Celje - skladišče D-Per 545/1980 Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIBRIČ« In STEKLARSKE ŠOLE Lelo 8 Rogaška Slatina Fehniar 1988 Kaj je pokazal zaključni račun steklarne za leto 1879? Finančno zelo uspešno leto 1979! Čeprav se je lansko proizvodno leto končalo 31. decembra, se lansko poslovno leto končuje te dni, ko bo narejen zanj zaključni račun in ko bomo imeli na dlani vse podatke, kako smo lani poslovali in gospodarili! Kaj kažejo podatki iz zaključnega računa? V proizvodnji smo po prodajnih cenah ter v prodaji na domačem trgu in na tujih tržiščih dosegli zadovoljiv uspeh, v fizičnem obsegu proizvodnje pa nismo bili najbolj uspešni. Najboljše rezultate pa smo dosegli v ustvarjenem celotnem prihodku, dohodku, čistem dohodku in ostanku dohodka ter v porastu naših osebnih dohodkov! Prebsrlte! Letošnji gospodarski načrt veliko obeta, če ...! 3 Tozdi pod lupo zaključnega računa 1979 3 Šola naj bi postala jugoslovanski center 8 Uveljaviti nagrajevanje po delu 9 Hočemo le odgovor! 10 Tudi v Kozjem steklarska šola! 11 Konec januarja 1242 delavcev 11 Štefan Gobec 12 Branko Kobale 12 Antona Mikoliča 12 Jože Podkoritnik 13 Alojz Podkoritnik 13 Jože Bauer 13 Lani za privarčevan denar 573.700 dinarjev obresti! 14 Dva zanimiva opisa 15 Izbrati novo pot 15 Nagradna križanka št. 69 16 V zaključnem računu je izredno veliko podatkov. Ti nam služijo za ugotavljanje naše uspešnosti, za odkrivanje dobrih in slabih strani našega dela, nakazujejo pa nam tudi, kaj bo treba v tem letu popraviti. In ker je letošnji zaključni račun, ki predstavlja naše poslovanje in gospodarjenje v letu 1979, prvič narejen po tozdih in za delovno skupnost skupnih služb, nam ponuja zanimive primerjave med posameznimi temeljnimi organizacijami ter omogoča ugotavljati njihovo uspešnost oziroma neuspešnost. Spričo obilice podatkov se v tem pregledu opiram samo na najvažnejše, kajti vse je enostavno nesmiselno objavljati, ker v tem sestavku zanje ni prostora. Zato pišem v tem sestavku samo o ugotovitvah za vso našo delovno organizacijo - steklarno »Boris Kidrič«. Za pregled nad poslovanjem in gospodarjenjem tozdov objavljamo posebno, zelo obširno poročilo z naslovom »Tozdi pod lupo zaključnega računa 1979«! Pričakovanja so se izpolnila... Kot smo pričakovali in tudi že napovedovali, je bilo poslovno leto 1979 v finančnem smislu za nas najuspešnejše naše poslovno leto nasploh! Mislim pri tem na doseženi celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek, ostanek dohodka in na porast osebnih dohodkov! Sicer pa moramo vedeti, pri čem smo! V proizvodnji smo po prodajnih cenah ter v prodaji na domačem tržišču in na tujih tržiščih dosegli zadovoljiv uspeh, saj smo zabeležili približno enake poraste, kot smo jih bili vajeni nekaj zadnjih let. No, v proizvodnji, izmerjeni v kosih in kilogramih narejenih izdelkov pa nikakor nismo bili uspešni! Ta je bila lani nižja, kot je bila v letu 1978, in tudi nižja od planirane za leto 1979! Tabela 1 najbolj zgovorno kaže točnost zadnje trditve! V fizičnem obsegu proizvodnje nismo naredili planiranih količin. Ta padec v proizvodnji v fizičnem obsegu je bil po kosih v lanskem letu, če jo primerjamo s proizvodnjo po kosih v letu 1978, v tozdu Osnovna izdelava za 3,1%, v tozdu Dodelava tudi (razen v žgalnici) in sicer v rezalnici za 4%, v slikariji za 8,4%, v grobi brusilnici za 4,8% in v vezalnici za 1,6%, dočim so v žgalnici naredili za 11,3% več kosov. Tudi v tozdu Kristal je bilo zbrušenih za 4,5% manj kosov, v tozdu Dekor Kozje pa so naredili za 58,5% več, toda to na račun večjega števila zaposlenih! Izvažamo skoraj petkrat več kot uvažamo! Proizvodnja po prodajnih cenah, ki smo jo prodajali na domačem tržišču in na tujih tržiščih, pa tudi uvoz sta bila v skladnem porastu, če ju primerjamo s prejšnjimi leti. To kaže tabela 2! Vse primerjave kazalcev iz lanskega leta z letom 1978 se kažejo v zadovoljivem porastu, pa tudi doseganje plana je bilo lani povsem zadovoljivo, saj smo samo v proizvodnji po prodajnih cenah zaostali za njim za 4,8%, dočim je prodaja dosegla planirano vrednost, izvoz v USA dolarjih pa je bil presežen. Uvoz reprodukcijskega materiala je bil sicer za 9,2% nad planiranim, vendar zato, ker smo se proti koncu lanskega leta zavarovali z nakupom nekaj rezerve za letos, hkrati pa so na to prekoračitev vplivale tudi povečane cene surovin. In iz tabele 2 je tudi razvidno, da je bil lansko leto delež našega uvoza v primerjavi z vrednostjo izvoza komaj 21,10%, kar pomeni, da uvoz pokrivamo s svojim izvozom skoraj petkrat - točneje je njegov delež v primerjavi z uvozom 4,75-krat večji! In še najbolj ugodni podatki! Da smo lansko leto zares dosegli najbolj ugodne poslovne in gospodarske rezultate v ustvarjenem celotnem prihodku, dohodku, čistem dohodku, ostanku dohodka in v porastu naših osebnih dohodkov, kaže tabela 3! Izredno visok porast sredstev v skladih, v primerjavi z letom 1978 kar za dobrih 70%, potrjuje našo trditev, da je bilo za kolektiv steklarjev steklarne »Boris Kidrič« finančno zelo uspešno. Zato nam bo omogočeno še iz lanskih sredstev oblikovati potrebne sklade, predvsem sredstva za našo družbeno prehrano in za regresiranje naših dopustov letos, imeli pa bomo tudi sredstva za jubilejne nagrade delavcem za njihovo dvajsetletno oziroma tridesetletno delo, za odpravnine tistim delavcem, ki odhajajo v pokoj, in za izpopolnitev lastnega rezervnega sklada, za dotacijo krajevni skupnosti in za dotacijo, namenjeno obvoznici. Zaradi povečanja naših osebnih dohodkov za 31,26% je tudi naš stanovanjski sklad večji. Kakor veste, odvajamo vanj 6% naših bruto ali kosmatih osebnih dohodkov. Sedaj je v njem skupaj 6,775.854 dinarjev, dočim je bilo v lanskem letu v njem po zaključenem računu za leto 1978 4,943.783 dinarjev. To pomeni, da je letos večji kar za 37%! Ker ostane od teh sredstev kolektivu 45%, 55% pa odvajamo za solidarnostna stanovanja in za usmerjeno sta- Tabela 1: primerjalni podatki za proizvodnjo steklarne “Boris Kidrič« v kosih in kilogramih Proiz- vodnja Narejeno 1979 Narejeno 1978 Plan 1979 Indeksi Narej. ’79 Narej. ’78 Narej. ’79 Plan 1979 V kosih 4,918.264 5,216.629 5,020.000 94,29 97,97 V kg 1,128.700 1,240.869 1,335.000 90,90 84,54 Tabela 2: Proizvodnja po prodajnih cenah, domača prodaja in izvoz narejenih izdelkov in uvoz reprodukcijskega materiala (v dinarjih!) Indeksi Kazalci Doseženo Doseženo Planirano Real. '79 Real. ’79 1979 1978 1979 Real. ’79 Plan ’79 Proizvodnja po prodajnih cenah 212,285.073 174,618.017 223,000.000 121,6 95,19 Prodaja v dinarjih 223,020.775 177,339.008 223,000.000 125,8 100.01 Izvoz v dinarjih 125,374.663 99,374.663 126,000.000 125,6 99,50 Izvoz v $ 5,970.981 4,943.225 5,815.000 120,8 102,00 Uvoz v $ 1,255.443 978.571 1,150.000 128,3 109,20 Tabela 33. Osnovni kazalci poslovne in gospodarske uspešnosti steklarne »Boris Kidrič« v letu 1979 (v dinarjih) Osnovni kazalci Ustvarjeno 1979 1978 Indeksi 1979/78 Celotni prihodek 262,492.550 202,897.548 129,40 Dohodek 173,380.030 125,452.094 138,20 Cisti dohodek 148,268.081 106,238.155 139,60 Skupaj skladi 34,413.411 20,208.999 170,30 Povprečni osebni dohodek na zaposlenega 5.723 4.360 131,26 novanjsko gradnjo, pomeni, da bomo sami razpolagali z zneskom 3,049.134 dinarji! Vsi podatki, ki sem jih naštel o ustvarjenih in razpoložljivih sredstvih, veljajo za celotno našo delovno organi- zacijo. Ustvarili so jih delavci v tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb s svojim uspešnim delom. Vsa ustvarjena sredstva so zato - seveda - vodena tudi po temeljnih organizacijah združenega dela. In kako uspešno so poslovali posamezni tozdi ter koliko sred- stev so pri tem ustvarili, to pa je razvidno iz njihovih zaključnih računov, katerih povzetek objavljamo v že omenjenem sestavku »Tozdi pod lupo zaključnega računa 1979«! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. Cilji stabilizacije so pomembni tudi zate, bralec tega sestavka! Letošnji gospodarski načrt veliko obeta, če..! Gospodarski načrt naše steklarne, narejen po tozdih, so delavski sveti sprejeli. Zastavljen je tako, da nam v primeru njegove izpolnitve zagotavlja uspešno gospodarjenje, saj se hkrati vključuje v občinsko, republiško in zvezno resolucijo o politiki Izvajanja družbenega plana. Z izpolnitvijo letošnjega gospodarskega načrta bomo še boljše gospodarili, kot smo gospodarili v lanskem letu, čeprav je bilo le-to uspešno! Iz vsega povedanega je torej očitno, da bomo morah v svoje delo vložiti še več naporov, kot smo jih vlagali do sedaj. Gospodarske razmere bodo namreč letos težje, kot so bile lani. In če hočemo uresničiti dogovorjeno stabilizacijo našega gospodarstva, se moramo tudi delavci steklarne »Boris Kidrič« stabilizacijsko obnašati. Kot osnovo tega pa moramo izpolnjevati letošnje planske obveznosti. Zato še enkrat preglejmo, kaj predvideva naš letošnji planski načrt!? Letošnji gospodarski načrt steklarne predvideva povečanje celotnega prihodka v primerjavi s celotnim prihodkom lanskega leta za 30,7%, povečanje dohodka za 26,7%, pri tem pa se porabljena sredstva ne smejo povečati za več kot 37,6%. Ce bomo vtem uspeli, smemo pričakovati za 26,9% višji čisti dohodek, vzporedno s tem pa seveda tudi višje osebne dohodke. Pri tem bo porast osebnih dohodkov v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve za razporejanje dohodka v letu 1980, po katerem je predviden za 25% počasnejši porast osebnih dohodkov od rasti dohodka. Zaradi naše visoke udeležbe v izvozu načrtujemo povečanje izvoza za 13%, ki naj bi bil v naši celotni prodaji udeležen s 55,2%, četudi predvideva občinska resolucija povečanje za 8,4% in četudi predvidevata republiška ter zvezna resolucija povečanje za 6%. Gospodarski načrt predvideva tudi povečanje fizičnega obsega proizvodnje, saj planiramo, naj bi se njen obseg, merjen v kosih, povečal za 3,8%; obseg, merjen v kilogramih, pa naj bi se povečal za 8,8%. V letošnjem gospodarskem načrtu so predvidena tudi večja sredstva za proizvodnjo in sicer za 37,6% več kot lani. To zaradi visoke rasti cen! Zato bomo morah varčevati, kjer koli se da! Za znižanje nekaterih stroškov, na primer reprezentance in potnih stroškov, je že sprejet zakon. Toda, varčevati moramo povsod, prav na vsakem delovnem mestu! Da torej izpeljemo zastavljeno stabilizacijo, so nujne najširše akcije prav vseh zaposlenih, vendar moramo vedeti, da problemov ni mogoče dolgoročno reševati z nestrpnostjo. Odpravljati jih moramo po samoupravnih poteh in jih obvladovati z ureditvijo dohodkovnih odnosov v steklarni ter z uresničevanjem sprejetih dogovorov in sporazumov ...! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. Kaj je pokazal zaključni račun po temeljnih organizacijah? Tozdi pod lupo zaključnega računa 1979 Prvo teto poslovanja po temeljnih organizacijah Je za nami. Prvič so pred nami rezultati o poslovanju tozdov. Dosežki izhajajo iz dohodkovnih odnosov, ki so si Jih med seboj dogovorili delavci v tozdih In delavci v delovni skupnosti skupnih služb. Vas zanima, kaj je pokazal zaključni račun po temeljnih organizacijah? »Tozdi pod lupo zaključnega računa 1979« smo naslovili ta obširen in komentiran pregled. Preberite ga skrbno. Če je treba, tudi večkrat! Ne bo vam žal! Najprej nekaj upoštevanja vrednih dohodkovnih prvin! Kot veste, pridobiva vsak tozd svoj celotni prihodek iz udeležbe pri prodaji naših skupnih izdelkov! V ta namen imamo kalkulacije, v katere se vnaša dogovorjene normative za material; delo in druge stroške, ki se jih prizna- va vsakemu tozdu, če je sodeloval pri izdelavi steklenega izdelka. Celotni skupni prihodek od prodaje narejenih izdelkov se zato rezdeli med tozde glede na skupno število proizvedenih kosov v obračunskem obdobju in glede na kalkulativni delež vsakega tozda v njihovi proizvodnji. Če je dejanska prodajna cena višja ali nižja od planirane, se sorazmerno delež sodelujočih tozdov na ustvarjenem prihodku sorazmerno poviša ali zniža. Tozd Servisne dejavnosti pridobiva pretežni del svojega celotnega prihodka v okviru delovne organizacije s tem, da nudi svoje' storitve proizvodnim tozdom in delovni skupnosti skupnih služb. Zato je pretežni del njegovega celotnega prihodka zajet v poslovnih stroških drugih tozdov in delovne skupnosti. Zaradi tega, seveda, ne smemo poslovnih rezultatov po tozdih enostavno seštevati! Delovna skupnost skupnih služb pa pridobiva pretežni del svojega celotnega prihodka iz dohodka tozdov s svobodno menjavo dela. Tudi delovna skupnost lahko bistveno vpliva na uspešnost poslovanja tozdov s pravočasnim in skrbnim opravljanja nalog za tozde. To pomeni, da so rezultati tozdov odvisni tudi od dela delovne skupnosti, celotni prihodek delovne skupnosti pa je odvisen od doseženih rezultatov tozdov! Kako so lani gospodarili tozdi in delovna skupnost skupnih služb? Vsekakor kaže za odgovor na vprašanje v vmesnem naslovu najprej pogledati tabelo 1, ki kaže gospodarske dosežke tozdov in delovne skupnosti (brez podatkov o tozdih Delavska restavracija in »Naše staklo« Beograd!) Še bolj zanimiva je tabela 2, ki kaže, kakšne gospodarske rezultate je ustvaril po en delavec v vsaki temeljni organizaciji in v delovni skupnosti skupnih služb! Celotni prihodek na enega zaposlenega je varljiva postavka, saj ne pove nič o njegovi uspešnosti. Najboljši kazalci so dohodek, čisti dohodek, bruto osebni dohodki in ostanek čistega dohodka na enega delavca! Največji dohodek na zaposlenega je ustvaril tozd Osnovna izdelava, njemu tesno sledita tozda Servisne dejavnosti in Kristal. V drugo skupino pa bi po uspešnosti lahko razvrstili tozda Dodelava in Dekor Kozje ter delovno skupnost skupnih služb. Približno enak vrstni red bi ugotovili tudi v ustvarjenem čistem dohodku na zaposlenega! Večje so razlike med tozdi v ustvarjenih bruto osebnih dohodkih na zaposlenega in v ostanku čistega dohodka na zaposlenega. Po teh merilih vidimo, da je največji bruto osebni dohodek na zaposlenega izplačal tozd Servisne dejavnosti, njemu sledijo tozd Osnovna izdelava, delovna skupnost skupnih služb, tozd Kristal, tozd Dodelava in tozd Dekor Kozje. Takšno razmerje je posledica sedanje sistemacije del in nalog ter posledica različnih izplačil za variabilni ali gibljivi del osebnih dohodkov. Največ ostanka čistega dohodka sta ustvarila tozd Kristal in tozd Osnovna izdelava, precej za njima pa so os ;ali! Vse večji problem izostanki z delal V širšem družbenem merilu predstavljajo vse večji problem bolniški izostanki z dela. In tudi pri nas stopa ta slabost vse bolj v ospredje! To kaže tudi tabela 3, v kateri so prikazani bolniški izostanki z dela v letih 1979 in 1978 po tozdih! Zanimivo je, da se je skupno število bolezenskih izostankov povečalo v tozdu Osnovna izdelava za 21,3%, v tozdu Kristal za 10,2%, v tozdu Dekor Kozje za 23,7% in v delovni skupnosti skupnih služb za 38,5%, zmanjšalo pa se je v tozdu Dodelava za 4,8% in v tozdu Servisne dejavnosti za 12,4%. V okviru celotne delovne organizacije so se bolniški izostanki povečali za 11,1%. Tabela 1: Kazalci o gospodarjenju tozdov in delovne skupnosti skupnih služb (v dinarjih, brez par!) Tozd 1 Tozd 4 Tozd 5 Del. skup- Tozd 1 Tozd 2 Tozd 3 Dekor Servisne no st skup. Kazalci gospodarjenja izdelava Dodelava Kristal Kozje dejavnosti služb 1. CELOTNI PRIHODEK 126,399.830 42,420.002 79,868.285 13,319.416 42,197.207 26,408.891 Porabljene surovine 26,389.253 9,903.991 9,658.040 836.329 23,290.165 1,093.536 Proizvodne storitve 24,011.040 6,629.296 6,095.353 572.099 1,010.319 1,326.439 Reklama in propaganda 142.459 47.047 96.955 24.949 26.934 310.336 Drugi materialni stroški 507.008 322.552 1,187.883 139.635 232.688 173.328 Neproizvodne storitve 211.650 398.400 153.303 304.363 91.446 989.492 Dnevnice in terenski dodatki 1,223.822 384.313 554.761 157.526 255.984 549.470 Amortizacija 4,629.034 651.389 1,651.379 406.163 1,034.305 342.649 Nabavna vrednost prodanega blaga 1,833.896 2,797.621 1,616.027 1.683 3,542.872 203.185 Zaloge začetne dobe 4,389.584 1,093.939 3,934.329 628.008 - - Zaloge končne dobe -12,367.379 -1,540.562 -1,564.022 -1,272.537 - - 2. PORABLJENA SREDSTVA 50,970.367 20,687.986 23,384.002 1,798.218 29,484.713 4,984.435 3. DOHODEK 75,429.462 21,732.016 56,484.277 11,521.198 12,712.494 21,424.456 4. Obveznosti iz dohodka 4,720.492 821.894 3,342.846 698.084 566.330 680.998 4. Obveznosti iz dohodka 5,203.132 2,481.760 4,047.710 568.019 1,362.515 618.169 5. Del dohodka za delovni skupnost skupnih služb 11,231.021 2,626.176 6,848.973 1,321.172 1,280.322 - 6. ČISTI DOHODEK 54,274.817 15,802.186 42,244.748 8,933.923 9,503.327 20,125.289 7. BRUTO OSEBNI DOHODKI 41,310.708 13,066.001 29,286.913 7,235.966 8,231.471 17,339.820 8. OSTANEK ČISTEGA DOHODKA 12,964.109 2,736.185 12,957.835 1,697.957 1,271.856 2,785.469 9. Razporejen čisti dohodek 6,288.354 1,959.529 4,616.163 1,223.396 1,051.371 1,588.742 10. Nerazporejen čisti dohodek 6,675.755 776.656 8,341.672 474.561 220.485 - 10. Plan sredstev sklada skupne porabe 2,765.814 776.656 2,144.939 474.561 122.592 1,190.427 10. Prispevek za nerazvite 1,638.000 - 824.000 - 97.893 - 10. Del čistega dohodka za razdelitev 2,271.941 - 5,372.733 - - - Tabela 2: Celotni prihodek ter drugi gospodarski kazalci na enega zaposlenega v letu 1979 (v dinarjih, brez par!) Kazalci gospodarjenja Tozd 1 Osnovna izdelava Tozd 2 Dodelava Tozd 3 Kristal Tozd 4 Dekor Kozje Tozd 5 Servisne dejavnosti Del* skupnost skup služb 1. Celotni prihodek 2. Porabljena sredstva 3. Dohodek 4. Čisti dohodek 5. Bruto osebni dohodki 6. Ostanek čistega dohodka 7. Razporejen čisti dohodek 8. Nerazporejen čisti dohodek1 317.588 128.066 189.522 136.369 103.796 32.573 15.800 16.773 284.698 138.845 145.853 106.055 87.691 18.364 13.151 5.213 249.588 73.075 176.513 132.015 91.522 40.493 14.425 26.067 146.367 19.760 126.607 98.175 79.516 18.659 13.444 5.105 594.327 415.327 179.049 133.850 115.936 17.914 14.808 3.105 154.438 29.149 125.289 117.692 101.402 16.289 9.290 6.999 9. Povprečno zaposlenih 398 149 320 91 71 171 Opomba 1: Regres za letni dopust, prehrano na delu, poslovni sklad nerazvitim in izboljšanje materialne osnove dela! Tabela 3: Bolezenski izostanki z dela po tozdih Tozdi Boln. ure do 30 dni 1979 1978 Indeksi 1979/78 Skupaj boln. ure1 1979 1978 Indeksi 1979/78 Povpr.Št. boln. ur na delavca Sredst. za boleznine 1z OD zaposl. do 30 dni Skupaj Dinarjev Delež v % Tozd 1 45.244 40.664 111,3 84.890 70.005 121,3 398,0 113,7 213,3 997.610,00 43,4 Tozd 2 15.088 15.529 97,2 34.058 35.758 95,2 149,5 100,9 227,8 277.453,55 12,1 Tozd 3 26.323 27.758 94,8 90.402 82.064 110,2 319,8 82,3 282,7 527.998,20 23,0 Tozd 4 8.264 6.682 123,7 17.167 17.383 98,8 90,8 91,0 189,1 159.396,25 6,9 Tozd 5 . 