IZVESTJA
Muzejskega društva za Kranjsko.
-    «■ I ' I -o-
Letnik VI. 1896. Sešitek 2.
Iz domače zgodovine.
m.
Kdaj so Slovenci prišli v svojo sedanjo domovino?
Spisal dr. Fr. Kos.
(Dalje.)
A' idoli smo, kako so prehajali Slovani okoli leta 550. po Kr. če/, dolenjo Donavo ter pustošili po pokrajinah byzan-tinske države. Pustimo za sedaj Slovane ob dolenji Donavi ter poglejmo, v kakih razmerah SO se nahajale takrat dežele ob Savi, Dravi, Soči in Muri. Omenim naj pa precej na tem mestu, da ni bilo O Slovencih takrat (okoli 550) po rečenih deželah ne duha ne sluha; prišli so še le tjakaj par desetletij pozneje.
Velik drl sedanje slovenske zemlje je bil V začetku šestega stoletja pod vlado Vzhodnih (iotov. Oblast njihovega kralja Teodorika je segala na severovzhodni strani njegove države noter do Donave med Dravo in Savo. Med Jadranskim morjem in omenjenim delom roke Donave jo bilo več gotov-skih pokrajin, namreč Istra, Dalmacija, Posavje (»Savia«, to ji zemlja ob Savi) in Sremska l'anonija | 1'annonia Sirmiensis*). Tudi po Beneškem ( Venetia ) so vladali gotovski kralji.1) Proti severu jo segala gotovska oblast do Norika, ali /. drugimi besedami, nekako do Karnskih Alp in Karavank.
l) Izve.stja muz. društva, V (lKv.r>), str. 177. — Hüdinj»er, Österr. Gesch., str. 54, op. S.
Omenil sem, da so Vzhodni (iotje gospodovali po zemlji med Dravo in Savo, tedaj le po južnem delu Panonijc. A še tu so jih večkrat vznemirjali sosedni narodje. Mesto Sirmium (sedanja Mitrovica) je bilo nekaj časa v njih rokah, nekaj časa pa so ondi gospodovali (iepidje.
Ko SO bili Vzhodni (iotje po dvajsetletni vojski popolnoma premagani in večinoma tudi uničeni, prišla je njih zemlja (555) pod grško oblast. Po Istri, Beneškem in Dalmaciji so odslej vladali bvzantinski cesarji. Tudi gotovski del Panonijc je prišel v njih roke, vendar ne popolnoma, kajti Sirmium so sicer posedli, a ga morali kmalu odstopiti Gepidom.*) Kar se tiče ostale Panonije, katera se je razprostirala med Dravo, Donavo in vzhodno mejo Norika, posedli so jo z dovoljenjem cesarja Justinijana I. I.angobardi leta 527. ter ostali ondi do 2. aprila leta 568.:l) 'Živeli so v prijateljskih razmerah s Franki in ves čas, ko so bivali v Panoniji, podpirali so Byzantince proti njih sovražnikom.'I
Med Donavo, Panonijo, Italijo in Svabskim se je razprostiral Nor i k, po katerem so živeli nemški Bavarci/') Tc dežele so se polastili okoli leta 545. tisti frankovski vladarji, kateri so imeli svoj sedež v Kheims-u.  Tamošnji kralj Too-
debert (vladal 534.....548) je dobil najprej vrhovno oblast čez
Alemane v Rhaetiji, čez katere je nekdaj gospodoval gotovski kralj Teodorik."i Tudi njih vzhodni sosedje, Bavarci, so morali priznavati frankovsko nadoblast, pod katero so deloma prišli že pred letom 534., ko je še vladal frankovski kralj Teodorik, oče prej omenjenega Teodeberta.7)   Kralj Teodebert se je
") Bttdinger, öiterr. Gesch., str. 55.
•) Prokop., De hello Gothico, Hl, c. 33. — Paul. Diaeon, De «est. l.anjjol)., I, c. 22.
4) Paul, üiacon., De «est. Langob., II, c. l.
5) Paul. Diaron., liefest, l.annob., III. c. 31: »Norirnruni si<|uideiii provincia, (|uam llaioariorum populus inhabitabat, habet ab Oriente Pan-noniam, ab oeridente Svaviain, a tneridie Italiam, ab a<|uilonis vero parte 1 lanuhii lluenla.
") AjjathiaeScholastici De inip. et reb. yestis Just iniani imp. Iii). I.c. 6. ') Glej Priti, Gesch. des Landes ob der Knns, 1, str. 152.
obrnil tudi v Italijo ter si tu med drugim pridobil za nekoliko časa velik del Beneškega, (iotje in bvzantinski cesar, ki so se med seboj vojskovali, mu tega niso mogli braniti; gotovski kralj Totila mu je moral še celo v posebni pogodbi odstopiti to zemljo.s) Da so v Noriku vladali Franki, razvidno je iz besed Paula Diacona,*) kateri omenja, da je p ribeza] na Frankovsko v mesto Agontum 10) altinski škof Vital, ker se je bal patricija Narseta. V prošnji, katero so poslali leta 591. beneški in rhätijski škofje grškemu cesarju Mavriciju, je navedeno, da so pred leti gallski škofje postavljali duhovnike po tiburnijski škofiji.11)
Frankovski kralj Teodebert je še celo nameraval s pomočjo Langobardov, (iepidov in drugih sosednih narodov napasti Thracijo in sploh dežele grškega cesarja.18) Vendar do tega ni prišlo, ker je umrl leta 548. Po njegovi smrti so Franki kmalu zgubili svoja posestva v Italiji, katerih so se polastili Byzantinci. Tudi Bavarci so se takrat otresli frankovske nadoblasti ter postali samostojni.
Ko je grški cesar Justinijan 1. po večletni vojski premagal Vzhodne Gote, pridobil si je (555) vso Italijo. Že prej
se je njegova država razprostirala čez balkanski polotok, Malo Azijo, Sirijo, Kgipct in nekatere druge pokrajine. V vojski z Vandali si je osvojil severno Afriko, Zahodnim (lotom v Španiji pa je vzel nekoliko primorskih krajev. Njegov namen je bil, da bi razširil svojo oblast čez vsi- nekdanje provincije rimskega cesarstva. K temu podjetju so ga spodbujali latinski prebivalci katoliške vere, kateri so živeli po raznih pokrajinah bivše rimske države.  Neradi so služili svojim novim gospo-
") Prokop., De hello (iothico, III, c. 38. ") De yest. l.ann<>l>-, II, c. 4.
'"I Agontum je sedanji Innichcn pri izviru reke Drave.
"l .Ouod ante annos iam rieri eoeperat et in trihus eeelesiis nostri concilii, idest Uciimensi, T i I) u r n i e n s i et Aujjustana, (ialliaruni epi-senpi eoustituerant sacerdotes«. Rečeno prošnjo sta ponatisnila Kubeis (Mon. ecel. Aquil., str. 27.'» 277; in Mansi (Cone coli., X, str. 463-4f>6). Tiburnia je bila na sedanjim gorenjem Koroškem.
") Agšthlae Sefaolaatid De imp. et rob, gettUJuttinlanl Imp, lih. I, c. 4.
4*
darjem, kateri so bili germanske narodnosti in večinoma ari-janskc vere. Pričakovali so rešitve iz Carigrada, kamor so poslali večkrat na skrivnem svoje ljudi ter prosili ondotnc vladarje, da bi jih prišli osvobodit nevernih in krvoločnih barbarov, (irski cesarji bi bili radi uslišali take prošnje, a največkrat so bili sami v stiskah, ker so se morali bojevati z raznimi vnanjimi in notranjimi sovražniki. .Na vzhodu so napadali njih državo Perzijani, na severu ob dolenji Donavi pa, kakor smo videli, Slovani.
Rekel sem, da so Langobardi bivali za časa Justinijana 1. po Panoniji. Takrat so živeli Gepidi po sedanjem vzhodnem Ogerskem in Hrdcljskcm. Med tema dvema sorodnima narodoma ni bilo pravega prijateljstva: večkrat je prišlo med njima do krvavih bojev. .Najhujša vojska se je vnela najbrže leta 567.ko je l.angobardom vladal kralj Alboin. Ker mu gopidski kralj Kunimund ni hotel dati svoje hčere Rosamunde za ženo, napovedal mu je vojsko. Da bi Alboin lažje užugal svojega nasprotnika, poklical je divje Obre na pomoč.14)
Obri ali Avari so bivali za časa cesarja Justinijana ob Črnem morju ter dobivali od njega vsakoletni davek. Ta cesar je plačeval marsikateremu barbarskemu narodu letni davek ter hotel s tem doseči, da bi se taki barbari vojskovali in klali med seboj, njegovo državo pa pustili v miru. Ko je Ju-stinijan I. leta 565. umrl, ni hotel njegov naslednik Justin II. (Ilirom več plačevati navadnega denarja.  Takrat so si- bili ti
pomaknili naprej ter se prikazali na meji frankovske države.
Tu so si' dvakrat vojskovali s kraljem Sigibertom, kateri je vladal (561—575) po vzhodnih straneh frankovske zemlje ter imel svoj sedež v Metz-u. Sigibert je bil prvikrat srečen v vojski, drugikrat pa ne. Ko je kakana bogato obdaroval, pogodil se jo z Obri, kateri so potem odšli.1'')
lnl Na vsak način |>o nastopu vlailarstva cesarja Justina II. (14. nov. 565.) in preti langohardskim odhodom v Italijo C.', apr. 568.).
14l L'aul. Diacon., De gest. l.angnh., I, c. 27,
1B) l'aul. Diacon., De gest. l.angoh., II, c. 10. — Gregor. Turon., IV, c. 23 in 29.
Ravno takrat st- je SigibertOV svak, langobardski kralj Alboin,'"l pripravljal na boj zoper (lepide. Poklical je na pomoč Obre ter jim v svojem sovraštvu do (iepidov obljubil vse, kar so od njega zahtevali. Dovolil jim je deseti del lan-gobardskih čred, polovico (iopidom vzetega plena in vso ge-pidsko zemljo. Tako je prišlo do vojske, v kateri so bili (iepidi premagani, njih kralj pa ubit. Iz Kunimundovc čre-pinjc si je Alboin dal narediti čašo, da je pil iz nje. Kuni-mundovo hčer Rosamundo je vzel za ženo, ker mu je bila nekoliko poprej umrla Klodosvinda. (iepidi so bili v vojski skoraj popolnoma uničeni; nekateri so prišli pod langobardsko oblast, drugi so morali služiti Obrom, kateri so se polastili njih zemlje.17) Kmalu potem (dne 2. aprila leta 568.) se odpravijo I .angobardi v Italijo, kamor jih je bil poklical ravennski eksarh .\arset, ter prepusti' Obrom tudi svojo deželo."*) Tako ste zginili iz Panonijc in Dacije dve germanski plemeni, (iepidi in Langobardi. Na njih mesto so stopili Obri, kateri so dobili v svojo oblast vse sedanje Ogersko in Erdoljsko.
Ko so se Obri dobro vgnezdili po svojih novih deželah, začeli so zahtevati od Hvzantincev mesto Sirmium« ob dolenji Savi ter trdili, da je bil prej ta kraj gepidski. Ker ni hotel grški poveljnik- mesta odstopiti, poslal je oberski kakan Bajan leta 569. čez Savo 1().(XK) mož močno vojsko, da bi pustošila rimsko Dalmacijo.1'') Kmalu potem so Obri začeli po Črnem morju napadati Thracijo, S tem so prisilili byzan-tinsko vlado, da jim je morala dajati vsako leto 80.000 zlatov letnega davka.
Ker je Majati hotel na vsak način dobiti Sirmij ter zapoditi Grke čez Donavo in Savo, šel je za časa cesarja Tiberija (ki je vladal od 578   582) z vso svojo vojsko nad
,n) 1'rva /.ena Alboinova, kateri je bilo ime Kloilosvinila, je bila sestra (huikovske^a kralja Sijiiberta. <Paul. Diacon., De gest. l.angob., I, c. 27.)
