I Edini slovenski dnevnik Šj lil ▼ Zdinjtnih diitnh lil lil Velim mi vse let- . . $3.00 l|l I Zm pol leta . . c.. . $1.50 | GLAtr NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily -: in the United States. Issued erery day except Sandays —: and Legal Holidays. ID 50.000 Readers. ^ TSLKPOH PISA&NE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-CU«« Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. NO. 195. — ŠTEV. 195. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 19, 1916. — SOBOTA, 19. AVGUSTA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Izpred Verduna in Somme. FLEURY JE ZOPET V FRANCOSKIH ROKAH. -ANGLEŽI SO NEKOLIKO NAPREDOVALI. — NEM CI PRIPOZNAJO, DA SO NEKOLIKO IZGUBILI. — BOJI PRI MAUREPASU. Pariz, Francija, 18. avgusta. — Gen. Nivelle-jeve čete so po dolgem in nadvse hudeui boju zavzele vas Fleu-ry, ki je že najmanj desetkrat menjala gospodarja tekom te vojne. Tozadevne uradijo poročilo francoskega urada se glasi: — Na desnem bregu Melise smo v navalu na nemške jKJStojanke zavzeli po hudem boju vas Fleury, le na nekem koncu vasi je še par sovražnih oddelkov. Med Thiaumontom in Fleury-jein so naše čete tudi znatno napredovale. V naših rokah je ostalo petdeset nemških vojakov, med njimi tudi en častnik. Na ostalih delih verdunske fronte je bila noč nenavadno mirna. London, Anglija, 18. avgusta. — Uradno poročilo angleškega vojnega departmenta se glasi: — Danes so se vršili boji na celi fronti od Pozieresa do Somme, katerih posledice so bile, da smo zavzeli nekoliko ozemlja pri Gin-i hy-ju in Guillemontu ter vjeli okoli 200 Nemcev. Na našem desneniTirilu so tudi Francozi napredovali. Včeraj je naš zrakoplovec spravil na tla en nemški zrakoplov, enega pa neka naša protizračna baterija. Neko poznejše angleško uradno poročilo se glasi, da so tudi nekoliko napredovali pri Bazentin-le-Petitu. Paril, Francija, 18. avgusta. — Francosko uradno poročilo, v katerem se omenja uspehe pri Maurepasu, se glasi: — Severno od reke »Somme smo v hudem napadu zavzeli del vasi Maurepas, kakor tudi goro, ki stoji poleg te va>i. V teh operacijah smo vjeli 200 mož. Med Maurepa-som in Homme se še zdaj vrše hudi boji. — Neko poznejše francosko poročilo se glasi: — Na naše n^ novo zavzete postojanke pri Maurepasu je sovražnik vprizoril več hudih protinapadov, toda uspeha ni imel. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — Nemško uradno poročilo mi* glasi: — Na severnem delu Somme sovražnik v-prizarja napade z največjo eneržijo, ne da bi se kaj oziral na velikanske izgube. Angleži so spravili na bojno polje več novih divizij Sovražnik je nekoliko napredoval, toda vse skupaj ni nobenega pomena. Hudi boji se vrše tudi pred Verdunom. Raznoterosti iz vojne. Poljaka in centralne države. — Sto parnikov je potopil. — Turške izgube pri Suezu. — Drugo. Laska ofenziva. ITALJANSKO ČASOPISJE POROČA, DA SO GORI čANI NAVDUŠENO POZDRAVILI ITALJANE, KO SO PRIŠLI V GORICO. — CADORNINO POROČILO O BOJIH V TRIDENTU. Milan, Italija, 18. avgusta. — Luigi Barzini. posebni poročevalec "Corriere della Sera", je poslal te dni svojemu listu ponovno poročilo o vhodu laških čet v Gorico. Med drugim pravi, da so bile i t al jamske čete od Go-ričanov zelo navdušeno sprejete. Kmalo zatem, ko so prikorakali prvi italjauski vojaki v mesto, so vrgli uradniki z mestne hiše avstrijsko zastavo in jo nadomestili z italjausko trobojnico. Poleg nje je visela zastava mesta Gorice. V mestu vlada pojKilen mir. Med vojaki in prebivalstvom je zavladalo veliko prijateljstvo. Italjausko prebivalstvo se smatra osvobojeno izpod avstrijskega jarma in želi, da bi padel kmalo tudi Trst in druga italjauska mesta, ki so pod avstrijsko vlado. Rim, Italija, 18. avgusta. — Italjauski generalni štab poroča: — Ob tirolski in ob soški fronti se vrše vroči spopadi med našimi in avstrijskimi četami Glavno ulogo igra artilerija. Naše čete so na svojem prodiranju proti Novi Vasi zavzele nekaj sovražuiških postojank in vjele par sto avstrijskih vojakov. Rim, Italija, 18. avgusta. — Italjausko vojno ministrstvo poroča: — V južnem delu Tirolske je začel sovražnik z vso silo obstreljevati naše postojanke, toda dozdaj se mu ni posrečilo še nič napredovati Nočni napad ki so ga vprizori-li Avstrijci pri Monte Spirone, smo uspešno odbili. Pri Gorici in na Krasu je položaj neizpremenjen. Dunaj, Avstrija, 18. avgusta. — Vrhovno poveljstvo avstrijske armade poroča: — Italjani neprestano napadajo na fronti, ki se razprostira od Solkana do Merne. Našim četam se je posrečilo odbiti vse italjanske napade in pognati na nekaterih mestih sovražnika v beg. Pri Plavi se je bila vnela vroča bitka, ki se je končala s popolno zmago našega orožja. Italjanake dete ne morejo prej prodirati proti Trstu, dokler ne bodo zavzele vseh važnejših avstrijskih pozicij severno od Gorice. Ker so vse te utrdbe izvanredno dobro zavarovane, je le malo upanja, da bi se jim poskus po- |WMjjjl > .....- V"..... Centralne države bodo prepoznale nedvunost Poljske. London, Anglija, 19. avgusta. — Amsterdamski dopisnik "Exchan pe Telegrapha" pravi, da so nizozemski listi dobili poročila, da sta se Avstrija in Nemčija sporazumeli, da bosta pripoznali avtonomijo Poljske. Potopil 100 ladij vrednih 160 mi ljonov dolar i e v. Amsterdam, Nizozemska. 18. av gusta. — Nemški cesar je odlikoval "W. Fortsmann, poveljnika nekega nemškega submarina, ki je potopil sto zavezniških ladij, z redom "pour le merite". Tako se glasi neko poročilo iz Berlina. Parniki so bili večina trgovski in transportni, le par je bilo vojnih ladij. Vse ladje skupaj so znesle 260,000 ton in se jih ceni na $150.000.000. __ Kajzer si želi ogrskega žita. London, Anglija, 18. avgusta. — "Exchange Telegraph" je dobil iz Haaga poročilo, da je von Batoeki. predsednik nemškega državnega odbra za preskrbovanje hrane, izjavil napram nekemu ogrskemu žurnalistu, da se vrše med Nemčijo in Ogrsko pogajanja, da bi Ogrska izročila ali — boljše rečeno — prodala — Nemčiji žito, kolikor ga lahko utrpi. — Von Batoeki je pripomnil: 41 Upam, da bo Ogrska ugodila, kajti to je v našem celokupnem interesu". Avstrijske izgube v 2 mesecih 830 tisoč? London, Anglija, 18. avgusta. — Polkovnik Gablonskij, ruski vojaški strokovnjak, je skalkuliral, da je imela Avstrija v juniju in juliju 830,000 izgub. Nekako polovico teh je bilo ali ubitih ali težko ranjenih, drugi so pa vjeti. Dalje pravi omenjeni polkovnik, da bodo ta mesec izgube dosegle gotovo en miljon (?) mož. Turške izgube pri Suezu. _ London, Anglija, 18. avgusta. — Vojni strokovnjaki so izračunali, da so imeli Turki pri Suezu v zadnjih bojih z angleškimi četami 9 tisoč mož izgub. Portugalci so pripravljeni Lisbona, Portugalsko, 18. avg. Portugalski vojni minister je naznanil, da je portugalska armada pripravljena, ako bi bilo treba pomagati zaveznikom. DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK. Cena kronam je ista kot pri navadnih poailjatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam posije $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam še dopoilje. Zdaj je mogoče poslati le okro-Sle evote, kot naptimer: K100,200, 300 itd. do E 10,000. Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo po izvedeli, da take pošiljat ve dospejo primeroma hitro za sedanje, razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan ▼ 20 dneh. Zgo di se pa kaj lahko, da pošiljatev trs je tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojaVn; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka napaka. Kdor želi poslati na ta način denar ▼ staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: pošlje netj se po lmHiiM, brsojavn. a CtorOsstft flt, *sw TmO^k T, Iz Washingtona. Brzojavka generala f *Jistona. — Ameriška ekspedicija v Mehiki. — Veto. — Mornariška predloga. Gen. Funston in ekspedicija. Washington, D. C., 18. avgusta. Vojni department je dobil danes od generala Fnstona, ki je poveljnik ameriškega vojaštva na mehiški meji, brzojaviko, v kateri po-zivlje vlado, da tskoj odpokliče a-meriško ekspedieijo, kateri poveljuje general Pershing, iz Mehike. Vsebina Fuustonove brzojavke sicer še ni znana, vendar domneva se, da je Funston kot vzrok navedel to, da je ekspedicija že dosegla svoj namen, namreč, da so bile Vil-love čete razpršene. Uraduiki vojnega departmenta so kopije brzojavke takoj poslali v Belo hišo in državni department, kjer se ravno vrše predpriprave za ameriško-mehiško konferenco, pri kateri se bo poskušalo rešiti zadnje zapletljaje z Mehiko. Wilson ni odobril vojaške predloge. Washington, D. C., 18. avgusta. Predsednik Wilson je danes dal na zadnjo vojaško predlogo, ki je bila sprejeta v senatu in zbornici, svj "veto"; t. j. da je ni odobril. On se ne strinja s predlogo v točki, ki določa, da niso vpokoje-ni častniki več podvrženi kaznim, katere jiin more naložiti vojno sodišče ali kakršnokoli drugo sredstvo, s katerim se goji vojaško disciplino. Pravi, da to ne bi bila samo nevarna postava, temveč, da se s tem tudi krati praviee predsedniku, do katerih ima on kot določa ustava prednost; kajti predsednik je obenem tudi vrhovni poveljnik armade. Kot tak more imeti — kar je samoobsebi razumno — tudi kako moč do vpokojenih vojakov. Mornariška predloga sprejeta v senatu. » Washington, D. C., 18. avgusta. Senat je danes sprejel predlogo, s katero se pooblašča vlado, da lahko kupuje ali zida ladje ter tako "vspodbuja podjetnike in druge, da bi se pričeli zanimati za potrebno trgovsko mornarico, da bi odgovarjala trgovskim potrebam Zdr. držav ter bila v slučaju potrebe tudi pomočnica vojne mornarice.. Predloga je bila sprejeta z glasovi: 38 proti 21. "Za" s glasovali vsi demokrati, "proti" pa republikanci. Predloga določa v to svrho $50,000,000. Wilson pazi na nemške submarine. Washington, D. C., 18. avgusta. Državni department je dobil dokaze, da je pričela Nemčija zopet prekrševati mednarodno pravo s svojim vojevanjem s podmorskimi čolni, vsled česar je nastalo v vseh vladnih krogih mnenje, da bo predsednik Wilson, ako se bodo taki slučaji nadaljevali ali pa še po množili, napravil z Nemčijo najkrajši proces, namreč, da bo preki nil diplomatičie zveze. Državni department ni tozadevno izdal nobenega naznanila, kakor tudi državni tajnik Lansing ni hotel o tem govoriti. Filipinska predloga. Washington, D. C., 18. avgusta. Predvčerajšnjim je senat sprejel takozvano filipinsko predlogo, katera določa nadaljna izboljšanja, kar se tiče političnih razmer na Filipinih, namreč njihove bodoče neodvisnosti. Danes je pa predlogo tudi zbornica sprejela z glasovi 34 proti 27. Washington, D. C., 18. avguste, Generalni poštar je poslal državnemu zakladniškemu tajniku ček za $5,200,000, kar je prebitek poštnega poslovanja v zadnjem fiskalnem letu, ki se je končala z zadnjim junijem. Balkan. Nemci prodajo, da so morali Srbi zapustita mesto Florino. — Stališče rumunske vlade. London, Anglija, 18. avgusta. — Iz zanesljivega vira se je dozualo, da se je začelo prijateljstvo, ki je vladalo zadnje mesce med Nemčijo in Rumunsko, manjšati. Rumun-ska se je začela nagibati na stran zaveznikov, in ni več dale čas, ko se jim bo pridružila. Kakorhitro se bo to zgodilo, bo Romunska napadla Avstrijo in poskušala zaeno z Rusi vdreti v Ogrsko nižino. