UČITELJSKI TOVARIŠ. List za šolo in dom, -«•T3P»- Izhaja v 1. iii 15. dan vsakega meseca ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani. Štev. 18. \T Ljubljani, 15. septembra 1889. 1. XXIX. leto. Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem. m. Dragi tovariši! K učiteljskemu zborovanju 2. t. m. sešlo se je okoli 50 udov učiteljev. Ako to primerjamo s številom vseh učiteljev na Kranjskem, to pač ni ogromno število. Ko minejo poročila na dnevnem redu občnega zbora navadna, pride na vrsto: Prememba društvenih pravil, kakor je uže znano našim čitateljem. Tajnik jame govoriti o zgodovini tega društva, primerjaje ga s sadunosnim drevesom, katero je vsadil prejšnji škofijski šolski nadzornik g. korar Jurij Savašnik. Iz malega raste veliko. Prvotna pravila so bila uže dvakrat po potrebi časa prenarejena. Da bi bilo društvo lože pristopno vsemu učiteljstvu po Kranjskem, je odbor sklenil, pravila času primerno prenarediti. Tajnik nadaljuje nekako tako-le: Uže v odborovi seji 13. avgusta so nasvetovani osnovi odborniki ugovarjali: 1. Ker skozi dolgo dobo 40 let bode malokdo vplačeval; 2. Ker se načrt premalo ozira na poglavitni smoter vdovskega društva; 3. Ker bodo učitelji videli, da bodo dolgo vrsto let vplačevali, da dosežejo to, kar so dosegli sedaj v dobi 3letnega vplačevanja, še manje pristopali, kakor poprej. Ko so bila vabila razposlana, oglašali so se učitelji; med drugim je nekdo rekel: Koliko let pa mislite, da bodem učakal, ako sem uže sedaj blizo 70 let star? Drugi pak je rekel: „Čemu taka dolga doba vplačevanja, vi gledate le na to, da bi se denar množil za prihodnjost, na sedanje vplačnike pa pozabljate; ako mlajši učitelji nočejo pristopati „za lase jih ne bode nihče vlekel". Tretji pa mi je rekel: Ako ustanovnikom vsem kaj daste, zarad tega društvo ne bode škode trpelo ... Nekaj resnice je nad temi ugovori. Oziraje se na te okoliščine, umaknem svoj predlog, osnovan na podlago 40letnega vplačevanja in glede vsote 200 gld., ki se imajo izplačevati vdovam, a tudi drugim udom, učiteljem, in predlagam sledeče: Doba za vplačevanje naj traja le 30 let. Vdove obdrže vse to, kar so dosihmal imele, a vse tiste, katerih možje bodo nad 25 let vplačevali, imajo pravico do 120 gld. Ta pravica pa se začenja z 20 gld. Ako namreč mine dvoje let, preizkušnje zdravja, ima vdova uže pravico do 20 gld. in vsakih let „vplačevanja" se dobiva pravica do 20 gld. Z dovršenim 25letnim vplačevanjem dobi soproga, oziroma vdova, pravico do 120 gld. Tedaj po pravilu, ako je mož v življenji več vplačal, več dobi vdova v slučaji njegove smrti; leta preizkušnje se odstranijo. Dosihmal je dobila soproga, oziroma vdova, precej 3. leto po pristopu nje soproga pravico do vse pokojnine, isto tako tista, katere mož, oziroma ranjki soprog, je plačeval 20 ali še več let. Neoženjenim učiteljem in učiteljicam pa raste preužitnina na leto po 2 gld., tako da v 30 letih vplačevanja dobe pravico do „60 gld.", a le tedaj, ako so upokojeni. In do teh 60 gld. imajo pravico tudi vsi oženjeni učitelji za svojo osebo; ako pa soprog umrje, dobiva pa vdova navadno penzijo". Na to se prične živo razgovarjanje. Poročevalec poudarja, da sedanji udje, oziroma njih soproge, niso s temi pravili, ako veljavna postanejo, prav nič prikrajšane v njih pravicah, marveč, da lehko dobe po 120 gld., ako soprog več kot 25 let vplačuje. Ta prenaredba pride na korist le starejšim udom, kajti to zahteva pravica in poštenje. Društvo se je začelo 1. 1860. Po obstoječih pravilih je moral vsak učitelj, ki je pristopil od 1. 1861. naprej vse doplačati, kakor tisti, ki je vstopil 1. 1860., in tako je prišlo, da so do 1. 1870. vsi učitelji enako vplačali. Še le od 1. 1870. naprej, ko so bila pravila prenarejena, je prestalo to nakradno vplačevanje. Takih udov ustanovnikov je uže 30, ki vplačujejo; nekateri več ne vplačujejo, ker nimajo ničesa pričakovati od društva. Prihodnje leto bodo ti imenovani dovršili 30. leto vplačevanja, tedaj se spodobi, da se društvo nekako ozira na njih opravičene zahteve. A tudi ti se ne bodo vsi oglasili. Smrt kosi dan na dan, stari so prej na vrsti, kot mladi, nekaj jih bode pa še v službi, in ti ne bodo nič zahtevali; recimo pa, da se jih oglasi kacih 10 za preužitnino, bode društvo to užč zmoglo. V pravilih (predlaganih) je pa tudi za ta slučaj preskrbljeno, ko bi društvo ne moglo zmsgati teh troškov; prve so vdove in sirote, potem pridejo na vrsto še le učitelji, kolikor društvo zamore. Kljubu temu pojasnjevanju ugovorov ni bilo konca, ne kraja; videti je bilo, da učitelji vso to stvar niso dobro premislili, sploh, da še ni zrela za rešitev. Nekdo je celo mislil, učiteljice se nimajo sprejemati v tako društvo, ako se omože, dobivajo namreč denar povrnjen. Izvrstno! Naj si le dobrega moža izbero, učiteljev in učiteljic bode še dosti ostalo. Društvo ne bode na škodi, ker taka učiteljica dobi le denar povrnjen, obresti pa ostanejo društvu. Pri tej priliki naj se to omeni, da v nekakem oziru učiteljice še bolj potrebujejo tacega štedilnega društva. — Ni teško učiteljice pridobiti za učiteljstvo. A, kaj bode z njimi, ko svoje najboljše moči puste pri učiteljstvu. Navadno se jim najtežje breme pri šolstvu, I. razred naklada. No, to uže zmagujejo, dokler so pri dobrih letih. A uže pri možu, ko prekorači 45. leto, moči pojenjujejo, koliko bolj pri ženski, ki navadno manj more prenašati. Naj bi na večrazrednih šolah otroke po spolu ločili, in deklice naj bi se izključljivo izročile učiteljicam, potem bi bilo v marsičem bolje. To le mimogrede. — Za prenaredbo pravil je treba % glasov. Predsednik stvar še enkrat razjasni rekoč, da tukaj gre le zato, ali se pravila prenarede, ali ne. Ker so pa učitelji stvar le še pretresovali, stavi nadzornik Žumer nasvet, naj se vsa stvar odloži in prihodnjemu odboru naloži, da se o tej stvari dalje posvetuje. Tajnik prebere še § 25. dr. pr., ki govori o prenaredbi pravil; tak predlog more priti v sklepovanje, ako se je vsaj 14 dni pred občnim zborom predložil in ga je podpisalo vsaj 10 udov. — Pri učiteljih bode sedaj, da se bodo za stvar zanimali in odboru svoje mnenje razodeli; ako bode kazalo, se tudi v ta namen skliče izredni občni zbor. Iz te razprave učitelji lehko vidijo, da ni vse eno, ali se zborov udeležujejo, ali ne. Tista govorica: „bodo že brez mene naredili", je slab izgovor, za katerim se rada zakriva malomarnost, ali pa tudi ošabnost. Učitelji naj s svojim vedenjem pokažejo, da so sposobni, svoje zadeve sami oskrbovati; slednjič naj se pa nikar na druge ne zanašajo, ako si morejo kaj pomagati. Domača vzgoja. Piše Jakob Dimnik. (Dalje.) Če pa hočemo videti, kam pripelje poželjivost, stopimo le k sodnijskim obravnavam. Najbolj razširjeno hudodelstvo, vzlasti v krogih, ki se prištevajo omikanim, je izneverjenje. Zg( dovina teh hudodelstev je pa skoraj vedno jedna in ista. Tak človek udá se preveliki poželjivosti, koji njegovi dohodki ne morejo ustreči; izposodi si potem denarja pri kakem prijatelju, v prodajalnici jem!,e blago na upanje, podpisuje menjice ter bréde na ta način v vedno večje dolgove — in poželjivost postaja pa tudi vedno večja in nadlež-neja. Potem zastavlja znabiti dragocene spominke, in ker jih s svojim premoženjem rešiti ne more, vzame