") Paul. Diacon., De gest. l.angob., I, e. 2". '") Paul. Diacon., De gest. l.angob., II, c. 7. "') Menamlri Prot, (ontin. hist. Agathiac, c. 27,
mesto ter postavil svoj tabor med Sirmijem in Singidunom (Singidunum = sedanji Belgrad), (irskemu poveljniku v Sin-gidunu je naznanil, da je prav za prav namenjen nad Slovane (»x«r« 2x?.«.fyiw«), kateri so že večkrat napadli bvzantinsko zemljo. Na ta način ga je premotil. Bajanu se je potem po-srečilo, da je po zvijači dobil rečeno mesto v svojo oblast*0)
Obri so bili divji jahači, ki so tako rekoč zrastli s konjem vred. Vajeni so bili streljati na konjih, le težko so stali na svojih nogah. Utrjeni so bili tako, kakor nobeno drugo ljudstvo. Raznim narodom so bili Obri najstrašnejši sovražniki, ker niso bili zadovoljni, da so samo premagali svoje nasprotnike, temuč so jih hoteli popolnoma uničiti.-1) Nikdar se niso poprijeti poljedelstva ali pa trgovine. Zato so potrebovali po opustošonih zemljah, katerih so se polastili, takih podložnikov, ki so bili vajeni obdelovati polje in se pečati s kupčijo. Taki ljudje so bili Slovani, ki so se vsled tega prav v kratkem času razširili po vsi oberski državi. Posebno mnogo se jih je naselilo po Morilcu in Panoniji, tedaj po pokrajinah ob zahodni meji oberske oblasti v bližini lan-gobardske in bavarske zemlje, kjer so imeli nalogo, da so napadali sosedne narode, ali pa, da so odbijali navale sovražnikov.111') Trditi smemo, da so Obri podpirali razširjanje Slovanov po svojih deželah in da iih tedaj tudi, vsaj izprva, nikakor niso zatirali.
Omenil sem, da so po Noriku, tedaj najbrže tudi po sedanjem Koroškem in Štajerskem, bivali v sredi šestega stoletja Bavarci. Razun teh je živelo po reČenih pokrajinah še precej veliko prebivalcev latinskega plemena. Južni, gorati del Norika je za časa ljudskega preseljevanja trpel dosti manj, kakor severni, pobrežni Norik. Vsled tega je sv. Severin, ki je živel v drugi polovici petega stoletja, spodbujal prebivalce južnega Norika, da bi podpirali uboge stanovalce ob Donavi
*") Mcnamlri 1'rot. Contin. bist. Agathiac, e. <>:i 0.1, ") Hüilinger, (')stcrr. Gesch., str. M i. il. J'J) IKiilingcr, op. cit., str. 71.
z živežem in obleko.-'1) (ilavno mesto v južnem Noriku je bila Tiburnia s precej velikim številom prebivalcev, ki so se kolikor toliko srečno vojskovali z (ioti in Alcmani.-4) Tu je vladal škof, ČCgar škofija je morala biti precej obširna, ker v nji se je nahajalo mnogo gradov.-'1) Znan nam je po imenu tiburnijski škof Pavlin, ki je živel na koncu petega stoletja.s,;) Tudi takrat, ko so Franki gospodovali v Noriku (okoli 548), bil je v Tiburniji še vedno škofovski sedež.") Neko drugo mesto v južnem Noriku se je zvalo Agontum ali Aguntum, o katerem sem omenil, da je tje pribežal altinski škof Vital.
Kmalu potem je zadela južni Norik huda nesreča. Slovenci so pridih v to pokrajino ter se polastili zemlje ob Dravi in Muri. Razrušili so Tiburnijo, uničili ondotno škofijo, prebivalce pa pomorili ali pa odvedli v sužnost.SK) Krščanstvo,
") Vita s. Severini. c. 18 in 28. 14) Vita s. Severini, r. 18 in 25.
■*) Vita s. Severini, c. 25: -.....universa clioccesis suae castella«.
*"l Vita s. Severini, c. 25.
"') (ilej prošnjo beneških in rhätijskih škofov do cesarja Mavricija, katero sta dala natisniti Kulieis (Mon. eccL Ai|uil., str. 278—277) in Mansi (Concil. coli., X, str. 463 466.) — V Tiburniji so vladali škofje še okoli leta 548; ne more se pa trditi, da je bila v tem mestu škofija tudi leta 591., ko so se beneški in rh.'itijski škofje obrnili do grškega
cesarja,
*") l'o vsi pravici lahko trdimo, da so Slovenci, ko so prišli v 1'anonijo in Norik, postopali mnogo krvoločnejše in okrutnejše, kakor l.angohardi, (iotje in drugi germanski narodje. I'rvi so bili poganske vere, ti pa večinoma arijanci, tedaj vsaj kristijani. l.angohardi, (iotje, franki in drugi germanski razrodje so si pač podvrgli prvotne Rimljane, vseli jim vso zemljo ali pa vsaj tretji del, pa pustili so jim večinoma življenje. Nasledek temu je bil, da so l.angohardi, (iotje in Franki polagoma zgubili svojo narodnost, ker po njih nekdanjih zemljah stanujejo dandanes Italijani, Španci in Francozi, ki spadajo k romanskemu plemenu. Drugače je bilo pri Slovencih in drugih južnih Slovanih, l'o osvojenih zemljah so prvotne prebivalce večinoma iztrebili tako, da so svojo narodnost zgubili le po nekaterih krajih med prejšnimi, na višji stopinji omike stoječimi prebivalci, drugod so jo pa ohranili. Ako bi bili postopali milo in prizanesljivo, ne glasil bi se dandanes slovanski jezik »od Triglava do Halkana«,
katero je bilo prej razširjeno po rečeni pokrajini, zatrli so tako popolnoma, da ni bilo potem skoraj 200 let med Slovenci nobene krščanske cerkve. Pp Noriku gospodujoče Bavarce so potisnili nazaj do razvodja med Dravo in Kienz-o. Odslej je bila meja med slovensko in bavarsko zemljo pri Innichcn-ti ali pri nekdanjem Aguntu.") Jugovzhodna polovica Norika, po kateri so se naselili Slovenci, dobila je z novimi prebivalci tudi novo ime, kajti zvala se je odslej Gor O tan ali Karantanija. Jasno je, da se je pri tujih narodih in pisateljih le polagoma udomačilo to ime, in še Paulus Diaconus, ki je 200 let po prihodu Slovencev spisal zgodovino I.ango-bardov, hotel je ime »Carantanitin popravki ter ga nadomestiti z besedo   Oarnuntum .'"')
Slovenci''11) so prišli v svoje sedanje pokrajine med letom 568. in 595. Deta 568. so se napotili I.angobardi v Italijo in
•») Primerjaj besede Paula Diacona, De gest. l.angob., IV, c. 39: • Iiis temporihus (okoli leta 611.) mortuo Tassilone duce liaioariorum tilius eius (laribaldus in Agunto a Seiavis devietus est et liaioariorum termini depraedantur. Kesumptis tarnen liaioarii viribus et praedas ab bostibus exeutiunt et liostes de suis linibus pepulei unt.. \' listini bavarskega vojvode Tasilona II., izdani leta 770., stoji, da je delal mejo med Slovenijo in Bavarskim potok, ki je tekel z Anraške gorr v Dravo I». . . usipie ad terminos Selauorum, id est ad riuolum montis Anarasi-1. Imenovano listino so ponatisnili Meicbelbeek (Ilist. 1'ris.. 1/2, str. 3«, št. 22), Resch (Annal. Sabion. 1, str. (><>9> in Zahn (Cod. dipl. Austr.-Kris., I, str, 3, št. 2). Rečena gora in dotični potok (Mühlbach) sta med In-nichen-om in bienz-om v Pusterski dolini na Tirolskem.
"") Paul. Diaeon., De gest. l.angob., V, c. 22. Carnuntum seje zvalo neko rimsko mesto ob Donavi na sedanjem Dol. Avstrijskem.
*') Na tem mestu naj omenim, da se slagam z nazori, katere razvija Jagič v svojem Archiv-u für slav. Philologie, leto 1895., kjer dokazuje, da so bili vsi južni Slovani sprva le en narod ter se zvali Slovenk Polagoma so si ustrojili v novi domovini, po kateri so se naselili v 6. in 7. stoletju, posamezne države, Kn del došlih Slovenov je ustanovil posebno državo ter jo imenoval hrvaško. To ime je v začetku zaznamovalo neko pokrajino, pozneje se je pa začelo tako nazivati tudi ljudstvo, katero je ondi prebivalo. Po drugih straneh so osnovali sinovi istega naroda novo državo ter jo imenovali srbsko. V teku časa so začeli tudi sebe in svoj jezik nazivati po imenu svoje države.  Tretji del Slovenov
še le po njih odhodu so se lahko Obri ali pa Slovenci pomaknili proti Noriku; leta 595. pa je bavarski vojvoda Ta-silon L, katerega je postavil frankovski kralj Hildcbcrt, šel s
svojo vojsko v pokrajino Slovencev.")
Kakor so tisti Slovani, ki so se naselili po Moesiji, Thraciji, Macedoniji in lllvriji, večkrat prej pridrli v te de žele, preden so si jih do dobrega osvojili, tako so tudi Slovenci brez dvoma mnogokrat prihrumeli ob Savi, Dravi in Muri navzgor, preden so se polastili ondotne zemlje. Ti navali so se vršili najbrže med letom 568. in 595. Zgodovina nam sicer o njih ničesar ne pripoveduje; a da so se godili, smemo sklepati iz takih zgodovinskih virov, kateri se ne nahajajo zapisani na pergamentu ali pa na popirju. V rimski dobi so stala na zemlji, katero so pozneje Slovenci posedli, mesta Aemona, Nauportus, Neviodunum, Metullum, Celeja, Poetovio, Flavia Solva, Virunum. Juvenna, Noreja, Sonticum,
je prišel pod oblast mongolskih Bolgarov, kateri so sicer sprejeli jezik svojih podloinlkov, a njih ime je izpodrinilo prvotno domače nazivanje. Četrti del Slovenov, ki se je pomaknil najbolj proti severozahodu, obdržal je svoje staro ime, akoravno bi ga bilo kmalu izpodrinilo sprva ime Karantanee, pozneje pa ime Kranjec. Ako bi bila mogočna roka za več stoletij združila južne Slovane v eno državo v .1. ali pa v 6. stoletju, vladal bi najbrže še dandanes le en jezik med Črnim morjem in Vzhodnimi Alpami. V sedanjih dneh je razlika mod slovenskim in hrvaškim jezikom jako neznatna, 0 kakem razločku med hrvaščino in srbščino se pa sploh govoriti ne more.
Paul. Diaeon., De gest. l.angob., IV, c. 7: »Iiis diebus Tassilo a Childeberto rege Traneoruin apml Maioariam rex ordinatus est. Olli mox cum exereitu in Sclsvorum provinoiam introirns, patrata victoria, ad Holum proprium cum maxima praeda remeavit-. - Frankovski kralj llildcbcit II. je vladal od Iota .175—596. Leta 595. je povzdignil Tasilona za bavarskega vojvodo. (Glej llerimanni Augiensis Chroniron a. 595 v Mon. dorm. Script. V. Sigoberti (iemblacensis Chronographia a. 59.1 v Mon. Germ. Script. VI.i Kmalu potem I-mox«), ko je bil Tasilon postavljen za vojvodo, šel je nad Slovence, torej že leta .19.1, Jasno je, da so se do takrat Slovenci že razširili do bavarske meje. Tudi bi lahko trdili, da so se že v tistem času precej dobro udomačili na svoji novi zemlji in tla jim sosedni narodje niso odrekali vlastinske pravice tlo nje, kar dokazujejo besede »in Sclavorum provinciam«.
