skupno 12 zaposlenih, po dva policista in dva carinika v vsaki izmeni."
Ureditev dela lokalne ceste mimo bodočega objekta mejne kontrole bo država financirala z namenom, da se omogoči nemoten dostop domačinom (Slo-
vencem) do svojih vasi mimo kontrolnih točk.
Poleg tega, kaj vse se bo, ko se bo, delalo na Mejah, je znana tudi že finančna ocena celotne investicije. Predvidena vrednost znaša 238 milijonov tolarjev neto (285,6 milijona tolarjev z DDV). Od tega naj bi postavitev stavbe zahtevala 75 milijonov, rekonstrukcija in novogradnja cest z opornimi zidovi 100 milijonov, priklju~ki 14 milijonov, za odkupljena zemlji{~a, projekte, raziskave ter vso potrebno dokumentacijo pa naj bi bilo porabljenih preostalih 49 milijonov tolarjev Ves denar za izgradnjo potrebne infrastrukture na MP Meje mora zagotoviti država, saj EU za tovrstne mejne prehode ne predvideva sofinanciranja.
SM
Meddržavni mejni prehod Meje v občini Gorisnica se kar čaka, pa ~aka ...
S ptujske Upravne enote so nam sporočili, da so do 14. avgusta na pristojne organe že poslali popolnoma vsa potrdila, ki so (z njihove strani) potrebna za pričetek del.
Razpis za izvajalca oziroma javno naročilo oddaje gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je bil že uspešno izveden. Pogodba z izbranim izvajalcem del, to je podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, pa je bila podpisana 23. julija letos. Kdaj se bodo težko pričakovana dela za začetek izgradnje MP Meje vendarle začela, pa kljub temu še vedno ni jasno, še manj pa datumsko določeno: "Dela se bodo začela
takoj po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja," pravijo v Servisu skupnih služb. Zato pa še vedno kot pribito menda velja pogodbeni rok dokončne izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del. Ta je datiran v konec oktobra 2004.
V okviru investicije MP Meje je predvidena izgradnja platoja, na katerem bo stala zgradba za policijsko in carinsko službo, razširitev regionalne ceste v skupni dolžini približno 145 metrov ter novogradnja dela lokalne ceste v dolžini dobrih 50 metrov: "Razširitev regionalne ceste je potrebna za nemoten promet in izvajanje mejne kontrole, ker dr-
Engrotuš - donator leta 2004
"Za tisoč nasmehov"
Podjetje Tuš je v letošnji humanitarni akciji "Za tisoč nasmehov" omogočilo tisoč otrokom iz socialno ogroženih družin letovanje na Debelem Rtiču. Zaradi izjemne donacije v višini 35 milijonov tolarjev, ki so jo namenili tej humanitarni akciji, jih je Rdeči križ Slovenije proglasil za donatorja leta 2004.
Letovanje poteka v letovišču in zdravilišču na Debelem Rtiču, kjer se je od 14. junija do 30. avgusta zvrstilo 10 skupin po približno 100 otrok. Humanitarno akcijo je podjetje Engrotuš organiziralo skupaj z Rdečim križem Slovenije.
Aleksander Svetelsek, direktor podjetja Engrotuš, je ob zaključku humanitarne akcije povedal: "Otrokom omogočiti čim
več lepih trenutkov ter jim dati delček naših izkušenj, ki jim bodo vodilo v življenju, je največ, kar lahko za njih naredimo. V Engro-tušu se tega zavedamo in zato smo pomoč ponudili tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Omogočiti počitnice otrokom, videti iskrice v njihovih očeh ter nasmeh na njihovih ustnicah pa so naše najlepše plačilo in nagrada."
Ur
L	J				
				V	_K
W gcrflmBGi]
mm ©Mii^s ikmrn
Ponudba velja od 9. septembra do 16. septembra 2004
Vse cene so v SIT.
Naniinik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, PtiO
Foto: SM
Bog se je odločil, da bo naredil konec sveta. Se prej pa pokliče predse Clintona, Jel-cina in Billa Gatesa. »Gospodje,« jim reče »pojdite nazaj dol na Zemljo in pripravite ljudi. V četrtek bom naredil konec sveta.«
Bogu ni ugovarjati. Gredo tri VIP-persone nazaj na Zemljo in vsak skliče svoje. Clinton stopi pred kongresni-ke in pravi: "Gospodje, imam eno dobro in eno slabo novico. Dobra novica je to: Imeli smo prav, Bog je! Slaba novica pa je v tem, da se je Bog odločil narediti v četrtek konec sveta.'
Skliče Jelcin dumo in pravi: "Imam eno slabo in še eno slabo novico. Prva: Nismo imeli prav, Bog je! in druga: Bog se je odločil narediti v četrtek konec sveta.' Skliče Gates sestanek direktorjev in pravi dobre volje: "Gospodje, imam dve dobri novici. Prva: Gospod Bog nas šteje med tri največje na Zemlji. In druga: V četrtek bo IBM
nehal distribuirati OS/2!"
***
Kirurg se jezi na avtomeha-nika:
"Za popravilo ste mi zaračunali več, kot jaz računam pacientu za operacijo srca!' "Veste kaj, jaz vedno delam z novimi modeli, vi pa še od
časa Adama in Eve z istimi.'
***
Mladi kirurg je skoraj pri koncu svoje prve operacije, ko se mu od zadaj približa profesor in mu reče na uho: "Ne vsega, samo slepo črevo! Ostalo mu dajte nazaj v trebušno votlino in zašijte!" ***
Ženska je prišla od spovedi in hodila v krogu okoli cerkve. Druga ženska, ki se je bližala cerkvi, kamor je hotela k spovedi, je vprašala prvo:
"Zakaj pa hodiš okoli cerkve?'
"Župnik mije dal pokoro. Za vsakokratno varanje moža moram narediti krog okoli cerkve..'
'No, potem grem pa jaz kar domov po kolof je rekla druga in se obrnila.
Racunainiški kotiček
Bodite previdni
Iz prejšnjega članka lahko ugotovimo, kaj vse je potrebno, da svojega ljubljenčka ohranimo pri zdravi pameti. Katera orodja so največ v uporabi za preverjanje in čiščenje golazni z našega trdega — diska, mislim. 'Bodite previdni' v naslovu pomeni, da se za{~itite v vsakem primeru. Ra~u-nalniškem in onem drugem.
V tem ~lanku pa naj Vam postrežem z zadnjimi podatki o virusih. Podatki so "dolskinjeni" s strani največjih izdelovalcev zaščitnega programja v svetu, zato me ne "držati za črko'', če so tam kaj mimo udarili'.
No, pa si poglejmo v tem trenutku najpopularnejšo golazen.
MicroWorld poroča o treh zadnjih ugotovljenih virusih:
-	W64.Shruggle
-	MyDoom.S
-	W32/Lovgate.íŽM
Na njihovi spletni strani med drugim najdete meni najljubši program za manualno odstranjevanje virusov, ki je povrh vsega brezplačen. Poiščite ga na njihovi spletni strani: www.mwti.net. Zadnjič sem na nekem računalniku s tem programom odpravil zavidljivih 57421 virusov.
Computer Associates poro-~a o zadnjih treh:
-	Win32.Netsky.P
-	Win32.Bagle.AG
-	Win32.Mydoom.O
Na njihovi spletni strani najdete programčke za odstranjevanje posameznih virusov! Njihov eT-rust zaščitni paket ima zelo ugodno razmerje cena — uporabnost. Za dodatek dobite še zelo močan požarni zid. Spletna stran je: www.ca.com
McAfee-jevi zadnji trije:
-	Downloader-OG
-	W32/Sasser.worm.g
-	W64/Shruggle
Ne pozabite na njihovo proti-virusno orodje Stinger, ki ga ''for free'' dobite na naslednjem naslovu: vil.nai.com
Kasperski Lab ima na listi:
-	Formula.Excel.Sic.e
-	l-Worm.Mydoom.q
-	Trojan.SymbOS.Mosquit.a
Njihov stroj za odkrivanje virusov si sposojajo še druge programske hiše, kot Micro World, Bit Defender, itd. Spletna stran je: www.kaspersky.com
Trend Micro, ki je svetovno znan po svojem PcCillin-u ima na listi naslednje:
-	WORM_RBOT.JR
-	WORM_RBOT.JS
-	W97M_PROTECED.E
Tudi oni imajo tako kot večina proizvajalcev zaščitnega program-ja na svoji strani veliko orodij, ki jih prosto po Prešernu lahko potegnete na svoj računalnik. Spletna stran: www.trendmicro.com
Symantec Antivirus bolj znan kot Norton Antivirus je postregel z zadnjima dvema:
-	W32.Spybot.DAZ
-	W32.Scane
Na spletni strani lahko najdete veliko dobrot za dol potegniti, a najdete tudi on-line antivirusni program. Meni osebno ni všeč. Njihova spletna stran: www.symantec.com
In zadnji za danes NOD32, ter njegovi trije nazadnje ujeti:
^Win32/Bagle.Al
-	Win32/Mydoom.R
-	Win32/Zafi.B
Spletna	stran:
www.nod32.com
Podjetij, ki se ukvarjajo z zaščitnim programjem, je veliko zato sem na plano potegnil tista, ki so najbolj znana. Če sem katerega izpustil, naj mi oprostijo in se javijo na racunalnistvo@radio-tednik.si, kjer sprejemam tudi vaše e-maile z vsem, kar mi imate za napisati.
Kot vidimo, se v mrežo ulovijo različni virusi, ki bodo v kratkem odstranjeni ali pa bodo povzročili večmilijonsko dolarsko škodo. Zavedati se moramo, da smo največji virus mi sami. Odpiramo priponke, suríamo na čudne strani, ne obnavljamo protivirusnega programja itd. A nismo virus?
Torej, bodite previdni in imeli boste kakšno gubico na koži manj, ostal vam bo nasmešek na obrazu in izginili bodo želodčni krči. Pa z nasmeškom na obrazu.
Ivan Krosi
Ptuj
Deset let skavtov
V teh dneh mineva točno deset let, odkar je prva generacija mladih dala svojo skavtsko obljubo. Tedaj z rosno mladimi voditelji in zagnanim kapucinom so se podali na pot odkrivanja narave, Boga in bližnjega in nastal je prvi ptujski steg, imenovan Sončna pesem.
Skavtska obljuba. Volčiči imajo rutko le z osnovno rjavo barvo, medtem ko imajo ostali {e rumen rob in bel križ.
Kmalu so se izvidnikom in vodnicam (od 11 do 16 let), katerih geslo je "bodi pripravljen", pridružili popotniki in popotnice (17 do 21 let), nedolgo zatem pa je zaživel tudi noviciat (16 do 17 let). Njihov moto je "služiti".
Skavti so tako postali vidni ne samo v župniji svetega Ožbalta na tedenskih srečanj, ampak tudi v širši okolici na slovesnostih, izhodih in zimovanjih. S svojimi projekti skušajo pustiti svet nekoliko boljši, kot so ga prejeli, kot jim je naročil njihov ustanovitelj Robert Baden Powell že davnega 1907. leta. Pred dvema letoma pa je v stegu končno zaživelo džungelsko življenje z najmlajšimi volčiči in volkuljicami (7 do 11 let), ki so dali novo svežino. Z zgodbami iz Knjige o džungli (napisal jo je Rudyard Kipling) so gotovo med najbolj igrivimi, njihov klic pa je vse opraviti "kar najbolje". SKVO (skupnost voditeljev) so skoraj v celoti prevzeli mladi iz prvih generacij stegovega delovanja, ki sedaj že pogumno delijo svoje izkušnje in znanje mlajšim. Približno v istem času so se začeli sestajati tudi odrasli skavti.
Letošnje skavtsko leto je bilo eno najbogatejših. Skupina vodi-
teljev je osvojila 4. mesto na orientacijskem teku Jakec v jeseni, volčiči so skupaj z župnijo pripravili miklavževanje pred mestno občino, cel steg se je zbral na novoletnem plesu s starši in spomladanskem izzivu, s svojim projektom o vodi so bili vidni tudi ob dnevu zemlje. Svoje delo in skavtski duh so obeležili s praznovanjem 10. obletnice junija, vrhunec skavtskega leta pa nedvomno predstavljajo poletni tabori. Odrasli skavti so se nanj odpravili že junija, popotniki so primerno svojemu imenu julija nekaj dni hodili ob Kolpi, noviciat pa se je skupaj s skavti iz vse Evrope podal na tabor v Tatre na Slovaško. Izvidniki in volčiči so se oboji vživeli v vlogo Indijancev — prvi s pravim tabornim prostorom in spanjem v šotorih na Boričevem, drugi pa v Podčetrtku z indijanskimi oblekami, nakitom, loki; preizkusili so se celo v boju s kavbojci.
Pred njimi je novo desetletje podvigov, učenja in veselja. In če kdaj zagledate pred vami mlade v oranžnih srajcah in z rutkami okrog vratu, vedite, da so to — skavti!
A. K.
Volčiči so na taboru tudi splezali na kak{no drevo ...
te ugodnosti namenje
m naročnikom:
-	20% popust pri malih ogiasih,
-	TV okno (48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta giasbe in zabave),
-	brezplačne občasne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Gremo na počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...),
-	poštna dostava na dom,
-	sodelujete v nagradnem žrebanju Centra Aerobike,
-	stari in novi naročniki Štajerskega tednika sodelujete v nagradnem žrebanju Aerokluba Ptuj in z malo sreče poletite daleč med oblake.
v
StmersU
TEDNIK
É lo
TV
OKMO^
mMmsi .	I
riíícjrajujsiíi obsiojscs In novs niiracnlks Srajsrsksgii isclnlkii ossrn brs^pJačriih obiskov Csnira asrooiks prsjrnsia:
Kristina Jagarinec, Štuici 21,2250 Ptuj ■Marjana Bračelc, Hvaietinci 7/a, 2255 Vitomarci


; NAROČILNICA ZA stajeYsU
' Ime in priimek:_
' Naslov:_
AEROKLUB PTUJ

Panoramski let s pomočjo Aerokluba Ptuj prejmejo:
BiJJiJj ^SDi-àl U-Jj '1'lTl ij^ijijjáijij uiJ U^iJi/J Jd-2^] Ijmai ^íjiííj^ "J-'lU/ij, ^^ÍJU i^iuj
j^jjjj^íjvtíj -'tó.j ^^-'JU Mi\h\ jJíjiJÍJJJÍJ
: Pošta:
I Davčna številka: I Telefon: _
1 Datum naročila: I Podpis:_
NAGRAJENCI PREJMEJO NAGRADE PO POSTI
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Barcelonski pločniki (1)
Adios, embrios!
Kako se reče splavu po špansko, sem prebral v eni do revij. Adios, embrios! V branje sem se zatopil in sploh nisem opazil, da se je pokrajina zunaj že prav intenzivno spreminjala. Očitno smo vse bliže cilju.
ste in rdeče cvetove, ki visijo v neurejenih šopih.
Morje v teh delih kar vabi. Spenjene pečine, valovi, ki butajo ob skale, nekaj ladij, ki mirno plujejo sem in tja. Vse skupaj kot bi izrezal iz kakega romantičnega filma. In nebo je posuto z galebi. Najpogostejši je srebrni galeb, ki ima značilne rumenkaste noge, s katerimi poka po vodi, preden zares pristane. Pa vendar sem bolj pogosto videval galebe s snežnobelimi krili in značilnim
Zadrževali naj bi se — večino časa
—	na Costa Bravi, si ogledali osrednje katalonsko mesto Barcelono, se mudili po znameniti gori Montserrat, kjer stoji samostan, se ustavili {e v Figeure-su in mimogrede {e po jugu Francije
—	v Cannesu in Maroku. Čeprav so mi drugi pojasnili, da gre pravzaprav za tipično turistično destinacijo, se sam s tem nisem preveč ukvarjal. Raje sem malo odprl zemljevid, da bi videl, kje sploh smo. Girona, je pisalo. Malo naprej od Girone. Torej čisto blizu cilju. Zunaj se je že tudi po{teno stemnilo, zato sem videl le {e niz zanimivih dreves, posajenih vzdolž ceste, njihove temne sence, in nekaj sredozemskih talnih grmičev. Tu je namreč rastje tipično sredozemsko — {tevilne grmovni-ce, talno rastje, agrumi in južno sadje. In prav s to isto mislijo sem si olupil pomarančo in spet nestrpno premer-jal zemljevid. Pravzaprav sploh ni bil moj. Posodila sta mi ga dva sopotnika.
Sam nimam te navade, da bi se obremenjeval s cestami in razdaljami, ampak zdaj sem se tako kratkočasil. Do cilja, kjer smo se imeli namen nasta-
poglej in odpotuj!
GRÔJA, Krf z ladjo
Sončkov klub, 3* Sirena (doplačilo za klub 13.900 SIT)
11.977-1OD/NZ 24.500 BAVARSKI GRADOVI
avtobus, vključene vstopnine v tri gradove in ladjica
9.ioy2D/poL 29.900
MURTER,Tisno
3* Borovnik, na otoku so izredno lepe plaže, brezplačno do 12 let
ii.9y7D/POL 24.900
POREČ
2* hotel Delfin, Zelena laguna (dodatni dan samo 4.990 Sl"0
do 25.975D/POL 24.950
RIM, NEAPEU, POMPEJI
avtobus, odlično slovensko vodenje, nepozabno doživele
23.9y4D/POL 40.900 GRÔJA, Kreta
C kat Ruleta hotel, polet iz U, brezplačno parkiranje na Brniku
11.9/7D/POL 68.500 TURâjA,Antalija
3* Orange Fun Wbrld, polet iz U, brezplačno parkiranje na Brniku
12.9/7D/AI 69.900 GRâJA, Rodos
C kat Ruleta hotel, polet iz U (14D samo 106.900 SIT)
i2.9y7D/Nz 78.900
SONČEK !
TUI potovalni center Ptuj 02/749 32 82
Taiafonska prodaja:
02/22 080 33 • www.sonc:hek.com
niti v hotelu, je bilo še kar nekaj vožnje. Lloret de mar je tik ob obali Costa Brave in je nabit s številnimi hoteli in apartmaji pa tudi množic ljudi ne manjka. Ampak lepo počasi ...
Če fotografije ne lažejo, potem je Costa Brava mešanica dvojega — natrpanega turizma na čudovitih peščenih plažah in razkošnih skal, ki so ostale povsem nedotaknjene, kjer vabijo prisotne rastlinske in živalske vrste. Costa Brava je španska besedna zveza, ki pomeni "Divjo obalo". Ime je dobila po številnih skalnatih stenah, ki so razdrobljene vzdolž celotne obale. Tod je morje čisto in neokrnjeno, taka pa je tudi narava — divji gozdovi, razraščeno grmovje, med katerimi je tudi nekaj čudovitih, na prvi pogled skritih parkov in pešpoti. Kjer so se torej strme pečine ohranile, tam je ohranjena vrsta pisanih domačih cvetic in seveda hotentotska figa, ki ima značilne voskasto zelene li-
oglašanjem, ki mu menda pravijo sredozemski galeb.
Makija, ki je oznaka za dišeče rastlinje, v tem času ne cveti tako zelo, pa vendar je bilo kar nekaj dišavnic še zelenih. Kot gozd malo naprej, ki je vabil z vonjavami in čudovitimi pogledi na skalnate pečine in razkošne valove morja. V gozdu se srečamo predvsem z alpskim borom, pinijo in hrastovim plutovcem, izstopajo pa še metličevke, uleks in dre-vesasta resa. Za nekatere rastline nisem vedel, kam naj jih "vtaknem". Na primer kaktusom podobni stebrički ali pa iz skal zrasle rastline z velikimi zelenimi listi.
In če je na eni strani še neokrnjena narava, pogleda človek na drugo stran, kjer kar mrgoli turistov na peščenih plažah. V času, ko sem bil tam, manj, poleti pa tod ne veš, kje je začetek in kje konec. Brisača ob brisači, ležalnik ob ležalniku. Veš pa, da so na plaži lepo zasoljene cene. Celo jeseni, ko je vreme hladnejše in deževnejše, ležalnik stane 5 evrov, potem si lahko predstavljamo cene vsega ostalega. Pa to večini, ki se mudijo tu, sploh ni važno. Sem so prišli, da se naužijejo morja, obilnih, res obilnih nakupov, dobre hrane, in seveda neskončne zabave. Španci so namreč "nočni ljudje". Šele zvečer se zanje življenje prav prične. Takrat se družijo, posedajo v gostilnah ali restavracijah, plešejo v diskotekah in barih. Zvečer povsod vse kipi in se giblje. Tu res ni mogoče reči, da se ni moč zabavati, ker je vse polno zabaviščnih točk.
Zbudil sem se z olupki, raztresenimi po sedežu. Zemljevid mi je zdrsnil iz rok. Zunaj polje teme. Nobenih luči, hotelov ali vreščave zabave, kot so najprej obljubljali. Ja kje pa smo? Šele po nekaj kilometrih je odsev obcestne table odgovoril. Zdaj res ni več daleč. Samo še slabe pol ure ...
David Bedrač
Nagradno turistično vprašanje
Tudi v drugem polletju leta 2004 se nadaljujejo ugodni trendi rasti na področju turizma v Sloveniji in tudi na Ptujskem.
Nočitve so se na širšem območju Ptuja, podatki vključujejo najpomembnejše objekte s turističnimi posteljami v sedmih mesecih, povečale za več kot 40 odstotkov, gostov pa je bilo za skoraj 38 odstotkov več.
V Turističnem društvu Ptuj zaključujejo zbiranje predlogov za podelitev priznanj najprizadevnejšim pri urejanju okolja v mestni občini. Ob svetovnem dnevu turizma se bodo s priznanji in nageljni zahvalili vsem, ki v teh aktivnostih izstopajo in dajejo zgled drugim. Podelili bodo 40 priznanj. Osrednja slovesnost ob letošnjem svetovnem dnevu turizma bo 24. oziroma 25. septembra na Mestnem trgu. Na Ptuju bodo v okviru teh aktivnosti odprli razstavo del slovenskih rezbarjev, oživel pa bo tudi turnirski prostor na ptujskem gradu, kjer bodo ponovno potekale viteške igre.
Konec avgusta je Ptuj in še nekatere kraje na Ptujskem obiskala komisija Turistične zveze Slovenije v okviru projekta "Moja dežela - lepa in gostoljubna". Prve ocene in ugotovitve so pozitivne. V krajih, ki se tudi letos vključujejo v tekmovanje, so uspeli odpraviti najbolj opazne pomanjkljivosti. V prihodnjem tednu pa si bo posebna komisija Turistične zveze Slovenije podrobno ogledala dve osnovni šoli, eno na haloškem, eno pa na slovenskogoriškem območju, ki sta se, kot kaže, uvrstili v finalni del posebnega dela tekmovanja v okviru vseslovenskega projekta urejanja okolja.
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji svetovni dan turizma bo v znamenju športa in turizma, živahnih sil medsebojnega razumevanja, kulture in družbenega razvoja, poudarjajo v Svetovni turistični organizaciji.
Na avgustovsko nagradno turistično vprašanje, spraševali smo o tem, kateri je najpomembnejši romanski spomenik na Ptuju, bo nagrado prejela Marija Babič, Dornavska c. 15, Ptuj. Zapisala je, da gre za romanski palacij. Med pomembne romanske spomenike na Ptuju štejemo tudi vidne ostaline proštijske cerkve iz 13. stoletja.
Danes vprašujemo, kateri je najstarejši hotel na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 17. septembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri hotel je najstarejši na Ptuju?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Bohinj • Utrinek s tabora
Ogled mostu od spodaj
Hoteli smo preizkusiti nekaj norega, "odštekanega", v bistvu nekaj adrenalinskega, nekaj, kar bi pospešilo srčni utrip in pognalo kri po žilah.
Spust po vrvi oziroma planinski žičnici je bil takšna zanimivost. Potekal je pod Hudičevim mostom nad Staro fužino, ki je kakšnih 20 m nad reko Mo-stnico. Obiskovalci na njem uživajo ob pogledih na smaragdno zeleno Mostni-
Vožnja z žičnico.
Foto: Primož Trop
co. Udeleženci tabora pa smo imeli to srečo, da smo si obok mostu lahko ogledali tudi od spodaj, ko smo se spuščali, trdno varovani, po planinski žičnici pod mostom. Doživetje je bilo enkratno in nepozabno, za kar se imamo zahvaliti našemu vodniku in vodji tabora Primožu, ki nam je ta adrenalinski dogodek omogočil.