denar, kjer ga le dobi. To se pa ne zgodi navadno samo jeden-krat, ampak se ponavlja toliko časa, da pridejo izneverjenju na sled. če se otrok užčvprvej mladosti ni učil brzdati svoj e poželji vosti, lehko prav za gotovo trdimo, naj bode še tako dobrega srca, stegne prej ali slej svojo roko po tujem premoženji. Vsak vzgojitelj, ki pazno gleda na svoje gojence, nam to lehko pritrdi. Število teh malih hudobnežev, mej dečki in deklicami je zeló veliko, da — še večje, kakor si mislimo, zato stariši premalo pazijo na otroke. Čestokrat pa sami stariši trdijo, da so take „malenkosti" malo važne, in to je še slabeje. Mnogo je pa tudi takih poželjivcev, ki sicer ne postanejo tatovi — to so taki, ki dobé od starišev vedno toliko denarja, da lehko svoji poželjivosti ustrežejo. Pri tej vrsti ljudi pokaže se pa druga napaka, zaradi koje jih ni treba zavidati in to je mržnja do vsakaterega užitka. Vsako stvar poznajo natančno, nič jih ne more zadovoljiti, vsemu zabavljajo, vsega so siti, vse jim je dolgočasno. To so najbolj puščobni ljudje. Nevolja nad vsako zabavo, da, še celó nevolja nad lastnim življenjem je nasledek temu. Dognana resnica je, da si je uže marsikdo, ki je živel v prav dobrih gmotnih razmerah, iz dolzega časa vzel življenje, ker ni pričakoval nič več dobrega na svetu — ker je uié vse poskusil. Po statističnih izkazih je število samomorilcev zeló veliko; vzemimo le v roke kak večji časopis, in skoraj slehrni dan beremo o samoumorih. Večina teh nesrečnežev so mladi ljudje, kateri so vsled poželjivosti tako daleč zabredli, da se na tak sramotilen in grd način odtegnejo sramoti, v kojo jih je pokopala poželjivost. Videli smo, kako razširjena in pogubonosna je poželjivost. Zgodovina nas uči, da so se mogoíni riárodi omehkužili, ker niso brzdali svoje poželjivosti ter vsled tega podlegli drugim, delavnim narodom. Resna dolžnost usiljuje se starišem, da mladi rod z vsemi močmi brzdajo ter varujejo poželjivosti najprej s tem, da otroci ne dobivajo jedil ob vsakem času. da ne dobivajo sladkarij in da jim ne silijo vsake jedi in pijače. Do sitega naj se vsak otrok najé, in tudi okusne in tečne jedi naj dobiva, le sladkarij mu ni treba dajati; sladkosnednost je jedna najostudnejših nečednosti, ne samo pri mladih, temveč tudi pri odraslih ljudeh, čisto naravno je, da se otrok čuti najbolj nesrečnega, če je bil navajen le na dobre in sladke jedi in pijače, pa so se razmere tako predrugačile, da ne dobiva več take hrane. In kaj takega se mnogokrat zgodi, ker ne vzgojujemo otrok za-se — za dom, ampak za svet — za življenje. Deček, ki je navajen sladkarij, stori vse, da le svojo poželjivost ñapase; če jih z lepo ne dobi, jih pa ukrade ter nastopi na ta način pot hudodelstva, koje konec je skorej vselej jetnišnica. Kdo je kriv temu? Oče in mati. To je trda, pa resnična beseda. Pred par leti obiskali smo trije prijatelji neko družino v malem mestu. Pri zaju-treku dobil je starejši sin, star komaj 9 let, velik kos lepe pogače, ki je bila prav debelo namazana s sirovim maslom; potem vzel si je sam osem koščekov sladkorja — štel je glasno — ter jih vrgel v svojo kavo. Ob 10. uri je dobil kos sladkega kolača. Deček sncdel je ves kos, kojega bi imela dva moža prav dosti in nazadnje polizal je še ostanke sladkorja z okrožnika. Ker smo bili pri tej družini precej domači, opozorili smo mater, da napačno vzgojuje svojega sina. „Ja", izgovarja se mati, „deček gre ob letu z doma in do tačas naj še uživa, kar more, kdo ve, kako se mu bode godilo pri njegovi teti?" Naša opominjevanja bila so zaman; žena je bila gluha za-nje. Oče, ki se je strinjal z našo svaritvijo, ni mogel priti svoji ženi nikdar na konec, in zaradi ljubega domačega miru pustil je vse pri starem. (Dalje prih.) STTltoslstT7- I ZDo-z^Ica,- XXXIV. 1881. Kratek pogovor. Brezverec: Sem brezverec, pa je preči — Revsnil besni je glavan. Verec: To pa ni častno odveč; — To lahko je vsak cigan (str. 7)1 — Pregledavši neko pesniško zbirko. 1. „V čem so si podobne lekarne in pesniške zbirke? Odgovor. V obojih je strup med zdravili. Kajti — „Pesnik skoro vsak — Saj nekoliko je bedak". Toraj: Ako se ti naključi taka zbirka v roke in prideš do strupa: „Treši z roke vraga! — če ne, ti v smert pomaga!" — 2. V čem so si lekarne in pesniške zbirke nepodobne? Odgovor. V lekarnah je strup potreben, v pesnih pa nepotreben. Iz lekaren ga kdo k večemu po tatinsko dobi za umor ali samomor, v pesniških zbirkah se hvali in očitno prodaja, — priporočajo ga taki, ki so dolžni ga odvračati. Morivci z lekarniškim strupom pridejo v ječo, če tudi so morivci le posameznih ljudi; morivci s pesniškim strupom pa v častne (?) bukve, če tudi morijo naj lepši mladinski cvet na tisuče. — 3. V čem so si oboji morivci zopet in poslednjič podobni! Odgovor. Pred večnim sodnikom bodo oboji enako sojeni — po pravici in zasluženji (str. 40)". Kadar hočeš berzo kaj počet', Brez pomislika storjeno Štej poprej saj: ena, dve, do pet; Vselej rado je skaženo (str. 47). Mariji Devici Rožen k ran ski je pesem v treh kiticah (str. 54), poslovenil S vi t osla v, po napevu in pomeuu Fr. Ks. Haberlovem (Rosenkranzlied): „Liederkranz str. 11." — Tako tudi (str. 8): Pozdrav Mariji Kraljici (str. 173). Zdihljej k presveti Mariji Devici (str. 112). O lepa Zarija, Bod' luč nam blažena, Ko v smerti lučica Marija vsmiljena! Ko tema nas obdčt, Nam bo pojemala. S. O poroki prejasnega cesaroviča Rudolfa s prejasno kraljevo prin-cesinjo Štefanijo Belgijansko — v treh odstavkih (137); Sveti Jožef, poslovenjena (str. 352); Per v a laž, tudi poslovenjena (str. 385); Božični ca (Exultandi tempus, str. 407). Dvema pošiljavcema pesem: „Vajine pesmi so dobre in prav spodbudne za domače petje. Za očitno petje po cerkvah ali za časnike pa morajo pesmi biti narejene po stalnih pravilih, ki jih ne more umeti in ne spolnovati, kdor ni nekoliko več študiral. Lepo je, da so se zopet jeli mnogi, tudi manj učeni, s kovanjem pobožnih pesem pečati, to je nekako znamnje boljših časov, kar skušnja uči. Pred nekaj leti, ko je že vsak šterkovec hotel Kristusovo vero soditi ali celo kako krivoversko zbrozgo pisati, so bile pesmi nekako umolknile in marsikteri mladi, ki so na pol ABC znali, so kakor mutasti zelenci potuhnjeno spod grive gledali togotni in osorni; petja lepega pa iz njih ust ni bilo, razun morebiti kaj umazanega, kakor kvakaric iz luže. Le delajte toraj lepe pobožne pesmi, prepevajte jih doma in po poljih; po hišah Božjih pa naj se pojejo le pesmi, ki so od sv. Cerkve v ta namen poterjene. Tako bo vse prav, piše Svitoslav v pogovorih z dopisovalci (184). V tolažilo še to, da prav radi tudi, kadar čas dopusti, kako bolj hodnično v belež vzamemo in ko dobi saj ohlančno podobo, potem v natis pride, že celo pa, če se spremeni v pražnjo". Kakor v prejšnjem — podaja tudi v pričujočem „Zlata zerna za vsaki dan mesca". Protestanški barantači z biblijami in njih slepila. G. Miklašievič, c. kr. opravnik v Sa-fedu, na hribu ob Genezareškem jezeru, mi je že pred kacimi 15 leti pravil, da te bukve (od družbe za razširjanje biblij po protestanškem kopitu) tudi judje jemljejo zastonj od luteranskih mešetarjev. Pa zakaj? Zato, da močne platnice iz njih potergajo in jih v svoje mavšeljske namene obračajo (str. 