SVOBODNA SLOVENIJA
AÄO (LETO) XXIV. (18)
No. (štev.) 28
ERLOVENIA LIBRI
BUENOS AIRES 15. julija 1965
Kdajj bodo postali
ljudje?
Med letošnjimi spominskimi slavnostmi, ki so bile v raznih evropskih državah ob 20-letnici zrušitve nacističnega in fašističnega totalitaristtičnega sistema in zmagovitega zaključka II. svetovne vojne, so bile v minulih mesecih tudi spominske prireditve po raznih nacističnih taboriščih smrti v Nemčiji.
Ena takih spominskih slavnosti je bila v nacističnem taborišču Buchenwald dne 11. aprila, t. j. na samo dvajsetletnico osvoboditve tega taborišča, v katerem je od leta 1937 do 11. aprila 3945 umrlo nasilne smrti 51.000 ljudi. „Čez tisoč antifašističnih borcev in preživelih taboriščnikov iz 20 dežel“ je bilo navzočih po navedbi Titove agencije Tanjug. Po poročilu iste agencije je bila „med delegacijami Poljske, Sovjetske zveze, ČSSR, Romunije, Nizozemske, Italije, Danske, Velike Britanije in drugih dežel tudi jugoslovanska, ki je položila venec na jugoslovanski steber spomenika žrtvam Buchenwal-da“, ker je bilo „po nepotrjenih podatkih med žrtvami tudi okrog 4.000 Jugoslovanov“.
Tanjug svoje poročilo o spominski proslavi zaključuje z navedbo: „Ko je lani (1964, op. ur.) obiskala Buchenwald jugoslovanska parlamentarna delegacija, je njen voditelj Edvard Kardelj zapisal v spominsko knjigo, naj bo ta spomenik strahote večen opomin ljudem, naj ostanejo ljudje“ (Delo, 12. 4. 1965).
Slovence je II. svetovna vojna — kot znano — hudo prizadela. Sovražni okupatorji so si razdelili slovensko zemljo in so na njej načrtno uničevali slovenski živelj. To nesrečo je povečal še notranji sovražnik — komunist, ki je pod masko osvobodilnega boja začel izvajati komunistično revolucijo. Komunisti so v njej v pobijanju slovenskih ljudi celo prekosili sovražne okupatorje, saj je bilo njihovo geslo „naš bog so rop, požig, umor“, vodila jih je pa trdna odločnost, da z njo v Sloveniji morajo uspeti, pa čeprav je za dosego tega cilja treba pobiti večino Slovencev.
Po slovenski zemlji so zato začeli izvrševati orgije najstrahovitejših zločinov. Pod streli komunističnih morilcev so po strahotnem mučenju padali nedolžni slovenski ljudje: fantje in možje, dekleta in žene, duhovniki, in celo otroci. Zgodilo se je celo to, da je mlada mati morala pred usmrtitvijo izkopati sama grob zase in za svojega še nerojenega otroka. V tistih letih je slovenska zemlja dobila tudi prve množične grobove. Navajamo samo Jelendol.
Organizirano komunistično zločinstvo je na Slovenskem doseglo vrhunec po končani vojni z nepopisnim mučenjem in pokoljem 12.000 neoboroženih slovenskih fantov in mož, pripadnikov slovenske narodne vojske. Celo ranjence so vse pobili in poklali. Teharje, Škofja Loka, Hrastnik, Kočevski gozdovi, kraške jame in drugi kraji so bila mesta teh množičnih zločinov.
Slovenski ljudje so morali v nasilno smrt zato, ker so ljubili svojo domovino, ker so ji hoteli dobro, ker so hoteli, da bi v njej živeli v svobodi in demokraciji srečni in zadovoljni ljudje. Brezmejno je bilo tedaj slovensko gorje in trpljenje. Do neba je segalo.
Komunisti so pa v svoji razbohoteni sli po maščevanju nad svojimi idejnimi nasprotniki šli še dalje. Oskrunili so vse njihove grobove, izkopali so njihova razpadajoča trupla in jih prepeljali v neznane kraje, ali pa sežgali, da za njimi ne bi bilo nobenega sledu več.
Vse te strahotne zločine na Slovenskem so zagrešili komunisti. Zato Kardelju ne bi bilo treba hodit obsojat nacističnih zločinov v njihova bivša taborišča smrti in pozivat ljudi sveta, naj se ob pogledu na spomenik žrtvam Bùchenwalda zgroze „in naj ostanejo ljudje". Zato ima zadosti priložnoeti kar doma v Sloveniji, kjer lahko poleg nacističnih in fašističnih zločinov ob-
VOJNA V JUŽNEM VIETNAMU SE ZAOSTRUJE
Ideja o priviligiranem varnostnem področju je mrtva. Severni Vietnam ne bo mogel več pošiljati na deset tisoče svojih vojakov v Južni Vietnam in živeti mirno. Nujno je, da se vsi, ki to nameravajo, vpletejo v to vojno. To so bile izjave ameriškega zunanjega ministra Ruska v Washingtonu minulo nedeljo, ko je že bilo jasno razvidno, da vietnamske vojne ne bo mogoče dolgo zadrževati v sedanjih mejah.
Rusk je nadalje izjavil, da ameriška letala še niso bombardirala komunističnih raketnih oporišč okoli Hanoia zato, ker ta še niso operativna, ker zaradi njih še ni noben Amerikanec izgubil življenje in ker še vedno ne ovirajo ameriškega letalstva, da bi delalo v Severnem Vietnamu, kar bi hotelo. Toda, bodočnost bo sama narekovala, kaj nam bo treba storiti, je poudaril Rusk.
Rusk je tudi izjavil, da ameriška letala zato še niso napadla industrijske in druge objekte v Hanoiju, ker nočejo prizadejati človeških žrtev prestolnici Severnega Vietnama, da pa seveda te politike ne bo mogoče več dolgo voditi. Rusk je ponovil, v veliko začudenje nekaterih častnikarjev, da se ZDA ne borijo proti komunističnemu režimu v Severnem Vietnamu, pač pa Samo zato, da bi ta režim odvrnile od nadaljnega podpiranja južnovietnamskih gverilcev. „ZDA hočejo samo to,“ je dejal Rusk, ,.da bi Severni Vietnam spoznal, da se nikdar ne bo mogel polastiti Južnega Vietnama, da mora prenehati nagajati svojim sosedom in da se mora sprijazniti z njimi v miru živeti.“
Rusk je na časnikarski konferenci nadalje poudarjal, da monsunsko deževje ni moglo ustaviti letalske ofenzive proti komunističnim gverilcem in da bodo ZDA v bodoče poslale v Vietnam nadaljnje vojaške oddelke, kolikor jih bo potreba, da zmagovito zaključijo vojno proti komunistom. Zaradi vojne v Vietnamu se odnosi med Moskvo in Washingtonom vedno bolj slabšajo. Peking pa bo moral spoznati potrebo izogniti se najtežjim posledicam svojega vmešavanja v vietnamski problem. Za ZDA je važno, da pokažejo svojim 42 zaveznikom, da izpolnjujejo svoje obveznosti, ki So jih prevzele, tudi za najtežje žrtve. Če bi ZDA zapustile Vietnam, se tudi Tajlandec ali Nemec ne bosta počutila varna, je zaključil Rusk časnikarsko konferenco.
Medtem so Amerikanci izkrcali v j Vietnamu nadaljne oddelke, tako, da je j bilo pretekli torek v Vietnamu že 71000 j ameriških vojakov. Predsednik Johnson j je pa na tiskovni konferenci izjavil, da j, bodo ZDA poslale v Južni Vietnam še j več svojih oboroženih sil, če bi bilo to | potrebno, kajti ZDA ne bodo popustile ; in klonile pred grožnjami iz Severnega Vietnama. V Pekingu pa je kitajsko časopisje pod velikimi naslovi objavilo, da je kitajska vojska pripravljena na spopad z ZDA. Severni Vietnam pa je javno priznal, da pošilja svoje oddelke v gverilo v Južni Vietnam.
Ker vse kaže, da se bo vojna na Vzhodu razširila, je De Gaullova Francija pohitela in izjavila, da namerava v morebitnem konfliktu s Kitajsko o-stati nevtralna.
zati upravičenost svoje oblasti. „Temeljna sila revolucije je odkritje, da partijski politiki ovirajo razvoj države,“ je izjavil Garder. Svoje ugotovitve je zaključil z mnenjem, da bo „sprememba v Sovjetski zvezi spremenila to državo v svoboden socialistični režim in zrušila komunistično diktaturo.
Postavljanje bodočih letnic je vedno nevarno, zlasti če gre za nadaljni politični razvoj komunističnih režimov. Ne smemo pozabljati na neprestano
taktiziranje komunističnih vodij, na možnosti, ki jih imajo s svojo politično policijo. Vsekakor pa drži, da je ravno marksistično - leninistična doktrina največja ovira slehernemu uspešnemu gospodarskemu, socialnemu in političnemu razvoju katere koli državejcer si pač utopistično zamišlja človeka drugačnega kakor je. V to vrsto držav spada kot najbolj viden primer na žalost tudi sedanja Jugoslavija z našo Slovenijo.
I Z
TEDNA
Napredek v reševanja dominikanske krize
Posebna komisija Organizacije a-meriških držav je v iskanju rešitve dominikanske krize dosegla viden napredek. Vsi znaki kažejo, da je dobila primerno osebnost za sestavo nove dominikanske vlade, ki naj bi izvedla volit-
generalu tudi že Hector Garcia Godoy. imbert je članom te komisije svetoval naj se o tej zadevi pogovore tudi še s šefom njegovega generalnega štaba. Imbertovci za sestavo skupne vlade postavljajo naslednje zahteve: deportacijo
ve v tej državi, še prej pa ustvarila vse pogoje za izvedbo svobodnih volitev. To je bivši dominikanski diplomat Hector Garcia Godoy. Nanj je vodja „konstitucionalistov“ polkovnik Caamano že pristal, člani posebne komisije Organizacije ameriških držav So v tej zadevi obiskali tudi že generala Antona
vseh komunistov, petletno plačano emi-giacijo za vse tiste častnike na Caa-mahovi strani, ki Se ne bi hoteli pokoriti novi vladi, vsi častniki in vojaki, ki so sedaj pod Caamanom naj polože orožje, Imbertova stran jim pa zagotavlja, da bodo pod novo vlado znova sprejeti v redno dominikansko vojsko.
