I, lotni tečaj število : 43.
1914. oktober 25.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp bodi..................2 K,
ne samo edne...............3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 f.
če samo edne . . . . 5 K 40 f
Cena vsakoga fa1ata doma je 4 Mera; v Ameriki 10 filerev.
Dobijo še
v čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš!' v pokoji. Cserfőld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajo: nareč nina, glási i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki. kaj novi-nam naznánja.
,,Smilüvao se je pa gospod i dúg njemi je engedüvao-“
— Mát. XVIII. —
Pa Zakaj je meo smilenje ž njim ? Ár je spadno na kolena ino ga je sproso: „mej potrpienje z menov, vsa ti pláčam.“ Meo je potrpienje, ali vi-dévši, ka sluga njegov neima potrplenja z drűgim slugom, je pretrgno smilenost ino ga je prek dao ostroj pravici.
Ka té evangeliumski gospod samoga Bogá znamenüje, vsaki zná, ki samo ednok čüo té evangelij, pa- li kak vnogo-vnogo lűdih jé, ki svoje, nevole, trple-nja, sirorhaštvo, pregánjanja v vsakom drűgom išče, samo rávno v božoj voli, v božoj trditosti ne.
Nájveč lűdih je tak, ka misli, či se dvakrat prekrižao pa ništernokrát „Bog moj* zdejhno, ka te že Bog more vse njegove hüdobije pozábiti ino njemi zevsov silov na pomoč bežati. Kelkokrat sam čüo že v tej bojnih časaj, ka je prej to ne boža vola. Pa či pítam Zakaj ? Ár je Bog dober, ár on greha nešče! Ja, ja. Dober je Bog tistim, ki so njemi dobri. Ali grozen je za tiste, ki na njega ne dájo. Pa ka on greha nešče ? Samo tüjoga nej ? Ali tvojega ščé? Kelkokrát si ga pa ti razsodó ? Pa zdaj naj bo on dober ? Misliš, ka Bog zdaj obprvim to včini, .ka grešen svet z bojnov kaštiga? Ne vidiš, ka je nevoščenost, poželívost ino gízda národov naprávíla to bojno, v šteroj zdaj tej grehi sam! sebé kaštiga j o z bože vole. Čüj samo, ka právi Bog israelskomi odebránomi svojemi lüstvi po proroki: „Jaj grešnomi radi, z pregrehov obteršenomi lüstvi, vaša dežela de püščava, vaša mesta do z ognjom požgana, vaša okrajina de pűsta, kak po sovražnom pokončanji... Tvcji najmočneši možje bodo pod me-čom spadnoli ino tvoji junaki v boji.
j Žalüvala i jokala bodo vrata Jeruzalema in on bo zapüščeni i bo na tleh sedo. “ (Is. g III.).
Pa so se tá obečávanja Gospod-nova grozno spunila nad njegovim lüstvom: Celo držanje je bilo oklajeno z lüdskimi vojskami, Jeružalem porüšeni pa lüstvo odpelano v daléšnje kraje v sužnost.
„Pa so se te ponížali za volo svoje krivice (štero so činili prle proti Bogi) ino so zeaévali Gospodna v nevoli pa je je on rešo z njihovih nevol,* piše ps. 106. i vnoga drüga mesta sv. pís-ma. Čüj, prle j$o §e ponízili, ár so spoznali svoje včinjene krivice i potom, kda so že spoznali, so zezávali Bogá, ki njim je te pomogeo.
To je, ka ne henjam preporáčati: Spoznajmo krivice ino se pobolšajmo pa te nas poslühne naš Bog, ino nam pomore v našoj nevoli.	i :
Ali ste čüli blázen guč, šteri právi ka valá moliti. Francuz, srb pa rus tüdi molijo, pa štere de zdaj te Bog poslűšao ? Jas vam povem: tiste, šteri se prle obrnéjo z celim srcom k svojemi Bogi. Tiste poslühne, ki ne bodo samo molili, nego ki spoznajo svoje grehote, se pobolšajo i potom z pobol-šanim srcom začnejo Bogi dopadlivo moliteo moliti.
Denešnjega evangeliuma sluga je tüdi molo, na kolena je spadno i tak proso, ali poslühnenja je te več ne dobo, kda je njegovo srcé hüdobijo premišlávalo proti svojemi bližnjemi.