Tcurnia (Tiburnia), Aguntum itd. Trditi smemo, da je bilo marsikatero rimsko mesto uničeno in razrušeno že pred prihodom Slovencev za časa ljudskega preseljevanja; kar jih je pa šc ostalo, požgali in opustošili so ja naši predniki. Sta-rinoslovci so našli med izkopaninami po nekaterih prej naštetih krajih, kakor v Teurniji, novce rimskih cesarjev do Justinijana I. (f 565), iz poznejših časov pa ne več.88) Iz tega se da sklepati, da so dotični kraji prej ko ne šc stali takrat, ko je gospodoval Justinijan, ter da so tamošnji prebivalci do tiste dobe kupčcvali in občevali s podložniki rimskih ali grških cesarjev. Ako iz poznejših časov po rečenih krajih ne nahajamo novcev carigrajskih vladarjev, sinemo trditi, da so prenehale stare vezi med prebivalstvom ob Savi in Dravi ter med byzantinskimi podaniki. Kdo je raztrgal te vezi?
Ako pomislimo, da je bila Istra še leta 537. jako bogata in srečna pokrajina,34) potem, da so vladale v Posavju leta 526. šc dokaj ugodne socijalne razmereB6), in pa da južni Norik nikakor ni toliko trpel za časa ljudskega preseljevanja, kakor severni, moramo reči, da ni moglo blagostanje po rečenih deželah popolnoma ponehati do leta 568. in prebivalstvo tako rekoč izmreti. Kje se je kaj takega zgodilo v 30. ali 40. letih, ako ni bilo posebnih Vzrokov? Res je, da je od leta 535 551 trajala vojska med Vzhodnimi (loti in Byzantiner, a trpeli so vsled nje večinoma prebivalci po Italiji, ne pa po Istri, Posavju in Noriku. Tudi je nemogoče, da bi bili I.angobardi, ki so se napotili leta 56S. iz Panonije v Italijo, Opustošili vso tisto zemljo, katere so se potem polastili Slovenci. Za tako delo bi bili potrebovali mnogo časa. Tudi niso imeli namena, da Bi bili kaj takega storili. Njih želja je bila, da bi si namesto Panonije prej k<> mogoče pridobili rodovitno Italijo, kamor jih je vabil eksarh Narset. Paulus Dia-
(Hej Kacmmel, Anlange deutschen Lehens in Österreich, str. I.'IK M) Ca.ssiodor. Var. XII,      -   Primerjaj   Izvcstja Muz. društva-. V (1895) »tr. 184—186.
•") Casaiodor. Var. V, 14 in 15. ter IX, 8 in 9, Glej tudi »Izvestja«, op. cit, str. 180—184,
conus, pisatelj langobardske zgodovine, bi bil gotovo v svojih spisih pripovedoval o slavnih činih svojih rojakov, ako bi bili ti med potjo v Italijo do dobrega opustošili Norik.
Iz vsega tega sledi, da zemlja, katere so se polastili Slovenci, ni bila pusta in brez stanovalcev. Naši predniki so se morali na mnogih mestih hrabro bojevati, dokler niso postali gospodarji po Vzhodnih Alpah.1"1)
Nekdanja rimska mesta so Slovenci požgali in razrušili. Mnogo krajev, kakor Nauportus, Neviodunum, Noreja, Son-ticum itd. je razpadlo tako, da je našim pradodom še celo njih ime zginilo iz spomina. Kjer je stala nekdaj Aemona, sezidali so si Slovenci Ljubljano in ljubljansko predmestje »GradlSče nam nekako indirektno kaže, kje nam je iskati staro rimsko mesto.37) Ogenj je uničil mesto Virunum, kar dokazuje izkopana črnikasta zemlja, pomešana z ogljem in raztopljenim Steklom.**) — Iz izkopanin je razvidno, da sta ogenj in meč pokončala Tcurnijo in da so ondotni stanovalci boreč se s sovražnikom našli smrt med zidovjem svojega mesta.'1") Nekoliko dalj časa je stal Aguntum, kateri se omenja še okoli leta 611. Pri tem mestu so Slovenci takrat premagali Bavarce.1") Pa tudi ta kraj je bil razrušen in vsa okolica je ostala dolgo časa pusta in brez prebivalcev. Leta 770. se mu ni reklo več Aguntum, temuč Innichen
Napačno je, kar se nahaja po naših slovenskih zgodovinskih knjigah, kjer čitamo, da so bili Slovenci premiren narod, ki seje pečal s poljedelstvom in trgovino, ter da so le primorani segali po orožju in se branili. Tudi ni res, da je bilo sedanje Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko proti koncu šestega stoletja, ko so Slovenci prišli tu sem, popolnoma opustošeno, stara mesta pa razdejana. (Trdina, /.godov. slov. naroda, str. '.'K. Stare, Občna zgodovina, III. str. 632. -- Jesenko. Občna zgod., Srednji vek, 1878, str. 57.)
"') Slovenci so si večkrat postavili na razvalinah kakega mesta kako vas ter jo potem imenovali -Gradišče«,
"") Kaetnmel, op. rit., str. 138.
""I Notizenblatt der kais. Akademie in Wien, IV, (18541 str. 199. Paul. Diacon., De (jest. l,angol>., IV, c, 39,
(»lndia "). - Enako bi ae dalo marsikaj povedati tudi o drugih nekdanji!) rimskih mestih. »Da jih videti ni več, tega kriv je tuji meč . In ta meč so vihteli večinoma Slovenci v svojih rokah.
Prav na mnogih krajih slovenske domovine so se- našle kamenite plošče /. latinskimi napisi. Tudi so se dobili na raznih mestih rimski novci in drugi ostanki rimske kulture. l'o množici najdenih stvarij bi lahko sklepali, da je živelo po naši domovini za časa rimskih cesarjev mnogoštevilno prebivalstvo, katero ni stanovalo samo po tistih mestih in krajih, katerih imena so se nam ohranila, temuč tudi po drugih, katerih imena ostanejo za vselej pozabljena. Da je pa popolnoma zginilo toliko krajevnih imen iz rimskih časov, razlagati si moramo to tako, da so bili dotični kraji najbrže do tal razrušeni in do dobra opustošenj. Ako je kak kraj le na pol razdrt, ne zgubi navadno svojega imena. Le prav malo krajevnih imen iz rimske dobo so jo ohranilo mod Slovenci do današnjega dno in še to so naši prodniki prenaredili po svoje.**) Dosti manj so se pozabila imena rok, kar jo jako naravno. Rimska mesta in vasi so Slovenci lahko požgali in in razdejali ter potem ondi postavili svoja stanovališča še le čez dalj časa, ko so se nekoliko umirili in ob enem tudi pozabili na imena nekdanjih krajev; rok pa niso mogli ustaviti in odstraniti, zato jim tudi njih imena niso zginila iz spomina.
41) (ilej listino bavarskega vojvode Tasilona i/, leta 770., katero je med drugimi dal natisniti Zahn, Cod. dipl. Austr.-Lris., I, str. ,1, St. '1.
V njej se nahajajo besede: ». . . . <|tiia et ipsa loca ab antii|Uo tempore inanem at«|ue inhabitabilem esse cognouimus-.
4Jl Srečnejše, kakor po zemljah, katere so Slovenci posedli, bilo je keltsko - rimsko pleme po sedanjem Solnograškem in Gorenjem Avstrijskem. Iz zgodovinskih virov je razvidno, da je živelo po teh deželah še v osmem stoletju mnogoštevilno prebivalstvo romanske narodnosti. To potrjujejo tudi ondotna krajevna imena, kakor Lorch (Lauriacumi, Linz (Lcntia), Wels M Kilava, v ablativu Ovilavisi, Keldkirchen (Campusi, Marzoll iMareiolaci, Muntigl |Monticulus), Grödig (Crethiea), Alben (Albina), Vigaun (Kuginas), Kuchel (Cucullae) itd. Glej Kaetnmel, op cit., str. 127-131.
Slovenci niso pomorili vseli prvotnih stanovalcev, ko so prišli v svojo sedanjo domovino; nekaterim so pustili življenje. Od njih so zvedeli, kaka imena imajo glavnejŠe reke, kakor Savus (Sava), Dravus (Drava), Murus (Mura), Arabon (Raba) itd.**), kako se je reklo nekaterim mestom, kakor Ce-lcji (Celje), Poetoviju (Ptuj) itd. in kako se zovejo nekateri gorski vrhovi, kakor Alpis (Alpe), mons Turo (Ture), Carusad (Kras) itd. Da SO se slabi ostanki keltsko - romanskega plemena ohranili do prihoda Slovencev in še nekoliko pozneje, dalo bi se sklepati iz raznih krajevnih imen, posebno tistih, katerih koren je »lah« ali pa »walch«, kakor Laško, Lašče, I.ahovo, Walhosdorf, Walhesbach, Walchern itd.44) Vendar je mogoče, da je to ali uno krajevno ime, sestavljeno iz korona 'lah« ali pa walch , nastalo še le pozneje vsled kakega posebnega vzroka. (Dalje prih.)
49 > Že leta 1885. sem trdil v Spomenici tisočletnice Metodove smrti (str. 77), da imajo naše manjše rečice in potoki sploh slovenska imena, večje pa dostikrat ne. Imena naših Histric, Bel, Koritnic, Miren, Glin in Jezemic ni težavno razložiti. Vse drugače hi se nam godilo, ko hi hoteli razjasniti pomen imen Save, Drave, Mure, Kahe, Soče, Savine, Sore, Zlije, Kolpe, Krke itd. Davorin Trstenjak mi je hotel dokazati v Kres-u, VI (1880) str. 59 —6'2, da so tudi imena teh rek pristno slovenska, a ni me prepričal. Kar se tiče reke Bele, mislil sem na Belo, ki se izliva na južnem Koroškem v Dravo. Drugače je z imenom reke Bele, katera teče po Kanalski dolini na Koroškem ter se v Kurlaniji izliva v Talja-ment. O imenu tu Bele mislim, da je romanski izraz - Kella.- starejši. Slovenci so potem to ime po svoje prenaredili v Belo.
44) Primerjaj Krones-ov sestavek v Mitth. d. bist. Ver. f. Stcierm., XXVII (1879) str. 28 i. d. (ilej tudi Spomenico tisočletnice Met. smrti, str. 77. Tu naj omenim, da ne morem pritrditi D. Trstenjaku i Kres, 188(>, str. (>.'! in '2M6), ki razlaga besedo *valh. iz besede ■volos«.
Cesta od Šmarne Gore v Kokro.
Priobči] Vladimir Leveč.
Ko sem lani pisal za »Izvcstja« (gl- »Isvestja« V. 138. seq.) nekaj črtic o kokrski cesti, mi je bilo znano samo gradivo, ki se nahaja v smlejskem grajskem arhivu. Pozneje pa sem našel tudi v kranjskem deželnem arhivu 'J nekaj podatkov, s katerimi hočem popolniti in popraviti svoj omenjeni spis.