O Hudičevem mostu kroži veliko razlaganih pripovedk. Ena taka izmed njih pravi, da čez Mostnico ni bilo nobenega mostu, kar je domačine zelo jezilo in otežilo njihovo delo, zato so se odločili, da zgradijo most. Kolikor so ga čez dan zgradili, se je čez noč sesulo. Menili so, da jim nagaja sam hudič. A nekega dne so dogradili velik in močan del mostu. Hudič se je trudil, da bi ga podrl. V tem je zapel prvi petelin. Po ljudskih pripovedkah namreč pravijo, da ob petelinjem kikirikanju hudič izgubi moč.
Most še danes stoji in je velika turistična atrakcija, za nas pa kraj nepozabnih spustov.
Nina Polanec
Beračenje v pokoju - da ali ne?
Po teh podatkih že lahko sklepamo, da je država bitko s pokojninsko problematiko izgubila, in če lahko tako rečem, "nasankal' ne bo nihče drug kot človek, ki se zanaša na državno pokojnino. Vprašajte se, ali bom pred upokojitvijo sam stal na ulicah, kot se to dogaja v drugih državah, ali pa bom nekaj ukrenil že danes in bom to spremljal samo preko televizije in časopisja?
Kot sem že ničkolikokrat navedel, je edini način za varno jesen vašega življenja dodatno varčevanje preko alternatinv-nih in ne delniških skladov. Alternativni skladi niso odvisni od svetovnih borz (v svetu jih je le 6.000), nasproti delniškim (v svetu jih je preko 80.000), ki so odvisni samo od rastočega trenda. Najlažje boste do želene informacije prišli, če se boste udeležili kakšnega izmed naših številnih predavanj, ki jih vršimo širom Slovenije. Ozrite se naokrog! Kaj vidite? Trgi vladajo, toda protestniki korakajo zoper globalni kapitalizem. Katastrofe mečejo čedalje večjo senco. Nevarnosti prežijo na vsakem podjetniškem vogalu. Borze vrednostnih papirjev so izhlapele. Naše dnevne sobe so okupirale dokumentarne limonade. Korporacije, kot so Enron in Parmalat, so obrnjene na bok in na glavo. Skratka vse se je pokvarilo: puške, razcvet, bin Laden, Veliki brat in razni šefi. Ljudje imamo pravice, le naučiti se jih moramo živeti. V karaoke kapitalizmu, ki prihaja med nas, je neskončno individualnih možnosti. Podjetja in posamezniki se soočajo z najpomembnejšo odločitvijo: posnemati druge ali delati po svoje in ustvariti svojo prihodnost. Primerjava in zgledovanje po najuspešnejših, vas pripelje samo na pol poti. Ne posnemajte, temveč inovirajte! Konkurenčne prednosti izvirajo iz drugačnosti. Edina stvar, zaradi katere kapital zapleše, je talent. Prihodnost je že tu, le prepoznati jo morate. Eksperimenti so tvegani, toda splača se preizkusiti nove poti. Navsezadnje so znanstveniki vi-agro odkrili, ko so razvijali zdravilo proti visokemu krvnemu pritisku. Lep poletni dan.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
POSLIJ^MIE MS m mi ERNETIJ!
RADIOPTUJ <MrU«te
32k Î^Tunelnl www.radio-ptuj .si
Numerolog svetuje
P

Šifra: Klara
Rojeni ste 30. v mesecu z naslednjo življenjsko potjo: 11 + 17 = 28
Rojeni ste 30. v mesecu.To je energija premi{ljevanja in mentalne superiornosti nad drugimi. Prina{a logiko, pa tudi osamljenost. To je mo~na vibracija, ki prina{a ~loveku mo~ne energije, tako fizi~ne, ~ustvene, duhovne kot intelektualne, predvsem pa dober stik z zemljo in vsem, kar je povezano z njo, ali bolje re-~eno, z vsem materialnim. To je tudi energija avtoritete in ambicije, vlada zakonu, ~asnikarstvu, denarju in veri. Prina{a tudi dobro intuicijo. Je energija, ki ni zadovoljna v podrejenem položaju in si mora utreti pot na vrh.
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori oznace-ni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Vaše ime (11) je energija, ki kaže na težave praktično na vseh področjih življenja. Prina{a težave, nezadovoljstva, skrbi, predvsem pa konflikt z nasprotnim spolom, ki se najbolj izraža v družinskih nesoglasjih, prepirih in ločitvah. To je energija, ki prinaša težave tako v zasebnem kot na službenem področju. V bistvu je to energija nestanovitnosti, občutljivosti in navezanosti po eni strani ter domišljije, romantike, intuicije ter prijateljstva, pa tudi dobrega stika z denarjem po drugi strani. Je energija, ki kaže na pomanjkanje samozavesti in zaupanja vase ter kliče po duhovni rasti in po delu na samem sebi.
Tudi vaš priimek (17) je ena izmed tistih energij, ki ne prinašajo preveč zadovoljstva, miru in harmonije v človeka. To je energija, ki prinaša lahko marsikaj v materialni sferi življenja, vključno z vztrajnostjo, delavnostjo in morda tudi z dolgim življenjem, ne prinaša pa dovolj ljubezni, da bi človek lahko bil miren in zadovoljen.To je energija poslovnosti, financ in politike, manj pa duhovnosti, samozavesti in ljubezni. Čeprav je človek, ki nosi to energijo, lahko zelo ljubeč in čuteč, pa na okolico mnogokrat ne deluje tako.
V vaši analizi se prepletajo zelo različne vibracije, ki so si med seboj tudi v velikih nasprotjih.Najočitnejše je popolno neskladje med energijo datuma rojstva in imenom. Po železnih pravilih numerologije tudi energije števil 11 in 17 nikakor ne smejo biti skupaj v analizi. Takšna kombinacija energij velikokrat prinaša v življenje človeka notranji nemir, nestabilnost, na-
pačne odločitve in težave s samim seboj in posledično tudi s partnerstvom.
Precej drugačno počutje in posledično tudi življenje vam prinaša numerološka uskladitev, ki se izraža v energiji imena, ki ga označujemo s številom 6 (Asja, Alja, Gaja, Jasa, Saja ) in 27 v priimku, saj življenje nagrajuje le vztrajne in pogumne.
Šifra: Sonce
Rojeni ste 23. v mesecu z naslednjo karmično nalogo: 14 + 12 = 26.
Vaš datum rojstva je eno izmed najsrečnejših števil numerologije, ki podarja človeku, rojenemu na ta datum, mnoge lepe darove in talente. To je energija, ki prinaša uspeh na vseh področjih življenja, tako v zasebnem kot na poslovnem področju. Predvsem pa prinaša dobro komunikacijo, družabnost, potovanja, akcijo ter dober stik z ljudmi in denarjem, pa tudi spremembe, ki pa niso tako izrazite, ko na primer pri energiji števila 14. Do izraza pa pride predvsem takrat, če so tudi ostala števila z njim v harmoniji.To je tudi energija intelekta.
Vaše ime (14) je energija, ki prinaša predvsem smisel za komunikacijo, zabavo, potovanja, druženje, moč pisane in izgovorjene besede, akcijo in — spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži dolgo na enem mestu in prav kliče po spremembah. Čeprav ga nekateri označujejo za srečno število, tega numerološka praksa ne potrjuje preveč. Res je, da je to predvsem energija komunikacije in sprememb, pa tudi vibracija težav tako na področju dela kot
Pravni strokovnjak svetuje
Nasveti za hitrejše reševanje sodnih zadev
V št. 73 Uradnega lista RS z dne 05.07.2004 je objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-D), ki je v Zakon o sodiščih (Ur. l. RS št. 19/94, 45/95, 38/99, 28/2000) vnesel dosti sprememb in dopolnil. Spremenil in dopolnil je tudi 72. člen Zakona o sodiščih. Ta člen vsebuje določbe o nadzorstveni pritožbi stranke zaradi kršitve njene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. O tej pravici želim pisati v tem članku.
Kateri predpisi vsebujejo določbe o tozadevni pravici? To so sledeči:
A/ Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 33/91)
Ustava RS v 11. poglavju, ki ima naslov "Človekove pravice in temeljne svoboščine", vsebujetudi 23. člen, ki se glasi: "Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom."
B/ Zakon o sodiščih
Zakon o sodiščih-skrajšano ZS (Ur. l. RS št. 19/94), ki vsebuje tudi 72 člen, katerega prvotno vsebino sta spremenila in dopolnila Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih - skrajšano ZSDZS (Ur. l. št. 28/2000 čl. 31)
in ZSDZS (Ur. l. RS št. 73/2004 čl. 24) tako, da se sedaj besedilo 72 čl. ZS glasi:
1/ "Stranka, ki meni, da sodišče krši njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, lahko na presednika sodišča, ki obravnava njeno zadevo, naslovi pritožbo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju besedila: nadzorstvena pritožba)
2/ Če predsednik sodišča na podlagi navedb v nadzorstveni pritožbi in na podlagi drugih podatkov, kadar je to potrebno meni, da niso spoštovana pravila o vrstnem redu reševanja zadev ali zakonski roki za razpis narokov ali izdelavo sodnih odločb, lahko zahteva od sodnika, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, da brez odlašanja izdela poročilo, lahko pa zahteva tudi vpogled v spis. Če ugotovi nepravilnosti, pismeno opozori sodnika, lahko pa tudi odredi prednostno reševanje zadeve in določi rok za opravo ustreznih procesnih dejanj.
Če ugotovi, da je razlog za kršitev v preobremenjenosti sodnika lahko odredi predodelitev zadeve drugemu sodniku ali predodeli-tev drugih zadev oziroma izvedbo drugih ukrepov po zakonu, ki ureja sodniško službo.
Če je nadzorstvena pritožba vložena v zvezi z zadevo, ki jo rešuje predsednik sodišča, jo sle-
dnji odstopi, skupaj s svojim poročilom predsedniku neposredno višjega sodišča.
3/ Če je nadzorstvena pritožba vložena pri predsedniku sodišča višje stopnje, jo ta odstopi predsedniku pristojnega sodišča in lahko zahteva, da ravna po določbi iz 2. odstavka ter ga o ugotovitvah in morebitnih ukrepih obvesti.
4) Če predsednik sodišča višje stopnje na podlagi navedb v nadzorstveni pritožbi ter poročila sodnika in predsednika sodišča iz prejšnjih odstavkov ter drugih podatkov meni, da je kršena pravica do brez nepotrebnega reševanja odlašanja oziroma, da niso spoštovana pravila o vrstnem redu reševanja zadev ali zakonski rok za razpis narokov ali za izdelavo sodnih odločb, odredi prednostno reševanje zadeve, lahko pa tudi določi rok za opravo ustreznih procesnih dejanj, ki ne sme biti krajši od osmih in ne daljši od šestdesetih dni.
Če ugotovi, da je razlog za kršitev v preobremenjenosti sodnika, lahko predlaga predsedniku sodišča, ki zadevo obravnava, pre-dodelitev drugemu sodniku ali predodelitev drugih zadev oziroma izvedbo drugih ukrepov po zakonu, ki ureja sodniško službo.
Nadaljevanje prihodnjič Mirko Kostanjevec
partnerstva. Pomembno je, v kakšnem razmerju je z ostalimi števili v analizi. Najbolje je, da se človek s to energijo zanese predvsem nase in na svojo intuicijo.
Vaš priimek (12) pa je energija, ki prinaša izkoriščanje s strani drugih in človek je postavljen v vlogo žrtve. Človek predvsem tuja bremena prevzema na svoja ramena, torej namesto svojih rešuje težave drugih, kar pa dalj-noročno vedno prinaša nezadovoljstvo in seveda izkoriščanje. Lepo je pomagati, vendar vse mora imeti svojo zdravo mejo, kajti vedno je najpomembnejša ljubezen do samega sebe. To pa pomeni, da mora človek delati na sebi, duhovno rasti, si pridobiti zaupanje vase in samozavest ter se tako naučiti, postaviti se zase.
1z vaše numerološke analize je razvidno, da posedujete toplo in komunikativno energijo datuma rojstva ter ime, ki sicer je skladno z njim, vendar pa je sama po sebi precej nestabilna vibracija. Sledi energija priimka, ki pa je v velikem nasprotju tako z imenom kot z datumom rojstva, kar pripomore še k povečanju notranjega nemira in nestabilnosti, ki se zaključuje s precej neugodno vibracijo težav — številom 26.
Neprimerno pozitivnejše energije pa se skrivajo v vibraciji števila 19 v imenu (Elena, Oksana, Norma, Rosana, Samanta, Tonka) in 27 v priimku.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Duševno zdravje
Mama ima pomisleke
Mojca ima vse pogoje, da bi uspela na manekenskem odru. Stara je 19 let, opravila je manekenski te~aj, ob~asno nastopa na modnih revijah. @al pa ima pri izpolnjevanju te zelje težave z mamo, ki vidi v manekenstvu vse najslabše. Nič ji ne pomaga njeno dopovedovaje, da ni tako, da je vse odvisno od tega, kakšna osebnost si. Vprašuje, kako bi prepri~ala mamo, da ji ne bi ve~ trenutkov, ki so ji v veselje, grenila po nepotrebnem, saj je tudi dobra študentka.
Na videz izgleda vse lepo, toda o~itno je mamino stališ~e neomajno in vidi le možne nevarnosti v manekenstvu, ne pa tudi dobrih plati, ki so povezane s samouveljavljanjem dekleta z njenim samospoštovanjem. Težko je kaj svetovati. Mama jo lahko spremlja na vseh pripravek in revijah, s tem pa njej preprečuje samostojno življenje. Mojca se lahko odseli od doma, toda to maminega stališča ne bi spremenilo. Glede na to, da sta obe odrasli osebi, priporočam, da se usedeta za mizo in se konstruktivno pogovorita in dosežeta kompromis.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Krvodajalci
19. avgust - Miran Trantura, Savinjsko 22, Makole; Darko Kralj, Sar-dinje 9; Branko Senkiš, Gregorčičev dr. 5, Ptuj; Mirko Banfic, Sobetinci 35; Daniel Bec, Sakušak 24; Miran Vrbančič, Prvenci 6/a; Vinko Baklan, Zg. Jablane 30; Janez Černivec, Po-dvinci 119; Milena Petek, Slovenja vas 38/a; Marjan Brenholc, Mezgov-ci 70.
23. avgust - Petra Jenko, Vinski Vrh 83; Bojan Pučko, Žerovinci 12; Ivan Milošič, Jablovec 56/a; Tatjana Kos, Praprotnikova ul. 12, Ptuj; Slavko Ljubec, Nova vas pri Marko-vcih 73/a; 1ztok Dobnik, Povodno-va 7, Ptuj; Miran Valenko, Draženci 10/b; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Marjan Valher, Sp. Gorca 58; Mirko Rojko, Sp. Velovlak 6; Marija Bur-jan, Hajdoše 53/a; Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d; Anton Topolo-vec, Velika Varnica 15; Gabrijela Damevska, C. proletarskih brigad, Maribor.
26. avgust - Marko Novak, Jas-trebci 35; Boris Dimitrovski, Senik 4; Anton Žuran, Gradišča 143; Emil Munda, Strnišče 27; Vilko Turk, Lovrenc na Dr. polju 6; Boris Gorišek, Skrblje 8; Zlatko Novak, Stoperce 67; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Marija Zajko, Pobrežje 86; Branko Pukšič, Formin 59; Romana Malinger, Gerečja vas 81; Branko Mohor-ko, Apače 284; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14; Andrej Čuš, Placar 13; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ptuj; Konrad Vi-sočnik, Placar 54; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Alojz Gajser, Stanečka vas 12; Daniel Belšak, Mali Okič 60; Janez Selinšek, Stogovci 5/a; Danica Gonza, Podvinci 42; Ivan Jaunik, Majeričeva 10, Maribor; Drago Fu-rek, Draženci 87/a; Franc Sakelšek, Volkmerjeva 24, Ptuj; Janez Vertič, Ločič 1/b; Milan Avguštin, Lešje 37; Miran Gojkovič, Hajdoše 64; Leon
Turk, Gerečja vas 32; Bojan Verde-nik, Krčevina pri Vurbergu; Franc Kump, Senčak 11; Davorin Lubej, Trniče 43; Zlatko Intiher, Vlahoviče-va 7, Kidričevo; Damjan Berghaus Majnik, Drstelja 40/b; Drago Kodrič, Stoperce 12; Leopold Rodošek, Zg. Pristava 35/c; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Vlado Belšak, Vareja 28/a; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Mak-similjan Pihler, Stuki 26.
30. avgust - Smiljana Dovečar, Mihovci 76; Andrej Žuran, Mihovci 76; Boris Vuk, Strmec 16/a; Branko Rajh, Savci 23; Irena Gajšek, Ul. Borisa Kraigherja 6, Kidričevo; Slavko Cvetko, Mala vas pri Markovcih 8/a; Peter Cigula, Sakušak 20; Marija Kolbl, Žabjak 45; Josip Cinge-sar, Kicar 141; Stanko Habjanič, Zg. Gruškovje 59; Romen Golob, Slovenski trg 9, Ptuj; Sandi Obran, Za-mušani 41; Robert Filipič, Sakušak 74; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16; Marija Jakolič, Mestni Vrh 22; Vinko Kodrič, Dobrina 54; Dušan Gavez, Korenjak 11; Branko Korez, Stogo-vci 22; Robert Ciglar, Podvinci 113; Franjo Pučko, Cvetkov trg 3, Ptuj; Jožef Zebec, Belski Vrh 102; Slavko Arklinič, Markovci 67/f; Karmel Stiher, Formin 37; Nebojša Lesjak, CMD 6, Ptuj; Ludvik Kuronja, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Anton Peklar, Borovci 32/a; Josip Vinter, Falinič Breg 197; Sonja Sneberger, Mestni Vrh 22; Jožef Hentak, Dornava 119; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Jurij Gajšek, Belski Vrh 24; Jožef Bedrač, Bodkovci 32.
2. september - Bojan Topol-njak, Sovretova pot 6, Ptuj; Stanislav Čuš, Žamenci 12/a; Danica Ambrož, Mala vas 4; Feliks Hvalec, Gabrnik 48; Miran Sic, Slatina 63; Nevenka Maruh, Žnidaričevo nabrežje, Ptuj; Ivan Klinger, Podvinci 65; Jože Berghaus, Žabjak 35; Sergej Zorko, Moškanjci 2/d; Boris Ri-kav, Pleterje 32.
Info
Glasbene novice!
Na svetu obstaja na tisoče različnih lestvic, katerim je bila v preteklem tednu pridodana {e ena posebna. Po enajstih mesecih testiranja so v Veliki Britaniji naredili uradno in predvsem legalno lestvico prena{anja glasbe s svetovnega sveta. Ve~ kot petnajst uradnih ponudnikov mp3 glasbe ponuja preko 300 000 razli~nih pesmi in prvi uradni No 1. je pesem posneta v živo Flying Without Wings skupine Westlife.
Rapid Eye Movement so zaokrožili drugi uspešnejši del svojega glasbenega delovanja s ploščo The Best Of REM — In Time 1988—2003. Glava pevca oziroma frontmana skupine Michaela Stipea je zmeraj usmerjena v prihodnost in tako v melodični ter tipi~ni pesmi LEAVING NEW YORK (****) odkrito kritizira politično dogajanje v ZDA.
Opozorilo ali Warning je bil zadnji studijski album ameriškega post banda GREEN DAY, ki je že v začetku 90. popolnoma zažgal s hitom Basketcase. Po moje mnenju je njihova najboljša pesem Time Of Our Lives. Trio tudi v novem komadu AMERICAN IDIOT (***) ohranja izredno energijo ter s polnim "šusom" naži-ga po svojih instrumentih.
Britanska zasedba EMBRACE je bila odsotna z glasbene scene več kot pet let. V tem času so naredili več kot 250pesmi in najboljše so uvrstili na prihajajočo zgoščenko Out Of Nothing. Me-tamorfozna balada GRAVITY (*****) ima magično melodijo in izzivalno besedilo, ki gaje dodal Chris Martin, sicerpevec skupine Coldplay!
Islandska pevka BJORK je doživela enega svojih vrhuncev glasbene kariere, ko je zapela v neverjetni obleki na letošnji otvoritvi olimpijskih iger v Atenah. Nastop je bil sicer bolj bled, a je bila reklama za njen novi album Medulla enkratna. Takrat je zapela svetovno skladbo OCEANIA (***), ki nadaljuje njen filozofski glasbeni ciklus.
GIRLS ALOUD bodo vso življenje nosile pop idol oznako. Puncam je za to malo mar, saj so kaj kmalu uspele z uspešnico Sound Of The Underground, medtem ko so množicam najbolj prirasle k srcu z uspešnico Jump. Kvintet povprečnih pevk je iznašel pravo formulo uspeha, saj tudi v komadu LOVE MACHINE (***) ne odstopajo od energične zmesi popa in rocka!
Najpopularnejša belska rap skupina je nedvomno BEASTIE BOYS, ki se je najbolj zapisala v glasbeno zgodovino s hitom Fight For Your Right. Letos je trio posnel album To The 5 Boro-ughts, katerega je najavil komad Ch — Check It Out. Njihov napadalnI rap ne pozna meja in tako sedaj izdajajo še en šokanten komad TRIPPLE TROUBLE (**).
13. septembra bo minilo leto dni od mega koncerta skupine SIDDHARTA na stadionu za Bežigradom. Preko 30 000poslušalcev je uživalo ob glasbi naše najpopularnejše rock skupine, kije promovirala tudi tretji studijski album RH -.Z omenjenega albuma bo v teh dneh izšla četrta ostra rock pesem RING, ki pa ima tudi angleško različico MY DICE!
Najboljši albumi izdani v mesecu avgustu so Live At Hyde Part
—	RED HOT CHILI PEPPERS, Autobiography — ASHLEE SIMPSON, The Best Of Both Worlds — VAN HALEN, Songbird: Ultimate Collection — KENNYG., Always Outnumbered Never Outgunned
—	PRODIGY Everyone is Here—FINN BROTHERS, Happy People / U Saved Me — R. KELLY, Greatest Hits — ALEXANDER O'NEAL, Grace —JEFFBUCKLEY, The Revolution Stars Now — STEVE AER-LE, Live Like You Were Dying — TIM McGRAW, Welcome Back — MASE in Straight Out Cashville — YOUNG BUCK.
David Breznik
DHAGDSTEA DIN TEI - Haic / / ■ 4. BUBBLIN - Blue 5. LEAVE - Jn Jn B. MY HAPPY ENDING-Avril ■ 7. MOVE YDUH BODY-Nina SÏ 8. SHE WILL BE LOVED - Maroon 5" . MY PLACE / FLAG YDUR WINGE Nelly & Jaheim ID. DBSESIDN - Aventura 3rd Wish &^Baby Bash"
v/sak^ s>reÁo m<e<d K	ž	.\0 \v\ uro
	1	
Katera risanka je do sedaj prinesla največ dobička?
Odgovor:_
Ki
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■Ho
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Simona Šeruga, Zechnerjeva ui. 7, Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoii predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto aii nedeijo!
Odgome pošljite do ponedeljka, 13. septembra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 ^ Inlo).
Glasbeni kotiček
Ena, dve, tri in že nas več ni!
Bepop — Bepop (Menart — www.bepop.net)
Nič ni spornega, da najstniki potrebujejo svoje idole. V pop glasbi so to bili in mogo~e za nekatere {e zmeraj ostajajo Bepop. Slovenska "bum" popstars atrakcija ima vizijo "{tancanja" glasbe in mladi bodo pograbili vse, kar jim bodo ponudili Ana, Tinkara, Alenka in Simon. Jok, je moj odgovor, saj njihov tretji studijski projekt ni na nivoju prej {njih dveh. @al ali pa na srečo ne, kakor za koga. Desetim pesmim je ob koncu dodan {e video posnetek za poletno uspe{ni-co Komaj čakam. Pesem se nato nadaljuje, da na morje grem, in je bila kar hit to poletje, saj je zadela pravo tematiko glede na letni čas. Večina glasbenikov za svoj album posname novega gradiva za več kot za uro, medtem ko ima kvar-
tet sila borno minutažo, ki zna{a 34,51 minut.