30). Pogled nazaj na božični čas (Ogovor do rokodelskih mladenčev str. 41—43). Sveto leto. Don Bosko in zanemarjeni mladenči (Govor v kat. družbi str. 132—149). Kaj se godi, če vere ni. Leon XIII. in kat. Pi-jeve družbe na Belo nedeljo v Rimu 1881. Sv. Oče Leon molijo za sv. leto. Sv. Janez Kerstnik in sv. leto. (209 — 212). Slovanski romarji (221). Darila in kazni, pa laži-modrijanski napuh (230). Študent na počitnicah. Sam mora človek kaj terpeti, potlej bo usmiljen do druzih. Kratke slike iz otročjega in mladinskega življenja. Besedica mladim, ki radi kaj slišijo (390). če je koristno romane čitati (393). Šlo je — ni ga več (Ob koncu sv. leta str. 395)1 K novemu letu (412). Opomini k modrosti (Iz bukev Sirahovih). — Kako sta si podobna glava gizdalina in tobakarska pipa? „Obe ste urezani in ocifrani po novi šegi in kolomeri; obe ste votli in prazni; obe se s trudom tujih rok napolnujete; obe se s tujim ognjem ogrevate in poživljate; obe prav hitro izkadite svoje možgaue, ako jih drugi z novo ne naterpajo, in kar iz obeh izhaja, ne diši lepo; obe k večemu pri slaboumnih otročajih in tobakarjih imate kaj veljave. Kako pa sta si podobni glava gizdalinova in tleča smodka! Odgovor: 1. Obe delate veliko dima; 2. obe ste prismojeni; 3. obe hitro ugasnete (str. 418)! Dr. Janez vitez Tersteniški. Presvitli cesar so z dipl. 17. rožnik, dr. J. BIei-vveisu . . . kot vitezu železne krone 3. verste vsled pravil podelili viteški stan s priimkom „Tersteniški", od Terstenika, rojstvenega sela pradedov te družine. To selo je pod visoko goro Storžičem nad Kranjem. Tako je spoštovana ta družina dospela zopet do domačega priimka, zakaj ime Bleivveis (brat Jos. se je pisal Plei\veis) je bilo prena-rejeno iz „Plavež" (str. 298). — „Umeri tedaj je tudi naš občno spoštovani in ljubljeni narodovni pervak dr. J. Bleiweis vitez Tersteniški! Dosegel je mnogo dobrega domovini svoji; dosegel rodovini svoji lepe prednosti domoljubne slave in plemenitega stanu, in kakor upamo, dosegel poslednjič, kar konečno samo in edino pravo veljavo ima, dosegel svoje lastno zveličanje" (str. 386) itd. — Bolj redoma in časih jako dovtipno je poročal Jeran o kuhinji dijaški na pr.: Letos je bilo podpiranih 15 mladenčev ... Vsi do malega prosijo pomoči še za prihodnje leto ... Ob koncu šolskega tečaja bode minister v nekoliki zadregi z „bodžitom" ali plačo, ako se med tem kaki sreberni ali saj papirnati viri ne odpro (str. 234). — Ali bo kaj s študentovsko kuhinjo? „Okoli 30 lanskih se je zanaprej priporočalo, in zopet novih kandidatov ni prav malo. Ali čemo, ali nečemo? „Ljudstvo se mi smili". — Ako bi iz cele dežele le po malem kaj kapalo, bi se dalo precej storiti in nikogar bi zato žep ne bolel. Financ-minister je pa vender tako mošk, da zastonj noče ne vinarja. Za posojevalce toraj stavi te-le koristne in naj koristnejše predloge: 1. Vsake kvatre bode opravljena ena sv. maša v Šenklavžu pri Naši ljubi Gospej presv. Serca za dobrotnike, in sicer: pri vsakem zlasti za rešenje njegovih naj hujših zadreg ali težav in za spolnjenje njegovih naj gorečniših pravičnih želja. 2. Pri vsaki sveti maši pa bode naredil poseben spomin ali „Memento" za dobrotnike v ravno ta namen. 3. Vsak, ki kaj daruje za ubožne šolce, je že samo s tem priporočen v bratovske prošnje N. Ij. G. presv. Serca, v kakoršni koli potrebi se znajde. 4. Vsak podpiran učenec, ako je pošten, moli vsak dan saj en očenaš in češenomarijo za dobrotnike. 5. Financ-minister sam je posebno pri volji, takim prijatlom ubožne mladine poslužiti in postreči, v čimur se da, — samo z denarom ne. Ako v teh tednih počitnic priferči toliko golobičev, da bo kam kazalo, se bo nadaljevala pomoč, ki dohaja naj potrebnejšim sinovom, in s tim njih staršem in deželi sami, kakor veste. K temu naj pritaknemo še poročilo podpiranih iz orgljarske šole in iz začetnih šol" (str. 250) itd. — „Lansko šolsko leto v drugi polovici je bilo treba med 50—60 gld. na mesec za več kot 30 mladenčev, in „financ-minister" se ni utopil v dolgovih, temuč je zdrav in čverst na suhem z blizo 30 gld. „plus" za prihodnje leto. Dozdaj je za nastopno šolsko leto prosilo pomoči blizo 30 prejšnjih in 10 novih, močno potrebnih. Ne bo moč vseh odgnati, ko bi imel kdo tudi koprolsko palico. Ako skladajo dobrotniki tudi nadalje po kacih 50—70 gld. na mesec, bode saj precejšnemu številu po malem pomagano. In kaj je to 5—700 gld. na leto za vso Slovenijo? Še četerti del tega ne, kar ima letne pokojnine kak prelat, minister (Nota bene: razun „fi-nanc-miuistra") ali general; in vender nima nihče pravice terditi, da iz teh 30—40 mladenčev ne bo nobenega škofa, ministra ali generala. No, pa saj smo zadovoljni tudi, če bo le nekaj kaplanov in župnikov, adjunktov, magari naddesetnikov, samo da so ob enem dobri katoličani, brez česar ni sreče po smerti (266)". — „Letos jih toliko pomoči prosi, da se nam lasje ježijo, kadar na to mislimo, in mogli bodo le prav po malem pomoči dobivati, pa še ne vemo, če nas ne bodo na boben djalill Ker pa verh tega fantje še niso v tisti starosti, da bi bili k ostremu vsakdanjemu postu (digiuno stretto) terdo zavezani, zato vsacega občutnega človeka serce boli, ako vidi, da se preveč pajčevine dela krog zdravega mladostnega želodca, in več ko bo pomoči od dobrih sere, manj bo take pajčevine. To govorimo zlasti takim človekoljubom, ki so zmožni to razumeti, na pr. kteri so sami v življenji poskusili, kaj se pravi lačen biti in kteri tudi revežu žele, da bi s študiranjem v kak boljši stan prišel. Ako so pozneje nekteri nehvaležni, zato pri Bogu dobrota nima nič manjši vrednosti; nehvaležni, zlasti nehvaležni do Boga, se tudi pri premožnih in bogatih ne pogrešajo. Naj bodo tedaj ubožni šolci blagim sercem prav gorko priporočeni, vsak — tudi prav majhen dar — najde dobrotno mesto in Naša ljuba Gospa presv. Serca Jezusovega dobrotnikov ne bo pustila brez obilnega plačila (298)" itd. — Vabimo, prosimo, koledvamo, priporočujemo, na vrata terkamo, blagovolite berzo bereo obnoviti naročilo za drugo polletje 1881, kten še niste! Prijatli. dopisovalci, naročniki — na prošnjo nebeške zgodnje Danice Vam Bog tisočkrat plačaj Vašo priljudnost in dobroto! Ostanite naši cerkveni in katoliški reči tudi zanaprej dobri in prijazni (208)! — Danica prinaša podučne in h keršanskemu življenju budivne spise, na pervo v daljših člankih, potem pa v dopisih ter poročilih, naznanilih znamenitiših do-godb z vesoljnega sveta, in posebej iz Slovenskega. Kar koli se znamenitišega zgodi na domačem cerkvenem polji, se ohrani v Danici. Posebej za spodbudo se skerbi tudi v pesmih, bratovskih zadevah Naše ljube Gospe presv. Serca Jezusovega, kteri je izročena Danica in njen pospeh. Komur so take zadeve resno mar, bo gotovo tudi deležnik našega prizadevanja z naročevanjem na Danico, z njenim razširjanjem po Slovenskem, in posebno tudi z dopisovanjem v ta namen. Kdor pošilja lepih in koristnih spisov, ne le da vredništvu polajša delo, temuč je kakor pridigar za ves naš ljubljeni slovenski narod. Naj serčniša hvala toraj vsim kakoršnim koli podpornikom in pomočnikom, kterim Bog ti-sočerno poverni njihovo blagodušnost, in dodeli zraven druzih blagrov tudi prav veselo novo leto (418)! — Ms. Jeranu gre hvala, da so — kakor 1. 