LETO XXIX., ŠT. 9
PTUJ, 4. marca 1976
CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
_LJUDSTVA
Deloženskje vse pomembnejše
med letošnjim praz-
nikom dneva žensk
smo zaprosili za !cra-
tek razgovor uziko
lacko, predsednico
sveta za družbeno-
ekonomski in pou-
ticni položaj žensk
priok szdl ptuj, ki je
spregovorila naj-*
prej o pomenu praz.
n0vanja8,marca i
Letošnjega 8. marca mineva
66 let, ko so na ta dan
ameriške socialistke prvič
manifestirale za žensko ena-
kopravnost. V spomin na ta
dan so na drugi mednarodni
konferenci na Danskem za-
stopnice socialistk sprejele
sklep o mednarodnem žen-
skem dnevu. Odtlej ga
socialistke prirejajo vsako leto
in v vseh državah v znamenju
skupnega boja delavskega
razreda in vseh delovnih ljudi
proti vsakršnemu izkorišča-
nju.
Jugoslovanske žene so si z
množično udeležbo v NOB,
kakršna nima primere v svetu,
priborile enakopraven polož^
v družbi.
Res, pravni polož^ žensk je
vsekakor lahko za vzgled
drugim, v praksi pa je še
vedno toliko stvari neure-
jenih, toliko žensk v podreje-
nem položaju zaradi slabo
urejene družbene prehrane,
otroškega varstva in tradi-
cionalnega zapostavljanja
žensk pri izbiranju za
odgovome naloge. Vsa vpra-
šanja družine še vedno v
glavnem obremenjujejo žen-
^o.
V času, ko vlagamo velike
napore za stabilizacijo go-
spodarstva in za čimhitrejšo
uveljavitev ustave na vseh
področjih in ko si prizade-
vamo uresničiti misel o
združenem delu, tudi žensko
delo postaja v proizvodnji
vedno bolj potrebno. Zato je
njeno strokovno usposabljanje
vedno bolj pomembno, njena
prisotnost v organih uprav-
ljanja pa vedno bolj nujna in
važna. Ob vsem tem se bomo
njgbrž zavedli, da to niso le
,.žendca vprašanja", temveč
problemi vseh ljudi, družbe,
ki jih bo treba hitreje in
učinkoviteje reševati.
Letos, ko snujemo progra-
me in načrte srednjeročnega
in družbenega razvoja za
razdobje do leta 1980 po vseh
območjih in na vseh pod-
roqih, se nam ponuja
priložnost, da predlagamo in
zahtevamo rešitve perečih
vprašanj, ki bodo pospešile
napredek k enakopravnosti
žensk.
Mnogo lepega in vzpod-
budnega bo napisano in
povedano — ob praznovanju
8. marca. Toda, če bi vprašdi
vas, kako naj bi ta dan
prodavile, bi gotovo odgovo-
rile:	manj formalne
pozomosti, pa več tovariške
solidarnosti, s popolnim
zaupanjem v samoupravno in
delovno sposobnost žensk."
Kako bomo 8. marec letos
praznovali v ptujski občini?
Praznovanja bodo po delov-
nih kolektivih in krajevnih
skupiostih, 5. marca pa bo
konferenca delegatk zborov
občinske skupščine in skup-
ščin v narodnem domu v
Ptigu združena s kulturnim
programom. Konferenca je
posvečena delu delegatk v
našem samoupravnem siste-
mu. Dane bodo tudi vzpod-
bude za aktivnejše delo žensk
v delegatskem sistemu. Obrav-
navah bomo tudi položaj
kmetijske proizvajalke.
Svet za družbenoekonom-
ski in politični položij žensk
pri OK SZDL Ptuj zadnji čas
posveča veliko pozomost
kmetijski proizvajalki, njeni
vlogi v dmžbenopolitičnem
življenju,
V mednarodnem letu žensk
je velika pozomost posvečena
kmetici—proizvajalki. Svet za
družbenoekonomski in poli-
tični položaj žensk pri OK
SZDL Ptuj je po svojih
zastopnicah, pretežno kme-
tijskih proizvajalk, sodeloval
na regijski problemski konfe-
renci v Ormožu, koncem
novembra lani, 27. februaija
letos pa na problemski
konferenci RK SZDL v
Ljubljani. Obe konferenci sta
osvetUU politični in družbeno-
ekonomski položaj kmetijske
proizvajalke.
Teze konference je naš svet
za družbenoekonomski in
politični položaj žensk v
mesecu januarju posredoval
vsem krajevnim skupnostim z
nalogo, da jih obravnavajo na
sejah svetov za družbeno-
ekonomski in politični polo-
žaj žensk po potrebi pa tudi v
dmgih organih. Zaključke teh
sej bomo obravnavali na
skupni seji v Ptuju in jih
posredovali ustreznim druž-
benopolitičnim forumom.
Upamo, da bodo skupna
prizadevanja spremenila po-
ložaj kmetijske proizvajalke.
Stališča Zveze komunistov
do kmeta, s posebnim
poudarkom na kmečko pro-
izvajalko?
Na 13. seji CK ZKS in drugi
seji konference ZKS je ocena
kmetijske proizvajalke nasled-
nja: obremenjenost v pro-
izvodnji, gospodinjstvu in
družini, pa tudi preživel
pogled na njeno vlogo,
vklepajo kmečko žensko v
vsakdanja opravila in ji
jemljejo čas, voljo in možno-
sti za večje poseganje v
družbeno dogajanje. S hitrej-
šim uvajanjem sodobne tehno-
logije in organizacije dela na
kmečkih gospodarstvih, z
razbremenitvijo v gospo-
dinjstvu in z večjo skrbjo za
otroško varstvo bodo tudi na
vasi ustvaijeni objektivni
pogoji in možnosti za večjo
aktivizacijo kmečke žene v
družbenem življenju. Delež, ki
ga ima kmečka ženska v
proizvodnji in vzgoji, ji
določa enakovredno mesto v
samoupravni družbi.
MG
Kurent se je poslovil
Nedeljsko, že 16. tra-
dicionalno ptujsko kurento-
vanje, ki se je vilo po ptujskih
trgih in ulicah, je potekalo v
lepem, sončnem dnevu, ki je
že „dišalo" po pomlatU.
Kurent je svojo vlogo
odganjalca zimske sivine,
dobro „opravil", v deželo je
priklical pomlad. Lepo vreme
je v staro mesto ob Dravi
privabilo številne obiskovalce,
bilo jih je dcrog 45.000.
Ptujsko kurentovanje je
bilo tudi letos v dveh delih.
Najprej je bil na Titovem trgu,
v dopoldanskih urah, nastop
14 folklomih skupin iz bližnje
(rfcolice, ki so se še ohranile v
svoji prvotni zasnovi; nekatere
pa so prišle tudi od drugod.
Gledalcem se je nudil
razkošen pogled na bogato
folklorno izročilo, ki nam je
znova zapovedalo, da ga
moramo negovati. Predstavil
se je pokač iz Podlehnika,
kopijaš iz Makovec, orač z
Dravinskega vrha, in drugi iz
Predanovec v Prekmuiju pa je
prišlo Borovo gostu vanje, s
podobnim motivom pa so se
pt^azale kopanjarice iz Mar-
kovec in klada s Polskave. Vse
govore o nesrečnem dekletu,
ki ni našlo moža. Zadnjo
besedo so na Titovem trgu
izrekli kurenti s svojim
demonskim plesom.
V popoldanskem sprevodu
po ptujskih ulicah in trgih so
se folklornim skupinam pri-
družile še kamevalske skupine
in številne posamezne maske.
Sodelovalo je 32 motori-
ziranih in drugih skupin,
učenci osnovnih šol in dve
godbi na pihala. Skupine so
poskušale prikazati marsi-
katero slabost, ki nas je
spremljala med letom, ob
pustu pa jo je bilo treba
„potegniti" na svetlo. Največ
je šlo na rovaš krompirja in
luka. Komisija za ocenjevanje
karnevalskih skupin, ki so jo
sestavljah Anton Purg, Stane
Stanič, Peter Malec, Janko
Mlakar in Jože VrabI, je imela
polne roke dela. V svoji oceni
je zasledovala angažiranost,
domiselnost, številčnost, po-
žrtvovabost, izvedbo in aran-
žiranost skupine in mask.
Odločili so se, da se prvo
mesto dodeli Turističnemu
društvu Polenšak za prikazano
prleško kmečko gostuvanje in
s tem nagrado v višini 3000.-
dinaijev, nagrajene so bile vse
sodelujoče skupine. Nagradni
fond je znašal 40.000.-
dinarjev.
Pustu se je čas iztekel,
znova bo prišel v našo deželo.
prihodnje leto. Ptujskemu
kurentovanju pa želimo, da
tudi glede financiranja „pre-
raste" občinske meje in
postane skrb širše slovenske
skupnosti.
MG
Kurent se je poslovil
Foto: Kosi
Kidričevo - Slovenska Bistrica
v počastitev mednarodnega dneva žena — 8. marca, bo
jutri v Kidričevem srečanje delavk IMPOLA in TGA ,3 oris
Kidrič". Po obravnavi položna žendce v naši družbi, si bodo
delavke obeh združenih OZD ogledale proizvodnjo v TGA
,3 oris Kidrič" v Kidričevem in se za tem sestale na tovariškem
srečanju. Ker sta TGA in IMPOL že dobro leto združeni,
kupnemu praznovanju dela\k pripisuiejo velik pomen.
GF
Prevzgoja moških
Težko je najti m zapisati besede, ki ob prazniku žensk še
niso bile zapisane, z zanosom izrečene v priložnostnih
govorih. Tudi letos je že bilo in še bo izrečenih mnogo lepih
besed, danih koristnih predlogov. Smer letošnjemu
praznovanju Dneva žensk je dala SZDL, saj ženske tvorijo
tudi polovico njenega članstva. Ta stališča, vsaj tako kaže,
bodo v delovnih organizacijah in skupnostih tudi spoštovali.
Naša skupna dolžnost je, da ob praznovanju Dneva
žensk konkretneje razmiš^amo, kako načrtno od pravcati vse
tiste slabosti v zvezi s položajem ženske v naši družbi, na
katere je opozoril predsednik Tito v znamenitem
novinarjem razgpvoru z Vjesnikorru Ni moj namen
ponavljati besede predsednika Tita, vseeno pa moram citirati
dvoje misli v zvezi s položajem ženske: „ ... pri odločanju,
na vodilnih mestih, to je vse skupcg revščina, to ni tisto
pravo." in še: „Po vojni smo dobro začeli, potem pa je denar
postal vladar in vse se je gledalo samo skozi denar".
Ne smemo zanikati uspehov, ki smo jih dosegli v 30-letni
graditvi socialistične družbe na samoupravni podlagi, vendar
ni svobodne družbe brez popolne osvoboditve ženske. To
osvoboditev pa bomo dosegli, ne le s tem, da ima ženska
enakopravne možnosti do šolanja, do vsakršnega poklica in
delovnega mesta, temveč, da bomo ženo - mater
razbremenili dodatnih skrbi za varstvo otrok, dodatnega
poklica hišne gospodinje, ki ga opravljajo brezplačno in
družbeno sploh ni upoštevan. Praktično: Mož je popoldne
pogosto na seji, sestanku itd, zato visoko kotira na lestvici
družbene aktivnosti; žena pa, ki je po delovnem času tekla v
vrtec po otroke, se ves večer ubadala z njimi, vmes pa hitela
z gospodinjskimi deli, ta žena je po obstoječih družbenih
merilih neaktivna. Če bi se zgodilo, da kdaj tudi taka žena
gre na sestanek in pusti otroke doma ali pri sosedu, bo kcq
hitro deležna opazk, češ: kakšna mati pa je to...
Tu je resnično potrebna prevzgoja moških, ne le v
družinskem življenju, tam so marsikje, zlasti v mladih
družinah, že vzpostavljeni enakopravni odnosi, temveč
predvsem moških pri odločanju, na vodilnih mestih, kjer so
ženske tudi pri nas še vedru) v veliki manjšini Če bo ta
prevzgoja hitro napredovala, potem ne bo oklevanj, kadar bo
treba odločati o financiranju programov otroškega varstva,
krajevnih skupnosti, celodnevnega bivanja v šoli in podobno.
Uresničevanje teh programov bo obenem ženskam
omogočalo enakopravnejše in s tem aktivnejše sodelovati v
družbenem življenju, v delegatskem sistemu, skratka povsod
tam, kjer se oblikige politika, nastajajo in sprejemajo
samoupravne odločitve.
Pri tem je posebej treba opozoriti na položi kmečke
ženske. V ptujski občini še vedno trdimo, da imamo 47
odstotkov kmečkega prebivalstva, v ormoški občini ga je še
več, nekoliko manj v slovenjebistl^ški občini. O kmečkih
proizvajalkah je bilo zadnji čas''že mnogo povedanega.
Upoštevati je treba dejstvo, da vse več kmetij dejansko
vodijo žene, ker so možje zaposleni in delajo na kmetiji po
delovnem času, nekateri možje so na delu v tujini itd. Te
kmetice so mnogo preveč brezimne, čeprav dejansko one
vodijo kmetije, niso nosilke kooperantske pogodbe, niso
članice samoupravnih organov v kooperaciji, temveč o
njihovem delu odločajo moški.
Kmečki ženski, zlasti na območju Haloz in Slovenskih
goric bomo morali posvečati še posebno skrb, če hočemo
hribovite predele ohraniti naseljene, to pa je obenem tudi
pomemben dejavnik z obrambnega in nacionalnega vidika.
Prav zato, ker je bila kmečka žena doslej nqbolj
zapostavljena, dekleta tudi beže iz hribovitih krajev. Dejstvo
je, da tudi na našem območju zelo težko ncqde nevesto fant,
ki se je odločil kmetovati na hriboviti kmetiji.
Za prevzgojo moških lahko in morajo največ napraviti
ženske same, da postopoma izkoreningo zastarela
pojmovanja moških o ženski, da so pri tem bo^ energične in
vztrajnejše. To morcqo dokazovati, ne z besedami, temveč z
delom, kar ni težko, saj se povsem enakopravno vključujejo
v poklicno delo, zato imajo enako pravico, čeprav včasih
tudi težko pri odločanju, pri enakopravnem sodelovanju v
vsem javnem življenju. S to nalogo in zavestjo naj ženske svoj
letošnji praznik praznujmo z rdečim nageljnom v gumb niči
in s ponosom odklanjajo slavljenja s pijančevanjem.F.Fideršek
Izhodišča v resoluciji o družbe-
no-ekonomski politiki in razvoju
občine Ptuj v letu 1976, ob
upoštevanju doseženega stanja in
značilnosti dosedanjega družbeno-
ekonomskega razvoja občine omo-
gočajo predvidevanja, da se bodo
gospodarska in družbena gibanja v
letu 1976 odrazila v naslednih
globalnih razvojnih usmeritvah:
Na področju gospodarstva je na
podlag predvidevanj temeljnih or-
ganizacij združenega dela in orga-
nizacij združenega dela priča-
kovati dinamično naraščanje go-
spodarske rasti ter nadaljnje po-
slovno povezovanje v ožjem in
širšem prostoru. Družbeni pro-
izvod bo predvidoma narastel za
8 %, produktivnosti dela za 3
odstotke.
Zaposlenost v družbenem sek-
torju gospodarstva se bo povečala
za 5 odstotkov.
Vrednost izvoza se bo povečala
glede na raven jz leta 19/5 za 22
odstotkov.
Gospodarske . investicije bodo
usmerjene zlasti v razširitve in
modernizacijo obstoječih proiz-
vodnih zmogljivosti, na nekaterih
podroqih pa tudi nove zmoglji-
vosti.
Prednostno bodo obravnavane
in reševane nekatere naloge na
področju kmetijske proizvodnje in
predelave hrane, nadaljnjega raz-
voja kovinsko predelovalnega
kompleksa, na področju turistič-
nega in gostinskega gospodarstva,
v barvni metalurgiji, na področju
komunalne in prometne infra-
strukture in stanovanjske graditve.
S takšnimi globalnimi kazalci
razvoja bi občina Ptuj v letu 1976
dosega hitrejši razvoj, kot je
predviden v okviru republike, s
čemer bi se zagotovilo uresni-
čevanje teženj po hitrejšem raz-
voju občine v primerjavi z re-
publiko.
Resolucija zavezuje vse nosilce
razvoja, da morajo obhkovati
svoje lastne akcijske programe, s
katerimi bodo na svojem področju
zagotavljali uresničevanje skupno
dogovoijenih nalog tako vsebinsko
kot tudi časovno.
(Ta sestavke je del v prejšnji
številki objavljenega sestavka »Te-
meljni dogovor o skupni politiki
razvoja občine", ki je izpadel,
objavljamo pa ga zaradi j)0-
membnosti in celovitosti obvešča-
nja bralcev. Avtorici se za okmje-
nost sestavka v prejšnji številki
opravičujemo).
2. stran
TEDNIK — četrtek, 4. marca 1976
SINDIKATI POVSOD, KJER SE DELA
IN USTVARJA
v petek 20. februarja 1976 je bil v prostorih
grajske restavracije na ptujskem gradu 10.
obCni zbor osnovnih organizacij sindikata
kmetijskega kombinata ptuj.
v konferenco osnovnih orga-
nizacij sindikata KK Ptuj je vklju-
čenih 26 osnovnih organizacij
sindikata s 1906 člani. Na ob-
močju ptujske občine deluje 23
osnovnih organizacij, v oMinah
Maribor, Slovenska Bistrica in
Beograd pa po ena osnovna orga-
nizacija sindikata. S tako orga-
niziranostjo skušajo omogočiti
vsem zaposlenim, ki so tudi člani
sindikata, da se lahko aktivno
vključujejo v delo svoje organiza-
cije.
Na občnem zboru so ugotovili,
da so osnovne organizacije sindi-
kata v minulem obdobju aktivno
sodelovale v razreševanju obilice
nalog in da so bili člani sproti
seznanjeni s problemi do katerih
je bilo potrebno zavzemati dolo-
čena stališča. Največ svojega dela
so posvetili stabilizacijskim ukre-
pom, organiziranosti in nadaljnem
razvoju v okviru kmetijskega
kombinata in uveljavljanju dele-
gatskega sistema. Konferenca
osnovnih organizacij sindikata je
vseskozi koordinirala delo osnov-
nih organizacij ter skušala z enot-
lumi stališči in predlogi najti naj-
ustreznejše rrfitve.
Predsednik konference Jože
Skerlovnik je v svojem referatu o
vlogi sindikatov pri nadaljnem
razvoju samoupravljanja in
gospodarjenja v Kmetijskem
kombinatu Ptuj dejal, da morajo
biti sindikati povsod tam, kjer se
dela in ustvarja, da živijo s proiz-
vodnjo in skrbijo za nenehno
ustvarjanje osnovnih pogojev za
delo in življenje vseh zaposlenih.
Sindikat je dovolj organiziran, da
lahko razrešuje vse naloge, ki se
predenj postavljajo, vendar mora-
jo biti vključeni vsi člani, ki na
deloviščih delujejo v sindikalnih
skupinah s tem, da predloge
posredujejo svoji organizaciji.
Tesna povezanost mora biti tudi v
obratni smeri, da so člani o skle-
pih in stališčih sproti seznanjeni,
enako z delom samoupravnih
organov v katere so delegirali
delegate. Delegatski sistem mora
delovati povsod, sindikat pa naj
bo gonilna sila, ki skrbi, da se vez
ne pretrga na poti do neposrednih
proizvajalcev. Tudi informiranju
članov so posvečali vso pozornost,
ker so vsi odgovorni za njegovo
vsebinsko izvajanje. Mesečnik
„NASa POT", ki ga prejemajo
vsi člani, jih o vsem dodatno
seznanja in redno piše tako o
delovanju temeljnih organizacij in
enot kot podjetja v celoti.
Po temeljiti razpravi so na dese-
tem občnem zboru osnovnih orga-
nizacij sindikata Kmetijskega
kombinata Ptuj dali vso podporo
prizadevanjem, da bi lahko tudi v
letu 1976 uspešno razreševali
skupne naloge, zavedajoč se
odgovornosti, ki stoji pred sleher-
nim delavcem in občanom ptujske
občine. Izvajanje stabilizacijskih
programov je osnova nadaljnemu
uspešnemu poslovanju, ki bo
omogočilo vključevanje novih
nalog in programov razvoja za
naslednjih nekaj let. S pregledo-
vanjem opravljenega dela in
gospodarnim vlaganjem bodo
dosegli cilje, ki so si jih zastavili.
Srednjeročni razvoj kmetijskega
kombinata in letni plani TOZD
ter razvoj kombinata kot celote,
morajo biti odraz želja in hotenj
vseh zaposlenih. Sleherni član
delovne skupnosti mora načrt raz-
voja poznati in ga sprejeti za svo-
jega, ker bodo le takrat prepri-
čani, da bo tudi realiziran. Pri
delitvi dohodka bo potrebno
upoštevati vse tiste potrebe za
katere se bodo dogovorili, osebni
dohodki pa morajo naraščati v
skladu s produktivnostjo.
Na občnem zboru OOS KK Ptuj
so razrešili tudi dosedanje člane
konference in nadzornega odbora
ter izvolili za novega predsednika
konference OOS KK Ptuj — inž.
Jurija Stalcerja.
M. S.
Varčevati in skrbno gospodariti
na področju splošne porabe
IzvrSni svet skupščine občine Ptuj je na svoji predzadnji seji
temeljito razpravljal o osnutku proračuna občine Ptuj za leto
1976. V razpravi so se zavzeli za uveljavitev neposrednega vpliva
delavcev v združenem delu in občanov v krajevnih skupnostih
pri oblikovanju splošne porabe v občini, poudarili nujnost
varčevanja in racionalnega gospodarjenja na področju splošne
porabe. Zavzeli so se za še boljšo kakovost opravljanja nalog v
upravnih, pravosodnih in drugih organih ter za učinkovitejše
uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. Poudarili so pomen
financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti ter se zavzeli za
hitrejši razvoj krajevne samouprave in delegatskega sistema.
Osnutek proračuna je izdelan v skladu z predlogom
republiškega družbenega dogovora o splošni porabi v občinah, o
katerem je prav tako na tej seji razpravljal izvršni svet in z njim
soglašal v predloženem besedilu. Ob upoštevanju zaostrenega
gospodarskega položaja in nujnosti, da se vse oblike porabe
vključijo v prizadevanja za stabilizacijo, bo splošna poraba v
letu 1976 za 20(^0 nii^a od realne rasti družbenega proizvoda.
Dogovorjena splošna poraba po predlogu družbenega dogovora
o splošni porabi za občino Ptuj bo v letu 1976 znašala
59,400.000 din. Osnutek proračuna občine Ptuj bo v kratkem
poslan v obravnavo temeljnim delegacijam in zborom skupščine
občine Ptuj.
Izvršni svet je nato razpravljal o sedanji in bodoči
organizaciji inšpekcijskih služb v občini Ptuj in v podravski
regiji. Zavzel se je za učinkovitejšo inšpekcijsko idužbo ter za
njeno materialno in kadrovsko okrepitev. O bodoči
organiziranosti inšpekcijskih služb se bo razprava nadaljevala,
ko bo izdelana ustrezna analiza dejanskih potreb in predlogi o
bodoči organiziranosti inšpekcijskih služb v podravski regiji in v
občini Ptuj.
Obravnaval je tudi informacijo o razgovorih med pred-
stavniki poklicno poljedelske živinorejske šole Tumišče,
kmetijskim kombinatom Ptuj in izvršnega sveta skupščine
občine Ptuj, o nadaljnjem razvoju te šole. Sprejel je sklep o
soglasju h kreditni politiki kreditne banke Maribor —
samostojne podružnice Ptuj za leto 1976 in razpravljal tudi o
družbenem dogovoru za varstvo okolja.	FB
V servisih motornih vozil Sigme
Ptuj so nas zadnje mesece pretek-
lega leta opozarjali, da stopi v
veljavo s 1. 1. 1976 nov predpis o
dovoljeni količini ogljikovega
monoksida, ki ga sme spuščati v
okolje bencinski motor.
Strokovnjake v servisih Sigme
Ptuj smo povprašali, kaj to
pomeni? Povedali so nam, da je s
pravilnikom o napravah, opremi,
dimenzijah in skupnih težah vozil
v cestnem prometu, ki je izšel 24.
maja 1975 v Ur. 1. SFRJ št. 20/75
določeno v 92. členu, da smejo
bencinski motorji na motornih
vozilih, razen na motornih kole-
sih, izpuščati največ 4,5 volumen-
skih odstotkov ogljikovega mono-
ksida v okolje z izpušnimi plini.
Za nas, motorizirane voznike, so
nam povedali v Sigmi, pomeni to,
da bomo morali posvečati večjo
pozornost delovanju motorja
glede na čistočo izpušnih plinov.
Na ta način bomo prispevali k
čistejšemu našemu okolju, s tem
pa tudi povečali izkoristek našega
vozila.
V	mesecu januarju 1976 so v
Sigmi pregledali 575 vozil, ki
podležejo navedenemu predpisu in
pri tem ugotovili, da je 57 odstot-
kov vozil, ki so imela koncentra-
cijo ogljikovega monoksida nad
predpisano mero.
V	večini primerov so napake na
vozilih odpravili že istega dne.
Servisi Sigma so namreč že v
preteklem letu nabavili mototester
za ugotavljanje napak motorja,
tako da lahko v kratkem času
izvršijo ,,diagnozo" avtomobil-
skega motorja strokovno in ne le
po občutku.
Z odpravo napak na motorju,
pa pravijo v Sigmi, da znatno
izboljšajo karakteristiko motorja,
to se pravi, da zmanjšajo stroške
delovanja motorja in povečajo
njegovo življenjsko dobo. Pripo-
ročljivo je, da avtomobilist od
časa do časa napravi test delo-
vanja motorja in bo tako brez
skrbi za prometno dovoljenje ob
kontroli izpušnih plinov po orga-
nih prometne milice.
Veseb nas tudi, da smo feb-
ruarja 1976 prejeli prvo številko
publikacije NAŠE OKOLJE, ki jo
je izdal Republiški komite za var-
stvo okolja, Ljubljana, kateri je
informator vseh sodelujočih
dejavnikov za varstvo okolja.
Med 2. in 7. februarjem smo
imeli v Ljubljani prvo posveto-
vanje ODPADKI — SUROVINE
76, na katerem so tudi sodelovali
predstavniki delovnih organizacij
iz Ptuja. Posvetovanje so priredili
izvršni svet skupščine SR Slove-
nije, Gospodarska zbornica SR
Slovenije in Raziskovalna skup-
nost Slovenije. Prireditelji posve-
tovanja so bili pokrovitelji
mednarodne razstave TEHNIKA
76, ki je bila v Ljubljani v dneh
od 4. do 10. februarja 1976.
To nam potrjuje, da smo le v
zadnjem času ne le ugotovili, da
moramo živeti v zdravem in
čistem okolju, temveč začeli na
tem področju tudi že konkretno
delati.	J. P.
Mototester za ugotavljanje napak motoija v Sigmi Ptuj
v sredo sta se v delavskem domu
Franca Krambergerja v Ptuju sesta-
la ožja občinska politična aktiva
Varaždina in Ptuja. Sklicatelj je bil
občinski svet ZSS Ptuj. Že dalj časa
prisotna misel, da je treba sodelo-
vanje med sodelujočima občinama
razširiti in okrepiti, je s tem dobila
svoje potrdilo. Zavzeli so se za gos-
podarsko sodelovanje, ki je bilo
doslej potisnjeno ob stran. Prav na
tem področju se odpirajo široke
možnosti. Dosedanjemu sodelova-
nju med obema občinama je treba
dodati take okvire, da bo privlačno
za širše množice, so med drugim
menili.