5.826 6.654 87,6 11.987 13.022 92,1 71,2 81,9 168,4 128.020,10 5,6 DSSS 10.807 7.802 138,5 30.400 23.727 128,1 170,8 63,3 178,0 207.221,40 9,0 Skupaj 111.552 105.089 106.2 268.904 241.959 111,1 1.200,2 92,9 224,1 2,297.699,50 100,0 Opomba 1: Pri bolniških urah skupaj moramo upoštevati tudi porodniško, ki je bila v tozdu 11,6% v tozdu 2 15,7%, v tozdu 3 52,5%, v tozdu 4 4,8% in v delovni skupnosti skupnih slub 47,7%! Zanimiv je tudi podatek, koliko ljudi je bilo dnevno zaradi bolezenskih odsotnosti v posameznih tozdih, pri čemer je upoštevana bolniška do 30 dni oziroma bolniška skupaj. V tozdu Osnovna izdelava je bilo dnevno na bolniškem dopustu 21j3 oziroma 39,9 ljudi, v tozdu Dodelava 7,1 oziroma 16 ljudi, v tozdu Kristal 12,4 oziroma 42,5 ljudi, v tozdu Servisne dejavnosti 2,7 oziroma 5,6 ljudi, v tozdu Dekor Kozje 3,9 oziroma 8,1 ljudi, v delovni skupnosti skupnih služb pa je bilo povprečno vsak dan na bolniški 5,1 oziroma 14.3 ljudi. V steklarni je bilo vsak dan v povprečju na bolniškem dopustu 52.4 oziroma 126,4 ljudi! Upada tudi izkoriščenost razpoložljivega delovnega časa! Nasploh ugotavljamo tudi vse slabšo izkoriščenost razpoložljivega delovnega časa. Tako je v steklarni leta 1968 odpadlo na tako imenovane efektivne ali dejansko opravljene delovne ure več kot 84% skupnega razpoložljivega delovnega časa, leta je bil ta delež že samo 78,8%, v lanskem letu pa se je znižal na 78,2%! 5______________________________________ Res je sicer, da se je v začetku 1975. leta povečalo število odsotnih delavcev z dela zaradi podaljšanega porodniškega dopusta, vendar to ni edini vzrok za zaskrbljujoče upadanje deleža izkoriščenosti razpoložljivega delovnega časa. Kot smo že omenili, hkrati naraščata tudi delež bolezenskih izostankov z dela, neupravičenih izostankov z dela in tudi plačanih nadomestil, ki bremenijo delovne organizacije, in tretjih oseb. Če primerjamo izkoriščenost delovnega časa po tozdih, ugotovimo, da je v strukturi največ rednega režijskega in produktivnega dela oziroma ur v primerjavi s skupnimi urami, opravljenega v delovni skupnosti (81,2%) in v tozdu Servisne dejavnosti (81,1%). To je razumljivo zaradi lažjih delovnih pogojev v delovni skupnosti skupnih služb in je zato manj bolniških izostankov z dela. V tozdu Servisne dejavnosti pa ne delajo ženske in s tem odpadejo porodniški dopusti. Pa tudi zaradi težavnosti dela imajo v proizvodnih tozdih v povprečju od dveh do treh dni več letnega dopusta na zaposlenega! Osebni dohodki v povprečju za 31,2% večji! Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega je bil v letu 1979 5.723,50 dinarjev, v letu 1978 pa je bil 4.360,00 dinarjev, kar pomeni, da so se osebni dohodki lani povečali za 31,3%. Kljub teu pa smo v povprečnem osebnem dohodku na zaposlenega še vedno za več kot 20% pod republiškim povprečjem v gospodarstvu. Zato je bilo lanskoletno povečanje naših osebnih dohodkov upravičeno, saj je bila fluktua-cija ali odhajanje delavcev ter prihajanje novih delavcev med letom v nekaterih tozdih že zaskrbljujoča. Za več kot 31% povečane osebne dohodke smo lahko izplačali lani zato, ker smo hkrati kar za 70% povečali sklade! Povprečni lanskoletni osebni dohodki na zaposlenega v tozdih in delovni skupnosti skupnih služb so prikazani v tabeli 4! Tabela 4: Povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v letu 1979 (v dinarjih!) Tozd Dinarjev 1. Servisne dejavnosti 6.296.60 2. Osnovna izdelava 6.237,50 3. Delovna skupnost skupnih služb 5.830,30 4. Kristal 5.426,50 5. Dekor Kozje 5.317,95 6. Dodelava 5.042,25 Steklarna »Boris Kidrič« 5.723,30 Tako smo, torej, prikazali nekaj osnovnih kazalcev o gospodarjenju v tozdih in jih poskušali medsebojno primerjati! V nadaljevanju pa poskušamo opisati še proizvodnjo po tozdih...! t t Tozd Osnovna izdelava Tabela 5: Proizvodnja in izmet tozda Osnovna izdelava v letih 1979 in 1978 (v kosih) Manj zaposlenih, manjša proizvodnja, nižja napaka dela, večja napaka stekla, poraba surovin v skladu z obsegom proizvodnje, velika fluktua-cija! Iz tega uvoda, ki strnjeno poudarja osnovne značilnosti oziroma probleme proizvodnje, lahko približno povzamemo, v katero smer naj bi bila usmerjana prizadevanja delavcev tozda v letošnjem, stabilizacijskem letu! Kakor kaže tabela 5, smo v letu 1978 zaradi napake stekla zavrgli en kos na vsakih 14,1 narejenih kosov, v letu 1979 pa smo en kos zavrgli na 14,6 narejenih kosov, kar pomeni lani za 3,5% boljši rezultat. V letu 1979 smo na 38,5 narejenih kosov naredili en kos z napako Il.a, v letu 1978 pa na 27 kosov, kar pomeni za 42,6% boljši rezultat. Zaradi napake stekla smo v letu 1978 zavrgli en kos na 10,7 izdelanih kosov v letu 1979 pa na 9,3 kosov, kar pomeni za 13,1% slabši rezultat. V letu 1978 smo na 25 kosov izdelali en kos napake stekla Il.a, v letu 1979 pa na 29,5 kosov, kar pomeni za 18% boljši rezultat! Če primerjamo 1979. in 1978. leto v skupnih številkah, ugotovimo, da smo izdelali za 3,1% manj kosov, da smo znižali napake dela skupaj za 15,3%, da je bila napaka stekla večja za 2,6% in Deleži Deleži Indeksi Kazalci 1979 v % 1978 v % 1979/78 Izdelano 6,516.272 100,0 6,722.000 100,0 96,9 Napaka dela 446.156 6,8 477.755 7,1 93,4 Napaka dela Il.a 169.333 2.6 248.723 3,7 68,1 Napaka stekla 699.440 10,7 627.635 9,4 111,4 Napaka stekla Il.a 220.883 3,4 268.648 4,0 82,2 Lom hladilnice 11.506 0,2 22.501 0,3 51,1 Predani kosi I.a 4,968.854 76,3 5,076.740 75,5 95,9 Skupaj predani kosi 5,359.170 82,2 5,594.111 83,2 95,8 je na rast poslovnih stroškov vplivala podražitev mazuta. Vse to pomeni, da bo kilogram staljene mase vse dražji. Ker pretežni del naših izdelkov izvažamo, na tujih tržiščih pa cene ne rastejo tako hitro kot pri nas, bomo morali nujno povečati izplen steklene mase, znižati izmet in izboljšati kakovost stekla. Tozd Dodelava Manj obdelanih kosov, odpadek glede na proizvedeno število kosov na približno enaki ravni, kot leta 1978, ozko grlo v grobi brusilnici, slabši rezultati Biboka, pomanjkanje delavcev v grobi brusilnici in skrbna poraba pomožnih materialov. Tabela 6 podrobno kaže proizvodnjo in odpadek v tozdu Dodelava v letih 1979 in 1978! Če primerjamo proizvodne rezultate v letu 1979 s proizvodnimi rezultati v letu 1978, ugotovimo, da so v vseh oddelkih tozda Dodelava - razen v žgal-nici - obdelali oziroma imeli opraviti z manj kosi, kar je posledica že za tozd Osnovna izdelava omenjenih problemov. Odpadek smo, glede na proizvedeno število kosov, zmanjšali v rezalnici za 16,7%, v grobi brusilnici za 3,2% in v vezalnici za 25,5%. Večji pa je bil odpadek glede na proizvedeno število kosov v žgalnici in sicer za 5,3% in v slikariji za 124,9%. Vendar gre v slikariji za relativno majhne količine. V celoti bi lahko trdili, da je uspeh na približno predlanski ravni! Tabela 8: Proizvodnja in odpadek tozda Dodelava v letih 1979 in 1978 (v kosih) Oddelek Sprejeto 1979 Odpadek Delež v % Sprejeto 1978 Odpadek Delež Indeksil979/78 Sprejeto Odpadek Rezalnica 6,188.427 11.152 0,216 6,445.991 13.907 0,180 96,0 83,3 Žgalnica 4,097.954 89.174 2,176 3,682.430 76.117 2,067 111,3 105,3 Slikarija 296.826 1.155 0,389 323.948 560 0,173 91,6 224,9 Groba brusilnica 3,632.416 65.521 1,804 3,816.466 71.122 1,864 95,2 96,8 Vezalnica 5,319.651 16.651 0,313 5,407.422 22.702 0,420 98,4 74,5 da je bilo predanih za 4,2% manj kosov. Če upoštevamo, da je bilo lani zaposlenih manj ljudi kot v letu 1978 in da je bil lani tudi delovni čas slabše izkoriščen, da smo opravili tri remonte peči, potem lahko dosežene rezultate v lanskem letu ocenimo za zadovoljive! Nižja proizvodnja je bila vsekakor posledica manjšega števila zaposlenih in visoke fluktuacije. Novi zaposleni delavci se ne morejo hitro in uspešno vključiti v tako ročno proizvodnjo, ki zahteva večletne izkušnje. Pa tudi zahteva po kvaliteti je zaradi pretežnega izvoza vedno v ospredju! Poraba surovin, pomožnih materialov in energije so bili v skladu z obsegom proizvodnje. Pri tem so se podražile vse surovine, še posebej pa to velja za minij, kremenčev pesek, Samotne lonce in obroče. Najbolj neugodno pa tf I Tabela 7: Proizvodnja in odpadek v tozdu Kristal v letih 1979 in 1978 (v kosih) Oddelek 1979 1978 Sprejeto Odpadek Delež v % Sprejeto Odpadek Delež v % Označevanje 948.434 931 0,10 1,022.387 1.239 0,12 Brusilnica 966.156 17.861 1,84 1.017.185 24.263 2,38 Umivanje 898.837 338 0,04 970.658 750 0,08 Kislina 1,219.926 11.219 0,92 1,178.413 10.446 0,89 Vezalnica 1,275.033 2.578 0,20 1,147.935 8.618 0,75 Avtomat 55.173 1.580 2,88 81.105 3.618 4,33 Vrtanje 74.781 412 0,55 63.692 419 0,66 Proti koncu lanskega leta, točneje od 20. oktobra naprej, se je pojavila velika potreba po nadurah. Do bi proizvodnja potekala normalno, smo do konca leta 1979 opravili 5.399 nadur, dočim smo v letu 1978 opravili le 1.417 nadur, to pa pomeni, da smo opravili lani kar za 281% več nadur kot leto prej! Razen tega pa nam je ostalo neizkoriščenih 12,5% letnih dopustov!? Takšno stanje je bilo posledica slabše učinkovitosti stroja Bibok, to je re-zalno-brusilnega stroja, ki je bil sicer prenovljen. Njegovi proizvajalci so nam zagotavljali, da bo po popravilu zmogel opraviti za 85% več, pa ni bilo tako! V letu 1978 je Bibok obdelal 140 kosov na delovno uro, v letu 1979 pa je ta stroj obdelal le 127 kosov na delovno uro, kar pomeni komaj 90,71% dosežkov starega, dotrajanega in iz Sa-mobora izposojenega Biboka... Preračunano na efektivne ure, pomeni, da je Bibok naredil kar za 217.000 kosov manj. Zato je razumljivo, da so morali ta izpad opraviti delavci v grobi brusil-nici. In če vemo, da je bilo v njej opravljenih za 2,7% manj efektivnih ur, je kakor na dlani, zakaj se je tako močno povečalo število opravljenih nadur! Poraba brusnih trakov, plutopolira-nih trakov in silicijevega karbida je bila precej manjša, kot se je znižal ob- seg proizvodnje. To je vsekakor dober rezultat! Povečali pa so se stroški za električno energijo, toda predvsem na račun višjih cen. Tozd Kristal Nekoliko manj narejenih kosov, močno zmanjšan odpadek, nekoliko večja poraba pomožnih materialov in drobnega inventarja, pomanjkanje