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — Vrhovn poveljstvo nemške armade poroča, da so Bolgari iu Nemci vprizoril i odločen napad na zavezniške čete ob južno-macedonski meji ter odvzele Srbom grško me-sto Florino. Mesto je branila srbska donavska divizija. Fiorina je oddaljena pet milj od srbsko-grške meje te leži petnajst milj jugovzhdno od Bitolja. Za-vezuiška poročila o zavzetju nekaterih bolgarskih vasi, so bila na Dunaju in v Sofiji dementirana. Rim, Italija, 18. avgusta. — "Tribuna" je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da so poslali Avstrijci vse svoje čete, ki jih morejo pogrešati v Srbiji, Črnigori in Al-baiji. na kraško fronto. K Soei je dospelo te dni tudi nekaj praških, budimpeštanskih in dunajskih bataljonov. Hudi boji v Peniji. Petrograd, Rusija, 18. avgusta. Ruski vojni urad je izdal sledeče uradno poročilo: Na kavkaški fronti je turška protiofenziva popolnoma vstavljena. — V Perziji, v okolici Kale Pasove, se vrše hudi boji. vse turško prizadevanje, da bi kaj napredovali, je brezuspešno. Belgijske operacije. Havre, Francija, 18. avgusta. — Brigada belgijskih čet je zavzela pristanišče Karemo, na vzhodnem bregu jezera Tanganyika, v Nemški Vzhodni Afriki. Tako se glasi uradno poročilo belgijskega vojnega urada. Pozor pošiljatelji denarja! ▼sled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena Iz ^^vi^f ▼ Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklic* ls pod pogojena, DA SE VSLSD VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamere j o Is saands. Ml jamčimo a vsako denarno pošiljatev toliko Saša, da ss izplača na določeni na. dor. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v sred radi vojne In radi popolno sigurnosti pri pošiljala denarja. Veliko naročilo. Cleveland, Ohio, 18. avgusta. — Peeries Trnek & Moor Corp. je dobila za $10,000,000 naročilo za avtomobile in motorne vozove. Tako ae govori y tukajšnjih Osns: K f K 8 5.. •• M 120.... 16.80 tO...« un 130.... 1&20 IS.... 2J80 140.... 19.60 20.... 8.00 150.... 21.00 26.... 8.70 180.... 22.40 90 m m m m 4.40 170.... 23.80 35«••• 5.10 180.... 25.20 40.... 5.80 100.... 28.00 40...* MO 300.... 28.00 60.... 7.20 260.... 85.00 66.. . . 7.85 800.... 42.00 SO.... 8LB5 860.... 49.00 05. . . 9.25 400.... 66.00 70.... 9.96 450.... 83.00 TO.... io.es 500...« 70.00 80.... 11.36 ' 800.... 84.00 86.... 12.06 700.... DR.no 90.... 12.75 800»... 112.00 L00.... 14.00 800.... 120.00 HO.... 15.40 1080.... 139.00 Ker se sdaj osno denarju skoraj daa menjajo, smo primoranl računati po najnovojšlh cenah In bomo tndi nakazovali po njih. — Včasih as bo wgodOo, da dobi na-slovnik kaj več, včaslk pa tttdl kal manj. Ust dospe na npad ponavadi par dni kaansjs im msd tem, ko dobi nasfcmrik^Met^T nfe^se mmajoH imK v Železniški magnati in delavci ŽELEZNIŠKI RAVNATELJI SO ZAVRNILI WILSO-NOV NAČRT. — DELAVSKI ZASTOPNIKI SO GA SPREJELI. — DELAVCI SO PREPRIČANI, DA BO ZMAGA NJIHOVA. Washington, D. C., 18. avgusta. — Železniški magnati so danes zavrnili zahtevo predsednika Wilsona, da bi pripoznali svojim 400,000 delavcem oseinurno delo ter jim za isto plačali isto plačo kot so jim dozdaj za deseturno delo. Predsedniki unij so pa glasovali, da sprejeirrejo predsed-niov načrt, namreč, da, ako bodo magnati ugodili, potem se bodo delavci glede dvojne plače za čezurno delo podvrgli razsodišču, ki se bo sestajalo iz komisije, katero bo imenoval predsednik Wilson, potem ko bo dobil pooblašče-nje od kongresa. Priliod železniških magnatov v Belo hišo je povzročil veliko hrupa, kajti ti gospodje so se pripeljali vsi v elegantnih avtomobilih, medtem ko so bili delavski zastopniki prišli peš. Sestanek predsednika Wilsona s predsedniki oziroma ravnatelji vseh večjih ameriških družb je bil zelo kratek. Predsednik jim je na kratko, toda odločno povedal, da hočejo delavci na vsak način osemunii delavnik in da so delavci pripravljeni zadevo glede dvojne plače za čez-umo delo pustiti za odločitev posebni komisiji ki bi razsodila. Predsednik jim je dal razumeti, da smatra delavsko zahtevo za osemurno delo za opravičeno. Toda vsi magnati so odločno vstrajali na stališču svojega odbora, ki je bil že pred njimi v Beli hiši, češ, da bodo, ako ugodijo delavcem, železniški interesi zelo ogrožani in prizadeti. Pravijo, da bi nikakor ne bilo pravično, da bi delavci za osemurno delo dobivali isto plačo kot za desetumo. Dalje pravijo, da, ako letos delavcem ugodijo, potem bodo imeli drugo leto tak pogum, da bodo mogoče zahtevali že sedemurno delo. To je vse, kar je mogel predsednik Wilson doseči. Nevarnost takojšnje stavke je velika. Predsednik ima zdaj še par sredstev, s katerim bo lahko nastopil proti magnatom. Med drugimi sredstvi ima tudi — javno mnenje. V Washingtonu se govori, da ni Wilsonu treba drugega storiti kot držati en govor, s katerim bi pozval ljudstvo, da s svojim mnenjem prisili magnate, da ugodijo delavcem. Delavski voditelji so ponovno izjavili, da lahko vsako minuto cel promet vstavijo. Reševalci Avstrije. AVSTRIJSKEMU PRESTOLONASLEDNIKU POMAGA VELIKO ŠTEVILO TURŠKIH ČET. — RUSI PRI JABLONICA PRELAZU. — ČETE GENERALA BOTH-MERA. — RUSI BLIZU KOROSMEZO. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — Avstrijski generalni štab poroča: — Na fronto avstrijskega prestolonaslednika Karola Franca Josipa, ki sega od Dnjestra do južnobukovinske meje, je dospelo zadnje dni več tisoč Turkov, ki bodo pomagali Avstrijcem ter žnjimi vred poskušali preprečiti, da ne bodo vdrle ruske čete v Ogrsko nižino. Petrograd, Rusija, 18. avgusta. — Rusi so zavzeli par višin, ki leže v neposredni bližini ogrskega obmejnega mesta Korosmezo. Sovražnik je dobil precejšnja oja-čenja in nudi strašen odpor. Zadnjih dvanajst ur se položaj ni nič izpremeniL Petrograd, Rusija, 18. avgusta. — Iz poročila ruskega vojnega ministrstva je razvidno, da so dospele ruske čete do prelaza Jablonica, ki vodi preko Karpatov v Ogrsko nižino. Pri Zloti Lipi je stopil sovražnik v ofenzivo, pa ni ničesar dosegel. Ob Bistrici smo okupirali Lisiecki, ki leži sedem milj jugozapadno od Stanislava. Petrograd, Rusija, 18. avgusta. — Čete generala Bothinera, ki so razpostavljene med Zloto Lipo in Pohaj-ci, so vprizorile več vročih napadov, med katerimi se jih je pa le nekaj deloma obneslo. Sovražnikove izgube so veliko večje kot naše. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — Uradno poročilo velikega nemškega generalnega štaba se glasi: — Četam avstrijskega prestolonaslednika pomagajo močni turški oddelki, ki so pred kratkim dospeli iz Makedonije preko Ogrske na vzhodno bojišče. Ob fronti generala Hindenburga se vrše manjši spopadi, ki pa nimajo skoraj iiikakega upliva na splošen položaj. Bitka, ki se je vnela te dni pri jezeru Naroč, najbr-že še ne bo tako kmalo končana. V Karpatih Avstrijci neprestano prodirajo na višinah pri Stari Občini. V enem samem boju so vjele avstrijske čete nad 300 ruskih vojakov ter zaplenile veliko vojnega materiala. Petrograd, Rusija, 18. avgusta. — Ruski generalni štab poroča: — Zadnja dva dni se ni pripetilo ničesar posebnega. Naši zrakoplovci so napadli včeraj nemški aerodrom pri jezeru Angern, zapadno od Rige, in povzn* čili precejšnjo škodo. "»- '»■.'■ •■ ".-..C-....... 1 GLAS NAHODA, 19. AVG. 191«. "GLAS NARODA" l (Blrttarf* DafljJ VLOTDIQ KJBLuuuil 00 LOOn MBBDIK. ftM—. fe M« lam M* M AflMrik* to m m • Mi 1— i —to ■ T«dL„ 4.00 • prt tete m meto N«w Torl^ 2.00 • PmrtBvniato....« «0 ■ « ■ prt late — M mm mm m* 2JB a m m irtrt 1.T0 ■iUi KABQDAJ ibrt^jrM* ««a "8LAI N A K O D A" ^^ 'ITrtMjrt ^PMjh^ ^ Hn PUNim to pd^Jatrsa aaraam « "O L AS NABODA" ■ »rthrtt 1, Wwr Tort City. TrtrtiM^—T ij. Dolgovi Pred kratkim so razpravljali v aiigle«k< m parlamentu angleški ministri o finančnem položaju Aii glije in so ga naslikali z zelo pestrimi barvami. O takem olepševanju se sliši dan-clananši v vseh parlamentih boju-j«>čili sf držav. To olepševanje je pa tudi potrebno. Pomiriti je treba namreč ljudi, ki se boje dolgov, pod katerimi se bo v najkrajšem Času zrušila cela Evropa. Samo Rusija, ki je zdaj izmed vseh najbolj zadolžena, molči in dela po svoje. Ne zdi se ji namreč vredno, da bi se opravičila pred ljudstvom in pred njega zastopniki. Angleška vlada je pa zasledovala pri tem ae drugo smer: hotela je uplivati na ameriške finančnike. Anglija si hoče namreč zopet izposoditi v Ameriki veliko svoto denarja. V tem slučaju gre za 250 milijonov dolarjev. Anglija in Francija sta že pred enim letom najeli 500 miljonov, sama Francija pred kratkim 100 miljonov, Rusija pa 50 miljonov. — Tudi Kanada je najela 24 miljonov. Italija pa 25 miljonov. Kazen tehm vladnih posopil so dobile tudi razne angleške in francoske banke velike svote. Pripomniti je treba, da so si izposodile v Združenih državah tudi Kitajska, Švica, Grška, Norveška, Argentinija in druge južno-ameri-Ške države. Od začetka vojue pa dozdaj znašajo vsa ta posojila svo-tieo $1.456,450,000. Ameriškim finančnikom se ne sme zameriti, če jim je vsled teh velikih posojil nekako težko pri srcu. Kljub patronance finančnega cesarja, Morgana, ne bo Anglija tako lahko dobiti novo vojno posojilo kot se je mislilo v začetku. Tudi ugodna izjava, ki jo je podal Asquith v ^parlamentu, ne bo ničesar izpremenila oziroma upli-vala nato. Neizkušene ljudi se lahko vara. volkov