Vredniitvo: Tnriik« 1L ST7. I. itJilr. (•■• akrbi tadi M raapekiljaaj« Hala.); Prejemajo m 4» plačil« vaakerfaa aiaanlla tadi v ■ealevenakaai jeaika. piai* Ia u ritk* aaliaaa .vrata I Mlil .it aa aaaaaila ua« enkrat aa-ilaae, l* dvakrat, (i »aU , im trikrat, 10 a. v. a. — Furk tega ia vaak krat SO a. m ileapelj. V Gorici, v petek 29. januaija 1869. domovina. TEČAJ III. UST 4. Izhaja vsak petek. Volta jmi padli pollljaa* aa oala lata 3 gold., aa pol lata 1 gold. 60 a., u četrt leta so a. AVor tam po-nju po-iHjt, pla/a «a Bela leta a*«« J r. SO *., aa .l(t\. I r. BO a., aa Aetrt h «», Naredila« piaau ia ra.laaiaeU* aa peiiljaja vredalllv . v 1'aaamal II.ll ae pred^j-J« * Perlel v k.kv4raie( K. »ahar-j«*i aa Tratil«-ka fo IV aoldov. '-ti i" • Ti-at li& okoHoA 'fiv.ažktt. {Konec). Preiskava zaatrau dogodkov meseca julija I. I., ki ni še dognana, pokate,— to ae ujiamo te danas trditi, ker so nam reči natanko znane pokate, tla ko okoličani naj man) zakrivili one dogodke, za kterih voljo je bilo mesto tedne in tetine v strahu in skrbeh, In ktori so priraorali mnoge tujce in domačine, da so tuo-sto zapustili In daleč od tod varnosti iskali; pokate ae, da so oknličaui sploh le avojo doltnost storili. Meščanom ni v okolici nihče nagajal, okoličane pa so v mesta Ae več dni po rabnki kakor divje zveri preganjali in zasramovaje jih in grdO t njimi ravnajo iz mesti Ačuvali. V okolici se ui nikdar motil mir in red, ako-ruvno ae je večkrat po tisuč in tiauč okoličanov zbralo; v mestu ho pokale (»etarde, nedolžne Ijudji so očitno zasramovali ali jih po grozivnih pismih strašili, tako, tla Je bilo treba, da so nektera poslopja ponoči močno patrolu varovale. Te okolnosti, ki smo jih do sedaj omenili, pa Ac tudi druge so napravile okoličane, ki niso iiueli uika-kega upanja več, da jim bodo mestna gosposka kcdai pravična ali da ae kodaj ozro ua pritožbo njihove,—da so sklonili, prositi ministoratvo, naj bi se okolica ml uicata otltrgala in se osnovalo za okoliške občino posebno župaustvo. To policijo, ki »c je na iJO točok o-pirala, so podpisali vai deželni poslanci (13J iu župani v okolici. Med pritotbaml t tej prošnji jo tudi Ut ena, da mora okolica, ktera spada, kakor je znano, k naj manj rodovitnim detolam našega cesarstva, k|er ae človek skoz in akoz boriti mora z neugodnimi elemouti, da si le za silo kaj ti veta pridela, enake tlavke pla Čavati, kakor bogato mesto, in da plačuje naj manj 10<) tisuč goldinarjev nopostavne vtitnine (daca), kar je zoper postavo od 1. 1869. Tem pritožbam ne moro nobeden nepristranski Človek nič ugovarjati. Ravno ta- | Podlistek. I Prepir in mir mod bahačL (Pustna itrauba). „ Prečuden sem zaklad ", tak' osel riga, „Scin čvrstih nog, mi rep od zadej šviga; Na ccnto nesem, znam pa tudi h krati 1 -4, i-4 prav miloglasno brati." „ Rh kaj nek bledeš 1", zdibno mu liiiea, „ Prismoda si, le jaz sem zvita tica ; Ko grem u vas, da zalo eibke snubim, Vsa svetit sem, dokler jib no oskubem." „ Je Te« takO !" kokoS zakokodaka, „ Hinavka druga tčžko ti enaka; Jaz takšna ue, jaz sem odkrita stara, Ko zncaom jajce, vč že vsaka para." „ Moj hram ", zakruli rilec, „ jajc no nese, Blaga pa tol'k, da p6d nad njim so trese, 'Mam bfih, salame, krače, klobasice, l) skrinji tudi Bladkc krvavice." v K h č'mu vse to V" mu iaba čvrsto kvaka, „ Sem