diamantnih brusilnih sredstev in kvalitetnih brusov. Podatke o proizvodnji in odpadku v letih 1979 in 1978 v tozdu Kristal kaže tabela 7! V brusilnici je bilo zbrušenih za 4,5% kosov manj kot v letu 1978. Nekoliko večji so deleži zmanjšanja tudi v oddelkih označevanje in umivanje. Več kosov so spolirali v kislinski polir-nici in sicer za 3,5%, kar gre predvsem na račun večje proizvodnje v Kozjem. Če primerjamo odpadek v strukturi, ugotovimo v glavnem pozitivne premike. Tako se je odpadek glede na proizvedeno število kosov zmanjšal v brusilnici od 2,38% na 1,84%; zmanjšal pa se je tudi v oddelkih označevanje, umivanje, v rezalnici, pri avtomatu, pa tudi pri vrtanju. V letu 1978 je v brusilnici na izdelanih 41,9 kosov odpadel en kos, v letu 1979 pa je en kos odpadel na 54,1 izdelanih kosov, kar pomeni, da je bil lani za 29% boljši rezultat kot v letu 1978. In za 4,5% manj proizvedenih kosov je tudi posledica za 58% večje proizvodnje v Dekorju Kozje, kar pomeni, da je bilo treba v Kristalu precej več časa nameniti za kariranje in dodelavo že poliranih izdelkov. Če primerjamo porabo pomožnih materialov in drobnega inventarja v tozdu Karistal v letih 1979 in 1978 z ustrezno proizvodnjo, ugotovimo, da smo porabili lani nekoliko več teh sredstev. Mislimo predvsem na brusne kamne, žvepleno kislino in litoželezna kolesca. Močno, kar za 51,2%, so se povečali stroški za embalažo, medtem ko so bili drugi stroški v skladu z obsegom proizvodnje. Nasploh pa beležimo dokaj hitro rast poslovnih stroškov! Nedvomno sta na dinamiko proizvodnje nezadovoljivo vplivala slaba oskrba z diamantnimi brusnimi sredstvi in s kvalitetnimi brusnimi kamni iz uvoza. Tega pa ni kriva naša nabavna služba, ampak so vzrok za to poostreni uvozni pogoji. Tozd Dekor Kozje Mnogo višji obseg proizvodnje, toda tudi mnogo večji odpadek, slabša oskrba z diamantnimi brusnimi sredstvi, izboljšanje kadrovske sestave, uspešno vključevanje v izvozni program. Proizvodnjo in odpadek v tozdu Dekor v letih 1979 in 1978 kaže tabela 8! V tozdu Dekor so sprejeli za 63,3% več kosov, oddali so jih za 58,5% več, pri tem pa se je odpadek povečal za kar 140,8 odstotka! Tako je v letu 1978 na izdelanih 29,2 kosov prišel en odpadni, v letu 1979 pa je prišel en odpadni kos na 19,6 izdelanih kosov, kar pomeni v letu 1979 za 32,9% slabši uspeh. Seveda pa ne smemo prezreti, da so v teh številkah zajeta dela v vseh oddelkih tozda Dekor, medtem ko so podatki za tozd Kristal prikazani ločeno. Če vemo, da se je število produktivnih in režijskih ur povečalo za 28,2%, so kazalci o količinskem obsegu proizvodnje zadovoljivi. Mnogo več skrbi pa bo treba letos nameniti zmanjšanju Tabela 8: Proizvodnja in odpadek v tozdu Dekor Kozje v letih 1979 in 1978 (v kosih) Kazalci 1979 1978 Indeksi 1979/78 Sprejeti kosi 337.684 209.313 161,3 Odpadek 17.265 7.169 240,8 Oddani kosi 320.419 202.144 158,5 odpadka, kajti v celotni delovni organizaciji je prav dvig kakovosti in s tem zmanjšanje odpadka tisto področje, na katerem lahko še mnogo prihranimo. V Kozjem ocenjujejo, da razdelitev diamantnih plošč med njihovim tozdom in tozdom Kristal ni bila ustrezna. Tudi s planiranjem proizvodnje in s tem v Zvezi z dobavo stekla še niso bili popolnoma zadovoljni, se pa je proti koncu leta položaj občutno popravil. Kozjanski kolektiv je mlad, saj je povprečna starost njegovih delavcev 21 let. V preteklem letu so med kadri naredili selekcijo, tako da je štirim delavcem zaradi njihove neprizadevnosti in neuspešno prestane poskusne dobe prenehalo delo delovno razmerje. Nanovo so zaposlili šest učencev iz Steklarske šole, kar je ugodno vplivalo na kvalifikacijski sestav. Tudi razmerje zaposlenih 70:30 v korist moških v primerjavi z ženskami je ugodno. Letos so se »Kozjanci« prvič vključili v izvozni program, kar jim je na za- četku povzročalo nekaj težav, seuaj pa ocenjujejo, da tudi njihovi izdelki dosegajo povprečno kakovostno raven. Tozd Servisne dejavnosti Hitra rast poslovnih stroškov, povečan obseg del. Preteklo poslovno leto lahko ocenimo za obdobje, v katerem je prišlo do zaostrenih odnosov med proizvodnimi tozdi in tozdom Servisne dejavnosti. Za letos so zato pripravljeni mnogi novi organizacijski prijemi, ki naj bi omogočili vzpostaviti jasnejše dohodkovne odnose med tozdom Servisne dejavnosti in med drugimi tozdi. V lanskem letu je bilo v steklarni opravljenega več investicijskega vzdrževanja kot v kateremkoli prejšnjem letu, kar je vplivalo tudi nekoliko na višja izplačila za osebne dohodke delavcem, ki opravljajo servisne storitve. Razveseljivo pa je, da so bila vsa ta dela opravljena z enakim oziroma z nekoliko manjšim številom zaposlenih. Delovna skupnost skupnih služb Močno povečan obseg del, večji poslovni stroški, vzpostavitev zadovoljivih dohodkovnih odnosov. Prvo leto poslovanja po tozdih je pomenilo za delovno skupnost skupnih služb mnogo novih del in povečanje obsega nekaterih, že ustaljenih del. Sedaj je treba sestavljati periodične obračune in zaključni račun za vsak tozd posebej; enako velja za statistična poročila, kadrovsko evidenco itn. Zahteva se tudi mnogo več kvalitetnih informacij in poročil. Zato je razumljivo, da so se močneje povečali tudi stroški za pisarniški material in da je bilo in bo tudi v bodoče verjetno upravičeno pričakovati nadurno delo. Precej so se dvignili stroški za reprezentanco, vendar je ta še vedno relativno majhen znesek. Zadovoljni pa smo lahko v vzpostavljenimi dohodkovnimi odnosi delovne skupnosti skupnih služb s tozdi, ki ne slonijo na proračunski osnovi, saj je celotni prihodek delovne skupnosti že odvisen od kakovosti njenih opravljenih nalog in od doseganja planiranih nalog temeljnih organizacij združenega dela! ZLATKO NOVAK Občni zbor osnovne organizacije sindikata Steklarske šole Sola naj bi postala jugoslovanski center Na občnem zboru osnovne organizacije sindikata Steklarske šole smo analizirali delovanje sindikata In obravnavali vsa najpomembnejša vprašanja našega kolektiva. Zbor je uspel, žal pa se ne moremo pohvaliti s številno udeležbo članov sindikata. Predsednikov pregled opravljenih in neopravljenih nalog... Predsednik sindikata Trajko Sarafi-lovski je v svojem poročilu pregledal opravljene in neopravljene naloge, ki si jih je zadala sindikalna organizacija s svojim delovnim programom. Poudaril je, da se je izvršni odbor ubadal zadnje čase s številnimi pomembnimi nalogami, ki so skupnega pomena za Steklarsko šolo ter jih razreševal v tesni povezavi z organi samoupravljanja, s poslovodnim organom in z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Sprejete naloge so uspešno izpeljali. Delno smo uspeli v stabilizacijskih prizadevanjih, pri povečevanju produktivnosti in pri zmanjševanju materialnih stroškov. Pri tem pa se je zavzel, da bo treba storilnosti še nadalje namenjati vso skrb ter storiti še več, da bi materialne stroške izdatneje znižali, ker bi to neposredno vplivalo na večji dohodek ter na pravičnejšo delitev dohodka in osebnih dohodkov. *■ Izvršni odbor je v zadnjih mesecih pomembno prispeval k uspešnosti akcije o zaključnih računih, akcije »Nič nas ne sme presenetiti!«, omogočanju delavcem organizirano letovati na morju ter organiziral strokovni izlet, obiskoval obolele sodelavce itn. Predsednik Sarafi lovski je govoril tudi o šoli, ki sedaj izobražuje dva poklica širokega profila, ki sta v proizvodnem procesu najštevilnejša - to sta stekiopihalec in brusilec kristalnega stekla. Dejal je, da sta sedaj v pripravi poklica ozkega profila. Z novim šolskim letom bomo že prešli na usmerjeno izobraževanje za vse steklarske poklice širokih in ozkih profilov. Izobraževanje je namenjeno predvsem mlajšim delavcem, ki še nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. Poleg teh izobraževalnih oblik pa bo šola organizirala tudi občasne seminarske izobraževalne oblike za potrebe višjih strokovnih kadrov vse jugoslovanske steklarske industrije. Za to pobudo šole je namreč zainteresirana jugoslovanska komisija za steklo, podpira pa jo tudi 8 t splošno združenje rudnikov in industrije nekovin, ki sta določene oblike že uvrstili v svoje delovne programe Steklarska šola v Rogaški Slatini, ki je sedaj edina izobraževalna organizacija steklarjev v Jugoslaviji, naj bi torej postala jugoslovanski center za izobraževanje steklarjev. Na žalost pa, je'opozoril Trajko Sara-filovski, velik del mladih ne razmišlja resno o nujnosti izobraževanja, kar se jim bo kmalu hudo maščevalo. Ni namreč nobenega dvoma, da bo v bodoče mogel napredovati samo tisti, ki bo imel ustrezno kvalifikacijo. Znanje je vse bolj temeljni pogoj za nadaljnje izoblj Sevanj e delovnih rezultatov in edina zanesljiva usmeritev v zelo zahtevno proizvodnjo. Predsednik je v svojem poročilu opozoril, da so šolski prostori že zelo zastareli, zato smo se morali lotiti njihove obnovitve. Poudaril je tudi, da smo lansko leto dobro delali in zato dosegli dobre poslovne rezultate. Ni pa s tem rečeno, je dodal, da ne bi mogli doseči še več, če bi le zmanjšali odpadek, prihranili pri porabi surovin, varčevali z energijo, bolj umno izrabljali razpoložljivi delovni čas, zmanjšali delež bolniških izostankov z dela in naredili konec neupravičenemu izostajanju z dela. Vse to bi zmogli, če bi bili drug do drugega bolj odgovorni in se tovariško opozarjali na napake, po potrebi pa tudi odločno ukrepali. Kolikor boljši bodo medsebojni odnosi v šoli, toliko boljši bodo tudi delovni rezultati! Kritični in ustvarjalni razpravljavci... Po predsednikovem poročilu je povzel najprej besedo Remi Kočica. Dejal je, da je delo delegacij in delegatov