Sekretar komiteja OK ZKS Ptuj,
Alojz Gojčič je nakazal možnosti
sodelovanja na gospodarskem po-
dročju, sodelovanju med vzgojno-
izobraževalnimi institucijami, poli-
tičnimi organizacijami, na kultur-
nem in športnem področju in na
področju družbenih organizacij.
Da bodo izrečene misli tudi zaživele
so ustanovili odbor, sestavljen iz
predstavnikov varaždinske in ptuj-
ske občine, ki bo pripravil naloge
za uresničitev programa sodelova-
nja. Odbor bi naj začel z delom v
prvi polovici marca 1976.
M. G.
TEDNIKOV OBISK PRED 8. MARCEM
V tovarni, kjer delajo,
samoupravljajo in vodijo ženske
Namenoma smo se letos pred
bližnjim praznikom vseh napred-
nih žena in deklet odločili, da
obiščemo delovno organizac^o
Labod, TOZD Delta v Ptigu, ki
med vsemi delovnimi organi-
zacijami v ptujski občini zaposluje
največ ženske delovne sile. Tudi
direktor je ženska in gotovo ne po
nak^uč^u. Znano je namreč, da
žendca žensko bo^e razume in če
je mogoče, marsikd£y tudi lage
premaga razrešiti igene ne samo
tovarniške, temveč tudi tiste
dabi, ki jih imajo zaposlene
ženske mnogo več kot moški
Da bi kaj več zvedeli o tem
ženskem kolektivu, smo zaprosili
DRAGICO NOVAK, direktorico
Delte, da nam je razkrila nekaj
zavid^ivih uspehov, ki jih je ta
kolektiv, kjer je od skupnega
števila 407 zaposlenih, kar 383
žensk ali blizu 95 odstotkov
ženske delovne sile in kjer ne le
delajo temveč tudi samouprav^ajo
žen^e. Zvedeli smo, daje ptujska
Delta, odkar se je leta 1973
pripojila k novome^emu Labodu,
zlasti pa od tedaj, ko so se 1974
leta s celotno proizvodnjo preselili
v nove sodobne proizvodne
prostore ob Rogozni^i cesti v
Ptigu, na novo rodila. Dokaz temu
je n^vomno že to, da se je
delovni učinek povečal kar za 30
odstotkov, da so že dosegU
evropsko normo, ki znaša 16
minut za izdelavo moške sr^ce.
Pridne in urne ženske roke sedaj
izdelajo dnevno blizu 5000
moških srajc. Pri tem porabgo
približno 12000 metrov blaga,
odvisno od modela in velikosti
sr^ce. Ve^a omeniti, da Delta kar
80 odstotkov svoje proizvodnje
izvaža. Trenutno imiqo sklei^eno
dolgoročno pogodbo s Holandijo.
Zato se ne smemo čuditi, če v
pt laskih trgovinah le težko
najdemo in kupimo srajco domače
tovarne.
Zanimalo nas je tudi to, kako je
v tem delovnem kolektivu
poskrbljeno za žene, ki so v prvi
vrsti proizvajalke, nato šele matere
in gospodinje. V samoupravnih
organih je od skupnega šTevila 35
čl^ov kar 31 žensk in le štirje
moški Proizvajalke, ki delajo v
Delti imajo 20 otrok v otroško
varstvenih ustanovah. Zato mnoge
otroke zaposlenih žena še vedno
variggo stare matere ali dobre
sosede, razumyivo, da ne povsem
brezplačno.
Deltine proizvajalke se srečiggo
tudi s težavami. Med prvimi je
nedvomno prevoz na delo in z
dela z javnimi prevoznimi sredstvi,
zlasti iz Haloz in Slovenskih goric,
s^ pozimi avtobusi marsikdo
zamujajo, da o prevelikem navalu
na avtobuse niti ne govorimo.
Mnoge se zato r^e vozgo s kolesi,
kar je dodatna telesna obreme-
nitev, zato na delo prih^^o že
utrujene. Z.dela se zopet vrač^o
domov, kjer jih nato čaka še kup
gospodinjskih del, vse od kuhanja,
pospravljanja, pranja, likanja, in še
sto drugih opravil.
Naj zapišemo, da se zato v Delti
še posebej zavzema o, daje treba v
Ptuju čimprg odpreti obrat
družbene prehrane s primerno
ceno, kjer bi lahko zaposlene
matere kupovale že gotova jedila
za svoje družine. Sicer naj
povemo, da zaposlene v Delti
dobiv^o povsem brezplačno
zajtrk in malico, kar je veijetno
edinstven primer v ptigski občini
in zato vreden posnemanja.
Podjetje vsem zaposlenim po-
vrne stroške prevoza na delo in z
dela, po sindikalni Usti, ki so jo
samoupravni organi v celoti
sprgeU. Samo v lanskem letu je
podje^e izplačalo za stroške
prevoza 390.683 din^ev. Prevoz
dobijo povrnjen tudi tisti, ki se
vozqo iz mesta do tovarne.
Iz sredstev solidarnostnega
sklada so lani dodelili trem
članicam kolektiva družinska
stanovanja, medtem pa so samo v
lanskem letu enajstim članom
kolektiva dodelili dolgoročni
kredit za stanovanjsko gradnjo v
višini 295.000 dinarjev. Eno
stanovanje so kupili in bo vsepvo
konec letošnjega leta.
Kot zanimivost, ki smo jo
izvedeli v tem kolektivu, n^
povemo, da im^o v Delti vsak
mesec, razen v času dopustov,
nekakšno javno tribuno za-
poslenih, na kateri delegati
samoupravnih organov seznango
vse prisotne z aktualno problema-
tiko v kolektivu kot tudi v
občinskem merilu, sledi kr^še
predavanje na temo izobraževanja,
pogovori o poslovanju o načrtih in
nazadnje še odgovori lu vprašarga
zaposlenih iz skrinjice pritožb in
jredlogov. Skratka, v tem
colektivu je res uresničeno
ustavno določilo o vsestranski
dcrbi za delovnega človeka,
ustvarjalca in samoupravljalca.
Ob lušem obisku v Delti smo se
pogovarjali tudi z dvema proizva-
jalkama, ki sta nam med drugim
povedali:
Milena LEBER, doma iz Ptiga,
mati treh otrc^, v starosti od 12.
do 19. let. ..V Delti sem se
zaposlila 1952. leta kot šivilja. V
kolektivu se dobro počutim,
odnosi med nami so zelo dobri. Z
osebnimi dohodki sem zadovo^na.
Kot vse sodelavice, delam v dveh
izmenah in sem se na takšen
delovni čas že navadila. Na dopust
letos ne bom šla, še posebg ne
zato, ker imamo sed^ toplice kar
doma, v Ptigu. Moja največja že^a
je, da bi nam dela res nikoli ne
zmanjkalo ..."
Terezfla BRATUŠEK, doma iz
Paradiža v Halozah pa nam je med
drugim povedala: „V Delti je mcqa
prva zaposlitev. Tu sem se priučila
za šiviyo. Sedaj bo kmalu dve leti
odkar delam v tem kolektivu in
ssem vesela, da sem si našla
zaposlitev, predvsem pa, da so me
moje sodelavke lepo sprgele v
svojo siedino. Na delo se vs^ dan
vozim iz Cidculan in to je malce
naporno, zato jeje moj „šiht" pač
malce da^ši kot pa tistih, ki
stanujejo v Pt igu ali v neposredni
bližini naše tovarne.,N^
povemo, da je sicer v družini
edinka, vendar jo je že^a, kot
toliko mladih, privedla do tega, da
se je zaposlila, da si sama služi
denar, da ni odvisna od pomoči
staršev.
Za. konec našega zapisa o tem
mladem ženskem kolektivu n^
zapišemo še to, da se v podjetju
spomnjgo vsake proizv^aDce ob
njenem rojstnem dnevu, ko
postane za leto dni starejša (a
priznajmo, r^e bi bila nil^ša!)
M^hna pozornost, ki prav gotovo
preseneča. Nada^e, da bodo
Deltine proizvajalke in samo-
upravi) alke letoši^i dan žen^ kije
hkrati nekakšen kolektivni pra-
znik, praznovale v soboto, 6.
marca v podje^u. Čestitam in
dobrim že^am se pridružuje tudi
kolektiv Tednika.
Foto in tekst:
FPANJO HOVNIK
Milka Leber - ,4a bi nam
dela nikoli ne zmaiykalo."
Terezija Bratušek „Sodela\ke
so me lepo sprejele."
Spretne roke in bistre oči.
Ženske roke na tekočem traku izdel^o dnevno do 5000 moScih srajc.
tednik — četrtek, 4. marca 1976
3. stran
Predstavljamo
Rudija Gregoreca
- šoferja rešilnega avtomobila
Rudi Gregorec je kvalificirani
avtomehanik oziroma VKV dela-
vec v prometni stroki, sedaj pja že
dve leti vodja reševalne službe v
Ptuju.
Ob našem obisku smo mu po-
stavili nekaj vprašanj, s pomočjo
katerih smo skušali prikazati delo
šoferja — reševalca.
Vi ste poleg tega, da ste vodja
TOZD Reševalne postaje Ptuj, tu-
di šofer rešilnega avtomobila.
Nam lahk"o na kratko opišete delo
šoferja rešilnega avtomobila, ki se
verjetno precej razlikuje od dela
drugih šoferjev.
,,Res je. Naše delo so precej
razlikuje od dela drugih šoferjev,
saj poleg šoferskega dela
opravljamo še delo, ki spada že
na medicinsko področje. Tako
šoferja rešilnega avtomobila ne
moremo smatrati samo kot šofer-
ja, temveč tudi kot zdravstvenega
delavca. Kot vodja TOZD oprav-
ljam vse vodstvene posle izven
svojega rednega delovnega časa."
Koliko šoferjev rešilnih avto-
mobilov je zaposlenih pri vas?
,,Pri nas v ptujski reševalni
službi je 17 članov delovne skup-
nosti, od tega je 9 šoferjev, 3 bol-
ničarji — spremljevalci bolnikov,
2 avtomehanika, obračunski
referent, 1 telefonist—Dispečer in
1 nekvalificirana delavka."
Šofer rešilnega avtomobila
potrebuje za opravljanje svojega
dela osnove s področja nudenja
prve pomoči. Povejte nam kaj več
o tem.
,,Vsi delavci reševalne službe,
razen obračunskega referenta in
nekvalificirane delavke moramo že
po naši sistemizaciji imeti 80-urni
tečaj iz prve pomoči, ki ga vsako
leto še obnavljamo z 20-urnim do-
datnim tečajem. Razen tega pa
smo bili tudi na praksi na porod-
nem oddelku ptujske bolnišnice.
Nad nami pa bdi strokovni vodja
dr. Jože Udovič."
Pri opravljanju svojega dela se
vsakodnevno srečujete s številnimi
težavami. Katere so te?
,,Pri naši službi imamo največje
težave prav z avtomobili, ker vsi
ne ustrezajo vsem normam, ki so
potrebne pri rešilnem avtomobilu.
Vemo, da rešilni avtomobil ni
namenjen prevozu zdravega člove-
ka, temveč vedno le obolelega
oziroma poškodovanega. Težave
pa imamo s spremljevalci, saj jih
občutno primanjkuje. Stanje pa se
ne bo popravilo, dokler ne bo
urejeno finančno vprašanje."
Kaj mislite, kako bi jih za-
dovoljivo odpravili?
,,Prepričan sem, da od-
govornost v tej smeri nosijo pri-
stojni organi tako v republiki kot
tudi v okviru občine. Bolj od-
govorno in zavestno bo treba pri-
stopiti k določitvi take vrste reše-
valnega avtomobila, ki bo v celoti
zadostil normam, postavljenim z
medicinskega vidika. Glede spre-
mljevalcev pa naj povem, da nam
je potrebno priznati realno ceno,
se pravi, ceno, v kateri bo vkal-
kuliran tudi spremljevalec."
Tovariš Gregorec, vi ste na eni
izmed januarskih voženj strokov-
no opravili porod. Za to ste dobili
tudi priznanje delovne skupnosti.
Ali je bil to vaš prvi primer. Ce
ne, ali se še spominjate prvega?
,,Vsi naši rešilni avtomobili so
opremljeni s sterilnimi kasetami z
vsem potrebnim za opravljanje
poroda. Pri januarskem porodu
mi je največjo težavo delal prav
neprimeren prostor. Največje pri-
znanje reševalcu pa je, da ne pride
do nobenih komplikacij in ko
pozneje na porodnem oddelku vi-
dimo oba, mater in otroka, zdra-
va in nasmejana. To je bil že
četrti porod, prvega sem pred leti
opravil v Desterniku. Med našimi
vozniki—Reševalci ni nobenega,
ki bi ne opravil vsaj enega poro-
da. Po statistiki združenega zdra-
vstvenega doma imajo delavci
reševalne službe na leto več poro-
dov kot vse babice na terenu.
Kot ste nam že povedali, vam
primanjkuje bolničarjev. Dobite
poziv, da je treba nemudoma od-
peljati porodnico v bolnišnico, ste
pa brez bolničarja. Ali se že v
mislih pripravljate oziroma raz-
mišljate, kakšno pomoč boste nu-
dili o svojem prihodu?
,,Pri vožnji k porodnici vedno
mislimo, da še ni tako daleč, da bi
morali nastopiti v vlogi babice. Ce
pa vidimo, da je že tako daleč, da
bo porodnica rodila doma ali pa
med prevozom, potem se seveda
temu ustrezno pripravimo in
skušamo pomagati v najboljši
moči."
Zanimivo bi bilo vedeti, kateri
je bil vaš najdaljši prevoz?
,,Moj najdaljši prevoz je vodil v
Zahodni Berlin, kamor sva vozila
skupaj z Janežem Sircem
ponesrečenega nemškega državlja-
na."
Svoje delo šoferja rešilnega
avtomobila poskušate opravljati,
kar se da dobro, seveda v skladu s
svojimi možnostmi. Kaj mislite,
kaj bi bilo potrebno storiti, da bi
bilo le-to še boljše?
,,Predvsem bi morali opremiti
reševalno službo s tipiziranimi re-
ševalnimi avtomobili, ki bi v celoti
ustrezali solidnemu prevozu še ta-
ko poškodovane ali obolele osebe
in bi bili opremljeni z vsemi
potrebnimi aparaturami za nude-
nje prve pomoči."
Za konec nam še povejte, kak-
šne so vaše želje, vezane na
poklicno področje?
„Moje poklicne želje izhajajo iz
prejšnjega odgovora. Kljub temu
pa želim, da bi občani ptujske in
ormoške občine čim manj po-
trebovali našo pomoč. Tistim pa,
ki bodo našo pomoč le rabili, pa
naj velja obljuba, da bomo storili
vse kar je v naši moči za čim
kvalitetnejšo uslugo."	MG
Doma na Belskem vrhu -
znan v Trbovljah
Med mnogimi neznanimi obrazi
sem zagledal pred dnevi v Celju
Antona Petrovia z Belskega vrha
št. 94 pri Zavrču v Spodnjih Halo-
zah, gradbenega delovodja pri Gra-
disu v Celju. Prijetno srečanje z
njim je poteklo v razgovoru, kje ži-
ve in kje delajo delavci iz Haloz in
kako jim mineva prosti čas.
Pri Gradisu v Celju je Anton Pe-
trovič že dolgoletni dober znanec in
sodelavec. Učno dobo je začel pri
Gradisu 1948. leta in se je tukaj izu-
čil za tesarja. Obiskoval je potem Se
delovodsko šolo pri srednje tehni-
čni šoli kot Štipendist Gradisa. Se-
Anton Petrovlf
daj je že več let gradbeni delovodja
in je delal na raznih deloviSčih po
Sloveniji.
Kot član Gradisovega kolektiva v
Celju je bil Anton Petrovič koncem
1975. deležen skupno s trani drugi-
mi delavci posebne pozornosti.
Prejel je Gradisovo plaketo za var-
no delo pri gradnjah od odbora za
varstvo pri delu. Ta plaketa nosi
napis: ,,GRADIŠ — VARUJ
Človeka". Vsa leta odgovorne-
ga dela na visokih zgradbah in
gradnjah se ni zgodila ob zadostni
skrbi za varnost na delovnih mestih
nobena delovna nesreča. Gradiš je
gradil Gospodarsko razstavišče v
Ljubljani, Papirnico v Radečah,
niline veleblagovnice Tehnomerca-
tor, objekte Kovinotehne Celje,
poslopje osnovne šole v Majšper-
ku. Mlekarno v Ljutomeru ter še
druge večje objekte v Šoštanju in v
Velenju.
Zdaj dela Anton Petrovič pri
Termoelektrarni v Trbovljah, kjer
gradijo že od jeseni 1974 visok di-
mnik. Zunanja betonska dimniška
dela je opravil Gradiš Celje, notra-
njo zazidavo oziroma oblaganje
tK)tranjih dimniSkih sten pa oprav-
lja fKjdjetje Vatrostalna iz Zenice.
Pri tej gradnji je uporabljena pose-
bna tehnika opaženja, ki se je do-
bro obnesla. Zdaj bodo gradili še
pretakalnico večji objekt za novo
kombinirano termoelektrarno. De-
lala bo ob konicah, ko odpovedo
druge možnosti oskrbe z energijo.
Z Antonom Petrovičem so še do-
mačini iz Haloz, Franc in Miha
Juršek, tesarja in Franc Forstnarič
iz Gorlšnice. Vsi štirje bivajo v
Gradisovem naselju v Celju in v Tr-
bovljah. Tam so tudi na hrani. Iz
Celja se vozi Petrovič v Trbovlje s
svojim Wartburgom, ki mu še kar
dobro služi. Ob nedeljah pohiti s
tem konjičem v Haloze. Tam najde
vedno neokrnjeno lovsko bratov-
ščino, s katero se radi sestajajo,
divjad pa več hranijo kot je odstre-
lijo. V završki lovski družini je bil
Anton Petrovič več let predsednik.
Bil je tudi pri elektrifikacijskem od-
boru in v odboru za asfaltiranje
cest.
Anton Petrovič z veseljem dela
fH-i Gradisu pa tudi v domačem kra-
ju, kamor se rad vrača. Za konec
razgovora je rad sprejel dobro že-
ljo, da bi se nagrajena varnost us-
pešno nadaljevala in da bi dosegel
na tem delovnem mestu še več us-
pehov skupaj s sodelavci, pred-
«mpa»amodelo. ^^^
Za hitrejši razvoj
krajevne skupnosti
Komaj nekaj mesecev je prete-
klo, odkar so se prebivalci krajev
Leskovec in Stari log izrekli na re-
ferendumu za samostojno krajevno
skupnost, na območju občine Slov.
Bistrica. Do odcepitve so bili pod
KS Pragersko, kjer pa niso vedno
uspevali uresničevati vseh svojih
programov, predvsem na področju
komunalnih potreb. Kljub temu sc
uspeli v zadnjih letih, predvsem z
lastnim delom in samoprispevki, v
teh dveh krajih asfaltirati cestno
povezavo med krajema in do repu-
bliške ceste Slov. Bistrica — Ptuj.
Pomembna pridobitev je tudi nekaj
Idlometrov dolg vodovod s priklju-
čki.
Te dni prebivalci KS Leskovec —
Stari log že načrtujejo v svoji KS
nove akcije. Letos si bodo prizade-
va urediti večji del cest v KS, pred-
videvajo pa tudi, da bodo zgradili
oddelek otroškega vrtca v
Leskovcu. kateri bo deloval kot
enota VVZ Slov. Bistnca. Varstvo
predšolskih otrok imajo sedaj ure-
jeno samo občasno, kar pa je ob
stalnem porastu zaposlenih žena in
mater premalo.
Dolgotrajna želja krajanov je tu-
di, da bi na območju svoje KS pri-
tegnili delovno organizacijo, ki bi
bila pripravljena zgraditi manjši
obrat. S tem bi krajevna skupnost
še hitreje gospodarsko napredova-
la, krajani pa bi našli zaposlitev do-
ma.	V. H.
Mladi želijo prostor
za sestajanje
Mladi, združeni v krajevni dcupnosti Leskovec-Stari log
kljub pomanjkanju lastnega prostora, že vrsto let uspeaio
delujejo na raznih področjih. Med njimi so n^'uspešnejše
kultuma in športna dejavnost, radi pa tudi zaplešejo. Da bi
svojo dejavnost še razširili pomagajo te dni pri izgradnji prizidka
k domu kulture v Leskovcu. V ta namen so ,,vgradili' že preko
700 prostovoljnih delovnih lU". S tem pa si bodo mladi
zagotovili tudi lastni prostor za sest^anje. Za večjo aktivnost na
^ortnem področju se sedaj dogovaijajo z lastniki zemljišč, kjer
bi si zgradili nogometno igrišče in še nekatere druge športne
objekte.	V. H.
Zbor delovnih ljudi komunalne-
ga podjetja Ptuj, ki je bil
21. februarja 1976 v narodnem
domu v Ptuju je začel s svojim
delom po predhodnem kulturnem
pozdravu mladih iz osnovne šole
Toneta Žnidariča. Dnvni red je
obsegal poročilo o poslovanju
podjetja v letu 1975, predlog
srednjeročnega investicijskega pro-
grama za temeljne organizacije
združenega dela in podjetja kot
celote za obdobje 1976-80 ter
razprava in sprejem paketa
samoupravnih sporazumov.
Poslovno poročilo je na zboru
prebral direktor podjetja Franc
Prime in povedal, da je planirani
dohodek v primerjavi z letom
1974 povečan za 11 odstotkov,
dejansko pa se je zaradi ugodnih
pogojev povečal za 29 odstotkov.
Tako je povprečni neto osebni
dohodek v preteklem letu znašal
4.048 dinarjev. Rezultati poslo-
vanja so več kot uspešni. Lahko bi
bili še boljši, če se ne bi zataknilo
pri nakupu repro materiala in
rezervnih delov, katerih cene so
nestalne.
Ob uspešnosti poslovanja pa se
javlja doKaj zaskrbljujoč podatek
občutnega naraščanja boleznin, ki
kaže 30-odstotno povečanje.
Izgubljenih je bilo 1915 delovnih
dni, to je v povprečju 6 stalno
odsotnih delavcev.
Indeks porasta družbenega
proizvoda za leto 1975 je 137,
osebnega dohodka pa 139.
Podatka povesta, da je družbeni
proizvod naraščal nekoliko po-
časneje kot osebni dohodek.
Finančni program je v celoti
realiziran in presežen za 39
odstotkov. V dobrem gospodar-
skem rezultatu se zrcali tudi delež
dobre organiziranosti dela, pred-
vsem pa maksimalna izkoriščenost
osnovnih sredstev, je v zaključku
svojega poslovnega poročila po-
vedal, Franc Prime. Razprava je
pozitivno ocenila gospodarjenje
podjetja v preteklem obdobju,
zavzeli pa so se, da bi rezultat
poslovanja v tem letu še izboljšali.
Ko je Franc Prime govoril o
paketu samoupravnih spo-
razumov, je najprej poudaril
pomen in važnost politike
samoupravnega dogov^anja v
smeri bodočega dela in razvoja
ptujske občine. Letošnje leto je še
posebej pomembno, ker prvič
angažirano in odgovorno pristo-
pamo k odločanju naše razvojne
politike v petletnem razvoju
občine. Na zbor delovnih ljudi je
naslovil naslednje besede: „...
Predlagam zboru, da potrdimo
razvojni program občine, da
glasujemo in podpišemo samo-
upravne sporazume in tako
prispevamo k uresničevanju naj-
tegih problemov naše sredine, kot
je modernizacija cest, vodovodno
omrege na območju Slovenskih
goric, Haloz in Ptujskega polja,
ureditev čiščenja in odvajanja
odpadnih voda in investicije
gasilskega doma, za izvedbo
oziroma gradnjo II. faze turistič-
no-gostindcega centra v Ptuju in
financiranje razvojnih programov
krajevnih skupnosti v občini za
leto 1976."
Da pa bomo zastavljene cilje, ki
izh^ajo iz resolucije, tudi
uresničili, je potrebna prisotnost
vseh neposrednih proizvajalcev.
Delavci komunalnega podjetja so
se med prvimi v občini odločili in
soglasno iziekli za paket samo-
upravnih sporazumov, zavedajoč
se pomembnosti odločitve, ki s
seboj nosi naš boljši jutri.
Predvsem velja to za naše
nerazvito območje, ki že vse
predolgo čaka, da stopi v korak z
razvitimi predeli ptujske občine.
MG
Pustni karneval
v Slovenski Bistrici
Kljub temu, da letos nobenem kraju ni izostalo predpustno
in pustno slavje, je turistično društvo Slovenska Bistrica, tokrat
prvič v širšem obsegu, organiziralo osrednji pustni karneval za
območje celotne ol^ine. Sodelovalo je večje število skupin in
posameznikov iz večine krajev občine, posamezniki pa celo izven
občine.
Osrednji občinski pustni karneval je bil na sam pustni
torek. Maske so se zbrale ob 15. uri v mestnem parku od koder
so v sprevodu krenile po ulicah Slovenske Bistrice in okolice.
ZakUuček je bil ponovno v mestnem parku, kjer je posebna
komisija ocenila najbolj izvirne maske posamezno in skupine ter
jih tudi nagradila.
Bistriškega karnevala so se udeležili tudi kurenti in druge
etnografske skupine iz širšega območja Dravskega polja. V. H.
Ustanovitev
00 ZSMS Dornava
Pred dnevi se je na ustavnem sestanku srečala mladina iz Dornave in
Mezgovec ter se povezala v osnovno organizacijo zveze socialistične
mladine Dornava, Na svojem prvem sestanku so izvolili 7-člansko
predsedstvo in nadzorni odbor. Prav tako so mladi sprejeh še svoj
program dela, v katerega so med drugim zapisali nalogo ureditve
mladinske sobe, ki jo nujno potrebujejo za svoje delo, če hočejo, da bo
tudi uspešno.	MG
APACE:
Tamburaška sekcija kulturno-umetniškega društva se skrbno pripravlja
na občinsko revijo tamburaških orkestrov, ki bo predvidoma 28. marca
letos.	FM
DOLENA:
Oskrba prebivalstva te krajevne skupnosti z zdravo pitno vodo je precej
slaba. Imajo 3 zasebne vodovode, ki oskrbujejo le nekaj gospodinjstev, vsi
drugi pa se oskrbujejo z vodo iz studencev, ki v hribovitih predelih ob suši
hitro usahnejo, ob Dravinji in Polskavi pa so ob deževju pogosto preplavlje-
ni.	NB
GRAJENA:
Učenci podružnične šole pripravljajo in zbirajo gradivo za šolsko glasilo
,,Iskrice", ki ga mislijo izdati vsako šolsko leto vsaj enkrat.	NB
HAJDINA:
V	vaseh Dražend, Hajdoše in Slovenja vas želijo imeti vsaj nekaj
tdefonov. Posamezni občani so se glede tega obrnili na podjetje za PTT
promet Maribor, delegadja krajevne skupnosti pa je v zvezi s tem postavila
tudi delegatsko vprašanje. Odgovor se je glasil, da bo vključitev naročnikov
v Slovenji vasi in Hajdošah možna predvidoma v letu 1978, ko bo položen tt
kabel Maribor—Ptuj, za vključevanje naročnikov v Dražencih in Sp. Hajdi-
ni pa je potrebno najprej zgraditi krajevno telefonsko mrežo, ki bo zgrajena
le, če bo KS Hajdina naročila projekt pri PTT podjetju Maribor.	F
JURŠINCI:
Turistično društvo Gomila pripravlja za v soboto, 6. marca popoldne v
prostorih gasilskega doma Grabšinski breg ,,četvero-obmejno" srečanje
predstavnikov štirih krajevnih skupnosti iz štirih občin (Juršind—Ptuj,
Tomaž—Ormož, Bučkovd—Ljutomer in Videm ob Sčavnid—Radgona).