Ne šele 1. 1721., ampak- že s patentom, danim v Ljubljani dne 23. julija 1713.1., je bila izročena Frančišku Benediktu Dinzlu, tedanjemu posestniku gradu Turna ob Kokri, poprava ceste od Broda pod Šmarno Goro do niitar-skega urada v Kokri. Ker mu je pa deželni sel pokazal ta patent ravno pri nadzorovanju mejnih straž, postavljenih zaradi kuge (Contaggionswachen), si ga ni mogel prepisati in zato je prosil, naj se mu pošlje prepis in ob enem izda patent na grajščine in druge gosposke, ker bi ga sicer ljudje ne hoteli ubogati. Naročilo se je torej 16. oktobra 1713 graj-ščinam v onem kraju, da poskrbe za deželno tlako. Zaradi nastale zime se z delom ni moglo pričeti, toda, da se ne bi še delj odlašalo, je poročal 12. januvarja 1714 Dinzl na stanove naslednje: Cesta od Tupalič do tnitarskega urada v Kokri (I miljo hoda) leži ob deroči Kokri in je povsod Jako kamenita in skalovita, zaradi česar so ugonobili tovorniki (Sanier vnd Trafficanten), ki se skoro edini poslužujejo te ceste, že mnogo močnih konj Ker niso mogli kupiti novih, so opustili svojo obrt in zato so se initniški dohodki v Kokri zelo zmanjšali. Voda poškoduje cesto leto za letom in, če se hoče temeljito popraviti, treba je cesto napraviti dalje v goro (tuffor in das gebürg) in prebiti precej kamna in skal. Zato potrebuje močnega orodja, krampov, železnih priostrenih kolov in kladiv, zakaj navadne rovnice, s kakoršninii prihajajo ljudje na tlako, so bolj pripravne za kopanje polžev nego za popravljanje ceste.   Zato naj se mu kupi šest krampov, dvoje
*) Stanovski arjiiv, lase. 527., a  o; vicedomski arhiv, lase 187. št. 5.
železnih priostrenih kolov in dvoje velikih železnih kladiv, ali pa njemu nakaže potrebni denar. Dne 1. novembra 1713 je bila cesta po povodnji poškodovana in na dveh krajih popolnoma odplavljena. Tu se ne da drugače popraviti, nego da se z močnim lesovjem utrdi in zavaruje. Zato naj stanovi komu naroče, da kupi les in plača tesarje. Orodje bi stalo 20 gld., les in tesarji pa kacih 50 gld.
Nato je dne 15. februvarja 1714 dobil kokrski mitničar Ivan K r s t n i k K a s t e 1 e c (Castelz) nalog, naj pomaga Dinzlu nadzorovati delo, mu nakaže iz mitniških dohodkov za nakup orodja in lesa potrebni denar ter plača tesarje. Tudi naj gleda, da ne nastane iz te poprave za kranjsko deželo škoda in predsodek, zakaj od Sicbenbrttnna do meje mora za popravo skrbeti koroška dežela, katera ima popravljati tudi mostove na ti progi,  Ob enem se je tO naznanilo tudi Dinzlu.
Kako je prišla poprava ceste I. 1721. (6. avgusta) v roke Ivanu Adamu baronu Flödnigu, sem že lani povedal. Toda izročili so mu popravo samo od Šmarne (iore do Lokve, odtod v kokrsko dolino, in iz Kokre do Klanca pri Kranju pa, kot Dinzlovetnu namestniku, Kastelcu. Baronu Flödnigu so potem 28. avgusta i. I. zapovedali stanovi, naj neha z delom (gl. »Izv.«), že 12. septembra 1721 so mu zopet dali nalog, naj le začne poplavljati cesto, ker so se odločili, da popravijo poleg glavne deželne ceste ob enem tudi stranske. Baron Klödnig se je zatorej lotil dela, a komendski podložniki v Zapozih so se branili priti na tlako, češ da niso imenovani v patentu.  l'o njihovem vzgledu se je ravnala večina druzih
podložnikov in zategadelj se je baron Flödnig pritožil pri stanovih, ki so 20. oktobra 1721 zapovedali Zapožanom in onim koinendskim podložnikom, ki spadajo neposredno pod zvon sv. Petra, da nemudoma vrše dolžno tlako. Toda že 10. novembra 1721 so morali zaradi kratkega dne in neprestanega dežja vsi cestni komisarji, med njimi tudi baron Flödnig in Kastelec, na povelje stanov opustiti delo.
Cesar Karol VI. je 21. januvarja 1722.1. iznova ukazal, naj se cesta na kranjski strani popravi in razširi, da bode tudi
za vozove,a) kakor se je to že zgodilo na Koroškem. Deželni glavar Ivan Gašper grof Kobencelj mu jc poročal 3. marca i. 1., da jc njegov ukaz naznanil deželni gosposki, ki mu jc obljubila, da se poprime dela prihodnjo pomlad, ko bode dovršeno najpotrebnejše poljsko delo. To poročilo se je 4. aprila dalo na znanje tudi vicedomu. Iz 1. 1722. se nam razven navedene ni ohranila skoro nobena druga novica o kokrski cesti, samo 5. junija 1722 so nakazali baronu Flödnigu 2()0 gld. uradne veljave za popravo ceste. Vendar se je najbrž, čeprav nimamo o tem poročila, pridno delalo in 7. januvarja 1723. 1. so dobili cestni komisarji naročilo, naj oskrbe paznike, ki bi z deželno tlako popravljali ceste v slučaju zopetno poškodbe, da se zabranijo nepotrebni veliki troški, kakor so sklenili zbrani stanovi dne 20. junija 1722. Dinzl je tega leta zopet prevzel posel cestnega komisarja, ker poroča dne 14. januvarja 1723
0 popravah v svojem okraju (Gorenjsko od Medvod dalje) in pravi o kokrski cesti to: Poprava mu je bila naročena od začetka doline do I lotetnož ('/. ure hoda), kjer se cepi cesta v dvoje prog, odi lotetnož v Kranj (2 uri hoda) in na drugi strani skozi stnlejski gozd do Šmarne Gore (3 milje). Do Šenčurja je cesta popolnoma popravljena, razširjana in utrjena; v snilejskem gozdu so tla ilovnata in kamen se je moral do-važati od daleč, iz Save, zato je ta del utrjen in popravljen samo četrt ure hoda, ostalo se bode napravilo spomladi. Od
1 lotetnož v Kranj cesta še ni popravljena zaradi nedostajanja tlačafiov, ker so morale vasi ob ti progi delali tlako v Kokri do kranjske meje, ker je tu le malo visoko v gorah ležečih kmetij. Posluževati se more ceste le otovorjen konj ali pa ozek kranjski voziček: •'') na mnogih krajih je tako zarasla z grmovjem, da se komaj izogne jezdec jezdecu, kaj pa stoprv voz vozu. Čc bode spomladi cesta od l.okve v Kokro popravljena, se bode lotil poprave, one iz I lotetnož do Klanca pri Kranju.
") lz teli besodij bi se morda dalo sklepati, da tudi I. 1541. niso naredili prave ceste, ampak da so samo staro tovorno stezo popravili in malo razširili.
*) Tudi to potrjuje domnevanje, izrečeno v opombi 'J.
Ivan Adam baron Flödnig je poročal dne 14. januvarja i. 1., da je začel z delom 1. oktobra 1721 in zatorej delal le malo dnij, več pa 1. 1722. Kar se tiče paznikov, od Šmarne Gore do Smlednika ni treba nobenega, ker sam to pot velikokrat prehodi in prevozi. Ceste od Smlednika do Lokve sicer ne premeri tolikokrat, toda, ker je malo oddaljena od njegovega stalnega bivališča (gradu Smlednika), lahko pozve za vsako poškodbo in tudi sam lahko cesto večkrat ogleda. Vse to stori brezplačno. Ce pa stanovi z njegovo ponudbo ne bodo zadovoljni, naj imenujejo za paznika od Šmane (jote do Smlednika Martina Holka, od Smlednika do Lokve pa Janeza Skoka. Za nadzornika pri popravljanju ceste od Lokve do Kokri- in od 1 lotetnož do Klanca je nasvetoval Dinzl 1<S. januvarja 1723 Kastelca.
Dne 10. marca 1723 se je komisarjem naročilo, da naj ZOpet začno z delom, kar je Dinzl v svojem okraju Stori) 22. marca. Ze prej (6. marca) je dobil nalog, da popravi tudi cesto od Preddvora čez Breg in Suho do Kamenitega mostu, potem čez Predaslje, Kokrico, Dvor in Prevale v Kranj. Kasteien so ukazali stanovi 11. maja 1723, naj s 15 20 gld. naredi most čez Kokro pred Dvorom, da bode moči hitreje popravljati cesto. Dne 12. novembra 1723 je poročal Kastelec iz Kokre, da je dovršil delo in postavil za paznika od Vi-socega do Kokrico in Kranja Baltazarja Novaka. Ob enem pristavlja, da so 10. novembra pri preddvorskem mostu narejena samozaklopna vrata izginila in da bode zasledoval zli-kovca. Tri dni pozneje poroča, da je postavil za paznike od žage (von der Soag, katere?) do Visocega Vrbana Jenka iz Tupalič, od Visocega do Lokve pa Baltazarja Novaka iz Kranja proti letnemu plačilu 5 gld.
Baronu Flödnigu se je naročilo 24. novembra 1723, naj prepusti deželno tlako v to določenemu komisarju Filipu Schvveigerju, ki mora pri Črnučah popraviti pot, da se bode lažje dovažal les za stavbo mostu.
Vidi se iz tega, kar je bilo dozdaj povedano, da delo ni šlo nič kaj posebno izpod rok. O tem ji; najbrž dobila glas
dvorna kamora v Gradcu, ki jc hotela vso stvar spraviti v vi-cedomovc roke in v boljši tir. Vicedomu Frančišku Seifridu grofu Thurnu-Valsassini jc naročila 9. junija 1725, naj sc zagovarja, kako to, da je kokrska cesta v popolnoma zanemarjenem stanu; v bodočnosti naj se drži navodila, danega mu zastran poprave cest. V svojem zagovoru (16. junija) povdarja vicedom, da nima on skrbeti za popravljanje kokrske ceste, ampak višje prejeinništvo kranjske dežele. Slišal je, da je bila napovedana deželna tlaka, toda najbrž tlačani niso prišli in zategadelj še ni cesta popravljena. Za to zamudo pa on na noben način ni odgovoren. Se isti mesec (26. junija) je vicedom zopet poročal katnori, da ima oskrbovanje poprave od 1. 1723. sem glavno prejeinništvo. On misli, da se bode dala cesta popraviti z malimi troški, ker hodijo po nji samo otovorjeni konji, ne pa vozovi. Za poročilo o stanju dela je prosil istega dne deželno oblastvo. Odgovor kamore je bila zapoved (28. julija), naj da vicedom kokrsko cesto, ki je na kranjski strani še popolnoma »vnpracticabl«, takoj popraviti. Vicedomu seveda to ni bilo prijetno, zato je 11. avgusta 1725 odgovoril, da on z enim samim uradnikom (knjigovodjo) ne more poleg drugih obilnih uradnih poslov prevzeti še oskrbovanja poprave kokrske ceste, razven če se mu da več uradnikov, ki bi dan na dan pregledovali cesto in imeli samo ta opravek.
Zanimanje kamore je menda spodbodlo tudi stanove, da so 22. avgusta 1725 popravo kokrske ceste izročili Antonu Končniku (Kundtschnikh). Vendar kaniora kokrske ceste še ni pustila iz očij, ampak je 6. aprila 1726 opozorila vice-doma na to, da morata dati tlako koroška in kranjska dežela, »cx aerario« naj se pa dajo samo mojstri in materij al. Cesta postani odprta tovornim konjem, ki nosijo železo iz tamošnjih fužin. Vicedom je nato 15. aprila (in IS. maja) 1726 poprašal, kdo vodi in nadzoruj popravo ter plačaj troške; naj stori to vicedotnski urad? Menda je Končnik tudi res začel z delom, ker se je 8. maja 1726 zapovedalo kmetom, naj pridejo z vpreženimi vozovi pred Končnikovo stanovanje v Kazimirov! hiši poleg diskalcejatov v Ljubljani, da bodo vozili les in kamenje.