na Wall Streetu se pa ne more. Vse banke so stavile zelo o-htre pogoje. — Morgan in angleška vlada sta bila razočarana. Prejšnje leto so plačale banke brez vsakega pomisleka pol miljar de dolarjev, zdaj pa zahtevajo, da se mora deponirati v neangleških papirjih 300 miljonov. Za 100 miljonov mora biti ameriških papirjev, za 100 miljonov bandov kanadske pacifiške železnice in za sto miljonov papirjev nevtralnih držav. Finančni položaj Anglije, o kateri se je vedno mislilo, da jc ena najbogatejših držav na svetu ni tako sijajen kot pridiguje angleška vlada in angleški ministri. Nikdo ne more reci, da niso ameriški finančniki napravili dobrih dobičkov, toda kljub temu morajo gledati i strahom v bodočnost. Od 1. januarja 1915 so Združene dri. ekaportirale sa $2,972,000,000 več blaga kot so ga import i rale. Dq L julija im » tm* $1,422,000,000. v menicah, in 600 milijonov v zlatu. Potemtakem o-stane še dolga $950,000,000. K te mu je treba računati še poldrugo miljardo drugih inozemskih poso jiL — V normalnih časih bi to ne bilo ničkaj posebnega. Toda zdaj živimo v nenormalnih časih, v času, ko preti vsem boju-jočim se evropskim in nekaterim nevtralnim državam finančni polom. Vzemimo, da se to na umeten način prepreči. Kaj se bo zgodilo z obubožanimi narodi po vojni t Kaj lahko se bo reklo: — Knjiga, v katero smo zapisovali svoje dolgove, ne obstoji več. Potemtakem bodo vse zadožniee in vse pogodbe brez vsake vrednosti. — Lord Derby je rekel pred kratkim, da se bo Anglija toliko časa bojevala, dokler bo v Nemčiji kak možki, ki bo sposoben nositi orožje. Kot je razvidno iz gornjega, ne bo mogla toliko časa vztrajati. Listič, Pa. — Ker smo preveč zaverovani v črni premog, nismo dali nobenega glasu od sebe. Sedaj imamo pa dosti časa, ker stavkamo. kajti priklopili smo se k Fnited Mine Workers of Ameriea. Toda ne še vsi! Kompanija je bila odslovila kakih 12 delavcev, nakar aiuo poxlali deputaeij« treh mož »-praiat. zakaj je to storila in da naj da delo nazaj. Ali tudi ti so bili odsloljeni. Zvečer na seji srno sklenili, da zastavkamo; na delo lii šel nobeden, man deset Amerikancev. ki opravljajo hudičevo delo. Narodov je tukaj do-»ti: so Italijani, Tirolci, Slovaki, Poljaki m dve slovenski družini ter par samcev, ki se prav dobro držimo; samo par Amerikanoev narn sramoto dela. Zato svarim Slovence in Hrvate, naj ne hodijo sem za delom. Kadar bode stavka končana in kako se bode izteklo, bo in že sporočil. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam! — Naročnik. Slovenske vesti. Papež je naročil moliti za poraz Avstr. in Nemcev, Newvorski list "Sun" je dobil od svojega posebnega dopisnika sledečo poročilo: Rim, Italija, 17. avgusta. — Pa-pež Benedikt je naročil vsem kardinalom v Italiji moliti za zmago Italije in njenih zaveznikov. Dozdaj so kardinali, sledeči papežema vzgledu, molili in azna-n je val i, da naj verniki molijo za mir. Pozivali so vse vernike, da so prisostvovali božjim službam, pri katerih se je molilo za mir itd. Odzdaj naprej bodo pa molili za poraz tevtonskih ali centralnih drža/v. Kardinal Ferrari. knezoškof milanski, in drugi veliki cerkveni dostojanstveniki se že večkrat A^?ri;iske f Mvrše "Veliko več .kot pol miljona pod vodstvom ruskih častnikov ' - - - ^ je bil njegov odgovor. V ruski armadi je Je uar japon-i ________.... i , - „ \ . J,1 . Ko sem se naprej znnm govo- fki-h m francoskih častnikov, ki ril ^ Wel iz iz_ imajo le toliko opravka, da razk,-J va^ da se jLh bori ^ . zijo Rusom mehanizem, ako je pn druj? milj(>n proti Nemcem. * , kakem topu kaka nova naprava, "Koliko je pa težke artilerije ako jekje <«ko izboljšanje ali >a ti tojau. Kaj shcuega. Da, Japonci so ve-|kam„ sem ^^ ^ I Nervozni ljudje n^in bodo hvaležni, ako jim naznanimo, da se jim bo zdra\ je čudovito zbolj&a.k> in živčevje pokrepito — ako uživajo liko storili za Ruse, da so jim pomagali oborožiti njihovo vojsko, toda v bojih pa nimajo nobenih zaslug..." Mnenje nemškega vladnega uradnika. London, Anglija, 18. avgusta. -Be-rnski dopisnik londonskega '•Daily News-a" je v eni zadnjih številk tega lista navedel pogo-javno oznanjali in razkladali, da vor 2 nekim nemških višjim vlad-hočejo imeti trajen mir. Zdaj so'*1«" uradnikom zunajuega urada, pa prepričani, da. trajen mir ne' Dopisnik je dotičnega uradnika more prej priti, da bo Italija rna-j vprašaj. kakšnega mnenja so u-govalka. Zategadelj zdaj poeiv-j radni krogi, ki stoje za nemškimi Ijajo vernike in dobre italijanske kulisami svetovne vojne. Odgovoril um je; "Situacija ni ravno blesteča, toda slaba tudi ni. Xas se ne more premagati, medtem imamo pa mi državljane, da pomagajo italijanskemu oro-žju do zmage. Vatikan je bil vedno za Italijo. Italijanski proti-cerkveui krogi še vedno priliko zmagati. Res je, so že dalj časa obdolževali katoli-^ta smo se za računal L Mislili smo, ško Cerkev, da hoče imeti mir za da lahko stremo Evropo v treh vsaiko ceno, ne glede na to, kaj se mesecih, in skoro smo jo štrli, zgodi s to ali ono državo. Tak mir! '"Bilo je nekaj napačnih kalku-— so večkrat rekli ti krogi — bi la-eij — diplonratičnih kalkulacij, bil v prilog centralnih držav. I i*ilo je tudi nekaj vojaških na- liilo je pa ravno nasprotno, paik. toda narš položaj ni nezado-kajti papež Benedikt jc bil vedno vol ji v. Nekaj popolnoma neinogo-naklonjen itabji in njenim zavez-jčega je, da bi se nas premagalo, nieam. Kmalu po pričetku vojue Jaz pa pri tem ne pravim, da boje dovolil italijanskim oblastim1 »no mi diktirali mirovne pogoje rekrutirati vse, razven petdeset v Parizu, ali. da bepno sploh kje vatikanskih stražnikov. Iu pozne-(diktirali te pogoje, toda jaz vam je je še dovolil, da se je bolnico t»»il» rečem, da jih nam tudi ne bo svete Marte, ki se drži vatikan- niliee diktiral..." škili poslopij, uporabljalo za ra-! Dalje pravi nevtralni*' kore- Gotovo kakih 1,500 topov.' Toda tudi mi smo močni v tem o-' žiru, am-pak ni bilo vedno tako, s početka smo bili mi v tem oziru na jako slabem stališču. Mi smo to ofenzivo siceT pričakovali, toda nismo mislili, da se bodo z ar-tilerijo tako dobro pripravili. | Angleži so spravili proti nam že veliko več kot pol miljona ljudi iu njihove izgube so neprimerno velike. Mi samo upamo, da bodo s svojimi napadi nadaljevali, kajti čimbolj bodo napadali, temveč izgub bodo imeli. | '"Mi imamo še veliiko rezerv, tako, da se nam ni treba bati. da bi prišli v zadrego glede infanterije. Francoska infanterija je izvrstna, tudi "barvane" francoske čete niso tako slabe. Najnovejše angleške čete niso take kot so bile prve, Kitchenerjeve čete posekajo Derbyjeve rekrute." (Derby je novi angleški vojni minister.) [ Vprašal sem ga, kaj misli o Joff reje vem prerokovanju o francoski oziroma zavezniški zmagi. I 4'No, Joffre mora gotovo več vedeti kot jaz! Toda, komcein konca, ali more general Joffre kaj drugega reči tujim korespondetn- konvencije društva sv. Barbare, toni, kot da je prepričan, da bo želi tudi naša postaja št. 82 izra-zmaga zavezniška? Ni ga na svetu 2iti svoje mnenje, kaj bi bilo vna-generala, ki bi bil tako odkrito- predek društva in posameznih posrečil, da Ui rekel tujini časnikar- staj. jem, da bo poražen, da je ob ]>o SEVERAS NERVOTON (Saverov Nervoton) takoj na prvi prikaz živčne ne-prilike. To zdravilo je bilo ie popolnoma preisku-Seno ter je izkazalo svojo vrednost pri zdravljenju živčnih neprilik. Donaša hitro olajšbo v slučajih DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI ALI 1NSOMNUE. ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE ALI NERV0ZN0STL Pišite po naš cirkular: "SEVEROV NERVOTON. — K da, n kako ga rabiti. Razpošiljamo ga zastonj. 5>verovi pripravki so naprodaj v lekarnah ^povsodi. 7-»!it«>Viiji* Severov* Zdr»v:la. Omenite ime Sever* ter s tem obvarujte n.-ulomestitev. Ako ne morete dobiti beverove Pripravke v vuži okolici, narvčijte jib od na*. Naslovite W. F. SEVERA CO., Ceda/ Rapids. Iowa. Konvencija društva sv. Barbare. je volja, rn to vse pri enem društvu. Tudi naj se spremeni Glon XXIII. točka li, »la bi imela pravico vsaka p<-staju poslati delegata na konvencijo, če šteje 25 eia-Ker smo že pred v rat mi pete gl.j nov ali ne. kajti ee se s člani, ki štejejo manj kot 25, obdrži postaja in plačuje usesment ua glavni urad. naj bi tudi imela pravico poslati delegata na konvencijo. Konvencija naj bi se vršila v njene italijanske vojake. • spondent — Švicar —, da je nem- ško ljudstvo nadvse ponosno na -um da noložai zani k«*."* K'*r P°Staja "IT 25 i brzini, kjer je več postaj; pri Razumlir o ie di Te "lotfre t^i tUdl P°SlaU SV°J^a »em bi se prihranilo dost stro- rsazumljr.o je, eta je Jotfre tudi delegata; zasto prosimo vse za- K toliko pameten, daje rekel, ko so stopnike na konvenciji, da delu- x ga vprašali glede zmage, da je jejo za združitev, ker če se zdru- , ^^/udi opozarjamo brate prepričan, da bo koimno zmagal. žimo, si prihranimo veliko trdo tk'legato' da ndJ xzvohJ° odbop» kl bo delal v korist društva, ne pa kar po svoji vo4ji. kakor je do- Ali je mogel kaj drugega reči?" zasluženega denarja pri uradui- Vprašal sem ga, v kakem raz- kih, konvencijah itd. Naše mne- . . . ... .... Protestira proti navalu na Bel- Ikajzerja, medtem ko j^ kronpriuc!I>olof^jutso ueinžke nje je. da bi se združile katoliške1 T , \ "v Premi no; ki)hko gijo. i zelo neoooulareu. Zlasti delčki! Jih je danes veiiča-nstvo Jednote in društva skupaj, narod-i'10 ^potrebnem denarja potrosil. knjige, ki so stale katere bi dru«ra tiskarna I zelo nepopularen. Zlasti delavakil ' Jlh Je danes veličanstvo Jednote in društva skupaj, nar^ Papež je istotako tudi p-otesti- krogi so zoper njega. Nekateri Predaval, je bilo gotovo nad- ,ne pa skupaj; tako bi bila dana] na,>nmer /a ral proti Nemčiji radi njenega pravijo, da Verdun radi njegovih ^ ko J^Suto T,*** ^^ priSt.0pi f I naredila polovico ceneje, pa še ne iuo ct-sdija ra\no, ko so piisu iz obdrži prvega ali drugega m tako1 ,- , , , , . ,v bitke; umazani in krvavi, toda bi bili dosti na boljšem Jednote' v?.m?' ali ^do dobre ali ne. Dru- !bili so vsi veseli in srečni ter raz- j,, postaje Je l>remeni1 brez ved- položeni sra humor. Korakali so T " ' - - I nosti članov, tako da imamo zdaj , .. i um se članstvo j^zi na \ecne . „1^,«;!., \\\ /w11nr. biU vsi z najboljšo vzelo _ ....._ boljmbolj skupna z italijan*ko nem ^iba.iju že govora ni ^ vrvnega sklada ^ i. - silo (;1;ls Nar(ui:u ker je najbSj' vlado in italijanskimi zadevami.'nemško ljudstvo, z malum izje-, nas so\ lazniK. pravnih stiskov in potem bi ,n . V.i> ilo opijan1' Pa stlli 11111 boUlM meri pomaga Japonska Rusiji Presenečen sem bil", pravi maa na sommesKem bojišču, 15.'glcži in Francozi v tej ofenzivi iika d l se dotičnik, 14ko sem našel velik del]avgusta. (Po slu. preko Berlina.) j250,000 mož izgub, kar vsekakor ' '' S ruskega vojaštva v oblekah ja-jK°* je nemški vrhovni poveljnik'ni malenkostno. ' poaiskega izdelka; pa ne samo rekel, želijo Nemci kolikormogo-j ''Najbolj žalostno na soinmeski zgornje obleke, temveč vse, kar(č« veliko angleškili in francoskih fronti je pa to, da francoski zra-nosijo ua telesih. V torbicah za napadov, kajti njih glavni namen'koplovci .svoje lastne ljudi more. 