Št. 6 (1385)	Leto	XXVII
NOVO MESTO, četrtek, 5. februarja 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Predsednik republike in ZKJ Josip Broz Tito je naklonil te dni daljši intervju zagrebškemu „Vjesniku“, v katerem je z njemu lastno odkrito, jasno, kritično, izjemno pronicljivo besedo ocenil družbenopolitične razmere pri nas ter dal mnogo napotkov za delo in ravnanje v prihodnje. Zaradi velike pozornosti in odziva, ki ga intervju doživlja pri nas in v svetu objavljamo tudi mi iz njega v današnji številki na 7. strani daljši izvleček.
Oblačnosti s sneženjem, ki je prevladovala na začetku tedna, je sledilo le oblačno in nekoliko toplejše vreme. Tudi ob koncu tedna se obeta oblačnost z nadaljnjimi otoplitvami, možne pa so celo padavine.
Predsednik ZKS France Popit in Franc Šali v Sevnici - Gospodarstvo že združuje denar
„Kar sem danes videl in slišal, kaže na velik napredek v organiziranosti ZK v občini," je dejal France Popit, predsednik CK ZKS ob koncu obiska v sevniški občini v ponedeljek, 2. februarja. Dopoldne sta s članom izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Francem Šalijem obiskala Lisco in Jutranjko, popoldne sta se sestala s sekretarji osnovnih organizacij ZK v občini in občinskim političnim aktivom.
SPET ZBOROVANJE DRUŽBENO AKTIVNIH ŽENSK
Pred nedavnim so se sestale na prvi seji članice sveta za družbeno aktivnost žensk pri oočinski konferenci SZDL v Trebnjem. Ugotavljajo, da se že sedaj po krajevnih skupnostih pripravljajo na letošnje proslavljanje 8. marca. Deset najstarejših žena v občini bodo ob prazniku tudi obiskali. Tudi letos bodo v Trebnjem pripravili zbor žensk iz vse občine, ki delajo v raznih organizacijah, so delegatke ali članice samoupravnih H organov.
KD NOVOTEKS:
V NEDELJO „CIKLOKROS"
Novomeško kolesarsko društvo „Novoteks‘‘ bo v nedeljo, 8. februarja, pripravilo po novomeških ulicah Krožno kolesarsko tekmovanje. Start mikavnega tekmovanja bo na ulici Marjana Kozine, tekmovalna proga pa bo novomeške kolesarje (nastopili bodo pionirji, mlajši in starejši mladinci ter člani) vodila po makadamski cesti proti Žabji vasi, kjer bodo obrnili in peljati nazaj na start, kjer bo tudi cilj.
Zveza komunistov v občini je v obdobju po obeh zadnjih kongresih sprejela 113 novih članov, kar predstavlja okrepitev za 25 odst. Le v malo kolektivih še ni osnovnih organizacij, organizacije nimajo samo še v eni krajevni skupnosti. Kot je dejal sekretar komiteja Jože Bogovič, so težišče dela prenesli na osnovne organizacije; v lanskem polletju se je npr. komite kar štirikrat sestal v delovnih organizacijah. V občinski skupnosti so se resno lotili družbenega načrtovanja, kjer med drugim v bodoče predvidevajo, da se bo Jugo-tanin razvil v pomembnega velikana bazične kemične industrije, sevniško gospodarstvo pa naj bi bilo nosilec konzorcija za predelavo kremenčevega peska.
Na obisku v obeh konfekcijskih tovarnah je tovariš Popit poudarjal pomen povezovanja tekstilne industrije in sodelovanja s trgovino. V
SINDIKAT O ZAPOSLENIH NA GRADBIŠČU JE KRŠKO
V torek, 10. februarja, se bodo v Krškem sestali predstavniki sindikalnih organizacij Hidroelektre iz Zagreba, Djure Djakoviča iz Slavonskega Broda, Hidromontaže iz Maribora, Gradisa iz Ljubljane in JE Krško v gradnji. Obravnavali bodo probleme zaposlenih na gradbišču JE Krško v Krškem in se dogovorili za merila o določitvi osebnih dohodkov in materialnih stroškov delavcev ter organizacije družbenega življenja delavcev, ki prebivajo na gradbišču. Sestanek sklicuje republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Prisostvovali mu bodo predstavniki republiškega odbora sosednje Hrvaške, predstavniki občinskega sveta iz Krškega in medobčinskega sveta Zveze sindikatov Posavja.
Partijski obisk iz Iraka
Izmenjava mnenj med ZK Jugoslavije in BAAS
Minuli teden je obiskal novomeško občino Nasib Awad, direktor oddelka za informacije v nacionalnem vodstvu BAAS Iraka (Socialistična partija arabskega preporoda). Obisk - najprej je Avvada sprejel predsednik medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko Lojze St er k - sodi v okvir izmenjave mnenj med predsedstvom ZK Jugoslavije in nacionalnim vodstvom BAAS Iraka. Nasib Asvad je nato obiskal delovni kolektiv tovarne „Novoteks“, kjer so ga podrobno seznanili s samoupravljanjem, na Otočcu pa je popoldne predaval o politiki BAAS partije ter njenem delovanju na notranjem in zunanjem področju.
Nasib Awad je poudaril, da v Iraku z velikim zanimanjem spremljajo jugoslovanski model socializma, čeprav ne more zanikati, da so v njihovi deželi tudi posamezniki, ki hočejo jugoslovanske izkušnje na področju samoupravljanja izkriviti. Slednje pa po mnenju Nasiba Awada nikakor ne more preglasiti pozitivnih in edinstvenih dosežkov jugoslovanske poti v socializem.
O /J
/
\
J'
r~
\
>
Gost iz Iraka je na popoldanskem srečanju z delom političnega aktiva dolenjskih občin, ki je bilo na Otočcu, v arabskem jeziku napisal ..Pozdrav bralcem Dolenjskega lista'* (zgornja vrsta), spodaj pa je njegov podpis in naslov. Vse je napisano seveda z desne v levo in tako je treba pozdrav tudi prebrati
Lisci so omenili že skoraj dveletne razgovore z nekaterimi proizvajalci surovin. Tovariš Popit se je zavzel da v teh razgovorih sodelujejo tudi osnovne organizacije ZK, ki se bodo znale bolj upirati lokalističnim in skupinskim interesom.
Na razgovorih v Lisci in z občinskim političnim aktivom se je predsednik Popit zavzemal za jasno kad-
ŠOLARJI NA SNEGU
Učenci osnovne šole v Brežicah so imeli ta teden dva športna dneva. Torek in sredo so preživeli v naravi na sankanju in smučanju in si tako privoščili dva dni zimskega veselja, za katero so bili že nekaj let prikrajšani. Možnost za podaljšanje zimskih počitnic so izkoristili tudi v gimnaziji. Dijaki vadijo smučanje v Pečicah, kamor jih prevažajo z avtobusom. V torek popoldne so prvič preizkusili vlečnico, ki je počivala cela tri leta. Domačine je sneg našel nepripravljene, zato obžalujejo, da za smučarje niso organizirali prehrane kot nekoč. Snega se niso več nadejali, čeravno so pred leti gojili še veliko upov za razvoj njihovega kraja v občinsko smučarsko središče.
rovsko politiko, za delo v kolektivih in občinski skupnosti za več let naprej. „Splošno govorjenje ne vodi nikamor, delo dostikrat temelji na drobnih stvareh,** je opozarjal na razgovorih. Posebno je opozarjal na pomen bližnje javne razprave zakona o združenem delu.
A. ŽELEZNIK
USKLADITI POLITIČNO DELO
Na jutrišnjem posvetu sekretarjev občinskih konferenc ZK ljubljanskega območja bodo razpravljali o usklajevanju dela družbenopolitičnih organizacij v regiji, se dogovorili o usklajevanju izhodišč za srednjeročni program razvoja občin in mesta Ljubljane ter sprejeli delovni program Medobčinskega sveta ZK za letos. Razen tega bodo razpravljali in se dogovarjali o nekaterih drugih zadevah.
SMRT ZARADI POLEDICE
Na cesti Raka-Smednik seje v torek zjutraj pripetila huda prometna nesreča, v katerije bila ob življenje 75-letna Ivana Gorenc iz Križišča pri Raki Ivana Gorenc je šla proti domu, ko je srečala avtobus, ki ga je od Rake proti Novemu mestu vozil 34-letni Franc Kržan. Zaradi poledice je vozilo začelo zanašati, tako da je zbilo Gorenčevo tako močno, da je umrla.
Vaški vodnjaki so suhi.
Pri gasilcih zvoni: „Vode!”
Sredi koledarske zime smo, pa so gasilci tako rekoč noč in dan na cesti: njihovo cisterno je mogoče videti ob vsaki uri, kako se prebija v odročne vasi v novomeški občini Zaradi hude suše so namreč vodnjaki suhi na kmetih pa prav zdaj potrebujejo največ vode. Ob suhi krmi popije ena krava tudi po 50 litrov te dragocene tekočine na dan, za vsako pranje je potrebno več deset litrov vode . . .
Mimo gasilske cisterne vozijo vodo v vasi, kjer ni vodovoda, tudi novomeški komunalci, v Suhi krajini pa še žužemberški gasilci Franc Zoran, komandir poklicne gasilske enote v Novem mestu, pravi o zdajšnjih težavah v preskrbi z vodo: „Naša cisterna, ki drži 5.000 litrov, opravi v enem dnevu zdaj, ko so ceste zasnežene, po osem ali deset vo-
ženj, v suhem vremenu pa smo zapeljali vodo tudi po petnajstkrat. Spisek tistih, ki potrebujejo vodo, je veliko daljši od naših zmogljivosti Toda več kot delati ne moremo! Kriza se je začela sredi decembra in odtlej vozimo kar naprej. Zdaj je več vasi nedostopnih:	Dolž, Kuzarjev kal,
Daljni vrh, Paha, nekatere hribovske vasi okrog Mirne peči. Najbolj .žejne* vasi, v kafere lahko pridemo, pa so: Veliki Pod-ljuben, Sušice, Krka, Slatnik, Brusnice, Orešje, Vinji vrh, okoliške vasi pri Mirni peči, vasi nad Pleterjami.**
Za eno cisterno računajo gasilci 170 dinarjev, če avto ni na poti več kot eno uro. Vendar pa: v tej suši pomeni 5.000 litrov komaj kapljo v suh pesek. In nič še ne kaže, da bi bilo sušnih dni kaj kmalu konec . ..
Predsednik ZKS Franc Popit si je v ponedeljek z zanimanjem ogledal proizvodnjo v sevniški Lisci (na sliki), nato pa še Jutranjko. Lisca je med slovenskimi konfekcionaiji na drugem mestu po poslovnem skladu. Pri povezovanju so napredovali le z zemunsko Istro, sedaj pa se snuje sodelovanje Lisce, Jutranjke in Mure. (Foto: Železnik)
Prispevati vsi brez izjem
V Posavju za enotne vire financiranja krajevnih skupnosti — Pred občinskimi skupščinami je predlog družbenega dogovora, ki ga je sprejel Svet posavskih občin
Zelja po enotnem financiranju krajevnih skupnosti je v Posavju spodbudila akcijo za družbeni dogovor, katerega osnutek je komisija predložila svetu posavskih občin. Ta je razpravljal o njem 27. januarja in ga dopolnjenega kot predlog posredoval vsem trem občinskim skupšči-
nam s priporočilom, da ga sprejmejo.
Glavni vir, iz katerega bodo črpale denar krajevne skupnosti, bodo delovne organizacije, samoupravne sporazume v posameznih občinah pa bodo seveda vezali na programe krajevnih skupnosti. Na seji sveta so
Nasib Awad, predstavnik Socialistične partije arabskega preporoda (BAAS) iz Itaka (drugi z desne), sije v spremstvu Lojzetp Šterka in Iva Ivkoviča ogledal novomeški „Novoteks“. (Foto: M. Bauer)
posvetili precej razprave temu, ali naj potrebe krajevnih skupnosti financira samo gospodarstvo ali tudi negospodarstvo. Večina je bila mnenja, da morajo prispevati vsi delovni kolektivi.
Zelo napak bi ravnali, če bi uveljavili prispevke, samo za gospodarstvo, saj so bili primeri, ko nekateri tozdi niso mogli izplačati niti pol regresa za dopuste, v negospodarstvu pa so delavcem brez težav odobrili po tisoč dinarjev in več. S tem, ko bi izenačili vse zaposlene, namreč še ni rečeno, da se za tolikšno vsoto povečujejo izdatki proračuna in samoupravnih interesnih skupnosti. Povsod lahko tudi kaj privarčujejo in prispevajo iz skladov skupne porabe, so menili člani sveta.
Za primer so dali krško občino, v kateri prispevajo krajevnim skupnostim po tisoč dinarjev na zaposlenega vsi delovni kolektivi Svet je osvojil tudi možnost, da se tozdi mimo tega lahko dogovarjajo s katerokoli krajevno skupnostjo, ne le s tisto, v kateri imajo sedež. S tem se odpirajo možnosti nerazvitim krajem. Merila za delitev zbranih sredstev naj bi oblikoval odbor iz dele-tov KS, združenega dela in sindF
JOŽICA TEPPEY
gutov , kata.
Prvi v Sloveniji
V Ribnici je bila te dni ustanovna skupščina kluba samo-upravljalcev, ki je prvi tako organiziran klub v Sloveniji. Ustanovili so ga na pobudo sindikatov, samoupravni sporazum pa so podpisale razen družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine tudi vse delovne organizacije, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti iz ribniške občine.
Novoustanovljeni klub, ki ima začasni sedež in prostore v Delavski univerzi Ribnica, bo izobraževal delegate in samoupravljalce. Pomembna bo tudi informativna dejavnost kluba, ki bo kasneje verjetno združena z informacijsko dokumentacijskim centrom občine.
Skupščina kluba samoupravljaF cev šteje 25 članov podpisnikov. Predsednik skupščine je P°stal Andrej Tomšič iz podjetja „Riko“. Za predsednika 9-članskega izvršnega odbora je bil izvoljen Zvone Oberstar iz OZD 1TPP Ribnica, za tajnika pa sekretar občinske skupščine Franc Železnik.
Na ustanovni skupščini so sprejeli delovni program in proračun. S podpisom samoupravnega sporazuma so se podpisnice sporazumele, da bodo odvajale del denarja, potrebnega za uresničitev predvidenega programa. Izvajalec vseh predvidenih predavanj bo Delavska univerza iz Ribnice.
F. Ž.
GOSTUJE „KOROŠKI AKADEMSKI OKTET"
V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo jutri ob 20. uri v novomeškem Domu kulture gostoval,,Koroški akademski oktet", ki bo zapel devetnajst pesmi. Vstopnice so v predprodaji v Domu kulture.
VRANJE ZNANSTVENO OVREDNOTENO
Pred koncem lanskega leta je izšel katalog in monografija dr. Petra Petruja, dr. Thila Ulberta in sodelavcev Vranje pri Sevnici s podnaslovom Starokrščanska cerkev na Ajdovskem gradcu. Gre za arheološko ovrednotenje izkopavanj na Vranju pri Sevnici, kjer so naši in nemški strokovnjaki prišli predlani do najbolj zanimivih odkritij ob izkopavanjih. Knjigo ie izdal Narodni muzej v Ljubljani ob podpori odbora za pospeševanje založniške dejavnosti pri kulturni skupnosti Slovenije in kulturni skupnosti Sevnica. Razen tega je izšel tudi vodnik izpod peresa dr. Petruja Ajdovski gradeč pri Sevnici.
Govorjenje na splošno je tujek
tedenski
mozaik
Združene države Amerike so ostale brez svojega veleposlanika v Združenih narodifi: Daniel Moynihan je namreč presenetljivo odstopil in se vrnil m univerzo Harward, kjer bo poslej (kot je že bil) samo profesor. Odstop je res presenetljiv, toda ne tudi popolnoma nepričakovan - vsaj za tiste, ki so se gibali v krogih svetovne organizacije. Zakaj je odstopil v tem trenutku še ni znano, mogoče pa je s precejšnjo zanesljivostjo domnevati da zato, ker je prišel navzkriž s predsednikom Fordom in zunanjim ministrom Kišsingerjem. Daniel Moynihan, Irec, je bil že prej znan po sv o-jem neverjetno ostrem jeziku, na katerem nikoli ni bilo dlak. Prav zaradi tega so ga tudi (kajpak ne samo zaradi tega) poslali v Združene narode, da bi se „pametno uprl" ameriškim nasprotnikom. Toda Moynihan je šel v svoji vlogi predaleč - z vrsto neverjetno ostrih, že kar žaljivih nastopov je povzročil več škode kot koristi...
Sedaj pa imajo v Združenih državah Amerike še eno senzacijo: slovita „Tania‘‘, hči časopisnega mogotca Hearsta, bo ta teden stopila pred sodnike, da bi se zagovarjala za sodelovanje v tako imenovani simbionistični armadi, ki je dve leti ropala in pobijala po Ameriki. Obtožujejo jo, da je skupaj z drugimi člani bande (ki so jih medtem že vse pozaprli) vdrla v neko banko in sodelovala pri ropu 10.000 dolarjev. Razen tega jo dolžijo nekaterih drugih prestopkov, za katere utegne, če jo bodo spoznali za krivo, dobiti do 30 let ječe. Njeni milijonarski starši so najeli najbolj ugledne ameriške odvetnike, ki bodo skušali prepričati sodnike in poroto, da je bila Patricia Hearst prisiljena, da je sodelovala pri ropu in da tega ni počela prostovoljno ...
Senzacijo pa imajo tudi Italijani, ki še vedno ugibajo, kdo je dobil (če je) dolarje od CIA, kakor so poročali časopisi, ko so zapisali, da je ameriška obveščevalna agencija dala nekaterim politikom in političnim strankam nekaj milijonov dolarjev. Sedaj je Italija uradno zahtevala od ameriškega senata, naj pojasni te obtožbe - ta pa jim je prošnjo, oziroma zahtevo zavrnil ... molk je zlato .
Dohodek raste kot irava
Ključ živinorejčevega uspeha leži v travinju
Kmet je povedal čisto resno, da mu dohodek raste kot trava na travniku. Razložil je: kolikor več trave pridela, toliko več živine redi; za pitance in rhleko pa dobi denar. Take krme pa pridela trikrat toliko kot pred leti.
Ali je trava res lahko čudežno zdravilo za kmetije, ki imajo veliko trvnikov? Pred kratkim sta bila o tem dva dobro obiskana seminarja za kmetijske strokovnjake, pospeševalce na kmetijah. Pogovorili so se, kako naj kmete poučujejo in jim pomagajo, da bi na travnikih in pašnikih preidelali veliko več krme kot doslej. Toda krma je najcenejša.
Za začetek je bilo nekaj številk o poprečni zanemarjenosti našega travništva. Sledili so stvarni primeri, koliko trave že pridelajo in koliko živine redijo z njo posamezni kmetje in družbena posestva. Sicer se po posestvih ne kaže zgledovati
TELEGRAMI
BEOGRAD - Podpredsednik predsedstva SFRJ dr. Vladimir Ba-karič je sprejel posebnega odposlanca alžirskega predsednika Bume-diena, ministra za industrijo in energetiko Belaida Abdelselama.
BEOGRAD - V zvezni konferenci SZDL Jugoslavije so bili pogovori z delegacijo socialistične partije Portugalske, ki je na povabilo socialistične zveze na obisku v Jugoslaviji. Gostje iz Portugalske so gostitelje obširno obvestili o aktualnih dogodkih na Portugalskem ter o svojih perspektivah tega razvoja v bližnji bodočnosti.
povsod. Take kmetije so na ravninskih območjih do 1000 m nad moijem. Povsod je moč pridelati veliko trave, če zemlja le zadrži najnujnejšo vlago od dežja do dežja, seveda z ustreznim gnojenjem in spravilom. Umni kmetje jo pridelajo toliko, da je ne bi mogli pospraviti, če živne ne bi pasli od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Krmo pripravijo le za zimo. Če travo pospravijo dovolj mlado, ni treba dodajati živini večjih količin krmil.
Paša je najceneiša oblika spravila krme. Krmni obrok velja le eno tretjino v primerjavi z močnimi krmili, za zimo pripravljena pa malo več kot dve tretjini. Tako travništvo hkrati omogča doslej revnim kmetom na večjih kmetijah, da ostanejo na njih. Da ne bi iskali primerov v Zgornji Savinskjski dolini, kjer je že veliko takih kmetov, poglejmo v ribniški občini na Pugled.
Kmet pri 735 m nadmorske višine je pred petimi leti na 11 ha travnikov redil le tri krave in tri mlada goveda ter enega konja. Njiv je imel le slab hektar. Zdaj ima 12 ha čredink, kjer bo izmenoma pasel in kosil. Vse leto bo redil 22 odraslih goved, od tega 12 krav. Mleko
HONG KONG - Tu je izbruhnil velik požar ob praznovanju kitajskega novega leta. V strnjenih barakarskih naseljih se je ogenj hitro razširil in povzročil veliko škodo: 3000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, dvanajst prebivalcev pa je bilo hudo opečenih, kar pa je sreča, saj bi bile lahko žrtve še hujše. Na sliki: eden izmed pogorelcev rešuje svoje bomo imetje pred zublji. (Telefoto: UPI)
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
- Tole me spominja na ,4asef ko smo pred kinom čakali na vstopnice.
- la, ja. Ampak bolj na fiste 2^odb^ z, žalostnim koncem. -
oddaja mlekarni. Prej je družina životarila — zdaj je ne bi nihče spravil s kmetije. Zemlja tega kmeta je bila t ko slaba, da so celo kmetijski strokovnjaki v začetku dvomili v uspeh. Zdaj se po tej kmetiji zgleduje že veliko sosedov..
Na boljši zemlji, ki-paje tudi bila tako slaba ali na takih strminah, da je bila dobra le za travnike, s sodobnim travni-štvom zdaj pridelajo na l.ha toliko krme, da redijo brez večjega dodatka krmil 2,5 do 3 odrasla goveda. Koliko živine torej lahko redi kmet, ki ima 8, 10 ali več ha kmetijskih zemljišč? Tudi visoko v hribih. Dohodek mu bo rasel res tako kot trava, kajti za krmila ne bo treba dati veliko denarja. Pozabite na reklamo prejšnjih let za njih!
Kmetje si seveda ne morejo pomagati sami. Ne strokovno, ne z denarjem za ureditev travnikov in hlevov. Če jih ne obišče nihče iz kmetijske organizacije, pa naj sami stopijo na upravo. Zakaj bi iskali delo in zaslužek drugod, če se jim ponuja na njihovi kmetiji?
JOŽE PETEK
tedenski zunanjepolitični pregled
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Poseben dogodek minulega tedna je bil objavljen razgovor urednice zagrebškega „Vjesnika“ Dare Janekovič s predsednikom Titom — v izčrpnem razgovoru je predsednik Tito ocenil položaj v Jugoslaviji, še posebej pa stanje v ZK po 21. seji predsedstva ter po pismu, ustavnih spremembah in po X. kongresu ZKJ. Seveda v kratkem povzetku ne moremo strniti vsega povedanega — omejili se bomo samo na nekatere bistvene poudarke iz tokratnih misli predsednika Tita.
Če primeijamo sedanje naše razmere ter razmere v ZK z razmerami pred pismom in X. kongresom, je dejal predsednik Tito, potem lahko vsekakor ugotovimo, da se je pri nas močno spremenilo na bolje. Tedaj smo se znašli v položaju, ko je grozilo razvrednotenje vsem pridobitvam naše revolucije. Liberalizem v ZK in tako imenovani federalizem sta pomenila ugodna tla za nevarni nacionalizem - ne samo zunaj partije, ampak tudi v njej. Krizni trenutki niso bUi povzročeni spodaj v bazi, je poudaril predsednik Tito, ampak v vodstvih. Ko so komunisti to opazili, so hitro očistili svoje vrste. Revolucionarna akcija sedaj že hitreje teče. ZK je spoznala, da lahko samo z revolucionarnim delovanjem prepreči ponovitev razmer, kakršne smo imeli pred 21. sejo in pred pismom.
Ob tem je predsednik Tito še poudaril, da so bili krizni trenutki pred pismom pogost-nejši. Zdaj je ZK urejena in pravočasno ukrepa. Potemtakem so sedaj moje osebne intervencije vse redkejše — je še dodal ter rekel, da upa, da ne bodo več niti potrebne.
Že dolgo je slišati razne špekulacije o tem, kaj bo v Jugoslaviji za menoj, je še dejal predsednik Tito. Takšne špekulacije pletejo tisti, ki ne vedo in ne razumejo, kakšen je naš družbeni organizem, kakšna je njegova organizacijska sestava in idejnopolitična usmeritev. Pri nas imamo kolektivno vodstvo tako v federaciji kot v republikah — to vod-
stvo, ki je podvrženo rotaciji, že več let v praksi deluje, kar seje izkazalo kot dobro in učinkovito. Potemtakem lahko odidem kadarkoli, je ob tem poudaril predsednik Tito, in v Jugoslaviji se ne bo nič spremenilo.
Zveza komunistov je sedaj na poti, da postane tisto, kar mora biti in kar je bila ne-
nih drugih sil, ki se zelo prefinjeno skrivajo za lepinri besedami ter frazami o socialističnem samoupravljanju - v resnici pa preprečujejo učinkovitejšo akcijo družbeno naprednih sil ter se ji upirajo. Podpreti moramo zdravo in dobro namerno kritiko, je menil predsednik Tito, proti našim resničnim
koč je Tito še nadaljeval. 21. seja in pismo sovražnikom pa moramo nastopati ostro, ' J	J	vendar moramo vedno paziti, da pri tem ne
bi bili prizadeti pošteni ljudje ali dobri komunisti ali tisti, ki bi to lahko postali.
Posebej se je predsednik Tito v tokratnem razgovoru dotaknil tudi razslojevanja naše družbe na bogate in revne. Komisije za ugotavljanje premoženja so bile na začetku svojega delovanja zagnane, je dejal, in mislili smo, da bo šlo. Toda nekateri ljudje še nadalje bogatijo — treba bo narediti nekakšne druge korake, storiti druge primerne ukrepe. Za nekatere ljudi pravimo, da so neupravičeno obogateli — vprašanje pa je, kaj lahko pri nas pomeni upravičeno bogatenje! Imamo takšne, ki so obogateli na tuj račun, je dejal predsednik Tito, in proti takšnim že ukrepamo in bomo še. Moramo pa strogo ločiti pri tem tiste, ki so si s pridnim delom ter pošteno pridobili nekaj premoženja -ločiti jih moramo od tistih, ki so obogateli z raznimi malverzacijami ter na škodo družbe. Pri raznih malverzacijah večjega obsega ne gre samo za gospodarski kriminal — to je tudi velika politična stvar, katere cilj je zavreti naš razvoj, je poudaril predsednik Tito. Zato moramo biti tu zelo ostri.
Ob koncu tokratnega razgovora se je predsednik
sta močno spodbudila aktivnost komunistov Tito dotaknil tudi naše kadrovske politike ki je
sid inuuiiu	___tji.uju „rct iziemno pomembna. Nimamo pregleda nad kadri,
tako v notranjem utrjevanju partijskih vrst ^ <i«jal, jn to je slabo. Takšnega pregleda nimajo kot v politični in ideološki krepitvi članov njtj pQ občinah niti po republikah. In tako se ZKJ Zdi pa se da v vsakdanji praksi prepo- lahko zgodi, da pride denimo na vodilno mesto
x ■ ‘	m>l/atprc nanakp To ie ori- nekdo, ki je bil že kaznovan, ki nam je celo naspro-
časi odpravljamo nekatere napaKe o je p n ^ TegaJ ne bj smeli dovo|itj _ ljudj mcJm0
pomba, ki jo je slišati od mnogih Ijuai. el spremljati pri njihovem delu in njihovem življenju, dobro ugotavljamo, kaj ni dobro, vendar po- ne bomo vedeli, kdo je kdo in kakšen je, za eosto ostanemo samo pri teh ugotovitvah, gotovo ne bomo mogli voditi pravilne kadrovske Močni pa so tudi odpori birokratskih in raz- politike, je slednjič poudaril predsednik Tito.
Zahodna Sahara, do lani še špan&a kolonija, je postala v zadnjih nekaj dneh bojno polje, na katerem se merita sosednji deželi. Maroko in Alžirija sta se spopadli potem, ko ne ena ne druga država ni poskušala izrabiti miroljubna sredstva za razrešitev spora.
Kakor sedaj stvari stojijo, so se prve praske končale vojaško neodločeno, politično pa škodljivo za obe strani, saj si z bojem za špan&o dediščino ne moreta pridobiti nikakršnega ugleda.
Španija, do lani gospodar tega (za Jugoslavijo velikega) redko poseljenega ozemlja (samo okoli 80.000 večinoma nomad & ih prebivalcev) je sklenila z Marokom in Mavretanijo jgodbo, po kateri je prepustila pan&o Saharo tema državama. Toda s tem se že od vsega začetka ni strinjala Alžirija, ki vseskozi zahteva samoopredelitev za Saharce, pri čemer podpira tamkajšnje odporni3co gibanje Polisario, ki se zavzema za iste cilje.
Po vrsti medsebojnih političnih obtožb in potem, ko so marošce in mavretaske čete vdrle v Španšco Saharo ter jo začele zasedati, so se sedi minulega tedna vneli tudi prvi boji med Maročani in Alžirci.
Slednji trdijo, da je neko njihovo kolono, ki je prevažala zdravila in hrano bq»uncem, napadla okoli 300 kilometrov globoko v Sahari maro&a voj-dca s tanki, letali in topništvom.
Pri tem naj bi imeli Alžirci okoli dvesto mrtvih ter ranjenih in okoli sto ujetih - kot to poročajo Maročani, ki pa o svojih izgubah niso sporočili ničesar.
Tako glede voj a & ega položaja, pri čemer velja dodati, da obe strani mrzlično dovažata okrepitve in da Maročani (na severu Špan&e Sahare) in Mavretanci (na jugu dežele) končujejo zasedbo spornega ozemlja.
Kot vselej v podobnih primerih bi bilo najbolj smotrno, če bi se obe strani vzdržali oboroženih spopadov in skušali urediti spor za pogajalsko mizo. Toda to bo zelo težko, ker Maročani trdijo, da „njihov“ del Španske Sahare predstavna sestavni del kraljevine, od katerega ne bodo odstopili.
V akcijo za miroljubno rešitev so se vmešale tudi nekatere prijateljske in neuvrščene | dežele, ki skušajo s svojim posredovanjem preprečiti odkrito in izčrpajočo vojno med sosednjima arabskima državama, ki sta se zaradi spora o medsebojni meji spopadli že leta 1963.
PREMIRJE ŠE DRŽI
Iz Bejruta in drugih lfcanon-skih mest prihajajo razveseljive novice: premirje, ki so ga sklenili po desetih mesecih bojev, še vedno velja.
Prezgodaj je še govoriti o trajnem miru, saj so za nasprotja, zaradi katerih so se boji začeli, ostala. Tisto, kar je novo, je priložnost, da nasprot-
Sporna
Sahara
nki sedanje premirje izrabijo za začetek pogovorov o dokončni rešitvi libanon&e zagate, ki je že nevarno pretila, da se razširi ■ na širše področje Bližnjega vzhoda.
Življenje v libanonskih mestih se počasi normalizira in kljub še vedno trajajočim občasnim pra&am in napadom (med katerimi je, denimo, izgubil življenje tudi glavni urednic uglednega libanon&ega časopisa) so šole znova odprte, prav tako pa tigovine, bolnišnice in druge ustanove.
Toda Libanon je še vedno daleč od resničnega in trajnega miru.
PORTUGALSKA: KRČI
Tačas se položaj na Portugalcem ni dosti spremenil, saj se še vedno niso polegla trenja med desnico (ki od časa do časa vztrajno dviguje glavo) in naprednimi silami — med katerimi pa tudi še niso poravnani vsi računi, kar velja predvsem za socialiste in komuniste.
Tako je prišlo v zadnjem tednu do več desničarskih demonstracij. V različnih krajih so eksplodirale bombe — vse to pa predstavlja nekakšen uvod v napovedane splošne parlamentarne volitve na Portugalskem, ki se bodo (vsaj predvolilna kampanja) začele že aprila.
TELEGRAMi BARCELONA — Tu seje začela konferenca predstavnikov 18 mediteranskih držav, na kateri bodo razpravljali o tem, kako preprečiti vse večje onesnaževanje voda Sredozemskega morja. Konferenca bo trajala dva tedna, organizatorji pa so izjavili. da upajo, da bo zbor prinesel tudi konkretne rezultate za vode Sredozemlja.
DOmDOM
OTafs?«
Pohlep ima krila
• A*K
St. 6 ^ 1385J - 5. itbiuatju 1976
DOLENJSKI LISI'
družbenega premoženja. Tu di grabež, najhujša oblika kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, ni več tako redek.
Splošno mnenje ljudi, s katerimi se srečaš v lokalu, na ulici ali v domačem krogu, je: „Premilo postopamo s takimi tatovi, zato si tudi upajo krasti “ Posebno mladi so ostri v svojih sodbah glede dolgoprstnežev, segajočih po družbeni lastnini
Vsi nekako govorijo, da bi take primere morali prej odkriti, da je premalo kontrole in da bi „nekdo‘‘ moral bolj gledati na prste ljudem, ki imajo možnost okoriščanja. Morda pa isti ljudje vedo, da v njihovi delovni organizaciji nekaj ni v redu, pa mižijo pred tem, češ: „To ni moja stvar. Če se bo razvedelo, bo ves kolektiv ob ugled. Razen tega se ne bom spuščal v zamere. “ Tako se manjše kraje marsikje prikrijejo, ker jih skušajo urediti za domačim zidom.
To pa je naši družbi nevarna miselnost. Razen tega je prikrivanje vsakršnih goljufij na službenem mestu kaznivo in nikakor ni v skladu z načeli o družbeni samozaščiti. Za preprečevanje družbi škodljivih pojavov so bili včasih poklicani le policaji, danes pa smo družba vsi V tem je razlika.
RIA BACER
zapisati •••
V človekovi naravi je, da si vsak želi vedno več in da človek ni nikdar zadovoljen s tem, kar ima. To nekatere žene k večji delavnosti v poštenem zaslužku, nagnjene k razrahljanim moralnim normam pa morda pahne v gospodarski kriminal, posebno če je priložnost.
Da dobiva pohlep krila, kažejo statistični podatki organov pregona tako iz posavskega konca, kot iz dolenjskega dela naše regije. Naraščajo primeri zlorabljanja uradnega položaja iz koristoljubja, več je nedovoljene trgovine, goljufij v službi in protipravnega prilaščanja
Število članov v društvu kmetov za vzajemno varstvo še vedno počasi narašča. Sedaj jih je že okoli 180. Predvidevajo, da bodo letos imeli 200 članov. Zaenkrat še nimajo zbranih vseh podatkov, vendar tudi število živine v varstvu narašča: sedaj je zavarovanih 360 glav. Veterinarske storitve so drage, ljudje veterinarje pogosto kličejo. Zaradi tega zaključujejo leto s 25 tisočaki izgube, ki se krije iz vzajemnostnega sklada zveze društev.
PO 30 DIN NA PREBIVALCA
Krajevne skupnosti bodo letos predvidoma dobile iz občinskega proračuna po 30 din na prebivalca. Ta denar je namenjen za funkcionalne izdatke. Krajevne skupnosti s tem niso zadovoljne, saj bodo nekatere prejele celo manj kot do sedaj. V Brežicah sc zavzemajo za to, da bi priznali občini večjo dovoljeno porabo, saj bodo tudi letos dohodki večji od dovoljenih in se bodo zato sredstva prelivala v druge občine.
NOVA DELOVNA SKUPINA
Na predlog sveta posavskih občin bodo v Posavju ustanovili delovno skup’ino, ki bo strokovno sodelovala z Inštitutom za regionalno planiranje in samoupravnimi organi občin pri oblikovanju socialnega programa za Posavje.
Zaposleni v sevniški, krški in brežiški občini najbrž ne bi niti za hip oklevali pri podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo dijaškega doma pri šolskem centru v Brežicah, če bi se na lastne oči prepričali, pod kakšno streho prebivajo učenci šole za prodajalce. V zapuščenem poslopju so po priključitvi trgovske šole in internata k šolskemu centru leta 1972 že veliko izboljšali. Najprej so napeljali centralno ogrevanje v oddelku za dekleta. Uredili so sanitarije in kopalnico, saj prej tega sploh ni bilo. Za umivanje je bila vedno samo mrzla voda. Kupili so tudi nekaj opreme. Moški oddelek je še vedno brez centralne kurjave in prostore ogrevajo s pečmi na drva. Oprema je zbrana z vseh vetrov in iz vseh časov kot v kaki zapuščeni kasarni. V Sloveniji je to eden najslabših internatov.
Medobčinska sveta ZKS in SZDL Posavje sta že decembra podprla družbeni dogovor o nalogah pri samoupravnem sporazumevanju in združevanju sredstev za gradnjo domov za učence, dijake in študente v Sloveniji ter predlog samoupravnega sporazuma o združevanju denarja za postavitev novega dijaškega doma v Brežicah, katerega vključuje republiški program izgradnje dijaških domov.
Žal je Posavje spet na repu, saj je na prioritetni listi dijaški dom v Brežicah šele na sedemnajstem mestu in bo prišel na vrsto čez pet let.
Akcija za sporazumevanje je stekla v vseh treh občinah, vendar smo na seji sveta posavskih občin minuli teden slišali, da še ni rodila kaj prida uspeha. Ko se je pred tem v dijaškem domu v Brežicah sestal iniciativni odbor za sporazumevanje, je menil, da je pet let čakanja prc-
Cestni „plafon” in Dolenjska
Do leta 1980 bo možno v Sloveniji uresničiti _ le za 10,8 milijarde dinarjev cestnih del. Dodatnih del, ki bi jih bilo, kot je pokazala javna razprava, še vsaj za 890 milijonov dinarjev, v tem obdobju ne bo možno upoštevati, kaj šele da bi jih uresničili. Pomanjkanje denarja je tako hudo, da se nekateri celo boje za „glavni“ program. ^
Velike težave se nakazujejo že letos. To so opozorili nedavno na seji izvršnega odbora republiške skupnosti za ceste, ki predstavlja prvo kritično sito za potrebe in možnosti. Računajo sicer, da bodo zbrali nekaj nad 2 milijardi, vendar ta številka ni trdna, saj upošteva tudi najrazličnejše vire, ki so trenutno še v zraku oziroma šele samo na papirju.
Glavno sito pride na vrsto marca, ko bo o tem, katere ceste in za koliko denarja bo gradila naša republika, odlo-
čala republiška skupnost za ceste. Dokončno bo obveljalo, kar bo sklenjeno na tem forumu, pa čeprav je po seji izvršnega odbora slišati, da je že vse znano in določeno.
Za Dolenjce, Belokranjce in Posavce bo kajpak zanimivo, kakšno usodo bodo doživeli predlogi, ki so jih zahtevali, da se dodatno vnesejo v srednjeročni cestni program za obdobje 1976*-1980, na posvetih novomeške, posavske in ljubljanske regije sredi lanskega leta. Dodatnih zahtevkov ni bilo malo, samo v kočevski občini za okoli 30 km cest in znesek nad 39 milijonov dinarjev. Na novomeško-posavskem območju je takih zahtevkov za okoli 103 milijone. Poleg tega je \cc zahtevkov za novogradnje, sem pa sodijo tudi pomembne ceste, kot so partr *mska magistrala, Kočevje - Dvor (8 km dolg odsek), Livold -Brezovica in druge.
Zvon, ki je nekdaj pozvanjal v cerkvici v Čadra-žah blizu Bele cerkve, že nekaj časa visi na vaškem drevesu. „Ko se je tum podrl, smo zvon obesili na drevo kot krajevno zanimivost," so povedali vaščani. Res, vsakdo ga pogleda. (Foto: R. Bačer)
Kot vsako leto so bili zadnji dnevi januaija na občinskih davčnih upravah še posebno živahni: občani so prijavljali davčne napovedi. Marsikdo je moral prositi za pomoč uradnika, da se je prebil skozi „učenost“ prijave. Na sliki: v petek na novomeški davčni upravi. (Foto: MiM)
V	mirenski Tovarni opreme, tozdu IM V, izd el u jejo dele avtomobilskih prikolic tudi za belgijsko tovarno. Pred časom so jih odpremljali v Belgijo posredno, sedaj pa zapeljejo avtovlaki kar na tovarniško dvorišče in odpeljejo naravnost v inozemstvo. (Foto: Železnik)
Najbrž ne bi zlepa, če ne bi bilo napisa, uganili, da je poslopje na sliki dijaški dom. Človeka kar zmrazi ob pogledu na 250 let staro poslopje v Brežicah, pod čigar streho prebivajo učenci šole za prodajalce iz dolenjske in posavske regije. Upanje na nov dom bo dolgo pet let.
TRŽIŠČE: VZAJEMNOST 2IVI
čilih sedanjega zakona. Po novem bodo carine oproščena vsa darila v vrednosti 2.000 dinarjev. Enako bo novi zakon širokogrudnejši tudi do nas, če bomo potovali v tujino. Zdaj se sme nesti na tuje le po 1.000 dinarjev na osebo, po novem pa je predviden petkrat večji znesek, s čemer se bo že dalo nekaj časa dostojneje živeti.
Ob vrnitvi bo popotnika čakala tudi manj stroga carinska omejitev; po novem zakonu naj bi namreč plačevali carinske dajatve le od predmetov, ki sami zase ali skupno presegajo vrednost 500 dinarjev. Kot ve večina Slovencev, je zdaj ocarinjen vsak predmet, vreden več kot 50 din, oziroma več predmetov, skupno vrednih vsaj 300 din.
Garancijski rok
Končno nekaj za „potrošnika“! Po novem predpisu je podaljšan obvezen garancijski rok za celo vrsto gospodinjskih in drugih aparatov. To pomeni, da bomo za isti denar -vsaj upajmo tako - dobili v prihodnje več, jcot smo doslej. Takih „daril“ nismo ravno vajeni.
Novo določilo naroča izdelovalcem, da morajo kupcem električnih gospodinjskih aparatov, peči, televizijskih in radijskih sprejemnikov, ur, otroških vozičkov in še nekaterih nepogrešljivih človekovih pripomočkov zagotoviti enoletni garancijski rok. Za telefonske aparate, šivalne in pletilne stroje mora ta rok tra-
Za gume - po zakonu - polletno jamstvo
jati celo dve leti, za motorna kolesa, gume in glasbene instrumente, vredne nad 250 dinarjev, pa je določen najmanj polletni garancijski rok.
To so seveda spodnje meje. Dobra tovarna, ki se hoče uveljaviti pred konkurenco, bo garancijski rok pomikala navzgor, zoper to pa kupci gotovo ne bodo protestirali. Spodnjo mejo bodo dolžni varovati inšpektorji, ki bodo v trgovinah preverjali, če so na izdelkih vpisani za^ htevani garancijski roki. V pomoč jim bo naša pazljivost in obveščenost.
1,5 din za dinar
Ne rečejo zaman, da je za tisk bolj zanimivo, če se most zruši, kot pa, da se gradi. Ko smo se v Slove-
BOLJŠE TELEFONSKE ZVEZE
Ob usklajevanju načrtov za naslednje petletno obodbje je pokazalo svoje načrte tudi podjetje za PTT promet Novo mesto. Gradnja novih poštnih prostorov pod zdravstvenim domom v Sevnici bo veljala 2 milijona dinarjev. V Sevnici širijo avtomatsko telefonsko centralo od 400 na 800 številk. V krmeliski centrali bodo sedanjim 20 številkam dodali še 100, v avtomatski promet naj bi vključili tudi tržiško, šentjanško in studenško pošto. Izven avtomatskega prometa ostaja le še Zabukovje.
OPRAVIČILO
Prejšnji teden na tej strani objavljena karikatura „Ma, kakšnih devet zadetkov!" ni bila povzeta iz Pože-škega, kot smo zapisali, temveč iz Bjelovarskega lista. Redakciji iz Bje-lovara se za spodrsljaj opravičujemo.
Uredništvo DL
Zdomcem, našim državljanom, ki so na začasnem delu v tujini, bo šel z ustavo usklajeni novi carinski zakon, ki bo predvidoma začel veljati še letos, bolj na roke, kot gre sedanji.
Po novem je predvideno, da bodo smeli naši državljani, ki so v tujini preživeli vsaj dve leti, pripeljati v domovino brez carinskih dajatev za 25.000 dinarjev gospodinjskih predmetov in pohištva, od tega slednjega za 10.000 din. To je dvainpolkrat toliko, kot so smeli doslej. Ce bodo naši državljani v tujini najmanj štiri leta, bodo smeli brez dajatev uvoziti za 50.000 din pohištva, še mnogo večje ugodnosti pa bodo deležni tisti, ki so v tujini preživeli 10 let. Le-ti bodo smeli brez carine uvoziti opremo za svojo poklicno dejavnost (obrt), celo tovornjake, če se ukvarjajo s prevozništvom.
Tudi ob obiskih zdomcev v domovini cariniki ne bodo tako „ma-lenkostni", kot morajo biti po dolo-
niji lotili „Akcije 26.000 stanovanj", je mrgolelo zvečine sicer dobronamernih pripomb in pomislekov, na straneh naših časnikov je bilo mogoče začutiti bojazen, da akcije najbrž ne bo mogoče uresničiti. Zdaj, ko je obdobje minilo in ko smo načrt presegli skoraj za 3.000 stanovanj, pa nič: kot da se ni zgodilo nič pozornosti vrednega.
Banka bo bolj pomagala graditeljem
Družbena stanovanjska gradnja je doživela v minulih dveh letih uspeh, kakršnega smo si lahko le želeli -kljub nekaterim pomanjkljivostim in visoki ceni, ki jo je spremljala. Vendar je človeka vredno stanovanje v naši republiki ta čas še vedno tako iskana dobrina, da tudi tako velika številka še ne zadošča. Računajo, da primanjkuje še najmanj 55.000 stanovanj i > da je zato potrebno vnovič in še bolj kot prej spodbuditi zasebno stanovanjsko graditev.
To je vodilo Ljubljansko banko, katere del je tudi dolenjska podružnica, da popravi svoj pravilnik in več posodi tistemu, ki varčuje za stanovanje. Saj ima že tako veliko težav, stroškov in skrbi, če hoče sam poskrbeti za svojo str io nad glavo. Doslej je banka dala ..a vsak privarčevani dinar 1,1 din posojila (v povprečju), po novem pa bo 1,5 dinarja, torej skoraj polovico več. Varčevati bo treba vsaj dve leti, povprečni rok odplačila pa po novem pravilniku znaša 15 let. Na predlog Ljubljanske banke bodo dajali tudi premije graditeljem, predlagajo pa vrh tega, da bi povečali obresti za stanovanjsko varčevanje.
Eno z drugim: stvarnejša postaja napoved, da bo enkrat vendarle mogoče zapisati trditev: stanovanjskih problemov v Sloveniji - ni.
M. L
Carina popušča
dolga doba in da bodo dijaki težko vzdržali v starem poslopju, če ne bodo ta čas nič investirali vanj. V isti sapi so seveda ugotovili, da si popravil najbrž ne bodo mogli privoščiti.
Svet posavskih občin je na seji 27. januarja predlagal delovnim organizacijam, naj sporazum čim-prej sprejmejo. Njegovemu stališču se pridružujejo tudi medobčinski organi Zveze sindikatov, Zveze borcev in Zveze socialistične mladine, medobčinska sveta ZK in SZDL pa sta naslovila tako priporočilo delavcem v Posavju že toneč minulega leta. Gre za to, da bi kolektivi namenili ustrezen znesek za leto 1975, za naslednja štiri leta bo to urejeno s predpisi.
J. TEPPEY
Po 10 letih: uvoz kmetijskih strojev brez carine
Dvajset let So osebni dohodki ušli z vajeti?
SddldMGMd Splošna ugotovitev medregijskega posveta: manjka denarja za stalna obratna sredstva I I	Zaključni računi bi ne smeli biti priložnost za trinajste plače slabih gospodarjev
Krško se razvija v pomembno sadjarsko središče. Agrokombinat se ukvaija z intenzivnim sadjarstvom več kot dve desetletji. V tem obdobju je osnoval 238 hektarov nasadov v Stari vasi, Leskovcu, Kostanjevici in Brestanici. Sadne plantaže še vedno povečujejo in jih nameravajo razširiti na površino 450 do 500 hektarov. Prve nasade so zasadili 1952 v Leskovcu. Začeli so s hruškami, jablanami in breskvami na 50 hektarih sončnih bregov pod vodstvom Gvida Vesela, začetnika plantažnega sadjarstva pri nas.
Sledila je ureditev 166 hektarov plantaž v Stari vasi, kjer so nasadi v polni rodnosti. Tam so že začeli uvajati sodobne goste nasade z 2500 drevesi na hektar, to je petkrat več, kot sojih zasajali po starem. Poskus je dobro uspel, zato so lani na ta način uredili v Kostanjevici 30 hektarov gostih nasadov jablan.
Z jablanami imajo trenutno zasajen 101 hektar, s hruškami 94, z breskvami 31 in z jagodami 6 hektarov površin. Posestvo Agrokombinata v Stari vasi prideluje sadje pretežno za svežo porabo, deloma pa tudi za predelavo. V nasadih jablan in hrušk dosegajo dva do štiri vagone pridelka na hektar, v nasadih breskev pa en do dva vagona. Pohvalijo se lahko z odlično kakovostjo, k čemur pripomorejo ugodne podnebne razmere.
Ob tolikšnem pridelku sadja so bili že zgodaj prisiljeni misliti na hladilnico, saj ni mogoče na mah prodati vsega pridelka. Preveč bi bili odvisni od trgovcev in trenutne ponudbe. Z investicijo niso odlašali in 1969 leta so poleg nasadov v Stari vasi zgradili sodobno hladilnico za 245 vagonov sadja. Po potrebi jo lahko večajo do zmogljivosti 500 vagonov.	j	j
VSEENO LEP ODKUP
Samo po pomanjkanju krompirja na trgu sodeč ne bi smeli delati zaključka, da je bilo krompirja res tako malo. V trebanjski občini, kjer je pridelovanje že tako dobro organizirano, da te poljščine pridelajo več kot na vsej Gorenjski skupaj, so ga lani odkupili od kooperantov 6,6 milijona kilogramov, kar je več kot v rekordni letini leta 1974.
Na ponedeljkovem posvetu za dolenjsko, posavsko, zasavsko in del celjske regije v Novem mestu so ugotovili, daje splošna bolezen gospodarskih organizacij pomanjkanje denaija za stalna obratna sredstva.
Posledice so hude, saj imajo take delovne organizacije na mnogih področjih zvezane roke, predvsem pa se je zelo zmanjšala njihova investt cijska oziroma reprodukcijska sposobnost. Ce temu dodamo še, da več podjetij posluje z izgubo, da mnoga rinejo naprej z majhnim ostankom dohodka, da delovna in samoupravna disciplina nista povsod vzorni, slika stanja pred družbenim dogovarjanjem o splošni in skupni porabi ter razporejanju dohodka za leto 1976 res ne more biti čista.
Po podatkih, ki jih ima na voljo republiški sekretariat za delo, se je lani dogajalo v Sloveniji naslednje: proizvodnja je obtičala pod načrtovano, življenjski stroški se niso zmenili na zgornjo mejo in so ušli z vajeti, realni osebni dohodki so manjši od predvidenih, na novo se je zaposlilo več ljudi, kot bi se jih moralo, in, ne nazadnje, cene proizvodov so naraščale hitreje kot dohodek. Ob človeški nagnjenosti, da je nujno stvari uravnati tako, da je sam človek v težavah še najmanj prizadet, je tudi osebna poraba naraščala hitreje od skupne in splošne. Prav gotovo je imela pri tem pomemben delež nedisciplina pri uresničevanju vsebine resolucije za minulo leto, na drugi strani pa pridobivanje največjih koristi iz najrazličnejših samoupravnih sporazumov. Da je res tako, nazorno pove podatek o povečevanju osebnih dohodkov tudi tam, kjer gospo-darnostne zadeve tega niso dovoljevale.
Da bi vsaj delno zavrli neupravičeno odmerjanje denarja za osebne dohodke, so na novomeškem posve-
tu opozorili, da bi morali budno spremljati sprejemanje zaključnih računov. „Ne gre za poseganje v ustavno pravico delavcev o razporejanju dohodka, “ so poudarili, „mar-eč za to, da bi preprečili nadaljnje
grobe kršitve dogovorjenih zadev na tem področju." O politiki razporejanja dohodka in delitvi osebnih dohodkov bodo spregovorili na posebnih sestankih v občinah, ki bodo do druge polovice februarja; to je potrebno opraviti tudi zato, da bodo stvari do podpisa družbenega dogovora na republiški in občinskih ravneh razčiščene.
I. Z.
Predsedstvo občinske konference ZSMS Novo mesto je na enem zadnjih sestankov sklenilo, da bodo člani centra za obveščanje in propagando obiskovali osnovne organizacije v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah in po pogovoru z njimi sestavili bilten o delu osnovnih organizacij. Na sliki: člani predsedstva osnovne organizacije ZSMS Dolenjske Toplice ob srečanju z mladimi novinarji v mladinski sobi. (Foto: Milan Gorenc) _
Koliko dati iz lastnega žepa?
V novomeški regionalni zdravstveni skupnosti bodo zavarovanci plačevali najnižjo stopnjo prispevka k stroškom zdravstvenega varstva — Nekaj novosti
S prvim dnem letošnjega februarja se je začel uporabljati samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. Na seji skupščine regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto, ki združuje zdravstvene skupnosti občin Novo mesto, Črnomelj, Krško, Metlika in Trebnje, so 26. decembra lanskega leta samoupravni sporazum sprejeli in s posebnim sklepom določili, da se bo minimalna participacija iz tega sporazuma v naši regionalni skupnosti uporabljala kot predpisana.
Za zavarovance na našem območju torej velja najugodnejša stopnja prispevka uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva. Preprosto povedano: občan bo za zdravstvene storitve in pripomočke odrinil iz svojega žepa le toliko, kolikor je najmanj predpisano v samoupravnem sporazumu.
Tako morajo zavarovanci ob prevzemu zdravil na recept plačati 10 dinarjev in celo ceno zdravila ali sanitetnega materiala, če ie le-ta nižja od 10 dinarjev. Za vsak prvi obisk zdravnika na domu po zahtevi je treba odšteti 40 din, po 20 din pa za vsak prvi pregled pri vsakem zdravniku - specialistu. Za preglede v dispanzerju to ne velja. Novost je,
da je treba za vsak pregled pri zdrav-specialistu plačati 40 uporabnik
niku
specialistu plai ne predloži
din, če napotnice,
kadar je ta predpisana. Za prevoz z reševalnim vozilom prispeva zavarovanec 30 din.
Za zdravstvene pripomočke, kot so proteza, invalidski voziček, aparat za ekstenzijo, prosto stoječi posteljni trapez velja prispevek v višini 100 din. Če dobi zavarovanec slednje tri zdravstvene pripomočke že rabljene, je oproščen prispevka k stroškom zanje. Nekaj več je treba prispevati za slušne in govorne aparate (150 din) in za ortopedske čevlje (250 din). Še višina nekaterih drugih prispevkov: za kontaktna stekla in lasuljo 60 din, za pripomočke za oči 60 din, za kilne pasove 100 din, za berglje 20 din, za raz-prševalnik ali inhalator 30 din.
Novosti so tudi v prispevanju zavarovancev k stroškom zdravljenja
Poročeni zdravljenci na primer radi prihajajo (seveda potem, ko so premagali začetne odpore) s svojimi ženami na tedenske terapevtske sestanke dispanzerske skupine, medtem tčo se dvajsetletnemu mladeniču zdi za malo, da ga ..spremljata" eden ah pa oba starša. Zato mladeniču predlagamo, naj.^i najde dekle, kateri naj potem, ko je osvojil njeno srce, razkrije svoj problem in jo pridobi za sodelovanje. Ob takšni naši zahtevi se mladi alkoholik običajno znajde pred komaj rešljivim problemom. Alkoholno drogiranje namreč onemogoči pri mladem človeku pridobivanje ustreznih izkušenj pri navezovanju stikov z nasprotnim spolom. Vinjeni mladeniči se znajo obregniti in biti vsiljivi do slehernega dekleta, v treznem stanju pa so zadrgnjeni in nesposobni, da bi dekletu izrazili tisto, kar čutijo. Vse to velja tudi za odrasle može - alkoholike, kateri potem, ko so se začeli zdraviti, zlepa ne znajo svojim ženam (partnericam) izraziti čustva ljubezni. Potrebno bo veliko dela s samim seboj, da se bo mladi alko-
ROLENJSK! LIST
holik naučil v treznem stanju obnašati tako, da ga bo vzljubilo pošteno dekle. Naše tozadevne izkušnje so zelo zanimive: pri mladeniču -alkoholiku se pravo zdravljenje začne šele potem, ko v skupino oz. v klub pripelje svojo izvoljenko. S tem se samo potrjuje prastaro spoznanje, da lahko samo urejena ženska, ki jo ima moški rad, le-tcga spodbudi, da se uredi v tolikšni meri, da jo je vreden.
S prikazom prizadevanja v smeri usposabljanja mladega alkoholika za pristno ljubezen smo želeli razodeti izredno zamotanost zdravljenja mladih alkoholikov, obenem pa povedati globlji cilj in smisel zdravljenja alkoholizma. Moje temeljno izkustvo sc glasi: alkoholika lahko rešimo samo, če se zakonca (partnerja) spet vzljubita.
BISTVO ZDRAVLJENJA ALKOHOLIZMA
V naših klubih namreč že več let abstinirajo in so se v veliki meri rehabilitirali samo tisti nekdanji zdrav-
ljenci, ki jim je uspelo v tolikšni meri spremeniti se, da so v svojem zakonu dosegli visoko stopnjo skladnih odnosov (pristna ljubezen, medsebojno spoštovanje in navezanost, vzajemna vsakdanja pomoč itd.). In obratno: kljub vsem našim prizadevanjem pa so recidivirali in propadajo, če niso že pomrli ali napravili samomor, tisti naši zdravljenci, ki se niso toliko spremenili, da bi si spet pridobili ljubezen svojega zakonca (partnerja). Če človek nikakor ne more uresničiti svoje potrebe po ljubezni, napravi samomor. Če pa v takšne okoliščine zabrede nekdanji alkoholik, ki je zaradi (poskusa) zdravljenja nekaj časa abstiniral, bo seveda poiskal uteho v alkoholni omami Alkoholizem nasploh, reci-divo alkoholizma pri zdravljenem alkoholiku pa še posebej imamo za posebno obliko počasnega in povsem zanesljivega samomora.
O „pravem“ samomoru pri alkoholikih bomo spregovorili kdaj drugič, sedaj pa to razmišljanje lahko zaključimo z naslednjim dejstvom: med samomorilci je v Sloveniji okoli polovica alkoholikov, kar pomeni, da celo v smeri preprečevanja samomorov ne moremo napraviti nič učinkovitega, če ne bomo poskrbeli za množično zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov. V mislih imamo seveda samo tisto zdravljenje, ki vrača ljubezen meti partnerja in skladne odnose v družino.
KAKO TOREJ ZDRAVITI MLADI-ALKOHOLIKE?
Z razmišljanjem o bistvenih vprašanjih rehabilitacije alkoholikov na-
zob. Poprej je veljalo, da so zavarovanci plačevali v povprečju 25 odstotkov cene zobozdravstvenih storitev, zdaj pa samoupravni sporazum določa stalne zneske za posamezne storitve. Na primer: za vsako polno prevleko 110 din, za vsako krono 160 din, za vsako popolno zobno protezo 230 din, za vsak člen v mostičku 70 din, za vsako estetsko prevleko 130 din, za vsako opornico 280 din, za vsako reparaturo, prila-
foditev ali podložitev stare proteze 5 din ipd. V primeru, da zavarovanci upravičeno uporabljajo zobozdravstvene storitve v tujini, morajo plačati 30 odstotkov cene storitev in 20 odstotkov cene zdravil.
Glede oprostitev plačevanja prispevkov k stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke veljajo nespremenjena prejšnja določila. Novo je to, da prispevkov ne plačajo uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči, stalnih priznavalnin, pokojnin z varstvenim dodatkom in kmetje, ki jih zdravstvena skupnost iz socialnih razlogov oprosti plačila prispevkov za zdravstveno varstvo. Tako kot prej veljajo tudi izjemne oprostitve.
Hill
sploh smp poskušali bralcem prikazati izredno zamotanost slehernega poskusa zdravljenja alkoholizma pri mladih. Kot smo že rekli, je alkoholik srednjih let običajno poročen. Če s svojim alkoholičnim obnašanjem ni pri ženi zatrl vseh njenih nekdanjih ljubezenskih čustev in če se je v teku zdravljenja globoko spremenil, tako da ga bo žena spet vzljubila (točneje: da se bosta spet vzljubila), ima pravzaprav enkratne možnosti, da se uredi. Ne smemo namreč zanemariti prastarega spoznanja: moški je zmožen sebe spremeniti predvsem zaradi globokih ljubezenskih hotenj do ženske.
Mlad alkoholik pa praviloma še ni poročen; če je, pa se družina še ni zakoreninila in je praktično zaradi alkoholizma pred razpadom. Nima niti resnega dekleta, kar je razumljivo, če upoštevamo, da si pri nas ne moremo predstavljati, da bi razumno in urejeno dekle zmoglo iskreno ljubiti mladeniča, ki je odvisen od alkohola.
Omenili smo že, da lahko o pravem zdravljenju mladega alkoholika govorimo samo, če mu ustvarimo pogoje za čustveno zorenje in pridobivanje izkušenj pri navezovanju stikov z dekleti. V teh prizadevanjih pa se mladi (zdravljeni) alkoholiki počutijo približno tako, kot bi sc počutil osemnajstletnik v osmem razredu osnovne šole, mladenič petindvajsetih let v četrti gimnaziji, tridesetletnik na služenju vojaškega roka itd. S temi primerjavami šele lahko globlje dojamemo ljudski rek: Vse ob svojem času.
• **•«***»»*»»•
Franc Šetinc:
Cele vasi odrezane od politike
Fronta ne more biti dobro organizirana in ne more imeti tiste potrebne širine, če nimamo dobro organizirane Zveze komunistov na vasi. to je neločljivo povezano. In zato je boj za konsolidacijo, za krepitev osnovne organizacije na vasi hkrati tudi boj za fronto, za širitev te fronte, za boljšo organiziranost političnega dela na vasi. Še vedno so cele vasi, ki so tako rekoč odrezane od političnega dela. Če imamo krajevno organizacijo, denimo, na Dvoru, Žužemberku ali v Dobovi, to še zdaleč ne pomeni, da so tudi vse okoliške vasi politično organizirane in mobilizirane za razne akcije, da so razvite oblike kontaktiranja z ljudmi, informiranja vaščanov o mednarodnem ali notranjem položaju, o pritiskih itd. Tega ni.
Iz intervjuja sekretarja IK predsedstva CK ZKS „Delu“ Janez Barborič:
Še premalo prisoten - delavec
Pri reševanju teh protislovij je še premalo prisoten delavec. Vsi problemi se še preveč rešujejo v ozkih krogih poslovodnih organov ali v dialogu z njimi in s forumi družbenopolitičnih organizacij ali celo s posameznimi funkcionarji na eni strani ter med temi ter izvršnimi organi raznih skupščin. Delavec je od tega dialoga pogosto več ali manj izključen, včasih hote, včasih nehote. V takih odnosih je seveda delavec ali občan v položaju, da le prejema informacije, in to navadno od izvršilnih organov, in jih potrjuje. Seveda so te informacije obarvane tako, kot so v interesu ali kakor hoče tisti, ki jih daje. Tudi predlogi za reševanje problemov so tako obarvani. Večinoma pa so predlogi tudi pripravljeni na taki ravni, da jih ne razume niti nadpoprečno izobražen delavec ali pa tako enostranski, da za opredeljevanje sploh niso uporabni. In tako tisti, ki je viru informacij, pride tako ali drugače v položaj, da sugerira in ustvari politično vzdušje,
(Predsednik slovenskih sindikatov na plenarnem zasedanju republiškega sveta ZSS)
Petar Stambolič:
Uravnilovka vodi le v revščino
Od naraščanja delovne storilnosti je neposredno odvisna rast standarda delovnih ljudi in, kar je dandanes izredno važno, konkurenčna sposobnost našega gospodarstva na mednarodnem trgu. Ta je odvisna od številnih dejavnikov, toda nad nekaterimi med njimi delavci sami in organizacije združenega dela zdaj nimajo moči in vpliva: pomanjkanje energije, surovinske baze. Ti dejavniki bodo nedvomno vplivali na storilnost. Drugo, kar je izredno važno in kar je neposredno odvisno od odnosa delavcev in njihove dejavnosti, pa je, da bo v boju za storilnost imela odločilno vlogo izgradnja sistema, v katerem bodo delavci obvladovali celotno akumulacijo. Tekmovanja so bila sestavni del našega boja za razvoj. Tekmovanj bo tudi v prihodnje čedalje več, vendar se ne smemo slepiti, da lahko zamenjajo delitev po delu. Delitev po delu ni samo načelo, vprašanje našega sistema, družbenoekonomskih odnosov. To je stvar razvoja materialnih sil, materialne osnove in razvoja socializma. Zato uravnilovko odklanjamo ne samo kot delitev, ki tej stopnji razvoja socializma ne ustreza, temveč jo odklanjamo tudi zato, ker bi nas taka delitev peljala v siromaščino.