Dve leti pozneje, 31. avgusta 1728, jc notranje-avstrijska kamora naročila vicedomu, naj pozvc od uradnikov v Kaplji, kako je napredovalo popravljanje kokrske ceste in poročilo pošlje nemudoma kamori. Da se je cesta popravljala, nam kaže tudi ukaz, katerega- so stanovi 8. maja 1731 poslali graj-ščinam: Kamnik, Stari Gutcnberg in Neuhaus pri Tržiču, Glav-nik (Gallenfels), farama Križ in Kovor, grajščinam Kieselstein (v Kranju), Kamen pri Begunjah, Turn pred Dvorom, Brdo pri Kranju, Purgštal, Ajmanov grad (Ehrenau), Sclirottentluirn, farama Naklo in Kranj, grajščini repenjski (Reitclstcin) itd. Vse te grajščine in farc so morale določeno število tlačanov in vozov poslati v Kokro. Če tega niso storile, morale so plačati za vsakega tlačana na dan 17 kr., za voz pa 34 kr. To je zadnji podatek, ki sem ga o kokrski cesti na.šel v kranjskem deželnem arhivu. Nadaljno zgodovino ceste sem že popisal (Izv. I. c).
Na koncu naj še pripomnim, da sta o ti cesti pisala že tudi Valvasor in Linhart. Valvasor (Ehre d. H. Krain II. 136.) popisuje kokrsko dolino in piše: »Canker-Thal (sonst (Jkokre) ist ein Thal drey Meilen lang, zwischen den höchsten Schnee-Gebirgen, von Thum unter Neuburg biß Seeland an Karnerischen (irentzen, da geht die Strasse gen Kärnten durch auf Kappl zu . Potem popisuje mostove čez Kokro in pravi, da so »gantz abscheulich« ter nadaljuje: In diesem Thal bin ich nach vielmaligem Durchreisen niemals eines Vogels ansichtig worden. Leutseligkeit und Anmut, welche sonst in manchen Thalern ihren Krbsitz haben, darff man da nicht suchen. Die Durch-Reise fallt gantz unfreundlich, melancholisch und langweilig, also daß es wol für ein ziemliches Temperament und Mortilicirung allzufrischer (iedanken dienen könnte; da es doch sonst der rechte Fuhr-Weg, welchen die Wagen gebrauchen. Man lindt keine Häuser darinn. So ist der Boden sehr steinigt, das gantzc Thal gar eng und von dem Gebirge dergestalt zu beyden Seiten eingesperrt und gleichsam eingemauert, als ob es die Natur zu einem Kercker der Traurigkeit verordnet hette.   Solches Gebirg ist überall felsicht,
5*
darauf dennoch Tannen, Lerchen-Bäume, Buchen samt andrem Holtzc wachsen. Mit wenigem zu sagen, es ist eine rechte Wildniß, darinnen die Wildheit deß Übermuts sich füglich z.'ihmen Hesse-.
Ta popis nas ne sme iznenaditi, zakaj občudovanje lepega planinskega sveta je rodilo Šele 19. stoletje.
Linhart v svoji knjigi Versuch einer Geschichte von Krain« na str. 319. seq. I. dela razpravlja o cesti iz ()gleja v Virunum čez Santicum. Zadnje mesto je po njegovem napačnem mnenju Kranj in od tod bi bila Sla rimska cesta po kokrski dolini. »Ich glaube, daß diese, nicht jene über den Loibl, die Strasse der Römer war. Die Uber den Loibl ist mühsamer, steiler, kann den Zufallen der Jahre, und Witterung nicht trozzen, hat keine Spuren des Alterthums, und die Richtung nach dem Solfelde genommen, nicht einmal den Vortheil einer viel kleinern Entfernung. Aber im Kanker-thale ist eine bequemere Strasse, zum Theile in Kelsen gehauen — Natur oder Menschenwerk, weiß ich nicht — aber ihre Anlage ist fester, von der Natur mehr begünstigt, und durch sich selbst ein Beweis ihrer Dauer. In diesem Thale wurden römische Münzen gefunden, deren ich selbst einige habe .
Strinjam se z Linhartom v tem, da je bila v Kokri že rimska cesta in sicer je šla najbrž iz. Emone čez Tacen mimo Smlednika v Kokro. Tudi v srednjem veku je bila skozi kokrsko dolino važna tovorna pot, posebno sol so tovorih po ti poti na Koroško. Toliko sem hotel povedati v dodatek svojemu spisu.
Ruška gimnazija.1)
Spisal Fridolin Kavčič.
Ruši ca vas blizu .Maribora je za nas Slovence zaradi svoje zgodovinske preteklosti jako važna. Že v 9. stoletju je stala na desnem bregu Drave, tam, kjer jc sedaj zidana ruška cerkev, neznatna kapelica, posvečena Mariji. Blizu te kapelice so slovenski plavci kaj radi ustavljali plave, da so se priporočali za daljno pot Bogorodici. L. 900 je Kdmund pl. VVciss-egg ondi, kjer je bila postavljena lesena kapelica, položil temeljni kamen novi cerkvi, ker se je bil tako zaobljubil. Y petih letih je bila stavba dovršena. Brat tega cerkvenega graditelja, Caharija pl. Weissegg, je bil prvi ruški duhovnik, a šele 37. duhovni pastir ruški, Marko Pavrič, jc bil imenovan za župnika.
I.eto 1644. je za Ruše začetek nove slavne dobe, na katero moramo biti ponosni. S1 o venec J u r ij Kozina (1. 1629. vikar ljubljanske predmestne župne cerkve svetega Petra) ustanovil je namreč tedaj, ko so razgrajali Turki po slovenskih tleh, ob času bojev, uporov in nemirov, tukaj v samotni vasici učilnico, ki je kmalu zaslovela po vsi Notranji Avstriji ter se čudovito razvijala pod vodstvom priprostih Župnikov — Slovencev. V tej učilnici se je izšolalo 6931 učencev,
' i Viri: Motata Kastensiaanti<|uissimisdorumentisde.sumptaet varijs lide humana dignis autographis dcsrripta. To kroniko, sestavljeno z neumornim trudom, če tudi ne povsem zanesljivo, je spisal Jožef Avguštin Marian, duhovni pomočnik in učitelj ruške učilnice, v latinskem jeziku. To rokopisno knjigo je dal častni kanonik in župnik pri Sv. Petru blizu Maribora, Marko Glaser, rojen Kušan, dragoceno vezati, pa tudi prepisati in iz latinščine v nemščino prevesti. — Slomšekove Drobtincc za leto 1865—1066. Izdalo ravnateljstvo l.avantinskega semenišča. V Mariboru. Str. 185—'JI 1 in str. 2<>4 265. Kollmann, J.»Maria Kast in Untcrstcvcr. ein alter Wallfahrtsort und eins eine berühmte Aeadcmic. Der Aufmerksame. 1888. Nr. KCl. - Sciill, J. <i. Maria Kast. Monographische Skizze. Steierm!lrkische Zeitschrift. Neue Folge 11. Jahrg. 1 lieft, stran 23 40.
Hofrichter, J. C Chronik von Maria Kast in Untersteier. Marburg. 1872. Iluehhandlung Friedrich l.eyrer. Puff. K. Maria Kast bei Marburg. Steiermarkischer National Kalender, 1857. stran 30—34.
med temi preko 600 plcmenitnikov iz najodličnejših rodbin. Tukaj je prejelo poleg treh nadškofov pouk 8 škofov, 17 prc-latov ter mnogo zgodovinsko znamenitih mož, ki so bivali na cesarskem dvoru.
L. 1650., o prazniku sv. Kešnjega Telesa, jc dospela v Ruše velikanska množica romarjev, in od tega časa so zaslovele Ruše kot božja pot. Od 1. 1644 1759 je prejelo tu 2,886.686 vernikov sveto obhajilo. Raznovrstne nabožne ustanove so povišale slavo ruške cerkve daleč na okrog. Posebno zaslugo za pozdigo Ruš je imela rodbina Jamnikova, iz katere se je porodilo 5 vrlih ruških župnikov. Prvi župnik iz te rodbine, Luka Jamnik, je Župnikoval od 1. 1676—1698.
Zaradi krepkosti in neumorne delavnosti so ga nazivali »ruškega Romula«. Za njegovega duhovnega pastirstva so nedeljo Marijinega rojstva praznovali kaj slovesno. Jamnik je namreč uvel po vzgledu jezuvitov duhovne gledališke igre. Postavili so na pokopališču iz desek preprost oder ter ga odičili z zelenim vejevjem. Igralci so bili domačini — Ru-šani. Te igre so sc predstavljale vsako leto ob cerkveni slovesnosti (na Marijino rojstvo) do 1.1722. Mogočen je bil njih vtisek na priproste gledalce. Predmet iger je bila večinoma legenda. V kroniki so zabeležene med drugimi sledeče igre: .Maria peceatorum refugium«; -Maria sollicita pupillorum tutrix«; »Materna Mariae erga suos clientes fidelitas«; De Disma latrone poenitente«; »De Joviniano Imperatore mire coerecto«, zložil oče Siegfried iz Št. Pavla. L. 1684. so igrali: »Naskok na turški tabor pred Dunajem . L. 1707.: »Viljem, vojvoda akvitanski.. Dne 8. septembra I. 1714. je igra tako silno pretresla gledalce, da je nastopni dan vse vrelo k spo-vednici. V katerem jeziku so se izvajale te igre, o tem molči kronika. Vendar nam je znano, da so bili igralci ruški domačini, tedaj vešči le slovenskega jezika; takisto so bili gledalci verni slovenski romarji, ki so umeli le slovenski. Iz teh okolnostij sklepam, da so se igre predstavljale običajno v slovenskem jeziku. Le o igri I. 1700 kronika izrecno po-vdarja, da se je najprej predstavljala v nemškem, ponavljala
pa v slovenskem jeziku. L. 1722. se je vršila zadnja predstava; pri tej so nabrali med romarji za ono dobo gotovo veliko vsoto 300 goldinarjev. L. 1779., za župnika Marka Goličnika, je nastal v Rušah grozovit požar, ki je vpepelil župnišče, cerkev in mnogo hiš. Začeli so zidati župnišče in cerkev iz nova; okoli 1. 1783. je bila cerkev dozidana. L. 1751. je prejelo 40.000 vernikov sveto obhajilo in 1. 1698. se je v Rušah bralo 2500 sv. maš. Za župnika Luke Jamnika je romalo v Ruše mnogo kristjanov, ki so utekli turški sužnosti, med temi je bil tudi hrvaški vojak Štefan Turnovid, katerega so Turki 1. 1683. vjeli pred Dunajem. L. 1703. je došel tudi iz 71etnega turškega jetništva bogoslovec Bolfonk Šcrcpec, ki se je hrabro bojeval s Turki; ostal je v Rušah za duhovnega pomočnika in učitelja. A vrnimo se k ruški učilnici.
Ustanovnik te šole, katera se jc obče nazivala ruška gimnazija, je bil, kakor je bilo že povedano, ruški župnik Jurij Kozina, kateri je otvoril učilnico 1. 1645. s 17. učenci. Pomožna učitelja sta mu bila duhovnika Boštijan Strempfl in Janez Pilat. Že v naslednjih 4 letih nahajamo tu gojence iz najodličnejših rodbin Štajerske in sosednih dežel. Gojenci so bili vzprejeti kot 9—10 letni dečki. Število učencev je raslo od leta do leta. Do vrhunca je dospela ruška gimnazija 1. 1698. pod pastirstvom Luke Jamnika; brojila je 220 gojencev, med temi 21 grofov in baronov. Podučcvali so na ruški gimnaziji po učnem načrtu jezuvitov na podlagi materinščine. Za dečke slovenske narodnosti je bil nastavljen nemški učitelj (instr. germ. juvent). Ko so jezuviti okoli 1744. leta ustanavljali učilnice po Notranjem Avstrijskem, začela je ruška učilnica hirati, popolnoma ponehala je pa I. 1758., ko je bila ustanovljena v Mariboru jezuvitska gimnazija. Ravnatelji in učitelji ruške gimnazije so bili ruški župniki in župniški namestniki, skoraj sami Slovenci.