'patroue imajo skoro le patrooie'je, da pobijejo oziroma ranijo'Velikokrat se dogodi, da prileti japonskega izdelka. Njihovo jer-. čimveč sovražnikov. Angleži na-1nad kako francosko vas, ki se ua-menje in malone vse, ikar nosijo, padajo in svoje navale vsako urojhaja v naših rokah, francoski zra-so dobili iz Japonske. Usnje, ka- j ponavljajo. Upam, da so Nemci( koplovee in meče bombe, vsled terega so rabili Japonci pri izde-.zdaj zadovoljni! lovanju teh predfmetov, so dobili iz Koreje." Ravnokar se je vrnil z ruske - poročna ou svojega, poskusajo zdaj doseči Z nanHUio vs,n d J ^ozemsko 18. av- fronte nek vojaki strokovnjak, P^ebnega dopisnika, ki se nahaja1, silo. Larniso mogli šo dozdaj Zx^rl Z'^"^ ~ ^ ^^ ^ JC ki je dobil od ruskih vojaških po- z nemškimi armadami na somrne-j^^^i z vojaško vedo. Angleži so ,„Kip()ra $2 in $3 na ,arH ameriSkemu «)osla"ik,i "a |)u veljnikov informacije, v koliki skem bojišču: [prepričani, da bodo predrli našo (i.1M sim.t,ni]1.i 'n>l' j^iiaju Mr. Fredericku C. Penficldu ' Veliki glavni stan nemšikih a r-jčrto. Mi sklepamo, da so imeli An- $10{X)< T.pko je vsakcillll dana pri. svojo avtografirano sliko. — Tak«> zavaruje, za kolikor ga se glasi neko poročilo z Dunaja. J česar je večkrat ubitih par otrok V drugem pogovoru, katerega (ali Žensk. Ako se te francoske sem imel žnjim naslednji večer,j-ljudi vpraša, kaj mislijo o tem, Vprašal sem ga, kako je vse to'nii je nemški vrhovni poveljnik pravijo: "Gospod, to je vojna!" blago prišlo v Rusijo? j rekel: "Veste, to je edino vodovje, v, "Upam, katero niso mogli Nemci spraviti lepo nadaljevali s svojimi napadi, svojih submarknov ob Kitajski iujCimdaije, tembolje. To je ravno Koreji ter v Japonsko morje. To tisto, česar si mi najbolj želimo, je vodovje, ki loči Rusijo od Japonske, in to so tista pota, po katerih lahko plovejo ruske in ja- ponske ladje brez vsaike nevarnosti." "Kakšne vrste orožja Ln strelji- da bodo Angleži kar'KDO JE NEMŠKI POVELJNIK NA SOMMESKI FRONTI? • Poveljnik, katerega opisujejo ameriški časnikarji, toda ga ne Mi jim bomo kar naprej zadajali imenujejo, je — po imienju tukaj-.velikamske izgube, kot smo jim šnjih Nemcev *u raznih žurnaii-jili dozdaj. To je, kot sem vam že sto v — feldmaršal Mackensen, ki rekel, moj glavni namen. Angleži'je poveljeval nemškim armadam ne morejo predreti moje črte, to-jpri navalu v Rusijo meseca maja, da mogoče je, da bodo dobili še lanskega leta. in ki je vodil osvo-va pa dobivajo Rusi iz Japon- par naših zakopov, mogoče tudi jevauje Srbije, ske?" je bilo stavljeno vprašanje.[par vasi, toda za vse bodo marali' Nemški vojaški kritiki v New "Vse vrste", je bil odgovor.J drago plačati. Toda, to ne bo ime-1 Yorku pravijo, da je edino Ma-"Za navadne puške kot tudi za lotnobenega pomena. To ne bo od-J okenseu tak, da se vjeraa z opisi, dvanajstpalčne topove, katere tudi Japonci izdelujejo. Japonski dvanajstpalčni topovi so grozno orožje. Rusi niti nočejo večjih,!častnik ter ga nekaj vpraševal; kajti večji so prvič preveč nerod-jslišal sem, da je poveljnik izgoni, drugič so pa tudi cenejši injvairjal neke visoke številke. Po-opravljajo svoj posel najbrže še zneje mi je nek častnik povedal, boljše kot štirinajst- ali šestnajst-[da poveljnik lahko dava števila, palčni." Jsestoječa se iz 'petih številk, moo- izdala na kanadsko moško prebi Gcrvorilo 6e je, da se -vrše ru^ke ži, ne da bi se pri tem posluževal valstvo še en poziv, da se prijavi-artilerijske operacije pod nadzor- papirja in svinčnika. I jo za vojno, stvom oezirorma celo vodstvom ja-| 4'Koliko mož je pa sovražnik Uradniki so se izrazili, da je u-ponskih častnikov. Vprašali smo^ zapodil proti vaan?" sem ga vpra- pati, da se bo gotovo prijavilo Se tega opazovalca ruske armade'šal. ko je odšel častnik. I kakih 130,000 mož, kattere bodo ako je videl kje kake japopoke. "Je težko povedati", je odvr- potem poslali v Anglijo, kjer jih častnike. [,nil v zadregi. ---»--is *---• ' •• ločilno." . ki so jih "podali ameriški časni- Med najinim pogovorom je pri- kar j i. šel k vrhovnemu poveljniku nek Še več Kanadčanov bo šlo v Angli-. jo in potem v Francijo. Ottawa, Kanada, 17. avgusta. — Kanadska vlada je sklenila, da bo 'Nr, procift urn lift ' "Pol mfljonal' bodo izvežbali in nato poslali v Francijo ▼ boj. I MODERNO UREJENA TISKAMA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. i* • DELO OKUSNO. m IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. c«: ». m UNIJSKO ORGANIZIRANA. POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMTLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA t Slovenic Publishing Go.. 82 Cortlandt St., New York, N« Y. KI GLAS NARODA, 19. AVP. 1916. Šestmesečni račun slovenskega katoliškega podpornega društva svete Barbare v Forest City, Pa. od 1. januarja 1916 do 30. junija 1916. i L < t l a t « > * f <4 ,r »i 11 3 * f i C 1 <3 $ i •o t M £ S $ i D 0 1 % M 1 d * r OHODKY 8 T E 0 i K I 5 6 % i | ŠTEVILO ČLANOV I p f § § a * - J f , J * « '% S -2 2 | | *a -- 1 . 3 i- H, • . S NASLOVI POSTAJNIH "" T 1 «2 * 5 ž * Ž 55 i B f | * g ? „ • - . w TAJNIKOV M 2 £ S a * E lis o S 1 2 g p B I 8 — ^ I J J 3»•, £ i 2 £ l l 1 t l i 1 J š ^ - - > $ ^ $ ^ jj $ * * f1 $ $ $ f $ t i li.OU 746.02 729.90 76.32 95.40 65.73 —.75 —-25 —.75 1.06 1722.18 202.70 490.00 1.60 491.60 136 63 328 Mntija Kornin. Box 401. Forest City. Pa. •» 143.13 242.90 25.52 31.90 19.14 —.25 —.36 4.82 468.02 8.10 jj 310.00 250.00 2.04 562.04 54 4 14 Josef Sedar. Bos 103. Jeuy Lind. Art. 3 16.00 400.78 711.05 74.04 93.00 58.80 1.75 1.50 1.70 1358.62 74.10 728.00 10.38 738.38 144 20 120 Frank Močnik, Box 133. Moon Kun, Pa. 4 1.00 178.11 243.25 25.60 32.00 21.15 —.25 —.10 18.75 520.31 12.30 142.00 250.00 2.48 394.48 53 13 17 Anton Osoluik, 808 Bennet St., Luzerne, Pa. 5 4.00 44.88 68.40 7.12 8.90 5.34 —.25 v —.25 . 139.14 \\ 33.00 33.00 15 2 John Cautar, Box 7 Alls. Ark. (i 14.00 264.31 290.30 29.48 37.30 24.03 2.25 1.75 663.42 27.60 376.50 2.30 4.00 382.80 71 11 4S J. Terbovc, lttt« E. -M St.. Clevelaud. ohio. 7 1.00 256.71 363.05 37.52 46.80 28.14 —.50 —.50 —.50 734.72 48.29 j j 269.00 250.00 15.51 534.51 76 18 77 John Marusieh RFD. :rJ. I^isaile. 111. 8 21.00 290.76 431.00 45.20 56.50 36.45 1.25 —.25 1.35 1.80 ( . 885.56 73.20 626.50 11.50 638.00 93 17 115 Jos. Intihar «05 t hesnut St., Johustonn. pa. 9 110.71 174.05 18.24 22.80 14.88 —.75 J 321.43 23.60 132.00 5.38 137.38 36 8 37 Frank Ražišuik, Box 97, Cherokee. Kans. 10 28.00 130.29 197.45 21.40 27.20 16.42 1.75 1.75 10.80 /* 3.52 438.58 13.60 132.00 500.00 2.94 634.94 42 21 John KozlevCur. Box 472, Thomau, W. Va. / 11 2.00 •J79.37 271.25 28.00 35.00 24.45 —.25 —.85 _ 1 641.17 25.50 |l 416.00 250.00 1.68. 667.68 57 29 40 Martiu Sore, 410 Forster St.. Duryea. Pa. / r.i f 250.89 336.25 35.20 44.00 26.40 —.50 j 3.95 697.19 42.20 507.50 500.00 1.85 1009.35 69 11 62 Martiii Dolenc, Box J4. Mineral. Kana. i 34 i 156.95 188.80 19.84 24.80 14.88 « ^ 405.27 10.20 {j 78.00 2.85 80.85 35 7 14 Joe Aubelj. Box 410, Blacton, Ala. f ) 15 66.63 125.40 13.12 16.40 10.14 —.50 —.25 1.57 234.01 —.90 93.00 2.01 95.01 25 3 1 Mat. Ograiiy, Box 8». Huntington. Ark. 16 5.00 t 285.69 446.45 47.04 58.70 36.37 —.50 —.50 —.35 880.60 38.80 |! 366.00 125.00 4.10 495.10 96 15 69 Anton Sotler, Box I'l::. Willoek, Pa. T 17 17 J M) 620.32 888.65 92.48 115.60 77.16 1.25 —.25 1.75 1814.46 132.10 j 998.00 925.00 6.51 1929.51 186 52 218 Jakob Dolenc, Box lSl, Broughtou. Pa. 1H 1.00 % 115.22 163 25 17.20 21.50 15.00 —.25 —.25 —.10 4.00 1.45 339.22 38.70 77.00 6.61 5.00 88.61 32 14 60 Peter Bernik RFD. No.-'. Cherokee, Kuus. 1!» 1.00 235.08 314.85 32.88 41.10 26.97 —.25 1.00 —.60 653.73 58.50 j 546.50 1.95 518.45 67 15 94 A. Hočevar KFD a. Box ill/.. Bridgeitort, u. 20 8.00 187.63 238.95 24.96 31.20 20.37 —.50 —.25 —.75 —.90 4.21 517.72 25.60 |i 476.00 500.00 3.01 979.01 52 11 41 Mike Bolou Box 212, Chtridge. Pa. 21 12.00 242.09 365.30 40.24 50.30 31.98 —.7o —.25 —.75 2.11 745.77 40.80 |! 407.00 1.95 3.14 412.09 82 12 66 Fr. Gregorka. 28 Douglas St. Little Falls. N. Y • >•> 104.88 176.35 18.48 23.10 13.86 1.00 —.25 337.92 15.70 J! 207.00 2.02 209.02 35 5 23 lgnae Murshets, Box 328, Imperial. Pa. 23 1.00 137.47 222.50 23.20 29.00 17.40 V X ^ 430.57 19.80 |j 362.00 362.00 49 8 33 J- BurCar 2120 S. 18 St.. Springfield, 111. 24 4.00 s 88.66 82.80 8.64 10.80 6.48 —.25 —.50 202.13 jj 10.00 * 10.00 16 I>uka Bergant Box 411, Primero, Colo. 25 80.97 185.47 19.60 24.50 14.70 —.25 0 325.49 19.00 jj 201.00 100.00 3.16 2.96 307.12 35 3 26 Fr. Teropčič. RFD N.y. Box 146. Ft Smitli. Ark 26 1600 I 683.31 798.20 83.36 104.20 65.52 1.00 —.25 1.25 —.25 1753.34 51.60 |i 397.00 500.00 1.84 898.84 178 24 81 Ivan UroSel 885 E. 1M St. Colliuwood, o. 27 < 259.64 287.10 30.10 37.60 25.95 4 , 13.86 654.25 20.70 jj 832.50 6.43 838.93 61 22 33 Jos. Miklauc. R 8. Pittsburg. Kaus. 28 10.00 149.38 201.45 21.04 26.30 16.83 1.00 —.25 —.70 17.10 444.05 23.50 |j 453.00 2.06 455.06 47 7 37 Fr. PetriC- 1700 E. 21». St. Lorain, Ohio. 21» 4.00 284.28 449.10 46.88 58.60 36.21 —.25 —.50 1.30 881.12 69.60 ij 628.00 250.00 1.10 879.10 95 7 114 Louis Taučar Box 8^5, Rock Springs. Wjo. 30 4.00 376.87 504.30 52.56 65.70 41.32 —.25 1045.00 2.40 ij 310.00 500.00 1.37 13.65 825.02 110 6 4 Jakob Ancau :i05 Faya! Rd. Eveieth. Minn. 31 28.00 289.63 405.60 42.48 53.10 32.16 1.75 1.75 ' 854.47 1.80 |j 934.00 3.85 937.85 88 2 3 Paul Sehaltz 200 - 7 St. Calumet. Mich. S3 44.00 303.40 348.15 35.92 44.90 26.94 2.00 2.85 S08.16 38.20 jj 333.00 3.41 336.41 69 19 56 Josef Košir 420 Rabisou Ave, Braddock. Pa 33 11.