Čilski predsednik Edualdo Frei je zaključil štiridnevni uradni obisk Franciji, nato pa je ostal v tej državi še tri dni zasebno. O razgovorih med njim in De Gaullom je bilo izdano poročilo, ki pravi, da sta oba predsednika „odločena iskati in razširiti že obstoječe sodelovanje med obema državama na gospodarskem, kulturnem in tehničnem področju“. V zunanjepolitičnem pogledu pa poudarjata „načelo neodvisnosti in nevmešavanja v zadeve tujih držav“. Freijev obisk v Franciji je spremljalo polno najrazličnejših mnenj in ugibanj. Nekateri listi in agencije so vedele povedati, da je Frei hotel pri De Gaullu doseči, da bi ga podprl v namenu, da bi se otresel „ameriškega pritiska“. Zopet drugi so mu pripisovali izjavo, da bo čdska vlada vzpostavila diplomatske zveze s komunistično Kitajsko, obnovila jih pa tudi s Kubo ip. Vsa ta ugibanja in izjave, ki naj bi jih Frei dal v Parizu, je čilski predsednik sam zavrnil kot neosnovane in izmišljene z izjavo: „Nisem prišel v Francijo, da bi se sprevrgel v sovražnika kogarkoli, čile računa in hoče računati z ameriško pomočjo. To, kar hočemo doseči je samo iskanje tretje poti. Nočemo namreč kapitalizma, ki tlači vse pod sabo, pa tudi ne diktatorskega komunizma. Prepričan sem, da je mogoče dvigniti življenjsko raven ljudstva z izvedbo revolucije v svobodi in demokraciji.“ Odločno je zanikal tudi, da bi bil italijanski vladi predložil kako spomenico glede odnosov med Čilom in ZDA, kakor
V TEDIH
tudi, da bi njegova vlada nameravala
vzpostaviti diplomatske zveze s kom. Kitajsko, obnoviti jih pa hotela s Kubo. Po uradnem obisku in razgovorih z De Gaullom je Frei imel Sestanek s prvakom francoske kršč. demokratske stranke Jeanom Lecaunuetom, predsednikom kluba senatorjev te stranke in odločnim zagovornikom evropskega gibanja ter hudim političnim nasprotnikom De Gau-lla. Prav tako z Johnsonovim „letečim veleposlanikom“ Harrimanom.
V Kolumbiji sta vojska in cerkvena oblast pozvali politične stranke naj puste ob strani osebne spore ter naj pod-pro predsednika republike v njegovih naporih za rešitev slabega gospodarskega položaja v državi.
Krizo v Skupnem evropskem trgu, ki jo je povzročila Francija s svojim nepomirljivim stališčem o ureditvi poljedelske politike držav-članic omenjene evropske gospodarske skupnosti po zamisli francoske vlade, bo po mnenju odgovornih političnih osebnosti v Nemčiji, Belgiji, Holandiji ter Italiji končno le mogoče prebroditi. V ta namen so zunanji ministri Italije, Belgije in Holandske Amintore Fanfani, Henry Spaak in Joseph Luns izkoristili svoje bivanje v p0.rizu kot udeleženci tokratnega zasedanja Zahodnoatlantske obrambne skupnosti za razgovore s francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillom. Nemški zun. mnister Gerhard Behroeder je pa izjavil, da bo Zahodna Nemčija storila vse, da Se sporna viprašanjal ugodno rešijo.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Imberta Barrerò. Z njimi je bil pri tem Razgovori za rešitev krize se nadaljujejo.
Spremembe v ameriški vladi
Ameriški predsednik Johnson je na tiskovni konferenci povedal, da bo izvršena delna preosnova njegove vlade, ker sta odstopila državni tajnik za letalstvo Eugene Zuckert ter ravnatelj informacijske službe Carl Rowan. Zuc-kertov naslednik v državnem tajništvu za letalstvo bo dr. Harold Brown, sedanji direktor zavoda za preizkavo ter inženerijo za narodno obrambo. Sprememba je nastala tudi na ameriškem
veleposlaništvu v Južnem Vietnamu, kjer je odstopil iz zdravstvenih razlogov dosed, am. veleposlanik general Maxwell Taylor, za njegovega naslednika je pa bil imenovan prejšnji ameriški veleposlanik v Južnem Vietnamu Henry Cabot Lodge. Predsednik Johnson je ob tej spremembi veleposlanikov v Saigonu izjavil, da ne predstavljajo prav nobene spremembe ameriške politike.
Možnosti političnega prevrata v ÜSSR
Znana ameriška politična revija „US News and World Report“ je v svoji zadnji številki objavila intervju z mednarodno znanim strokovnjakom za sovjetski komunizem, Francozom Mi-chelom Garderjem. Garder je reviji izjavil, da smatra, da bo najkasneje do okoli leta 1970 v ZSSR prišlo do revolucije, ki bo odpravila komunistično stranko in vzpostavila „socialistični režim“. Garder meni, da smo priče „velikim težavam, v katerih se nahaja marksistično-leninistični režim Sovjetske zveze.“ Revolucijo bo izvedel uradniški razred v sodelovanju z razredom teh-
nikov in morda izdajalcev komunistične stranke, ki že ugotavljajo, da se približujejo spremembe ter s pomočjo nekaterih elementov iz policije in vojske.“ Garder nadalje izjavlja, da imajo sedanji oblastniki v ZSSR „svoj poseben pogled na svet, ki ga ne morejo spremeniti. Mladi upravni funkcionarji na kujejo nove ideje o vzpostavljanju stikov z Zahodom in iščejo v globino, zakaj ZSSR tako počasi napreduje.“ Garder je tudi izjavil, da vlada med omenjeno elito in politiki, ki imajo trenutno oblast v rokah, silovit konflikt, ne da bi politiki mogli resnično doka-
sodi tudi vse zločine „organizirane komunistične podlosti“, kakor je pravilno označil komunistični sistem prvak slovenskih demokratskih socialistov g. dr. Celestin Jelenec. Ti komunistični zločini na Slovenskem so tako strahotni, da bodo prav gotovo za vse čase, dokler bo živel slovenski rod, v resnici „večen opomin ljudem, naj ostanejo ljudje“, kajti tisti, ki so izvrševali vse
morije in pokolje po Slovenskem med komunistično revolucijo in v maju ter juniju leta 1945 niso bili ljudje, ampak podivjane krvoločne zveri v človeški podobi.
Kardelj pa naj tudi pojasni, kakšna je razlika med morijami nacistov v Buchenwaldu in morijami komunistov v Sloveniji in to celo po končani vojni in revoluciji!
Proslava praznika neodvisnosti
V petek, dne 9. julija, so bile po vsej Argentini proslave argentinske neodvisnosti. Največje slavnosti so bile v prestolnici, kjer so v dopoldanskih urah prihajali v vladno palačo izrekat čestitke predsedniku republike dr. liliji ministri zvezne vlade, člani vrhovnega državnega sodišča, člani predsedstva parlamenta in senata ter predstavniki oboroženih sil in člani diplomatskega zbora. Opoldne je bila v katedrali slovesna zahvalna služba božja. Imel jo je buenosaireški nadškof kardinal Ca-ggiano, nato pa je bila na Majskem trgu vojaška parada. V njej so letos nastopali tudi brazilski kadetje ter gojenci italijanske mornariške akademije, ki so se z italijansko šolsko križarko Caio Duilio tiste dni mudili na obisku v Buenos Airesu. V paradi je sodelovalo 5.000 vojakov, mornarjev ter letalcev.
Na državni praznik zvečer je bila v gledališču Colon slavnostna predstava.
Aramburu sprožil vrsto napadov nase
General Aramburu, bivši predsednik vlade osvobodilne revolucije, se je po daljšem času znova oglasil z izjavo, ki jo je tokrat dal dopisniku UP. V njej je napadel vlado. Očita ji nedelavnost, zamerja ji, da ni izpolnila svojih obvez do Organizacije ameriških držav, ko ni poslala vojske v Dominikansko republiko, napada njeno politiko pomirje-vanja ter pravi zanjo, da je vlada z njo samo pojačala peroniste ter jih utrdila na njihovih položajih. Svojo kritiko je strnil v ugotovitev, da je največje zlo to, da v državi ni ne vlade. ne opozicije ter da obstaja nevarnost za zru-šenje ustavnega stanja, če se bodo raz-
mere razvijale v bodoče tako, kakor so sc doslej.
Gornja kritika gen. Aramburuja je sprožiia ostre odgovore ljudskih radikalov. Iz vlade se je oglasil najprej notranji minister dr. Paimero ter ga je zavrnil z ugotovitvijo, da so vse trditve o nevarnosti prekinitve ustavnega stanja povsem neutemeljene ker je povsod v državi mir in red. Podtajnik v fin. ministrstvu Juan Carlos Delcante je dejal, da so Aramburujeve obtožbe težke, ker prihajajo od tistega, ki je bil predsednik te države in prav zato povzročajo republiki veliko škodo. Zatrjuje, da je republika polnoletna in da ne potrebuje varuha.
Najodločneje pa je Aramburuju odgovorilo vodstvo ljudske radikalne stranke s podpisom predsednika dr. Balbina, ki zlasti zamerja generalu da je napad na vlado sprožil iz inozemstva in to prav pred praznikom drž. neodvisnosti. V nadaljnjem pa dr. Bal-bm brani radikalno vlado in njeno delo na političnem in gospodarskem področju pred Aramburujevimi napadi ter poudarja pravilnost radikalne politike za ureditev političnih in gospodarskih lazmer v državi.
Nova ureditev prodaje mesa
V izvozu argentinskega mesa so nastopile težave, ker se je v mesecu juniju notranja poraba mesa povečala kar za 38.08%. Zato je vlada dosedanjo uredbo o prodaji mesa spremenila v toliko, da je v bodoče prepovedano klanje govedi ob petkih in sobotah, ne pa več ob ponedeljkih in torkih kot doslej. Iste dneve je tudi prepovedano prodajanje tega mesa ter iz njega pripravljanje jedil po gostilnah in restavracijah. Iste dneve je seveda dovoljena prodaja vsega drugega mesa, svinjine, ovčjega mesa, kozličev ter perutnine vseh vrst.