majbua »'čer, pa skočim kak<-r apaka; Vsa čista sem, oprana vsa do vrha, Jaz ue smrdim, ko ti, presnela mrlia." „Se ve. da", blekno kozel, „ jaz setn krasen: Mi brada jo gosposka, plajšč tud'takšen, Me kinčaLa roga ko kralja kromi, Mi strma skala jc nameHti Irona " „ Iu jaz", pristavi ]>ai>, „80111 ko kraljica, Prot' meni cunja jc usaka tica, ko resnično je, da potrosi innuiolpl nuj veči tlel dohodkov ia okolioo za mesto iu le malo na korist okolici." Nu to navaja „ Reform" listo slovenskim čltatoljem io zuauo točko iz peticije okoličunske, iz ktero se razvidi, zakukšno mestne potrebe, namreč, tla mornjO okoličani avoj v potu obrazu zasluzeni denar plačevali ( n. pr. za gledišče, sprehajališča lld); pO lem iiaduljujc tako : nŽmibili, da nektero pnlof.be oko-ličauov uied popolnoma vtciueljcnc in tln no prenapete, gotovo jo j>u, da mi mttuloipi za nje tako nkrbcl, kakor bi uioral z ozironi na hroinemi, ki Jih nosijo, ter tla so je ravnalo t njimi, kakor du bi bili Ic inisera eontri-hueiia ploha (uboga tlavke plačujoča drhalj. 'lej krivici se |o pridružil, kar je nekaj Čnsa, tudi Ae ard itali juuttkih preuapetetev, kteri Imajo eclO v iiiuutcipiji avojo ztiHlopiilke, iti ki drnge (boljše) mestno HlurcAiue z razuzdanimi govori, z demonstracijami [m) ulioah, s petardami, groziviiiini liati in vsakoršnimt drugimi pomoAki lerroriznjejo (strašijo). Ae konec Un-Hkega lota ju muiiicipi okoličuoslrato zarad koristnega njenega prizadevanju za vzdržuvanje juvne varnoatl, inirA in reda očilno pohvalil, in razločno Izrekel, tla Samo okoličanov služba v tem oziru kaj zdaja,— a letoa so jib, rekel bi, pr*iv izobčili« pod prodpovod tleli, ter dolžijo jib eelo kopic« mnogovrstnih krivic. Vse tu ho si nakopali ubogi okoličani ^lojalnim svojim obnašanjeut nasji^oti prlzudevam lubonskim iu a tem, da so vdani ccaarjtf iu držuvi, du ljubijo narodnost avojo, svoj jezik, iu avojo Šege 'n navade. Slovenci v okolici Tržaški tirjajo ločitvoodmeata, za to, ker od njega nj^Ma upati in pričakgju(l ne mo-reki kftitj.zd^ goapo43d. v Tr#g —"fgfi^-H ji tujih življov so8 tavljcna, ktera men na to, da bi »dfir žila Trst z Italijo. Občino v okolici hočejo skrbeli s a« ino duševno in telosue svoje potrebo, hočejo so oskrbovati same, nočejo, da bi jih kdo tlačil, ampak želč biti samosvoja, aamostalna (uutonoinna) občina. One ao pa Lo žamet nosim, o'lo zlatč mo greje. Pred mano skoraj solnco o temneje. , ^ Jaz, purman, pa som tega le lolcsa. Vozarim bo brez hlapca in kolesa, Rudcčo-modro-belo 'mam pa.šviglo , Zatorej vsak Sloven'c mi žvižga : živio ?" Ko Bliši leo to govorice jmhlc, StrašnO zatuli: »Tiho, grdo inuljel IjO jaz sem krcp'k, prekrasne pa postave, Le jaz sem kralj, vi pijpu'c ate le narave I" I Prepir ta-lč še dolgo nek jc trajal, I Vsak hvalil sebe, druge pa je grajal; Kar stopi golobica in zagode: „ Oj bratje vsi, naj sveti mir vam bodel" „ D4, sveti mir nam bodi jn ljubezen 1 Brez ktero je sreč le bat železen; Naj prizanaša nam nse slabosti: In družba naša bo le vir radosti." Mlad medoed, ki na ples že dolgo čaka*, Zdaj brž za pal'co zgrabi ino skaka; To videt' drugi ysi sc zavrtijo, Jc smeh, in —kvant nikol'več nc trpijo. * Kur rekel sem, jc pika le življenja, Knkrt tla človek si innoži trpljenja; Med tem, ko sebi pisan venec nplela Soseda črti, inrvicc mu 'zuictu /,at6 