Bepop so skupina, ki je ostala v tretjem razredu osnovne {ole in njihova publika je zmeraj mlaj{a, medtem ko je njihova baza poslu-{alcev zmeraj manj{a. @al! Njihov avtor besedil je kar sam član Simon, ki se z njimi celo pohvali, a v resnici bi vsak povprečen osno-vno{olec stresal iz rokava tak{na in podobna besedila, kot jih upo-
rablja skupina na tretjem albumu. Glasbeni produkcijski del je tokrat v glavnem prevzel Raay, ki se je trudil slediti modernim tujim pop in r&b glasbenim smernicam in si zasluži malo pohvalo za trud. Glasba skupine Bepop je postala preveč sintetična in predvidljiva. Ponovno moram zapisati žal! Aktualna popevka Le ti ima pravi pop naboj in je tudi pravi single (ne glede na bizarno besedilo), da je marsikateri star{ na željo svojega otroka že kupil ta sila povprečni album. Skoraj vse pesmi imajo plesno pop energijo in edina, ki izstopa, je "posladkana" balada Ni {e čas. Med hitrej{imi in bolj{imi pesmimi so Nočem drugam, Dotik, Vozi me mladost in Ljubezni ni preveč. Igranje za lahkotno in la-
godno glasbo pa se v slab{i obliki pokaže v pesmih Roke gor (ta pesem ima nekaj navija{kih elementov), Lebdim in Bepop. Da kvartet vokalno ni nič posebnega, vemo že od samega začetka, a sem pričakoval, da bodo spoznali, da morajo nekaj narediti v tej smeri, a žal niso. Tako je njihovo petje sila povprečno, če že ne za podpovprečno in v nekaterih pesmih so sli{ne tudi bedne rap sekvence.
Bepop se lepo "smejčkajo" z naslovnice tretjega glasbeno stagni-rajočega projekta. @ive barve se nadaljujejo tudi v lično oblikovani knjižici, v kateri so pridodana tudi vsa besedila. Torej bodo mladi, ki jim je kvartet {e v{eč, z lahkoto posrkali besedila iz knjižice in upam, da jih bodo z veseljem prepevali na glas. Bojim pa se, da se približuje konec slovenske pop atrakcije, ki je mladim v zadnjih letih prinesla kar precej veselja in močno upam, da ne bo držalo ena, dva, tri že nas več ni, ampak bodo Bepopovci zbrali dovolj energije, da posnamejo {e kak{no dobro pesem ali plo{čo.
David Breznik
Končan Filmski kompas M CID
Mesto postaja cinetilsko
Prej{njo nedeljo se je končal tretji Filmski kompas, festival svetovnih avtorskih filmov, ki ga organizira Klub ptujskih {tudentov. Zapomnili si ga bomo po doslej najodličnej{em in najbogatej{em programu, {e bolj pa po tem, da je Ptuj dokončno vpisal med mesta, v katerih živijo ljubitelji umet-ni{kega filma.
Krepko čez tisoč navdu{enih obiskovalcev projekcij umetni{kih filmov je {tevilka, ki si je {e tik pred začetkom festivala ne bi upali napovedati niti najbolj optimistični. Nezanimanje ptujskega občinstva za umetni{ko filmsko produkcijo, ki se ne odlikuje z zvezdni{ko zasedbo in posebnimi efekti, pač pa z življenjsko sporočilnostjo ter kakovostjo in izvirnostjo filmskega izraza, je očitno preteklost. Festival je namreč, če pozabimo izpade enega samega {tudenta, ki bi sodeč po primitivnem obna{anju med filmom, s katerim je vsem ostalim v polni dvorani močno pokvaril, če že ne onemogočil uživanje ob meditativni filmski mojstrovini Gerry, očitno bolj spadal na Spi-dermana ali celo na Smrkce, minil v odličnem vzdu{ju.
Kot odlična poteza organizatorjev se je izkazala brezplačna projekcija otvoritvenega filma festivala. Film Pomlad, poletje, jesen, zima ... in pomlad je s privlačno zgodbo in vizualnim razko{jem pridobil veliko Ptujčanov, ki doslej niso hodili gledat umetni{kih filmov. Pred filmom so se lahko prisotni ob ritmih tolkalistov Rokko Roccena posladkali s torto in vinom. Festival sta odprla upravnica ljubljanskega Kinodvora [pela [mid in njegov programski vodja Jurij Meden, ki sta pohvalila zagnanost ptujskih {tudentov in izrazila presenečenje nad hitro rastjo filmske kulture na Ptuju v zadnjih letih.
Čeprav so se v njih tokrat vrteli filmi, ki so skoraj vesolje daleč od največjih holivudskih uspešnic, so bile dvorane ptujskega kina teh enajst večerov polne kot že dolgo ne. Glavni program so sestavljali filmi Zgubljeno s prevodom (Coppola), Zbogom, Lenin! (Becker), Kandahar (Makhmalbaf), Kar naenkrat (Lerman), Božje posredovanje (Suleiman), Kako sem
V dneh festivala so se v mestni kino dobesedno zgrinjale množice.
ubil svojega očeta (Fontaine), Gerry (Van Sant), V petek zvečer (Denis), Roger Dodger (Kidd) in Cinemanija (Christlieb).
Še večje in še prijetnejše presenečenje pa je bil odličen obisk na brezplačnih dopoldanskih projekcijah v Kolnkišti, ob katerih je vsak obiskovalec dobil tudi brezplačen zajtrk in kavo. Prvo dopoldne je zbrane cinefile nagovoril priznani filmski kritik Jurij Meden s predavanjem, naslovljenim Filmska zgodovina skozi filmske lestvice, v katerem je prepričljivo problema-tiziral smiselnost sestavljanja lestvic najboljših filmov.
Najprej je predstavil uradno lestvico najboljših filmov vseh časov, ki jo na podlagi ankete med smetano mednarodne filmske kritike (izmed Slovencev je npr. sodeloval Slavoj Žižek) vsakih deset let pripravlja revija Sight & Sound, publikacija avtoritativnega Britanskega filmskega inštituta. .Aktualno lestvico (iz leta 2002) sestavljajo Državljan Kane (Welles), Vrtoglavica (Hitchcock), Pravilo igre (Renoir),Boter (Coppola), Tokijska zgodba (Ozu), 2001: Odiseja v vesolju (Kubrick), Oklepnica Po-temkin (Eisenstein), Zora (Mur-nau), 8 " (Fellini) in Pojoč v dežju (Donen in Kelly), ki si jih je bilo mogoče v obratnem vrstnem redu ogledati vsak dan ob 10. uri v Kolnkišti.
Še graja Mestni občini Ptuj, ki za tako pomemben festival, ki ptujsko kulturno sceno dviguje iz pregovorne provincialnosti, ni pokazala prav nobenega posluha. Verjetno tudi ni treba posebej omenjati, da med številnimi obrazi, ki so prišli gledat filmske mojstrovine, spet ni bilo nobenih "občinskih".
Nina Milosič
SEJEM PROSTEGA ČASA, sobota, 4. septembra 2004, od 10. do 12. ure na Novem trgu
Predstavitev ponudbe programov 19 organizacij s področja športa, kulture, izobraževanja in učenja za življenje, ki so namenjeni otrokom in mladim na Ptuju.
POTOPISNO PREDAVANJE - Bojan Erhatič: NOVA ZELANDIJA, sreda, 15. septembra 2004, ob 18. uri
RAZSTAVA - do 20. septembra je na ogled razstava počitniške foto delavnice
CAMERA OBSCURA in FOIOGRAM - PONUDBA REKREACIJE IN NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA
AEROBIKA - Vadba je primerna tako za začetnike kot za tiste bolj trenirane. Poleg vaj za razgibavanje in boljšo telesno pripravljenost vadba vključuje tudi sproščanje, vaje iz joge in meditacijo. Poudarek je na vajah TNZ (trebuh, noge, zadnjica). Vadba sestoji iz ogrevanja in koreo-grafijske klasične aerobike z vajami za oblikovanje telesa, zaključi pa se z vajami za umirjanje. Redna vadba aerobike izboljša delovanje srca, dihal in gibalnega sistema, poveča se presnova in zmanjša prekomerna telesna teža, pozitivno pa vpliva tudi na duševno stanje. Ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure. Vpis od 6. septembra dalje do zapolnitve mest. Začetek vadbe v začetku oktobra. Mentorica Vanja Kampl. Cena za 10 terminov je 3000 SIT.
DEBATNI KLUB — NOVO! - Za srednješolce, ki mislijo s svojo glavo in se želijo izpopolniti v veščinah javnega nastopanja! Srečanja enkrat tedensko po dogovoru z udeleženci. Prijave do 24. septembra. Udeležba je brezplačna!
FILMSKA SEKCIJA — NOVO! - Z novim šolskim letom na CID-u ustanavljamo filmsko sekcijo. Dobivali se bomo enkrat tedensko, vsako sredo ob 20. uri v kletnih prostorih, prvič 22. septembra. Filmske video-projekcije bodo potekale v kletnih prostorih. Vabljeni vsi ljubitelji kvalitetnega svetovnega filma, ki poleg zabave lahko ponudi tudi umetniške presežke. Vstopnine ni!
PROGRAM za prvih pet srečanj:
Sreda, 22. september, ob 20. uri - Nikjer v Afriki (Nirgendwo in Afrika, http://www.imdb.com/Sections/Years/2001, 141'), r: Caroline Link
Sreda, 29. september, ob 20. uri - Govori z njo (Hable con ella, http://www.imdb.com/Sections/Years/2002, 114), r: Pedro Almodovar
Sreda, 6. oktober, ob 20. uri - Rekvijem za sanje (Requiem for a Dream, http://www.imdb.com/Sections/Years/2000, 102'), r: Darren Aronofsky
Sreda, 13. oktober, ob 20. uri - Mož brez preteklosti (Mies vailla menneisyytta, http://www.imdb.com/Sections/Years/2002, 97), r: Aki Kaurismdki
Sreda, 20. oktober, ob 20. uri - Memento (Memento, http://www.imdb.com/Sections/Years/2000, 113'), r: ChristoperNolan
FOTO SEKCIJA — NOVO! - Za starejše osnovnošolce, ki jih zanima fotografija. Srečanja po dogovoru z mentorico Tanjo Verlak. Prijave do 24. septembra. Udeležba je brezplačna!
KITARA - Učenje kitare za osnovnošolce, srednješolce in druge mlade, ki si želijo igrati ta instrument. Vaje enkrat tedensko. Mentorja sta Marko Korošec in Samo [alamon. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest. Mesečna kotizacija je 3000 SIT.
NADALEJVALNI TEČAJ POGOVORNE ITALIJANŠČINE - Za vse mlade, ki že obvladajo nekaj osnov. Mentorica je Jana Gerl. Tečaj bo potekal enkrat tedensko - ob petkih. Prijave sprejemamo do 24. septembra. Mesečna kotizacija je 3000 SIT.
NADALJEVALNI TEČAJ ZNAKOVNEGA JEZIKA GLUHIH - Tečaj je namenjen tistim, ki so že opravili izpit na začetnem nivoju. Obsega 40 ur v srečanjih po 3 šolske ure. Mentorica je Marija Koser. Tečaj bo potekal enkrat tedensko. Prijave sprejemamo do 24. septembra. Kotizacija za celoten tečaj je 5000 SIT.
PLESNA [OLA POWER DANCERS — NOVO! - Plesna šola, ki jo vodi članica zasedbe Power dancers, je namenjena otrokom in mladim. Delo bo potekalo v več starostnih skupinah. Sola bo potekala enkrat tedensko - ob ponedeljkih. Vpis bo v ponedeljek, 13. septembra, od 16. do 19. ure v CID. Mesečna kotizacija je 3500 SIT.
Prijave v vse naštete dejavnosti sprejemamo do zapolnitve mest oz. ob posebnih vpisnih terminih.
Informacije o natančnih terminih in načinu dela dobite vsak delavnik od 8. do 15. ure osebno, telefonsko, lahko pa tudi po elektronski pošti.
CID je odprt: vsak delovni dan od 9. do 18. ure, informacije od 8. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
Kuharski nasveti
Robide
Tudi če na robidi ni mamljivih robidnic, jo mnogi prepoznajo po njenih dolgih, v lok upognjenih in plaze~ih steblih, ki so zavarovana z majhnimi trni. Vsak dober poznavalec robid ve, da se sočni ~rni plodovi po ve~ini zelo razlikujejo, saj gre za množico različnih robid. Večina robid, ki raste v bližini naših bivališč, so verjetno križanci. Kjerkoli opazujemo robide, opazimo raznolikosti.
Pecivo iz robid
Testo: 15 dag moke, 5 dag sladkorja, 7 dag masla, 2 rumenjaka. Iz vseh sestavin zgnetemo na hitro krhko testo, ga razvalja-mo in položimo v pekač. Pekač obložimo s peki papirjem. Testo pred peko večkrat prebodemo. Pečemo pri 180 stopinj Celzija tako dolgo, da je testo do polovice pečeno. Posebej stolčemo trdi sneg 2 beljakov, dodamo 15 dag sladkorja in 2 skodelici robid. Sestavine damo na pol pečeno testo in pečemo do konca. (Uporabimo pekač, ki je za polovico manjši od pekača od pečice).
Zvesta poslušalka in bralka

Navadne robide imajo praproti podobne liste, tanka vijoličasta ali zelena stebla, bele ali svetlo vijoličaste cvetove in majhne trde plodove. Bolj{a po okusu in lažje prepoznavna robida je tako imenovana brestovolistna robida, ki ima močna razrasla stebla, ki spominjajo na barvo sliv in na spodnji stani zelo svetle liste. Pogosto se najdemo sinjezeleno robido, ki je prepoznavna s trojnimi lističi na dolgih tankih plazečih se steblih. Plodovi sinjezelene robide so po večini manjsi in imajo manjšo število kroglic od drugih robid in pri nabiranju rade razpadejo.
Robide so pogosto prekisle, da bi jih jedli surove, zato jih kuhamo ali dušimo in s toplotno obdelavo postanejo precej oku-snejše. Obirajo jih v transportno embalažo, ker so plodovi zelo občutljivi. Sveže robide shranjujemo največ 10 dni pri temperaturi okrog 0 stopinj Celzija. Robide so v kuhinji in tudi v živilski industriji cenjene zaradi močnega barvila, ki ga uporabljajo v slaščičarstvu, konditors-tvu, pogosto jih uporabljajo kot sestavino sadnih sokov in sirupov.
Iz robid lahko pripravimo tudi odlične džeme, ker pa je v plodovih veliko semen, jih stis-
nemo ali močno zmečkamo ter pred pripravo precedimo ali jih zmečkane kuhamo v gazi. Jedem iz robid pogosto dodaja-
dušenju se odlično podajo kot omaka k jedem iz divjačine, govedine in svinjine.
Po večini pa jih najpogosteje uporabljamo pri pripravi slaščic. Zaradi nežne strukture in krajše toplotne obdelave so robide
mo jabolka, sploh okusni džem in marmelado dobimo, če ga pripravimo iz mešanice robid in jabolk. Jabolka pri izdelkih iz robid vplivajo na okus in strjevanje, robide pa dajo značilno aromo in bordo rdečo barvo.
Iz robid so včasih pripravljali tudi vino ali so jih za barvo dodajali žganim pijačam. Danes pa pretežno uporabljamo sveže robide, saj so zaradi obilice vseh drugih vrst sadja robide postale nekoliko manj zanimive. V kuhinji jih danes uporabljamo pri pripravi sladkih in slanih jedi. Prav zaradi svojega kiselkastega okusa in temno rdeče barve po
Mokri smrček
Vprašanja bralca Iveka iz Ptuja: Želimo kupiti dolgodlakega mačka pasme maine coon. Zanima nas, ali je to res največja pasemska mačka in kako velika lahko zraste?
Odgovor: Maine coonke veljajo za največje domače mačke. Gre za dolgodlako pasemsko mačko, ki izvira iz ZDA. Njeni predniki so bili kratkodlaki muci, ki
so z ladjami v 18. stoletju pripluli iz Evrope v Ameriko. Na ladje so jih jemali predvsem z namenom, da so lovile podgane. Maine coonka je zelo mišičasta žival
primerne pri pripravi lahkih sladic. Tako jih lahko uporabimo v biskvitnih kolačih, ko jih dodamo skupaj z moko v testo in se zmehčajo ob peki. Pri tako pripravljenem kolaču računajmo na to, da robide po toplotni obdelavi ostanejo še vedno rahlo kiselkaste. Vendar nam ta okus v poletnih mesecih prija. Lahko jih uporabimo pri pripravi pit, ko najprej do polovice spečemo spodnjo plast krhkega testa, ga narahlo premažemo z marmelado, nanjo pa eno zraven druge položimo cele robide in močno potresemo s sladkimi piškotni-mi drobtinami ali mletimi ore-
z močnimi okončinami in širokim prsnim košem. Samci so nekoliko večji od samic in lahko tehtajo tudi do 8 kg in več. So odlično prilagojene bivanju na prostem, zato se pasma svetuje predvsem ljudem, ki živijo v hišah. Dlaka maine coonke je pozimi precej daljša. Tedaj dobi okoli vratu opazen krznen ovratnik, ki jo varuje pred mrzlim vetrom. V poletnem času postane
hi. Po robidah z dela krhkega testa naredimo mrežico in spe-čemo kot ostale krhke pite.
Krhko testo za robidovo pito naredimo iz 15 dekagramov ostre moke, 15 dekagramov mehke moke, ščepca soli, 1/4 vrečice pecilnega praška, 18 dekagra-mov margarine ali masla, kot vezivno sredstvo dodamo še en rumenjak ali eno celo jajce, za sladek okus 10 dekagramov sladkorja v prahu in eno do dve žlici vina ali limoninega soka.
Tistim, ki imate radi posebnosti, si lahko za zajtrk pripravite palačinke, ki jih izboljšate z robidami. Pripravimo klasično testo za palačinke in ga damo za 10 minut počivat. Posebej v mali količini sladkane vode skuhamo robide do mehkega. Posebej na žlici masla na rahlo prepražimo na kocke narezana jabolka, le toliko, da se rahlo zmehčajo. V ponev vlijemo manjšo količino maščobe, ko se ogreje, prilijemo testo za palačinke po vrhu potresemo na pol kuhane robide in popečene koščke jabolk. Palačinko pečemo samo z ene strani tako kot omlete. Pred serviranjem jo prepognemo, pokapljamo po želji s sokom, v katerem smo kuhali robide in okrasimo s smetano, v poletnih mesecih še s sladoledom. Smetano pa lahko zamenjamo tudi z jogurtom. Tako pripravljeno sladico ponudimo kot samostojno jed za manj obilen obrok.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
dlaka bistveno tanjša in voljna. Zaradi podobnega vzorca progastega repa so nekateri biologi celo prepričani, da so maine co-onke potomke rakunov.
Kljub svoji izjemni velikosti maine coonke rade spijo v majhnih stisnjenih kotičkih (med pohištvom, za omarami ...), kar naj bi izviralo iz tega, da njihove prednice na ladjah, kjer so lovile podgane, niso imele dovolj prostora.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v septembru
Čričkovo oglašanje po večerih in pesem klopotcev z vrtov obsajenih z brajdami s svojo jesensko melodijo oznanjata najlepši in najprijetnejši letni čas - jesen, ko v domačem vrtu z bogato pogrnjene in obložene mizepobiramo in uživamo pridelke in sočne sadeže.
V	SADNEM VRTU smo v tem času zazrti v zoreče sadje, koliko od tega bomo lahko namenili za hrambo. Septembra skoraj dnevno dozoreva sadje za obiranje. Zorijo hruške, jesenska jabolka, češplje, slive, še zadnje breskeve pa tudi že zgodnje sorte grozdja. Z obiranjem ne hitimo. Izrabimo tople sončne jesenske dneve, da plodovi še posrkajo čimveč toplih sončnih žarkov. Med zorenjem pridobivajo na sladkorju, se debelijo da pridobivajo na teži, poleg aromatičnih snovi se osvajajo snovi, ki plodove utrjujejo, zakar so trpežnejši, če so hranjeni v svežem stanju ali v predelani obliki. Ze v sadovnjaku odberemo poškodovane in manj trpežne plodove in jih porabimo za predelavo, da bodo zdravi bolje dozorevali.
V	vlažnih, senčnih in nizkih legah, kjer se v jeseni zadržuje megla, se na nekaterih občutljivejših sortah jabolk in hrušk rad pojavi jesenski škrlup. Najprej v obliki drobcenih pikic, ki se pozneje v shrambi večajo in razširijo v pege, ki počrnijo in povzročijo grenko gnilobo. Zimskihe sorte jablan in hrušk, katerih plodove namenimo hraniti za ozimnico, do srede septembra še zadnjič poškropimo z euparenom multi, da jih ohranimo zdrave.
V	OKRASNEM VRTU, ko se v začetku jeseni poletne vročine umirijo, ko je več padavin in so enakomernejše, proti enakonočju pa tudi svetloba ugodnejše vpliva na življenjske procese v rastlini, okrasno rastlinje močneje raste. Z dohranjevanjem rasltin v tem obdobju prenehamo, pri negi pa smo še pozornejši, da bi zdrave in utrjene pričakale zimsko obdobje. Redno zalivanje opuščamo in ga opravimo le po potebi, če je daljše sušno in vetrovno obdobje.
Posodovke in rastlinje na prostem zalivamo le v jutranjih
* 'A-


mtf ^
urah, neposredno v tla, da ne omočimo listov. Vlaga se v jesenskih svežih jutrih na listju dalje zdržuje, to pa je ugodno za razvoj sive plesni, ki prav v tem jesenskem času najbolj ogroža in uničuje.
Izz zemlje poberemo čebulice zgodaj cvetočih gladiol. Gomoljem pustimo 10 cm nadzemnega dela stebelc, ki se bodo ob čiščenju čebulic, ko bodo na zračnem in zasenčenem prostoru dovolj posušene, na pravem mestu odlomila, ne da bi ostal poškodovan vrh čebulice.
Pripravimo se že na setev ostrožnika, ognjiča in enoletnega maka na prosto, ker bodo spomladi precej prej zacveteli.
V ZELENJAVNEM VRTU je septembra čas jesenskih setev vrtnin, da se za prezimitev do pozne jeseni dovolj razvijejo in dobro vkoreninijo, dokler je še zemlja za rast in razvoj sejancev dovolj topla.
Od špinač izberemo sorte, ki dobro prezimijo. Mangold, sorodnik špinače, bo dobro rastoč ob redkejši in globlji setvi. Septembrska setev motovilca naj ne bo pregosta, da rastline ne bodo utesnjene. V začetku meseca še lahko se-jemo zimsko solato sorte nansen ali zimsko rjavo, koncem meseca pa lahko le še presajamo dobro razvite sadike. Iz spomladi sejanega šparglja vzgojene sadike sadimo septembra 30 do 40 cm globoko v dobro pripravljeno in s preper-elim hlevskim gnojem ali kompostovko pognjeno zemljo, sadike pa prekrijemo z 8 do 10 cm debelo plastjo zemlje.
Miran Glu{ič, ing. agr.
9-četrtek	10-Petek	11-Sobota	12-Nedelja è
13-Ponedeljek #	14-Torek	15-Sreda	
URNIK, SPORED
VRSTNI RED
STARA EVROPSKA SORTA MARELIC
ZVONKO FUNDA
ZELEN KOŠČIČAST PLOD
PAS PRI KIMONU
REKA SKOZI KOČEVJE
PARNI SESALNIK
CITROENOV AVTO
NADA BAVDAŽ
LASERSKI TISKALNIK
SINKO
LIJ ZA ŽITO
NAD MLINSKIM KAMNOM
IND. FILOZOF. SMER
CARIGRAJ-
SKA TRDNJAVA
ŽAN KOŠIR
OČE
KEMIČNO SREDSTVO
OLGA TKAVC
HRVAŠKA UMETNOSTNA DRSALKA HEGEL
VSESLOVENSKA PLAČILNA KARTICA
POSODA ZA BRIZGANJE OUA
REEVES
NAUKO STAROSTNIH POJAVIH
100 M'
AFRIŠKA PALMA
ODPADKI
PRI VRTANJU
NAKLEP
ZAZNAVE, IMPRESIJE
OKAME-NELOST
SLAVKO AVSENIK
ŠOLSKA KAZEN
MESTO V
MAKE-DINIJI
IZRASTEK NA GUVI
AVSTRIJSKI
PEVEC (WERNER)
NAŠA SKLADA-TEUICA (CELESTINA)!
GR. BOGINJA USODE
LITOVSKA TISK,AGEN.