Kongres mladih krščanskih demokratov v Berlinu
njimi predsednik vlade Baden-Würtem-berga, predsednik čilskega senata, predsedniki KD strank Brazila, Uruguaya,
V dneh od 10. do 18. junija se je vršil v Berlinu drugi svetovni kongres UIJDC (Union Internationale des Jeu-nes Democrates Chretiens — Mednarodna zveza mladih krščanskih demokratov), ki združuje 29 mladinskih gibanj krščasko demokratskih strank iz naslednjih držav: Argentine, Avstrije, Belgije, Bolivije, Brazila, Čehoslovaške, Čila, Kolumbije, Salvadorja, Francije, Nemčije, Guatemale, Italije, Jugoslavije (Slovenije), Litvanije, Luksemburga, Nicarague, Holandske, Paname, Para-guaya, Peruja, Poljske, Dominikanske republike, San Marina, Španije, Švice, Madžarske, Uruguaya in Venezuele. Prvi kongres zveze se je vršil leta 1962 v Caracasu v Venezueli. Sedanjega kongresa se je udeležila tudi štiričlanska slovenska delegacija, ki je aktivno sodelovala pri kongresnem delu in vzdrževala stike s posameznimi delegacijami.
Kongresna zborovanja so se vršila v moderni Kongresshalle in so potekala v znamenju gesla „Krščansko demokratska mladina za mir, svobodo in pravico“. Kongres je vodil predsednik UIJDC Angelo Bernassola, častni predsednik kongresa pa je bil Hilarión Cardozo Med osebnostmi, ki so govorile ob ot voritveni svečanosti je bil tudi belgijski ministrski predsednik Theo Lefèvre. Prva poročila so podali posamezni delegati. Za politično komisijo je govoril Sergio Fernandez, čilski delegat in ne kdanji podpredsednik UIJDC, korefe-rent pa je bil Francoz Jean Mastias, predsednik mladinske sekcije MRP (krščanskih demokratov). Poročilo o krščansko demokratski solidarnosti je podal glavni tajnik UIJDC Poljak Stanislav M. Gebhardt, o pogojih za napredovanje pa Nemec Helmut Geiger.
Sobota in nedelja sta bili posvečeni
zunanji minister San Marina, predsednik Svetovne zveze krščanskih sindikatov, tajnik Srednjeevropske zveze krščanskih demokratov Sieniewicz in drugi. Raznih sprejemov so se pa že prej udeležili nekateri ministri zahodnonem-ške vlade in državni tajnik. Kongresu so med drugim poslali svoje poslanice bivšj kancler Adenauer, kancler Erhard, italijanski ministrski predsednik Moro,
čilski predsednik Frei, bivši britanski predsednik Home in drugi.
Predsednik Bernassola je v zaključ nih besedah povzel glavne misli drugega svetovnega kongresa in poudaril zlasti dejstvo, da je za svobodno družBo bolj važna raznolikost mnenj (kot se je večkrat demokratično izkazalo na sedanjem kongresu) kot pa sterilna soglasnost. Za bodočnost pa ostanejo krščanski demokratje še naprej zvesti svojim načelom za izvedbo pogumnega programa svetovne obnove v smislu svojih vodilnih načel'.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Volitve na Goriškem
Na Goriškem so bile v nedeljo, 13. junija volitve v občinske svete in pokrajinski svet. Kakor že od leta 1948, so tudi pri teh zadnjih volitvah nastopili s Slovensko listo, katere znak je lipova vejica, skupno pristaši Slovenske katoliške skupnosti in slovenskih demokratov. Pred volitvami je bilo mnogo govora o potrebi ustanovitve posebne slovenske liste, ki bi, kakor v Trstu, združila vse Slovence, razen titovcev. Prišlo je tudi do dogovarjanja predvsem z vodstvom Slovenske krščanske socialne zveze, vendar do sporazuma ni prišlo. Slov. demokratska zveza je postavila neke pogoje, ki jih 'SKSZ ni sprejela. Zato je bilo seveda nekaj tihe nropagande po občinah, naj Slovenci oddajo prazne glasovnice.
Kljub tej propagandi pa je tradicio-
doslej listi Občinske skupnosti, ki združuje vse levičarje.
Pri pokrajinskih volitvah je dobila Slovenska lista 3124 glasov (leta 1961 le 2921) in je bil na njeni listi izvoljen za pokrajinskega svetnika znani kulturni in športni delavec dr. Martin Kranner. V goriškem občinskem svetu bodo lipovo vejico zastopali dr. Avgust Sfiligoj, dr. Andrej Bratuž in dr. Stanislav Bratina.
Letošnje upravne volitve so bile zanimive tudi zaradi tega, ker je kar sedem od osmih strank lovilo slovenske glasove. Samo neofašisti niso mogli na kandidatno listo nobenega Slovenca. Pač pa so poleg socialistov, komunistov in PSIUP (frakcija, ki se je nedavno odcepila od italijanskih socialistov, ker zagovarja še vedno tesno sodelovanje socialistov s komunisti), postavili v svo-
nalna lipova vejica dobila kar lepo šte- je liste demokristjani in delno italijan-vilo glasov. Celo napredovala je pred- ski liberali, ki so sicer bili zelo neli-vsem pri volitvah v pokrajinski svet, v ; beralni do Slovencev. Kljub tej razpr-volitvah v goriški občinski svet je tudi šitvi kandidatov, pa je možno ugoto-
napredovala in dobila nekaj več glasov kot pri lanskih volitvah v deželni svet.
Trdno je obdržala v svojih rokah šte-noriansko občino (12 svetovalcev), v obiskom zahodnega in vzhodnega Ber-( ^oberdobski občini je obdržala isto šte- | Ijena Slovenca: v gorski občinski svet lina in raznim sprejemom. V ponede- 0	nPpan- malega pa je naza- dr. Sanzin, v pokraiioski pa Marko
udarjali v številnih sožalnih poročilih visoke in najvišje strani. Njegova svetovna odprtost in svetovna žilavost sta bili tam vselej poudarjeni. In ker je bil odkrit, je imel tudi veliko prijateljev po vsem svetu.
Posebej moramo omeniti njegovo neomajno zastavljanje časa, energije, moči duha in denarja. Dr. Konrad Adenauer je v svojem sožalnem pismu rekel: „Žrtvoval je svoje življenje za svoje ideale in tako storil najvišje, kar človek storiti more.“
Peter Howard je nanovo oznanjal stare resnice prikrojene za današnjo dobo, da predrugači ljudi in uvede nov družabni red in veroval je, da je možno brez prelivanja krvi ustvariti nov svet. Prepričan je bil, da je moralna oborožitev v pravem smislu besede — orožje — za današnji čas. Veroval je v ljubezen kot obratno, revolucionarno silo v družini, državi in na svetu.
Popolnoma se je predal službi na svojem bližnjem, kot je po pravici poudaril kardinal Tisserant, dekan kardinalskega kolegija.
Peter Howard je bil apostol resnice. S kakim čudovitim pogumom je v svojih govorih oznanjal grenke resnice. Ničesar ni tako sovražil kot svetohlinstvo "in hinavščino. Neizprosen boj Petra Howarda je veljal tudi brezbrižnosti in zaspanosti mnogih ljudi. Zato jih
je hotel z govori in gledališkimi deli prebuditi in k delu spraviti.
Kjerkoli je bil, v Evropi, Aziji ali ZDA, in nazadnje v Južni Ameriki, povsod je govoril neustrašeno in nastopal za resnico, za novo zadržanje in osebno obračanje k Bogu. Delal je resnico, kot jo zahteva Evangelij.“
Nato ga je dr. Thommen primerjal s sv. Nikolajem iz Fliie (iz Hriba), švicarskim narodnim junakom in narodnim svetnikom, širom sveta že preko stoletij znanim kot brat Klavž, ki je sedemdesetletnik umrl 1. 1487 in ga je šele papež Pij XII. prištel k svetnikom. Na njegovo željo so ga prenesli v cerkev v Sächseln. Odkar je postal svetnik, počiva pod svojim oltarjem. Med mnogimi ex voti, ki visijo v cerkvi v Sächseln in pričajo o čudežnih čudovitostih, pade v oči zlasti tisti, katerega je javno podarila švicarska deželna vlada in brata Klavža naziva Pater Patriae (oče domovine).
Po cerkveni slavnosti so se udeleženci zbrali v Sarnen ter živahno razpravljali o bodočih načrtih Moralne oborožitve v Švici in Evropi. Navzoči so bili glavarji notranje švicarskih kantonov, predsednik ustanove MRA ter zastopnik federalne vlade in dr. Morris Martin, kot zastopnik oksfordske univerze in član pri II. vatikanskem koncilu akreditiranega tiska.
Župnik Tensudern o pok. prelatu Janezu Kalami
viti, da so Slovenci glasovali le za Slovensko listo ali pa. za levičarske tri, stranke.
Na socialistični listi sta bila izvo-
dovnio v s"v"H°n‘ski občini. Kljub temu
Waltrisch. 'Na komunistični bo tovari-
ljek so pričela dela posameznih komisij
(splošne, politične, o napredovanju, o .a v	obdržala tri sve- šica Selli predstavljala Slovence v po-
solidarnosti KD gibanj, razdeljene na Hvalce, večina pa je pripadla kakor krajinskem svetu.
5 podkomisij: o sodelovanju KD, o pro-
blemih študentov, o mladih delavcih, o tisku in propagandi ter o mednarodnih ustanovah).
Ostali dnevi so nato potekali v plenarnih zasedanjih, kjer so delegacije glasovale in debatirale o osnutkih resolucij posameznih komisij. Omenjene resolucije so bile nato sprejete z raznim) popravki in dodatki. Najvažnejša politična resolucija, ki poudarja potrebo po politiki svobode, pravičnosti, nevmeša-vanja, okrepitve OZN in njene izpopolnitve itd. Resolucija podkomisije za tisk in propagando poudarja potrebo po ustanovitvi neke mednarodne tiskovne agencije, ki bi delovala v duhu krščansko demokratskega gibanja ter se zavzema za odpravo vsake cenzure in za povezavo krščansko demokratskih časnikarjev. V resoluciji o študentih pa je med drugim izrečena obsodba nad poskusi vmešavanja in omejevanja svobode vseučilišč (Vzh. Berlin, Španija itd.).