Bog daj venclili nam medvedov, Iu centov slo golObienib nupevov ; i Kaj t' slajše umclnijc ui ua Bveli, 1 Ko—mir trrcti i/t mir z Ijiulmi imeli. Jos. Pur lan i. Udi zmožne, biti same za Me, In po državnih ooatavah imajo pravico, ulite vat i autonouiijo. V inaterijalnib o«i-> rib ni okolica uič odviaua od mesta; ali za mesto bi bila ločitev velika nesreča. Okolic« je listi okraj, iS kterega dobiva mesto živeža; okolica daja mestu delavee kterih ueobliodno potrebme. Okoličani imajo v svoji oblasti vse vikave, s kterih nad ineetoin gospodujejo j oui ao inouarbiji sprednja trdujava proti naprej sileČi italijauaki dežclolakomuoati. Začenti od Soče. ki jo dauaa unša meja proti Italiji, poleg julakih Alp iu Savo, v Istri, na Kranjskem na južueui Koroškem iu Htajarakom, ua Hrvaškem, v Slavoniji io po vsi Dalmaciji tivi na luilijouo med sabo sorodnih Slovanov, ki so dandanes to vsi zavedajo svojo narodnosti iu avojib prane, kteri so nočejo dati vpreči pod tuji jarem, in kleri ae drič gesla : Knake pravice ia vse. Voa jului dol srednjo Kvropo jo polen alovauatia, iu na Krasu, ki jo kakor pred-ali obmestna plui (glaois) julakih Alp, prebivajo aauii Slovani, kiso lo puščavo v rodovitno zemljo spreobrnili, fto mnogo stoletij so bili s Trstom v eno ohčiuo zdruleni, delili •o z mcatoiii voaeljo iu ftaloat, bili ao meatu zvesti, dokler ni začelo puščali v ncinar avojega jiolotaja kot glnvno trlišfto avstrijsko monarhije -danas jo vso dru- fače in mosto jo tisto, ki je prvo pahnilo od nebo o-ulieo in vzbudilo duahzeui, kteri so ho dal teiko voC poravnati. Ako ao liočo, da Ih> to inogoCo, mora mesto okolici bistvenih privolitev |»onnditi, luoeto no sme več dolati z okoličani, kakor s Iloloti (suiiiimi), ampak mora jim biti pravično lor pravičnim njegovim zalite-vaujeiu zadostiti-" -- Tako guaolk a- ova itefor ia. " Ogled |>o hvoI u. /z Celja. V tiskovni pravdi „81ov. Naroda" je v-rednlk g. Toiulič za nekrivega spoznan, šlo je za so-atavek „Tujčeva nota* v štev. 73 -od 22. sepL, v kte-rem je hotelo viuoti državno pravdniŠtvo namero spodbujati in Ščuvati Ijadi k sovraštvu proti nemškemu narodu in neMiki duhovščini in torej pregrešek po 5 302-Razprava jo*,trajala od 0. do Čez poldne. Vrednik je zahteval slovensko razpravo; dovolilo se mn je tndi, da se smo po slovenski zagovarjati; ali, ker niso znali ne dri. pravdnik ne sodniki dobro slovenski in so se bili namenili vsi po nemški govoriti, govoril je po nemški tudi on.— DHL pravdnik je tirjal za gosp. T. dva meseca ostre ječe in M gold. kazoi in 100 gold.izga-bo na kavciji. Pridrial si je pravico pritožbo na viŠo ■oduijo. V Parizn v „colIege de France" bo razlagal letos slavnoznani francoski učenjak, profesor slovanske književnosti, Lmd. Leger, slovstvo jugoslovanskih plemen, torej tudi slovensko. Dr. Dieiweis mu je poslal po želji g. dr. ltački-cga mnogo potrebnih bukev tje; tudi iz Ooricc ene. /s Trsta, 20. jan —r. se piše „Slov. Narodu": Pretekle dni se je vršila tista znamenita sodnijska preiskava, ktero je napeljal vladni komisar, magistralni uradnik, g. Bratič, zoper barkolsko čitalnico in g. Cegnarja. Obravnavajo bila v slovenskem jeziku, ker so zatoienei tako zahtevali. V za tožbi je g. Bratič trdil, da se je čitalnica nepo-atavno odprla, da ni imela dovolitve priklicati uaov skopaj, da uiso bila