(Član predsedstva SFRJ v govoru političnemu aktivu v Kru-
ševcu)
BREZ ALKOHOLA NI MOGEL ZAPLESATI
Kako je mladega alkoholika težko usposobiti za vzpostavljanje pristnih stikov z dekleti, naj ponazori naslednji konkretni primer. Pred petimi leti sem v veliki skupini (terapevtska skupnost) zdravil 25-letnega alkoholika (kvalificirani delavec iz Gorenjske). Starši so umrli zaradi alkoholizma. Osem starejših bratov in sester se . ni hotelo več brigati zanj, predvsem zato, ker so bili večina alkoholiki, v različnih fazah odvisnosti seveda. Ob strani mu je stala in prihajala na terapevtske sestanke svojcev samo njegova 16 let stara sestra, ki je obiskovala 2. razred gimnazije. Kljub vsem prizadevanjem nismo dosegli, da bi se bistveno spremenil, se sprostil in postal zadovoljen in srečen. Ravno obratno: po treh mesecih bolnišničnega zdravljenja smo ga (nesproščenega in tesnobnega) odpustili in ga skupaj s sestro usmerili v njegov klub zdravljenih alkoholikov. Dekleta seveda ni imel. Čez nekaj mesecev so ga pripeljali člani njegovega kluba. Bil je spet povsem zapit. Ko se je streznil in prišel malo k sebi, smo analizirali vzroke za njegovo recidivo. Takole nam je razložil svoj problem: „Ob prostem času sem taval okrog sam, brez pravega cilja. Dospel sem v ljubljanski nebotičnik, ko je tam bil ples. Zagledal sem neko dekle, s katero bi rad zaplesal. Ker še nikoli v življenju nisem plesal trezen, tudi sedaj nisem zbral toliko korajže, da bi dekle zaprosil za ples. Sel sem za šank, da bi se .opogumil1. Ko sem • ••*♦*•**?**#
zvrnil nekaj kozarčkov, me je potegnilo. Pil sem do globoke pijanosti. Drugi dan sem se prebudil v zaporu, kamor so me odpeljali na streznitev."
ALKOHOLIKI NE PLEŠEJO TREZNI
Usoda tega mladeniča nas je spodbudila, da smo v nekdanjem Centru za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma v Škofljici začeli raziskovati, kako je sploh s p' nimi navadami pri alkoholikih. Osebno sem anketiral na stotine zdravljencev in ugotovil, da je samo kakšen med njimi (5 %) v zadnjih letih alkoholizma zaplesal trezen.
Sklenil sem uvesti plesno terapijo. Preden jo razložim, je potrebno nekaj pojasnil o nekaterih terapevtskih prizadevanjih v nekdanji Škofljici (1971 - 1973). Sobota je bila namenjena delu s svojci Prišli so žene, otroci in drugi V času, ko so bile matere na sestankih, smo se ukvarjali z otroki v improviziranem otroškem vrtcu. Dopoldne je bilo namenjeno predavanjem in skupinskemu delu za svojce, opoldne so zdravljenci za svoje obiskovalce pripravili malico. Sledila je kulturno-zabavna prireditev, v kateri so sodelovali zdravljenci njihove žene, predvsem pa otroci. Čas po končani prireditvi je bil namenjen plesni terapiji. Ker smo nekoč zdravili na Škofljici okoli 120 ljudi (sedaj'največ 70), smo se zaradi premajhnih prostorov odločili, da vsako soboto ena od sedmih skupin zdravljencev organizira ples, seveda skupaj s skupinskim terapevtom.
•	t	»	♦	f
St. 6 (I3G5) - 5. femuariu 1»7o
7 o stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!
Lajšajmo življenjsko jesen
Člani RK iz Šentjanža ne bomo pozabili prizadevnega Antona Krnca — Ogroženim pomagamo, kakor vemo in
znamo
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
JP5 m?
Zima in sneg povzročata v mestu samo skrbi, pločnike je treba očistiti, ceste posipati s soljo, skratka: sneg je ena sama nadlega. Drugače je, če zavijemo v naravo. Že nekaj centimetrov bele odeje je smrekov nasad nad Vahto spremenilo v pravljično pokrajino. Nam in malčkom (nekateri so se letos prvič seznanili s čudovitimi snežnimi kristali) v osvežitev in veselje. (Foto: Tone Gošnik)
Na poti do knjig
Letos praznujemo stoletnico rojstva Ivana Cankarja in ob misli na ta jubilej se mi je porodila misel, da v okviru Socialistične zveze, gasilskega društva, mladinske organizacije in ob sodelovanju vseh občanov iz Breg organiziram zbiralno akcijo za vaško knjižnico, v katero naj bi prišle knjige, ki zaprašene ležijo na podstrešjih.
Knjiga je najccnejša šola in najlepša pot do človeka. Naš kmet, delavec, otrok potrebuje bogastvo lastnega naroda, ki je v knjigi dostopno vsakomur. V šoli otrokom pogosto ne vcepijo dovolj prave ljubezni do knjige. Sam pa želim, da bi naši ljudje čislali slovensko knjižno besedo tako, kot jo je Cankar. Zato želim, da bi v tem letu kar največ ljudi našlo pot do knjige, do sočloveka, sreče.
Moji krajani bodo to zmogli, če bodo imeli na voljo prost dostop do knjig, brez dinarja v roki, ki ljudem jemlje voljo do branja. To pa bi jim omogočila njihova, vaška knjižnica. Če nam bo uspelo zbrati toliko knjig, da jih bo kaj videti na knjižnih policah, potlej bo v Bregah to lepa oddolžitev Cankarjevemu spominu.
IVAN ŠKOFLJANEC
Pred desetletji so se v tejle, zdaj obnovljeni partizanski bolnišnici na Bohoiju zdravili ranjeni borci 14. divizije.
Bohorska bolnišnica in zob časa
15 borcev 14. divizije in ameriški pilot so se zdravili v bolnišnici na Bohorju, ki znova kliče k obnovitvi — Zakaj so neznane bohorske globeli in temni gozdovi — zavetje borcev?
Le zakaj tako?
■ Kultura zaostaja za standardom
Blaginja nam je hitro narasla in temu primerno smo si uredili tudi objekte in okolje. Žal pa nam hkrati ni porastla tako hitro zavest, lepo vedenje oziroma kultura. Mnogi se žal še vedno niso otresli miselnosti, da je dober standard le, če dobro ješ in imaš avtomobil.
Zidamo sodobna stanovanja, ki so ponekod že po enem letu ali prej skoraj uničena. Urejamo sodobne trgovine, gostišča, dijaške domove in družbene prostore, a jih potem ne varujemo dovolj.
Veliko tega imamo tudi na podeželju, in sicer sodobne telovadnice, šole, gostinske obrate, dvorane, klubske prostore itd. Vsi ti objekti pa zahtevajo tudi primerno obnašanje tistih, ki jih obiskujejo. Zal je pri nekaterih ljudeh, posebno mladih, vzgoja še pomanjkljiva. Tako je v Kočevju, v Ribnici pa tudi drugje.
V	dvoranah kadilci razmetujejo cigaretne ogorke po parketih, tapisonu in preprogah. V kinodvoranah trgajo stole, lepijo žvečilne gumije na stole. Zelo težko je podjetjem vzdrževati red v takih dvoranah. Komaj sezidani objekti imajo že znake naše „kulture“. Obnašanje nekaterih skupin in tudi posameznikov do ostalih soobčanov je marsikdaj nevredno olikanega človeka.	^	ARKO
Vsi naj delajo
Kapelski gasilci so na redni letni skupščini 25. januarja pregledali svoje delo v preteklem letu in sprejeli program dela za naprej.
15. avgusta letos bodo proslavili 50-letnico obstoja društva, zato bodo do takrat skušali urediti dom in obnoviti pročelje. To bo velika pridobitev za cel kraj, ne samo za društvo. Sklenili so, da bo vsak član prispeval po 100 din in pomagal s prostovoljnim delom, na pomoč pa naj bi priskočila tudi ostala društva, saj je v domu dvorana, ki jo domala vsi * uporabljajo za množične prireditve. Ureditev doma bo stala nad 35.000 din.
Občnega zbora kapelskih gasilcev, katerih društvo je eno najštevilnejših na območju Velikega Obreža, saj šteje z žensko in pionirsko desetino kar 106 članov, so se udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti in skoraj vseh organizacij. Zaželeno pa je, da bi se dela prijeli vsi, ki so doslej stali ob strank	p	y
PRVO POLLETJE: ZADOVOLJIVO
Pod prvo šolsko polletje smo že potegnili črto in izračun je pokazal, da so učenci od 2. do 4. razreda izdelali 96,6-odst., učenci višjih razredov 81-odst., medtem ko po novem načinu ocenjevanja prvošolčki niso bili ocenjeni z ocenami Kaže, da se bo treba še bolj učiti; to veha posebno za učence osmih razredov, ki se bodo morali kaj kmalu odločiti za poklic ali nadaljnje šolanje. Mnoge že zdaj skrbi, kako bo z vpisom v srednje in poklicne šole, saj lanske izkušnje kažejo, da se lahko tudi od-ličnjaki znajdejo v zadregi. Tokrat nam je všeč novi način ocenjevanja pri glasbeni, telesni in likovni vzgoji, pri tehničnem pouku in gospodinjstvu, saj ocene manj uspešno, uspešno, zelo uspešno dovolj povedo o znanju. Ocene iz vedenja (manj primerno, primerno, vzorno) pa smo razredniki pretehtali za vsakega učenca posebej.
MARJETKA DERLINK literarno-novinarski krožek OS Grm, Novo mesto
CETEZE: PRIMERNO ZA DREVESNICO
Analize zemlje za predvideno gozdarsko drevesnico na Čete-žah so bile ugodne. Sedaj se v okviru republiške skupnosti za gozdarstvo pripravljajo načrti.
V	tej drevesnici naj bi predvsem gojili macesne in doglazije.
C	^
POSLEJ TUDI REKREATIVNO SMUČANJE
Ker nam je letošnja zima natresla kar dovolj snega, pripravljajo člani novomeškega smučarskega kluba Gozdar rekreativno smučanje za starejše in ostale občane. Ker se organizatorji rekreativnega smučanja zavedajo, da marsikateri občan, ki bi rad smučal, nima opreme, bodo v dogovoru z Elanom poskrbeli za smuči po ugodnejših cenah. Vsi, ki bi se radi udeležili turnega smučanja, tekov in trim smučanja, naj se oglasijo pri novomeškem Gozdnem gospodarstvu, kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
POGORELCI HVALEŽNI ZA POMOČ
Pri hiši Alojza Vinterja iz Povdrha so hvaležni vsem, ki so jim pomagali obnoviti hlev. Lani jim ga je upepelila strela. Hlev so decembra delno postavili, tako da je živina na toplem. Za pomoč se zahvaljujejo sosedom, občinski skupščini Sevnica in Krško, krajevni skupnosti Zabukovie, vaščanom Visočega pri Planini ter sevniškim kolektivom.
TTKS RIBNICA ZANIKUJE
Tajnik TTKS Ribnica France Levstik nam je sporočil, da je vest o košarkarjih iz Dolenje vasi, objavljena na 24. strani 5. številke Dolenjskega lista, netočna in zavaja javnost „Ni namreč točno", je dejal „da bi košarkaški klub Dolenja vas kdaj prosil TTKS za finančno pomoč, razen tega pa dolenjevaški košarkarji niti niso registrirani kot sekcija pri TVD Partizan Dolenja vas."
Od Kočevja je Draga oddaljena 50 kilometrov, zato sto deset dra-garskih upokojencev ni moglo aktivneje sodelovati v kočevskem društvu upokojencev. Lani je padel predlog, da bi upokojenci iz Drage imeli lastno društvo, in tako je bil 4. januarja ustanovni zbor.
Dragarski upokojenci se zavedajo, da namen njihovega društva ni le zbirati članarino, ampak pomagati, da bi upokojenci sodelovali pri ZB, Socialistični zvezi in sploh v krajevni skupnosti, ki še ni prav zaživela. Med člani društva je največ borcev in aktivistov, zato ne bi smeli le glasovati o raznih predlogih ali sklepih, ampak se o stvareh, ki zadevajo koristi kraja, temeljito pogovoriti in tudi kaj storiti
Ze na začetku bodo dragarski upokojenci ugotovili kdo med njimi je upravičen do 50-odst. popusta pri letovanju. Pri vsem delu se bodo držali društvenih pravil, ki so jih sprejeli na ustanovnem zboru. Med prvimi akcijami bo treba doseči navezavo stikov z drugimi organizacijami nabaviti društveni prapor, odprto pa je zlasti vprašanje prostorov, ker družbenopolitične organizacije
v	Dragi nimajo lastnih prostorov, bi morebiti kazalo iti v gradnjo. Tako bi prišli do prostorov tudi upokojenci. Bodo TOZD pripravljene pomagati pri sofinanciranju?
Leta 1943 so kozjanski borci v skrivni zaseki v Travnem lazu na Bohorju postavili bunker, ki so ga pozneje spremenili v partizansko bolni šnico. Po hudih bojih, ki so jih borci 14. divizije med pohodom na Štajersko bili v začetku februarja 1944, je bohorska bolnišnica 11. februarja sprejela petnajst hudo ranjenih in obolelih partizanov. V visokem snegu so borci kozjanske čete mimo nemških zased varno prenesli nemočne tovariše po kamniti, hudourniški grapi visoko gor na zahodni vrh Bohorja.
Ni lahko opisati trpljenje teh ranjencev v bohorski bolnišnici. Znašli so se v neznanem kraju, snega je bilo do pasu in mrzlo nad dvajset stopinj pod ničlo. Ni bilo hrane in zdravil, zato pa toliko več bolečin. Nad trdimi ležišči so visele sveče - iz le-
Društvo upokojencev iz Drage šele začenja s samostojnim delom, uspehi bodo gotovo sledili. Zapiši mo še, da je bil za prvega predsednl ka izvršnega odbora društva izvoljen upokojeni borec Anton Štimac, za tajnika Ferdo Katern, blagajničarka pa je Milka Turk.
FRANC KALIC
23. januarja smo na Velikem Cimiku spremili k večnemu počitku Antona Krnca, ki je nad 20 let prizadevno deloval v odbora RK v Šentjanžu. Bil je organizator krvodajalcev, kar je bil tudi sam. Nobeno delo mu ni bilo pretežko, bil je požrtvovalen, zato nam bo ostal za vselej svetel zgled.
‘ i Naj ob tej priliki povem, da je krajevna organizacija RK Šentjanž delavna. Bdi nad vsemi v krajevni skupnosti ki so socialno ogroženi in potrebni pomoči Lani smo imeli 303 redne in 17 podpornih članov. Skupaj s podmladkom RK na šoli, ki se pridno udeležuje naših akcij,
du! Vodja in bolničar je postal Janez Šiško-Ivan. V njegovi torbici za prvo pomoč je bilo bore malo zdravil pa je vseeno noč in dan bdel nad ranjenci Kot oče za otroke je za vse skupaj skrbel Milan Alič-Matevžek. Prinašal je hrano, pral krvave obveze in imel na skrbi še veliko drugega.
Aprila 1944 je bila bolnišnica izdana. Napadlo jo je več kot dvesto nemških policistov. Toda v njej ni bilo nobenega ranjenca, kajti pravočasno se je izvedelo za izdajo in so hitro vse premestili Zato so Nemci popolnoma uničili le prazno bolnišnico, partizanska zaseda pa jih je zatem pognala v divji beg.
Med petnajstimi ranjenci sta le dva umrla, ostali pa so v bohorski bolnišnici popolnoma ali deloma okrevali. V njej se je zdravil tudi težko ranjeni ameriški pilot, ki je bil vanjo prinesen 20. marca 1944.
Pobudo za obnovitev bolnišnice je dal ranjeni borec 14. divizije Mati ja Ožanič iz Pirč pri Kočevju. 15. maja 1966 je šel iskat kraj, kjer je bila bolnišnica, in ga tudi našel. Na drevo je vrezal besedilo z željo po obnovitvi bolnišnice in svoje ime. Kak teden kasneje sem šel mimo z mladinci iz Brestanice in odločitev za obnovitev ni bila težka. Tako je bila obnovljena bohorska bolnišnica slavnostno odprta že 4. julija naslednje leto. Pri obnovitvi so pomagali brestaniški in senovški aktivisti, pa tudi mladinci in osnovnošolci
Od planinske koče na Bohorju do
smo lani dvema družinama oz. posameznikoma uredili stanovanje, vrednost opravljenih del pa je znašala v denarju nad 4.000 din. Prispevala sta tudi občinska skupščina in občinski odbor RK, ostalo pa je delo naše organizacije, saj so člani opravi li tudi 70 ur prostovoljnega dela.
Ob 8. marcu se naša organizacija spomni starejših občanov, zlasti mater, in jim s skromnim darilom zaželi lepo jesen življenja. Po potrebi obiskujemo bolnike, obdarujemo družine z oblačili in sodelujemo pri krvodajalskih akcijah. Na zadnji seji smo sprejeli tudi sklep, da bo organizacija kupila lasten prapor, zato pričakujemo pomoči od občanov, organizacij in društev.
IGNAC STRNAD
bolnišnice je le pol ure hoda mimo Petrove skale, od koder se vidi grapa, po kateri so nosili ranjence. Pot mimo bolnišnice je bila speljana šele leta 1968 in je zelo zanimiva. Žal pa bolnišnico že načenja uničevalni zob časa, zato jo bo treba na novo prekriti in zavarovati. Lani so vojaki iz enote Mileta Lončarja pod vodstvom Draga Oriča in Radeta Rada-koviča skupaj z udeleženci mladinske delovne brigade na Kozjanskem okrog bolnišnice oklestili grmovje, naredili do nje stopnice, uredili stezo in popravili mizo pred njo. Ob poti ki vodi k bolnišnici so pripravili prostore za postavitev klopi, na mestu, kjer sta imela grob umrla borca Alojz Grča in Franc Košir, pa so položili venček iz bohorskih rož in smrečja.
O Bohorju, katerega temni gozdo-
vi	in skrivne globeli so dajali med zadnjo vojno zavetje mnogim borcem, dandanes mnogi, zlasti pa mladi premalo vedo.
MIHAEL ŽMAVC Brestanica
OUCaj m nujnost
V	Beli krajini je osem novih lovskih trobačev
Lovci skupaj. Lov se začenja. Gonjači naprej. Lov je prekinjen. Divjad je padla ali je najdena. Gonjači stojte! Lov je končan. Pozdrav lovini ali lovenje je končano, rog poje prek planin: poštenim lovcem hvalo, lovini na spomin!
Zgornjih osem signalov je nastalo iz lovskih pesmi, ki so jih na braka-dah s posebnimi lovskimi rogovi trebili vodje brakirjev. Ni šlo le za običaj, ampak tudi za lažje vodenje in red na skupnih lovih. In ker to počasi tone v pozabo, je dala belokranjska lovska zveza na začetku lanskega leta pobudo, da bi pripravi li tečaj za lovske trobače. Odzvalo se je osem lovskih družin, ki so izbrale vsaka po enega člana, da bi se izučil za trobača.
Tečaj je pripravil in vodil Brane Podgornik, tajnik LD Semič. Po petindvajsetih vajah so jeseni tečajniki že znali po notah trobiti omenjene signale, posamezno in v zboru. Kaj so se naučili, pa so pokazali meseca decembra na brakadi, ki je bila v Gradcu. Nad sto lovcev je bilo navdušenih nad njihovim izvajanjem z lovskimi rogovi
FRANC KLEVIŠAR
Nič o sevniških odlokih
Edino in zanesljivo sredstvo javnega obveščanja je zame Do-lenjslo list. Toda ker sem kot občan dolžan spoštovati zakone, me prizadeva to, da v listovi skupščinski prilogi ne najdevam objav odlokov in podobnih določil, ki bi zadevali sevniško občino.
Po zakonih se moram ravnati, četudi jih ne poznam. Pa bi jih rad, toda ne mislim naročiti Uradnega lista SR Slovenije, v katerem objavlja odloke sevni-ška občinska skupščina. Sprašujem, ali se v sevniški občini ne zavedajo, da je Dolenjski list glasilo SZDL za dolenjske in posavske občine^ Zakaj ne sodelujejo v skupščinski prilogi? Zakaj smo občani in bralci lista iz sevniške občine prikrajšani za hitro in jasno obveščenost o zakonskih spremembah, dopolnilih, določilih ipd. V listu izvemo vse, kar se v tem oziru dogaja v sosednjih občinah, v lastnih pa ne.
Odgovorni upravni organi sevniške občine bi morali najti skupen jezik z Dolenjskim listom in zagotoviti, da bi bili občani s tega konca obveščeni o zakonih, ki se jih morajo držati. Da bi se ne zgodilo še drugim tako, kot se je meni, ki sem imel zaradi tega, ker v Dolenjskem listu nisem imel možnosti prebrati napovedi za odmero davčne osnove od vrednosti stanovanjskih prostorov, precej ne-prilik.. .
KAREL ZORKO Zavratec 32 Studenec
ZANESLO GA JE NA LEVO
30. januarja dopoldne se je Franc Pirnat iz Polja peljal z osebnim avtomobilom iz Brežic proti Ljubljani. Cesta je bila zasnežena, zato je pri Ponikvah začelo njegov avto zanašati. Zapeljal je na levo polovico ceste in trčil v osebni avtomobil, ki ga je naproti pripeljal Ivan Dragan iz Šentjurja. Oba voznika in tri sopotnike, ki so se pri nesreči poškodovali, so prepeljali v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa je za 30.000 din.
Prvi z leve je Brane Podgornik, kije belokranjske lovce izučil troba-ške veščine.
Delati za koristi kraja
Upokojenci iz Drage že imajo samostojno društvo
Št. 6 (1385) - 5. februarja 1976
t
DOLENJSKI UST
5
kmetijstvo
Kmečka zbirka 76
Pet strokovnih knjig CZP Kmečki glas — le 100 din
Knjižnica za pospeševanje kmetijstva ie spet bogatejša za pet knjig. ČZP Kmečki glas je založilo in izdalo za letos naslednja dela: »Kmetij; ski priročnik", ki so ga sestavili predvsem sodelavci Gozdarskega šolskega centra iz Postojne; ..Kmetijski stroji" izpod peresa tudi našim kmetom znanega inž. Raoula Jenčiča; „Vse o koruzi", ki jo je sestavilo več kmetijskih strokovnjakov; ,,Zdrava reja prašičev", Id so jo napisali sodelavci Veterinarskega zavoda in biotehniške fakultete, ter knjižico „Gostje na kmetiji".
Letošnja zbirka je z nekaj manj kot 700 skupnimi stranmi malo skromnejša - po obsegu, pa tudi vsebini - od nekaterih zbirk v preteklosti, prinaša pa kljub temu veliko koristnega in uporabnega znanja, prilagojenega za uporabo na naših kmetijah Zlasti vredni sta knjigi, ki sta delo skupine strokovnjakov: Zdrava reja prašičev in Vse o koruzi.
Upoštevaje majhno, vsem dostopno ceno (pet broširanih knjig stane le 100 dinarjev), zbirko priporočamo vsem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Naročite jo lahko na naslov: ČZP Kmečki glas, Ljubljana, Miklošičeva 4.
ŽIVOTARJENJE
Kmetijska zemljiščka skupnost v brežiški občini nima dovolj denarja za uresničenje načrtov, ki si jih je zastavila. Mnoge bolj razvite občine imajo to prednost, da lahko zemljiškim skupnostim odstopijo več sredstev kot nerazvite, v kateri bi kazalo kmetijstvo občutneje podpreti.
16 bikcev
Marija in Rudi Habe iz Tribuč pri Črnomlju sta te dni ponovno položila „na tehtnico" denar, ki sta ga dobila za rejo šestnajstih bikcev, in veselje ob delu z njimi In še enkrat je zmagalo -veselje do reje. Dandanes se namreč reja po vseh seštevanjih, računih in premišljanjih ne splača. Toda kljub temu sta se Habe-tova odločila, da bosta v kratkem hlev napolnila z drugimi bikci.
O svojem delu, kooperaciji s črnomaljsko kmetijsko zadrugo sta povedala tako: „Pogodbo je podpisala žena in kmalu so nama pripeljali 16 telet. Zadruga nam je redno dostavljala vsa krmila in kot tudi drugim rejcem priznava za vsak kilogram prirasta 4 kilograme koncentrata. Za večjo porabo krme nas bremenijo, in sicer po dnevnih cenah. Če pa porabimo manj hrane, kot znaša določio (4 kilograme za kilogram prirasta), je dohodek najin. V hlev pripeljejo navadno trimesečne bikce, težke okoli 100 do 1 ?.0 kg, vzamejo pa jih po približno dobrih treh mesecih ah ko so težki nekaj več kot 200 kg. Delo z biki je dokaj zahtevno, sai so kot otroci. Potrebujejo skrbne, predvsem pa pridne roke ob vsakem času.'
Habetova trdita, da sta se „ro-dila pod kravo", kajti na neugnane bikce sta močno navezana, in razen njiju ter nekega Viničana
Rudi Habe: „Dela z bikci je veliko, vendar sem na živali kot kmečki sin močno navezan. Zato mi ni žal časa, ki ga prebijem v hlevu. Vesel sem, ker z zadrugo zaenkrat % dobro sodelujemo ..
Kmetje v šolskih klopeh
KZ Ribnica pripravlja več tečajev in predavanj
Kmetijska zadruga Ribnica bo tudi v tej sezoni organizirala izobraževanje za kmete. Začelo se bo predvidoma že v začetku februarja in trajalo do aprila.
Predavanja o gnojenju in uporabi mineralnih gnojil ter o izkoriščanju travnatega sveta (pašno-košni sistem) bodo za območje Loškega potoka, kjer doslej teh predavanj še ni bilo.
Več predavanj bo posvečenih kmetijskim strojem in orodju ter njihovemu vzdrževanju in uporabi. Razen tega bodo krajši traktorski tečaji. Za predavanja so se odločili, ker je vedno več kmetijskih strojev in ker narašča število nesreč s traktorji. Za tečaje se lahko prijavijo nad 15 let stari. Če bo veliko prijav, bodo predavanja in tečaji po območjih. Če pa bo med prijavljenci dovolj žena, bodo zanje organizirali poseben traktorski tečaj.
Posebno predavanje bo posvečeno silosom, siliranju in krmljenju s silažo. Trenutno se v občini zanima za gradnjo silosov nad 20 kmetov.
Orehi in kostenj gredo dobro v denar
Pridelovanje orehov in kostanjev igra pomembno vlogo v italijanskem kmetijstvu, zlasti v hribovitih predelih. Toda zadnje čase se pojavljajo težave, kar je razvidno iz podatkov o poslednjih letinah. Leta 1971 so v Italiji naklatili 847 tisoč stotov orehov, leto pozneje 722 tisoč, lani pa samo še 643 tisoč. Krčenje pridelka pripisujejo dragi delovni sfli in naraščajoči sečnji dobičkonosnega orehovega lesa. Povpraševanje po orehih je veliko, ponudba pa mu ni kos, zato so cene visoke. Šestega novembra na primer je v Neaplju kilogram orehov sorte „sorrento ‘ v prodaji na 'debelo velja 725 lir, istega dne pa so orehe prodajali na drobno v Rimu po 1200 lir. Na: tudi izvoz orehov.
Nazadoval je
Tudi gojenje kostanjev je v zastoju. Pred 20 leti so v vsej Italiji nabrali še 3 milijone stotov, lani pa le še 713 tisoč stotov kostanja. V Trstu se povprečna cena kostanja v prodaji na drobno suče okoli 570 do 590 lir za kilogram.
(Po tržaškem listu ..Gospodarstvo")
-16 veselj
se baje z rejo ne ukvarja nihče v občini Peia je veliko, zaslužek pa je bolj pičel. Verjetno bi bilo docela drugače, če bi bila cena prirastku nekoliko bolj mikavna. (Sedaj dobita za kg prirastka 2,20 din.) Tako vsaj trdi Rudi in verjetno mu da prav še marsikateri kmet In zakaj sta se Habetova pravzaprav odločila za rejo?
„Zgolj zaradi dela z živino," je povedal Rudi in dodal, da ga je v kooperacijo pripeljalo tudi premišljanje. Doma imajo namreč veliko dobre nemške krme, ki je ne morejo prodati, in da ne bi propadala, so se odločili za rejo. „Uredil sem hlev in kmalu se je v njem znašlo šestnajst lepih bikcev. Delo z njimi mi je v veselje in rad gledam, kako rastejo. V enem dnevu se skoraj vsak zredi za kilogram."
In kaj meni o kooperaciji Habetova žena? ,,Tudi meni so živali všeč in sem se kar navadila nanje. Zal za veliko truda ne dobiva primernega plačila. Bikci pojedo 2000 kg najine krme, in če računamo še delo, vodo, elektriko itd., dobiva za ves trud le okoli 4000 din, če pokaže ob koncu reje tehtnica nekaj nad 2000 kg prirastka. Tako v dobrih treh mesecih zasluživa oba 4000 din. Toda kljub temu sva se odločila, da bova pogodbo z zadrugo podaljšala ...
J. PEZELJ
Marija Habe: „Z bikci se ukvaijava več kot 90 dni in v tem času se vsak zredi za okoli 100 do 120 kg. Najbolj sva vesela, če v času reje ,v hiši‘ ne potrebujeva živi-nozdravnika..
Kmečkim ženam in dekletom pa so namenjena predavanja o proizvodnji mleka, postopku pri molži in hladilni tehniki ter konzerviranju hrane s pomočjo zmrzovalnih skrinj, ki jih je na podeželju vedno več.
INDIJA
KOROMANDIJA
Niso še daleč časi, ko je Dolenjska zakladala s krompirjem pol Dalmacije, pa ji je še ostajal. Krompirjeva kriza je vse postavila m glavo. Dalmatinski trgovci morajo zdaj za tem iskanim blagom ceh čez državne meje, tja v daljno Indijo, ki jo poznamo po stalno trajajočih lakotah. Podjetje „Dalma“ iz Splita je v Indiji že kupilo 1.200 ton krompirja. Poročajo tudi, da pri nas že prodajajo uvožen grški krompir — in sicer po 6 dinarski intervencijski ceni Indijski krompir bo predvidoma cenejši.
Pa smo doslej mislili, da je Župančičeva „Indija Koromandija“ namenjena samo otrokom . . .
Iskana dragocenost : krompir. Posnetek je iz trebanjske občine, kjer so lani odkupili 6,6 milijona kilogramov krompirja, kar je več kot leto poprej.
Četrtič teden dolenjskega cvička
Tudi letos bo imela prireditev dva dela — ocenjevanje 14. februarja in degustacijo, ki bo od 18. do 21. marca v hotelu Kandija v Novem mestu — Zanimiva povorka skozi mesto
Že nekaj tednov se dolenjski vinogradniki pripravljajo na tradicionalno prireditev „Teden dolenjskega cvička“, ki bo letos že četrtič zapored. Uspeh dosedanjih prireditev se kaže predvsem v tem, da so spodbudile dolenjske vinogradnike v prizadevanjih za čimvečji pridelek dobre dolenjske kapljice.
prei
Hm
eljnik Novo mesto.
Krško in
Namen prireditve je tudi, da kupce spozna s prvim, originalnim dolenjskim cvičkom. Dosedanje prireditve so vključevale tudi strokovna predavanja in posvetovanja vinogradnikov ter pripomogle k temu, da so na Dolenjskem pričeli v večjem obsegu obnavljati vinograde in jih zasajati s sortami vinske trte, iz katerih se prideluje dober cviček. Razširilo se je tudi pridelovalno območje. Razen kostanjeviškega predela, ki obsega Bočje, Gadovo peč in Zavode, se v pridelovanju cvička zelo uveljavljajo tudi območje Trške gore, Drenovca, Goleka in Rake, v sevniškem koncu pa Malkovec, Tržišče in Topolovec. Znani so tudi predelovalni predeli pod Gorjanci, kot so Tolsti vrh, Hrušica, Tičnica, Vrhpolje in Kira, v trebanjskem okolišu pa Gradišče, Zadraga, Priča, Hom, Debenc in še nekateri
Sejmišča
Glavni pobudnik za te vse bolj priljubljene prireditve je Društvo vinogradnikov v Novem mestu, ki je znalo pritegniti k sodelovanju večino pridelovalcev cvička pa tudi organizacija družbenega sektorja,
MESTO: Zaradi slabega je bil ponedeljkov sejem
NOVO
vremena .... kaj klavrn. Naprodaj je bilo le 229 prašičev, od tega 17 starih nad tri mesece. Kupcev je bilo še manj kot prodajalcev, saj je lastnika menjalo le 78 prašičev; mlajše so prodajali po 470 do 660 din, nad tri mesece stare pa po 670 do 820 dinarjev. Rejci so prignali tudi 44 glav goveje živine, prodali pa 32. Voli so bili po 12 do 13, krave pa od 8 do 9 dinarjev kilogram žive teže. Mlade živine ni bilo v prodaji. V plemenske namene je bilo prodanih 8 glav govedi.
BREŽICE: Tudi brežiški sejem je bil v soboto slabše obiskan. V prodaji je bilo 397 do treh mesecev starih pujskov in 31 starejših. Prvih so prodali 223 - po do 30 din kilogram žive teže, drugih pa 23 po do 20 din kilogram žive teže.
Rastoč pomen usmerjenih kmetij
Usmerjene kmetije so postale pomemben dejavnik v razvoju celotnega slovenskega kmetijstva. Te kmetije dajejo četrtino tržnih presežkov, čeprav ne predstavljajo niti desetine vseh slovenskih kmetij. Kakor so pomembne za tržno proizvodnjo, tako veliko pomenijo tudi v razvoju našega zadružništva. Njihovega pomena se zavedamo, zato moramo pospešiti njihov razvoj. Razvoj preusmerjenih kmetij še vedno sloni na nakupno—prodajnih in kreditnih odnosih. Zagotoviti moramo večjo dohodkovno soodvisnost teh kmetij s temeljnimi zadružnimi organizacijami in predelovalno industrijo. Poleg tega bi morali doseči večje medsebojno povezovanje teh kmetij, prav tako pa medsebojno združevanje proizvodnih zmogljivosti, da bi dosegli večje gospodarske in dohodkovne učinke.
ANDREJ MARINC predsednik IS Slovenije
Tudi letos bo imela prireditev dva dela: ocenjevanje cvičkov in degustacijo. Ocenjevanje bo 14. februarja na Otočcu. Najbolj privlačen bo drugi, množičnejši del prireditve. Od 18. do 21. marca bo v Hotelu Kandija v Novem mestu odprta razstava cvičkov in pokušnja najboljših, ki bodo v strokovnem ocenjevanju dosegli najvišja mesta. Posebno zanimiva bo otvoritvena slovesnost s povorko skozi mesto, ki bo pokazala postopek pri pridelovanju cvička ter nekdanja in sodobna orodja v vinogradništvu. Na otvoritveni slovesnosti bo za veselo razpoloženje poskrbela godba na pihala, okteti in Henček Burkat s svojim ansamblom. V času razstave bodo za vinogradnike priredili strokovna posvetovanja in predavanja.
N. PAULIČ
Jalova tolažba
V tolažbo - če nam ta sploh kaj pomeni: krompirja po lanski slabi letini ne manjka samo pri nas, temveč tudi v deželah, kjer skorajda ne pomnijo tovrstnih težav. Za „vinsko vojno“, ki se je ob koncu lanskega leta vnela med Francijo in Italijo, največjima pridelovalkama vina na svetu, m ki je zamajala navidezno trdni ,,zahodnoevropski skupni trg, se je vnela še „ krompirjeva vojna".
Poročajo, da v državah Evropske gospodarske skupnosti ta čas primanjkuje najmanj 5 milijonov ton krompirja, ki bi ga bilo treba uvoziti od drugod. Toda od kod, če je bila tudi drugod slaba letina. Niti ukinitev 18-odstotne carine ne more več odpraviti težav v preskrbi: krompirja ni in cene so že vrtoglavo poskočile. V Belgiji in Veliki Britaniji so dosegle celo 9 dinarjev (v našem denarju) za en kilogram. Kot poroča ..Ekonomska politika", sta francoska, za njo pa še belgijska vlada že sprejeli odločitev o prepovedi izvoza krompirja, kar seveda ni v skladu s toliko opevanimi pravili svobodnega trga.
Ob takem razpletu dogodkov se ponuja sklep, da je lahko tudi krompir zelo iskan pridelek in da je mogoče kljub njegovi sorazmerno veliki teži in zato velikim prevoznim stroškom trgovati na večje razdalje. Poljaki so v tem vsesplošnem pomanjkanju krompirja že precej zasluzili na njegov račun, zakaj ne bi tudi mi?
Žal v tem času nismo imeli niti zase dovolj krompirja, saj ocenjujejo statistiki, da je bila letina za 24 odstotkov slabsa kot v letu 1974 in je znašala komaj 45.000 vagonov. Tako skromnega pridelka nismo v Sloveniji imeli vseh zadnjih 25 let, če izvzamemo leto 1972. Tudi zasadili smo krompirja najmanj v vseh povojnih letih in vprašanje je, če je v luči opisanih dogodkov upravičeno predvidevanje o tako naglem zmanjšanju površin v prihodnjih letih. Končno je pridelovanje krompirja tisto, kar znamo, oziroma bi lahko mnogo bolje znali.
M. LEGAN
VEČ ŽIVINE REDIJO
Letošnji popis živine v Poljanski dolini v kočevski občini kaže, da je na tem območju zdaj več živine, kot je je bilo ob lanskem popisu. Ponekod imajo pri hiši tudi po 100 glav govedi, na preusmerjenih kmetijah pa seveda še več. Zaradi načrtovanega ukinjanja kmetijskih obratov ZKGP pa se kmetje boje, da ne bi bila ukinjena še služba za odkup in pobiranje mleka.
ARTIHEL: SVEŽA ČEBULA	J
I-IVALITETA: II
D OB A VITEL Y: FERLITO TRIESTE ITALIA UVOZNIK: EMONA LYUBLYANA*' LLTINA: 1975 TEZA: 25 KGB/]
POREKLO: ITALY
V posmeh deželi lukarski. (Komentarje odveč.)
/Nf
Solidarnost pri mleku
Pol izgube plačajo rejci, pol pa kupci
Izvršni svet občine Kočevje sc je strinjal s predlogom, da bo 12 občin ljubljanskega območja pokrilo polovico izgub, ki so jo imeli lani pridelovalci mleka, medtem ko morajo drugo polovico pokriti znotraj občine, kjer je posamezna delovna organizacija, ki ima izgubo. Merilo za kritje izgube je število porabljenih litrov mleka. Občina Kočevje je tako dolžna prispevati za pokritje izgube 235.000 din, in sicer za 963.000 litrov v občini potrošenega mleka.
Govedoreja ZKGP Kočevje je imela po izračunu, na osnovi katerega je izdelan ta razdelilnik, lani 6 milijonov din izgube pri mleku. To pomeni, da bi morali 3 milijone izgube pokriti znotraj ZKGP in občine, preostale 3 milijone pa bi pokrili z združenimi sredstvi občin. Na območju, za katero je predlagano tako' solidarnostno pokrivanje polovice izgube, so imele vse delovne organi-
zacije s prodajo mleka skupno 14,700.000 din izgube.
Kočevski izvršni svet je izrazil zadovoljstvo, da pri pokrivanju izgube mleka sodelujejo vsi poUošniki. Kljub temu pa so le poudarili, da še vedno ni pravično, da morajo kočevski občani pokriti namrej polovico izgube z mlekom pri ZKGP, nato pa še polovico izgube glede na potrošeno mleko.
J. P.
mr-nm
Kmetijski nasveti
Najnovejše o rastlinskih boleznih in škodljivcih
Sovražniki številka ena I.
Če je kje res, da v enem desetletju najmanj pol strokovnega znanja zastari, je to gotovo na področju varstva rastlin. Zaradi stalnega napredka in izpopolnjevanja postopkov in pripravkov je lahko današnja novost jutri že zastarela, zato je treba znanje stalno izpopolnjevati. Modrost uspeha je v učenju.
Da bi pristavili vsaj kamenček v mozaiku tega prizadevanja, bomo v nekaj nadaljevanjih povzeli nekatere najnovejše izkušnje človekovega nenehnega boja z boleznimi in škodljivci, ki strežejo gojenim kulturnim rastlinam po življenju.
Osnova bo predavanje, ki gaje imela januarja za člane dolenjskega društva kmetijskih inženirjev in tehnikov sodelavka Hmeljarskega inštituta v Žalcu inž. Milcva Kač. Novosti bodo prikazane po posameznih naših najvažnejših kmetijskih rastlinah: koruzi, krompirju, žitih, vinogradu. Najprej bo na vrsti koruza.
KORUZA. Koruzni sovražniki številka ena so plevelne rastline in prosena vešča. Povejmo takoj: zoper proseno veščo, ki postaja iz leta v leto hujši škodljivec, sodobno kombajniranje pa ji pomaga pri razmnoževanju, ni učinkovitega kemičnega sredstva. Posipanje z zrnatim posipalom (basudin) je predrago in ne povsem učinkovito. Več je vreden preventivni ukrep, ki se glasi: po marcu ne sme biti koruzovine nikjer več; naj bo zrezana ali pa zaorana.
Donosnega pridelovanja koruze si danes ni več mogoče zamišljati brez uporabe herbicidov, toda pri tem delajo poljedelci premnogo napak, ki se kmalu maščujejo, včasih prav neusmiljeno. Pri nobenem drugem postopku oz. pri nobenem drugem kemičnem pripravku ni treba tako natančno upoštevati navodila kot pri herbicidih, prav nikjer nista znanje in izkušnja tako odločilna. Poglavitna dva herbicida zoper plevel v koruzi: sima-zin in gesaprim uporabljamo v Sloveniji že 15 let, pa še delamo napake. (Nadaljevanje prihodnjič.)
Inž. M. L.
Ovinkasta in trnova pot v samoupravno družbo
IZ INTERVJUJA PREDSEDNIKA TITA ZAGREBŠKEMU „V JESNIKU", KI IMA IZREDEN ODMEV MED NAŠIMI LJUDMI IN V TUJINI - ČVRSTO ZAUPANJE V PRIHODNOST JUGOSLAVIJE, OBSODBA NEGATIVNIH POJAVOV
Urednica zagrebškega Vjesnika Dara Janekovič je pripravila obširen intervju s predsednikom Titom; kot je sama zapisala, je bil to dolg, sproščen in spontan pogovor, ki se je začel konec decembra lanskega leta na Vangi, otočku Brionskega arhipelaga, nadaljeval ob novem letu v Zagrebu in končal konec prejšnjega tedna v Beogradu.
Predsednik Tito je v uvodu ugotovil, da se je položaj v naši državi in ZKJ v primeijavi s tistim pred pismom in X. kongresom ZKJ močno popravil: takrat smo se znašli v položaju, ki je grozil, da bo razvrednotil pridobitve naše revolucije. S pismom in vztrajnim delom so se do X. kongresa konsolidirale vrste ZK, na kongresu pa se je izpričala njena popolna enotnost. Ni mogoče reči, da bi lahko storili več, drži pa tudi, da nismo storili dovolj, je poudaril tovariš Tito:
„No, ne bi mogel reči, da bi lahko storili več, drži pa tudi, da nismo storili dovolj. So še nekatere bistvene stvari, ki jih nemalo komunistov ne razume. Predvsem moramo v zvezi komunistov sami delati bolj organizirano in bolj sistematično, da bi vsak član ZK sprevidel, kako mora ravnati in kako delati, z drugimi besedami, da bi doumel svojo vlogo. Član ZK mora doumeti pomen svoje vloge, vedeti mora, kaj kot komunist sme in česa ne sme, kaj je navzkriž z moralo in etiko člana ZK. Vsak posameznik, vsaka organizacija ZK in Zveza komunistov v celoti mora imeti to pred očmi veliko bolj kot doslej. Člani Zveze komunistov morajo biti disciplinirani, izgrajevati morajo, začenši pri sebi, etiko nove samoupravne socialistične ureditve, ki jo ustvarjamo, in ne dopuščati, da bi podlegli malomeščanski potrošniški psihologiji in pehanju za denarjem, Id je ugonobilo veliko ljudi."
Na vprašanje, ah se mu ne zdi, da danes ne gojimo dovolj tiste prakse, o kateri je rekel Lenin: „Že sama pripravljenost, govoriti o napakah in jih analizirati, pomeni polovico uspeha,“ je tovariš Tito poudaril, da se krizne situacije niso pojavljale spodaj, v bazi, ampak v vodstvu. In ko so komunisti to spoznali, so se hitro postavili na noge, hitro so očistili svoje vrste ljudi, ki so zavirali socialistični razvoj.
VEC SAMOKRITIKE!
Člani ZK morajo po Titovem mnenju svoje napake popravljati s samokritiko, kajti to je pol uspeha, močno vzgojno sredstvo v oblikovanju novega človeka in samoupravne družbe. Tega nam še manjka: vztrajno je treba izobraževati komuniste, da bi bili samokritični. V naši ZK moramo pospešiti delo, razvijati in negovati moramo samokritiko v vsaki osnovni organizaciji ZK, v vsakem vodstvu, na vseh ravneh. Samokritiko in kritiko, kajpak! Predsednik je menil, da je kritike dovolj, da je kriti-kastrstva, ki je škodljivo, precej in preveč, da pa nam manjka samokritike.
Tako imenovane krizne situacije so bile bolj pogoste pred pismom, zdaj pa se je Zveza komunistov konsolidirala in pravočasno ukrepa, da se ne bi ponovile stvari, podobne tistim iz preteklosti. Zato so tudi predsednikove intervencije redkejše in želel je, da ne bi bile več potrebne.
Urednica Vjesnika je potem vprašala:
„Ali ne izvira prav iz tega dejstva oziroma spričo vaših občasnih intervencij tudi vprašanje: „Kaj pa po Titu? “ - vprašanje, ki ga je, kot vam je dobro znano, že leta slišati z raznih strani zunanjega sveta? Tudi naši ljudje, ne samo komunisti, ampak tudi številni rodoljubi in ljudje, ki spoštujejo vašo osebnost, pogosto govore: „Da bi le Tito dolgo živel!“ - pri čemer ne mislijo samo na notranje težave, ki bodo prav gotovo tudi še v prihodnje, saj ni lahko graditi samoupravne družbene ureditve, temveč mislijo tudi na čedalje bolj zapletene mednarodne odnose in na vaš ugled na svetu. Kaj bi vi, tovariš Tito, rekli enim, kaj pa drugim? “
PREDSEDNIK TITO: „Da, že zdavnaj je slišati kdaj pa kdaj razna ugibanja o tem, kaj bo v Jugoslaviji za menoj. Tako ugibajo do neke mere tudi zategadelj, ker tisti, ki se s tem pečajo, sploh ne razumejo in ne poznajo našega družbenega sistema, njegove organizacijske strukture in idejnopolitične usmeritve. Kakor veste, imamo kolektivno vodstvo, tako v federaciji kot v republikah, itd. Najvišje telo je predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije, na čelu s predsednikom in podpredsednikom, za katero velja načelo rotacije. To se je tudi že v dejanjih, v večletni praksi, pokazalo kot zelo učinkovito in dobro. Torej lahko slednji dan odidem, pa se ne bo nič spreme-' nilo.“
„TO JE ZASLUGA PARTIJE"
D. J.: „2e davno ste vstopili skozi široko odprta vrata v zgodovino, ne samo zgodovino jugoslovanskih narodov, temveč svetovno zgodovino nasploh. Temu ne more nihče in z ničimer oporekati. Ali ni takšna slava - breme: biti legenda še za življenja, breme, ki je pretežko zaradi vsega tistega, kar se terja in kar se ves čas, neprenehoma pričakuje od tako izjemne osebnosti, kakršna ste vi. Ali bi hoteli, tovariš Tito, opisati svoje osebne občutke, ki vam jih zbuja takšno splošno priznanje? “
PREDSEDNIK TITO: „Če imam, kakor pravite, tak ugled na svetu, potem to vsekakor ni samo moja zasluga, temveč predvsem zasluga mojih borcev med osvobodilno vojno, to je zasluga moje partije, ki jo vodim že veliko let, to je zasluga naših narodov, ki so mi doslej vedno, tudi v najtež-
jih trenutkih, izkazali vse svoje zaupanje. Seveda je to zame velika čast, pa tudi veliko breme, obveznosti, ki izvirajo iz tega, obveznosti tako do moje dežele kot tudi navzven, nasproti svetu.“
Potem je predsednik Tito sodil, da je ZK zdaj na tem, da postane, kar je nekoč bila in kar mora biti. 21. seja predsedstva in pismo sta spodbudila dejavnost komunistov tako pri notranji krepitvi vrst naše partije kot pri političnem in ideološkem utrjevanju članov ZK. Marksizem se je vrnil v šole. Kajpak pa so še člani, o katerih ni mogoče reči, da so komunisti in da jim je mesto v organizaciji Precej je tudi nediscipline pri izpolnjevanju raznih odločitev in sklepov.
Tudi ni mogoče biti zadovoljen s stopnjo ideološkega izobraževanja partijskih kadrov. Seveda ne gre samo za to: s tem je treba začeti od malega, od osnovne šole pa vse do univerze. Treba je vsem ustvariti možnosti za marksistično izobrazbo.
Na vprašanje Dare Janekovič, da nastaja vtis, da prepočasi odpravljamo napake in pomanjkljivosti, da je mnogo birokratov in drugih sii, ki se spretno skrivajo za lepimi besedami in puhlicami o samoupravljanju, v resnici pa preprečujejo bolj učinkovito delovanje, je tovariš Tito sodil, da tega ni mogoče kot s čarovnijo z eno potezo odpraviti To terja mnogo vztrajnega dela in veliko potrpežljivosti z ljudmi. So ljudje, ki tega nočejo razumeti in so taki, ki tega niso razumeli. Pred očmi je treba imeti, da bodo taki postali dobri komunisti, ko jim bomo stvari pojasnili in pokazali strpnost do njih. Gre skratka za to, da bomo prav ravnali s tistimi, ki grešijo po nevedoma. S tistimi, ki zavestno grešijo, seveda ne moremo ravnati blago.
Med kaznovanimi so bili žal tudi ljudje, ki so bili po krivem kaznovani in ti so hudo prizadeti O tem pravi predsednik Tito:
KRIVICE JE TREBA POPRAVITI
,,Krivične in preostre kazni bomo prav lahko popravili in z največjo skrbjo bomo gledali, da dokažemo resnico. Toda pri tem potrebujemo iskreno pomoč drugih ljudi, ki nam morajo pomagati, da bi pravilno presodili in da bi rehabilitirali ljudi, ki niso krivi Naša dolžnost je, da to storimo."
D. J.: ..Pravzaprav sem hotela reči, tovariš Tito, da razni ljudje, ne samo sovražniki, ampak tudi tisti, ki si v boju za položaj in oblast pomagajo z nedopustnimi metodami, pogosto znajo zelo spretno izkoristiti situacijo, da bi obračunali ravno z dobrimi komunisti, z dobrimi, poštenimi ljudmi, prizadevajoč si na razne načine, da bi jih osamili in vrgli iz bitke ...“
PREDSEDNIK TITO: „2al je res tako. Dezinformacije nam delajo veliko napoto. Včasih mislite o kom, da je najboljši, potlej pa vidite, da dela z drugačnimi nameni, da spodkopava notranjo kohezijo Zveze komunistov. Take je treba razkrinkavati, to pa brez vsake obzirnosti in oportunizma. Komunisti si morajo prizadevati, da bi znali in mogli razločevati poštene namene od nepoštenih, da bi pravočasno spoznavali tendence, ki peljejo h krepitvi Zveze komunistov, in pa tiste, ki jo razbijajo".
Tovariš Tito je pokazal z roko na svojo pisalno mizo in povzel:
„Tamle je dosti pisem, prošenj in pritožb ljudi, ki so po mojem mnenju trpeli ravno zaradi takih pojavov, o katerih sva govorila, a jim ne bi bilo tfeba trpeti. To jc treba zdaj temeljito in dobro prerešetati, vse dokler ne dosežemo prave resnice.
Toda, vidite, tu gre za nekaj, kar me kot komunista zelo boli in kar se ne bo smelo več ponavljati. Reči hočem tole: veliko ljudi je trpelo zato, ker mi, ko so se obrnili na
nas s pritožbo ali prošnjo, nismo dovolj dosledno in vztrajno ugotavljali, kaj je res in kaj ne. Nekako oportunistično smo vzeli na znanje, kar so nam odgovorila zadevna vodstva, v njih pa so bili tudi taki, ki niso naši ljudje, ki niso komunisti. Na takšne stvari tudi danes še naletimo.
Zato menim, da se moramo v Zvezi komunistov malo temeljiteje, malo dosledneje lotiti proučevanja teh primerov in dati prav tistemu, ki ima prav, ki se res po pravici pritožuje. Take nepravilnosti se v naši Zvezi komunistov še vedno dogajajo."
D. J.: „Mislila sem, tovariš Tito, tudi na tiste ljudi, ki se v določenem okolju bojujejo proti nepoštenemu ravnanju posameznikov in skupin, zgodi pa se, da ostanejo v manjšini, ker drugi molče, se boje ali so oportunisti. In tako je tisti, ki se je drznil opozoriti na to, kar ni v redu, lahko celo kaznovan
PREDSEDNIK TITO: „Vzemimo na primer, da kritizira, pa ga vržejo iz podjetja, toda kritiziral je po pravici, ima prav. Bilo je in je še precej takih primerov. In kaj se je zgodilo? Bolj so verjeli in verjamejo tistim, ki so te stvari povzročili kot pa tistemu, ki je opozoril na napake, ki se je gnal za pravico. V svoji praksi sem dobil veliko takih pritožb in sem potem zahteval, da to preverijo, naročil sem, recimo, republiškim centralnim komitejem, republiški centralni komiteji pa občinam, kjer se take nepravične stvari tudi porajajo. In kaj se je dogajalo? Verjeli so tistemu, kar je odgovorilo občinsko vodstvo. Jaz pa sem potlej spet dobival dvakrat, trikrat in še večkrat takšne pritožbe, dokler se ni na koncu, ko sem nazadnje naročil, naj stvar znova in na drug način proučijo, pokazalo, da tisto občinsko vodstvo nima prav."
Potem je tovariš Tito spregovoril še o tem, kako preganjajo celo tiste ljudi, ki se pritožujejo neposredno višjim vodstvom in njemu osebno. ZK mora hitreje in učinkoviteje odpravljati razne anomalije, ki se dogajajo v procesu boja za razvoj in krepitev samoupravnega socializma. Predvsem se take pritožbe ne smejo vleči leta, kot se zdaj še dogaja. Statutarne komisije morajo delati hitreje, morajo biti učinkovitejše. Prav tako razna druga telesa in komisije: delavske kontrole, družbeni pravobranilci samoupravljanja in tudi sodišča.
NEKATERI LJUDJE ŠE NAPREJ BOGATIJO
D. J.: „V pismu iz 1972. leta, pa tudi pozneje, v številnih partijskih dokumentih, je bila poudarjena potreba, da začnemo odločen boj proti razslojevanju družbe na bogate in revne, proti tistim, ki so se obogatili na račun družbe, s privatizacijo in krajo družbenega premoženja, na račun drugih ali na račun tujega dela. V javnosti vlada prepričanje, tovariš Tito, da so komisije za ugotavljanje izvora premoženja popolnoma odpovedale in da na tak način tega ni mogoče izpeljati Ljudje se nočejo zameriti drug drugemu, tam pa, kjer so kaj poskušali, kjer so komisije imenovale tiste, ki jih je treba dati na seznam, je v večini primerov vse padlo v vodo. Z več strani sem slišala celo takšnole krilatico:
„Tovariš Tito, napiši drugo pismo, ker kradejo zdaj tisti, ki niso kradli prej!"
Ali predsedstvo ZKJ in vi tovariš Tito, mislite, da bo v kratkem treba sprejeti kakšne nove ukrepe, ali ne bo vendarle treba izvesti neke vrste novo nacionalizacijo premoženja tistih, ki so prekršili vse zakonske ukrepe in šli čez vsako dopustno mero? “
PREDSEDNIK TITO: ..Komisije za ugotavljanje izvora premoženja so skraja delale z vso vnemo. Tako se je zdelo in mislil sem si: šlo bo. A glej si ga, kam smo prišli? Nekateri ljudje še naprej bogatijo. Mislim, da za te stvari ne smemo ostati gluhi in slepi Poseči bomo morali po nekaterih drugih ukrepih, uvesti nekatere druge oblike preverjanja. Ne smemo dopustiti, da bi bilo mnenje komisije dokončno, in odnehati, če komisija reče: tu ni ničesar, to je samo natolcevanje, marveč bomo te stvari temeljiteje proučili in onemogočili tudi komisije, ki so zavoljo družinske, prijateljske, teritorialne, osebne ali kdove kakšne zveze ali obzirnosti - da se ne bi zamerile -ravnale oportunistično in svoje naloge niso izpolnile. Takšne stvari se pri nas ne smejo goditi. Sprejeti moramo nove ustrezne ukrepe. To vam že lahko rečem, našli bomo način, kako napraviti vsemu temu konec.
Te dni sem razmišljal o tem. Jasno je, da tako ne more ostati Kajti potem bi se popolnoma kompromitirala ta naša akcija, ki je, kot sem rekel, formalno stekla, v resnici pa jc vse ostalo pri starem. Mislim, da se bomo morali te stvari lotiti drugače. Ta stvar namreč nikoli ne more zastarati. Vedeti moramo, kako so ljudje prišli do premoženja, vendar se tega ne smemo lotevati frontalno in vse tlačiti v isti koš. Ne smemo izenačevati tistih, ki so z vso družino garali in se pehali, da so si postavili hišo, s tistimi, ki so si na lepem, tako rekoč čez noč, sezidali vilo, nimajo pa nobenega drugega dohodka od recimo ene ali dveh plač, pa vendar so si omislili vile in razne druge reči, se skratka obogatili. Kje in kako so prišli do denarja? Tega problema se bomo morali lotiti zelo diferencirano. Naj-
prej bomo morah udariti po tistih, ki so res dovolj očitno pred vsem ljudstvom pokazali, da to ni rezultat njihovega lastnega dela. Morali pa bomo za to določiti ljudi, ki ne bodo imeli prijateljske, familiarne in razne druge obzirnosti, ki bodo ugotavljali pravično. A tudi te ugotovitve ne bodo smele biti merodajne, dokler ne bo vse temeljito preverjeno. Nekaj takega pa moramo ustanoviti na najvišji ravni."
Tovariš Tito je potem poudaril, da so ljudje, ki so obogateli na tuj račun in da so tudi taki, ki so si z marljivim delom pridobili nekaj premoženja. Vsega ne moremo metati v isti koš! Ločevati moramo, kaj je bogatenje, kaj pa rezultat pridnega dela in odpovedovanja.
Predsednik je potem povedal, da kadarkoli napravimo nov zakon, vsi nepošteni ljudje iščejo luknje v njem in jih tudi najdejo: ni malo takih, ki izigravajo zakone. V tem je naša nesreča, a tudi za to so zdravila!
ODLOČNEJE PROTI PSIHOLOGIJI POTROŠNIŠKE DRUŽBE
D. J.: ,,Ali niso vsa ta vprašanja, tovariš Tito, povezana z dejavnostjo partijskih organizacij v vsakdanjem življenju, saj se dogodki tam razpletajo, problemi tam kopičijo in jih je tudi treba tam reševati; ah ni to tisto naglejše prehajanje v prakso vsakodnevnega življenja, o kateri smo že govorili, saj je bilo pravzaprav vse napisano in povedano od pisma naprej, v gradivu X. kongresa in v resolucijah, napisanega in povedanega je bilo veliko o vseh problemih in to bi morali le uresničevati, izvajati; seveda so kratkoročne in dolgoročne naloge, v vsakdanji praksi pa se je nabralo toliko na videz drobnih življenjskih problemov, da bi jih zares morali nagleje in učinkoviteje reševati."
PREDSEDNIK TITO: „Strinjam se, saj naši ljudje upravičeno ocenjujejo dejavnost in revolucionarnost Zveze komunistov predvsem po skrbi za človeka, po urejanja teh na videz drobnih problemov, kot vi pravite, v resnici pa življenje sestoji iz teh drobnih problemov. In zato moramo na vse to bolj paziti. Mislim, da lahko tako ravnamo, da skrb za človeka, posameznika, nenehno povečujemo, da nam človek postane v vseh pogledih prvi in najpomembnejši. Zveza komunistov se mora odločneje bojevati proti malomeščanski psihologiji potrošniške družbe, ki odtujuje, dehumanizira in razvrednoti človeka in močno škoduje Zvezi komunistov ter razvoju naše samoupravne družbe; to se je razpaslo zlasti po mestih."
CE NI NADZORSTVA. . .
D. J.: ,,Rekli ste, tovariš Tito, ne le enkrat, da bi lahko imeli v partiji veliko manj ljudi, da pa mota biti Zveza komunistov sposobna, revolucionarna in učinkovita. V zadnjih letih smo sprejeli mnogo novih članov, pa tudi v prihodnje jih bomo seveda sprejemali. Toda premalo jih izključimo iz partije, saj je veliko takih, ki ne sodijo v Zvezo komunistov. Kaj vi mislite o tem? “
PREDSEDNIK TITO: „V Zvezi komunistov moramo spodbujati budnost do takih pojavov. Toda te ljudi, za katere pravite, da so še v partiji, pa so delali in še naprej delajo po svoje, ki negativno ravnajo proti naši politiki in programu partije, te in njim podobne bomo postopoma in brez kampanje odstranili iz partije. To naj nam bo začrtano kot smer našega nadaljnjega dela. Tako bomo partijo kvalitativno krepili.
Zdaj sprejemamo v partijo veliko novih članov: mlade, delavce itd. Veste, med delavci bo manj tega. Delavci namreč ne morejo početi stvari, ki si jih lahko privoščijo posamezni vodilni. Najlaže delajo napake in podležejo raznim anomalijam vodilni ljudje. Torej bomo s tem, ko bomo kvalitetno izboljšali sestavo partije, izboljšali tudi razmere v njej. Tako bodo tudi vodstva pod budnejšim očesom in strožjim nadzorstvom, laže bo opaziti razne negativne pojave, ki najpogosteje izvirajo, kot sem že dejal, iz negativnega ravnanja vodilnih ljudi.
Vidite, če ni nadzorstva, če ni kritike in samokritike, ki ji dajem prednost, potlej družba polzi v blato, drsi v vse hujše in hujše oportunistične in druge sfere, tuje in nesprejemljive nam komunistom, tuje razvoju proletarske revolucije in izgradnji socializma na pravilnih temeljih. To je torej težavno in dolgotrajno delo, za katero pa so komunisti odgovorni, to je njihova naloga in njim dajem prednost. Predvsem moramo v Zvezi komunistov razčistiti te stvari, se osvoboditi oportunističnih stališč, jasno in odkrito povedati tistim, ki delajo napake. Ne moremo prijateljevati z ljudmi, ki nočejo uvideti svojih napak. Če takega človeka ne moreš prepričati z lepo besedo, mu moraš reči: dovolj, nisem več tvoj tovariš! Moraš mu povedati tudi take najbolj grobe besede. Ali se bo torej popravil ali pa ga bomo vrgli iz partije.
Toda ne mislite, da je do mnogih negativnosti v našem vsakdanjem življenju prišlo zgolj zaradi tega, ker so bili komunisti oportunistični in liberalni do takih pojavov! Vzemimo kot primer trgovino. Po vojni smo podedovali stari trgovski aparat, trgovce bivšega režima, ki smo jih s socialno revolucijo povsem strli. Bivši trgovci so torej delali tudi za nas, tako kot mnogi ljudje na raznih drugih področjih in v poklicih. Komunisti niso bili trgovci Tako so torej prišli bivši trgovci in to je bil za nekatere eldorado. Vedeli so, kako je treba trgovati, da zaslužiš, vzgajali so tudi člane partije, ki so delali skupaj z njimi. In nekateri so prekosili svoje učitelje, postali slabši od njih.
Glejte, zdaj smo jih veliko zaprli. V kratkem se bo začel veliki proces proti tistim, ki so povzročili velikansko škodo v naši zunanji trgovini, škodo v milijardah. Zdaj zbiramo vse te niti in krivci bodo strogo kaznovani. Le pomislite, kako velikansko škodo so nam ti ljudje naredili, prav neverjetno!
Precej pa je tudi drobnih tatičev, ki jih zdaj ostreje kaznujemo, jih zapiramo, saj nas tudi ti nenehno spodkopujejo, glodajo kot miši.
V	gospodarstvu imamo pravzaprav tri vrste inkriminiranih dejanj:
- take ljudi, ki niso zagrešili malverzacij zaradi osebnega bogatenja, temveč za svoj kolektiv, toda protizakonito in v škodo vse skupnosti;
- one, ki so nam kradli po malem;
- pa tiste najhujše, ki so se povezali z raznimi ljudmi iz naše zunanje trgovine. Vzemite na primer»Bata Todoroviča: imeli so svoje banke zunaj, pa so sodelovali še z nekaterimi našimi bankami!
Zaprli smo precej ljudi, takih, ki so bili povezani z raznimi špekulanti v tujini in ki so nam delali veliko škodo. Koliko imamo zunaj črnih skladov, ne moremo razve zati. Ljudje so hodili ven, sklepali pogodbe, kupovali opremo za naše tovarne in delu-takole: daj mi deset odstotkov in določi tako in tako ceno! IN kdo je plačal? Plačal je naš človek, delavec, plačali so naši ljudje. In to so bile milijarde."
Na vprašanje urednice Vjesnika, ali ni naša praksa tako naglo napredovala, da jo zakonodaja težko ujame, je tovariš Tito odgovoril, da je zdaj že bolje, ker se hitreje sporazumevamo. Enega najpomembnejših in najtežjih zakonov, zakon o združenem delu prav zdaj pripravljajo in delajo zelo dobro. Ta zakon bo v javni razpravi, potem ko bo šel skozi skupščinska telesa.
Potem je tovariš Tito odgovoril na vprašanje o inflaciji. Ni se strinjal z mnenjem, da se je zmanjšala za polovico, sodil pa je, da so različni ukrepi vlade in izvršnega sveta vendarle pomagali, da smo inflacijo nekako zajezili. Nismo pa še zajezili cen.
Potem je Dara Janekovič zastavila vprašanje o maržah in navedla hrvaški primer: trgovina je plačala 1,8 odst. davka na dohodek, časopisno založniška dejavnost p? 2,3.