Ravnatelji so bili ti-le župniki:
1. Jurij Kozina (ustanovnik) od 1. 1645—1649.
2. Baltazar Peteric, umrl I. 1652.
3. Boštijan Strempfl (Rušan) od I. 1652—1671.
4. Janez Jurij Hauptmann (Rušan) od 1. 1671 —1676.
5. Luka Jamnik (Rušan) od 1. 1676—1698.
V mrtvaški knjigi čitaš o njem: »1698 Mah* 27. sepultus est ille, cujus erat alios sopeliri curare, scilicet Adm. Rdus. D. Lucas Jamnigg, Art. Lib. et l'hilos. Magister et Vicarius loci vigilantissimus, Autlior et reformator florentis. Eeclesia in omnibus et singulis renovata, altaribus aucta et saccllis et parochialis domus      a fundamento aediftcata est.«
6. Frančišek Ser. Fabijan, porojen v Kamniku na Kranjskem, je kot župnik nastopil 1. julija 1. 1698. in župnijo zapustil 1. 1701., ko je vstopil v Vetrinju na Koroškem v red cistercijanccv.
7. Matija (iubanec od 1. 1701 — 1703.
8. Stefan Jamnik,doktor bogoslovja,od 1. 1703—1715.
9. Henrik Jamnik od 1. 1715-1717.
10. Jakob Jožef Jamnik, doktor bogoslovja, od 1. 1717- 1725.
11. Henrik Žiga Jamnik od I. 1726—1731.
12. Adam Marinec od 1. 1731 — 1734.
13. Jožef Urncr, porojen v Slovenjem (iradcu, od 1. 1734—1753.
14. Martin Hrapot od 1. 1754—1774.
Kot profesorji so delovali na ruškem učilišču sledeči duhovni pomočniki:
Boštijan Strempfl, 1645   1652; Janez Pilat. 1645—1661; Tomaž Zebre, 1650-1662; Blaž Nerat, 1662—1666; Jožel Fröhlich, 1663—1670; Janez Jurij Hauptmann, 1667—1671; Andrej MejovŠck, 1671 —1673; Jožef Anton Hauptmann, 1771 — 1773; Luka Jamnik, 1673—1676; Luka Prottinger, 1674—1679; Janez Sedlar, 1676   1679; (iregor Sclnveinzer, 1680—1683; Peter Molar, 1680—1688; Pavel Kašler, 1689 - 1691 Jurij Žuža, 1689—1698; Andrej Stribl, 1691 - 1693; Martin (irahar, 1693-1695; Frančišek Fabijan, 1694—1698; Anton Weinzedl, 1696 1704; Janez Stolekar, 1698   1709; Matija (iubanec, 1699 1700; Matija Bukovšok, 1701    1702; Miha Rovtar, 1703 1708; Bolfonk Šcrepoc, 1705   1711; Henrik Jamnik, 1708 potom
1711—1715; Jurij Rovtar, 1709- 1712; Simon Koraj, 1710— 1711; Karol Stcincr, 1712- 1715; Janez SevŠck, 1715-1716; Luka Jenko, 1715 1716; Frančišek Pirkcr, 1717—1719; Vrban VVirth, 1717—1720; Baltazar Vranik, 1720—1725; Miha Pra-protnik, 1721 1722; Bernard Križnik, 1722- 1725; Leopold Andorfer, 1726; Lovrenc Pižun, 1726 1727; Jožef Majon, 1727; Martin Ilrapot, 1728 1729; Janez Jamnik, 1728—1729; Jožef Veith, 1730 1731; Jožef Avguštin Marian, 1732 1742; Simon Ž-iberl, 1733; Jernej Kopoško, 1736; Matija Lavrenčič, 1737; Leonard Knez, 1738; Jakob Jcsih in Jožef Brdnik, 1742; Pavel Saurer in Janez Kokl, 1744; Tomaž Črešnjar in (jašpar Hašnik, 1745; Tomaž (lauster, 1746; Ernst Tomančkcr in Jožel Tinhofen, 1749; Janez l.užnik in Mlakar, 1750; Matija Friedrich in Matija Martinič, 1751; Jurij Dobej, 1754; Jurij Dobnik, 1756; Jožef Kramer, 1757.
Učencev je brojila ruška gimnazija:
1645. I. 17; 1646.1.34; 1647. 1.35; 1648.1.37; 1649. 1. 32; 1650. 1. 53; 1651. 1. 40; 1652. 1. 43; 1653. 1.43; 1654.1. 45; 1655. 1. 41; 1656. 1. 46; 1657. 1. 28; 1658.1. 42; 1659.1. 42; 1660. 1. 46; 1661. 1. 55; 1662. 1. 55; 1663.1. 60; 1664.1. 41; 1665. I. 57; 1666. 1. 65; 1667. 1. 56; 1668.1. 48; 1669.1. 63; 1670. I. 77; 1671. 1. 56; 1672. 1. 86; 1673. 1.91; 1674.1. 60; 1675. 1. 60; 1676. 1. 57; 1677. 1. 59; 1678. 1.55; 1679.1. 63; 1680. 1. 61; 1681. 1. 61; 1682. 1. 65; 1683. 1.62; 1684.1. 78; 1685. 1. 61; 1686. I. 60; 1687. 1. 59; 1688. 1.93; 1689.1. 70; 1690. 1. 70; 1691. 1. 80; 1692. 1. 73; 1693. 1.59; 1694.1. 104; 1695. 1. 165; 1696. 1. 125; 1697. 1. 128; 1698. 1. 220; 1699. 1. 98; 1700. 1. 110; 1701. 1. 153; 1702. 1. 151; 1703.1. 132; 1704. 1. 117; 1705. 1. 87; 1706. 1. 107; 1707. 1. 102; 1708. 1. 102; 1709. 1. 91; 1710. 1. 117; 1711. 1. 88; 1712. 1. 74; 1713. I. 66; 1714. 1. 94; 1715. 1. 95; 1716. 1.96; 1717.1. 91; 1718. 1. 52; 1719. 1. 43; 1720. 1. 71; 1721. 1.65; 1722.1. 14; 1723. 1. 44; 1724. 1. 46; 1725. 1.75; 1726. 1. 48; 1727.1. 41; 1728. I. 27; 1729. 1. 32; 1730. 1.50; 1731. 1. 50; 1732.1. 44; 1733. 1. 47; 1734. 1. 58; 1735. 1.58; 1736. I. 55; 1737.1. 60; 1738. 1. 52; 1739. 1. 60; 1740. 1.52; 1741. 1. 40; 1742.1.
30; 1743. 1. 9; 1744. 1. 6; 1745. 1. 7; 1746. 1. 6; 1747. 1. 6; 1748. 1. 7; 1749.1. 6; 1750. 1. 6: 1751.1. 9: 1752. 1. 7: 1753.1. 5: 1754. 1. 2: 1755. 1. 5: 1756. 1. 8: 1757. 1. 2: 1758. 1. 2.
Kronika marljivega Mariana tudi pri vsakem gojencu navaja, do kakega dostojanstva je dospel v poznejšem življenju. Iz teli beležk lahko sklepamo, kako plodovito je delovala ruška gimnazija. Da, Ruše so bile kraj, kjer se je pred 200 leti izobraževala in izvrstno odgojevala domača in tuja niladež, namreč cvet notranje-avstrijskega plemstva polog kmetskih in meščanskih dečkov. Zaslugo toga zavoda, kateremu so bili slovenski duhovniki voditelji in učitelji, svedoči nam najbolje ogromna množica škofov, prekatov, vojakov, učiteljev, duhovnih pastirjev, umetnikov in rokodelcev, katerim so je tu v mlada srca vcepila prva kal ljubezni do vede, ki je pozneje vzplamtcla v mladeničih in možeh. Nad 6000 učencev se jo tu šolalo v toku 113. let.
Natančni izpisek vseh učencev bi sicer dobro došel kot donesek k zgodovini prosvete in genealogije avstrijskega plemstva, a prostora nam nedostajo, torej bodi dovolj, ako navedemo samo dijake iz višjega plemstva.
Gojenci ruške gimnazije so bili grofi iz sledečih rodbin:
Adolstein, Attoms (8), Barbo, Breuner (loj, Buccelini, Cobonzl, Collin, Corenini (2), ("hristalnik (3), Cronsfold, Dietrichstein (2), Draškovič (3), Dörnbach, Kngolshaus (2), Krdödy (2), Frankopan (2), Gallor(ll), Gaisruck (10), Gallonborg (2), Gloispach (2), Grottenogg, llarrach, I lardegg, I loinrichsborg (2), Heister, I lerberstoin (171, Inzaghi (6), Jovanovič, Katzianor, Kellersberg, Khünburg, Kromsfold, Khimborg, Kvsol, l.amberg (2), Lanthicri (4), l.odron (2), Lichtenberg, I.ylis (2), Mars-berg (2), Nadasdv (2), Oetting, IVtazzi (1'otačl, Paradeiser, I'urgstall (4), l'uttorer (3), Rabathy (2), Rotkay, Rindsmaul, Rosenberg (6), Rathall, Sauer (8), Schedenberg, Schratten-bach (4), Spoicr, Stampfer, Stoinpoiss, Sidonid (2), Strassoldo, Stubenborg (6), Stürkh, Tattonbach (2), Thum (4), Thonhausen, Turjaški (4), l'rsenbock (2), l'ngnad, Vottor von der Lilie, Wagensberg (2), Weborsberg (2), Weitenborg, Weisscnwolf,
Waidmannsdorf, Waldenstein (7), Windischgrätz (2), Wurmbrand (7), Zenobio, Zippari (2).
Baroni in vitezi: Abele (2), Adelsberg, Adelstein (2), Adlersfeld, Aichelburg (2), Aicholt (4), Amazzaga (2), Andlau
(4) , Andrian (4), Apfaltem (3), Basclli, Bcrchtold (2), Bartho-letti, Buchbaum, Cichulini (5), Clcvcnau, Codclli (2), Conti
(5) , Cromar, Cromm, Cronstcin, Delmestria (2), Donnersberg
(6) , Dornsbcrg (2), Eibiswald (2), Engelhaus (2), Krbcn (5), Formentini (3), Funkh, Frankopan, Gabelkovn (II), Gallenfels (2), Gemsdorf, Geiberg, (Heinitz (2), Gloyach, Glozoch (10), Grünpah (2), Heideck (3), Hallerstein, Heinrichsberg (2), Herzenskraft, Hohenwart, Hombusch, Hornburg, Javernik (7), Jagersdorf, Jauerburg (8), Jöchlinger (3), Kainpach (3), Kalch-berg, Keglevich, Kamethen, Kompach, Komjiosch, Kuglmaycr, Kulmer (7), Königsacker, Königsbrunn, Lang, Lebenberg, Lebenstein, Lichtenberg, Lichtenheim, Lichtenstein, Liebenegg, Lodron (2), Mauerburg, Marenzi, Marinelli, Mordax (5), Moscon (13), Maschwender, Mannerburg (3), Maiersberg, Miculini, Miglio (3), Marothi, Messel, Morelli, Neuhaus (10), Oetting, Ottcnfels (5), Ortenshofen, Patačič, Paumgarten (5), Pethey, l'ilichgratz, Perzage, Perak (6), Prang, Rabatha, Rechbach, Rechberg, Reising, Rheling, Radmannsdorf, Reiner, Rasp, Ramschussel (4), Rothkaier, Rossach, RufTcnstcin, Schatzl (5), Schrottonbach (2), Schlangenberg (4), Scharfenberg, Schneeweiß (I), Schwitzen, Sauer (13), Seniler (2), Sems (2), Sigersdorf, Sylli, Stadel, Stornbach, Stornborg, Strampfl, Sonus, Schober, Steinach, Stcinpoiss, Stampfer, T.'Uifenbaeh (6), Thonhausen, Tschetschkcr (Čečkor 4), Valvasor (6), Waidmannsdorf (3), Walter (3), Wassermann, Webersberg (5), Wcrch-told (5), Wörz, Wintershofen, Wartenpreis, Zehentner, Zöllner (3), Zollstoin (4), Zirhoim.
Prihodnjič bodoin izerpil iz bogato kroniko podatke o nekaterih možeh, ki so v javnem življenju dospeli do visoke časti.