Kongres UIJDC se je zaključil v četrtek, 17. junija. Na zaključni plenarni seji je bilo več odličnih gostov, med
Švica slavi spomin na Petra Howarda
Ga. dr. Julija Payman, neumorna moža, s katerim je rajni imel toliko kulturna delavka med nami, nam je po- j skupnega: brezpogojno ljubezen do res-sla’a daljši članek, ki ga pa „žal“ kljub nice, visoko spoštovanje za svobodo kot
zanimivosti zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti v celoti. Zato iz njega povzemama glavne odstavke.
V uvodu navaja, da so Švicarji za Howarda opravili sv. mašo v znani romarski cerkvi v Sächseln. Cerkveno ladjo so napolnili zastopniki osrednje in kantonalnih vlad ter inozemski državniki; med člani diplomatskega zbora so bili tudi zastopniki iz zapadnoafriških dežel. Iz vseh delov Švice je prihitelo nad 300 zastopnikov in tudi vse druge evropske države so bile zastopane.
Pater dr. Bonaventura Thommen je imel globoko zasnovan govor, v katerem je med drugim navajal:
„To sveto daritev smo opravili v častni spomin na našega umrlega prijatelja Petra Howarda, saj to posebno čast zasluži in smiselno je, da to slavnost opravljamo pred oltarjem tistega
darilo, ki nam ni dano zastonj, ampak zahteva žrtev in nalaga odgovornost. Kot brat Klavž (za Švicarje), tako je tudi Peter Howard težil za tem, „da se zgodi božja volja povsod, kakor v nebesih, tako na zemlji“. Peter Howard je govoril kot je niislil; bil je raven, značajen človek, čigar mišljenje, govorjenje in delovanje se je strinjalo. Z našim bratom Klavžem je imel skupno tudi brezpogojno voljo za mir. želel je, da zdravo, čisto jedro vsakega človeka prispeva za dosego pravičnega in kršč. miru na zemlji. Prepričan je bil o tem, kar je brat Klavž v svojem pismu na Bern dal pisati: „Mir je samo v Bogu in Bog je mir.“ Peter Howard je bil eden izmed tistih mož našega časa, ki jih odlikuje čudovita, najbolj mnogostran-ska osebnost. Naj pokažem samo nekatere točke, ikatere so zopet in zopet po-
Znani nemški župnik Tensundern v Recklinghausenu na Westfalskem, ki se je iz ljubezni do slovenskih rudarjev naučil slovenščine, da jim je v materinem jeziku lahko oznanjal božjo besedo, ki je bil ponovno na obisku v Sloveniji ter je bil med drugim gostitelj tudi pok. škofa dr. Gregorija Rožmana ob njegovem zlatomašniškem jubileju, poleg svojega velikega dela v župniji, najde še vedno toliko časa, da prebere tudi sleherno številko Svobodne Slovenije, ki jo vsa leta redno prejema.
Tako je v Svobodni Sloveniji prebral tudi spominski sestavek o pok. prelatu Janezu Kalanu. K temu članku nam je v pismu z dne 16. junija poslal še naslednje dopolnilo, ki ga prav radi objavljamo in se zanj g. župniku Ten-sundru, ki je na Verfalskem tudi uradno zapriseženi tolmač za slovenščino pri sodiščih in ostalih uradih v Dortmundu in Essenu, lepo zahvaljujemo.
G. župnik Tensundern nam piše takole:
Bral sem zanimiv članek o dvajsetletnici smrti Janeza Kalana v Vašem listu, ki je splošno pisan v lepi klasični slovenščini. Pogrešal pa sem v tem članku omembe velikega, dolgotrajnega in nesebičnega delovanja med Vestfalskimi Slovenci. Kot sodelavec in prijatelj smatram za svojo dblžnost, da malo opišem njegovo misijonsko delo med Slovenci v Nemčiji.
Po prvi svetovni vojni je prišel v Porurje brez denarja, pa z velikim idealizmom. Ustanovil je slovensko pisarno v Bottrop-Boy pri sestrah dominikanskega reda, pa tudi mesečnik „Naš Zvon“ za Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo
in Francijo. Pomagal je z vsemi svojimi močmi pri Zvezi slovenskih katoliških društev (25 rudarskih in 15 ro-žnovenskih društev). Imam še sliko, ko sva on in jaz v sredi med 40 predsedniki in prednicami. Obiskoval je neprenehoma svoje rojake, jim pastirova!, jim preskrbel papirje in listine, organiziral romanja v Kevelaer, Rajhen-burg, Brezje itd. Četudi sem bil drugega značaja kakor on, sva bila vedno dobra prijatelja in boritelja za slovenske ideale; sem ga zelo spoštoval in občudoval zaradi njegove nesebičnosti, zaradi njegove radikalne aktivnosti za Boga, za Cerkev in za slovenski narod. Kalan je bil zgled drugim duhovnikom in jè zaslužil, da bo vedno ohranil dobro ime v slovenski zgodovini.
Bog daj slovenskemu narodu še veliko takih idealnih duhovnikov, ki so Kristusovi nasledniki in vse žrtvujejo za Boga in za slovenski narod.
Ob tej priliki smem tudi omeniti, da ravno v Argentini izseljenci tako vzgledho in požrtvovalno — zlasti inteligenca — delajo in pospešujejo slovensko kulturo in narodnost.
Prav prisrčno pozdravljam Vas in vse Slovence v Argentini.
Bog živi slovenski narod!
Tensundern, žpk.
V Peruju je vlada v zvezi z nastopanjem gverilcev v okrajih Huancave-lica in Junin zaprla veliko komunistov in njihovih pomagačev.
Oddelki paraguayskih orožnikov so v notranjosti države naleteli na komunistične gverilce. V spopadu z njimi so štiri ustrelili.
Janko Hafner
Leteči krožniki in še kaj
Prav teden dni pred enim izmed naj- si postal središče svetovne pozornosti, bolj slovitih srečanj v zgodovini vse do- čez noč te po radiu kličejo vse mogoče sedanje človeške tehnike — mislim na uradne inštance argentinskih oblasti, da srečanje Marinerja 4 z Marsom dne 14. o našem marljivem časopisju v Buenos
julija 1965 (pri čemer je vseeno, če se bo fotografiranje in prenos posrečil ali ne) — nam je Argentinska Antarktika skuhala svetovno senzacijo in nam 4 postregla z lepo novo porcijo letečih krožnikov.
Že vidim, da sem se večini bralcev zameril za vedno, ker ne verjamem v leteče krožnike. Saj bi rad verjel, pa ne gre, ker so me bolj pametni prepričali,
Airesu ne govorim.
Mi ubogi zemljani pa beremo čudovita poročila in domneve v dnevnikih, nerazložljive nove in stare fotografije (iz časopisnega arhiva) nam dokazujejo, da so kakorkoli nekdaj nekaj fotografirali in to nekaj bi lahko bilo nekaj, kar si naša človeška pamet ne more razložiti. Ali ne pravi Hamlet: .,So stvari med nebom in zemljo, o ka-
da ni vredno verovati racam, ki jih sku-' terih šolska modrost...“. Torej je že
hajo po senzacijah hlepeči časopisi enkrat na tem, drugič na drugem kontinentu. To pot je ustrelila kozla Argentina, in ko sem bral prva „pričevanja“ z argentinske postojanke, sem navdušenim prijateljem svetoval, naj vprašajo Dinka Bertonclja (ta je prebil na Antarktiki dve leti), kako strašno dolgočasna je zima v skoraj večni zimski temi in stalnem mrazu tam okrog — 20 stopinj pod ničlo! Pod takimi pogoji doživi lahko najbolj trezen človek halucinacije, ali pa se jih izmisli zato, da bo napravil — šalo! Tako ali drugače je dolgega časa konec in čez noč
Hamlet dokazal leteče krožnike!
Pobre de mi! (Po slovensko — gorje meni!) Morda mi bo pomagal Wern-her von Braun, da me prijatelji ne bodo kamenjali. Nemec W. von Braun je oče sodobne raketne tehnike: v drugi, svetovni vojni je kot tehnični ravnatelj vodil graditev prve vojaške velerakete! — V-2, ob koncu vojne ipa se je s svo-1 j imi strokovnjaki in par tovornimi avtomobili samih raketnih načrtov odpeljal v ameriško ujetništvo. Tako je s svojimi ljudmi prišel v ZDA, Najprej j kot ujetnik, kasneje kot plačan stro-, kovnjak je postal ena vodilnih osebno-j
sti ameriške raketne tehnike. Danes je ameriški državljan in odgovorni tehnični ravnatelj projekta Saturn rakete, ki bo 1. 1970 ponesla prve Američane na Luno. Svojčas je pisal razne propagandne knjige, ki naj bi posplošile razumevanje za bodoče vsemirske polete in ekspedicije do Lune in najbližnjih planetov, zlasti do Marsa.
Kmalu potem, ko so začeli krožiti okrog Zemlje prvi umetni sateliti, je v ameriški reviji This Week objavil več člankov o prvem bodočem poletu na Luno. Konec leta 1959 je združil te članke v knjigo, ki je izšla začetek leta 1960 pod -naslovom „First Men to the Moon“ — Prvi ljudje na Luni. V uvodu te knjige odgovarja na štiri vprašanja, s katerimi ga največkrat sprašujejo znanci in neznanci v pismih. Zato na ta vedno se ponavljajoča vprašanja odgovarja enkrat za vselej. Eno teh vprašanj se glasi: „Kaj menite o letečih krožnikih?“
Von Braun odgovarja takole (doslo-ven prevod iz njegove knjige):
„Za veliko večino opaženih tako imenovanih letečih krožnikov, kakor se navadno imenujejo neidentificirani leteči objekti (UFO — je ameriška kratica za znanje), je mogoče najti pametno in dokaj enostavno razlago. V zadnjih deset letih so oficialni ameriš-
ki očividci registrirali okrog 6000 opazovanj. Razen dveh odstotkov se vsa opazovanja razdele med naslednje kategorije:
visoko leteči baloni raznih vrst;
visoko leteča, po sončnem zahodu še cd sonca obsijana letala;
močna zrcaljenja oddaljenih virov iuči na tleh preko atmosfere, podobna fati morgani;
umetni ameriški ali sovjetski sateliti;
meteoriti, ognjene krogle (meteorskega izvora), zvezdni utrinki;
ptiči;
planeta Venera in Jupiter;
luč žarometov na plasteh iz oblakov ali megle;
prevare, ki so si jih izmislili poe-dinci ali za šalo ali pa zato, da bi vzbudili pozornost javnosti.