Pogovorili se bodo o programu praznovanja 30-letnice obstoja TD Gomila.
FH
KIDRIČEVO:
V	krajevni skupnosti so sklenili, da bodo letošnjo pomlad posadili 1200
novih drevesc. Pri tem jim bodo s prostovoljnim delom pomagali taborniki
in mladina, s strokovnimi nasveti pa tudi člani hortikultumega društva
Kidričevo.
Na sestanku vodstva taborniške organizacije so sklenili, da bodo izvedli
občni zbor odreda ,,Boris Kidrič" Kidričevo, jutri 5. marca. Pripravili so
predlog kandidatov za novo vodstvo taborniške organizacije in program so-
delovanja z osnovno šolo.	FM
LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU:
Krajevna skupnost je od TGA,,Boris Kidrič" dobUa brezplačno 2 tisoč
kubičnih metrov gramoza kot pomoč pri vzdrževanju cest na območju
naselij Pleter je in Zupečja vas.	FM
MARKOVCI:
Z namenom, da bi pospešili rešitve nekaterih problemov in dobili
odgovore na razna vprašanja, ki nastajajo v zvezi z gradnjo HC SD II. je
krajevna skupnost za danes sklicala širši sestanek zainteresiranih krajanov,
družbenopolitičnih organizadj, predstavnikov občine, investitiorja in iz-
vajalcev del.	F
ORMOŽ:
Na območju občine so v zadnjih letih dosegli pomembne uspehe na po-
dročju vzgojno-varstvene dejavnosti. Imajo 9 otroških vrtcev, ki vključuje-
jo v organizirano varstvo 382 otrok ali okrog 22 % vseh otrok od 1 do 7 let
starosti. Na Runeču in v Obrežu pa trenutno delujeta potujoča otroška
vrtca, ki ju obiskuje 39 otrok. Trenutno največji prostorski problem je v
Podgorcih, kjer se 21 otrok stiska v majhnem in neustreznem prostoru. V sa-
mem Ormožu bi tudi morali sedanji vrtec dozidati, ker ne morejo sprejeti v
organizirano varstvo vseh otrok, ki so tega potrebni.	gf
LENART V SLOV. GORICAH:
Jutri dopoldne se bodo v dvorani skupščine občine Lenart sestali na de-
veti skupni seji vsi trije zbori občinske skupščine in obravnavali 8 točk
dnevnega reda, za tem pa se bodo na ločenih sejah sestali še posamezni zbori
in obravnavali naloge s področja svojih pristojnosti.	F
POLJCANE:
Učenci dramskega krožka osnovne šole so pripravili igrico v treh
dejanjih Marko skače, ki so si jo najprej ogledali vsi sošolci. 20. februarja so
jo dopoldne uprizorili za predšolsko mladino, popoldne pa sojo ponovili za
starejše krajane. Skupno si je igrico ogledalo nad 300 OBISKOVALCEV!
Sedaj načrtujejo gostovanje še v Makolah, v Ločah in morda še v drugih
krajih.
Člani mladinskega odseka pri planinskem društvu so v nedeljo, 22. fe-
bruarja opravili prvo akdjo na poti po ,,Stajersko-zagorski bratski krožni
poti", ki ima 12 kontrolnih točk, predvidevajo, da jih bodo letos obiskali
vsaj 7. Prvega enodnevnega izleta seje udeležilo 56 mladih planincev, kise je
z vlakom odpeljalo do Lipoglava, od tam pa peš do Smihela, preko Sladke
gorevPečicenzizaj vPoljčane.	VH
PRAGERSKO:
Na podubo komisije za organiziranost in razvoj ZK je bila pred nedav-
nim ustanovljena nova OO ZKS v TOZD opekarne Pragersko, ki je tako že
44 osnovna organizacija ZKS v občini Slov. Bistrica. Nova OO ZKS je spre-
jela konkretni akdjski program in danes že uspešno deluje.	VH
SLOVENSKA BISTRICA:
V	sredo, 25. februarja je bila seja sveta za družbeno-ekonomski in poli-
tični položaj žensk, ki deluje pri OK SZDL. Razpravljali so o družbeno-
ekonomskem položaju kmetijske proizvajalke, izvolili dve delegatki za re-
publiško konferenco in se dogovorili o programu praznovanja dneva žena v
bistriški občini.	GF
4. stran
TEDNIK — četrtek, 4. marca 1976
SLOVENSKA BISTRICA
Za ustanovitev zveze
telesnokulturnih organizacij
z namenom, da bi se kar najbolj
načrtno lotili usmerjanja politike in
razvoja telesne kulture v občini
Slovenska Bistrica, so pričeli s pri-
pravami na ustanovitev občinske
zveze telesno-kulturnih organizacij.
Razprave tečejo v vseh osnovnih te-
lesnokulturnih organizacijah v kra-
jevnih skupnostih.
Pred nedavnim se je sestal tudi
iniciativni odbor skupno z občins-
ko samoupravno telesnokulturno
skupnostjo. Obravnavali so pred-
vsem predlog organizacijske sheme
zveze telesnokulturnih organizacij,
njenega statuta, samoupravnega
sporazuma in samo ustanovitev. O
tem je te dni javna razprava tudi v
vseh osnovnih organizacijah. V ve-
čini od njih so predložene doku-
mente že potrdili.
Pobudo za ustanovitev ZTKO
občine Slov. Bistrica je dala občin-
ska konferenca SZDL. Po predlo-
gu, ki je v obravnavi, naj bi bile us-
tanovljene tri delegatske konferen-
ce in to za predšolsko in šolsko te-
lesno vzgojo in šport, tekmovalni
in vrhunski šport ter za športno re-
kreacijo. Vse tri delegatske konfe-
rence pa bodo združene v občinsko
zvezo telesno kulturnih organizacij,
katera naj bi uresničevala predvsem
razvojno pot politike in dejavnost
telesno kulturne usmeritve, kakr-
šno si je začrtala tudi samoupravna
interesna skupnost občine Slov.
Bistrica.	V. H.
Prijateljstvo vredno
posnemanja
Prijateljstvo — beseda za
katero se zavzema vsak človek
vso človeštvo, je lahko zelo
različno med ljudmi v samem
kraju, kjer živijo v skupnosti.
Žal besede, pa tudi dejanja
prijateljstva niso povsod ena-
ko ovrednotena in cenjena.
Večkrat je ljudem s poseb-
nimi nagnjenji in cilji povsem
tuja. Če je beseda prijateljstvo
velikokrat potisnjena v ozadje
med ljudmi, so toliko bolj
nenavadna prijateljstva, ki na-
st^ajo v živalskem svetu, kjer
že od samega nastanka za
obstoj v naravi traja boj za
življenje in obstoj.
Prijateljstva v živalskem sve-
tu so prav tako raznolika
kakor so živalske vrste. Pri nas
so n^bolj znana prijateljstva
sicer tradicionalnih sovraž-
nikov med mačko in psom.
So pa tudi mačke, ki lahko v
izjemnih primerih ptičku re-
čejo prijatelj. Tak izjemen
primer prijateljstva je tudi
med mladim lisjakom in lov-
skim psom v središču Slov.
Bistrice. Ostajata nerazdružna
tudi takrat, ko z gospodarjem
odhajata na lov. Kot je videti
si tudi stanovanje prijateljsko
delita. Torej, prijateljstvo od
katerega bi se lahko nekaki
naučili. Fotografija in tekst:
V. Horvat
Organiziranje zasebnih
obrtnikov
Nepovezanost in razdrobljenost zasebne obrti v občini Slovenska Bis-
trica je bilo že dalj časa predmet razprav temeljnih delegacij obrtnikov. Ti
so bili tudi pobudniki, da so pred nedavnim ustanovili združenje samostoj-
nih obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov občine Slovenska Bistrica. Ta-
ko so uresničili tudi dolgoletna prizadevanja obrtnikov na področju uskla-
jevanja njihovega dela v enotnem združenju, kar še posebno velja za po-
dročje sprejemanja in uresničevanja programov razvoja obrti v okviru ce-
lotnega gospodarstva bistriške občine, kakor tudi skladnejšega razvoja
med posameznimi obrtnimi dejavnostmi.
Novo ustanovljeno obrtniško združenje bo omogočalo tudi uspešnejše
izkoriščanje spoznanj na strokovnem področju in nudenju brezplačnih
strokovnih uslug obrtnikom, članom zadruženja. To je koristna novost in
pridobitev, saj je zasebna obrt prav v letu 1975 zabeležila hitrejši razvoj kot
obrtniška dejavnost v družbenem sektorju. Najhitrejši porast zasebne obrti
beležijo trenutno v krajevnih skupnostih Slovenska Bistrica in Poljčane.
Na območju občine Slovenska Bistrica deluje trenutno okoli 900
zasebnih obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Večina se je ob ustano-
vitvi vključila v združenje, ici je sprejelo okvirni program srednjeročnega in
dolgoročnega razvoja, sprejeli so tudi pravila in akcijski program dela. Ob
tem so sklenili, da si bodo v prihodnje prizadevali v svoje vrste vključiti še
vse tiste obrtnike v občini, ki še vedno stojijo ob strani.
Za uspešno delovanje so iz svojih vrst izvolili upravni, izvršni in nad-
zorni odbor ter določili konkretne zadolžitve posameznikov. V, H.
NOGOMET
V nedeljo je bil Ptuj gostitelj
perspektivnih mladih nogo-
metašev, ki so nastopili v
prijateljski trening tekmi, ki sodi v
okvir priprav mladinske nogomet-
ne reprezentance Slovenije, ki bo
nastopila od 5. do 7. marca na
Reki na tradicionalnem tumiiju v
spomin Pere Radakoviča. Prav
tako pa bo sestavljena druga
reprezentanca, ki bo v Sawaru v
Avstriji na Koroškem nastopila na
turnirju prijateljstva. Po zimskih
pripravah perspektivnih slovenskih
nogometašev - mladincev, ki so
bile v Piranu, je NZS odločila, da
v Ptuju, ki je trenutno z odličnim
igriščem eno med redkimi klubi v
Sloveniji, ki so brez snega in suho.
MLADA „A' REPREZEN-
TANCA: MLADA ,B" RE-
PREZENTANCA 0:1 (0:0)
Tekma je zadovoljivla gledalce,
ki se jih je zbralo več kot 250,
kljub kurentovanju, ki je bilo na
ta dan v Ptuju. Predvsem so se
izkazali mlajši tekmovalci letnik
,58', ki so premagali sovrstnike
leto starejše. Zadetek je dosegel
Brodnjak iz domačega kluba
Drave. Poleg njega so še nastopili
igralci iz Olimpije, Maribora,
Ljubljane, Rudar - Velenje,
Rudar - Idrije, Rudar - Trbovlje,
Slovana, Pohoija, Nafte, Mure.
Tdcmo je dobro vodil sodriik
Celan iz Maribora.
PERSPEKTIVNA REPREZEN-
TANCA SRS-DRAVA 1:1 (0:1)
V	drugi tekmi pa so se srečali
perspektivni mladi nogometaši
proti domačim mladincem. Tek-
ma je bila živahna, domačini pa so
zlasti v delu zamudili več
priložnosti, da bi premagali svoje
mlade sovrstnike, zbrane iz vse
Slovenije.
Zadetka sta dosegla Mager za
reprezentanco in Žgeč za Dravo.
Tekmo je dobro sodil sodnik
Vogrinčič iz Ptuja.
Mlade reprezentante so vodih
trener in selektorja Lojze
Perhovič, Rudi Zavrl in prof.
Nikola Popivoda.
V	razgovoru s profesorjem
Nikolom Popivodo smo zvedeli
mnogo zanimivosti v zvezi z
načrtnim delom pri vzgoji mladih
slovenskih nogometašev, o na-
črtnem delu prihodnjem obdobju,
ob vsem pa, da je namen današnje
tekme pregled forme nogome-
tašev, saj se bo določilo 20
kandidatov, ki bodo prišli v poštev
za omenjena turnirja. Zadovoljen
je bil s prikazanim, omenil pa je
da se vidi v katerih klubih dajo
poudarek mladim, kje imajo
omogočeno zimsko vadbo in da
vodstva z razumevanjem gledajo
na načrtno vzgojo mladih
nogometašev. Ob gostoljubnosti,
ki so jo bUi deležni pa je tako
prof. Popivoda kot Rudi Zavrl,
predstavnik NZS poudaril po-
polno razumevanje vodstva Drave,
ki je odstopilo stadion in
omogočilo tekini. Nudili so se jim
izredni pogoji dela, tako da sta
zagotovila, da se bodo v Ptuj
ponovno vračaU, tako na tekme
kot na priprave reprezentance. V
imenu NZS je Rudi Zavrl izrekel
zahvalo vodstvu Drave za prisrčno
gostoljubje.	anc
V petek 20. februarja 1976 se je
v domu JLA v Ptuju, zbralo 51
delegatov iz desetih strelskih
družin in precenilo uspehe svojega
dela v preteklem letu. Iz neznanih
razlogov ni bilo delegatov iz dru-
žin Kidričevo, Podlehnik in
Cirkulane.
Dosedanji dolgoletni predsednik
Lojze Koželj, je v uradnem delu
organizacijskega poročila dejal, da
je bilo leta 1975, za katero se
polaga obračun dela jubilejno
leto. Praznovali smo 30-letnico
svobode. Ta veliki jubilej je strel-
ska organizacija dostojno prosla-
vila s tem, da je dosledno izpol-
nila sklepe zadnje letne skupščine.
Izvedena so bila vsa tekmovanja
po programu SZ Slovenije in še
mnogo drugega, kakor množično
tekmovanje za pokal 1. maja, ob
dnevu borcev, dnevu JLA in dan
Republike. Občinska strelska
zveza združuje 13 strelskih družin
in to: Cirkulane, Delta, Drava,
Juršinci, Jože Lacko, Kidričevo,
Gradnje, Opekarna, TAP, Turni-
šče, Mercator, Podlehnik in
Železničar. V njih je vključenih
1043 ljubiteljev strelskega športa.
Pomanjkanje finančnih sredstev je
povzročilo največ težav in so zato
ostali Se neporavnani dolgovi pri
SZ Slovenije, ki je zaradi tega
omejila nabavo zračnih pušk in
tako še bolj prizadela naše strelce,
ker pomanjkanje le teh predstav-
lja že vrsto let pereč problem.
Strelski organizaciji primanjkuje
tudi trenerjev in inštruktorjev, ki
so za vzgojo mladega kadra nujno
potrebni.
Ptujskim strelcem še nadalje
ostaja nerešen problem gradnje
potrebnega sodobnega strelišča za
zračno puško, ki bi ga poleg
članov strelske organizacije kori-
stile tudi šole, mladinske orga-
nizacije in drugi. Za uspešno
sodelovanje z organizacijo ZRVS
je občinska strelska zveza prejela
plaketo, za dolgoletno uspešno
delovanje pa lepo priznanje od
TTKS Ptuj.
Številni razpravljalci so kritično
ocenili nerazumevanje nekaterih
organov do strelskega športa, kar
potrjuje dosedanje skromno
financiranje, še bolj pa pred krat-
kim izvršena razvrstitev, prioritete
športnih panog, kjer strelskemu
športu ni dano tisto mesto, ki mu
kot športu po številčnosti in
pomembnosti pripada, posebej še
zaradi njegove vloge v usposablja-
nju članov strelskih organizacij in
drugih za SLO.
V	imenu TTKS je skupščino
pozdravil tov. Kodrič, ki je prika-
zal tudi njene težave, ki so nastale
ob gradnji športne dvorane in
zaželel novemu odboru mnogo
uspehov.
V	novi upravni odbor so bili
izvoljeni: Adolf Mihelič, Štefan
Skok (oba Turnišče), Jože Perko
(Podlehnik), Slavko Ivanovič,
Alojz Trstenjak, Franci Skrt (vsi
J. L.), Branko Tomasič (Delta),
Franci Kolarič (TAP), Adolf Hva-
leč (Merkur), Rudi Serdinšek
(Opekarna), Konrad Kramberger
(Kidričevo), Branko Babusek
(Železničar), Lojze Rijavec
(Drava).
V	nadzorni odbor pa: Franci
Novak ((Kidričevo), Alojz Koželj
(Železničar) in Srečko Pavlin (Jur-
šinci).
Za novega predsednika občinske
strelske zveze je bil izvoljen Adolf
Mihelač.
Ob koncu je bil sprejet sklep, da
bodo sledili programu tekmovanj
SZ Slovenije in občinske strelske
zveze, ki so ga družine že prejele.
A. Koželj
V soboto, 28. februaija 1976 so
se na Ptigskem gradu zbrali
najbo^ši športniki Zveze letalskih
organizacij Slovenije. N^prg so si
ogledali muzq na gradu, sledila je
podelitev priznanj in plaket
športnikom in prizadevnim delav-
cem iz posameznih letalskih
centrov oziroma aeroklubov Slo-
venije. Prisotne sta pozdravila
predsednik 10 ZLOS Stane
Menegalija in predsednik ^upšči-
ne občine Ptig, Branko Goijup.
Med MODELARJI je najbopi
Oto Velunšek, Aeroklub Ptig, ki
je postal tudi najboljši športnik v
jugoslovanskem merilu, drugi je
inž. Branko Leskošek, EMO Ce^e,
tretji pa Dušan Peček, Aeroklub
Ptuj,
JADRALSTVO: prvi je Franc
St ruke^, ALC Lesce, drugi je Mih
Thaler, ALC Lesce in tretji inž.
Franc Peperko, AK Ce^e.
PADALSTVO: prvi Maks Hu-
mar, ALC Lesce, drugi Branko
Hrast, LAC Lesce in tre^i Drago
Bunčič, ALC Lesce.
MOTORNO LETENJE: Danilo
Hojnik, AK Ptig, Silvo Orožim,
LAC Lesce in Ivan Cuček, AK
Ptuj.
V letu 1975 se je med
modelarskimi klubi uvrstil ptujski
na 5. mesto v slovenskem merilu,
prav tako pa letalska šola. Ekipa
padalcev je na 4. mestu, v
motornem letenju pa so ptigčani
prvi v Sloveniji.
Za dolgotrajno uspešno delo v
samoupravnih organili kluba so
prejcU priznanje 10 ZLOS in zlato
plaketo Matevž Cestnik, Tr ud
Gajzer in Alojz Gamza iz Ptiga. Za
izredno prizadevnost, dosežene
uspehe in reprezentiranje letal-
skega športa, je dobil priznanje
letalske zveze Jugoslav^e Anton
Žagar.
Predsednik 10 ZLOS, Stane
MenegaUja je predal tudi priznanje
ZLOS skupščini občine ftuj, ki ga
je prevzel Branko Goijup,
predsednik skupščine.
Nevenka Po^anšek
Oto Velunšek (desno) n^boljši modelar Slovenge in Jugoslavge
1975 in Danilo Hojnik (levo) n^bo^ši pilot motornega letenja v
Sloveniji za leto 1975. Oba člana Aero kluba Ptig.
Foto: B, Cerin
(Arhiv mestne občine Ptuj — 1880—1945 = AMO Ptuj)
V današnjem času intenzivne elektrifikacije in gradnje novih virov
električne energije tudi na reki Dravi niže Ptuja se sprašujemo, kako je
Ptuj v svoji novejši dobi pristopal k elektrifikaciji in s tem modernizaci-
ji svojega okolja.
Brez bojazni trdimo, da je ideja o proizvajanju in izkoriščanju
elektrike v Ptuju stara že nad 80 let.
Zgodovinski arhiv v Ptuju hrani med svojimi fondi vrsto zanimi-
vih in pomembnih dokumentov o elektrifikaciji Ptuja. Ob uporabi tega
gradiva je v tem zapisu podana kratka kronika, ki kaže živo zanimanje
in vztrajno prizadevanje ptuja za uspešno rešitev tega problema, od pr-
vih skromnih zamisli do velikopoteznih načrtov in do končne uresniči-
tve v letu 1925.
(Nadaljevanje in konec)
KONČNA REŠITEV
Leto 1925 pomeni v tridesetletnem prizadevanju za
elektrifikacijo Ptuja odločilno preokretnico in končno zmago.
Opuščeni so bili načrti o gradnji samostojnih električnih central in
upoštevan predlog inž. Spychigerja iz leta 1917 glede povezave Ptuja
z elektrarno Fala. V Ptuju so ustanovili samostojno družbo na
zadružni podlagi z nazivom ,,Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in
okolico". Mestna občina je januarja 1925 pristopila v to zadrugo s
500 deleži po 50 din in tako bila s 50 % udeležena v zadrugi, ki jo je
uspešno vodil ptujski odvetnik dr. Fermevc.
Zadružna elektrarna je bila stopila v stik z elektrarno Fala. Ta
se je odločila na svoje stroške zgraditi daljnovod visoke napetosti
35.000 voltov iz Maribora do Brega pri Ptuju, kjer so zgradili glavno
transformatorsko postajo. Z zadružno elektrarno v Ptuju pa je
sklenila pogodbo, da ji bo nudila potrebno količino električnega toka
po sorazmerno ugodni ceni kot odjemalcu na veliko. Distribucijo
(razdeljevanje) električne energije potrošnikom in gradnjo krajevnega
omrežja višje napetosti s transformatorskimi postajami je prevzela
ptujska zadružna elektrarna.
Stroški za celoten projekt elektrifikacije Ptuja so bili predvideni
na 2 milijona dinarjev. Kriti so bili z bančnimi krediti ljubljanske
Mestne hranilnice in Pokojninskega zavoda za nameSčence v
Ljubljani. Krediti so bili v glavnem dobljeni ob garanciji mestne
občine ptujske. Ta je tudi prevzela stroške za napravo cestne raz-
svetljave in za krajevno omrežje, namenjeno zasebnim potrošnikom.
Obenem je mestna občina dala elektrificirati vse hiše, last mestne
občine, zlasti vrsto javnih poslopij: magistrat, gimnazijo, deško in
dekliško ljudsko šolo, otroški vrtec, glasbeno šolo, gledališče,
kopališče, kazensko sodnijo z zapori, klavnico, itd.
Krajevno nizkonapetostno omrežje in instalacijska dela v javnih
poslopjih je izvršilo elektrotehnično podjetje TRANSFORMATOR iz
Ljubljane po načrtih, ki jih je potrdil idejni vodja podjetja, znani
strokovnjak na področju elektrotehnike in pozneje sloviti med-
narodni šahist, univerzitetni profesor dr. Milan Vidmar.
Tehnično poročilo podjetja Transformator iz januarja 1925 o
izpeljavi omrežja na ulično razsvetljavo mesta Ptuja vsebuje vse
elemente, ki so bili pozneje tudi realizirani. Omrežje, napajano iz
treh transformatorskih postaj (pri železniškem mostu, na koncu
Prešernove ulice in pri okrajnem glavarstvu na Srbskem trgu) je
predvidevalo celonočno in polnočno razsvetljavo z avtomatičnim
vklopom in izklopom ob določeni uri in z različno močnimi
svetlobnimi telesi. Iz tega programa ni bila izvedena električna
razsvetljava promenade na dravskem bregu v parku. Bila je po
mnenju mestnih očetov predraga, saj je predračun zanjo znašal celih
18.0(X) din. Zato so jo odložili na poznejši čas.
Od spomladi in tja do konca avgusta so delavci Transformatorja
opravili vsa v pogodbi predvidena in še razna dodatna dela v skupni
vrednosti nekaj manj kakor 500.0(X) din. V tej vsoti so bila zajeta
vsa instalacijska in ostala dela za javno razsvetljavo in hišne priklope
ter isto za vse mestne hiše z vsem potrebnim materialom in merilnimi
napravami. Obračun o opravljenih delih med mestno občino in
Transformatorjem se je zavlekel tja do poletja 1926. Končal pa se je
sporazumno in v obojestransko zadovoljstvo.
Do sredine leta 1925 je tudi zadružna elektrarna opravila svoja
dela z zgraditvijo transformatorjev in višjenapetostnega omrežja. V
začetku oktobra cestna električna razsvetljava že deluje. Pojavljajo
se želje po razširitvi cestne razsvetljave in prve reklamacije zaradi
naglega pregorevanja električnih žarnic ulične razsvetljave in zaradi
previsoke cene električnega toka. Ceno tega so od prvih 5 dni za
kilovat do konca leta znižali že na 2 kilovata za javno razsvetljavo.
V tem času zaprosi zadružna elektrarna za elektroinstalacijsko
koncesijo in jo tudi dobi kljub temu, da delujeta v Ptuju že dve
zasebni elektroinstalacijski delavnici. Zadružna elektrarna si je s
pogodbo pridobila vzdrževanje mestnega razdelilnega omrežja in
cestne razsvetljave ter izključno pravico do instalacijskih del v
mestnih hišah. Sploh je bila zadružna elektrarna na svoj način
notranje povezana z mestno občino, ki je imela s svojimi 500 deleži
odločilen vpliv na njeno delovanje.
Štirinajsti december 1925 je bil za uradni Ptuj slovesen in
pomemben dan. Komisija predstavnikov oblastvenih organov iz
Ljubljane, Maribora in Ptuja je tega dne opravila uradno kolav-
dacijo električnega visokonapetostnega omrežja in naprav na Bregu
in v Ptuju, kakor ga je bila dala zgraditi zadružna elektrarna in
kolavdacijo nizkonapetostnega omrežja ter naprav ptujske javne
razsvetljave, ki jo je dala izvršiti mestna občina Ptuj.
Tako je stopil tudi Ptuj v vrsto elektrificiranih in moder-
niziranih slovenskih mest ter -začel na področju komunalnega in
stanovanjskega standarda novo življenje.
Drava prva
v Dravogradu je bil turnir
zimske košarkarske lige, kjer so
zraven domačinov nastopili še
gostje iz Ptuja in Maribora.
Člani Drave so premagali oba
nasprotnika z zelo tesnim
tezultatom po izredno borbeni igri
in uspeh dosegh predvsem na
račun večje rutine. Trener Kravina
je dal tokrat priložnost vsem
igralcem, da pokažejo svoje znanje
saj se mladi predvsem morajo
prekaliti za borbe v prvenstvu.
Drava je s tem dobila velike
možnosti, da skup^ z Radensko
poseže v borbo za najvišji vrh tega
zimskega tekmovanja v košarki.
Rezultati srečanja: Drava:Dravo-
grad 79:77 (34'36) za Dravo so
bih uspešni Fihpič 2, Neudauer,
Šerona 14, Marčič M.. Marčič Z.,
Srečkovič 24, Sarman 9, Sotler 8,
Dobrijevič 22 in Musič. Drava:
Studenci 54:52 (28:31) za Dravo
so nastopih in bili uspešni Filipič
4, Neudauer 1, Serona 1, Marčič
M. 6, Marčič Z. 16, Srečkovič 7,
Sarman 2, Sotlei, Dobrijevič 8 in
Musič 9. S tem so se člani Drave
uvrstili v finalni del tekmovanja
štajerske regije.
tednik — četrtek, 4. marca 1976
5. stran
Praznovanje dneva žena
v bistriški občini
Svet za družbeno ekonomski in
politični položaj žena pri OK
SZDL Slov. Bistrica je letošnjemu
praznovanju dneva žena posvetil
posebno skrb in v ta namen
pripravil tudi bogati delovni
program, katerega bodo uresniče-
vali v okviru OK SZDL in tudi
skupno s krajevnimi skupnostmi
Te dni so po krajevnih
skupnostih obravnave o položaju
žensk v KS. Do konca meseca
marca bo v Slov. Bistrici posebna
konferenca žensk na kateri bodo
sodelovale delegatke vseh krajev-
nih organizacij SZDL. Na njej
bodo obravnavali in prikazali
položaj žene v občini. Opozorili
bodo tudi na vse probleme in
ovire, s katerimi se žene v tej
občini srečujejo. Pred:.edstvo OK
SZDL in svet za družbeno
ekonomski in politični položaj
žene bosta organizirala posebne
kulturne predstave za žene.