Poprava tabra in stare slike v taberski cerkvi pri Št. Juriju.
Opisal in narisal S.
Tabor s cerkvijo sv. Nikolaja v šentjurijski župniji pri Grosupljem je bil že narisan in opisan v 4. letnika 4. sešitku l/.vestij Muzejskega društva . Omenjeno je bilo tudi tam, da so stolpi in zidovje v slabem stanu, in da bi bilo prav, ako se ta zgodovinska starina s temeljito popravo reši ko-nečnega razpada. Ta želja si- jc sedaj malo da ne popolno uresničila. Župnik šentjurijski, kateremu je bila ta ohranitve vredna starina vedno pri srcu, ji- poslal prošnjo s prilogo imenovanega 4. sešitka l/.vestij slavnemu deželnemu zboru kranjskemu, naj blagovoljno nakloni nekaj podpore v popravo tabra. Tej prošnji je deželni zbor ugodil v 8. seji dne 29. januvarja 1895. Dovolil je za najnujnejšo popravo tabra 120 gld. ter ob enem napotil župnika, naj se obrne z jednako prošnjo še na centralno komisijo za preiskovanje in ohranjenje umetnih in zgodovinskih spomenikov na Dunaju. Na to prošnjo, katero sta blagovoljno in velikodušno podpirala gg. svetnik M umik in konservator in kanonik KI is, je poslala slavna centralna komisija g. nadinženerja Žužka, kateri naj bi se na licu mesta prepričal n potrebni popravi. Imenovani g. nadinžoner je tO storil dne 1. aprila t- I. Dal je tudi šentjurijskemii župniku potrebna navodila, kako treba popravljati, ter zagotovil, da bode centralna komisija gotovo dovolila do 250 gld. Tako se je pričelo popravljanje tabra. Napravili smo apnenico pri tabru ter skuhali izvrstnega apna do 2(X) vag (230 stotov). Jeden stolp je imel posebno slabo streho, zato smo mu Se lansko jesen napravili novo štulo. Nekaj denarja nam jc še ostalo od deželno - zborske podpore, zato smo letos v spomladi nakupili opeke, strešne in zidne, za drugo smo se zadolžili, zaupajoč na onih 250 gld. Ko smo premagali prvo težkočo, ohrabrili so se vsi taberski soseščani letos in v par dneh napeljali in nanosih ves potrebni materija] za zidanje. Ganljivo je bilo gledati 60 ljudij, mladih in Starih, ki so, de-
loma na glavi, doloma na ramenih, donašali potrebni materijah Bilo je prav kakor spomladi v mravljišču. Napeljali so v kratkem času tudi do 40 voz peska eno uro daleč, in to po strmem hribovskem potu, proti vrhu z dvema paroma volov. Ker se po zimi ni nateklo v taborsko kapnico dosti vode, nanesla so je krepka dekleta in žene pol ure daleč iz Ponovc Vasi in iz Gotovega. Y sredo po veliki noči so pričeli zidarji delo. Mili so tukajSnji domačini. Izvršili so delo v 14. dneh ob najbolj ugodnem vremenu. Domač tesar je tudi izgotovil strešje
na jednem stolpu. Na dva prva stolpa je pa postavil do poldrugi motor visoko železne nastavke, na katerih se sučota po vetru plehasti in pocinkani slovenski zastavi. Na vrhu ima jeden nastavek pozlačeno puščico, ki kaže po kompasu proti severu, drugi pa ima pozlačeno začetne črke štirih vetrov.
Tako jo tedaj tabor popravljen. Zidovi so pokriti z opeko, ki trdno tiči v malti, izpalo kamenje iz njih je nadomeščeno z novim, stolpi so na novo pokriti. Dva sprednja Stolpa sta znotraj popolno prodrugačona, zlasti stolp, v katerem je cer-kvonik. Pri vsem tem pa vsa ta popravila prav nič ne kaze starinskega značaja taborsko stavbo. Tako bi si- dalo popraviti še mnogo naših zgodovinskih spomenikov, katerim žuga gotovo porušenje.
Pri popravljanju tabra som imel priliko natančneje pregledati cerkev sv. Nikolaja, ki stoji v sredi njegovega ozidja. Zapazil sem pod beležem neko rudečkaste črte. Začel sem trkati z lesenim lahkim kladivom spredaj na slavoloku, kjer sta stala prod davnim časom dva stranska altarja. Obseg njihov so še pozna na zidu. Stala sta na obeh straneh slavoloka v ladiji. Tesar, ki je bil nekdaj cerkvenik na Tabru, mi je pravil, da je on podiral zidani menzi in da jo v njihovi sredi našel po jeden, na vrhu zapečaten kozarec, napolnjen s svetinjami. Grke na pečatu so niso moglo brati. Oba kozarca s svetinjami vred jo potom zazidal v monzo velikega altarja v tej cerkvi. Nad bivšo monzo altarja na lovi (listni) strani sem zapazil dvojno slikanje. Jedno slikanje jo bilo na presni prvotni zid ter ne kaže nobeno posebnosti. Vlečene so na obeh straneh
slavoloka geometrično črte v ruinenkasto-rudočili barvali (prej ko no jo bila barva narejena iz S mlete opeko ali pa rudeče zemlje). Nad to prvotno slikarijo jo precej debel bole/, in nad njim slikarija, katero podajemo tu na podobi v poglavitnih
-1---1-«I
I-,-U--A_t__4w
potezah. Tudi ta slikarija jo bila, kakor se je moglo videti pri trkanju, do trikrat prebcljena. Zato tudi najstarejši ljudje nič ne pomnijo, da bi bila kdaj ta podružnica slikana.
Pri prav varnem in počasnem dolu so so jele prikazovati na dan slike, katero dneva že gotovo nad 150 let niso videlo. Prvi sc jc prikazal sv. Florijan, noseč viteško jekleno opravo, a ne z običajno čelado, ampak s klobukom na glavi.
V jedni roki ima posodo, s katero poliva goreče poslopje 2 dvema stolpoma, v drugi pa rudeče bandero, katero se cepi na dva pcelja. Ozadje je zgoraj nebo s potegnjenimi sivimi oblaki, spodaj na desni rumena preproga s patronovanitni ru-dečimi rozetami. Obrobki, ti in vsi drugi, so iz ravnili, ob robu šilastega slavoloka pookroženih, rumenih, rudečkastih in zelenkastih črt. V sredi teh obrobkov se zapazi tu in tam tudi patronovani pikčasti okrasek. To mi je dalo pogum, da sem oluščil ves bele/, raz slik na slavoloku. Nad sv. Klorijanom se je prikazalo oznanjenje .Marije Device. Marija ima kraljiško, bogato okrašeno obleko in kleči pred klečalnikom, na katerem je odprla knjiga. Pri glavi jej plava sv. Duh v golobji podobi. Nad klečalnikom pa prihaja k njej dete Jezus, neoblečen in držeč križ v roki. Ozadje je tako, kakor pri sv. Florijanu, samo da stoji tu tudi neko poslopje.
Vrnimo se zopet nazaj in začnimo opisovati podobe spodaj na evangeljski strani pri slavoloku. Po odstranjenem beležit pozdravi nas tu podoba Matere božje, ki ima pod plaščem deset oseb, katere brezskrbno in zaupljivo gledajo na svojo za.ščitnico. Nemci imenujejo take podobe »Maria-Schutzmantelbild«. Ob straneh Marijine glave sta dva keruba. Nad to sliko je podoba angelja Gabrijela, kateri prinaša Mariji veselo oznanilo. Ta slika se tedaj nanaša na ono na levi strani: Marijino oznanjenje. Angelj ima uzoren mladeniški obraz ter drži v levi roki lilijo, okrog katere je ovit trak- z napisom AVIvMAKIA-GUACIA-PLENA-D-T' Tla in ozadje je slično, kakor pri drugih podobah. Nad angeljem Gabrijelom in Marijo se razpenjata rudečkasta potlačena oboka, ki vpadata proti notranji strani na ozka pilastra z zelenkastima kapiteloma.
V sredi med te dve sliki ter nad sveršetkom šilastega slavoloka je podoba boga Očeta, ki drži svetovno oblo v levi roki, z desno pa blagoslavlja. Ta podoba je jako častitljiva, dasi zelo obledela. Obrobljena je z rudečim ovalnim pasom. Tla in nebo vidiš, kakor pri prejšnjih slikah. Ob straneh te slike klečita dva kranjska, bradata kmeta v nošnji 16. stoletja. Oni na evangeljski strani ponuja Bogu belega ovna, po katerega
se steza roka od zgoraj, ta na listni strani ima na ramenu cepec, v rokali pa snop, katerega prinaša Bogu v dar, toda na ramenu mu sedi zelen škratelj z zafrknjenim repom. To sta Kajn in Abelj, ki darujeta Bogu, seveda v stari kranjski obleki.
Kakor kaže precej slaba reprodukcija te opisane slikarije, je kompozicija dobra in ne potrebuje nobene razlagi'. Isto lahko rečem o tehnični izpeljavi njeni. Posebno obrazi so risani lino in kažejo neko vzvišenost, katere dandanes ne nahajamo kjer si bodi. Ornamcntistika v slikariji seveda zaostaja za drugimi prednostmi, a to znabiti nalašč, daje mogel umetnik toliko večjo pozornost obrniti v slikanje oseb, katere nam predstavlja.
Glede* starosti te slikarije menim, da ne bomo pretirali, če jo, ne glede na nošnjo in druge okolnosti, zlasti pri an-gelju Gabrijelu in pri sv. Morijami, stavimo v prvo polovico 16. stoletja, tedaj nekako v dobo, ko je bil zidan taber okrog cerkve. Kdo je to slikal? Kakor navadno pri naših starih umotvorih, je tudi tu zastonj naše vprašanje. Lahko pa re-remo, da je to delo domačega umetnika, dasiravno ni nikjer najti njegovega imena, še celo na odprti knjigi ne, ki leži na klečalniku pred Marijo. Iz slike se lahko bere, da mojster ni bil Italijan, iz napisa na angeljskem traku (gracia) in iz domačih kostumov obeh kmetov je tudi očividno, da ni tega slikal kak Nemec, ostane nam torej le domač kranjski mojster, ki je tu ovekovečil svoje umetniške ideje, dasiravno ni podpisal svojega imena. Pri tej priliki naj tu opomnim naše sedanje domače umetnike, da je res prevelika skromnost, ali pa bojazljivost, češ, čemu zapisavati ime pod svoje umotvore. Vse kar je prav!
Viem tem ugodnostim opisane slikarije pa kljubuje žalostna istina, da se ta slikarija za dalj časa ne bo mogla ohraniti, namreč zato ne, ker je delana na belež in ne na presni zid, in ker je omet na mnogih krajih zelo razhrapan, tako da bo težko kaj s popravo. Pa, če jo tudi nemila osoda obsodi v razdejanje, ostala bo vendar tu v podobi   in perpotuam rei
mcmoriam«. Karton, po katerem je posnet kliše, se bo pa s slikarijo podobnimi barvami polihromoval ter obesil v cerkvi sv. Nikolaja, ali pa se bode oddal v kako pristojno zbirko.
lv£a,li zapiski.
Ititciiosloviii paberki. Veliki pomen krajevnih, rodbinskih, osebnih in drugih imun za najstarejšo dobo vsakega naroda, pa tudi njih neprecenljivo vrednost za slovnico in slovar so učenjaki spoznali vže davno. Slovstvo o krajevnih in drugih imenih je pri različnih narodih hitro naraslo do ogromne veličine. Tudi v Slovencih se je že mnogo o njih pisalo. Naj navedem imenoma le imenitnejše pisatelje: Vrban Jar-nik, Kr. Miklošič, 1). Trstenjak, M. Napotnik, S. Kutar, 1.. Ilrovat in tir. A vender je na tem polju še mnogo neobdelanega in ne dovolj kritično preiskanega. Pridnega preiskovalca še čaka zelo kočljivo, pa potrebno delo. Sledeči kratki podatki naj bodo majhen prispevek k temu velikemu delu!