Tudi tisti, ki trdovratno vztrajajo v svoji veri v izven zemeljski izvor letečih krožnikov, navadno priznavajo, da se da večino opazovanj razložiti z enim od zgoraj navedenih vzrokov. Ostajata pa dva odstotka, ki se ne dasta razložiti in ta dva odstotka prepričujeta navdušence, da ostajajo zvesti svojemu prepričanju in veri v leteče krožnike.
Tudi jaz ta tajins.tvena dva odstotka ne znam razložiti. Vse življenje sem se pečal s preizkušanjem letečih objek-
tov in naučil sem se, da moram biti izredno previden, ko ocenjujem pričevanja očividcev o ponesrečenih paketnih startih. Ko smo nekoč zasliševali tri izkušene opazovalce po tipičnem ponesrečenem raketnem startu, se je prvi zaklinjal, da je čisto razločno videl, kako se je odlomil del rakete, preden je ta spremenila smer; drugi opazovalec je tej trditvi ugovarjal, češ da se je začela raketa tik preden je spremenila smer, močno gugati; tretji šolani opazovalec pa ni videl niti da bi se kaj odlomilo, niti da bi se raketa gugala ali celo spreminjala smer, po njegovem je lepo letela naravnost in e-nakomerno, dokler je iznenada ni raztrgala eksplozija.
Taka protislovja v poročilih očividcev in starih raketnih izvedencev nikakor niso izjema; stalno moramo računati z njimi čeprav gre pri tem za izkušene opazovalce, ki so že videli veliko število raketnih startov in so navadno tudi duševno pripravljeni na novi raketni poskus.
Prav zato pa izredno črnogledo o-cenjujem objektivno vrednost slehernega poročila o opazovanju kakega ta-jinstvenega objekta na nebu, če izvira ali od presenečenega ali od neizvežba-nega opazovalca. In tista dva odstotka UFO-qy, ki jih ne znamo razložiti, pray

Fr un e Ko «j o vseh —
vzgojitelj, domačin, Slovenec in prijatelji
Profesor in pisatelj Mihajlov, katerega je zadrsko sodišče obsodilo na 9 mesecev zapora, ker je povedal resnico o Stalinu in sedanjih razmerah v Sovjetski zvezi, je vložil proti obsodbi priziv na Vrhovno sodišče za Hrvatsko. To je prizivu ugodilo ter je prof. Mihajlo-va oprostilo, kajti devetmesečno zaporno kazen mu je spremenilo v pogojno kazen petih mesecev.
Vedno več televizijskih sprejemnikov v Sloveniji ima za posledico, da ljudje manj berejo. To je ugotovila ljudska knjižnica v Kranju, kjer se je število bralcev, ki si izposojajo knjige na dom v letu 1964 zmanjšalo za 3.500, t. j. za 13%.
Umrli so. V Ljubljani: Matija Maver, upok., Miroslav Benedik, ref. za inozemske pokojnine pri Soc. zavarovalnem zavodu, Janko Kos, upok., Viktor Žvegelj, slikarski mojster in strokovni učitelj, Jernej Verbič, pos., Terezija Tavzelj, Marija Vrtačnik roj. Pollak, Albert Gogala, upok., ing. Matevž Kosmač, Franc Klein, pleskar v p., Jakob Eržen, mizarski mojster v p., Ma-
tija Logar, upok., Boris Ban, Miha Dolničar, pos., Ivana Pelan, Agata Černič., upok., Aleksander Rener, upok., Elizabeta Herbst roj. Pavlič, Marija Lužnik roj. Korošec, Valentin Kalan, žel. uradnik v p., Oliva Marn in Marija Bevk roj. Zgaga, upok. v Leskovici, Ferdo Drenik, rezervni oficir v Družinski vasi pri Novem mestu, Julij sinček, ključavničar v šuškovcu pri Sv. Roku, Justi Vladika v Litiji, Jelka Vesenjak roj. Japelj, učiteljica v Mariboru, Zmaga Macarol v Kopru, Marija Čebulj v Ježi,
V Št. Pavlu, v prvih dveh letih gimnazije, sem imel nekega sošolca, ki se je pisal Schiessl ali Schiestl. Njegov oče je bil stotnik v Belovaru na Hrvat-skem. Fant je bil suh, za svoja leta precej velik, a silno nežen. Nobene razposajenosti ni bilo na njem, učil se je veliko, a je komaj izdelal, bolj zaradi pridnosti in pohlevnosti, kot zaradi znanja. V' naslednji, drugi šoli, smo dobili nekatere nove profesorja, po dijaških pojmih zelo zahtevne. Za latinščino je bil neki dr. Speiser, civilist, ne pater, že po zunanjščini kažoč strogost
Jože Avsec, posestnik v Zgornjem j y prvj ur; nas je izpraševal kar vse Kašlju, Alojzij štupar, strojni mizar v Radomljah, Marija Blažon roj. Werner v Celju, Ana Korent roj. Dolenc v Celju, Arne Goslar, kemigraf v Kopru,
Helena Grad roj. Bikovšek v Zgornjem Kašlju, Roman Stifter, čevljarski mojster v Trebnjem na Dol., Katarina Dremelj roj. Kosec na Vrhniki, Marjeta Keržič roj. Mihevc v Dol. Logatcu, Marija Hutter roj. Vovk v Kopru, Vinko Prestopnik, upok. v Blatni Brezovici,
Ana Soršak roj. Kodela, poštna uradnica v p. v Kamniku.
SLOVENCI V ARGENT
I N I
BUENOS AIRES Osebne novice
Družinska sreča. V družini Lojzeta Mehleta in ge. Marije roj. Tomažin o dobili sina. Družino Slavka Truden in ge. Tonke roj. Langus v Villa Ballester je razveselila hčerka. Pri krstu je dobila ime Aleksandra Daniela. Krstil jo je njen stric g. Primož Langus, za botra sta pa bila dr. Ivan Truden in ga. Antonija Langus. Srečnima družinama naše čestitke.
t Jedrt Kogovšek. V Rovtah nad Logatcem je 26. junija umrla v 78. letu starosti ga. Jedrt Kogovšek. Pokopali so jo 28. junija na domačem pokopališču. V Argentini žaluje za njo njen sin France Kogovšek z družino, kateremu ob bridki izgubi mame izrekamo sožalje, rajna pa naj uživa rajsko veselje ipri Bogu.
CASTELAR-MORON
Parani sv. Jošta nad Vrhniko so se
11.	julija zbrali na slovenski Pristavi, da praznujejo svoje farno žegnanje, katero so združili s spominsko proslavo za žrtve komunistične revolucije.
Ob 10 je daroval sv. mašo za vse rajne navzočih in za žrtve revolucije g. župnik Matija Lamovšek, ki je v pridigi podal lepo duhovno misel. Po sv. maši je bila spominska proslava, katero je pripravil g. Tominc. Bila je preprosta, toda prisrčna. Nastopali so z besedo in pesmijo predvsem otroci Šent-joščanov. V nastopu so bili sigurni in sproščeni. Globok vtis je napravil prizor, ko so ti otroci na grob slovenskemu junaku položili križ, šopek roženkravta, nageljnov, rožmarina in svečo ter pokleknili okoli groba in molili. Nastop otrok je bil zaključen z rajanjem in petjem pod slovensko zastavo z napisom „Svobodni Slovenci“.
Sledil je govor Miloša Stareta, ki je najprej pozdravil svoje stare prijatelje in znance iz šentjoške fare še izpred vojne dobe. Nato je v govoru poudaril, da je v Sloveniji izvedel socialno revolucijo pred 60 leti dr. Janez Evangelist
Krek, katerega 100-letnico rojstva bomo letos obhajali. Delo tega moža je šlo tako na globoko in je bilo tako vsestransko, da ga moremo imenovati revolucijo. Krek je s svojim delom zbudil zavest tako delavskemu, kakor kmečkemu stanu. Gradil pa je na dveh temeljih: na krščanstvu in na svobodi. Med drugo svetovno vojno so komunisti začeli v Sloveniji revolucijo v namenu, da zrušijo temelje, na katerih je gradil Janez Krek, t. j. krščanska načela in svobodo. Zato smo se tem komunističnim načrtom uprli. Velike so bile žrtve. Navidez so bili naši borci premagani. V resnici pa so ti junaki, katerih smrti se spominjamo vsako leto, — zmagovalci. Oni so zmagali, ne komunisti. To je lepo povedal pisatelj Mauser na letošnji proslavi v Torontu, ko je ugotovil, da je poraz samo eno: zlom ideje. Ideja, za katero so padli naši junaki, ni doživela zloma. Nasprotno! Vedno močnejša je in vedno jasneje se kaže, r:a so se naši borci, ki So se borili za temelje, ki jih je postavljal Krek, t. j. za krščanstvo in svobodo, borili za idejo, ki gre zmagovito pot.
Ne tako komunisti, ki so navidez zmagali. Oni so doživeli zlom ideje. Berimo članke vidnih komunistov v domovini, poslušajmo njihove govore, in bomo videli, kako sami priznavajo svoj poraz, in kako očitno je, da so že v prvi generaciji doživeli zlom ideje, zaradi katere jö moral slovenski narod toliko pretrpeti.
Milošu Staretu so se navzoči za jasne besede zahvalili z odobravanjem.
Po končani proslavi so se šentjoš-čani in njihovi gostje Miloš Stare z gospo Franjo, g. župnik Matija Lamovšek in g. dr. Mirko Gogala, udeležili skupnega kosila in med domačim pogovorom ter pravem žegnanskem razpoloženju preživeli nedeljsko popoldne.
križem, da bi videl, kaj sploh znamo. Ko je poklical Schissla ali Schistla, smo kar pričakovali, kako ne bo nič znal in se takoj prvo uro pred profesorjem blamiral. A tem bolj smo strmeli, ko je vse z lahkoto znal, kar je bil vprašan. Po poduku smo ga pobarali, kako to, ko je bil lani tako nesiguren, zlasti v latinščini. Povedal nam je, da je imel v počitnicah inštruktorja, nekega enoletnega prostovoljca, ki služi pod očetom in ta mu je glavo odprl. Kot sem zvedel šele kakih petdeset let pozneje, je bil ta instruktor Franc Kogovšek, ■ki ga takrat seveda še nisem poznal.