V Slovenski Bistrici bo v času
praznovanj Dneva žena posebna
razstava žena-slikar, v tem okviru
pa bo tudi že tradicionalno
srečanje žena bork NOB. V
okviru možnosti bodo na sam dan
8. marca pripravili svečanosti za
žene tudi v vseh OZD, TOZD,
krajevnih skupnostih in drugiii
sredinah, kjer je žena prisotna.
Onemogle in ostarele pa bodo
organizacije in posamezniki ob-
iskah na njihovih domovili ali v
bolnišnicah.
V. H.
LITERARNI VEČER MLADIH
v petek, 20. februarja je bil v
Klubu mladih Ptuj literarni ve-
čer, na katerem so sodelovali:
Žarko Golob, Berto Bojeto,
Mitja Žitnik, Iztok Meglič in
Mihela Lapuh, ki je šele začetni-
ca, dočim so ostali že objavljali
v raznih revijah.
Vsi, ki smo prisostvovali
literarnemu večeru smo bili
presenečeni, da so mladi ust-
varjalci dovolj slikovito, z malo
besed izrazili s pesmijo svoja
doživetja. Njihova dela so vse-
bovala vse tisto, kar je za dobro
pesem potrebno, enostavnost in
jasnost.
Na koncu smo se pogovarjali
z nastopajočimi. Mladi ust-
varjalci so nam povedali, da ni
vse imeti dar za pisanje, ampak
je potrebno znati opazovati, kar
pomeni resnično občutiti vse v
življenju in to prenesti na papir.
V vsem tem leži veličina verza,
pesmi, pa tudi pesnika. Povedali
so nam še marsikaj zanimivega,
tako, da smo se po uspešnem li-
terarnem večeru le stežka razšli
in si želeli, da bi bilo takih veče-
rov čim več.
Helena Dobrijevič
Na razpotju
Na pragu življenja stoji in premišljuje. Ce stopi navkreber, je sreča
visoko, če stopi navzdol je še bolj nedosegljiva. Kaj če bi korakala
naravnost? Da, to je prava j)Ot! Sreče pa tu ni. Utrujena sede na
razmajano klop. Nekaj se je zajedlo v njen spomin. Morda to, kar je
hotela pozabiti. Pod kapom je ščebetal droben ptiček. Želela je, da bi
postal lastovka, a je bil le majhen siv vrabec. Razprl je perutice in brž
poletel v svet. Da, za njim bi morala. Tako lahko in ljubko kot on.
Nekam proč. Proč od tega življenja, od teh ljudi. V raskave dlani je
zakopala obraz in zajokala. V srcu je čutila vso težo bolečine. Trpela je,
znala je trpeti. V mokrih dlaneh je zasovražila vse, kar ji je bilo tako
blizu. Naučila se je sovražiti.
Vriskajoči pisk lokomotive jo je zbudil iz sanj. Kakor iz žrela je
lokomotiva brhunila žareče iskre, ki so vesele poplesavale pod težke
oblake. Nekoč je čakala na postaji in opazovala ljudi. Koliko grobosti in
nežnosti je čepelo v tem mrgolečem gnezdu, ki se je hrumeče premikalo
in bežalo. Čas... Da, preganjal jih je čas. Nihče ni imel časa, razen nje.
Gledala je te obraze, prisluhnila pogovoru.
—	Si jo videla?
—	Da. Nič ni boljša od nje.
—	Včeraj je bila tam...
—	In danes ima nove opravke...
—	Kako?
—	Naličena je!
—	Oh, saj res!
—	Toda drugače!
—	Ta se pači!
—	Že, že! Ko bi jo včeraj videla...
—	Njen šef je zaljubljen...
—	Gotovo v njo...
—	Pokvarjenka...
V ustih je začutila okus po gnilobi. K zobozdravniku bi morala.
Kljuvajoča misel se je zganila nekje na dnu! Taki kot sta tisti iz postaje,
bi izpulila s koreninami in jih pognala v koš za smeti. Zobozdravnik za
opravljivke bi bila. Očistila bi te odišavljene tovarišice, ki ždijo v
zakajenih luknjah pisarn, razbila njihove puhle misli.
Nebo je kazalo puščobno turobnost. I^ledalo je, da bo vsak hip začelo
deževati. Zapihal je sever. Stisnila se je vase. Noge podvila na klop in
zamižala. Razločno je videla materin razorani obraz, tanke sive lase, ki
so uporno silili izpod volnene rute. Sedela je pri oknu in krpala. Bila je
najstarejša, osem jih je bilo za njo. Na klopi ob peči so luščili fižol. Ko
se je skozi okna zgostil topel polmrak in je v peči prasketalo zaradi
vlažnih drv, takrat je bilo tako prijetno. Tedaj je razumela svet.
Majhen svet, ki ga je poznala. Opazovala je materine zgarane roke, njen
nekoliko premajhen nos in drobne nemirne oči. Mati je bila kmečka
ženska, podobna sosedam. Ko je spoznala ljudi v mestu je primerjala
bele roke vitkih pa tudi zavaljenih gospa, s trdo dlanjo svoje matere.
Belina in nežnost sta ji bili takrat bolj všeč. Zdaj pa so gube in
raskavost nenadoma postale lepše bolj so ji ugajale. Z vsem svojim
bistvom je zasovražila okolje v katerem je živela, ceniti je začela resnico
življenja.
Veter je še ostreje zapihal. Spreletelo jo je od mraza. V vejevju so
zaplesale snežinke. Ona pa je ždela na klopi dokler ni zašla v gostilno!
Da, tisto pod gričem! Skoraj je že pozabila nanjo. V kotu je sedela
skupina. Prisluhnila je. Imela je slabo navado, da je rada poslušala
druge.
—	Mednarodno leto žensk, vse te priprave za praznik, vse to se mi
zdi odveč. Saj smo vendar enakopravni — trdi moški z naočniki.
—	Enakopravni? Vi to trdite? Moški svet pozablja na nas! — mu
odgovori ženska in vzame ponujeno cigareto.
—	Ogorčeni ste gospa? Boste videli, da bo ta praznik kmalu
ukinjen! —
—	No, hočem reči, da mi je vseeno.
Vseeeno ji je, je pomislila! Njej je lahko vseeno, ko si podpira
glavo z manUciranimi nohti in ji do komolcev zdrsi kup imenitnih
Dr. Fran
Brumen
Bujno se razvijajoča industrija-
lizacija je mati in obenem naj-
markantnejša značilnost naše
moderne dobe. Vse se razvija ta-
ko naglo in nezadržano, da več ni
mogoče ugledati konca, niti smeri.
Nekdanjim bogovom so se zama-
jali prestoli in počasi stopajo med
nas navadne zemljane. Če bi hotel
to našo dobo groteskno označiti,
bi jo v enem oziru lahko oka-
rakteriziral kot tiho vojno brez
grmenja topov. Samo v vojni
namreč podlega različnim ranit-
vam toliko zdravih in razmeroma
mladih ljudi, kakor jih pada dan-
današnji na vseh cestah celega
sveta. Minili sta dve svetovni voj-
ni, toda obe sta bili bolj ali manj
lokalizirani na znana določena
področja, ki so bila kot taka v
vednosti vseh ljudi, ki se je bilo
zato možno bolj ali manj uspešno
umikati pretečim nevarnostim. Na
milijonih metrih svetovnih cest pa
povsod preži prikrita smrt, ne da
bi bila kakorsibodi vnaprej nazna-
čena. Tako je umiranje na cestah
po tej svoji značilnosti podobno
navadnemu umiranju, ko človek
ne ve ne dneva ne ure, kljub temu
pa je to klanje povsem nenaravno.
Žrtve vseh mogočih nesreč te
vihrave dobe, posebno še promet-
nih, gredo v stotisoče in miljone
in ker se dogajajo noč in dan, je
to žalostno dogajanje res podobno
permanentni trajni vojni.
Vsako dogajanje, dobro ali zlo,
skuša človek vselej bolj ali manj
uspešno izkoristiti človeštvu v
prid. Nesrečo enega spremeniti v
srečo drugemu. To je najbolj
humano nagnenje, če že nesreče
preprečiti ni mogoče. Tako je do-
zorela ideja presajanja organov
človekovega telesa. Bolniku
odstraniti onemogli organ in ga
nadomestiti z organom zdravega
mrliča. Kje so časi, ko so se ljudje
v svetem strahu pokrižali na kraju
nesreče! Poplemenitil se je nekoč
roparski princip ,,mors tua, vita
mea"...
Presajanje celih organov, ali pa
le njih večjih ah manjših delov, je
merodajno in usodno povezano z
imunitetno reakcijo prejemnika
napram presajenemu tkivu.
Transplantati — kakor nasplošno
imenujemo presajene dele —
posedujejo, kot vsi organski tujki,
izrazita antigenska svojstva, ki so
determinirano določena dedna
lastnost. Odporniška protitelesa
nastajajo pod vplivom posebnih
dednih lastnosti, ki žal niso
identična z dednimi osnovami
različnosti krvnih skupin. Zato
eventualna identičnost krvnih sku-
pin darovalca in prejemnika ne
izključuje različnosti aktivnih
antigenov, ki se pojavljajo pri
presaditvah.
Presaditve — transplantacije —
delimo na 4 vrste. Ko sta darova-
lec in prejemnik isto telo (živali ali
človeka), govorimo o auto-
transplantatih. Kadar pa sta da-
rovalec in prejemnik le genetično
identična — n. pr. enojačna
dvojčka, ali pa živali rojene v čisti
sokrvnosti (potomci, ko sta oče in
mati — samec in samica — iz
istega legla) govorimo o izo-
transplantatih. V obeh navedenih
primerih SPREJME PRESAJENO
TKIVO BREZ IMUNOLOŠKE-
GA ODPORA. (Presaditve kože
n. pr. pri opeklinah, pri trdovrat-
nih razjedah na kračah i. p.)
O alotransplantatih govorimo
tedaj, kadar sta darovalec in pre-
jemnik sicer iste vrste živali, toda
genetično različna. V to skupino
spadajo vse presaditve srca in
večina presaditev ledvic, o katerih
večkrat beremo in slišimo.
Skrajni primer predstavljajo ti-
ste presaditve, ko izhaja presajeni
del telesa iz drugovrstne živali, n.
pr. presaditev iz konja na govedo,
ali podobno. Tedaj govorimo o
ksenotransplantatih.
V zadnjih dveh primerih sproži
prejemnikov organizem vehemen-
ten — nepremagljiv odpor proti
presajenemu delu kot ne-
sprejemljivemu tujku. Ta
ODLOČEN ODPORNIŠKI BOJ
PROTI TUJKU SLONI NA
IMUNIZACIJSKEM MEHANIZ-
MU PROTI SVOJSTVENIM
ANTIGENOM PRESAJENEGA
TKIVA.
Razstava »VLAKNO
IN IZDELEK"
Z razstavo: „ V lak no in
izdelek," ki je odprta od 3. marca
1976, pričenja ptigski Pokrajinski
muzej v prostorili pavi^ona
„D'išana Kvedra" letošnjo raz-
stavno sezono. Razstava te vrste je
priprav^ena predvsem v počastitev
praznika žensk - 8. marca in
mednarodnega ženskega leta.
Razstavljeno gradivo pa nas s
svojo pestros^o opozaija, na kaj
vse so se delile v preteklosti v
materialni kulturi ^udske potrebe
in kaj vse so ustvarile pridne
ženske roke. Pr i pridelavi in
obdelavi vlaken, kot izdelavi
končnili proizvodov, so po
izročilu rgihovo duhovno vsebino
skoraj vedno dajale ženske.
Večina razstavljenili izdelkov iz
lanu, volne, bombaža in svile, ni
nastajala samo iz praktičnih
pobud, vezani za oblačenje,
ampak tudi iz želje, čim bope in
lepše urediti človekovo oko^e in
vplivati na i^egovo poču^e.
Koncept razstave ni strogo
tematski, ampak samo delna
ponazoritev tega, kar je bilo v
zadi^ih sto letih najbolj prisotno v
naših domovili. Zato smo vztrajali
na vk^učitvi izbranih predmetov,
kot značilnih odmevov bogate
dediščine, ki je dosegla našo
generac^o in je še vedno prisotna
med nami. Tudi to ^adivo
štgemo v etnološko zapuščino, ki
pa se žal še vedno nahaja izven
muzejskih zbirk.
Pri izbiri oradiva smo se omeiiU
predvsem na izreze, ki so že skor^
povsem izky učeni iz uporabe,
toda še vedno nostalgično prisotni
v posameznih domovih, največ-
krat iz ^ubezni do tradicije, ali pa
iz spoštovanja do rok, la so jih
ustvarile. Od predmeta do
predmeta pa lahko sledimo tudi
stilska gibanja, ki so v uporabni
umetnosti odločno vplivala na
oblike, vzorce in modo, do nas pa
prihajala i»tem izročila, stro-
kovnih teč^ev, knjig in revg,
Razstav^ eni predmeti vsled
praktične in fantazijske izvirnosti
ne rabijo posebne razlage, čeprav
nas na i^bo^ tipične pojave
opozaga ^omen katalog, ki
spremna razstavo. Platnarstvo je
na primer, bilo na obmogu
delovanja našega muzeja prisotno
še po drugi svetovni vojni, v
Prekmuiju pa ga tu in tam
zasledimo še danes. V novejšem
času so vedno večje potrebe po
vlaknastih izdelkih morale vzpod-
buditi moderno tehnolog^o na
proizvodnjo umetnih vlaken.
Vsled hitrega, s tem pa tudi
občutno cenejšega pridobivanja se
je našlo ne samo originalno
nadomestilo za organska vlakna,
ampak tudi potisnilo njihovo
proizvodnjo. K^ub temu pa si
izdelava domačega platna vsled
originalnosti utira pot v uporabni
umetnosti, kot sta' to že storUi
tapiserija in barvanje tkanin.
Razstava ima tu^ to nalogo, da
obiskovalce vzpodbudi, da s
svojimi spomini na dogodke,
vezane za to opravilo, opozorijo
muzejske strokovnjake na tipične
pojave na podrogih iz nekaterih
izhajo. Znano je, da še živ^o
5 udje, ki so sami pridelovali lan,
se ukvaijah s tkalstvom, ali vs^
spremljali celoten proces od
pridobivanja vlakna do izdelave
platna.
Predilstvo in ticalstvo je bilo
nekoč izredno važno v ciklu letnih
opravil in je zapustilo tudi v
^udskih običajih globoke sledove,
Terice so na primer, n^ajale
vsakemu, ki jih je zmotil pri delu,
prepevale so značilne pesmi,
gospodar in gospodirga pa sta
morala izj^lniti zahteve, kot so
jih nalagali običaji. Tudi predice
so nekoč s pesmgo klicale na
prejo in si prepevajoč krajšale čas,
ko so vrtele kolovrate in urno
sukale nit.
Razstava bo odprta ves mesec,
dobrodošli so vsi, stari in mladi,
delovne organizac^e in šolska
mladina. Kot smo nadvse hvaležni
skrbnim gospodinjam lastnikom
^ubiteljem razstav^enih prede
metov, ki so nam jih velikodušno
»sodii za razstavo, bomo
ivaležni tudi za vsak novi
podatek, pesem ali fotograf^o,
vezan na razstavljeno gradivo, še
bo5 pa tistim, ki bodo tudi kak
preidmet prispevali etnološki
zbirki Pokr^inskega muzeja v
Ptuju. Pokrovitelj razstave je
Labod, TOZD »DELTA" PTUJ
D-. Štefka Cobelj
zapestnic. Na obešalniku visi krznen plašč, zunaj pa stoji avto. Odpro se
vrata. Vstopi majhna ženica. Kakih šestdeset jih je imela. Noge so ji
tičale v prevelikih gumijastih škomjih. Čez ramena je imela ogrnjeno
zakrpano jopo. Nekaj je mrmrala, ko jo je natakarica nevljudno
ogovorila. Tedaj se je družba v kotu dvignila.
—	Izvolite gospa!
—	Hvala gospa!
—	Zelo ste prijazni!
~ Pridite še!
Starka je čakala, dokler niso gostje odšli. Natakarica jih je
pospremila in ko se je vrnila se za ženico še zmenila ni. Odhitela je v
kuhinjo, da si s kuharico razdelita napitnino. Kmetica je stopila na prag
kuhinje.
—	Gospa vžigalice bi...
—	Počakaj! — je grobo odgovoril glas iz kuhinje. Starka je čakala.
Ona je popila svoj sok, pojedla malico. Natakarice pa ni in ni bilo.
Ženica je stopUa k njeni mizi.
—	Gospodična, vi pokličite natakarico, na vas ne bodo hudi...
—	Kaj bi pa radi, mati?
—	Vžigalice... — je jecljala boječe. Segla je v torbico in ji dala
svoje vžigalice.
—	Koliko sem vam dolžna? — Po žepu je iskala drobiž.
—	Nič, nič mati!
—	O, hvala vam, najlepša hvala. Zdaj bom lahko podkurila...
Natakarica je z uprtimi rokami v boke jezno gledala kmetico.
—	Poberi se k hudiču! — Pokazala ji je vrata...
V notranjosti ji je razbijalo. Gorje, ki je raslo v upor. Nič več je ni
zeblo. Zazibala se je ob plesu prvega snega. Pozabiti, pozabiti na vse te
podlosti.
Kako je bila njena mati vesela tistega drobnega šopka zvončkov, ki
jih je ona natrgala na travniku. Danes ne podarjajo tako preprostih
šopkov. Cvetličarne so poskrbele za vabljive šopke, zlatarne pa za okus-
na darila.
—	Majhno darilce! — pravi mož svoji ženi, ko ji podari dragocene
uhane.
—	Kako si skromen! — mu smehljaje odgovarja lepotica, ki nikoli
ni poznala lakote in krivice.
Tedaj je zaječala od bolečine. Ljudje so jo prevarah. Tudi on, njen
fant je pozabil nanjo. Zapuščena v tej svoji pusti, je globoko občutila
oholosti, spačenost, igro in laž. Bežala je pred to izmišljeno kito ljudi,
ki so kot zavaljene silhuete stikali drug v drugega, se med seboj
prepletali v izmišljotinah in neiskrenosti. Ljudje so se potopili v
neskončen vrtinec stoletja in jo pozabili.
Ona pa je izgubljena čakala prave poti. Vstala je in zavila na
pokopališče. Na materinem grobu je prižgala luč. Poklenila je v sneg,
oprla se je na roke in poljubila zemljo. Njena mladost je umrla, sanje so
se razblinile, spoprijela se je s trdoto življenja, smelo je stopila na pot
novega življenja.
M. K.
Poimenovanje osnovne šole
po Veljku Vlahoviču
v soboto 6. marca, ob 11. uri bo v Crešnjevcu pri
Slovenski Bistrici komemorativni zbor in poimenovai^e
tanJcajšnje nove osnovne šok po revolucionar u Ve^ku
Vlahoviču. Za to spominsko slovesnost, deluje v Crešnjevcu
poseben odbor, ki je že pripravil okvirni program. Po
pozdravnem nagovoru, bo sledil govor Voja Sr zentiča,
sekretaria v IK predsedstva CK ZKJ, k^tumi program, sprejem
novih članov v ZK, odkri^'e spominske plošče oziroma napisa
osnovne šole Veljka Vlahoviča in ogled kotiča Ve|ka Vlahoviča
v šoli, kjer bodo razstavljene kaširane fotografe in dela
revolucionaija.
Za ta velik dogodek so v Crešnjevcu, kakor v sami bistriSci
občini povsem pripravljeni Na komemorativnem zboru
pričakigejo veliko udeležbo delovnih ^udi in občanov.
GF
Kmečka knjižna polica
Časopisno založniš}:o podjetje
„Kmečki glas" iz Ljubrane že
nek^ let izd^e knjige - strokovne
priročnike iz različnih področij
kmetijstva, ki jih pišejo priznani
slovenski kmetijski strokovnjaki.
Čeprav so te knjige namenjene
kmetflskim proizv^alcem, jih pri
nas doslej v prodaji ni bilo
mogoče dobiti, zato so se pri KK
Ptuj, obratu Kooperacija odločili,
da v trgovini z reprodukepskim
blagom „Zadružnik" na Sr bskerr
trgu v	postrežejo tudi s
strokovnimi knjigami iz .Jcmečke
krgižne police."
Sedaj imajo v prodni nasledile
strokovne priročnike: Vinograd-
ništvo, Reja prašičev. Vse o
koruzi. Traktor, Kletarstvo, Gost-
je na kmetgi. Kmetje se vse bo^
zavedajo, da dobra strokovna
knjiga postaja njiliov resnični
prijatelj, koristen usmerjevalec, ki
nam olajša delo in z uporabo
napotkov pomaga pri gospo-
dagenju.
Priznanje mladih v Studenicah
V studenicah pri Pojčanah je bila prejšnji petek slovesnost, na
kateri so tamkajšnji osnovni organizacji ZSMS podelih občinski pokal
kot priznanje najboljši mladinski organizaciji v tej občini za leto 1975.
Osnovna organizacija Studenice šteje 22 članov in deluje šele dve leti. V
lanskem letu so mladi St udeničani razv^ali svojo aktivnost predvsem na
podrogu mladinskih delovnih akcij v kraju. Urejali so domači kulturno
umetniški dom in njegovo okolico ter sodelovaU pri gradnji vodovoda.
Mladi so bili tudi pobudniki, da so se krajani odločili na referendumu za
plačevanje krajevnega samoprispevka za ureditev cest na tem območju.
Tako bodo Studenice dobile že letos prve kilometre asfalta.	GF
Zemlja
Foto: Stojan Kerbler
6. stran
TEDNIK — četrtek, 4. marca 1976
s SANKAMI CEZ SKAKAL-
NICO
Letos smo imeli dva tedna zim-
skih počitnic. Zato se mi je pripe-
tilo veliko dogodivščin. Pa tudi
sneg nas je razveselil, saj ga je
veliko zapadlo.
Nekega dne smo se sankali na
hribu. Pridejo sosedovi otroci in
so naredili skakalnico. Potem so
šli čez njo skakat. Ko so se tega
naveličali so odšli. Tedaj se je tudi
meni zahotelo, da bi poskusila s
skoki. Smuči nisem imela, zato
sem šla na zaletišče s sankami. Ko
sem prišla na vrh sem se takoj
spustila. Še preden sem prišla na
cilj sem padla s sank, da sem se
vsa pretresla. Bila sem zelo jezna,
da nisem mogla poleteti čez
skakalnico. Drugi so se mi sme-
jali. Takoj sem odšla v hišo raje
brat knjigo.
Počitnice sem preživela srečno in
še večkrat si želim takšnih počit-
nic.
Tinica Ferlež,
4. razred, OŠ Stoperce
POPRAVLJANJE OCENE
Hodila sem v prvi razred. Za
domačo matematično nalogo smo
dobili, vstaviti znak med
združevanje množic je enako ni
enako. En znak je bil napačen in
zato sem dobila oceno štiri. Cez par
dni sem si sama iz štiri naredila pet.
To sem zaupala sošolki Milki,
Milka je povedala Frančeku, Fran-
ček pa tovarišici. Tovarišica je spet
pregledovala domače naloge,
obrnila par listov nazaj in videla
popravljeno oceno. Popravila jo je
še ona na ena in rekla naj dam
mami podpisat. Mamo sem prosila
naj podpiše. Najprej meje skregala
potem je vzela šibo in me po prstih
natepla, rekla je, da bom vedela
kako se popravljajo ocene. Oblju-
bila sem, da tega nebom več storila.
Minka Kumer,
3. razred, OŠ Rumeč
SPOMINSKA PLOSCA
Spominsko ploščo je posta-
vila zveza borcev na zdravstve-
nem domu v Juršincih.
Na plošči so imena padlih
borcev, ki so dali življenja za
našo svobodo: dr. Spindier,
Toplak, Cuš, Horvat in Ra-
kuša. Stoji zato, da bi se
spomnili padlih borcev. Vsako
leto jo ob praznikih okrasimo.
Ob spominski plošči se mo-
ramo lepo obnašati. Vse borce,
ki so dali življenje za našo svo-
bodo moramo spoštovati.
Nežika Toplak,
3. b razr.,
OŠ Juršind
BIL SEM KUHARICA
Ko sem bil star štiri leta, sem
že poskusil kuhati. Začel sem s
čajem in nato z ocvrtim jajcem.
Ko sem hodil v drugi razred,
sva si s sestro večkrat pripravila
kosilo. Nekega dne se mi je
zgodilo takole:
Pristavil sem kožico z oljem
in ob igri na vse skupaj pozabil.
Ko sem se spomnil je bilo pre-
pozno. Pritekel sem v kuhinjo
in zagledal plamen. Skočil sem
k štedilniku in hotel odstaviti
kožico. Speklo me je. Odprl
sem vodovodno pipo in natočil
vodo v kozarec. Vodo sem zlil v
kožico z gorečim oljem. Tedaj
me je postalo resnično strah.
Dim je objel mene in vso ku-
hinjo. Prestrašen sem se sesedel
na stol. Premišljal sem, kaj vse
bi se lahko zgodilo samo zaradi
moje nepazljivosti.
Sedaj, ko imam že veliko več
kuharskih izkušenj, upam, da
se mi kaj takega ne zgodi več.
Peter Korpar,
5. a razred,
OŠ ,,F. Osojnik",
Ptuj
ZIMSKA PRAVLJICA
Zapadel je sneg. Visoke, ko-
šate smreke so dobile lepe, bele
plašče. Posijalo je sonce in nji-
hova ogrinjala so se lesketala.
Lesketajoče lise so lovili ptički
in se z njimi poigravali. Zapih-
Ijal je veter in ptičke pregnal.
Smreke so se sklonile. ^
V večernem mraku je pri-
skakljal pod smreko majhen
zajček. Večkrat se je ustavil in
str igel z ušesi. Ker ni bilo slišati
nobenega šuma ie oHskakliai v
mjhni smrečici. Pod njenimi
vejami je bilo suho in toplo..
Nekaj časa je še prisluškoval,
nato pa je legel in sladko za-
spal.
Vse je tiho. Tudi veter je ne-
hal pihati. Izza oblakov se je
prikazal mesec in naznanil noč.
Marjetka Kafel,
5. b razred,
0§ Majšperk
nriladi dopisniki
MAMICA, ZAKAJ NIMAM
OČETA?
Silva je bila delavka v veliki
tovarni. Imela je majhno enosob-
no stanovanje in štiriletnega sina,
ki je hodil v vrtec. Imela je tudi
skromno plačo, s katero je bila še
kar zadovoljna, saj je morala
preživljati samo sina. Vse je kaza-
lo, da je to petindvajsetletno dekle
zelo srečno v svojem življenju,
toda ni bilo tako. Imela je sicer
tisoč skrbi, toda samo ena skrb jo
je mučila noč in dan, v službi pri
stroju, doma, na ulici, skratka
vedno in povsod.