PREDSEDNIK TITO: „To ni prav, saj gre za splošno obveščanje, namenjeno družbi, brez česar si ni mogoče predstavljati boja za napredek, boja za razvoj in krepitev samoupravljanja. Informativna sredstva: tisk, radio in televizija imajo veliko in zelo odgovorno vlogo, ne le informativno, temveč tudi vzgojno, in odnos do sredstev jav nega obveščanja se mora spremeniti. Čem je potrebno, da se o takih stvareh leta in leta govori? To nam zgolj škoduje. Repu’ liška vodstva in pristojni faktorji lahko t' zelo hitor urede, ne pa, da se dogajajo takšne anomalije, kot je na primer ta, ki ste jo omenili. Kako mora trgovina plačevati manjši davek na dohodek kot časopisna založniška dejavnost, trgovina, ki si z maržo in na razne druge načine zvišuje cene v lastni prid? “
„BREZ TEGA NE MORE BITI PRAVILNE KADROVSKE POLITIKE"
Čisto na koncu je Dara Janekovič prosila predsednika Tita, naj pove kaj o kadrovski politiki. Tovariš predsednik je sklenil p govor z naslednjo mislijo:
»Vidite, na samem začetku smo slabo štartali. Če bi danes prosil, naj mi kje. n-primer v kaki občini ali republiki, poka kadrovski list, da bi videl,kako seje kdo vodilnih ljudi razvijal, pa ne le od vodilnih, ga ne bi mogel dobiti. Tega nimamo, čeprav; bi morali imeti kartoteko za kadre v vst, državi, od spodaj navzgor. To bi morali' imeti. Morali bi spremljati, kako se kadri razvijajo in kako delajo, da bi lahko danes-ali jutri, ko bi se pokazala potreba, precej vedeli, kje koga najdeš, ali je zanesljiv, ali jej tak in tak. Na moč me preseneti, ko se zgo-' di, da nekoga aretirajo, nekoga, ki je b,f ' doslej voditelj, in to na vrhu, pa je bil n;-primer četnik ali ustaš. Ne vedo, od kod j' prišel, kako je lahko postal celo vodite. Kako se lahko kaj takega zgodi! Ljudi moramo spremljati pri njihovem delu, zašle*' vati njihovo deio in življenje, da bi lahko ob vsakem času zanesljivo vedeli, kdo je kdo ;n kakšen je. Brez tega niti ne more biti pravilne kadrovske politike."
KDO ZNA NOČ TEMNO RAZJASNIT,’ KI TARE DUHA
,f/$ e	nav	ih^.	tV*	,
J. Jf.mL*, ^ ~(tytS
/Y '	1	•.	/L	//
Ji JVlCCK Jvfjt/ Jc
JlitTvio'~ cyeTL*\aXctJ
Tiho je, mirno, vsakdanje
Rekel je nekdo, in po pravici, da naša lepa dežela ravno svojo najneprijaznejšo stran kaže tujemu popotniku, ki jo po veliki cesti preleti počez brez daljše pomude, svoja največja čuda pa da celo skriva globoko v osrčju. Tako tudi ljudstvo, ki v nji prebiva, kakor bi se nekako sramovalo mečjih in blažjih čutov, le prerado tujcu na videz obrača neko trdost in osornost, da ga torej lahko krivo sodi, kdor se je le povrhu seznanil z njim ter mu ni pogledal na dno srca. Prešeren, ki je v vsem pravi, zvesti sin, rekel bi, cvet svoje domovine in svojega naroda, jima je tudi v tem enak.
Človek ima navado, izvirajoče mu iz neke srčne potrebe, da si od imenitnega moža, kateri ga navduša s svojimi deli, zlasti pa od pesnika, kateri se je s svojimi pesmami priljubil njegovemu srcu, v domišljiji ustvari podobo, katera se, kolikor mogoče, ujema z njegovimi dušnimi deli! Življenje pesnikovo si rad misli polno mikavnih dogodkov in skrivnostnih zapletk, polno strasti in bojev - zdaj viharno, zdaj mirno, zdaj temno, zdaj jasno; življenje, ki se nepo-kojno ziblje in giblje od žalosti do veselja, od veselja do žalosti.
Toda nikoli ne, ali pa le redkokrat se vnanje življenje ujema z notranjim; le malokdaj je lepi, blagi duši dano spodobno prebivališče. Ne čudi se torej, blagovoljni bralec, ki so ti Prešernove pesmi tolikokrat z neizrečeno milobo srce objemale, če, ko bereš v teh vrsticah pesnikovo življenje, nikakor ne najdeš v njih čiste, vzvišene podobe Prešernove, kakršno si je ustvarilo tvoje srce.
Prešernovo življenje, kar se ga je pokazalo svetu, tiho je, mirno, vsakdanje, vse njegovo bitje je bilo preprosto, navadno, domače. Prešeren je podoben Sokratu, ki je bil slaba, nelepa podoba najblažjih misli, najvišjih resnic.
Pravo Prešernovo življenje pa so njegove poezije.
Prešernu poezija ni bila prijetna igrača, s katero si človek, poseb-mladosti, krati čas, tem prijetnejša, ker z njo zraven še — zlasti j. i nas Slovencih — lahko tako v dober kup, tako zlahka kakor z .)o^ jno drugo rečjo, pridobi si hvale in slave, vsaj od danes do jutri, kolikor je želi; ampak bila mu je sveto poslanstvo, katero je on spoznal ter zvesto in skrbno se pripravljal zanje.
Prešeren si je učeč se izbistril oko za lepe, čiste podobe; ugladil si je uho za blagoglasje po Vodnikovi zapovedi, ki pravi:
Naj pesem umetna, naj merjena bo; nikdar ni prijetna, če žali uho.
Ako klasike imenujemo tiste pisalce, v katerih se lepe, splošno človeške, ne samo individualne misli in čuti razodevajo v lepi, dovršeni obliki; kateri imajo veljavo za zmerom, ne samo za svoj čas, za svoje vrstnike; kateri so vredni, da se stavijo za zgled prihodnjim: smemo po pravici Prešerna imenovati klasika. Žalibog, da se je do zdaj pri nas tako malo poetov še učilo od Prešerna — lahko jih seštejemo na prste ene roke, in še nam bo ostajalo prstov! Prešernova poezija ni drago- zelišče, iz tujega kraja prineseno in prestavljeno v domačo zemljo; zrastla je sama iz domačih tal, lepo, dišeče je cvela in obrodila je plemenit sad. Veselimo se ga in uživajmo ga!
Ponosno smemo reči, da tudi naš Prešeren je eden tistih izvoljenih organov, po katerih se na zemlji razodeva rajska lepota, nebeška poezija. Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti; kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeške omike: smel bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo, kateri se pravi: Prešernove poezije.
(Josip Stritar, PREŠEREN)
Ct.1
Jjj^ Jo
Zakaj ste mi to povedali!
Preden sem se moral umakniti v ilegalo in s tem dokončno iz Župančičeve bližine, sva imela še en pogovor o Prešernu. Govoril mi je, da je pri tem pesniku skoraj vse popolno, čisto gotovo pa da ve, da je Sonetni venec, ta tako komplicirana pesnitev, brez najmanjšega madeža. Prikimal sem mu verjetno nekoliko rezervirano, kar je takoj opazil in me malce burno vprašal: „Ali morda ni res? Ali poznate v njem slabo ali vsaj ne popolnoma dognano mesto? " Namesto odgovora sem mu v miniaturni izdaji, ki sem jo imel pri sebi, pokazal dvanajsti stih štirinajstega soneta in ga prosil, naj mi ga prebere. Zamislil se je nad njim in bral: „Naj pesmi milost tvoja vsaj obsije . .." Seveda je naglasil besedo pesmi, saj sta naslednja dva verza s svojim odvisnim stavkom oprta nanjo. Rekel sem mu, da sem sicer ta naglas pričakoval, toda zdi da se mi, da je bila prošnja tega stiha že izrečena in to s poudarkom izrečena na koncu dvanajstega in v trinajstem sonetu. Tukaj pa da bi bilo pričakovati kako stopnjevanje ali morda kak nov poziv, predlog ali novo do-končnejšo prošnjo. Župančič je mračno preizkušal drugačne poudarke v stihu, toda nobeden ni bil bolj zadovoljiv. Ne poudarek na .milost'ne na .obsije'. Nenadoma pa se je globoko prizadet zgrabil za glavo in bruhnil: „Zakaj ste mi to povedali!" Bilo mi je resnično težko in obžaloval sem ta pogovor. Toda čez kaka dva dneva me je spet poklical k sebi in mi nekako pomirjeno in pomirljivo dejal: ,,Če bi bil jaz Prešeren, bi ta stih napisal takole." In mi je prebral verz Prešerna-Župančiča, ki ga žal ne znam ponoviti. Kajti kmalu zatem je prišla ilegala, burni in veliki dogodki. Odhod v partizane. Tri leta v gozdovih in ta dragoceni stih je ugasnil v mojem spominu. Ostaja mi edino upanje, ki si ga do danes nisem upal do kraja raziskati, da si je Župančič v tem ali onem svojem izvodu Prešerna ta stih zapisal. In če si ga ni? Potem naj ostane v našem spominu vsaj njegova ljubezen do Prešerna.
(Josip Vidmar: O PREŠERNU IN ŽUPANČIČU)
Kdor ima rad vezano besedo, pesmi, polne resnic
—	ta vzame v roke Prešernove poezije! Kdor se sam skuša v vezani besedi — temu so luč Prešernove poezije! In kdor kaj velja v slovenski literarni zgodovini ali teoriji — ta je prej ko s|ej zagrizel v trd literarni oreh; Prešernove poezije! Se več! 2e desetletja se slovenska omika sploh meri ob Prešernu! 8. februar, dan njegove smrti, velja na Slovenskem za — kulturni praznik! Pa je prav, da so mnogi „kulturni" le na ta dan? Najbrž ne!
Tokrat vračamo kanček dolga Prešernu s kratkim izborom zapisov, iz katerih je docela razvidna njegova veličina, njegov pomen za slovenski danda-našnjik. Stritar, Zupančič in Vidmar pa čudovita Trdinova bajka povedo dovolj!
O ,	/•	J*.
7
J o
^/'t OVC
Je* ti. jt y>‘ S' ‘7»
%
'A
i
Kam?
Ko brez miru okrog divjam, Prijatli prašajo me, kam.
Prašajte raj’ oblak neba, Prašajte raji val morja;
Kadar mogočni gospodar Drvi jih semtertje vihar.
Oblak ne ve, in val ne, kam, Kam nese me obup, ne znam.
Samo to znam, samo to vem, Da pred obličje nje ne smem,
In da ni mesta vrh zemlje, Kj§r bi pozabil to gorje. —
magistrale.
Pev’ 3 nove ti zvetlize v ven’z povij c,
Ran mojih bo /pominj in tvoje hvale,
Imele v/c fo v ferzi fvoje kale Mokro - zvetezhe rosh’ze poesijc.
Is krajov ni/o, ki o njih /onze J7je,
Zefirov /ape nifo jih pihljale,
Obdajale fo vterjene jih /kale ,
Viharjov jesnih mersle domazhije.
Isdihleji, /olse /o jih redile,
Jim mozh /o dale rajli neve/clo ,
Ur jih meglenih /o morile /itc.
Lej! torej jc bledo njih zvclje velo,
Jim is ozbi ti po/nlji sharke mile,
In gnale bodo nov zvet bolj ve/elo. —
Dr. Pr e/h er n.
p/a_/\	n	evtjefo
$J***
Vedno in povsod pričujoč
Poudaril sem že pred nekaj leti v Vrbi in moram tu ponoviti: Trubar je bil prvi, Prešeren j. edini. Častitljivo in vsega spoštovanja vredno je, kar je storil za nas Trubar. In vendar: ako bi Trubarja ne bilo, bi bil njegovo nalogo pravil kdo drug. Malo pozneje morda, toda opravil bi jo bil prav g tovo. Da ni Prešeren zastavil peresa, ne bi bil mogel njegovega df'a opraviti prav nobeden drug. Zakaj Trubarjevo delo je bila stvar treznega pogleda, umske moči, verske^ gorečnosti in dobre voije. Prešernovo pa stvor genija, ki je enkraten in nenadomestljiv: skrivnostno snovanje, pri katerem so vse človeške zmožnosti strnjene za silovit zagon, da se iz njega rode čuda kakor sama po sebi. Brez Prešerna bi bili Slovenci ostali v somraku, narod brez genija, ljudstvo brez luči: strahota je pomisliti na takšno temno vrzel, na takšno zevajočo praznino in njene nasledke za našo kulturo, kajti zavedajmo se: kar pri nas poslej piše in poje, se oslanja na Prešerna in njegovo genialno delo. Ves curek ustvarjanja, ki se imenuje slovenska literatura in kultura, izvira iz tega bujnega, čistega studenca. To je živa, oživljajoča in oplajajoča vo-_da, vse, kar se je skušalo uveljaviti brez Prešerna ali se je drznilo uveljaviti celo proti Prešernu, je zastajajoča mrtva voda, ki se brez zveze z bistrim osrednjim strženom izgublja v stranske zatone in zajeze, se sproti usmraja in kuži ozračje. Vsi pravi pisatelji pri nas, ki so res bogatili slovensko duševnost, vsi, s katerih imeni je zvezan napredek slovenskega slovstva, so se priznavali k Prešernu, so gledali v njem nedosežnega mojstra, vodnika in vzornika. Prešeren je v vsem pravem, res naprednem prizadevanju slovenskih ljudi vedno in povsod pričujoč.
(Oton Župančič: PREŠEREN IN DANAŠNJI DAN)
SJ /rt*V	J*	nT^	cvZfcl	,
< 4	•»,
Ob mesečini ponočno petje
Gospa se je opomogla in se zopet razvedrila, ali na njeno nesrečo se je razvedrilo kmalu tudi nebo. Zopet je sijal svetli mesec. Vreme je bilo tako toplo, mirno in prijetno, da sta ostala gospod in gospa do enajstih na vrtu. V Portovi hosti zavpije trikrat sova, precej za njo pa se oglasi s Krke: Luna sije — kladvo bije. Gospa zakriči in pade brez zavesti gospodu v naročaj. Drugi dan je vstala zdrava, ali ob pozni enajsti uri se je ponovila pesem in ž njo tudi njena bolečina. Od zadnjega do prvega krajca in kadar je bilo oblačno, ni čutila nikoli težave, ker se ta čas ni slišalo nobeno petje. Ko pa se je začela luna polniti, se je oglasil vsak večer neznani pevec in uboga gospa je trepetala in omedlevala. Večkrat jo je lomil in zvijal tak strašanski krč, da jo je hotelo zadušiti. Precej, ko je ponehalo petje, prešla ji je tudi bolezen. To petje ni bilo zmerom enako; kdaj se je čulo več glasov, največkrat pa samo eden. Še bolj čudno je bilo to, da se ni glasilo vselej iz tega kraja, nego zaporedoma s Šanc, izza Kamnove hiše, z Lok in kdaj celo s Krke. Najbolj pogostoma pa je dohajalo vendar s Sane, s tiste nekoliko viseče tratine, ki je na bregu za kapiteljskim vrtom. Gospod je mislil, da mu ženo hodijo nadlegovat razposajeni dijaki. Prej se kvartajo v kaki beznici, ko jih krčmar zapodi, gredo pa tulit na Šance. Če dobe kak čoln, se vozijo po Krki in ustavijo kje za Kamnovo hišo, da tam vrišče in nagajajo. Tožil jih je ravnatelju, ali brez uspeha, ker so vse utajili in se jim ni moglo nič dokazati. Gospod je bil velik prijatelj s kanonikom Jelovškom. Nagovarjal ga je, da bi šel dijake svarit in jim se grozit z najstrožjo kaznijo, ako ne bodo mirovali ponoči. Jelovšek je prišvepal — imel je takrat bolne noge — res v šolo, ali fantov ni hotel zmerjati in strašiti, nego jih je prosil prav lepo, naj bi ne prepevali več: „Luna sije" v takem kraju, kjer bi jih mogla čuti tista bolehna gospa v Kamnovi hiši. Reva je tako občutljiva, da bi ji utegnilo to petje jako škoditi. Dijaki so se o teh besedah na ves glas zasmejali. Eden je baje celo dejal: O saj vemo, zakaj ji preseda pesem; naj ji le, saj je presedala tudi Prežirju njena babja omahljivost. Prošnja kanonikova ni pomagala nič. Kakor prej razlegalo se je ob mesečini ponočno petje in begalo in mrcvarilo nesrečno Ljubljančanko.
Čudno je bilo tudi to, da je pozabila na smrtni postelji nemško.
Po slovensko je molila, po slovensko se razgovarjala z gospemi, po 0 slovensko se poslavljala z gospodom in svojimi otroki. Prelivalo se je obilo solz, ko je izročila Bogu svojo čisto dušo. Reveži vse okolice so izgubili svojo mater, družina pa dobro gospodinjo, da boljše niso nikoli imeli in si je nikoli želeli. Truplo so odnesli na šmihelsko pokopališče, ki se je napolnilo po vsem svojem prtfstoru z gosposkimi in kmetiškimi pogrebci. Neža se je ustopila prav blizu jame. Zraven nje je stal čuden gospod, ki ga ni videla v vsem svojem življenju. V rokah je držal debelo popotno palico. Bile so povse suhe in brez žil. Oči je imel zatisnjene, kakor bi spal. Život se mu ni nič ganil in zdelo se je, da niti ne diha. Izpreletel jo je strah, da je odskočila v stran. Domislila se je zopet - doktorja Prežirja. Ko se je pozneje ozrla, je bil neznani tujec že nekam izginil, na njega mestu je klečala pri grobu jokajoča Marija. Jaz nečem trditi, da je šel mrtvi slovenski pesnik za pogrebom nekdanji svoji prijateljici, to pa je popolnoma gotovo, da je tisti dan, ko so zagrebli njo, našla * mir in pokoj tudi njegova duša. Odtakrat je minilo že veliko let, mnogo, mnogo potov je svetil polni mesec na jasnem nebu, v Kamnovi hiši pa ni slišal o pozni ponočni uri nikdar več nobeden človek tiste krasne ali za ranjko gospo pregrozne pesmi: Luna sije — kladvo bije.
(Janez Trdina: DOKTOR PREŽIR)
Razširjati netočnosti, prisegati na veljavnost površnih informacij, graditi nekaj na pomanjkljivosti in tako dalje, pomeni, milo rečeno, delati silo resnici Neznanje in nepoznavanje, ki gresta z roko v roki, gospodarita na sestankih in izsiljujeta napačne sklepe in odločitve.
Vzgojnoizobraževalno področje je, če hočemo malce pretiravati, pravi raj za streljanje grešnih kozlov. Kaj vse povzroči nepoznavanje, lahko beremo dan na dan v dokumentih, ki se imajo za uradne, se lahko prepričamo ob poslušanju zagretih govorcev. Kako daleč pripelje neznanje, bi lahko videli tudi v tej ali oni listini, s katero odrejajo izobrazbo in ki je (nemalo-Krat) podlaga za analitsko oceno delovnega mesta. Torej lahko grešni kozel skroji tudi napačen osebni dohodek.
Zmote krojijo...
Na vse to se je moglo pomisliti ob poslušanju Karla Kosa, strokovnjaka iz republiškega Zavoda za šolstvo, na nedavnem seminarju v Dolenjskih Toplicah. Ko je razlagal osnove usmerjenega izobraževanja, ki ga uvajamo v Sloveniji, je opozoril na zgrešena mnenja, ki postavljajo vsa ta prizadevanja v čudno luč. „Vse to,“ je poudaril, „se ne bi dogajalo, ko bi si bili avtorji takih mnenj vsaj približno na jasnem, kakšno izobraževanje imamo in kako je le-to razdeljeno po stopnjah."
Poslušalci so si gotovo dobro zapomnili zlasti tisto Kosovo pripombo, ki se je nanašala na srednje šolstvo:	..Mnogokrat
doživimo, da nas vneti razlagalci poskušajo prepričati, da npr. neka šola za izobraževanje trgovskih pomočnikov ni srednja, ampak samo poklicna. Njihove učene pripombe nam poskušajo vcepiti, kako da imamo pri nas srednje in poklicne šole in podobno. Takim in njim podobnim je treba enkrat za vselej vbiti, da je vsaka šola po končani obveznosti (osnovni šoli) samo srednja, pa naj traja šolanje na njej dve, tri ali štiri leta."
Sicer pa: ali bo s tem zmot zares konec?
I. Z.
IZREDEN ODZIV
V nedeljo, 8. februarja, bo v Gradišču v Slovenskih goricah literarni večer, na katerem bodo predstavili deset najboljših prispevkov, poslanih na razpis IV. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov. Kot poročajo, je bil odziv na razpis izreden: prijavilo se je kar 117 avtorjev, ki so poslali 306 prispevkov. Dela, prebrana na literarnem večeru, in še deset drugih, ki' jih je izbrala strokovna komisija, bodo objavljena v posebnem zborniku.
Razstava rešenih izkopanin
V soboto, 7. februarja ob 11. uri, bo v Dolenjski galeriji v Novem mestu odprta razstava PRAZGODOVINSKE UMETNINE IZ NOVEGA MESTA. Na razstavi bodo predstavljene arheološke najdbe, ki so bile lani julija
ukradene v Dolenjski galeriji, nato odkrite in zasežene v Ravenni in januarja letos vrnjene Dolenjskemu muzeju. Javnost opozarjamo, da bo razstava odprta samo 7. in 8. februarja 1976. Na ogled razstave vljudno vabljeni.
S figurami okrašena bronasta vedrica-situia (4. stol. pred n št.). Višina 21 cm.
I
Slana v Auli slovenici in Secesiji
Razstavi akvarelov Franceta Slane sta bili pred kratkim odprti v Celovcu in Gradcu
Retrospektivna razstava akvarelov slovenskega slikaija Franceta Slane doživlja velik uspeh tudi v Avstriji. Januarja so del akvarelov, ki so bili lani predstavljeni v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, razstavili v celovški Auli slovenici, del pa v graški galeriji
Secesija (Secesion).
Iz Celovca nam je Janez Tehov-nik, profesor na slovenski gimnaziji, poslal tole poročilo: „V ponedeljek, 26. januarja, je odprla slovenska galerija Aula slovenica reprcspektivno razstavo akvarelov in olj akademskega slikarja Franceta Slane iz Ljubljane. Po izredno uspeli predstavitvi grafik Božidarja Jakca ob koncu minulega leta je prireditelju znova uspelo predstaviti slovenskemu človeku in nemškemu sosedu izjemno visoko raven likovnega izražanja. Vodstvo galerije namreč želi, da se z razstavami najvidnejših slovenskih umetnikov, prirejanjem kulturnih večerov in predavanj budi pri koroških Slovencih zaupanje in vera v lastno nezlomljivo kulturno moč.
Da je razstava dosegla že ob svojem začetku izreden uspeh, dokazujejo laskavo izrečene pohvale obiskovalcev, organizatorja lanske razstave v Kostanjevici, predstavnika avstrijske poročevalske agencije, predstavnikov galerij in samega umetnika.
Razstava hoče prikazati prehojeno pQt umetnika v zadnjih tridesetih letih. Štirideset akvarelov in petero olj to izpoveduje na svojski način ..."
Po otvoritvi Slanove razstave v Gradcu je R. S. sporočil: „Otvorit-vene slovesnosti v graški galeriji Secesion so se udeležili najvišji predstavniki Štajerske in mesta Gradec, med njimi predsednik štajerske deželne skupščine univ. prof. dr. Hans Koren, številni umetniki, časnikarji in predstavniki kulturnega in javnega življenja. Prireditev zajema kako polovico gradiva retrospektivne razstave, ki jo je Slana v lanskem jubilejnem letu pripravil v Kostanjevici
SPET „MLADA POTA"
Pri reviji Mladina so po dolgem času spet začela izhajati Mlada pota, nekdaj samostojna (mentorska) revi-kasneje posebna priloga tedni-
ja in
asneje posebna priloga ka Mladine. Številka, ki je pred nami, objavlja nekatere najboljše prispevke z lanskega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču. Mlada pota obljubljajo, da bodo tudi ob naslednjih srečanjih pesnikov in pisateljev začetnikov napolnila po eno številko z njihovimi deli.
LANI 15.000 OBISKOVALCEV
Razstave in zbirke Dolenjskega muzeja - sem štejemo tudi razstave v Dolenjski galeriji - je obiskalo lani nad 15.000 ljudi, med temi veliko šolarjev iz Novega mesta in drugih krajev. Muzej se namerava letos javnosti šc bolj odpreti. V Dolenjski galeriji bo 10 razstav.
POSLEJ KULTURNO DRUŠTVO DUŠAN JEREB - Na petkovem občnem zboru se je novomeško DPD Svoboda Dušan Jereb preimenovalo v Kulturno društvo Dušan Jereb. Na zboru so med drugim sprejeli društvena pravila in izvolili za novega predsednika Ivana Kranjca.
NASI MUZEALCI V ZRN - 10. februarja bo na desetdnevni obisk v Zahodno Nemčijo odpotovala delegacija jugoslovanskih muzealcev. V skupini, lci bo obiskala številne muzeje in galerije v številnih zahodno-nemških mestih, bo tudi Novome-ščan Jovo Grobovšek, vodja Dolenjske galerije.
KONČAN „ZILIK 76“ - V Karlovcu se je prejšnji teden končala tretja zimska slikarsko-kiparska kolonija, na kateri je sodelovalo 20 samorastnikov, pretežno iz Hvatske. Od slovenskih ustvarjalcev sta v koloniji delala Frančiška Petelinšek in Anton Plemelj. Udeleženci kolonije so ustvarjali za otroški dom Vladimir Nazor, ki premore že 60 slik in kipov.
BREŽIŠKI „ODMEVI“ - Prva številka „Odmevov“, glasila, ki ga dijaki brežiške gimnazije izdajajo drugo leto, je posvečena 100-letnici Cankarjevega rojstva. Potem ko številka! natrese nekaj citatov iz del velikega pisatelja, predstavi spise domačih piscev. Prevladujejo literarni zapisi (v vezani in nevezani besedi) in najrazličnejša poročila o dejavnosti mladih. Ne manjka tudi dijaškega humorja, ki ga glasilo prinaša v karikaturi, šali, anekdoti, za hudomušnost pa si izposodi tudi obliko malih oglasov ter horoskop.
KNJIGA O NOVOMEŠKI GIMNAZIJI - Pred kratkim je izšlo „Letno poročilo gimnazije v Novem mestu za šolsko leto 1974/75“. Knjiga, ki na nekaj več kot 90 straneh piše o dejavnosti te novomeške srednješolske ustanove v minulem šolskem letu, ima v zadnjem delu literarno prilogo. Tokrat so za prilogo prispevali: dijaki Smiljan Trobiš in Anica Murn pesmi ter Janez Pipan odlomek iz daljšega proznega dela ter profesor Janez Kolenc daljšo pesem z naslovom Izpoved.
Graški dnevnik Kleine Zaitung je med drugim zapisal: „Graški Secesion razstavlja akvarele akademskega slikarja Franceta Slane in predstavlja lepo tradicijo: stik z južnim prostorom in mednarodno kvaliteto. Slana je na mnogih potovanjih udomačil
BREZ OVINKOV
Napisanih zahtev po izpraznitvi stanovalcev iz novomeškega Doma kulture se je nabralo za velik kup. Nič manjša ni mapa sklepov in obljub pristojnih, da bodo ta problem rešili Čeprav je poraba papirja in črnila pri razreševanju prav gotovo že presegla dovoljeno mejo, se besedno vojskovanje za hišo, ki naj v celoti služi kulturi, nadaljuje z nezmanjšano raz-gretostjo.
Nezadovoljni, ker je stanje še vedno tako kot pred leti, protestirajo tudi člani Kulturnega društva Dušan Jereb (tako se društvo imenuje od petkovega občnega zbora), ki so pri vsem tem še najbolj prizadeti. Sklenili so pripraviti odprto pismo in ga tudi objaviti, če bodo pri najvišjih predstavnikih občine potem, ko bodo prednje razgrnili razmere, v kakršnih morajo delovati, naleteli na gluha ušesa ali nerazumevanje.
Spodrezane
korenine?
Zakaj je glas amaterskih kulturnih delavcev v Novem mestu močan, da ga je slišati že zunaj zidov najetih prostorov, kjer so zdaj prisiljeni vaditi se za nastope? Preprosto zato, ker nobena od društvenih sekcij nima niti toliko prostora, da bi lahko hranila javna priznanja in odlikovanja za dosedanje delo. Tako vadijo pevci zdaj tu, zdaj tam, nič bolje se ne godi salonskemu orkestru, medtem ko gre dramska skupina lahko na oder šele po 21. uri, ko mine zadnja kino predstava.
Letošnje Cankarjevo leto naj bi prostorski krizi naredilo konec. Kulturno društvo Dušan Jereb je prepričano, da se bo to zgodilo, saj navsezadnje ni mogoče dovoliti, da bi amaterizem živel s spodrezanimi koreninami Dejavnost brez primernih in stalnih prostorov pomeni prav to. j ZORAN
slikarske vtise v svoji umetnosti, ki je s svojo eleganco tipična za to-časno moderno v Sloveniji in ima v svoji tehnični popolnosti in izrazu najvišji osebni značaj. Posebno močne so slike krajin in živali, ki izpričujejo središče prijema in ga izžarevajo proti robovom slike. V tej izredno prefinjeni mreži ni samo kot v eni najboljših slik, ujet otrok, marveč umetnost vobče." Dolenjski kulturni festival bo ponesel umetniško izročilo Franceta Slane še v Koper in Piran.
JANEZTEHOVNIK R. S.
DANES SE PREDSTAVLJA SLIKAR BRANKO SUHY
Danes ob 18. uri bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo slik in grafik Branka Suhyja, akademskega slikarja iz Novega mesta. Mladi umetnik je za prvo samostojno razstavo po diplomi na likovni akademiji pripravil 31 del. Na slovesnosti bosta pianista Alenka in Igor Dekleva izvajala Mozartove in Beethovnove sona-te.	j
^y
Picassova glava v hlačah)
Akademski slikar Branko Suhy razgrinja danes svoja dela na samostojni razstavi v Dolenjski galeriji
JN°
Rad je slikal in metal kopje. Kot slikar je opozoril nase z razstavo akvarelov v domu JLA, kopje je metal blizu rekordov na domačem stadionu in drugod. Tik pred maturo na gimnaziji še ni vedel: ali na likovno akademijo ali dokončno med športnike, aposled je prišla odločitev: za slikarstvo!
Zdaj je Branko Suhy, 25-letni Novomeščan, akademski slikar in se bo danes kot tak prvič predstavil občinstvu v Dolenjski galeriji s samostojno razstavo nekaj nad 30 del. V izboru so pretežno dela, nastala lani, vendar je avtor vanj vključil tudi nekaj stvaritev iz leta 1974 in iz leta 1973 študijo po Rembrandtu, ki
posrečilo, da je nekaj razrešil, ga je tudi spodbodel, da to pokaže na razstavi Gre za cikel? ,,V določenem smislu gre samo za zaokroženo podobo mojega dosedanjega dela, sama razstava pa je šele začetek poti, na katero sem stopil in na kateri hočem raziskovati še naprej. Dokončne rešitve ne prinese nobeno delo, naj bo še tako novo in dobro, slej ko prej je vsaka slika problem za-* se."
Obiskovalci se bodo prav ver-O jetno dalj časa kot morda pri drugih delih ustavili pri „hJa- '
pomeni začetek njegovega zrelejšega pogleda na slikarstvo. Pretežno gre za grafike oziroma jedkanice, sicer pa pravi sam slikar, da so to dela, ki grafiko približujejo slikarstvu. „Podlaga je kajpak narava, ki je zame čudovita stvar za učenje in najboljša sodnica za barvni razpon," pravi, s tem pa daje na znanje, da bomo na razstavi videli tudi ponavljajoče se motive v najrazličnejših barvnih kompozicijah.
Motivno prevladujejo v Suhi-jevih delih tihožitja, pri čemer mu je šlo tudi za to, da likovno zaživi najpreprostejša stvar iz življenja. Ker je bil Suhy včasih vnet športnik, se je zdaj nekdanjemu športnemu obdobju likovno oddolžil tako, da je v grafiko kot zanimivo prvino vkomponi-ral športni čevelj, dres ali kakšen drug rekvizit. Sicer pa bodo kritiki v njegovih delih prav gotovo opazili način, s katerim obvladuje prostor na likovni ploskvi. Tega se seveda zaveda tudi sam avtor in za to, kot je razbrati iz pogovora z njim, mu je tudi šlo.
Občutek, da se mu je nekaj
Branko Suhy
čah“, iz katerih moli pol Picassove glave, oziroma pri „dru-gih“, na vznožju katerih je v miniaturi upodobljen bik iz koride. To je (ob študiji po Rembrandtu) le dvoje del, Id jih je avtorju navdihnilo študijsko popotovanje po Goyevi, Velasquezovi in Picassovi Španiji, po ondotnih galerijah, po deželah severne Evrope itd.
„Picasso - to je zame pojem, ampak jaz mu kratko malo pravim bik, tako žilav in polnokrven je. Zato sem poleg hlač naslikal tudi tistega miniaturnega bika. To potovanje je bilo potrebno, že zaradi informacije, ki jo kot slikar potrebujem," meni Branko Suhy, današnji „lavreat“ Dolenjske galerije, sicer pa že prej ftešernov nagrajenec za slikarstvo na ljubljanski ALU (1974).
IVAN ZORAN
Devet filmov in Ljubiša Samardač
V okviru tedna slovenskega filma v Novem mestu od 16. do 20. februarja naj bi prvič zavrteli tudi najnovejši slovenski igrani film „Bele trave", ki je zdaj še v laboratoriju
Za teden slovenskega filma v Novem mestu, kjer bodo mladim in starejšim gledalcem predstavili osem novejših in starejših slovenskih filmov, po možnosti pa poskrbeli še za premiero „Belih trav“, je odbor za filmsko vzgojo pri novomeški ZKPO določil čas od 16. do 20. februaija.
BOREC 1
Izšla je prva letošnja številka revije Borec, s tem p se je začel tudi njen 28. letnik. Iz besede urednika Crtomira Šinkovca razberemo, da se bo Borec, ki izhaja v 3.000 izvodih, kmalu vključil v proslavljanje Cankarjeve stoletnice. Sicer pa pričujočo številko napolnjujejo prispevki Mirka Fajdige, Ivana Križnarja, Zvoneta Kržišnika, Janeza Kajzerja, Pavle Medvešček, Doreta Klemenčiča - Maja, Djurdie Flere, Slavka Rupla in Crtomira Šinkovca.
Prireditelji so za novomeški teden izbrali naslednje filme: najstarejša bosta čmo-bela filma iz proizvodnje Triglav filma „Vesna“ v režiji Františka Čapa „Kekec“ v režiji Jožeta Galeta, nato bosta sledila filma Franceta Štiglica „Dolina miru" in „Ne joči, Peter", ki sta avtorja proslavila doma in v tujini, nekoliko mlajša sta filma Igorja Pretnaija „Samorastniki" in Janeta Kavčiča „Nevidni bataljon", najmlajša pa sta barvna filma „Sedmina“ v režiji Matjaža Klopčiča in „Čudoviti prah" v režiji Milana Ljubiča.
Kot kaže, bodo ob predstavitvi filma „Čudoviti prah" dopo-
V SEVNICI: KALAJD2ISKI Z AKVARELI
Nocoj ob 18. uri bodo v galerijskih prostorih na sevniškem gradu odprli razstavo Goce Kalajdžiskega. Sevničanom ni neznan po svojih ikonah, tokrat pa se predstavlja z akvareli. Večina motivov izvira iz bližine njegovega doma na Marofu pri Jurkloštru in na svojski način odkriva lepote Kozjanskega. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. Ob 19. uri bo v Lutrovi kleti koncert pianista Iva Kopedskega.
RIBNICA: KULTURNI PRAPOR
V nedeljo, 8. februarja, bodo ob 16. uri v dvorani DC-16 v Dolenji vasi pri Ribnici proslavili slovenski kulturni praznik, Prešernov dan. Proslavo bo organiziralo KUD France Zbašnik, ki bo ob tej priložnosti razvilo svoj prapor. V kulturnem delu proslave bodo nastopili moški in dekliški pevski zbor terre-citatorji. Pokrovitelj proslave je občinska TKS ter nekatere delovne in politične organizacije iz območja Krajevne skupnosti Dolenja vas in občine Ribnica.
tovali v Novo mesto tudi trije najpomembnejši ustvarjalci: scenarist in režiser Milan Ljubič ter glavna igralca Ljubiša Samardžič in Silvo Božič.
Ob sporedu filmskih in drugih prireditev v Novem mestu bo teden slovenskega filma prav gotovo osvežitev, sam izbor pa je tudi dovolj kvaliteten, da bi ga smeli brez sramu imeti za lep prispevek k proslavljanju letošnjega slovenskega kulturnega praznika.
F. M.
NI VSAK DELOVNI ČLOVEK TUDI DELAVEN
V slovenščini je nekaj besed, ki nam delajo težave, ker ne vemo, ali naj jih pišemo z -o- ali z -a-. Povečini so to samostalniki in pridevniki, izpeljani iz besede delo, na primer:
V soboto je bil naš delovni dan (imeli smo delo). - Oblekel je delovno obleko (za na delo). - To vprašanje zadeva vse delovne ljudi (ki žive od dela).
V nasprotju z navedenimi besedami pa pišemo -a- v naslednjih primerih:
Ta človek je zelo delaven (priden). — To je res sposoben delavec. — Delavčev zaslužek je težko prislužen. — Prvi maj je delavski praznik.
Kakšnega praktičnega pravila, kdaj pišemo —o—, kdaj —a—, dejansko ni, kar nam kaže zlasti dvojica z istim pomenom: delovni dan — delavnik. Potemtakem si je treba navedene primere enostavno zapomniti. Prav zato smo jiii razvrstili v dve skupini in jih še posebej podčrtali.
Pri tej priložnosti naj omenimo še nekaj besed, ki sicer s pravkar navedenimi nimajo nobene zveze, pa nam tudi delajo preglavice pri pisanju:
1. solata, lastovka, lastovica, iti rakovo pot (nazadovati):
2. garjav otrok, raskava roka, žuljava roka. rakava rana.
GOR (GORI)-DOL (DOLI)
1. Skočil je gor. Padel jedol.
2. Pravkar sem bil gori. Doli je ležala megla.
Tudi te dvojice prislovov nam večkrat delajo težave, vendar brez potrebe. Prislova gor-dol pišemo brez končnega -i, kadar se povprašamo z vprašalnico kam, obliki gor/ in dol/pa. kadar se vprašamo kje. Pravilo je potemtakem zelo enostavno.
B-r.
o gostinstvo in turizem ;; „GOR JANCI"
<f Novo mesto — Straža o TOZD AVTOBUSNI PROMET
NOVO
NOVO MESTO - RAGOVO
<> NOVO MESTO, Gl. trg Majde Šilc < ► Ragovo I J | Ragovo 11
° Iz Ragovega II se avtobus J J Bršlinu. Vozni red velja <► bus vozi le ob delavnikih.
ŠMIHEL
O ŠMIHEL <► Bolnica
< J Glavni trg
< ► Tov. obutve ^ * Pionir
i» Novoteks <> BRŠLIN
<> BRŠLIN
< l Novoteks
< ► Pionir
J J Tov. obutve i > Glavni trg <► Bolnica T ŠMIHEL
ŠMIHEL
Bolnica
Glavni trg
Tov. obutve
Pionir
Novoteks
BRŠLIN
BRŠLIN
Novoteks
Pionir
Tov. obutve
Glavni trg
Bolnica
ŠMIHEL
ŠMIHEL
Bolnica
Glavni trg
Tov. obutve
Pionir
Novoteks
BRŠLIN
BRŠLIN
Novoteks
Pionir
Tov. obutve Glavni trg Bolnica ŠMIHEL
Vozni red velja od 1. 2. 1976 do 31. 5. 1977; avtobus vozi le ob delavnikih.
NOVO:
KRŠKO - RAKA - NOVO MESTO
<> Vozni red velja od 1. 2. 1976 do 31. 5. 1977; avtobus vozi le o ob delavnikih.
< ► Ob ponedeljkih, sredah in petkih uvajamo tudi dodatno pro-go LAZE-NOVO MESTO z odhodom iz Novega mesta ob u 9.30 in povratkom iz LAZ ob 10.30.
Predlagamo vsem cenjenim potnikom, da si objavljeni vozni red izrežejo in shranijo ter si na ta način prihranijo skrb z iskanjem podatkov o voznem redu.
7.15	7.45	8.45 9.45	10.45	11.45	12.45	13.45	15.45			
7.17	7.47	8.47 9.47	10.47	11.47	12.47	13.47	15.47			
7.19	7.49	8.49 9.49	10.49	11.49	12.49	13.49	15.49			
7.20	7.50	8.50 9.50	10.50	11.50	12.50	13.50	15.50			
vrača takoj proti Novemu mestu in										
□d 1. 2.	1976 do 31. 5. 1977; avto-									
DVO MESTO -		BRŠLIN								
		5.30 6.25				8.25				10.25
		5.32 6.27				8.27				10.27
5.10	5.25	5.40 6.35	7.05	7.30	8.00	8.30	9.00	9.30	10.00	10.3^0
5.12	5.27	5.42 6.37	7.07	7.32	8.02	8.32	9.02	9.32	10.02	10.32
5.13	5.28	5.43 6.38	7.08	7.33	8.03	8.33	9.03	9.33	10.03	10.33
5.14	5.29	5.44 6.39	7.09	7.34	8.04	8.34	9.04	9.34	10.04	10.34
5.15	5.30	5.45 6.40	7.10	7.35	8.05	8.35	9.05	9.35	10.05	10.35
5.20	5.45	6.05 6.25	6.40	7.10	7.40	8.10	8.40	9.10	9.40	10.10
5.21	5.46	6.06 6.26	6.41	7.11	7.41	8.11	8.41	9.11	9.41	10.11
5.22	5.47	6.07 6.27	6.42	7.12	7.42	8.12	8.42	9.12	9.42	10.12
5.23	5.48	6.08 6.28	6.43	7.13	7.43	8.13	8.43	9.13	9.43	10.13
5.25	5.50	6.10 6.30	6.45	7.15	7.45	8.15	8.45	9.15	9.45	10.15
5.28	5.53	6.13				8.18				10.18
5.30	5.55	6.15				8.20				10.20
	11.25			13.25				14.30		
	11.27			13.27				14.32		
11.00	11.30	12.00 12.30	13.00	13.30	13.40	14.05	14.30	15.00	15.30	
11.02	11.32	12.02 12.32	13.02	13.32	13.42	14.07	14.32	15.02	15.32	
11.03	11.33	12.03 12.33	13.03	13.33	13.43	14.08	14.33	15.03	15.33	
11.04	11.34	12.04 12.34	13.04	13.34	13.44	14.09	14.34	15.04	15.34	
11.05	11.35	12.05 12.35	13.05	13.35	13.45	14.10	14.35	15.05	15.35	
10.40	11.10	11.40 12.10	12.40	13.10	13.40	14.15	14.40	15.10	15.40	
10.41	11.11	11.41 12.11	12.41	13.11	13.41	14.16	14.41	15.11	15.41	
10.42	11.12	11.42 12.12	12.42	13.12	13.42	14.17	14.42	15.12	15.42	
10.43	11.13	11.43 12.13	12.43	13.13	13.43	14.18	14.43	15.13	15.43	
10.45	11.15	11.45 12.15	12.45	13.15	13.45	14.20	14.45	15.-15	15.45	
4 ► i ► i ►	11.30	■ ■ ■	0	POSTAJE KRŠKO	9.05	A
< ► 4 ►	11.34	■ ■ ■	3	Grič	9.01	« ■ ■
4 ► 4 >	11.36	■ ■ ■ ■	4	Leskovec	8.59	■ ■ ■ ■
4 ►	11.39	■ ■ ■	6	Veniše	8.56	■ ■ ■
4 ► 4 k	11.41	■ ■ ■	8	Velika vas	8.52	■ ■ ■ ■
4 ► 4 >	11.47	■ ■ ■ ■	11	Straža pri Raki	8.48	■ ■ ■ •
4 ► ►	11.55	■ ■ ■ ■	13	RAKA	8.40	■ ■ ■ ■
	12.00	• ■ ■	15	Smednik „K"	8.35	■ ■ ■
► ►	12.05	■ ■ ■ ■	19	Zameško „K"	8.30	■ ■ ■ ■
►	12.10	■ ■ ■	23	Dobrava ,,K"	8.25	■ ■ ■
► ►	12.13	■ ■ ■ ■	24	Dobruška vas ,,K"	8.22	■ ■ • ■
► 4 ►	12.17	■ ■ ■	27	Draga	8.20	■ ■ ■ ■
4 >	12.21	■ ■	29	Kronovo	8.16	■ 1 ■
4 > 4 ►	12.23	■ ■ ■ ■	32	Otočec-grad	8.13	■ ■ ■ ■
4 ► i ►	12.25	■ • ■	34	Otočec	8.10	■ ■ ■ ■
< ► 4 ►	12.27	■ ■ ■ ■	35	Lešnica	8.08	■ ■ ■ ■
4 ►	12.30	s ■	37	Mačkovec	8.05	■ ■
4 ► 4 >	12,32	■ ■ ■	38	Ločna-KRKA	8.03	■ ■ ■
4 > 4 ►	12.35	J	41	NOVO MESTO	8.00	■ ■ ■
POMEMBNA NOVOST
Okolica krškega „Šolskega centra" je že dalj časa veliko gradbišče. Ureditve velikega športnega stadiona, ki bo služil tudi rekreaciji občanov, zaenkrat ne nadaljujejo, hitro pa napreduje gradnja temeljev za večjo dvorano, kjer bo delavnica in nekaj stranskih prostorov. Njena po-. vršina bo okoli 1200 kvadratnih metrov, postavil pa jo bo trebanjski ,,Trimo“. Medtem ko je ta del naložbe v celoti pokrit, tudi s pomočjo občinske skupščine in nekaterih drugih, pa še ni denarja za nakup notranje opreme. Ko bo vendarle vse nared, da bo služilo svojemu namenu, bo šolski center rešen sedanje prostorske stiske, ki pa se bo verjetno ponovila z uveljavitvijo pomembne novosti v našem izobraževalnem sistemu, z usmerjenim izobraževanjem.
1MOVI TOZDI
Lani je bilo v črnomaljski občini organizirano 11 novih temeljnih organizacij združenega dela, in sicer devet na področju gospodarstva in dve na področju družbenih dejavnosti. V kratkem bodo še v nekaterih delovnih organizacijah ustanovili tozde, samostojne temeljne organizacije pa bodo postali tudi nekateri do sedaj dislocirani obrati.
DRAGA VINICA
Na Vinici je vedno pogosteje slišati zahteve, da bi morali urediti odkup gradbenih zemljišč. Ker je gradbenih zemljišč sorazmerno malo in je zato povpraševanje po parcelah precejšnje, so lastniki zemlje začeli na vso moč navijati cene. Tako danes kvadratni meter brez komunalne ureditve stane že od 50 do 100 dinarjev, kar je dražje kot v Ljubljani ali Mariboru! -
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
GIBANJE
PREBIVALSTVA
V decembru sta bili na območju matičnega urada Kočevje rojeni dv? deklici. Poročilo se je 9 parov. Umrli so: Marija Čop, soc. podpi-ranka iz Tršča 1, umrla v Dofeivasi št. 24, stara 77 let; Jožefa Kocijan, družinska upokojenka iz Salke vasi 38, stara 75 let; Rudolf Novak, delavec iz Mahovnika 4, star 49 let; Jožefa Grcman, invalidska upokojenka iz Koprivnika 37, stara 73 let; Jožefa Zupančič, gospodinja iz Kočevja, Trg zbora odposlancev 58, stara 78 let; Janez Stimec, delavec brez zaposlitve iz Kočevja, Podgorska 10, star 45 let;Anton Krajnik, upokojenec iz Salke vasi 92, star 69 let, in Franc Kraus, invalidski upokojenec iz Stare cerkve 4, star 53 let.
						
1	DO	LENJ	IŠKI	II	jIST	1
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
PROSTA DELOVNA MESTA!
IGM „SAVA" KRŠKO odbor za medsebojna razmerja :
objavlja naslednja prosta delovna mesta
1. PROJEKTANT PROIZVODNJE
Pogoj: dipl. gradb. ing., najmanj 1 leto del. izkušenj, strokovni izpit zaželen.
2. PROJEKTANT PROIZVODNJE - SODE-[ LAVEC
Pogoj: gradbeni tehnik, 1 leto del. izkušenj, odslužen vojaški rok.
3. KONTROLOR KVALITETE Pogoj: isto kot pod 2.
4.	2 STROJNA KLJUČAVNIČARJA
Pogoj: poklicna šola, odslužen vojaški rok.
5.	2 ŠOFERJA C KTG. ZA OBRAT GRAMOZNICA IN CEMENTNINE DRNOVO
Pogoj: poklicna šola za voznike, 1 leto del. izkušenj, odslužen vojaški rok.
6.	5 POMOŽNIH DELAVCEV ZA OBRAT GRAMOZNICA IN CEMENTNINE DRNOVO.
Za objavljena delovna mesta je določeno 3-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave s priloženimi dokazili • o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM ,,SAVA" Krško, Gasilska 4.
PROSTA DELOVNA MESTA
SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV OBČINSKE SKUPŠČINE SEVNICA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA IN MATIČAR KRAJEVNEGA URADA BUCKA
Za delovno mesto se zahteva izobrazba ustrezne srednje šole in 2 leti delovnih izkušenj. Osebni dohodek 4.000 din, na razpolago samska soba.
2. PISARNIŠKI REFERENT PRI REFERATU ZA GRADBENE ZADEVE
Za delovno mesto se zahteva izobrazba ustrezne srednje šole ali poklicna administrativna šola ter 1 leto delovnih izkušenj. Osebni dohodek 3.500 din.
3. DAVČNI IZVRŠITELJ
Za delovno mesto se zahteva izobrazba ustrezne poklicne šole ali osnovna šola in 2 leti delovnih izkušenj. Osebni dohodek 3.300 din.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa.
POSOJILA!
| /O ljubljanska banka
Izvršilni odbor Ljubljanske banke, podružnica Kočevje
1 RAZPISUJE
DODATNA POSOJILA ZA DOGRADITEV STANOVANJSKIH HIŠ,
občanom, ki združujejo stanovanjska sredstva ali so pravne osebe zanje namensko vezala stanovanjska sredstva v Ljubljanski banki — podružnica Kočevje, pod naslednjimi pogoji:
— rok za prijavo	30.6.1976
— rok vselitve	31.12.1976
— rok porabe posojila	6	mesecev
— znesek posojila	do	50.000,—din
— obrestna mera	8	%
— rok vračila	do	6 let
Pismene vloge z obrazložitvijo bo sprejemala Ljubljanska banka — podružnica Kočevje do razpisnega roka.
PROSTA DELOVNA MESTA!
RAZPISNA KOMISIJA OBRTNE ZADRUGE KRŠKO
razpisuje prosti delovni mesti
1) DIREKTORJA
2) RAČUNOVODJE
Pogoji za sprejem: pod 1)
- višja strokovna izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri z najmanj 3 leti delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu, oziroma
- srednješolska izobrazba z nekajletnimi delovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu;
- kandidat mora imeti ustrezne moralno-politične kvalifikacije in ustrezne organizacijske ter vodstvene sposobnosti za gospodarjenje.
Pod 2)
- visoka ali višja šolska izobrazba in 5 let prakse ali
- srednješolska izobrazba in 8 let prakse v finančni službi.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Prijave pošljite razpisni komisiji Obrtne zadruge Krško obenem z ustrezno dokumentacijo.
PROSTA
DELOVNA MESTA
►
►
: SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA ; PODRUŽNICA 52100 NOVO MESTO
►
| objavlja
►
! - 3 PROSTA DELOVNA MESTA ZA PRIPRAVNIKE S SREDNJO IZOBRAZBO ALI ZA DELAVCE S SREDNJO IZOBRAZBO IN PRAKSO V FINANČNI STROKI.
• POGOJ: Dokončana ekonomska srednja šola ali gimnazija. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o opredelitvi in vrednotenju delovnih mest.
Prošnjo za sprejem na delo z življenjepisom pošljite Službi i družbenega knjigovodstva - podružnici 52100 Novo mesto.
; Objava velja 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
»♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦»»»»♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< ►
t. F (I3£5J - 5. iebruarjo 1073
DOLENJSKI LIST
Preizkušnja za 200 talentov
Zimska atletska liga novomeških osnovnih šol se je izkazala kot močno koristna — Gačeša preskočil 180 cm
Pred kratkim se je v novomeški športni dvorani končala zimska atletska liga novomeških k osnovnih šol.
Udeležba na tekmovanju - nastopilo je več kot 200 pionirjev in pionirk - je potrdila, kako potrebna in koristna so taka tekmovanja. Doseženih je bilo veliko dobrih rezultatov, posebno v skoku v višino. Pionirski reprezentant SRS Miloš Gačeša je namreč v tehnično dovršeni tehniki preskočil 180 cm. Bolj kot dobri in obetajoči rezultati je razveseljivo dejstvo, da so pričeli atletiko gojiti tudi na osnovni šoli Bršlin in Katja Rupena. Za dobre nastope motamo pohvaliti tudi Sto-pičane, ki so ob koncu tekmovanja povedali, da jim taka pionirska srečanja pri njihovem napredovanju močno koristijo.
_ Najboljši trije tekmovalci v vsaki •panogi bodo sestavljali reprezentanco Novega mesta za tradicionalni dvoboj mestnih pionirskih ekip Novega mesta in Ljubljane. Prvo letošnje srečanje bo 9. februarja v tivolski hali, povratno srečanje pa bo v novomeški športni dvorani.
Rezultati: pionirji, 40 m: Rodič (Grm) 5,5, Bojane (Bršlin) 5,7, Pubreber (Grm) 5,8; 600 m: Hočevar (Bršlin) 1:43,0, Primc (Grm) 1:43,8, Jurekovič (Katja Rupena) 1:44,4; višina: Gačeša (Grm) 180, Jankovič (Bršlin) 165, Jalovec (Grm) 155; daljina: Blatnik 530, Zoran 488, Plut 474 (vsi Grm)'; med medicinke (4 kg): Martinovič 11,95, Ban 10,43, Kranjc 10,06 (vsi Grm).
Pionirke, 40 m: Bele 5,9 (Grm), Gal (Katja Rupena) 6,1, Tekstor
(Katja Rupena) 6,2; 400 m: Jerman 71,3, Filipovič (obe Katja Rupena) 72,2, Avguštin (Grm) 73,1; višina: Hribar 145, Brajer 135 (obe Grm), Klemenčič (Katja Rupena) 135; daljina: Štangelj (Grm) 465, Kralj (Katja Rupena) 455, Koligar (Grm) 409; medicinka:	Galeša (Katja
Rupena) 9,29, Derling (Grm) 9,18, Mikolič (Grm) 8,58.
Mlajši pionirji, 40 m:	1. Šega
(Grm) 5,8; Simovič (Grm) 1:51,5; višina: Apostolovski (Grm) 155; daljina: Petrič (Grm) 430; medicinka (4 kg): Zupan (Grm) 9,13.
Mlajše pionirke, 40 m: Kastelic (Bršlin) 6,1; 400 m: Kastelic (Grm) 72,3; višina: Srebrnjak (Grm) 120; daljina: Tršar (Grm) 407, medicinka: Romšek (Bršlin) 9,21.
Ekipno-pionirji: OŠ Grm 1276 točk, OŠ Bršlin 735; pionirke: OŠ Grm 1249, OŠ Katja Rupena 1159 točk.	M.	Š.
ZELENKOV MEMORIAL: 1. SERUMI
Novomeško Gozdno gospodarstvo je minulo soboto pripravilo na smučarskih terenih v Črmošnjicah tradicionalno tekmovanje za Jelenkov memorial". Udeležilo se ga je 16 tekmovalcev iz štirih tozdov (Straža, Črnomelj, Črmošnjice in skupne službe), na 350 metrov dolgi veleslalomski progi pa je zmagal Serini.
Vrstni red: 1. Serini (Skupne službe) 26,4, 2. Turk (Črmošnjice) 28,2, 3. Pirc (Straža) idr. Med ekipami so bili najboljši Stražani s časom 30,00.
Minulo nedeljo so novomeški ljubitelji kegljanja zamudili zanimivo in kvalitetno prireditev. Dolenjska kegljaška podzveza je namreč pripravila prvenstvo posameznikov Dolenjske, na katerem so se pomerili tekmovalci in tekmovalke iz Sevnice, Krškega, Brežic in Novega mesta.
Dekleta so nastopile v disciplini	stitev. Medtem ko so lani bili med
1 x 100 lučajev, fantje pa so vrgli še	najboljšimi Krčani, so domači igral-
enkrat več krogel, obenem pa so njihovi meti veljali tudi za ekipno uvr-
Nato sta nastopili še Brežičanka Jur-manova (podrla je sedem kegljev več) in Novomeščanka Šoškova, ki
Zimska liga: nova točke za Inles
V nadaljevanju zimskega rokometnega prvenstva SRS dve zmagi za Inles — Sevničani igrali slabo — Pri pionirjih Sevnica tretja, Krka pa četrta
Minulo soboto so prišli v nadaljevanju tradicionalnega zimskega rokometnega prvenstva SRS na vrsto moški v A in C skupini. Tokrat so Sevničani igrali precej slabše, kot znajo, medtem ko so Ribničani, Brežičani in Dobovčani igrali dokaj dobro.
Najprej so ralci z Brežič
se pomerili Inlesovi igralci z Brežičani. V prvem polčasu je bila tekma izenačena, v nadalje-
vanju pa so se Ribničani razigrali in
,s.........
- U.
točki. Dobovčani igrajo iz kola v
razign
dosegli prepričljivo zmago. Nato so ni pomerili z Ja boljšo igro osvojili novi
J1
se Brežičani s preče
lomerili z Jadranom in
kolo bolje, tokrat pa so svojo moč dokazali v tekmi z Jelovico, ki je kasneje močno zaposlila Sevničane
Pred nedavnim se je v Novem mestu mudil najboljši igralec novomeškega Elana Marjan Venta. V nogometni sezoni 1974/1975 je bil kot mladinec najboljši strelec in strah za vse nogometne vratarje. V prvenstvu je dosegel za svoj klub kar 45 zadetkov in je bil prvi strelec tudi v TNZ Ljubljana. Po končanem prvenstvu je Marjan oblekel vojaško suknjo, te dni pa je bil na dopustu. O svojem nogometnem začetku je vojak Venta povedal: „Osnovno nogometno znanje sem dobil pri svojem učitelju telesne vzgoje, k novomeškemu klubu pa sem pristopil 1971. V kratkem času sem odigral približno 150 tekem in doživel marsikaj zanimivega. Katerega zadetka se najraje spominjam? Bilo je na prvenstveni tekmi z Zagorjem. V tretji
Nogometaš na dopustu
minuti sem dosegel edini zadetek, ki nam je prinesel zaželeni izid."
V zadnjem času so novomeški nogometaši nekoliko razočarali. Kaj meni nadarjeni nogometaš o prihodnosti svojega kluba?
„Ko se bodo vrnili nekateri igralci iz JLA, bo ekipa precej boljša in trdno sem prepričan, da bomo najresnejši kandidat za prvo mesto v ljubljanski nogometni podzvezi. Do konca vojaškega roka imam nekaj manj kot osem mesecev, nato pa bom ponovno zaigral za novomeške barve. Upam, da bom tudi v prihodnosti za Jdub igral tako dobro, kot v minulih 150 tekmah."
MILAN GORENC
in jim celo odvzela točko. Sevničani so slabo igrah tudi s Slovanom, poudariti pa velja, da so nastopili brez dobrega Sumeja. Ribničani so v nadaljevanju premagali še Jadranove rokometaše, Dobova pa je tesno izgubila s Šoštanjem.
Rezultati: Inles - Brežice 21:10 (11:6), Jadran - Brežice 12:23 (2:11), Dobova - Jelovica 22:17 (13:7), Sevnica - Slovan 15:20 (5:11), Inles - Jadran 26:21 (13:9), Šoštanj - Dobova 25:23 (15:10), Jelovica - Sevnica 18:18 (8:9).
Pionirji so zimsko ligo končali, pokal prireditelja, ljubljanskega Slo-
KPA: USPEŠNE PRIPRAVE
Plavalci novomeškega Kluba za podvodne aktivnosti so se te dni vrnili s sedemdnevnih priprav iz Kočevja. Novomeščani so se želeli na novo tekmovalno sezono pripravljati doma, toda domači zimski bazen (v grmski osnovni šoli) je že dalj časa zaprt.
Uspešnih priprav se je udeležilo 15 tekmovalcev in tekmovalk, ki so trenirali v novem zimskem bazenu v Kočevju dvakrat na dan.
vana, pa so osvojih Fužinarjevi rokometaši. Sevničani so bili tretji, novomeška Krka četrta, Kočevje osmo in Inles deseti.
Rezultati zadnjih tekem: Škofljica - Inles 14:15, Kamnik - Inles 9:11, Slovan II - Kočevje 9:16, Kočevje - Šoštanj 11:18, Krka -Olimpija 21:20, Slovan - Sevnica 14:8, Sevnica - Fužinar 12:14, Rudar - Krka 15:15.
V C skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Donit - Inles C 5:12 in Ljubljanska banka - Sodražica 5:11.
Fink - odlična igra na domačem kegljišču in rezultat, ki precej pomeni tudi v članski konkurenci.
ci dokazali, da so v enem letu resno delali, saj so osvojih na tekmovanju prva tri odličja. Bolj izenačeni boji so potekali med dekleti. Tik do konca tekmovanja je vodila Baričeva, ki je imela nekoliko smole pri žrebu, kljub temu pa je podrla 399 kegljev.
M
Prejšnji torek je organizatorje olimpijske kvalifikacijske tekme med Jugoslavijo in Islandijo, predstavnike ŠD Krka, obiskal rokometni zvezni kapetan Ivan-Janez Snoj, si ogledal športno dvorano, ter se dogovoril za sprejem obeh reprezentanc. Tekma bo 7. marca, jugoslovanski rokometaši pa pridejo v dolenjsko metropolo štiri dni prej. Na sliki: Snoj med pogovorom z organizatorji zahtevne in važne tekme. (Foto: Janez Pezelj)
Zmagal je Jugoslovan Nikolič
Drugi prvak Romunije Negulescu, tretji Madžar Szidon — „Turnir prijateljstva'
nove prijateljske vezi
stkal
Predrag Nikolič, mojstrski kandidat in pionirski šahovski prvak Jugoslavije, je zmagal na drugem „Tumirju prijateljstva", ki je bil od 24. do 31. januarja v Kočevju. Nikolič je le v prvem kolu nesrečno izgubil z Zagrebčanom Kesetjem, vse ostale nasprotnike pa je premagal in tako nabral 10 točk.
Drugi je bil Negulescu (Romu-	Zilevski pa je dobil tudi fotoaparat,
nija) 9 točk, 3. Szidon (Madžarska)	nagrado kočevske trgovine „TeI
7, 4. Dimovski (Prilep) 6, 5. Gcrger (Avstrija) 5,5, 6. Gazarek (Zagreb)
5,5, 7. Keser (Zagreb) 5, 8. Žilcvski
(Kočevje) 5, 9. Kirasič (Kočevje) 4,5, 10. Tancer (Maribor) 4, 11. Malnar (Kočevje) 3 in 12. Terbuc (Kočevje) 1,5 točke.
Vsi nastopajoči so prejeli nagrade in diplome. Prve tri je predstavnik kočevske Tekstilane nagradil še z odejami, najboljši kočevski pionir
NOVOMEŠCANKE SO BILE V BRATISLAVI
Pred kratkim so se iz Bratislave vrnile z desetdnevnega treninga najboljše novomeške telovadke. Pod vodstvom Ružiče Kovačičeve in najboljših slovaških strokovnjakov so Doklova, Kavškova, Hočevarjeva, Moorova, Pezdirčeva, Jankovičeva, Jeršinova in Požarjeva vadile kar trikrat na dan in se tako obenem pripravljale tudi na republiško in državno prvenstvo.
nagrado kočevske trgovine „Tehni-ka . Najboljši, Nikolič, je prejel seveda tudi pokal, zadnji, Terbuc, pa za tolažbo vehko škatlo lizik.
Turnir prijateljstva je bil uspešen ne le zato, ker je na njem zmagal Jugoslovan, ampak predvsem zato,
ker so se na njem stkale nove prijateljske vezi med udeleženci turnirja, ki so bili različnih narodnosti in iz različnih držav, pa tudi med prebivalci Kočevja in udeleženci turnirja. Prihodnji „Turnir prijateljstva" bo predvidoma čez dve leti.
J. PRIMC
OFAKZMAGAL
Na nedavnem hitropoteznem šahovskem turnirju v Kočevju, na katerem so sodelovali razen pionirjev-šahistov, udeležencev mednarodnega ..Turnirja prijateljstva" v Kočevju tudi njihovi mentorji in čl' i Šahovskega društva Kočevje, so se spet izkazali pionirji in mladinci. Prvi je bil Ofak (Kočevje) 18,5 točke, 2. Negulescu (Romunija), 3. Podkorit-nik (Kočevje), šele 4. do 5. mesto si je delil romunski mednarodni mojster Butnary, in sicer z jugoslovanskim pionirskim prvakom Nikoličem. Kočevski mojstrski kandidati so torej nekoliko zaostali za najboljšimi pionirji in mladinci, saj se je najboljši, to je bil Ivič, uvrstil šele na šesto mesto.
samoil ŽIUVSKI
KDČtVJt tl
predrag NIKOLIČ
iAIMJCVD *>* I/
Na drugem mednarodnem šahovskem tumitju v Kočevju je prvo mesto osvojil Predrag Nikolič iz Sarajeva, najboljši domačin pa je bil drugokategomik Samoil Žilevski, ki je s petimi točkami zavzel odlično peto mesto. Na sliki: mojstrski kandidat Nikolič v boju z domačinom Žilevskim. (Foto: France Brus)
Minulo soboto so se na novomeškem kegljišču na Loki zbrali najboljši mladinci in mladinke in se pomerili za naslove letošnjih prvakov Dolenjske. Prvenstvo je dobro organizirala dolenjska kegljaška podzveza, najboljši pa so bili domači igralci, saj so osvojili vsa prva mesta. Na sliki: prizor z nastopa mladincev iz Sevnice. (Foto: Janez Pezelj)
Kegljaški naslovi Novomeščanom
Dobre igre na mladinskem kegljaškem prvenstvu Dolenjske — Prvo mesto za Finka (Krka), Šoškovo (Novo mesto) in ekipo Novega mesta
Šoškova — v zadnjem nastopu za mladinke je z zanesljivo igro potrdila dosedanje dobre igre, iz mladinske konkurence pa se poslavlja kot prvakinja.
je dosegla zelo dober rezultat - 448 kegljev.
Zal so se ekijpnega tekmovanja med fanti udeležile samo štiri domače ekipe. Po hudem boju je zmagala prva novomeška ekipa, ki je podrla enajst kegljev več kot najboljša Krkina ekipa.