vredno določene kritike, ker je premalo organizirano. Kar velik del delegatov zanemarja svojo informacijsko vlo- go, saj delegacij sploh ne obveščajo o sprejetih sklepih. Branko Pucelj, dipl. inženir, je govoril o delu in delovnih dosežkih v minulem obdobju. Poudaril je, da smo lani delali dobro in dosegli vidne rezultate. V grobem je tudi razložil plan Steklarske šole za letošnje leto, posebej pa je orisal določila resolucije o letošnji družbenogospodarski resoluciji, ki določa zgornjo mejo povečanja sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno ter splošno porabo v močni odvisnosti od ustvarjenega dohodka. Na koncu je še povedal, da bomo morali za dosego boljših gospodarskih dosežkov gospodariti zelo preudarno s surovinami in zmanjšati materialne stroške. Lado Tkavc, dipl. inženir, je opozoril na vlogo in pomen dogovarjanja in dodal, da ni samoupravljanja brez dogovarjanja. Dogovor o delu je del delovnega procesa, zato bodo postali določeni sestanki obvezni in nič več prostovoljni, saj bodo morali postati obvezen del dela. Dodal je še, da je naloga vseh, ki še nimajo dokončane osnovne šole, to storiti čim prej. Potem pa je v kratkem orisal nadaljnji razvoj šole, kakor si ga zamišljamo, ter nam predstavil še letošnje delo oziroma asortiment, ki ga bomo delali. Mirko Anderlič je govoril zlasti o delovanju delovnih ljudi v krajevni skupnosti Rogaška Slatina. Poudaril je zlasti potrebo po gradnji nove telovadnice ter igrišča za najmlajše, saj prav ti še nimajo urejenih ustreznih površin za razvedrilo in rekreacijo. Hinko Zupanec je kot član disciplinske komisije seznanil zbor z delovanjem komisije ter z njenimi ukrepi, ki jih izreka delavcem za primere kršitve delovne discipline oziroma delovnih dolžnosti. Posebej je opozoril na neupravičene izostanke z dela, ki jih je v zadnjem času precej, mnogo preveč. Predlagal je, naj bi se kazni, ki jih komisija izreka kršiteljem delovnih dolž- nosti, stopnjevale, saj sedanji način premalo vpliva na izboljšanje discipline. i Predsednik samoupravne delavske kontrole je povedal, da ima ta organ stalen pregled nad dogodki v samoupravnih organih in nad uresničevanjem njihovih sklepov. Ima vse zapisnike komisij in ugotavlja, da je njihovo delo kvalitetno ter da naloge pravočasno izpolnjujejo. Vsi organi samoupravljanja delujejo skladno s statutom delovne organizacije. Organ samoupravne delavske kontrole je v Steklarski šoli nadziral izpolnjevanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, izpolnjevanje sprejetih sklepov, dolžnosti ter pravic delavcev, izpolnjevanje delovnih in samoupravnih pravic ter dolžnosti delavcev, uresničevanje načela o delitvi po delu pri razporejanju dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke, obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje in nadzor v delovni organizaciji ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev. Nova izvršni odbor in nadzorni odbor Po končani razpravi in splošni oceni, da je stari izvršni odbor deloval kvalitetno ter po poročilu nadzornega odbora, je zbor razrešil prejšnji izvršni odbor in nadzorni odbor. Javne volitve v novi izvršni odbor so odločile, da se njegovi člani - d&legati-poverjeniki teli sodelavci: Jure Babojelič, Monika Gobec, Bosilja Jutriša, Jasnica Korošec, Marta Matzele, Leopold Miklavžih, Adolf Poljšak, Trajko Sarafilovski, Josipa Stančič, Danica Sekirnik, Slavka Špiljak, Franc Vnučec in Viktor Županič. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Drago Korbar, Nežika Šket in Emica Zabukovšek. TONE KLOKOČOVNIK Občni zbor osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti skupnih služb Uveljaviti nagrajevanje po delu Delavci delovne skupnosti skupnih služb steklarne »Boris Kidrič« smo se zbrali na občnem zboru 23. januarja. Po poročilu predsednice izvršnega odbora Cite Novak o delovanju osnovne organizacije v minulem dveletnem obdobju in po referatu o bodočih nalogah ter sprejemu delovne usmeritve osnovne organizacije smo slišali še poročilo nadzornega odbora. Po razpravi o poročilih in referatu smo sprejeli pravila o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije, finančni načrt osnovne organizacije ter razrešili izvršni odbor in nadzorni odbor. Potem smo še izvolili nove organe osnovne organizacije. I zčrpno poročilo... Iz izčrpnega poročila predsednice izvršnega odbora Cite Novak kaže povzeti kot glavno misel kvaliteten skok, ki smo ga delavci steklarne storili z organiziranjem v temeljnih organizacijah združenega dela. Ta reorganizacija je namreč tudi delovni skupnosti ponudila nove možnosti v uveljavljanju njene vloge v združenem delu. I I i Pri tem pa je poročevalka opozorila, da sama organiziranost na tozde še ne pomeni boljših rezultatov, kolikor v sleherni organizacijski enoti ne bomo boljše in bolj umno gospodarili ter si prizadevali vse sprejete naloge kakovostno in v rokih izpolnjevati. Tudi na lokalistična gledanja bo treba biti pozoren, je nadaljevala, saj so med nami še taki, ki gledajo zgolj nase oziroma jih zanimajo le osebni interesi in interesi njihove skupine. Ne glede na decentralizacijo samoupravljanja in gospodarjenja z ustvarjenim dohodkom v temeljnih organizacijah pa moramo biti vsi steklarji v tovarni medsebojno najtesneje povezani, ker nas povezuje tehnologija dela. Drug brez drugega nikakor ne moremo uspevati. Zanimivo je bilo tudi poročevalkino opozorilo, da se v svojem vsakdanjem samoupravnem udejstvovanju pogosto sklicujemo na pravice, pri tem pa zanemarjamo hkratne dolžnosti. Takšnemu ravnanju moramo odločno narediti konec, saj se moramo zavedati -vsi, brez izjeme - da je izpolnjevanje dolžnosti prvi pogoj za pridobivanje določenih pravic. Med še vedno nerešenimi vprašanji je Cita Novakova omenila nagrajevanje, ki še ni urejeno tako, da bi bilo po delu, čeprav je bil narejen nov pravilnik za delitev sredstev za osebne dohodke, ker še vedno ni sprejet. Zavzela se je, da moramo vsi narediti kar največ ter pravilnik čim prej sprejeti. Na vseh sestankih osnovnih organizacij sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij ter organov samoupravljanja je bilo v središču pozornosti tudi vzpostavljane dohodkovnih odnosov. Zanje bi morali reči, da smo jih sicer dokaj dobro zastavili, zaradi posebnosti našega dela in poslovanja pa moramo biti do določene mere strpni, saj vseh problemov, ki se pri tem kaže- jo, ni mogoče razrešiti čez noč. Žal pa nismo v celoti uspeli tudi zaradi tega, ker po dogovorih na raznih sestankih nismo bili dovolj odločni in enotni v uresničevanju dogovorjenega. Iz poročila predsednice Cite Novak bi kazalo povzeti še kakšno misel, toda pomanjkanje prostora v našem časopisu nam tega ne dopušča. Zato svetujemo, naj si tisti, ki jih to zanima, preberejo v samem poročilu! Kaj pa letošnje in bodoče naloge? Že v lanskem letu je bil narejen osnutek pravilnika o nagrajevanju delavcev v delovni skupnosti po delovnih rezultatih. Prav gotovo je ena izmed prvih nalog sindikata, storiti vse, da tudi za delavce v delovni skupnosti skupnih služb uveljavimo skladno z ustavo in zakonom o združenem delu nagrajevanje po delovnih rezultatih! Kriterije in merila za nekatera delovna področja že imamo. Treba jih je le uskladiti z načrtovanimi normativi in jih uporabiti pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke. Ker pa so dela v delovni skupnosti vendarle specifična in zanj a še nimamo ustreznih normativov, je treba nameniti vso skrb oblikovanju normativov za kakovost opravljenega dela, za gospodarnost in za spodbujanje gospodarskih učinkov, ki lahko izhajajo iz strokovnih predlogov odločitev, ponudenih organom odločanja, delavcev delovne skupnosti skupnih služb... To pa je že druga faza uresničevanja načela o svobodni menjavi dela med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo, ki bo, če jo bomo pravilno izpeljali, pripomogla k povečevanju dohodka tozdov in ki bo spodbujala delovne prispevke delovne skupnosti skupnih služb. V nadaljevanju listine o bodočih na- Kje so sredstva, o katerih smo se dogovorili? Hočemo le odgovor! V začetku lanskega leta, to je leta 1979, smo se zbrali v zgornji jedilnici steklarne tisti delavci, ki gradimo stanovanjske hiše, člani komisije za stanovanjsko gradnjo ter vodilni delavci. Pogovorili smo se, kaj je s posojili za individualno stanovanjsko gradnjo. In slišali smo dosti direktnih in indirektnih ostrih besed...! Na tistem sestanku smo se jasno dogovorih, da se bo sredstva, ki se bodo nabrala od polovice leta 1979 in v letošnjem letu, namenilo za individualno stanovanjsko gradnjo. Sklenili smo, da je treba sestaviti boljši pravilnik o dodeljevanju posojil. Tako, da bo vsak član delovne organizacije imel iste pravice. To pomeni, če iz družine delata v steklarni dva člana, tudi oba vlagata in imata zato tudi oba pravico do posojila! In ne, kot do sedaj, da se pri priznavanju pravice do posojila upošteva le enega člana! V takem pri- logah, ki si jih zadaja osnovna organizacija sindikata delovne skupnosti skupnih služb, so še boj za stabilizacijo gospodarstva in naloge delavcev te skupnosti, da bodo delavcem v tozdih sproti dosegljivi vsi kakovostni podatki o poslovanju in gospodarjenju. Načrt tudi zavezuje, da je treba odpraviti vse nepotrebne stroške, zmanjšati tiste, ki so sicer nujni, ter predvsem dosledno izkoriščati razpoložljivi delovni čas in pri tem tudi odpraviti nepotrebno nadurno delo. Zanimiva je tudi zaveza delavcev delovne skupnosti skupnih služb, da morajo sodelovati v razpravah ob sprejemanju zaključnih računov in zlasti sproti sodelovati z delavci v tozdih pri obravnavanju