Nam se tak ne sme zgoditi. Mi nemremo znati, ka nas Bog že jezero let čuva na tom mesti, celo že dve-jezero let, pa smo tü, živémo ino smo ne preišli. v vnogih nevolaj pa nam dá tüdi drűgih dvejezero, či mo razmeli zdaj njegov glás, se znali pobolšati ino njemi ž čistim sreom slüžiti.
Vojska
Srbi so zadnje dneve mirüvali. K tomi so je prisilile velke zgübitve, štere so meli preminoči tjeden, gda so je naše vitežke čete na večih krajeh pomagala. Zvün toga .njim pa ide v državi tüdi vse naopak. Razhaja ko-lera pa drüge nevarne bolezni. Tü i tam se je pojavila že tüdi lakota. Ruske pomoči, štera njim je bila obe-čana že v začetki vojske, od nikod nega. Prebivalstvo je povsedi nezado-volno, vojacje so se navolili vojskfi-vati, pa jih je že dosta pobegnolo z armade.. v Prava šibe boža za na-rod, šteri nam je pozročo to krvavo vojsko.
Rusom se godi tüdi slabo. Zdrü-žitev naše i nemške armade je je pres-trašila, ka so se začnoli nazaj pote-güvati na celoj črti. Naši so njim pov-sedi za petami pa njim pozroéüjejo velke zgübitve. V Galiciji so mogli povrčti obstrelavanje trdnjave Przemisl, štero so že meli od vseh slrani zapa-sano. Z Vogrskoga so bili tüdi po šti-ridnevnom boji vrženi nazaj prek Kar-patov. Samo tü i tam se šče nahaja kakša menša četa, štere so zavdarile, pa ‘so nej mogle v pravom Časi po-begnoti prek meje. Pa tüdi te odlomke naši skrbno zasledüjejo pa preganjajo.
Pripravlajo se pa rusi^ na velko bilko blizi Varšave. Ta bitka, kak zadnja poročila pravijo, se začne v najkračišem časi.
Na francoskom bojišči je šče i zdaj nej priš!o do odločitve. V zadnjih dnevaj so pa nemci močno začnoli na-padati francosko levo krilo; pa tüdi na desnom francoskom krili se vršijo luti boji, zato je vüpati, ka se bitka odloči v bližanjih dnevaj. To bi zaloga volo bilo dobro, ka či bi se tü nemcom posrečilo zmagati, potom bi včasi lejko poslali vekšo pomoč proti rusom.
2.
NOVINE
1814. okk)bar 25.
Belgijsko države so nemci že celo zasedli. Vojakov je vnogo ravzetih, vnogo jih je pobegnolo na Nizozemsko, gde so bili razoroženi, samo nekelko desetjezer jih je ostalo, ka se prepe-lajo na Francosko, gde bodo se dale borili proti nemcom.
Na morji se je v zadujem tjedni nej zgodilo nikaj važnejšega. Kak je viditi, se angleži ogiblejo odprte bitke na morji, ka bi s tem vojsko duže nategno!i. Edna pod vodov hodeča angleška ládja je ov den vničena.
Važnejša poročila zadnjega tjednasota: Srbski kral Peter prevzeo znova vlade pa Vodstvo srbske armade. Srbski'pobegnjenci z Niša pravijo, ka je znova prevzeo Peter kral sam Vodstvo vlade i armade, zato ka je nezadovo-len, ka so se Zadnji napad! na Vogrsko nej posrečili. Zvün toga se poroča, ka Vlada po celoj Srbiji že jako velka stiska, pa pomenkavle živež.
Srbski princ*Jurij smrtnonevarno ranjeni. Najstarejši sin srbskoga krala, princ Jüri je nej bio,lejko, nego smrt-nonevarno ranjeni, pa je malo vü-panja, ka bi ozdrhvo. Mlajši sin, tro-nonaslednik Aleksander je pa lejko ranjeni.
5000 zavzetih srbov. Te dneve l¾p. pripelala v šacajevo »5. jezero srbs-kin vojakov, štere so naše čete zav-zele*v zadnjih bojaj. Z Sarajeva je zdaj †spravlajo v razna taborišča.
Zaplenjeno predivo. Naše carinske oblasti*so zaplenole velko vnožino pre-diva, štero je bilo odposlano z Lon-dona y Belgrad. To predivo je biIo namenjeno srbom, zdaj je pa naši po-rabijo za napravo SPodanjih oblek na-šim vojakom.