OKORNEŽ
NIZOZEMSKI KOLESAR BERKOUWER
JAJCA DVOŽIVK V KEPAH
RUSKI KNEZ
UUDSKA TEHNIKA
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (RAMON)
SIRSKI POLITIK (HARFEZ
PLES
SPLITSKA SKUPINA
ENOJKA, CVEK
SOVJETSKA IGRALKA SAVINA
REKA V JUŽNI AFRIKI
ČEBER, BEDENJ
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: okrnelost, samotarka, travertin, rana, ura, Imo, Žarn, Gevgelija, grelec, tjalk, stara, Ac, aksolotl, , trkelj, Eve, serka, Roeg, alimenti, islam, aslovnica, sura, Tolo, Skaru~na, Boris leven, TA, cvek, Treskavac. Ugankarski slovarček: AMBROSIA = stara evropska sorta marelic, ARENGA = vrsta azijske in afri{ke palme, ELTA = litovska tiskovna agencija, IDORA = hrva{ka umetnostna drsalka Hegel, LOKAYATA = materialisti~na smer indijske filozofije, NOSTOLOGIJA = nauk o raznih starostnih pojavih pri ljudeh, TILBERIS = britanska novinarka (Liz, 1947-1999), VAAL = reka v južni Afriki, YEDIKULE = carigrajska trdnjava s sedmimi stolpi.
Govori se ...
da so se v enem najlepših lukarskih krajev, potem ko so si zgradili še eno dvorano, začeli spraševati, kdo jo bo vzdrževal, saj dobička ne bo prinašala. Naš nasvet: prodajo naj jo. (In si kupijo pamet.)
... da je predsednik države Janez Drnovšek je ob nedavnem obisku mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni na vprašanje, ali bodo ob politikih preživeli tudi kmetje, odgovoril: "Jaz
mislim, da bolj kot politiki. Bolj sem prepričan v njihovo perspektivo kot pa v perspektivo politikov. Vsaj konkretnih ..."
... da si župani spodnjepod-ravskih občin že za časa življenja postavljajo spomenike. Posebne inovativnosti pri tem pa ne pokažejo: večina se jih namreč odloča za izgradnjo novih osnovnih šol, drugi pa
—	tam, kjer so to zamisel realizirali že njihovi predhodniki
—	za postavitev novih občinskih stavb ...
... da se Ptujčane naproša, naj živijo, kakor znajo, predvsem pa v naslednjem desetletju čim manj umirajo. Prostora na pokopališčih namreč počasi zmanjkuje, Gaj-ke pa naslednjih deset let še ne bodo primerne za novo lokacijo...
Vidi se ...
... da minister Pav liha že pridno trenira, da bo ptujskemu koncu lahko odrezal čim-večji kos cestne pogače ...
Lujzek • Dober den vsoki den
Drgoč je tjeden naokoli, hitro kak, da bi mačok na m i { k o skoča in si živo pečenko naroča. Jesen je pred nami, po grabi se megla vleče, na bregi pa že lepo sunček sije. Na trovi se v jutranji rosi lovijo deca bosi, si tak vmivlejo noge, da ne treba točiti druge vode. V storih cajtih, ko na naših bregih {e nesmo meli druge vode kak mlako{nico, smo se resen v rosi vmujvali, pozimi pa sneg topili, da smo vodo meli in se pri topli peči greli.
Zečlo se je tudi novo šolsko leto, drgoč so oživele učilne zidane in seveda tudi montažne. Tudi na našem bregi mamo podružnično osnovno šolo. Na žalost pa skoro vsoko leto zma-njkuvlejo deca. Ta mlodi kin-dermaheri so nas zapustili, ta stori pa smo že pozobili kak se deca delajo. Vete, ko sen jaz še šolar bija blo vse drgačik kak gnešji den. Matematiko smo se tak vičili, ke smo kuruzna in fižolova zrna seštevali in odše-
tavli. Gnešji den pa je že vsoka šola računalniško opremlena, pri dosti hišah pa majo tudi duma računalnike. Če smo hteli sosedi kaj sporočiti, smo se drli z enega na drugi breg zaj pa je pri vsoki hiši najmanj en mobilni telefon pa tudi redne telefonsek linije so razpelane v zemlji in na telegrafnicah. Saj ste vena že čuli tisto zgodbo, ko je Mujo bija pri sldokih in v prostem cajti hoda objemovat in ljubčkat najbližjo telegrafš-tango. Ko ga je jegov desetar vproša kaj dela, mu je odgovora: "Druže desetare, ljubim ženo preko telefona...!' To se tudi zaj dogoja, samo drgačik prek interneta...
Vidite, kak se cajti spremi-jajo. Včosik so naše mame in babice deco duma rodile, zaj pa to v špitolih delajo, včosik smo deco duma delali, zaj pa tudi to že v špitolih naredijo.
Tejko sem vam misla gnes povedati. O volitvah in politiki pa gnes nič pa nas zato nede vzeja hujdič. Lepo vas podav-ljam, vse dobro želim, živite še dugo in naj ne bo nibeden hin! Vam globoko vdani Lujzek.
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 9. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). PETEK, 10. septembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. ^8.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
SOBOTA, 11. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 PORO-
ČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio). NEDELJA, 12. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). PONEDELJEK, 13. septembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na
območju Policijske uprave Maribor 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vla-dimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
TOREK, 14. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost.
17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJAN-ČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Trbovlje).
SREDA, 15. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
Frekvence: 89,8, 98,2 In 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je odličen teden, saj boste bolj vitalni, zdravi, samozavestni in ravno zaradi tega bolj komunikativni. Ravno zaradi tega boste tudi bolj uspešni v poslovnih zadevah, prijateljskih zvezah in ljubezenskih razmerjih.
BIK
V	teh dneh bo vaša notranja moč povsem zasijala. Delovali boste kot protiutež ali pa pomoč nekomu, ki bo v stiski. Ne bojte se, zmogli
boste. V ljubezni se bodo razmere umirile. Vsak dan se bosta imela bolj rada.
DVOJČKA
Pred vami je dinamičen, a tudi silno vitalen teden. Vaša jp j energija bo brezmejna, toda y ker bodo na delu tudi malo preveč agresivne sile, se varujte prepirov na delovnem mestu in nesre~ tako na poti kot doma.
RAK
Pred vami je stresen teden predvsem na poslovnem polju, saj boste zaradi negotovih razmer najbolj ob~utili nestrpnost in naveličanost. Nikar se ne prenaglite s pomembno odlo~i-tvijo. Lahko bi se obrnilo proti vam.
LEV
Razmere v poslu bodo nekako v nasprotju z vašimi hotenji in željami, zato boste v prihodnjih dneh slabe volje in nerazpoloženi. Bo pa že v ~etrtek boljše, saj vam bo ta dan prinesel pomiritev in izboljšanje.
DEVICA
V	teh dneh bodo konflikti in napetosti pri poslovnih partnerjih prisotni vsak dan in lahko se razvijejo v precej hud prepir. V taki situaciji
se poskušajte po svojih mo~eh prilagajati. Dobra dneva bosta torek in ~etrtek.
TEHTNICA
Pred vami je zelo lep teden, saj boste zdravi, veseli, živahni. Razvezal se vam bo tudi jezik, zato boste v službi dosegali dobre rezultate, saj se boste znali zelo zanimivo pogovarjati. V petek boste imeli zelo prijeten dan.
[KORPIJON
Pred vami SO razigrani dnevi.
V	petek in soboto se boste zelo zabavali, toda nikar na ra~un drugih, ~eprav boste dobili priložnost. V ponedeljek boste v službi dobili pomo~, v sredo pa bodite pozorni, ker bo zelo stresno.
STRELEC
Pred vami je na žalost nič kaj prijeten teden, saj vas lahko virus vrže v posteljo. Pazite nase, v osebnem življenju pa nadzirajte strasti, da ne bo po~ilo, saj bo v teh dneh velika dinamika v partnerskih odnosih.
KOZOROG
V	službi se bo nakopičilo veliko dela in lahko se zgodi, da vam dajo še novo, bolj odgovorno delovno nalogo. Ne skrbite, da ji ne bi bili
kos. Odnosi v družini ali v ljubezenski zvezi se bodo začeli izboljševati v nedeljo.
VODNAR
Pojavile se bodo nove delovne naloge in dolžnosti, ki bodo od vas zahtevale precejšnje napore. V osebnem življenju boste v petek in soboto zelo občutljivi, zato pretita tako stres in prepir, ki ne bosta tako resna.
RIBI
Še nekaj dni bo vaša zaveznica Venera, ki vam bo prinesla izboljšanje v ljubezenski zvezi. V soboto se posvetite izboljšavam v domačem okolju, ponedeljek pa bo zelo romantičen. V službi se bo nabralo veliko dela.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Prihajajo Cimerotic, Pavlovic, Cesar ...
Slovenska nogometna reprezentanca je z zmago proti Molda-viji za~ela kvali kacije za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2006 v Nem~iji. Prenovljena ekipa je pod vodstvom novega selektorja Braneta Oblaka pokazala veliko mero poguma in drznosti, ton igri pa so še vedno dajali starejši igralci: Mile A~imovi~ s tremi zadetki, Nastja Ceh z odli~imi asistencami in Sandi Knavs v vlogi organizatorja naše obrambe. Drugo tekmo so naši odigrali v sredo zve~er (žepo sklepu redakcije, op. ur.) s Škoti.
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Čeh, slovenski nogometni reprezentant
Klubi, ki igrajo v 1. SNL, so reprezentan~ni odmor izkoristili za prijateljske tekme in za zadnje zapolnitve vrzeli v igralskem kadru, saj je prejšnjo sredo potekel prestopni rok. V zadnjem trenutku smo tudi na slovenski nogometni sceni doživeli nekaj zanimivih prestopov igralcev: Oskar Drobne je podpisal za Publikum, Kliton Bozgo za Maribor, Lungu za Gorico, Primož Gliha in Milko Djurovski za Ljubljano, Luka Elsner (sin Marka Elsner-ja) za Domžale. V kolikšni meri gre za marketinške poteze in koliko za resne okrepitve (Djurovski, Gliha), bo sicer pokazal ~as, vendar je vsakomur jasno, da si klubi na vse na~ineprizadevajo za ~im ve~jo medijsko pozornost in s tem za boljše izhodiščne pogoje za pogajanja s sponzorji.
Reprezentančni premor je še kako prav prišel tudi ptujski ekipi, saj so po odličnem štartu (zmagi proti Publikumu in Muri) nekoliko slabše nadaljevali (neodločeno s Koprom in Ljubljano, ter poraz z Belo krajino). Ekipi se je pridružil še Dragan Ljubanič iz Dravograda in z novo ekipo že odigral prvo prijateljsko tekmo proti Zagrebu. Konkurenca za nastop v prvi enajsterici seje tako še zaostrila, dodatne sladke skrbi pa čakajo trenerja Lušiča še po vrnitvi poškodovanih igralcev (Dabanovič, Grižonič).
V soboto se navijačem Kumha Drave obeta eden od vrhuncev letošnjega jesenskega dela prvenstva, in sicer gostovanje ljubljanske Olimpije. Ljubljančani so imeli na začetku sezone velike težave z okužbami igralcev in so doslej odigrali le tri tekme: premagali so Domžale, izgubili pa z Muro in Belo krajino. Po vseh težavah šteje na Ptuju za varovance Milivoja Bračuna le zmaga, saj so pred prvenstvom obljubljali naskok na sam vrh. Sebastjan Cimerotič, Zoran Pavlovič, Boštjan Cesar in Anton Žlogar so nosilci igre pri Olimpiji in prav od njih bo pretila glavna nevarnost za vratarja Germiča. Ptujčani so proti ekipam kova Olimpije doslej vedno igrali bolje kot proti tistim z dna razpredelnice, zato lahko pričakujemo zanimivo nogometno predstavo.
Tekmo Kumho Drava - KD Olimpija in vse ostale tekme 6. kroga pa lahko prepreči stavka nogometašev. Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS) je namreč napovedal stavko, v kolikor Združenje nogometnih prvoligašev ne bo izpolnilo stavkovnih zahtev ali ne bo prišlo vsaj do dialoga med omenjenima organizacijama. Seveda vsi skupaj upamo, da do najbolj drastičnega ukrepa ne bo prišlo in da se bo prvenstvo nemoteno nadaljevalo.
Foto: Črtomir Goznil<
Sead Zilic (Kumho Drava) v akciji (v ozadju Jevđenic).
Nogomet • Prijateljske tekme
Izkoristili so reprezentančni premor
Kumho Drava izgubila v Zagrebu, zmagala pa v Markovcih - Mura gostovala na Rogoznici
ZAGREB - KUMHO DRAVA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Godic (50)
KUMHO DRAVA: Germic, Emeršič, Miljatovic, Šterbal, Jevdenič, Zajc, Težački, Alibabič, Čeh, Zilič, Majcen. Igrali so še: Ljubanič, Gorinšek, Toplak, Korez, Prejac. Trener: Srečko Lušič.
Nogometaši Kumho Drave so izkoristili kratek odmor v prvenstvu zaradi nastopa slovenske reprezentance v kvalifikacijah za SP in so v soboto odigrali prijateljsko nogometno tekmo v Zagrebu z istoimenskim hrvaškim prvoligašem in tekmo izgubili z minimalnim izidom. Samo srečanje je bilo dinamično in dokaj kvalitetno. V prvem polčasu je bila igra enakovredna s po nekaj priložnostmi na obeh straneh. V drugem polčasu so imeli domačini v 46. minuti strel z bele točke in možnost, da preidejo v vodstvo, vendar je vratar Dejan Germič strel zadržal. V 50. minuti so Zagrebčani dosegli zadetek, ki se je izkazal za zmagovitega. Da pa so prišli do zmage, so v veliki meri zaslužni tudi ptujski napadalci, predvsem Majcen, Zilič in Alibabič, ki niso znali zadeti iz ugodnih položajev. V zadnjih trenutkih srečanja je Gorinšek zadel še vratnico. Prvič je za Ptujčane nastopil tudi napadalec Ljubanič, ki sicer ni veliko igral, je pa pokazal, da bo prava okrepitev za ekipo Kumho Drava. Sicer pa je bila igra takšna, da vliva veliko optimizma pred sobotnim srečanjem, spektaklom z ljubljansko KD Olimpijo.
Danilo Klajnšek
MARKOVCI - KUMHO DRAVA 0:5 (0:3)
MARKOVCI: Starčič, Bezjak, Ko-rošak, Plohl, Pilinger, Kuncnik, Golob, Bratuša, D. Zver, Janžekovič, I.
rJbi
Foto: Črtomir Goznil<
Matjaž Korez (Kumho Drava) med preigravanjem.
Zver. Igrali so še: Štrafela, Petrovič, Kolednik, Meglič. Trener: Perič.
KUMHO DRAVA: Štelcer, Vele-žič, Jevdženič, Toplak, Selimovič, Gorinšek, Preac, Petek, Ljubanič, Krajnc, Emeršič. Igrala sta še Arsič in Kamberovič. Trener: S. Lušič.
V	prijateljski tekmi so se v deželi kurenta srečali domačini in prvoligaš, ki ni nastopil v najmočnejši postavi, a so kljub temu gledalcem prikazali dopadljiv nogomet. Gostje so hitro prišli v vodstvo -Ljubanič, ki se uigrava v ekipo, je pokazal tudi svoje strelske kvalitete. Domačini so v zadnji minuti pred odmorom zapravili priložnost, ko je Janžekovič močno streljal, Štalcer pa je strel ubranil.
V	nadaljevanju smo gledali dopadljivo igro, obramba gostov pa ni dovolila, da bi gostitelji zatresli mrežo. Še najlepšo priložnost je zamudil Štrafela.
anc
MARK 69 ROGOZNICA -MURA 3:8 (2:5)
STRELCI: 0:1 Bulajič (5), 0:2 Per-šic (10), 0:3 Rakovic (11), 0:4 Rako-vic (25), 1:4 Petek (30), 1:4 Omladic (3l), 2:5 Petek (34), 2:6 Omladic (60), 2:7 Omladic (75), 2:8 Gospodinov (85), 3:8 Dokl (88)
MARK 69 ROGOZNICA: D. Horvat, Kralj, Štebih, Pucko, Šta-net, Lah, Makovec, Ciglaric, Petek, Dokl, Nahberger. Igrali so še: I. Horvat, Kolaric. Trener: Drago Po-savec.
MURA: Pejkovic, Miše, Kapic, Bulajic, Žilavec, Omladic, Peršic, Erniša, Tisnikar, Ipavec, Rakovic. Igrali so še: Prša, Horvat, Šopov, Gospodinov, Balažic, Fajfar, Kul-car. Trener: Bojan Prašnikar.
V prijateljskem nogometnem srecanju so prvoligaši soboške Mure visoko premagali ekipo Mark 69 Rogoznico, sicer clana 1. lige
MNZ Ptuj. Domačini so bili borbeni in vztrajni ter na koncu gostom zabili tri gole, kar je vsekakor dvignilo razpoloženje med domacimi nogometaši in navijaci Rogoznice.
DK
Foto: Črtomir Goznil<
Bojan Prašnikar, trener Mure
Nogomet • 2. SNL
Dravinja že tradicionalno neugodna
REZULTATI 6. KROGA: Aluminij - Dravinja 0:1 (0:0), Livar - Koroška Dravograd 4:0 (1:0), Izola Argeta - Nafta 1:2 (1:0), Svoboda - Krško 2:1 (1:1). Srecanji Rudar Velenje - Factor in Supernova Triglav bosta igrani kasneje.
1.	NAFTA
2.	FACTOR
3.	DRAVINJA
4.	SVOBODA
5.	LIVAR
6.	KOR. DRAVOGRAD
7.	ALUMINIJ
8.	RUDAR VELENJE
9.	KR[KO
10.	SUPER. TRIGLAV
11.	IZOLA ARGETA
12.	[MARTNO
8:9 10
3 13:7
2 2 11:9
3	9:10
3	9:10
3	7:9 0	5:3
4	6:10 4	2:15
ALUMINIJ - DRAVINJA 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 Vidojevic (62). ALUMINIJ: Strelec, Golob, To-polovec (Ragolic), Sambolec, Pe-kez, Ozim, Emeršic (Koren),
Komljenovic, Repina, Panikvar (Flašker), Kelenc.
Medla predstava dveh starih znancev je razocarala okoli 200 gledalcev na stadionu v Kidrice-vem. V vecjem delu smo gledali tekmo med obema kazenskima prostoroma, kjer so se gostje nacrtno branili in le redko prehajali v protinapade. Gostitelji si v prvem delu razen mocnega strela Komljenovica, ko je žoga preletela tik nad precko, niso znali priigrati priložnosti. Do odmora smo gledali nezanimivo igro, kjer še sodnik ni imel dela.
V nadaljevanju se je ponudila priložnost Kelencu, ki je nekaj zatem zapravil še eno uporabno žogo. Ragulic, ki je vstopil v igro v drugem delu, si je v 17. minuti prislužil dva rumena kartona in je zato moral zapustiti igrišce. Gostje se za zadetek lahko zahvalijo
Pekezu, ki je nerodno posredoval, zato je Vidojevicu uspelo zatresti domaco mrežo. Na sreco Kidricanov Ribic nato ni izkoristil priložnosti kot tudi ne domaci na-
padalci, ki so proti koncu zaigrali odlocneje, toda priložnosti so ostale neizkorišcene. Nedvomno bo potrebno gostiteljem vec samozavesti in zbranosti, saj sama telesna pripravljenost ni dovolj za uspeh. Sodnik Jug pa je v nadaljevanju pokazal kar štiri rumene kartone domacinom.
anc
Sebastjan Golob (Aluminij) v belem dresu s številko 2.
Kolesarstvo • KK PP
Aldo Ilešič ni več najstnik
Kolesarji profesionalnega moštva Perutnine Ptuj tekmujejo na najpomembnejši etapni dirki za mlade kolesarje do 25 let Tour de l'Avenier.
Dirka, ki so jo v preteklosti zmagovali največji asi svetovnega kolesarstva s Špancem Miguelom Indurainom na ~elu, je že lansko leto prinesla veliko slavje Ptujča-nom - Rado Rogina je bil v skupnem seštevku namreč 2. Ekipo, ki jo vodi Srečko Glivar, sestavlja 6 kolesarjev: odkritje drugega dela sezone Tomislav Dančulović, Massimo Demarin, Gregor Gazvoda, Aldo Ino Ilešič, Matija Kvasina ter Matej Marin.
V prvem delu 10-dnevne dirke so bile na sporedu ravninske etape, kjer so imeli svojo priložnost sprinterji. Le-to pa je dobro izkoristil 20-letni Ptujčan Aldo Ino Ile-šič, ki je že drugi dan stal tik pod vrhom, le nekaj centimetrov mu je zmanjkalo do zmage, in je tako
»Vlak« kolesarjev KK Perutnine Ptuj
Foto: UG
osvojil 2. mesto. Vodja ekipe Srečko Glivar je ob tem povedal: "Zelo sem zadovoljen z dana{njim rezultatom in z načinom dirkanja, ki smo ga pokazali. Cela ekipa je pomagala do tega rezultata in z nekaj malega sreče bi lahko imeli celo zmago, saj je bil sprint precej izenačen. Rezultat pomeni tudi nov zagon in motivacijo v ekipi in morda bomo res uspeli doseči kak lep končni rezultat, ki bo okronal sezono, čeprav se dirka po težavnosti etap stopnjuje proti koncu. Aldo Ino že nekaj dni ni več najstnik in kot kaže, to dobro vpliva na njegovo motivacijo. Upam, da bom to lahko potrdil tudi v naslednjih dneh". Čeprav Ile{iču tako vrhunskega rezultata {e ni uspelo ponoviti, je svoje sprinterske sposobnosti ponovno pokazal v 5. etapi, ko je osvojil 5. mesto. Sicer pa imajo Ptujčani pred odločilnimi gorskimi preizku{njami v skupni razvrstitvi najvi{je uvr{čenega Matijo Kvasino, ki na 14. mestu zaostaja le 24 sekund za vodilnim Špancem Gustavom Cesarjem Ve-loso iz ekipe Relax-bodysol.
ug
Rokomet • Pogovor z Robljem Bezjakom
Nisem še rekel zadnje besede!
Razvoj {porta gre vedno naprej, kar pomeni, da je postal sestavni del v družbi. Svoje je naredila {e komercializacija in tako praktično ni zvrsti, ki ne bi bila poznana {ir{i {portni javnosti in tudi navadnim Zemljanom. Brez zmagovalca in poraženca ne gre. Prvo mesto in zlata medalja v kolektivnih {portih je samo ena. Vendar pa v {portu obstajajo tudi poraženci. Če govorimo o teh zadnjih, bi lahko za primer Robi Bezjak rekli, da je vse tu nekje vmes. Gre namreč za roko-meta{a Velike Nedelje, ki je v minulem prvenstvu za svojo ekipo -Veliko Nedeljo - odigral samo {tiri srečanja, potem pa je pri{el nesporazum, konflikt ^ in Robija ni bilo več v ekipi. Robi je izvrsten strelec, ki je med drugim tudi vratarju svetovnega formata Dejanu Periču iz Celja v prvenstvenem srečanju zabil 16(!) zadetkov, ki jih ta vratar nikoli od nobenega igralca ni dobil niti v ligi prvakov. Dvakrat tretji strelec v 1. SRL (sezoni 2000/2001 ter 2001/2002) in v sezoni 2002/2003 celo prvi topnik slovenske mo{ke rokometne lige le ni "tak tam nekje levi" rokometa{, da bi se vsa dobra dela takoj pozabila in rodilo nekaj drugega ^ Končno je pri{lo do pogovora s tem rokometa{em, ki sedaj sam trenira in čaka povabilo v novo rokometno sredino.
Kako je prišlo do nesporazuma ali kratkega stika v minuli sezoni?
Robi Bezjak: "V minuli sezoni sem odigral {tiri srečanja, kar je bilo tudi vse. V petek pred petim krogom je pri{lo do spora, po katerem so se v klubu odločili, da me izločijo iz prvega mo{tva. To sem sprejel, ker ni bilo druge izbire. Poizku{al sem se opravičiti za svoje dejanje. V klubu se niso bili pripravljeni pogovarjati o tem in so se več ali manj izmikali. Potem sem sam treniral in pričakoval razplet, ki pa se žal ni iztekel ugodno."
S kom pa je pri{lo do spora?
Robi Bezjak: "Najprej je pri{lo do spora z na{im direktorjem Markom Trofenikom in igralcem Samom Trofenikom. Tako je bila zajeta praktično cela družina Tro-fenik. O tem se je že drugi dan veliko govorilo. Že v ponedeljek po na{em konfliktu je bil sestanek z igralci. Direktor kluba Marko Tro-
Robi Bezjak
fenik je igralcem napisal izjavo, kar naj bi bilo proti predpisom, glede tega dogajanja in oni so to podpisali. Igralci so podpisali nekaj, kar niso videli in vedeli za kaj je sploh {lo. Čez nekaj časa sem dobil dopis iz kluba, da moram napisati zagovor, ter mi ustno zagrozili, da bom ostal brez službe in da mi bodo uničili kariero. To so bile besede Vilija Trofenika, ki mi jih je povedal osebno pred igralci. Do tega, da sem brez službe, je pri{lo, rokometna kariera pa ni končana in {e ne bo, saj se ne bom dal kar tako.