Znane so besede Šafarikovc: »Wo Krz und Sagen schweigen, da sprechen die Kigcnnatncn noch immer vornehmlich, von denen die1 meisten Jahrhunderte auf dem Kücken tragen«. (Abkunft d. Slav.i. Jednako govori Weinhold: »Wo die Chroniken und Urkunden noch schweigen, da rodet das einzelne Wort . illie deutschen Krauen im Mittelalter.)
/.tka.
Kazlične kraje zahodujega obrežja Blejskega Jezera imenuje narod iz okolice s tremi imeni: Velika Krivica, Mala Krivica in Z.lka. 1'rvi dve imeni ne potrebujeti pojasnila, ker je vsakemu jasno da zaznamenujeti več ali manj krivo jezersko obrežje ali nekaki večji in manjši jezerski zaliv. Drugače je s tretjim imenom, pod katerim narod razumeva bolj proti severo-zahodu ležeči brezni del, ki moli tudi v malem polukrogu v jezero samo, in ga tvorijo peščeni porobki zadnjih odraselkov pokljuške visoke planote. Težko je najti v slovenščini besede in debla, katero bi moglo objasniti to ime. Na »sak«, ki pomenja v slov. tudi: mreža, poleg pomena v stsl. vreča istsl. sagu in sakui je težko misliti. I'ač pa je mogoče, da sem pravo zadel, ako vsporedim blejsko ./.ako. z rusko besedo »saga-, ki jo sicer le ljudstvo rabi, ne pa knjiga, in ki pomenja: -sichellörmig gekrümmies, altes Mussbett, sandige Landzunge-. (Kr. Uooeh, Ad. Krov. Kr. Messer, I landwörterbuch der russ. und deutsch.
Spr., str. 853). Mogoče pa je, da je /al.a isto, kar jc kraj »Za Akom« (za likam). Tako se imenuje kraj nad Martuljkom, slapom med Dovjim in Kranjsko Goro v Jul. Alpah.
Potemtakem hi bil tu isti koren, kakor je po Trstenjakovem mnenju v besedi »Naklo, lindoevrop. koren a k = Spitze) in v »oklo« Kberzahn in tudi »ein aus dem Flusse hervorragender spitziger Fels«. (Glej več 0 tem Kres VI. I. 1). Trstenjak, Zgodovina farä ljubljanske škofije |'occna|, str. 921.
tUUa.
Ne visoko sedlo, najpripravnejši prehod iz Bohinja na Goriško, in na goriški strani tudi malo selo precej visoko v gori se zove llftča. V gorjanski županiji pri Blede je tO tudi rodbinsko ime, K.it m.m (oni, Hača (ona). Mislim, da se ne motim preveč, ako menim, da je liača toliko, kot planina. Miklošič ima v etimolog. slovniku sledeče: bačT: srh. bač, Senner, stanar, bača, bačija Sennerei; bulg, bačilo, ovilc; češ. hača. Oberschüler; slovaš. Schafer; pol. baca Schaler, beseda se nahaja tudi v albanščini in rumunščini, kjer pomenja i: -starejši brat-. Miklošič misli, da je prišla iz rumun. ali alb. v slovanščino. |Prip. vredn.: Hača se imenuje tudi voda, ki teč«- od Podbrda proti Sv. Luciji. Menimo, da je voda dala ime selu liači. Primeri vasi ob izviru rek: Sovre, Sovrice, Bistrice. Pešate, Krke itd.]
l'1-tl'OKt.
če greš od Bleda proti (iorjam in kreueš iz Spod. Gorjan po cesti, ki pelje čez Poljane na Javomik. prideš skoro za vasjo na vrh klanca, na katerem so ob cesti tri hiše. Za drugo hišo, kjer je gostilna, .se obrne glavna cesta proti zahodu, a proti vzhodu ti kaze napis pot v Vintgar, v imenitno sotesko mrzle Kadovinc, ki se vije precej globoko pod teboj. Ta klanec in ob jednem ves oni obdelani precej vzvišeni hrbet s hišami vred si- glasi v narodovih ustih: Krtiina. Začetnica sama vže kolikor toliko pove, da je beseda težko domačega izvora. Na kako pokvarjeno -vrtimo , t. j. kjer si- svet zavrti , kakor je nekdo trdil, je po moji glavi težko misliti, ko je daleč in blizu na okoli dosti lepih in pristnih »Vrtač . Ker je kraj na vetru, lehko sklepamo, da se po njem imenuje. In res, ponekod, n. pr. na Dolenjskem, v Trubarjevem rojstnem kraju, še govore tortuna v pomenu veter, vihar, in tudi Trubar sam rabi besedo v tem pomenu. (Glej Kr. Leveč, die Sprache in Trüber* Matthaus« Jhrsb. Oherrealsch. in Laibach 1878, stran 3(1). Tudi v srbščino, bulgarščino in turščino je prišla ta beseda iz laščine. (Miki. Ktym. W. str. 58). |Ali se zasledi' ondi kake izkopine' Kimska utrdba? — Uredn.|.
Mitkäkla.
Tako se sove (narod izreka: M'zäkva) pogorje, ki sc vleče med Kadovino in Korensko Savo ali Dolinko, od izliva potoka Kadovine pa dO Mojstrane, ali boljše do najnižjega mesta tega gorstva, do nizkega sedla, čez katero pelje pot iz Mojstrane v Kadovino in se zove Tnalo (iz slovan. kor. ten. prim. stsl. teti, caedere, in »tnalo« = les, na katerem cepijo drva; drugje tudi prostor, kjer se sekajo drva; in kraj. ime V Dalmaciji; Knin, rrr/ra etc.).
Poleg različnih razlag tega imena je jedino pravilna Trstenjakova, ki izpeljuje to ime iz korena -mig = aquam cffundcre, torej Mužakla ali Mižakva (kakor on pile) inons aquam effundens«. (Iz potne bi-sage. Prijazni dopisi do strica lireka Dragana v Vrhoven. Vicko, Novice 1859, str. 109). Ime tedaj spada h korenu slav. miz — (m&z; I je palatalni gh), iz katerega so nastale besede v vseh drugih slovanskih jezikih in se nahajajo iz istega kor. tudi v druzih indoevrop. jcr. Od tod sloven. mzeti, sprudeln, mužen, saftig; muza, Sumpf, in ime na češkem Mžc, Mdes etc. (Miki. Ktymol. Wrtb. pod miz str. 209). Semkaj spada tudi ime vasi: Miižc blizu Zaspcga.
Pokljuka
se zove že zgoraj omenjena visoka planota, jugovzh. od Triglava. Heseda obstoji iz debla kljuka, iz katerega je v stsl. glagol kljukati ■ strepitare«, srh. ključati, wallen, klučao, siedend, rus. ključi.. (Juelle. eigcntl. die l.autsprudelnde, voda ključi v.hodjašči (Pamjatniki otrečen-noj ruskoj literatury, Sktpeterburg 186M. 2. 146), pa tudi samo okraj, okrožje (Gebiet. Gau. [Prim. Miklošič, Ktymol. Wtb. pod — kljuka in llandwtb. d. rtiss. Spr. v. Itockh. l'Vey, Messerl. Tako bi pomenilo prvotno Pokljuka to, kar pomeni Mužakla, ali pa ime ('rtež, ki se nahaja za neki kraj na Pokljuki, i drugje tudi ("'retež iz kor. čcrlv novost, črčt sumpfige Waldung, rus. čeret, seloenus) t. j. vode, studencev bogat kraj! (Prim. U. Jarnik, Versuch eines Ktymologikons der slov. Spr. Klgl. 18.12. str. 217; Miklošič, die slav. Ortsnamen aus Appel. II. str. 154 in Kres I. VI. str. 202, opomba 2. pod črto).
Tudi v gorjanski županiji se imenuje neki kraj Ključe, pravilno bi bilo knjižno: Kljuke i?), sing. Kljuka, ki po svojem značaju odgovarja temu prvotnemu pomenu korena. I Konec prih.)
\f koliko <>/>n I; k sestavku »l.aihach in Urkunden des königlichen llibliotheks- Archive« in Venedig-, katerega je spisal dr. Oskar Gratzy v Mitth. des .Musealvereines f. Krain, IX. Jahrg. (1890), str. II 14.
V ročenom sestavku ste natisnjeni dve listini in pa tri druge zgodovinske notice.
I. ) Kar sc tiče listine z dne 18. nov. 1269, naj omenim, da jo pozna tudi Valentinelli, Regesta doc. Germ. hist. illustr., str. 450, št. 228. Ponatis v Mitth. ni brez napak. Str. 11, v. 24 bi moralo stati »Verlocho«, ne pa »Valocho«; str. 12, v. 5 »claviger«, ne pa »clariger« itd.
II. ) Zgodovinska notica iz leta 1358. ne spada tu sem, ker »Ja-CObO Purgani de Laybach«  ni bil iz kranjske Ljubljane, temuč iz vasi
Laipacco« tik furlanskega mesta Vidma (Udinc). Tudi drugi kraji, ki so v notici omenjeni, so blizu Vidma. -Civitas Austriae« je Čedad, »Go-ritia« je furlanska vas Gorizzo, »Serris« pa (mogoče, da je slabo prepisano) morebiti Selvis med Vidmom in Čedadom.
III. ) Listino iz leta 1136. poznajo že Cappelletti (Le chiese dltalia, VIII, str. 200), Schumi (Urk. und Reg. B., I, str. 90, št. 80) in Valentinelli (Regg. str. 418, št. 128).
IV. i O notici pod št. IV. (str. 12) velja to, kar sem rekel o notici pod št. II., namreč, da ne spada tu sem. -Tavabobus de Kmona« ni bil ll kranjske Ljubljane, temuč iz isterskega Novega Grada (Cittanuova). V srednjeveških spisih se zadnji kraj prav dostikrat zove Kmona.
V. ) Listino iz leta 1394. omenja Valentinelli, Regg. str. 477, št. 329. Škoda, da so na raznih mestih same pike namesto teksta.
O formalnostih, kako naj se listine izdajajo, ne bom govoril. G. pisatelj naj si vzame za zgled .Monumcnta Germaniae, Diplomata.
Dr. Fr. Kos.
Cerkev na Jeperci. Na Jeperci, podružnici sorske fare na Gorenjskem, je bila na desni strani na zunanji steni cerkve slika sv. Nikolaja, kateremu je podružnica posvečena. Slika je bila narejena leta 1752., kar kaže kronogralikon: 1)1 Ve NICoLae sls qVcsV.MVs nobls aVXILlans VblqVc. Po lanskem potresu je bila cerkev precej poškodovana, in ko so jo popravljali, prebelili so z ostalo cerkveno steno vred žal tudi to skoraj 150 let staro sliko. Na take umetnostne spomenike se pri nas pač še vse premalo pazi! IV. I.cva\
Slovenska prisega is I. 1676. V tukajšnjem vicedomskem arhivu fasc. 21/35 (61 se nahaja slovenska prisega, kakor jo je prisegla Margareta N. dne 11. junija 1676. I. Glasi se: Jest N. Pcrschcscm Gospud Ilogu vushega Mogoznimo no hibi Diuizi pres vushega madesa Spozetti Inn Matheri I lasi r Maric, iuu Shem Suetnikam lun angclzam llasim ena prano zisto inu restnizno Persego, De Jess ad maiiga ranziga Mosha i lenari«), ne sama alli schos druge ludic nez nissem prez vuschelle; tudi nauem, kam Scha te denarie perschle. Koker meni etc. Pravopis je, kakor si- vidi, uprav barbaričen. /'. I.tvtc.
Izdnjc iu znlngu   Muzejsko ilruJtvu zu Knuij"k<>.<
Nnti.inl A  Kloiu \ Comp v l.Jiikljiu.1