potrjena pravila itd-; pozabil pa je pristaviti ta modri moi, zakaj pri tacih okolinostih ni ravnal, po postavi in prepovedal skupščine. G. Cc-guarja jo tožil zarad njegovega govora, Kterega, kakor jc sam rekel, ni umel I Preiskava je do pike dokazala, da je bilo vse, kar se je v Čitalnici godilo, postavno, da se nobeden ni v ničem zagrešil, razen—g. Bratiča, kteri šo vatati ni hotel pri živioklicih na cesarja. O tem gospodu utegnem Vam Še marši ktero lepo povedati. Našo okolico jo Živo rodoljubje popolnoma prešinilo. V nedeljo so je zopet slovesno oprla nova kmečka čitalnica v 8kedqji- Ljudstva je polno skupaj privrelo, če tudi jo bila huda burja; navdušenostjo bila velika, red najlepši. Ko so rojanski čitalnilarji šli na to slovesnost, žvižgali so jim pri kavani „Chiozza" v Trstu zbrani Labi; čitalničarji pa so zaklicali: „ Živio 1 * razvili prapor in šli pni no njih svoj pol.*) V nekterih dneh se odpre čitalnica r Koloniji, tržaške« predmestji, na dunajski cesti, 10 minnt kodi od tria-ške čitalnice. Tndi v Boljttnea ta na 'Breiini jih bomo kmalu imeli. Kmečko naše J^adttvo je v resnici izvrstno ljudstvo. — Pripoveduje se (v Gorici), da včeraj, 28. t. ja^ o f>. u. zjutraj je aašeto goreti t nekem magazinn na kolodvoru Tržaškem. l)rlavni zbor. Giavuo delovanje zbornic* poslanike je zdaj v odsekih. Iz javnih občnih sej imamo povedali lo-Io: Poel. Groholeki Jo bil uni dau miuišlerstvo popraŠal, ali in kcdiy misli predložiti na obravnavo resolneijo sbora gahkkega (zarad ktero Je bil pretekle jeaeni tak brap iu zavoljo ktero ni bil šel cesar v Galicijo). Minister jo odgovoril nekaj dni pote«, da aeinuterelvo ni dolino, takih reči zboru predložili. Na lo je nasvatoval poal. Zicuiialkovaki v seji 26. t. m , naj bi se sklenilo* da zbor ministeratvo povabi, da mn resolucijo na obravnavanju in sklepamo predloži. Radovedni smo, kako ao ta stvar razplete. ••) />a zbomico goepejsko je imenovalo Nj. vel. še 20 novih udov. Vaaaja država. Sklepe lumfsrsncije Pariike je nesel v imenu V-soh pooblaščencev 21. L m. grof Vale vek i v Atene, da jih tudi grška vlada potrdi in sprejme. Zdaj mora Mil že tam; ali bodo imeli pa ludi grški miaiatri nilo odgovoriti, kdo ve V — Gospodje diplomati pri konferea-eijl so štreno »daj tako zmedli, da ima mala, aa predrzna Grčija vojsko in mir v svojih rokah.— Pripravljanje na vojsko pO vnem jutro ven Je zdaj ko prej veft ali manj očitno. Tarikemu sultanu je ppnadil na ni sel ni kralj £gipšfci 60 tiaaš moi. /.;;•?< Italija. V parlamentu v Floreneiji moralo ministri maraikako grenko potreti zarad tega, da ao vpor zoper davek od melje šiloma (z vojaki) zatrli. Vendar pa jo bil konec zadevne debate dovolj ugoden ministerstvM: nreetopU ja zbor z 207 glasovi zoper 167 na dnevni red, kar pomeni totiko kot: Kar ja bilo, je bile. Španjsko. Vo litve aa državni zbor (kortea) so po vsem kraljestva opravljene; velika večina je takih poslancev, kteri bodo za to glasovali, da bi Španija še na dalje—ne republike—ampak kralja za vladarja imela. Pa kakšnega? to bo zopet trd lešnik; teiko ga do bijo brez driavljanake vojake, ker ae bodo atranke v-saka za svojega ljubljenca trgale. Amerika. V 5t Frančiška v Kaliforniji so osnovali ondašnji Slovani (italnieo; osnovatclj je Iv. Fr. Rado-vič iz Kotarskjb Bok v Dalmaciji. Opravilnik čitalničin, kteri pošilja tje knjige, časnike itd., je g. Pavel Šteič, stud. medicinao na Dunaji •) Priilr M p«ve« u Roc*U, Bojane, Bartale io Bolia« ■ «a-itavani5 pokala ao moiaaiji; vack liiiaaib J« kilo kakili S00. — Prad-■ednlk je naadravil narprod preav. cMiji; po Inbalarai »Imora i „livioa j« igrala godba eeaarako p(«» „*ed tem, ko ja godba igrala himno, pil« „ Pnmoreou, tmo akoai okna ob2w4ovak vabčaalni »mor na ukalu mortkem.