Stirje milijoni vojakov na ruskom bojišči. Z Londona se poroča, ka so
ruske armade zdaj pripravlene, ka začnejo prodirati v Nemčijo. Nemci se pripravlajo na boj s tem, ka zmagajo ruse na celoj črti. Nekši vojački do-pisnik je zračunao, ka naših pa nemških čet vsevküper je 88 divizij, rusi pa majo 100 divizij. Potakšem bi stalo na ruskom bojišči 4 milijone vojakov.
Zakaj so rusi vdrli na Vogrsko. Srbija je včasi v začetki vojske prosila Rusijo za vojačko pomoč, pa je tüdi računala, ka njoj Rusija pošle nej samo častnike, nego celo armado. Gda je nastala vojska, je Rusija poslala menše čete prek Rumunije v Srbijo, sledkar je pa Rumunija nej štela več dovoliti, ka bi se po njenoj državi pre-važali ruski vojaki v Srbijo. Prek po Bolgariji je tüdi nej bilo mogoče pošilali čet, pa ravno tak tüdi prek po Grčiji nej, zato ka so türki zaprli morje, Dardanele. Nazadnje se je ruski car odločo, ka pošle srbom prek po Vogrs-kom pomoč. To je bio zrok, Zakaj so prišli rusi prek^Karpatov.
Rusi poraženi v zhodnoj Nemčiji. V zhoduoj Nemčiji so bili rusi znova premagani pa so v boji pri Širnvindti zgübili 3000 žajetnikov, 26etopov pa 12 strojnih pušk.
Ruske zgübitve 800 jezero moštva. Z Eetrograda porača.ÍQJ^|g. znašaio ru^e zgübitve po uradnom poročili dozdaj 800 jezero moškov, V tom števili so zračunani mrtvi, zavzeti, ranjenci, pa ovači betežni vojaki, šteri so bili duže časa nesposohni za boj.
Ka je zrok, Ša rusi idejo nazaj na celoj-črti. Vojni poročüvalci nava-jajo tri zroke, Zakaj idejo nazaj rusi pred našimi četami. Prvi zrok je de-ževno vreme. Ceste so najmre spre-menjene zavolo velkoga dežovja v blatno močvirje, reke so pa tak naraslo, ka
je težko prek njih priti. Drügi zrok je kolera, štera med ruskimi vojaki jako razhaja. Tretji zrok so pa velke težave dovažanji streliva, živeža pa rezervnih čet.
Nemški zrakoplovi nad Parizom. Preminočo nedelo sta se pali pojavila dva nemškiva zrakoplova nad Parizom pa sta vrgla na mesto 21 bomb. Te bombe so napravile velko škodo. Vmo-rile so dva moška, tri ženske, troje dece, pa ranile več 26 oseb. Rane so zvečine težke. Kvar na zidinaj je tüdi velki. Zevsema je porüšena edna velka hramba.
Novo indijske čete v Franciji. Z Genta se poroča, ka čakajo v Marseili pali 30 jezer indijskih vojakov, * šteri te dneve pridejo. Te indijske čete vodijo angležki častniki.
Dva püšpeka vojaka. Na Francoskom je moglo 25.000 dühovnikov pod orožje, med njimi tüdi dva püšpeka. Čiravno ka je po cerkvenih pos-tavaj prepovedano, dühovnikom rabiti morilno orožje, zato na Francoskom zdašnja brezbožna Vlada li sili dühov-nike, ka morejo iti z orožjom v ydjsko. Ešče bole se protivi katoličkomi mišlenje ka morejo celo püšpécje iti v bojno £rto.
200 nemških i naših vojnih ob-. jtBzanc¾LZavzetifi. Z Francoskoga- se' poroča, ka je tam v pristanišči Cannes bilo te dneve prijetih 200 nemških i naših vojnih obvezancov, ki so se na parnikaj pod italijanskov i španjskov zastavov pelali domo z Amerike. Tej zavzetniki so spravlerii v nekšo trdnjavo, pa bodo tam mogli čakati, ka vojska mine.
Antverpen more plačati več pol milijarde vojnoga davka. Z Rotterdama se poroča, ka so nemci belgijskomi mesti Antverpen, štero so pred krati
,,Rasi njemi brada .-. .”
Tomi vrastvi se je naš Tašek jako raz-veselo. MisIo si je, ka njemi zdaj naednok zrastejo tak lepi mustaöje, ka do dekline ešče vse norele za njim. Prineso si je zato večór včasi méd pa papriko. Z módom si je nama-zao odzvüna pod nosom, s paprikov pa posi-poo odznotra v v(istaj, pa si je te Iegeo spat. Zaspati je pa dugo nej mogeo, takše bolečine njemi- je delala paprika. To je mislo, ka njemi vüsta vse zgorijo, tak je „rivala vö“ mustače. Nazadnje je že te zato li zaspao, pa se je pre-büdo komaj zajtra, gda je že sunce bilo visiko na nebi. Ravno se njemi je senjalo, ka.so njemi zrasli jako lepi mustačje, pa ga je v tistom hipi povrgeo sen.