Nato so se kmalu pojavile govorice o posoji in visoki od{kodnini, vendar sam o tem ne vem nič in tega ne bom komentiral."
Kako pa si ti to vse skupaj prenesel, saj ni lahko, ~e si prvi strelec v ligi, na koncu pa v prvenstvu odigraš samo štiri tekme?
Robi Bezjak: "Od začetka je bilo vsekakor težko, sem pa kasneje videl, kak{en odnos je do igralcev in na koncu tudi do mene, da je vse skupaj postalo brezupno. Zato nisem več niti poizku{al in odločil sem se, da za svoj matični klub ne mislim več nastopati. Če so me izločili zaradi enega konflikta, potem je razumljivo tudi moje mnenje enako."
Kako pa so tvoje neigranje sprejeli navija~i Velike Nedelje, soigralci in prijatelji?
Robi Bezjak: "Z igralci se o tem nisem pogovarjal. Mislili so, da se
bo to razre{ilo s kak{nim pogovorom ali drugačno kaznijo. Šlo je v bistvu za to, da se kaznuje mene in ne celi klub, s tem pa tudi {te-vilne navijače."
Imel si lepo povpre~je danih zadetkov na tekmah Velike Nedelje. In ~e bi bilo to vse skupaj tudi v minuli sezoni, potem verjetno ne bi prišlo do izpada iz slovenskega elitnega rokometnega razreda?
Robi Bezjak: "Povprečje je bilo več kot 8,5 zadetkov po tekmi. Mislim, da bi bilo dovolj za obstanek. S tribune je bilo to vse skupaj zelo težko gledati. Upal sem, da bo Velika Nedelja ostala v prvi ligi. Po drugi strani pa sem zaradi odnosa kluba do mene kot igralca po eni strani tudi zadovoljen, da so izpadli."
Vsega skupaj je sedaj prakti-~no konec. Si prosti igralec, ki mu je potekla pogodba, z odškodnino, ki je dolgo ~akal na mnenje iz RZ Slovenije. Kako naprej?
Robi Bezjak: »Pogodba mi je s 15. junijem potekla. Dal sem vlogo za izpisnico. Takrat sem tudi dobil po{to, da klub ne želi več podalj{ati pogodbe z mano in da od{kodnina zna{a 5500 evrov in milijon tolarjev. Po oceni arbitraže je sedaj to 1 milijon in devetsto tisoč tolarjev. Seveda se s tem nisem strinjal in sem zadevo predal na arbitražno komisijo, da ona oceni, kak{na je od{kodnina glede mojega prestopa v drugi klub. Osem dni po prejemu dokumenta mora arbitražna komisija zasedati in izdati sklep. Seveda pa je tudi tukaj čutiti vpliv predsednika RK Velike Nedelje Vilija Trofenika, kajti nato sem čakal skoraj dva meseca na odgovor, v katerem so bili tudi neresnični podatki iz kluba, saj disciplinski postopek ni bil končan. Od{kodnino so nekoliko zmanj{ali, računali pa so jo po tem, da naj bi dobil vse plače, ki naj bi jih dobil dvanajst, prejel pa sem samo dve. Napisali so, da to ni njihova stvar, da je to pristojnost sodi{ča, kjer naj se ta denar iztoži s civilno tožbo. Pod to se je podpisal arbitražni svet, ki ga kot organ RZ nikjer nismo zasledili! Kar pa se drugih ponudb tiče, je bilo nekaj dogovorjeno s sosedi iz Ormoža, vendar je zgleda padlo v vodo, blizu je bila tudi Gori{nica, vendar je bila to manj verjetna varianta, vsaj za posojo, saj tudi Velika Nedelja igra v tej konkurenci."
Danilo Klajnsek
V pokalu Ormož proti Veliki Nedelji
Na sedežu Rokometne zveze Slovenije (RZS) so opravili žreb parov za letošnje pokalno tekmovanje. Prve četrtfinalne tekme v ženski konkurenci bodo na sporedu 22. septembra, povratne pa teden dni pozneje. Moški bodo najprej odigrali tekme šestnajstine finala, ki bodo na sporedu ob istem terminu, sedem ekip prve lige pa se bo tekmovanju pridružilo šele v naslednjih krogih.
Ženske (cetrtfinale): Celje Celjske Mesnine - Mercator Tenzor Ptuj, Celeia Žalec - Olimpija PLK, Loka Kava-KSI- Burja Škofije, Krim Eta Malizia - Izola.
Moški (šestnajstina finala): Jeruzalem Ormož - Velika Nedelja, Alples Železniki - Termo, Šmartno 99 - Slovan, Ribnica - Sviš, Rudar Trbovlje - Branik Klima Petek Maribor, Radeče - Cimos Koper. (sta)
Rokometne novi~ke
ŠTEFANIČ V ORMOŽU
Vrste rokometnega kluba Jeruzalem Ormož je okrepil desni zunanji igralec Aljo{a [tefani~, 197 cm visok in 103 kilograme težak rokometa{, ki bo v tej sezoni nastopal v Ormožu kot posojeni roko-meta{ Gorenja Velenja. Ljubitelji rokometa se [tefani~a spomnijo, ko je pred leti uspe{no zastopal barve 1. B-liga{a Gori{nice. V minuli sezoni je [tefani~ utrpel huj{o po{kodbo kolena v polfi-nalu evropskega pokala pokalnih zmagovalcev proti {panskemu Val-ladolidu. 22-letni rokometa{ je nastopal v kadetski in mladinski reprezentanci Slovenije. S slednjo je osvojil 2. mesto na EP v Poljski 2002 in 3. mesto na SP v Braziliji 2003.
JERUZALEM ORMOŽ -EKOLIVANEC 36:27(18:13)
JERUZALEM: G. Čudič, Cvetko, Dogša, Belšak 1, M. Horvat 2, Me-sarec 4(1), Koražija 10(1), Bezjak 4, Ivanuša 3, B. Čudič 1, Kosaber 1, D. Horvat 2, Hanželič 3, Potoč-njak 1, Štefanič 4, Lukaček. Trener: Saša Prapotnik.
Ormožane do pričetka sezone pričakujejo še številne pripravljalne tekme, katerih cilj je čim boljša uigranost moštva. Tekma proti Ivancu je že dokazala, da Ormo-žani v tej smeri počasi že napredujejo. Hrvaški 1. A-ligaš je držal korak z Ormožani do 25. minute in rezultat 11:11 po zaslugi Pojeta, starega znanca iz Velike Nedelje. Slednji je v prvem polčasu Ormo-žanom nasul kar 8 golov. Nato so niti igre v svoje roke prevzeli domačini, ki so do konca srečanja s hitro igro strli odpor gostov in v štirih primerih vodili tudi za +11. Dobro strelsko formo je pri jeruza-lemčkih spet potrdil Koražija, ormoškemu občinstvu pa se je prvič predstavil Aljoša Štefanič. Ormo-žani bodo v soboto gostovali na zanimivem turnirju pri Veliki Nedelji.
Uroš Krsti~
MERCATOR TENZOR GOSTIL ITALIJANKE IZ FERRA-RIJA
Na nekajdnevnih pripravah v naših krajih se v ptujskih Termah nahajajo igralke .ARIOSTA iz Ferra-rija iz Italije. Ekipa se je uvrstila v najvišjo I. italijansko ligo, zato je v okviru priprav odigrala dve srečanji z ekipo Mercator Tenzor, ki se prav tako pripravlja na bližajočo se tekmovalno sezono. Tako v petek kot v soboto so z visokim izidom zmagale domačinke. Ptuj-čanke so prikazale izdelane akcije, odlično obrambo vratarke Lakiče-ve, žal pa so v obrambi vzreli, ki vse preveč dovoljujejo nasprotnicam da neovirano prihajajo do zaključnih strelov. Toda do začetka prvenstva še je čas, da popravijo napake.
Srečanje v petek se je končalo z rezultatom 38:19 (17:10) in v soboto z 41:30 (22:13); najuspešnejši pri gostiteljicah sta bili Der-čarjeva in Radekova s 15 zadetki.
anc
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ - MILLENIUM 54:21 (21:11)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Lakič, Potočnjak 3, Šijanec 4, Pučko 1, Lazarev 3, Derčar 16, Radek 4, Prapotnik 1, Šincek 1, Ramšak 2, Majcen, Kristofič, Bru-men 4, Murko 3, Kelenc, Grego-rec, Savič 4, Raukovič 5, Hameršak 1, Bezjak. Trener: Vlado Hebar.
V	prijateljskem rokometnem srečanju so rokometašice prvoliga-šinj iz Ptuja brez večjih težav premagale ekipo 1. B SRL Milenium od Svetega Jurija ob Ščavnici. Trener domačih je dal praktično priložnost vsem rokometašicam, ki so njegovo zaupanje upravičile in slavile visoko zmago.
MERCATOR TENZOR PTUJ - CELJSKE MESNINE 34:27 (17:11)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Lakič, Potočnjak 3, Šijanec
2,	Pučko 2, Hameršak, Derčar 10, Šincek, Radek 3, Ramšak 1, Bru-men 1, Murko 4, Savič 2, Rauko-vič 4, Prapotnik, Kristofič, Lazarev
3,	Kelenc, Gregorec. Trener: Vlado Hebar.
V	prijateljskem rokometnem srečanju dveh ženskih prvoligaških ekip so po pričakovanjih slavile zmago domače rokometašice, ki so že na začetku povedle s štirimi zadetki prednosti.
V	drugem polčasu so domačinke znale svojo prednost obdržati in zasluženo premagale svoje nasprotnice, s katerimi se bodo pomerile v 1. krogu pokalnega tekmovanja v Celju.
Danilo Klajnšek
RK GORIŠNICA
Rokometaši Gorišnice so bili v minuli sezoni tekmovanja v 1. B SRL najprijetnejše presenečenje. Z malo več sreče bi lahko pri{li tudi do drugega mesta, ki je vodilo v pr-voliga{ko mo{ko rokometno elito. Ni jim uspelo, vendar so vsekakor opozorili nase. Kako potekajo pri-
Foto: DK
Ivan Hrupič (RK Gorišnica)
prave za novo prvenstvo, pa nam je trener Gori{nice Ivan Hrupi~ dejal: "S pripravami smo pričeli 2. avgusta. Izkoristili smo vse potenciale za vadbo doma, saj nismo zmožni, da bi od{li na kak{ne priprave. Sedaj prihajamo v zadnjo fazo priprav, kjer bomo poizku{ali kar najbolje spiliti formo. Do sedaj smo odigrali {est pripravljalnih tekem z močnej{imi nasprotniki, kjer smo preizku{aili vse na{e potenciale. Imamo veliko mladih fantov in želeli smo videti, česa so ti mladi rokometa{i zmožni."
O odhodih igralcev iz Gori{nice in tudi prihodih vanjo je Ivan Hrupič dejal: ^"Velikih sprememb v bistvu ni. Zapustili so nas igralci, ki so bili izposojeni od Velike Nedelje, kar smo tudi pričakovali. Dobili {e praktično nismo nič in čakamo, če bomo uspeli z izposojo katerega od igralcev iz Ormoža."
Minula sezona je bila res dobra in jo bo težko ponoviti. Praktično se da vse, vendar pa je ekipa precej pomlajena. Ivana Hrupiča poznamo kot zagriženega in nepopustljivega trenerja in seveda optimista. "Malo se bojim glede logistike in igralskega kadra, saj mislijo, da je visoka uvrstitev avtomatizem. Potrebno bo dobro delati in dati vse od sebe. Dobre uvrstitve so lepa stvar, ki pa jih je potrebno znova potrjevati. Če pa malo spus-ti{ "gas", potem je lahko takoj borba za obstanek, saj mislim, da bo leto{nje tekmovanje zelo zanimivo in v ligi praktično ni slabe ekipe," je zaključil strateg gori{ni{kih rokometa{ev Ivan Hrupič.
Foto: DK
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. SML, 1. SKL
Zavrću derbi, slaba forma Ormožancev
3. SNL - vzhod
REZULTATI 4. KROGA: Zavrč -Veržej 3:2, Šoštanj - Kovinar Štore 1:2, Tišina - Šmarje pri Jelšah 3:4, Železničar - Stojnci 0:4, Križevci - Paloma 2:0, Črenšovci - Pohorje 1:0, Zavrč - Veržej 3:2, Holermuos Ormož - Bistrica 1:1.
1. ZAVRČ	4	3	1	0	16:5	10
2. VERŽEJ	4	3	0	1	15:3	9
3. KRIŽEVCI	4	2	1	1	7:4	7
4. PALOMA	4	2	1	1	7:5	7
5. POHORJE	4	2	1	1	6:4	7
6. ŠOŠTANJ	4	2	1	1	6:5	7
7. ČRENŠOVCI	4	2	1	1	7:10	7
8. STOJNCI	4	2	0	2	10:6	6
9. HOL. ORMOŽ	4	1	2	1	9:9	5
10. ŠMARJE	4	1	1	2	8:10	4
11. KOV ŠTORE	4	1	1	2	6:12	4
12. TIŠINA	4	1	0	3	7:10	3
13. BISTRICA	4	0	2	2	3:11	2
14. ŽELEZNIČAR 4		0	0	4	3:16	0
ZAVRČANI TRDNO V SEDLU!
Zadnji odigrani krog v 3. SNL - vzhod je praktično bolj ali manj prinesel pri~akovane rezultate, ki niso nobeno presene~enje, s tem pa dajejo težo temu tekmovanju. Tokrat so bile vse misli in poti ljubiteljev tretjeligaškega tekmovanja usmerjene v Zavrč, kjer je bil odigran derbi tega kroga, mogoče tudi prvega dela prvenstva. Zmaga je po zanimivi nogometni predstavi zasluženo ostala doma, s tem pa so se Zavrčani zavihteli na sam vrh prvenstvene razpredelnice. Tako se nekako izpolnjujejo napovedi, da bodo nogometaši Zavrča kar pošteno krojili sam vrh prvenstvene razpredelnice oziroma tam prebili kar nekaj časa, z malo sreče do konca. Pogoje za to imajo in samo zdržati morajo vse pritiske in bolezni novih ligašev, ki praviloma startajo odlično.
Sicer pa so do svoje druge zmage prišli Stojnčani v Mariboru in tako pokrili primanjkljaj treh točk iz domačega srečanja. V Ormožu pa se je srečanje končalo z neodločenim izidom, čeprav so domačini proti Bistrici veljali za nespornega favorita. Gostje so dolgo časa vodili in na koncu so bili Ormožani tisti srečneži, ki so osvojili točko.
ZAVRČ - VERŽEJ 3:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Mertuk (45), 1:1 Zdelar (47), 2:1 Krepek (58), 2:2 Puhar (68), 3:2 Krepek (76).
ZAVRC: Dukarič, Gabrovec, Franfež, Črnko, Meznarič, Lenart, Krepek (od 90. S. Kokot), M. Kokot, Golob (od 85. Fridl), Zdelar, Kuserbanj (od 78. Pihler). Trener: Milivoj Jamnik.
ŽELENIČAR - STOJNCI 0:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Lesjak (12), 0:2 Letonja (18), 0:3 Kokot (47), 0:4 Petrovič (78)
STOJNCI: Toplak, Rumež, Novak, Petek, Vilčnik, Žnidarič, Letonja, Lesjak (od 73. Petrovič), Milošič (od 66. Vtič), Habjanič, Kokot (od 82. Gaiser). Trener: Miran Klajderič.
HOLERMUOS - BISTRICA 1:1
(0:0)
Ormožani so še enkrat razočarali pred domačim občinstvom in dokazali, da se resnično nahajajo v igralski krizi. Še sreča, da kljub krizi Ormožani dokaj dobro zbirajo točke (?!). Vseeno se bodo nekateri ormoški nogometaši morali dodobra zamisliti, ali s svojimi igrami in pristopom sploh spadajo v tre-tjeligaško konkurenco!
V bledem prvem polčasu so Or-možani zamudili dve priložnosti. V 3. minuti je Emeršič po prostem strelu Vogrinca streljal z glavo, a je najboljši posameznik tekme vratar gostov Kastelic reagiral izvrstno in odbil žogo v kot. Disciplinirani in
Ekipa Zavrča se je z zmago proti Veržeju zavihtela na vrh 3. SNL - vzhod.
i-oto: Martin ozmec
borbeni gostje, ki so se odločili za branjenje in za hitre nasprotne napade, so Ormožanom drugič dovolili ogroziti vrata v 14. minuti, vendar je podajo Zidariča v prazen in kazenski prostor slabo izkoristil nerazpoloženi domači napadalec Boris Prapotnik. Najslabši del ormoške ekipe je bila zvezna vrsta, ki je s težavo skozi celotno tekmo sestavila dve točni podaji. Na začetku drugega polčasa je Plev-nik komaj po prihodu v igro po lepem strelu prek živega zidu zadel domači prečnik. Ormožani so tudi v nadaljevanju delali številne napake in gostom ponujali vedno več priložnosti iz nasprotnih napadov. Iz enega od teh je v 83. minuti tudi padel vodilni zadetek. Odlični Plevnik je izkoristil napako domače obrambe in je poslal žogo mimo domačega vratarja, kjer je pred samo golovo črto zadetek le potrdil Stražišar. V naslednjem napadu so domači izenačili. Žoga je prišla do Jerebiča, ki je najprej zgrešil žogo ter pri tem celo padel, a se je vseeno uspel pobrati in zadeti mrežo nemočnega Kasteli-ca v drugem poskusu. Zadnjo priložnost za domačo zmago je v 88. minuti izpustil Boris Prapotnik oz. jo je z odlično obrambo preprečil Kastelic. Ob koncu, če potegnemo črto nad vsem prikazanim, je remi najpravičnejši.
Uroš Krstič
[TAJERSKA LIGA
REZULTATI 4. KROGA: Mons Claudius - Boč 2:2, Šentilj Jareni-na - Kovinar Ferina 4:3, Oplotnica - Gerečja vas Unukšped 3:0, Pesnica - Rogaška Crystal 1:0, Maleč-nik - Brunšvik 8:1, AJM Kungota -MU Šentjur 1:4, Zreče - Središče 9:0.
1.	OPLOTNICA 4
2.	MALECNIK 4
3.	MONS CLAUD. 4
4.	ZRECE 4
5.	MU ŠENTJUR 4
6.	PESNICA 4
7.	ŠENTILJ JAR. 4
8.	GERECJA VAS 4
4 0 0
3	1	0
3	1	0
3	0	1
2	2	0
2	1	1
9.	KOV FERINA
10.	ROGAŠKA C.
11.BOC
12.	BRUNŠVIK
13.	SREDIŠČE
14.	AJM KUNG.
12:1 12 17:6 10 8:5 10 17:6 9 14:7 7:7
0 2 15:14 6:7 10:9 4:6 5:9 7:19 2:20 5:13
1	1	2
1	0	3
1	0	3
0	3	1
1	0	3 0 1	3 0 0	4
OPLOTNICA - GERECJA VAS UNUKŠPED 3:0 (2:0)
STRELEC: 1:0 Višnar (20), 2:0 Višnar (34), 3:0 Višnar (48)
GERECJA VAS UNUKŠPED: Šeruga, J. Sagadin, Kralj, Ciglar, Krajnc, R. Sagadin, Verlak, Petek, Jurišič, Mertelj (od 46. Vrbanec), Rozman. Trener: Ivan Klinger.
MONS CLAUDIUS - BOC 2:2
(1:1)
STRELCI: 1:0 Zdovc (6), 1:1 Obrovnik (37), 1:2 Obrovnik (53), 2:2 Firer (84)
BOC: Črešnar, Korošec, Trunkl (od 46. Polanec), Marguč, Bro-dnjak, Mlaker (od 6. Furman), Bergles, Skale, Obrovnik, Medik, Simrajh. Trener: Bojan Brodnjak.
ZRECE - SREDIŠCE 9:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Očko (18), 2:0 Očko (37), 3:0 Tirovič (38), 4:0 Ti-rovič (46), 5:0 Nišandžič (51), 6:0 Hrovat (63), 7:0 Očko (67), 8:0 Nišandžič (70), 9:0 Očko (81)
SREDIŠCE: Majč, Šeruga (od 78. Cvetko), Žerjav, Miljevič, Drvar - Trtinjak (od 26. Marčec), Jelovica, Aleksič, Balažič, Kolenc, Klajnčar, Veldin (od 68. Nemec). Trener: Tomislav Ivančič.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 2. KROGA: Videm - Slovenja vas 0:2, Gorišnica -Podlehnik 3:1, Cirkulane - Podvin-ci 5:4, Mark 69 Rogoznica - Hajdina 2:4, Dornava - Skorba 2:0, Markovci - Bukovci 2:2.
1.	SLOV VAS 2 2 0 0 6:1 6
2.	DORNAVA 2 2 0 0 3:0 6
3.	BUKOVCI 2 1 1 0 9:4 4
4.	PODVINCI 2 1 0 1 7:6 4
5.	HAJDINA 2 10 1 4:3 3
6.	GORIŠNICA 2 1 0 1 4:4 3
7.	VIDEM 2 1 0 1 3:3 3
8.	SKORBA 2 1 0 1 1:2 3
9.	CIRKULANE 2 1 0 1 6:8 3
10.	MARKOVCI 2 0 11 2:3 1
11.	ROGOZNICA 2 0 0 2 3:7 0
12.	PODLEHNIK 2 0 0 2 3:10 0
MARKOVCI - BUKOVCI 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Štrafela (38), 1:1 Brečko (56), 2:1 Janžekovič (79), 2:2 Majcen (82)
MARK 69 ROGOZNICA - HAJDINA 2:4 ( 0:2)
STRELCI: 0:1 Pacher (21), 0:2 Pacher (28), 1:2 Petek (v 52. iz 11 m), 2:2 Petek (v 66. iz 11 m), 2:3 Pacher (71), 2:4 Vrabl (87)
GORIŠNICA - PODLEHNIK 3:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Bezjak (34), 1:1 Bohl (63. avtogol), 2:1 Kolarič (73), 3:1 Bezjak (90)
DORNAVA - SKORBA 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Trunk (42), 2:0 Novak (70)
VIDEM - SLOVENJA VAS 0:2
(0:1)
STRELCA: 0:1 Gerečnik (11), 0:2 Kotnik (76)
CIRKULANE - PODVINCI 5:4
(2:3)
STRELCI: 0:1 Strgar (8), 1:1 Milošič (43), 1:2 Petrovič (17), 1:3 Petrovič (29. iz 11 m), 2:3 Furlan (43), 3:3 Klajderič (47), 4:3 Klaj-
derič (60) 5:3 Kokol (66), 5:4 Petrovič (76. iz 11 m)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 1. KROGA: Tržec - Hajdoše 0:3, Lovrenc - Spodnja Polskava 3:2, Leskovec - Apače 3:3, Grajena - Zgornja Polskava 1:1. V tem krogu je bila prosta ekipa Pragerskega.
LOVRENC - SPODNJA POLSKAVA 3:2 (2:2)
STRELCI: 1:0 Frlež (3), 1:1 Koren (14), 1:2 Krajnčič (38), 2:2 To-mažič (40), 3:2 Vidovič (81)
LESKOVEC - APACE 3:3 (1:3)
STRELCI: 0:1 Predikaka (24), 1:1 Jelen (31), 1:2 Zajc (36), 1:3 B. Kmetec (45), 2:3, J. Kmetec (65), 3:3 Jelen (82)
TRŽEC - HAJDOŠE 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Petek (45), 0:2 Kaučevič (48), 0:3 Šadl (90).
GRAJENA - ZGORNJA POLSKAVA 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Vuk (7), 1:1 Golob (33)
VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 1. KROGA: Prager-sko - Lovrenc 1:3, Loka Rošnja -Prepolje 3:2, Hajdina - Apače 2:2 VZHODNA SKUPINA REZULTATI 1. KROGA: Dorna-va - Grajena 2:2, Tržec - Leskovec 4:2, Savaria Rogoznica - Markovci 4:2.
dk
NOGOMETNA LIGA ZA DEKLETA DO 16 LET
SLOVENJ GRADEC - LJUDSKI VRT PTUJ 2:1 (0:0)
V soboto, 4. 9. 2004, se je v Slovenj Gradcu odigrala tekma 2. kroga 1. ženske nogometne lige do 16 let. Prvi polčas se je končal z rezultatom 0:0, kljub zelo lepim priložnostim, ki so pa ostale neizkoriščene, predvsem zaradi obeh vratark. Med polčasom je trener Miran Zorčič opravil nekaj menjav in dal priložnost še nekaterim igralkam. V 6. minuti nadaljevanja so domačinke prevzele vodstvo po napaki ptujske vratarke, v 64. minuti pa povedle z 2:0. Igralke iz Ljudskega vrta se niso predale, a žal jim je zmanjkalo časa za preobrat v rezultatu. Najprej je z lepim prostim strelom zapretila Alenka Trafela, vendar je odlična domača vratarka strel s skrajnimi napori izbila z go-love črte. V 79. minuti pa je po zelo lepem preigravanju zaostanek znižala Mateja Arnuš.