— Od barja raci areni aukorili valovi ao ptoakali ob akalovj« brrga Uko OMamitja«), Se bi bil tiatak lakko maki: valovi v »voji Jaa< aakat^ije cel* Priaotjt liraUi, veodar ajib |J«l6«< »o al«mi na trdoib alenab aiovaaak« zeaatje, i mpt^jcai egin^o apel v mor,a globini! Ti pričor v aarvvi aaa J* idnrira« t dvorani Sfomt-njal, da, dokler ae JeJnodoklo pagiujamo za Jedno ialo alvar, ni nokaaa a i le, klen bi »ogla aai« tfrj»t v« saireti—i, ia o» prelij« aovralai aa-vali, da Jib holeaao odbijali bla, da bo rabi poljikega ja-■ika v aodn^ab ugotovljena.J Doplal. V TtaJnu 22. januarja 1861)---- Naša Čitalaie* jo imela 19. L m. dro^o besedo, h ktori je prišlo veliko Jjadi ii celo okolice, med dragimi naši sosedje, vrli VolČant. Tudi veliko dabovnov ao Je vdeležilo le veaelioe, ktera ao je jk> programa izvrstno vriila. . Deklamovale sle gospodična Zanntova „ Milim strunamu, zložil Okinski, i o gospodična Modrojauova „ Tožečo drevo žložil L, Sveteo Zagorski, ia vratno. Naši pevci ao peli novo čeako pesem „ Na. Kr-konosih "r napev Travaeovskcga, in Ae drugo slovanske peami a mano iiuruosljo. Krona vai voaelici im» jo bila igra „ Župan." 1'redstavljavci ne bili v Krajuaki narodui oblaki in ao k«o dobro igrali; posebno hvale vredni no gosp: Uojio, Šupau, goap. Androjčič, Janez, iu goapodiiua Oblakova, AoičIul — 1*0 besedi je bil plea, pri kterem aiuo videli tudi nekoliko maškeri. Pri tej priložnosti uaj Ae povem, da h i je ukupi la čitalnica nov glasovir, kakoršcu se n^jde gotovo v inalo čitalnicah, in tako se morejo jMivoi pod vodstvoba goap. učitelja Keigol ua lolo učiti m bo čitalnici mogočo bolj pogontoma veaeiice s manjšimi stroški napraviti, posebno plese, brc* kterih ao v Tominu nobena voselica Ae misliti uo da. **) Glaaovir velja 400 gold. — Iz okraja goriškega 25. t. m. (Cestni odl>or.) V sahoto nismo prehodili 1'elernko- DornberAko oe- ste, kakor hdio ao bili namenili, ker je il odbornikov manjkalo. Kar ae nas jo zbralo, pa vendar uisrao bili zastonj akup; pogovarjali amo ho zaalran naprave proJP darka. Preračun zdaj v prvo narediti pa ui lahka reč. Cn bi hoteli naložiti doklad, za vhu poprave, kor jih jo po vseh naAib skladovnih cestah treba, ne bi bilo zadosti 100 odstotkov. Odborniki preveč čulgo telo navadnih davkov, ko da hi hoteli (judstvu Ae to breme na enkrat naložiti. Ne bo drugači torej, ko da ae poprej nar sUncjšo na nar koristnejših ceilah popravi in v U namen majhen doklad naleti. Plačavavoi davkov bodo v troje razredov raideljeni. Sicer pa manjka preudarku in odboru p.:dlogo, kor ni c. k. okrajna gosposka ni cestne denarnioe, ni druzih reči Ao izročila (tipamo pa, da se to v kratkem stori.) fzvedoti mora tndi odbor, ue lo koliko davkov ves naA okr^j, ampak tudi koliko vsaka občina plačuje, zato, da bo moč, ker ae misli po treh razredih •**) naklad naložiti, aploš-ni zneaek na vsako ccato po pravični meri