Gda so se Tašeki odprle oči, je včasi segno z rokov pod nos, ka bi pošlatao, či so njemi zrasli mustačje. Pod nosom je pa sedelo celi roj müh, štere so lizale méd z mustačov. Té mühe so zletele, gda je on roko neseo proti njim, pa bi ga skoro prestrašile. To pa tembole, zato ka gda je roko pod nos prineso, pa mustačov nej mogeo zošlatati, je mislo, ka
so njemi Je mühe vkraj odjele. Segno je zato včasi po gleda!o, ka bi z glodala pogledno, či resan nema mustačov.
Gda je Tašek mesto mustačov vido v gledali same čarne piknjice, štere so mühe pod njegovim nosom povrgle, je resan mislo, ka so njemi mühe odjele mustače, pa je ostalo od njih samo strnišöe: To ga je tak žmetno stanolo, ka bi se skoro na ves glas razjokao. Zakaj pa tüdi ne bi! Nej je bilo mustačov, od čterih se njemi je že senjalo, kak lepi so bili. Pa zvün toga se je tüdi bojao, ka do njemi rekši zdaj lüdje pravili, ka mesto mustačov ma samo čarno strnišče,
Ta bojazen njemi je komaj te odišla, gda se je hapo mujvati pa je vido, ka je voda dol oprala tiste čarne mühinje piknjice,- od šterih je on mislo, ka so strnišče odjedenih mustačov. Sprevido je pa z toga tüdi, ka ga je dobro napelo tisti možak, šteri njemi je naračao to vrastvo. Zato si je pa zapomlo, ka več takših lüdi ne de poslüšao.
Za tem dogodkom je postao naš Tašek ešče bole žalosten pa zamišleni, kak je bio
prle. Večkrat si je vzeo v roke gledalo pa je gledao, či bi njemi mustačje že kaj zrasli. Mustačje so pa bili ešče zmerom jako jako mali. Komaj je je z nojti mogeo prijeti. To ga je jako tužilo, pa si je noč no den pre-mišlavao, kaj bi naj včino, ka bi hitrej meo lepe mustače. Bio je najmre preverjeni, ka ovači dekline ne do za njega marale, pa se on ne de mogeo oženiti, či ne de meo mus-tačov.
Gda si je te naš Tašek ednok pali začno premišlavati svoj žalosten stališ, se je pripetila, ka sta prišli k hiši dve ciganici. Od ciga-nic je pa Tašek že čüo praviti, ka znajo delati vsakojačke vragolije, pa je zato nej zamüdo, ka jivi ne bi pitao, či bi znali za njegove mustače kakše vrastvo. To je pa tem ležej včino, zato ka so njegovi domači vsi odišli z domi, samo on sam je bio doma.
Ciganici sta z veseljom poslüšali, gda njima je Tašek odkrivao svoje skrivno želo, ka bi rad meo lepe mustače, pa sta njemi včasi obečali, ka njemi njedvi to napravila. Pravili njemi sta, ka či de jivi bogao, ka ta.
1014. oktober 25.
NOVINE
a
kim zavzeli, naložili pol milijarde mark vojne dače, to je blüzi 625 milijonov koron.
Velki vojni plen v Antverpeni. Nemci so v Antverpeni zaplenili 500 topov, vnogo streliva, konjske oprave, zdravilstva, vnogo automobilov, želez-ničkih atrojov i vagonov;^4 milijon kil žita, dosta mele, premoga (kameno vo-gelje) pa prediva, za 10 milijon koron vune, za pol milijona vrednosti srebra i zlata, več vlakov napunjenih z ži-vežom pa dosta živine.
Nemška mornarica lovi ladje. Moštvo nemške mornarice je pripelalo te dneve v Švinemünde tri parnike, šteri so pe-lali z Ruskoga pa z Švedskoga les v London. Parnike so zgrabili nemški tor-pedni čuni. Zvün toga so zavzeli par-nik „Luize“, šteri parnik je vozo stre-lito v Rusijo, pa tüdi parnik „Fore“, šteri je pelao les z Rusi je v London.