Začelo se je pri šestnajstih letih,
ko se je zaljubila v pet let starej-
šega moškega. Pri osemnajstih
letih sta se poročila. Prvo leto sta
živela srečno v majhnem enosob-
nem stanovanju, potem pa se je
mož spremenil. Začel je hoditi po
gostilnah, domov je prihajal
pozno ponoči in zmeraj vinjen.
Silva se je že bala, da bo slišala
od prijateljic, da hodi z drugimi
ženskami. Toda to se ni zgodilo in
Silva je mislila, da takšno živ-
ljenje ne bo več trajalo dolgo. Ker
pa se mož le ni popravil, se je
odločila za otroka. Mislila je, da
se bo mož zavedel, da pijanče-
vanje slabo vpliva na otroke in se
bo poboljšal.
Tretji mesec je že bila noseča,
ko je mož še zmeraj hodil vinjen
domov. Neko jutro pa je začel
razbijati porcelanasto posodo in
kristalne kozarce. Silvo je ta ropot
prebudil in hotela je preprečiti
nadaljno razbijanje dragocenih
kozarcev in posode. Toda mož je
bil tako vinjen, da jo je začel
pretepati. Silva je bila pr^ibka,
da bi se lahko branila, zato je s
težavo premagovala udarce.
Minila sta dva meseca in mož je
bil vedno bolj osoren in pijan.
Nazadnje Silva ni mogla več
prenašati pretepanja in je vložila
tožbo za razvezo zakona.
Nekaj dni po ločitvi je v časo-
pisu zasledila, da je njen bivši
mož, ki je stanoval pri svoji mate-
ri, pozno ponoči šel pijan domov.
Spotaknil se je ob pločnik in z
glavo na vso moč udaril ob cestno
svetilko. Bil je na mestu mrtev.
Silva je ostrmela. Čeprav jo je ta
človek samo pretepal in je samo
pijančeval, smrti mu le ni privo-
ščila. Ampak tam je pisalo črno
na belem, da je mrtev, ona pa je
morala verjeti, pa če je hotela ah
ne.
Prišel je čas, ko je rodila sina.
Ko je videla to majhno, neboglje-
no bitje, je pozabila na krutost
bivšega moža. Vedela je, da je to
njen sin, ki ga bo vzgajala, kakor
bo sama hotela. Takrat se ni
zavedala, da ta njen sin nikoli
nikomur ne bo rekel oče. Toda
Silva si ni hotela beliti glave s
tem, ampak je po nekaj dneh
ponosno odšla s sinom v naročju
iz porodnišnice. Tisti dan je bila
hiša polna ljudi. Njene prijateljice
so prišle gledat novorojenčka. Vse
so ji čestitale in se še dolgo potem
veselile v čast malega Petra.
Tri leta in še polovico četrtega je
živela srečno in veselo. Peter je
hodil v vrtec, ona v službo. Vsak
popoldan sta odšla na sprehod in
Silva je morala kar naprej odgo-
varjati na Petrov zakaj.
Nekega dne, ko sta šla iz vrtca,
je Peter kar nenadoma vprašal:
„Mamica, zakaj imajo vsi očeta,
jaz ga pa nimam?" Silva se je
zdrznila ob tem vprašanju in ni
vedela, kaj naj odgovori. Potem
sta do doma molčala in Peter je ni
več mučil s tem vprašanjem.
Minil je mesec. Silva je imela
doma veliko dela, zato ni utegnila
iti s sinom na sprehod. Peter pa je
rekel: ,,Ce bi imel očeta, bi lahko
on šel z mano na sprehod. Tako
ga pa nimam."
Silva mu ni znala odgovoriti.
Vedela je, da prihaja čas, ko bo
morala sinu vse povedati. Toda ali
jo bo razumel? Zdaj je še majhen
in ve samo to, da imajo vsi nje-
govi vrstniki v vrtcu očeta, le on
ga nima. Kako naj si to razlaga?
In kako naj mu ona to razloži?
2^to zdaj samo čaka, kdaj bo kdo
povedal sinu resnico. Ona sama
mu ne more. Tako jo ta skrb že
nekaj časa mori dan in noč, v
službi pri stroju, doma in na ulici.
Viktorija Knez,
8. e razred, OŠ
Pohorski bataljon.
Slovenska Bistrica
MOJ OČE
Moj oče je Ivan. Piše se Matja-
šič. Star je 36 let. Je velik in
debel. On je hiter. Ima črne lase
in sive oči. Je tovariški in rad
pomaga ljudem. Nima rad sladka-
rij. Ni bolehen. Zelo rad ima
živali in jih hrani.
Tonček Matjašič,
3. b razred. Oš Juršind
MOJA STARA MAMA
V Rižnarjevi družini v Gajevcih
se je rodilo pet otrok. Med njimi
tudi moja stara mama, ki je bila
tretji otrok. Rodila se je 13.
marca 1902. leta.
Svojo mladost je preživljala na
kmetiji in z delom na poljih in
travnikih spoznavala življenje.
Njena prva mladostna leta je
zagrenila prva svetovna vojna, ki
jo je kljub grozotam preživela
brez hujših posledic. Po vojni je
zrasla v brhko dekle, ki jo je
zasnubil fant iz zamušanske vasi.
Leta 1926 se je omožila na kme-
tijo v Zamušanih. V zakonu je
rodila šest otrok. Najmlajšemu
otroku usoda ni naklonila dolgega
življenja, saj je umrl že pri deve-
tih mesecih. To je bila prva bole-
čina, ki je usekala v njeno srce.
Čez nekaj let je začel pešati
mož, moj stari oče. Ker za nje-
govo bolezen ni bilo zdravila, je
umrl in zapustil ženo in pet nepre-
skrbljenih otrok. Najstarejšemu je
bilo takrat šestnajst, najmlajšemu
pa deset let. To je bil hud udarec
za staro mamo, vendar ni klonila.
Premagovala je vse napore, otro-
kom bila mati in oče. Mnogokrat
je prijela za plug in vajeti, zaorala
globoke brazde, sejala pšenico in
rž, da je lahko otrokom delila
košček črnega, a vendar sladkega
kruha.
Najstarejšega sina je poslala v
gimiiazijo, pa je ni mogel končati,
ker je okupator zasedel našo
zemljo. Kmalu se je pridružil bor-
cem za svobodo. Materino srce je
zatrepetalo za sinom, ki se je boril
s svojimi tovariši za boljši in
pravičnejši jutri. Velikokrat je
potrkal na domača vrata, da je
stara mama nasitila sinove tova-
riše. Ko se je končala vojna, se je
srečno vrnil domov.
Čez nekaj let so se poročili
otroci in drug za drugim odhajali
iz domače hiše. Stara mama pa se
je pozneje preselila v majhno hišo
sredi vinogradov. Pred kratkim
sem jo obiskala. Na zemljo je že
padel prvi mrak. Sedela je na
pragu ter zrla v daljavo. Ko me je
zagledala, si je utrnila solzo in
rekla: ,,Kako hudo je biti sam.
Nikogar ni, da bi mi kaj povedal.
Samo črički mi delajo družbo.
Kadar muzicirajo, me s pesmijo
popeljejo v svet mladih let."
Marija Pintarič, 8. b,
OŠ „F. Belšak", Gorišnica
MOJA MAMA
Moja mama hodi v službo.
Večkrat pride domov utrujena od
dela. Pravi da dela v službi in
doma. Zdaj ji pri delu pomagam
že tudi jaz. Pomagam ji pri
pospravljanju in kuhanju.
Včasih jo razjezim, takrat je
žalostna, če pa jo razveselim se ji
v očeh zaiskri iskrenost in dobro-
srčnost.
V svojem prostem času, ki ga
nima veliko najraje plete. Največ
plete zame.
Ima veliko dela, a vendar najde
čas zame. Ob nedeljah se tudi
včasih kaj igrava, takrat sva obe
razigrani.
Najrajši ima cvetje. Če ji kdo
prinese najmanjšo rožico, je je
najbolj vesela. Večkrat ji spom-
ladi prinesem prvo spomladansko
cvetje, ki ga, kot se meni zdi, ima
najrajši.
Takšna je moja mama, zamenja-
la je ne bi z nikomer.
Alenka Kranjc, 5. b razr.,
OŠ „F. Osojnik", Ptuj
SINIČKA
Pri nas je zapadlo vehko sne-
ga, zato sem napravil krmilni-
co. Naredil sem jo iz smrekovih
deščic, prebarval z rumeno in
rdečo barvo. Obesil sem jo na
hruško pred hišo.
Na krmilnico sem še obesil
kepico loja, natrosil sončnic, in
koruznega zdroba. Prva je pri-
letela sinička, za njo še prifrči
vrabček. Naslednji dan je pri-
letelo še mnogo drugih ptic,
med njimi je bil tudi brglez z
dolgim kljunom. Ce jim posta-
ne pretesno napravi mir brglez
z svojim močnim kljunčkom,
zato mnogokrat ostane sam v
krmilnici.
Zelo rad hranim ptičke, ker
vem, da nam to poleti vse po-
vrnejo.
Joži Mohorko,
4. b razr., OŠ Poljčane
NEKEGA ZIMSKEGA
JUTRA
Nekega zimskega jutra so se
zbrali na gozdni jasi: lovec, pes
Pikec, male vile in živali. ,.Ži-
vali so lačne," je dejal lovec,
,,treba jim bo priskrbeti hra-
no!"
,,Kje pa naj jo dobimo, ko
pa je vsa okolica pod sne-
gom?" so dejale male vile.
,,Mati Zemlja je ne more dati."
— ,,Prav imaš!" se je oglasila
mati Zemlja. ,,Hrane res ne
morem dati, ko pa okolico pre-
kriva sneg."
Nato je bilo vse tiho, le odpa-
danje smrekovih iglic je bilo sli-
šati. Vsi so premišljevali, kaj bi
storili. Tišino je zmotil lovčev
glas. ,,Jaz sem sklenil, da bova
s Pikcem vsak dan nosila hrano
živalim." Vsi so se strinjali. In
naslednje dni sta lovec in Pikec
pridno nosila hrano in nobena
žival ni bila lačna.
Matjaž Pristovnik,
5. a, 0§ Majšperk
MAMA SE JE BALA ZAME . . .
Bila sem še zelo majhna. Vrnili
smo se z neke proslave. K nam sta
prišli teta Marica in sestrična
Marjanca. Mama ju je prosila, če
bi me peljali na polje, kjer je teta
Roza pobirala krompir. Tam bi
me naj tudi pustila. Teta Marica
me je res peljala, a ko smo prišli
na polje, ni bilo nikjer nikogar.
Marjanca je klicala teto Rozo, ker
pa se ni nihče oglasU, sta me
odpeljali s seboj v Ormož. Zvečer
sta se moja brata Igor in Črtomir
vrnila s polja. Mama ju je takoj
vprašala, kje sem jaz. Povedala
je, da me je teta Marica peljala v
,,Preta". Igor in Črtomir pa sta
rekla, da so krompir pobirali na
,,Gorcih" in ne v ,,Pretah".
Mama se je ustrašila, kje sem jaz.
Tovariš ravnatelj je rekel, da bi
me šli iskat otrod iz šole. Tega
mama ni pustila, ker se je bala,
da bi se kateri izgubil. Ljudje pa
so pričeli govoriti, da so me odpe-
ljali neki Turki, da so me vzeli
dgani in celo, da so me videli brez
roke ali brez noge v jarku. Mama
se je še bolj ustrašila za mene.
Pričeli so me iskati po polju in v
gozdu. Ker pa me niso našli, sta
mama in očka šla vprašat teto
Marico, kje me je vendar pustila.
Zelo sta si oddahnila, ko sta me
našla v Ormožu.
Alenka, Solina,
6. b razred, OŠ Markovd
V BOLNIŠNICI
Bil je mrak. Zunaj je deževalo.
Ležal sem. Imel sem visoko
temperaturo in bolelo me je v tre-
buhu. Prišel je zdravnik, me
pregledal in rekel mami: ,,Mora
iti v bolnišnico. Ni mi povedal,
kaj mi je. Bil je naš sosed, zato
me je kar peljal. Pokazali so mi
posteljo in mama mi je rekla:
,,Jutri prideš domov. Nič se ne
boj." Bil sem vesel, da se bom
rešil vsega. Zaspal sem hitro. Kaj
se je zgodilo tisto noč, ne vem.
Drugo jutro se zbudim in začutim
kot da bi imel opekline. Ležal sem
dalje in premišljeval, kdaj bo
prišla mama. Res je prišla, toda
ven nisem smel. Prinesla mi je
igrače in razne slikanice. Ko je
odšla, mi je šlo na jok, a sem se
zadržal. Spoznal sem se z Andre-
jem, ki je sedaj v Ljubljani. Nato
je prišel čas kosila. Videl sem
kako drugi jedo juho in drugo,
sam pa sem dobil juho brez teste-
nin. Minilo je popoldan in od-
pravljali smo se spat. Nisem se
mogel premagati, odpel sem si
spalno srajco in vidim, da sem ves
prevezan. Ustrašil sem se, da
operacija ni uspela. Vso noč
nisem mogel zaspati. Po glavi so
mi rojile misli: ,,Kaj, če ni uspe-
lo."
Bil sem ves poten. Drugi in tretji
dan je bilo isto. Prišla je nedelja.
Oče in mati sta prišla bolj pozno.
Prinesla sta mi vse polno sladka-
rij, ki sem jih dal Andreju.
Zazvonilo je in obiski so se kon-
čali. Žalosten sem se poslovil.
Drugi dan sem bil že boljši.
Naslednji dan pa sem šel domov.
Bil sem tako vesel. Oče je odšel v
službo, mama pa v trgovino.
Oblekel sem se in se mislil iti ven
igrat s prijatelji. Toda mama je
prej prišla. Moral sem se preobleči
in zopet v pnjsteljo.
Bruno Lubec,
OŠ „F. Osojnik", Ptuj
HUDO MI JE BILO
Tudi v mojo mladost je že segla
senca. Zgodilo se je pred desetimi
leti, ko smo še živeli v Muretnin-
cih. Hiša je bila stara in pre-
majhna, zato smo se odločili
kupiti gradbeno parcelo in zgraditi
nov dom. Vse bi bilo lepo in prav,
če bi imeli denar. Pri nas denarja
ni bilo na pretek. Hočeš, nočeš, je
moral oče v tujino. Že nekaj dni
sem opazila, da mama joka.
Vprašala sem jo: ,,Mama, kaj ti
je?" — ,,Nič ni," je odgovorila.
Bilo je nekaj dni pozneje. Mama
je pripravljala kovček za očeta, ki
se je odpravljal v tujino. Sredi
popoldneva se je pred hišo ustavil
avto. Oče je vanj spravil kovček
in povabil šoferja v hišo. Ko je le-
ta stopil v kuhinjo, mu je mama
ponudila kavo, jaz pa sem ga
motrila s sovraštvom v očeh. V
meni so se podile misli: ,,Vzel mi
boš očeta. Kaj bo z mamo?"
Umaknila sem se iz kuhinje in
zunaj bridko zajokala.
Avto je odpeljal po prašni cesti.
Stopila sem k mami in jo vpra-
šala: ,,Kam se je odpeljal oče? Ali
ga ne bo več nazaj? Ali bomo
odslej sami?" — ,,Oče se je odpe-
ljal v Nemčijo. Zaslužil bo denar
in ti prinesel igračke. Le bodi
pridna!" je odgovarjala mama.
Preteklo je nekaj dni. Mama je
dobila .prvo pismo iz Nemčije.
Kako sem se razveselila, ker je oče
pozdravljal tudi hčerko in sina,
mojega bratca.
Čas je mineval in oče je prišel na
dopust. Pripeljal ga je osovraženi
šofer in spet odpeljal. Ob novem
letu 1967 se je oče pripeljal v
svojem avtomobilu in dejal:
,,Tako, zdaj bom ostal doma!"
To je bilo veselje! Še istega leta
smo začeli graditi hišo, v kateri
živimo že osem let.
Zinka Habjanič,
8. a razr.,
OŠ „F. Belšak", Gorišnica
ŽIVLJENJEPIS MOJE
BABICE
Na Kogu sta se poročila fant
in dekle. V prvem letu zakona
se jima je rodil prvi otrok. Na
svet je privekala punčka. Kli-
cali so jo za Haniko. To je bila
moja babica. Pozneje je dobila
babica bratca in dve sestrici.
Hanika je obiskovala šolo na
Kogu. Ker doma niso bili pre-
možni, je morala že zgodaj v
svet. Štirinajst let ji je bilo, ko
se je s culo v roki odpravila v
Meran na južno Tirolsko. V tu-
jih krajih je močno pogrešala
toplino domačega ognjišča.
Večkrat se je skrila v kotiček in
jokala. Ko je štela 22 let, je iz-
bruhnila prva svetovna vojna.
Babica se je vrnila k staršem,
toda doma se je počutila kot
tujka. Spet se je odpravila v
svet v Maribor.
V Mariboru je postala ne-
zakonska mati, ki je rodila
hčerko Marico in sina Ludvika.
Kmalu je spoznala moža, ki je
delal v pekarni. Z njim se je leta
1925 poročila in naslednje leto
v Razvanju rodila hčerko
Julko, mojo mamo. Dva tedna
po maminem rojstvu je babici
umrla mama. S hčerkico se je
odpravila na Kog. Tam se je
močno prehladila in dobila
pljučnico. Odpeljali so jo v bol-
nišnico, po mojo mamo pa je
prišla teta in jo odnesla v Mu-
retince, kjer je mama odslej ži-
vela. Leta 1929 je dobila mama
bratca Tončka, ki je živel pri
babici v Mariboru. Tik pred
drugo svetovno vojno, leta
1940, se je babica z družino
preselila k hčerki v Muretince.
Ko se je poročila moja mama
in rodila otroke, je bila babica
naša pestunja. Čeprav smo ji
večkrat nagajali, nas ni tepla.
Na jesen življenja ji je umrl
mož, moj dedek, za katerim je
hudo žalovala. Počasi je začela
pešati tudi njena življenjska
moč. 21. februarja leta 1970 je
omahnila, stara 78 let. Na ba-
bico bodo ostali svetli spomini.
Marija Vogrinec,
8. a, OS ,,F. Belšaka",
Gorišnica
SKLEP
o ocenitvi karnevalskih skupin in o njihovi razvrstitvi v posamezne
kategorije ter o podelitvi nagrad in to:
E»ivo mesto se podeli turističnemu društvu Polenšak za
prikazano prleško kmečko gostuvanje, v kateri je sodelovalo 40
občanov in občank na sedmih kočijah s konjsko vprego. Skupini je
dodeljena nagrada 3.000,- dinarjev.
Ostale karnevalske skupine so razporejene glede na doseženo
oceno v naslednje kategorije in s sledečo nagrado:
2.000.- dinagev: KK-TOZD Petovia-dodatni SISI za SlS-e
Opekama Žabjak — stanovanjski standard
Perutnina Ptuj - zimsko spanje Ptuj SOZD-ov
Agrotransport Ptuj - dviganje produkt. JŽ
KK-TOZD Kletarstvo - stari Slovani
1.500.- dinarjev: TP Izbira - prvi rojstni dan
Mercator-Panonija - ugrabitev luka
AGIS-TAP-SIGMA - ptujska ohcet
Elektrokovinar Ptuj - sedmi člen
TP Merkur - na Havajih
ŠC za kov. str. - zim. oUmp. igre
1.000.- dinarjev: PP Olga Meglič - komu zvoni?
PD Prvend — na novo oživela prosveta
PGD Moškanjci - lukarji
MA Podvinci - vodovod Slov. gorice
Gimnazija Ptuj - siveti trije centri
ESŠ Ptuj - gradnja šol. centra
Komunalno pod. Ptuj - smog-smrad
800.- dinarjev: MA Muretinci - gusarji
Vaščani Borovd - butaiji
Vaščani Rabelčja vas - stari kmečki običaji
PD Voličina — kmečka poroka
Vaščani iz Rošnje - gostija
PGD Ptujska gora - žganjarji
400.- dinarjev: Skupina Erhatič — taksi za toplice
Skupina Zajšek - avto šola Hajdoše
Skupina iz Markovec - posebni zavod
Skupina Jančar - avto kučija
300.- dinarjev: Tašner iz Mezgovec - kriminalna policija
Cenar-Mezgovd - evrovizija
Rimska cesta - razne maske
Učencem osnovnih šol Franc Osojnik, Ivan Spolenjak in Tone
Žnidarič ter maskiranima godbama na pihala DPD Svoboda Ptuj in
GD Sp. Polskava je odobreno nadomestilo za njihovo sodelovanje po
posetmem dogovoru. Skupen znesek za podeljene nagrade in
nadomestila znaša 40.000 dinarjev. Vsem sodelujočim in nagrajenim
je poslati pismeno zahvalo, rezultate pa javno raz^asiti.
tednik — četrtek, 4. marca 1976
7. stran
juršinci
Predpražnikom
žensk
Na pobudo sekcije za
družbeno ekonomski in poli-
tični položaj žensk pri
krajevni konferenci SZDL v
Juršincih je krajevna skupno-
st, dcupno z vsemi družbeno-
političnimi organizacijami pri-
pravila proslavo, ki bo 8.
marca popoldne ob treh v
osnovni šoli.
Posebg so se spomnili
najstarejših krajank, ki so
stare nad 89 let, teh je v KS
Juršinci 15, med njimi so tri
partizanske matere, vodi pa
Julijana Lajh s 93 leti. Vsem
bodo izročili praktična darila,
učenci osnovne šole pa
pripravljajo kulturni program.
To je prvič v tej krajevni
skupnosti in veijetno med
prvimi v ptujski občini, da so
se posebej spomnili najstarej-
ših žensk za njihov praznik.
Na skupnem zasedanju vseh treh
zborov skupščine občine Ptuj so v
petek. 27. februarja 1976, delegati
poslušali uvodno obrazložitev
Pranja Gnilška, predsednika iz-
vršnega sveta SO Ptuj, k predlogu
resolucije o družbeno ekonomski
politiki in razvoju občine Ptuj v letu
1976 in poročilo o družbenem dogo-
voru za razporejanje dohodka v
letošnjem letu.
Razprava o obeh dokumentih je
bila potem v posameznih zborih, ki
so se sestali na ločenih sejah. V
zboru združenega dela je delegacija
TGA Kidričevo dala vprašanje s
pripombo, da je predvidena rast
družbenega proizvoda nerealna, saj
sami načrtovane rasti ne bodo mogli
doseči. Pripomba ni bila sprejeta,
ker je zbor menil, da TGA Kidri-
čevo nima več odločujočega deleža
pri vplivu na rast družbenega in
fizičnega obsega proizvodnje v
občini. Zato so delegati soglasno
sprejeli oba dokumenta. Prav tako
soglasno so sprejeli oba dokumenta
v zborih krajevnih skupnosti in v
družbeno politižnem zboru, kjer so
delegati imeli le nekaj manj bistve-
nih pripomb. Pooblastili so tudi
izvršni svet, da podpiše družbeni
dogovor.
Razmeroma hitro so obravnavali
in sprejeli predloge, osnutke in
sklepe o ostalih točkah dnevnega
reda. Tu in tam je bilo kako umest-
no vprašanje, ki mu je sledil od
predstavnika izvršnega sveta
konkretni in razumljiv odgovor ali
pojasnilo. Taka vprašanja so bila v
zvezi s spremembami in dopolnit-
vami odloka o davkih občanov, o
posebnem občinskem davku od
prometa proizvodov in plačil za sto-
ritve, o spremembi odloka o zazi-
dalnem načrtu stanovanjskega
območja Rabeljčja vas in o prispev-
ku za uporabo mestnega zemljišča.
O vseh teh vprašanjih so podrob-
neje predhodno razpravljale temelj-
ne delegacije v TOZD in v krajevnih
skupnostih, večina vprašanj je bila
razjasnjenih že tam, zato je šlo na
zasedanjih posameznih zborov brez
zapletov.
Nekaj vprašanj in več različnih
predlogov je bilo danih k osnutku
odloka o priznanjih in nagradah
občine Ptuj. Eni so predlagali, da se
naj upošteva predlog variante, po
katerih bi se poleg priznanj občine
Ptuj podeljevale tudi denarne
nagrade, drugi pa so bili za varian-
to, da naj bodo priznanja brez nag-
rad. Oba predloga imata svojo težo
in utemeljitev, zato je bil sprejet
razumen sklep, da naj komisija za
odlikovanja pri skupščini občine
Ptuj zbere vse predloge, jih preuči in
realno presodi, katero varianto bo
predlagala občinski skupščini za
sprejem na eni od naslednjih sej.
Pri zadnji točki dnevnega reda je
bilo na zboru združenega dela
postavljeno samo eno delegatsko
vprašanje in sicer, kaj je izvršni svet
že naredil v boju proti kajenju?
Nekoliko bolj živahno je bilo pri
delegatskih vprašanjih v družbeno
političnem zboru, posebno živahno
pa je bilo v zboru krajevnih skup-
nosti. Z odgovori, ki so bili napisani
v gradivu za sejo, so se delegacije
strinjale, več delegacij je na seji
predložilo nova vprašanja pismeno,
nekateri pa so vpraševali neposred-
no. Največ vprašanj je bilo od dele-
gacij krajevnih skupnosti Gorišnica
in Markovci v zvezi s problemi, ki
nastajajo ob gradnji HC SD II. Na
vprašanja bodo delegacije dobile
odgovore napisane, nekatere prob-
leme pa bodo rešili neposredno na
sestankih z občani. NB — FF — MG
Naš bralec Maksimiran
Serdinšek iz M^špeika nam je
predlagal, nq se oglasimo na
pustno nedeljo v ptujski
bolnišnici dr. Jožeta Potrča in
povprašamo za nove prebival-
ce ptujdce občine, ki bodo
imeli rojstni dan vsako četrto
kto.
Po podatkih, ki smo jih
dobili iz ptujske bolnišnice,
^lepamo, da pustna nedelja
ni bila samo bogata po
maskah, krofih, (^i^ovalcih,
tamveč nas je obogatila za 6
novih prebivalcev. Tega dne
so rodile: Ivana Šalamun iz
Biša — deklico, Marija Tušek
iz Jazbin — deklico, Danica
Ki žanič z Gorenjrkega vrha
— dvojčka, Genovefa Petek iz
Velikega Brebrovnika deklico
in Martina Jus iz Žetal —
dddico. Srečnim mamicam in
igihovim otrdcom, žeUmo
veliko sreče in zdravja.
Za konec pa n<g našim
bralcem zastavimo enako
vprašajte, kot ga je nam naš
in povrh še 29. februarja
Na zdra\je in mnog? leta
bralec Maks Serdinšdc: ,JColi-
ko bodo nedeljski novoro-
jenčki dejansko stari takrat,
FOTO: KOSI
ko bodo praznovali 15. rojstni
dan?"
M. G.
V soboto 28. februarja 1976 je bila v Ormožu seja
občinske konference SZDL, ki jo je vodil predsednik Silvo
Bedrač. Udeleženci seje, med katerimi sta bila tudi Savin Jogan,
član predsedstva republiške konference SZDL in Stane Gavez,
predsednik medobčinske konference SZDL obmoqa Maribor,
so govorili o uveljavljanju delegatskega sistema v tejj občini.