1868—9, tudi 1. 1880 — po Zg. Danici ponatisnjene posebej prišle na svetlo, sploh pač premalo čislane izverstne: Prestave naj lepših himen sv. cerkve. II. del. Poslovenil J. Bile. V Ljubljani 1881. 8. 66. Nat. Blaznik. Prodaja kat. bukvama. Založil L. Jeran. — „Tako imamo Slovenci v svoj jezik lepo, umevno in sploh prav dobro prestavljene vse himne iz brevirja in masnih bukev, ter jih lahko berejo in pojejo tudi tisti, ki ne umevajo latinščine. To je gotovo velika korist in ne manjša čast za naš narod, zlasti ker tudi sv. Oče so z veseljem sprejeli poklon tega dela in rekli, da dobi častni prostor v njihovi lastni osebni knjižnici (str. 298 cf. str. 197)". Domoznanstvo kranjske vojvodine. Spisal Iv. Lapajne. (Dalje.) Boji z Madjari. Madjari, katere so bili Nemci sami na pomoč pozvali zoper slovanske Moravče, delali so zdaj Nemcem samim in njih podložnim Slovencem veliko preglavico. S središšem lepe ogerske dežele niso bili zadovoljni, marveč prodirali so v sosednje pokrajine, v sedanje avstrijsko, štajersko in kranjsko deželo. Nemške čete jih niso mogle zadrževati, m večkrat so bili divje-čili Madjari zmagovalci. Pri Ljubljani je bila 1. 919. bitka z Madjari, ki so bili zmagali. Koroški vojvode so se večkrat bojevali zoper nje in nekoliko osvobodili gorotansko-slovenske marke teh pritiskovalcev. Odločilna bitka z Madjari je bila še le na reki Liki blizo Augsburga 1. 955.; ta je imela stalne uspehe, kajti Madjari se poslej niso več upali nadlegovati nemškega kraljestva in njegovih mark. Tzliodna marka. Koroško s Kranjsko vojvodina nemške države. Madjari so bili avarsko marko zopet opustošili. Še le po bitki ob Liki so se morali oni umakniti čez Lito in Rabo v ogerske nižine. V vzhodni, prej avarski marki, nastanili so se zdaj nemški, največ bavarski plemiči, ki so si zidali tu gradove po gorah in ob rekah. Tudi na Kranjsko pride nemška gospoda. L. 974. je že znan prvi kranjski mejni grof, Poppo. Tudi cerkveni knezi so dobili znatna zemljišča in pravice, in sicer največ brižinski škofje, katerim je podaril cesar Oton II. 1. 973. velika posestva ob Sori in Žabnici v Loški okolici. V pismih, s katerimi se je ta daritev vršila, bere se uže sedanje ime naše Krajine (Chreina Marcha), beseda razločno slovenska, čeravno jej nekateri izvira v keltščini iščejo. Ko so dobili nemški škofje ta posestva v last, pošiljali so v deželo nekatere nemške naselnike. Ti so pa v teku stoletij med slovenskim ljudstvom pozabili svoje nemško narečje; le v Sorici so še do 19. stoletja nekateri nemško govorili. Škofje pa vender niso mogli drugače kakor v slovenskem jeziku službe božje opravljati; zato je bil brižinski škof Abraham, ki se je v Loki mudil (menda okolo 1. 1000 po Kr.) na slovenski jezik prestaviti dal nekatere molitve, katere je bil zasledil naš slovenski učenjak Kopitar in jih 1. 1836. pod naslovom „glagolita Clozianus" na svitlo spravil. Kranjska je bila združena s Korotanom. Ta pa je bil 1. 887 — 976. spojen z Bavarsko. L. 976. je pa cesar Oton II., ki je bil ravno takrat Vzhodno marko izročil Leo- poldu Babenberškemu, ločil Korotan zopet od Bavarskega in ga dal vojvodi Henriku mlajšemu (stalno še le 1. 995). Kranjsko pod koroškimi vojvodi do bitke na moravskem polji (976 — 1278). Dvorni in mejni grofje. Za vlade koroških vojvodov je bilo na Kranjskem več grofov, ki so vladali po svojih markah in večih ali manjših obsegih. Prava Kranjska marka je bilo to, kaj je dandanes Gorenjsko. Tu je gospodaril od 1. 989—1004. grof Waltilo, čegar posestvo je mejilo na zemljišče dvornega grofa (pfalcgrofa) Bernarda mej Ljubljano in Loko. Imenuje se pa v teh krajih še tretji grof Udalrik (1011). Prvi samostalni mejni grof Kranjski je bil pa Eberhard (1040). Marka isterska, ki je bila tudi pod višjo oblastjo korotansko, obsegala je poleg Istre še Notranjsko in nekaj Dolenjske. Nekaj dolenjske strani je pripadalo namreč k štajerski dolenji marki, to so bili kraji okoli Svibnjega in Radeč ter okolica ob Mirni. Prvi mejni grof isterski je Udalrik (1062—1070). Ko so se marke pod nemškimi knezi z nova probudile, dobimo vesti o najstarejših plemičih. To so Turjaški (Auerspergi, Urspergi), došli iz Švabskega. Svoje ime izvajajo od Tura (Auerochs), ki se je še pasil takrat po naših gorah; grb Turjaških ima tudi ture. Grofje turjaški so po tradiciji živeli uže 1. 1016.; zgodovinsko dokazano pa uže v 1. 1060. Enako stari so plemeniti rodovi Scharfenberg (Svibenjski), Gallenberg in Oster-berg (Ostrovrharji). Velikega pomena so bile pridobitve nemških škofij in oglejskega patrijarha. Bri-žinskim škofom so nemški cesarji podarjevali vedno nova zemljišča, n. pr. 1. 1002. Stra-žišče, 1011. kmetije v Sori, kjer je bila Loka (Lonca) središče obširnih brižinskih posestev. Briksenska škofija je dobila 1. 1004. in 1011. Bled, grad in 30 kmetij. Te darove je nemški cesar pomožil z gozdi mej bohinjsko in dolinsko Savo. Tudi oglejska cerkev je dobila 1. 1040. 30 kraljevskih kmetij. Z 1. 1000. začenjajo se prva zgodovinska poročila o glavnem mestu naše dežele. L. 1006. je bila velika kuga v Ljubljanskih predmestih, in je pobrala okoli 17.000 ljudi, če tudi se temu številu do pičice verjeti ne more, vender kaže, da je utegnila Ljubljana uže takrat dokaj velika biti, kar je postala po znatnej kupčiji. L. 1041. beremo uže, da je trgovec Peter Berlak ustanovil sirotišnico, 1. 1073. pa trgovec Baldavic cerkev sv. Filipa (zdaj Frančiškanska cerkev). L. 1057. je romalo več stotin Ljubljančanov v Jeruzalem, da jih je pa na potu 150 padlo nekaj v arabsko sužnost, nekaj jih je pa bilo umorjenih. Kranjska pod mnogimi vladarji. Troje duhovniških vladarjev na Kranjskem smo uže omenili. Oglejska cerkev je dobila pa od cesarja še celo marko Kranjsko in Istersko (1077), ker je patrijarh grof Sigehard Pleien-ski zvesto stal na strani cesarja Henrika zoper nasprotnega kralja Rudolfa Švabskega. Vsled smrti očaka je imel nekaj časa ti marki Eppensteiner Henrik, a 1. 1093. pa sta uže zopet v lasti oglejskega očaka. Vender so poleg tega Kranjskega oblastnika imeli v lasti Ljubljano, Gorenjsko in Dolenjsko do Gorjancev sponheimski vojvode koroški. Grofje Andechs-Meran so si bili pa od Hrvatov priborili Kočevje, Metliko in Črnomelj. Ti grofje so dobili tudi Kranjsko in Istro kot državni fevd (1173). Ko so bili pa ti grofje 1. 1209. pregnani, prepadli ste omenjeni marki zopet Ogleju. Tudi Metlika in Črnomelj ste bili 1. 1228. podarjeni oglejskemu očaku. (Dalje prih.) Občni zbor „Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem". V 2. dan septembra t. 1. je bil v Ljubljani, v mestni dvorani občni zbor „Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem". Ob 8. uri zjutraj je daroval sv. mašo v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu društveni predsednik vi-sokočastiti g. dr. A. J are, pri kateri so bili mnogi gg. udje učitelji navzoči. Po sv. maši otvori predsednik zbor ter prisrčno pozdravlja zbrane ude, katerih je bilo okolu 50. Dalje omenja važnejše točke iz zgodovine društva pretekle dobe, naznanja, da je stanje društva povsem prav ugodno, omenja pa tudi, da je v pretekli letni dobi nemila smrt 3 ude društvu vzela, ter poživlja navzoče, da se s svojih sedežev vzdignejo v znamenje sožalja, kar se zgodi. Tajnik na to poroča in pravi, da se je društvo ustanovilo 1. 