Angleži zavzeli norvečki parnik. Edna angléžka vojna ladja je zavzela norvečki parnik Akvila, šteri je bio na poti z Nevjorka v Kopenhago pa je meo naklanjeni petrolej.
Velke japonske zgübitve pred Ki-aučavom. Z Pekinga se poroča, ka so zgübili japonci vnogo lüdi, gda so pro-dirali proti kiaučivskim utrabam. Največ japoncov je zgübilo,. živlenje, gda so stopali po zemli, pod štero so za-kopali nemci mine, štere so razletele, gda so japonci na nje prišli. Edna sama mina je pognala v zrak celi bataljon japoncov.
Pred naJvekšov bitkov na sveti. Z Peterburga se poroča v Lohdon, ka se priprave na Ruskom zevsema zakriv-lejo. Armade se zbirajo k velikanskoj bitki, štera bo na velikost presegala vse bitke, štere so se gda sveta vršile.
Znabiti šče preteče tjeden dni, kak dobimo z te bitke. podrobnejša poročila.
Nemci so zevzéli Lodz. To je ve-liko mesto na Ruskom. Zaostája zdaj ešče samo Varšava pa te je, lehko prá-vimo, celo polsko rusko v nemških ro-kah. Naši vojáki so tüdi zevzéli višiša mesta pri Sau vodi i zaprli en del poti rusom do Lemberga. V kratkom je ča-kati, da naši rusom celo pol zapréjo i potom do oni prisiljeni Lemberg i celo Galíčijo povrči.
Pri Varšovi bitka trpi med rusi i nemško-vogrsko austrijanskov armadov. Varšova je glávno mesto rusko pols-koga, má tričert milijon prebivalcov. Podjármani poláki komaj čakajo prihod naših vojákov v mesto da se reši j o rúsov.
Nemci so zevzéli Brügge i 0stende, belgijska mesta i tam zaplenili vnogo pušk pešije, streliva dosta pa 200 dobrih železniških péčih.
Potoplena angléžka ládja. „Havke“ imenüvano angležko križarico je edna podmorska ládja pötünila v severnom morji. Tristopétdeset lüdij je prejšlo.
Belgijskih ubežnikov je péstojezér prišlo na Nizozemsko.
Portugalska pomoč. Portugalska vl¾)a je angležom naznanila da je v boji bo pomágala. No portugalcov se pa že pač ne bojimo.
Rusko poslaništvo je Carigrad, tür-sko glavno mesto povrglo.
Vstája v Južnoj Afiriki. Búri so se proti angležom v južnoj Afriki pore-berili. Vstája je velika.
Vstaja proti rusom. Kurdi so zevzéli TJrmio i ruskoga konzula odtirali. V Kaukazusi so ruski vojáki nej šteli strelati na puntare, ár so oboji moha-medske vere.
Novi nabor (štelinga.)
Naša i austrijanska Vlada je z vojnim ministrom vred odrédila, ka pred vojaški nabor da poslaviti vse tiste, ki so nej bili vojáki i so rojeni v letah od 1878 do 1890, to je od 24 do 36-ga leta. ’
Nabiranje se začne novembra 16-ga i bo trpelo do decembra 31-ga te-kočega leta.	(Bud. Tud.)
Kaj lehko pošlete vojákom ?
Do 350 gramov se Iehko pošle vojakom obleč, cigarje, čokolada i drü-gé takše drobne reči, samo ka zavitek ne sme biti zapečaten, nego navskriž zavézan samo.
Štamp se v to formo do edne kile lehko pošila. Sem spádajo knige, novine itd.
Pisma do 100 gramov, če so samo pisma i drügo ne v njih, se lehko zapréjo i brezplačno odpošlejo vojákom. Za ove reči pa trebe poštnino platiti.
Glási.
Dari na ranjence. Stolna drüžba z Čerensovec 1 k. 82 f. Tompa Martin z Čerensovec šli ve, prt; Kavaš Treza z Čerensovec 21 k., Žižek Verona z Žižkov robačo i vankišnico; Žalik Jo-žefa žena z Žižkov 1 k.; Škafar Ana z Čerensovec sühi sád;- Bohnéc Ivana žena z Srednje Bistrice dve brisači vküp 4 k. 82 t Cela svota 407 k. 30 fil. Bog povrni vsem!
Nanovo je prišlo 130 ranjencov v Szombathely iz severnoga bojišča.