Ko so Italijani, menda 1. 1920 zapustili Logatec in Rovte, je bila ena mojih prvih poti v osvobojeno ozemlje j obisk rovtarskega župnika Matevža Sušnika, ki je bil nekoč kot še vrhniški
pravljali, da v prihodnjih dneh obiščejo gospoda Matevža, smo se zmenili, da bom tudi jaz spet prišel z njimi ta in ta dan, ob tej in tej uri. Peljali smo se po neki grapi gor proti župnišču in vrh grape nas je čakala gruča fantov in mož, med njimi rajni Kogovšek, in nas navdušeno pozdravljala. Gospod Matevž je spet povabil Kogovška med nas v župnišče. Takrat sem spoznal, kako živi Kogovšek tesno z ljudmi svojega kraja in kako v vsem dopolnuje delovnega rovtarskega župnika. Pozneje sem ga v Rovtah, pri Svetih Treh kraljih in v Ljubljani večkrat srečal in se z njim pogovarjal, največ o ljudski prosveti in politiki in tudi marsikateri kozarček sva ga zvrnila.
Ko so se ustanavljale vaške straže, je bilo marsikaj v organizaciji in sličnih zadevah nejasnega. Ker Smo na Vrhniki vedeli, da vodi posadko v Rovtah gospod Kogovšek, je vrhniški poveljnik v vsaki dvomljivi stvari šel po nasvet v Rovte in dobil tam primerna pojasnila in navodila od tamkajšnjega poveljnika, ki opravi vse brez razburjenja in tako, da je prav. Ko je kot bivši višji banovinski uradnik bil imenovan : a okrajnega glavarja v Logatcu,, se je odliko-
Vsah teden ena
TRTA
Branko Rozman
Trta, plaha trta, kdaj ozelenela si, kdaj porumenela si, kdaj tako zardela si?
Zlato si rumena kakor naša zora, mlado vsa zelena kot za hišo bora.
Rdeča si kot gruda tik ob naši koči, ki kot ti ob jutrih solze tiho toči.
Ker je že doma rad pomagal očetu, ki je bil mizar, se je tudi na tujem oprijel mizarskega posla, izdelovanja kitar. S skromnim zaslužkom je podpiral vsak podvig Slovencev, dočim se je v prvih letih bivanja v Argentini, ko je bil še bolj pri močeh, slovenskih kulturnih prireditev tudi sam rad udeleževal.
Ker sva bila že dolgo časa skupaj in lahko rečem prijatelja, Sem mu nekoč predlagal, naj bi pila bratovščino. Pa se je obotavljal, češ, da se nič rad z ljudmi ne tika, ker mu to daje nekako pravico, da tikajočemu prijatelju
kaplan moj dobrotnik. iNašel sem pri g. Sušniku Kogovška, se seznanil z njim in slišal, da sta obravnavala vse krajevne probleme, pač dva človeka, ki jima je blagor domačega kraja na skrbi. Ker so se vrhniški duhovniki, mislim, da so bili to takrat dekan Kete ter kaplana Torkar in Bertoncelj, tudi pri-
vai prav tako s hladnokrvnostjo in ve-! P°va včasih tudi kakšno kritiko, dočim dno s pravilno odločitvijo.	j človeku’ katerega vika, ničesar ne oči-
Begunstvo naju je še tesneje zdru- 'n se mu ra-j®* izogne, če mu kaj na
LETEČI KROŽNIKI IN ŠE KAJ. .
(Nadaljevanje z 2. strani) nič ne zvišujeta mojega krvnega pritiska. Zame pomenja 98% razloženih pojavov prav dobro povprečje. Želim si, da bi mogli z 98% gotovostjo računati tudi na mnogih drugih poljih človeškega udejstvovanja. Od srednje ga veka naprej v znanosti ni več navada, da bi se sklicevali na duhove, čarovnice ali majhne zelene možice z Marsa, kadar stojimo pred pojavom, za katerega še nismo našli zadovoljive razlage.
Tistim pa, ki na osnovi osebnih o-pazovanj ali pričevanj drugih ljudi še vnaprej vztrajajo v prepričanju, da se sprehajajo po atmosferi objekti iz-venzemeljskega izvora, povem lahko samo to, da v leteče krožnike ne mo-1
rem verjeti, dokler jih jaz sam ne bom videl.“
Dokaj zafrkljivo je von Braun zaključil svoj odgovor. Bralec pa bo morda ugotovil, da von Braun s tem še ni ovrgel opazovanj na argentinskem jugu — pomislite — uradno poročajo!
V Sev. Ameriki pač tega primera še ni bilo, zaradi zemljepisne lege seveda. Pojav z argentinskega juga je bil lahko poseben ali celo izreden polarni sij. Polarni sij običajno nastane
kot posledica takoimenovanega magnetnega viharja, ki ga povzročajo erupcije na soncu. Magnetni vihar seveda pošteno razburka tudi vse instrumente, ki merijo sicer malenkostno nihanje stalnega zemeljskega magnetizma. Torej tudi ta dokaz z instrumenti ne velja čisto nič.
Na splošno imamo na izbiro dve možnosti: Lahko trdimo, da na skrivaj preizkušajo Sovjeti ali Američani kak poseben izum — pač leteče krožnike. Današnja tehnika prvih in drugih zda-leka ne zmore kaj podobnega — zato ta trditev ne more držati.
Druga možnost: Leteči krožniki so torej izvenzemeljskega izvora. Po tej predpostavki pa moramo sklepati naprej: Izključeno je, da bi prihajali od katerega koli našega planeta. So torej prišli od nekega drugega nam neznanega planetnega sistema. Zaradi neznanskih vesoljskih razdali, iki morda zahtevajo vožnjo skozi več stoletij, nimajo posadke, ampak so avtomati, ki pod vodstvom elektronskih mčunskph strojev nas opazujejo, filmajo in tele-vizirajo. Zgrajeni šo pa tako čudežno, da se nikdar noben ne pokvari in pade na zemljo.
Ali moremo, ali hočemo kaj takega verjeti ?
SLOVENSKA VAS
Nova maša g. Ivana Likozarja CM
V	nedeljo, 4. julija 1965 je Slovenska vas imela spet velik praznik: novo mašo, že peto v cerkvi Marije Kraljice. (Novomašnik je bil g. Ivan Likozar CM, iz vasi Voglo pri Kranju.
V	prijeten hladen zimski dan je že zgodaj zjutraj odmevalo streljanje mož-narjev po stari slovenski navadi. Kmalu za tem so se od vseh strani začeli zbirati rojaki k sprejemu novega maziljenca Gospodovega. Žerovnikova punčka je pred cerkvijo z lepo pesmico pozdravila g. novomašnika in mu podala novomašni križ.
Skoraj v istem trenutku je s kora zadonela Gregorja Riharja tradicionalna „Novomašnik, bod’ pozdravljen“.. Med sv. daritvijo je pel vaški pevski zbor pod vodstvom g. Ivana Meleta.
Rojaki so napolnili božji hram. Novomašnik je zapel „Glorijo“ v spremstvu dijakona g. Ivana Buha CM, Sub-dijakona g. Franceta Urbanije, in ce-remonijarja g. Janeza Petka CM. Rojaki so bili deležni novomašriiškega blagoslova med pridigo g. dr. Alojzija Starca, ki se je v toplih besedah spomnil novomašnika, njegove mame, ki je umrla lanskega decembra, njegovih sestra in bratov ter očeta, njegovih sobratov lazaristov in vseh, ki so od vseh strani prihiteli k tej prvi daritvi.
žilo. Od Moniga dalje sva bila vedno skupaj. V našem taborišču Senigallia-Barletta je vodil poštno upravo, ne le tako da je razdeljeval došlo pošto, ampak tudi s tem, da je ljudem pomagal z obrazložitvijo italijanskih poštnih predpisov, jim pisal naslove in zanje nosil pisma na pošto. To mu je vzelo včasih več ur dela na dan, a vkljub temu prevzel še pouk latinščine v nižjih razredih gimnazije. H gospodu Kogovšku, profesorju latinščine, so hodili študent-! ki radi in bil je menda edini profesor, ki ni imel zafrkljivega priimka. Ravnatelj, sam klasični filolog (in zato si pridržujoč poduk samo v višjih razredih), ga je hodil sprva večkrat inšpi-cirat, a se je kmalu prepričal, da se vrši poduk latinščine v najlepšem redu, čeprav g. prof. Kogovšek skoraj nikoli nobenega dijaka ni kaznoval ali pri konferenci imenoval. Iz taborišč se nadalje spominjam, kako je skrbel za svoje sorodnike in rovtarske sorojake, a ne zahtevajoč kakšnih predpravic.
Prišedši v Argentino smo stanovali on s svojo ljubljeno sestro Matildo in jaz s svojo družino v isti hiši v dveh sosednjih sobah. Po prizadevanju rajnega polkovnika Vauhnika sva dobila s Kogovškom službo v istem podjetju, v katero sva se vozila vsako jutro skupaj. Naneslo je da sva v „kolektivu“ nekoč sedela precej daleč drug od drugega. Pozneje mi je priznal, da je ta čas samevanja na vožnji molil rožni venec. In dostikrat se mi je videlo, da je tudi med delom, če ni bilo treba paziti na potek dela, na tihem molil. Glasno in javno moliti sem ga videl in slišal samo pred odrom umrle sestre Matilde.
Kogovšek ni bil premožen človek.
njem ni prav. čeprav pijača, ki sva jo pila, ni bil jeruzalemčan, niti bizeljčan, niti cviček, sva bratovščino slednjič pošteno zalila in sem si laskal, da sem si za vedno zavaroval Kogovškovo prijateljstvo.
Poznal sem in poznam precej ljudi iz njegovega domačega kraja in iz starega ali novega, argentinskega poznanstva in sem videl kako zvest prijatelj je France, zvest ne le do smrti, ampak še čez. En tak prijatelj mu je bil rajni glavar g. Janez Lesar, s katerim sta skupaj službovala že nekoč na banovini in ju je pozneje družila podobna usoda. Že nekaj let je mrtev, a nobenega njegovega godu ali obletnice smrti Kogovšek ni zamudil, da ne bi šel pomolit na njegov grob kot je to oprav Ijal tudi svojim rajnim sorodnikom. Ljubezen rajnemu g. Lesarju je pa prenesel tudi na njegovega g. sina.