Uvodne misU o uresničevanju nSiog in delovanju delegacij v
KS in v združenem delu, je na seji podala Marica Brazda -
sekretarka OK SZDL Ormož, ki je med drugim dejala: „Veliko
zavzetost in pripravljenost je čutiti v OZD in KS, da bi
probleme reševali na drug način, da delegacije oziroma delegati
ne bi imeli občutka, da le nekaj potrjujejo, kar je bilo že prej
pripravljeno in dogovorjeno. Delavci so sprejeli delegatski
sistem kot najprimernejšo obliko odločanja, sprejeli so ga za
svojega, ker prič^ujejo, da bodo lahko v njem dosledno
zasledovali delovne procese, proizvajahia razmerja, da bodo
lahko dosledno zasledovali vsa gospodarska gibanja,
stabilizacijo, reševaU sociahie in družbene probleme delavcev ter
tako neposredno vplivali na odločanje o ustvarjenem
dohodku."
Razprava je pokazala, da so v ormoški občini najbolj
delavne delegacije v krajevnih skupnostih. To potrjuje tudi
dejstvo, da se delegati v zboru krajevnih skupnosti občinske
skupščine pogosto oglašajo in postavljajo najrazličnejša
vprašanja. To pa ne velja za delegate v zboru združenega dela,
saj se ti le redko oglašajo in se v javnem omejujejo na razpravo
o predloženem gradivu. Prav to pa narekuje, da bo nujno
izboljšati delovanje delegacij v delovnih organizacijah. Ker so
vzroki za slabo delovanje znani, bo lahko pristopiti k
odpravljanju težav. Nujno bo doseči, da bodo delegacije v OZD
in TOZD bolj povezane z vodstvenimi strukturami in z nosilci
samoupravljanja. Delovanje delegacij v združenem delu je
potrebno usmeriti tako, da bodo prek njih delovni ljudje
resnično vphvali na urejanje razmer v našem samoupravnem in
družbenopolitičnem življenju.
Za še boljše uveljavljanje delegatskega sistema v ormoSci
občini, so sprejeli pomembne sklepe. Z njimi bodo seznanjeni
va dejavniki v občini ter delegati v KS, delovne organizacije in
TOZD ter samoupravne interesne skupnosti.	GF
ZLAT! PAR
Na magistratu v Ptuju so v soboto svečano razglasili za
zlatoporočenca Konrada in Rozo Ramšek iz Rogoznice 40.
Konrad je v torek praznoval 74. rojstni dan, Roza pa je ta
jubOej praznovala že avgusta lani.
Foto: Langerholc
Zbor
upravljalcev
banke
v delavskem domu Franca
Krambergeija v Ptuju se je 1.
marca 1976 sestal zbor upravljat
cev Kreditne banke Maribor,
podružnica Ptig. Zboru so
prisostvovali poleg Rudija Vračka,
generalnega direktoija Kreditne
banke Maribor, še direktoiji
posameznih direkcij, predstavniki
SO Pt uj, DPO in drugI.
Zbor je sprejel začasni statuc
tami sklep o uskladitvi pravil
podružnice z ustavo^ poslovnik za
delo zbora, poročilo organov
upravjanja, poslovno poročilo in
potrdil zaključni račun in delitev
dohodka podružnice za leto 1975.
V nadaljevanju je sprejel še
predlog dogovora o poslovni
politiki Kreditne banke Maribor,
podružnice Ptuj za leto 1976 in
predlog za spremembo tarife
obrestnih mer, potrdU sklep p
planu kreditne bilance podruž-
nice, planu dohodkov in izdatkov
ter planu investicij podružnice za
leto 1976. Zbor je med drugim
tudi izvolil pet članov odbora
samoupravne kontrole, imenoval
člane kreditnega odbora in
direktoija KBM, podružnice Ptifl.
Zaupanje je znova dobil dosedanji
dir^tor, Anton Purg.
O delu zbora bomo obširneje
poročali v naslednji številki! MG
Brez komentarja
Na sqi skupščine Telesnokultur-
ne skupnosti Pt iq so v ponedeljek
1. marca obravnavah, in sprejemali
pomembne akte, kot je družbeni
dogovor o razporejanju dohodka v
letu 1976 v občini Ptig, zaključni
račun za preteklo leto, program
dela dcupnosti za prihodnje leto
ter se odločah za pristop k
osnutku sporazuma o ustanovitvi
in organizacp strokovnih služb
samoupravnih interesnih skupno-
sti v ptigski občini.
Morda bi bilo bo^ pravilno
zapisati, da n^ bi razpravljali,
kajti, l^jti razprave skorajda ni
bilo. Kje je vzrok za to?
Odgovorov je prav gotovo več,
eden izmed njih pa je tudi ta, da
delegati niso prebrah gradiva pred
sejo, s^ so ^ nekateri ,/a2rezah"
šele na seji. Res je, da je bila
podana obrazložitev vsakega
posameznega akta, vendar to ni
dovo^ za, če smemo reči,
zavestno sklepat^ e.
Kje se ob t^em glasovanju „za"
ah „proti" določenim aktom kaže
mnenje delegacqe, ki jo zastopa
delegat, nam ne more biti jasno.
Predvsem pa se je čuditi
neaktivnemu delu delegacq glede
na korenite spremembe v telesni
kulturi. Mislim, da je delo
delegacij res neaktivno, če delegat
prebira gradivo, ki ga je prejel po
pošt i dovolj zgodaj, šele m
zasedaigu, Tp torej pomeni, da se
delegacija sploh ni sestala in da je
pač eden izmed delegatov šel na
skupščino, ker pač mora biti tam
po svoji dolžnosti. O tem, da
delegacge niso aktivne pa priča
tudi vprašanje delavskega sveta
skupnih služb v TGA »Boris
Kklrič", Kidričevo. Vpraš^ so,
kako je z gradnjo drsališča v Ptigu
in z igegovim vzdrževanjem, kot je
bilo predvideno v samoupravnem
^razumu? Kako so bila
ižcoriščena zbrana sredstva za
vzdrževanje, ker drsališče ni bilo
zgrajeno? Delavci TKS so bili nad
vprašaigam močno začudeni, s4 o
tdcšnem q)orazumu niso vedeli -
nič. Ker ga ni! Komentarje najbrž
odveč.
Nevenka Po^anšdc
Karnevalski del je s svojo duhovitost o in domiselnos^o žel med
^edalci priznanje in smeh	FOTO: KOSI

V	soboto 6. marca 1976 bo
v Ptigu začela z delom
partijska politična šola za A
program. Vargo so osnovne
organizacije ZKS kadrovale
okrog 50 slušateljev. Tudi
tokrat bo šola strnjena in
botrajala do 13. marca, tudi
dve soboti in nedeljo, da bodo
tako izgubili čimmanj časa na
svojih delovnih mestih. Pre-
davanja bodo ves dan.
V	jeseni bodo vsi tisti, ki bodo
uspešno končali A program, ta
obsega bo]y teoretične teme,
obiskovah še predavanja iz B -
programa, ki zajema predvsem
praktične teme. Ta program so v
Ptuju pred tedni uspešno opravili
slušatelji, ki so A - program
končah predlanskim in lani.
V	Slovenski Bistrici bo v
ponedeljek, 8. marca tudi začela
parttijska politična šola, ki bo
trajala 82 ur. Obsega pa teme iz A
in B programa, s poudarkom na
osnovah marksizma. Za šolo je
med komunisti bistriSce občine
precgšnje zanimanje, sq se je
zanjo priglasilo nad 30 slušateljev.
Programa obeh Šol sta pripravili
komis^i za družbenopohtične
odnose in idejno pohtične
probleme pri komitejih občinskih
konferenc ZKS, dcupno z
delavskima univerzama, ki sta tudi
izvcdalki programa,
FF - GF
^vreme ^
do nede:ye, 14. marca 1976
Prvi kr^ec bo v torek, 9.
marca ob 5.38.
NAPOVED: Poslabšarge vre-
mena: dež in sneg bo v prvih
dneh prihodnjega tedna, V drugi
polovici, prihodnjega tedna bo
mrzlo.
Stari vremenski pregovor
pravi: Ce marca grmi, dobra
letina sledi: Kakšno je vreme na
štirideset mučenikov (10.) dan,
tako bo še štirideset dni vsak
dan. Po mojem 60-k-tnem
opazovargu, ta pregovor v celoti
več ne drži. Pač pa bo^e drži, če
je 10. marca vetrovno, bo 40 dni
vetrovno.	Alcgz Cestnik .
RODILE SO:
Ljubica Vočanec, Virje 55 -
Mirjano; Kristina Kirbiš, Hajdina
68 - dečka; Rozalija Jasenc,
Domava 85 - Maijeto; Dragica
Rugani, Panonska 5 - Dušana;
Marija Polanec, Rogozniška 24 -
Davorina; Ana Rožmarin, Mure-
tinci 44 - Rada; Nada PiUnger,
Stojnci 8 - Vesno; Marija
Dominko. Jiršovci 39 - dekhco;
Marija Pavličič, Trgovišče 34 -
Tamaro; Angela Zlahtič, Muretin-
ci 6 - Heleno; Zdenka Herg^,
Zg. Jablane 21 - Mihelco; Marija
Burg, Pristava 5 - Vido; Daniela
Vajda, Plešivica 1 - Karmeno;
Ivanka Ljubeč, Markovci 88 -
Natalijo; Marica HanžeL Drakovci
30 - Janka; Marta Horvat, Ptujska
22 - Andreja; Angelca Bratec,
Žabjak 18 - Petro; Blanka
Vidovič, Skobra 57 - deklico;
Marija Nemec, Pobrežje 171 -
dekhco; Mihca Skupnjak^ Potrče-
va 42 - dečka; Marija Znidarič,
Drakovci 30 - dečka; Milena
Papdi, Kidričevo 27 - Erika;
Ivanka Štebih, Žvab 11 -
Klavdijo; Marija Ferčec, Cankar-
jeva 6 - dečka; Dragica Polanec,
Trubarjeva - dečka; Marija
Gojkovič, Muzejski trg 1 - Mojco;
Jelka Kovač, Kidričevo 27 -
Matejo; Marija Hanzl, Vehčane 50
- Varijo; Ehzabeta Marin,
Kramber^ijeva pot 7 - Lidijo;
Jožica Kline, Lancova vas 15/a -
deklico; Štefka Majcen, Zgorci 3
_ deklico; Matilda Juršnik,
Kungota 16 - dečka; Irena Luci,
Kvedrova 3 - dečka; Mira
Veselko, Cesta kurirjev NOV 13 -
dekhco; Marija Zoreč, Juršinci 13
- Damjana; Anica Šuen, Lahonci
32 - Jožeta; Davorina Rakuša,
Kolodvor^a 2, Ormož - Ireno;
Kristina Skrlec, Vičanci 25 -
Ireno; Marija Vodušek, Podlože
56 - Heleno.
POROKE
Karol Fideršek,
Ljubljana, Bavdkova 1 in Bojana
Zamuda, Formin 48; Stanislav
Malek, Popovci 23 in Ana Pečnik,
Lancova vas 70; Mirko Klovar,
Banfi 169 in Marija Ivanuša,
Formin 21; Branko Vidovič,
Delavska 12, Maribor in Miroslava
Petrišič, Kvediova 3; Joško Tome,
Zaloga 8 in Alojzija Zidarič, Zalog
pri Škofljici 8; Jožef Horvat,
Krčevina pri Vurbergu 45 in
Marija Kline, Sp. Velovlak 11:
Stanislav Flajšman, Maribor Slivni-
ška 17 in Alojzija Kramberger,
Vintarovci 33; Jakob Emeršič,
VolkmerjeYa 5 in Doroteja
Dolanc, Cufarjeva 16; Martin
Bezjak, Kamnik, Tuniška 2 in
Marica Hojnik, Bratislavci 53;
Jožef Kouter, Odranci 70 in
Terezija Predikaka, Lovrenc na
Dr. polju 80; Branko Vjsenjak,
Prvenci 3 in Darinka Belšak,
Remčeva 3; Branko Bračič,
Maribor, Ferkova 18 in Neža
Hojnik, Dornava 129/a; Franc
Polajžar, Cermožišče 27 in Marija
Goričan, Žetale 85; Viktor
Žajdela, Vošnjakova 10 in Ivanka
Lovrenko, Lovrenc na Dr. polju
101; Janko Šmid, Tomšičeva l5
in Dragica Marčič, Dobrna 20;
Pongrac Golob, Sobetinci 23 in
Angela Strelec, Prvenci 21;
Maksimiljan Pihler^ Ciglence 30 in
Štefanija Vrečar, Stuki 24; Janez
Fridl, Loč ki vrh 23 in Marija
Vod^ Desternik 32; Alojz Rakuš,
Gradišče 75 in Marija Milošič,
Gradišča 46; Janez Pulko, Kočice
33 in Angela Jus, Strajna 8;.
UMRLI SO:
Janez Jurič, Tiha pot 2, roj.
1930, umrl 22. febr. 1976;
Elizabeta Zupanič, Rajšpova 5,
roj. 1895, umrla 25. febr. 1976;
Leopoldina Kolar, Majšperk 18,
roj. 1895, umrla 26. febr. 1976;
Kari Zorko, Drbetind 54, roj.
1895, umrl 27. febr. 1976; Franc
Horvat, Desternik 57, roj. 1905,
umrl 27. febr. 1976.
TtDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni
urednik FRANC FIDERSEK. izhaja ob četrtkih. Uredništvo in upra-
va: telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za
tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska
Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu spada TEDNIK nned proizvode, za katere se ne
plačuje tenneljni davek od prometa proizv''"'^ov.
GRADIVO
ZA SEJO ZBOROV
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Z željo, da seznanimo čim širši krog delovnih ljudi in občanov z gradivom za sejo vseh zborov občinske skupščine v mesecu
marcu smo se odločili, da objavimo gradivo, ki bo obravnavano na teh zborih, v prilogi Tednika. Pričakujemo, da bodo va, ki bodo
gradivo prebrali, razmišljali o dosedanjem delovanju delegatdcega sistema v občini Ptuj, pri tem pa se jim bodo porajali zaključki in
napotki kako bi lahko to samoupravno oblastno funkcijo še izpopolnili. Tudi osnutek proračuna občine Ptuj za leto 1976 je gradivo, o
katerem bi morali biti temeljito seznanjeni, če se hočemo zavestno odločati pri dokončnih odločitvah za njegovo oblikovanje.
Priporočamo vsem delovnim ljudem v združenem delu in občanom v krajevnih skupnostih, da posredujejo svoje predloge ali zaključke
k predloženim gradivom, svojim delegatom temeljnih delegacij združenega dela in krajevnih dcupnosti do 15. marca 1.1. ali direktno na
sekretariat občinske skupščine, Ptuj Srbski trg št. 1.
PTUJ, FEBRUARJA 1976
STRANI2 ' , '
- PRILOGA TEDNIKA ST. 9
I. UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA SISTEMA V TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH
ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH TER KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
I. UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA SISTEMA V TEMELJIH
SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH
Delo delegacij v ten^eljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je
odvisno od razvitosti samoupravnih odnosov, od stopnje osveščenosti, stro-
kovne in družbenopolitične usposobljenosti delegatov samih, od povezanosti
delegacij z dclavci, od aktivnosti in dejavnosti družbenopolitičnih organizacij,
zlasti socialistične zveze delovnih ljudi, sindikata in zveze komunistov in od
vgraditve delovanja delegacij v celovit splet družbenoekonomskih odnosov v
temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti odgovarjajo
za svoje delo zboru delavcev oziroma zboru občanov. Na teh zborih se morajo
oblikovati stališča do vseh vprašanj, ki neposredno vplivajo na družbenoeko-
nomski in samoupravni polo?aj delavcev in smernice za delo delegacij in dele-
gatov.
Po razgovoru z nekaterimi delegacijami in ob analizi njihovega dela pa že
lahko povzemamo nekatere splošne ugotovitve. V celoti ni izoblikovan in tudi
ni zaživel odnos delegacija — zbor delovnih ljudi. Na delegacije sc večkrat gle-
da kot na nekaj ,,nujnega" — skupščinskega, ne pa kot na metodo za samo-
upravno odločanje v skupščini.
Pomembna ovira pri uresničevanju delegatskih odnosov v temeljnih sa-
moupravnih aktih v večini primerov niso urejeni odnosi delegacije do delovne
skupnosti in drugih samoupravnih organov. Izgleda, da še obstoja prepričeva-
nje, da je delegacija podaljšek občinske skupščine ne pa sestavni del samo-
upravljanja.
Nujno je. da se v samoupravnih aktih temeljnih samoupravnih organizacij
in skupnosti uredi status delegacij in določi v katerih primerih mora delegacija
oblikovati stališča skupaj z delavskim svetom in drugimi samoupravnimi
organi, skupno z zbori delavcev in delovnih ljudi, skupaj z družbenopolitični-
mi organizacijami in v katerih primerih lahko delegacija oblikuje stališča sa-
ma. Delegacijam pa bo potrebno zatogoviti potrebno strokovno in admini-
strativno pomoč. Ponekod Se niso urejena vprašanja nadomestila za
izgubljeni zaslužek. Delo delegacij se Se vedno ne pojmuje kot družbeno
potrebno delo.
Konferenca delegacij je oblika v kateri se delovni ljudje v temeljnih samo-
upravnih organizacijah in skupnostih povezujejo med seboj zato, da bi uskla-
jevali stališča med delegacijami in pošiljali skupnega delegata na zasedanje
zborov. Oblikovane so s sporazumom, ki so ga sklenile temeljne samoupravne
organizacije in skupnosti. Ta oblika dela poraja nekatere probleme zlasti v
tistih konferencah delegacij v katere se povezuje več manjSih delovnih organi-
zacij, dislociranih enot in v kmetijski skupini. Ti problemi so predvsem
majhno število zaposlenih, problem prostorov in problem krajevne od-
daljenosti. Konference delegacij imajo težave tudi glede udeležbe delegatov na
sejah konference. Pogosto prihajajo na seje konferenc delegacij vedno isti
delegati. Opaziti je tudi, da niso povsod ustrezno oblikovani odnosi med
temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in njihovimi delega-
cijami ter konferenco delegacij, predvsem ni zagotovljen reden obojestranski
pretok informacij in stališč.
Tako kot delavci v temeljnih samoupravnih organizacijah tudi občani
organizirani v krajevnih skupnostih preko svojih delegacij in delegatov nepo-
sredno odločajo v občinski skupščini. V 25 krajevnih skupnostih so bile iz-
voljene 5 do 25-članske delegacije, ki imajo 1 do 8 delegatskih mest v zboru
krajevnih skupnosti. Delegacije sc redno sestajajo in pošiljajo delegate na seje
zbora. Aktivnost delegacij pa ne moremo ocenjevati samo po številu sej dele-
gacij, ampak jo moramo ocenjevati tudi preko njihove aktivne udeležbe pri
oblikovanju politike in razreševanju problemov v samoupravnih organih kra-
jevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah.
Cim trdnejša jc ta vez, tembolj tehtne in kvalitetne so razprave na sejah
zbora krajevnih skupnosti.
Delegacije v krajevnih skupnostih imajo za razliko od delegacij v delovnih
organizacijah manj urejene pogoje dela. Vse krajevne skupnosti še niso imele
in nimajo urejenih prostorov, nimajo potrebnih strokovnih kadrov (do pred-
kratkim KS niso imele profesionalnih tajnikov), ki bi organizirali delo, nimajo
dovolj finančnih sredstev itd.
Tako kot pri delegacijah temeljnih organizacij združenega dela, tudi pri
delegacijah krajevne skupnosti ugotavljajo, da tako delegacije, kot člani dele-
gacij, niso dovolj vključeni v vse oblike samoupravnega in političnega dogaja-
nja, odločanja in življenja v krajevnih skupnostih. Stališča in smernice za
delegate se tako oblikujejo še vedno v preveliki meri v delegaciji sami. Delega-
cijam krajevne skupnosti bodo morali posvetiti več pozornosti tudi statuti
krajevnih skupnosti. V njih je potrebno določiti vse bistvene zadeve, ki so
pomembne za vsebinsko pravilo pravilno uresničevanje njihove vloge.
Dosedanja aktivnost delegacij in delegatov krajevnih skupnosti se odraža v
vrsti postavljenih vprašanj, ki pa so večkrat predvsem odraz lokalnih potreb in
problemov.
Pri delu delegacij in pri oblikovanju stališč je potrebno Se več pomoči
družbenopolitičnih organizacij. V nekaterih krajevnih skupnostih se v delo
delegacij vključuje krajevni odbor socialistične zveze delovnega ljudstva. Za-
radi večje obveščenosti in lažje vključitve v delo delegacij in obravnave gradi-
va, sprejemajo vsi krajevni odbori SZDL skupščinski material.
Organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva, oziroma organizacija
sindikata ali Zveze sindikatov so dolžne, da s svojo dejavnostjo prispevajo, da
delegacija in delegati kar najbolj odgovorno opravijo svoje delo.
Pri uresničevanju svoje delegatske funkcije morajo imeti delegati in dele-
gacije organizirano pomoč delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organov
in strokovnih služb v svoji organizaciji oziroma skupnosti, v organu, v
katerem delujejo in v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva ozi-
roma Zvezi sindikatov.
Izvršni organi, organizacije oziroma skupnosti, v katerih so delegati iz-
voljeni, njihovi samoupravni organi in strokovne službe, organi v katerih
delujejo in organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma sindi-
katov morajo zagotoviti delegatom:
—	pravočasno, razumljivo, objektivno in vsestransko informiranje;
—	materialne in druge pogoje ter učinkovite metode dela pri izražanju in
usklajevanju interesov, oblikovanju stališč, sprejemanju sklepov in dogovo-
rov ter pri sprotnem nadzorovanju uresničevanja dogovorjenega in sklenjene-
ga;
—	njihovo načrtno ter sistematično usposabljanje za opravljanje delegat-
ske funkcije.
Kljub nekaterim slabostim pri delu delegacij pa lahko ugotovimo, da so s
svojim delom veliko prispevale k delegatskemu delovanju občinske skupščine.
Pri tem je treba upoštevati zlasti to, da seje razširil krog tistih, ki neposredno
sodelujejo pri obravnavi gradiva in pri odločanju v zborih. Samo članov dele-
gacij, ki pošiljajo delegate v zbore skupščine je blizu 2000. Vsak član delegaci-
je pa izhaja iz organizacije združenega dela ali krajevne skupnosti in pozna
probleme in stališča svoje sredine, kar prav gotovo pomaga k oblikovanju
stališč v zadevah, o katerih odločajo na zborih.
II. URESNIČEVANJE DELEGATSKIH ODNOSOV V ZBORIH SKUP-
ŠČINE OBCINE
Dosedanje izkušnje delovanja delegatskega sistema kažejo, da postaja
skupščina občine mesto, kjer delovni ljudje in občani organizirani v temeljnih
organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih
organizacijah združenih v socialistični zvezi, v samoupravnih interesnih skup-
nostih, usklajujejo in rešujejo svoje življenjske interese, ter se zavzemajo za
njihove uveljavitve.
Prizadeven odnos do teh vprašanj kaže udeležba delegatov na sejah zborov
skupščine, aktivna razprava in vrsta postavljenih vprašanj.
Zbori občinske skupščine so imeli vsak po 16 sej. Pri tem je zbor združene-
ga dela imel 251 točk, zbor krajevnih skupnosti 254 točk in družbenopolitični
zbor 204 točke dnevnega reda. Dnevni redi sej so bili obsežni saj je bilo na ne-
katerih sejah tudi po 21 točk dnevnega reda. Obširnost dnevnih redov in pogo-
stost sej so narekovali nujnost in potreba, da skupščina v tem času odloča o
vrsti vprašanj z družbenoekonomskega in zakonodajnega področja. Vse to je
povzročilo težave v delu delegacij in delegatov. Delegati ne morejo v kratkih
rokih obvladati obširne in raznolike problematike. Pogoj dobrega dela dele-
gatov je tudi razumljivo in kvalitetno pripravljeno gradivo.
Po mnenju delegatov je le to še vedno preobširno in težko razumljivo.
Predlogi za izdajo odlokov in drugih aktov ne vsebujejo več možnih rešitev ter
posledic, ki iz teh rešitev izhajajo, Predlagani akti nimajo spremljajočih stališč
in mnenj posameznih komisij in odborov skupščine in izvršnega sveta, stro-
kovnih služb in družbenopolitičnih organizacij. Ta stališča bi bila delegatom v
pomoč pri njihovem delu.
Cilj uvajanja in uveljavljanja ustavnih sprememb v skupščini je tudi v tem,
da delegacije prevzemajo odločilno vlogo pri pobudah za oblikovanje progra-
mov in dnevnih redov sej skupščine in njenih zborov. Iz dosedanje prakse pa
izhaja ugotovitev, da je večino dnevnih redov predlagal izvršni svet.
Gradivo za seje zborov prejemajo vse temeljne delegacije in konference
delegacij ter vsi delegati družbenopolitičnega zbora. Gradivo se pošilja v
526 izvodih. Sejno gradivo je bilo delegatom poslano najmanj 10 dni pred
zasedanjem, v zadnjem času pa je bilo gradivo poslano tudi 13 dni prej.
Skupščinske službe pa so pri pošiljanju materiala odvisne od predlagateljev
- v dosedanjih primerih izvršnega sveta.
Čas za obravnavo gradiva in samo gradivo bo potrebno prilagoditi ne
samo delegatom, amp^ vsem delovnim ljudem in občanom, da se bodo
lahko aktivno vključevali v neposredno odločanje.
Pri sprejemanju aktov smo že zelo zgodaj uvedli dvofazni postopek.
Tako je delegacijam omogočeno, da v samoupravnih organizacijah in
^upnostih oblikujejo smernice in stališča, preden se izoblikuje dokončni
predlog. Po hitrem postopku se sprejemajo le akti, katerih sprejem je
časovno omejen in se o tem posebej izražajo delegati na zborih.
Zakonodajna dejavnost zborov je obsežna. Na 16. seji so zbori
sprejeli 227 aktov.
Zbori/ občinske skupščine zasedajo ločeno. Skupna so bila le 4
zasedanja, V praksi se poslužujemo oblike skupnega poslušanja ekspozejev
in obrazložitev k posameznim točkam dnevnega reda. Ločene seje zborov
zagotavljajo zlasti bolj sproščeno, konkretno in kritično razpravo
delegatov ter uveljavljanje posebnosti delegatov posameznega zbora.
V nekaj primerih je prišlo pri sprejemanju aktov do usklajevalnega
postopka, ki so ga zbori opravili med zasedanjem.
PRILOGA TEDNIKA ŠT. 9
STRAN 3
Poprečna udeležba na sejah zborov je bila v zboru združenega dela
87,8 %, v zboru krajevnih skupnosti 89,9 odstotna, v družbeno političnem
zboru pa 76,6 odstotna.
Aktivnost delegatov se kaže tudi v razpravah delegatov na sejah
zborov.
Iz dosedanje prakse izhaja, da so delegati zbora krajevnih skupnosti
predvsem glede razprav in postavljanje vprašanj aktivnejši od delegatov
zbora združenega dela. V razpravah na zborih je sodelovalo preko 370
delegatov, postavljenih je bilo preko 120 delegatskih vprašanj.
Premalo je bilo doslej pobud za uspešnejše delo skupščine od
delegatov zbora združenega dela.
Bolj aktivni v razpravah na sejah so delegati družbenopolitičnega
zbora. Pri njegovem delu pa ni mogoče prezreti nekaterih pomanjkljivosti.
Ni še izoblikovan način zadovoljivega delovanja delegatov tako v sredinah
iz katerih izhajajo, kakor tudi v organih družbeno političnih organizacij, ki
so njihove konference delegacij. Temu stanju bodo morale posvetiti še več
pozornosti družbenopolitične organizacije, še posebej pa tistim delegatom,
ki so manj aktivni. Da se te pomanjkljivosti odpravijo bo potrebna
dopolnitev statuta (predvsem glede pristojnosti zbora), sprejetje
poslovnika skupščine in zborov (sedaj je v veljavi začasni poslovnik),
usklajevanje dela zborz družbenopolitičnimi organizacijami, pospešeno
izobraževanje delegatov in večji pretok informacij.