periodičnih obračunov ter poročil o poslovanju iz meseca v mesec. Posebno skrb namenjajo v delovni skupnosti skupnih služb sindikalni delavci delovanju delegatov in delegacij. Zavzemajo se za kritično analizo njihovega dela in za spremljanje delovanja slehernega delegata in vsake delegacije. Da bi se obveščanje v steklarni še izboljšalo, se sindikat zavzema, da je treba oživeti redno in sprotno izdajanje priloge časopisa »Steklar«, to je »Steklarjevih novic«. In kdo so novi člani izvršnega odbora in nadzornega odbora?" Predsednik novega izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti skupnih služb je spet Cita Novak, podpredsednik je Ivan Boroš, sekretarka je Metka Šket, blagajničarka pa je Ida Siter. Člani so še: Franc Jankovič, Marija Majcenič, Jože Pereti, Franc Sajko, Franc Srbčič in Franc Vehovar. Predsednik nadzornega odbora je MirJjo Trunkelj, člana pa sta Andrej Dolšak in Olga Koražija. mera imajo namreč prednost tisti, katerih družinski člani delajo v različnih podjetjih. In opozorili smo, da je treba upoštevati tudi delavčev socialni položaj, v kateri fazi je gradnje njegove hiše ter - seveda - koliko let že dela v steklarni. Ni nam treba razlagati o namenskem varčevanju, kajti to poznamo! Zanima nas le, kje so sredstva, o katerih smo se dogovorih lani na začetku leta na tistem sestanku? Za vse, ki gradijo: IVAN BOROŠ 1 I 1 Novica, ki bo zanimala marsikoga Tudi v Kozjem steklarska šola! Če ne bo kakšnih nepredvidenih zadržkov, bomo dobili v Kozjem, v našem dislociranem ali Izločenem obratu - tozdu »Dekor« -oddelek Steklarske šole. Pouk naj bi se začel že v marcu! O tem koraku smo v Kozjem razmišljali že nekaj let, vendar smo se morali o tem dogovarjati s Steklarsko šolo in republiško izobraževalno skupnostjo, saj je za kaj takšnega potrebna tudi verifikacija ali odobritev te institucije. Zato je bila pot do začetka šolanja v Kozjem seveda nekoliko daljša in povezana z ustreznimi pripravami. Kar 22 kandidatov... Pohvaliti moramo zanimanje naših sodelavcev, saj se je v letnik, ki je pred pričetkom šolanja, vključilo kar 22 kandidatov. Večina med njimi jih je dobila priporočilo našega strokovnega vodstva, saj so to vendarle delavci, ki bodo z novim znanjem, pridobljenim med šolanjem, lahko bistveno napredovali in mnogo več kot do sedaj pri- MAKS TOBOUEVlC: Čarovnije spevali k razvoju tozda in k uspehom steklarne. Ker je bilo o prednosti šolanja ob delu v našem časopisu že mnogo napisanega v zadnji izdaji, namenjamo v tej izdaji več besed o našem načrtu izobraževanja! Pouk v Kozjem bo potekal po predmetniku, ki ga je potrdil republiški komite za izobraževanje. Udeleženci bodo imeli pouk izmenično en teden trikrat in en teden dvakrat. Enkrat v mesecu bo pouk tudi ob sobotah in to po pet ur. Le na tak način bi namreč uspeli absolvirati ves učni program' v trinajstih mesecih. Nekoliko je za nas ugodno to, da imajo vsi kandidati uspešno končano osemletko, pa zato odpadejo sicer obvezni predmeti, kot so fizika, kemija in splošni del matematike. Tudi praktični del pouka odpade, kajti za to bo skrbel določen učitelj. Kandidati si bodo morali izpopolniti le tista znanja, ki jih med dosedanjim svojim delom še niso osvojili, morajo pa jih obvladati, če hočejo zadovoljiti strokovnim zahtevam zaključnega izpita. Delavski svet tozda »Dekor« bo tudi odločal o tem, ali naj bi vsakemu izmed kandidatov odobrili 7 dni plačanega izrednega dopusta za šolanje, kar bo gotovo določena ugodnost. In kaj pričakujemo od šole? Pričakujemo, da bomo s šolanjem pridobili nov kvalificiran kader, ki bo močnejši v svoji teoretični in strokovni podlagi, In če dosežemo to kakovost, smemo pričakovati direkten odraz v našem neposrednem delu, v vključevanju v nove proizvodne programe, Jasno nam je namreč, da le s priučenim polkvalificiranim kadrom zaokrožujemo naš razvoj na nižji stopnji, To pa nikakor ne bi bilo perspektivno. In prav nobena skrivnost ni, da iščemo v našem sistemu dela nekakšne mojstre - avtokontrolorje. Za to pa je še kako potrebna široka izobrazba. Z novimi kadri bi si namreč radi zgradili nadaljnjo osnovo za nadaljnje izobraževanje; osnovo, na kateri lahko gradimo višjo stopnjo znanja, Drugi, tudi zelo pomemben vidik izobraževanja je, da morajo dobiti steklarski poklici spet svoje mesto —tudi kot formalno visokokvalificirani. Če opravljajo to delo samo priučeni delavci, tega ne moremo govoriti. Navidezno sicer lahko ocenjujemo tudi sedaj velik napredek sedanjega kadra, toda moramo malo pogledati, kdo so izvajalci naših neposrednih konkurentov. Poglejmo izdelke tovarn stekla, ki so v samem vrhu - naj bo v Franciji, Angliji ali na Češkem! Tam je na tisoče brusilcev v bistvu umetnikov. To so sicer težke primerjave. Vendar verjamemo, da je naša poteza prispevek k zmanjševanju kakovostnih razlik med njimi in med nami... Steklarji v Kozjem moramo še naprej graditi renome ali dober glas o svojem delu, Nikakor ne smemo več dovoljevati proučevanja vsevprek, marveč začeto obliko šolanja nadaljevati kot eno izmed oblik usmerjenega izobraževanja. Prepričani smo, da bodo naši kandidati za izšolanje na oddelku Steklarske šole v Kozjem, ki bodo v tej obliki izobraževanja pri nas prebijali led, ob pomoči priznanih učiteljev dosegli namen šolanja in ga tudi potrdili?! JOŽE BOŽIČEK Kadrovske zanimivosti Konec januarja 1242 delavcev Konec januarja letos ali točneje 31. 1. nas je bilo v steklarni »Boris Kidrič« zaposlenih 1242 delavcev; 402 v tozdu Osnovna izdelava, 160 v tozdu Dodelava, 322 v tozdu Kristal, 94 v tozdu Dekor v Kozjem, 72 v tozdu Servisne dejavnosti, 10 v tozdu Naše steklo v Beogradu, 17 v tozdu Delavska restavracija in 165 v delovni skupnosti skupnih služb. V januarju je prišlo na razpoložljiva delovna mesta 14 delavcev, odšlo pa jih je 8. Prišli V januarju so prišli: v tozd Osnovna izdelava Anton Esih za krogličarja ter Franc Ivič, Milan Jutriša in Milan Špi-ljak za odnašalce; v tozd Dodelava Nada Boršič, Vesna But, Marija Mlinar in Štefanija Škrnički za brusilke stekla ter Božena Kanič za brusilko III v gro- bi brusilnici; v tozd Kristal Sofija Žerjav se brusilko in Rozalije Dekt za čistilko prostorov; v tozd Dekor Milena Bračun za označevalko stekla; v tozd Servisne dejavnosti Janez Anderlič za ključavničarja in v delovno skupnost skupnih služb Sofija Žerjav za skladiščno delavko. Vsem sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in obilo osebnega zadovoljstva! Odšli V januarju so odšli: iz tozda Osnovna izdelava Jožef Krklec - v JLA in Janko Špoljar - po odpovedi; iz tozda Dodelava Sofija Žerjav - prenehanje delovnega razmerja; iz tozda Kristal Božena Kanič - premeščena v tozd Dodelava; iz tozda Servisne dejavnosti vzdrževalec čistilnih naprav Anton Mi-kulič - umrl; iz tozda Delavska restavracija knjigovodkinja Zorica Nikolič Naš sodelavec Branko Kobale, ki se je rodil 11. junija 1954, je bil v 25. letu starosti invalidsko upokojen. Zaradi zahrbtne bolezni je postal invalid prve kategorije. Pri nas je bil Branko zaposlen šest let kot vlagalec zmesi. Bil je dober in vesten delavec in vsako delo je naredil z dobro voljo. Mi, tvoji sodelavci, Branko, te bomo pogrešali! Mogoče pa se ti bo zdravstveno stanje izboljšalo V spomin Ob odhodu sodelavca Antona Mikoliča novembra lani v pokoj ni nihče pričakoval, da bo to pravzaprav tudi dokončno slovo od njega. Nihče namreč ni pričakoval, da se bo bolezen, ki je že dlje tlela v njem, tako znenada razplamtela in navsezadnje tako na hitro utrnila Antonovo življenje! Življenjska pot sodelavca Antona Mikoliča je bila pot proletarca v pravem pomenu besede. Delal je v rudniku, v zelo težkih delovnih pogojih. V naši steklarni pa je bil zaposlen od leta 1952 in sicer v zidarski skupini, S sodelavci in z nadrejenimi je gojil tovariške in korektne odnose. Poznali smo ga kot prizadevnega in vestnega delavca. Zaupali smo mu lahko najodgovornejše naloge pri zidarskih dehh in pri - po odpovedi; iz delovne skupnosti skupnih služb Sofija Žerjav - premeščena v tozd Kristal in Ivan Podhraški - po odpovedi. Rodili ste se V januarju sta se rodili Janezu Šmitu hčerki Lidija in Klavdija! Staršema iskreno čestitamo, dvojčicama pa želimo mnogo sreče v življenju! Poročili so se: V januarju so se poročile: Ana Bor-šič - poročena Ferlič, Antonija Cerov-ski - poročena Barič, Tatjana Medved - poročena Gorišek in Metka Sovine -poročena Jurše. Vsem novoporočenkam iskreno čestitamo in jim želimo na novi življenjski poti veliko razumevanja in osebne sreče! . CECILIJA IRŠIČ in se boš lahko zopet vrnil med nas, saj si še mlad in poln življenja? Le vid ti je upešal. Mogoče pa bo sodobna medicina v kratkem ponudila tudi zdravilo za tvojo bolezen in te vrnila med nas? Želimo ti rnirho uživanje pokojnine v krogu svoje družine. Obenem pa te vsi tvoji nekdanji sodelavci ter tudi vsi člani kolektiva prisrčno pozdravljamo! JOŽE HREPEVNIK vzdrževanju biološko čistilne naprave. Njegovo delo je bilo še zlasti pomembno v prizadevanjih steklarne in naše krajevne skupnosti za preprečevanje onesnaženosti okolja. Čeprav je imel Anton skromne osebne dohodke, je prispeval tako v denarju kakor tudi s številnimi prostovoljnimi delovnimi urami k urejanju ceste proti Vehkim Rodnam. Trdo delo in tovarištvo z drugimi delavci je prebudilo v njem čut za življenje v skupnosti, ki se je najbolj kazal v Antonovem razumevanju problemov njegove vasi! Življenje, delo in plemenito srce sodelavca Antona nam bodo ostali v trajnem spominu! PETER RASPOTNIK Upokojeni sodelavci Štefan Gobec Nekako s težkim srcem pišem tele besede... Kar verjeti ne morem, da moramo v tako kratkem času spet pisati o razmeroma mladem upokojencu. To je Štefan Gobec ah »Štef«, kakor smo ga vsi khcali...! Štefan Gobec se je rodil leta 1935 v bhžnjem Sečovem. V naš kolektiv je prišel 4. marca 1958. Kot delavec v skladišču je delal eno leto. Potem je bil prestavljen v lesno strugamo na delovno mesto pripravljalca lesa ali, kakor pravimo pri nas, za cirkularista. To delo je opravljal vse dp svoje invahdske upokojitve, do lanskega 24. decembra. »Štef« je bil dober delavec, vedno pripravljen pomagati sodelavcem. Delo je jemal zelo resno in zavzeto, saj v enaindvajsetih letih delovne dobe ni- ma nobenega neopravičenega izostanka z dela. Tudi sam s seboj še je rad pošalil. Tako je večkrat dejal v šah: »... Ko bi bil še enkrat mlad, bi bil prav gotovo košarkar!