1860. pod predsedstvom visokočast. g. kanonika Jurija Savašnika. Ko se je šolska postava prenaredila, odstopil je isti, in predsednik je bil društvu g. Karol Legat do časa, da se je preselil v Novo Mesto, in sedanji predsednik visokočastiti g. dr. A. Jarc vodi društvo že nad 18 let. Društvena pravila so se 1. 1870. prvič predelala, v drugič so bila ista prenarejena 1. 1882. oziraje se bolj na učiteljeve koristi, in danes je „Prememba pravil" zopet na dnevnem redu. V preteklem letu je bilo 10 vdov in 19 sirot podpiranih. Na novo so pa k društvu pristopili 3 udje. Odbor je imel sicer le jedno sejo, a druge reči so se po okrožnicah reševale. Nato poroča blagajnik g. M. Močnik: Lansko leto je ostalo v blagajnici 235 gld. 47 kr. Udje so na letnini in vstopnini vplačali 553 gld. 43 kr. Obresti od obligacij so vrgle 1910 gld. 60 kr. Kapitala je bilo vrnjenega 50 gld. Obresti od kapitalov so pa donesle 13 gld, 80 kr. Računski ostanki so za 2., 3. in 4. četrtletje znašali 1242 gld. 4 kr., nakupljene obligacije pa imajo vrednost 600 gld. Premoženje društva znaša 45.750 gld. Troški za vdove in sirote so znašali 1530 gld. 7 kr. Za nakupovanje obligacij se je dalo 507 gld. 2 kr. Na dolžno pismo se je dalo 100 gld. Ekvivalent je vzel 20 gld. 14 kr. Dvema učiteljema se je dalo vsled sklepa občnega zbora 150 gld. Tajniku se je dalo za 1. 1887. in 1888. 30 gld. 6 kr. in računski primanjkljaj je iznašal 61 gld. 39 kr. Vseh troškov je bilo 2398 gld. 68 kr., dohodkov pa 2763 gld. 33 kr. Poročilo se odobri in v pregledovalce računov se izvolijo gg.: Belar, Žumer in Kavčič Fran. Na novo se je v društvo po pravilih vzprejel g. nadučitelj Jerše Alojzij iz Trebnjega. Trije učitelji dobijo podporo po 20 gld., jedna učiteljska sirota 20 gld. — Gospodu B. iz K. se posodi 120 gld., ako najde zanesljivega poroka; gospodu S. L. iz C. na Dolenjskem 150 gld., ako zastavi svoje posestvo. Trem učiteljskim vdovam se odreče podpora ali dar iz milosti. G. tajnik umakne svoj predlog, ki obeta vdovam v štiridesetih letih po 200 gld. pokojnine in učiteljem 200 gld. preužitnine in predlaga podelitev pokojnin in preužitnin na podlagi petindvajset, oziroma trideset let. Vdove bi dobivale po tem nasvetu po 120 gld., a učitelji po 60 gld. pokojnine (preužitnine) v življenji. Tudi ta predlog se zavrže, pravila ostanejo nepremenjena, a prihodnji odbor ima se s to zadevo še dalje baviti in k odborovim sejam veščake povabiti. Predsednikom se voli vskii-koma mil. prošt g. dr. Jarc in blagajnikom g. M. Močnik. V odboru so gg.: Janez Borštnik, Čenčič,Govekar, Andrej Praprotnik, Stegnar, Tomšič, Žumer. Račllll o (lohodkill in stroških vdovskega učiteljskega društva, njega vdov in sirot na Kranjskem od 1. septembra 1888. do 1. septembra 1889. 1. Oprav, štev. Posamezno Gotovina Obligacije gld. kr. gid. kr. Prihodki: 1 2 Gotovina od 1. 1888 . . . •. . Letnina in vstopnina: I. četrtletje .... II. „ .... III. „ .... iv. 127 254 145 . 27 43 235 553 47 43 3 Obresti od obligacij: I. četrtletje .... II. „ .... m. „ .... IV. „ .... 157 780 193 . 780 15 30 15 1910 60 4 5 6 Obresti od kapitalov .... Kapital vernen...... Računski ostanek: II. četrtletje .... III. „ .... IV. „ .... 498 317 . 426 24 79 1 13 50 1242 80 04 7 Nakupljene obligacije imajo nominalno vrednost 600 - Stroški: 4.005 34 8 Vdovam in sirotam: I. četrtletje .... n. „ ..... in. „ ..... IV. „ .... 398 . 276 418 . 436 82 25 75 25 1.530 07 9 Za nakupovanje obligacij: II. četrtletje .... IV. „ .... 253 . 253 24 78 507 02 10 11 12 13 14 Na dolžno pismo posodil...... Ekvivalent........... Pri občnem zboru dvema učiteljema . . Računski primankljej....... Tajniku za 1887. in 1888. leto .... 100 20 150 61 30 14 39 06 Premoženj e: 2.398 68 15 16 17 18 19 Hranilnične bukvice št. 59536 ..... V državnih dolžnih pismih p. 1...... Prirastla točka 7.......... Privatna dolžna pisma 100, 150,100, 30, 50 in Ostanek v blagajnici....... 100 1.420 530 426 54 01 45.150 600 — Skupaj . 2.376 55 45.750 - V Ljubljani, 1. septembra 1889. 1. Dr. Anton Jave, prvosednik. Matej Močnik, blagajnik. Šolska letina. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Postojini koncem šolskega leta 1888/89. kaže učiteljstvo (c. kr. šolski nadzornik in šolski vodja, kate-het, 3 učitelji in 3 učiteljice); skupni pregled za šolo godnih in obiskujočih otrok (za šolo godnih: 412, šolo obiskujočih: 401); knjižnica (krajna šolska broji 277, okrajna pa 758 knjig); kronika (meseca oktobra t. 1. otvori se tu novoustanovljena obrtnijska nadaljevalna šola za tukajšnje rokodelske učence); razvrstitev šolske mladine po napredku. „Poročilo" je prav lično tiskal Šeber v Postojini. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Krškem za šolsko leto 1888/89. ima črtice iz šolske kronike, šolarska kuhinja (meseca novembra, decembra, januvarja in maja dobivalo je povprečno po 26 otrok na mesec opoludne gorko jed, na domu pa seje 6 otrokom dajala hrana opoludne); učiteljstvo (c. kr. okr. šolski nadzornik, nadučitelj in šolski voditelj, katehet, učitelj in 2 učiteljici); kmetijska nadaljevalna šola (32 rokodelskih učencev in učenci iz ponavl|alne šole); skupni pregled šolske mladine (vkup 185, v ponavljalni šoli pa 25 šolskih otrok); imenik učencev in učenk po abecednem redu. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Črnomlji 1889. kaže učiteljstvo (c. kr. okr. šolski nadzornik, nadučitelj in šolski voditelj, katehet, 3 učitelji in učiteljica); šolska kronika, pregled šolske mladine (vkup 348, v ponavljalni šoli 71 šolskih otrok); šolska mladina po napredku. S © p i g L Iz Zagreba. Otvorenje »Hrvatskega učiteljskega doma« v 4. dan t. m. je bilo v vsakem oziru sijajno. Danes le toliko povemo, da se je te redke slavnosti udeležilo tudi mnogo učiteljev iz Slovenskega — iz Ljubljane in iz raznih drugih slovenskih krajev. Pri banketu so bile navdušeno vzprejete napitnice češkega učitelja g. Materne in češke pisateljice-uči-teljice gdč. Sokol, ravno tako tudi napitnica g. Josipa Bezlaja, meščanskega učitelja in šolskega nadzornika v Krškem. Telegramov je došlo mnogo. G. šolski nadzornik Žumer je skupščino pozdravil v imenu »Slovenskega učiteljskega društva«. Gg. A. Praprotnik in Ivan Tomšič iz Ljubljane sta brzojavila tako-le: »Prvi učiteljski dom bodi naj prva trdnjava učiteljskemu napredku i slogi. Slava tako vzglednim i požrtvovalnim hrvatskim učiteljem!