A. Čuš
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - PETEK: Ljubljana - Domžale; SOBOTA OB 16.00:
Kumho Drava - KD Olimplja, Koper- Primorje, HIT Gorica - Mura; NEDELJA: Zagorje - Bela krajina, CMC Publikum - Maribor Pivovarna La{ko.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - NEDELJA OB 16.00: Koro{ka Dravograd - Aluminij, Kr{ko - Rudar Velenje, Nafta - Svoboda, [martno - Izola Argeta, Dravinja - Supernova Triglav, Factor - Livar.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 5. KROGA - SOBOTA OB 16.30: Bistrica - Kovinar [tore, Veržej -Holermuos Ormož, Pohorje - Zavre, Paloma - Čren{ovci, Stojnci - Križevci, [marje pri Jel{ah - Železničar, [o{tanj - Ti{ina. [TAJERSKA LIGA
PARI 5. KROGA - SOBOTA OB 16.30: Kovinar Ferina - Pesnica, Boč -[entilj Jarenina, Gerečja vas Unuk{ped - Mons Claudius, Sredi{~e - Oplot-nica, Brun{vik - AJM Kungota, Roga{ka Crystal - Malečnik: NEDELJA OB 16.30: MU [entjur - Zreče.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA OB 16.00: Slovenja vas - Gori{nica, Hajdina - Cirkulane; SOBOTA OB 19.00: Podlehnik - Markovci; NEDELJA OB 10.30: Skorba - Mark 69 Rogoznica; NEDELJA OB 16.30: Bukovci - Dornava, Podvinci - Videm.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 2. KROGA - SOBOTA OB 16.00: Apače - Lovrenc, Zgornja Polskava - Tržec, Pragersko - Grajena; NEDELJA OB 10.30: Hajdo{e - Leskovec.
VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA - PARI 2. KROGA - PETEK 0B 17.00: Polskava -Pragersko, Apače - Loka Ro{nja, Lovrenc - Hajdina.
VZHODNA SKUPINA - PARI 2. KROGA - PETEK OB 17.00: Grajena -Tržec, Gori{nica - Savaria Rogoznica; NEDELJA - OB 10.30: Markovci -Dornava.
POKAL NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE - VZHODNA SKUPINA -SREDA 15. SEPTEMBRA OB 16.00: 1. KROG: Aluminij - Kr{ko, Zavrč -Rudar Velenje, Nafta - Kumho Drava, Železničar Maribor - Koro{ka Dravograd.
VPIS V NOGOMETNO ŠOLO
Nogometni klub Ptuj vabi mlade nogometaše, da postanejo "DRAVAŠI". Vpisujemo otroke od 6. leta starosti, to je letnike 1999 pa vse do letnikov 1986.
Informacije na telefonski številki 02-779-74-30 v dopoldanskem času in na GSM 031-491-281. Vabljeni!
ŽENSKI ROKOMETNI TURNIR NA PTUJU
V soboto, s pričetkom ob 15. uri, se bo v ptujski {portni dvorani Center pričel zanimiv rokometni turnir. V prvem srečanju se bosta pomerili ekipi Mercator Tenzor Ptuj - Polje, v drugi pa TVIN Virovitica - Loka Kava. Sledilo bo srečanje za tretje mesto, okrog 18. ure pa bo {e finalno srečanje.
DANES TEKMA V GORIŠNICI
Danes, 9. 9., bo s pričetkom ob 19.15 v {portni dvorani v Gori{nici zanimivo prijateljsko rokometno srečanje med domačo ekipo Gori{nice in Velike Nedelje.
KEGLJANJE
2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD PARI 2. KROGA: Fala - Impol, Piramida - Drava Ptuj, Fužinar - Lokomotiva, Marles hiše - Agroruše, Žalec Rogaška - Petrol.
DK
JUDO
Judo klub Drava Ptuj vabi vse zainteresirane nove ~lane v septembru in oktobru k vpisu v za~etni in nadaljevalni te~aj juda in aikida. Te~aj aikida: torek in ~etrtek od 20.30-22.00 Za~etni te~aj juda: torek od 18.00-19.30 in petek od 16.30-18.00 Nadaljevalni te~aj juda: ponedeljek, sreda, petek od 18.00 - 19.30
JK Drava Ptuj
Mali nogomet
DRUŠTVO MALEGA NOGOMETA LENART
A-liga
Rezultati 2. kola (oganizator, DMNR Sandberg, Cerkvenjak):
ŠD Benedikt : ZGD Slik. B. Gori-čan 6:11 (5:4), ŠD Vitomarci : KMN Legija 2:1 (1:0), KMN Sv. Trojica : KMN Remos 11:1 (4:0), NK Žerjav-ci : Orfej 5:3 (1:0), KMN Cerkvenjak G. Pri Ant. Ml. I : KMN Famaik 5:2 (2:0), DMNR Sandberg : ŠD Trnovska vas 11:3 (3:3).
1.	SV. TROJICA 2 2 0 0 19:7 6
2.	SLIK. B. GOR. 2 2 0 0 16:7 6
3.	SANDBERG 2 2 0 0 24:10 6
4.	TRNOV. VAS 2 1 0 1 9:13 3
5.	ORFEJ 2 1 0 1 11:11 3
6.	BENEDIKT 2 1 0 1 12:15 3
7.	CERKV. ml I 2 10 1 12:15 3
8.	VITOMARCI 2 1 0 1 8:9 3
9.	ŽERJAVCI 2 10 1 7:9 3
10.	REMOS 2 0 0 2 7:19 0
11.	LEGIJA 2 0 0 2 5:8 0
12.	FAMAIK 2 0 0 2 3:10 0 Naslednje, 3. kolo, se igra 11.
septembra 2004 pri SV. ANI, organizator je ekipa ORFEJ.
B-liga
Rezultati 2. kola (organizator Pernica, Pernica - veterani):
KMN Red Bat : M-trgovina Lorma-nje 3:7 (0:3), ŠD Zavrh : ŠD Zavrh Ml. 12:0 (5:0), Aeg Lenart : KMN Bar Čuk 1:6 (1:2), KMN Zavrh pic. Vin. Trta : KMN Tornado 8:4 (3:2), KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. II : ŠD Lotus ml. 5:3 (1:3), KMN Sv. Trojica ml. : ŠD Selce 2:17 (0:7), Napo-li Intelsat-Pernica II : Benehit 6:5 (2:2), Pernica - Veterani : KMN Sv. Ana ml. 3:6 (2:3).
1.	CERKV ml. II
2.	SELCE
3.	BAR ČUK
4.	ZAVRH
5.	LOTUS ml.
6.	AEG LENART
7.	RED BAT
8.	TORNADO
9.	SV . ANA ml.
10.	LORMANJE
11.	PERNICA II
12.	ZAVRH
13.	PERNICA-V.
14.	ZAVRH ml.
15.	BENEHIT
2 0 2 0 2 0 2 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0
16. SV TROJ. ml. 2 0 0
16:10 20:2 9:1 12:7 16:6 8:8 12:12 6:9 6:6 7:6 13:16 14:7 8:15 3:16 6:8 3:30
Naslednje, 3. kolo se igra 11. septembra 2004 v CERKVENJAKU, organizator je ekipa KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. II
zS
Kolesarstvo • Poli maraton
Srečajmo se na Poli kolesarskem maratonu
Si ljudje sploh želimo česa bolj kot trdnega zdravja? Morda poleg tega le se nekaj sreče v življenju, po tem pa so seznami želja povsem osebne narave. Ker sem trdno prepričan, da si zdravja želimo vsi, lahko vsi zanj tudi nekaj naredimo. Z zdravo prehrano, gibanjem in izogibanjem negativnemu načinu razmišljanja.
Tudi naša pobuda za POLI kolesarski maraton je ena tak{nih. S samo idejo o množičnem vsere-kreativnem maratonu, ki smo jo v plodna tla vsadili lani, je hitro zrasla celovita akcija, ki govori prav vam, drage bralke in dragi bralci, da lahko večino korakov na poti do trdnega zdravja naredite sami. Seveda se morate odločiti, da te korake storite, in razumeti, da počnete dobro stvar zase. Morda takšna miselnost ni bila vedno popularna in se še najde kdo, ki ne bi storil ničesar zase, odgovornost pa raje pripisal komu drugemu. K sreči je takih vedno manj! Sodobni način življenja sicer spreminja vrednote in narekuje prilagajanje novim trendom, vendar moramo ljudje še vedno zadovoljevati potrebe, ki so povsem eksistenčne narave. Naša bivanjska potreba je poleg vseh tistih, ki jih je naštela kakšna psihološka teorija, zdravje,
saj le tako lahko uživamo polno življenje oziroma življenje, kakršnega si želimo.
Tudi sam sem rekreativni kolesar in poskušam se čim večkrat podati na krajšo ali daljšo kolesarsko turo, kakor mi natrpan mana-gerski urnik pač dopušča. Ker pri delu, ki ga opravljam, nosim odgovornost za sodelavce v Skupini Perutnina Ptuj in posle ter projekte, ki jih realiziramo, ne morem izpustiti odgovornosti zase. Prepričan sem tudi, da mi prav to redno rekreiranje omogoča, da imam pri opravljanju posla več nove energije. Že od nekdaj je veljalo zdrav duh v zdravem telesu in nikoli ne bo kaj dosti drugače. Dovolite, da tudi vas prevzame ta trend sodobnega življenja - poskrbite za dovolj gibanja!
Pri razvoju podjetja, ki ga vodim, se stalno sprašujemo, kaj ljudje potrebujejo za izboljšanje kvalite-
te življenja, kaj jim prinaša udobje, zdravje, zadovoljstvo, kako jim lahko poleg stvari, ki so jih navajeni, ponudimo še vse atribute raznolikosti in kvalitete naših izdelkov. Ugotavljam, da tudi pri pripravi POLI kolesarskega maratona nismo razmi{ljali druga~e. @elimo, da je POLI maraton del na{ega zdravja, zadovoljstva, kvalitete življenja. Udobja je sicer malo manj,
ker mora vsak na kolesu sam vrteti pedala. Če jih vrtimo skupaj, pa je bolj veselo in zabavno! Sre-~ajmo se v soboto, na kolesih. Ve~ nas bo, prijetnej{e nam bo!
Vljudno vabljeni!
Dr. Roman Glaser Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj
Gomila
PolenSak "Hlaponci š@
MoSkanjci (letališče) START/CIU GT'© 'GoriSnica
NAVODILA za udeležence 2. POLI kolesarskega maratona,
ki ga organizirajo Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Radio-Tednik Ptuj in Perutnina Ptuj, d. d.:
Kje se dobimo?
LETALIŠČE MOSKANJCI PRI PTUJU, kjer bo START IN CILJ.
Kdaj?
V SOBOTO, 11. septembra 2004.
URA: ŠTART ob 11.00 uri, prijave na startnem prostoru in dvig številk od 8.00 do 10.45.
Katero progo naj izberem?
MINI POLI MARATON - 30 km - za priložnostne kolesarje, zelo mlade in starejše udeležence.
MAKSI POLI MARATON - 65 km - za kolesarje z boljšo telesno pripravljenostjo in brez zdravstvenih omejitev.
Progi bosta označeni z dvema barvama. Kolesarji se bomo na progo odpravili skupaj, ločita se v Starošincih.
UPOŠTEVAJTE!
KOLESARSKI MARATON BO OB VSAKEM VREMENU.
Maraton je izključno rekreativnega značaja in vsi udeleženci vozijo NA LASTNO ODGOVORNOST ob normalnem cestnem prometu in so dolžni SPOÏTOVATI CESTNOPROMETNE PREDPISE!
NA POLI MARATON TUDI Z VLAKOM
Obveščamo Vas, da se lahko na štartno-ciljni prostor POLI kolesarskega maratona, pripeljete tudi z vlakom. Vlak Citadella se bo namreč izjemoma ustavil na postaji v Moškanjcih in bo imel dodaten vagon za kolesa.
Vlak odpelje ob 7.15 (IC 247) iz Ljubljane in bo v Moškanjcih okoli 10. ure, kar pomeni, da boste imeli dovolj časa za prijavo ali dvig številke po predprijavi. Prav tako se boste lahko vrnili z vlakom s postaje v Moškanjcih ob cca. 19.45 (IC 246).
Dodatne informacije:
Kolesarski klub PERUTNINA PTUJ
telefon: 02 77 86 701
spletna stran: www.poli-maraton.com
Vzgoja in izobraževanje
Posvet o izpeljavi športnih programov otrok in mladine
Posvet za Štajersko, Pomursko in Koroško področje v predavalnici Gimnazije Ptuj
Pred za~etkom {olskega leta 2004/05 je Zavod za {port Slovenije skupaj z Ministrstvom za {ol-stvo, znanost in {port, Zavodom RS za {olstvo, Fakulteto za {port, Pedago{ko fakulteto iz Ljubljane, Zvezo dru{tev {portnih pedagogov Slovenije in Zvezo za {port otrok in mladine Slovenije povabil {portne pedagoge, da se udeležijo posveta, na katerem so udeleženci dobili koristne informacije za izpeljavo {portnih programov na {oli. Pobude za pridobitev dodatnih ur in sredstev za programe {porta na {oli, sodelovanje z zunanjimi sodelavci in na~in nagrajevanja oziroma izpla~evanja le-teh, možnost sodelovanja {ole z dru{-tvi in odgovornimi za {port na lokalni ravni, izpeljava {portnih vsebin v te~ajni obliki in {ol v naravi, prednosti in slabosti ustanavljanja {portnih dru{tev za potrebe izpeljave interesnih programov {porta otrok in mladine, organizacija izpeljave {portnih vsebin in nekateri najnovej{i raziskovalni izsledki so gotovo dobrodo{la usmeritev za stroko v naslednjem {olskem letu.
Poleg informacij, ki so jih posredovali Janez Peterlin, dr. Janko
13. Ptujski maraton
V polmaratonu Voglar pred Vindišem
Topla in sončna nedelja je privabila več kot 230 tekačev na 13. Ptujski maraton, ki se je začel ob 10. uri pred Termami Ptuj. Najmlajši so se pomerili na 400, 600 in 1000 m, odrasli pa v rekreativnem teku na 7 km, ki je štel za Štajersko-Koroški pokal, in v polmaratonu na 21 km. Razdaljo sedmih kilometrov je prvi pretekel Jože Mori iz Mute s časom 0:24:00, drugi je bil Avgust Manfreda iz Lovrenca na Pohorju, tretji pa Ivan Golob iz Ormoža. Najboljša med
ženskami je bila Erika Juvan iz Slovenj Gradca s časom 0:30:14, drugo mesto je zasedla Bernarda Ivančič iz Ormoža, Suzana Šulek iz Maribora pa je v cilj pritekla tretja.
V polmaratonu je prvo mesto s časom 1:10:25 dosegel Andrej Voglar iz Ptuja, takoj za njim se je uvrstil Mirko Vindiš iz Ptuja, tretje mesto pa je pripadlo Josipu Lackovicu iz Varaždina. Najhitrejša med ženskami v teku na 21 km je bila Ida Šurbek iz Sladke Gore.
Start 13. Ptujskega maratona
Njen ~as je bil 1:22:36. Drugo mesto je zasedla Marija Trosic iz Zagreba, tretje pa Ljuba Vilar Štrukelj iz Kamnice. Ostale rezultate si lahko ogledate na spletni strani: www.gimptuj.net/maraton.
Najstarej{a udeleženca teka na 7 km sta bila 65-letna Lojzka Bra-tu{a in 73-letni Polde Dolenc, oba iz Maribora, najstarej{a teka~a na 21 km pa sta bila 56-letna Terezija Rudolf iz Ljutomera in 77-letni Vi-lim Pap iz Varaždina.
Podeljenih je bilo 22 kompletov medalj v razli~nih starostnih kategorijah ter {tirje kompleti pokalov v absolutni mo{ki in ženski kategoriji na 7 in 21 km.
Ve~ kot 60 otrok se je pomerilo v treh starostnih kategorijah, naj-mlaj{i med njimi, Nace Malovic, {e ni dopolnil niti {tirih let. Vsi otroci so prejeli diplome, najbolj{i trije, de~ki in deklice v vsaki skupini pa so prejeli medalje.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri organizaciji 13. Ptujskega maratona, {e posebej pa Termam Ptuj, Talumu iz Kidri~e-vega, Eri-Petlji, Mestni ob~ini Ptuj, Športnemu zavodu Ptuj, Komunali Ptuj, GD Grajena, ŠC Ptuj in OŠ Videm. Nasvidenje na 14. Ptujskem maratonu, ki bo 4. septembra 2005.
bz
Strelstvo
Strelski camp Ptuj 2004
Pretekli teden je na Ptuju potekala {ola streljanja Ptuj 2004. Šolo je že drugo leto zapored organiziral SK Ptuj v sodelovanju s trenersko legendo slovenskega in mednarodnega strelstva Renatom Štermanom.
Šole streljanja so se udeležili {tevilni mladi upi slovenskega strelstva, ki so pri{li na priprave iz mati~nih klubov iz Velenja, Ormoža, Hotinje vasi ter Ptuja. Strel-
ski teden je bil organiziran tako, da so strelci trenirali dvakrat dnevno pod budnim o~esom trenerja [termana. Formalni trening pa ni temeljil samo na strelstvu, tem-vec jih je gospod Šterman želel temeljito poučiti o tem, kaj za dobrega in kvalitetnega strelca pomeni dobra fizična kondicija. Tako so se strelci soočili s trenutno fizično vzdržljivostjo, ki jim jo je izmeril in ocenil na podlagi
Udeiežencl strelskega campa Ptuj 2004.
Foto: Renato Sterman
Strel, Mateja Rebersak-Cizelj, Primož Kos, Jernej Peterlin, mag. Katarina .Andlovic-Kolar, dr. Marjeta Kova~, dr. Gregor Jurak, dr. Maja Bu~ar-Pajek in Breda Lorenci so del ~asa namenili nekaterim prakti~nim predstavitvam dobre prakse, izmenjavi izku{enj in vpra-{anjem, povezanim z vsebino posveta.
Posveta se je udeležil tudi direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček: "Smo eden izmed 16 tovrstnih Podro~nih centrov v Sloveniji, ustanovljenih z razlogom za lažjo koordinacijo vsebin, organizacijo in financiranje {olskih {portnih tekmovanj ter prireditev. Športni zavod Ptuj kot Podro~ni center ob ljubljanskem, mariborskem in celjskem centru pokriva naj{ir{e podro~je, in to kar 34 {ol v 18 ob~inah. Na tem posvetu, ki je vsako leto namenjen tudi organizatorjem {olskih {portnih tekmovanj, smo izoblikovali mnenje, da je potrebno {e veliko storiti na podro~ju motivacije otrok in mladine za njihovo ~im {ir{o udejstvovanje in kvaliteto izvedbe tekmovanj," pojasnjuje Simon Star-~ek.
Ivo Kornik
tako imenovanega fitnes indeksa. Ker pa dobljeni rezultati vseh niso navdušili, smo "morali" na popravo fizične kondicije v Terme Ptuj. Strelci so se udeležili tudi teoretičnih predavanj iz strelstva ter se tako seznanili s številnimi, sicer manj poudarjenimi, pa vendar zelo pomembnimi fazami, ki se opravijo pred začetkom vsake tekmovalne sezone. In ravno tukaj tiči največja prednost takih organiziranih, skupinskih priprav, pri katerih se strelci seznanijo s problemi, ki tarejo ostale strelce ter na tak način odpravijo drug drugemu marsikatero neznanko, ki se pojavi tekom priprav na novo strelsko aktivno obdobje. Udeleženci campa so bili prav tako stestirani na računalniškem sistemu Scatt, ki omogoča natančno, grafično interpretacijo strelčevega početja med samim postopkom streljanja ter tako prikaže številne šibke točke, ki jih je še potrebno odpraviti. Šele na tem mestu pa strelci spoznajo ter se poskušajo naučiti, kako se odda tehnično pravilen oziroma brezhiben strel.
Tako kot lani smo tudi letos odgovorni v SK Ptuj dali obljubo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi se take organizirane priprave na novo strelsko sezono nadaljevale tudi prihodnje leto ter na ta način uresničil cilj o tradicionalnosti šole streljanja na Ptuju.
Simeon Gonc
Karting
Končano prvenstvo v kartingu
V organizaicji AMD Slander Celje je bila prejšnji teden zadnja dirka za državno prvenstvo. Žal je bila ob odlični organizaciji nizka udeležba, saj je nastopilo le 24 voznikov v vseh 4 razredih. Z uvrstitvijo smo dobili nove državne prvake, do zapleta je prišlo le v razredu ICA juniorji, kjer bo morala drugostopenjska komisija pri AMZ Slovenije razrešiti diskvalifikacijo Sebastjana Srkbinška, kjer je bilo ugotovljeno, da je vozil s strojem, ki ga ni prijavil organizatorju na tehničnem pregledu. Z dobrimi vožnjami so favoriti potrdili svoje sposobnosti in si ob današnjih zmagah privozili tudi naslove državnih prvakov.
Uvrstitve na celjski dirki so bile naslednje: N 60 ccm Ž. Laj-kovic - Slander pred M. Habjan Lucija, L. Bricelj; ICA junior U. Stare Lucija pred Lajkovičem in S. Skr-bin{ek oba Slander ... D. Klobasa Ptuj 5; ICA seniori M. Kovač Lucija, L. Jurkovič Straža, M. Sluga Moste ... I! Sumer 5; ICC 125 A. Repič pred A. Bužgo, oba Moste, A. Ve-žnaver Ptuj ... D. Hvala 6, J. Seru-
ga 8, Z. Ozmec 9, vsi Ptuj - ekipne uvrstitve AMD Lucija 102, AMD Slander CE 70, AMD Ptuj 69, AMD Moste 60, AK Plamtex sport 38 točk.
Šest dirk državnega prvenstva je prineslo naslednje državne prvake:
60 ccm: Žan Lajkovič - Slander 120 točk, Ale{ Kern - Senica 76, Matevž Habjan - Lucija 74 ... 6. mesto Sa{a Stamenkovič - Ptuj 31 točk;
ICA 100 junior: Urban Stare -AMD Lucija 102, Sebastjan Skrbi-n{ek - Slander 75???, Jaka Marin{ek
-	Plamtex 58, Darjan Klobasa - Ptuj 52;
ICA 100 seniorji: Miha Kovač
-	Lucija 110 točk, Luka Jurkovič -Straža 91, Jan Jemc - Plamtex 70 ... Pija Sumer - Ptuj 33 točk 5. mesto;
ICCA 125: Ale{ Repič - Moste 115 točk, Aleš Bužga - Moste 95, Marjan Smrdelj Moste 62 ... Angelo Vežnaver - Ptuj 50 4., Jože Seru-ga - Ptuj 25 7., Davor Hvala - Ptuj 20 9. mesto.
anc
Planinski kotiček
PLANINSKI IZLET NA KLOPNI VRH
Mladinski odsek PD Ptuj organizira izlet na Pohorje, na katerem se bomo podali na pot od pragozda Sumik do Klopnega vrha in nazaj. Odhod avtobusa bo v soboto, 11. septembra, ob 7. uri z železniške postaje Ptuj. Z istim avtobusom se bodo peljali tudi planinci namenjeni na Žavcarjev vrh, kjer bo slavje ob dnevu slovenskih planincev. Mi bomo vožnjo nadaljevali skozi Ruše, čez Globokarjev vrh, kjer se odpre čudovit razgled na Dravsko dolino. Izstopili bomo pri Hlebovem (930 m) in nadaljevali peš. Na Sumiku si bomo ogledali vodno drčo, s kakršno so včasih spravljali les. Ob času kosila si bomo pripravili pravi piknik, na katerem bo tudi čas za igro in počitek! Vse potrebno bomo priskrbeli vodniki, vi vzemite s seboj le pijačo in kak manjši priboljšek. Lahka pot skozi pohorske gozdove nas bo vodila tudi mimo koče na Klopnem vrhu. Hoje bo okrog 4 ure. Nazaj grede bomo pobrali planince, ki so dan preživeli v praznovanju dneva planincev na Kozjaku in se do 19. ure vrnili na ŽP Ptuj. Cena izleta znaša 2.300 SIT za mladino in 2.500 SIT za odrasle.