« Kako tudi ne, saj bi bil s svojimi 200 centimetri prav gotovo lahko bil! Čeravno je bil Štefan Gobec bolan, tega ni nikomur zaupal. Tudi zdravnikom ne! Mi, njegovi najožji sodelavci, ga bomo zelo težko pogrešali. Z njegovim odhodom v prezgodnji pokoj zaradi invalidnosti je nastala velika vrzel v naši majhni delovni skupini, v lesni strugami. Morah jo bomo zatrpati z drugim sodelavcem. In ta se bo moral še kako potruditi, če bo hotel našega »Štefa« dobro nadomestiti! Sodelavcu Štefanu Gobcu želimo še veliko let mirnega počitka v krogu njegove družine! STANKO KROFL Invalidsko upokojen sodelavec Branko Kobale Antona Mikoliča Upokojeni sodelavci Jože Podkoritnik Jože Podkoritnik se je rodil 12. decembra 1927 v Krapini, osnovno šolo pa je končal v Rogaški Slatini. Takrat je tudi že razmišljal, kje bi dobil prvo zaposlitev. V takratni krivični in izkoriščevalski družbi ni bilo lahko dobiti delo, saj si je posameznik le s težavo zagotavljal sredstva za skromno življenje. Tako se je Jože še kot otrok leta 1942 zaposlil v steklarni Rogaška Slatina. Začel je kot odnašalec pri peči, a je čez čas napredoval v kroghčarja, nato v pomočnika, potem pa hitro v dobrega steklarskega mojstra. Svoje znanje je rad prenašal na druge steklarje. Pogovor s Pepijem, tako pravimo Jožetu, je bil zelo prijeten. Povedal je: Tudi Jože Podkoritnik-Štef je odšel v zasluženi pokoj! Vedno z nami... Jože Bauer Leto je kar hitro naokrog in sedaj smo zopet za leto starejši.: Generacije se menjajo... Tako je tudi v steklarni! Če se sprehodimo po obratih, lahko na prste preštejemo stare delavce, ki še delajo., še manj pa je živih, ki so prvi za Čeh delati v tej glažuti.: Čas je neu- »Dober steklar postati, ni lahko! Takoj napredovati, to je odvisno predvsem od dobre volje in talenta, ki sta osnovni pogoj za dobro in kvalitetno steklarsko delo. Bilo bi odveč poudarjati, da se časi spreminjajo in da steklarjem danes ni lahko, saj nimajo več tistega prednostnega položaja, kot so ga imeli pred leti!« Pepi se spominja hudih časov, saj je bil eden iz prve generacije, ki so po končani vojni sodelovah na delovnih akcijah. Sodeloval je v NOŠ ter bil nekaj časa član Skoja. Rad spominja tudi nadurno in nedeljsko delo pri peči, na katerega smo že pred leti pozabili... Na koncu pogovora je sobesednik povedal, da z veseljem odhaja v zasluženi pokoj, čeprav mu zdravje še do- smiljen do vsakega, mladega ali starejše, revnega ali bogatega. In to je tudi edino prav... No, pa pustimo čas! Vrnimo se k našemu nekdanjemu sodelavcu Jožetu Bauerju! Mnogi Jožeta verjetno ne poznate., posebno mlajši rod ne, saj je v penziji že več kot petindvajset let. Danes živita z ženo v Celju v domu upokojencev. Kljub 84. letom starosti je Jože še vedno aktiven družbenopolitičen delavec. Mama me je nedolgo tega prosila, da bi Bauerja po praznikih obiskal, saj so bih, dolga leta naši sosedje. Predloga nisem odklonil, pa sva se tako nekega dne znašla pred vratarnico doma upo- bro služi. Edine preglavice mu dela revma, ki se jo težko ozdravi. Kratek in malo zapoznel razgovor z Jožetom Podkoritnikom, ki seje upokojil v novembru lani, sem nadaljeval ter ga še povprašal, ah mu ne bo dolgčas v pokoju, kaj bo počel in kaj mu bo za razvedrilo? Jože pa je dejal, da sploh ne razmišlja o dolgočasnosti, saj si je uredil lep vikend, v katerem je vedno dovolj dela. Njegov hobi je narava in delo v lovski družini, saj ga poznamo že vrsto let kot nekdanjega dolgoletnega oskrbnika lovske koče na Boču, kamor se prav vsi radi zatekamo ... Želimo ti, dragi Pepi, trdno zdravje in dolgoletno uživnje pokojnine! franc Zupanič kojencev v Celju. Vprašala sva po Bauerjevih. Prijazna ženica je prikimala in dodala: »Soba 204, drugo nadstropje!« Potrkala sva na vrata in na odziv vstopila. Na postelji je počivala Jožetova žena. Malce začudeno naju je sprva opazovala... Ni naju takoj prepoznala. Ko pa je zagledala pred sabo mamo, se je razveselila in prijazno rekla: »Joj kako sem vesela! Kdo bi si mislil ? Tako dolgo se nismo videli...!« Res se z Jožetovo ženo nismo videli, odkar sta se odsehla. Jožeta pa sem večkrat srečal, saj je naš .reden gost vsako leto ob dnevu upokojencev za 29. november, ki ga prirejamo v ste* klarni... Alojz Podkoritnik Alojz Podkoritnik se je rodil v Krapini., tam, kjer se je rodil njegov brat Jože. Pa tudi osnovno šolo je končal v Rogaški Slatini. Podobno, kot Jože, se je tudi on še kot otrok zaposlil v naši delovni organizaciji. V zelo skromni družini, ki je štela štiri otroke, ni bilo možnosti za nadaljnje šolanje. Kot vsi drugi prišleki se tudi Alojz ni mogel izogniti začetniškim težavam bodočega steklarja, saj je začel s tistim delom, ki je bilo za takratni čas, ko še ni bilo šole, obvezno. Začelje s stiskanjem in odnašanjem, kot so začeh vsi. Kmalu je postal kroghčar, pozneje pa napredoval v pomočnika - steklopi- halca. Želja po napredovanju pa ga je gnala naprej...! Z vehko voljo in sposobnostjo je postal steklarski mojster. Zraven svojega rednega delaje Alojz opravljal še številne družbenopolitične funkcije v organih samoupravljanja in drugih družbeno političnih organizacijah steklarne. Kot mlad fantje pričel igrati pri godbi na pihala. In to mu je še danes hobi. V novembru lanskega leta je tudi Alojz z velikim veseljem šel v zasluženi pokoj. Želimo mu vehko zdravja in dolgoletno življenje v pokoju! FRANC ŽUPANČIČ Jože se je med tem zunaj sprehajal... Še opazila nisva z mamo, ko je vstopil in nama nasmejan pohitel v pozdrav... »Ja kaj takega! Kdo bi si mishl? Kako ste v steklarni? Posebno vesel sem, ker slišim, da vam delo dobro gre.. .1 Veš, vse zvem iz časopisa Steklar. Veliko mi pomeni in komaj čakam vsak mesec na novo številko...! Vesel sem, da imate danes v steklarni lepe pogoje za delo! Oh, kako je bilo včasih, ko sem bil še jaz mlad steklar!? Pa saj vendar za to živimo, da si olajšujemo delo in s tem tudi življenje!« Za Jožeta ni bilo naloge, ki ji ne bi bil kos. In vedno se je boril za boljši jutri... Ko sem nekdanjega sodelavca povprašal kako je kaj v domu, mi je odgovoril: » Veš, zelo lepo je tu. Vsi so prijazni z nama. Prav nič nama ne manjka! Sodelujem še tam, kjer čutim, da lahko še kaj pomagam. Do nedavnega sem še hodil tudi na pevske vaje, sedaj, v tem vremenu, pa ne morem več, a tudi noge mi ne dajo, saj je le predaleč.. . Želim si, da bi imeli svoj prostor tu v domu...« Ker je medtem že napočil čas, da sva se z mamo poslovila, je Jože dodal: »Pozdravi mi vse v steklarni! Tudi tovariša direktorja Djinovskega! Želim vam srečno in uspehov polno novo le- to! Zelo si želim spet priti malo med vas. Vendar mi noge ne dopuščajo, da bi se sam z avtobusom odpravil na pot. Kaj češ, stari smo! Velika hvala za obisk. Pridita še kaj, nositi pa nam ni treba nič, saj imamo vsega! Samo, da bi bil mir! To si želiva!« Obljubila sva z mamo, da še prideva. V sebi pa sem začutil dolžnost, ko pridejo toplejši dnevi, da Jožeta pripeljem v steklarno. To je njegova velika želja ...Še vedno živi z nami in s steklarstvom ...! Zaželimo Bauerjevima še veliko srečnih let! IVANBOROS Nakazovanje osebnih dohodkov po LB - Splošni banki Celje Lani za privarčevan denar 573.700 dinarjev obresti! Varčevanje prebivalstva ima pozitiven vpliv na trajen in stabilen razvoj celotne družbe pa tudi na boljše življenjske pogoje vsakega posameznika. Zaradi tega Ljubljanska banka - Splošna banka Celje namenja veliko pozornost zbiranju sredstev prebivalstva, s čimer iz leta v leto povečuje svojo skupno bilančno vsoto in krepi svojo kreditno zmogljivost. Da bi banka zajela čim več prostih sredstev občanov, je leta 1973 hzačela z organiziranim vključevanjem organizacij združenega dela v nakazovanje osebnih dohodkov svojih delavcev prek banke. Steklarna »Boris Kidrič« je bila med tistimi delovnimi organizacijami, ki je zgodaj spoznala prednosti načina izplačevanja osebnih dohodkov. Že konec leta 1974 'e njen delavski svet sprejel sklep, da so delavci odtlej začeli prejemati del svojih osebnih dohodko'' na hranilne knjižice. Tako je januarja 1975 962 delavcev steklarne prejelo svoje osebne dohodke na hranilne knjižice LB - Splošne banke Celje in privarčevana sredstva so bila tedaj 112.661 dinarjev, že februarja istega leta pa so privarčevana sredstva dosegla 481.894 dinarjev pri 963 varčevalcih. Naraščanje števila varčevalcev in privarčevanih sredstev kaže diagram št. 1! Podatki kažejo, da privarčevana sredstva stalno naraščajo. Ta porast je na eni strani posledica nara- ščanja nominalnih osebnih dohodkov in porasta števila zaposlenih, na drugi strani pa je tudi posledica večjega varčevanja delavcev. Zadnji podatki to je za 30. 11. 