(JO 436.52 589.40 61 52 76.90 49.44 2.75 —.75 2.00 1230.28 47.30 || 409.00 3.95 412.95 129 24 71 J. Orehovee 8107 Marble Ave. Cleveland o. 34 148.21 131.10 13.v>8 17.10 12.81 322.90 31.10 !i 70.00 70.00 28 17 49 Louis Ceglar Box 215. Vandling, Pa. 35 11.00 181.09 274.35 28.48 35.60 22.56 1.25 —.25 1.10 8.11 563.79 16.00 j i 589.00 2.22 591.22 61 8 24 ^eorg Kristel Box 180. Ralphton, Pa. 36 38.82 59.80 6.24 7.80 4.83 —.25 117.74 jj " 94.00 1.64 95.64 13 1 Tomas Pirc Box 5, Dietz, Wyo. T :n 1.IH) 279.90 314.50 32.96 41.20 24.72 —.25 —.50 1.50 696.53 12.50 !{ 353.00 4.71 357.71 66 17 20 Anton FerleS Box in. Radley. Kaus. 39 17.00 95.83 166.20 17.36 21.70 13.47 1.25 —.50 1.25 5.90 5.21 345.67 33.10 j j 247.00 2.17 249.17 38 3 51 Pavel Kokel Box 204, Universal, Pa 40 29.67 60.65 6.32 7.90 5.04 109.58 2.80 39.00 2.70 41.70 12 2 5 Louis Tlaker, Cumberland, Wyo. 41 1.00 330.35 506.60 52.32 65.40 41.64 —.45 997.76 39.10 H 882.50 125.00 4.80 1012.30 93 16 52 J. Homec RR. 2. Box 100. Mulberry. Kaus. 42 133.39 161.05 17.12 21.40 15.18 6.39 354.53 13.10 jj 275.00 5.15 280.15 34 17 20 J- Reven, Box 108, Winterquarters. Utah. 43 12.00 159.06 216.00 22 42 28.00 17.50 1 00 —.75 1.50 10.67 468.90 13.60 j j 218.00 3.06 221.06 48 6 22 John Milavee Box 55, Dodsou, Md. 44 2.00 439.03 630.45 66.20 82.70 54.12 —.75 1.25 1.70 51.03 1329.23 56.60 j| 812.00 5.18 817.18 129 30 85 i Ant. Selak. Box 50, Franklin, Kan>: 4(» 1.60 170.19 181.45 18.96 23.70 14.22 —.75 —.10 11.11 422.08 15.90 jj 148.50 148.50 41 17 20™A. Sirk. 508 Western Ave. Jeauette, Pa. 47 1.00 201.87 221.90 23.12 28.90 17.34 —.25 —.50 —.10 1.38 496.36 10.80 !' 119.50 , 119.50 47 12 18 Josef Kreus Box 132 Froutenae. Kaus. 48 4.(K) 55.54 84.50 8.80 11.00 6.60 —.25 —.25 1.25 172.19 14.80 jj 62.00 125.00 1.04 188.04 19 5 24 J«lm Jenko Box 280, Cuddy, Pa. 49 142.05 137.40 14.32 17.90 12.39 2.64 326.70 16.70 jt 143.00 2.94 145.94 30 11 27 Božič L. Box 132, E. Palestine, u. 50 3.00 . 164.08 203.25 21.20 26.50 18.60 ' 436.63 27.60 jj 177.00 4.35 181.35 45 17 39 Vincent Vidmar, Box IGo, Burdiue. Pa. 51 54.40 56.15 6.32 7.90 5.64 130.41 3.00 i j 115.00 115.00 9 6 4 j Znkrajšek R A, Box 57, Columbus. Kaus. 52 19.51 31.95 3.84 4.80 2.88 62.98 jj 9.00 200.00 209.00 6 1 Jobn Mikolič, Corvln Spring, Mont. 53 44.00 274.80 331.40 33.92 42.40 26.94 7.50 —.50 5.80 28.00 795.26 37.80 j j 253.50 500.00 2.00 755.50 82 11 50 Krese 51U0 Notrana Ave. Pitttsburg, Pa. 54 8.00 109.88 155.05 16.24 20.30 12.18 —.50 —.25 —.50 322.90 1.20 jj 221.00 2.23 223.23 36 2 Fr. Pirc, RFD 1, Box 140, Greeusburg, Pa. 55 8.00 221.92 338.55 35.04 43.80 27.33 —.25 —.25 1.11 676.25 30.40 j j 377.00 3.74 380.74 76 7 50 Frank PetriC Box 862 Fork, Pa. 56 71.63 72.25 7.60 9.50 5.70 166.68 11.00 |l 50.00 50.00 15 7 17 P- Jerala RFD 2, Box ill, Irwin. Pa. 57 8.00 95.98 137.45 14.48 18.10 10.86 —.50 —.25 —.20 285.82 8.00 ji 280.00 3.27 283.27 26 1 11 Frank Francak Box 122. Homer City, Pa. 5h 13.00 262.56 335.49 35.22 44.00 26.40 1.00 —.25 1.10 719.02 15.60 jj 418.00 2.00 420.00 68 12 26 M. Kosmerl 311, Hainlock St. Chisholtn, Mino. 5«! 8.00 83.00 96.40 9.92 12.40 8.07 1.25 —.75 1.25 221.04 5.60 j j 343.50 3.91 347.41 21 5 7 Jakob Selak R 8, Box 92. Pittsburg. Kaus. 60 85.90 135.70 14.16 17.70 10-62 264.08 1.80 I 91.00 2.77 93.77 30 2 3 John KoroSak Box 796. Red Lodge. Mont. 63 52.33 82.65 8.72 10.90 6.99 161.59 6.00 jj 89.00 89.00 14 3 10 Matevž Vehar Box 286, Superior, Wyo. M 13.00 77.51 104.70 10.88 13.80 8.37 1.00 . —.75 2.70 232.71 4.20 j j 22.00 4.25 26.25 24 1 7 Anton Radica Box 281, Masontowu, Pa. <>5 26.00 307.65 362.80 38.64 48.30 29.43 2.00 —.25 2.00 817.06 40.60 j| 219.00 3.40 222.40 88 3 64 F. Hočevar 1120 N. Broadway, Joliet, 111. 66 83.28 93.70 9.76 12.20 8.07 —.25 207.26 jI 1.06 1.06 19 5 Valentin Bezek Box 21, Pineviile, Minu. 67 24.00 127.38 182.10 18.88 23.60 14.16 1.50 —.25 1.50 393.37 4.40 j j 82.00 2.80 84.80 40 3 7 Frank Golob Box 18^, Sublet, Wyo. 68 9.00 528.62 489.50 51.12 63.90 42.29 —.75 1.00 —.85 1.69 1188.72 96.90 H 357.00 2.44 359.44 113 53 148 Alojz Rudnian 737 Holmes A. Iudianauolis, Iud 6!» 4.00 166.78 256.40 26.64 33.30 20.68 —.25 508.05 7.90 II 82.00 5.32 87.32 48 5 13 Jobn Markun R 1, Woodward, Iowa. 70 4.00 192.29 214.95 22.56 28.20 16.92 —.25 —.95 480.12 3.60 II 308.00 2.75 310.75 45 12 6 Josef Brajer Box 591. Gilbert. Minn. 71 307.58 339.65 35.48 44.40 26.64 8.37 762.12 46.30 11 551.00 4.66 555.66 74 17 71 J- Budna RFD No. 3, Box 57, Johnstown, pa 72 160.89 151.80 15.84 19.80 13.38 —.50 4 362.21 8.70 f 278.00 3.15 281.15 32 10 13 Frank Segala Box 34, Hostetter. Pa. 1H 79.93 3-30 ' 83.23 7.50 jj 23 12 Angelina Hrela Box 204. E. Helena, Mont. 74 20.90 31.00 3.20 4.00 2.40 3.86 65.36 j j 62.00 62.00 7 Frauk Stiinac RFD. 40, C. Midland, Ark. 75 44.14 53.95 5.76 7.20 4.32 —.25 —.25 115.87 3.30 fj 9 3 Frank Paik Box 10. Ojo, Colo. 7« 4.00 138.07 160.90 17.12 21.40 12.84 1.00 —.25 1.25 2.96 356.83 15.80 jj 53.00 3.59 56.59 39 7 26 A. Tischler 155 Wllctor Ave, Detroit. Mich. 77 20.00 146.52 170.70 17.76 22.20 13.62 1.25 1.25 396.26 2.40 jj 116.50 100.00 2.00 218.50 39 2 1 - A. Modic RFD Box 161. New Alexandria, Pa. 4 S 8.00 131.72 176.00 18.46 23.00 13.86 —.50 —.75 —.75 373.04 ij 188.00 500.00 2.49 690.49 39 Alojz Zumek Box 157. Somerset, Colo. 79 164.17 167.30 17.54 21.70 13.08 —.25 384.04 13.00 fj 185.00 2.10 187.10 36 8 19 Joe Klun Box 389, Leadville. Colo. 81 2.00 111.48 170.65 17.92 22.40 13.44 —.50 —.50 338.89 12.60 jj 373.00 500.00 2.67 875.67 34 3 21 Anton Skofar Box 735, Primrose. Pa. 82 4.00 83.51 109.25 11.60 14.50 8.85 —.25 —.25 2.75 234.96 8.70 jt 108.50 75.00 1.27 184.77 24 1 12 Jeruej Okoren Box 672, Farrell, Pa. 83 4.00 54.51 88.00 9.20 11.50 6.87 —.25 174.33 6.60 ij 87.00 1.74 88.74 17 1 10 Andrej Milavee Box 1, Duulo. Pa. 84 40.96 70.70 7.36 9.20 5.52 —.25 133.99 3.60 j! 180.00 180.00 15 1 6 Frank Jersin Box 388, Staunton. III. 85 50.45 101.55 10.64 13.30 184.22 1.20 Si 35.00 . 1.30 36.30 20 2 2 Anton Potokar Box 31, Bryant. Okla. 86 7.00 197.48 274.85 28.48 35.60 22.86 1.00 —.25 —.75 1.40 569.67 34.40 jj 453.50 2.83 456.33 61 10 53 Jury Previe SR 1, Box 125, Exi-ort. Pa 87 8.00 88.80 116.60 12.88 16.10 13.56 —.50 —.50 256.94 6.10 !i 18.00 4.04 22.04 26 10 John Telban Box 174, Iselin. Pa. 88 1.00 56.20 60.65 6.32 7.90 4 89 —.10 137.06 11 81.00 1.22 82.22 15 1 Martin Osoluik Box 450. Herminie, Pa. 89 12.00 52.46 57.75 6.00 7.50 4.80 —.75 —.75 142.01 4.90 H 147.00 147.00 13 2 7 John Cvetkovič Box 75, Newcomer. Pa. 90 101.48 138.60 14.48 18.10 11.01 283.67 1.20 342.00 4.28 346.28 30 1 2 Frank Cvetkovič Box 6, Gross, Kaus. 91 1 00 115.72 122.80 16.40 20.50 12.30 —.25 -.25 —.65 4.12 293.99 10.90 j j 210.00 1.00 211.00 34 7 17 Rubert Dular Box 297, Ogiesby, 111. 92 129.96 190.60 20.16 25.20 16.28 —.25 —.10 10.57 393.12 12.40 Ji 232.00 3.36 235.36 40 8 16 Jos. Planuta RR 4, Box 205, Girard. Kans 93 1.00 102.24 141.85 14.88 18.60 11-16 — 25 1.25 291.23 9.50 1! 49.00 1.28 50.28 23 4 15 Jury Riutarie Box 91, Cliff Mine. Pa. 94 40.05 90.10 8.48 10.60 6-51 155.74 5.20 ij 1.98 1.98 19 1 8 Ignac Musar L Box 449, Clinton. Ind. 95 68.65 68.75 7.10 9.50 5.70 160.20 fj 64.00 64.00 15 3 Marko Režek Box 1021 Standarville, Utah. 96 37.00 34.48 32.45 3.76 4.70 2.82 3.25 3.25 121.71 !! 62.00 2.25 64.25 12 F. Jurkov tf 505 Commonwealt N. Duluth. Minn r 590.60 16107.42 20953.86 2195.94 2745.90 1743.45 19.50 57.95 22.95 37.82 44732.50 2003.39 !' 6650.00 375.00 236.61 37.09 4473 880 3131 54.00 203.11 jl^HE j j 23702.50 * 31001.20 Iz prirodoslovja. 1 * (Nadaljevanje). Zaradi takih prekucij po suhem nas mika ogledati »i dogodke po murju. Oziraje m* po morju na o kroj? apozuamo hitro, da be je marsikaj prenieuilo. vendar ne toliko, kakor umu opazili po rasorani in z ledeuiako navlako posuti celini. — Novejši geologi tudi uče, da je glavna razdelitev morja in dežela metala pri vseh teh prekueijah, ka-koršna je bila in je. A utegne mi kdo ugovarjati: — tajiti atlovifce izpremem- Kdo more se dogodile okolici Čari odpirala knjige E/ v- ■ ''■ -ii, ., ■ , grada pri tajanju po ledeni dobi? Kam je pa toliko vode odteklo iz Črnega morja in zakaj, če ni tega povzročila kaka silovita dogodba? Potolaži se, dragi spremljevalec! Taka prememba je geologom malenkost. Oni le taje, da bi v sedanjem širokem Atlanškem morju bila kdaj tista domišljena, pozneje potopljena dežela "Atlantis'\ o kateri je nekaj geologov mislilo, da je odganjala tople pomorske vode od Evrope ter narejala n%no ledeno dobo. Po pravici vprašaš, kam je odteklo toliko vode, da Črno morje ne sega ve£ do tiste visokosti po obrežju, do katere je oblivalo bregove pred ledeno dobo T To je res stvar. Ko bi nam zemlja ne •▼oje zgodovin«, strmeli bi, pa ne vedeli, kako naj si razlagamo ta pojav. Vzroka temu pojavu ne bomo iskali v navadnem vsakdanjem usadu ali v oseki morja T zlasti ker vemo, da so od velike toplote — da ne rečemo: od topičnega podnebja — pred ledeno dobo izgubile reke vsled hudega izpuhtevanja toliko vode, da se je nekaj potokov popolnoma posušilo. Čuditi pa se je nad tem, da je prejšnja suša posušila tudi toliko morja, da se mu to pozna celo ob bregovih. Ne, kolikor je zmanjkalo vode po rekah in po morju, toliko se je je izpremenilo v sneg in v led, ki je v ledeni dobi pokrival trda tla na debelo, tako da je v nekaterih krajih aegal celo do vrha gora. Ko je pa po Laden} dobi prifio ______________:_L_,_ solnce zopet k svoji moči, in ko se je jel tajti sneg in led po vseh zamrznjenih deželah, po ravninah in po gorah, tedaj je nastopila grozovita povodenj, velikanski potop. Ta povodenj je divjala po prostranih deželah, razgrebaje prejšnje rahle je zgornje skale do trdega podnožja, in nanesla nove nasipe. Silno je izpreminjevala obraz otajanih, enega in ledu oproščenih pokrajin. Izpremenila je ledenodobna povodenj meje jezer, pretrgala in odprla njih obronke, zalila in podsula doline in ravni, premaknila struge velikih potokov in rek. Izpremenila je morske bregove ; da, eelo morju je prestavljala meje. — Tam v oni dolini je stalo jezero, vode njegove so segale