Vrstni red - mladinci: 1. Fink (Krka I) 930, 2. Vesel (Krka I) 875, 3. Berlan (Novo mesto I) 865, 4. Kopinč (Brežice) 859, 5. Dolinar (857), 6. Juntez (oba Novo mesto I) 846, 7. Vuksinič (Krka I) 818, 8. Legiša (Krka I) 800, 9. Progar (Novo mesto I) 796, 10. Teropsič (Brežice) 778 idr.
Mladinke: 1. Šoško (Novo mesto) 448, 2. Jurman (Brežice) 406, 3. Barič (Krka) 399, 4. Šegula (Brežice) 374, 5. Konda (Novo mesto) 370, 6. Turšič (Brežice) 363, 7. Makše (Novo mesto) 350, 8. Koleta (Sevnica) 325, 9. Žagar (Krško) 321,10. Kort (Brežice) 305 itd.
Ekipno - mladinci: 1. Novo mesto I (Berlan, Dolinar, Juntez, Progar) 1702, 2. Krka I (Fink, Vesel, Vuksinič, Legiša) 1691, 3. Novo mesto II 1400, 4. Krka II1391.
BREZ TE2AV — TONE VAKSELJ
V nedeljo so se v Leskovcu pomerili igralci namiznega tenisa za naslov najboljšega igralca v minulem letu. Ker so se prijavili le najboljši, je bil turnir zanimiv in tudi kvaliteten. Tekmovanje je pokazalo, da so močno napredovali predvsem mlajši tekmovalci. Presenetljivo je zmagal Tone Vakselj, ki je razen Babiča brez težav premagal vse nasprotnike, razočaral pa je lanski prvak Jože Arh, saj je zasedel peto mesto.
Vrstni red: 1. Vakselj, 2. M. Starc, 3. F. Starc, 4. Babic, 51 Arh itd. Prvih pet bo sestavljalo lcskov-ško ekipo, ki bo nastopila v občinski ligi.
L. ŠRIBAR
Vodi „Krka”
Na trebanjskem kegljišču je bilo pred dnevi odigrano peto kolo dolenjske lige za člane in članice. Pri članih je največ kegljev ponovno podrla prva Krkina ekipa, za presenečenje pa so poskrbeli Mercatorjevi kegljači, saj so z dobro igro zasedli drugo mesto. Pri članicah so največ kegljev podrle Pionirjeve igralke, ki so se s trebanjsko zmago izenačile z vodečo Krko. O prvakinjah bo odločalo zadnje kolo konec tedna v Krškem.
Rezultati - člani: 1. Krka I 4845, 2. Mercator 4831, 3. Krško 4784, 4. Krka II 4733, 5. Novoteks 1 4714 itd. Vrstni red po petem kolu: Krka, Krško, Novoteks I, Krka II, Železničar, Brežice idr.
Članice: 1. Pionir 2130, 2. Mercator 2109, 3. Krka 2101, 4. Novoteks 2048, 5. Brežice 2030. Vrstni red po petem kolu: Krka, Pionir, Novoteks, Mercator, Brežice.
Posamezniki: 1. Hren 4305, 2. Rolih 4241, 3. Jarc 4236, 4. Klobučar 4228, 5. Turk 4177 itd; članice: 1. Rozenberger 1948, 2. Barič 1943, 3. Poljak 1935, 4. Baškovec
1881, 5. Turšič 1874 idr.
D. BRATOŽ
TELEVIZIJSKI TRIM TEST
Športna redakcija televizije Ljubljana pripravlja novo rekreacijsko oddajo „TTT“, ali „televizijski trim test“. K sodelovanju vabi vse, ki bi se radi ukvaijali z rekreacijo in dvignili svoje telesne sposobnosti. Edini pogoj je, da bodo letos stari najmanj 35 let. Prijavijo se lahko moški in ženske, in sicer na naslov: Športna redakcija televizije Ljubljana, Ljubljana 61000, Tavčaijeva 17 - za oddajo „TTT“. Vsem prijavljencem bo športna redakcija sporočila dan in uro oddaje, da bi lahko pravočasno prišli na snemanje. Sodelujoči bodo prejeli nagrade.
Prednost šoli in tenisu
Namizni tenis ima v Sodražici vedno več privržencev. Sodražani že nekaj let uspešno nastopajo v drugi republiški ligi, za ekipo pa igrajo predvsem starejši in izkušeni člani, ki bodo morah že čez nekaj časa prepustiti mesto v ekipi generaciji, ki prihaja.
Med najesnejšimi kandidati za prvo ekipo je nedvomno 15-letni Danilo Čampa. O načrtih, ki jih misli Danilo uresničiti za zeleno mizico, je povedal:
„Namizni tenis sem začel trenirati v tretjem razredu osnovne šole, resno pa smo v klubu začeli delati 1974, ko smo dobili trenerja. Zal nas je kmalu zapustil, z njim pa tudi nekaj fantov, ki so začeli trenirati rokomet. Mladi ljudje namreč radi treniramo v klubih, kjer resno delajo in kjer imajo trenerja. Tisti, ki smo ostali, smo vadili naprej in se udeležili nekaj tekem. Največji uspeh sem dosegel na lanskoletnem pionirskem prvenstvu Dolenjske. V močni konkurenci sem osvojil prvo mesto in ta uspeh me sili k trdemu delu. Zavedam se, da brez strokovnega vodstva ne morem napredovati, zato si, podobno kot moji vrstniki, želim dobrega trenerja."
Danilo ni samo dober športnik, pač pa tudi odličen dijak. Razen z namiznim tenisom se ukvarja tudi z glasbo. Igra na kitaro in klarinet, ukvarja se z modelarstvom, če pa ima kaj več časa, igra rokomet in nogomet. Pravi, da bo tako delaven tudi v srednji šoli, le da bo dajal prednost učenju in namiznemu tenisu.
M. GLAVONJIČ
Pouk o spolni vzgoji je bil močno obremenjen z neznanjem, napačnimi razlagami in sploh z nenaklonjenostjo do razpravljanja o teh vprašanjih. Spolnost so smatrali za nekaj, o čemer je nespodobno govoriti. Posebno v zadnjih desetletjih pa je to pojmovanje zašlo v drugo skrajnost, kije prav tako škodljiva ali vsaj neprimerna. Pomislimo samo na ,,Šund“, ki nas je pozdravljal iz kioskov v obliki golih „lepotic“, pornografske literature, pa tudi na številne filmske predstave.
Kako mladostniku razložiti spolna dogajanja, je bil trd oreh za starše in vzgojitelje in večkrat je tudi še sedaj. Skrbi jih, kako bo mladostnik sprejel razlago: ali z zadrego in molkom ali pa s posmehom, pripombami, ker je pač že nekaj slišal od nepoklicanega svetovalca, večinoma nekoliko starejšega, „bolj izkušenega1' tovariša.
Razlaga je v vseh takih primerih seveda na napačni podlagi, kajti prišla je prepozno. Že takrat, ko mali otrok sprašuje o teh življenjskih dogajanjih, mu je potrebno dati pravilen odgovor. Tako imajo starši pri svojem „zakajčku“ najlepšo priložnost, da dajo primeren in spoštljiv odgovor, ki pa mora biti veren odsev resnice. Tudi učiteljica ima lepšo vzgojno priložnost v prvih razredih osemletke kot pa v zadnjih. Mali otrok vzame razlago kot nekaj samoumevnega in tudi z naravnim spoštovanjem do matere in učiteljice; mladostnik pa, če ni bil deležen takega pouka, reagira drugače.
Nešteto stisk in nelagodnosti izvira iz nepravilnega pojmovanja spolnosti. Večkrat zaide odrasli v grobost ali pa malodušnost. Kako širokega pomena so ti problemi, nam lahko povedo številne kletvice, ki se jih ljudje poslužujejo v razburjenju ali v primeru svoje nezadovoljnosti. Zakaj posegajo večinoma ravno na področne spolnega življenja? Podobna duševna napetost se kaže v risanju, pisanju nespodobnosti na zaprtih, skritih mestih, lopah, ograjah. Nekateri dušeslovci natančneje razlagajo te pojave, vendar naš namen ni podrobneje razpravljati o teh stvareh.
Ne smemo pa poudariti samo zgoraj navedenih stvari, kajti tudi številna lepa dejanja izvirajo ravno tako iz spolne naravnanosti. Spomnimo se samo umetnosti, še bolj pa nas v tem lahko utrjuje vsakodnevno življenje.
(Se nadaljuje)
I PolenlaM lisi flfgtf 20 IStl
J
Domovi v druge namene
BREZ DVOMA se je na področju telesne kulture v preteklem letu precej naredilo, posebno še če upoštevamo objektivne težave, s katerimi so se telesnovzgojne organizacije na Dolenjskem borile. Pozabiti ne smemo, da je vsako telesnovzgojno in športno delo bilo v vojnih letih popolnoma prekinjeno in rekviziti predvojnih športnih organizacij uničeni ali pa močno poškodovani. Po osvoboditvi je bilo treba začeti popolnoma znova in organizacije so se v preteklih letih ob organizacijskih težavah borile še z izredno velikimi materialnimi težavami. To v celoti še ni uspelo, ker se še sedaj nekateri od domov uporabljajo v druge namene.
PREBIVALCI LOŠKEGA potoka in okolice se pritožujejo, ker ne prihaja redno zobozdravnik, ki bi moral dva dni v tednu ordinirati v Loškem potoku. Bilo je nekaj primerov, da so ljudje, ker niso bili obveščeni, da ne bo zobozdravnika, čakali po več ur.
PREDVOJAŠKA VZGOJA se je začela že leta 1948 in je do danes dosegla res lepe uspehe. Skozi razne oblike dela v predvo-jaški vzgoji je šlo do danes nad 14.000 mladeničev. Uspeto nam je, da je udeležba mladih v predvojaški vzgoji stoodstotna.
NIKOLI NE BI smela organizacija ZB zanemariti skrbi za pravilno vzgojo otrok padlih borcev. Sodelovati bi morala z materami, s skrbniki in z vzgojitelji v šoli. Matere v glavnem skrbijo le, da bi otroci v redu prejemali štipendije, za učne uspehe se pa ne menijo dosti. Saj nekatere sploh še nikoli niso prišle vprašat v šolo, kako napreduje njihov otrok.
V STRUGAH IMAJO nekateri ljudje na zalogi vedno dovolj dinamita in ga ob raznih prilikah uničijo na polju. Tako se je zgodilo tudi pred nedavnim, ko je močna detonacija razbila veliko okenskih šip. Kaže, da bo junaka spametovalo, ko bo moral plačati razbite šipe.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 3. februaija 1956)
posmuom
NOČEJO IN KONEC - Vse
je že kazalo, da bomo tudi Jugoslovani v mesnicah lahko kupovali že narezano, izbrano, stehtano in zapakirano meso. Naprave, ki so potrebne za „konfekcijo“ mesa, ima že precej časa zagrebško Sljeme, žal pa so še — zapakirane.
SLAVA DRUGAČNE VRSTE — Več kot šestdesetletna hči pokojnega angleškega politika Churchilla še zdaleč ni tako slavna, kot je bil njen oče, ima pa v sebi hudo željo po slavi in željo po tem, da bi svoje ime videla zapisano v časopisih. Zato včasih uprizori kak nepričakovan dogodek. Nazadnje je uspešno združila željo po slavi in svoje nagnenje do alkohola; na londonskem letališču je precej okajena vlekla neznanega moškega za brado, drugega pretepla s torbico, potem pa čakajočim za zabavo odplesala še plesno točko.
PROST CAS - V nekem podjetju iz Budimpešte so pripravili anketo o tem, kako delavci preživljajo svoj prosti čas. Neka mlada delavka je iskreno napisala tak odgovor: ,,V prostem času se s tramvajem peljem na delo ali pa vozim do-mov.“
REKORD — C e gospodinje tarnajo, koliko časa izgube s kuhanjem, naj bodo raje tiho, ker jih je dal v koš Lorenzo Herrera. Ta mož je ob štedilniku stal kar 100 ur in kuhal. Zanje ure je neutrudni kuhar moral stati v umivalniku, polnem vode, da je zdržal do konca. Skuhal pa si je nov svetovni rekord v dolgem in vztrajnem kuhanju. Od rekorda ima, če drugega ne, vsaj otekle noge in morda še mehko kuhane možgane, kolikor ni imel takih že orei.
NAJMANJŠI — Najmanjše reaktivno letalo, uporabno za prevoz, ima Američan Richard Bach. Kadar odleti z njim na pot, zatrjuje, da ne vzame ne padala, ne čelade, ne prtljage. Letalo lahko nosi le njega in še brivski aparat. Kaj bo, ko se bo mož poredil?
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Naše vpitje za vinsko kapljico
(Novoizvoljeni) župan, ta silno ugleden mož je nam dal upanje na novo trtovanje, kajti dal je prekopati veliko oralov ter posadil nam novo amerikansko trtovanje ter požiahtil jih z našimi žlahtnimi trtami. Sam se je o tem osebno poučil na Bizeljskem. Za njim so sledili tudi drugi mejaši vže zapuščene Ručeske in Se-mičke vinske gore, tako da v dveh letih se bodo vzdigovale zopet košate vinske gore proti nebu, da bog usliši naše vpitje za vinsko kapljico, katera nas bo rešila marsikaterih nadlog, kajti inače ni mogoče napredovati našim kmetovalcem. Vinček bode dal našemu neutrudljivemu kmetovalcu zopet kakšen vinar, da bode zmogel odrajtovati naložene mu davke.
(Umrlo) je v naši fari Šent-Jernej v pretečenem letu 188 ljudi. Med temi so se štirje ponesrečili. Epo dekle je utonilo, ko je hotelo, piti v poletni vročini. Stara ženjča j<j padla s
črešnje, nadepolni mladenič z visoke hruške. Enega fanta je kobila ubila. Rojena sta bila 202 otroka. Med temi je bilo dvojčkov 7 parov, nenavadno veliko. Poročenih je bilo 38 parov.
(Silno) želimo potrebno železnico vže merjeno proti Črnomlju, da se nam približajo kakoršnekoli tovarne, da bode mogoče tudi našim fantom zaslužiti potreben krajcar in da se jim izbije iz glave misel, seliti sc v daljno Ameriko, iz katere se malokdo vrne nazaj.
(Na dolenjski) železnici je pretekli petek mej postajami Ve. Loka in St. Lovrenc vlak vsled na tir položenih velikih kamnov iz tira skočil. Ako se je pri tem kdo ponesrečil ni ta trenutek znano, ker so tudi brzojavne žice pretrgane, da ni bilo mogoče brzojaviti.
(Iz DpLENJSKIH NOVIC 1,. 'februarja 1896)
„Superhotelom” že poj« navček
V Italiji, pa tudi drugod so zaprli več luksuznih hotelov — Kako to razla-____________flajo?___________
Je res prav času, ko je naša dežela komaj dobro stopila na png hotelskega tu-rfcma, ko le pospešeno gradi velike, udobne hotele, ki wstreza$o ..evropskemu okusu", že začel zvoniti navček luksuznim hotelom? Italija, dežela turizma, odgovarja na to vprašanje: da.
V Italiji ugotavljajo, da se imenitni gostje redčijo in da izguba v razkošnih hotelih vzstajno raste. Pravijo, da so luksuznim hotelom z bliščem, „pozlačenim“ stilom, podobo o neki življenjski kvaliteti, dnevi šteti. Tako so zaprli Grand hotel v Firencah, Excelsior v Benetkah, podobne primere pa navajajo tudi iz drugih mest na primer iz Milana, kjer so morali zapreti imenitna hotela Continental in Cavallieri.
Predsednik hoteliijev Vittorio Gallia razlaga to nazadovanje s splošno ekonomsko krizo in velikim padcem povpraševanja ameriških turistov po hotelskih storitvah. Dodaja še, da se to ne dogaja samo v Italiji, temveč tudi v drugih deželah Evrope. Predsednik hotelirjev pravi, da je opaziti vse večjo usmerjenost k varčevanju.
Seveda niso vsi tako črnogledi. Pravijo, da je zapiranje slovečih hotelov pač nujno zlo, češ da so kljub vsemu svojemu, dostikrat nepotrebnemu blišču zastareli. Sicer pa pristavlja dr. Barberis, sekretar združenja milanskih hoteliijev, da je sleherna likvidacija hotela boleča, vendar pa s tem dobi več ..prostora na soncu" - konkurenčni hotel. Kar je za enega slabo, je za drugega dobro.
m
... "* -ras/
Nezaupanje se začne že pri tem, kaj živina požre.
Ni vse strup
Ne obtožujmo počez dodatkov prehrambnim izdelkom
Zatrjevanje, da so škodljive — če ne celo strupene — vse snovi, ki jih ob predelavi ali dodelavi dodajajo prehrambnim izdelkom, je ne le zmotno, temveč zelo škodljivo. Žal take trditve v svoji zablodi podpirajo celo nekatere vlade.
Tako je dejal na letni skupščini procesnih inženirjev v Karlsruhe prof. dr. F. J. Diehl iz zveznega raziskovalnega inštituta za prehrano v ZR Nemčiji. Navedel je nekatere primere, ki kažejo, kako trdovratno se ohranjajo med ljudmi nekatere zmotne, nedokazane trditve. Za neko vrsto juhe je prišla med ljudi trditev, da vsebuje zdravju škodljive sestavine, vendar ni šla juha več v prodajo niti tedaj, ko so znanstveno povsem neizpodbitno dokazali, da to ni res. Podoben primer se je dogodil z amarantom, ki ga v prehrambni industriji uporabljajo kot barvilo. Dokazali so, da ne povzroča nikakršne deformacije, če pride v človeško telo, vendar so potrošniki odklanjali to barvilo, ne oziraje se na znanstvene ugotovitve.
Prof. Diehl poudarja, da je treba ločiti koristno od škodljivega. Kot zelo škodljivi so se izkazali nekateri dodatki, na primer nitrozamin (dodatek k mesu), zlasti pa nekateri pesticidi, ki ostanejo na živilih po uporabi kemičnih pripravkov zoper rastlinske bolezni in škodljivce. Na omenjeni letni skupščini so poudarjali zlasti, kako odločilno vlogo ima pri tem pravilno, stvarno, na znanstvenih poskusih utemeljeno informiranje o posameznih dodatkih jedem.
m
I
i
Zadnji hip
Ljudje smo se navadili, da vsako stvar opravimo zadnji hip. Tudi sam nisem boljši od drugih. Akoravno imam ves teden dovolj časa, zadnji dan, zadnjo uro in minuto cukam za rokav poštarja pa ga sprašujem:
„Ali bo šlo tole pisanje še danes naprej? “
Še pred vojno so se kmečke gospodinje pripravljale dva dni, preden so zapregli voz in se odpeljali v Ljubljano. Dandanes njihovi otroci in vnuki med zajtrkom komaj omenijo:	Zdajle	mo-
ram brž v Ljubljano pogledat za deli za avto. Če jih ne dobim, skočim še v Trst Ne skrbite, pred večerom bom te nazaj. “
Tako se vsem mudi Namesto da bi eden ali drugi vozil lepo zmerno, v naglici neprevidno vozi v ovinek ali celo prehiteva na hitri cesti in tudi drugje. Velikokrat srečno izvozi, nazadnje pa tudi ne. Potlej je pa žalost v hiši! Le-to je škoda, da mora zavoljo napake enega trpeti še veliko drugih.
\___________________________________
Kaj bi žalovali! Raje misli-, mo na sneg, ki je po dolgih letih zamel bližnje hribe, v dolinah ga je pa zmanjkalo. Tako, kot so v Afriki že nekaj let prosili dežja, smo pri nas želeli sneg. Zlasti otroci Žalostni so bili, ko so nosili domov spričevala. Prav nič se niso veselili počitnic brez snega. No, pa je že naslednji dan zapadel, prav nalašč zanje, akoravno nekateri menijo, da ga je še premalo. Saj veste, ljudje niso nikdar zadovoljni, pa naj bo preveč ali premalo.
Tako, kot je zadnji hip zapadel sneg, tako zjutraj ljudje vstajajo zadnji hip, da komaj ujamejo avtobus ali vlak, in spet zadnjo munuto pridejo v službo. Nekateri bi morda še smrt zamudili, če ne bi sama prišla. Vidite, prav tako je bilo na Dunaju: na pomoč so me poklicali zadnji hip, ko je Brdavs pobil že sto junakov in celo cesarjevega sina. Zato pravim: bolje pozno, čeprav zadnji hip, kot pa nič ali nikoli
MARTIN KRPAN
Najstarejša obrt v novih oblekah
Namesto javnih hiš „inšti-tuti" in ..maserski saloni"
Naj se imenujejo tudi Neomejen užitek", „Pot v raj“, „Žametni dotik“ ali celo »Inštitut za oralno ljubezen11, je vsem tem ustanovam skupno, da po-' nujajo in nudijo eno samo stvar - spolni užitek. Pred zakonom se skrivajo pod nazivi umetniških ateljejev, maserskih salonov, fotografskih ateljejev ipd., da bi se rešili visokega davka, ki je razpisan za prostitucijo. Družba v zahodnem svetu tako s svojo značilno dvomoral-nostjo ohranja nespremenjene kupoprodajne odnose, četudi gre za človeka.
Vsi napori, da bi se prostitlia cija ukinila, se izrodijo. Prav tako poskusi speljati prostitucijo v ozke, nadzorovane meje ne hasnejo dosti. Slavljena osebna iniciativa je pač toliko iznajdljiva, da zna in more prelisičiti vsak zakon.
SEXY GIRLS
Rešitev prejšnje križanke
				.i		■K'				s.i-			
i		M	m	■n!1	K.	1	T	A	—	s	P	O	R
p			D		n	T	£	p		L	l	R	A
				KP	p>	A	L	IA	L	A	a	K	A
				s_	A	L	€	iTT	A	V	A	»i	v
	*•			>0	L	l	M	P	i	A	LD	A	JiS
..	ir.		z	€	T		A	L	K	sr	£	L	A
	€	P	l	P.	f-	U	H	O		-	k	1	O
Ul	T	O	A\	It!	T	R	o	T		A	&	A	R
.	1	k	S	IfL	A	B	s	O	L	V	€	N	T
IS?	K	o	K	f	r	A		M	1	A	N	S	A
33.	A	L	A	N	i	N			T	R	T	A	
f
DL
mr
evineja
mm
MADZ. M. IME
DL
ZMRZNJENA ROSA
ZID
POSODA
TEK
NARODNO-OSVOBOD. VOJSKA
KRILO
■RIMSKE
LEGIJE
SIJ
VRSTA
IDREVJA
GR. BOG VETROV
FR.
Pisatelj
gr.
BOGINJA
ZMAGE
TUJE M. IME
PODROČJE
VRSTA
Šotora
IZRAEL.
LUKA
KAJNOVE^
£ML
PREBIV.
SOSEDNJE
JRZAVE
BUKOVO
SUKNO
ANGL. 2.1 M E
iAJVEČJI
PTIC
GESLO
ZNAČAJ
DREVO
(THOLES)
NAELEKTR.
DELEC
BERITE
DL
IVAN
TAVČAR
STARI MOŽ
JUŽNOAM.
GORSTVO
KOROBAČ
DWIG
GRZ. DAJALEC
ZELNAT
STOR
AKONOl
AL FP. I
ČRNA
PTICA
DL
IllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllHItlllli
iTudl pod 37 stopinj je nevarno
1 Podhlajenost že po treh urah povzroči smrt — Potrebno se je znati zavarovati
Da bi bilo zadoščeno morali, se trgovina s spolnostjo prikriv^ Na sliki je ulica v Los Angelesu, ki jo obvladujejo nočne lepotice in „maserke“.
Morda je prav značilen primer francoskih prostitutk, ki se svojega dela ne sramujejo in ga sploh ne poskušajo prikrivati. Od francoske družbe zahtevajo, naj se jim njihov „poklic“ prizna kot kakšen drug poklic, saj svoje delo opravljajo „pošte-no“, plačujejo davke in prijavljajo dohodke. Lani so francoska „ponočna dekleta11 iztržila 7 milijonov frankov, od česar je država pobrala lepe denaije. Zato tudi zahtevajo vse pravice do svojega „dela“, da se jim ne bi bilo treba skrivati pod lažnimi nazivi, imeti stalno opravka s policijo in povrhu še prenašati javno zaničevanje.
Po drugi strani pa mirni ščani od časa do časa priredb protestne pohode za ukinitev „inštitutov“ in „maserskih salo-nov“ te vrste. Cene človeškemu telesu pa rastejo, povpraševanje se ne zmanjšuje, s tem pa seveda tudi možnost dobrega in lahkega zaslužka mami „poslov-neže“, da odpirajo in ustanavljajo vedno nove hiše veselja.
Ljudem ni dano, da bi po zgledu netopirjev imeli zdaj toplo, zdaj hladno kri, kakor pač zahtevajo zunanje toplotne (ne)prilike. Zato učenjaki precej proučujejo posledice znižanja notranje telesne toplote pod normalo — učeno povedano, ukvarjajo se s hipotermijo — in dognali so, da ljudje, ki lahko zdržijo brez hrane celo tri tedne in brez vode tri dni, pa brez potrebne notranje toplote ne morejo živeti dalj kot tri ure. Ugotovili so, da se temperatura rok ali nog lahko zniža za 20 stopinj Celzija, pa zategadelj ne pride do trajnejših poškodb. Ce pa se v notranjosti telesa zniža temperatura le za nekaj stopinj, že nastopi smrt.
Hipotermija lahko nastopi celo pri razmeroma milem mrazu, med 0 in 10 stopinjami. Ko je 22. decembra 1963 na grški ladji „Lako-nia“, kije križarila blizu Madeire, izbruhnil požar, so potniki poskakali v morje, ki je imelo celo 18 stopinj, ozračje pa 15 stopinj Celzija. Rešilne ladje so prispele že čez nekaj ur, pa je do tedaj vseeno umrlo 124 ljudi, od tega 113 zaradi hipoter-mije. In vsi so znali plavati.
Do hipotermije pride v trenutku, ko telo hitreje izgublja, kot pa proizvaja toploto. Raziskave so pokazale, da se telo, ki je ohlajeno za 1,5 stopinje Celzija pod normalo, začne tresti. Za
=	Da v takihle razmerah ohraniš toplo kri in s tem življenje, je
H	odvisno tudi od trezne glave.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
tresenje pa troši tudi toplotno energijo. Pri 35 stopinjah popusti gibljivost prstov in že ni več moč odpreti žepnega nožiča ali prižgati vžigalice. Pri 34,5 stopinjah tresenje preneha, telo pa hitro izgublja mlečne kisline' krvni sladkor in adrenalin. V tem stanju možgani niso več sposobni misliti, in če se hitro kaj ne stori za zvišanje telesne temperature, že čez kakšno uro nastopi smrt.
Kajpak je hitrost ohlajanja, ki vodi v smrt, ojdvisna od telesnih zalog maščobe, obleke in celo od trezne glave, kar pomeni, da se je treba znati zavarovati. Tako je leta 1967 pilot Robert Gauchie zdržal 58 dni v arktični divjini na severu Kanade. Tudi do 50 stopinj pod ničlo je bilo mraza, pilot pa je preživel zategadelj, ker se ni preveč gibal in tako ni izgubljal moči in toplote. Hranil se je s surovimi ribami, in ko so ga našli, je bil le močno oslabel pa noge so mu ozeble.
Omenimo naj še, da se učenjaki ukvarjajo tudi s popolno zamrznitvijo in ponovno otoplitvijo teles; toda to je že druga, kočljivejša zadeva.
Illlllllil!
Vlak, ki ga poganja irak
V Gruziji že dela pnevmatski sistem prevoza
V sovjetski republiki Gruziji že deluje poskusni pnevmatski sistem za prevoz tovora, katerega uporabljajo za prevoz drobljenega kamenja iz kamnoloma v tovarno za cement. Prej so tovor prevažali težki kamioni, zdaj pa isto delo opravijo manjši kontejnerji, ki jih stisnjen zrak poganja po ceveh metrskega premera. Vlakec se giblje s povprečno hitrostjo 45 kilometrov na uro in v eni vožnji prepelje 15 ton tovora. Vtovar-janje in iztovaijanje je avtomatsko, traja pa vsega eno minuto.
Gruzijska poskusna linija se je izkazala za zelo dobro, zato v Sovjetski zvezi že delajo načrte o napeljavi podobnih linij tudi drugje. Izračun je pokazal, da bo 100 pnevmatskih linij, dolgih od 10 do 12 kilometrov, zamenjalo 30 tisoč kamionov, 60 tisoč šoferjev in 15 tisoč pomožnih delavcev, kolikor jih je bilo potrebno, da so opravili enako delo. Prednost, ki jo ima pnevmatski transport, je torej povsem očitna. Ob tem pa na prevoz te vrste ne vplivajo vremenske razmere, saj se kontejnerji gibljejo v ceveh, le-te pa lahko položijo tudi v močvirna zemljišča, na dno rečnih strug, skozi gore in gribe.
Sovjetski načrtovalci razmišljajo že tudi o podzemeljskih železnicah za prevoz potnikov, ki bi delovale na enak način.
Riše in piše: Marjan Bregar
NA SUROVEM DIVJEM ZAHODU
f
19. Slednjič so bile na o bdi. straneh izstreljene vse krogle. Trije bojevniki so ležali na tleh, preostala dva — Jack in Paradižnik — pa sta se udarila s tem, kar jima je dala mati narava: s pestmi, nohti in zobmi. Pa z vrečami, polnimi zelenih dolarjev in ganljivih pisem, ...
Potniki ob oknih so lovili bankovce, ki so frčali iz poštnega voza. „Šerifova domislica!41 so se nasmihali. „Ali pa nagradna loterija železniškega podjetja!"
Kdo bi pač pomislil, da lovijo svoje lastne prihranke!
Boj pa se je medtem vendarle bližal odločitvi. Junaka sta se zdaj dajala pod milim nebom - na premogu za lokomotivo. Pogled, ki se je nudil očem ta hip, je bil veličasten: vlak je dirjal čez nebotični viadukt, na premogu je stal kot Peter Klepec naš Paradižnik in vihtel visoko v zrak zdelanega Jacka. Ozrl se je v prepad, ga dvignil še više in ...
Ne, ni ga treščil navzdol! Celo od tam jo utegne zlikovec pobrisati! je menil Paradižnik in zaijul kurjaču v lokomotivi: „Odpri peč!“
No, nehajmo zdaj, ne bomo opisovali neokusnih podrobnosti, dostojna slikanica je to in ne moderen film!
Paradižnik se je po junaškem dejanju sesedel k strojevodji. Popil je skodelico čaja in obrisal pot z junaškega čela. „Ce se ne motim, bomo vsak čas v me-stu!“ je slednjič vstal. „K svojim moram!*4
Mož je prekoračil premog, stopil skozi poštni voz in - debelo pogledal! Za poštnim vozom ni bilo ničesar, le dim in dolga, dolga proga, ki je izginjala v dalj . ..
BOJAN BUDJA
AMERIKA PO AMERIŠKO
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
DE2ELA MODERNIH „NOMADOV"
Ce bi na primer v New Yorkii srečali človeka, katerega starši so bili rojeni v tem mestu in je bil tudi sam rojen v New Yorku, bi to bila že prava štorija za lokalni časopis. Američanom je preseljevanje namreč v krvi. Še več - je tvorec njihove zgodovine.
Geslo „ Amerika Američanom41 je bila tista sila, ki je prve naseljence pred dobrimi petimi stoletji gnala od atlantske obale proti zahodu. Z vsakim novim korakom se jim je razkril del bogastva, ki ga je v sebi skrivala dežela. To jih je gnalo dalje. Tako so si podredili še neobdelane ravnice ob Misisipiju, ukrotili divjo prerijo, premagali pusto in neprijazno Skalno gorovje in odkrili rajsko Kalifornijo, pred očmi pa se jim je razprostrl ocean, še mogočnejši od Atlantika. „Ameriška Amerika44 je postajala resničnost, čeprav so ceno morali plačati tisti, ki je ne bi smeli. Njihova nekoč tako obširna domovina se je skrčila na nekaj rezervatov.
Američani spoštujejo zgodovino. Le-ta je izoblikovala njihov način življenja, njihovo miselnost in jih še vedno navdihuje. Zdi se mi, da je prav težnja po preseljevanju neke vrste zgodovinsko nasledstvo, ki še danes daje pečat ameriškemu
življenju.	.
lemu lahko pridružimo še željo po avanturizmu. Ni majhna stvar preseliti se po kakih dvajsetih ali tridesetih letih iz Kansasa v Kalifornijo in začeti popolnoma novo življenje v novem okolju, v novih razmerah in z novim virom zaslužka. Za Ameriko res ni prav nič nenavadnega, če kdo zapusti dobro plačano službo, proda hišo, naloži družino v avtomobil in čez teden začne na novo kje na drugem koncu dežele. Sicer so največkrat razlogi za takšno dejanje vsaj za Američane tehtni: neprijazna soseščina, želja po uveljavitvi ali pa popolnoma „klimatski“ razlogi. Tudi teh ne manjka.
Konec koncev pa je selitev tukaj dokaj enostavna. Prav vse je na razpolago: od skromne sobice do sedem - ali osem-sobne vile. Težave s prevažanjem pohištva in ostale „krame44 tukaj odpadejo, saj najameš ali kupiš hišo, kije že opremljena. Tudi za delo in službo ni treba kaj prida skrbeti, saj se dober in donosen posel vedno najde. V bistvu torej ta moderni „nomadizem“ le ni tako tvegan.
(?;■ vs-
Pogled z avtomobila na sloviti most Golden Gate.
ŠOLA KOT RAZVEDRILO
Ameriški zakon o izobraževanju predvideva za vse tamkajšnje učence po končani osnovni šoli obvezno šolanje še za štiri leta. Poglejmo, v čem se ta ameriški tip srednje šole razlikuje od našega, evropskega? K razkritju tega problema so mi največ pripomogli prav evropski dijaki, ki so s pomočjo mednarodne organizacije Youth for Understanding opravljali zadnji letnik gimnazije onkraj velike luže.
Predvsem lahko zapišemo, da je kakovostna raven ameriške srednje šole v primerjavi z našo gimnazijo precej nižja, ker je učni program pač potrebno prilagoditi poprečnemu dijaku, ta popreček pa ob velikih razlikah med izstopajočimi in „turistično“ razpoloženimi dijaki ne more biti kaj prida visok. Ves sistem šolanja je usmeijen tako, da posreduje poglobljeno znanje o tistih področjih, ki posameznika zanimajo, ne pa nekega splošnega znanja. To pa kaže že na drugo razliko.
Ameriški srednješolec si namreč lahko skoraj vse predmete izbere, in teh je ponavadi le šest ali sedem. V bistvu je v štirih srednješolskih letih le en predmet obvezen, to je telovadba, ostali pa prepuščeni dijakovi izbiri. Dobra stran takega sistema je v tem, da obvezniku nekoliko olajša odločitev, kam se usmeriti po končani srednji šoli. Tako mu daje možnost, da se izpopolni na tistih področjih, ki ga resnično zanimajo, poleg tega pa ga zaradi majhnega števUa predmetov ne obremenjuje pretirano. Druga plat tega sistema pa je, da sedemnajst ali osemnajstletni Američan po končanem šolanju kaže precej pomanjkljivo znanje. Posledica tega so številni predsodki in zmotna mišljenja o stvareh, ki so jim neznane.
Sicer pa se dan v tamkajšnji šoli ne razlikuje kaj dosti od normalnega šolskega dne v naših dobrih, starih gimnazijah. Tistih nekaj predmetov je na urniku vsak dan, ura je dolga petinštirideset minut, so pa zato odmori daljši. Po prvih treh urah je glavni odmor, dolg celo uro, ponekod tudi dve, v katerem si z dobrim kosilom okrepiš izčrpano telo in obnoviš izgubljeno energijo. Sicer pa imajo ti dolgi odmori tudi drugo posledico: v šoli je potrebno ostati od osmih zjutraj do približno treh popoldne. Toda zaradi tega se nihče ne pritožuje. Časa za lenarjenje ostane dovolj, domače naloge pa tudi tam najraje pišejo kar v šoli.
(se nadaljuje)
POTA
m stn?
&
Zaradi snega še ni zadreg
Največkrat: za volan brez izpita
Sodniki za prekrške v Novem mestu so lani obravnavali 5305 primerov, kar je četrtina več kot prejšnje leto — Najpogostejše so kršitve na cestah
Dežurni
poročajo
BOLAN ODŠEL V MRZLO NOC - 28. januaija zjutraj so na kolovozni poti v Velikih Brusnicah našli mrtvega 40-lemega Antona Srebrnjaka iz Velikih Brusnic 87. Srebrnjak je bil zadnje čase večkrat bolan, nazadnje pa je dobil hudo pljučnico. Zaradi visoke temperature se mu je tudi bledlo, pa je v samem perilu neopazno zapustil hišo. Noč je bila mrzla in smrt gaje dohitela na bližnjem kolovozu.
KAR S Sl LOM GA JE - Gojko L., sedemnajstletni mladenič, je prišel 31. januarja vinjen na mladinski ples v mladinskem domu v Pod-hosti. Tamkaj se je neprimerno obnašal, zato ga je Peter Jazbec iz Meniške vasi opozoril in hotel celo odstraniti s plesa. To je Gojka tako razburilo, da je Jazbeca zabodel s šilom. Slednjega so morali odpeljati v novomeško bolnišnico, mladi razgrajač, ki vinjen gotovo ni imel kaj iskati na mladinskem plesu, pa bo prišel pred sodnike.
„ALKO“ IN KORAJŽA - Ce ne bi bilo alkohola, 26-letni Jože Mlinarič iz Vavte vasi morebiti ne bi zbral toliko poguma, da bi kje razgrajal. Alkohol pa žal je, in zategadelj je Jože 31. januarja zvečer precej razgrajal v stanovanju sorodnikov v Jurki vasi. Razboritež je udaril tudi po steklu na vhodnih vratih, ga razbil in si porezal roko tako, da so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Si bo upal razgrajati tudi pri sodniku za prekrške?
SKOZ OKNO V BIFE - V noči na 29. januar je neznanec vlomil v bife in prodajalno KZ Črnomelj v Gribljah. V prostore je prišel skoz okno, očitno pa je iskal denar. Vse je preiskal, našel in vzel 380 din, v skladišču pa seje lotil tudi kovinske blagajne, vendar se mu ni vdala. Za nepoštenim ponočnjakom poizvedujejo.
OBSTAL JE NA BOKU
Franc Urek iz Kapel je 31. januarja dopoldne vozil osebni avtomobil iz Brežic proti Novemu mestu. Pri Otočcu je avto na zasneženi cesti začelo zanašati, zdrknil je na desno bankino, kjer se je prekucnil in obstal na boku. Pri nesreči se je poškodovala Urekova sopotnica Anica Zevnik, ki so jo morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Na vozilu je škode za 16.000 din.
Vsak od treh sodnikov za prekrške je na mesec izdal poprečno 124 odločb, vseeno pa je od 5305 primerov ostalo nerešenih 1215. Med temi je približno 500 kršiteljev od drugod, pa se postopek vleče zaradi zaslišanj v drugih krajih.
so bili zaloteni pri novih istovrstnih prekrških.
Hudo pa je prizadela kazen 591 ljudi, ki so morali oddati vozniško dovoljenje, prav tako 369 občanov, za katere velja ukrep, da poleg kazni za eno leto do treh let ne'smejo opraviti vozniškega izpita. Ugotavljajo namreč, da je bila ostrejša kaznovalna politika glede tega nujna.
Kršitve cestnoprometnih predpisov so v novomeški občini najpogostejši vzrok, da občan dobi poziv, naj se oglasi pri sodniku. Zaradi teh stvari je bilo pravnomočno kaznovanih 2826 oseb, od tega 398 tujcev, 157 mladoletnikov, 196 pravnih oseb in 1 94 odgovornih ljudi v delovnih organizacijah. Novost v službi za kaznovanje prekrškov je prav v tem, da izrekajo vse več kazni tudi odgovornim osebam v podjetjih in ustanovah in da so morah le-ti plačati iz svojega precejšnje kazni. Odgovornost se je torej vsaj v tej obliki le začela kazati.
Zaradi cestnoprometnih prekrškov so v preteklem letu mimo denarnih kazni izrekli tudi nekaj zapornih. Eden je moral v zapor za 30 dni, pri 5 občanih so uporabili kazen zapora do 15 dni, enemu pa so prisodili zapor do 7 dni. V teh primerih gre za povratnike, ki jih prejšnje denarne kazni niso izučile, pa
sai ie bilo naiveč cestnoprometnih
kršitev ravno v tem, ker so vozili po javnih cestah ljudje brez izpita. Imeli so kar 610 takih primerov, med njimi pa je bilo tudi 152 mladoletnih. Med vzroki za izrečene kazni s tega področja je na drugem mestu vinjenost. Ne zaleže ostra kazen, nekaterim ni mar poostrena kontrola, kar 361 je bilo zalotenih, ko so vozili pod vplivom alkohola. Edini svetel žarek v žalostni bilanci vinjenih je, da med zalotenimi pri vožnji „pod paro" ni bilo v novomeški občini niti enega mladoletnika.
Ogenj „požrl” 100.000 din
ZNOVA PRED KOMISIJO
„Ni se še zgodilo, ampak se bo in morda v kratkem, da bomo kakšnega voznika s sicer veljavnim vozniškim dovoljenjem znova poslali pred izpitno komisijo. “ Tako izjavljajo sodniki za prekrške, sodniki rednih sodišč in organi UJV, ki jim novi zakon daje pristojnost, da pošljejo na obvezen ,,ponav-Ijalski“ preizkus voznika v teoretičnem znanju ali spretnostni vožnji.
Novi zakon predvideva to možnost v primerih, če je bilo vozniku zaradi hudih prekrškov odvzeto vozniško dovoljenje za najmanj 6 mesecev ali če je bil zaradi več hudih kršitev cestnoprometnih predpisov v enem letu kaznovan.
K ponovnemu vozniškemu izpitu pa mora iti voznik, še preden mu poteče ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Če komisija ugotovi, da kandidat nima potrebnega znanja kljub morebitnemu dolgoletnemu šoferskemu stažu, ga lahko črtajo s spiska voznikov. Dajo pa mu možnost v roku enega meseca izpit ponavljati.
To ni nobena „zafrkanci-ja“ ali ..nepotrebno izživljanje", kot nekateri komentirajo novi ukrep, ampak nuja, da bi za promet in življenje ljudi nevarne ponovne prestopnike izločili iz cestnega prometa.
V ustavi je zapisano, da je vsakomur zajamčena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč,'kadar ta odločajo o njegovi pravici ali na zakonu temelječem interesu. Namen pritožbe je, da bi bilo varstvo pravic in zakonitosti čimbolj zanesljivo. Treba je namreč računati, da smo ljudje zmotljivi. Zato.je prav, da imajo stranke, ki niso zadovoljne z odločitvijo prvostopnega organa, možnost, da se zoper tako odločbo pritožuje na višji organ in tako dosežejo, da se še enkrat odloča o njegovi zahtevi. Zakon
žiti pritožbo. Ti roki so različni V pravdnih, nepravdnih in izvršilnih zadevah je pritožbeni rok 15 ali 8 dni, v zemljiškoknjižnih zadevah 30 dni, medtem ko je v kazenskih zadevah zoper sodbe pritožbeni rok 8 dni, a zoper sklep samo 3 dni. Na vsaki sodni odločbi je pravni pouk in po njem se je treba ravnati Rok začne teči od vročitve prepisa sodne odločbe. Pritožba je pravočasna, če je vročena pristojnemu sodišču, preden izteče rok. Ce se pošlje pritožba po pošti priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve
o pravdnem postopku, zakon o kazenskem postopku in pravna
E a vila v ostalih sodnih postop-h pa podrobneje določajo, kdaj in kako uveljavljajo občani pravico do pritožbe v sodnih postopkih.
Vse pritožbe so vezane na rok. To je razumljivo, ker bi bila sicer močno omajana pravna varnost. V vseh postopkih mora vložiti stranka, ki se pritožuje, pritožbo pri tistem sodišču, kije odločila na prvi stopnji. Zato ravnajo nepravilno tisti, ki pošiljajo pritožbe naravnost na višje sodišče; s tem se izpostavljajo nevarnosti, da bo pritožba prepozna.
Zakoniti predpisi določajo roke, v katerih morajo stranke vlo-.
sodišču. V tem stranke večkrat greše, ker pošiljajo pritožbe zadnji dan pritožbenega roka z navadno poštno pošiljko in ne priporočeno; v več primerih je bila taka pritožba že zavržena kot prepozna.
Zakoniti predpisi določajo, kdo ima pravico do pritožbe. Praviloma so to stranke, ki so se udeleževale postopka. Zakon o kazenskem postopku pa razširja krog upravičencev do pritožbe. Zoper kazensko sodbo sodišča prve stopnje se lahko pritožujejo ne samo javni tožilec in obdolženec oz. njegov zagovornik, ampak tudi obdolžencev zakonec, starši, otroci, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rednik.
BOJANCI:	SLABE DIMNE
NAPRAVE - V noči na 27. januar je prišlo do požara v stari stanovanjski hiši Mladena Radojčiča v Bojancih. V hiši je sušilnica za meso in shramba, do ognja pa je prišlo zaradi slabih dimnih naprav. Požar je v sušilnici uničil 200 kilogramov mesa, zgorelo pa je tudi 2,5 tone koruze, nekaj pese, krompirja in razno kmečko orodje. Po prvi oceni je škode za 30.000 din.
URŠNA SELA: POŽAR NA SLEPEM TIRU - 30. januarja okoli 3.30 ure je izbruhnil požar v vagonu, ki je na Uršnih selih stal na slepem tiru. V vagonu so spali delavci železniške gradbene sekcije ŽTP Ljubljana. Eden od delavcev se je zbudil še ravno o pravem času, da je opazil plamene pri peči na olje. Kajpak je precej zbudil ostale. Ogenj so skušali pogasiti delavci sami, pa jim ni uspelo, zato so poklicali na pomoč prostovoljne gasilce z Uršnih sel. Z združenimi močmi so pogasili požar, ki je povzročil za 15.000 din škode.
KANIŽARICA: PLAMENI NA PODSTREŠJU - 1. februarja ponoči je začelo goreti na podstrešju strojnice v kanižarskem rudniku. Kljub temu da so delavci takoj opazili požar in ga tudi pogasili, cenijo, daje škode za 5.000 din.
TREBNJE: VNELE SO SE SAJE — 1. februarja zjutraj je prišlo do
?DŽara v pisarni Kmetijske zadruge v rebnjem. Dimnik centralnega ogre-
POLEDENELI OVINEK JE KRIV
Jože Kelher iz Laz pri Ljubljani se je 30. januarja ob 14.30 peljal s kombijem iz vasi Ravne navzdol proti Zdolam. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek, mu je prišel z osebnim avtom nasproti Adolf Resnik iz Kostanjeka pri Krškem, kije na začasnem aelu v ZR Nemčiji. Ko je Resnik zagledal nasproti vozeč kombi, je ustavil, to pa je hotel storiti tudi Kelher, vendar ga je na poledeneli cesti na klancu zaneslo v levo in prišlo je do čelnega trčenja. Škode je za 9.000 din.
V DREVO IN OGRAJO
30. januarja ob 13.50 je Daniela Taciger iz Maribora vozila osebni avtomobil iz Sevnice proti Krškemu in se je v Logu pri Sevnici v preglednem ovinku zaletela v obcestno drevo in ograjo ter obstala v jarku. Voznica se je lažje poškodovala, gmotna škoda pa znaša 4.000 din.
pravici do pritožbe
Vsaka pritožba je samostojno in neodvisno pravno sredstvo. Zato je napačno mnenje tistih, ki pravijo, da se ne splača pritožiti, ker bo lahko v pritožbenem postopku še strožje obsojen, kot je bil pri sodišču prve stopnje. Obdolženec je lahko suožje obsojen takrat, če se je pritožil
f' ivni tožilec sam ali pa javni to-ilec in obdolženec. Morebitno višjo kazen je dobil obdolženec zaradi pritožbe javnega tožilca, ne pa zaradi svoje pritožbe. Nekateri so spet mnenja, da se morajo v vsakem primeru pritožiti Tudi to ni prav; gre za pravico in ne za dolžnost. Prav tako nima pravega smisla pritožba zaradi malenkosti, np/. v civilni pravdi za nekaj dinarjev. Take pritožbe samo obremenjujejo sodišča. Ce pa je stranka v dvomu o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, je bolje, da se že zaradi svoje pomiritve pritoži.
Pritožba mora biti vsebinsko taka, da lahko sodišče ugotovi, zoper katero odločbo se stranka pritožuje, in da pritožnik pove, zakaj in v čem ni zadovoljen s prvostopno odločitvijo, pri tem pa lahko nudi nove dokaze, npr. priče, listine. Vsak pritožnik mora pritožbo podpisati, sicer jo bo prejel nazaj. Ce se torej prito-žujeta mož in žena, morata oba podpisati pritožbo.
O pritožbi odloča sodišče druge stopnje. To lahko prvostopno odiocbo potrdil spremeni ali razveljavi m tako obveže sodišče prve stopnje, da o zadevi ponovno odloči.
Stefan simonCiC
vanja, ki je bil speljan v steni pisarne, je bil poln saj, ki so se vnele. Zatem je začela goreti omara, vžgala seje druga pisarniška oprema, zgorel pa je tudi del dokumentacije. Na pomoč so morali poklicati novomeške gasilce, da so razbili steno in pogasili ogenj v dimniku. V pisarni pa so ogenj zatrli prostovoljni gasilci iz Trebnjega. Škode je za 50.000 din.
PREHITEVAL PO DESNI
Alojz Sotošek iz Starega gradu pri Krškem se je 2. februarja ob 17.15 peljal z osebnim avtom proti Krškemu. Pri Dolenji vasi je zavijal na levi odcep. Za njim je vozil osebni avto Alojz Verstovšek iz Pleterij pri Krškem in Sotoškov avtomobil prehiteval po desni strani. Pri tem gaje na zasneženem cestišču med zaviranjem zaneslo na levo in vozili sta trčili. Škode je za-6.000 din.
TOVORNJAK V CISTERNO
2. februarja ob 12. uri je Miha Račič iz Ljubljane vozil tovomjak-clsterno s prikolico iz Krškega proti Brežicam. Ko je pripeljal v Staro vas, mu je prišel nasproti s tovornjakom Mijo Kovač iz Vukodola pri Karlovcu. Račič je pred srečanjem zapeljal na desni rob ceste in ustavil, da bi dal prednost tovornjaku. Kovač pa zaradi neprimerne hitrosti ni uspel ustaviti, zapeljal je na desni rob ceste, kjer ga je od zasneženega brega odbilo na levo. tako da je trčil v Račičevo vozilo. Gmotna škoda znaša okoli 15.000 din.
Čelno v tovornjak
Na cesti Ljubljana-Zagreb se je 1. februarja ob 22.50 pri Karteljevem zgodila huda prometna nesreča s smrtnim izidom.
37-letni Vladimir Bošnjak iz Samobora je vozil osebni avto škoda iz ljubljanske smeri, v desnem ovinku karteljevskega klanca pa je avtomobil na zasneženi cesti zaneslo na levo. Prav tedaj je nasproti pripeljal s tovornjakom celjske registracije Jože Merslavič iz Mosteca. Slednji je začel zavirati in se umikati na rob ceste, pa je škoda vseeno silovito čelno trčila v tovornjak, ki jo je potem rinil še 30 metrov pred seboj. Končno sta tovornjak in osebni avto obstala počez čez cesto in tako zaprla promet v obe smeri.
Voznik Bošnjak je bil tako hudo poškodovan, da je umrl na kraju nesreče, gmotna škoda pa je ocenjena na 40.000 din. Promet v obe smeri je bil zaprt do poldruge ure zjutraj 2. februarja.
Dokaj varno leto
Na nedavnem posvetu, ki ga je pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je republiški podsekretar za notranje zadeve Branko Bračko posredoval podatke, iz katerih je razvidno, daje bilo lansko leto prometno razmeroma varno, kljub temu da je bilo več nesreč kot leto poprej. Drži namreč to, da se je lani promet bistveno povečal, za kar so „krivi“ tudi tujci. Lani je bilo na Slovenskih cestah skupaj 34.942 nesreč, kar je za 2,3 odst. več kot leta 1974. Nesreč s smrtnim izidom je bilo glede na leto poprej več za 6,1 odst., na območjih UJV Novo mesto in Nova Gorica pa je bilo nesreč v poprečju manj kot leta 1974. Tretjini lanskih nesreč je botrovala neprimerna hitrost, zaskrbljujoč pa je podatek, da je največ pešcev izgubilo življenje na prehodih za pešce. Pogoste žrtve so še zmeraj ouoci in mladoletniki, sicer pa je med mrtvimi kar 29,1 odst. potnikov v motornih vozilih.
Ko so ob koncu prvega polletja šolaiji domala že obupali, se jih je nebo le usmililo in nasulo toliko „bele opojnosti", da je je bilo med počitnicami vsaj za „pokušino“. Ce pa kdo ni bil zadovoljen s tanko snežno odejo, ki res ni zadostovala za pravcato smuko, jo je lahko mahnil južno od Kolpe', kjer sneg ni prizanesel nikomur, še najmanj pa komunalcem oziroma tistim, ki imajo na skrbi čiščenje ulic in cest. Dasi je na Dolenjskem snega zgolj za „pokušino“, pa vemo, da včasih že nekaj centimetrov snega lahko povzroči nevšečnosti, zato smo tokrat povprašali nekatere občane, kakšno je bilo novomeško snidenje s snegom. Povedali so tole:
MILAN PERGAR, vodja enote za vzdrževanje cest pri Komunalnem podjetju: „Ne po naši krivdi z občino še nimamo veljavne pogodbe za opravljanje zimske službe na cestah. Zato po dogovoru po potrebi čistimo mestne ulice ter asfaltne ceste v Birčni vasi, Prečni in Stopičah.
Zadnji sneg nam ni povzročil težav, saj imamo na voljo vso potrebno mehanizacijo, za trenutne potrebe še preveč. Redno, tudi po dvakrat vsako noč s soljo posipavamo ceste, križišča in pločnike, makadamske ceste pa z gramozom. Do zdaj še nobeno zimo nismo porabili toliko soli. Na zalogi je imamo še dovolj. V mestu smo sneg že pripravili za odvoz, za pločnike pa precej vzorno skrbijo občani in delovne organizacije. Tudi neprimerno vec snega se ne bojimo."
KAREL KLEMENČIČ, raz-porednik avtobusov pri Gorjancih: ..Zaenkrat z avtobusnim prometom še ni večjih težav, le do občasnih zamud prihaja.
Republiške ceste so vzorno očiščene in posipane s soljo, precej slabše pa občinske in vaške. Zato se dogaja, da vseh potnikov, delavcev in šolarjev ne pripeljemo pravočasno v mesto ali domov. Zaradi poledice in spolzkega cestišča je promet otežen predvsem na cestah Trebnje - Mirna peč, Sevnica -Mokronog in Malkovec -Tržišče. Pa se da potrpeti. Da le ne bi bilo hujših ovir zaradi snega."
IVAN MARCIUŠ, spremljevalec rešilnega avtomobila:
,,Voziti moramo po novomeški in trebanjski občini. Po glavnih cestah nimamo težav, saj so v glavnem dobro posute s soljo. Le malo bolj previdno je treba voziti, pa gre. Huje je po vaseh, kjer so ceste polne snega. Zgodilo se je že, da smo morali vožnje odpovedati, saj z avtom ni moč peljati kamor bi želeli. Bolniki so prikrajšani, toda pomagati se ne da nič. V Sela pri Zburah z rešilnim avtom težko prideš še ob lepem vremenu, kaj šele po cesti, polni snega."
JOŽE PROSINECKI, komandir PM Novo mesto: „Glede na to, da je sneg padal postopoma, ni povzročil prometnih zastojev ali celo zapore cest.
Ceste so prevozne, le precej spolzke so. Pa zato ni bilo bistveno več prometnih nesreč, tudi zastojev ne. Vozniki so se prilagodili prometnim razmeram, razen izjem seveda. Ti pa tako in tako sami nosijo posledice."
NOVO MESTO: ZANESLO GA JE - 26. januarja zvečer je Martin Kajba z Okljukove gore vozil osebni avtomobil skozi križišče v Kandiji. Ko je zavijal na Partizansko cesto, ga je zaneslo na levo v avto, ki ga je naproti vozil Novomeščan Janez Poklač. Škode je za 4.000 din.
DOLNJE KRONOVO: S CESTE NA NJIVO - Aleksander Durič iz Brezovice pri Šmarjeških Toplicah se je 27. januarja zjutraj peljal z osebnim avtomobilom od doma proti Novemu mestu. Pri Dolnjem Kronovem pa je avto zasukalo in zaneslo s ceste na njivo, kjer se je prekucnil na streho. Voznik se ni poškodoval, na avtomobilu pa je škode za 3.000 din.
GABERJE: ZAVRL V OVINKU
- 28. januarja dopoldne je Anton Boltez iz Gabrja vozil osebni avto od doma proti Brusnicam. Vozišče je bilo zasneženo, in ko je voznik v nekem ovinku zavrl, je avtomobil zaneslo s ceste na breg, od tam pa se je prekucnil nazaj na cesto, bočno zdrsel po cesti naprej in trčil v avtobus NM 75-23, ki ga je naproti pripeljal Jože Rajk iz Gabrja, škode je za 9.000 din.
KRASINEC: V OVINKU NA LEVO - Metličan Ivan Jurejevčič se je 31. januarja popoldne peljjal z osebnim avtomobilom od Krasinca proti Metliki. V nekem ovinku je njegov avto zaneslo na levo v avto Antona Pezdirca iz Krasinca. Škode je za 15.000 din.
ČRNOMELJ: TRK V KRIŽIŠČU
- Viktor Velše iz Sel pri Semiču je 29. januarja zvečer vozil osebni avtomobil iz Črnomlja proti Gradcu. V križišču je zapeljal na levo ravno v trenutku, ko je pripeljal naproti z osebnim avtom Jože Plut
iz Ručetne vasi. Vozili sta trčili, posledica pa je: 7.000 din škode.
STARE ŽAGE: OPLAZIL IN ODPELJAL NAPREJ - 29. januarja popoldne se je Jože Bučar iz Bušinca peljal z osebnim avtomobilom iz Starih žag proti Črmo-šnjicam. V nekem ovinku mu je naproti pripeljal z zastavo 101 neznan voznik, ki je med srečanjem oplazil Bučarjev avto, pogledal, kaj je storil, in odpeljal naprej. Na Bučarjevem avtomobilu je storil za 3.000 din škode; kdo pa je bil to, skušajo ugotoviti miličniki.
STRAŽA: TftK NA MOSTU -30. januarja dopoldne se je Ljubljančan Jože Knez peljal z osebnim avtomobilom iz Straže proti Novemu mestu. Na mostu mu je naproti pripeljal z osebnim avtom Novomeščan Alojz Senica. Slednjega je pri zavijanju na most začelo zanašati, zdrknil je na levo in trčil v Knezov avto ter povzročil za 10.000 din škode.
DOBRUŠKA VAS: Z NADVOZA NA TRAVNIK — Alojzija Mlakar iz llrastulj je 30. januarja dopoldne vozila osebni avtomobil od Škocjana proti Šentjerneju. Pri Dobruški vasi je njen avto med vožnjo po nadvozu zaneslo po bregu navzdol na travnik, kjer se je prekucnil na bok. škode ie za 8.000 din.
IZSILJEVALA
PREDNOST
Pri odcepu Zagreb sta 28. januarja pri Dt trčila osebni avto, ki ga je vozila
na cesto . januai
Ljubija na-'rnovem
Pavla Trogar iz Mozirja, in tovornjak Franca Pestatorja iz Verpolja. Do trčenja je prišlo zato, ker je Trogar-jeva izsiljevala prednost,
Ni dolgo tega, kar je dobila otoška avtopralnica sodobno aparaturo za pranje avtomobilskih motoijev. Strahlfix, kakor se naprava imenuje, pere s paro pod pritiskom 25 atmosfer. Zavoljo močnega pritiska je nenavaden „zaboj“ (na sliki) primeren tudi za pranje avtomobilskega podvozja in blatnikov.
!
Pomembna pridobitev
Ustanovitev štaba teritorialne obrambe bo še bolj okrepila sistem splošnega ljudskega odpora
Na torkovi seji vseh zborov skupščine občine Novo mesto so sprejeli tudi odlok o ustanovitvi občinskega štaba teritorialne obrambe občine Novo mesto. Zakon o ljudski obrambi opredeljuje oborožene sile SFRJ kot enotno in oboroženo silo v sistemu ljudske obrambe, ki jo sestavljata Jugoslovanska ljudska armada ter teritorialna obramba. Slednjo omenjeni zakon opredeljuje kot „najširšo obliko organiziranega oboroženega splošnega ljudskega odpora v republiki, pokrajini in obči-ni.“
Na teh osnovah temelji tudi dosedanji odlok o organizaciji in izvajanju nekaterih priprav za narodno obrambo na območju občine Novo mesto, ki je bil sprejet leta 1969. S tem odlokom je bilo formalnopravno urejeno vprašanje organizacije in statusa enot teritorialne obrambe, ni pa bilo rešeno in tudi ne enotno urejeno vprašanje strokovne službe, ki naj skrbi za mobilizacijo in bojno pripravljenost enot teritorialne obrambe, materialno opremljenost, za urjenje in usposabljanje ter nekatere druge naloge.
Štab teritorialne obrambe je torej vojaško strokovni organ občine, ki je odgovo-
ren za organiziranje, opremljanje in usposabljanje teritorialne obrambe. Deluje v miru in v vojni.
Še posebej pa so pomembne tele naloge. V sodelovanju z nadrejenim štabom teritorialne obrambe obravnava občinski štab razvoj, opremljenost in normative zi vse enote teritorialne obrambe v občini. Štab načrtuje in izvaja vzgojo poveljstev in enot teritorialne obrambe po navodilih in programih vzgoje nadrejenih štabov. Svetu za ljudsko obrambo občinske skupščine in pokrajinskemu štabu poroča o stanju teritorialne obrambe na območju občine, razen tega pa pripravlja predloge in poročila za obravnavo na svetu za ljudsko obrambo. Seveda izdeluje tudi srednjeročni in letni načrt razvoja in vzgoje teritorialne obrambe v občini, pri izvajanju skupnih nalog sodeluje z občinskim organom za ljudsko obrambo, občinskimi upravnimi organi in družbenopolitičnimi vodstvi, krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela. Na koncu velja omeniti tudi njegovo skrb za dopolnitev in materialno preskrbo enot teritorialne obrambe. Od tega je namreč odvisna njihova bojna pripr vljenost.
Na en dinar skupnosti - štiri svoje
Letalci na razpotju: biti ali ne biti — Vsaka minuta letenja mora biti tudi plačana — Bo lahko pilot samo tisti, ki ima debelo denarnico?
Letalci novomeškega aerokluba so zimsko zatišje na letališču izkoristili za organizacijske in tehnične priprave, ki jih je mogoče izvesti na tleh: teorijo letenja na rednih tedenskih strokovnih predavanjih, teorijo samoupravnega dogovarjanja pa na vrsti sestankov in razgovorov. Strokovni in teoretični pripravi sledi vsako sezono tudi pestra dejavnost letalcev, padalcev in modelatjev, praksa samoupravnega dogovaijanja pa, vsaj za letalce, iz leta v leto slabše kaže.
Tako so na nedavni delovni konferenci letalci ugotovili, da širokoustno razglašan posebni družbeni pomen tega športa nima nobene veljave pri delitvi denarja za izvajanje letnega načrta. Aeroklub Novo mesto je predložil interesni skupnosti predračun stroškov za leto 1975 v znesku 351.000 dinarjev. Telesnokulturna skupnost je smatrala, da bo 60.000 dinarjev dovolj. S tem denarjem letalci ne bi mogli niti toliko letati, da bi obdržali športna dovoljenja, ki jih Zvezna uprava za civilno zračno plovbo podaljšuje na podlagi minimalnega števila ur letenja za vsakega pilota. Zato so se lotili prostovoljnega dela in drugih (večkrat poniževalnih) načinov, da so zaslužili za letenje. Za eno uro letenja je moral pilot 5 ur delati v delavnici na letališču. Športni načrt so izpolnili z 80 odstotki, to pa pomeni 281.290 dinarjev, ki jih je seveda bilo treba - plačati. Če odštejemo 60.000 dinarjev, vidimo, da je bilo
DOLENJSKE TOPLICE: PREDNOST IZOBRAŽEVANJU
V krajevni skupnosti Dolenjske Toplice delujejo štirje mladinski aktivi: Soteska, Podhosta, Podturn in Dolenjske Toplice. Pred kratkim se je na prvi letošnji seji zbralo predsedstvo OO ZSMS in sestavilo delovni program. Skupno z družbenopolitičnimi organizacijami in krajevno skupnostjo bodo pripravili izobraževalne seminarje in organizirali tradicionalne očiščevalne akcije. Mladinci iz vseh štirih aktivov bodo sodelovali pri razširitvi mladinskih prostorov v Podhosti, udeležili pa se bodo tudi delovne akcije pri gradnji soteškega vodovoda. Na seji so sklenili, da bodo pripravili nekaj orientacijskih pohodov in sodelovali na kulturnih in športnih prireditvah.
SINDIKATI O „KROJAČU"
V ponedeljek, 9. februarja, bo predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto razpravljalo in sklepalo o oceni in sklepih komiteja občinske konference ZK Novo mesto o odnosih v podjetju „Kro-jač“. Predsedstvo bo razpravljalo tudi o pomanjkanju stanovanj in možnostih graditve v občini Novo mesto v obdobju do leta 1980.
O RAZVOJU TEKSTILNE INDUSTRIJE
Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Dolenjske prireja v soboto, 9. februarja, v Kostanjevici občni zbor, na katerem bodo med drugim razpravljali tudi o razvojnem srednjeročnem načrtu razvoja slovenske tekstilne industrije.
Kdo ima (nima) najbolj prav?
Pripombe zbora delovnih ljudi podjetja ,,Krojač" k oceni komiteja ZK Novo mesto Mnenje je bilo, da je nevzdržne razmere v tem kolektivu zakrivil direktor
V sredo, 28. januarja, ie bil v podjetju „Krojač“ v Novem mestu zbor delovnih ljudi, na katerem so razpravljali o oceni kbmiteja novomeških komunistov, ki je pred dnevi pretresal položaj v tej delovni organizaciji.
Takrat smo zapisali, da člani občinskega komiteja ZK na podlagi preverjanj in pogovorov menijo, da sindikat v „Krojaču“ v oceni direktorja ni ravnal pošteno, temveč de-magoško in s posebnimi cilji. Za kaj gre?