V primeru neugodne vremenske napovedi bomo izlet prilagodili (šli bomo tja, kjer sije sonce Informacije v društveni pisarni ali na telefonski številki 041-863-544, Primož.
P. T.
DAN SLOVENSKIH PLANINCEV NA ŽAVCARJEVEM VRHU
Ptujski planinci vas vabimo, da se nam v soboto, 11. septembra 2004, pridružite na dnevu slovenskih planincev, ki bo tokrat na Žavcarjevem vrhu nad Mariborom. Poleg kulturnega programa in številnih zanimivih predstavitev starih običajev na območju Pohorja in Kozjaka bo organizirano tudi planinsko rajanje z živo glasbo.
Udeleženci pohoda se zberemo ob 7. uri na železniški postaji Ptuj od koder nas bo posebni avtobus popeljal do Bresternice. Pot bomo nadaljevali peš_ po lepo urejeni planinski poti, ki nas bo v uri in pol privedla do Koče na Žavcarjevem vrhu. Možen bo tudi vzpon na bližnji vrh, ki je oddaljen le 15 minut hoda.
Opremite se planinsko za lažje poti in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v koči. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša za člane Pd 2200 SIT Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni, Prešernova 27, do petka, 10. septembra. V Ptuj se bomo vrnili do 19. ure. Vodil bo Uroš Vidovič.
UV
Sportne novičke
Jadranje • Regata za pokal Ptuja
Na Ptujskem jezeru se je v soboto, 4., in nedeljo, 5. septembra, odvijala regata za pokal Ptuja z rekordno udeležbo. Regate se je udeležilo kar 60 tekmovalcev iz skoraj vseh slovenskih jadralskih klubov. Takšno udeležbo lahko zagotovo pripišemo odličnemu delovanju BD Ranca v zadnjih letih. Na žalost je v zadnjem hipu svojo navzočnost odpovedal nosilec bronaste kolajne iz letošnjih olimpijskih iger Vasilij Žbogar z obljubo, da bo prišel na Ptuj v najkrajšem možnem času. Sobotno brezvetrje je onemogočilo izpeljavo regat. Na veliko zadovoljstvo organizatorjev seje vreme oddolžilo v nedeljo z zmernim vetrom in tako omogočilo izpeljavo štirih regat. Po štirih regatah je bil v razredu optimist najboljši Jakob Božič, sledila sta mu Vito Bastič z drugim in Domen Stepančič s tretjim mestom, vsi trije iz JK Burja Izola. Jadralcem BD Ranca pa razmere niso preveč odgovarjale, saj je najbolje jadral Uroš Judež in na koncu zasedel sedmo mesto. V razredu laser si je Gregor Kocjančič, jadralec Jadra Koper, za las prijadral prvo mesto. Tik za njim je bil na drugem mestu Luka Hvalec iz BD Ranca z enakim številom točk, tretje mesto pa je pripadlo Alešu Mesariču prav tako iz BD Ranca. Celotni rezultati so dostopni na spletnih straneh BD Ranca Ptuj (www.ranca-ptuj.com). (AM)
Kikboks • Priprave na mladinsko SP
V	Klubu borilnih veščin Ptuj se že celi avgust pripravljajo na začetek jesenskega dela sezone. Pod vodstvom trenerja Vladimirja Sitarja so v prvem delu priprav predvsem nabirali kondicijo in moč, nato pa so prešli na treninge v Kick boxing centru v dvorani Mladika. Tekmovalce čaka v jesenskem delu finale državnega prvenstva v disciplini semi kontakt, ki bo na Ptuju 10. oktobra.
Od 13. do 19. septembra pa poteka mladinsko Svetovno prvenstvo WAKO organizacije od 16 do 18 let v Massa Carrara v Italiji. Selektor reprezentance Vladimir Sitarje izbral 12 kandidatov, med njimi tudi 3 Ptujčane: Sabina Kolednik, Denis [amprl in Jurček Horvat in 2 Ormožana: Sonja Vuletič in Mitja Rozman. Od naših mladih tekmovalcev pričakujemo predvsem dober nastop v svetovni konkurenci, rezultat pa upamo, da bo čim boljši, čeprav vsi prvič nastopajo na mladinskem Svetovnem prvenstvu.
V	Baselu v [vici pa bo v istem času potekalo mladinsko Svetovno prvenstvo lAKSA organizacije od 15-17 let, na katerem bo nastopal Denis Jug iz Kickboxing kluba Majšperk. (Franc SLODNJAK)
V. Sitar (selektor), D. Šamprl, S. Kolednik in J. Horvat.
Naročniška akcija — Možnost panoramskega poleta
Štajerski tednik vas popelje v višave
časopis Štajerski tednik pripravlja v sodelovanju z Aeroklubom Ptuj za vse svoje stare in nove naro~nike nova naro~ni{ka presene~enja.
Po tem, ko vam je na{ ~asopis že ve~krat omogo~il uveljavitev razli~nih popustov pri na{ih poslovnih partnerjih, vas tokrat ~aka nekaj adrenalinskega. Se spra{uje-te: "Morda adrenalinski popusti?" Ne, ne, tokrat ne gre za popuste, ampak za panoramski polet, ki ga na{a družba v sodelovanju z Aeroklubom Ptuj podarja desetim novim ali starim naro~nikom Štajerskega tednika.
Kako do nagrade?
V nagradnem žrebanju bodo sodelovali vsi stari in novi naro~niki Štajerskega tednika. Deset naklju~-
no izžrebanih sre~nežev pa se bo nato v za~etku oktobra s Štajerskim tednikom in Aeroklubom Ptuj popeljalo na panoramski izlet po okolici Ptuja. "Nagrajence, ki jim bo družba Radio-Tednik podarila karte za panoramski polet, bomo popeljali na ogled Haloz, panorame Ptuja, golf igri{~a, ptujskih Term, starega mestnega jedra in okolice. Panoramski let traja približno 15 minut. V tem ~asu si je namre~ možno iz zraka ogledati prav celotno obmo~je nekdanje ptujske ob~ine. Ker imamo letalo s {tirimi sedeži, bomo naenkrat peljali po tri nagrajence, sicer pa bomo za dan poleta izbrali lep jasen dan, da bo razgled res fantasti~en," je pojasnil upravnik ptujskega aerokluba Stanko ču{. Sicer pa ču{ dodaja, da so se
za sodelovanje v na{i nagradni akciji odlo~ili, da malo popularizirajo letalski {port in letenje ter da ljudem pokažejo, kako iz zraka izgleda staro mestno jedro Ptuja.
Kot je {e navedel upravnik Aero-kluba Ptuj, izvaja klub panoramske lete prav vsak dan v tednu (od 9. ure dopoldan pa do mraka) razen ponedeljka, ko je letali{~e v Mo-{kanjcih zaprto. Panoramski polet se prilagaja potnikovim željam. Nekateri si želijo ogledati svoj kraj, spet drugi pa so mogo~e zainteresirani za panoramske polete po redni liniji.
Kdaj torej v zrak?
Deset naklju~no izžrebanih starih in novih naro~nikov Štajerskega tednika, ki jim bomo podarili
karte za panoramski polet, bomo 9., 16. in 23. septembra objavili na na{ih ~asopisnih straneh, sicer pa bodo vsi sre~ni nagrajenci obvestilo o nagradi (karte) prejeli tudi na doma~i naslov - po zaklju~ku akcije - po 23. septembru! Ura in datum panoramskega poleta bosta sporo~ena naknadno. Prejete karte lahko nagrajenci po želji (~e se bojijo letenja) podarijo tudi komu izmed svojih sorodnikov ali znancev.
In kaj re~i {e za konec. Upravnik Aerokluba Ptuj svetuje: "Nagrajenci naj s seboj poleg karte prinesejo tudi dobro voljo in pa željo po letenju. Strah pa naj raje pustijo kar doma."
Mojca Zemljarič
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu
iZDePLSi
Naroinikom Štajerskega tednika nudimo 20% popusti
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/25241 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
NUMERO UNO
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Gotovinski, avtomobilski, hipotekami ter stanovanjski krediti do 15 let po ugodni obrestni meri vsem zaposlenim ter upokojencem. Možnost obremenitve dohodka do 50 %, star kredit ni ovira ter popla~ilo dolgov. Po želji pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041/750-560.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBNA OROINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605

1
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst
Ivan Arnuš 8.p.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576
Gimnastično društvo Ptuj
Obvešča vse člane, da pričnemo s treningi v ponedeljek, 6.9.2004 ob 18.00 uri, za učence od 1. do 9. razreda. Za predšolske otroke pa v torek, 7.9.2004 ob 17.00 uri.
Vpisovali bomo tudi nove člane.
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
Centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Murski Soboti, Jesenicah, Velenju in na Ptuju so na voljo vsak dan v tednu 24 ur na dan. Če ste bili žrtev kakršnegakoli kaznivega dejanja, če nad vami izvajajo nasilje, če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, in ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija, poiščite pomoč. Prijazni svetovalci so vam na Ptuju na voljo na telefonski številki 771 10 17 ali osebno, vsak ponedeljek od 7.30 do 15. ure in v četrtek od 11. do 18.30 na Obrtniški ul. 11. Pomoč je zaupna in brezplačna.
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ z.0.0.
2250 PTUJ, l\/liklošičeva 12
ZADRUZNI[TVO NA PTUJSKEM!
Kmetijska zadruga Ptuj ob 25. obletnici samostojnega delovanja vabi vse svoje člane, zaposlene in vabljene goste, da se udeležijo srečanja,
ki bo v odkupno-prodajnem centru v Hajdošah v soboto, 11. 9. 2004, s pričetkom ob 10. uri s kulturnim programom.
Za vse ostalo bosta po uradnem delu poskrbela ansambel Idila z godbo na pihala in restavracija Gastro iz Ptuja.
Vljudno vabljeni!
Naslednji bo Atos Prime
ATOS PRIME
Ker je še privlainejSi na pogled, ker je uporaben in okreten, ker je presenetljivo udoben, ker je z novim mololjem še močnejši, ker je na voljo tudi v različici comfort s serijsko klimatsko napravo in seveda ker vas ne bo pusUl na cedilu. Ker je lahko vaš že za 1.660.800 Sn'
<e>HYunDni
Avto âerbinek d.a.o., zagrebška 85, Maribor, tel.: 02/45-035-20

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM silos kombajn Inex Lifan, dobro ohranjen in malo rabljen. Informacije in ogled v Lancovi vasi 23.
PRODAM 1,5 HA koruze na rasti, relacija Sp. Pleterje-Podlože. Tel. 041 8224-577._
KUPIM GROZDJE z brajd v okolici Majsperka ali Ptujske Gore. Tel. 02 761 07 97._
KORUZO za silažo prodam. Tel. 02/751-43-21 ali 041/558-979.
NESNICE rjave, stare 15 tednov, prodam po 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starosince 39, tel. 792-35-71.
Prodamo traktor International 844l, letnik 1980, 4 x 4, in čelni nakladalec TN 450 P Rikoribnica. GSM 041 708 826.
V PONEDELJEK, 13. septembra, pričnemo s prodajo belih piščancev domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713-60-33.
HIDRAVLIČNO STISKLANICO 150 l z nerjavečim košem prodam. Tel. 799-03-26, zvečer.
UGODNA PONUDBA PŠENIČNIH OTROBOV 40/1 po samo 998 SIT na zalogi tudi pesni rezanci, koruza in ostale žitarice. Tel. 799-00-80, Polje-dom, d.o.o, Kidričevo._
KORUZO, ječmen ter sejalnico Olt 18-redno, puhalnik, prodamo. Tel. 719 85 80._
PRODAMO KORUZO za silažo. Inf. na tel. 031 332-269.
OBIRALEC KORUZE SIP prodamo in kupimo trosilec hlevskega gnoja. Tel. 041 565 005._
PRODAMO telice, breje in nebreje, iz AP-kontrole. Tel. 031 764-286 ali 740 87-35.
IZDELAVA 150-, 230- in 350-litrs-kih HIDRAVLIČNIH stiskalnic. Srečko Horvat, s. p., Pobrežje 92 a, 2284 Videm pri Ptuju. Tel. 041 504-204.
Prodamo brejo telico. Tel. 755 40 11.
PRODAM traktorski drobilec zrnja za koruzo Sip MKT 100. Tel. 041 850-887.
PRODAM TELICO staro 18 mesecev za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel: 753-75-31._
NESNICE, MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodaja vzrejališče nesnic. SORŠAK, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIMO bikce in teličke simen-talce do 160 kg. Tel. 031 443-117.
PRODAM 3 HA KORUZE v Pleter-jah. Tel. 041 970-586._
PRODAM BELO sortno ali mešano vino po akcijski ceni in hrastove sode, sprejemamo naročila za prodajo grozdja. Tel. 031 321-708.
Prodamo krompir za ozimnico, 1000 SIT za vrečo. Tel. 031 581 700.
STORITVE
Betonski zidaki širine 12 in 20 cm v septembrski akcijski ponudbi. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30, 2319 Poljčane. Telefon 02 8025 303.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom in odvoz odpadnih materialov S samonakladalnim vozilom (greifer). Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279-187._
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GM 041 647 234, lesŽsi-ol.net. TIN LES, d.o.o., Stranice.
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
Elektro Ivančič, s.p., GSM 041739197, fax: 02 7750530. Ulica 5. Prekomorske 9, 2250 Ptuj. Elek-troinštalacije, servis in menjava varovalk, avtomatov, meritve strelovodov, elektroinstalacij, ozemljitev ... montaža zaščite pred strelo in prenapetostmi, montaža domo-fonov ... KARTICA OBRTNIK DO 15 % POPUST.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN, d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
H
Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in društva. Tel. 02/78766-60, 041-647-196. Lidija Vurcer, s.p., Orešje 21, Ptuj.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
Kupim večjo zaokroženo vinogradniško površino na dobri legi. Tel. 031 639 796.
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
GSM IN RTV SERVIS v Ptuju, baterije, dekodiranje in vgradnja slo. menuja. Peter Kolarič, s.p., Gubč-eva 23 (ob Mariborski cesti). Tel. 041 677-507.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
BELA TEHNIKA
BARVNI TV sprejemnik Gorenje, ekran 62 cm, prodam. Tel. 041 689-213
NEPREMIČNINE
Prodamo lokal v izmeri 45 m2 nad A banko v Drava centru Ptuj. Tel. 748 14 90._
V	centru mesta Ptuja oddam v najem poslovni prostor in obokano klet. Tel. 031 578 779._
V	Bukovcih pri Ptuju prodamo stanovanjsko hišo, takoj vseljivo, staro 20 let, površine 200 m2, z gospodarskim objektom 120 m2, parcela 1500 m2, cena 17.000.000 SIT. Na Ptuju, v 2. nadstropju starejše večstanov-anjske meščanske hiše v centru mesta, prodamo stanovanje, 156 m2, cena 10.000.000 SIT V Miklavžu pri Ormožu prodamo poslovno-stan. stavbo, velikost delavnice 183 m2, stanovanja 168 m2, garaže 45 m2, parcela 12 arov, cena 20.880.000 SIT. V centru Lendave, Glavna ulica 73, prodamo poslovni prostor v pritličju, 79 m2, primeren za več dejavnosti in garažo, 19 m2, gradnja 1995, cena 11.000.000 SIT V Trimlinih pri Lendavi prodamo dvostanovanjsko hišo, grajeno leta 1970, obnovljeno in dozidano leta 2000, obnovljeno stanovanje 89 m2, novo stanovanje 59 m2, mansarda 59 m2, garaže 49 m2 s skupaj 1480 m2 zemljišča, prodamo za 14.000.000 SIT V Nerad-novcih pri Gornjih Petrovcih prodamo dotrajano poslopje, stavbišče 441 m2, kmetijsko zemljiče 8510 m2 okrog stavbišča, lepa lega, cena 2.400.000 SIT. Na Ptuju oddamo v najem garažo. Informacije vsak delavnik od 8. do 15. ure, IUSING, d.o.o., Trstenjakova 5, Ptuj,tel. 02 749 21 11, www.iusing.si_
PRODAM PARCELI 16 in 7 arov v ulici Šercerjeve Brigade pri Turnišču. Tel. 783-12-91._
Prodamo gradbene parcele v Lovrencu na Dravskem polju. Tel. 051 351 774.
DOM - STANOVANJE
V NAJEM vzamem opremljeno eno-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 328-446.
Oddamo enosobno stanovanje v bloku na Ptuju. Tel. 031 498 050.
DELO
IŠČEMO IZUČENEGA KUHARJA/ KUHARICO na Koprskem. Nudimo dobro plačilo in stanovanje. Okrepčevalnica "Oljka", Bojan Ce-povič, s.p., Vanganel 40, 6000 Koper. Za informacije pokličite na tel. 041 689-002.
Trstenjakova ulica 5, Ptuj
02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prodamo hiše: ID127 Majšperk, 160 m2 (L 1978 - ob. 99), cena 23 mio; ID161 Draženci, 128 m2 (L 1980), cena 25 mio; ID224 vikend, Hrastovec - Zavrč, 32 m2; cena 7,43 mio; ID206 vikend, Gorenjski vrh, 83 m2; cena 4,8 mio; ID199 vikend, Tibolci; 40 m2; cena 6,5 mio; ID149 Miklavž pri Ormožu, 172 m2 (L1978); z piščančjo farmo, cena 55 mio; hiše v Ptuju ID27, 96 m2 (L 1948), cena 8,6 mio; ID79, 103 m2 (L 1970 - ob. 92) in 164 m2 posl. prostorov, cena 47 mio, ID202, 70 m2 (L 2002), cena 25 mio; ID162, 128 m2 (L 1970), cena 35 mio; ID164, 89 m2 (L 1970), cena 32,24 mio, ID230, 101 m2 (starejša), cena 13,2 mio. V Ptuju iščemo hišo ali stanovanje za v najem. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj
Zaposlimo gradbene delavce, zidarje in tesarje na področju Maribora in Ptuja. Prošnje s telefonsko št. pošljite na naslov: Tehnoco-merc, d.o.o, Dravska ulica 9, Maribor. Tel: 02/ 250-10-83 in 041/ 792-050.
Zaposlimo samostojnega snemalca in montažerja (poroke, krsti, reklame idr.). Pogoj: delovne izkušnje (ne amaterske), obvladovanje PHOTOS-HOPA in CANOPUSA (prednost). Sprejemamo samo pisne prijave do 20.09.2004, na naslov: FOTO BRBRE, d.o.o., Ozka ulica 7, 2310 Slovenska Bistrica.
MOTORNA VOZILA
Prodamo VW Golf 1.4, bencin., letnik 98/99, cena po dogovoru. Tel. 051 336 118, 02 777 86 81._
Prodamo avtoprikolico in koruznik. Informacije na telefon 764 00 61.
HYUNDAI LANTRO, marec 97, prevoženih 86000 km, ugodno prodam. Tel. 041 353-243._
PRODAM štirisedežni avto Maruti, prevoženih 13.000 km, star 7 let, garažiran, prvi lastnik. Tel. 783-74-91, od 11. do 13. ure._
VOZILO katerekoli znamke Zastava v voznem stanju kupim. Tel. 041/233-623.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
RAZNO
Podjetje M.C.K., d.o.o., Borovci 64, 2281 Markovci razpisuje 1 (eno) kadrovsko štipendijo za študij na Univerzi v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, smer študija VS strojništvo. Vloge pošljite na naslov M.C.K., d.o.o., Borovci 64, 2281 Markovci.
KURILNO OUE
NA VEČ OBROKOV
Dovolite, do prijetno ogrejemo
041 643 890
Prodamo 6 m gabrovih drv in vležan hlevski gnoj. Tel. 769 35 41.
ZARADI selitve prodam: komplet spalnico (domače delo, trdi les), kuhinjo s tremi štedilniki, vse dobrem stanju, malo rabljeno. Kličite 783-74-91, od 11. do 13. ure.
PRODAM KUHINJSKE elemente in drugo pohištvo. Tel. 031 723-149.
V NAJEM oddam kamp prikolico na slovenski obali. Tel. 031 583-321.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
Nali oglasi
^. 02/7493411)
Četrtek, 9. september
19.00
20.00
Viteška dvorana mariborskega gradu, Muzejski večer "Bog se usmili njene uboge duše, amen"". Carovniški procesi v Mariboru in na Štajerskem, predava Sašo Radovanovič, kulturni program Kontra kvartet SNG Maribor, Norway.Today, Kom. od., za izven Razstavišče Mercatorjeve Blagovnice, razstava oljnih slik "Tihožitja", razstavlja Rozina Sebetič
Gostilna Lužnik in _ gostilna pri Pošti, razstava oljnih slik "Tihožitja", razstavlja Rozina Sebetič
Petek, 10. september
18.00 večnamenska dvorana v Cirkovcah, 2. srečanje ljudskih pevcev in godcev
19.30 SNG Maribor, Dokaz, Sta. dvo., za izven
Sobota, 11. september
10.00
11.00 17.00 18.00
20.00
20.00
pred knjigarno Mladinska knjiga Ptuj, Bralna terasa, s knjižničarko in
pravljičarko Liljano Klemenčič
letališče Moškanjci, 2. Poli kolesarski maraton 2004
7. Cihalov memorial, tekmovanje šolanih psov, KD Ptuj
Gorišnica, mali muzej gledaliških iger, razstava slik Jožice Kokot -
Joce, odprto samo ob nedeljah od 8. do 10. ure, razstava je na ogled
do 10. oktobra
cerkev na Ptujski Gori, klavirski koncert mladih, pianist Hane Jurič in Tine Krajnc
SNG Maribor, Norway.Today, Kom. oder, za izven
Nedelja, 12. september
11.30 OS Vitomarci, položitev temeljnega kamna za izgradnjo nove OS 19.30 SNG Maribor, Art, Sta. dvo., za izven 21.00 KPS, Apokalipsa zdaj - projekcija filma
Torek, 14. september
20.00 SNG Maribor, Norway.Today, Kom. od., za izven
Sreda, 15. september
18.00 CID Ptuj, potopisno predavanje z Bojanom Erhatičem "Nova Zelandija" 20.00 SNG Maribor, Norway.Today, Kom. od., za izven
KINO Ptuj
9., 10., 11. in 12. september, ob 18.00, Michel Vaillani, ob 20.00, Očetje v plenicah.
14. in 15. september, 20.00, Kralj Arthur.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Mercatorjevih 55 let. Prestižna priznanja Perutnini Ptuj na Radgonskem sejmu. Perutnina Ptuj odprla novo trgovino na Ptuju. Skrb za varno pot v šolo. Otroci ptujskih vrtcev so se predstavili. Krajevni praznik v primestni četrti Rogoznica. Tabor Zoisovih štipendistov. Ptujski poulični festival. Mednarodno srečanje umetnikov. Mednarodna razstava "Povezava 04". Veterani slovenskega letalstva. Ansambel trobil iz Wolthagna. Postavitev klopotca na Graje-nščaku. Zgodovina Slovencev - poljudna oddaja.
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljek 13.9.2004
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ TRNOVSKA VAS
-	ob 17.30 vpis pred OŠ VITOMARCI
-	ob 18.00 vpis pred OŠ JURŠINCI
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
start d.o.o., peršonova 1, ptuj	Vabljen i !
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poitcočm 7
^mićmHs^

Iščemo dekle za delo v strežbi, Bar Korže v Cirkovcah ali pri Katri v Lovrencu na Dr. polju. Tel: 041/786-544.
Trgovina in Bistro "Pri Ciglerju", Ravne 103, Šoštanj, redno zaposli dekle v Bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije 041 613 070 ali 03 897 18 50._
NATAKARICO oz. dekle za strežbo zaposlimo. Silvo Kokol, s.p, Jane-žovci 12 B. Tel. 041 331-976 ali 761-00-47.