vinho fori do sfornjik pečin. Ob skalo viti steni še sedaj vidiš mogočne skalo z ročnikom, na katerega so privezovali tedanji prebivalci svoje iz debel izdobljene plu-tve in čolne. Jezera ni več, povodenj je prodrla tisti obronek, ki mu je zapiral odtok, v dolino. Obronka ni, kroj; in krog nič kot razvaline in plazi. A te poplve so po-gnoiile poljane in priplavile plo-dovito pplje potomcem. Kaj pa pomenijo ti plazovi, podobni usadom po breznih planinah? Krog Sredozemskega morja in krog Adrije jih je vse polno. In glej oni predor pri Kadiksu! Her-kulovih stebrov ni več! Izginila je zemska ožina, ki je nekdaj ločila Sredozemsko morje od Atlanškega organa Čfdaj pa stopiva pogledat, kaj sc je pripetilo na severovzhodni strani Sredozemskega morja, ondi, kjer si ti najprej zasledil silovite izpremembe! Kaj se je pripetilo tam tikoma Azije, kjer Črno morje dotlej ni imelo nobene pomorske zveze s Sredozemskim morjem T Sila od povodnji narastlih voda Črnega morja je prodrla medmorsko zemsko ožino; združile so se vode črnega in Sredozemskega morja, zalile doline današnjega Bospora in odprle preliv pri Dardanelah. Na meji Azije in Evrope sta si podali roke doslej ločeni morji: Bo-spor je zalit in po Dardanelah se prtakajo morske vode od morja do morja. Hed Samotračani in Beotci se je ohranila kot spomin teh silovitih prekucij pripovedka« perijodič- iiem uničevanju človeškega rodu. Tako se glasi sporočilo zgodovinarja Dijodora. Jednaka bajka se je ohranila tudi pri Mehikanih, da se je namreč svet pogreznil že štirikrat. Strah zaradi silovitih dogodkov in nesreč jako gane človeško dulo. V starih časih so imeli Samotračani posebne olarje, na katerih je ljudstvo darovalo najboljše pridelke morski plimi kakor kakemu božanstvu. In pri tem svečanem darovanju so pripovedovali stari pivci mlademu ljudstvu strašanske dogodbe nekdanjih dnij, da so posluša vcem lasje vstajali pokoncu! In kaj so pripovedovali? Jedro njihovih povestij je bilo tole: (Dalje prihodnjič). __ _ £ ____-_i_ Slovens ko pilp. društvo sviti Barbare ZA ZKDDUKNE DRŽAVE Sedež: FOREST CITY, PA, ........hm Jm 21. Mi IMS v Mi«i F< GLAVNI OBAONKIt J02nr PVrilUfBL, Box 00 Wlllock, Pa. I podpredsednik: KAŽtOL ZAI.AR. Baz 647, Tarmt City, P«. XX. podpredsednik: LOUIS TAtJCHAB, Baz 835, Sock Springs, Wft Tajnik: JOHN TELBAN, Bok 707, Forest City, Pa. XL fsjnlk: JOHN OSOLIN, Box 402, Forest City, Fm_ Blsfsinlk: MABTIN MUHlC, Box B3T, Forest City, Pa. JOBIP glAIAB, 1004 Noctb Ctalcajo St, JoUfC, W* YBHOYNI CDBAVNIKl Dr. KABTHf IYBQ> 000 Chlcspo BL. JoUst, ID. 1 1 ! Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St E. E., Pittsburgh, Pa. L Mdaoralk: JOHN TORNlC, Box 822, Forest City, Pa. XL asdsonlk: FRANK PAVLOvClČ, Bok 700, Pa. XXL Bsdsomlk: ANDREJ BLAK, 7713 Issler Are, Cleveland, Oble, POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, Bast Mineral,_ L porotnik: MARTIN STEFANCiG, Box 78, Franklin, Kana XL porotnik: MIHAEL KLOPClO, 528 Davson Ara, R F. D. L Hold. Detroit, Mlak. X7PRATNI ODBOR! Predsednik: ANTON HOČEVAR, XL F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport, O, L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broaghton, Pa. IL apramlk: PAVEL OBREGAR. Box 402, Witt, HL Dopisi naj se pošiljajo L tajnika Iran Telban. P. O. Box TOT. IMd Drafltreoo glasilo: **G L A 8 NARODA". OLAS NAHOD. STATE OF PENNSYLVANIA, SS. COUNTY OF SUSQUEHANNA. Personally appeared before me a Justice of the Peaee in and for Susquehanna County, .Joseph Peternel Sup. Pres., John Telban Sup. See., Martin Muehitz Sup. Treas., Ignats Podvasnik, John Tor-nic. Frank Pavlovric. Andrew Slak. auditors of the said Society of St. Barbara, who in due form of Law acknowledge the foregoing statement and accounts are true and correct to the best of their knowledge and belief. Signed: .Joseph Peternel, Sup. Pres. .J oh n Telban, Sup. Sec. .Martin Muclxitz, Sup. Treas. Auditors: Ignats Podvasuik, •John Tornic, Frank Pavlovric, Andrew Slak. Sworn to and subscribed before me this the 24th day of Julv 1916. J J. A. Dutchman, J. P. Stroški za glavni urad: Bent od urada 80.00 J. Dečman za zaprisego uradnikov 2.00 4 svetilke za električno luč 1.44 Anton Beber za premog 9.90 . Tiskovine za gl. predsednika 3.00 Narodni Vestnik, tiskovine 55.25 Vrhov*?:;mu zdravniku 70.82 C. H. Herle, odvetniku, Johnstown, Pa. 15.00 Ročna blagajna 100.00 John Teiban, za 4 mesece rent 27.00 American Surety Co. za bonde poroštva 225.60 glavnemu tajniku polletna plača 750.00 Glavnemu blagajniku polletna plača 150.00 Slovenic Publ. Co-, Glas Naroda 152.91 W. H. Jones za linoleum 22.48 J. R. Bel, 1 miza in 6 stolov 11.00 Gl. predsedniku polletna plača 60.00 Ignac Podvasnik, pregledovanje knjig 61.38 Frank Pavlovič, pregledovanje knjig 48.22 Andrej Slak. pregledovanje knjig 59.84 John Tornič, pregledovanje knjig 12.00 Martin Muhič, pregledovanje knjig 16.00 John Osolin. zapisnikar 10.00 Jos. Peternel, pregledovanje knjig 77.18 Teh troškov je 2,021.02 Vsi stroški skupaj 33,022.22 33,022.22 Šestmesečni račun za otroški oddelek. Dohodki za vse postaje 2,003,39 Čisti denar v blagajni 30. dec. 1915 9,925.17 Obresti od denarja 150.00 Skupaj 12,078.56 Stroški za smrtnino eert. št. 2837 F. Brezel. postaja 23 75.00 cert. št. 3587 A. Bloduikar postaja 34 75.00 eert. št. 1649 F. Putz, postaja 29 75.00 cert. št. 3067 J. Hafnar, postaja 29 75.00 cert. št. 2048 T. Rudman, postaja 42 75.00 cert. št. 3541 J. Modic, postaja 77 75.00 Teh troškov je 450.00 postajo št. 1 1.20 postajo št. 17 60 postajo št. 20 1.20 postajo št. 28 60 postajo št. 50 1.20 postajo št. 68 60 postajo št. 86 60 od 3131 otrok po 15e za upravni sklad 469.65 Teh stroškov je • 475.63 Vsi stroški 925.63 Sa od&tejejo stroški ostane čistega denarja 11,152.93 Članov in članic zavarovanih za $500.00 je 3,176 Članov in članic zavarovanih za $250.00 je 2,177 Članov in članic j«; vseh skupaj 5.353 Otrok vseh skupaj je 3,131 Vseh skupaj je 8,484 konvencije zadnji čas opažalo, da ae ade nekaterim računi dvomljivi. Dolžnost vsakega Člana je zahtevati, da se primerja račun iz glavnega urada s postajnim računom. Na ta način ne bo nikakega dvoma, če so računi pravi a Ji ne. Kdor misli, da niso pravilni, naj to takoj javi ter pove, kje je nepravilnost. Če se boste po tem ravnali, bo za vse prav. Kot je bilo sklenjeno, se prične konveneija 4. septembra 1916. Moj svet je, da naj vsak uradnik in vsak delegat uravna vožnjo tako, da pride že v nedeljo, dne 3. septembra v Forest City. Oddaljeni delegati naj se peljejo do Seranton, Pa., Susquehanna, Pa. ali pa do Carbondale, Pa., kjer v oddaljenih državah le težko dobe listek do Forest City. Iz omenjenih krajev, naj se vzame listek do Forest City, Pa. Brzojavke, namenjene konvenciji, naj se naslove: M€*Uy Hali"; pisma naj se pa naslove: "Peto glavno zborovanje Bos ?t)7, Forest City, Pa." Če boste tako ravnali, bo vse prišlo pravilno na zborovanje. Članov in članic je zavarovanih 3176 za $500, 2177 pa za $250. Ako preračunimo svoto v blagajni, pride na prve nad 14 dolarjev, na druge pa nad 7 dolarjev. Toliko v pojasnilo, da vsak ve, koliko ima k dobremu v blagajni. Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam ___JOHN TELBAN, gl tajnik. ne res*" popraševal je drugi tretjega. <;Prav praviš, kar nekaj se je vlačilo na dnu", pritrdil je ta. "Oh, strašno je bilo hudo!" Koščka ni nobeden naznanil, dasi bi ga imel za kaj. Košček sam pa je gledal tiste dni plašno, kaj bo. Vsakega človeka, ki se je bližal hiši, se je bal, da mu ne prinese neprijetne novice. Tisto je pa tudi sklenil, da kaj takega ne poskusi nikdar več. Kaj pa jim je primešal v pijačo, tega ni zvedel noben človek. Ti so ugibali, da je bila najbrž mišica, ti pa so pravili, da je bila volčja jagoda. Bog pa Košček že vesta! Teh treh ni bilo nič več. Sam ga je pa lepo vlekel dan za dne- Vrt, vrt! Povest. — Spisal I. Štrukelj. ŠESTMESEČNI RAČUN OD 1. JANUARJA 1916 DO 30. JUNIJA 1916. » Dolu*)ki za vse postaje $44.732.50 Denar v blagajni 30. dec. 1915 48.611.83 Od otročjega oddelka za upravni sklad 469.65 Skupaj Obresti od denarja: Farmers Miners Nat. Bank Forest City, Pa. 168.90 Forest City High School Bonds 250.00 Forest City Sewer Bond . 162.50 Pennsylvania National Bank 167.98 The Broadway Trust Co. 50.00 Pittsburgh Deposit & Title Co. 73.75 I'nion National Bank 72.63 First National Bank 103.36 Farmers Deposit National Bank - 107.29 93,813.98 sk'«P«j 1,156.41 Od tega prišteje k otrošk. oddelku 150.00 Ostane za ta oddelek 1,006.41 Dohodki in obresti skupaj 94.820.39 (Opomba. — Pri temu oddelku seje vrinila napaka pri stroških za upravni sklad, ko se je izplačalo, kakor pravila govorijo, namesto da bi se odštelo $475.65, se je odštelo $475.63. Toraj 2 centa premalo odšteta ostaneta v otroški blagajni. Prenos denarja in dohodkov Se odštejejo stroški 94,820.39 33,022.22 Ostane v istega Deuar otroškega oddelka Nevrnjeni čeki Ročna blagajna neporabljena 61,798.17 11,152.93 652.84 12.72 Skupaj 73,616.66 l>enar naložen »ledeče: Farmers & Miners Nat. Bank. Forest City, Pa. j>o 3% First Nat. Bauk. Rock Springs. Wyo. po 4% Penna. Nat. Bank, Pittsburgh. Pa. po 4% Pittsburgh Dep. & Title Co., Pittsburgh. Pa. po 4V2f/c Allegheny Valley Bank. Pittsburgh, Pa. po SV-.% Union National Bank. Johnstown, Pa. po 3^% Broadway & Savings Co. Cleveland O. po First ft Second Nat. Bank, Pittsburgh, Pa. po" 3%% Forest City High School Bonds po 5% Forest City Sewer Bonds po 5% Ne vrnjen i čeki Bočna blagajna neporabljena Na čekovnem prometu denarja 11,429.17 5,167.99 5,000.00 5.000.00 5,000.00 5.000.00 5,000.00 5,000.00 10,000.00 6,500.00 652.84 12.72 9,853.94 Skupaj - 73.61666 INVENTAR DRUŠTVENEGA PREB Društveni zuaki f OŽENJ A. 249.30 uradni pečat certifikati * 5.00 35.00 pisalni stroj 85.00 shramba za listine 30.10 postajni pečati 305.00 pisalna miza velika 55.00 pisalna miza 15.00 računski stroj 275.00 Uradne in postajne tiskovine in knjige 3,500.00 Steel Files 483.00 društvene knjige 80.00 miza in stoli 11.00 peč in orodje razne drobnosti 21.30 30.00 . .. Skupaj Denar po računskemu izkazu 5,178.70 73,616.66 Skupaj denar in drugo premoženje - . 