Tako je ta blagi mož pokazal izredne vzgojne sposobnosti, dasi se ni predal učiteljskemu, profesorskemu poklicu. A iz tega nagnenja si tudi lahko razlagamo, da je ob prvi italijanski okupaciji Rovt takoj prevzel učiteljsko mesto v domačem kraju. Na svojce in na domači kraj je bil vedno močno navezan. Ljubil pa je ves slovenski svet, zlasti njegov kulturni podvig. Pri vsem tem delu ga je vedno spremljala zaupna molitev k Bogu, da je vkljub včasih težkim okolnostim vztrajal v zvestobi svojim idealom. In enako, dostikrat do žrtvujoče se popolnosti je vztrajal v zvestobi do prijateljev, ki se bomo zavedali, da smo mu enako zvestobo dolžni tudi sedaj, ko nas je zapustil, dokler se ne združimo z njim v smrti.
Marijan Marolt
Pri darovanju so trije Žerovnikovi j Gi]bertu
SLOVENCI
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Spominska dneva v New Yorku in
fantki, katerim je bil novomašnik birmanski boter, prinesli na oltar kelih, ciborij in daritvene vrčke. Pri tem je treba zaradi tistih, ki g. novomašnika ne poznajo, zapisati, da mu je bilo ob novi maši že 40 let, in da si je moral svojo pot do oltarja izvojevati, kakor je z božjo pomočjo pač vedel in znal. Njegov bivši krojaški mojster g. Janko Arnšek mu je ob tej priliki prisrčno čestital in g. novomašnik je bil ob sprejemu čestitk vidno ponosen, da si tudi brez službe oltarja zna s' šivanko (kakor sv. Pavel) in z bolničarstvom služiti svoj kruh.
Med novomašnim kosilom so imeli pozdravne nagovore g. dr. Alojzij Starc, ki je novomašniku sporočil čestitke tudi odsotnega g. direktorja msgr. Ore-harja, krajevni vikar g. Janez Petek, v imenu Zveze staršev ljudskošolskih otrok g. Klapenbach, Društva Slovenska vas in Sociedad de Fomento g. Maks Jan in Fantovskega odseka g. Ciril Jan.
G. novomašnik se je nato toplo zahvalil za vso skrb in ljubezen, s katero je bilo slavje pripravljeno.
S slovesnimi litanijami Matere božje je bila ob pol peti uri popoldne zaključena novomašna slavnost. M. J.
Spominska slavnost v New Yorku je bila 4. junija. V slovenski cerkvi sv. Cirila je imel za slovenske žrtve mašo Rev. Rihard Rogan, nato je pa bila v župnijski dvorani spominska proslava. G. Ludovik Burgar je v imenu Slov. kat. akad. društva SAVA in Slov. kat. akad. starešinstva v uvodnem govoru pozdravil zbrane rojake in se v izbranih besedah spominjal žrtev komunističnega nasilja. Zatem je posamezne točke, ki so bile na sporedu spominske proslave, napovedoval in povezoval v lepo celoto g. Rudi Večerin. Recitacije treh Balantičevih sonetov so podali gdč. Maruša Burgar in gdč. Hel-
P 0 S V E T V
vodja g. Viljem Kuntara je z orglami spremljal odpevanje vernikov. Spominska proslava je bila nato v cerkveni dvorani, kjer so rojaki s pietetnim spoštovanjem do slovenskih žrtev poslušali na trak posneti spominski govor pisatelja g. Karla Mauserja.
Spominske slavnosti v tem mestu sta se udeležila tudi gg. župnik Janez Šušteršič in Janez Dolšina.
PO ŠPORTNEM SVETU
Cerar ni več evropski prvak. V Antwerpens je bilo 16. maja 6. evropsko prvenstvo v orodni telovadbi. Cerarju se ni posrečilo ohraniti naslova prvaka, ki ga je dobil na prvenstvih leta 1961 v Luksemburgu in leta 1963 v Beogradu. Letos je postal prvak Italijan Meni-chelli, Cerar pa je dosegel le četrto mesto za sovjetskima tekmovalcema Li-
,	_	T „	.	. .1 sickim in Diamidovim. Prvo mesto je
ka Puc ter g. L. Burgar, spominskij Cerar 2asede] ,e na bradlji z 9>75 to&-
govor je pa imel g. dr. Zdravko Kalan.] kami. Menichelli je enako oceno dosegel na drogu, ostale ocene so bile nižje, ker so bili sodnik’ zelo strogi in deloma pristranski. Posebno so oškodovali Cerarja pri preskoku čez konja, dali so mu le 9.20, pa bi po splošnem mnenju zaslužil vsaj 9.50. Trener Senica se je preko enega od vodij razsodišča inž. Ivančevića pritožil, toda pritožba ni uspela. V skupni oceni je dobil Menichelli 57.55 točk, Lisički 57.50, Diami-dOv 56,°5, Cerar 56.90, Storhaug (Nor.) 56.00. Drugi slovenski zastopnik Janez Brodnik je zasedel 18 mesto s 54.75 točkami. Imel pa je to smolo, da je na vseh orodjih vedno začenjal lcot prvi.
Odlomke iz Kalinove Velike črne maše za pobite Slovence so recitirali ga. Ma rijana Kalanova, gdč. Helka Pucova, gdč. Maruša Burgar in g. Rudi Večerin.
Slovenci v Gilbertu So imeli spominsko proslavo dne 13. junija. Prostore pri župniji je dal na razpolago g. župnik Janez Šušteršič. V cerkvi so bile pete litanije. Peli so jih g. župnik Janez Šušteršič, organist g. Franc Mihelič in g. Pavle Bajda. Društveni pevo-
Vestnih SFZ
III.	lahkoatletski turnir
V nedeljo, 11. julija se je vršil v Slovenski vasi v Lanusu III. lahkoatletski turnir SFZ. Prva mesta so zasedli v sledečih panogah:
1500 m Mizerit Tone (5’ 30”), met krogle Goljevšček Marijan (9,69 m), met diska Dobovšek Jernej (29,97 m), tek 100 m Urbanija Srečo (12”), skok v daljavo Goljevšček Marijan (5,22 m), skok v višino Vivod Tine 1,54 m), tek 400 m Barle Tine (1’9”6|10), tek 3000 metrov Mizerit Tone (11’ 39” 6|10). Moštva so zasedla sledeča mesta: 1. Lands, 145 točk; 2. Morón, 56 točk; 3. ■Ramos Mejia, 21 točk; 4. San Justo, 16 točk.
Dvajset let tavanja, begunstva in izseljenstva ni bilo zamanj. Slovenci smo na različnih področjih ustvarili lepa dela. Med temi je tudi verski tisk. Revija „Duhovno življenje“ ob tej priložnosti pripravlja:
RAZSTAVO VERSKEGA TISKA
1945—1965 in vse rojake lepo vabi na
©RIJŽARNO
PRIREMTEV
ki
bo
v
Slovenski hiši
NKOKLJO, 18. JULU A
OBVESTILA
V.	kulturni večer SKA bo v soboto, 17. t. m., ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. Ruda Jurčec o Evropskih sestavinah Koroščeve politike.
Ob prazniku zavetnika krščanske dobrodelnosti sv. Vincencija Pavelske-ga, 10. julija, prosi slovenska Vincen-cijeva konferenca vse rojake, da se spomnijo pomoči potrebnih rojakov in zanje darujejo. Poseben namen te nabirke je po skupnem dogovoru g. dušnih pastirjev zbrati potrebna sredstva za prošnje iz notranjosti dežele. Zato bomo v nedeljo, 18. julija, pobirali člani in prijatelji Vincencijeve konference po krajih, kjer je slovenska sv. maša. V slovenski kapeli bo pa v nedeljo, 25. julija. Vsak lahko izroči svoj dar tudi poverjeniku Oznanila ali pa ga odda v Dušnopastirski pisarni. Zato velikodušno darujmo in bodimo prepričani, da s tem darom kličemo božji blagoslov za svoje in naše skupne zadeve. Vsem darovalcem Bog plačaj.
Zahvala. Družina Javoršek se zahvaljuje Zedinjeni Sloveniji za izplačano posmrtnino v znesku 10.000 pesov ob smrti mame Jožefe Javoršek. Prav tako se zahvaljuje tudi za naročeno sv. mašo, ki je bila opravljena v Slovenski kapeli dne 7. julija. Za vse Bog plačaj!
Vsem rojakom sporočamo, da imamo še v zalogi brošuro „Hace 1400.. . hace 20 anos“, ki je namenjena, da se razširi v kroge argentinskih znancev in prijateljev. Zato vabimo, da se brošure poslužite. S tem boste tudi pomagali h kritju stroškov, ki jih je društvo imelo z letošnjimi slavnostmi in publikacijami. Hvaležni pa bomo tudi za izredne prispevke, da bomo mogli poravnati obveznosti, ki smo si jih naložili v interesu vse skupnosti. Zedinjena Slovenija
• Sanmartinski krožek SDO obvešča dekleta, da bo: dne 18. julija ob 10 se stanek mladenk in naraščajnic; dne 25. julija po sv. maši za članice vaja v odbojki, pingpongu in telovadbi. Poleg prijavljenih članic so vabljena tudi ostala dekleta; dne 8. avgusta bo izlet v mesto La Plata z ogledom muzeja,
katedrale in ostalih znamenitosti. Zbirališče ob 7 pred Slov. domom, nato se odpeljemo do postaje Haedo in od tam z vlakom ob 9.10 v La Plato.
Društva Slovenska vas vabi na do-m'ače koline v nedeljo, 25. julija. Začetek ob 12. Na razpolago bodo vse vrste klobas, narejene čisto „po naše“. Rojaki, ki bodo želeli, jih bodo lahko dobili že v soboto za dom po 17. uri. Sodeluje domača godba Sloven Jazz. Rojaki od drugod naj se poslužijo kolektiva št. 13 (Trebol), podštevilka 2 z napisom Loubet iz trga Nueva Pompeya.
Linhartova veseloigra „županova Micka“ na odru Slomškovega doma: predstavi bo priključena še igra neznanega avtorja: čašica kave. Vstopnice za predstavi, ki bo v soboto, 24. julija, ob 20 in v nedeljo 25. ob 17 so na razpolago samo v predprodaji (658-2866) v domu.