1979 kažejo, da je 1.506 varčevalcev steklarne »Boris Kidrič« zbralo z varčevanjem 8,550.484 dinarjev, kar predstavlja 1,14% vseh sredstev LB - Splošne banke Celje iz naslova nakazovanja osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Zadnji dan lanskega leta, to je 3 Iv' decembra, je bilo na hranilnih knjižicah delavcev steklarne 10,868.645 dinarjev, kar jim je skupno navrglo za 573.700 dinarjev obresti! Omeniti pa moramo še to, da le majhen del delavcev steklarne prejema osebne dohodke na tekoče račune. Po zadnjih podatkih jih je 51, njihova zbrana sredstva pa so 302.880 dinarjev. Ko govorimo o organiziranem varčevanju občanov, to je o nakazovanju osebnih dohodkov na njihove hranilne knjižice in tekoče račune, moramo omeniti tudi to, da banka v večjih organizacijah združenega dela odpira hranilne blagajne, da bi s tem še bolj približala svoje storitve delovnim ljudem in jim olajševala poslovanje po hranilnih knjižicah in tekočih računih. Stroške za te usluge krije banka! >aiao ji,±z. r. 10,868.645,1' 1PRIVARČEVAL DElfJ 5,453.756 5,ooo.ooo r3,201.316 3,ooo.ooo 2,329.981. 1,439.&7 4ŽTEVIL0 1.4oo 1.386 1.2oo Dva prispevka o pohodu »Po poteh XIV. divizije« Dva zanimiva opisa Marjan Krizmanič ter Jožica Starovšeki in Josipa Žiabravec so nam poslali v objavo svoje vtise s tradicionalnega, letos že sedmega pohoda »Po poteh XIV. divizije«. Zanimive, pa smo sklenili, da jih objavimo v celoti! Marjan Krizmanič sporoča: »Udeležil sem se štiridnevnega, že sedmega pohoda Po poteh 14. divizije, ki je bil posvečen 35. obletnici osvoboditve in 70. obletnici rojstva Edvarda Kardelja... Na pohodu je sodelovalo več kot dvesto mladincev z območja občinske konference ZSMS Laško in občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah, pripadnikov JLA in teritorialnih enot ter učencev osnovne šole iz Rogaške Slatine. Začel se je iz Sedlarjevega, do večera smo prispeli v Lesično, kjer smo imeli kulturni program s precej šaljivimi skeči, ki so nas izredno razvedrili. Spregovoril je tudi nekdanji komandant 14. divizije Josip Vidmar-Lu-ka in nas v kratkem seznanil z glavnimi dogodki med narodnoosvobodilnim bojem ter pomembnostjo te divizije. V Lesičnem smo prenočili in zgodaj zjutraj naslednjega dne nadaljevali pot proti Planini. Malo nam je nagajal dež, drugih težav pa nismo imeli. Popoldne smo se odpravili na nočni pohod s Planine čez Bohor na Lisco. To je bil najbolj naporen del poti, pa tudi najdaljši je bil. In ker je bila še trda tema, smo se nekajkrat skorajda izgubili. Toda tudi to preizkušnjo smo prestah in prispeli zgodaj zjutraj tretjega dne na Lisco. Bili smo precej utrujeni in tudi spanec se nas je že loteval. Pa smo kljub temu zapeli in z naših utrujenih obrazov so sijale ponosne in vesele oči, saj smo vsi prestah napor. In zajtrk nas je že čakal pa še počitek potem... Popoldne je moral vsak pohodnik streljati z vojaško puško... Naslednji, zadnji dan pohoda smo odšli v Gračanice, kjer je 14. divizija doživela enega izmed svojih večjih spopadov s savražnikom. In tam se je naša pohodniška pot končala. Prapor z našimi najboljšimi željami smo predah naslednji pohodni enoti... Med štiridnevnim pohodom smo obšli številne spomenike padlih za svobodo naše domovine, med njimi tudi precej borcev 14. divizije. Pri vsakem spomeniku smo se ustavili, položili venec in počastili spomin na padle z enominutnim molkom in s kulturnim programom... in s podobni... Rad bi še povedal, da so nas domačini vsepovsod lepo sprejeh in nam pomagali, kakor so mogh. Zato se jim na ta način zahvaljujem, kakor se zahvaljujem tudi vsem organizatorjem pohoda ter vsem drugim, ki so kakor koh pripomogli, da je pohod uspel!« Jožica Starovšeki in Josipa Žiabravec pa sta napisali: »V sredo, 6. februarja, je iz Sedlarjevega krenila pohodna enota po poteh 14. divizije, katere smo se udeležili tudi mladinci iz Steklarne. Ta pohod je že večletna tradicija v spomin na legendarno štirinajsto divizijo, ki je ta dan - pred 36. leti - pri Sedlarjevem prestopila Sotlo in nadaljevala svojo zmagovito pot po slovenskem ozemlju... Pohodna enota je štela 172 članov, razdeljenih v tri čete. Pot nas je vodila od Sedlarjevega skozi Lesično, čez Bohor in vse do Gračnice, kjer smo prapor oddali tovarišem iz celjske občine, da so nadaljevali pot proti Celju in Dobrni. Vse težave med pohodom, posebej še med nočnim maršem čez Bohor, nam je olajševala pesem, ki nikdar ni zamrla, saj se je oglašala zdaj z začetka zdaj s konca kolone. Naša etapa pohoda se je končala v soboto, 9. februarja s prireditvijo, ki so nam jo pripravili mladi iz Gračnice.« Kakor ste prebrali, dva zanimiva, nekoliko razhčna opisa o treh razhčnih pogledih na poučno doživetje! UREDNIŠTVO Razmišljanje o tekmovalnem in rekreacijskem Športu Izbrati novo pot Kadar govorimo o športu, vemo, kdaj gre za tekmovalni in kdaj za rekreacijski šport. Pri nas pa še mnogi ne vedo razlike med njima, zato prihaja pogosto do hude krvi In težav med športniki in med športnimi delavci. Vsaka športna sekcija in vsako športno društvo si razlikovanje razlaga po svoje. Vsi bi namreč radi Imeli zagotovljena finančna sredstva, pa skozi ta očala utemeljujejo, kdaj je šport tekmovalni oziroma rekreacijski... če ne bi več dogajalo, še posebej sedaj, v naših stabilizacijskih prizadevanjih, je nujen korak naprej. Naloga sindikata je, da postavi rekreatorja, njegova naloga pa bo, da z načrtnim in strokovnim delom privabi množico v rekreacijsko udejstvovanje... Kaj pa tekmovalni šport? Kakor velja za rekreacijski šport, velja tudi za tekmovalnega: upoštevati portoroške sklepe! Reprezentirati selektivno našo občino doma in zunaj Portoroški sklepi so jasni. Samo treba jih je pravilno razumeti in ubrati pravo pot. Precej drugačno, kot jo ubiramo pri nas v rekreacijskem športu, v, katerem je v prvem planu čim boljši rezultat ter v drugem planu jedača in pijača. Pač, rekreacija po svoje. In to še zlasti, ker je očitno, da eni in isti tekmujejo oziroma nastopajo v vseh panogah. Da se torej udejstvuje in okorišča s tem le ozek krog ljudi. Če hočemo, da se kaj takega v bodo- njenih meja. Torej načrtati piramidalni sistem in z ustreznimi strokovnimi kadri poskušati doseči kar se da kakovostno rast športa. Pri tem je treba izpeljati prednostni seznam in gojiti tak šport, za katerega so pogoji in za katerega vlada zanimanje! Financira naj ga, ker bo to tekmovalni šport, temeljna telesnokulturna skupnost, vodijo pa naj ga ljudje, ki dobro poznajo usmeritve portoroških sklepov in katerim lahko zaupamo, da jih bodo spoštovali. Tak šport bo kmalu tudi šolski učni predmet, to pa pomeni, da mu bo namenjena velika pozornost. Na letni skupščini nogometnega kluba Steklar so o tem že veliko razpravljali. Poudarili so, da brez piramidalnega sistema in brez šolanih strokovnih kadrov ni mogoče pričakovati' rezultate. Predvsem bo treba zato vzpostaviti tesne povezave med šolami in delegati temeljne telesnokultur-ne skupnosti ter krajevno skupnostjo pri reševanju skupnih problemov. Želja nogometašev je namreč, da bi ponovno tekmovali v republiškem meri- lu. Željo je mogoče uresničiti z novim tekmovalnim sistemom, ki ga predlaga Nogometna zveza Slovenije... In veliko kritike je bilo slišati na račun delegatov, ki bi morali biti v prvih vrstah borcev za napredek športa, pa so - žal - povsem nezainteresirani, saj niti na seje na prihajajo. Zato tudi ne preseneča neinformiranost delavcev v naših delovnih kolektivih in dejstvo, da je celoten problem prepuščen v razrešitev ljudem, ki se trudijo, kolikor je v njihovih močeh! IVAN BOROŠ Za razvedrilo Nagradna križanka št. 69 Med reševalci nagradne križanke št. 69 bomo razdelili s žrebom za 150 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 70 dinarjev, drogo nagrado 50 dinarjev in tretjo nagrado 30 dinarjev. Pri tem prosimo vse reševalce, naj izpolnijo in oddajo vsak le po eno rešitev! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov uredništva časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250, Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Na pisemsko ovojnico z rešitvijo ne pozabite pripisati ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 69! Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali pa bodo oddane v skrinjico za časopis »Steklar« do vključno 15. marca 1980! Za nagradno križanko št. 68 je žreb namenil prvo nagrado 70 dinarjev Jo- sipu Čohu (IV), drugo nagrado 50 dinarjev Evelini Bernard in tretjo nagrado 30 dinarjev Barbari Cikanek. Vsem nagrajenim čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 68 - vodoravno: krožnik, trojka, lotion, prislov, Adams, arest, Ma, diva, slana, ril, ica, brušenje, o, Va, brevir, Amin, o, plemič, Graz, jeklenka, Križaj, kristal. UREDNIŠTVO STEKLAR STROP/z Volčje Češ/Jje (JTAJ£V4- L£C Z/jfS Jko /*/e) TRUŠČ •STEKA mame porl or POZNAN STARE kisik MA UK 0 MORAL! RUS- Emanuel lasrer RAPLA- Č/LO, ARA ATA ATLET- SKA 2>/sc/- PL/NA pr/sta- N/JČE J /ZRA SLU LETA- L/ŠČE OSKOVKA /GA4 S K A 06 Uči/ ANG/. PSSA/R (DRAN) majheaj OBLAK PAea/n- Lfc SLOV- Ti e STA PA2S>OJ- R/K, tat Stevn/k DEKA- G/ZATJ SELE ČEŠNJE k/tajsko 6LAS&U0 PESTNER Šport- mrl PR/ R VANJU č/r/jrei- J/C4 KOS POSTE- LJNINE delavec lesne stroke' Delo tlača- nov STOPNJA T/SKAR. ČRK ZnaČ/l -Nosr POTR- PLJENJA VEZN/K VEL/K ČL O JER VAS PR/ LJUHLJAKi /V£/iJ*4 ToMAa/A CXAA7/C*) Č/TAOEK. 4770 DUS/K uraor/k M/tr/ee PRVOTNA GRŠKA muza ose a a// A S 74 7 STEKLAR VRLSoV či/et JEL ER LOPAT/IR POLMER tora UPOR- NEZ, TRMO- GLAVEC PAPEŽE- VA krora Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Zlatko Novak, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun. Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak -Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1700 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.