porazdeliti. Kn odbornik. I>oma^i novinar. (Prvo liilcovno pravdo e Gorici) ima „Domovina u Toii jo gospod Jernej Troha, začasni učitelj pri sv. Jakopu (Iiena nnova) v Trstu, zarad dopisa nNa Petinah" (na Tominskem) v listo 46. od 6. novembra 1888 v predelkn „ Poslano". Ta dopis jo odgovor na sosta-vek „Eiu nnvcrscbSmter Landpricatcr" v prcdelku „Mit-tbcilungcn atis dem Publikum* v tukajšnji „G0rzor-Zoi-tnng-i o£ 22. aept I. I. Atev. 76. Vrodnik je tožen, da ni hotel sprejeti Tr-a-incga popravka k dopisu s Pečin. V ostalem ac pritožuje g- tožnik ineuda zarad razža-Ijcnja časti. 25. t. aa. je bil vrednik povabljen pred preiakovavnega sodnika na zasliAanje. •) Pi»«njo in izgavaijai^Je „ Trni« ki ae uii gOif. dopiaaiku |imiln(jie nego Tomin, je in oalanc napačna; napačna jo luiii iipe-'jiv« lf|i imena is „|ea»a. ** To dokazovati, bilo bi predolgočaaito. Kami) toliko bodi tukaj omenjrno : Ti^jai, l.aki in Neoari, ugovarjajo * imena Valcga trga črko t; od kod ao jo salu dobili? B* Jo li oni (tujci) imena vadili? Ni verjetno. Marvači amemo mialiti, ila ao tujci domačine, Slovence, iliiali ima a*qjcga kraja x /-om ugovarjati: T/min, Tolmin ali Tnfmia. Ta i pa iagovarja Blovanoo kakor M ted^J Toa-mia ; od tod oUtUeaa oblika To ali Tarnin (pri n«• krogOoriea : Ta-aiia). Nar bo(]U piaava ki bila kres dvoma i« mlaj To/mitl} ali, kerja talko pravo koreoiko la bcaede najti, drlimo a« v«i enako ia doaladno oaradaejie puave Tom'ii. — Tudi v imenu llo»o« bi moral biti l; kajti nahajamo ga v laL Ainpfotiam, * laik. P/euo, v nemlk. Clitarh. Tijci ao morali » prvotni obliki alavaaakega imena l alilali . če ne, kako bi ai ga bili nmiaiili? Dri ko no ae Je gUaila nekdanja oblika Ueier. (a paloglaanikont ali viaukim e r drblu. Itog ai ga vedi). Domači irgo-rarjaja dandanainji B«c, a Uko kratkim e, da ae malo lo& od poldgla-•nika Vr. ••} Raa ... « Vr. •••) To nam ni prav J.aaa. Vr. {Gosp. dr. Jožef Defaoit), poprej državni p ravdnik v Oonoi, kar ie nek^j čaaa pa pri o. k. deželni sodaijl v Trste, je postal tvelovaveo ondažnje deželne /rodni]*-, (naslov in značaj deželnega svetovavoa Je ImoP Ž« ttt-kty v floriei).—Državni prav.lnik pri imenovani iodtilji v Trstu Jo imenovan pravdnik rovinjski g. Paotl Bbiek. (V bolniSnico nilotrSnih bratov v Goriei) je bilo leta 1H0H aprejetih 4H(t bnlnlkov fod poprejioiega lata jih ^e bilo osulo 04). Ozdravljenih je bilo 832. Umrlo jih je 65, neozilrav^enlh 8, takih, da se jim je vasi .kolikor toliko pomoglo 51. Za to loto jo ostalo 54 bolnikov. Operanij (da so Jiiu kaj rezali) )e bilo 85. Medv-seini umrlimi Je naj več takih, ki so imeli taborkKle na plučih, za teini naj več za plučno v notico io vsled njo za auAieo^. že umirajočih no prineali v bolnišnico 5 itd. . ,. (tfutino timo) imamo Po nenavadni toploti njese^ ca decembra (Vslud ktere je v nekem vrtu v gorskem predmestji Podturnu v prvi poloviei tega metine« ena JeHennka liinAka Otl bita l H28}80. Oclo nenavadno je, da bi pajilo v (loriei živo nrebro niže, ko 7 stopinj no d ničlo; preteklo neileljo H4. t. ni., zjutraj smo imeli -8do8'/4 R. naslednjo tlni po fl -5. Ijiava jo zmrznila črez in črez; čudno je, da je mi Hoči le pri krajeh malo ledu, v tein ko navadno že, kedar je—7*11, po mestih Čez in čsž ainrzno. Hionr na so ljudj« več trpeli mraza v petek in salMito zaratl burje, dasi Jo bilo manj alopinj mraza, nego naslednje dni pri uiženi stanu gorkomera. (Že •pet itkavni liet.) Deželna aodnija v Trstu opominja po B0sserv. Tru. vge urade, ktere to sadera, naj bi pripeljali v preiskovavni zapor g. Ant Tabaj-a iz Št. Lovrenca pri MuAi, zidarskega mojstra v Oonoi, zarad motenja javnega mirb. (Payi davek v GorioiJ. V nrvih 3 tednih L m-j« bilo naznanjenih pri magistratu le 380 peaov, sa ktsre se bo plačeval novovneljani davek (po 4 gld. na leto.