Osnovna organizacija sindikata podjetja „Krojač“ je nedavno tega izrekla direktorju Jožetu Majerlctu nezaupnico. Sindikat je direktorju med drugim očital, da je spreminjal tehnološke liste, sam sprejemal delavce v delovno razmerje, dajal ključe podjetja ženi, sam sprejemal naročila, ni se vpisoval v knjigo prihodov in odhodov itd.
Na sestanku kolektiva so bile omenjene trditve podkrepljene s starimi in novimi izjavami, celo več: novinar ima dokaj redko priložnost slišati na račun kakega direktorja zanj toliko nevšečnih trditev.
Kolektiv „Krojača“ je na tem precej burnem, vendar vzornem sestanku menil, da občinski komite ZK v svoji oceni ni preverjal resničnosti obtožb sindikata eoper direktorja, temveč ga je (komite) predvsem zanimalo, kdo je vodil aKcijo za odstranitev direktorja. V tem smislu da je potekalo tudi „zasliše-vanie".
Sindikalna organizacija podjetja „Krojač“ še vedno vztraja pri trditvi, da dokaj klavrnih razmer v tem podjetju ni kriva (tako meni komite) šibka družbenopolitična osveščenost zaposlenih, temveč samovolja nekdanjega direktorja Jožeta Majerleta. Celo več: člani kolektiva so soglasno trdili, da zdaj, ko je direktor moral zapustiti podjetje, nihče več z- nikomer ni skregan, v promet da so spravili celo za okoli milijon dinarjev zalog, ki so se valjale v skladišču.
NOVOMEŠKA TRIBUNA
treba zaslužiti 221.290 dinarjev ali za vsak dinar skupnosti dodati še 3 dinarje in 68 par svojega. Komentar najbrž ni potreben, prav gotovo pa je, da do nobenega drugega športa naša skupnost ni tako mačehovska. Če se za takim odnosom skriva kaj več kot samo brezbrižnost, pa naj pove kdo drug.
ŽELITE LETETI?
Letalska šola Dolenjskega letalskega centra bo letos sprejela v začetniški tečaj za jadralce 10 kandidatov, v začetniški tečaj za motorne pilote pa 4 kandidate, ki so že opravili jadralski tečaj. Rok za prijavo je 29. februar 1976. Predavanja bodo kandidati poslušali marca in aprila, letali pa bodo julija in avgusta. Razpis za modelarski začetniški tečaj bo objavila modelarska šola, razpis za padalski začetniški tečaj pa bo objavljen pozneje.
Na sestanku članov minuli petek so letalci in modelarji podrobno obravnavali tudi letošnji športni načrt, ki bo stal 407.000 dinarjev. Predvidevajo 800 ur jadralnega in 400 ur motornega letenja, 200 pa-
dalskih skokov, 80 modelov jadralnih in motornih letal in udeležbo na različnih tekmovanjih (leta 1975: 597 ur jadralnega in 665 ur motornega letenja, 42 modelov).
Organizirali bodo klubsko akcijo jadralnih preletov, sodelovali na dolenjskem prvenstvu jadralnih pilotov, v dolenjskem rallyju motornih pilotov, udeležili se bodo republiške akcije preletov, republiškega in zveznega jadralnega prvenstva ter republiškega in zveznega aerorallyja. V letalski šoli Dolenjskega letalskega centra se bo šolalo 10 začetnikov-jadralcev in 4 začetniki na motornih letalih. Modelarji pripravljajo 7 tečajev za gradnjo pionirskih, jadralnih, motornih in sobnih modelov, 6 klubskih tekmovanj, 2 medklubski tekmovanji, tekmovanje za pokal Dolenjske in tekmovanje sobnih modelov. Udeležili se bodo 3 pokalnih tekmovanj s po 2 ekipama, 3 republiških tekmovanj s po 3 ekipami, 1 mednarodnega tekmovanja z 1 ekipo, državnega prvenstva z 2 ekipama, memorialnega tekmovanja s 3 ekipami in enega medrepubliškega tekmovanja z 1 ekipo. Tudi letos bodo pomagali modelarski šoli na Mirni.
Delovni načrt Aerokluba Novo mesto je stvaren in uresničljiv, nedvomno pa precej odvisen od razumevanja skupnosti. Omenjeno razmerje vloženih lastnih dinarjev proti dinarju skupnosti pa seveda ni vzdržno. To se pozna tudi že na socialnem sestavu članstva. Letenje ne sme postati posebna pravica bogatejših - vendar odgovornosti za take posledice ne more prevzeti samo Aeroklub niti ne njegov politični aktiv.
. M. MOSKON
Suhokrajinski drobiž
V ŽUŽEMBERŠKI KRAJEVNI SKUPNOSTI so doslej uspešno samostojno rešili problem oskrbe z vodo v zimski suši. Res je, da je KS s svojo 5000-litrsko montažno cisterno kot vselej prej vozila vodo od jutra do večera, tako da je zaostanek v ogroženih vaseh največ za en dan. Krajevna skupnost pa ima poleg 5000-litrske montažne pločevinaste cisterne v pripravi za potrebo v nadaljnji akciji 4500-litrsko gumirano cisterno, tako da se ob prevoznosti cest tudi večje zimske suše ni bati. Pohvalimo pa lahko tudi podjetje Vodovod Novo mesto, ki je z montažo dodatne črpalke v zajetju v Žužemberku pravočasno poskrbelo za
Poleg tega pa kolektiv (ocena komiteja ZK Novo mesto je popolnoma nasprotna) meni, da je sedanji v.d.direktorja Alojz Ribič za to delo in odgovornost popolnoma usposobljen. Delavci podjetja ,,Krojač" razen tega pripominjajo, da je osnovna organizacija sindikata že na seji, ki je bila 28. in 29. oktobra lani, sprejela oceno, ki je oni, ki jo je dal nedavno komite ZK Novo mesto, precej podobna, če že ne adekvatna. Med drugim v tej oceni piše, da je finančno stanje v podjetju slabo, prihodnost negotova, ozračje med delavci zelo slabo, samoupravljanje pa da ne pride do izraza. Krivci: samoupravni organi, ki niso opravili svoje dolžnosti, ter nekdanji direktor, ki da je imel, po domače povedano, „povsod železa v ognju".
Naj še enkrat poudarimo, da je po trditvah kolektiva podjetja „Kro-jač“ zdaj (po odhodu direkotrja) stanje v podjetju veliko bolj samoupravno ter prijetno kot pred meseci.
Takšna nekako je druga plat medalje odnosov v novomeškem ,,Kro- • jaču.“ Medtem seje tudi zvedelo, da je sodišče združenega dela v Novem mestu zavrnilo zahtevek Jožeta Majerleta, kije menil, da je šlo pri njegovi razrešitvi s položaja direktorja v podjetju ,,Krojač" za nezakonitost. Odločitev še ni pravnomočna. M. B.
ALI VESTE:
... da je imel novomeški rotovž v začetku lesen stolp? Ko so ga dali mestni očetje junija 1856 podreti, okoli njega so privezali mc čne vrvi in ga toliko časa majali, da je z velikim hruščem in truščem telebnil na tla, je boben sklical k tej „predstavi“ domala vse meščane.
... da se je novomeško strelsko društvo ohranilo skorajda od ustanovitve mesta do francoskih časov? Leta 1807 so si sezidali strelci celo novo strelišče. Za obrambo mesta takrat seveda niso bili več potrebni, streljali so ,,razven za svojo zabavo, le še o procesiji sv. Rešnjega telesa dan, za kar se jim je smodnik plačeval iz mestne blagajnice. Jožef II. je sicer tudi to streljanje prepovedal, a po njegovi smrti se je zopet uvedlo."
... da so bile volitve v novomeški mestni zbor dokaj demokratične? Deželni knezi niso nikoli natančneje določevali, kakšne lastnosti naj imajo mestni očetje, meščani so volili v mestni zbor ljudi po svojem okusu. Knezi so jim priporočali le, naj volijo najbolj sposobne, v času protestantizma pa je nadvojvoda Karel zahteval, da morajo biti mestni očetje katoličani.
... da se je okoli leta 1550 v Novem mestu zelo ukoreninila Luthrova vera? Sprva so jo sprejeli le nekateri graščaki in meščani, nato pa se je razmahnila med vse sloje. Največ moralne podpore so dobivali novomeški protestantje iz Metlike, kjer je z mladeniško navdušenostjo oznanjal novo vero neki Gregor Vlahovič, o katerega gorečnosti je imel zelo visoko mnenje tudi Primož Trubar.
... da se francoski okupatorji niso preveč vtikali v učni načrt novomeške normalke? Francozi so preprečili le nadzorstvo duhovščine, poverili so ga županu. Ko se je na Dolenjsko spet vrnila avstrijska oblast, so šolo ponovno podredili nadoblasti duhovščine.
	
Slišali in prebrali smo dve oceni medsebojnih odnosov v novomeškem podjetju „Krojač“. Eno je podal komite konference Zveze komunistov Novo mesto, drugo pa na pobudo sindikalne organizacije delovna skupnost podjetja ..Krojač".
Temeljna razlika v mnenjih je, da komite ocenjuje, da so za nezdrave in nesamoupravne odnose v „Krojaču“ krivi nekdanji direktor ter samoupravne in družbenopolitične organizacije tega podjetja, medtem ko pa smo na sestanku delovne skupnosti slišali, da je za slabe odnose kriv samo nekdanji direktor. Slednji da ni daj zaradi samovolje samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam v ..Krojaču" življenjskega prostora.
Nihče ne dvomi (tudi kon ite ne), da nekdanji direktor ni ravno slovel po visoki strokovni in družbenopolitični usposobljenosti, vprašanje pa je vsekakor, kako da so samoupravni organi in družbenopolitične organiza-
zadostno izkoriščanje zmogljivosti izvira in s tem polnjenje cisterne na hidrantih.
TOVORNJAK FAP žužemberške krajevne skupnosti stalno dežura na lokalnih cestah in krajevnih poteh. Tako so lokalne ceste in krajevne poti stalno prevozne za delavske avtobuse in motoma vozila, obenem pa je možen tudi prevoz vode z avtocisterno. Sedaj, ko je malo več snega, je v akciji tudi buldožer krajevne skupnosti, ki ima na skrbi oranje snega.
KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK IN DRUŠTVO LT ŽUŽEMBERK sta ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja pripravili razstavo o življenju in delu Ivana Cankarja, ki bo 6. in 7. februarja v prostorih doma Ljudske tehnike v Žužemberku.
TUDI ZA VASI MAČKOVEC, SADINJO VAS IN TREBČO VAS bo letos izdelan projekt za rekonstrukcijo električnega omrežja, čeprav so bile še lansko leto nekatere ovire. Tako bodo imeli krajani iz teh vasi ob. enotni pripravljenosti lahko v letu 1977 nemoteno oskrbo z električnim tokom. Izvedba rekonstrukcije električnega omrežja in postavitev transformatorske postaje bo zaradi goste naseljenosti precej cenejša, kot je bila v Laščah in na Rebri in kot bo v Malem in Srednjem Lipovcu.
M. S.
»Primeru Krojač” na rob
cije v „Krojaču“ njegovo ravnanje, delovanje in obnašanje trpele toliko časa. Je odgovor, da je direktor vsakemu, ki se mu ni podredil ali pa se upiral, pretil z izročitvijo delovne knjižice, prepričljiv? Je res mogoče verjeti, da bi se kaj takega lahko dogajalo v nekem drugem podjetju, v katerem je samoupravljanje in delo družbenopolitičnih organizacij na nekoliko drugačni, višji razvojni stopnji? Zdi se, da ne.
Če pustimo to zdaj ob strani, je v tem trenutku najbolj važno, da se stanje v „Krojaču“ popravi, na nove temelje je treba postaviti delo samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij, delavci tega podjetja v prihodnje ne bi smeli več živeti iz rok v usta, poleg dobrih medsebojnih odnosov potrebujejo torej tudi dobro poslovno politiko. Ne gre torej za to, kdo je imel ali ni imel „bolj prav", v ospredju vsega ravnanja morajo biti prizadevanja, kako delovni skupnosti novomeškega ..Krojača" zagotoviti pošten kos kruha in mir v hiši.
Nekaj zelo dobrih predlogov je že dal komite ZK, nekaj pa smo jih slišali tudi na sestanku delavcev, zboru, ki ga je sklicala sindikalna organizacija.
Zanimivo je, da so si ti in oni predlogi (ali, če hočete, oni in ti) zelo podobni, da ne rečemo identični, so pa tudi taki, ki jih bo treba uskladiti. Slednje z malo dobre volje najbrž ne bo težko, saj vemo, da je ravno usklajevanje eno najbolj močnih orožij samoupravnega dogovarjanja. V nasprotnem primeru pa bo vsa zgodba podobna oni o dveh kmetih, ki sta se desetletja prepirala za košček zemlje. Veselili so se samo sosedje in advokati, pa tudi njim se je stvar sčasoma nekako pristudila.
MARJAN BAUER
Novomeška kronika
STARA, DOBRA novomeška navada, da je treba ob snegu pomesti ali očistiti pločnik pred svojim pragom, počasi izumira. Eden od tistih, ki se je na neočiščenem pločniku prekucnil, je zlobno pripomnil, da za take nezgode ne more kriviti nikogar drugega kot sneg. Ker zapade le vsako tretje do četrto leto, ni nobeno čudo, da odgovorni mimogrede pozabijo na varno peš hojo.
STANOVALCI NEKATERIH blokov na Ragovski z velikim zanimanjem pričakujejo sadove dela vodovodnih inštalaterjev, ki zamenjujejo tesnila na najrazličnejših pipah. Doslej so v teh, na novo zgrajenih stanovanjih pipe puščale tako hudo, da je dvočlanska družina ob mesecu plačala za 100 dinarjev vode. Stanovanja so večinoma solidarnostna.
RODILE SO: Marija Sečen iz Zagrebške 11 - Vojka, Ida Strašek iz Volčičeve - Marka, Danica Rifelj (iz Ljubljanske 10 - deklico, Jožica Ražen iz .Kristanove 5 - Ano, Terezija Šinkovec z Mestnih njiv 1 -deklico, Božena Petrov z Mestnih njiv 10 - Simona, Marija Kralj iz Lobetove 24 - Alenko.
UMRLI SO: Jože Kopič, upokojenec z Drske 59, Marija Grden (Šircljeva mama), upokojenka s Poti na Gorjance 3 (79 let), in Jože Gazvoda, upokojenec iz Gotne vasi 9 (73 let).
/
Ena gospa je rekla, da ob obisku restavracije na Otočcu ne smete biti preveč začudeni, če vam natakar, kateremu ste naročili čist prt, odgovori, da bi za božjo voljo lahko sedli tudi za katero od miz, ki nimajo umazanih prtov.
DOLENJSKI LIST
Mladih smučaijev zima le ni popolnoma razočarala. Na sliki: smučaiji iz Brežic potrpežljivo čakajo, da jih bo avtobus odpeljal v Pečice, kjer so pobočja po dolgem času spet pokrita s snegom. (Foto: Jožica Teppey)
Solidarnost odpira vrata
V dveh letih 40 stanovanj — Nekatere delovne organizacije se preveč zanašajo na druge
aiai
O predlogu liste je razpravljal tudi občinski svet Zveze sindikatov in jo v celoti podprl. „Menili smo, da je lista pravična in da so dobili stanovanja res tisti, ki so jih najbolj potrebni," je izjavil sekretar Tone Jesenko. „Vsi člani sveta se namreč dobro zavedamo, da je zelo težko razdeliti 20 stanovanj med 40 prosil-
Prednostna lista za dodelitev solidarnostnih stanovanj v Brežicah je sprejeta. Tokrat so razdelili dvajset stanovanj: eno trisobno, petnajst dvosobnih, tri enosobna in eno garsonjero. Ce prištejemo k temu še dvajset stanovanj iz prvega dela liste, ki sojih razdelili lani, potem vidimo, da je 40 rešenih primerov v dveh letih že uspeh. Med srečneži so ljudje najrazličnejših poklicev, od učitelja do prodajalca in zasebne obrtnice.
cev. Rad bi opozoril še na spodrsljaj, ko je delovna organizacija poslala na sejo samoupravne enote za pomoč v stanovanjskem gospodarstvu delegata, ki je bil sam reflektant za solidarnostno stanovanje. To z njene strani ni bilo pošteno. Delegat je izpadel z liste, zato je sprožil dvom o sprejetem vrstnem redu in jo ocenjeval le iz zornega kota svoje delovne organizacije. Prav gotovo je res, da ima vsak prosilec za seboj težko zgodbo o stiskah svoje družine, ne le tisti, katerih prošnje so že rešene, toda vsi ne morejo biti takoj na vrsti."
Tovariš Jesenko je omenil tudi težko delo komisije, ki je ocenjevala stanovanjske razmere prosilcev. Člani niti na cesti niso imeli miru. Poslušati so morali nešteto očitkov, ob tem pa se nihče ni vprašal, kakšen stanovanjski program ima njegova delovna organizacija (čc ga sploh ima). Končno gre za solidarnost samo 30 odst. sredstev, 40 odst. jih zadrže delovne organizacije, 30 odst. je oročenih pri banki in delovne organizacije jih lahko najamejo kot posojilo.
..Ljudje poskušajo včasih izsiljevati, in kot kaže, bo treba v pri-
RAZISKAVE
Raziskovalna skupnost v brežiški občini bo letos podprla raziskave industrije, zdravstvenega turizma in arheološke načrte Posavskega muzeja. Zdravilišče Ča-teške Toplice namerava ugotavljati zaloge termalne vode, Salonit Anhovo bo še naprej iskal ležišča kremenčevega peska, gline, lignita in apnenca, ki jih izkorišča kot surovino, Posavski muzej pa ima za letos v programu raziskavo grobišča in naselbine iz kulture žarnih grobišč nad Orešjem, izkopavanje v Malencah ter zbiranje gradiva iz NOB na Kozjanskem.
OBČINE ZAHTEVAJO INFORMACIJO O JE KRŠKO
Svet posavskih občin je na zadnji seji sklenil, da bi bila ena naslednjih sej v jedrski elektrarni v Krškem, ker želijo v Posavju zvedeti, kako napreduje delo, predvsem pa, kako je z varnostnimi ukrepi.
DOM, STAR 250 LET
Brežiški dijaški dom, v katerem prebivajo dijaki šole za prodajalce, je med najslabšimi v Sloveniji. Ko v delovnih organizacijah ta čas razpravljajo o združevanju sredstev za gradnjo domov za učence, opozarjajo, da bodo dijaki v Brežicah v takih razmerah težko vzdržali še pet let. Gradnjo novega doma bi vsekakor kazalo pomakniti s sedemnajstega mesta na prvo polovico prednostne liste v Sloveniji.
Novo v Brežicah
ZA DVA DNI NA SMUČANJE. Vodniki taborniškega odreda Matija Gubec zelo prizadevno delajo z najmlajšimi, zato jim bo vodstvo organizacije omogočilo odhod na dvodnevno smučanje kot skromno nagrado za nesebično delo.
PO ZELENJAVO SEDEM KILO METROV DALEČ. V Dobovi se že dolgo pritožujejo nad slabo preskrbo z zelenjavo in sadjem. Tako trgovino bi v kraju nujno potrebovali, saj morajo zdaj po solato in sadje v Brežice. Tudi z zvezami z mestom niso zadovoljni. Radi bi imeli več avtobusov. Občinski skupščini celo predlagajo, da bi se dogo-
vorila za podaljšanje zagrebške mestne proge Zagreb - Harmica na to stran Sotle ao Brežic. Ta avtobus namreč vozi redno vsako uro do poznega večera.
KJE BO CVETJE? Na razstavi zelenja in cvetja Hortikultura 76, ki
bo v začetku junija v Posavskem muzeju, napovedujejo takole razporeditev: na stopnišču bodo razstavljene lončnice, v kapeli in na hodniku v drugem nadstropju lončnice in rezano cvetje in v galeriji razstava šopkov. V spodnji galeriji bo hortikulturna zveza pripravila razstavo o varstvu okolja. Tam bo tudi prostor za kakteje in ikebano. Okrasno drevje in grmičje bo na hodniku in na terasi v prvem nadstopju ter na dvorišču. Za razstavo in dekoracijo so razen dvorane namenjeni prostori vseh muzejskih zbirk. Do junija bodo uredili tudi okolico gradu.
KAM S POHIŠTVOM? Trgovsko podjetje Posavje ima v načrtu graditev nove trgovine za prodajo pohištva, in bo potem lahko odstopilo sedanje prostore hotelu Turist za gostinske namene. Se prej pa bi radi zgradili obljubljeno trgovino v Cerkljah. Sedanja trgovina oskrbuje zelo velik okoliš in je zato premajhna, čeprav je preurejena.
BREŽIŠKE VESTI
hodnje pri reševanju prošenj upoštevati tudi obnašanje prosilcev," je nadaljeval tov. Jesenko ter povedal za primer, ko sta zakonca brez otrok dobila enosobno stanovanje, pa še nista zadovoljna. Pred tem sta grozila, da bosta šla do konca, do Beograda, če njuna prošnja ne bo ugodno rešena.
J. TEPPEY
Preveč je še potuhe
V	Sloveniji je 80 tisoč alkoholikov. Številka je osupljiva, če pomislimo, da ob vsakem od njih trpijo še trije družinski člani in da so med sužnji alkohola ljudje v letih največje ustvaijalne moči. V Sloveniji je tudi invalidnost zaradi alkoholizma vsak dan bolj zaskrbljujoč pojav, saj je bilo v zadnjih dveh letih upokojenih veliko alkoholikov, in to brez predhodnega zdravljenja.
Na nedavnem posvetu izvršnega sveta brežiške občinske skupščine z direktorji tozdov in OZD je opozoril na neodgovoren odnos delovnih kolektivov do alkoholikov dr. Nemeth. Menil je, da imajo alkoholiki.obi-čajno potuho pri svojih predpostavljenih, ki ob izostankih zaradi posledic pijančevanja zamižijo in jim štejejo izgubljeni „plavi“ ponedeljek v dopust. Seveda pa se alkoholiki znajdejo tudi sami in si za tisti dan priskrbijo „bolniško“, kar je po mnenju dr. Nemetha prav tako potuha. Predlagal je, da bi za delavce kadrovskih služb priredili seminar, na katerem bi jih seznanili z današnjimi pogledi družbe na zlo, ki ga prinaša alkoholizem. Seznanili bi jih tudi z načini zdravljenja in preventivnimi ukrepi in po tej poti spremenili miselnost, ki zdaj prevladuje. Mnogi namreč menijo, da alkoholiku pomagajo s tem, ko izjavljajo, da je ta in ta tovariš pri delu priden, da pa jih ne moti, če pije v svojem prostem času. Takrat si pijačo pač lahko svobodno privošči, do jutra pa se tako ali tako že vsak iztrezni.
Kaže, da bodo v tozdih in OZD le naredili korak naprej in v sodelovanju z zdravstveno službo pripravili akcijske programe za ukrepanje proti alkoholizmu. Ti programi bodo osnova za samoupravni sporazum, katerega osnutek naj bi čimprej izdelala skupnost socialnega varstva.
J. T.
Občanov dinar za novo šolo
S samoprispevkom bi prebivalci krajevne skupnosti Leskovec v treh letih zbrali 4 milijone dinarjev za opremo šolskega poslopja - Referendum bo 15. februarja
Občani krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem bodo 15. febru-aija na referendumu glasovali o samoprispevku za opremo nove šole, ki bo zgrajena še to jesen. Veljala bo 40 milijonov dinarjev. V novem poslopju bo osem učilnic za razredni pouk in šestnajst učilnic za predmetni pouk. Torej se bodo z novim šolskim letom vendarle otresli dveh izmen. To pomeni, da oddaljenim otrokom ne bo več treba vstajati ob petih zjutraj in da se bodo vsi vračali domov podnevi.
Dobili bodo tudi športno dvorano in republiška telesno-kulturna skupnost je odobrila poldrugi milijon posojila (za toliko bodo izdatki večji, kot bi bili za telovadnico) zanjo. V njej se bodo lahko vrstile šte-
Senovo slavi
V	okviru praznika krajevne skupnosti tudi počastitev 30-letnice „Svobode"
Znova je tu čas senovskega krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na tisti februarski dan, ko so se borci XIV. divizije na svojem legendarnem pohodu na Štajersko mudili v tem rudarskem naselju.
Slavnostne prireditve so se pričele 24. januarja, zaključili pa jih bodo 29. februarja. Tako dolgo bodo trajale tudi zato, ker bodo v okviru krajevnega praznika slavili 30-letni-co delovanja sedanjega delavskega prosvetnega društva „Svobode“. Ob visokem jubileju so amaterski kulturniki že lani_prejeli najvišje občinsko priznanje s „Plaketo Janeza Vajkarda Valvasorja", tokrat pa bodo svojo dejavnost, ki je v minulih treh desetletjih kljub občasnim plimam in osekam niso nikoli prekinili, pokazali na številnih prireditvah. Ob jubileju pa moramo seveda ponovno zapisati, v kako težkih razmerah deluje senovska kultura in kako potrebna bi bila čimprejšnja gradnja novega večnamenskega družbenega, kulturnega in družabnega doma,
V	času, ki je že za nami, so se na Senovem zvrstile nekatere športne prireditve in prva osrednja: to je tradicionalni pohod po poteh „XIV. divizije" na partizanski Bohor minu-
lo	soboto. Do konca prazničnih dni pa se bodo zvrstile še tele pomembnejše prireditve:
7.	II.
Kviz pionirjev in mladine o „XIV. diviziji". - Šolska dvorana ob 18. uri
9	.II.
Slavnostna seja zbora delegatov KS.
- Kino dvorana ob 15. uri 9.11.
Nušič: „Dr.“ - Komedija. Gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane
- Ob 16. in 18. uri v šolski dvorani 14. II.
Revija pevske in glasbene dejavnosti DPD Svobode. - Ob 18. uri v šolski dvorani 20. 11.
Podelitev Kajuhovih bralnih značk in recital ,,Pohod XIV. divizije". -Ob 11. uri v šolski dvorani 21. II.
„Pokaži, kaj znaš". Nastop mladih talentov v organizaciji DPD Svobode. - Šolska dvorana ob 17. uri 27. II.
Cehov: „Medved“ in „Snubač“. Enodejanki Uprizoritev dramske sekcije DPD Svobode. - Šolska dvorana ob 18. uri 27. II.
Tovariško srečanje vseh amaterskih kulturnih delavcev, ki so delovali na Senovem od osvoboditve naprej 29. II.
..Sneguljčica". Otroška igra v izvedbi šolarjev domače osnovne šole. -Ob 16. uri v šolski dvorani
ZA PRAZNIK
-	8. FEBRUARJA
Za 8. februar, naš narodni kulturni praznik, se bodo tudi v krški občini zvrstile številne proslave. Izmed osrednjih naj omenimo tisto, ki bo v Krškem v dvorani DPD Svobode 6. februarja ob 19. i)ri. Na njej bosta zapela moški zbor „Dušan Jereb" iz Novega mesta in domači mešani „ Viktor Parma". Na Senovem so napovedali za 9. februar gostovanje ljubljanskega Šentjakobskega gledališča z Nušičevo komedijo „Dr.“, v Brestanici pa bodo kulturni program za praznik pripravili člani osnovne organizacije ZSMS.
DELAVCEM ZA STANOVANJA
Pri Agrokombinatu so večji del sredstev, namenjenih za stanovanjsko graditev, razdelili kot pomoč individualnim graditeljem. S to pomočjo sije zgradi-
lo	svoje domove 51 delavcev. Kupili so tudi nekaj stanovanj v blokih, adaptirali pa so tudi 26 starih stanovanj.
vilne prireditve za vso občino. Taka dvorana bi jih sicer veljala 20 milijonov, če bi jo gradili samo zase, ker pa je pri šoli, so stroški dosti manjši, saj so tam že vsi pomožni prostori.
Ravnatelj šole v Leskovcu Ciril Plut je prepričan, da bo nedeljski referendum potrdil pripravljenost prebivalcev, da vsak po svojih močeh prispeva za novo šolo. Solidarnost je v tej krajevni skupnosti že nekajkrat zmagala. Ljudje so zavzeto zbirali denar za napeljavo vodovoda in za asfaltiranje cest. Vodovod imajo zdaj vse vasi, asfaltiranih cest pa imajo v krajevni skupnosti 41 kilometrov.
Odbor za izvedbo referenduma se je vključil v priprave z veliko voljo in prizadevnostjo. Organiziral je zbore občanov, da jih je seznanil z namenom samoprispevka, razen tega so starši dobili podrobne informacije na skupnih roditeljskih sestankih v šoli.
Z novo šolo bodo v krški občini pridobili še dodatno prednost, prostore za usmerjeno izobraževanje v devetem in desetem letu šolanja. Otroci bodo imeli možnost obiskovati prvi in drugi letnik srednje šole v do-
mači občini. To pomeni, da bodo starši lahko več svojih otrok poslali v srednjo šolo.
J. TEPPEY
PO BLIŽNJICI DO LJUDI
Družbenopolitične organizacije in občinska skupščina v krški občini so se odločile za novo obliko dela pri spoznavanju problemov krajevnih skupnosti. Sveti krajevnih skupnosti sklicujejo razgovore, ki se jih udeležujejo predsednik in podpredsednik občinske skupščine, načelnik oddelka za gospodarstvo, predsednik občinske konference SZDL, sekretar občinske konference ZK ter predsednik sveta Zveze sindikatov, Zveze borcev in Zveze socialistične mladine.
Prvi tak razgovor je bil na Senovem, sledilo mu je srečanje v Krškem, do konca meseca pa se bodo zvrstili tovrstni posveti še v drugih krajevnih skupnostih občine. Na njih se predstavniki skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij temeljito seznanijo z uveljavljanjem krajevnih skupnosti v novem sistemu in težavami, s katerimi se te srečujejo pri vsakdanjem delu. V razgovorih se posebej posvečajo gospodarskim in političnim nalogam v tekočem letu.
Nova tovarna magnefitne celuloze v Krškem bo dokončana do jeseni. Zima ne ovira gradbenih del. (Foto: Jožica Teppey)
Krške novice
TUDI V KRŠKEM - Minuli petek in soboto je občinska konferenca SZDL pripravila seminar za vodstva krajevnih organizacij, člane predsedstva in druge aktiviste. Vsebina se ni razlikovala od drugih podobnih seminarjev, slušateljem pa so predavali domači družbenopolitični delavci in gostje iz sevniške in brežiške občine.
ZNOVA V KLOPEH - Tudi občinski odbor Rdečega križa je že pričel uresničevati svoj program zdravstvenega izobraževanja občanov. Pred dnevi so v Brestanici zaključili za tamkajšnjo Elektrarno 20-urni tečaj iz prve pomoči, enak pa te dni poteka na Raki, kjer ga obiskuje skoraj 30 deklet in žena. V bližnji prihodnosti naj bi organizirali še 80-urni tečaj z enako vsebino, na katerem bi združili slušatelje 20-ur-nih z območja Kostanjevice, Podbočja in Rake.
PONOVNO USPEŠNO? - OO ZSMS Krško II, ki združuje dekleta in fante z levega savskega brega, si je že pridobila „dobro ime" s tem, da dosledno uresniči vse, kar načrtuje.
V	tem letu nameravajo pomagati ustanoviti prve pionirske hišne svete, športno in kulturno sekcijo, za razvedrilo in vzgojo pa bi radi pripravili plesno šolo, ki je v Krškem ni bilo že vrsto let.
SEST NA LISTI - Prvi del javne razprave o razvrstitvi športov na prednostno listo, so v krški občini že zaključili Na ..občinsko" listo so po tehtanju številnih meril uvrstili šest panog. Med kolektivnimi športi so to rokomet, nogomet in košarka, med individualnimi pa plavanje, kolesarstvo in karate. Seveda bo ta lista še v razpravi, pri čemer naj bi bila izrednega pomena mnenja šolskih športnih društev o panogah, ki naj bi jim dajali največ poudarka v njihovem okviru.
SE EN SEMINAR — Služba družbenem knjigovodstva in občinski sindikalni svet sta minuli teden pripravila seminar za predsednike organov samoupravne delavske kontrole. Ker kontrola doslej še ni prav zaživela in so se njeni organi ubadali le z bolj obrobnimi problemi je bil seminar še kako potreben.
DOLENJSKI LISI'
Stran uredila: JOŽICA TEPPEV
Št. b (1385) - 5. februarja 1976
Obisk predsednika ZKS Franca Popita v ponedeljek je veljal tudi Jutranjki. V vsej tovarni je sedaj že 63 komunistov. Tovariš Popit je ob zaključku obiska dejal, da je pomembno v tovarni najti skupni jezik pri reševanju odprtih vprašanj in izrazil zadovoljstvo, da se stvari obračajo na bolje. (Foto: Železnik)
Potrebe narekujejo napet razvoj
:Sevniška občina računa, da bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju hitreje napredovala
Minuli četrtek so se v dvorani sevniškega Partižana zbrali na drugo usklajevanje delegati združenega dela, samoupravnih interes-I nih skupnosti in krajevnih skupnosti. V glavnem ni več nobenih ovir, da vsa občinska skupnost osnutka srednjeročnega načrta za-. čete petletke ne spremeni v predlog.
Trebanjski gradbinci združeni
Kos bodo vsej gradnji — Sodelovanje s stanovanjsko in bodočo komunalno skupnostjo
Od 1. januaija dalje sta združeni trebanjsko Stanovanjsko in Komunalno podjetje. Poslej dela v Tregradu, kakor imenujejo skupno podjetje, 110 delavcev.
Nastajanje tega pomembnega dokumenta poteka ob veliki prizadevnosti koordinacijskega odbora in strokovne službe občinskega izvršnega sveta. Sam osnutek je v razpravi že nad štiri mesece, prvo skupno usklajevanje je bilo julija. V delovnih organizacijah je bilo o tem precej razprav, vendar je usklaje-
I vanje vseeno dajalo videz, da so bili delegati združenega dela slabo pripravljeni Seveda bo v naslednjih petih letih v gospodarstvu precej novega. Predvidenih 356 milijonov naložb v gospodarstvu so ob usklajevanju znatno razširili, predvsem na račun načrtov Jugotanina. Tako naj bi vse naložbe znašale nad 530 milijonov dinarjev. Prednostne naložbe v tem letu naj bi bile v Jugotanin in StiUes. Delovne organizacije naj bi svoje načrte naložb še preučile -
rok poteče danes - in naj bi priložile tudi nadrobnejše podatke o predvidenem izvozu.
Nobena samoupravna interesna skupnost ne more kriti svojih naložb. Skupnosti otroškega varstva so skoraj podvojile cene pri gradnji vrtcev, znano je, v kakšni zagati je na referendumu sprejeti načrt gradnje novih šol, ko so bila ukinjena posojila bank in republiška solidarnost. V izobraževanju je prišlo v tem času do mnogih novosti; ena takih je tudi usmerjeno izobraževanje, kjer v korist otrok ne bi radi ostali praznih rok. Vrsta razpravljalcev je poudarjala opozorila delavcev na zborih, ki nimajo komu zaupati otroke v varstvo.
Svoj trenutek v usklajevanju so nestrpno pričakovale krajevne skupnosti. Predvidenih 62,8 milijona di-
narjev za vse akcije in obveznosti KS od zadnjega usklajevanja nekateri zahtevki še povečujejo. Z združevanjem denarja gospodarstva za krajevne skupnosti je bilo lani na voljo šestkrat več denarja kot prejšnje leto. To je dalo tudi polet akcijam KS.
A. ŽELEZNIK
KLUB MLADIH NA ODRU
Igralska skupina sevniškega Kluba mladih bo v soboto ob 17. uri v krmeljskem domu Svobode uprizorila komedijo Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo. Vsi igralci so delavci. Krmeljska predstava bo pravzaprav premiera. Člani Kluba mladih bodo sodelovali tudi na proslavi slovenskega kulturnega praznika 9. februarja v dvorani TVD Partizan v Sevnici ob 19. uri.
BOŠTANJČANI SPET NA ODRU
V nedeljo ob 15. uri se bodo v dvorani TVD Partizan v Boštanju predstavili igralci kulturno prosvetnega društva Anton Umek-Okiški s tremi enodejankami Gre za zabavna dela Gumb, Brzojav in Analfabet. Tudi letos nameravajo pripraviti več gostovanj.
v___________________J
Dvorana vsem
Sevniški gasilski dom bo služil vsem
Poglavitna dela, ki še preosta-jajo pri preurejanju sevniškega gasilskega doma, so v glavnem samo še pleskanje, namestitev stenskih oblog in nabava opreme.
Seveda ne bo dvorana, ko bo dograjena in opremljena, služila le za kulturne prireditve. Sklicatelji raznih skupščin, od občinske do interesnih, so dostikrat v precejšnji zagati s prostori, podobne težave imajo tudi drugi. Ker bo v tej dvorani deloval tudi kino, se odpirajo možnosti, da se prične urejanje dvorane TVD Partizan za telovadbo. V avli ob novi dvorani v gasilskem domu bo mogoče prirejati tudi manjše razstave likovnih izdelkov. Centralno ogrevanje bo odpravilo dosedanje običajno prczebanje v hladnejših mesecih.
Kulturni skupnosti kot nosilcu preurejanja v gasilskem domu ob teh delih ne manjka težav. Cena adaptacije znaša 2,83 milijona dinaijev, zagotovljenih pa je le okrog 1,65 milijona dinarjev. Zaradi tega so se obrnili po pomoč tudi na delovne organizacije. Predsednik kulturne skupnosti in sevniškega gasilskega društva Tone Koren že omenja pripravljenost Lisce, ki daje 400.000 posojila. Sodelovanje pa pričakujejo tudi od Jutranjke. Pristopila je scv-niška krajevna skupnost, pričakujejo sodelovanje ostalih samoupravnih interesnih skupnosti. S Stillcsom sc dogovarjajo za sodelovanje pri nameščanju stenskih oblog in stolov. V raznih delih so skrite tudi prostovoljne ure sevniških gasilcev. Sodelovanje krajevne skupnosti in turističnega društva pričakujejo vrh tega pri urejevanju okolice doma.
Osnovna dejavnost je gradbeništvo; stanovanjsko gospodarstvo in komunalna dejavnost sta poslej dopolnilni dejavnosti. Kot nam je povedal direktor Ivan Longar, je razlog za to spremembo ustanovitev samo-
Kruh od mleka
Janez Kek iz Luže pričakuje največ od mleka
Kmet Janez Kek iz Luže je svoje gospodarstvo usmeril izključno v prodajo mleka. Večino zemlje je spremenil v pašnike. Za kaj drugega zaradi lege tudi ni primerna:	ilovnata
zemlja je že ob malo vlage za stroje prava past pri oranju.
Oba Janeza, oče in sin, sta si edina glede naprednega kmetovanja. Pri hiši je zraslo pet sinov in pet hčera. Oče Janez je vesel, da je doslej pokril hiše vsem, razen enemu. Posebno srečen je, kadar pridejo vsi domov in je hiša polna 31 vnučkov. V kmetijstvu oče Janez ne daje prav tistim gospodarjem, ki hodijo na delo v tovarno, breme domačije pa je nato v glavnem na ženi. Sam je bil rekel svoj čas: „Zemlja ali služba!" — Tako je ostalo pri zemlji.
Sin Janez je dal lani in predlani silažo v analizo. „Pri nas mnogo pasemo. Lani smo gnali na pašo vse od 22. aprila dozirne. Vse čredinke so bile po 3-krat popasene, vmes pa smo Še enkrat kosili. Tudi silos da dosti, saj nam gre predvsem za mlečnost. To zimo imamo veliko težav z vodo. 5.000 litrov vode zadostuje komaj za en teden. Pri hiši je še mlekarna, kjer je treba za snago tudi mnogo vode. Sicer imamo s hidrofo-rom vodo razpeljano povsod, vendar upamo, da bo suhokra-jinski vodovod letos prišel tudi do nas, saj je že vse zakoličeno!"
A. Ž.
NAJVEČ KOOPERANTOV NA DOLENJSKEM
Pri trebanjski Kmetijski zadrugi imajo nad 1.100 članov -zasebnih kmetov. Zadruga sklepa pogodbe za pridelke ali živino le s tistimi, ki imajo z njo sklenjene tudi članske pogodbe bodisi za krompir, mleko, goveje pitance ali kumarice. Ob tem imajo seveda enake pravice in dolžnosti kot zaposleni v delovnem razmerju pri zadrugi. Zanimivo je tudi to, da izmed članov nihče ni prostovoljno izstopil iz članstva.
NALOGE SZDL
Konec minulega meseca so v Trebnjem priredili posvet predsednikov in sekretarjev krajevnih organizacij SZDL Analizirali so delo delegacij, predvsem pa se morajo dobro pripraviti na letne konference krajevnih organizacij. Oceniti morajo, kaj je bilo narejeno v posameznih organizacijah pri ustanavljanju odborov in komisij. Posebno pozornost naj bi posvetili delu odborov za družbeno samozaščito.
Najmlajši so pičlo snežno odejo v začetku minulega tedna skušali kar najbolj izkoristiti za zimsko veselje. Tonček Kravcar iz Škovca se je brez sani kar dobro vozil na plastični vreči od umetnih gnojil.
upravnih interesnih skupnosti. Stanovanjska skupnost že dela pod isto streho kot Tregrad, podobno bo s komunalno skupnostjo, brž ko bo ustanovljena. Pisarniške posle za skupnosti opravljajo sicer strokovne službe, tako se odvijajo tudi dela za stanovanjsko dejavnost in komunalo, vendar vse po smernicah samoupravne interesne skupnosti To delo se bo odvijalo po dolgoročnih pogodbah, cene storitev morajo biti seveda usklajene v občinskem in regijskem merilu.
Enomesečno skupno delo je sicer kratka doba, vendar so po mnenju direktorja Longarja nekateri uspehi že vidni V gradbeništvu vlada sicer trenutno več ali manj mrtva sezona. Delovna sila je bolje porazdeljena po dejavnostih, bolj načrtno je mogoče delati s strojnim parkom. Združitev osnovnih sredstev pomeni olajšanje
PREDNJAČIJO ZA KUMROVEC
Manj razvita trebanjska občina prednjači med dolenjskimi občinami po pobranem prispevku za gradnjo doma borcev in mladine v Kumrovcu. Predvideni prispevek so presegli in so edina občina na Dolenjskem, ki je dosegla 100 odstotkov! Črnomelj je zbral le 72 odstotkov predvidenega denarja, Novo mesto 73, boljši so le še v Metliki: 96 odstotkov. V vsej Sloveniji je bilo le 25 občin, ki so izpolnile načrt.
DONIT POKROVITELJ Kulturno-prosvetno društvo Ivan Cankar je za pokroviteljstvo nad proslavo 30-letnice svojega delovanja zaprosilo edino tovarno v svoji krajevni skupnosti. Novi kolektiv je prizadevanja društva z razumevanjem podprl. S komedijo Babilonski stolp se bodo člani društva pokazali že pred nastopom ob slavnosti za 30-letnico društva prihodnji teden, v nedeljo, 8. februarja, ob 15. url
NIC VE C SPORNEGA - Ponavadi nikdar ni manjkalo pripomb k vzdrževalnim delom v komunali ah stanovanjih. Pri Tregradu imajo vse evidence nastavljene ločeno, tako da je vedno pregled nad tem, kako potekajo posamezna opravila. Z delom samoupravnih interesnih skupnosti bo omogočen še boljši pregled tako posameznim tajnikom teh skupnosti, kakor tudi skupščinam in njihovim organom.
ZADOVOLJNI - 25. januarja so na občnem zboru pregledali svoje delo člani PGD Občine. Gasilci so
za obratna sredstva, združeno skladišče odpravlja dvojne zaloge, kijih je moralo imeti prej vsako podjetje zase. Skratka: delovni kolektiv se čuti tako po mehanizaciji kot po strokovnem kadru sposobnega opravljati vso stanovanjsko gradnjo v občini Blok s 40 stanovanji in več'*' zanje ni več prevelik zalogaj. Ravno tako se nameravajo tudi vnaprej lotevati gradnje proizvodnih objektov.
V Tregradu 'želijo, da bi jim graditelji v domači občini pri natečajih za dela pod sicer enakimi pogoji, kot jih nudijo drugi kolektivi, vendarle dajali prednost.
A. ŽELEZNIK
PESTRO DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE
Koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje pri občinski konferenci SZDL v Treb-~ njem je minuli teden sprejel program družbenega izobraževanja in usposabljanja v tem letu. S posebnimi seminarji nameravajo zajeti širok krog občanov. Gre za usposabljanje delegatov občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti, vodstva krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Posebno pozornost nameravajo posvetiti judi članom delavskih svetov, predsednikom komisij delavske kontro-^ le, novim članom ZK in vodilnim kadrom delovnih organizacij. Nosilci posameznih nalog naj bi podpisali poseben družbeni dogovor.
zadovoljni z urejenostjo svojega doma, razpoložljivo opremo in tudi pripravljenostjo moštva.
VODA ŽE BLIŽE - V Knežji vasi že teče voda iz novega vodovoda. Pritisk pa je zaenkrat še majhea V dolgotrajni suši se je že izkazalo, koliko je ta pridobitev vredna. Tudi drugi kraji Iger si morajo ljudje vodo še voziti, imajo zdaj vseeno bliže do zdrave vode.
„KONGRES“ LARFARJEV Minuli petek se je sestalo v Mokronogu nad sto ljudi, na katerih bo ležalo glavno breme letošnjega karnevala. Na tem kongresu, kot ga imenujejo Mokronožanl so razdelili vloge, ki jih naj bi predstavili v predvideni paradi instrumentov. Sedaj Mo-kronožani lahko rečejo, da imajo karneval pravzaprav že skupaj.
PLES S PLOŠČ - Šentruperška mladina skuša skrbeti za zabavo ir razvedrilo v sicer odmaknjenem kraju. Kotiček za plese ob ploščah so našli v prostoru nad mlekarno.
m
Preurejanje gasflske dvorane se približuje koncu. Minuli teden so bili v dvorani že pleskaiji. Ob številnih drugih potrebah si občinsko središče še lep čas ne bo moglo privoščiti nove dvorane.
To in ono s Primoža
! TRGOVINO ALI GOSTILNO -Člani sveta krajevne skupnosti menijo, da izobraževalna skupnost ne bi smela prodati šolske stavbe, temveč bi jo morala prenesti v upravljanje krajevni skupnosti. Sedaj je k Primožu mogoče priti že z vseh strani z motornimi vozili, zato bi se verjetno našel kdo, ki bi se vselil v prazno učiteljsko stanovanje, v ostalih prostorih pa vodil gostišče. Morda bi se našel kakšen upokojeni trgovec, ki bi vsaj nekaj dni v tednu vodil v kraju trgovski lokal. V stavbi je elektrika, ravno tako tudi vodovod.
POTREBUJEJO GASILCE - V kraju je že imenovan štiričlanski odbor, ki naj bi pripravil vse potrebno za sklic ustanovnega zbora, da bi pri Primožu ustanovili gasilsko desetino. Odbor sc bo sestal v nedeljo, naslednjo nedeljo pa naj bi pripravili občni zbor. Imenovali naj bi tudi vaške trojke, ki bi lahko takoj pomagale ob požarih po ostalih vaseh in naseljih. Za naslednje srednjeročno
obdobje predvidevajo v načrtu krajevne skupnosti za gasilstvo 20 tisočakov. Ker lahko prispevajo tudi k samozaščiti upajo na pomoč oddelka za narodno obrambo. Stroške bodo imeli z nabavo uniform in ostale opreme, kjer bodo priskočili na pomoč tudi občani
VEC POMOČI - V načrtu krajevne skupnosti za letos in prihodnjih pet let je predvidenih več akcij. Ža gradnjo in popravila cest v petih letin bi potrebovali 500 tisočakov, ravno toliko bi rabili za vodovode v Znoiilah, Dedni gori, Gornjih Orlah in Mali Hubajnicl Za letos so za komunalne potrebe določili 115.000 dinarjev, za gradnjo vodovodov pa 120.000 dinarjev. Skoraj polovico slednjega zneska so občani pripravljeni prispevati sami v denarju in delu. Pismene pogodbe je podpisalo že 88 odst. lastnikov domačij. Lani so dobili le pol od načrtovanih 55.000 dinarjev.
K. ZORKO
Janez Kek bo letos spet posejal precej trave, da bo več krme.
Iz kraja v kraj
TREBANJSKE NOVICE
V Črnomelj se vsak dan z vlaki in avtobusi pripelje več kot 500 učencev in dijakov. Seveda pa v občinsko središče hodijo po raznih opravkih tudi drugi prebivalci te belokranjske občine, tako daje na avtobusni postaji vedno živahno. (Foto: A. Bartelj)
Stanovanj za več kot 2000 ljudi
Poleg družbene gradnje v črnomaljski občini naj bi se razmahnila tudi individualna — Prispevek za stanovanjsko gradnjo bo potrebno povečati od 6 na vsaj 7 odst. od bruto
osebnih dohodkov
Brez stanovanj danes ni napredka. To danes še posebno čutijo v bolj odmaknjenih krajih, kamor lahko strokovnjake privabijo le tako, da jim ponudijo stanovanje ali možnost gradnje. Zato temu vprašanju povsod posvečajo veliko skrb. Seveda pa se večkrat vse ustavi pred velikim problemom - pomanjkanjem denarja in hitri ter nezadržni dražitvi gradnje.
V	resoluciji o družbenoekonomski politiki v občini Črnomelj za leto 1975 - 1976 so poudarili potrebo po hitrejšem razvoju stanovanjske gradnje; to poudarja tudi družbeni plan za razdobje 1976 - 1980. Delovne organizacije morajo v svojih načrtih podrobneje obdelati stanovanjsko gradnjo in urediti način reševanja stanovanjske problematike.
Ker so potrebe po stanovanjih vedno večje, bodo v občini morali proučiti možnost, da bi se prispevek za stanovanjsko gradnjo povečal od dosedanjih 6 odst. od bruto OD na vsaj 7 odst.
Za družbeno stanovanjsko gradnjo sta že izdelana zazidalna načrta za sosesko Čardak v Črnomlju -602 stanovanji s 1600 prebivalci -ter za 113 stanovanj za 452 prebivalcev v Semiču.
Za individualno stanovanjsko gradnjo je po zazidalnih načrtih pripravljeno 68 lokacij v Črnomlju in Semiču, od tega je v Črnomlju že odkupljeno zemljišč za 25 hiš, v Semiču pa za 7. Pred obravnavo za sprejem je še zazidalni načrt za 8 individualnih hiš na Čardaku v Črnomlju, naročen je tudi zazidalni
Prvi klub na Dolenjskem
Prejšnjo sredo je bil v Črnomlju ustanovljen prvi klub samoupravljalcev v naši regiji
V črnomaljski občini so prvi v regiji in med prvimi v Sloveniji ustanovili klub samoupravljalcev. Ustanovna skupščina in prva seja skupščine kluba samoupravljalcev je bila v sredo, 28. januarja.
Za predsednika kluba je bil izvoljen Bojan Košir, predsednik skupščine kluba samoupravljalcev pa je Zvone Jakša; izvolili so 8-članski izvršni odbor kluba.
Na prvi seji skupščine je bil sprejet program idejnopolitič nega izobraževanja. Klub samoupravljalcev si je za nalogo zadal, da organizira več eno ali dvodnevnih seminarjev za delegate, člane družbenopolitičnih organizacij, sindikalna vodstva, predsednike delavskih kontrol, delavskih svetov itd. Poleg tega so se dogovorili tudi, kakšne naj bi bile občasne oblike izobraževanja. Pri-
pravili bodo posvetovanja, na katerih bodo govorili o problematiki, ki izhaja iz delovnega razmerja, o uresničevanju statutov v delovnih organizacijah, o težavah in uspehih pri izvajanju neposrednega samoupravljanja, zlasti o zborih delovnih ljudi, samoupravnih skupinah in podobnem.
Seveda pa to ni stalen program njihovega dela, marveč ga bo izvršni odbor dopolnjeval kot bodo zahtevale potrebe in na željo podpisnikov pripravil dodatne oblike izobraževanja in idejnopolitičnega usposabljanja.
načrt za področje Pristave v Črnomlju in za stanovanjsko gradnjo ter vrtec na Vinici.
Na Čardaku je že v gradnji 23-sta-novanjski blok, v kratkem pa bo urejen še odkup zemljišča, prav tako na Čardaku, za nadaljnjih 50 stanovanj. Postopek za odkup oziroma razlastitev 7.500 m2 zemljišča v Semiču za gradnjo treh blokov, v katerih bo 52 stanovanj in poslovni objekt Ljubljanske banke, že teče. S temi odkupi bo v Črnomlju in Semiču zagotovljenih dovolj lokacij za družbeno gradnjo za več let.
A. B.
Vzorni prvaki
V	lanskem letu so člani in mladinci ribiške družine Črnomelj na raznih tekmovanjih osvojili kar 18 pokalov. O njihovih uspehih še več pove podatek, da so na lanskem republiškem prvenstvu v lovu rib s plovcem tako mladinci kot člani zasedli prvo mesto v ekipni konkurenci pa tudi posamezniki sodijo v sam vrh slovenskega športnega ribištva.
O uspehih in načrtih črnomaljske ribiške družine, v katero je včlanjeno 162 članov, 38
Črnomaljski drobir
KAKO DO TELEFONA? - Krajani iz KS Griblje si že dalj časa žele, da bi dobili telefonsko napeljavo, da bi bili bolj povezani s svetom. Zlasti bi jim telefon prav prišel v nujnih primerih, ko je treba poklicati zdravnika ipd. Po zadnjem predlogu naj bi telefonsko napeljavo potegnili iz Gradca, dela pa bi financirali KS Griblje, KS Krasinec, KZ Črnomelj in osnovna šola.
KONEC VESELJA - V ponede-_k so se iztekle zimske počitnice. Jčenci in dijaki so vsaj v drugem delu prišli na svoj račun, ko je sneg pobelil že tako belo Belo krajino. Nekatere bo na ta čas zimskega ve-
Malo je hiš v Črnomlju, na katerih bi bili potrebni dve hišni številki. Prav gotovo pa nista potrebni na sicer zidani hišici, zadnji v Ulici Mirana Jarca; ne samo da nima dveh vhodov, še edina vrata so kar naprej zaprta, saj nihče ne stanuje notri. Kljub temu pa se ponaša kar z dvema hišnima številkama: 22b in 22c.
selja in bele opojnosti še tri ali štiri tedne spominjal - beli mavec.
ANTIREKLAMA - Lastnik slaščičarne Union v Črnomlju hoče pridobiti stranke tudi s torto, na kateri ie v pokvečeni pisavi napisano; „Naj bo sonce ali vihar, srečen bodi mladi par“. Torta pa je že na pogled taka, da je gotovo, da mladi par, ki bi si odrezal samo eno rezino te slaščice, ne bi preživel prve noči. Če pa bi sladkosneda mladoporočenca pojedla cclo torto, jamčim, da ju tudi poslednja sodba ne bi oživila .. .
žensk in 40 mladincev, je pripovedoval njihov predsednik F Moljk: ,.Glavna naloga, ki smo si
jo zadali, je izdelava dolgoročnega programa razvoja ribištva v naši občini Za to delo smo si rezervirali kar tri mesece, program pa bodo delali naši člani, strokovnjaki za različna področja. Pri najbolj zahtevnem delu, popravilu 28 slapov na Kolpi,
«m -
nam bo moralo priskočiti na pomoč tudi Vodno gospodarstvo Slovenije, saj je to stvar, ki se tiče širše družbene skupnosti."
Lovni revir črnomaljskih ribičev obsega Kolpo, Lahinjo,
Dobličico in Krupo, lovijo pa so-ice,
in belice.
me, krape, smuče, sulce, lipane
	
	
,.Trenutno nimamo nobenih težav; veseli smo, da smo dobili svojo sobo, ki je pisarna in klubski prostor obenem. Črnomaljski ribiči že več let uspešno sodelujemo z metliško družino; z Metličani imamo skupen program vzreje rib in ureditve ribnikov. To bi bilo lahko za zgled še drugim družbenopolitičnim organizacijam sosednjih občin, saj ta--kega sodelovanja na drugih področjih skoraj ni.“
A. B.
LETNA SKUPŠČINA SINDIKATOV
V	četrtek, 29. januarja, je bila v Črnomlju letna skupščina občinskega sveta Zveze sindikatov Črnomelj. Po poročilu o delu OS ZS za leto 1975 so sprejeli delovni načrt in finančni program za letošnje leto.
Lani so bile ustanovljene štiri nove osnovne organizacije sindikata.
Metliški dinarji za dijaški dom
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo Dijaškega doma Majde Šilc v Novem mestu je sprejelo že več kot 80 odstotkov delavcev
Štab za vodenje akcije gradnje Dijaškega doma Majde Šilc v Novem mestu pri metliški občinski konferenci SZDL je na zadnjem sestanku pregledal svoje delo in ugotovil, da poteka akcija v njihovi občini sorazmerno dobro.
Člani štaba so najprej poslali vsem delovnim organizacijam samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo Dijaškega doma Majde Šilc, prav
METLIŠKI PREDAVATELJI NA PREDAVANJIH
Medobčinski svet ZSMS Novo mesto je pripravil minulo soboto in nedeljo za člane svojega predavateljskega aktiva seminar na Otočcu, katerega so se udeležili tudi metliški mladinci-predavatelji. Na seminarju so o nekaterih zanimivih in aktualnih vprašanjih predavali iznž. Marko Bulc, vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine (o družbenoekonomski politiki in razvoju Slovenije ter države, neposrednih nalogah v letu 1976); Branko Suhy, strokovni sodelavec pri novomeškem občinskem komiteju ZK (o družbeni samozaščiti); Marjan Pavlin, predsednik medobčinskega sveta (o organiziranosti mladine); Lojze Ratajc, sekretar trebanjske občinske skupščine (o delegatskem sistemu pri nas), in Marjan Osolnik, član republiškega izvršnega sveta in republiški sekretar za mednarodno sodelovanje (o zunanjepolitičnih vprašanjih, neuvrščenosti in mednarodnih odnosih). Razen Metličanov so predavanjem prisostvovali mladinci in mladinke iz črnomaljske, trebanjske in novomeške občine. Medobčinski svet ZSMS bo v kratkem pripravil še nekaj zanimivih in poučnih predavanj.
LOKVICA IN BOLDRA2: „NOVI" VINOGRADI
Metliška Kmetijska zadruga je v minulem decembru nadaljevala obnavljanje vinogradov, in sicer na Lokvici in Boldražu. Na Lokvici so stroji zapeli že v novembru in kljub težkemu terenu in številnim okvaram je okoli 16 lastnikov zemljišč dobilo še pred novim letom obnovljene vinograde. Na Boldražu je vključenih 22 lastnikov, trije stroji pa so se zarili v približno okoli 8 hektarov starih vinogradov. V tekmi s časom je zmagal sneg, ki je preprečil zaključna dela. Takoj ko bo sonce ..naravno oviro" pobralo, se bodo dela nadaljevala.
tako pa tudi program gradnje dijaških in študentskih domov v Sloveniji.
V	kratkem času so o samoupravnem sporazumu govorili skoraj po vseh delovnih organizacijah, v vseh tozdih Beti, v. Kmetijski zadrugi, Kometu, Domu počitka, občinski upravi, osnovni šoli in metliških družbenopolitičnih organizacijah pa so ga sprejeli in se tako
Prebuja se tudi tehnična kultura
V	minulem decembru so v Metliki imenovali iniciativni odbor za ustanovitev metliškega občinskega sveta zveze organizacij za tehnično kulturo, in po številnih uspešnih sejah je odbor pripravil predlog statuta Zveze organizacij za tehnično kulturo.
Iniciativni odbor je razmišljal tudi
o	bodočem delu in je nakazal nekaj rešitev. Z ustanovitvijo občinskega sveta naj bi zaživela najprej taborniška organizacija, radioamaterski klub in klub mladih novatorjev. Njim naj bi kasneje priključili še druge dejavnosti s področja tehnične kulture. Za našteta področja se namreč občani v metliški občini navdušujejo že dalj časa, nikoli pa jim ni uspelo, da bi svoje želje spremenili tudi v delo.
Kot kaže, bo nova organizacija zaživela. Ne bi bilo napak, ko bi se s tehnično kulturo ukvarjalo čimveč občanov, predvsem mladih, ki so že pri pripravah pokazali veliko volje in zagnanosti Jasno je, da bo organizacija brez pomoči družbene skupnosti le s težavo napredovala, zato iričakuje iniciativni odbor, oziroma lani, ki bodo odgovorni za razvoj metliške tehnične kulture, pri svojem začetniškem delu dobre nasvete, pa tudi gmotno podporo. Taborniki in radioamaterji se bodo po vsej verjetnosti povezali z novomeškimi vrstniki, ki so jim baje že obljubili pomoč, in kot kaže, sta prvi organizaciji, ki bosta predvsem zaradi zanimanja med mladimi najlažje uspeli
obvezali, da bodo plačevali 0,3 odstotka od bruto osebnega dohodka v minulem letu.
V	Novoteksu (tozd Metlika) in suhorskem IMV bodo sporazum sprejeli v okviru celotnega podjetja, o njem pa razpravljajo še v TGP. Štab je na sestanku ugotovil, da je sporazum podprlo kar 80 odstotkov zaposlenih, po vsej verjetnosti pa bodo solidarnostno akcijo že v nekaj dneh podprli še ostali, tako da bodo delavci v metliški občini še enkrat dokazali, da razumejo potrebe na področju izobraževanja. Osem članov štaba je povedalo, da so se v akcijo vključi-
li	vsi družbeni dejavniki v občini in daje zavoljo tega dosegla v kratkem času lep uspeh.
50 ur za izobraževanje
Na 25. seji komiteja OK ZKS Metlika sprejeli akcijski program — Organizirali bodo politično šolo
Metliški občinski skupščini, pravzaprav njenemu oddelku za gospodarstvo, je metliška kmetijska zemljiška skupnost poslaia pred dnevi dopis, v katerem vabi gospodarstvenike k sodelovanju.
V	zadnjem času prihaja na kmetijsko skupnost vse več občanov (prihajajo celo iz novomeške in ljubljanske občine), ki prosijo za izdajo soglasij k lokacijskim dovoljenjem za gradnjo zidanic in počitniških hišic na novo obnovljenem kompleksu na Plešivici
Plešivica le -vinogradnikom
Zavoljo tega je izvršni odbor zemljiške skupnosti ugotovil, da bi občani, če bi le imeli dovoljenje, pozidali večino kompleksa, ki je namenjen zgolj vinogradništvu. Kljub številnim pojasnilom so prosilci neugnani in s svojimi pogostimi obiski, prošnjami in željami ogrožajo delovni proces in vinogradniški kompleks. Člani izvršnega odbora so zato predlagali oddelku za gospodarstvo, naj izdela idejno zasnovo urbanistične ureditve Plešivice, in sicer v sodelovanju s skupnostjo, la je pripravljena delno kriti stroške za izdelavo načrta. Bržkone bo zemljiška skupnost le tako postavila jez pred ..meščanskimi vinogradniki", ki s svojimi gradnjami ogrožajo vinogradniški kompleks.
Vendar pa bodo nekateri prosilci le dobili potrebna dovolje-
nja, in sicer tisti, ki imajo lokacije zidanic ali počitniških hišic ob robu kompleksa in njihove grad-
nje ne bi ovirale normalne obdelave vinogradniških teras.
Na 25. seji komiteja občinske konference ZKS Metlika so člani pregledali, kako se uresničujejo sklepi 5. seje CK ZKS v metliški občini.
Komite je ugotovil, da so 5. seja CK ZKS in njeni sklepi dobili popolno podporo komunistov in delovnih ljudi. Na volilnih konferencah osnovnih organizacij - imeli so jih v času priprav na 5. sejo - so ugotovi-
li	da so bili predlogi za sklepe razumljivi in konkretni. Na volilnih konferencah so člani zahtevali da morajo biti poslej v političnem delu učinkovitejši, opozorili so na nedelavnost določenega števila članov ZK, nizko stopnjo idejne usposobljenosti članstva itd.
Nato je komite sprejel akcijski program. Kot kaže, bodo v kratkem ustanovili OO ZK v Rosalnicah in na Radoviči V vseh SIS, kjer še niso, morajo ustanoviti aktive ZK, organizirali bodo občinsko politično šolo (začela naj bi se 20. februarja, trajala pa bo 50 ur). Ker aktiv delavcev komunistov ni bil dovolj delaven, bodo za člane pripravili izobraževalne programe. Občinska konferenca ZK bo v prvi polovici leta ocenila volilne konference osnovnih or-
finizacij in krepitev vloge ZK po ongresih v občini ocenila bo delo
celodnevne šole, gospodarska gibanja v minulem letu, kmetijsko problematiko, sprejela pa bo tudi zaključni račun, poslovnik MS ZKS za Dolenjsko in opravila še nekaj drugih nalog.
Člani komiteja so opozorili na nekatere negativne pojave na področju obrti. S pomočjo občinskih dejavnikov bo moral sekretar komiteja pripraviti predloge, kako najhitreje odpraviti nepravilnosti na področju obrtništva.
„CVETJE" ZA UČENKE IN DELAVCE
Danes se bodo ob 11. uri zbrale v metliški kinodvorani učenke poklicne tekstilne šole iz Beti in si ogledale predstavo slovenskega filma „CVetje v jeseni". Ob 18. uri pa bo brezplčana predstava tudi za delavce delovnih organizacij. Ogled filma, ki so ga omogočile sindikalne organizacije, sodi k akciji občinske konference Zveze socialistične mladine Metlika ,,Trije dnevi kulture".
Sprehod po Metliki
VEČER SLOVENSKE BESEDE
V	petek, 6. februarja, bodo metliški mladinci pripravili v počastitev slovenskega kulturnega praznika v domu Partizana „Večer slovenske besede". Prav bi bilo, da bi se mikavne prireditve — začela se bo ob 19. uri - udeležilo več občanov, kot jih na prireditve prihaja sicer. Naslednji dopoldan pa bo v sejni sobi metliške Beti razgovor o kulturi v občini.
PRVI SNEG, ki je pobelil zemljo med polletnimi šolskimi počitnicami je najbolj razveselil otroke. Travniki so bili polni razigranih sankačev in smučarjev, starši pa so na prošnje svojih potomcev kupovali sani; v vseh trgovinah jih je zmanjkalo že po dveh dneh. Kmalu je prispela nova pošiljka sani in z njo 'jveda tudi nova, višja cena.