Posvet upravnega odbora s člani Slomškovega doma glede prednačrtov nove stavbe bo v soboto, 31. julija, ob 20 na informativnem sestanku.
Mladinski organizaciji iz Slovenske vasi bosta imeli svojo akademijo 1. avgusta t. 1. popoldne.
„Marinerjev polet na Mars“ je na-
slov predavanju, ki ga bo imel v nede-, Ijo, 1. avgusta, ob 10 v domu v San Martinu naš priznani vsemirski strokovnjak g. Janko Hafner. Ob črtežih in risbah bo pokazal polet Marinerja IV j na Mars in povedal vse, kar današnja znanost ve o Marsu.
Proslava četrte obletnice blagoslovitve Slomškovega doma bo v nedeljo,
19.	septembra. Ob tej priliki bo izžreban glavni dobitek velikega nagradnega žrebanja ■— nad 30.000 pesov vreden stereofonski aparat. Podprite kulturni sklad Slomškovega doma.
POIZVEDA. Ga. Marija Bogataj poizveduje za svojim bratom Zupanc Francem, zadnji njegov znan naslov: Colonia de Vacaciones, Forestación Chapadmalal, Miramar. Kdor bi kaj vedel o g. Zupancu, prosimo, da sporoči v Dušnopastirsko pisarno, ali pa na naslov Fr. Grudzien, Morón, c. Uruguay 735, FNDFS, Pcia. de Buenos Aires.
E S LO VENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración : Kamón Falcón 4T58, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Inteleetual No. 817.086	
i
Društvo SLOVENSKA VAS vabi na tradicionalne
DOMAČE KOLINE
ki bodo v nedeljo, 25. julija, z začetkom ob 12. Klobas bo zadosti, tudi drugih suhih in mokrih dobrot ne bo manjkalo. Poslužite se kolektiva 13, podštevilka 2 z napisom Loubet, ki začne na trgu Nueva Pompeya.
Rojakom bodo klobase za na dom na razpolago že prejšnj dan — v soboto — od 17 dalje.	Odbor
\\
SLOMŠKOV DOM — It. MEJIA
Sobota, 24. julija ob 20. uri Nedelja, 25. julija ob 17. uri
Linhartova veseloigra
ŽUPANOVA MICKA
in delo neznanega avtorja
ČAŠICA KAVE
Vstopnice so na razpolago samo v predprodaji v domu (658-2866)
Naročnina Svobodne Slovenije za lato 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, m pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjav.
Talleres Gràficos Vilko S. R. L., Estadoa Unidos 425, Bs. Airee. T. E. 33-7213
Zakonski par brez otrok dobi zaposlitev
HIŠNIKA
prve kategorije
s prostim stanovanjem, stalno plačo in postranskim zaslužkom. Pismene ponudbe z navedbo starosti na naslov:
Indio 45, Ciudadela, Pcia. Bs. As.
JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascante
Escribano Püblico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
SLOVENSKI DOM
V CARAPACHAYU vabi vse prijatelje in rojake na priznano dobre
KOLINE
v nedeljo, dne 25. julija
Začetek že opoldne in ob vsakem vremenu
Slovenski izseljenski javnosti sporočamo žalostno novico, da je dne 7. julija 1965 umrl gospod
Franc Kogovšek
bivši glavar v Logatcu
Zadnje zemsko bivališče je dobil na pokopališču v San Martinu dne 8. julija 1965.
Zvestega člana slovenske organizirane skupnosti bomo ohranili v častnem spominu.
Zedinjena Slovenija
Od 1. julija 1965 dalje smo Vam na uslugo v naših novih prostorih BARTOLOME MITRE 97 in MOREIMO
RAMOS MEJIA
T. E. 658-6574
(eno kvadro od železniške postaje in avenide Rivadavia)
Ob sobotah od 16—20, ob torkih od 18—20, ob nedeljah od 9—11 dežurna služba odbornikov.
SLOVENSKA HRANILNICA
(C. C. „S. L. O. G. A.“ Ltda.)
Če bi radi varno in na dobre obresti naložili svoje prihranke, ako potrebujete ugodno posojilo za zidavo ali povečavo hiše, nakup avtomobila itd. obrnite se na nas po zaupno informacijo; ne bo Vam žal.
Prijateljem in znancem naznanjam, da je dne 26. junija 1965 v starosti 78 let umrla v Rovtah nad Logatcem moja mama, gospa
J e de rt Kogovšek
K zadnjemu počitku so jo položili dne 28. junija na farnem pokopališču v Rovtah.
Ž a 1 u j o č i :
Franc Kogovšek, sin, z ženo Marijo in otroki Francijem, Ivanom in Miarijo, ter ostalo sorodstvo
San Miguel, Buenos Aires, 10. julija 1965
Za vedno nas je dne 7. gospod
julija 1965 zapustil dragi «rat in stric,
Franc Kogovšek
bivši glavar v Logatcu
Pokopali smo ga 8. julija t. 1. na pokopališču v San Martinu.
Zahvaljujemo se č. g. Porfiri-ju za podelitev poslednjih zakramentov dragemu rajniku, g. Francu Gromu za vodstvo pogreba, vsem sosedom in prijateljem pa za spremstvo rajnika na njegovi zadnji zemski poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. notarju Jožetu Lesarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, predstavniku Poverjeništva SLS za Argentino g. Marijanu Maroltu in vsem darovalcem cvetja.
Priporočamo ga v molitev.
Buenos Aires, Rovte, 10. julija 1965.
žalujoči:
brat Stanko, nečakinje in nečaki
IVA A S I	Leto n.	Št. 13
MLADINI Urejuje: MARTIN MIZERIT
LEGIONARJI, DOMOBRANCI.. .
III.
Z Markom sva nadaljevala razgovor.
„Pošteni Slovenci so se uprli komunistom in njihovi lažni Osvobodilni fronti. V posameznih vaseh so se možje in fantje združili v „Vaške straže“, da bi varovali domove in njih prebivalce pred komunisti. Nastale so tudi še druge skupine borcev — razne „Legije“, „Četniki“ in druge —, ki so se borili proti komnistom. Pred to oboroženo silo slovenskega naroda so se izdajalski komunisti morali umakrMi globoko v gozdove in druga skrivališča. Slovenska zemlja je vsaj ponekod zopet zadihala svobodo.“
„No, glejte, to mi je pa všeč!“ je bil Marko res zadovoljen, „Rako pa je bilo potem?"
„Glej: potem je prišla nesreča!
Italija, ki je zasedla del Slovenije, se je predala Angležem in Amerikancem. Nehala se je bojevati proti njim. Njena vojska je razpadla. Tudi v Sloveniji. Italijanski vojaki — mled njimi je bilo mnogo komunistov --so odložili orožje in ga dali partizanom. Ponekod so se jim še sami pridružili.
Borci proti komunistom, tega niso pričakovali. In ker med njimi še ni bilo prave povezanosti, niso vedeli, kaj naj store.
Nekaj skupin se je razšlo. Nekatere so se umaknile preko meje. Največ pa se jih je zbralo v gradu Turjak na Dolenjskem. Tam naj bi se branili do zadnjega: zmagati ali umreti!“
„In so zmagali?“
„Ne. Umrli so. Se pravi: veliko jih je padlo v borbi. Ostali so se predali, ker jim je zmanjkalo streliva, vode in hrane. Partizani so jim namreč obljubili, da se ne bo nikomur nič zgodilo. Obljube seveda niso držali. Fse so pobili, zverinsko pobili. Se ranjencev sij niso usmUili.“
MOJ DOM.
O moj preljubi, dragi dom, zate srce gori. kako te zvesto ljubil bom vse svoje žive dni!
Darujem, vse ti, kar imam: roke, glavo, srce, otrok sem še in kar ti dam dar skromen je zate.
Če več imel bi, dal bi rad, a majhen sem sedaj.
Čeprav preslab, čeprav premlad, le tvoj bom Vekomaj!
Hudohca je prekanil
Kosmati vragee čepi ob poti za grmom in opazuje za dušami. Mimo pride reven kmet. Kosmatinec se izmota iz vejevja in nagovori kmeta:
„Deset cekinov ti dam, če nekajkrat prav grdo zaikolneš!“
„Čemu bi žalil Boga?“ odkima kmet. „In tvojih cekinov mi ni mar, saj imam1
sam denarja za cel koš.“
Hudobec zazija, da se mu vidi v kosmato grlo. Nato pa hitro izvleče iz grmovja vrečico cekinov:
„Hej, kmetič, če je res, kar trdiš, bo tole bogastvo še danes tvoje. Če si me pa nalagal, se boš še nocoj znašel v peklu. Kje je tisti koš? Pokaži ga!“ „Potrpi četrt ure in ikoš bo tu,“ pravi kmet in že odhiti do bližnje trgovine s suho robo. Tam kupi za 30 dinarjev pleteni koš, ga oprta na rame in se vrne k vragu: „Tu imaš koš!“
Vrag pokuka v koš in se zareži: „Koš je prazen. Alo, z menoj!“
„Kaj pa še!“ se upre pogumni kmet. „Kako da ne,“ se razhudi kosmatinec. „Trdil si, da boš prinesel ikoš, ki bo poln denarja.“
„Saj ni res, moj dragi rogaček,“ odkima kmet.
„O polnem košu ni bilo govora. Rekel sem le, da imam denarja za cel koš. In to drži. V žepu sem imel 30 dinarjev, ki sem jih dal za tale koš. Le dobro si ga oglej! Nič ni oskrbljen,
ampak je cel. Torej sem res premogel denarja za cel koš!“
Vrag uvidi, da ga je kmet grdo prekanil. Ves besen mu vrže vrečico cekinov pred noge in se pri priči izgubi v pekel.
Kmet pa glasno zavriska in gre vesel s košem in cekini domov.
PISAN DROBIŽ Besedna uganka Kot trta sem zvita in skrivam se rada, a ko sem odkrita, veselje zavlada.
Rek
Ulaka, Rodos, Retje, Norma, Ostja.
Vzemi iz vsake besede po tri zaporedne črke!
Rešitev ugank bo v prihodnji številki.
Naši pregovori — o nadlogi
Kjer je Bog, tam ni nadlog.
Brez nadlog bi molitev umrla.
Nadloge so lestva do nebes.
V nadlogi se prijatelji spoznajo.
Rešene uganke iz 12. številke: Besedna uganka: stol. — Slovenske reke:
Soča, Sava, Drava.