« Iz Postojinskega okraja. Nihče nam slovenskim učiteljem ne more oporekati, da nismo vneti za ugled svojega stanu, ali da ne izpolnujemo svoje naloge bodisi v šoli in tudi zvunaj šole. Velik dokaz temu so razna učiteljska društva v posameznih okrajih in venec zavednosti naše je pa »Zaveza slovenskih učiteljskih društev«. Ni moj namen, da bi opisoval, kolike važnosti in koristi je za slovensko učiteljstvo ta »Zaveza«, omenim naj le mimogrede, kako uspešno delujejo posamezna učiteljska društva na šolskem polji. Poglejmo si »Krško pedagogiško društvo«. Komaj živi še-le tri leta, in izdalo je uže tri velevažne in krasne knjige, ki so gotovo v čast in ponos najprvo čast. gospodom tovarišem v Krškem okraji, in pa tudi slovenskemu učiteljstvu sploh. In kako bi to društvo tudi uspešno ne delovalo, ker ima v sredini svoji tako uzorne šolnike, kakor so n. pr. gg. Bezlaj, Gabršek, Lapajne, Kavni h ar, dr. Romih in še mnogo drugih. To društvo daje tudi vsem drugim društvom najlepši vzgled, koliko se lehko doseže s druženimi močmi. — Učiteljsko društvo Logatskega okraja izdalo je pod svojim marljivim predsednikom g. Ribnikarjem tudi uže dve lepi knjigi. — Lehko pa tudi trdim, da učiteljstvo v našem okraji ne zaostaja glede delovanja na šolskem polji za učitelji drugih okrajev. V blagem spominu ostala nam bodo laskava priznanja in pohvale p. n. gg. prisednikov vis. c. kr. deželnega šolskega sveta in mnozih družili šolnikov glede »opisa Postojinskega okrajnega glavarstva«, kojega smo pred ne-dolgim časom izdali. To pohvalno priznanje naj nam pa bode v spodbudo, da tudi v prihodnje tako marljivo in složno delujemo, kar nam bode prinašalo gotovo mnogo koristi, časti iu slave. To doseči nam bode pa edino le mogoče v našem društvu, če se ga oklenemo z združenimi močmi, ne gledamo na osebnosti, ampak imejmo pred očmi vedno le dobro in sveto stvar, za kojo smo poklicani dolovati v svojem stanu. Ne bodem unemal in vzpodbujal častite gg. tovariše in to-varišice k sodelovanju in pristopu k društvu, saj dobro znam in vem, da so vsi, od prvega do zadnjega, vestni učitelji in uzorni šolniki ter znajo ceniti korist našega društva. Namen mi je danes le popisati v kratkih potezah zadnji občni zbor, ki je bil v 3. dan avgusta t. 1. na Razdrtem. Točno ob napovedani uri otvori naš spoštovani predsednik g. Martin Zarnik zborovanje s prijaznim pozdravom na navzoče, izrazajoč posebno svoje veselje, da se je učiteljstvo v tako ogromnem številu udeležilo zborovanja. Nadalje pozdravi prav prijazno prisotnega podpornega uda, deželnega poslanca blag. g. Hinko Kavčiča. Potem spominjal se je g. predsednik v daljšem prav ganljivem govoru prerane smrti Nj, Visokosti cesarjeviča Rudolfa, kar smo vsi prisotni stoje poslušali. Na to spominjali smo se tudi smiti g. Hočevarja, referenta v deželnem šolskem svetu, kot prijatelja ljudskega šolstva in velicegu naklonjenca in podpornika učiteljev. Za tem nastopi g. Miha Mežan, učitelj na Slapu, koji nam je kaj jedrnato poročal o »kmetijstvu v ljudski šoli«. Poročilo to bilo je z občnim odobravanjem vzprejeto in gospod poročevalec bil je naprošen, da objavi svoj referat v »Učit. Tovarišu«. Upam, da bode blage volje ustregel našej želji.*) Potem poročal nam je g. tajnik prav obširno in natančno o društvenem delovanji v minolem letu, kar smo vsi radostno pozdravljali. Z odobravanjem bilo je vzprejeto tudi poročilo blagajnikovo, ki nam je povedal, da ima društvo zdaj uže 69 gld. in 78 kr. čistega pre» moženja. Jako zanimivo bilo je pa predavanje g. Al. Luznika, učitelja v Škrbini na Primorskem, o točki »Didaktofon v praktični skušnji«. Kaj in kakšen je »didaktofon«, o tem so častiti gg. čitatelji »Tovariševi« gotovo uže brali v slovenskih listih, zato ga ne bodem natančno opisoval, ampak omenim naj samo mimogrede toliko, da ima ta glasbeni inštrument podobo in obliko harmonija in ima tudi prav tak glas, kakor harmonij. Temu prepričali smo se pri zadnjem našem zborovanju. Gospod izumitelj vzel je štiri šolarje iz Razdrtške šole ter jih seznanil v dobri pol uri v prav praktičnem navodu s sekiricami in koj na to so učenci pesmico »Solnce milo« sami na didaktofonu svirali in peli. Gospoda izumitelja smo na to občno hvalili in mu čestitali na tem izvrstnem uspehu in iznajdbi. Kdor potrebuje torej kak glasbeni inštrument, naj si ne naročuje harmonija, kojega bi gotovo moral silno drago plačati, ampak naroči naj si pri g. Alojziju Luznik-u (učitelj v Škrbini — Komen — Primorsko) didaktofon, ki stane v obliki harmonija z III. oktavami 25 gld.; z IV. oktavami 35'5 gld. in s V. oktavami pa 46 gld. V podobi šatule, ki pa po glasu ni nič slabši, stane pa 22, 32 in 42 gld. Kdor želi tudi prav lično klavijaturo, stane potem še 2 do 3 gld. več. — V odbor za bodoče društveno leto so bili izbrani gg.: Zarnik Martin (predsednik); Je-lenec Števo (podpredsednik); Kostanjevec Josip (tajnik); Dimnik Jakob (blagajnik); Mežan Miha (tajnikov namestnik); Hiti Matija (pevovodja); Rustija Josip (pevovodje namestnik). Delegatom za »Zavezo« bili so izvoljeni ti-le gospodje: Dimnik, Jelenec, deželni poslanec Hinko Kavčič, Kostanjevec, Mežan in M. Zarnik. Sklenilo se je, da knjig to leto društvo še ne bode izdajalo, zato ker društvu je tudi namen postavljati umrlim spominke in zato moramo imeti vedno vsaj 100 gld. na razpolaganje. S tem je bil dnevni red dognan. Gospod predsednik zahvaljuje se gg. referentom za njihov trud, posebno g. L u z n i k u, ker je tako daleč prišel k nam ter nam pokazal svojo prekoristno iznajdbo in potem vsem navzočim za pazno poslušanje; na to zaključi zborovanje s trikratnim »slava«-klicem na presvetlega cesarja, na kar je zadonela burna trikratna slava! Po zborovanju smo se zabavali v gostilni g. Kavčiča, prepevaje lepe slovenske pesni. Da bode odboru mnogoče naznaniti direktoriji »Zaveze si o v e ns k i h u č i t. društev« v Ljubljani natančno število društveni kov, zato usojamo se vse one g g. tovariše in tovarišice, ki niso bili pri zborovanju, uljudno vabiti, da blago vole svoj pristop k društvu prej ko mogoče javiti. — mn — Iz Kameniškega okraja. Okrajna učiteljska konferencija. Za letošnjo okrajno učiteljsko konferencijo določilo se nam je 29. dan julija v Domžalski šoli. Gospod okrajni šolski nadzornik Lovro Let n ar nagovori učiteljstvo običajnim pozdravom ter imenuje svojim namestnik-.in nadučitelja g. Messnerja. Zapisnikarjev posel prevzela sta gospodičina G o ga 1 a in g. Širc. Potem je g. nadzornik poročal najpred o premenah pri učiteljstvu in o sestavi novega okrajnega šolskega sveta. Zasilne šole bile so v pret. š. 1. na Vrhpolji pri Moravčah, na Homci in v Stranjah. V prvem kraji dobival je učitelj 320 gld., v drugem pa 120 gld. *) Prosimo! Vred. nagrade. V prihodnjem šolskem letu otvori se nova šola pri sv. Trojici, s š. 1 1891/92. pa na Home i. VMengeši in Šmartinem zidali se bodeta novi šoli, v Dolu pa bode vsled razširjenja treba šoli kaj prizidati. Šolske sobe v mnogih krajih še ne ustrezajo svojemu namenu. Vlažnosti se nekoliko pomaga z vsakdanjim zračenjem. Kjer so okna premajhna, naj se dela na to, da se povekšajo. Stare, slabe klopi naj se, kar je mogoče, odpravijo, kajti kvarne so disciplini in pouku. V 18 šolah bode vsakako treba klopi napraviti, nekaj nnvih, nekaj pa predelati, da bodo pripravnejše. V to svrho naj se vsako leto všteje gotov znesek v proračun. V mnogih šolah treba bode prebarvati table. Učila naj bodo dobro spravljena v omarah. Rabijo naj se samo pri uku. Nikakor ni prav, da se zemljevidi i. dr. pušča v šolski sobi na prostem. Kjer so šolske sobe vlažne, naj bode shramba za učila zunaj šolske sobe. Za šolo godnih otrok je bilo v vsem okraji 4392; v šolo jih je hodilo 3746, med temi v ponavljalno šolo 1076; v srednjih šolah je bilo 29, v domačem pouku 6, oproščenih, da niso hodili v šolo, je bilo 369, duševno nezmožnih 103, šoli se je odtegnilo 42 otrok, večinoma s tem, da služijo v krajih, kjer še ni šol. Kaka je bila hoja v šolo, dokazal je g. nadzornik s tem, da je naznanil, koliko je imela vsaka šola neopravičenih šolskih zamud po