MESTNI PIHALNI ORKESTER vabi v soboto, 7. februarja 1976, ljubitelje igranja na pihala na tradicionalni družabni večer v Partizanovem domu. Po koncertu, ki bo trajal dobro uro, bo družabni večer s srečelovom, arestom, šaljivo pošto in seveda s plesom. Dobiček bodo godbeniki porabili za nakup inšttu-mentov oziroma za svoje redno delo.
VODSTVO MLADINSKEGA KLUBA je pripravilo 30. januarja predavanje Alkoholizem in narkomanija. Predaval je dr. Mlačak iz metliškega zdravstvenega doma. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo fotografij in karikatur, ki jo nameravajo preseliti v nekatere delovne organizacije.
V	HOTELU BELA KRAJINA ZAGOTAVLJAJO, da imajo ob sobotah, ko ni plesa, večji promet, zato so se odločili, da za nekaj časa prekinejo s plesi. Ker pa se mladi radi zavrte, je ob sobotah ples v mladinskem klubu.
KJE JE TELEFON?
Debelo je gledal Metličan, ki je te dni telefoniral iz svojega stanovanja. Na oni strani žice se mu namreč ni nihče oglasil, četudi je plačal 2000 dinarjev akontacije za razširitev telefonskega omrežja, kar naj bi se po zagotovitvi PTT izvršilo 31. 12. 1975. Začudenja je bilo hitro konec, ko je Metličan opazil, da o telefonu v njegovem stanovanju ni ne duha ne sluha, akoravno je že Jeto 1976.
metliški tednik
18
D0L5HJSKI LIST
Stran ire^U* JVE7 PE7EII
£!. 8 '128P}
Pomoč Trikonu in Govedoreji
Nove rešilne bilke za dva, ki imata zgubo — Posojilo le tistemu, ki ima program
Skupščina sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Kočevje je pred kratkim odobrila posojila tozdu Govedoreja ZKGP in Trikonu, ki sta preteklo poslovno leto zaključila z občutno izgubo.
Govedoreji so odobrili 2,234.850 din posojila, Trikonu pa 3,670.000 din. Ta posojila pa so dana iz rednih sredstev sklada skupnih rezerv in iz sredstev bivšega družbenega investicijskega sklada, ki so vključena v sklad skupnih rezerv.
Posojila iz rednih sredstev sklada so dana za dobo 4 let s 7-odstotnimi obrestmi, posojila iz bivšega investicijskega sklada pa za dobo 5 let z 2-odstotnimi
LETOS DVE ..BRONASTI JELKI"
Konferenca delegatov krajevne skupnosti Kočevje— mesto je sklenila, da bo letos podeljenih skupno le 24 priznanj krajevne skupnosti najzaslužnejšim občanom, in sicer dva kipca „Bronasta jelka", 5 zlatili, 7 srebrnih in 10 bronastih plaket mesta Kočevje. Predloge za priznanja sprejema žirija le še do 15. februarja. Priznanja bodo podeljena za praznik KS,
4- maj-__________________ J
KJE SO TISTE STEZICE?
Nekoč, še pred petdesetimi leti, so fantje in dekleta večkrat zapeli: „Kje so tiste stezice? “ Takrat je bilo stezic na pretek, danes pa jih je malo ali jih sploh več ni. Saj bo kmalu zmanjkalo še poti, kot ni več v naših vaseh fantov in deklet.
Premalo je ljudi in denarja za popravila vsaj glavnih poti, ki jih uničujejo avtomobili.
Iz Kočevja se kar udobno pripeljemo v Brod na Kolpi, toda naprej proti Delnicam ah po Kolpski dolini do Cabra je cesta ozka in jamasta. Ali ni mogoče tudi te republiške ceste posodobiti? Kdor ne pozna lesenega mostu, naj kar pride v Hrvaški Kuželj, pa ga bo videl. Tam stoji še od Marije Terezije. Tramovje je bilo zamenjano že tolikokrat, da bi z njim lahko kupili že zlat most.
NOVI ŠOFERJI
ZSAM Kočevje je organizirala nov težaj oziroma šolo za pridobitev kvalifikacije poklicnih voznikov motornih vozil. Obiskuje ga 23 kandidatov. Trajal bo približno šest mesecev. Združenje prireja take tečaje že vrsto let. Tako omogoča mladim fantom, ki morda še nimajo nobenega poklica, da si pridobe kvalifikacijo oziroma poklic in najdejo redno zaposlitev.	^
obrestmi. Za posojila Trikonu velja enoletni moratorij, kar pomeni, da jih je treba začeti od-
OBRACUN RAZSTAVE
Razstavo ptic v avli kočevske osnovne šole si je ogledalo nad 2.000 občanov, ki so kupili 25 papig, 40 kanarčkov in 42 kletk. Društvo za varstvo in vzgojo ptic, ki je razstavo organiziralo, je prodalo več društvenih značk, obnesel pa se je tudi srečelov. Nabrali so nekaj prispevkov za nakup hrane za krmljenje ptic po vrtovih in krmilnicah v parkih ter zelenicah.
A. A.
plačevati čez eno leto, za posojila Govedoreji pa dveletni moratorij. Trikonu so podaljšali še za eno leto tudi moratorij za dve posojili iz leta 1974 v skupnem znesku 4,900.000 din in za 653.178,95 din posojila še iz leta 1973.
Vsa ta posojila in druge ugodnosti bodo veljala za Tri-kon šele, ko bodo izdelali in sprejeli zadovoljiv program o odpravi izgube (sanacijski program) ter dali trdna zagotovila, da bodo ta program res izvedli. Tozd Govedoreja tak program ima, zato lahko posojilo že črpa.
J. P.
Ob Rinži med Rožno ulico in starim vodovodom smo naleteli na tale kup raznih izrabljenih avtomobilskih delov, ki jih je tam očitno stresel neki mehanik. Pred nekaj leti, ko Rinža še ni bila tako onesnažena, je bilo prav tu polno kopalcev. (Foto: Primc)
Šah krepi prijateljstvo
Predlog: Prihodnjič na turnir le prvaki držav in naših republik - Tudi turnir za pionirke
Organizator že drugega „Tur-niija prijateljstva" v Kočevju, na katerem sodelujejo najboljši pioniiji-šahisti iz Jugoslavije in tujine, je Ive Stanič. Zastavili smo mu nekaj vprašanj.
DL: — Bodo taki turnirji tudi v bodoče vsaki dve leti?
ODG:,,Prepričan sem, da bomo z njimi lahko redno nadaljevali. Po moji zamisli naj bi na vsakem v bodoče sodelovalo 5 do 6 prvakov raznih držav, prvaki vseh jugoslovanskih republik in en predstavnik Kočevja, če pa bi bil kočevski pionir republiški prvak, potem bi bila iz Kočevja dva. Letos so na našem turnirju prvič nastopili prvaki Madžarske, Avstrije in Romunije, upam pa, da bosta že na prihodnjem sodelovala tudi prvaka ŽSSR in ČSSR.“
Drobne iz Kočevja
50 TORBIC ZA VIETNAM -Učenci kočevske osnovne šole so sodelovali v akciji „Deset tisoč šolskih torbic za vietnamske sovrstnike". V Kočevju so šolarji kupili 50 šolskih torbic in jih napolnili s šolskimi potrebščinami: zvezki, svinčniki, radirkami, šilčki itd. Polne torbice so že decembra odposlali
NOVI BANKOVCI - Tisočdinar-ski bankovci, ki so prišli v promet za novo leto, so naredili nekaterim veliko veselje, povzročili pa so tudi nekaj težav. Prvega je bilo izplačanih
občan vprašuje
•I
^ V/ (medved odgovarja
— Je tista delegatka zadovoljna z odgovorom na vprašanje o kanalščini, ki ga je že pred mnogimi meseci zastavila na občinski seji?
- Pravi, da ni, ker ga še ni dobila, čeprav trdijo, da so ji ga že odposlali. Verjetno je bil poslan po mestni kanalizaciji.
veliko novih tisočakov upokojencem po pošti. Težave so nastale pri nakupu, ker je bilo premalo drobiža in tisočaka ni bilo mogoče zamenjati. Vendar se je tudi to kmalu uredilo, ker je dala banica na trg veliko drobiža.
MALO KOLEDARJEV - Letos je bilo s koledarji ia novo leto bolj pičlo. Dobili so jih zelo redki. Celo nekateri redni in dobri kupci-potro-šniki so ostali brez njih. Sicer pa v Kočevju ni bistveno, če si v neki trgovini stalen kupec. Glavno je, da imaš dobre zveze, pa prideš do koledarja. Celo nekateri solski otroci se znajdejo, čeprav nimajo s podjetjem poslovnih zvez, pač pa le sorodstvene s tistimi, ki delijo koledarje.
VENDAR SMUKA - Sneg je zapadel iznenada in ni bilo mogoče organizirati tečajev za šolarje in skupinskega smučanja. Snega res ni veliko, a je kljub temu na pobočjih vse živo mladih smučarjev in sankačev. Hitijo, da bodo zamujeno nadoknadili S smučarsko opremo, čevlji in tudi s sankami so kar dobro opremljeni
NE MORE UMRETI - Pojem „starih dinarjev" kar ne more za-mreti v raznih poročilih, časopisju in še celo v radiu in na televiziji. Visoki gospodarstveniki in politični možje radi poudarjajo, da ima podjetje 10 milijard dinarjev prometa, starih seveda. Bil bi že čas, da na stare dinarje pozabimo.
Gradnja novega 27-stanovanjskega bloka v Ribnici se je zaradi obrtniških del zavlekla za okoli mesec dni. V novem bloku so 4 trisobna stanovanja, 13 dvosobnih, 9 enosobnih in ena garsonjera. Pri njem so začeli graditi še dva nova bloka s 34 stanovanji. (Foto:
Primc)
Prvič stanovanja po pravilnik j
DRAŽJA VODA
Izvršni svet občine Ribnica je dal 27. januarja Hydrovodu Kočevje—Ribnica soglasje za zvišanje cen pitne vode za okoli 11 odstotkov. Nova cena za kubik vode po vodomeru znaša za gospodinjstva, zavode, gostinstvo in obrt 3 din, za industrijo pa 3,40 din. Mesečni pavšal je 7,50 din od osebe in od kopalnice, 3 din za veliko živino, 1,50din za malo živino, 4 din po pavšalno določeni količini za gostinstvo, obrt, zavode in industrijo. Od vsakega kubika vode nora Hydrovod odvesti dinar v sklad za razširitev vodovodnega omrežja. Take, višje cene vode veljajo v kočevski občini že od lani. Razen cen za vodo so hkrati določili tudi cene za priključitev na vodovodno omrežje.
Delitev stanovanj v novem bloku v Ribnici je sprožila po Ribnici precej govoric, ki pa so neutemeljene, tako vsaj zatrjujejo pri samoupravni stanovanjski skupnosti
koGeuske novice
DL: — K«kšen je namen ,,Turniija prijateljstva"?
ODG: ..Da se poživi pionirski šah in da se krepi prijateljstvo med pionirji ter s tem tudi med narodi. Zelo sem bil presenečen, ker je avstrijska šahovska zveza navdušeno sprejela naše vabilo, čeprav imamo z njimi zaradi Koroške nekaj trenj; hkrati sem bil tudi malo razočaran, ker iz CSSR na pismo nisem dobil niti odgovora."
DL: — Kdo vse je omogočil „Tumir prijateljstva"?
ODG: ..Predvsem TTKS, ki je tudi organizator turnirja in je zanj prispevala 10.000 din, ter krajevna skupnost Kočevje-mesto, ki je pokroviteljica in nam je dala brezplačno na razpolago dvorano za igranje in nam nudila še nekatere druge ugodnosti. Razen tega smo dobili darila in pomoč od Šahovske zveze Slovenije, kočevske Knjigarne, Tekstilane, NAME in osnovne šole, pa tudi ZKGP nam je ponudil brezplačno kombi za izlet na Bazo 20 ter malico, vendar je ta izlet zaradi slabega vremena odpadel.
Zahvaljujemo se tudi LB, podružnici v Kočevju, za 800 din pomoči. Posebna zahvala pa velja kočevskim družinam Košir (Ir?ta), Jelenovič (Trata), Podržaj (Rožna), Zilevski (Uskoška), Konte (Trata), Zupančič (Mestni log), Gril (Kolodvorska) in Pandurovič (Kidričeva), ki so za zelo skromno odškodnino vzele na hrano in stanovanje šahiste in njihove mentorje iz drugih krajev, republik in držav. Tako so nam zelo zmanjšali stroške turnirja, razen tega pa so se gostje tudi prijetno počutili saj smo vsakega dali v družino iste narodnosti Tako so bili skoraj kot doma, saj so se z gostitelji lahko pogovarjali v materinem jeziku.
DL: - Kako so udeleženci „Tumiija prijateljstva" izkoristili tisto nalo prostega časa, kar so ga imeli?
ODG: ,.Ogledali so si kočevski muzej in razstavo ptičev, plavali so v bazenu, igrali košarko. Organizirali pa smo jim tudi večer z vokalno skopino DOREM1 in folklorno skupino osnovne šole, razen tega pa še filmski večer. Seveda so se tudi drsali na Rinži, gledali TV itd."
' DL: - Je bila med tumiijem dana kakšna nova zamisel za popestritev „Tumiija prijateljstva"?
ODG: ..Romunski predstavniki so predlagali, naj bi organizirali podobne turnirje tudi za pionirke-šahistke. Prav oni imajo zelo dobre mlade ša-histke. Nekaten pa so predlagali, da bi bilo razen ..Turnirja prijateljstva" lahko še več podobnih manjših turnirjev, ki bi se jih udeležili pionirji-šahisti sosednjih držav.
J. PRIMC
Tajnika Samoupravne stanovanjske skupnosti (SSS) Ribnica Franca Košoroga smo zaprosili za razgovor, da bi razčistili govorice, ki krožijo po Ribnici, da delitev stanovanj za novi 27-stanova-njski blok za gozdarskim domom v Ribnici ni potekala pravično. Takoj je povedal:
..Pri dodeljevanju odločb za vselitev v ta blok je bil prvič uporabljen pravilnik, ki ga je sprejel zbor delegatov enote za družbeno pomoč pri SSS Ribnica. Doslej je delitev stanovanj potekala po raznih drugih merilih in okoliščinah. Morda nekatere moti prav ta red."
DL: — Slišali smo pripombe, da točkovanje ni bilo opravlje-
no povsem v redu in da zato tudi delitev stanovanj ni mogla biti povsem pravična.
ODG.: ,,Na osnovi ocene stanovanj in točk je bil sestavljen v začetku decembra prednostni vrstni red upravičencev do stanovanj. Ta lista je bila dana nato v razpravo. V roku 15 dni je lahko vsak dal pripombe oziroma ugovor na objavljeni
Veliko je še zanimivosti
Razmišljanje ob smernicah razvoja občine Ribnica
V 4. št. Dolenjskega lista sem bral podlistek „Bolje delati in manj trošiti", v katerem je bilo nanizanih nekaj podatkov iz smernic razvoja občine Ribnica za letos. Kot starega Ribničana me je to zelo zanimalo. Bil sem tudi izredno zadovoljen, ko sem bral, kako zavzeto in stvarno načrtujejo vsestranski razvoj mojega rojstnega kraja.
V programu o urbanizmu je bilo med drugim na kratko navedeno, da je treba zavarovati naravne in zgodovinske znamenitosti, kot so Kadice, Ortneški grad in podobno. Dodal bi da je v Ribniški dolini po mojem mnenju še veliko takega, kar še ni odkrito ali pa še ni zavarovano. Morda res vse ne posega na področje urbanizma, temveč je bolj pomembno za turistično pestrost doline. Omenil bom le nekatere zanimivosti:
Ob cesti pri mostičku čez kanal pred bencinsko črpalko v Podstenah bi bilo treba opozoriti na Tentero in označiti pot do nje. Kaj je lepšega za izletnika ali turista kot lično opozorilo, da je komaj dober kilometer od glavne ceste kraška zanimivost, ki jo vidiš redko kje'.’ Izletnik niti ne bi zamudil veliko časa, saj bi si jo ogledal spotoma. Gotovo bo iznena-den, ko bo videl, kako lahko je dostopen požiralnik na koncu kanala Bistrice od Brež do Tentere in kako je mogočen odtok potoka Tržiščice v podzemlje Male gore.
Na Bregu naj bi potnika opozorili na zanji ostanek gradu, ki ga je dal leta 1470 sezidati Andrej pl. Lamberg, graščak iz Ribnice. Turist bo videl le nekaj korakov od ceste steno, ki kljubuje času že nad 500 let. Tam je še vedno videti zaščitni vodni jarek ob nekdanjem gradu.
Se več zanimivosti bi se našlo v samem trgu. Na dragocene kamnite portale starejših hiš smo že večkrat opozarjali a nič ne zaleže. Nekatere celo podirajo, ko prezidavajo hiše v lokale. Zavarovati bi morali tudi vsaj nekaj suhih škarp Miklovega vino-
grada v Mali gori in prepovedati odnašanje obdelanega kamenja iz škarp.
Zanimivo bi bilo vedeti, kaj namerava komisija za spomeniško varstvo s cerkvico Sv. Jurija pod starim ortneškim gradom na Žrnovcu? Cerkvica je še delno ohranjena. Notranja oprema cerkvice in razni predmeti se nahajajo izven Ribnice. Trije oltarji in prižnica so shranjeni v Pleterjah na Dolenjskem. Nekaj starih slik je v Narodni galeriji v Ljubljani pa tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Čemu je vse to izven Ribnice? Doma pa iščemo zgodovinske in turistične zanimivosti!
Takega dela bi bilo še več. Prepričan sem, da bodo vse to marljivi ribniški turistični delavci uredili, čeprav je trenutno Turistično društvo v majhni krizi Ni pa prav, da se vse te skrbi naprtijo amaterskim turističnim delavcem, gospodarske organizacije, ki imajo od turizma korist, pa stoje ob strani. Več smisla za turizem bi morali imeti predvsem gostinski obrati in trgovine.
ANDREJ ARKO -JOHANOV
prednostni vrstni red upravičencev do stanovanj. 29. decembra je naš zbor pripombe in ugovore pon /no obravnaval ter nato sprejel d( sončni prednostni vrstni red, na osnovi katerega smo potem izdali nosilcem stanovanjske pravice odločbe."
DL: — Pripomba je bila tudi, da nekateri samci dobe dvosobna stanovanja, čeprav bi jim bilo dovolj enosobno. To pomeni, da bi lahko s pametnejšo gradnjo stanovanj rešili več stanovanjskih problemov.
ODG.: „Slišali smo za te pripombe, ki so bile javno izražene, zato je tudi prav, da nanje javno odgovorimo in tako dokažemo upravičenost naših odločitev. Kritike lete namreč le na dodelitev dvosobnih stanovanj učiteljici glasbe Bern trdi Kogovšek in upokojeni učiteljici članici ZZB Kristi Kmet.
Bernarda Kogovšek potrebuje kot učiteljica glasbe dvosobno stanovanje zato, ker v enosobnem ne bi imela kam dati ali klavirja ah pohištva. Učenje glasbe je družbenega pomena, zato moramo zadevo solidarnostno reševati, ne pa je prepustiti v reševanje samo osnovni šoli. Tovarišica Kogovškova namreč poučuje glasbo naše, ribniške otroke. Prav je tudi, da ima kraj, kot je Ribnica, dobrega pevovodjo. Razen tega naš pravilnik o dodeljevanju stanovanj predvideva, da lahko nekdo dobi stanovanje mimo točkovnega sijema oziroma pravilnika, če je kot strokovnjak kraju potreben.
Kristi Kmet pa je kupila in dodelila stanovanje Zveza borcev. Tovarišica Kmetova je imela že doslej dvosobno stanovanje^ ki ga bo zdaj dobil nekdo drug. Zal je bilo sedanje stanovanje v drugem ali tretjem nadstropju, kamor Je morala nositi drva in vse ostalo. To je bilo zanjo zelo naporno. Prav je, da tovarišici Kmetovi, ki še kot upokojenka rada vedno pomaga, kjer je treba, omogočimo, da na stara leta uživa vsaj malo tistega, za kar se je borila."
J. PRIMC
Ribniški zobotrebci
DASPRIDR2KOM
Ribniški izvršni svet je v načelu sprejel predlog, da potrošniki mleka solidarno pokrijejo pol izgube pri prodaji mleka, ki jo imajo proizvajalci mleka. Ribniška občina naj bi po tem predlogu plačah za 206.000 litrov mleka 44.000 din za kritje izgube ali le 0,6 odstotka k vsej ugotovljeni izgubi na ljubljanskem območju. Vendar so predlog sprejeli pogojno, ker zahtevajo, daje treba v solidarnostno pokrivanje izgube vključiti ne le družbeno, ampak tudi zasebno kmetijstvo. Ta svoj pogoj so utemeljili s trditvijo, da že zdaj dobiva družbeni sektor po 0,20 din več premije pri litru mleka, kot jo dobi zasebni kmet.
ZGUBLJAJO PRAZNE DENARNICE - Med zadnjimi predmeti, ki so jih najditelji prinesli pristojnemu občinskemu organu, so le ključi in prazne denarnice, saj je bilo le v eni nekaj malega denarja. To pa lahko tudi pomeni, da nekdo denarnice krade, jih izprazni in odvrže.
NEORGANIZIRAN PUST - Ribniško Turistično društvo ali kakšna druga organizacija ne pripravlja za pusta nobenega karnevala. Kljub temu pa bodo Ribničanje gotovo kar brez samoupravnega dogovarjanja kakšno uganili kot jo vsako leto, čeprav je nekdanji glavni organizator Lojz Gelze že med pokojnimi.
NIC VEC NESREČ - „Zaradi snega na začetku šolskih počitnic ni bilo v ribniški občini nič več nesreč kot običajno," nam je povedal vodja izpostave zavarovalnice Sava Andrej Klemenc. Ceste so bile res zasnežene in zaledenele, a so jih plužili; vozniki so odhajali le na najbolj nujne vožnje in še zelo previdni so bili.
tretji in četrti stanovanjski blok, ki bosta imela skupaj 34 stanovanj. Dograjena bosta predvidoma še letos. Hkrati bodo zgradili novo kotlovnico centralnega gretja. Zdaj je kotlovnica za prvi in drugi blok v prvem bloku. Ko bo dograjena nova kotlovnica, bodo sedanjo ukinili, njene prostore pa temeljito preuredili, da bodo tam upravni prostori samoupravne' stanovanjske skupnosti.
VLEČNICA DELA - Smučarska vlečnica pri Sodražici je po dolgem času spet obratovala, in sicer med šolskimi počitnicami ko je zapadlo nekaj snega.
SPET DRUGAM - Komaj smo zapisali kje bo sedež pravobranilca samoupravljanja, že so sklenili, da bo drugje. Vendar bomo o tem tiho toliko časa, dokler ne bo sedež res dokončno znan, da ne bi bilo treba spet česa popravljati.
SE DVA BLOKA - Za gozdarskim domom v Ribnici že gradijo
- Mi v Kočevju imamo pa novo telovadnico, ki smo jo zgradili s samoprispevkom.
- Že, že, v njej pa trenirajo Ribničanje.
RE5ET0
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
ALI 2E VES. ..
... da je decembra lani znašal povprečni osebni dohodek v občini Ribnica 4.770 din in daje bil najvišji povprečni dohodek izplačan pri SZDL, in sicer 7.513 din, najnižji pa v „Krimu“ — 2.262 din?
... da v občini Ribnica število prebivalstva upada, saj je štela občina ob popisu leta 1953 12.042 prebivalcev, leta . 1971 pa le še 11.834 prebivalcev?
. . .da se je zmanjšal delež kmetijskega prebivalstva v istem obodbju od 47,9 na 25,4 odstotka?
... da sodi ribniška občina med tiste, ki imajo nadpovprečno veliko starih ljudi, saj znaša povprečje nad 60 let starih v Sloveniji 14,84 odstotka, v ribniški občini pa 19,13 odstotka?
... da je na manj razvitih območjih ribniške občine število prebivalstva med popisom leta 1948 in 1971 zelo upadlo, in sicer v Loškem potoku za 13 odstotkov, ha Gori za 18 odstotkov, pri Sv. Gregorju za 20 odstotkov in na območju Velikih Poljan celo za 33 odstotkov?
... da je v ribniški občini največ kmečkega prebivalstva v Slemenih, in sicer kar 66 odstotkov, ter da živi tu tudi največ starih ljudi?
Kljub glasilom obveščanje šepa
Obrat Žičnice želi postati tozd — Delavska kontrola dela dobro le v RIKU in ITPP — Ko bodo stanovanja, bosta možni celodnevni šoli v Dolenji vasi in Loškem potoku
V ribniški občini je prav te dni končalo letne konference vseh 28 osnovnih organizacij sindikata. Sekretarja občinskega sindikalnega sveta Karla Oražma smo zaprosili za kratko oceno teh konferenc. Odgovoril je:
„Njihova značilnost je, da so bile dobro obiskane, da so bila na njih podana v glavnem dobra poročila in sprejeti primerni delovni programi.
Skupna značilnost je tudi, da so vse sindikalne organizacije sodelovale pri sprejemanju stabilizacijskih programov. Najboljšega so izdelali v obratu Žičnice. Ponekod so izdelali programe že drugič. Kot dobre ocenjujemo še programe v RIKU, Inlesu, ITPP in Donitu.
V	Inlesu so načeli vprašanje socialne varnosti članov kolektiva, se pravi, da bi imeli zagotovljeno delo, čeprav prodaja ne gre najboljše. Vzrok za to pa je tudi v tem, da so ukinjena potrošniška posojila za nakup oken in vrat. Prej so na posojila prodali kar 15 odstotkov vse proizvodnje, zdaj pa se je prodaja zasebnikom ustavila. Menimo, da ni prav, če se dobi posojilo za razne bolj ali manj luksuzne predmete, za stavbno pohištvo pa ne.
Samoupravne delavske kontrole se niso uveljavile, razen v
RIKU in ITPP. Morale jim bodo bolj pomagati organizacije sindikata in ZK, pa tudi strokovne službe.
Pomembna je tudi ugotovitev, da vsa povojna leta zapostavljena stanovanjska vprašanja končno le razmeroma uspešno rešujemo, in to ne samo v Ribnici, pač pa tudi v Sodražici, Dolenji vasi in Loškem potoku. Prav zaradi tega bosta kmalu imeli možnost, da preideta na celodnevno šolo šoli v Loškem potoku in Dolenji vasi. Stanovanja, ki bodo zgrajena v Dolenji vasi že spomladi - v Loškem potoku pa je vse pripravljeno za začetek gradnje — bodo dobili tudi učitelji. S tem bo, vsaj tako računajo, odpravljen osnovni vzrok, ki ovira uvedbo celodnevne šole, pomanjkanje učiteljev.
V	obratu Žičnice so se zavze-
li,	da bi postali tozd, s čimer bi dobili več samoupravnih pravic. Žičnica Ribnica je namreč zdaj obrat Slovenijalesa. V njem je zaposlenih okoli 60 ljudi, ki
Po 300 din na zaposlenega vsaki KS
Tretjino tako zbranega prispevka bodo združili za urejanje skupnih komunalnih zadev, dve tretjini pa razdelili krajevnim skupnostim glede na število prebivalcev — Vroče razprave so se nadaljevale po občinski seji še po krajevnih in vaških skupnostih
Sporazum in družbeni dogovor o načinu združevanja, uporabe in upravljanja s sredstvi za financiranje programov krajevnih skupnosti sta bila sprejeta na zadnji seji občinske skupščine Ribnica. Sporazum, ki velja za obodbje petih let, določa, da znaša prispevek na leto po 300 din na zaposlenega, plačujejo pa ga delovne organizacije iz dohodka, ugotovljenega po zaključnem računu za lani, ali pa iz sklada skupne porabe.
Ta prispevek vplačujejo delovne organizacije za zaposlene v ribniški občini na poseben zbirni račun (za delavce iz drugih občin pa na zbirni račun občin, iz katerih so). Od tako zbranega denarja bodo najprej izločili tretjino za izgradnjo osnovnih komunalnih naprav in objektov, kot so vodovod, ceste, elektrika, zdravstveni domovi, otroški vrtci in podobno. Ti objekti morajo biti pomembni za vec krajevnih skupnosti, njihov prednostni red pa določi zbor krajevnih skupnosti.
Preostali dve tretjini prispevka pa se razdeli krajevnim skupnostim po
Prepovedano taborjenje
Prekrški, ki s.o „vredni“ 200 do 1.000 dinarjev, so po novem odloku o javnem redu in miru v občini Ribnica tudi nekateri, ki se kar pogosto dogajajo. Mednje sodi: izzivanje k pretepu, neredu, prepiru, žalitve, nadlegovanje in drugačno ogrožanje občanov.
Toliko denarja se lahko znebi tudi tisti, ki prenočuje
v	seniku, na kozolcu in drugih gospodarskih objektih brez lastnikovega dovoljenja. Tako prenočišče je torej kar drago, vendar je cena upravičene, če upoštevamo, da je marsikatero gospodarsko poslopje zgorelo, ker je kdo v njem prenočeval in kadil.
Enaka kazen je predvidena tudi za tiste, ki taborijo na prepovedanih prostorih ali če taborijo brez dovoljenja lastnika zemljišča. Tudi ta določba je gotovo v redu, saj preprečuje klate-štvo Romom in drugim. Vendar so z njo hkrati prizadeti tudi taborniki oziroma vsi, ki radi preživljajo vsaj del dopusta pod šotori, ta-
posebnem ključu, ki upošteva števi-
lo	prebivalcev. Tako bi dobila KS Ribnica 43,44 odstotka zbranega prispevka, KS Sodražica 19,17 odstotka, KS Dolenja vas 14,40, KS Loški potok 15 odstotkov, KS Sv. Gregor 5,18 in KS Velike Poljane 2,81 odstotka.
Sporazum je bil v takem besedilu sprejet kljub nasprotovanju delegatov iz območja Sodražice, ki so menih, da sta bila sporazum in družbeni dogovor prehitro sprejeta in da je bil rok za razpravo in podpis postavljen preblizu. Nadalje so Sodra-žani poudarili, da bi moralo biti v
kih pa je v svetu, pa tudi pri nas, vedno več. Ta naša pripomba naj bo le opozorilo, da je treba misliti tudi na turizem oziroma ureditev kem-pingov (šotorišč) r zahodni Dolenjski, ki sodi skupaj z ribniško občino med turistično najbolj zaostalo območje v Sloveniji
Tudi za prodajanje blaga izven trga in drugega za prodajo določenega prostora velja enaka kazen. Tudi to določilo je povsem v redu, če gre za industrijsko blago, ki so ga polne trgovine. Verjetno pa ne bi kazalo preveč preganjati kmetov, ki prodajajo kmetijske pridelke po hišah. Marsikatera gospodinja je namreč takega obiska celo vesela, saj tako dobi res dobra jajca, krompir in drugo blago. Običajno imajo iste kmetice 'tudi iste stranke in ne nadlegujejo drugih. Taka prodaja je lahko kupcu in kmetu le v korist. To določbo pa bi morda lahko po drugi strani celo razširili na razne popravljalce dežnikov, brusače nožev in Škarij, ki so pogosto nesramni in za slabo opravljeno delo včasih zaračunajo celo več, kot bi veljal nov izdelek v trgovini
J. PRIMC
sporazumu tudi točno napisano, za katere namene bo prispevek v posamezni krajevni skupnosti porabljen.
Spet drugi pa so poudarili, da je krajevna skupnost pač samostojna pri odločanju, za kaj bodo namenili denar; se pravi, da bodo KS same sprejele ustrezne načrte. O prednostnem vrstnem redu gradenj iz združenih sredstev pa bo odločal zbor krajevnih skupnosti. Razprava je bila zelo vroča, končno pa je zmagalo stališče, da je sporazum v glavnem v redu. Neki delegat je celo vzkliknil: „Kdor je proti sporazumu, je proti napredku krajev, kjer delavci žive!" drugi pa: „Proti temu sporazumu sploh ne smemo glasovati, ker bodo krajevne skupnosti sicer umrle, saj brez denarja ne morejo živeti!"
Pri glasovanju se je 8 delegatov iz območja Sodražice kljub vsemu vzdržalo. Kasneje smo iz poluradnih virov zvedeli, da je predvidena iz tretjine združenih sredstev kot prednostna ureditev ceste k Sv. Gregorju, ki je na območju KS Sodražica.
J. P.
ustvarijo na leto za okoli 30 milijonov dinarjev celotnega dohodka.
Razprave so bile tudi o novem organiziranju sindikatov, predvsem uveljavljanju sindikalnih skupin, ki so ustanovljene povsod, kjer šteje osnovna organizacija nad 50 članov. Naloga teh skupin je, da zbirajo predloge in zahteve skupine delavcev in jih posredujejo organom samoupravljanja, nato pa spet obveščajo delavce o sklepih samoupravnih organov. Ti, kratki sestanki so najboljši način obveščanja, pa tudi dobra, nova oblika samoupravljanja. Sindikalne skupine delajo najuspešnejše v RIKU.
Sicer pa obveščanje v naših kolektivih v glavnem šepa, čeprav imajo nekatere delovne organizacije svoja glasila. Vendar glasila izhajajo zelo poredko in so zato v njih objavljene preveč stare stvari. Razprave so opozorile tudi na potrebo po nadaljnjem izobraževanju vodstev sindikalnih organizacij in vseh članov kolektiva.
Ob zaključku naj povem še, da so ponekod po opravljenih skupščinah izvedle kulturne skupine posameznih delovnih kolektivov tudi kulturne programe. Tako so v BPT v Loškem potoku izvedli pevski in recitacijski program, v Donitu v Sodražici pa je pel pevski zborček, ki ga vodi tovariš Lovren-
J. PRIMC
»Dolenjski list« v vsako družino
Lani so v Ribnici za dan žena po proslavi pogostili borke in najzaslužnejše aktivistke. Srečanje žena je bilo zelo prisrčno. Ženam ni bilo veliko za pijačo in jedačo. Pogovarjale so se o raznih zadevah, nekatere pa so si dodobra ogledale restavracijo ribniškega hotela, katere notranjost so očitno sploh prvič videle. (Foto: Primc)
Kako praznovati dan žena?
Kulturno in stabilizacijsko — Ustanavljajo aktive kmečkih žena — Na deželi več dela in malo praznovanj
Kako praznovati dan žena, je vprašanje, ki že nekaj let buri razne duhove. Nekateri so za pogostitve, drugi za proslave, tretji za zbiranje denaija za razne človekoljubne namene itd. Vprašali smo več občanov v Ribnici, kaj menijo o tem. Žal jih večina ni želela biti imenovana, vendar so se odgovori vseh v glavnem ujemali z odgovoroma, ki ju objavljamo:
Melanija Andoljsek, občinski sindikalni svet Ribnica: „V preteklih letih je bilo veliko kritik, češ da v delovnih kolektivih ne proslavljajo dneva žena, ampak lumpajo. Menim, da bi bilo bolj koristno, če bi delovni kolektivi denar namenili raje za onkološki inštitut kot za takšne zabave. Če se žele člani in članice delovnegi kolektiva za dan žena poveseliti, naj prispevajo iz svojega žepa, saj danes nobeden ne zasluži tako malo, da tega ne bi zmogel. Tako obnašanje je tudi najbolj stabilizacijsko. Tako, kot sem povedala. smo lani v naši občini praznovanje tudi izpeljali. Bila je seveda še proslava. Le družbenopolitične organizacije so po proslavi zelo skromno pogostile borke in ženske, ki so najbolj družbeno aktivne."
Mirko Pirc. vodja kmetijske
pospeševalne službe pri KZ Ribnica: „ Praznovanje dneva žena se med kmečkimi ženami še ni dovolj uveljavilo. Prav bi bilo, če bi se kje le našlo nekaj denarja, da bi za dan žena samo simbolično obdarili kmečke žene in da bi organizirali zanje srečanje oziroma zabavo. Pri vsem tem pa bi bilo najbolj pomembno, da bi se dobile skupaj in se pogovorile, skratka, da bi se počutile vsaj enkrat na leto, kot se redno zaposlene ženske večkrat v letu. Kmečke ženske bi tako za vsakodnevno delo od jutra do mraka in še čez dobile vsaj skromno priznanje. Če pa bodo zaživeli aktivi kmečkih žena, ki jih bomo začeli ustanavljati po občini prav te dni, bodo tudi kmečke zene same lahko pripravile za svoj praznik proslave."
J. P.
Bije krošnjarjem zadnja ura?
To velja za prekupčevalce, ne pa za tiste, ki prodajajo svoje proizvode
Na seji občinske skupščine Ribnica je bilo pred kratkim opozorjeno, da krošnjaiji-prekupčevalci z malo dela veliko neupravičeno zaslužijo. Taka opozorila so prihajala tudi od komisije za ugotavljanje izvora premoženja, republiških organov in celo zagrebškega sodišča. Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta, ki je bila 27. januarja, so sklenili, da je treba krošnjarstvo spraviti v zakonite okvi-
re.
To pomeni, da vsak lahko prodaja na drobno lc tiste izdelke domače obrti in spominke, ki jih je sam izdelal. (Podobno velja tudi za kmetijske pridelke, da jih prodaja lahko le tisti, ki jih je pridelal). Ta ugotovitev
K
Z novim odlokom o javnem redu in miru je dovoljeno v ribniški občini taborjenje samo tam, kjer to dovolijo lastniki zemljišča. Na fotografiji: Taborniki iz pobratene krajevne skupnosti Poljane— Ljubljana, ki radi tabore v ribniški občini, med taborjenjem na Travni gori. (Foto: J. Primc)
velja za izdelke, napravljene na star način, se pravi ročno.
S krošnjarstvom pa se niso ukvarjali le izdelovalci izdelkov domače obrti, ampak tudi razni preprodajalci, ki so pri zasebnikih poceni na črno nakupovali robo, nato pa jo drago preprodajali ter tako goljufali proizvajalce in družbo, saj niso plačevali davkov.
Celo zagrebško vrhovno sodišče je v neki ribniški krošnjarski pravdi ugotovilo, da krošnjarska dovoljenja niso zakonito izdana ali pa uporabljena. Tako so ti krošnjarji razen spominkov in izdelkov domače obrti prodajali še plastiko, vso kramarsko robo in še lcaj, česar očitno niso izdelovali sami Krošnjarji so torej dovoljenje izkoriščali za prekupčevanje.
Zaključek krošnjarske razprave v ribniški občini je torej tak, da morajo krošnjarji, ki ne prodajajo le svoje robe, imeti dovoljenje za trgovanje. To pa pomeni, da lahko nakupujejo vso robo le pri družbenem sektorju (zadrugi, podjetju „Dom“ itd.), se pravi, da sc zdaj ne bodo mogli izogniti plačilu davkov. Voditi bodo morali tudi poslovne knjige in biti zavarovani Dobička torej ne bo, kar lahko pomeni, da bo tudi tako trgovanje zamrlo.
Vse to lahko po eni strani res pomeni, da bo onemogočeno neupravičeno bogatenje krošnjarjev, po drugi
NOVA STANOVANJA
Pri Samoupravni stanovanjsk' skupnosti Ribnica smo zvedeli, da gradnja šestorčka v Dolenji vasi lepo napreduje, gradnja stanovanjsko-poslovne stavile v Sodražici pa zaostaja. Pripravljalna dela za gradnjo stanpvanjsko-poslovne stavbe v Loškem potoku so v zaključni fazi. Novpst pri tej načrtovani gradnji pa je, da bo v njej več stanovanj, in sicer kar 1 2.
pa tudi, da krošnjarstvu bije zadnja ura. Več bodo zdaj lahko odkupili „Dom“, „Spominkarstvo“ in Kmetijska zadruga Ribnica, ki jim vedno manjka spominkov in izdelkov domače obrti Zavedati pa se je treba, da bodo hkrati nekateri najmanjši proizvajalci spominkov in suiie robe opustili to dejavnost, ker se jim tistih nekaj izdelkov ne bo splačalo voziti po svetu ali do odkupnih postaj, medtem ko so jim jih zdaj krošnjarji prišli odkupit na dom.
J. PRIMC
UTRUJENI DOPISNIKI?
Za današnjo ribniško komunsko stran in pol nam ni poslal noben dopisnik iz ribniške občine niti vrstice. Odrekli so tako novi kot stari dopisniki na katere smo se doslej vedno lahko zanesli Upamo, da se bodo popravili Malo je „rešil“ položaj le dopisnik Andrej Arko iz Kočevja, ki je posial nekaj tudi za ribniško stran.
DANES PRVI AKTIV KMEČKIH ZENA
Prvi aktiv kmečkih žena nameravajo ustanoviti danes, 5. februaija, na Slemenih v ribniški občini, nato pa bodo ustanavljali take aktive še na drugih območjih. Ti akti-
vi	bodo združevali kmečke žene in skrbeli za njihovo izobraževanje, se pravi za tečaje in predavanja, ki jim bodo koristila pri kmečkih delih ali nasploh v življenju. Hkrati bodo organizirali strokovne in zabavne izlete, razne prireditve in drugo. Ustanavljanje organizirata KZ Ribnica in Kmetijski zavod Ljubljana.
v
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka
JANEZA AVGUŠTINA
iz Novega mesta, Gubčeva 31
se v globoki žalosti zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali vence in toliko cvetja ter nam izrazili sožalje.
Najlepša hvala Gvidu Hrenu in ostalim soboslikarjem, ki so izkazali poslednjo čast in govorniku za poslovilne besede. Lepa hvala osnovni šoli Grm in tovarni zdravil Krka. Zahvaljujemo se pevskemu zboru, obema župnikoma za pogrebni obred in tolažilne besede. Posebno se zahvaljujemo osebju splošne bolnišnice Novo mesto in dr. Janžekoviču, ki so se prizadevali, da bi nam ljubega moža in očeta vrnili v družinsko življenje.
Vsem, ki nam v teh težkih dneh stoje ob strani in sočustvujejo z nami, prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Fani, hčerka Katica, sin Romanček, brata, sestre in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mamice in sestre
PEPCE VRHOVEC
iz Velike Loke
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, za vso pomoč ob tako težkih trenutkih, za podarjene vence in cvetje, ter vsem, ki so našo drago mamico spremili na njeni zadnji poti.
Najlepše se zahvaljujemo krajevni organizaciji SZDL in svetu krajevne skupnosti Velika Loka, GG Trebnje, Treles Trebnje, poklicni lesni šoli Škofja Loka, SCG „Gostišče na trgu" Novo mesto za podarjene vence in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke ob odprtem grobu ter dekanu in župniku iz Trebnjega za opravljeni obred.
Žalujoči: mož in otroci ter drugo sorodstvo.
V SPOMIN
27. januaija je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
ALBIN
GIMPELJ
iz Rodin pri Črnomlju
Spomin nanj bo ostal vedno živ, naša samota in bol sta večni.
Njegovi: žena Marija, hčerki Majda in Zdenka z družino
PORODNIŠNIC£
Od 17. do 31. JANUARJA SO V BREŽIŠKI PORODNIŠNICI RODILE:
Dragica Mustar iz Krškega — Kristjana, Anica Glogovšek iz Miha-lovca - Bojana, Darinka Kos iz Rud
-	Darjo, Ana Žerjav iz Blatnega -Franca, Marija Marinček iz Zupeče vasi - dečka, Antonija Sovič iz Brežic - dečka, Ivana Kene iz Pavlove vasi - deklico, Marija Klenovšek iz Orehovca - deklico, Josipina Smaigl iz Radakovega - deklico, Biserka Čuček iz Vrbovca - Ivano, Franji Vranekovič iz Samobora - dečka, Milena Kopp iz Tranja - Estro, Ljerka Peles iz Samobora - Josipa, Ljiljana Prelec iz Samobora - deklico, Vesna Pavšek iz Samobora -dečka, Biserka Dugan iz M. Magdalene - dečka, Raifa Hečimovič iz Črnca — Azemiro, Vida Vinter iz Sp. JStarega grada - Tomaža, Dragi-iz Kraja
ca Tašič
-	Darka,
Dragica Hogač iz Ludača - dečka, Pavla Koretič iz Brloga - Jožico, Marija Tomažin iz Brezja - Frančiška, Jožica Ogorelc iz Vel. Obreža -dečka, Božica Strbulcc iz Senkovca
- Lidijo, Andela Trbušič iz Brdovca
- Ivančico, Dragica Stiplošek iz Rovnice - deklico, Fanika Černelič iz Podgorja - Mojco, Milica Grgat iz Podvrlia - Martino, Danica Baboje-lič iz Jcrušja - Jasminko, Viktorija Ogorevc iz Sromelj - Miriam, Vlatka Nidcr iz Breganc - Marka, Helena Popijač iz Sevnice - Iva, Ivanka Roguljič iz Brežic - Gorana, Ivanka Znidarec iz Brezja - Sinišo. Čestitamo!
Od 22. do 28. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Magdalena Vraničar iz Tuševega dola - Veroniko, Alojzija Milkovič
s Hrasta - Alojza, Dragica Erpič iz Polja - Vinka, Karolina Skoda z Veiikega Cirnika - Stanka, Nada Uršič iz Skrljevega - Bernardko, Olga Barbo z Jugorja - Bernardko, Sonja Židanik iz Velike Bučne vasi
- Dejana, Antonija Pucelj iz Otočca
- Gorazda, Marija Turk iz Velikega Mraševega - Valterja, Irena Breznik iz Kaplje vasi - Renato, Djurdjica Rabar iz Črnomlja - Nadjo, Silva Klokočar s Senovega - Tatjano, Marija Pečjak s Plešivice - dečka, Ida Cesar iz Bršlina - dečka, Radojka Svorcan iz Mokronoga -deklico, Ivanka Košak iz Šentjerneja
- deklico in Darinka Kavšek iz Velike Loke - Ireno — Čestitamo!
Denar razdeljen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj je v svojem srednjeročnem načrtu za obdobje 1976- 1980 načrtovala izgradnjo 466 družbenih in 211 zasebnih stanovanj. Glede na dokaj skromna finančna sredstva, ki jih ima sedaj na voljo SSS, pa kaže, da načrta v celoti ne bodo mogli uresničiti. Vse OZD in zasebni delodajalci dajejo za svoje zaposlene 6 odst. od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko graditev. Od tega ostane 50 odst. delovnim organizacijam, 30 odst. gre v sklad samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, 20 odst. pa v sklad samoupravne enote za gradnjo stanovanj.
Samoupravna enota za gradnjo stanovanj je po prvem natečaju razdelila delovnim organizacijam 1,600.000 dinarjev, zasebnim graditeljem pa 495.000. Na drugi natečaj lani spomladi se je prijavilo 14 DO in kar 74 zasebnih graditeljev. Od teli jih je 51 izpolnjevalo razpisne pogoje. 27 zasebnim graditeljem od . Semiča do Vinice je komisija razdelila 500.000 dinarjev, 14 delovnih organizacij pa je prejelo 2,267.000 dinarjev posojila. Komisija se je res potrudila, da so bila posojila pravično razdeljena, saj je skupaj obiskala kar 71 graditeljev oziroma gradbišč, raztresenih po vsej občini.
LICITACIJA!
ONFEKCI JA „KOMET"
ETLIKA
pisuje javno licitacijo:
KOMBIBUS ZNAMKE TAM 2001/GB -1970
KOMBI - DOSTAVNI IMV DIESEL „SER-VIS"- 1972
66 KOM ŠIVALNIH STROJEV - RAZLIČNIH VRST
Vozili sta ohranjeni in v voznem stanju.
citacija bo v ponedeljek, 16. 2. 1976 v prostorih tovarne v salnicahh: ob 8. uri za družbeni sektor ob 9. uri za zasebni sektor dicna cena je za: kombibus 12.000.00 din kombi 18.000.00 din šivalne stroje od 500.00 do 6.500.00 din za posameznih stroj. 'red pričetkom licitacije je potrebno plačati 10 odst. varšči-od izklicne cene licitacijski komisiji. Prometni davek pla-kupec.
VPIS V ŠOLO!
*
♦
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA
UNIVERZUM
Ljubljana, Parmova 39
Vpisuje do 5. marca 1976
v šolo za splošno izobraževanje ob delu (osemletko) za odrasle (5., 6., 7. in 8. razred). Seminar je enkrat tedensko. Za večjo skupino organiziramo seminar v delovni organizaciji.
Vpisujemo tudi v tečaje:
— za skladiščnike (pogoj: osemletka)
— za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki
— strojepisni tečaj
— tečaj za stavce na IBM stavnih strojih (pogoj: osemletka)
— za tehniško risanje
— začetni in nadaljevalni tečaj za nemški in italijanski jezik
— za družbeno izobraževanje (v organizacijah združenega dela)
— tečaj poslovne korespondence. Vpisovanje je na DOPISNI DELAVSKI UNIVERZI „Univer-zum", Ljubljana, Parmova 39; vsak dan (tudi prvo soboto v mesecu), dopoldan od 7. do 14. ure in v torek popoldan do 18. ure. Zahtevajte prospekt; svoj naslov napišite s tiskanimi črkami!
vsak četrtek
PROSTA DELOVNA MESTA!
PEKARNA ZALOG OVO MESTO p.o.
dbor za združeno delo razpisuje na podlagi 214. ena Statuta (reelekcija) prosti vodilni delovni mesti:
RAČUNOVODJA TEHNIČNI VODJA
goji: od 1.: srednja šola ekonomsko-komercialne smeri in 5 let akse v finančni stroki; jod 2.: srednja tehniška šola gradbene, strojne ali elektro meri in 2 leti prakse v gradbeništvu ali industriji gradbenega ateriala. ok za prijave je 15 dni od dneva objave, a z g I a š a prosto delovno mesto:
VODJA KOMERCIALE
ogoji:	srednja šola ekonomsko-komercialne smeri ali
sokokvalificiran delavec trgovske stroke in 2 leti prakse v omerciali. ok za prijave je 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delov-ega mesta. a b i k sodelovanju:
VEC NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
DOLENJSKI LIST |
▼
i
PROSTO DELOVNO MESTO
Krajevna skupnost Žužemberk
objavlja prosto delovno mesto VODJE KOMUNALNIH DEL
Pogoj: diplomirani inž. gradbeništva z 2 letoma delovnih izkušenj ali gradbeni tehnik s strokovnim izpitom in 5 eti delovnih izkušenj. Poseben pogoj je moralno-politična neoporečnost. Poskusna doba je 3 mesece. Stanovanje bo zagotovljeno po 1 letu, osebni dohodek je okoli 5.000,00 din mesečno. Prijave se sprejemajo 15 dni po razpisu.
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD Novo mesto, Ragovska 18
razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE ZAVODA
Pogoji: končana srednja ekonomska šola, 10 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, trimesečno poskusno delo. Prijavo z dokazili in opisom dosedanjega delovnega mesta pošljite VVZ Novo mesto, Ragovska 18, v 15 dneh po objavi.
m) metalka
PRODAJNO SKLADIŠČE METLIKA — cesta bratstva in enotnosti 78 in PRODAJMO SKLADIŠČE LJUBLJANA - TOPNIŠKA 9
KERAMIČNE
PLOŠČICE
GORENJE in JUGOKERAMIKA
15-45%
ceneje
Stalna prodaja keramičnih ploščic GORENJE in JUGOKERAMIKA v II. in III. kvaliteti OBIŠČITE NAS IN Sl OGLEJTE RAZSTAVLJENO BLAGO. ZAHTEVAJTE PODROBNEJŠE INFORMACIJE
Prodajno skladišče Metlika je odprto vsak dan od 7. do 18. ure, razen torka od 7. do 14. ure in sobotah do 13. ure. Prodajno skladišče v Ljubljani je odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah do 12.30 ure
pif 1 p f * w ft II
i rt y
111 •
TEDCNSW)l
Četrtek, 5. februarja - Agata Petek, 6. februarja - Ljubo Sobota, 7. februarja - Rihard Nedelja, 8. februarja - Janez Ponedeljek, 9. februarja - Polona Torek, 10. februarja - Silvan Sreda, 11. februarja - Zvezdana Četrtek, 12. februarja - Damijan
LUNINE MENE
8.	februarja ob 11.05 prvi krajec
ČRNOMELJ:	6.	2. francoski
barvni film Thomas. 8. 2. ameriški barvni film Umazane roke nad me-
stom. 11. 2. jugoslovanski barvni film Matijevo trpljenje.
KOSTANJEVICA': 8. 2. ameriški barvni film 24 ur Le Manssa.
KRŠKO: 7. in 8. 2. ameriški film Metulj. 11. 2. francoski film Cesar in Rosalie.
METLIKA: Od 6. do 10. 2. češki barvni film Kapetan Korda.
MIRNA: 7. in 8. 2. slovenski barvni film Strah.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 6. do 9. ameriški barvni film Teksas-ekspres. Od 10. do 12. japonski barvni film Bitka za Port Arthur.
RIBNICA: 7. in 8. 2. ameriški barvni film Zanka za inšpektorja Kalahana.
SEVNICA: 7. in 8. 2. jugoslovanski film Kapetan Mikula Mali. 11. 2. italijanski film Tedeum.
TREBNJE: 7. in 8. 2. ameriški barvni akcijski film Zgodilo se je v Ameriki
SLUŽBO DOBI
IŠČEM DELAVCA za priučitev kovinske stroke. Petek, sobota, nedelja prosto. Hrana in stanovanje zagotovljena. Plača po dogovoru. Puščava 2, Mokronog.
TAKOJ ZAPOSLIM pomočnika in delavca tolarske ali mizarske stroke. Kolarstvo Medic, Drska 48, Novo mesto.
ZAPOSLIM gospodinjsko pomočnico za varovanje eno leto stare deklice. Giud ing. Milan, Ljubljana, Rašiška 5.
STANOVANJA
MLAD ZAKONSKI par brez otrok išče sobo in kuhinjo v okolici Novega mesta, Plača za 1 leto vnaprej. Naslov v upravi lista (313/76).
FANT IN DEKLE pred poroko iščeta garsonjero ali večjo sobo s kopalnico v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (316/76).
ODDAM opremljeno centralno ogrevano sobo ženski, ki dela v popoldanski izmeni. Kitanovič, Ragovska 16, Novo mesto.
IŠČEM enosobno stanovanje s kopalnico v okolici Krškega za leto dni. Ponudbe na upravo lista pod ,,Plačam v devizah".
SPREJMEM sostanovalko. Naslov v upravi lista (371/76).
Motorna vozila
PRODAM osebni avto fiat 850 kombi furgon, generalno popravljena motor in karoserija. Mlakar, Zadovinek 2, Leskovec pri Krškem. Ogled možen vsak dan.
PRODAM traktor Ferguson de luxe, letnik 1973. Jože Rataj, Otočec, Praproče 39.
PRODAM avto Zaporožec, letnik 1975. Naslov v upravi lista (315/76).
PRODAM traktor Holdcr (11 KM) s kosilnico in plugom. Golob, Vrhovce 14, Šentjernej.
PRODAM dobro ohranjen traktor Ursus, prevoženih 1500 ur. Ludvik Lazar, Gor. Dole 6, Škoc-
■ jan.
POCENI prodam zastavo 1300. Rožič, Pod Trško goro 45, Novo mesto.
PRODAM karambolirano Zastavo
101, letnik 1975 za 15.000,00 din. Brane Vovko, Ratcž 18 a.
PRODAM Zastavo 750 za 10.000,00 din. Marjan Kmet, Vavta vas 58, Straža.
PRODAM osebni avto Arni 8, letnik 1972. Jože Žnidaršič, Pod Trško goro 77, Novo mesto.
UGODNO prodam Austin 1300, prevoženih 61.000 km. Informacije na telefon 22-411 popoldne.
PRODAM DOBRO ohranjeno škodo, letnik 1972-73, prevoženih 40.000 km. Alojz Marn, Dol. Dobrava 13, 68210 Trebnje.
PRODAM traktor Ferguson 35 KM s priključki. Na pisma ne odgovarjam. Jože Pregrad, Globoko
12.
UGODNO prodam kosilnico BCS,
1	3 KM, rabljeno, v dobrem stanju. Stane Strojan, Muljava 36, 61295 Ivančna Dorica.
PRODAM fiat 850, letnik 1969 in opel-kadet, letnik 1967, Informacije na telefon Novo mesto 21 -569.
PRODAM motorno kosilnico Alpina. Stanko Dimc, Senuše 5, Leskovec pri Krškem.
PO ZELO ugodni ceni prodam ka-ramboliran osebni avto DKW-P'
102. Ogled in pojasnila dobite v delavnici Milana Žnidarja na Otočcu vsak delovni dan od 6. do
14. ure. Jože Kranjc, Zagrebška cesta 8, Novo mesto.
PRODAM zastavo 850, letnik 1968. Naslov v upravi Usta (353/76).
POCENI PRODAM osebni avto R 4, možno tudi po dehh. Vinko Plut, Oskoršnica 7, Semič.
PRODAM zastavo 850. Jože Zupančič, Dol. Kamence 45, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750, letnik 1970. Franc Bevc, Dol. Kronovo 33, Šmarješke Toplice.
PRODAM renault 4, litostrojske izdelave. Naslov v upravi Usta (370/76).
PRODAM zastavo 101, zamenjam tudi za 750. Regerča vas 17a, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM smrekovo ostrešje 6x11 v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Franc Topolovec, Sela 7, Šentjernej.
PRODAM 200 podpornikov (puntov) in nekaj plohov. Ponudbe pod „PUNTI“.
PRODAM popolnoma novo barvno televizijo Gorenje. Franc Černe, Zagrebška 4a, Novo mesto.
PRODAM 3.000 kg sena. Zagrad 2, Otočec.
PRODAM trifazni števec. Golobič, Gotna vas 68, Novo mesto.
PRODAM štiri kompletna kolesa (gume, zračnice in kolesne obroče) za fiat 125, malo rabljene. Božo Kragl, Sevnica.
PRODAM stroj za izdelavo strešne opeke „folc" s 300 vložki in za izdelavo korcev z 10 vložki po zelo ugodni ceni. FeUks Mihovec, Sp. Senica 2,61215 Medvode.
PRODAM 2.000 kg sena, vskladi-ščen je na Volčjem 29, Sromlje. Vprašati pri Adolfu Dolencu, Planina 29, Kranj, telefon 24-468.
PRODAM kravo s teletom in 3 mesece brejo kravo. Naslov v upravi Usta (348/76).
PRODAM dele za škodo 100 LS in
prikolico za osebni avto. Plantan, Rago
PO UGODNI ceni prodam dnevno
šagovska 8/11, Novo mesto.
sobo. Kettejev drevored 45 Bršlin. Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno petdel-no spalnico. Ogled možen po 15. uri na Ragovski 8, stan. 5 - novi bloki. Novo mesto.
PRODAM elektromotor - 7,5 KM, malo rabljen, cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (366/76).
PRODAM enoosno traktorsko prikolico. Naslov v upravi lista (369/76).
PRODAM novo prikoUco za osebni avto. Naslov v upravi Usta (372/76).
PRODAM novo žago STI11-CO 051 in dve leti staro kosilnico BCS 127 v dobrem stanju. Potočar, Dol. Kamence 27.
PRODAM nov štedilnik Gorenje na štiri električne plošče z uro in pečnjakom, kombiniran z dvema plinskima gorilnikoma, z omarico za plin, in en rabljen dobro olira-njen TOBI štedilnik na štiri električne plošče in s pečnkakom, po ugodni ceni. Vprašati na ŠmilieF ski cesti lOa - Kandija, Novd mesto.
PRODAM dva mlada psička volčjaka. Ragovska 5, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM 2m3 smrekovih desk (3 cm), suhih. Golob, Šentjfrnej 162, telefon 85-335.
KUPIM betonski mešalnik. Ponudbe pod ..MEŠALNIK".
KUPIM rabljeno pisalno mizo. Roleta rstvo, Lojze Medle, Žabja vas 47 (pri transformatorju), Novo inesto.
KUPIM trifazni hidrofor 150 do 200 litrov. Kolenc, Mirna peč 20.
KUPIM dva kavča ali dnevno sobo. Naslov v upravi lista (363/76).
KUPIM FIAT 850 ŠPORT ah renault 8. Ponudbe po telefonu 068-85-204.
KUPIM komfortno, funkcionalno hišo modernejše gradnje v Brežicah. Josip Cetin, Beograd, Neboj-šina 30/a.
BLIZU MOKRONOGA prodam dom z vsem urejenim poslopjem, vodovod, elektrika, obdelana zemlja vseh kultur. Ponudbe pod „RAVNINA 55".
PRODAM njivo (50 arov) v Pete-linjku. Dule, Stranje, Šmarješke Toplice.
PRODAM vinograda, zidanico, travnik na Cerovcu nad Birčno vasjo. Anton Štangelj, Jurna vas 5, Stopiče. Javna dražba bo 15. februarja ob 14,30 na kraju samem. V primeru slabega vremena se dražba preloži na naslednjo nedeljo.
BLIZU ČRNOMLJA prodam hišo, sadni, vrt in vinograd (300 m). Naslov v upravi Usta (331/76).
PRODAM 54 arov njive, 4 are vrta in 21 arov vinograda z zidanico, vse v eni parceli ali deljeno v Gaberju. Dostop z vsakim vozi lom. Informacije vsak dan po 14. uri pri Golobič, Gotna vas 68, Novo mesto.
PO UGODNI ceni prodam vinograd v Sromljah, približno 12 arov, primerno za vikend, dostop z vsakim vozilom. Informacije pri Martinu Krošelj, Brežice, telefon 72-380.
V	najem oddam 5 arov vinograda in zidanico na Debencu in prodam 45 arov travnika za 5.000,00 din v Volčjih njivah. Viktor Zaplatar, Mokronog 113.
PRODAM lepo kmetijo v ravnini z 20 ha skupne zemlje (vse v enem kosu) v Gorenji vasi pri Mirni na Dolenjskem. Posestvo je v bližini ceste, železniške postaje in večjega industrijskega središča. Informacije Jože Godnjavec, Trebnje, Jurčičeva 5, telefon 068-83-036.
PRODAM 1 ha in 90 arov zemljišča z gozdom in hišo (dve veliki sobi, veža, kuhinja) z vsemi gospodarskimi poslopji. Voda, elektrika v hiši, z7 km od avtobusne postaje, 15 minut od. asfaltirane ceste. Dostop z avtom. Alojz Požun, Podgorje 21, Zabukovje pri Sevnici - 68292.
-PRODAM 20 arov vinograda v Mladi gori pri Šmarjeti, primerno za stavbišče, voda, elektrika v bližini. Poizve se pri Frančiški Strmole, Dol. Jesenice 10, Šentrupert.
PRODAM 10 arov vinograda in 9 arov vrta v Potovski gori. Naslov v upravi Usta (356/76).
UGODNO PRODAM 17 arov vinograda, dovoz do kleti z avtomobilom. Marija Ilotko, 68258 Kapele 57.
PRODAM hišo ob avtobusni postaji z manjšim gospodarskim poslopjem in delavnico, primerno za vsako obrt. Industrijski tok in voda v hiši. Cena ugodna. Terezija Netahly, Vihre 8, Leskovec pri Krškem.
RAZNO
V	RAGO VEM LOGU sem izgubil moško uro Roamcr. Poštenega
najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Naslov v upravi lista (311/76).
POROČNI PRSTANI! Želite trajen in lep spomin? Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
31. JANUARJA 1976 sem izgubil poročni prstan na Glavnem trgu v Novem mestu (Majda 21. 6. 1975). Prosim poštenega najditelja, naj ga proti nagradi vrne na upravo Dolenjskega lista.
mmmm
MIJI IN TONIJU Florjančič iz Novega mesta želijo k prvi obletnici poroke vse najboljše, mnogo sreče in zadovoljstva, malemu Aljažu pa koš poljubčkov. Mama, ata in Marjan iz Ribnice.
Dragima atu in mami ZUPANČIČEVIMA iz Meniške vasi 13 pri Dol. Toplicah želimo za njuno 50-letnico skupnega življenja še mnogo zdravih in zadovoljnih let v krogu svojih osmih otrok, 17 vnučkov in dveh pravnučkov.
9.	FEBRUARJA praznujeta 45-let-nico skupnega življenja dobra in skrbna starša MARIJA in JOŽE KASTELIC iz Gor. Sušic pri Dol. Toplicah. Za njun praznik jima iskreno čestitamo in želimo še veliko srečnih, predvsem pa zdravih let hvaležni otroci Milka, Filip, Peter, Štefka, Marija z družinami, Anica in Majda ter 9 vnukov.
JANEZ MURN, Vel. Orehek 18, Stopiče, prepovedujem vožnjo in odmetavanje smeti po vsem mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
CENTER ZA SOCIALNO DELO NOVO MESTO opozarja občane, naj s Francem SIMONČIČEM iz Javorovice 4, Šentjernej, ne sklepajo pogodb za njegove premičnine ali nepremičnine, ker pogodbe ne bodo veljavne. Za Franca SIMONČIČA bo Center predlagal Občinskemu sodišču uvedbo postopka za odvzem opravilne sposobnosti zaradi razprodajanja nepremičnin.
1^OBVESTI LA I
HOTELI, pisarne, zasebne hiše! Čistim tapison, itison preproge. Pišite, pridem na dom. Franc Kalan, strojno čiščenje, Šentjur pri Celju.
IZDELUJEM ROLETE, LESENE, PLASTIČNE, ŽALUZIJE (25,35 in 50 MM). OPRAVLJAM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KDOR NAROČA NA OSNOVI OGLASA, DOBI 4% POPUSTA OD FAKTURNE VREDNOSTI. NAROČILA SPREJEMAJO: ROLETARSTVO LJUBU ANA, TITOVA 180, TELEFON 53-984 IN 20-487, IGNAC PRIJATELJ, KRŠKO, KVEDROVA 8,TELEFON (068) 71-776, IN BOGO RADI, NOVO MESTO, ŽABJA VAS 15.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in strica
JOŽETA SAJETA
z Dol. Kamene 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo duhovščini za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, Joži Klemenčič z možem Jožetom in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame, tašče in prababice
MARIJE GRDEN
Šercljeve stare mame iz Žabje vasi
se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč pokojnico spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, ter nam izrazili sožalje. Najlepša hvala za podarjeni venec in govor ob odprtem grobu mestni organizaciji ZB NOV desni breg Krke, Novo mesto, katere članica je bila.
Žalujoči: hči Marija z možem Francem, vnuki Silvo, Primož in Jožica, snaha Pepca, sestra Neža z družino, pravnuka Suzana in Vinko ter drugo sorodstvo.