Vkradnoli so v Radgoni pri Franc Wegschaideri blaga i penez 16 jezer vrednost!. Mogli so-s koli biti. - Naši i
njemi njidvi veleli, te njemi v dvema tjednoma zrastejo tak lepi mustači, ka lepših nanč naši huzarje nemajo.
Tašeka je to tak razveselilo, ka je pozabo vse dozdašnje bridkosti pa nevole, štere je mogeo pretrpeti zavolo mustačov. V srce se njemi je naselila takša radost, ka je nanč nej pitao, ka bi mogeo vse delati, pa kakše je vrastvo, ka njemi ciganici ščeta napraviti, samo je obečo, ka ,včini vse, ka de ,, trbelo, naj njemi samo zrastejo lepi mustačje. Ciganici sta pa tüdi radivi bile, ka njima je Tašek tak pokoren, zato sta včasi začnoli svoje delo.
Najprle sta zapovedali Tašeki, naj pri-neso ponjavo. Tašek je šo po ponjavo v škrnjeno klet, ciganici sta pa v tistom časi vse znalüknoli, gde Tašekovi kaj takšega majo, •ka bi se dalo odnesli. Gda je pa Tašek prineso ponjavo, njemi je velela ta močnejša ciganica, naj 'si na sredi hiže dol leže, pa naj se vse, ešče glavo zasüče v ponjavo, ka de ona nad njim mo!ila.
Nesrečen Tašek je bogao ciganico, pa se je na sredi hiže zasükao v ponjavo vse, samo edno malo liíknjico je nahao, gde njem
je prihajalo telko zraka, ka se je nej zadttšo. Ta močnejša ciganica si je nato seIa na njega pa je začnola „moliti.“ Obrnola, se je proti svojoj tivarišici pa je zandrügim pravila: ,,Rasi njemi brada, ti ga pa li čuri I Rasi njemi brada, ti ga pa li čuri 1 “
Tašek je že komaj fükao, tak ga je ciganica težila._ Hüje se njemi je godilo, kak či bi ga sam hüdi prišeo težit. Vse to je pa on nikaj nej marao, liki si je premišlavao pa se veselio, ka de zdaj meo lepe mustače pa se lejko oženi. Ova ciganica je pa medtem resan čurila. Spobrala je v hiši pa v künji, vse ka se je dalo, pa je odnesla.
Ta močnejša ciganica se je šče malo pomüdila pri Tašeki, pa gda si je mislila, ka je njena tivarišica že na varnom, je tüdi ona vzela, ka je v naglici mogla, pa je odišla. Prle je pa zapovedala Tašeki, naj ešče konči pol vüre ostane v ponjavi zastikani, prle naj ne stanjüje, zato ka njemi ovači njena molitev ne bi valala. Po plačo je pa pravila, ka pride za dva tjedna, gda že Tašeki zrastejo raželjeni mustačje.
Ciganica je nato odišla, naš nesrečen
Tašek je pa ešče pol vüre ostao v ponjavi za-siikani. Bogao je ciganico tak verno, pa je ostao pri takšom mati kak či" bi delao pokoro. Niti genoti se je nej vüpao. Gda je pa pol vüre preteklo, ka se je ods(lkao z ponjave, jo najprle šo g gledali, ka bi pogledi, či so njemi že zrasli mustačje. Musta-čov je pa ešče nej bilo. Šteo si je nato hitro oblečti kaput, ka bi bežao za ciganicama, pa bi njima povedao ka ne ga mustačov, samo ka je kaputa nindri nej biIo. V njem je meo mošnjo s penezi, pa je tüdi toga nej bilo več. Iskao je krščak, pa ga je nej mogeo najti. Želem se je zgledno po hiši pa po künji, pa je vido, ka menka vnogo blaga. Vse to sta ciganici s sebov vzele, pa ne prineseta več nazaj.
Komaj zdaj je sprevido té naš nesrečen Tašek, kak sta ga ciganici vkanili. Siromaöek je nato nej znao, ali bi se jokao ali pa čeme-rio. To je pa vido ka so njemi splavala • po vodi vsa tista Iepa vüpanja, ka de rekši meo lepe mustače, pa ka lejko dobi lepo pa bogato ženo...	Dolinec.
4
NOVINE
1914. o½tober 25.
štajarski orožniki preiskávajo na vse kráje.