odstotkih. Povprečno je bilo 3'5^ neopravičenih šolskih zamud. Otroške knjižnice štejejo 1300 knjig. Nevezane knjige naj se ne izposojujejo. Učitelj naj zahteva, da učenci iz izposojenih knjig neznane besede izpisujejo in kadar knjige vračajo, da te zapomine učitelju pokažejo, da jim njih pomen razjasni. Za pomnožitev šolskih knjižnic priporoča knjižice, ki jih izdaja Ciril-Metodovo šolsko društvo. Učiteljske krajne knjižnice štejejo 1604 knjig, med temi 206 kmetijskega zadržaja. Za pomnožitev šolskih knjižnic bilo je v vsem okraji proračunjenih 93 gld. — Šolskih vrtov nima še 9 šol. Pismena poročila šolskih vodstev na više šolske urade bila so sestavljena še precej pravilno. Poročila naj se ne pošiljajo direktno šolskemu nadzorniku, ampak potom okrajnega šolskega sveta. Uradni spisi bili so v 29 slučajih prav redni, redni v 6, neredni pa v jedni šoli. Kronika, ki naj se posebno lepo piše, sestavi naj se še le koncem vsacega leta. Kroniko zadevajoče dogodke bilježi naj učitelj mej šolskim letom posebej. Število knjig za ubožne učence naj bode koncem vsakega šolskega leta razvidno v dotičnem zapisniku. Obnašanje učencev bilo je prav povoljno. Disciplina bila je v 22 razredih prav dobra, a samo v jednem razredu pomanjkljiva. V nekaterih šolah je pouk zaradi hladnosti učiteljeve preveč suhoparen in vsled tega otrokom premalo zanimljiv. Povsod naj se učenci ločijo po oddelkih; kajti s tem je lože pripomoči k dobri disciplini. Učitelj naj bode vsikdar pravočasno v šoli, kajti vsakako vpliva to tudi na učence, da ne dohajajo prekasno v šolo. Na večrazrednicah tiaj se gleda na soglasje v pouku. Pri uku naj bode učitelj marljiv. Učni uspeh bil je v 17 razredih prav povoljen, v 7 povoljen, v 4 manj povoljen, avl razredu nepovoljen. Tudi varičnost se je gojila, kajti otroci imeli so 1320 gld. v poštnih hranilnicah. Obnašanje učiteljstva bilo je vzgledno. Nikdar ne bodi učitelj v gostilni, ako je v njej s stariši tudi kak njegov učenec, kajti vsakako škodi to učiteljevemu ugledu. Branje naj se skrbneje goji. Na ločila treba je paziti uže v prvih šolskih letih. Čita naj se razumno. Posamezna berila naj se stvarno, temeljito obravnavajo. Nazornega nauka ni nikjer opuščati. Tudi učenje na pamet naj se kaj pridno goji. V slovnici dosegel se je malokje učni smoter popolnoma. Slovnica naj se veliko vadi. Spisje se v nekaterih krajih premalo vadi. Vse spisne vaje naj se urede tako, da bodo koristile učencu v življenji. Število nalog iz jezikovega nauka, ki naj se popravijo, se določi. Naloge se v več krajih niso marljivo popravljale. Nalogo z redi »komaj zadostno« in »nezadostno« mora učenec še enkrat prepisati. Računi naj se mnogo na pamet. V prvih oddelkih pišejo naj se številke od črte do črte, v zadnjih oddelih pa naj se porabi prostora med dvema črtama samo 3/4. — Pri zemljepisnem nauku ravna naj se popolnoma po učnem črteži. V zgornjem oddelku naj se rišejo tudi zemljevidi. Vse šole naj si okrbe zemljevid šolske občine. Tudi lepopisni zvezki morajo se večkrat klasificirati. Petje se je dobro gojilo; svetovati je, da si šole napravijo harmonije. Telovadi pa se povsod slabo; seveda učitelji temu niso krivi, ampak le šole, ker nimajo telovadnih prostorov. Koliko koristi učitelju podrobni učni načrt, razpravljal je g. Pfeifer jako obširno. Nadzornik zahvali se poročevalcu na vestno izdelani obravnavi, priporoča prav toplo, da naj se izdelujejo podrobni učni črteži, osobito za jezikov nauk ter stavi slednjič te-le predloge: 1. V prihodnjem šolskem letu naj se sestavi za vsaki oddelek, oziroma razred podrobni učni črtež. 2. Vsak učitelj naj imenovani črtež izdela sam, na večrazrednicah za tisti razred v katerem poučuje. 3. Izvoli naj se odbor, kateremu bo naloga, da izdelane učne črteže natančno pre- gleda; učni črteži 4razrednih šol poslali naj bi se pa v pregled kakemu veščaku v drug okraj. 4. Vsak učitelj izdela naj učni načrt do prihodnje konferencije; ako pa bi mu to ne bilo mogoče, pa vsaj za jezikov nauk. 5. Pregledani učni črtež spravi naj se v jednega in naj se litograflra. Šola in učitelj dobita naj vsak po jeden izvod. 6. Troški za litografovanje naj se pokrijejo iz premoženja okrajnega učiteljskega društva. Gospod Burnik predlaga, naj se v podrobnem učnem črteži določi tudi število šolskih nalog, katerih je treba učitelju vsako leto popraviti, ker s tem bode vsak učitelj popolnoma zavarovan napram svojim predstojnikom, kateri bodo mogli od učitelja zahtevati samo toliko popravljenih nalog, kolikor bode teh v črteži določenih. G. T o man predlaga, naj se v učni črtež vzprejme tudi tvarina za memoriranje. Vsi predlog se jednoglasno vzprejmo. O stalnem stališči učiteljevem glede šolskega vrta, poročal je g. Jeglič in stavil sledeče nasvete: 1. Šolske oblasti delajo naj na to, da vsaka šola dobi vsaj 4 are velik vrt. 2. Vse oskrbovanje šolskega vrta izroči naj c. kr. okrajni šolski svet na jednorazrednici učitelju, na večrazrednicah po dogovoru jednemu ali dvema učiteljema. 3. Vse potrebne tioške plača krajni šolski svet; uživa naj pa zato vse dohodke. 4. Učitelj naj ima pravico do zelenjave in drugih sadnih pridelkov. 5. Krajni šolski svet se ne sme vtikati v kmetijski pouk in ne v notranjo uredbo šolskega vrta, 6. Učitelju oskrbniku se plača brez posebne prošnje nagrada za pouk in oskrbovanje vrta, kakor tudi primerna odškodnina za obleko koncem šolskega leta. Vse točke razun zadnje, se vzprejmo; kajti spoznalo se je, da bi bilo vender le boljše, ako učitelj sestavi sam za nagrado prošnjo, ter jo odpošlje potom šolskega vodstva na okrajni šolski BVfet. Sledeči samostalni predlogi, katere je stavil g. Kecel, so se jednoglasno vzprejeli: 1. Učiteljem, kateri so 3 leta pri vojakih služili, naj se ta čas všteje v penzijo. 2. V vojsko klicanim oženjenim učiteljem naj se plača ne krči na 15 gld., ampak dobivajo naj vso. 3. Velike počitnice naj se razširijo na dva meseca. 4. Učiteljem in učiteljicam naj se plača zboljšuje po službenih letih. — Za utemeljitev vzprejetih predlogov v prošnjah pooblasti se predlagatelj. (Konec, prih.) Iz Škofje Loke. t J[o s i p Kramar, nadučitelj v pokoji, lastnik zlatega križca za zasluge, starosta vseh učiteljev na Slovenskem, star 91 let, je v 10. dan t. m. mirno v Gospodu zaspal. Bodi blag spomin poštenemu, vrlemu možu! Iz Dobrove. (Konec). Večer v 3. in 4. dan t. m. bil je za tukajšnjo župnino čas božjega obiskovanja. Dne 3. t. m. kmalu po »zdravi Mariji« zvečer pripeljali so se k nam preinilostljivi vladika Ljubljanski g. knezoškof dr. Jakob Missia. Dospeli so le-sem doli na prijazno Dobrovo iz Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem. Do farne meje (Žirovnika v Gabriji) šel je g. župan M. Novak z občinskim odborom premilostljivemu naproti, kjer jih je v imenu Dobrovske občine primerno pozdravil. Vas Švica in most pri Malnarji bila sta krasno razsvitljena. Domača duhovščina in šolska mladina (200 otrok) ter množica zbranega ljudstva vzprejeli so višjega apostoljskega pastirja pri znamenji pod farovžem; gospod župtiik v imenu župnine, belo oblečena deklica pa v imenu šolske mladine, pozdravila sta višjega dušnega pastirja kaj ganljivo, za kar se je preinilostljivi knezoškof vsakemu posebej kaj laskavo zahvalil. Učenci in učenke