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in brata
STANKA PIRCA
iz Ravni pri Velikem Trnu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojniku darovali vence in cvetje, ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin vse do pokojnikove prerane smrti in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči:	žena Slavka, sin
Albert, hčerka Slavica in drugo sorodstvo.
V 78. letu starosti je prenehalo biti srce našega dragega moža in atija
FRANCA DEBEVCA
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom,	znancem,	sosedom,
vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala tudi zdravniškemu osebju interne bolnice Novo mesto in Golnika na Gorenjskem, dr. Jakliču, župniku, usmiljenki, Društvu gasilcev, PTT Novo mesto, trebanjski godbi, pevcem, tov. Kurentu za poslovilne besede, Društvu upokojencev in tovarni ISKRA Mokronog.
Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: žena Urška, hčerka Fani in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Poln življenja in dobre volje nas je v 46. letu starosti nepričakovano zapustil naš ljubi mož in oče
ANTON PLANINŠK
iz Dol. Kamene
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in ga v tako velikem številu spremili do mnogo preranega groba. Zahvaljujemo se podjetju Novoteks - predilnici, računovodstvu in IVS, železniški postaji Novo mesto za spremstvo in poslovilne besede ob odprtem grobu, mladinskemu aktivu Karteljevo, župniku za opravljeni obred, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna hvala družinam Retelj iz Novega mesta, Pate, Kraševec in Kisovec.
Žalujoči: žena Zinka, hčerka Darinka, sin Zvone in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta in starega očeta
JANEZA BREZOVARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sos dom in znancem, posebno njegovim prijateljem za iskreno sožalje. Posebna zahvala kolektivom Industrije obutve, Opekama Zalog in Novoteks, enako vaščanom Hmeljčiča za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so ga tako lepo spremili na negovi zadnji poti. Iskrena hvala župniku Lapu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi France, Martin, Lojze z družinami ter hčerka Marija z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
2	4. januarja 1976 smo se z bolečino v srcu prezgodaj poslovili od naše drage in nepozabne žene, mamice, stare mame in tašče
MAGDALENE POŽEK
JURKOVE
iz Gorenjcev pri Adlešičih
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami ter v tako velikem številu spremili pokojnico na zadnjo pot. Zahvaljujemo se pevkam iz Adlcšič, posebno pa sosedom za nesebično pomoč.
Žalujoči: mož Jure in otroci Jože, Jure, Niko, Mare, Ane, Bernardka, Ljudvita, Kati, Angela z družinami ter drugo sorodstvo
Gorenjci, dne 24. januarja 1976
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in TrcFrpe.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezeli, Jože Primc, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey,
1	i	'i	i	-I.	AUI.l_.... I_ IX-:	ClmlA
nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez ‘ezelj, Jože Primc, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Tc|
Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -*- Devizni račun: 52100 -620 107-32000-009 8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421	1/72
od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100 601 10558 Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 Telefon (068) 21 227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
TELEVIZIJSKI
RADIO LJUBLJANA
l: poro'
6.00, 7.00, 8.00, 9.00,10.00,11.00,
12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00,
18.00, 19.00, 22.00, 23.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
Četrtek, 5. februarja:
8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.03
Uganite, pa vam zaigramo po žejji.
12.10 Predstavljamo vam. 12.30
Kmetijski nasveti - ing. Marna in hrušk.
Turk: Obrezovanje jablan
13.30 Priporočajo vam . .,. 14.10 Iz dasbenih šol - Pos
Postojna. 14.40 Med solo, družino in delom. 14.45 ..Vrtiljak". 16.45 Jezikovni pogovori. 17.20 Iz domačega opernega
arhiva. 18.05 Naš gost. 18.35 Vedre
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? .
10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Revija orkestrov in solistov. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Tadej Sluga:	Seme za
organizirano	pridelovanje
semenskega krompirja. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45 ..Vrtiljak". 16.50 Človek in zdravje. 17.20 Iz koncertov in simfonij. 18.05 Ogledalo našega časa. 18.15 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop-pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15
> go:
melodije. 19.40 Minute z ansam-
blom Silva Štingla. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer
Jazz pred polnočjo.
SOBOTA, 7. FEBRUARJA: 8.10
domačih pesmi in napevov. 21.00
* ‘l Le
j Literarni večer. 21.40 Lepe melodi-
Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Kaj vam glasba pripoveduje. 10.15 Kdaj, kam, kako
je. 22.20 Slovenska poezija v pesmih ‘ Lit
za glas in spremljavo. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
PETEK, 6. FEBRUARJA: 8.00 Vremenska napoved in poročila . 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Jugoslovanska narodna glasba.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK - 5. februarja: 16.00
- 16.35 Napoved programa, Poročila, Nove plošče RTB — 16.35 -
16.45 Aktualnost tedna: Franc Urek - Požarna preventiva v praksi — 16.45 - 17.00 Obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 Glasbena oddaja Izbrali ste sami
SOBOTA - 7. FEBRUARJA: 16.00 - 16.20 Napoved programa
in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - Nada Rihtaršič: Koliko hrane v Sloveniji pridelamo in koliko je porabimo. 13.30 Priporočajo vam . . .	14.10 S
pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 ..Vrtiljak". 16.45 S knjižnega trga. 17.20 Gremo v kino. 18.05 Pogovor s poslušalci. 19.40 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Radijski radar. 21.15 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 9. FEBRUARJA: 8.07 Radijska igra za otroke. 8.47 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši. . . 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila -
Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.30 Naši poslušalci
Radijska univerza: Vzgojno ravnanje cu
in čustveni odnos vzgojitelja do otrok - Jugoton vam predstavlja -16.20 - 17.00 Pred slovenskim kulturnim praznikom - Iz naše pretekle zgodovine — Kronika — 17.00 - 17.20 Med mladimi ustvarjalci -Iz naše glasbene šole — 17.20 —
18.00 Obvestila in reklame — Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA - 8. FEBRUARJA: 10.30 - 12.00 Napoved programa —-Uvodnik: Skupščinski komentar -Domače zanimivosti - Za naše kmetovalce: Vzreja jarčk - Nedeljski magnetofonski zapis: Rekreacija delovnih ljudi - potreba ali luksus? -Obvestila in reklame - Iz sporeda naših kinematografov - 12.00 —
15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo
TOREK
10. FEBRUARJA:
16.00 - 16.30 Napoved programa Poročila - Iz produkcije R...........
TV Ljubljana - Novosti matične knjižnice -16.30 - 17.00 Športni pregled -
Obvestila in reklame - Ta teden v kinu Brežice - 17.00 — 18.00 Mladi
za mlade
čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Radijska igra. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT - studio Skopje. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev.
PONEDELJEK,	9.
FEBRUARJA:	8.10 Glasbena
matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje. 9.40 SLovenske ljudske v priredbah. 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Viljem Garmuš: Traktorji pri gozdnem delu. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak“. 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Zvočni signali. * 9.40 Minute z ansamblom Gorenjci. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ti in opera. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 10. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol - Piran. 10.15 -11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.30 Kmetijski nasveti -dr.	Mirko	Leskošek:	O
mikroelementih in gnojilnem koledarju. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 Skladbe za mladino.
14.40	Na poti	s kitaro.	15.45
„Vrtiljak“. 17.20 Obiski naših solistov. 18.05 V torek nasvidenje! 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja	v pesmi	in besedi.	20.30
Radijska igra. 21.36 Zvočne kaskade. 22.20 Glasba za pihala.
23.05	Literarni	nokturno.	23.15
Popevke se vrstijo.
SREDA, 11. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Franc Jesenko: O nakupu in zreji piščancev. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45 Karavana melodij. 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana. 18.05 Po poteh odločanja. 18.35 Instrumenti v ritmu. 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza.
23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 12. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Predstavljamo vam...	12.30
Kmetijski nasveti - dr. Stojan Vrabl: Vpliv količine škropiva na intenziteto pojava glivičnih bolezni trte v letu 1975. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Kaj radi poslušajo.
14.40 Mehurčki. 15.45 »Vrtiljak".
16.45 Jezikovni pogovori. 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.20 Iz
- 16.25 Propagandna oddaja (Lj) -16.30 Veleslalom - barvni posnetek z OI Innsbruck (Lj) - 17.20 Zapojte z nami: R. Schumann (Lj)
- 17.35 Mihec iz Loenneberga -serijski barvni film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prezrite (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Narodna glasba (N. Sad) - 19.15
ČETRTEK, 5. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zgb) - 10.00 TV v šoli (do 12.20) (Bgd) - 12.25 OI Innsbruck: Smuk, barvni prenos do
14.00 (EVR-Lj) - 14.40 Filmski pregled z OI Innsbruck - barvni posnetek (Lj) - 15.10 Tek na 30 km, Sankanje, Hitrostno drsanje, barvni posentek Z OI Innsbruck (Lj)
- 16.10 Propagandna oddaja (Lj) -16.15 Smuk - barvni posnetek z OI Innsbruck (Lj) - 17.15 Risana oddaja (Lj) - 17.30 Ema - II. del oddaje Ariel iz serije Tako so živeli (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Po Odisejevih sledeh - barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Balzacova velika ljubezen - barvna nadaljevanka (Lj)
- 21.00 Kam in kako na oddih (Lj)
- 21.10 Četrtkovi razgledi: Avstrija danes (Lj) - 22.20 Tv Dnevnik (Lj)
- 22.35 Filmska burleska (Lj) -
23.00 OI Innsbruck:	Filmski
NEDEUA, 8. FEBRUARJA: 7.50 Poročila (Lj) - 7.55 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski zbor »Vinko Vodopivec" - 8.25 Nekoč je bila hiša, barvna serija (Lj) - 9.55 625 (Lj) - 10.35 Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti, Tako so živeli (Lj) - 11.25 Ljudje in zemlja (Lj) - 12.25 OI Innsbruck: Smuk za ženske, barvni prenos (EVR-Lj) - 14.00 Filmski pregled - barvni posnetek z OI Innsbruck (Lj) - 14.30 Tek na 15 km, Hitrostno drsanje, barvni posnetek-z OI Innsbruck (Lj) - 15.25 Pravljica iz lutkarjevega vozička: O lončarju
Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55
3-2-1 (Lj) — 20.00 Mednarodna obzorja (Lj) - 20.50 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Rde Balzac: Teta Liza - barvna nadaljevanka (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj) -22.00 Ike in Tina Turner ter 4 Michael Stanley - barvna oddaja (Lj) - 22.30 OI Innsbruck: Filmski
pregled - barvni prenos do 23.00 ~VR)
(E
in carju (Lj) - 15.50 Pisani svet (Lj) 16.25 Okrogli svet (Lj) - 16.40
Košarka Željezničar: Bosna, prenos (v odmoru Propagandna oddaja (Sa, Lj) - 18.15 Risanka (Lj) — 18.25 Hišica v preriji - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik
PETEK, 6. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zgb) - 10.00 TV v šoli (do 12.20) (Bgd) - 15.25 Filmski pregled - barvni posnetek iz OI Innsbruck (Lj) -	15.55
Propagandna oddaja (Lj) - 16.00 OI Innsbruck: hokej SZ: ZDA — barvni prenos (EVR-Lj) - vi. odmoru Glasbena oddaja - v II. odmoru Propagandna oddaja (Lj) -18.15 Obzornik (Lj) -	18.25
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - prenos (Lj) - 19.15
(Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -
20.00 V. Kovačevič:	Kapelski
kresovi - barvna nadaljevanja TV (Zg, Lj) - 21.15 Zakijev vrt -barvna oddaja (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) - 22.05 Billy Paul and The Stanple Singers (Lj) - 22.30 OI Innsbruck: Filmski pregled, barvni prenos (EVR-Lj) - 23.00 Hokej CSSR: ZDA, bafvni posnetek z OI Innsbruck do pribl. 1.00 (EVR-Lj)
SREDA, 11. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.10) (Bg) - 11.25 OI Innsbruck: Slalom za ženske - barvni prenos (EVR-Lj) - (do 14.00) - 14.50 Filmski pregled - barvni posnetek z OI Innsbruck (Lj) - 15.20 Štaveta 4x10 km, hitrostno drsanje, barvni posnetek z OI Innsbruck (Lj) -
16.15 Propagandna oddaja (Lj) -16.20 Slalom za ženske - barvni posnetek z OI Innsbruck (Lj) -
17.15 T. Pavček: Čenčarija (Lj) -< 17.30 Mojstri stare japonske obrti (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Od zore do mraka:	Oklepni transporter (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Glasbeni amaterji (N.
Sad) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik
(Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Film tedna: Obljubljena dežela - I. del (Lj) - 21.25 TV dnevnik (Lj) -21.35 OI Innsbruck: Umetnostno
Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55
Tedenski	notranjepolitični
komentar (Lj) — 20.00 3-2-1 (Lj)
20.05 Teversenove pravljice oddaja TV Sarajevo (Lj) - 20.
 , _____________________________..35
Propagandna oddaja (Lj) - 21.40 Lesorez - barvna oddaja iz serije Grafične tehnike (Lj) - 21.10 Propagandna oddaja (Lj) 21.15 Šerif v New Yorku - serijski barvni film (Lj) - 22.25 Poročila - 22.30 01 Innsbruck: Filmski pregled (do 23.00) (EVR)
PONEDELJEK,	9.
FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg)
- 10.00 TV v šoli (do 11.10) (Bg) -12.25 OI Innsbruck: Veleslalom, barvni prenos do 14.30 (EVR-Lj)
- 15.40 Filmski pregled, barvni posnetek z OI Innsbruck (Lj) -16.10 Propagandna oddaja (Lj) -16.15 Veleslalom - barvni posnetek z OI Innsbruck (Lj) - 17.15 Pravljica iz lutkarjevega vozička: O kozlovskem biku in o slamnati brezi, barvna oddaja (Lj) - 17.45 Mala čudesa velike prirode - barvna oddaja (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj)
- 18.15 Marksizem v teoriji in
drsanje moških - barvni prenos in posnetek (EVR) —	23.00 01
Innsbruck: Filmski pregled - barvni prenos do 23.30 (EVR-Lj)
kasetne produkcije RTV Ljubljana. 18.35 Vedre melodije. 19.40 Minute
z ansamblom Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer umetniške besede. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Slovenska poezija v pesmih za glas in spremljavo. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
SOBOTA, 7. FEBRUARJA: 10.00 TV v šoli (do 12.20) (Bgd) -12.55 OI Innsbruck: Smučarski skoki - barvni prenos (EVR- Lj) -*
15.15 01 Innsbruck: Dvosedežni bob - barvni prenos (EVR- Lj) -
16.15 Propagandna oddaja (Lj) -16.20 Filmski pregled - barvni posnetek z 01 Innsbruck (Lj) -16.50 Po belih in črnili tipkah (Lj) - 17120 Navaho indijanci - barvna
praksi: Marksizem in religija (Lj) 18.35 Odločamo <Lj) -18.45 Mlai~ za mlade, oddaja TV Titograd (Bg)
indija
oddaja (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.2" - - -
»Dolenjski list« v vsako družino
1.20 David Copperfield serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Kako uspeti v ljubzeni -celovečerni film (Lj) - 21.30 OI Innsbruck:	Umetnostno	drsanje
dvojic - barvni posnetek in prenos (EVR-Lj) - 23.00 OI Innsbruck: Filmski pregled - barvni prenos (EVR-Lj) - 23.30 Poroč.la(Lj)
19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 J. Myrdal: Vrli, častivredni Olsen -TV drama (Lj) -	21.00
Propagandna oddaja (Lj) - 21.05 Kulturne diagonale (Lj) - 21.35 Poročila (Lj) - 21.40 OI Innsbruck: Umetnostno drsanje plesnih parov, barvni prenos in posnetek (EVR) -23.00 OI Innsbruck:	Filmski
pregled (do 23.30) (EVR)
TOREK, 10. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (Bg) - 11.00 TV v šoli (Sa) - 12.25 OI Innsbruck: Veleslalom - barvni prenos (EVR-Lj) - 14.30 Filmski pregled - barvni posnetek iz OI Innsbruck (Lj) - 15.00 Sankanje, tek na 10 km, hitrostno drsanje,
ČETRTEK, 12. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.10) (Bg) - 15.25-« Filmski pregled - barvni posnetek z OI Innsbruck (Lj) -	15.55
Propagandna oddaja (Lj) - 16.00 Štafeta 4x5 km, hitorstno drsanje, barvni posnetek z OI Innsbruck (Lj)
- 17.15 Popotni tovariš - barvna oddaja (Lj) - 17.30 Svinčeni vojak
— barvna oddaja iz cikla Ariel (Tako so živeli) (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Nesrečni Avstralci - barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Balzacova velika ljubezen - barvna nadaljevanka (Lj) - 20.55 Kam in kako na oddih (Lj) -	21.05
Četrtkovi razgledi: Breginjski kot m (Lj) — 21.35 Po belih in črnih tipkah - 10. del (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj) - 22.15 Miniature: Stane Dramelj, barvna oddaja (Lj) -22.30 OI Innsbruck:	Filmski
pregled, barvni prenos (EVR) -23.00 Hokej Finska: SZ - barvni posnetek z OI Innsbruck (Lj)
barvni posnetek z OI Innsbruck (Lj) - 15.40	-	-
Hokej ZDA: Finska barvni posnetek z OI Innsbruck (Lj)
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
labod
labod
labod
labod
F. S. FINŽGAR
30
Nato so zasedli svoje prostore — tesno je bilo
—	in segli po jedilih. Govor je utihnil; slišati je bilo se srebanje željnih ust in škrtanje žlic, ki so drgnile ob skledo. Jančarica je imela prostor prav za vrati. Konraj da se je pritaknila jedi, že je vselej odšla in nosila iz kuhinje na mizo ter stregla gostom. Romanje točil vino.
Luka ni ponovil vprašanja in se je užaljen obrnil proč. Ali kljub žalosti si je mislil v srcu: „Gruntarska ošabnost" in pa: „Kar nič nisi žalosten, hinavec. Saj vsi vemo, kam obračaš oči, odkar je vojska."
Medtem je Andrej povzel besedo Jančaričino in vse lepo povabil:
„Takole, sosedje in žlahta, le stopimo za Franco, da se še enkrat živo domislimo rajnega, kakor je zaslužil."
»Zaslužil,“ so ponavljali možje.
„Prej pa vas še povabim, ko se nam ne mudi, k Razdevšku, da se odteščamo."
,,Vsak polovico, Andrej," se je oglasil zdajci Matic. „Ti za svaka, jaz za soseda."
Vsem je bilo prav. Le nekaj žensk seje razkropilo na pokopališče, kjer so pokleknile po grobeh in jih kropile z blagoslovljeno vodo. Pa ni dolgo trajalo in so tudi te prišle v krčmo. Andrej in Matic sta plačevala, med pogrebci je vršala govorica in tako se je zgodilo, da je Jančarica morala čakati nanje s kosilom in ne narobe.
Preden so sedli za mize, je nastarejši pogrebec Marinček odmolil vrsto očenašev: za rajnega, za rajno žlahto, za vse padle vojake, za tiste domačine, ki so tu pokopani in ki so drugod, in nazadnje za vse tiste, kijih ni ne tu ne tam.
Takoj po prvih kozarcih je govor oživel. Pogrebcem so se svetila lica; marsikomu so stale vroče kaplje na čelu, ki sijih je skrivaj otiral. Spet je vstal Marinček in povzdignil kozarec:
„Bog mu daj večno luč, Blažu! Sosedje in sorodniki, star sem in hudega sem videl več ko dobrega. Ali najhujše sem učakal na starost. Ampak rečem vam: ni ga bilo v vasi, kar sem jih spremil gospodarjev za pogrebom, pridnejšega in boljšega od Blaža."
Zenske so se začele usekovati.
„Zares,“ je nadaljeval Marinček, „kakšno je on prevzel! In danes stoji Jančarjevo trdno, da je kaj. Cesar ga je poklical, Bog gaje vzel, v nebesih je, kakor je zaslužil. Vesel bo tegale kozarca, ki ga popijemo na njegov spomin."
Med pogrebci je završalo. Vse roke so segle po čašah, vsi so tiho in žejno izpili, ženske so si obrisale oči, Franca je šla ven, Roman je točil na novo. Nato je začel vsak o Jančarju, kar je vedel in česar ni vedel:
»Pogorel je . . .“ „Na, kakšno zidanje sedaj!"
»Toča mu je bila."
»Prasci padali."
»Vse je prestal in se izmotal."
»In vsakemu priskočil na pomoč."
»In nikoli kletvine pri hiši."
»Pa hudo molitven človek."
»Brez pravd je bil."
»Miren sosed."
»Vojska nam pobere najboljše," je končal Korent in s tem edinim stavkom nenadoma zaobrnil pogovor drugam.
»Najboljše," so vsi začno pritegnili.
Toda Marinček seje uprl: »Nič ne rečem, tudi
dobri padajo, ki jim je namenjeno. Toda hudobni tudi."
»Ni res," je postavil Luka svojo trditev. »Le povej mi enega med temi, ki ga ni škoda."
»Skoda je vsakega," seje upiral Marinček.
»Naštel bi ti jih pa lahko takole," Luka je pokazal prste obeh rok, »samo iz naše občine, ki bi jih ne bilo ne samo nič škoda, ampak terna bi bila, ko bi jih zmanjkalo. Pa jih ne bo."
»Tiste pleve! Če je drugod zanič, je za vojsko tudi zanič."
»Vse bo še dobro," je vmes poprijel Korent. »Matic, le pripravi se, do petdesetega in še čez pojdenro vsi."
»Ne bodi nespameten. Mar misliš, da bo deset let vojska? Božič bodo obhajali vsi doma."
»Nikoli!"
»Ti pa veš. Jaz berem in nemški cesar je tako povedal. Menda že toliko ve kot kajžar Luka s Kozjega brda."
»Naj ve ali ne. Jaz sem kajžar - saj me ni treba zato nič pikati - nazadnje bova obadva enako imela — ti nič, jaz nič — toliko pa tudi vem: Če se tolikanj godlje zamete in skuha, kot si jo je sedanji svet, potem se ne bo shladila tako naglo, da bi jo do božiča pojedli. Prebito nam bo presedala."
»Tako je," je Luku pritrjeval Korent. »O božiču doma, kajpak, če bi bilo tao, kot je pisal Snet-javčkovega Jakca sin."
»Kaj mu je pisal? “ se je oglasil prvič Matic ki je sedel kot na trnju, ko Franci ni bilo kar nič obstanka v hiši in seje vedno medla v kuhinji.
»Pisal? Takole je pisal: Ljubi oče! V začetku svojega pisanja vas najprej lepo pozdravljam in vam povem: nič se ne bojte. Tri dni že tečemo. Kmalu bomo doma." Družba se je zasmejala. Marinček pa skoro nič. Počasi je tehtno izgovoril: »Mm - oče snetjavec, sin snetljav!"
»Bi bil tudi ti snetjav, če bi te jih deset podi-
lo," seje potegnil za fanta Korent.
K družbi je prisedel Andrej, ki je imel doslej polno dela v kamri, v hiši in zunaj.
»Jaz pa to Boga prosim: Kar koli naj bo, vse bomo prenesli. Da bi nas le ne pregnali ne. Le dajmo, vse jim dajmo in še mi pojdimo, da bi ga le sem ne bilo."
»Sem? “ se je hitro oglasil Marinček. »Ali si kratkega uma! Kje je Galicija, ti moj Bog!"
»Kje je pa Lah? “ mu je govoril na zoper Luka. »Toliko, da kamna ne vržeš vanj."	\
»Lah je naš zaveznik," je potegnil Matic z Marinčkom.
»Naj le bo. Jaz mu čisto nič ne zaupam. Kdor je delal deset let med Lahi kot jaz, pozna te ljudi."
In vsa družba se je zedinila z Lukom zoper Marinčka ter prerokovala laško vojsko.
Matic je razmišljen pogledoval skozi okno, da bi ujel Jančarico vsaj kje na dvorišču. In res jo je zagledal, ko je govorila s potovko Pikono in jo povabila v vežo.
»Pikona je prišla," je omenil Korentu.
»Ta ženska ima nos," se je namuznil Korent, pa takoj vstal in šel v vežo. Hitro jo je privel skozi vrata in jo postavil sredi hiše:
»Pikona, pogače in vina dobiš, če imaš kaj novic."
»M. saj jih ne prodajam in zavoljo vina tudi nisem prišla. Brodarjeva krava je obolela in mu nesem kolmeža. cijanove štupe in grenke soli."
Pikona je pokazala v cekar.
»Le namoči si ga, preden začneš," ji je ponudil kozarec Korent.	.
Pikona je izpila, si otrla ustnice in rekla: »Bog plačaj in naj zaleže rajnemu Blažu. Sedaj pa moram takoj naprej. Bolezen nič ne čaka."
»Kakšno novico si vendar ujela potoma."
»Če že hočete, morda ne veste, daje dejano vse žito pod zaporo in da so vsem - vam kmetom tudi — zapisali, koliko smete kruha snesti na dan."
Moški in ženske so ostrmeli. Pikona je pa segla še enkrat po kozarcu in naglo odšla.
.Tod zaporo? Nam. ki smo ga tako rekoč iz-rvale iz zemlje!"
St. 6 (1385) - 5. iebruorjn 1976
DOLENJSKI LIST
O POKVARJENEM AVTOMOBILU
Nekaj je škrtnilo in obstal je kot vkopan konj. Privlekli so me do servisa, kjer je strokovnjak z nagubanim čelom ugotovil in rekel:
„Dva dni ga boste pustili pri nas, pa bo spet tekel kot urica. “
„Saj ste znoreli! Dva dni brez avtomobila? Deset let imam šoferski izpit, pa nisem bil brez avtomobila več kot tri ure. Gotovo ste znoreli!"
„Že mogoče, toda kljub temu boste morali počakati dva dni.“
Obrnil se je in odšel in se ni nič menil za to, da me hoče raznesti od jeze. Napotil sem se proti domu, ne da bi gledal na levo ali na desno.
„Zdravo! Si ali nisi? “
„Sem. Si ti pravi? Nemogoče. Koliko časa se že nisva videla? “
„Osem. Ne, bo že kar deset let. Kako hitijo leta. Nič čudnega, tak tempo. Danes sem peš, ker mi je crknil avto.“ „Ha, ha, ha! Meni tudi. Pojdiva peš, brat, da se malce pogovoriva."
Nisva se mogla nagledati drug drugega. Resnično sva se večkrat takole srečavala in sva celo dvignila dva prsta v pozdrav skozi prvo šipo. Toda takole od blizu!
„Krasen zdravstveni dom. Gotovo so ga sezidali pred kratkim.“
,,Ne, že pet let je tega.“ „Čudno, toda danes ga prvikrat vidim. Pa tale park? “
„Se mi zdi, da bo tri leta tega, kar so ga uredili komu-nalci.44
„Kako to, da ga nisem prej opazil? Čedna deklina nama prihaja naproti. Mačka in pol!“
„Je ne poznaš? “
„Gotovo, da ne.“
„Tole je najina soseda Mara Repiška!“
„Kdo bi si mislil! Ko sem si kupil prvi avto, je bila še frklja. Zdaj pa zrela ženska.44
„Kaj hočeš? Leta minevajo, otroci rastejo, mi se staramo. Pa toliko dela, da še umreti ne bomo imeli časa.44 „Si poročen? 44 ,,Ne veš tega? Prva hodi že v šolo.44
,,V osnovno. Menda ne! Pa druga? 44
„Drugi je sin. Štiri leta in pol. Živ kot živo srebro.44
„Kdo bi si mislil! In s kom si se poročil, brat? 44
„Z Ano. Veš, s tisto, s katero sva se rada videla že v gimnaziji.44
,,Mar nisi hodil na ekonomsko? 44
„Na ekonomsko je hodil starejši brat.44
,,Saj res. In kje je on? 44 ,,Poročil se je v Repičevo drago. Na posestvo.44
„Glej, glej! Mi verjameš, da mi zdaj ni več žal, ko mi je crknil avto. Sem si vsaj ogledal mesto in spoznal svoje sorodstvo.44
TONI GAŠPERIČ
JE: zrušen cementni silos
29. januaija ob 14. uri se je na gradbišču jedrske elektrarne v Krškem zrušil Gradisov cementni silos.
Silos, ki je bil napolnjen s 500 tonami cementa, se je že dan prej nagnil za približno 1 meter, ker je popustil eden od temeljev. Strokovnjaki so skušali silos rešiti, zato so ga preizkušali z vibriranjem.
Odločili so se, da bodo iz njega iztovorili okoli 200 ton cementa. Ko je k silosu pripeljal tovornjak-cisterna s prikolico, se je silos nagnil in zrušil tako, da je en del padel na cisterno. Nastala škoda znaša okoli 1,200.000 din, cement je uničen, strokovnjaki pa bodo skušali ugotoviti, zakaj se je silos, ki je bil zgrajen lani, podrl.
ČRMOŠNJICE:
OBČINSKO
SINDIKALNO
PRVENSTVO
Komisija za šport in rekreacijo pri novomeškem občinskem svetu Zveze sindikatov pripravlja tudi v letošnjem letu občinsko prvenstvo v veleslalomu. Na tekmovanju v Črmošnjicah - začelo se bo 14. februarja ob 10. uri - lahko sodelujejo člani sindikalnih organizacij v treh kategorijah. V prvi bodo nastopili smučarji stari do 30 let, v drugi do 40 let in v tretji od 40 let dalje. Članice se bodo pomerile v dveh kategorijah: v prvi bodo tekmovale smučarke stare do 25 let in v drugi nad 25 let. Organizatorji pripravljajo tudi tekmovanje ekip.
c-----------------------^
METLIČANI IN DAVKI
Neki kmet, ki je hotel plačati davek, te dni ni mogel priti na vrsto, ker so se na metliški davčni upravi gnetli delavci metliškega gospodarstva. Delavci so zahtevali od davčne uprave izplačilo razlike med prejetim osebnim dohodkom v letu 1975 in med zgornjo dovoljeno in torej neobdavčeno mejo, sicer nimajo za obdavčitev kaj prijaviti
\_______________________J
ZAVIRAL NA SNEGU
2. februarja ob 9.55 se je na regionalni cesti na Bizeljskem pripetila prometna nesreča, zaradi katere je za 13.000 din gmotne škode. Iz smeri Brežic je vozil osebni avtomobil Adolf Korber iz Brežic, na Bizeljskem pa mu je pripeljal nasproti z osebnim avtom Jože Peteline iz Maribora. Slednji je na zasneženi cesti med srečanjem zaviral, zaneslo ga je na levo stran in trčil je v Korberjev avtomobil
Skupina najmlajših tečajnikov - smučarjev „Roga“ s svojim vaditeljem Andrejem Šventom,
KAMERA ODKRIVA. Morda bi kdo od Novoteksovih delavcev upošteval to prepoved, če bi bila postavljena na drugi strani in bi jim branila prehod čez tire takrat, ko morajo v službo. Da pa po končanem „šihtu“ ne bi smeli domov? ! Za tiste, ki delajo v bršlin-ski Iskri in si pot na delo in z dela skrajšajo tako, da gredo po progi, pa ta stroga prepoved tako in tako ne velja, saj ni obrnjena v tisto smer...
Jože z »Zdravljico”
Petdnevni zimski vodniški tečaj „Pri tovarni44 na Gorjancih je 23 tabornikom iz Novega mesta, Semiča, Šentjerneja in Bršlina minil mimogrede. Razen taborniškega programa so poslušali tudi zanimivo predavanje o družbeni samozaščiti Braneta Suhyja, medtem ko jim je o gozdu in lovu govoril ing. Stanko Pavec. — Na sliki: tudi tokrat je bilo prenočevanje v dvojnih šotorih na snegu privlačna posebnost tabora; stiropor se je izkazal kot odlično zaščitno in izolacijsko sredstvo pod spalnimi vrečami. (Foto Tone Gošnik)
Monoksid jemlje dovoljenja
Mehaniki na otoški AMZS pravijo, da Novomeščani pozabljajo na novo določilo — Meritve monoksida opravljajo na Otočcu hitro in poceni
Osemdeset tečajnikov novomeškega smučarskega društva — od cicibanov do veteranov4— v Črmošnjicah
Bilo je po akademiji na čast prvemu srečanju kmečkih pisateljic in slikark v Trebnjem, nekako sredi stopnic, ki držijo v zgornjo avlo trebanjske osemletke, ko je Jožeta Falknerja, še vsa prevzeta od njegove recitacije Prešernove Zdravljice, pocuknila za rokav Milka Žicina iz Beograda in ga prav teatralno nagovorila (v knjižni srbščini):
„Poslušajte, tovariš, kaj je to mogoče! Slišala sem, da ste gozdar, po tem, kar sem nocoj doživela, sodite prej na oder kot v gozd. “
Jožetu, ki se mu je Zdravljica (pa ne samo ta pesem) tisti večer zares povsem posrečila, so šle laskave besede te srbske ljudske pisateljice, ki so ji parke napredle že nad sedemdeset let življenja, tako do srca, da se niti „ braniti" ni mogel Kasneje, vendar še isti večer, mi je rekel, da kaj takega še ni doživel, čeprav je to in še mnoge druge Prešernove pesmi (ni skrivnost, da ima med pesniki tega mojstra slovenske besede najraje) recitiral že v mnogih krajih in na mnogih odrih od trebanjskega od karlovškega.
Kot poustvarjalec umetniške besede se je izkazal že v gimnazijskih letih v Novem mestu, ko je v Ljubljani študiral za inženirja gozdarstva, pa je postal že kar nepogrešljiv član igralske skupine mladih, ki se je osnovala v njegovi rojstni dolenjski metropoli. Po študiju je dobil zaposlitev v novomeškem GG, v prostem času pa je oblikoval vloge novih iger, ki so jih pripravljali za uprizoritev, recitiral, bral povezovalne tekste na akademijah itd.
Z Novim mestom in njegovo kulturno dejavnostjo je
ostal povezan tudi kasneje, I ko se je kot šef trebanjskega j obrata GG z družino preselil j v Trebnje. Novi kraj ga je j sprejel z odprtimi rokami, \ saj je z njim dobil ne samo j strokovnjaka za gozdno gospodarstvo, ampak tudi kot i čebela pridnega in kulturno j vsestransko sposobnega in uporabnega delavca. Jože je j svoj prosti čas tudi tukaj dal j na voljo kulturnim prizade- \ vanjem in se je kot funkcio- j nar vpregel tako v sami kulturni skupnosti kot v taborskih snovanjih in drugje. Pri tem mu je bilo ves čas v veliko oporo razumevanje njegove žene Zvonke, ki je moža ne le spodbujala, ampak je kot igralka, recita-torka in organizatorica tudi sama postala del trebanjskih kulturnih snovanj.
Kot odgovoren funkcionar pri kulturni skupnosti si Jože Falkner zlasti prizadeva, da bi se posrečili kulturni dnevi, kakor so dali skupno ime prireditvam, ki se hkrati s taborskim srečanjem v zadnjih letih zvrstijo ob koncu junija in v začetku julija. „Še posebno sem vesel, “ pravi, „da smo vključili mlado generacijo, saj so v tej prvi možni kandidati za kulturna društva, animatorje kulturnega življenja v delovnih organizacijah. Z lanskoletnimi pogovori o kulturi in umetnosti pa smo tudi nakazali idejno usmeritev našim domačim ljubiteljskim kulturnim skupinam, kje in kako naj iščejo. “
In kako naprej, še vedno „z eno nogo v Trebnjem in z drugo v Novem mestu"? Kvalitetne novomeške pri- \ reditve bodo Jožeta ne- \ dvomno še potrebovale.
I. ZORAN
Že nekajkrat je naš tednik pisal o avtomobilistih, ki so umrli na kaj nenavadnih mestih - v lastnih garažah, ko so ogrevali avtomobile. Večkrat smo opozarjali na nevarnega nevidnega sovražnika, na ogljikov monoksid, v zadnjem času pa vse pogosteje spominjajo, da je avtomobilov izpuh - najpogosteje pokadi prav monoksid, strupen plin brez barve, vonja in okusa - zelo nevaren tudi okolju.
In čigavi izpuhi so najbolj nevarni? Izpuhi malih avtomobilov, kombijev, avtobusov ali težkih tovornjakov? Nedavni pregledi so dokazali, da je imel deset let star „fičko“ v izpuhu manj prostornin-skih odstotkov monoksida kot nov mercedes in da je nedolžna katrca bila hujši zastrupljevalec zraka kot kombi. Kot kažejo prve ugotovitve, je skoraj vse odvisno od vplinjača, svečk, platin, včasih pa so strupenemu kajenju krive večje okvare. Najboljše zdravilo za nevidni strup je skoraj najpogosteje - izvijač. Z njim strokovnjak nekajkrat obrne na vplinjaču nekaj vijakov in že je v izpuhu precej manj nevarnih plinov.
Na sliki: otoška aparatura za merjenje koncentracije ogljikovega monoksida v avtomobilskih izpuhih. Posebna cevčica iz izpuha (na sliki) vodi do aparature in kazalec hitro pokaže volumski odstotek ogljikovega monoksida.
Mnogi avtomobilisti že vedo, da je z novim letom začel veljati nov predpis, ki naj bi prispeval k čistejšemu okolju. Predpis dopušča najvišjo dovoljeno koncentracijo ogljikovega monoksida 4,5 prostornin-skega odstotka, miličniki pa že nekaj časa ustavljajo avtomobiliste in kontrolirajo izpuh. Če je neustrezen, je lastnik avtomobila ob dovoljenje, dobi pa potrdilo o odvzemu dovoljenja, s katerim ga miličniki napotijo na najbližji servis, kjer mu
Dva dni so bili v Kranjski gori, potem je po nekaj letih upajočih zimskih pogledov v nebo vendar zapadlo toliko snega, da so se lahko preselili v Črmošnjice. Pri smučarskem društvu „Rog“ v Novem mestu so si oddahnili: končno so spet lahko spravili pod streho tečaj; vreme se je bilo zadnja leta dobesedno zarotilo in snega ni bilo niti za pogled, kaj šele za pravo smučanje.
V zadnjem januarskem tednu pa so se razmere končno tako popravile, da je bila smuka v Črmošnjicah celo boljša od kranjskogorske! In če so prva dva dni v tednu peljali v Kranjsko goro po en avtobus tečajnikov, je odgovornim pri smučarskem društvu srce kar samo zaigralo ob pogledu na pobočje Gač: v četrtek je bilo na primer na snegu kar 80 tečajnikov, od najmlajših, ki hodijo še v vrtec, do najstarejših, ki imajo za sabo že nekaj deset službenih let.
Mimo njih se je vsak dan smučalo še nekaj deset navdušenih Novome-
ščanov, v Črmošnjice pa so prišli tudi snega željni hrvaški smučarji. Ob tem velja poudariti, da je ena sama gostilna v vasi komaj zmogla potešiti lakoto smučarjev; družbeni dogovor o zaščiti, oskrbi, urejanju in vzdrževanju spomenikov na Rogu pa je žal še vedno le na papirju. Prav pod ta plašč sodi tudi ureditev turistične ponudbe: ob lepili zimah bi nedvomno imeli precej prometa od smučanja v Črmošnjicah in kopanja v Toplicah. Smučišča in bazeni so oddaljeni drug od drugega komaj nekaj vp? Vot deset kilometrov!
napako navadno popravijo zelo	dovoljeni številki,	dobi avtomobilist
hitro. Miličniki kasneje meritve po-	dovoljenje nazaj.
novijo in če se kazalec ustavi pri	J.	PF./F.T.T
Končno veselje: po nekaj letih spet sneg. Vlečnica v Črmošnjicah dela, vrste niso predolge.
„Rog” je dočakal sneg
••••••
•••••••
•••••••
••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• • •• ••• MCm
• •
• • • •
• •
• •• •••••••
••••••• ••••••••••••
••••••• ••••• •••••••
•••••••••••• •••••••
••• •••• •••
»•<
>•<
»•<
>•<
>•<
V**
••••••
•••••••
•••••••
• •• ••••••
•••••••
••••••
• •• «••••••
•••••••
••••••
• •• • ••
• ••••
•••••••
•••••••
••• ••• • •• •••••••
•••••••
••• ••• •••••••
•••••••
••••••
• ••••
•••••••
•••••••
••• ••• ••• ••• ••• ••• •••••••
•••••••
••••••»
••• ••• • •• •••
V	i
L..,
/z'/,z, ■ •	.v;.
.
	
••••• •••••• •••••
•••
••• ••• •••
Pod naslovom SMO Sl SAMI KRIVI? objav- Neki italijanski raziskovalec je že pred tremi Ijamo na sredini današnje Priloge nekatere po-	leti odkril, da vinilklorid (iz katerega je polivi-
datke znanstvenikov, ki dokazujejo, da rak v	nil) povzroča tumorje v jetrih podgan, a so nje-
vseh svojih oblikah sploh ni nekakšna „šiba	gove izsledke prezrli. Na podlagi poskusov sumi-
božja", ampak bolezen, ki jo je v največji meri	jo znanstveniki, da so karcinogene še mnoge
,,vzgojil" kar človek sam! Posledica tega, da se	druge snovi, brez katerih si danes dela v nekate-
izpostavlja okolju, ki ga sam onesnažuje, in vdaja škodljivim navadam — je verjetno rak, pravijo nekateri znanstveniki.
rih industrijah enostavno ne znamo več zamišljati!
IMUJ[ ŽEPNO Jim
DANES
BBBBBSS
.V.V.V.'	v.*
v.v.v, •. MvXvMv ..
j
Mr
5. II. '76
KAJ J[ NOIIGA MA KOUS
L ^
wmm
PARTIZANSKE STRUŽNICE
že
PC
na
te
m
PC
nc
jif
de
šk
m
ta
V:
PC
Ui
go
Pred skoraj petimi desetletji, natančno 1928, se je bogati soteški graščak knez Auersperg odločil, da bo svojo žago v Soteski opremil s sodobnimi stroji in napravami. To si je soteški gospod res lahko privoščil, saj je bilo skoraj pol Kočevskega Roga njegovega; če je hotel iz tega ogromnega naravnega bogastva izvleči čim več denarja, je moral imeti dobro opremljeno žago. Tako so tega leta v strojnico na žagi pripeljali med drugim tudi za tiste čase zelo moderno in vsestransko uporabno stružnico, na kateri se je bleščal napis: ,,Oesterreichische VVerke G. A., Wien Arsenal".
In prav ta stružnica, ki je s svojo starinsko transmisijo že skoraj zgodovinska zanimivost, še danes stoji v strojnici soteške žage.
„Stara je in izrabljena. Le sem ter tja jo še poženemo, da na njej kaj zvrtamo, za natančna dela pa že dolgo ni več primerna," sta povedala vzdrževalca na soteški žagi Anton Škufca in Karel Kumelj. Zlasti Kumelj, ki že dvajset let dela v tem obratu, stružnico in njeno zgodovino dobro pozna. „Da bi šla v odpad, bi jo bilo škoda; po moje bolj sodi v tehnični muzej. Pokojnino si je pa res zaslužila."
Da, če bi šteli še njena ,,partizanska leta", bi ji pa že naneslo več kot pol stoletja delovne
dobe. Spomladi 1944 so v Sotesko prišli partizani, stružnico demontirali in jo z vozom odpeljali v partizanske delavnice v Stare žage. O tem obdobju soteške stružnice ve prav gotovo največ povedati upokojeni direktor novomeškega vodovodnega inštalaterskega podjetja Riko Cigoj, ki je sedaj predsednik Društva upokojencev v Novem mestu.
„Dobro se spominjam tistih časov. Šest partizanov je stružnico v Soteski demontiralo, v Stare žage pa sta jo pripeljala dva furmana," pripoveduje Cigoj, ki je v orožarskih partizanskih delavnicah v Starih žagah delal od 1943. „Po kapitulaciji Italije smo iz Udovčeve delavnice v Novem mestu dobili majhno stružnico. Za izdelovanje zrn za granate za protitankovski top-^e bila ta stružnica premajhna, zato smo šli po tisto v Sotesko. Montirali smo jo v kleti hiše, v kateri smo imeli delavnico. Ta klet je bila narejena kot bunker: prebili smo strop in napravili dvojna vrata. Stružnico je poganjala elektrika iz naše električne centrale, za katero smo dinamo dobili iz Črnomlja. Samo namesto starinske transmisije smo jo mi preuredili tako, da je delala na kratek pogon."
Zrna za protitankovske granate je Cigoj na grobo izoblikoval na soteški stružnici, dokon-
„Top, za katerega smo v naši delavnici delali zrna, so partizani zaplenili Italijanom: skupaj z njim pa so dobili le deset tulcev. Ko so izstrelili vseh deset granat, so borci tulce prinesli k nam v Stare žage, da smo jih napolnili in vstavili zrna. Če je bil material bolj masiven, sem eno zrno delal tudi celo dopoldne," se spominja Riko Cigoj. „ Kadar je bilo potrebno, smo delali noč in dan."
čno pa jih je obdelal na manjši in natančnejši Udovičevi. Material so bile transmisijske in va-gonske osi. Transmisijske osi so dobivali iz žage v Radohi, za vagonske pa tudi ni bilo težav: v semiškem tunelu sta se zaletela dva vlaka, partizani so razžagali vagone in uporabili vse, kar se je dalo. Iz tega materiala so v partizanskih delavnicah v Starih žagah naredili tudi zaklep za gorski top; koval ga je Novomeščan Franc Mirtič.
Že prvi dan, ko je Cigoj prišel v partizane -takoj je bil dodeljen v oroža.ske delavnice v Stare žage — je začel delati na stružnici: to je bila majhna stružnica, ki so jo dobili iz pleterskega samostana, kamor so jo po končani vojni vrnili in kjer jo še vedno uporabljajo. Na njej je delal udarne igle za puške. Orožarska delanica je bila
Sotesko stružnico pa so 1945 pripeljali iz Starih žag nazaj v strojnico soteške žage in res ne bi bilo prav, da bi končala na odpadu.
A. BARTELJ
CAS BREZ PRAVLJIC
Dvanajstletni Urški in leto -mlajši Barbari pri Pečarjevih ni potrebno pripovedovati pravljic o očetovem otroštvu; za to je poskrbel oče sam. Borut Pečar, v Sloveniji doslej znan kot arhitekt in karikaturist, je namreč pri Partizanski knjigi pred tedni izdal knjigo ,,Čas brez pravljic", v kateri je popisal, kako je doživljal tista leta, v katerih so zdaj njegovi otroci.
,,Hčeri sicer poznata zgodbo še iz časov, ko sem jo nosil v sebi in jima jo po odlomkih pripovedoval, a upam, da bo moja pripoved zanimiva za druge otroke," pripoveduje ob izidu knjige dvojni avtor. Pečar je namreč pisec in tudi ilustrator pripovedi, ki je zaradi svoje neposrednosti, tople besede in nenavadnega prikaza vojne dobila nagrado Prešernovega sklada.
Pečar zares daje tak vtis, kot se sam opiše: ,,Veste, nikakor nisem znal pisati; še v šoli mi je pri slovenskih domačih nalogah vedno morala mama začenjati sestavke. Mnogo bolj mi gre od rok pripoved: pri njej si pomagam z rokami, gestikuliram, sodelujem s sogovornikom — skratka, mnogo raje pripovedujem, kot pišem."
In kako je potem vendar prišlo do tega, da se je Pečar odločil napisati to knjigo? Prvo, ki jo je izdal, je namreč v celoti narisal; to je bila zbirka karikatur „Obraz, zarisan v čas". „Veste, pet mesecev sem bil sam s seboj, ko me je bolezen hrbtenice prikovala na posteljo. Dve leti sem nosil knjigo v sebi, a nisem zmogel narediti zadnjega koraka. Kadar sem na tleh, podvojim moči. To sem spoznal še kot telovadec, ko sem prav tako obležal s poškodovano hrbtenico. Ko me je prvič stisnilo, sem začel s karikaturo, v drugo sem napisal knjigo . . ."
Tako je zlil na papir doživljaje dvanajstletnega fantiča v težkih časih partizanske borbe: oče je bil borec, mati je sama s tremi majhnimi otroki prevjharila viharje. A ni ji le uspelo, da je obdržala družino, celo povečala jo je! Ti doživljaji izpred dobrih treh desetletij so se za vedno zarisali v spomin Boruta Pečarja. To življenje pod okriljem varnih Gorjancev, materina borba za otroke — vse to je za vedno obdržal v srcu. ,,Še danes se spominjam vseh podrobnosti, vseh imen. Kako smo iskali očeta v Gorjancih; kot da bi iskali iglo v kopici sena — a smo
ga našli. Neobrit je bil, brki so me zbadali, ko me je objel, jaz pa sem bil srečen, ker sem našel zaslombo v človeku, ki me ima rad . .
Čas brez pravljic je kot pravljična pripoved o družini „Srečkotovih": tega imena niso dobili, ker se je zanje vse srečno izteklo, pač pa zato, ker je bil oče Srečko. A Srečkovi so bili bržkone, kot sodi Pečar sam, tudi zaradi dobrote ljudi. ,,Dolenjci so fantastični ljudje, pri katerih dobrota narašča s siromašnostjo. In knjiga, ki sem jo napisal, je zato tudi oddolžitev vsem tem dobrim ljudem, ki so pomagali, da smo preživeli. Veste, vse, ki jih opisujem — in vse, ki jih omenjam, omenjam s pravimi imeni — sem povabil v Ljubljano, ko je knjiga izšla. Jalovčeva ni mogla priti na tiskovno konferenco. In ker ni mogla priti, je poslala domov koline ... In ko sem bil sam spet tam, je bilo kot nekoč: spet mi je nasula krompirja. Le da mi ga je včasih stresla v nahrbtnik, zdaj pa mi ga je dala v prtljažnik avtomobila.
Vrednost moje knjige je, če lahko sam ocenjujem, v tem, da je prežeta s humanizmom matere, ki sicer ni bila partizanka, a je nosila na svojem hrbtu vse breme za obstoj družine in je v tistih težkih časih naredila več, kot bi smeli od nje pričakovati."
Cas brez pravljic, knjiga s simboličnim naslovom, je v bistvu vendar pravljica. Pravljica za otroke in odrasle. Pravljica zato, ker je v resnici srečna zgodba, kot bi bila narejena po scenariju, ne pa v resnici doživeta. Vsi so ostali živi.
Ob vsem tem je morebiti nepomembno, da je Pečarjeva zgodba pred objavo v knjižni obliki doživela svojo predstavitev kot slikanica v Pionirskem listu. To sicer ni branje, namenjeno izključno otrokom, a vendar priča najbolj zgovorno o tem, kako so ga otroci sprejeli, prav podatek, da je bil Čas brez pravljic v anketi izbran za najbolj brano stvar preteklega leta v Pionirskem listu.
Ob tem pa naj za zaključek omenim Pečarjevo izjavo: „Čeprav je to drobna knjižica, mislim, da vendar predstavlja vsaj majhno oddolžitev in zahvalo ljudem pod Gorjanci, ki so za ceno lastnih življenj pripomogli, da smo se ohranili in da še živimo!"
Industrija zabavne glasbe pač ne izbira sredstev, ko je treba ustreči čim večjemu številu kupcev plošč; ogromne vsote denarja gredo za reklame novih hitov ali novih imen, ki naj bi navduševali ter s tem seveda tudi potegnili denar iz žepov. Vendar ima vse to svoje meje, zato je treba včasih poseči tudi po bolj „naravnih" stvareh. Spolnost se je kmalu potem, ko je seksualna revolucija zmagoslavno krenila po svetu, izkazala za primerno tudi v zabavni glasbi. Sprva je več ali manj neprikrito vzela svoj delež pri nastopih v živo, prav kmalu pa se je povsem odkrito vrnila Na njej je delal udarne igle za puške. Orožarska delavnica je bila zelo dobro ,,Je t'aime", manj vzdihujočo, a preprosto ,,Baby, Shake That Thing!" in podobne skladbe in skladbice. Krivico bi naredili mnogim avtorjem, če bi dejali, da so hoteli le izrabiti čar, ki ga spolnost za mlade ima, vendar je mnogokrat prav spolnost uporabljena le z namenom, da se proda čim več plošč enkrat prišel k nam pogle-
dat komandant Stane Rozman."
Zvezda ,,seksualnega rocka" (če smemo uporabiti ta naziv), ki v zadnjem času najsvetleje gori, je Donna Summer, privlačna in s telesnimi čari obilno obdarjena Američanka iz Bostona.
V	Evropi je nastopala v nemški izvedbi ,,Las", pela in se preživljala tudi kot fotografski model. Potem je odkrila, da se da tudi z malo talenta zasloveti, in posnela je hite ,,Do It Any Way You Wanna", „Let's Do It Again", „Love to Love Vou Baby" in druge.
Besedila piše sama, kar seveda ni nič napornega ali zahtevnega. Gre za nekaj besed, ki jih kar naprej ponavlja, zraven pa golči, stoka, vzdihuje, skratka, v pesmih ponuja tudi po 22 zaporednih orgazmov.
Pred devetimi leti so Rolling Stonesi, ki jim kvalitete res ni mogoče oporekati, imeli težave s skladbo „Let's Spend the Night Together" (Preživiva noč skupaj). Danes se temu lahko samo še nasmehnemo.
Po mednarodnih določilih velja za mineralnega tisti liter vode, ki vsebuje nad en gram različnih soli in najmanj 250 miligramov ogljikovega dvokisa. Dasi je dandanes čisto lahko umetno obogatiti s solmi in C02 nič koliko vode, pa je mineralna in morebiti celo zdravilna zgolj tista voda, ki, polna rudninskih snovi, privre iz zemlje.
Učenjaki postavljajo za pojem pravcatega zdravilnega eliksirja mineralno vodo iz francoskega Vichyja. Tamkaj si iz žarečih ostankov zemeljske pradavnine utira pot na površino zemlje ogljikov dvokis. Spotoma naleti na podzemeljsko vodo, se v njej raztopi in jo spremeni v kislino. Na poti proti površju kislina raztaplja kamenine in se ob dotoku talnice spreminja v mineralno vodo. Zaradi različnega sestava kamenin vsaka mineralna voda ni zdravilna, toda vichyjska priteče iz zemeljskih plasti, ki jo obogatijo naravnost čudodelno zdravilno.
Že dalj časa je znano, da je razvpiti vichyjski domala enakovredna radenska mineralna voda, dandanes imenovana „Tri srca". Po naključju je
leta 1833 zanesla pot študenta medicine Karla Henna med obmurske livade, kjer ga je klokotanje vode in plina opozorilo na tedaj divje vrelce mineralne vode. Čez leta, ko je bil že izkušen zdravnik, jih je začel raziskovati in v njih odkril ogromne količine prvovrstnega naravnega zdravila.
Desetletja so prinesla svoje: 1869 je bila napolnjena prva steklenica mineralne vode iz Radencev, sčasoma so zajeli vse več vrelcev (Zemljičev, Jurjev in v Boračevi so najbolj znani, sicer pa je v Radencih zajetih nad petdeset vrelcev), ob njih pa se je razvilo sodobno zdravilišče mednarodnega slovesa. Radenska pošlje na trg vsako leto nad 200 milijonov litrov mineralne vode, precej jo izvažajo, z mineralno vodo — stari Rimljani so jo uporabljali najprej iz higienskih razlogov, kasneje pa so v toplih kopelih iskali tudi zdravje — pa radensko termalno zdravilišče iz leta v leto nudi zdravje več ljudem, ki trpijo zaradi bolezni srca, krvnega obtoka, ledvic, sečnih potov in bolezni presnove in živčevja.
Čeprav je oče profesorja Borisa Merharja padel v prvi soški ofenzivi v prvi svetovni vojni, torej takrat, ko je bil njegov sin še otrok, je ravno on od treh bratov šel po očetovi poti in končal štu-
* dij slavistike in, lahko bi rekli, nadaljeval očetovo plodno delo.
Oče prof. Merharja, sin četrtgruntarja iz Prigorice pri Ribnici, je na Dunaju končal študij slavistike in doktoriral z disertacijo ..Valvasor kot etnograf". To obsežno delo — več kot 400 strani
v	rokopisu ga je — je ena prvih slovenskih disertacij iz etnografije sploh. Ta demokratično usmerjeni mladi profesor je dobil službo v Trstu. V času Avstro—Ogrske je poučeval na gimnaziji, poleg redne službe pa je v tem velikem obmorskem mestu organiziral ljudski oder in prvi uvedel predstave za delavce. Precejšen del svoje ljubezni je posvetil tudi slovenski folkloristiki, posebej ga je zanimala slovenska ljudska pesem.
• Prav na tem področju je nadaljevalec dela svojega očeta prof. Boris Merhar, eden naših največjih strokovnjakov za slovensko ljudsko pesem, saj je med drugim tudi izbral, uredil in spremno besedo napisal več izdajam slovenskih ljudskih pesmi. Sedaj spet pripravlja novo knjigo ljudskih pesmi, nekakšno šolsko izdajo.
„Še ko smo bili v Trstu, smo vsi trije otroci preživljali počitnice pri starem očetu v Prigorici. Zame je bil čas, ki sem ga preživel na deželi, v očetovi rojstni hiši, nekaj nepozabnega," se danes spominja prof. Merhar. „To je bilo res pravo doživetje; Trst je bil že takrat veliko mesto, in podeželski mir, nenavadno sveži zrak, gozd, senožeti, vse to je name napravilo globok vtis, ki je eden najmočnejših iz mojega otroštva. Otroci smo staremu očetu pomagali pri delu in tako spoznavali težko kmetsko življenje. Neverjetno, kakšna razlika je med tistimi in današnjimi časi. Takrat je bilo v celi vasi eno samo kolo, danes skoraj pred vsako hišo stoji avtomobil. Ne samo otroci, tudi odrasli so poleti hodili bosi in raztrgani. Že kot otrok sem opazil, kakšna silovita delavnost je potrebna, da se ti ljudje na skopi zemlji prežive. Njihov delovni dan se je začel navsezgodaj zjutraj in še končal pozno zvečer. Ničesar niso zavrgli, vsak košček zemlje so izkoristili. Spominjam se, da smo z mrežami vlekli iz vrtač pokošeno travo. Zlasti med vojno, ko so bili moški na fronti, smo morali tudi otroci poprijeti za vsako delo."
Danes pa prof. Merharja spominja na tiste čase le še Marčičeva slika hiše starega očeta, ki visi v
njegovem ljubljanskem stanovanju. Hiši je sicer novi gospodar, ki se je tja prizetil, dal sodobnejšo podobo, vendar se je staro hišno ime „pri Jožkovih" ohranilo do danes. „Da, sedaj je vse drugače, boljše, ti kraji so naredili velik napredek, kar je v veliki meri zasluga industrije. Samo poglejte, danes je Ribnica bolj asfaltirana kot Ljubljana . .."
Po očetovi smrti je v Merharjevi družini zavladala revščina. Mati, po rodu Ribničanka, je ostala sama s tremi otroki. Preselili so se v Ljubljano in tolkli revščino v tistih že tako hudih povojnih časih. Kljub temu so vsi trije sinovi končali gimnazijo in se vpisali na univerzo. Boris se je odločil za slavistiko, kar je tudi zasluga njegovega gimnazijskega profesorja slovenščine in pisatelja Ivana Preglja. Na ljubljanski slavistiki je bila v tistih časih ena najmočnejših in najboljših „zasedb" sploh: Prijatelj, Kidrič, Ramovš in Nahtigal. Poleg rednih predavanj pa je mladi študent Merhar poslušal še italijanščino, francoščino in se naučil tudi stenografije. ,,To mi je vedno zelo prav prišlo. Še danes vse, kar pišem, stenografiram in potem iz stenograma pretipkam."
Po končanem študiju je bil prof. Merhar najprej tri leta suplent na poljanski gimnaziji, potem pa je bil 1936 premeščen v Novo mesto.
Naloge je pregledal tudi ravnatelj, očital Merharju, ker ni teh dijakov prijavil, in vsa zadeva se je končala tako, da je dobil ukor, na katerem je bil podpisan zadnji starojugoslovanski prosvetni minister Krek. 1942 so ga Italijani zaprli in kasneje z mnogimi drugimi novomeškimi profesorji in dijaki internirali; vendar je najbrž kdo zastavil besedo zanj, da je lahko prišel nazaj. V Novem mestu je dočakal tudi konec vojne. Teh devet let v Novem mestu in vojna so prekinili njegovo publicistično delo, s katerim se je prej že občasno ukvarjal. Po vojni, zlasti potem, ko je 1947 postal profesor na sedanji Pedagoški akademiji, kjer je predaval slovensko literaturo do moderne, je to zamudo zelo uspešno in za raziskavo slovenske literature temeljito nadoknadil. Iz njegove bibliografije se lepo vidi, koliko je naredil; najprej je urejeval Cankarjeva Izbrana dela, kasneje pa se je posvetil slovenski ljudski pesmi in ji ostal zvest tudi sedaj, ko je po več kot 40 letih službe v pokoju. Pravijo, da je skromnost lepa čednost; za prof. Merharja pa lahko trdim, da ima te čednosti preveč: pri vsem svojem velikem delu pravi, da je s svojimi stvarmi le malokdaj zadovoljen. ,,Morda bi bilo od vsega, kar sem napisal, za eno stran stavkov, s katerimi sem zadovoljen . . ."
Srednjeveško baročno Ljubljano so označevale vijugaste ulice, majhni trgi s še manjšimi uličicami — omeniti moramo predvsem Mestni, Stari in Gornji trg, tlakovan s kamni in naseljen z golobi.
V	času pred potresom 1895. leta, pravi kronist, je bila vsekakor najlepša Špitalska ulica (sedanja Stritarjeva ulica od tromostovja proti Mestnemu trgu). Bila je ozka in vijugasta in se je kačasto vila ter se končno usmerila s svojo osjo proti vodnjaku. Za tedanjo dobo razmeroma visoke hiše so delale ulico še ožjo in so umetniku— kiparju nujno narekovale sloko obliko vodnjaka.
| Francesco Robba, kipar velikega talenta in tragičnega konca, ki je avtor velikega števila javnih in cerkvenih spomenikov pri nas in v sosednjih deželah, je s svojim vodnjakom slovenskih rek v Ljubljani dosegel najbrž svoj vrh, predvsem pa je ustvaril neminljiv monumentalni spomenik življenju tistega časa s simboličnim vrelcem iz treh figur, ki ponazarjajo tri slovenske reke: Savo, Krko in Ljubljanico. Rodil se je okoli 1698
na Beneškem in je študiral v Italiji kiparstvo in arhitekturo. V Ljubljano je prišel 1722 kot pomočnik h kamnoseku Misleju in kmalu postal njegov zet Otroci so mu umirali drug za drugim, 1731 pa mu je umrla še žena, stara komaj trideset let.
Prvo njegovo znano delo je figuralni okras na oltarju sv. Ane pri sv. Jakobu v Ljubljani. Leta 1727 mu je umrl tudi tast Luka Mislej in Robba prevzame njegovo zapuščino in njegove dolgove. Že na začetku se je moral tožariti z upniki in ta usoda mu je bila določena do konca življenja.
4. julija 1743 je sklenil pogodbo s frančiškanom Jakobom Ranilovičem, mestnim blagajnikom, pogodbo za izdelavo novega vodnjaka pred mestno hišo s pridržkom, da jo magistrat odobri. Stari vodnjak, ki izhaja iz šestnajstega stoletja in kamor je pritakala voda z Rožnika po lesenih ceveh, so prestavili in je sedaj na dvorišču SAZU v Ljubljani.
Robba se je obvezal, da bo postavil na istem mestu nov vodnjak z bazenom iz naravnega marmorja, tremi figurami v naravni velikosti, visoke pet čevljev, iz genoveškega marmorja in obelisk iz rdečega domačega marmorja, visok dvajset čevljev. Vodnjak bo s postamentom vred visok petintrideset čevljev in širok osemnajst čevljev. Robba oskrbi tudi kamnite stopnice in ogelne kamne. Le kroglo na vrhu obeliska in tri vodne cevi preskrbi blagajnik sam. Cena po pogodbi na začetku del je bila 2400 gld. Pogodba je bila podpisana za vsa dela, prevoz marmorja in drugega materiala je moral skrbeti Robba sam.
Prvi tovor marmorja se mu je pred Trstom z barko vred potopil. Stroški so naraščali, oglašali pa so se tudi drugi pogodbeniki in delo na vodnjaku se je zavlačevalo. Za ponovni prevoz obeliska iz kamnoloma v Ljubljano so potrebovali trinajst dni. Vlekli so ga z dvajsetimi pari volov.
Po dolgih devetih letih je bil vodnjak le dovršen in leta 1751 predan magistratu. Stroški so
strahovito narastli. Magistrat pa novih obveznosti Robbu ni priznal. Začele so se tožbe in Robba je tožbo izgubil. Prosil je magistrat, naj mu delo plača vsaj tako, kakor pomočnikom, da ne bo namesto plačila prejel težke kazni beraškega stanu in da mu ne bo treba obžalovati, da se je izučil v kiparstvu in da mu ne bo potrebno obžalovati, da je kdaj sklepal kupčijo z magistratom.
Robba je cenil vodnjak na 12000 gld. Toda magistrat mu je vse zahteve spodbil. Razočaran se je preselil V Zagreb, kjer je moral po pogodbi dokončati neko delo, in je, star devetinpetdeset let, 24. januarja 1757 umrl.
Robbov vodnjak, biser naše baročne plastike, gre v svoje tretje stoletje. Včasih so se ob njem menjavale straže. Imel je srečo, da je skozi stoletja ostal nepoškodovan. Toda glazura belega marmorja je načeta. Kupljen je nov marmor in akd. kipar Marjan Keršič — Belač bo napravil dvojnik, original pa bodo postavili v mgzej.
,,Na novomeški gimnaziji sem poučeval devet let, vmes pa sem bil med vojno nekaj časa po zaporih in italijanski internaciji. Dokler je bil pred vojno gimnazijski ravnatelj Ludvik Vagaja, je bilo kar prijetno delati, ko pa je klerikalni režim postavil za ravnatelja Ivana Dolenca, so se za nas, ki nismo pripadali njegovemu krogu, začele težave. Sicer pa je bilo življenje v Novem mestu imenitno: poceni sem kupil čoln in smo po Krki čolnarili, plavali, precej sem kolesaril in hodil na izlete v lepo novomeško okolico," se spominja tistih časov. „Na kratko pa bi predvojno Novo mesto lahko označil z Grumovimi besedami — Goga. Janez Logar me je ob prihodu opozoril, da moram poznati vse čenče, sicer se sploh ne bom mogel pogovarjati."