— I^op pomoček mestni kasi!) (X« malti** potieSam) »la bita v a*d«)jo .lika, taka^ja l>ogoi(o«ca IV. tačjja, gg. Ani. Ceni ia lenari Sion. (Vodnikovo besedo) napravijo letos goriški gimn. dijaki v nedoljo, 3f. t- m., v Solkana. Program kašo marsikaj novega. (20 t i mg ta Predeleko železnico) Vestno starešinstvo goriško je sklenilo: Mesto Gorica ponuja po mestnem starešinstva 20.000 goldinarjev tistema društva, ktero prevzame speljanje železnične črte čez Predel v Gorico, s tem pobojem, da ima biti kolodvor (Ataeijon) v mestu. Izplačati se ima obljubljeni iznosek v 4 letnih ratah začenši od tistega časa, ko se bodo dela pjri-čola. Teh 20 tisuč pa ponuja mesto kot donesek sa odkupovanje zemljišč vobmestji. Živilo starešinstvo goriško 1 Ni li to krasen zgled drugim občinam po Goriškem io zlasti županijam Sočke in Ipavske dolino? Dovolj je bilo žo beeedi zastran nPredčla", zdaj treba -djanjl Prcdšlska črta ima mogočnih nasprotnikov, kteri si na vso moč prizadevajo, obrniti železnico na Potablo. To ne sme biti. Župani, starešinstva I zdramite sel Ponudite tndi vi, kolikor premorete, in sicer, kakor Gorica, ua račun odkupnino za zemljišča vaših okolio, koder ima iti želcznica- Saj ato nekteri žo lota 1884 lo obetali. No mislite, da kaj to pomaga, čo obečate kak majhen znesek. Zrno k zrnu pogača, saj veste. Toda to, koliko obljubite, ni glavna reč; važnejše je to, da se odločite za kak donesek, bodi kakor&cn koli. To bo imelo veliko moč na državni zbor, kteri bo našo žoloznieo v kratkem obravnaval. Kar vi ponudite, bo kakor vinar uboge Žene v evaugeliji; več bo tehtaj, nego milijoni bogatinovi.— Prihodnjič morda kaj več o tej stvari. Terminologija v novi ponUtvi zsstran posilnega združevanja občin. Omenili smo v poni. listu, da nam je doftel b To-miiiskcga dopis znRtrnn uradne slovensko prestave to postavo. Dopisnik toii med drugim, da jc, kakor žali- liog skoraj v«o natančno profllavo nemškcgu izvirnega lokal*. naše Jj"'H nerazumljiva. l'o Jiikjikcin mu no gre v glavo, da .1)1 Imel vsak preslavljeveo prayio-i, kakor u« mu spollubi, novo besedo kovali, nc,gledč na uinelno iKBCfln, ki jili jb upolrohovnl njegov prednik iu ,ki ao' ao to vdomačilo. t'o lom nuatajn med trOBiiinl ljudmi alrailia zmešnjava: Prodno natbdom eaedb, nad ktoriin! ao g. do|iiaulk »podtika, naj povem ueknj o proalavl goriškega občinskega reda od 7j V prlla 1861. Pregledali a'i alov. preatavo leg« „ roda", vedno primerjajo jo ilalljanakemu in nemškemu tekata tri izvedenci, dvojo naj izvratuiših slovenskih jurlslov, kterili eden jo tadi jezikoslovec, in nekdo drugi, ki je v alovenakem jczlkoalovji dovolj iznajden., Gledalo,se Je zraven natančnosti na umovnoat in kilo jim' je sončimo mar za to, da bi ao ustanovila enkrat za vaelnj pravilna, pa o)> enem popularna teiuiinologijn. Daai ni prealav* tako gladka, kakor bi