Ranjeni so poleg 28-ga lista iz naših krájov sledéči:' P6sfag Eduard stotnik z Sobote; Rajnár Janoš z Kroga; Barangai Franc z Krašič; Barbarič Jožef z Šalovec; Benko Franc z Skako-vec, Benko Janoš z Krašič, Benko Jožef z Vučegumile, Berke Štefan z Veščice, Bohár Jožef z D. Slaveč, Bokan Ivan od Sv. Jürja, Cár Šandor od Sv. Se-beštjána, Casar Šándor z G. Petrovec, öeker Franc z G. Slaveč, ćerni Ludovik z Kükečkoga, Celec Ludvik 83. R. 4. K. Giffer Ludvik z Prosenjakovec, Cipót Mikloš z PoIane, Cör Anton z Sobote, Cuk Jožef z Fokovec, I)onoša Jožef z Pertoče, Doupona Alojz z Gerlinec, Faflik Viktor z Sobote, Ficko Štefan z Vidonec, Flisar Franc z Ropoče, Fruh-mrth Janoš z Srdice, Gergelg Šandor z Panovec, Godina Ladislav 48. R. 3. K. IIorvat Ivan z Doline, IIorvat Ivan z Sobote, Kakas Jožef z Sobote, Kardos Janoš z Andrejec, Kocén Ivan z Vaneč, Kocén Ivan z Bradanovec, Kosedmr Anton z Monoštra, Kuzma Matjaš z Pužavec, Lang Franc z Pertoče,- Lmg Jožef z Nuskove, Maček Štefan 48. R. 3. K., Matus Karol z Čöpinec, Nemec Franc od Grada, Polovič Štefan z So-tine, Bcmtoša Mihál z Sobote, Ritlop Štefan z G. Bistrice, Rogáč Franc z Nuskove, Rogán _Janoš z Matjašovec, Ružič Štefan z Prosečkevési, Skledar Alojz z Vidonec, Ši/¾ar Štefan z Strü-kovec, Rinko Peter z Bákovec, Škrilec .Štefan z Püconec, Šoštarec Janoš z Vančavési, 8tern Arnold z Püconec, Šiftar Janoš z Šalamenec, Sakič Ludvik z Martinje, Smodiš Alojz z Domajinec, Rnkič Štefan z Šülinec, Vidonja Janoš od, Sv. Jürja, H¾diseh *Karol z 6rnéc, Wolf Alojz z Sdtiné, Zadravec Jürij 48. R. 2. K., Zakoč Jožef ž Stanj o več,
Žibrik Franc z Sobote. — Horvat Ferenc z Prosečkevési je v táborskoj bolnišnici.
Mrtvi so: Barbarič Janoš z V. Dolenec, Kalamár Janoš z Fokovec, $inko Imre z Vančavési, Tiszai Jožef z Večéslavec, Sršén Ivan z Vančavési. Daj tém našim junakom Srce Jezüšovo ,-večni pokoj! ' ¾*	. "■	...
Zevzéti je PotoČnjeK Ivan z Va-darec.
Mro je talijanski minister za zvü-nánje zadeve San Giuliano. Slednje njegove reči so bilé „Z tém prepričanjom se ločim živlenja, ka sem drügo ne delao, kak mi je dužnost bila za blágor domovine*.
Kde ležijo naši ranjenci? Peček Jožef z Tešanovec, streljen v levo nego, v Reči (Nieden Spital). Solár Jožef z Dolnjih Sláveč, streljen v pravo roko,
v Reči (8. Spital). Benko Jožef 83. r. 12. k. streljen v levo ramo, v Brünni. Benko 83. r. 11. k. z Motovilec, streljen v pravo bedro, v Igló-i. Jankó Jožef z Čöpinec, streljen v pravo ramo v Brünni. Kovač Kornél od Sv. Jürja, streljen v právo ramo v Prági pri vsmil. bratah. Maček Šandor v 01mützi, Nemec Ferenc od Jürja v levo roko streljen v Karolinenthal-i, Šumedič Jožef z Sakalovec, streljen v právo nego, v Karolinenthal-i, Skledár Štefan z Srdice v Prági na kliniki, té je v nogo streljen. Šohár Janoš z Küzdoblana, streljen v levo roko v Karolinenthali, Zrim Mihál z Küzdoblana, streljen v levo roko v Brünni. IIuber Štefan z G. Slaveč, streljen, v Reči 3. bol. Vidonja Janoš od Sv. Jürja, streljen od strojne puške na levoj roki v Reči 3. bol. Šebjanič Ferenc z Lehoraeija v griži leži v Reči Franz Josephsšpital. Lancék Šandor z Andrejec, streljen, v Beči v Rudolphs-špitali, Štivan Štefan z Bodonec, streljen v levo roko, tüdi tam, Žilavec Mihal z Domajinec, streljen v bedro, tüdi tam, Flisar Ferenc z Püconec, ranjen na právoj roki v Iglói. — Daj njim Srce Jezüšovo kem hitrejše ozdravlenje.