imeli so v rokah — zelene lipove vejice. V lepem redu podali so se prevzvišeni vladika od tu v župljansko cerkev, kjer so počastili presveto Kešnje telo in dali blagoslov z Najsvetejšim zbranej množici. Dne 4. t. m. vršila so se apostoljska opravila v župljanski cerkvi zjutraj od 8. ure naprej, trajajoča ravno do poludne. Otroci, osobito birmanci, so na stavljena vprašanja iz veronauka kaj točno, razumno in glasno odgovarjali. Domače gg. duhovne so preinilostljivi vladika potem med svojim uro trajajočem govoru o pravej krščanskej odgoji mladine na svojem mestu kaj laskavo pohvalili. Posebna čast našej šolskej hiši došla je tega dne mej 10. in 11. uro; premilostni vladika izvolili so v stanovanji nadučiteljevem jim pripravljeni in le-sem donešeni zajutrek zaužiti, kjer mudili so se kakih 10 minut. Do tega dne ni praga tukajšnje šole še noben višjih apostolj-skih pastirjev bil prestopiti izvolil. Slava jim! Moment ta ostane najpoznejšim naslednikom v šolski kroniki kot kaj posebno imenitnega in častnega zabilježen. Birmanih bilo je 64 otrok iz domače župnine. Obeda v farovžu udeležil se je tudi g. deželni glavar p. n. dr. Josip Poklukar. Popoldne ob 4. uri bile so v župljanski cerkvi litanije z blagoslovom, potem so blagoslovili nov križ s prekrasno podobo Izveličarjevo na pokopališči. Ta križ s podobo vred je delo izvrstnega strokovnjaka g. Jerneja Trnovca, podobarskega mojstra v Polhovem Gradcu. Župljanska cerkev je bila v vsem svojem lesku in krasu kaj okusno ovenčana. Šolska hiša je bila vsa v ze-lenji in zastavah; pot od te do župljanske cerkve obdajali so velikanski mlaji prepreženi z venci. Vseh mlajev od Žirovnika pa doli do konec Kozarskega mosta bilo je ob potih, kodar so se pre-vzvišeni vladika vozili in kodar so tudi peš hodili, vseh skupaj 82, raz katerih so vihrale manjše pa tudi orjaške cerkvene, narodne in cesarske zastave kazajoč, da tukajšnje ljudstvo prav dobro ume pomen gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Slavolokov bilo je 22. Transparentov bilo je vsega vkup 9 z 12 primernimi napisi. Vso slavnost poveličevalo je milo-doneče pritrkavanje lepo ubranih zvonov in pa mogočno gromenje topičev. Vso slavnost poveličevala sta dne 4. t. m. p. n. gospoda kanonika: prelat Če baše k in dekan K r i ž n a r. Okolu '/26. ure zvečer dne 4. t. m. zapustili so premilostljivi vladika s svojim spremstvom Dobrovo. Pri dohodu le-sem in odhodu odtod delili so posameznim osebam, kakor tudi vkupnim množicam, katere so jih ob potih kleče pričakovale, svoj apostoljski blagoslov. Bog živi našega milostljivega knezoškofa! Iz Ljubljane. Iz c. kr. deželnega šolskega sveta (v 18. dan julija in v 19. dan avgusta t. 1.) Nadučitelj je bil za kazen premeščen na drugo šolo brez opravilne doklade. — Otrokom pokojnega učitelja Ivana Novaka (v Šent-Mihelu) nakazala se je četrtina stanarine, ki jo je pokojnik užival. — O nastavi izpraznjenih služeb dveh glavnih učiteljev na c. kr. učiteljišči se je predlagalo slavnemu ministerstvu. — Služba šolskega sluge na c. kr. izobraževališči za učiteljice v Ljubljani oddala se je dozdanjemu slugi Val. Cerar-ju. Dovolile so se petletnice, nagrade in denarne podpore. — Deželnemu odboru se je predlagal proračun za stalne učiteljske plače za 1. 1890. (286.715 gld.) — Ravno tako se je tudi deželnemu odboru nasvetovalo, katerim šolskim občinam naj se dajo podpore za zidanje šolskih poslopij. — Šestrazredna mestna dekliška šola v Ljubljani se je razširila v sedmerorazredno in trirazredna mestna nemška dekliška šola v čveterorazredno (če bode namreč to odobril deželni odbor). — Peterorazredna šola se čve-terorazredni v Metliki ni dovolila. — Vasi Primskovo, Huje, Klanec, Čirčiče, Gorenje in Eupa se iz šolskega okraja v Kranji ločijo in se določi, da se za te vasi ustanovi posebna šola blizu Primskovega. — Učiteljevi vdovi Frančiški Legat v Budanji se je nakazala postavna pokojnina. — Rešilo se je več prošenj za vzprejem v c. kr. učiteljišče, v srednje šole, za nagrade in denarne podpore. — Prva mestna 5razredna deška ljudska šola se je v 5. dan t. m. iz svojih starih, slabih, prostorov v licejalnem poslopji preselila v svoje lepo novo poslopje v Poljskih ulicah, kjer se bodo učenci v 16. in 17. dan t. m. vzprejemali in vpisovali. — Ta zares krasna šolska zgradba dela čast Ljubljanskemu mestu in se je vesele učenci in učitelji, kateri so se uže mnogo let morali potikati po slabih šolskih prostorih. Tudi tem je tedaj pred prag prisijalo rumeno solnce. — Vse srednje in ljudske šole so se ta teden začele. Učencev je povsod mnogo. Bog daj vsem srečno, uspešno novo šolsko leto! — Vabilo k občnemu zboru »Slovenskega učiteljskega društva« v Ljubljani, ki bode dne 3. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj v društvenih prostorih, sv. Jakoba trg, št. 10. Dnevni red: 1. Ogovor predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev treh pregledovalcev društvenih računov. 5. Knižničarjevo poročilo. 6. Posamezni nasveti, kateri naj se vsaj dva dni pred zborom naznanijo predsedništvu. 7. Volitev 9 udov v odbor, izmej katerih jih mora vsaj 5 stanovati v Ljubljani ali okolici. (Dosedanji odborniki so: A. Žumer, predsednik; Fr. Govekar, namestnik; A. Razinger, tajnik; I. Tomšič, blagajnik; Fr. Kokalj, knjižničar; J. Furlan, I. Kruleč, A. Praprotnik, odborniki. Funkcijonarje voli odbor sam). Premene pri učiteljstvu. G. Josip Novak, potrjeni učiteljski pripravnik, pride zač. na drugo učiteljsko službo na Dobrovo pri Ljubljani. Gspdč. Kristina Schuller, potrjena kandidatinja, pride zač. na drugo učiteljsko službo v Bistrico v Bohinji. G. Josip Kramar, nadučitelj v pokoji v Škofji Loki, je umrl. N. v m. p.! gt 641. Razpisi učiteljskih služeb. okr. š. sv. Na enorazrednici v Šent-Miheli pri Novem Mestu učiteljska služba s 450 gld. letne plače, 30 gld. opravilne doklade in s 80 gld. stanarine. Prošnje postavnim potom naj se do 25. sept. t. 1. vlagajo pri podpisanem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Novem Mestu v 11. dan avgusta 1889.1. Št. 643. okr. š. sv. Na dvorazredni ljudski šoli v Črmošnjicah nadučiteljeva služba s 500 gld. letne plače, s 50 gld. opravilnine in s prostim stanovanjem. Prošnje za to službo naj se predpisanim potom vlagajo do 28. sept. t. 1. pri tukajšnjem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Novem Mestu v 10. dan sept. 1889. 1. Listnica uredništva. Mnogim vrlim gospodom dopisovalcem; Prav lepo se vam zahvaljujemo za dobro, poslano tvarino. Vse pride na vrsto. — G. M. J.: Vašega sestavka še ne moremo natisniti, ker ga je premalo. — G. J. L. v A.: Vaše „Poslano" smo vzprejeli, a zdi se nam, da bi se po njem lehko unel prepir, zato smo je odložili. Neblišoeči lak za šolske (;il>lo se dobiva pri Adolfu Hauptmann-u, v tovarni oljnatih barv, flrneža in lakov v Ljubljani. Za sv. birmo in razna druga darila priporočamo vsem p. n. č. gg. duhovnikom, c. kr. šolskim nadzornikom in okr. šolskim svetnikom, učiteljem in gdč. učiteljicam VIJOLICE pesmi za mladost, spisala Lujiza Pesjakova. Cena elegantno vezanemu izvodu 1 gld. 60 kr., broširan. 1 gld. 10 kr. Dobivajo se v vsakej knjigarni in pri založniku, J. R. Milicu v Ljubljani. Odgovorni urednik Andrej Praprotnik. Tiska in zalaga J. R. Mlllceva tiskarna.