Delegacije in delegati premalo uresničujejo svojo dolžnost, da bi o
svojem delu in o delu v skupščinskih zborih poročali svojim temeljnim
samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki so jih izvolile in katerim za
svoje delo odgovarjajo.
III. SODELOVANJE S SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI
Na področju družbenih dejavnosti so bile na osnovi ustavnega zakona
oblikovane naslednje samoupravne interesne skupnosti: Izobraževalna
skupnost, skupnost zdravstvenega varstva, kultuma skupnost, raziskovalna
skupnost in skupnost socialnega varstva (v kateri se povezujejo skupnost
otroškega varstva, skupnost socialnega skrbstva, samoupravna enota za
družbeno pomoč v stan. gospodarstvu SSS, skupnost za zaposlovanje in
invalidsko pokojninsko zavarovanje).
Vse skupščine interesnih skupnosti so bile oblikovane do 31.
decembra 1974. Izjema sta bili le raziskovalna skupnost in skupnost
socialnega varstva, ki sta bili zaradi zapoznele zakonodaje oblikovani
nekoliko pozneje.
Samoupravne interesne skupnosti delujejo šele nekaj več kot leto dni,
zato še niso zaživele vse možne oblike delovanja po ustavi.
Skupščina občine Ptuj mora in bo ustvaqala pogoje za ustrezno
sodelovanje organom upravljanja samoupravnih interesnih skupnosti. Pri
tem pa se pričakuje, da bodo SIS bolj koristile svojo pravico ter sprožile
pobudo pri občinskih organih za razpravljanje in reševanje vprašanj, ki so
posebnega pomena za skupnosti.
Skupščine so enakopravno odločale oziroma sodelovale z zbori
občinske skupščine pri sprejemanju in potrjevanju ustanovitvenih aktov
posameznih skupnosti, statutov, družbenih dogovorov in družbeno
ekonomskih planov razvoja občine.
V zvezi s sodelovanjem teh skupščin z zbori občinske skupščine bo
treba rešiti še vrsto praktičnih vprašanj. Vprašanje ali naj vsi skupščinski
' zbori in skupščine interesnih skupnosti zasedajo skupaj ali ločeno,
vprašanje istočasnega zasedanja, kar bi olajšalo usklajevanje, nadalje,
kakšno naj bo sodelovanje med delovnimi telesi skupščin samoupravnih
interesnih skupnosti in telesi zborov občinske skupščine itd.
Nekatera teh vprašanj bodo urejena s poslovnikom občinske
skupščine, predvsem delovanje interesnih skupnbsti in njihovih skupščm
kot enakopravnih zborov.
IV. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Zbor ima 55 delegatskih mest. V zbor delegirajo: področje
gospodarstva 36 delegatov, prosvetno kulturno področje 4 delegate,
socialno zdravstveno področje 4 delegate, področje kmetijske dejavnosti 6
delegatov, področje obrtne dejavnosti 2 delegata, skupnosti državnih
organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter oseb v službi
oboroženih sil 3 delegate.
Delegate za zbor združenega dela pošilja 141 temeljnih delegacij, od
katerih deluje:
-	10 temeljnih delegacij samostojno in
-	22 konferenc delegacij, ki so izobhkovane iz 64 temeljnih delegacij
z voljenimi člani in 67 temeljnih delegacij, ki tvorijo delegacijo delovne
skupnosti kot celote, ker zaposlujejo manj kot 30 delavcev.
Delegacije zbora združenega dela štejejo tako skupaj 1643 članov.
Zbor je na 16 sejah obravnaval 251 točk dnevnega reda in sprejel 219
aktov,Udeležba na sejah je bila 87,8 %. Najslabša je bila udeležba delegatov
s področja kmetijske in obrtne dejavnosti, kjer je bila štirikrat samo 50
odstotna udeležba, na dveh sejah zbora pa ni bilo nobenega delegata
obrtne dejavnosti. Za vseh 16 sej je ugotovljena pri delegatih obrtne
dejavnosti 75 % poprečna udeležba.
Delegate zbora združenega dela kmetijske dejavnosti sestavljajo
zasebni kmetovalci, ki so bili voljeni tako, daje področno zajeto območje
zasebnega kmetijstva v občini. Delegati se v svojem delu povezujejo z delm
delegacij krajevnih skupnosti, premalo pa s samoupravnimi organi in
temeljnimi delegacijami kmetijskih delovnih organizacij.
V	šest delegacij kmetov je izvoljenih 55 delegatov, ki se sestajajo v
-	Lovrencu za okoliš Lovrenc, Cirkovce, Kidričevo, Hajdina, Dolena
(del) in Videm pri Ptuju;
-	Rogoznici za okoliš Rogoznica, Ptuj, Grajena in Desternik;
-	Gorišnici za okoliš Gorišnica, Markovci in Dornava;
-	Juršincih za okoliš Juršinci, Trnovska vas, Vitomarci in Polenšak;
-	Cirkulanah za okoliš Cirkulane, Zavrč in Leskovec ter
-	Majšperku za okoliš Majšperk, Ptujska gora, Stoperce, Žetale in
Dolena (del).
Skupine delegatov se sestajajo v večernih urah. Cesto razpravljajo o
gradivih za sejo občinske skupščine nesklepčni, ker v času sklica sestanka
ni javnih prometnih zvez, Ki bi delegatom omogočale udeležbo na
sestanku. Ce delegat nima svojega prometnega sredstva, se sestanka težko
udeleži, saj skupina zajema območja z nad 10 km oddaljenosti od sedeža
skupine (npr. Trnovska vas - Orbetinci do Juršinc, Mala Vamica,
Hrastovec do Cirkulan, Stoperce, Žetale, Kočice, Podlehnik do Majšperka
itd,).
Seveda je poleg razsežnosti območja vzrok slabe udeležbe tudi
utrujenost delegatov po celodnevnem kmečkem delu.
Na sejah zbora združenega dela doslej ni bilo čutiti posebno aktivnega
vključevanja delegacij. Delegati so postavih 46 delegatskih vprašanj, v
razpravah pa je sodelovalo 77 delegatov.
V	dosedanjem delu zbora so delegati zbora pri prejemanju aktov
dvakrat sprožili vsklajevalni postopek z zborom krajevnih skupnosti, ki je v
obeh primerih enakopravno odločal o aktu.
V. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Delegacije krajevnih dcupnosti pošiljajo na zasedanje zbora 45
delegatov. Vse krajevne skupnosti so zastopane v zboru z enim do največ z
8 delegati. V vseh 25 delegacijah je bilo izvoljenih 269 članov. Najmanjša
delegacija šteje 5 članov, največja pa 25 članov. Udeležba delegatov na
sejah zbora je bila 89,9 %. V 10 primerih delcgacije določenih krajevnih
skupnosti niso poslale na zasedanje zbora nobenega delegata. (Krajevna
skupnost Cirkovce ni poslala delegata na 4. sejo, 9. sejo, 13. sejo. Krajevna
skupnost Leskovec na 9. sejo, krajevna skupnost Lovrenc na 4. sejo,
krajevna skupnost Ptujska gora na 13. sejo, krajevna skupnost Stoperce na
15. in 16. sejo, krajevna skupnost Žetale na 3. sejo, krajevna skupnost
Zavrč na 16. sejo zbora krajevnih skupnnosti.
Tako te krajevne skupnosti niso bile zastopane z nobenim delegatom
na zasedanju zbora. Sicer so pa delegacije redno pošiljale na zasedanje vsaj
po enega delegata. Opazili smo, da ena krajevna skupnost pošilja skoraj na
vsako sejo istega delegata, kar nas spominja na odbomiški sistem.
Zbor krajevnih skupnosti je na 16 sejah obravnaval 254 točk
dnevnega reda in sprejel 227 aktov. Na sejah zbora so delegati postavili 66
delegatskih vprašanj, na katere so praviloma sprejeli odgovore v psismeni
obliki na naslednjem zasedanju zbora. V razpravah po posameznih točkah
dnevnega reda pa je sodelovalo 110 delegatov. Aktivnost delegatov v zboru
je prav gotovo ^raz interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni
skupnosti Večkrat je bilo opaziti, da so delegati smatrah, daje zasedanje
zbora mesto za spremljanje samoupravne in materialne problematike
predvsem njihove krajevne skupnosti. To je bil vzrok, da so prihajah do
izraza tudi krajevno obarvani interesi, ki pa v končnih odločitvah niso
prevladovali. Težiti je za tem, da bodo v prihodnje vse bolj prisotni tudi
interesi in potrebe delovnih ljudi in občanov, ki so skupnega pomena za
njihovo življenje in delo v širših družbenopolitičnih skupnostih v občini in
republiki.
Vse delegacije so prejemniki gradiva. Dobivajo ga za vse delegate, ki
jih pošiljajo na zasedanje zbora, prav tako so prejemniki vse krajevne
konference socialistične zveze delovnih ljudi in vodstva krajevnih
skupnosti. Vpliva krajevnih konferenc SZDL pa ni bilo čutiti v vseh
krajevnih skupnostih. Tudi obveščenost ni zaživela v vsej širini. Poročanje
o zasedanju zbora pa se v delegacijah običajno vrši na sestanku, ko se
obravnava gradivo za naslednje zasedanje zbora.
Med delegacijami v krajevnih skupnostih ni nikakršne povezanosti in
nismo zasledili, da bi dve delegaciji medsebojno vsklajevale svoja stališča.
VI. DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR
Namen družbeno-političnega zbora je predvsem v tem, da se interesi
delovnih ljudi in občanov v združenem delu v krajevni skupnosti
usklajujejo z interesi, ki jih občani oblikujejo v družbeno-političnih
organizacijah, predvsem glede razvoja naše samoupravne socialistične
družbe.
Uvedba družbeno-političnega zbora pomeni hkrati neposredno
vključevanje družbenopoUtičnih organizacij preko delegatov tega zbora v
skupščinsko odločanje in delo ter hkratno prevzemanje neposredne
družbenopolitične odgovornosti za odločitve družbenopolitičnih
skupnosti.
V statutu občine je določeno, da delavci, delovni ljudje in občani,
organizirani v občinskih družbenopolitičnih organizacijah (ZK, SZDL,
sindikatih. Zvezi mladine in borčevski organizaciji) z dogovorom določajo
kandiate za delegate družbenopolitičnega zbora. Tako je bilo dogovoijeno,
da ima družbenopolitični zbor po enotni listi 30 delegatov iz naslednjih
družbenopolitičnih organizacij občine:
Občinska konferenca SZDL Ptuj	9 delegatskih mest
Občinska konferenca ZKS Ptuj	6 delegatskih mest
Občinski sindikalni svet Ptuj	9 delegatskih mest
Občinska konferenca ZSMS Ptuj	3 delegatska mesta
Občinski odbor ZZB NOV Ptuj	3 delegatska mesta.
STRANI4 ' , '
- PRILOGA TEDNIKA ST. 9
Zbor je imel do 31. decembra 1975 16 sej. Udeležba delegatov na
sejah je bila v povprečju 76,6 %. Najvišja udeležba na sejah je bila 90 %,
najnižja pa 56 %. Zwr je v povprečju obravnaval 13 točk dnevnega reda
Obravnavanih in sprejetih je bilo 222 aktov (všteti so tudi akti o katerih je
zbor samo razpravljal, dajal pripombe in sprejel stališča, za njihovo
odločanje pa sta bila pristojna ostala dva zbora).
Na teh zasedanjih je bilo postavljenih 12 delegatskih vprašanj. V
razpravi so razen 6 delegatov sodelovali vsi delegati.
Zbor je razen na prvih štirih sejah zasedal ločeno. Skupna zasedanja bi
lahko prej škodovala, kot koristila in to ne samo družbenopohtičnemu
zboru, ampak tudi ostalima zboroma. Zbori morajo svoje delo usmeijati na
tista vprašanja področja in naloge. Iti so za vsak zbor specifična in v njihovi
pristojnosti.
Pristojnosti in medsebojna razmerja urejata in določata statut občine
in začasen poslovnik občinske skupščine.
Pri dosedanjem delu zbora zlasti, kar zadeva odločanje o iz
enakopravne pristojnosti družbenopoliričnega zbora z zborom združenega
dela in krajevni skupnosti ter pristojnosti o katerih družbenopolitični zbor
razpravlja, daje svoje pripombe in zavzema stališča ni prihajalo do večjih
težav. Pripombe posameznim normativnim skupščinskim aktom so bile
vsklajene m ustrezno rešene.
Kljub temu, se vedno bolj čuti potreba po podrobnejši opredelitvi
pristojnosti družbenopoUtičnega zbora, ki bi morala biti opredeljena v
statutu občine in poslovniku občinske skupščine.
Družbenopohtični zbor se je v svojem dosedanjem delovanju mnogo
bolj zavzemal na področju normativne dejavnosti, nekoliko manj pa na
tistih področjih, ki so družbenopolitičnemu zboru naložena kot osnovna
naloga, to je uresničevanje politične in akcijske smotrnosti socialističnih
sil, usmerjanja družbenopolitičnega razvoja, uresničevanja ustavnosti,
zakonitosti in še doslednej^ga uveljavljanja delegatskega in skupščinskega
sistema. Pri ocenjevanju in obsegu dosedanjega dela družbenopolitičnega
zbora ugotavljamo, da bi delegati morali pred vsako sejo zbora imeti
stahšča družbenopohtičnih organizacij vsklajenih v socialistični zvezi
delovnega ljudstva. Taka stališča so se obhkovala tudi sedaj, vendar samo
za najpomembnejše odločitve.
VII. UVELJAVLJANJE DELEGATSKIH ODNOSOV PRI DELU
REPUBUSKE IN ZVEZNE SKUPŠČINE
Zbori občinske skupščine so konference delegac^ za republiško
skupščino. Neposredno sodelovanje pa predstav^ajo posebej ob^ovane
skupine delegatov, ki pošifiajo delegate v Zbor občin repubUške skupščine.
Skupine delegatov za Zbor združenega dela repubhške skupščine so
oblikovane po posameznih podroQih: gospodarstvo, prosvetno, kulturno,
sociahio zdravstveno, področje dela državnih organov, družbenopolitičnih
orranizac^ in društev, področje dela aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb
v službi JLA, podr0(^e kmetijstva in podro^^e obrti.
Za zbor občin republiške skupščine pa je vsaka občina oblikovala po
eno skupino in vsaka skupščina ima v tem zboru po eno delegatsko mesto.
Skupina delegatov za poši^anje delegatov v Zbor občm repubhške
skupščine naše občine štge devet članov. Skupina je imela doslg 23 sq.
Udeležba na sejah je bila v poprečju 56,7 odstotna.
Delegati za zbor združenega dela naše občine se vk^učujejo v 6 različnih
skupin delegatov, od teh imata dve sedež v Pt igu - gospodarsko področje,
kmetgska dejavnost; tri v Mariboru - kulturno prosvetno podro^e,
podro^e dela državnih orranov, družbenopolitičnih organizacjg in društev,
obrtna dejavnost; ena v Slovenj Gradcu - področje zdravstva in socialnega
varstva in ena v Ljub^ani - podroi^e dela ^tivnih vojaških oseb in civilnih
oseb v službi JLA.
Skupuia delegatov za delegirat^e delegatov v Zbor združenja dela
Skupščine SR Slovence - 14. okoliša - gospodarsko podro^e šteje 15
članov. V skupino vk^učiflgo delegate občine Or mož, Ptuj in Slovenska
Bistrica, vsaka po 5 delegatov. Skupina delegatov za delegiranje delegatov v
Zbor združenega dela Skupščine SR Slovence - 3 okoliš - kmetijska
dgavnost štqe 15 članov. V skupino vk^učujejo delegate občine Lenart,
Maribor, Ormož, Ptig in Slovenska Bistrica vsaka po 3 delegate.
V	Zboru združenega dela republiške skupščine ima vsaka skupina po 3
delegatska mesta.
Udeležba delegatov na skupini gospodarskega področja je bilo v
poprei^u 56,3 odstotna, na skupini kmetijske dejavnosti pa 48 odstotna.
V	skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela se:
-	kulturno prosvetna področja s sedežem vMariboru, vlc^učigejo
delegata občine Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica, Ptig, Ormož, Ravne,
SL Gradec, Dravograd in Rad^e. Občina Ptig delegira v skupino 2
delegata: - socialno zdravstvenega podroi^a s sedežem v Slover^ Gr adcu
vključujgo delegate občine Maribor, Lenart, SI. Bistrica, Ptig, Ormož,
Ravne, Slovenj Gradec, Dravograd in Rad|e. Občina Ptiij delegira v
skupino 2 delegata.
-	obrtne in podobne dgavnosti s sedežem v Mariboru vključinejo
delegate občine .Maribor, Lenart, SL Bistrica, Ptifl, Ormož, Murska Sobota,
Lendava, Ljutomer, Gor. Radgona, Ravne, Slovenj Gradec, Dravograd,
Rad^e. Občina Ptiq delegira v skupino 2 delegata.
-	področja delovanja državnih organov, družbenopolitičnih organizacg
in društev s sedežem v Mariboru \ic|učujqo delegate občine Maribor,
Lenart, Slov. Bistiica, Ormož, Murska Sobota, Lendava, I^utomer, Gor.
Radgona, Ravne, Slover^ Gradec, Dr avograd, Rad^e. Občina Ptig delegira
v skupino 2 delegata.
- podrofia delovanja aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi
JLA s sedežem v Ljubljani delegirajo vse občine v SR Slovenci. Občina
Ptuj delegira 1 delegata.
Skupine so imele 17 do 23 sq. Udeležba na sgah je bila 40 do 100
odstotna. Na sejah so skupine obravnavale gradivo za ^e republiških
zborov. Skupine so praviloma zasedale ločeno. V zadnjem času se je
uveljavila praksa, da se skupine s sedežem v Ptigu - gospodarsko področje,
kmet^ska dejavnost in skupina za zbor občin sest^ajo na skupnih s«jah.
Tak način dela daje možnost udclajevanja različnih stahšč, sq pri takem
delu prih^a do medsebojnega soočanja interesov.
Gradivo za s^e republiške skupščine prejem^o vsi člani skupin
delegatov, in. občmska skupščina po tri izvode. Material je obsežen in gaje
težko podrobneje obdelati
St rokovno pomoč pri delu skupin s sedežem v Ptiqu nud^o strokovne
službe in člani izvršnega sveta.
Dosedanja aktivnost članov skupin kaže na dokžg zavzet in odgovoren
odnos do opravljanja nalog.
Člani skupin opoz^ajo na nekatere težave. Skupine so pri svojem delu
navezane same nase in morajo stališča oblikovati brez sodelovanja izvršnih
in strokovnih organov občinskih skupščin, družbenopolitičnih organizacij
in organizacg združenega dela. Temeljne delegacge in samoupravni otgam
teme|nih samoupravnih organizacij in skupnosti ne obravnavajo gradiv za
republiško skupščino in tako lupine delegatov nimajo dovo^ informacg
pn zavzemanju stahšč do obravnavanih zadev v repubhški skupščini. Pa
tudi občinske skupščine še niso v pobi meri prevzele funkc^e konference
delegacij za repubhško skupščino in so doslej obravnavale le nekatere
zadeve s pristojnosti republiške skupščine npr. osnutke resolucg o
družbenoekonomski politiki in ravzoju SR Slovenije ter neposrednih
nalogah v letu 1976 in še nekatere druge akte.
Brez povezave z občinsko skupščino, družbeno-političnimi
organizacijami in organizac^ami združenega dela so člani medobčinskih
skupin, ki jih je v dcupine imenovala občindca skupščina zun^ sedeža
občine.
Vse premalo je sodelovanja in medsebojn^a informiranja, oz. ga sploh
ni, m^ delegacijami za skupščine družbenopolitične skupnosti in
samoupravnih mteresnih skupnosti s podro^a družbenih dejavnosti in
gospodarstva, čeprav bi bilo za izv^anje enotne politike na teh podroi^ih
to nujno.
Zairb^ujoče je upadanje aktivnosti delegatov. Sge skupin so večrat
nesklepčne. To povzroča velike težave pri poši^aigu delegatov na sqe
repubhške skupščine. Vzroke za tako stanje je iskati predvsem v
preobremenjenosti delegatov. Funkc^a delegata bi zato morala imeti
prednost pred drugimi funkcgami Delegate bi morala razbremeniti funkcfi
m dolžnosti tako v družbenopohtičnem živ^enju kot tudi na njihovih
delovnih mestih.
Manjše je tudi sodelovalne med telesi republiške dcupščine, skupinami
delegatov, temeljnimi delegacijami in delegatsko bazo. V odboru za
agrarno politiko, odboru za ekonomske odnose in odboru za
družbenoekonomski razvoj pri ZZD republiške skupščine sodeluje po en
delegat z našega obmo^a. Njihovo delo je težko, s4 prav tako kot delegati
v repubhSd ^upščini tudi ti ostajajo brez mnenj, stališč in predlogov
ustreznih strokovnih služb, izvršnih organov, družbenopohtičnih
organizacij itd.
Ravno tako se občinska dcupščina še vedno ni uveljavila kot konferenca
delegacij za Zvezni zbor Skupščine SFRJ. Se vedno ni vzpostav^eno
sodelovanje med delegatsko bazo in delegati v Zveznem zboru. Tako so
delegati zvezne skupščine še bolj prepuščeni sami sebi in lastni iniciativi,
Stice z delegatom zveznega zbora in člani repubhških teles z našega
podroga navezujemo tako, da jih vabimo k delu dcupin delgatov in
organov občinske skupščine.
Vlll. STALNA IN OBCASNA TELESA SKUPŠČINE OBCINE
Določbe statuta občine Ptifl in začasni poslovnik občinske skupščine
določajo, da občinska skupščina ustanav^a za spremljanje ah proučevanje
posameznih vprašanj stalne in začasne komisge, odbore in svete.
Občinska skupščma je na sejah vseh zborov ustanovila naslednja stalna
in občasna skupkinska telesa:
a) KOMISIJE
Komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja
Komisijo za verifikacjo pooblastil ter imunitetna vprašanja (komis^o je
ustanovil vsak zbor občinske skupščine)
Občinsko volilno komisijo
Komis^o za odlikovanja
Komisjo za vloge in pritožbe
Komisijo za verska vpraš^a
Komis^o za ugotavljanje izvora premoženja
Komis^o za samoupravne odnose in notranjo zakonod£qo temeljnih in
drugih organizacij združenega dela
Komisijo za reševanje pritožb zoper odmero prispevka za starostno
zavarovanje kmetov
Komisgo za reševanje pritožb zoper odločbo o odmeri samoprispevka v
občini Ptifl
Komis^o za pripravo ustanovitve in za izdelavo razvojnega programa
srednješolskega centra v Ptigu
Komis^o za določanje nazivov ulic in naselq ter o preimenovanju ulic in
nasel^ v občini Pt^ (komisga zbora krajevnih skupnosti)
Komisijo za zaščito interesov občine Ptifl pn gradigi hidroelektrarne
Srednja Drava (HE-SD 2)
Komisgo za družbeni nadzor
PRILOGA TEDNIKA ŠT. 9
STRAN 5
b) SVETI:
Svet za ^udsko obrambo
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
C) ODBORI:
Občinski odbor za spremljanje družbenega dogovaijai^a in
samoupravnega sporazumevanja o splošni in dcupni porabi
Odbor za notranjo politiko in družbeno samozaščito občine Ptifl
Odbor za samoupravno združevanje sredstev za izgradnjo objektov
družbenega pomena
Stab za civilno zaščito občine Ptifl
Splošna ocena dosedanjega dela komis^, odborov in svetov je nedvomno
pozitivna. Uspešno so opravili naloge za katere so bili ustanov|eni.
Udeležba na sdah komisij, odborov m svetov je v povprečju od 57 do
100"Odstotna. Posamezne komisije, odbori in sveti so zasedali od 1- do
264rat.
Vsa navedena telesa skupščine niso bila imenovana le za potrebe
delovanja zborov občinske dcupščine in skupščine same. Nekatera telesa
opravljajo naloge s podroi^a izvrševanja samih predpisov, npr. komisga za
reševanje pritožb zoper odločbe o odmeri samoprispevka, odbor za
samoupravno združevanje sredstev za izgradnjo objektov družbenega
pomena itd.
Zato se pri njihovem delu postavlj^o vprašanja kako povezati njihovo
delo z delegatsko bazo in kakšne so pri tem njihove naloge in vprašanje
sodelovanja strokovnjakov s področg na katerih telesa delujejo itd.
Zbori pri svojem delu pogrešajo nekatere komisge kot so odbor za
družbeno-dconomske odnose in razvoj, odbor za družbeno-politični in
komunalni sistem, ki bi delali neposredno za potrebe zborov.
Za bobše delovanje zborov skupščine na eni strani in poglob^eno ter
bo^ strokovno delo komisij, svetov in odborov na drugi strani bo potrebno
urediti statusno vprašanje že imenovanih teles, in vprašaige imenovanja
teles, ki bodo oprav^ala naloge za delovarije zborov občinske skupščine.
IX. OBVEŠČANJE V DELEGATSKEM SISTEMU
Osnovni pogoj za uspešno delovanje delegatskega sistema je obveščenost
vseh temeljnih subjektov v samoupravnem odločanju - vseh delovnih
^udi.
Medsebojno obveščanje mora biti tesno povezano s samoupravi)ar^em
ter celotnim političnim sistemom. Vseskozi mora biti prisotno spoznarge,
da lahko le pravočasna, vsebinska in objektivna informac^a omogoči
delovnim ^udem in občanom, da v temeljnih samoupravnih organizacijah
in skupnostih pravočasno zavzem^o stališča in smernice za delo i^ihovih
delegacij in delegatov.
Informiranje m vplivarge med posameznimi dgavniki znotr^ temeljnih
samoupravnih skupnosti pa še ni zaživelo.
V sistemu informac^e, ki ga morajo zagotoviti skupščinski organi rešuje
naša dcupščina problem informiranja z dostavljanjem gradiva delegac^am
in delegatom v 520 izvodih.
K bo^ši informiranosti delegatov o delu republiške skupščine in njenih
organov prispevajo tudi glasila republiške skupščine POROČEVALEC in
OBČAN, ki ju prejema 373 delegatov, družbenopolitičnih oiganizac^,
samoupravnih interesnih skupnosti, upravni in izvršilni organi občinske
skupščine.
Vse premalo je zaslediti medsebojna obveščanja med delegacijami v
temeljnih organizacijah združenega dela in v kr^evnih skupnostih, med
delegac^ami družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti.
Le redko kje je zaživela oblika povratnega informiranja, sredin iz katerih
delegat izhaja o svojem delu in aktivnosti, ter delu organov v katerih
sodeluje.
ŠTEVILO DELEGATSKIH MEST V ZBORU ZDRUŽENEGA DELA IN
PODATKI O DELEGACIJAH
1. ŠTEVILO DELEGATSKIH MEST V ZZD PO DEJAVNOSTIH
1.Gospodarsko	področje:	36
2.	Prosveta in kultura:	4
3.	Zdravstvo in socialno varstvo:	4
4.	Državni organi, družbeno politične organizacije in
društva in osebe v službi oboroženih sil:	3
5.	Kmelje, obrtniki (zasebniki):	8
od tega:
-	kmetje
-	obrtniki 2
SKUPAJ: 55 delegatov
2. ŠTEVILO DELEGACIJ ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
št.	št. čl.