Vnogo imén se ešče nahaja v listah z našega kraja, samo da ne ga tam odket so, regemPnta pa ne verno, ne moremo naznaniti.
Ki po naših novinah žele kaj poe-vediti od svojih, more število regemen-ta, kompanijo, njegovo' ime i rojstno leto naznaniti, te lehko damo odgovor, je ranjen, ali ne.
Naznánje. Kalendárje Srca Je-zušovoga se dájo naročili pri Klekl Jožefi v Cerensovcih, Cserföld Zalam. Cena vsakoga falata j z poštov vréd je 60 Sk Penezi. se tfioro naprejnotri poslati.
Prebisani vlakovoj. BiIo je blüzi Štirja v Galiciji. V velkoj dalečini sto-ječi ruski topničari so! gosto strelali na naš vlak, šteri je vozo streíivo, Krugle so zadevale v neposrednoj bližini vlaka. Položaj je bio nevarfcn. Tü je prišla vlakovoji dobra miseoí Odškrno je ko-kota na stroji pa je püsto telko sopa-ra, ka so njuve krugle vužgale streíivo na vlaki pa so henjali s strelanjom. Medtera je pa vlak vujšeo njuvim stre-lom pa je srečno pripelo drago blago na določeno mesto.
Belgijske ženske v vojski. Belgijske ženske so tüdi poka zale v zdašnjem boji, kak znajo braniti domovino. Fran-coske novine hvalijo rijuvo junaštvo pa pišejo med drügim: „Gda so prišli nemci v mesto Herštaí, šo nej najšli v njem niednoga za orožje sposobnoga moškoga; ženske pa, zvečina delavke
orožne tovarne, so prisegnole, k zabra-nijo, ka bi nemci zavzeli tovarno. Oborožile so se z revolvami pa že vsem drügim, ka je moglo slüžiti kak orožje. Večkrat so vrgle nazaj napadajoče nemške ulance. Gda njim je pa streíivo zmenkalo, so se zaklenole v svoje hiže, pa so tamodnet vlevale vrelo vodo na prodirajoče nemce. Pripovedavle se, ka so na te način-' vnicile 3000 jíemcov, ka so postati za boj nesposobni.“
Mladi junak. Ranjeni vojak, ki se je vojsküvao v zadnjih bojaj v zohod-noj Nemčiji, pripovedavle eta: »Naši vojaki, ki so levali v jarkaj i rovaj, zlasti ranjenci so meli velko žejo. Tü nam je prineso na sredi toče knige! desetleten dečko vodo, ka bi se napili. Pa te junaški dečko nam je prinašao vodo dugo časa. Boža previdnost ga je čuvala, ka ga je nej zadela niti edna krugla ne.
Oltárskoga Svestva Drüžba je od-ločila, ka za časa boja vsaki den "po-poldné od 2-do 6-te v svojih delavni-cah za vojake bo dála delati, dare kotrig obrné za ranjence i 63 ranjen-cov na svoje stroške bo oskrblávala. Že več tjednov oprávla drüzba té obe-čane dužnosti. Za nas kotrige je, jako veselo to, ka z svojimi milodari 'tak lehko podpiramo naše hrate po Jezuš) v oltárskom Svestvi prebivajočem. Z. drügikraj nas-pa to tüdi navdüš¾i=cacw,'J ka té male fillere radi damo, pa če moremo, ešče više, za drüžbo, da so na tak dober namen obrnjeni.
Pošta.
Mirolüb. Bog. Glás od kokota i boja jev prepozno prišo. Drügoč more v nedelo vsele tü biti, če ščete, da se objávi.
Lipovčar. Tisto se more podpisati, kaj što piše.
Najnovejša
Pri mesti Kőrösmező so ostanki rusoskoga šerega celo pobiti ino z orsaga v Galicijo stirani. Teda zdaj že prek Karpatov na Vogrskom ni edne ruske čete nej.
V Belgiumi so nemci pri Antvver-peni 4000 motorov osvojili. Zdaj nemški šereg ide dale kre morja na jüžni kraj. Za kratki čas — kak se kaže — na tom kraji pride do odločitve boja.
Med Rusom i Törkom je že na teliko prišlo, da je v kratkom boj ča-kati.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján S¾ombathelyen.