BORIS MERHAR
Okoli svobodomiselnega profesorja so se začeli zbirati napredni dijaki, prof. Merhar je vodil tudi češki in ruski krožek, bil v Društvu prijateljev Sovjetske zveze, se družil s takratnimi revolucionarnimi Novomeščani — največ so se sestajali pri Kristanu; zato ni čudno, da so se nadenj spravili klerikalci z gimnazijskim ravnateljem Dolencem na čelu. Dolenec je hotel v novomeški podružnici profesorskega društva predavati o Hitlerju, vendar so to napredni profesorji odklonili. Precej pove tudi podatek, da je imel prof. Merhar prvi v Novem mestu hišno preiskavo. Še posebej pa se je ravnatelju zameril proti koncu 1940; v 7. razredu je dal za nalogo spis z naslovom „Kdor ne dela, naj tudi ne je!" in to so nekateri dijaki izkoristili, da so izpovedali svoje napredne ideje.
imEJTE ZEPflO JEZERO
■ •
Nedolgo tega je bila na malih zaslonih oddaja, v kateri je neki beograjski deček povsem mirno izjavil, da je prvega ..zaresnega" konja videl v pariškem živalskem vrtu. Marsikdo se je temu nasmejal, nekateri so se zamislili, redki pa zgrozili. Tej podobna je „šala", ko gre mestna deklica k sestrični na kmete. V hlevu opazuje, kako molzejo kravo. Pa se obrne k sestrični: „Na kmetih ste pa res reveži. Če hočete piti mleko, ga morate molzti, pri nas v mestu ga pa enostavno kupimo v tetrapaku."
Res je, betonska džungla nas odtujuje naravi. Mnogo več vemo o avtomobilih in umetnih satelitih kot o bioloških pojavih. Toda nekje v naši notranjosti se je kljub vsemu ohranil kanček vezi z naravo, kanček, ki budi v nas željo, da bi se z njo zbližali in jo podrobneje spoznali. In eden od načinov, ki nam omogoča imeti in spoznavati naravo tudi med štirimi mestnimi stenami, je akvarij.
RAČUN ZA VODO NE BO VEČJI
„Vsak, kdor ve ali zve, da se ukvarjam z akvaristiko (gojenjem največkrat eksotičnih ribic v stekleni posodi), me ponavadi najprej vpraša, kolikšen je ob koncu meseca račun za vodo," je začel pogovor Novomeščan Milan Pavlič—Mičo, eden od redkih Dolenjcev, ki se ukvarja s tem zanimivim konjičkom.
„Ko povem, da se v akvarijih menja voda le enkrat do dvakrat na leto, da skrbe za vodo lepo skriti filtri, deloma pa tudi rastline in različni mikroorganizmi, je začudenje skoraj neskončno.
Kaj je akvarij? To je steklena posoda, v kateri s tehničnimi pomagali (grelec, filtri, zračna črpalka in luč) ustvarimo za ribe, polže in rastline razmere, kakršnih so vajeni v naravi. Seveda," se je pošalil Mičo, ki se s pisanimi ribicami zelo vneto ukvarja že pet let, „je potrebno tudi nekaj vode."
Mičo ni akvarist, kakršni boste morebiti vi ali jaz. Z ribami se ukvarja skorajda poklicno, včasih ima tudi do 10 akvarijev. V vseh barvah lesketajoče se ribice in rastlinje, ki je včasih skorajda lepše od ribic, tudi goji in razmnožuje, zamenjuje in prodaja, ima zajetno akvaristično knjižnico, skratka: je človek, ki od vseh Dolenjcev o tropskih ribicah največ ve. Poleg tega pa je v pogovoru več kot enkrat poudaril, da je vsakomur pripravljen pomagati tudi več kot z nasveti.
PIRAJE NA NOČNI OMARICI
Da pa ne bi preveč zavlačevali, navedimo nekaj primerov, kaj vse je mogoče gojiti v tistih nekaj desetih litrih vode, kolikor jih vsebuje povprečen akvarij. Če začnemo zares eksotično in celo nekoliko nenavadno, naj omenimo pirajo, po krvoločnosti razvpito ribico iz južnoameriških rek, ki slovi po tem, da združena v krdelu, v nekaj minutah do kosti ogloda tele. Če bi jih gojili doma, bi kmalu več ne verjeli v mit o njiho-
vi	krvoločnosti. Res je, da piraje niso ravno nedolžne (goje jih le izkušeni akvaristi), vendar so opazovanja pokazala, da še zdaleč niso tako hude, kot ljudje na splošno mislijo.
Začetnik si bo kljub temu najbrž omislil kakšno od bolj miroljubnih ribic. Morebiti katero iz velike družine živorodk? Res je, so tudi ribice, ki rodijo žive mladičke (včasih nekaj sto), mladičke, ki so takoj sposobni za življenje. Učeno pravijo tem ribicam, ki so doma pretežno v Srednji Ameriki, živorodni zobati krapovci. So zelo lepe in vseh barv (tudi popolnoma črne), za gojenje izredno nezahtevne, spadajo v tako imenovani železni repertoar akvaristike, skorajda vsak začne prav z njimi. O živorodkah sem slišal tudi šalo, ki je od tistih dveh na začetku pisanja nekako druqačna.
KAKO JE JANEZEK NEHAL VEROVATI V NAKUP BRATCEV
Pri Janezku doma so imeli akvarij z živorod-kami in mamico, ki bo prinesla domov bratca. Kako fantiču pojasniti prihod na svet? Pa se je kar sam znašel. „A, mamica bo rodila. Tako kot ribice!" Zadeva je bila tako v splošno zadovoljstvo rešena. Pa še recite, da akvarij ni šola narave!
Ali pa recimo zet, drobna ribica, ki živi tudi v slovenskih vodah. Samček naredi iz alg in vodnih rastlin imenitno gnezdece, mladiče čuva tako skrbno, da bi mu to zavidala marsikatera varuška.
PETELINI TUDI MED RIBICAMI
Naj omenimo tudi siamsko bojno ribico. Samice so dokaj neugledne, samci pa se ponašajo z rdečo, smaragdno zeleno in turkizno modro ^barvo. Imajo zelo dolge, pahlačaste plavuti, ime ,,bojne" pa je ta eksotična živalca dobila po tem, ker se dva ali več samčkov v akvariju ne more prenašati. Stepejo se do smrti, ob tem pa j zanimivo, da so te ribice do drugih vrst izredno miroljubne.
Ali pa skalarka, izredno elegantna, 12 centimetrov dolga in kar dva decimetra (ko zraste) visoka ribica. Poseben okras vsakega akvarija. Pa ne mislite, da zaradi velikosti tehta nekaj deset dekagramov! Če jo pogledate v oči ali z repa, je debela ali, če hočete, tanka za hrbtišče noževega rez N a.
Če ostanemo pri zanimivostih iz ribjega sveta, je vsekakor treba omeniti tudi ustonoše. Recimo pritlikavo ustonošo. Ta ribica, ki se sveti v vseh mavričnih barvah, ima svojevrsten način ,otroškega varstva". Ko se par zdrsti, vzame samička ikre v gobec in jih v njem vali. Tudi pozneje, ko se izležejo, se mladički ob vsaki nevarnosti zatečejo v materin gobček.
Še in še bi lahko naštevali. Akvarijskih ribic je na stotine vrst, oblik in barv. Na stotine vrst različnih nravi, če pozabimo, da ima vsaka ribica tudi svoj značaj. Samo v knjigi Boruta Ženerja ,,Akvarij", ki je zelo primeren priročnik za vsakega novopečenega in tudi izkušenega akvarista, je v abecednem seznamu kar za 12 strani najrazličnejših gesel s področja akvaristike. Res je težko izbrati.
PREDVSEM SO PA VEDNO TIHO
Si boste potemtakem omislili košček narave med štirimi betonskimi stenami? Milan Pavlič— Mičo trdi, da imajo ribice tri prednosti: malo jedo (brez hrane vzdržijo jjo 14 dni, kar je ob dopustih nadvse pomeifibno), so zelo lep in vedno spreminjajoč se okras, predvsem so pa vedno tiho.
Miči še kar verjamem, povedal je namreč, da je pred ribicami gojil tudi nekatere druge živali. Imel je in še ima psa, v njihovi hiši so prebivali ježi, udomačena lisička, veverica in cela vrsta ptičev, med katerimi zlasti ne more pozabiti kavke, ki jo je v trenutku slabosti naučil govoriti.
MARJAN BAUER
Megla, ki je v zimskem jutru zavila dolino Krke v prosojen pajčolan, se je pod toplimi sončnimi žarki v zgornjem toku že začela trgati in izgubljati; začela se je kazati modrikasto zelenkasta gladina čiste vode. Okoliški hribi so se ogledovali v njej, številne divje race so čofotale v hladni vodi, drevje se je sklanjalo k dolenjski lepotici, kot bi hotelo piti moči za bližajočo rast mladih poganjkov. Čeprav je bil januar, je vsa okolica kazala znake prebujanja življenja. Nič ni kazalo, da je zima: le mlini, ki jih v zgornjem toku Krke ni malo, so se zmrzljivo stiskali ob rečne bregove. Njihova kolesa so stala, preraščena z mahom, nekatera že prav utrujeno nagnjena na polomljene osi, druga še čvrsta, a že z znaki propadanja. Te
je prikovala zima, toda ne zima iz štirih letnih časov. V negibnost jih je prikoval mrzli dih časa.
Samo na Krki je bilo včasih 68 mlinov, žag in elektrarn. Večinoma so mlini na Krki in njenih pritokih postavljeni v osemnajstem in devetnajstem stoletju, nekateri pa so pognali korenine v dolenjsko zemljo že v šestnajstem ali sedemnajstem stoletju. Mline na Krki omenjajo dokumenti iz konca 13. stoletja, ko so bili mlinarji v zgornjem toku Krke podložniki stiških gospodov. Zanesljive starosti ni mogoče ugotoviti, saj je mlin, takšen, kakršnega poznamo še danes, skoraj nespremenjen potomec svojih rimskih očakov.
Mlinarji so bili nekdaj ugledni ljudje. Vedno so imeli obilo dela, zato so tudi dobro zaslužili.
••••••
•••••••
•••••••
• •• ••••••
•••••••••• •••••
••••••••••••••••••
••••••••••••••••••
• ••	•••	•••	••• •••
•••	•••	•••••• •••
•••	•••	•••••• •••
•••	•••	•••••• •••
•••	•••	•••••• •••
•••	•••	••••••••••
• ••	•••	•••	•••••••
•••	•••	•••	••••
••••••	•••	••••••	•••••	••••••••••	«
• ••••••	•••	•••••••	•••••••	•••••••••••	(
••••••• ••• ••••••• ••••••• •••••••••••«
• ••	•••	•••	•••	•••	•••	•••	•••	<
• ••••• *•••	••••••	•••	•••	•••	•••	•••	<
• ••••••	•••	•••••••	• ••	•••	•••	•••	•••	I
• ••••	•••	••••••	•••••••	••• ••• •••	»
• ••	•••	•••	•••••••	•••	•••	•••	4
• ••••••	•••	•••••••	•••••••	•••	•••	•••	<
• ••••••	•••	•••••••	•••	•••	•••	•••	•••	I
• •••••	•••	••••••	•••	•••	•••	•••	4
• ••	•••	•••	(
• ••	•••	•••	4
• ••	•••	•••	4
••••••	•••	4
••••••	•••	4
•••••••
■MM
m
«H.,	'	&
Ljudska domišljija je mlinarjem prav zaradi njihove blaginje rada pripisovala zvezo s hudičem in drugimi temnimi silami. Bajk in vraž, v katerih igra mlinar ali pa mlin glavno vlogo, je v naši zakladnici ljudskega pripovedništva kar dosti. Za mline na Krki so značilne pripovedi o strahovih. Zanimiva pa je tudi vraža, ki je povezana s krščansko mitologijo. Vraža pripoveduje, da je prepovedano mleti na veliki petek. Na dan, ko je bil križan Kristus, so mlinska kolesa na Krki zares stala tudi v tistih časih, ko je bilo veliko dela. Kdor je prekršil prepoved, ga je na greh opozorilo znamenje. To znamenje je bilo običajno v tem, da je izpod mlinskega kolesa pritekla kri. Mlinarji so hoteli to tradicijo obdržati, zato se je večkrat zgodilo, da je prišlo do „čudeža" z njihovo pomočjo. Če vajenec ali pomočnik nista spoštovala nepisanega pravila, jima je gospodar skrivaj vrgel pod mlinski kamen miš ali podgano, da je moka malo pordela . . .
Eden najstarejših mlinarjev na Krki je Strah v Podbukovju, kjer po domače pravijo „Pri mlinarju". Ko sva prišla v mlin, je hči povedala, da je Janez Strah odpotoval za nekaj dni v Ljubljano k sorodnikom: zgovoren dokaz, da je v mlinih vse manj dela. Izvedela sva tudi, da tako in tako Ja-
* nez ne zmore več veliko delati, da so tisti časi, ko so ob žetvah kolesa njegovega mlina ropotala nepretrgano noč in dan, že davno minili. Dandanes zaropota mlinsko kolo le redko in od petih stop sta ostali še dve. Ječmen, proso ali ajdo komaj še kdo prinese v mlin . . . Zato ni čudno, da velika klada, ki jo je mlinar pripravil za novo stopo, že nekaj let sameva na dvorišču.
Ker očeta ni bilo doma, naju je mlinarjeva hči napotila v Znojile, na Krkin pritok Višnjico, kjer dela po njenem zagotovilu najstarejši mlinar daleč naokrog.
mlin na visnjici /
Zagledala sva mlinsko kolo, od katerega so visele debele ledene sveče. Sonce, ki se je uprlo v mlin, je v svečah zažgalo nešteto drobnih plamenčkov, in kapljice vode, ki so kapljale od njih, so bile kot iskrice. Že sva mislila, da je tudi ta mlin v objemu zime časa.
Toda nešteto drobnih plamenčkov se je vžgalo tudi v očeh 87-letnega Antona Zupanca, ko je zatrdil: ,,Da, jaz sem mlinar, ki ga iščeta!"
Povedal je, da mlin stoji zato, ker je vode zelo malo.
..Koliko let že stoji naš mlin, bi vama ne mogel povedati. Sezidal ga je očetov oče. Najprej je postavil žago in šele potem priključil k nji še mlinske naprave. Stari oče je bil gruntar v vasi in čeprav je postavil mlin, se ni preselil vanj. Njegov sin, moj oče, pa je že živel tu in tu sem se tudi jaz rodil. Vse sem se naučil od svojega očeta. Oh, kako smo delali včasih! Zdaj je vse drugače. Ni več posla; pšenico vozijo kmetje v Stično, kjer je mlin na valjčke, k nam vozijo mlet koruzo in ječmen. Še pred leti so vozili tudi proso, danes pa ga skoraj nihče več ne seje. Stope imajo dela ko-
^ maj za en mernik na leto ... To se vidi tudi po tem, da sem včasih imel šest stop, zdaj pa delajo še štiri. Tudi žaga večinoma miruje . .
Tako pripoveduje Zupanc, eden od redkih mlinarjev, ki še dvignejo zapornice in spuste kolesa v tek. Od številnih mlinov od izvira Krke do Zagradca komaj še kakšen dela. Da bi tye popravili star mlin, je pa že huda redkost. Pri Stupnikovih blizu Zagradca, natančneje v Fužini št. 33, je Anton Maver, kot pripoveduje Zupanc, vložil v obnovo mlina 17 starih milijonov. Ta mlin je zdaj na valjčke, a stari mlinar zmajuje z glavo: „Prej bo umrl, kot bo zaslužil, kolikor je vložil v mlin!"
Da tudi pri Zupancu ni prav veliko dela, se je videlo po gospodarju; ko sva prišla, je pravkar nabrusil krivčke, posebne nožiče, s katerim iz leskovih palic režejo klinčke, kot jim pravijo, oziroma zobotrebce, kot je slišati v mestu. Med tem, ko je pospravljal brus in krivčke, je pripovedoval: „Za mano ne bo v mlinu nikogar več iz moje družine, ki bi se ukvarjal s to obrtjo. Čeprav sem imel deset otrok, osem deklet in dva fanta, gre mlinu slabo. Dekleta so se pomožila v okoliških krajih, dve sta se odselili v Kanado, ena pa je že umrla. Smrt je pobrala tudi enega sina, drugi, Pe-
j ter, pa hodi v Ljubljano v službo in ga mlinarstvo nič ne mika."
lesena anatomija
* Sprehod skozi mlin je bil kot sprehod skozi davne čase. Slišala sva besede, katerih pomena sama ne bi mogla nikoli uganiti, in tudi besede, ki jih ni v nobenem slovarju, čeprav so sicer v mlinih na Krki nekaj povsem domačega in običajnega.
Zupanc nama je z veliko ljubeznijo pripovedoval o tem, kako mlin dela, in zraven z rokami kazal, kako se kakšni stvari pravi.
Škaf ali Žakelj žita, ki ga pripeljejo v mlin, mlinar strese v grap ali grop, iz smrekovega lesa narejeno posodo, ki se proti dnu piramidasto zožuje v odprtino. Grop se trese in skozi odprtino pada zrnje v luknjo sredi mlinskega kamna. V kamnu je po obodu luknje železen rinček z dvema ali tremi zarezami, ki zadevajo v kline, leseno paličico, da se koritce na dnu gropa trese. Tako se zrnje enakomerno sipa med kamna. Teža kamna, ki je zgoraj, drobi zrnje. Zmleto zrnje gre na sito' in moka, ki gre skozi sito, pada v pajkelj: iz smrekovega lesa narejena skrinja, gres ali otrobi pa potujejo še naprej in padajo iz pajklja v podstavljeni škaf. Gres še enkrat meljejo, da bi šlo čim manj žita v škodo.
Pogonska sila mlina je voda. Vodo spelje mlinar po koritu do mlinskih koles. Da bi imela voda dovolj moči, je navadno nad vsakim mlinom jez, ki dvigne vodno gladino in hkrati zbira vodo. Ma-
lo	je mlinov, ki bi imeli naravne jezove ali dovolj velik padec vode. Običajno morajo mlinarji jez zgraditi. Kolesa se vrtijo le tedaj, kadar mlin dela. Mlinarji regulirajo vodno pot z zapornicami. Ko se odločijo, da bodo delali v mlinu, dvignejo zapornico in spustijo vodo po koritu na kolesa. Vodni curek s svojo močjo obrača kolesa, po prenosu pa vrti mlinske kamne.
Pri Zupancu imajo kolesa na korce, na velike lesene lopate znotraj oboda. Vreteno kolesa je narejeno iz hrastovega lesa in ima na vsakem koncu železen štekelj, ki nosi vse skupaj. Ta os ima na istem vretenu še palčno kolo, ki vrti preslico. Preslica ima železno štango in šest nalog, drenovih klincev. Tako se vrti kamen v notranjosti mlina. Štirje kosi bukovega ali hrastovega lesa se imenujejo krivine, ki tvorijo obod mlinskega kolesa. Obod križno vežejo motoroge, da je bolj čvrsto. Pri Zupancu pada voda na korce, Strah v Podbukovju pa ima lopatice — 32 kosov hrastovega ali bukovega lesa.
,,Vse skupaj je zašravfano z železnimi šravfi!" je na koncu povedal Zupanc.
Kadar je treba phati ječmen, proso za ješprenj ali kašo, potem pridejo na vrste stope, posebna priprava za phanje. Na gredelj zadnjega vodnega kolesa so navadno v izdolbene luknje zabite lesene tace, ki vzdigujejo stope. Stop so včasih imeli v mlinu običajno po pet v vrsti in so druga za drugo udarjale v odprtino v debelem hrastovem brunu. Odprtina je spodaj mnogo ožja kot zgoraj, da sta ječmen ali proso vedno v gibanju in da vsako zrno pride pod stope. Medtem ko je spodnji del stope, kot sva zapisala, navadno iz hrastovega lesa, so palice, kot pravijo v mlinu tramovom, ki udarjajo v odprtine, običajno iz hruškovega lesa.
susa, poplava, Cas
Ker so mlini odvisni od vode, morajo stati ob strugi na bregu reke ali potoka. Voda piše mlinom usodo: kadar je je premalo, mlin ne more delati. Mlinar se zaskrbljeno ozira v nebo in pričakuje odrešilnega dežja. Kadar pa je je preveč, tudi ni dobro. Takrat mlinar s strahom gleda v naraslo vodovje in trepeta v skrbi za svoj jez, zapornice in kolesa.
Suša je bila v teh krajih nič kolikokrat, saj je ta del Dolenjske nasploh znan po pomanjkanju vode. Prišla pa so tudi poplave, ki so še bolj nevarne od sušnih dni. Zupanc se spominja dveh hudih povodnji. Leta 1922 je naredil žleb — korito, po katerem je voda padala na kolesa. Žleb je bil 24 metrov dolg in Zupanc se še danes spominja, da so zidarji uporabili 200 vreč cementa, 100 voz peska in da jim je moral odšteti 52 tisočakov, čeprav je bil material njegov. Takrat je mislil, da je mlin dobro urejen in da mu nič ne more do živega, še posebno, ker so zidarji obnovili tudi jez.
Prišla je povodenj 1933. leta, ko je vse zdržalo, čeprav je voda tako narasla, da je bil mlin pod vodo in da je voda prišla do stanovanja nad mlinom. Zupanc se spominja, da so morali iz svinjakov na hitro odpeljati prašiče, sicer bi potonili.
Druga poplava leta 1939 je bila hujša. Čeprav voda ni prišla tako visoko kot šest let pred tem, je razbesnela Višnjica, ki je je v sušnih obdobjih komaj za en potoček, odnesla jez..
Zupančev mlin v Znojilah je bil med obema vojnama znan tudi po tem, da si je svečavo oskrboval kar sam. V distih časih v vaseh ni bilo elektrike in so v izbah smrdele petrolejke. Iznajdljivi Zupanc je ,<upil dinamo, ga priklopil na kolo in tako dobil majhno zasebno elektrarno. Še zdaj je na steni mlina regulator: ,,lmel sem enosmerni tok z napetostjo 220 voltov. Kar dvanajst žarnic je svetilo. Bilo je svetlo, da je vsa grapa žarela! Prvič je luč zasvetila 1922 in moja elektrarna je dobro delala dve desetletji, dokler ni tudi v našo vas prišla prva elektrika."
Idilični so kraji, kjer so postavljeni mlini. Zupančev mlin stoji v globeli, skozi katero se prebija bistra voda Višnjice, nad njo pa se razprostirajo gozdovi in sončni travniki. Popotnikovo oko se osveži ob pogledu na tihi in mirni kotiček, pljuča mu radostno srkajo sveži, neosmrajeni zrak in nehote pomisli, da bi živel tu.
Na to misel so prišli številni popotniki in mnogi od njih so želje uresničili: postavili so si vikende. Medtem ko mlin počasi šteje svojp zadnje dneve, se na sončnih rebrih nad njim množijo vikendi.
Mlini bodo umrli, videndov bo pa čedalje več.
,,Nasploh je živeti zelo nezdravo," je večkrat slišati na koncu pogovorov o boleznih, ki so bile in verjetno tudi še bodo ena najbolj priljubljenih pogovornih tem. Čeprav je trditev polna tako imenovanega črnega humorja, je, žal, še prehudo resnična. Življenje, kakršnega živi današnji človek, zlasti prebivalec visoko razvitih držav, je v mnogih'ozirih nezdravo. To potrjuje na svoj način tudi poročilo raziskovalcev najbolj zloglasne bolezni — raka.
Med znanstveniki se vse močneje uveljavlja mišljenje, da rak ni nikakršna ,,šiba božja", ampak bolezen, ki jo je v največji meri ..vzgojil" kar človek sam. Krivda ni več izključno pripisana nepravilni ali moteni celični mutaciji ter virusu; na njuno mesto je stopilo okolje v najširšem smislu te besede. Z okoljem pa seveda tudi človek sam, ta neutrudljivi spreminjevalec vsega, kar ga obdaja.
Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da je do 85 odstotkov vseh primerov raka neposredna posledica izpostavljanja takim ali drugačnim faktorjem okolja, ob tem pa še posledica samouničujočih navad, kot so kajenje, preobilno hranjenje in pitje ter čezmerno sončenje.
Nekateri znanstveniki in raziskovalci onesnaženja okolja so si edini, da je v zadnjih treh desetletjih prišlo do nenavadnega pojava, ki je edinstven v vsej zgodovini človeštva: do neomejenega uvajanja kemičnih snovi v okolje brez poprejšnjih zanesljivih in natančnih ugotovitev o možnostih škodljivih učinkov uporabljenih kemičnih sredstev za človekovo zdravje in ,.zdravje" ostalega živega sveta. Rak naj bi dokazoval zgrešenost takega početja. Prav to nepremišljeno poseganje v okolje naj bi povzročilo, da je rak postal takoj za srčnim infarktom najpogostejša in najbolj uničujoča bolezen.
Statistika hladnokrvno beleži: od leta 1900 se je število obolenj za rakom potrojilo. Res je, da morda takrat še niso mogli postavljati dovolj točnih diagnoz in je marsikateri primer raka ušel zdravnikovim očem, a vendar... Od leta 1933 se letna smrtnost zaradi raka poveča povprečno za en odstotek. Lani pa se je nenadoma brez vsakršnih poprejšnjih predvidevanj povečala za 3,8 odstotka.
ALI JE ALI NI?
Kaj je torej s trditvami uglednih Znanstvenikov, da človek v svoje okolje brez premisleka
vnaša čedalje več raka povzročujočih snovi? Ali drži ali ne?
Neki italijanski raziskovalec je leta 1973 ugotovil, da vinilklorid povzroča tumorje v jetrih podgan. Podgane so podgane, ljudje pa ljudje! Vinilklorid se močno uporablja pri izdelavi umetne mase polivinila, iz katere izdelujejo tovarne pestro vrsto izdelkov, od plošč do vrečk za hrano. Ugotovitve italijanskega raziskovalca smo skratka prezrli, dokler niso zdravniki zabeležili smrti treh delavcev v neki taki tovarni, ki so umrli za — rakom jeter. Pripomniti je treba, da je te vrste rak v navadnih okoliščinah sila redek. Vinilklorid so pričeli pazljiveje uporabljati.
Že takrat so se ob podobnih primerih, ko je šlo za uporabo ene ali druge škodljive kemikalije, zaradi katere so poskusne živali dobivale rakasta obolenja, rezultati poskusov prikrivali. Komu v korist, je menda jasno.
Pred leti so na spisek prišle snovi, ki jih v živilski industriji uporabljajo kot dodatke k hrani, da se ji izboljša videz in je bolj obstojna. Spet so raziskovalci s svojimi poskusnimi živalmi trdili eno, tovarnarji pa drugo.
Morda je najbolj značilen primer tobak. Še take protikadilske gonje, še tako prepričljive številke ne zmanjšajo števila kadilcev, narobe: poraba tobačnih izdelkov iz leta v leto raste!
Vzemimo za primer nekaj povsem nasprotnega: zdravila. Tudi tu naletimo na enako nepremišljenost. Ne dovolj preizkušeni in dovolj natančno preiskani medikamenti si zlahka utirajo pot na tržišče. Izkušnja iz leta 1971 je pokazala, da je mogoče tudi nekatera zdravila obdolžiti za raka. Sintetični estrogen diethylstilbestrol so zdravniki na veliko predpisovali nosečnicam v dobri veri, da preprečuje zgodnji splav. Šele omenjeno leto so v laboratorijih ugotovili, da je diethyIstilbestrol najverjetnejši povzročitelj takih primerov pri ženskah, mlajših od 50 let.
Najnovejša odkritja so postavila v sumljivo luč celo cenjene in danes resničnom nožič no uporabljane kontracepcijske tablete. Ženskam, ki še niso rodile, jih morda kmalu ne bodo več priporočali}
Izpušni plini, ultravijolično žarčenje, pesticidi, konzervansi, arzenik, azbest, bencen, niklove spojine, bencidin, tobak, vinilklorid, sintetični estrogen — vse to so stvari, brez katerih si težko predstavljamo razvoj ali življenjsko udobje. Toda kaj, če za njimi res stoji rak pljuč, jeter, mehurjaV grla, ust, kože, črevesja ...
DOLENJEC V LJUBLJANI
evgen POČITNIŠKA ionu ZAMENJAVA
Prišle so zimske počitnice in številni starši niso vedeli, kam s svojimi nasledniki, saj je letošnja smuka bolj za devize, teh pa le ne premorejo v vsaki slovenski hiši.
Sam sem sklenil, da svojega sina pošljem k prijatelju na Dolenjsko, s katerim sva se dogovorila za počitniško zamenjavo. Njegov sin naj bi počitnice preživel pri nas v mestu.
Zadeva je bila hitro izpeljana, zgodbe o bivanju mojega sina na kmetih in prijateljevega v mestu pa so kar zanimive.
Naj najprej pometem pred svojim pragom.
„Krave bo treba gnati napojit," so dejali mojemu pobu.
„Fino," je dejal in vprašal, kje so.
„V hlevu."
Potem je vprašal, kje je hlev. Ko so mu ga pokazali, jih ni znal odvezati. Ko so jih odvezali, je šlo bolje, saj so šle k napajališču in nazaj same. Privezati jih seveda spet ni znal.
Ko so prinesli v hišo mleko, se je čudil, zakaj ni v tetrapaku.
Za večerjo ni hotel žgancev in mleka, in ker pri hiši niso imeli televizije, ni mogel zaspati.
Ko so mu naslednjega dne naročili, naj prinese drv, je dejal, da bi bilo bolje, če bi prižga-
li	centralno kurjavo . . .
Po treh dneh so ga vsi sovražili in so bili veseli, ker sem pripeljal njihovega in svojega odpeljal.
Tudi mali Dolenjec ni bil preveč zadovoljen v mestu.
,,Ali nimate nobene živali? "je vprašal.
,,Nobene."
„Kaj pa potem jeste? "
Povedali smo mu, da jemo vse in da to kupujemo v trgovini.
,,Tam so najslabše stvari," je povedal in dodal, da mu je to povedal stari oče, ki je menda dejal, da so za meščane celo najslabše stvari predobre.
Skopati se ni hotel, dejal je, da se je letos
že.
Čudil se je, ker so mestni ljudje tako nevljudni. On je pozdravil vsakega, kogar je srečal, odzdravil mu je malokdo.
Najbolj se je razveselil vrnitve domov.
Vseeno sva s prijateljem menila, da je bila zamenjava koristna in vzgojna. Moj pob ne trdi več, da bo kmet, njegov pa o mestu slišati noče...
MESCAN NA DOLENJSKEM
V POMLADNEM JUTRU
Aprilska topla sapa je norela po preoranih njivah in prinašala s seboj vonj po sveži zemlji, po mladem zelenju. Nebo je bilo čisto, le na vzhodni strani je rdel oblak, kot da se je bil izgubil na širni modrini. Povsod je dihala pomlad.
Suzana in mama sta šli v trgovino. Mamin obraz je bil čudno napet, kar nekam mrk. Nič pomladne svežine ni bilo na njem. Suzana, dekletce osmih let, jo je začudeno pogledovala. Tudi v njenih očeh ni bilo svetlobe, katero je v takem izobilju sipalo pomladno jutro.
Pred dobrim tednom sta se njena mama in atek ločila. V velikem stanovanju sta ostali sami. Suzana je imela atka rada. Ko je odšel tistega dne, dolgo ni mogla zaspati; pozno v noč je ihtela v blazino, da je ne bi mama slišala. Mama ni pustila, da bi jokala za atkom.
,,Ne joči za njim! Niti ene solze ni vreden ta tvoj ati!" je večkrat zavpila nad njo.
A Suzana ga ni mogla pozabiti; preveliko ji je pomenil. V srcu je nekajkrat preplašena odkrila, da ji pomeni več kot mama. Atek se je znal po-
DOMAČA
LEKARNA* grenkuljica
govarjati z njo, kupoval ji je knjige s slikami, ji bral zgodbe, igral se je z njo, mamica pa je vedno le hitela, hitela, ni poznala smeha, kazala je kisel obraz in godrnjala.
Pred trgovino, tik preden sta hoteli vstopiti, se je Suzana iztrgala mamici iz rok.
,,Ati, moj ati!" je zavpila. Stekla je k velikemu rdečemu avtomobilu, kjer je opazila očeta. Odprl ji je vrata, jo prijel za roke in se ji nasmehnil. Suzana je hotela v avto.
Tedaj je za njo planila mama. S sovražnim glasom je kriknila: „Ne! Z njim ne boš šla nikamor!" Divje jo je zagrabila za roko in jo vlekla proč. Oče pa jo je hotel potegniti k sebi v avto. Tako sta vlekla vsak na svojo stran, kot da bi hotela srečo prelrgati na dvoje.
Oče je ledeno pogledal mamo in siknil: „Kača!"
To je mamo še bolj podžgalo; stisnila je otrokovo ročico, da je dekletce zastokalo od bolečine. Suzana se je-izvila iz atkovega objema, ugriznila mamo v roko, nato pa pobegnila po samotni poti v gozd.
Med očeta in mamo se je za hip prikradla tišina. V materi je zagorelo in iz pogleda ji je sevalo sovraštvo. Tudi v očetovih prsih je zagorelo do bolečine.
„Kdaj mi boš nehal nagajati? " je mama porušila tišino. „Pusti naju na miru! Srečni sva brez tebe!"
,,Srečni? Ti že, Suzana pa ne! Zanemarjaš jo! Ti imaš vse druge poti!" je bruhnilo iz očeta.
„Ti, ti mi boš očital moje poti? ! Ti ničvrednež ... ti podlež!"	,
„Moja hči je! Pravico imam do nje! • Ti. . . ti. .." se je odprl hudournik zaničevanja in sovraštva. Obmetavala sta se z besedami, da so se mimoidoči ustavljali in začudeno zrli. Skoraj z bojaznijo so ljudje potem pohiteli mimo rdečega avtomobila, kot da bi se bali, da jih ne umaže umazanija besed . . .
Suzana je tekla v gozd. Med prvimi drevesi se je ustavila. Ozrla se je, da bi videla, če ji kdo sledi. Nikogar ni bilo.
Bila je sama s svojim strahom in bolečino. Prvi prameni sonca so smukali po mladem zelenju, ptice so spletale gnezda. Nekje v goščavi se je oglasila kukavica. Med veje se je ujel veter in hladil razgreti in objokani Suzanin obraz, kot da bi ji hotel prišepetati kaj lepega, da bi pozabila na grenko doživetje pri avtomobilu, na doživetje, ki ji je težko in grenko leglo v spomin.
ANICA ZIDAR Mokronog
Poznajo jo pod raznimi imeni. Nekateri ji rečejo vinska loza, drugi soldaški peteršilj, popenec, zlata verižica ali šmarni slak. Gre za isto pri tleh ležečo rastlino iz družine ustna-tic s štirioglatim steblom, iz katerega rastejo jajčasti, debelo narezani listi in svetlo vijoličasti cveti. Grenkuljica cvete od marca do junija, raste pa po senčnih in vlažnih tratah, ob potih, na neobdelanih njivah in pri živih mejah.
Ker vsebuje čreslovino, hlapno olje in precej kalija, vpliva dobro na sluznice dihal. V zdravilstvu so to rastlino uporabljali že davni predniki. V starih knjigah se je ohranilo izročilo, da je dobro piti čaj iz 3 gr grenkuljice, skuhane v skodelici vode. To da krepi in pospešuje delo prebavil, topi sluz in preprečuje vnetje.
Z grenkuljico zdravimo posebno katarje in zasliženje pljuč, vnetje grla, nosu, nahod.
vnete bronhije in kašelj. Priporočajo pa. jo še za blažilo slabe prebave, katar ledvic ali mehurja in nekatere kožne bolezni.
Sok lahko rabimo kot zdravilo pri motnjah v želodcu, z vodo, v kateri smo kuhali grenkuljico, pa pripravimo ovitke za čire in rane, ki se nerade celijo. Tudi za zobobol, revmo in protin je dobra grenkuljica, če hkrati dajete obkladke in se kopate v vodi, |cjer se je rastlina kuhala.
— Se ti zdi, da so razlike v osebnih dohodkih med delavci prevelike?
— Med delavci niti ne, med delavci in nedelavci pa ...
in kitajsko modra. Čudna imena za barve, pa vendar označuje vsaka svoj odtenek. -
Da se tudi naši kreatorji uspešno vključujejo v kolesje najnovejše mode, se je videlo na nedavnem sejmu Moda 76 v Ljubljani. Na konfekcijski modni reviji je bilo veliko modelov nagrajene tovarne Ideal iz Nove Gorice v živo rdeče temni kombinaciji.
Turobnost, ki je prevevala zimsko modo, bo na pomladnem soncu vzelo. Pa tudi v poletje se bo živahnost barv nadaljevala. Če bi pa katera rada spomladanski plašč ali poletni kostimček, ki ne bo barvno usklajen z modo samo za letos, naj izbere beige ali sivkast odtenek. Ti dve barvi sta večno aktualni, z malo modnimi dodatki v novih barvah pa smo lahko vsako leto na modni „liniji".
RIA BAČER
Modni kreatorji si izmišljajo vedno kaj novega in poudarjajo, kako so izvirni in enkratni, toda navadno se prav podobnih inačic najsodobnejše mode spominjajo starejši v svojih najboljših letih. Od časov, ko so „mornarji" preplavili plaže in tudi mesta, še ni tako dolgo, pa že prihajajo časi, ko se spet pojavljajo na obzorju.
Če upoštevamo, da so letos črte, črte in spet črte glavna modna zapoved pri vzorcih in da so vodilne barve v znamenju trobojnice: modra, rdeča in bela, potem skoroda ni druge možnosti, kot da bo moda obarvana z mornarskim stilom.
Novinarke, ki so bile na nedavnem Salonu ženske konfekcije v Parizu, so prinesle vest, da razen že omenjenih barv trobojnice velja za modno v pomladi 1976 rožnata, lavandel, mandarinska, rumena kot limona, zelena kot oliva
Rezka Judnič, kvalificirana kuharica iz Novega mesta in vodja izmene v samopostrežni restavraciji na trgu, je s kolegi tako rekoč iznašla nov zrezek, za katerega trdi, da je zelo okusen. Kot je povedala, ga pripravimo tako:
,,Goveji ali telečji zrezek, ki tehta okrog 20 dkg, potolčemo, osolimo, opečemo na vroči maščobi. Čez čas malo pomo-
kamo, dalje pražimo zrezek, nato pa ga namažemo z gorčico in ajvarjem, zalijemo z juho ter dobro prevremo. Na koncu dodamo sladko ali kislo smetano, sesekljan peteršilj, in kdor hoče jed narediti še bolj pikantno, naj pridene sesekljane feferone. Goveji zrezek pripravljen na ta način je precej pekoč, telečjega pa pripravimo z malo manj pekočimi dodatki in brez feferonov.
Zraven takega zrezka lahko ponudimo vse vrste krompirja, riž ali pa tudi mlince. Te pripravimo iz testa za rezance iz moke, vode, jajca in malo soli. Ko dobro premesimo zmes, pustimo malo počivati, potem razvaljamo za noževo konico na debelo in spečemo v pekaču. Pečeno prelijemo z vrelo slano vodo in jed zabelimo z ocvirki ali pa z maslom."
R. B.
andrej novak: s flomastrom
BALKANSKI
ZREZEK
/kom
JJiuic
PLOŠČE
V jugoslovanski pop ali rock, kakor jo že imenujemo, glasbi zavzema sarajevska skupina Bijelo dugme visoko mesto, do katerega jo je pripeljala tako kakovost kot vse tisto, kar ima z glasbo le malo zveze. Njen zadnji album „Šta bi dao, da si na mom mestu" nosi vse te značilnosti: dobra glasba, obogatena z južnoslovanskim melosom, in za naše skupine dokaj razkošno opremljen album, ki so ga sarajevski „gumbi" posneli v Londonu. V ovitku albuma je tudi „knjiga" o skupini. Ob naslovni skladbi so na veliki plošči še posnetki skladb „Tako ti je mala moja, kad ljubi Bo-sanac", „Hop - cup", „Došao sam, da ti kažem, da odlazim", „Ne gledaj me tako i r\e ljubi me više", „Požurite, konji moji" in „Bekrija si, cijelo selo viče, e pa jesam, šta se koga tiče". Album je izdal Jugoton.
KNJIGE
# |
pripovedna
proza cirila kosmača
helga glušič
Ciril Kosmač je eden tistih slovenskih pisateljev, pri katerem se nenehno srečujemo z navezanostjo na domačo zemljo, kjer veliko veljajo kmečka izročila, po drugi strani pa nas z opisno močjo popelje tudi na pot človekove usode sploh. Slovenska matica je nedavno tega izdala monografijo dr. Helge Glušičeve, ki je analitično raziskala motivne in oblikovne značilnosti Kosmačevega pripovedništva. ..Pripovedna proza Cirila Kosmača" je delo, ki raz-sežno osvetljuje ob vsebinskih prvinah tako Kosmačevo pripovedno tehniko kot značilnosti nieooveqa literarnega stila.
verz ene Vipotnikovih pesmi) prinaša zbrane pesmi in prozo. Urednik Jože Kastelic je vanjo uvrstil domala vso Vipotnikovo zapuščino, dodal pa je tudi pesnikove prevode, publicistične sestavke in bibliografijo, ki jo dopolnjuje spremni esej. Knjigo, ki po besedah Toneta Pavčka velja nedvomno za najlepšo, kar jih je izdala Cankarjeva založba, je opremil Matjaž Vipotnik. Res, tako popolno zaokrožena knjiga je vredna imena enega najznačilnejših povojnih slovenskih književnikov, Ceneta Vipotnika.
p»vir riiUu
dcume osebe
Hotepu
Ob nenehnem izdajanju romanov, novel in podobnih beril uspeva slovenskemu pisatelju Pavletu Zidarju tudi pisanje za otroke. Po uspelih zgodbah „Pišem knjigo" in ..Kukavičji Mihec" je pred kratkim v zbirki ,,Sinji galeb" pri Mladinski knjigi izšla Zidarjeva povest ,,Glavne osebe na potepu". Glavne osebe so prijatelja Ivan Krajec (Konj)	pa Gregor Počkaj
(Žoga) in šola. Osnovnošolca
DOLENJSKI LIST
oU
r
m
^-PREDrravuamo vam-v
metrov, je čedalje več, mednje pa mirne vesti lahko štejemo tudi roman ..Kraljičin ljubimec" nemškega pisatelja Roberta Neumanna. Delo, ki po vsej sili romaneskno obdeluje razmere na danskem dvoru za časa kraljevanja Christiana, ob katerem zala kraljica Mathilde doživi razočaranje v vseh ozirih in poišče zadoščenje v ljubezenskih in drugačnih spletkah z dvornim zdravnikom Struensee-jem, pa se idila za oba dokaj nevšečno konča, to delo pač, kljub zgodovinskim razsežnostim, ni niti najmanj prepričljivo, umetniško pa še posebno ne.
DOKTOR DOLITTLE
Gotovo je mnogim televizijskim gledalcem ostala v spominu risana serija o živalskem svetu, kjer ima glavno besedo izobraženi in prijazni doktor Dolittle. Nenavadne dogodivščine tokrat Slovenci lahko tudi preberemo, saj so bile risanke narejene po literarni predlogi angleškega pisatelja Hugha Loftinga. ..Živalsko mesto doktorja Dolittla" je že njegova druga knjiga v slovenščini, v njej pa prevladujeta nenavadno izmišljanje komičnih situacij in iskriv humor.
Pomenek z Vido Češnjevar — Fritz je zanimiv, naj se nanaša na karkoli. Marsikaj novega odkrije, marsičemu že znanemu ali manj jasnemu da potrditev ali novo razsežnost. Če je beseda o umetnini, je Vida goreča zagovornica, da je zaresna umetnina le tisto delo, ki ga ljudje sprejmejo za svoje, ki v njih nadaljuje življenje in tako postane značilnost časa. To pa tudi pomeni, da umetnino lahko ustvari samo avtor, ki nenehno išče in je s svojim delom nenehno nezadovoljen. Kajpak take lastnosti nimajo vsi po vrsti, saj je prvi pogoj za umetnika le naravni dar, šele nato vse drugo. ..Resničen umetnik," zatrjuje, „se tudi ne bo dal speljati na led širokim množicam in začel pisati po njihovem okusu, saj bi to nujno pomenilo njegov propad."
Literature Vida ne deli na moško in žensko, je lahko samo dobra ali slaba. Kajpak se pozna, da je to ali ono napisal on, ne ona. ,,Posebno pri pesmih," meni Fritzova, „ker so
pesmi izpod ženskega peresa čustveno bolj poštene. Ženske so tudi mnogo večji realisti kot moški, stvarem znajo dati pravo mero, manj pretiravajo. Kot zastopnica ženskega spola izpodbijam tisto o zasanjanosti žensk. Žensko zasanjanost so si izmislili moški, pravim: izmisli-
li,	ker druge besede za to ne poznam, to pa se je zgodilo v hipu, ko so jim .odredili' mesto med oblaki."
„Kdor piše, naj bi tudi objavljal", zatrjuje Fritzova. „Objav-Ijanje je za človeka, ki se gre literata, velika spodbuda. Možnosti ni veliko; če nisi hudo znan, te v revijo ne bodo vzeli. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so možje, ki imajo pri teh revijah škarje in platno, tudi precej nepošteni. Če kaj pošlješ, da bi objavili, pa tega ne storijo, še na kraj pameti nikomur od njih ne pade, da bi te obvestili, zakaj nisi prišel v izbor. Mi, kari nas je na Dolenjskem, zato veliko pričakujemo od Dolenj-, skih razgledov, ki so že kar lepo-začeli."
I. ZORAN
>■%
Nekaj mora biti v človeku, da ubeži vsakdanjosti in tam za polknicami svojega malega sveta slika tihožitja, piše simfonije, romanc in pesmi. Nekaj mora biti, a kaj se dogaja v njegovem srcu, duši, zavesti — v njem, je skrivnostno, po občutku nemara še najbližje rojstvu ali nastajanju bisera v školjki. Kdo ve?
In zakaj?
„Pesem ali katerokoli drugo umetniško delo je oblika komunikacije. Po mojem človek piše, slika in muzicira zato, ker bi rad pred drugimi razgrnil, kaj ga razveseljuje in kaj žalosti. S takim sporočilom kaže pot iz nesporazumov, ki so v njem, z njim, v okolju in z okoljem nadrobno zasejani. Zato je sleherno ustvarjanje prav gotovo nujna posledica konfliktov."
Vida Češnjevar — Fritz je do zdaj napisala zajeten šop pesmi, ki od prvega do zadnjega verza kažejo, da so tako nastale, pa naj gre za njene socialne, občečloveške ali ljubezenske stvaritve. Nikoli se ni zadovoljila s tem, da se ji je pesem zlila na
Izšel je četrti del zbirke ,.Muzeji sveta", ki jo izdaja Mladinska knjiga v sodelovanju z italijansko založbo Arnoldo Mondarori in jugoslovanskima založbama Mladost iz Zagreba ter Vuk Karadžič iz Beograda. Četrti krog prinaša v že običajni opremi tri knjige, v katerih so predstavljeni trije veliki muzeji sveta: Rijksmuseum iz Amsterdama, Egiptovski mzuej iz Kaira in Pinakoteka Brera iz Milana. Vse tri knjige prinašajo najdragocenejše in najlepše muzejske eksponate v barvnih reprodukcijah in fotografijah, ki so jih posneli prav za zbirko ..Muzeji sveta". Slikovno gradivo spremlja kratek in jedrnat opis, vsako knjigo pa uvaja uvod, ki ga po pravilu prispeva direktor posameznega muzeja.
živita v dokaj neurejenih družinskih razmerah, pa si za razvedrilo privoščita različne vragolije, med drugim bi rada postala celo pilota. Fanta nista pokvarjena, le moreči vsakdanjosti bi rada ušla. Izmislita si celo, da sta sinova miličnika in podkomandirja, za šalo pa sta v mislih podrla šolo. Na koncu se izkaže, da v tako neoprijemljivem svetu ni moč živeti, zato se prijatelja vrneta v šolo. Zidarjevo pisanje je živo, docela se je približalo preprostemu jeziku šolarjev, zgodba pa tako napeta, da jo je moč prebrati na dušek. To pa bodo mladi gotovo tudi storili.
Za tisti slovenski živelj, ki na leto običajno ne prebere nobene knjige, ima pa dokaj polne žepe in izrezljane orehove knjižne omare, na katerih police gre precej metrov knjig, znajo zlasti obrobne slovenske založbe odlično poskrbeti. Pogrošnih romanov ali knjig, debelih od sedem do enajst in več centi-
papir, kot temu preprosto pravimo. Če se ji ni zdeJa dovolj „lepa", jo je takoj zavrgla, saj je ,,po mojem prepričanju naloga literature in umetnosti sploh izžarevati lepoto. V tem smislu je umetnost tudi angažirana. Drugačne angažiranosti ne priznam, tudi zato ne, ker je že sam pomen te besede dobil prizvok nečesa slabega."
Piše že vrsto let, za najbolj plodna pa označuje svoja študentska leta. „Ko sem se zaposlila, je bilo za pisanje čedalje manj časa, odkar pa sem postala mati, mora muza počivati." (Pravi, da ji je včasih kar težko, ker nič ne napiše, bo pa kasneje bolj poprijela.) Čedalje bolj razmišljam o tem, da bi se v prostem času bolj posvetila organi-zatorstvu, ki sem se ga tu v Valvasorjevi knjižnici že navadila. V moje delo naj bi sodile najrazličnejše prireditve v sami knjižnici in drugje v Krškem, če izvzamem, da je dolžnost Valvasorjeve knjižnice skrbeti za razstave v krški galeriji že kar od njenega začetka."
SLOVENSKI FILM 76
V skladu s srednjeročnim nacionalnim načrtom domače filmske proizvodnje naj bi v letošnjem letu dobili pet celovečernih in dvajset kratkih filmov. V predlogu programa celovečernih filmov za letos so tile projekti: ,,Mala vojna poštevanka" scenarista Sandija Sitarja, „Grenka sreča" scenarista in režiserja Rajka Ranfla, „Teci, teci, kuža moj!" režiserja Janeta Kavčiča, „To so gadi" scenarista in režiserja Jožeta Bevca, „Vdovstvo in pogreb Karoline Žašler" scenaristov Toneta Partljiča in Marjana Krambergerja ter režiserja Matjaža Klopčiča, ,,Zbiralec umetnin" scenaristov J. Krasinskega in Milana Ljubiča, ki je tudi režiser filma. Za šest celovečernih filmov, kolikor jih je v predlogu, znaša predračun 30,908.400 dinarjev. Kot kaže, bo uresničen samo del programa, vsega štirje celovečerni filmi ter vseh 20 kratkih.
'med
lit/
zanima. •
Knjiga „Zemlje zeleni spomin" je dolg, ki ga je Cankarjeva založba vrnila svojemu pokojnemu uredniku, pesniku in pisatelju Cenetu Vipotniku. „Zemlje zeleni spomin" (to je
Prihodnji teden se bo v torkovem večernem sporedu ljubljanske televizije na prvem programu pričela nova angleška barvna nadaljevanka „Teta Liza". Gre za televizijsko priredbo istoimenskega romana enega najplodnejših francoskih pisateljev Honoreja de Balzaca. „Teta Liza" predstavlja enega ključnih romanov v široko zasnovanem ciklusu ,,Človeška komedija", ki jo je Balzac pisal vrsto let ter vanjo vključil ne samo usode posameznikov, ampak tudi podobo vse družbe in časa. „Teta Liza" si poleg tega lasti naziv prvega naturalističnega romana v francoski književnosti. Koliko je angleški snemalni in igralski ekipi uspelo poustvariti to delo svetovnega slovesa, se bo lahko prepričal vsak sam. Režiserka nadaljevanke je Gareth Davies, scenarij je napisal Ray Lavvler, v glavnih vlogah pa nastopajo Margaret Tyzack (kot Teta Liza), Helen Mirren, Harriet Harper, Thorley VValters in John Bryans. Slovenski prevod in priredbo jo opravila Breda Lipovšek.
DAROVI
Slovenski pesnik Jože Udovič, sicer plodovit prevajalec, je prvo pesniško zbirko „Ogledalo sanj" izdal pred štirinajstimi leti. Tokrat je Cankarjeva založba izdala „Darove", pesniško zbirko, v kateri Udovič s svojskimi podobami nadaljuje opisovanje sveta, pesniškega, kajpak. V osmih ciklih se pred bralcem zvrstijo najrazličnejša občutja, lirični premisleki vsega, kar pesnika usodno povezuje s svetom okoli in samim seboj.
Knjiga „Teorije osebnosti", ki je izšla pri Cankarjevi založbi v zbirki „Misel in čas", ima zanimiv nastanek. Nastala je po vrsti seminarjev, ki so potekali v letih 1973 in 1974 na oddelku za psihologijo univerze v Ljubljani. Skupina desetih psihologov je na njih predstavila posamezne teorije osebnosti. Ko se je porodila zamisel o knjigi, so avtorji svoja predavanja izpopolnili in pristop k tej zapleteni problematiki še poglobili. Ker slovenski knjižni trg in založništvo verjetno ne bosta nikoli zmogla prevodov tovrstne strokovne literature, predstavlja knjiga „Teorija osebnosti" prav dragoceno knjižno izdajo, po kateri bodo z zanimanjem posegli ne samo strokovnjaki, ampak vsi izobraženci, ki jih problematika osebnosti gotovo
A. BARTELJ J. SPL1CHAL
Tako lahkega dela naša ekipa v svoji raziskovalni dejavnosti še sploh ni imela! Piramida lobanj ni bila ostanek množičnega pokola Vlahov na Gorjancih, ampak nekaj povsem drugega. Tako smo lahko tisti hip, ko je naš zvesti stalni sodelavec ter raziskovalec po prepričanju Jožef K. ves prestrašen pritekel z novico:	,,Piramida lobanj
sredi gozda na Gorjancih!", mirno pojasnili prestrašenemu možakarju, da se nima česa bati, ker gre le za igro skrivnostnih in neraziskanih okoliščin, katere naše ljudstvo pozna pod imenom „gluha loza". Že stari bard Trdina je poznal to skrivnost, vendar pa so bili časi pred sto leti še tako zaostali, da bi ga, če bi povedal resnico, imeli za hudega lažnivca, fantasta, skratka, človeka na robu zdrave pameti. To pa Trdina, kar je dobro znano, ni bil — in zato je raje zavil pripoved v plašč bajke. . . Vedel pa je, da bodo prišli časi in ljudje, ki bodo iz njegovega na videz pravljičnega sporočila izluščili zrno resnice. Ta čas je prišel, naša ekipa je neprestano na delu! Z vso vnemo opravlja svoje poslanstvo, razkrinkava v mite in bajke izkrivljena poročila in jim daje verodostojen pomen.
Takoj smo se odpravili na pot in veselo nam je bilo pri srcu, ko smo se spet podali v legendarne Gorjance, ki skrivajo toliko čudežnih stvari. Jožef K. nam je bil za vodiča, tako da smo po najkrajši poti prišli v gluho lozo; le da se je Jožef K. obrnil in se pred učinkom zaužitega strahu ni upal z nami na ta nenavadni prostor, češ da nas bo počakal v prijetni senci ob žvrgolenju ptičev v krošnjah dreves.
vpopolni
tišini
Ljudsko verovanje je, da je gluha loza kraj v globinah gorjanskih gozdov, kjer ni slišati nobenega glasu. Svetloba v gluhi lozi je tako nenavadna, da ob najhujšem soncu ne meče nobene sence ali pa daje okroglo senco tudi tistih predmetov, ki nimajo take oblike!
Po ljudskem izročilu naj bi v gluhi lozi vsepovsod ležale lobanje, naj bi se plazile kače, sprijete v cele grozde. Nasploh naj bi tam golazen prebivala v izjemnem številu. Te grozne pripovedi so odvračale ljudi, da bi poiskali ta kraj in se na lastne
oči prepričali, koliko je resnice v pripovedovanju starih dedov.
Toda nas te vraže in bajke ne morejo prestrašiti, saj vemo, da ima vse na svetu svoj zakaj in kako; da ni nobenih nadzemeljskih sil, ki bi se poigravale z ubogimi ljudmi.
Brez strahu smo se torej spustili v izredno gosto bukovje in visoko podrast v smeri, ki nam jo je pokazal Jožef K. Drevje je bilo povsem skrivinče-no, poraščeno z dolgimi lišaji, proti severni strani je lubje prekrival gost mah najbolj fantastičnih oblik — skratka: na vsakem koraku je bilo čutiti, da tu zares morebiti že stojetje ni stopila človeška noga. Še preden smo stopili skozi gosto drevje na jaso, obsijano s soncem, smo zagledali piramido iz lobanj, ki je našega sotrudnika tako prestrašila.
Odločno smo stopili na jaso; prestopili smo mejo med živim in mrtvim in bili smo v gluhi lozi! Takrat nas je v resnici zajela trenutna panika. Prav nič nismo slišali, oziroma bolje povedano: slišali smo popolno gluhoto. Vsak zase je poskušal kričati, vpiti, toda nič se ni zgodilo. Čeprav smo verjeli, da tako naglas že zlepa nismo kričali, ni bilo slišati niti najmanjšega zvoka. Neznana moč je zavrla vsakršno vibracijo.
Stopili smo nazaj iz zakletega območja in v gozdu smo spet prišli do besede. Znebili smo se tudi izredno mučne tesnobe, ki se je zavlekla tudi v nas, hrabre ljudi. Popolne tišine enostavno ni mogoče prenesti!
vozlišče magnetnih sil
Hitro smo se domenili, da naredimo nekaj dokaznih posnetkov, in izžrebali, kdo bo ponovno vstopil v gluho lozo. Po pravici povedano, ni bilo nikomur nič prida do tega, da bi spet stopil na grozljivo jaso. Kar predstavljajte si, da bi sevi znašli tam: v soncu in brez sence, ki jo meče sicer vaša postava vsepovsod drugod! Človek tudi nima kje stopiti na travo, pač pa gazi po ostudni golazni, ki povrh vsega spreminja oblike: kačja glava v ogromnega slinastega polža in podobno. Ta dodatni pohod na jaso je bil odveč, saj v gluhi lozi ni uspel niti en posnetek. To pa je tudi razumljivo. Če človek ne meče sence, kako naj bi uspela fotografija v prostoru, kjer se svetloba ravna po čisto drugačnih zakonih.
To je bilo tudi vodilo, ki nam je pomagalo odkriti skrivnost. Kaj naj bi odklanjalo svetlobo? Prizem v gluhi lozi ni bilo, prav tako nobenih leč. Torej ostane le še močno elektromagnetno polje. S tem pa smo zadeli žebljico na glavico, in to ravno ob pravem času! Gluha loza ni nič drugega kot izredno močan splet elektromagnetnih tokov. Take loze poznamo po svetu, čeprav nimajo takega imena. Na primer:	Bermudski trikotnik,
kjer izginjajo letala in ladje, Filipinski trikotnik, kjer je nazadnje izginila pri nas narejena ladja Berge Istra, o čemer je bilo veliko pisanega, a skrivnosti niso znali pojasniti, kajpak, ko pa naše ekipe niso povabili zraven!
Pojasnilo je preprosto: tam gre za velika območja, po katerih se seli središče tega magnetnega vozlišča. Na kopnem je edino tako vozlišče gluha loza na Gorjancih. Upravičeno lahko domnevamo, da je to osrednja točka vseh podobnih vozlišč, saj je gluha loza edina doslej odkrita točka na kopnem, ki se povrh vsega sploh ne giblje.
Kaj pa lobanje in golazen? Rešitev je psihološke narave. V vozlišču se človekova zavest v vseh svoji vsebini (tudi podzavest) prebudi in v obliki predstav deluje na čutila. Lobanje so znak smrti, golazen pa znak življenja. To pa sta meji in temeljni določili človekovega prebivanja na svetu.
oštir
zasmeh
Milka Windischer, vdova po zadnjem kan-dijskem oštirju v današnjem hotelu „Kandija“, se je primožila v družino leta 1927, in sicer z bršlinskega kolodvora. Tam je imel njen oče gostilno. Jelenčeva oštarija je bila nekdaj znana; ko je bila Milka stara tri leta, ji je umrl oče, in ko je nesrečno umrl še brat, so gostilno prodali VVindischerjevim. Milka se je po nenavadnem naključju vrnila v gostilno — kot lastnica oziroma žena lastnika .. .
,,Z možem sva vodila gostilno v Kandiji, njegov oče pa je obdržal našo nekdanjo gostilno v Bršlinu,“ se spominja starih časov VVindischerjeva. „Moj oče je bil prečenski župan. Družina je bila znana: eden očetovih bratov je bil zdravnik v Ogulinu, drugi pa prefekt pri salezijancih na Dunaju. Po očetovi smrti je gostilno prevzel moj brat; Jože ni dolgo vodil obrti. Ko je bil star 26 let. ga je podivjana telica zadela tako nesrečno, da mu je raztrgala vrat. Kljub operaciji je po petih dneh umrl. Mama je bila bolehna in je gostilno in posestvo prodala Windischeijevim, za izkupiček pa je kupila hišo nasproti današnje občine, tisto zanimivo hišo, ki ima ob vhodu dva kamnita leva in ki so jo pred prvo vojno gradili Italijani. Mama se je potem še enkrat omožila, s štajerskim priseljencem Francem Perkom, ki je bil kasneje novomeški župan.“
Ko-se je Anton poročil in odselil z Langer-jeve graščine, je najprej imel oštarijo pod kan-dijskim klancem, v Kosičkovi hiši: tam, kjer je oba bregova Krke povezoval stari leseni most. Ko so pozneje to hišo podrli, so v razvalinah kleti našli okostje. Govorilo se je1, daje bil v tej hiši umorjen bogat potnik; vendar pa uganke niso nikoli odvozlali. Ni znano, kdo je bil umorjeni, niti to, kdo bi ga lahko umoril. Bržkone eden nekdanjih hišnih lastnikov, sicer žrtve ne bi zakopali v kleti. . .
Na nekdanjem Dergančevem posestvu, ki ga je kupil Antonov sin Jože, so Windischerji postavili novo oštarijo in nadaljevali obrt. Jože, daleč naokrog znani šaljivec, je zaradi svojih šal prav gotovo; pridobil veliko novih gostov. Še največ pa je v tistih časih veijetno veljalo, da ta gostilna ni bila prav „nober, ampak da je gostila predvsem kmete in furmane. Od nekdanjih znanih zgodbic o tem originalu naj omeniva še to, kako se mu je godilo na poroki z Belokranjico Josipino, kije veljala za odlično gospodinjo: pripravili so veliko ohcet, na kateri se je Windischerju primerila neprijetna nesreča. Krojač je namreč naredil preozke hlače, in ko seje Jože ob priliki pripognil, so mu na riti počile. To je bilo smeha!
Preden začneva pripoved o zadnjem birtu NVindischerjevega rodu, morava vsekakor opozoriti, da je bila 1920. leta v salonu te gostilne pomembna razstava, ki je odjeknila po vsej Sloveniji. I. pokrajinska slikarska razstava velja za višek tako imenovane novomeške pomladi". Razstavo so odprli 26.
septembra 1920. Pokrovitelj razstave, ki so jo pripravili mladi Novomeščani, je bil eden največjih slovenskih slikarjev vseh časov Rihard Jakopič, ki je razstavil olje „Pod oknom“. Na razstavi so se občinstvu predstavili: Fran Zupan, Fran Ančik, Božidar Jakac, Ivan Čargo, Zdenko Skalicky in Marijan Mušič. Na ogled je bila spominska zbirka slik in risb Jožeta Cvelbarja, v spodbudo najmlajšemu rodu pa so razstavili še nekaj del Borisa Grada in Ferda Avsca. Na razstavi so bila zveneča imena, vsa slovenska avantgarda umetnikov: Jakopič, Zupan. Josip Vidmar, Miran Jarc, Marij Kogoj, Anton Podbevšek.
Plakat za to razstavo je izdelal Jakac. Razstavo je pripravil Klub dolenjskih visokošolcev in prvi odstavek je vabil: ,,V nedeljo, dne 26. t. m., se bo otvorila ob 10. uri dopoldne in to v vsakem vremenu, v Windischeijevem salonu v Kandiji pri Novem mestu I. pokrajinska slikarska razstava pod patronanco enega naših največjih slikaijev R. Jakopiča. Pred otvoritvijo bo kratek nagovor, ki bo orisal ta nenavadni dogodek, na katerega je lahko vsa Dolenjska ponosna, zlasti pa še njena divna metropola ob tajnostni Krki. prelepo Novo mesto, nakar se bo otvorila slikarska razstava."
Tako se je tudi Windischerjeva gostilna zapisala v slovensko umetnost. . .
Jože VVindischer, Milkin mož, je imel gostilno do 1938. leta, potlej pa jo je dal v najem, ker se je pretežno ukvaijal z mesnico. Takrat je bila to ena najlepših mesnic v Sloveniji, so radi pripovedovali domači. Gostilno je imel najprej v najemu Jakše, za njim pa Stritar. Po drugi vojni je bila nacionalizirana.
Največ prometa je bilo v semanjih dneh, saj je veljal izrek, da je Windischeijeva gostilna drugi sejem v mestu: domala vsak seje ustavil v tej gostilni in v njej so zalili večino kupčij.
Oštarija je imela dva vinograda - enega je prinesla kot doto Milka. Kajpak pa to še zdaleč ni bilo dovolj, da bi ustregli vsem žejnim. Vino so kupovali na Trški gori, na Bizeljskem in v Drašičih v Beli krajini.
Prav tako je bila znana kuhinja, kjer je imela glavno besedo gospodinja Milka. Za meso ni bilo težav, zato ni nič posebnega, da je slovela juha. „Hišna specialiteta je bil ,teler-flajš* s kislim hrenom,“ se spominja Milka, med gosti pa so veljali za nadvse okusne golaž, vampi in koštrun v omaki. ,,Majs z Jugoija nam jih je vozil že očiščene,14 pravi Windischerjeva. Zanimivo je, da gostje niso nikoli jedli domačih prašičev, čeprav sojih pri Windischeijevih redili: oštirje vseh 15, 20 prašičev prodal na Gorenjsko, češ: ,,Splača se, če denar pride skupaj!“ Za potrebe gostilne pa jih je sproti kupoval.
Zadnji gostilničar Windischerjeve gostilne je umrl 1962. leta. Jože je bil član gostinske in obrtne zbornice v Ljubljani, delal je tudi v drugih organizacijah.
Oštir Jelenc, Milkin oče