-	temeljnih: 141	1643
2. OBUKE DELA DELEGACIJ ZA ZZD
-	teme^ne deleg. (ki se ne vključ. v konf^r.) 10	84
-	konference delegacij 22	1559
konference delegacij oblikujejo:
a)	teme^ne delegacije z izvoljenimi delegati 64	5 30
b)	delovne skupnosti z manj kot 30 zaposlenimi 67	io29
NEKATERI PODATKI O AKTIVNOSTI DELEGATOV NA SEJAH
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPSCINE OBCINE PTUJ
1. Zbor je na 16. sejah obravnaval 219 aktov in sicer:
-	46 odlokov
-	21 sklepov
-	9 odločb
-	12 resolucij, informacij, priporočil, izhodišč itd,
-	28 družbenih dogovorov in sporazumov
-	5 program dela
-	2 statut skupščine in interesnih skupnosti
-	93 volitve, imenovanja, soglaša in razrešitve
-	3 ostalih zadev.
2.	Na sgah zborov so delegati postavili 46 delegatskih vprašanj,
3.	Sodelovanje delegatov v razpravah
Skupaj: 77
od tega:
-	po 1x69 delegatov
-	po 2x 6 delegatov
-	po 3x 2 delegata
STRANI6 ' , '
- PRILOGA TEDNIKA ST. 9
udeležba na sejah zbora krajevnih
skupnosti in sodelovanje v razpravah
Število
delegatskih mest v zboru krajevne skupnosti in
število članov delegacij pri krajevnih skupnostih na
območju obcine ptuj
AKTIVNOST DELEGATOV NA SEJAH ZBORA KRAJEVNIH
SKUPNOSTI SKUPSCINE OBCINE PTUJ
1.	Zbor je na 16. sejah obravnaval 227 aktov in sicer:
-	49 odlokov
-	26 sklepov
-	9 odločb
-	12 resolucij, informacij, priporočil, izhodišč, itd.
-	28 družbene dogovore in sporazume
-	5 program dela
-	2 statut
-	93 volitve, imenovanja, soglasja in razrešitve
-	3 ostalo
2.	Na sdah zbora so delegati postavili 66 delegatskih vprašanj.
3.	Sodelovanje delegatov v razpravah: 110 x
PODATKI	^
DNEVNI REDI SEJ, UDELEŽBA NA SEJAH IN SODELOVANJE
DELEGATOV DRUŽBENO POLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE
OBCINE	PTUJ
udeležba
delegatov na sejah družbeno-politicnega
zbora
ŠTEVILO ZADEV,
KI JIH JE OBRAVNAVAL DRUŽBENOPOLITIČNI
ZBOR
1. Zbor je na 16. sejah obravnaval 232 aktov od tega:
-	statuti	5
-	odloki:
a)	osnutkov (I.)	10
b)	predlogov (II.)	33
c)	po 151. členu statuta	3
-	družbeni dogovori	23
-	samoupravni sporazumi	11
-	resolucije (osnutki in predlogi)	4
-	programi (in poslovniki)	4
-	poročila - informacije	10
-	odločbe-soglaga-potrditve	21
-	volitve, imenovanja, delegiranje	93
-	ostalo	_5
SKUPAJ: 222
PRILOGA TEDNIKA ŠT. 9	STRAN 7
2.	Na sejah zbora so delegati postavili 12 delegatskih vprašanj
3.	Sodelovanje delegatov v razpravah (aktivnost-udeleSja pri
razpravah).
Skupaj je na vseh 16 sejah zbora razprav^alo 188 delegatov
Od tega:
UDELEŽBA NA SESTANKIH SKUPIN IN DELEGIRANJE V ZZD OZ.
ZO SKUPŠČINE SRS
PREJEMNIKI
SKUPŠČINSKEGA GRADIVA OBCINE PTUJ. OBCANA IN
POROČEVALCA SKUPŠČINE SRS IN SKUPŠČINE SFRJ
STRANI8 ' , '
- PRILOGA TEDNIKA ST. 9
ŠTEVILO SEJ, UDELEŽBA NA SEJAH IN DNEVNI REDI SEJ KOLEGIJSKIH TELES OBČINSKE SKUPSCINE
PRILOGA TEDNIKA ŠT. 9
STRAN 9
SKUPŠČINA OBCINE
PTUJ
OSNUTEK
18/2-1976
II. OSNUTEK PRORAČUNA OBCINE PTUJ ZA LETO 1976
Po 23. členu Zakona o financiranju splošnih družbenih notreb v
družbeno političnih skupnostih (Ur. list SR Slovenije, 5t. 39-461/1974)
ter po 5. točki 229. člena statuta občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in
Ptuj, 5t. 5-45/74) je skupščina občine na sejah zbora zdmženega dela,
zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne .......
1976 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ptuj
za leto 1976
1.	člen
Skupni dohodki občinskega proračuna
za leto 1976 znašajo	59,400.000
Od tega:
-	izvirni dohodki proračuna	48,025.000
-	lastni dohodki organov	1,900.000
-	sredstva iz vzajemnosti in jdopolnilna
sredstva
9,475.000
in so razporejeni na:
-	posebni del proračuna	58,900.000
-	tekočo proračunsko rezervo	500.000
2.	člen
Od dohodkov po 1. členu tega odloka, razen dopohiilnih sredstev se
vlaga v sredstva rezerve skupščine občine Ptuj 1 %.
3.	člen
Državni organi samostojno razpolagajo s sredstvi za delo, ki so jim
dodeljena iz proračuna. Sredstva, ki jih dosegajo s svojo dejavnostjo pa so
dohodek občinskega proračuna.
4.	člen
Občinski organi in drugi porabniki sredstev občinskega proračuna za
leto 1976 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega
področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
Za izvajanje določil prvega odstavka tega člena ter za zakonito,
smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v
občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbo-
dajalec, računovodja pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
5.	člen
Sredstva za krajevne skupnosti razporedi na posamezne krajevne
skupnosti na predlog občinskega izvršnega sveta zbor krajevnih skupnosti
skupščine občine Ptuj.
6.	člen
S sredstvi, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene, in
zanje ni odrejen neposredni uporabnik ali nosilec, razpolaga občinski
izvršni svet oziroma od njega pooblaščen odredbodajalec.
7.	člen
Proračunska sredstva se dehjo med letom praviloma enakomerno med
vse uporabnike, če ni v posebnem aktu občinske skupščine oziroma v
pogodbi med občino in uporabnikom sredstev drugače določeno. Ce
zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo
doseženi v višini iz prvega člena tega odloka, ane občinski izvršni svet
začasno zmanjšati zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za
posamezne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti občinsko
skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
8.	člen
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da odloča:
-	o uporabi sredstev rezerve in sicer do višine 100.000 dinaijev v
posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena
zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih
skupnostih (Ur. list SRS, st. 39/74);
-	o razporejanju sredstev tekoče proračunske rezerve za premalo
predvidene ali nepredvidene izdatke;
-	da sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu
razporejena za posebne namene v okviru proračunskih namenov in v
proračunu razporejenih sredstev.
9.	člen
Vsi porabniki proračunskih sredstev, razporejenih s tem odlokom, so
dolžni predložiti za proračun pristojnemu občin^emu upravnemu organu
finančne načrte in zaključne račune oz. poročila o uporabi sredstev, kijih
neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka oziroma na podili
posebnih predpisov.
10.	člen
Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje proračunski
nadzor finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabni-
kov sredstev občinskega proračuna. Za proračun pristojni občinski
upravni organ ugotavlja, kako državni organi, ki se financirajo iz
občinskega proračuna, izvršujejo samoupravne sporazume o delitvi
dohodkov in osebnih dohodkov, ter o tem seznanja izvršni svet skupščine
občine Ptuj.
11.	člen
Pregkd dohodkov proračuna občine Ptuj za leto 1976 in njihova
razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1976, kije sestavni del
tega odloka.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine
Ptuj in Ormož, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
Številka: 400-18/1976-2
Datum: 18/2-1976
I 7 H A II N
dogovoljene porabe po predlogu drua>enega dogovora o splošni porabi za
občino Ptuj v letu 1976
1, Dogovogena poraba po družbenem
dogovoru in aneksu za leto 1975	59,5 34.000
zmai^šano za prenose in posebne
naloge:
-	za splošni ^udski odpor	2,800.000
-	obveznost do skupnosti socialnega
skrbstva	8,269.000
-	prenosi obveznosti na skupno
-	komunalna dejavnost v letu 1975
-	stroški zdravstvenega varstva
nezavarovanih oseb
Očiščena osnova	42,623.000
nove naloge:
financiranje sodišča združenega
dela in pravobralnica samouprav- ^anja	42 J^I m
2.	Povečanje proračuna po 10. členu
družbenega dogovora 19/6
(za 10,8 % + 1,7 %)	48,257.000
za komunalno dejavnost po 9. členu
družbenega dogovora	5,583.000
za splošm Sud^i odpor	3^ 00.000
Obs^ dogovorjene porabe za leto	-
1976 po družbenem dogovoru	5 7,340.000
3.	Povečano za lastne dohodke upravnih
organov	1,900.000
4.	Namenska dopolnilna sredstva za pri-
znavalnine borcev NOV_160.000
SKUPAJ	59,400i)00
STRANI10 ' , '
- PRILOGA TEDNIKA ST. 9
PRILOGA TEDNIKA ŠT. 9
STRAN 11
STRANI12 ' , '	- PRILOGA TEDNIKA ST. 9
PRILOGA TEDNIKA ŠT. 9	STRAN 13
OBRAZLOŽITEV
I.	Osnovna usmeritev
Osnutek odloka o proračunu občine Ptuj v letu 1976 temelji na podlagi
izhodišč dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 ter na podlagi re-
solucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v letu 1976.
Poleg tega temelji na določilih zakona o financiranju splošnih družbenih po-
treb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39/74).
V	skladu z resolucijo je ob upoštevanju zaostrenega gospodarskega po-
ložaja in nujnosti, da se vse oblike porabe vključijo v prizadevanje za stabili-
zacijo predvideno, da bo skupna realna stopnja rasti prispevkov in dohod-
kov za skupno in splošno porabo za 20 <7o nižja od rasti družbenega proizvo-
da.
V	proračunu občine za leto 1976 se zagotavljajo sredstva za kritje ob-
veznosti, katere je občina dolžna pokriti na podlagi ustave in sprejetega druž-
benega dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976. Zlasti je občina
dolžna v skladu s 7. Členom dogovora zagotoviti v svojem proračunu sred-
stva za dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, kra-
jevnih skupnosti, za priznavalnine borcev NOV in za del dejavnosti splošne-
ga ljudskega odpora. Poleg tega se v skladu z družbenim dogovorom Se za le-
to 1976 zagotavljajo v občinskem proračunu tudi sredstva za komunabo de-
javnost, za pospeševanje kmetijstva ter nekatere naloge, ki jih v letu 1976 Se
ni bilo mogoče prenesti na ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
Obseg dogovorjene proračunske porabe je prav tako določen z družbe-
nim dogovorom. Ob upoštevanju meril dogovora o splošni porabi v občinah
v letu 1976 znaša dogovorjeni obseg proračuna občine Ptuj 57,340.000 din,
ki se poveča Se za namenska sredstva za priznavalnine borcem NOV in lastne
dohodke državnih organov. Tako znaša proračunski global 59,400.000 din in
je v primerjavi z letom 1975 po opravljenih prenosih nekateri obveznosti v
skupno porabo povečan za 11,3
II.	DOHODKI PRORAČUNA
Obseg proračunske porabe po dogovoru o splošni porabi se zagotavlja
na podlagi kalkulativnih dohodkov. Za kalkulativne dohodke se štejejo vsi
dohodki v letu 1976, ki po zakonu pripadajo občini, ugotovljeni glede na
povprečno obremenitev osebnih in drugih dohodkov delavcev in drugih ob-
čanov ter prometa proizvodov in ob doseženi 91 '^'o izterjavi davkov, ki jih
občani plačujejo neposredno. Ker kalkulativni dohodki občinskega prora-
čuna ne pokrivajo obsega dogovorjene porabe, predvidevamo dopolnilna
sredstva iz vzajemnega prelivanja med občinami.
V	strukturi predvidenih dohodkov proračuna izstopa posebni občinski
davek od prometa proizvodov in storitev ter predstavlja 51 % vseh dohodkov
občinskega proračuna, kljub znižanju davčne stopnje od 4 na 3 i^o. Pomemb-
nejša proračunska vira sta še davek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejav-
nosti in davek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih
dejavnosti, ki predstavlja v strukturi dohodkov 20 <7o. Vsi ostali dohodki ra-
zen dopolnilnih sredstev iz vzajemnosti predstavljajo v proračunu le še 14 %
dogovorjenih sredstev.
Med dohodke proračuna se v letu 1976 vključujejo tudi lastni dohodki
državnih organov, ki smo jih vsa leta do sedaj prepuščali posameznemu or-
ganu za razporeditev po finančnem načrtu za njegovo redno dejavnost. Z za-
konom o financiranju sploSnih družbenih potreb je določeno, da so dohodki,
ki jih ustvarijo državni organi s svojo dejavnostjo, dohodek občinskega pro-
računa. Zaradi tega je bilo potrebno vsem organom zagotavljati celotni ob-
seg potrebnih sredstev iz proračuna, lastne dohodke pa vklkjučiti med pro-
računske dohodke.
Glede na predvidene lastne dohodke proračuna, ki ne pokrivajo do-
govorjenega obsega proračunske porabe, bo občina dobila sredstva iz vza-
jemnosti v višini 9,315.000 din. Ta znesek bo med letom korigiran ob upošte-
vanju dejanske realizacije lastnih dohodkov.
III. RAZDELITEV DOHODKA ZA PRORAČUNSKO PORABO
Ocenjujemo, da bodo dohodki za financiranje proračuna v letu 1976 do-
seženi v višini 59,400.000 din, ki se razporedijo za naslednje namene:
1.	Sredstva za redno dejavnost občinskih državnih organov. V globalu
so ta sredstva povečana za 11,7 % glede na realizacijo v letu 1975. Pri tem je
treba upoštevati, da to povečanje nastaja predvsem zaradi tega ker jc v glo-
bal vključen del potrebnih sredstev za nove namestitve na nezasedena de-
lovna mesta v viSini 1,375.000 din, to pa zato, ker se posameznim organom
zagotavljajo sredstva le v dosedanjem obsegu na dejansko zasedena delovna
mesta.
Posameznim koristnikom se poleg sredstev za redno dejavnost zagotav-
ljajo tudi nujno potrebna sredstva za nadomestitev iztroSene opreme in ne-
katerim tudi za manjše preureditve prostorov.
Za izračun potrebnih sredstev posameznih organov so uporabljena enot-
na merila in sicer:
—	za osebne dohodke povprečje osebnega dohodka na pogojno nekva-
lificiranega delavca v SR Sloveniji za preteklo leto;
—	za materialne stroške je upoštevana poraba v te namene iz leta 1975
lX)večana za 11 ;
—	za regres za letni dopust v viSini 1.200 din;
—	za regres za prehrano po 200 din mesečno;
—	za izobraževanje le 1,20 % od bruto osebnih dohodkov;
—	za jubilejne nagrade in odpravnine po sindikalni listi 1976.
2.	Za potrebe narodne obrambe so razporejena celotna sredstva, ki so
izračunana po dogovoru slovenskih občin o splošni porabi za leto 1976. Do-
govor predvideva povečanje te porabe iz leta 1975 za 25
3.	Za dejavnost organov družbenopolitičnih organizacij in društev so za
izračun uporabljeni enotni kriteriji, ki smo jih upoštevali tudi pri izračunu za
državne organe. Izjema so v tem poglavju le stroški za funkcionalne potrebe,
ki so obravnavani izven enotnih kriterijev. Vsak posamezni primer jc obrav-
navan ločeno in po potrebi tudi upoštevan v osnutku proračuna. Zato je iz-
kazano povečanje v globalu tega namena za 19,6 <7o predvsem posledica po-
večanja sredtev za funkcionalne potrebe.
^financiranje Radia Ptuj in Tednika je po dogovoru vključeno v skup-
no postavko občinske konference SZDL Ptuj, ki bo del sredstev namenjenih
v proračunu za občinsko konferenco SZDL odvajala tema koristnikoma.
V letu 1976 občinski proračun v tem poglavju še zagotavlja potrebna
sredstva tudi za turistične organizacije, ker jih ni bilo mogoče prenesti na no-
beno izmed že ustanovljenih samoupravnih interesnih skupnosti. Nova ob-
veznost pa nastaja v tem namenu za mladinske delovne akcije ,,Slovenske
goricc 1976".
4.	V okviru sredstev za negospodarske investicije so zagotovljena sred-
stva za odplačilo obstojčeih obveznosti po investicijskih kreditih za stano-
vanja in druge objekte. Za novo nastali obveznosti sofinanciranje izgradnje
objekta krajevne skupnosti Videm in sofinanciranje skupne konjaCije se
zagotavlja 420.000 din. V obeh primerih gre le za sofinanciranje tako, da ob-
čina zagotavlja le odpadajoči delež v skupni investiciji.
5.	Po prenosu obveznosti za socialno skrbstvo na samoupravno skup-
nost socialnega skrbstva ostajajo obveznosti proračuna Se priznavalnine bor-
cem in podpore družinam kadrovcev. Sredstva za priznavalnine so predvi-
dena v viSini, ki jc potrebna za zagotovitev izplačil po občinskem odloku in
sredstva za podpore družinam kadrovcev v viSini sredstev, ki bodo potrebna
za pokritje obveznosti po trenutnem stanju koristnikov. V kolikor bo število
upravičencev porastlc^bodo potrebna tucU dodatna sredstva. Višino in upra-
vičence do teh podpor določa zvezni in rcpubliSki zakon.
6.	V letu 1976 so obveznosti zdravstvenega varstva nezavarovanih ob-
čanov v celoti prenesene v skupno porabo. Skupnost zdravstvenega varstva
bo tako zagotavljala potrebna sredstva za zdravstveno varstvo za nezavaro-
STRANI14 ' , '
- PRILOGA TEDNIKA ST. 9
vane občane v skladu s svojim statutom in republiškim zakonom o zdrav-
stvenem varstvu v SR Sloveniji. Proračunska obveznost pa ostaja še naprej
klimatsko zdravljenje članov v ZB in mrtvo-ogledna služba, ki jo je občina
dolžna organizirati in financirati.
7.	V 9. členu dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 so dolo-
čena merila po katerih se posamezni občini zagotavljajo sredstva za komu-
nalno dejavnost, ki ostaja še v letu 1976 obveznost občinskega proračuna. V
globalu se sredstva povečujejo za 11,1 vendar po posameznih občinah
različno glede na poprečno porabo za komunalno dejavnost na prebivalca. V
osnutku proračuna predlagamo dopolnilna sredstva lokalni skupnosti za ces-
te in komunalni skupnosti v višini 5,150.000 din, kijih bosta skupnosti raz-
poredili s svojimi finančnimi načrti za financiranje svojih dejavnosti.
8.	Za pokritje stroškov funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti je
predvideno 2,000.000 din. Predlagana sredstva so namenjena za naslednje
potrebe:
—	za pisarniško poslovanje	310.000 din
—	za funkcionalne stroške delegatskega sistema	650.000 din
—	za osebne dohodke tajnikov KS	740.000 din
—	za družbene organizacije v KS	100.000 din
—	za ureditev uradnih prostorov	200.000 din
Kot izhodišče za obseg financiranja po posameznih namenih je služila
4
realizacija iz leta 1975. Za pisarniško poslovanje je predvideno 11 % več, kot
je znašala poraba v letu 1975, za osebne dohodke tajnikov krajevnih skup-
nosti v višini porabe iz leta 1975, vendar na podlagi izračuna za vseh 12 me-
secev s predvidenimi prispevki za leto 1976 (enak kriterij kot pri ostalih ko-
ristnikih), za ureditev poslovnih prostorov krajevnih skupnosti pa le 50 "Jo
porabe iz leta 1975, ker so izdatki za ureditev poslovnih prostorov le enkratni
in se ne ponavljajo.
9.	Obseg namenskih sredstev za pospeševanje kmetijstva postaja na
ravni porabe iz leta 1975. Tudi ta obveznost ostaja v proračunu za leto 1976
izjemoma, ker jo bo potrebno prenesti na ustrezno interesno skupnost.
10.	Sredstva tekoče proračunske rezerve, za obveznosti iz prejšnjih let in
sredstva za izločitev sredstev rezetve so planirana v višini, ki ustreza
ugotovljenim potrebam. Tekočo proračunsko rezervo bo v skladu z odlokom
o proračunu razporejal izvršni svet za nepredvidene in premalo predvidene
potrebe.
Izvršni svet daje ta osnutek proračuna, ki je vsklajen z višino dovoljene
porabe po dogovoru slovenskih občin o splošni porabi v letu 1976 v raz-
pravo.
V Ptuju, 18. februarja 1976
Izvršni svet
Skupščine občine Ptuj
PRILOGA TEDNIKA ŠT. 9
STRAN 15
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA PTUJ
RAZPISUJE
sklepe Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za
uveljavljanje pravic do:
'	NOVOROJENEGA
2. OTROŠKEGA DODATKA ZA OTROKE IZ SOOALNO
OGROŽENIH KMECKIH DRUŽIN v letu 1976.
Občani, ki so upravičeni do denarne pomoči ali otroškega dodatka
morajo predložiti dokazilo o upravičenosti do 15. mrila 1976 na v
^lepu naveden naslov, sicer se jim s 1. majem 1976 ustavi
izplačevanje dodatkov.
ZVEZA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SR SLOVENIJE
LJUBLJANA
Na podlagi 14. in 22. člena zakona o družbenem varstvu otrok
in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) je
skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 2. seji
dne 23. februarja 1976 sprejela
SKLEP
o denarni pomoči za opremo novorojenega otroka v letu 1976.
I.
Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka je 750.- din, če
družina občana, ki uveljavlja denarno pomoč:
-	ima dohodek iz kmetijske dejavnosti na člana družine do
1.200.- din letno.
II.
Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka je 350.- din, če
družina občana, ki uveljavlja denarno pomoč:
-	ima dohodek iz kmetijske dejavnosti na člana družine 1.200.-
din in več.
III.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS,
uporabna pa se od 1. .maja 1976 dalje.
Številka: 554-1/71
Predsednik skupščine
Marjeta Potrč s, r.
Dokazila o upravičenosti dostavite na naslov: KOMUNALNI
ZAVOD ZA SOdALNO ZAVAROVANJE Maribor, podružnica
PTUJ, Trstenjakova 9, ODSEK ZA OTROSKI DODATEK.
ZVEZE SKUPNOSTI OTROŠKE-
GA VARSTVA SR SLOVENIJE
UUBLJANA
Na podlagi 14. in 22. člena
zakona o družbenem varstvu
otrok in o skupnostih otroškega
varstva (Uradm list SRS, št ev.
18/74) je skupščina Zveze
skupnosti otroškega varstva SR
Slovenije na 2. sqi dne 23.
februarja 1976 sprejela
SKLEP
o višini otroškega dodatka za
otroke iz socialno ogroženili
kmečkih družin in dohodkovnih
pogojih v letu 1976.
I.
Otroci iz sociahio ogroženih
kmečkih družin im^o pravico do
otroškega dodatka v znesku 130.-
din mesečno.
II.
Tege telesno ali duševno
prizadeti otroci in otroci, ki imajo
edinega hranilca imajo pravico do
posebnega dodatka k otroškemu
dodatku:
-	105 din mesečno, če so težje
telesno ali duševno prizadeti;
-	60 din mesečno, če je
rodite^, pri katerem otrok živi
oziroma n kateremu spada edini
hranilec.
Pogoji za pridobitev pravice iz
prve in druge alinee te točke so
določeni s pravilnikom o pogojih
za prklobitev pravice do denarnih
pomoči.
III.
1. Otroci iz socialno ogroženih
kmečkih družin imajo pravico do
otroškega dodatka, če izpolnjujejo
naslednje pogoje:
-	da je dohodek iz kmetflstva
glavni (poglavitni) vir dohodka
rtjihovih družin ali so brez
dohodka;
- da živgo v kmečkih
gospodinjstvih, katerih skupni
katastrski dohodek ne presega
2.000r din oziroma 600.- din
katastrskega dohodka letno na
družinskega člana.
2.	Otrokom iz socialno
ogroženih kmečkih družin, kate-
rih dohodek presega višino
dohodka, določenega v drugi
alinei te točke, se lahko prizna
pravica do otroškega dodatka, če
živflo v te^ih razmerah zaradi
ve^ega števila otrok ali bolezni
oziroma invalidnosti staršev.
3.	Skupnost otroškega varstva v
občini laliko v izjemnili primerili
določi vi^i ali ni^i otroški
dodatek kot je določen v 1. točki
te^a sklepa, če je to uteme^eno s
socialnim stanjem družine. Skup-
nost sprgema te sklepe v okviru
sredstev na podlagi št evila otrok in
višine otroškega dodatka, določe-
ne s I. točko tega sklepa.
4.	Pri ugotavljanju dohodka
družine se poleg katastrskega
dohodka upoštevajo tudi drugi
dohodki.
IV.
Dokazila o upravičenosti do
otroškega dodatka j)0 tem sklepu
mor^o občani vložiti najpozn^e
do 15. apjila 1976, sicer se jim s
1. majem 1976 ustavi izplačevanje
otroškega dodatka in posebnega
dodatka k otroškemu dodatku.
V.
Ta dclep začne veljati osmi dan
po objavi v Uradnem listu SRS,
uporabna pa se od 1. m^a 1976
da^e.
Pr edsednik skupščine:
Marjeta Potrč s. r.
Dokazilo o upravičenosti do-
stavite na naslov: SKUPNOST
OTROŠKEGA VARSTVA PTUJ,
TrgMDB št. l/Il.
Obrazce lahko dobite tudi
na Krajevni skupnosti
Zbor delewtov krajevne skupnosti Vkiem pri Ptigu je po 19.
toflti pokopališkega reda za obmoi^e občine Pt uj (Uradni vestni
okraja Maribor štev. 22-236/58) sprgel na seji 15. februaija 1976
naslednjo
TARIFO
za plačevai^e pristojbin za grobove na pokopališču kr^'evne
skupnosti Videm pri Ptigu.
1.
Za uporabo prostora za grobove se plačuje naslednja
pristojbina:
L za grobnice za vsak cm širine za dobo 10 let	2,00 din
2.	za družinski grob za dve osebi v širini 180 cm
za dobo 10 let	300,00 din
3.	Za vrstni grob za 1 osebo v širini 100 cm
za dobo 10 let	200,00 din
Za podajišanje pravice do uporabe groba za enako dobo se plača
tarifa, ki jo je določil zbor delegatov krajevne skupnosti Videm pri
Pt uju za uporabo prostora.
2.
Kdor uporabna za družinski ali samski grob širši prostor, kot je
določeno v prvi točki te tarife, se zaračuna vsak nada^ni cm
uporabne površine 2,00 din.
Ce bi bil kdo s plačilom zgornje tarife ogrožen v preživHanju
svoje družine, mu lahko svet krajevne skupnosti Vklem pri huju
zniža pristojbino do 50%, v izjemnih primerih pa ga tudi v celoti
oprosti plačila pristojbine.
4.
Tarifa za uporabo prostora za grobove začne veljati naslednji
dan po objavi v TEDNIKU Ptifl.
St evilka: 420-47/76
Datum: 20/2-1976
Predsednik
zbora delegatov KS
Maks VAUPOTIC, 1. r.
STRANI6 ' , '
- PRILOGA TEDNIKA ST. 9
nSK: ČGP MARIBORSKI TISK-