7. Ans. EKART - Pojdi z menoj domov
6. Ans. POGUM - Solza v tvojih očeh
5. Ans. SPEV - Pastirčkova pesem
4. Ans. ŠPIK - Prismuknjeni kiopotec
3. Ans. RUBIN - Večerna zarja
2. Ans. ROSA - Pozabi, kar se ti zgodilo je
1. Ans. GORENJSKI KVINTET - Vesela druňba
1.	FRAJKINCUVRI - Presnete punce
2.	BE POP - Le ti
3.	RUDI ŠANTL - Pesem za mamo
4.	PETER JANUŠ - Bela barka
5.	MATEJA JAN - Ljubi
6.	PLIMA-Naj pada dež
7.	PLAMEN - Iskra preskoči
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Glasujem za; _
Ime In priimek:
Nagrado prejme: ŠTEFKA BRATUŠA, Ulica 25. maja 19, 2250 Ruj
Glasovnice poS^lte na d
H na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 318,2250 Ptuj

Orfeičkove
SMS glosbene želje:
041/818-666
iZDePLSi
lzberi.si - Vseslovenski portai maiiii oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 GSM: 031/755 853 belcontdoo@siol.net www.belcont.si
Energijsko varčna okna PVC, LES, ALU.
okna F vrata I''' police r senčila F zimske vrtove I''" garažna vrata (gunther in hormann) in F izolacijske steklene fasade. F
DANA BESEDA OBVEZUJE
AKTALd.0.0 Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
QRMlkZAViejDlNRjM
©CaiKl DBD WSiSflj" m [FW©
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pol<ličite in preverite tel.; 02/22-82335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa (I.O.O., Cankarjeva 21, Manbor
\ 330.000 SIT ^ 330.000 SIT pdog^ \ 28.400 SIT obi^
Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj telefon 02-782 3001
SSg^gg
SUPER CENE ZA^ -SIT
MLIN BORI	.....:.....r259.900.-
MLIN BORI MKS^......135.900.-
STISKALNICA ZA GROZDJE-MUTA 100 L......195.888.-
STISKALNICA ZA GROZDJE GOMARK 150 L 225.350.-
MLIN ZA GROZDJE'-ROC"NI VOKA 2.............. 21.990.-
MLIN ZA GROZDJE PECLALNIK VOKA 7........35.900.-
ODLIČNA PONUDBA:
POSODE ZA VINO INOX OD 100 L DO 600 L, KADI PVC,
mulCarji ino, silažni kombajn ...
NOVO NOVO NOVO
VODNA STISKALNICA INOX 100 L 168.000.-VODNA STISKALNICA INOX 160 L 228.000.-
BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM V . ÈASU SEJEMSKE PONUDBE

Rabljena vozila
TIP LETNIK CENA			OBUUBA KUPCU:
CLIO BILA BONG 1,5/65	2003	2.240.000	-	Brezplačen preizkus -	105 točk
DAEWOO NUBIRAWAG. 1,6	1998	990.000	
FORD ESCORT 1,6 CLX FLASH	1996	680.000	kontrole
KIASEPHIA1,5	1998	790.000	na vozilu
OPEL SINTRA 2,2 7 SEDEŽEV	1997	1.340.000	- Tehnična
R LAGUNA PRIV. 1,9 DCI ŠKODA FAVORIT 1,3 6LX	2001 1994	4.230.000 140.000	kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
VOLKSWAGEN PASSAT 2,0	1994	840.000	
VW POLO VARIANT 1,6	1998	1.550.000	- Pomoč na cesti,
RMEGANEAUT. 1,6/16V	2003	2.980.000	vleka ali
R MEGANE EXP. 1,6/16V	2003	2.950.000	popravilo
VOLKSWAGEN GOLF CLIC BILA BONG 1,2/16V	2001 2003	2.060.000 1.980.000	- 3 mesečna tehnična garancija (za določena vozila)
R LAGUNA GT EXP. 1,9 DCI	2003	3.980.000	
R KANGO EXPRESS 1,2	2003	1.780.000	
RENADU
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
www.tednik.si
Poslovalnice Prešernova
Cenjene stranke obveščamo, da bomo v ponedeljek, 13. septembra pričeli s prenovo Poslovalnice za prebivalstvo Prešernova na Ptuju.
Prenova bo trajala predvidoma dva meseca.
V	času prenove bomo poslovali v nadomestnih prostorih bančne enote Super mesto, na Ormoški 30, na Ptuju.
Med prenovo bomo poslovali: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure
Številke telefona in telefaksa banËne enote Super mesto: telefon: 02 / 748-02-70 telefaks: 02 / 748-02-81
V	času prenove bo v prvem nadstropju poslovne stavbe na Prešernovi 6 nemoteno potekalo negotovinsko poslovanje za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, od ponedeljka do petka, od 8. do 15.30 ure.
Za posodobitev in prenovo prostorov smo se odločili, ker vam želimo ponuditi opravljanje bančnih storitev na sodoben in prijaznejši način.
NLB dd, Trg republike 2, Ljubljana
O
ljubljanska banka
Nora ljubljanska banka d.d.. LJubljana
Poslovalnica Prešernova
POHI
SERVIS KOLES
SMUČI IN TENIS OPREME
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust
àPOHT SERVIS DAVORIN MUNDA S.R,
SLOVENSKI TRG 1, 2260 PTUJ Wz 02/ 778 a871, OSM: 041/ 926 862
IZDELAVA STROmiH ESTRIHOV
KJ^DestrU?
IZBERITE KAKOVOSTI 031/349-343 Miran KOLAIUCs.p.
j in popust za upokojence	J L R	(Ťajevd b/a, ááti. uonsnica |
KURILNEGA QUA		
1 Telefon:	02 7S4 00 66 |	
GSM: MbjihU «b MrtdiM.MH DOTB« ^^ —		041 S57 553 j
		
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cena	
OPEL ASTRA 1,4 ECO	1997	780.000	RDEČA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1999	1.150.000	KOV SREBRNA
DAEWOO NEXIAGL	1997	540.000	KOV SIVA
NISSAN MIGRA 1,0 L	1997	580.000	KOVVÉNJA
OPEL ASTRA 1,6 i CD	1993	570.000	KOV MODRA
FORD KA 1,31	1997	820.000	TEMNO VIJOLA
FORD FOCUS 1,616V	1999	1.770.000	VIJOLA
RENAUIT TWDJGO PACK OPEN AIR	2000	1.190.000	RUMENA
CTTROENAX 1,1 CABAN	1992	190.000	RDEČA
RENAUIT KANGOO 1,4 RN	2001	1.490.000	KOV SREBRNA
HYUNDAIACCENT1,5IS	1995	480.000	KOV M,F,NA
DAEWOO TACUMA 2,0 CDX	2001	1.570.000	KOV MODRA
FIAT BRAVA 1,412V SX	1998	970.000	KOV RJAVA
RENAUIT MEGANE 1,616V ALIZE	2000	1.660.000	BELA
FIAT BRAVA 1,2 16V SX STEKL	2001	1.640.000	KOV MODRA
OPEL VECTRA 1,6 IGL	1995	570.000	VIŠNfA
ŠK0DAFELICIA1,6GLXI	1999	860.000	KOV SREBRNA
FORD RESTA 1,3	1997	690.000	BELA
RENAUIT CUO 1,416V PRIVILEGE	2001	1.660.000	KOV MODRA
RENAUIT MEGANE 1,6 E RT SCENIC	1998	1.360.000	KOV 7H,F,NA
FORD FIESTA 1,3	2001	1.170.000	TEMNO MODRA
DAEWOO LANOS 1,5 S	2000	860.000	KOVVĚNjA
FIAT smo 2,4 ABARTH	2002	3.600.000	RDEČA
VOLKSWAGEN GOLF 1,6 a 16 V	1995	750.000	BELA
DAEWOO RACER 1500 GSI	1995	270.000	KOV PEŠČENA
DAEWOO LANOS 1,5	2000	860.000	KOV SREBRNA
SEAriBIZAl,OSE	1996	640.000	RDEČA
FIArBARCHEmi,8l6V	2000	2.450.000	KOV SREBRNA
KIASEPfflAl,6GTX	1996	470.000	KOVVUOLA
CITROEN XSARA 1,61 BREAK	1999	1.290.000	KOV SREBRNA
VAS KREDIT
Od 15. avgusta do 31. oktobra 2004
k
sn BAI KAM,
JESENSKI KREDIT
Tudi za tiste, Id nimajo odprtega osebnega računa pri SKB banki.
Podrobnejše informadje in informativne izračune lahico dobite v vseh poslovalnicah SKB banke ah na spletnem naslovu
www.skb.si
SPOMIN
Zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Morala sva umreti, da nehala bi trpeti.
Veronika Korez	Franc Korez
IZ DOBRINE 31	IZ DOBRINE
12. 1. 1935 - 7. 9. 1994	1. 12. 1944 - 17. 9. 2002
Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prinašate cvetje in prižigate svečke.
Vsi njuni
Razpored dežurstev zobozdravnikov
11. 9. 2004 Jože Vogelnik, dr. dent. med., JZ ZD Ptuj
SPOMIN
Stanislav Vajda
STREJACI 2
Minilo je pet let, ko si se poslovil od nas, ljubi mož in oče. Kako sre~ni smo bili, ko si bil med nami tudi ti. A smrt tega ni hotela in nam je tebe vzela. Naj mir ti Bog podeli.
Vedno na tebe misleči: žena in otroci z družinami
Ne jokajte ob grobu mojem, raje tiho k njemu pristopite, le spomnite se mojih bolečin in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob izgubi drage žene, mamice, babice in tašče
Marije Haložan
S PTUJSKE GORE 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Zahvala tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Francu Predikaku za poslovilne besede ter podjetju MIR.
Posebej se zahvaljujemo družini Šlebinger, Marjani Haložan, Milki Žlaus ter sodelavkam in sodelavcem iz podjetja Boxmark.
Lepo se zahvaljujemo: mož Franc in hčerka Kristina z družino
Ne mine ura, dan in noč,
med nami vedno si navzoč,
v naših srcih ti živiš,
zato pot nas vodi tja,
kjer tiho dom le rože zdaj krasijo
in svečke ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
Nema in skrita bolečina spremlja
spomin na 12. september 2001, ko smo te mnogo prezgodaj
izgubili, dragi sin, brat, svak in boter
Zlatko Kopše
Iskrena hvala vsem, ki s svečko, rožami in lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu.
Mama in brat Janko z družino
Cas beži, a spomin na tebe v
nas živo gori.
Misel, da trpela grozno si
bolečino, trdna kakor skala,
da niti za trenutek v usodo
žalostno se nisi vdala,
da do zadnjega dihljaja po domu,
sreči hrepenela si,
nas hrabri, da z dušo bolečo
prižgemo na tvojem mnogo
preranem grobu ti svečo.
V SPOMIN
Mariji Vajdic, roj. Brec
IZ ZABOVCEV
5. 9. 2003
Eno leto je minilo, bolečina ostaja. Vsem, ki ohranjate spomin nanjo in postojite ob njenem mnogo preranem grobu, iskrena hvala.
Mož Franc, sinova Aleš ter Danijel, ata, mama ter
brat Miran z Martino
Rad si imel ljudi okrog, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal, toda ni besed več tvojih in več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a ob spominu trpek jok.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 26. avgust 2002, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, tast, dedek in prijatelj
Frančišek Tuš
IZ SAKUŠAKA 68
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Mama, spočij si izmučeno telo in delovne roke. Srečni smo, da smo Te imeli. Le duša in srce ve, kako boli, ko Tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Pavline Nahberger, roj. Gajser
IZ GEREČJE VASI 17
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in izrekli sožalja.
Iskrena hvala duhovnikoma za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, govornici za besede slovesa, pogrebnemu podjetju MIR za opravljeno pogrebno storitev, godbeniku za odigrano Tišino in pevcem za odpete pesmi.
Zahvaljujemo se tudi zdravniškemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice v Ptuju za skrbno nego v času njene bolezni.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: njeni najdražji
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen bila je močnejša od življenja. Samo srce in duša ve, kako boli,
ko te več med nami ni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče in babice
Ane Stramič
31. 1. 1929 t 21. 8. 2004 IZ ZG. PRISTAVE 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše ter izrekali ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo g. Mariniču za ganljive besede slovesa, dc. Frasu in osebju OI, dr. Miletu, dr. Beričevi in sr. Marjani, osebju protibolečinske amb., dr. Piškovi in dr. Šarmanovi, sanitetnemu prevozu Modmed, sodelavcem bolnišnice Ptuj, sodelavcem PC Vzdrževanje Pip godbeniku za odigrano Tišino, praporščaku, pevcem Feguš, upokojencem Dolena, p. Andreju in p. Cristianu za opravljene cerkvene obrede ter pogrebnemu podjetju MIR. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Alojz, sin Alojz z ženo Štefko, hčerka Jožica z možem Brankom
ter vnuki Gregor, Marko, Dejan in Borut.
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, z boleznijo si dolgo se borila, nazadnje se ji uklonila. Brez besed odšla si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
Marije Horvat, roj. Lah
IZ KRČEVINE PRI PTUJU 72
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se bolnišničnemu osebju ginekološkega in internega oddelka v Ptuju in Ljubljani, reševalcem reševalne postaje Ptuj ter dr. Metki Petek Uhan.
Posebej se zahvaljujemo p. Benjaminu in p. Mirku za opravljen cerkveni obred, gospe Veri za opravljene molitve in poslovilne besede in predsedniku DU Grajena g. Krambergerju za poslovilne besede ter nosilcu praporja.
Hvala pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in podjetju Komunala Ptuj, zahvaljujemo se MPZ Grajena, PGD Grajena ter sodelavcem Elektra Maribor. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, povsod si z nami v srcih ti, saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni.
V SPOMIN
Daleč je spomin na 9. september 2003, ko nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, omica in prababica
Elizabeta Sumenjak
IZ GORIŠNICE
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prinašate rože in sveče ter jo ohranjate v lepem spominu.
Mož Janez, hčerka Anica in sin Jože z družinama
Ne sprašujemo se več, zakaj Vaju nam je vzel, hvaležni smo Bogu za čas, ki smo ga skupaj preživeli.
SPOMIN
Janez Kostanjevec
Ivana Kostanjevec
1929 - 1983 IZ MALE VASI
1937 - 2002 IZ MALE VASI
Zelo vaju pogrešamo. Hvala vsem, ki obiskujejo vajin zadnji dom.
Najdražji
Ptuj • So za zapahi pravi morilci?
Ervinov oče trdi, da zanj zadeva še ni končana
Na tiskovni konferenci Policijske uprave Maribor, v ponedeljek, 6. septembra, je predstavnik za stike z javnostmi Ivo Usar med drugim seznanil novinarje, da so v zvezi z najdbo umorjenega 23-letnega Ptujčana 10. julija letos v nekdanjem gostišču Beli križ na Vinarskem trgu v Ptuju kriminalisti Sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi Maribor in policisti PP Ptuj v ponedeljek, 1. septembra, odvzeli prostost in v petek, 3. septembra, s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju tri moške, stare 23, 28 in 38 let iz Ptuja in okolice, zaradi suma, da so v sostorilstvu storili kaznivo dejanje umora po 127. členu Kazenskega zakonika.
V skopem policijskem poročilu je bilo dodano le se pojasnilo, da je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju zoper vse tri osumljence odredila pripor. Kaznivo dejanje, ki naj bi ga privedena trojica izvršila v noči na 2. februar 2004, je bilo glede na kraj in čas zaznave za preiskovalce zelo težavno in zapleteno. O tem med drugim priča podatek, da je bilo v tej preiskovalni zadevi opravljenih
škega, ki naj bi umrl nasilne smrti. Neuradno smo takrat izvedeli, da naj bi šlo za 23-letnega Ervina Vidoviča, ki so ga pogrešali od 1. februarja letos.
Truplo najdenega je pregledala preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča Ptuj skupaj z okrožno državno tožilko in odredila obdukcijo, ki je potrdila, da je šlo za nasilno smrt, vendar časa smrti in identitete pokojnika takrat še niso dokončno določili, saj
Foto: M. Ozmec
Frenk Vidovic, oče pokojnega Ervina, je prepričan, da zanj zadeva se ni končana.
najmanj 200 razgovorov z občani ter izvedenih vrsta drugih potrebnih kriminalistično-tehničnih opravil in najrazličnejših preiskovalnih dejanj.
Kot smo poročali, so na policijsko postajo Ptuj v soboto, 10. julija, nekaj po šesti uri zjutraj sporočili, da so v objektu bivšega nočnega kluba Ana - Beli Križ v Ptuju našli truplo mlajšega mo-
še niso bile končane forenzične preiskave.
Kmalu po objavi o prijetju domnevnih storilcev krutega umora smo obiskali Vidovičeve, kjer nam je Frenk Vidovič, oče umorjenega Ervina, sklonjen povedal:
"To, da so končno prijeli tri osumljence, oziroma domnevne morilce mojega sina Ervina, sem
Foto: M. Ozmec
Ervin Vidovič, ki so ga kruto umorili v no~i na 2. februar.
izvedel v ponedeljek, 1. septembra, v dopoldanskem času od kriminalistov, ki so vodili preiskavo. Kolikor vem, sta dva med njimi primer precej pojasnila, vendar zame zgodba še ni zaključena, dokler ne bo svoje sodbe izreklo še pristojno sodišče.
Zahvaljujem se vsem kriminalistom in policistom za trdo delo, s prijetjem osumljencev pa so končno dokazali, da so sposobni rešiti tudi težje in izredno zamotane zadeve. Prepričan sem, da s prijetjem omenjenih treh osumljencev zadeva še ni povsem končana, saj vsi dobro vemo, da se v Ptuju dogaja marsikaj. Se vedno mi v ušesih odmevajo zadnje Ervinove besede:
"Oče, ti živiš v drugem svetu, ki je za nami in ne poznaš tega, kar se v Ptuju dogaja. To, za kar ti pridno delaš vse leto, tvoji zaslužijo v enem dnevu s pretokom
denarja. Zagotovo jih poznaš, saj so tvojih let ..." Te besede mojega, žal kruto umorjenega pokojnega sina mi ne bodo dale miru, dokler bom živ."
So vam povedali, zakaj naj bi ga bili ubili?
"Ne vem, rekli so mi, da naj bi šlo za nekakšen spor, ker se Ervin naj ne bi strinjal z njihovim načinom življenja, vendar sem prav zaradi omenjenih njegovih zadnjih besed prepričan, da gre za veliko več. Vsa zadeva je sedaj v rokah sodnikov in sodišča, upam, da bodo primer uspeli pojasniti do konca. To, da so prijeli te tri osumljence, mi osebno ne koristi prav nič, saj mi sina nihče ne more vrniti v življenje.
Se enkrat pozivam vse Ptujča-ne, naj pričnejo resneje razmišljati o svojih otrocih, da ustavijo agresijo vsaj pri mladoletnikih. Če nam to ne bo uspelo, se bojim, da bomo lahko priča novim žrtvam. To je grozno, saj so zgodbe na moč podobne ameriškim kriminalkam, le da se žal vse to dogaja zares in povrhu vsega na moji in ženini koži."
Med pogovorom je pozvonil poštar in proti podpisu izročil očetu Frenku Vidoviču pripo-roko s povabilom na razpravo na Okrožnem sodišču v Ptuju. Ko sem ga vprašal, za kaj gre, je odvrnil: "Za pričanje v zadevi zoper osumljene S. H., F. F. in B. S. iz Ptuja in okolice. Več v interesu preiskave ne želim povedati."
M. Ozmec
Center za pomoč žrtvam
Krajanom v pomoč
Centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Murski Soboti, Jesenicah, Velenju in na Ptuju so na voljo vsak dan v tednu 24 ur na dan.
Zavarovalnica Maribor na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.
Izberite modro svojo pot in obišéite naš razstavni prostor v iiaii L1. Za vas smo pripravili nagradno Igro in posebne sejemske popuste.
Cankarjeva 3, 2507 Maribo
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo večinoma jasno. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, na Primorskem okoli 13, najvišje dnevne od 18 do 22, na Primorskem okoli 26 stopinj C.
Obeti
Jutri in v soboto bo pretežno jasno in zjutraj sveže. V soboto bo v višjih legah zapihal jugozahodni veter, popoldne se bo v zahodnih krajih zmerno pooblačilo.
Osebna kronika
Rodile so: Majda Cucek, Juršinci 67 - deklico; Nadica Jerenec, Popovci 6/a, Ptujska Gora - Aljaža; Anela Mehmedbegovic Pod-križnik, Kidričeva 91, Rogaška Slatina - Nino; Danijela Bombek, Industrijsko naselje 1, Kidričevo - Donno; Ksenja Zdouc, Polžan-ska Gorca 21, Šmarje pri Jelšah 21 - Anušo; Slavica Ceh, Trnovska vas 53 - dečka; Ivanka Tratnik Cvetko, Osredek 5/b, Šentjur - dečka; Marjana Bratušek, Cirkulane 45 - Aljaža; Mateja Perger, Zg. Korena 18/b - Lariso; Klavdija Zorko, Brengova 53 - Ažbea; Vladka Kolar, Nova ul. 14, Poljčane - Lano; Danijela Simič, Gere-čja vas 28 - Tiana; Marija Mikša, Zabovci 87/c - Ajdo; Matejka Podgoršek, Lancova vas 38/a - Evo; Marija Habjanič, Ivajnkovci 4/a - Živo; Mojca Prelog, Mala vas 2, Gorišnica - Nejca. Poroke - Ptuj: Andrej Bezjak, Markovci 51 in Leonida Šilak, Spu-hlja 136; Nace Pihler in Sonja Brodnjak, Podvinci 87; Igor Berlak, Juršinci 49/a in Polonca Šimenko, Žabjak 34/a, Ptuj. Poroka - Dolane grad Borl: Igor Frčec in Valerija Mohorko, Ka-juhova ul. 7, Kidričevo.
Umrli so: Lovrenc Cebek, Draženci 76, umrl 29. avgusta 2004; Cecilija Hentak, Lancova vas 90, umrla 26. avgusta 2004; Janez Purg, Stogovci 44, umrl 25. avgusta 2004; Janez Kaisersberger, Sp. Hajdina 40, umrl 26. avgusta 2004; Janko Golc, Hrastovec 137, umrl 30. avgusta 2004; Stanislav Krajnc, Kajuhova ul. 11, Kidričevo, umrl 29. avgusta 2004.
Crna kronika
Izgubil oblast nad kolesom
Minuli četrtek ob 19.45 uri se je na lokalni cesti Trnovska vas-Juršinci zgodila prometna nesreča zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča. Voznik star 46 let je vozil kolo po lokalni cesti iz smeri Trnovske vasi proti Juršincem in v levem nepreglednem ovinku, ko je vozil po klancu navzdol, je vozil preblizu desnega roba vozišča. Zaradi tega je zapeljal na rob, izgubil oblast nad kolesom in padel po vozišču. Pri tem se je hudo telesno poškodoval.
Prometna nesreča
V nedeljo ob 18.20 uri se je na hitri cesti izven naselja Pesnica zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen 53-letni voznik motornega kolesa in 31-letnik voznik osebnega avtomobila. Voznik motornega vozila je vozil po desnem prometnem pasu hitre ceste iz smeri Maribora proti Pesnici. Ko je dohitel kolono vozil, ki je zmanjševala hitrost zaradi vključevanja v krožišče, je s prednjim delom motornega kolesa trčil v zadnji del priklopnika, ki je bil pripet k osebnemu vozilu. Pri tem se je voznik motornega kolesa poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Maribor.
Zamikala ga je zlatnina
Neznani storilec je v četrtek med 08.30 in 14.30 uro vlomil v stanovanjsko hišo v kraju Loka, občina Starše, odtujil gotovino, dve moški uri znamke Citizen in Seiko, zlatnino — prstana, verižici in zapestnico ter odšel v neznano smer. Lastnika je pri tem oškodoval za okoli 500.000,00 SIT. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 teTIIt'e'i/ÎSSÎ 080 1 3 14
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 1401
Če ste bili žrtev kakršnegakoli kaznivega dejanja, če nad vami izvajajo nasilje, če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, in ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija, poiščite pomoč. Prijazni svetovalci so vam na Ptuju na voljo po telefonu na številki 771 10 17 ali osebno, vsak ponedeljek od 7.30 do 15. ure in v četrtek od 11. do 18.30 na Obrtniški ul. 11.
Pomoč je zaupna in brezplač-
^iřĚtAncoÉf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
TRGOVINA, STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.o.o. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 9630
TRGOV/NA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod in toplovod
•	okovje in ležaji ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_
ROLETARSTVOABA
$tuki26a
Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PLESNI CENTER
Ouûfi^®©®'
VPÍSUJE
v NOVO SEZONO
Plesni vrtec otroci od 4. leta
osnovnošolci

Il "^"^^l^lnsreániešolá Plesni tečajiza odrasle
Aerobika _^
vsak delavnik med 16. In 20. uro
Volkmetieva c. 26, Ruj, 02 748 14 46
wvvw.mambo-ptuj.com