lahko, l)il izvirnik slovenski, vendar . ima dokaj dobrega.' Občinska postara mora a« apremeoili ljudem v kri in meso; poznati ,mp-rujo natanku pomen vsaocga umetnega izraza. Zalo ao poaneto uar važnejšu umetno , besedo po starodavnih navadah naših ljudi, iu tb včaaih brez o/.ira nu dotično nemško idi ilulijauako besedo.,.Tako ao Jo u. pr. v-peljala atara aloveuaka boacda „iuua»lja." za , Orla. gcnioindo", iu doaledno „ lupim" „ županstvo." /,» „a mamiktere-mn hI bilo ie več >rglo, »lo hI bil s preudarkom delal. Ilreakev1 n. p. Jb bilo toliko, Ja ao jb le za pleme-nilo vrste Cžlalitne sorte) kaj prejelo, navadne niso M kupa imele, kajti še iK»t v ineslo se ni aa-aje splačala. Ali je ptav. da an z ll',tjlm darom—umom- tako dela V Knj potrebuje žlahtno drevesce morebiti več dola, bolje in več zemlje,' netfo navadno? Hadjerejei, vam ni znano; ali aie morda vže pozabili, kar |Hi>ori>ift]je ne-nttirii na« rojak II. Vertoveo v strojem sporočilu? Kje je fie kteri nevednoč al! kralkbvidbef, ki hi se l]«l trdili; da si ni vttenlčilo njegovo (Vrtovčevo) nrerokova-njb? Ako bi ga lllli alašali nI I na vol in Ilrici, ter'pd njegovem modrem nasvelu le žFahne breskve' sadili, koliko več dnarjev no bi Hllo prišlo'samo'letos v našo deželo?! Koliko breskev In družeča sadja « ie—reke) hI(»tratilo lircz vsake koristi ; sli nb Tli bilo na-liielnlic, lupili jili, posušiti mi za zimo .hraniti, ter jib spravili v dena ? Kako, lahko pa dobro st{prodajo n. suhe češnjo,rslive in drugo sadje, sleheren dobro ve. Modro ao zač«l| .ravnali Brlel s češpljaml. Ne, da hi bili sirove po 3 do 4 goldinarje cent' prodajali, otre-bjli olupili papoanlilišojlh, terlaliepo 26 da tO gold. prodajali. Bes lep razloček pH tako malem delo, ktero sb veči del ■Ure ženice In otroci opravljali. — Z olap-ki, potem ko »o marsikakten bokal dobrega slivove* »kukali, »o pa svinje redili' y kosli V lekarnlee prodajali.-- Tako so raznmno vse v prid obrnili. Nisem sll-Ul nobenega Urica, da bi se bil lega dela keaal, temuč sleheren jo vbs 'zadovolleli s prialuženinii novci 'Ia Gorice domn' korakal.—, Ta 'napredek veselo pozdravljamo, ter telimo, da bik melje todi ttrtlgba, kjerje^obll-no čeSpelj, lako ravnali v njih laBlni prid 1 Borzni km 27. t. m. Metlall. 6i.-20: narodno po-iojilo B6;0pj Xondon 121 :"40; adijb srel|ra 11»:-; ^Lslorijtlte iu«l|k,v V Trsta;23. t. ff. M, 73. 34, Žitna MU v Gorici: 1'auiiica po 2 gold. SO kr.; (sold.) do (goriški kazaanikj) lariica 1:48 do 1^4; ječmen, delan 2:90 d® 3; nodelan 1:80; diol 2:10 do 2:30;' ajda liSO; ovca 1:»6 do 1:40; bela turšjea 1:46.,-ir-iijfirttotrTfi.!.! !i.'. ...,■.">'.,h- 1 I, S.l«tBlr», P. F. . h' /'. r.ad.ijujt. n.l.v.V, j ■ im; r ,(e to i,.Ht.i,ih; [igU« p., k.Lur it Vu bo idrlo primerno'. — O drugih re^efc [,ltin.no. : ~" Oflasnfb. Služba uradnega tlviabnika pri tukajinjem poaku-ševaliftči za avilatvo je na ponudbo. Letaa plača znaša 300 goldinarjev a. v.; imel bo tudi stanovanje brezplačno. ...... Kdor želi lo službo dobiti, mora ■ zaati govoriti alovcuBki, italijanski in nemlki ter mora biti zveden v ' murvoreji. ,'„., .. .. „.;./. . J i.! "-'- i' 1'rožnje z vsemi potrebnimi 'izkazi iu spričevali nsj se oddajo do konca februarja t L pri podpisani direkciji. ' , , V Gorici, 26. janusria 1869- Vodetvo poe/cuievaliiia , za srilttco v Gotici.