78.795.36 Siroaki za postaje : 1 Bolniške podpore izplačali 23.70S.56 Poamrtnine izplačali 6,650.00 Poakodnine izplačali^ 375.00 Poitnine za postaje plačali 236.61 Aasesment povrnjen in drugo postajam 37 m' - j' -rjr- ^^ffi&tettmffi ft* gaffer* -------------- - ■ •: POROČILO TAJNIKA. Kot je razvidno iz šestmesečnega računa in ako se oziramo na stroške in dohodke posameznih skladov (smrtninski sklad in iz njega izplačane podpore moramo odvzeti) vidimo, da je še nekaj ostalo od dohodkov. Z drugimi besedami rečeno, stroški so se pokrili z dohodki in še nekaj preostanka je. Ta preostanek gotovo pripade smrtninskein skladu, ker mu moramo povrniti, kar smo vzeli iz njega. Člane in'članice opozorim posebno na tole: — V zadnjih raz-motrivanjih za konvencijo je bilo čitati, da imamo v nekaterih skladih toliko in toliko dohodkov, v resnici pa ni nikjer razen v smrt-ninskem skladu niti centa dohodkov. Ves čisti denar, kar ga je v blagajni, pripada smrtninskemu skladu. Ako bi hoteli pokriti, kar smo vplačali tri leta v ta sklad, bi bil vsak član dolžan v ta sklad nad štiri dolarje. To se mi je zdelo potrebno omeniti, da ne bo kdo napačno mislil, da imamo za bolniški sklad naklade, dočim v drugih skladih leži denar. Ta misel nikakor ni prava, ker moramo ves denar, ki je ostal v skladih, vrniti smrtninskemu skladu, odkoder smo si veliko izposodili za pokritje bolniške podpore. V prvi dobi teh treh let se je za bolniško podporo veliko več izplačalo, kot smo dobili za vse drug« sklad«, razen za smrtninski sklad. V zadnji polovici tega leta nismo toliko -dobili za bolniški sklad, kot smo izplačali iz njega. Ako računimo tak sest mescev vse druge dohodke razen vstopnine rezervnega sklada in dohodkov za sinrtnino, dobimo nekoliko preostanka od vseh stroškov. MftdmJj« oponrjNR m &ane drnšaaih drašter sv. Barbar*, da to upoitoFU*. PoMfcAo B*j 9» vpefttmjo to fri ptftajai mimiki. Ko doba srn*eno poročilo is gl»TMf» je njihova vreta M- jjjfj^j« w»Jt rata* fe sa strinjajo s računi, portinfi is Ako ae ne strinjajo, naj ae zadevo takoj javi glavnemu tajniku ali pa predsedniku nateraega odbora. O tem so bili že vsi svojeas c/^oaorjenl; jaz p* še enkrat poaebej zahtevam, da-M morajo računi pregledati in primerjati. ^ a^lapad^j pstriVpy ft jf i QWP^IVl |We (Nadaljevanje). '4Košček, malo manj pij, pa bo bolje. Le verjemi, da ga prerad in preveč vlečeš. Hm, pa res je tako. Toda, zakaj ga pa imam?" In nagnil je zeleno, bokal drže-čo steklenico proti stropu, seveda na usta je bila naslonjena, pa dobro, saj je bila dobro dolgo v tej legi, pa ni padla. Po tolikem po-žirku pristne slivovke je Košček do-bro potegnil sapo vase, zaprl steklenico v omarico, prekrižal se ki legel. Legel je in že je spal. Pil je res preveč Košček! Pa kadar ni mešal, ni se mul zlepa po-,v.om Y vedno večjih požirkih, in znalo. Če je pa jel po žgtani pijači ?icer 12 ^ame hvaležnosti. Res, res, tako vlivati vase vino, kakor na " l"r"1 sv. Agate dan, potem je pa že malo popraševal po pameti. Seveda, pijačo je imel doma; ^naravna, izvrstno kuhana je bila, kako bi jo pustil v miru? Brž zjutraj si je moral vsak dan ogreti iželodec, pozneje je bil pa vsaki dve uri gotovo pri omarici, in vsehej je malo zadišalo po sobi. Pa je tudi rad postregel drugim. Njegova hiša je bila znana daleč na okoli. Bi r ovci so se vselej tolažili, da se bodo pri Koščku odteščali, in nikoli jih ni upanje prevaralo, če le ni bil Košček iz doma. Rad je postregel s pijačo, prav iz srca rad, če kdo ni bil nesramen. P>a tudi takih ni manjkalo. Trije taki so ■bili — imema ni da bi spravljal med ljudi — pa so bili včasih po trikrat na teden pri Koščku, vselej z istim vprašanjem: "Košček, ali imaš v steklenici še kaj? Tako nekako me vije. Daj, daj ga mi požirek!" Košček je zdravil in zdravil tri take bolnike, nazadnje mu je bila njih bolezen le pretrdovratna, zato jiin jo je zasolil, da bi mu bila zaradi tega kmalu trda predla. Nekega dne je na vrtu nekaj dbrezoval in že od daleč vpil nad enim onih treh: ____ *' Tine, ali te kaj ščiplje?" 44Oh, ti, pa me res!" "Stopi z menoj, kmalu bo bo- Pa je napojil enega. "Skoro da me je sram, pa mo- ram vcndar-le prositi, tako me I1"11"' daje", nadlegoval -ga je kmalu drugi. "Kaj je to, da ti ne preide? Meni vselej pomaga", rekel je Košček in se ni branil iprav nič. "Na, le krepko potegni, jaz tipam, da me ne bo treba več prositi" Odpravljen je bil drugi, in še isti dan tretji. Nobenega «ri bilo blizu nikoli več. Kar se je pa govorilo o njih, prilivalo je Koščku •kropa, da je bilo joj, in prav pošteno se je kesal, da jim je tako zagodel. Vsi trije so bili skoro ob um. Enega so morali zvezati, ker je hotel vse razbiti, tako hudo mu je bilo. "Lepo vas prosim", prigovarjal je domačim, " raz vezite me. Saj sem cisto pri pameti, in tudi doslej še nisem nikdar norel, samo tako hudo mi je, da ne morem biti miren." Drugi je dolgo časa lahko hodil; samo ko je padel, ni mogel več vstati. Pa je čisto dobro vedel, kje je, in ko je znanec prišel mimo, spravil se je ž njim domotv. Pa tudi ta je bil ves divji. Štirje možje so ga prijeli, da bi ga ukrotili. pa je vae Štiri zlahka o s tistim koščkom?" "Se malo se prikupi..." "Kje neki? Kdo ti bo prodal, ko vsak tako drži svoje?" "O jej, kdo? Ali ne veš. kako pravijo? 'Pol sveta je na prodaj, pol se ga pa more kupiti.' Samo če bom iiuel denar, dobil bom sveta, kolikor ga bom hotel." "Pa bi bilo treba potem zidati. Preveč sitnosti in predrago." "Morda se bo kam za zeta priženil." "Tisto, tisto bo bolje." "No, pu kdaj bo še kaj. saj so še majhni! Bog ve, če ne pomrjo ali če se kaj drugega ne primeri. ' (Pride še.) _ Iščem svoje prijatelje: JAKOBA VRB AS, ANTONA GABRENE in JOHNA J ERASE. Prosim jih, dt se mi oglasijo v krat-kom. — Jolui Ogrizek, 1590 Wetzel St., Wheeling, W. Vu. (10-22—8) . OPOMIN. Vsi oni; ik so bili pri meni in ostali kaj dolžni, naj se mi javijo. Imen /daj še ne priobčim, ker lipam. da vsak ve za svoj dolg. Moj sedajni naslov je: Aleš Oman, 128 Long Way, Pittsburgh, Pa. (Preje bival v Export, Pa.) 19-23—8) HIŠA NA PBODAJ. Prodam zato, ker mislim iti na farme. Hiša ima šest sob in okrog hiše raste trta ter pri hiši sta dva vodnjaka. Pišite na: Catharine Potože-n. Box 167, DorrisvUle, IU. IsCESEDELAVCE za splošno delo v tovarni. Vprašajte pri: Employment Department, Westinghouse Electric und. Manufacturing Company, East Pittsburgh, F d._(19—S v d) Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOHNA MAR1NČ. Doma je iz vasi Potok pri Ko-stelu na Dolenjskem. Pred par leti je živel v Adah, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam jaivi. — Joseph Obranovič, 9650 Ewing Ave., South Chicago, IH. (19-21—8)__ Rad bi izvedel za ANTONA KE-RIN. Pred petimi meseci sva bila skupaj v New Duhtfchu, Minn., in zdaj ne vem, kje se nahaja. Slišal sem, da je v West Dulutbu, Minn. Prosim cenjeno rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležen. — Anton Kalin, 1245 E. 55th Street, Cleveland, O. (19-22—8) ! Rad bi izvedel za naslov tvojega bratranca V1KANTA. Doma je iz Rožnika pari Škocja-nu. Pred petimi leti je bival v Cleveland u, Ohio. Prosim ceaj. rojake, če kdo ,ve za njegov ua-alov, da fja mi javi, ali naj «e pa earn (Uglasi. — John Petrioh, P. O. Box 238, Aliqtripiw, Pa." (19-22-$) - » / . ^ f wjV—"j;z; UP JlglSlOVMSkl El : KatoL Jsdnata B) GLAS NARODA, 19. AVO. 1916. Mwnwnraa» dne 24, januarja 1901 v državi Utnc^oo. Sedež t ELY, MINNESOTA GLAVNI UliOKIKI: Vftdaednlk: J. A. QKRM, 607 Cherry Way o« Boa 17. Bpad dock. Pa. VodpredMdnik: ALOIS BALANT, Box 106. Pearl Avt.. bondn, Ohio. •Umi tajnik: GEO. L. BEOZICH, Elj, Minn. Blagajnik: JOHN OOUŽE, Box 105. Ely, Minn, laupnik: L0UI8 COSTELLO, Box 588, Salida. OoU VRHOVNI ZDRAVNIK: D» MARTIN IVRC, 900 N. Chicago St, JoUet, I1L NADZORNIKI: Mm EUNICH, 421 _ 7th St, Calumet, Miek. PETER S PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland. O JOHN KRŽTftNIK. Rent« 2, Barley. Idaho POROTNIKI: VftAN JTJ8TIN, 1708 E. 28th St, Lorain. O. JOSEPH PISHLAR, 808—6th St, Rock Spring«, Wyo, J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash POMOŽNI ODBOR? JOSEPH MERTKL, od društva sr. Cirila in Metoda, fttrr. i, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA od drufora it. Srca Jeeusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN QRAHEK, at, od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Val dopisi, tikajoči se uradnih rs de v, kakor tudi denarne >o4iljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pr toibe pa na predsednika porotnega odbora. Na oeebna ali neuradna pisma od strani ilanov ee ne bed« oatralo. Društveno glasilo: "G LAS NARODA" stivši mesto soproga tje v arieijaki se dol je skrila v gosto leeovje in Orestejskej dari Diani s stokom m jokom brani. Kolikokrat jezerske in lesne so nimfe zabranjevale ta čin, govoreč tola-žilne besede! V Aricijo sva se namenila tudi . , , , . midva. Mimo jezera vodi tje do-|SVa a - T bro uglajena steza po gozdu i^ignjevega gradu po cesti senci. Malo, predno sva zavila v'^1 Alb™u" gradom se mesto, odpre se svat in -pokažejo'P^^^^ff1' 30 metrov dol-se iznova vinogradi. Ž ijimi ee' fi-^ 1 t' ^Tf ^ »L?^ nama je vrnila živahnost, doeim 1SdS ^ \ t Bertohn.1- je bilo v gozdu poleg jezera WTn °bokov 12 f**1®* tako tiho, tajno, da bi človeka' dru^a *a druS°> akoro prevzel strah ali žal o.t tož- daj 8est' v sredl dvaila-'st m Pri j kati nobeno drevo. Da vsled talce določbe vrt daje obilo sence, da ima na j razno vratne j«j h. košatih dreves v izobilju, mislite si lahko. Prijetno sva se hJadil-a s tovarišem. šetaje se po hladni! l, senčnih stezicah. In ker nisva imela več veselja hoditi peš — bližala se je eaiajsta ura, torej čas, ko vročina najbolj pritegne —, vzela ne Egerije, ako ne bi mu peli po guma razni tičji zbori. Vse dru- T1""* gače pa je v vinogradih. Poleti je,Mr0 * tu malokdaj tiho: mladeniči in mladenke glasno žufcore in. govoričijo in pevajo; razme družbe v casino" zbijajo svoje sale. To vam vrhu osemnajst. Vsaik obok je ©-seinnajst metrov visok in petnajst Zgradba torej po pravici tekmuje z ogromnimi proizvodi te vrste v starih časih. Skoro bi nve bila prijela omotica, ko sem se ozrl z voza v 58 metrov grl oboki Vinska letina v Franciji. Pari*, Francija, 17. avgusta. "Moniteur Viticole" je prinesel statistiko, iz kattere je razvidno, da je Francija letos še enkrat več vina pridelala kot lansko leto; le tos ga jc pridelala 900 miljonov galon. Leta 1913 je bila tudi dobra letina, toda ne taka kot letos; letošnji pridelek je za 40 miljonov galon boljši. Važno za priseljence! Državni delavski department Združenih držav je odprl "svoj urad na 240 E. 79. St, med 2. in 3. Ave. v New Torku. Urad je odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne. Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk in po- z. uija j v sv ure išaie. i o , . . _. x •____. , . je pravi pravcati trg hrupne- Potuje via- nioc m sicer-vse brezplačno. Živliplifl ftmAn iam to radi- J vellta!nslta se zdi; ^ , ura a je oDenem tuai posre- ga življenja. Omenjam to raai- .. - , , . ~ , , j i • , , . *---- tega, ker se spominjam, da sem ^radba popotniku, ko jo ogledu- ^lmca za delo in deluje spo- postal pozoren pri neki "vigni" Je 12 daljme' razumno m v zven z delavskim Ozirala sva se tudi midva na - dePartmentom Združenih držav. zaj. Za storjene usluge ni treba pla- 4 In vendar je živa ta 'mrtva SeIati ^akih pristojbin. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodtjalbelo vino po v Srno vino po Droinik ......—... 70c. gallon ............ 60c. ,, 4 gallone ža .................... $11.00 Brinje Tec 12 steklenic za................ $12.00 i gallone (sodček) la..........$16 00 Za obilno^naročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St Gair Ar*., N. E., Oeveliod, Ohie Rojaki! Columbia gramofone in slovenske ploSče je dobiti [ 0J/ vedno pri: IVAN PAJK, 450 Chestnut St., Couemaugh, Ta. Pišite po cenik. tovariš. Petje, milo petje, žalna, da ne rečem turobna melodija me je presenetila. Najprej je jei pevaiti žen-, ski glas, a takoj potem se oglasi'r°kaopomnil me je moški, maral je biti mladenič. Ta-| "Kaiko to menite?" ko je šlo dalje. Vrstila sta se;^ "No> orjaški viadukt je delo vsak je pel po eno ali dve vrstici 'mrtve roke'. Munificeneija pape-m drugi m.u jo odpeval. ža Piia IX* Je vele)a zgra- Ste-li kaj razumeli? Kaj je to, kar pojeta?" vprašam svojega "Da. prav pravite mladega Mentorja. va ta 'mrtva roka/. Pišite ali pa pridite ocsbnol ske okolice. anamim rim vajoč otočič. Na njem so bile hiše. Spomini IZ nm- vrtovi in sploh vse, kar se smtra ' potrebnim za razkošno življenje. Kdo ve, kake bahanalije so se u-prizurjale na t^j vodeni oazi! Kako sta si razkošnost m nasladnost lil jM>dajali roke! Kako so divje častili iu slavili Baha in Diano in še razne druge poosebljene grehe. A svaka sila do vriemena: nekoč ^e je vse potopilo. Poznejši rodovi pa so opazili, da je semtertja jezero bruhalo iz sebe tramove inecesuove, pinijeve in cipresne; našli so tudi jeklenih žebljev in druge take ropotije. Vse to se Po svojem dnevniku priredil dr. A. Karlin. (Kouee.) 4'Oglejte si ta kraj", i/pregovori Pio, "pa rev it e, če ne zasluži v reauici tega imena!" ■ ''Imetia? Kakšno ime misLite?" "No, ime tega kraja. *Nemi\ to je stari 'Nemua', gaj. ker se je hruni sedaj v vatikanski knjižni-tod.okru« jezeia raztezal 'Dianin ci. Kardinal Prospero Coloima je gaj'. Do časa rimskih imperatorjev je imela Diaaia poleg jezera svoj teui]»el. Strabon pripoveduje, da so boginjo častili podobno tako, kakor jo je častila Itigenija naročil genoveških potapljaleev. ki naj bi si ogledali dno jezera. Neki Alberto je izumil stroj, s katerim bi bil rad zaklade z dna vo-|de dvignil na površje. A ni se v Tavridi. osebnost pri nas, ki kaže, kiiko ii*epro-sto ljudstvo, ponajveč mladeniči| sePPe-in mladenke, si pri delu hnprovi-zujejo pesmi, ki niso vselej ikdove kake pesniške vrednosti, a včasih vedno je živa ta 'mrtva roka . Čim bolj jo more, tem bolj se oživlja." Ko je odzvonilo poldne v Roeca di Papa, naju je srečno dočakal pri hišnih vratih sedeči Doai Giu- Dragi čitatelj! Ako se nisi poprej veselil skromnih teh črtic, izražajo tako mehka in globoka j vzradosti te izvestoo. da se spis čustva, da bi delala čast eek> Pe- Wiža koncu. Le nekaj malega bi ti-arki in Danteju. Te vrste ljud-'že ra — sta še oba kako se zares pesniško izraža živa in čvrsta. Tako vsaj sem sli- narod. Včasih je celo oblika u-metna: ritmika in rime vse v redu." 4 mozolje al* mehurčke po tele-» a*1««. Upadanje las, boiefilne v kosteh, pridite in izčistll vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen se naleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri-per In tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja eameea sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nf-huje modka zmožnost, ne čakajte temveč pridite in ju vam jo bom zopet povrnil. Sušenje cevi, ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času, Hydrocele ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu In hrbtu in včasih tudi Srl spuščanju vode, ozdravim ■ *o-nroatjo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, ikrofle In drug« kotna bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno letati. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah m petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne. V torkih, četvrtkih in sobotah od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. OPOMIN. Vse one, ki mi kaj dolgujejo, ki sem posodil gotov denar ali pa so bili pri meni na hrani, opominjam. da se oglasijo v teku šestih tednov; če ne, jih bom obelodanil s polnim imenom. Joe Sopotnik, (17-19—8) Indian Springs, Fla. DARUJTE PAB CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI! I Dr. KicnierjeT PA1N-EXPELLER za rtTMticH beleči-se, ekarebst in aegifc-časst iklspeT in sine. Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. — 26 in 60 centov v lekarnah ali na ravnost od F. AD. R1CHTER &C0. 74-80 Vasbiaglaa St. Nsv Ttrk. H. T. .KRACKERJEV BRINJEEVC 8 pošto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime in A te vilko! je najstarejše io od zdravoikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim Cena za "BRINJEYEC" je: 6 steklen le $ 6.50 12 steklenic 13 00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domači TROPI N J E V EC 1| SUVOV-KA kuhana v naši lastni distileriji. Naše cene so sledeče: Tropinjevec |»er gal. $2.25, $2.50, $2.7'» In $.100 Slivovitz per j;iil..................75—$3.00 Troptnjevce zaboj .................... $ 0.00 Slivovitz zaboj........................$K!.00 *W Rye Whiskey 5 let star, zaboj......$11.00 RudeČa Ohio vina ner gal.......55c. 60e., 75c. Catawba in Delaware [>er gal....... 75c.—80c. Za 5 in 10 gal. jhikoiIo računam« £1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sc-J zastonj. Naročilu naj se priloži donnr ali M«iey Order in natančni naslov. Za pristnost piiart jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 1*02-04 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND. 0. v* 1 • * T t f T T 1 GOTOVA ZNAMENJA BOLEZNI, ALI ČUTITE KAKO BOL PRI SRCU? H. H. von Sehlick, slavnoznan uaravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je s stoinstotisoč bolnimi v stalni zvezi in dobiva od onih. katerim je Bolgarski Krvni Ca j vrnil zdravje, cele kupe zahvalnih pisem Vam svetuje Bolgarski Krvni Caj, k najhitreje in najbolj gotovo odstrani bolezni okoli srca. Naša rojakinja Kristina Sojak. 111 Forest St.. So. Norwalk. Conn, piše tako o tem čudodelnem naravnem zdravilu: "Jaz sem veliko trpela zastran bolnega srca, ledic, jeter in želodca; bila sem vedno aprta in sem imela krče v želodcu. Ko sem začela uživati Bolgarski Krvni Čaj, sena. se takoj boljše počutila in sem zdaj čisto zdrava." Eno veliko škatnljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev, pošljemo sa en dolar kamorkoli : Marvel Products Co., • Harrtl Bldf. PITTBBUS0H, PA. r Pripomba: Ako hočete pošilja-1 i Prta v*m- tel p©2ji!« 10* Tfik . -. ■ _ . _ . Borba za življenje. Borba za življenje je vsakdan hujša, če ni celo pogibeljna, je pa škodljiva marsikomu, ki pozabi misliti na samega sebe in postane površen ter zanemari svoje lastno telo in zdravje. Posledice nemoralnega življenja so, da te izrabijo popolnoma, potem pride neredno prebavlja-nje in temu sledi še opešanje duševnih in telesnih moči. Tako stanje zahteva takojšnjo pozornost in najbolje sredstvo je, ako vzamete takoj TRINER-J EVO ameriško Elixir grenko Tino t T T ? V X f t i i £ To ozdravi nezadostno delovanje prebavnih organov, ki so o-I slabeli radi prenapornega dela ali kaj enakega s tem, da odstrani J vse prebavi škodljive'stvari, M NAREDI TEK, UEEDI PREBAVANJE, ^ ^ ZABRANI RAZPAD, /r j, ^ OZDRAVI ZAPRTJE, ' OKREPČA TELO. Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino uredi delovanje prebavnih organov. Rabite ga pri IZGUBI TEKA, * '-'J TEŽKOČAH PO OBEDU, '■* ! VETROVIH, i NEPRIJETNEM DUHU UST, o se mu ustnice tresle. Ko jo je opazil tako bledo in razburjeno, jo je s istraliom vprašal: — 0 — Ali niste zdravi, groficaf — Kaj vam jet • — Ne. čisto zdrava sem. — Prosim vas, sedite. Ubogal je. — Gospa grofica, zdi se mi, da se je nekaj pripetilo.— Ali mi toliko ne zaupate, da bi mi povedali t Ona ni odgovorila. Po kratkem molku je rekel: g — Vi niste srečni. In ona je še tišje |>ouovila: — Ne. ne srečna pa res nisem. — Silvija! Se nikdar je ui imenoval .samo po imeuu. — Ona je vzdrgetala po vsem telesu in ga pogledala z dolgim zagonetnim pogledom. Pod tem pogledom se je tudi on stresel in zajecal: — Saj veste, kaj ne, da veste.... Silvija je vedela, kaj ji je hotel povedati. Zamahnila je z roko in naglo rekla: — Vem, vem, vse vem, samo slišati nočem. — Da le veste. — To mi zadostuje. Mlada žena je vstala in odšla v drugi kunce sobe k oknu in položila čelo na steklo. — Kri ji je vzvalovila po žilah, srce ji je močnejše utripalo. — Silvija je bila tako silno nesrečna in srečna obenem. Ko je služabnik nazanil sestri Kaunegg, je vzel Bresser klobuk iu molče ud šel. . . XXI. » k IZ MABTINEGA DNEVNIKA. » * Zopet sem začela tako redno pisati svoj dnevnik, kot sem ga pisala v svojih mladih letih. — Moj Bog, kje so tisti časi, ko sem vse povedala oni osebi, najljubši osebi, ki sem jih poznala na vsem božjem svetu? — Vs»e, kar sera doživela, je bilo šele tedaj doživljaj, ko sem njemu povedala. — Moja prva misel je bila vedno: Kaj bo rekel Friderik? — Poznala sem ga tako dobro, da sem v največ slučajih že vnaprej ugauila, kaj bo rekel Silvija me je začela skrbeti. — Stopila je na pot, ki votli nizdol ne pa navzgor. — Ljubiti je začela. — Kaka je ta Ijubezeti? — Tudi ,iaz sem ljubila, toda tako mirno, tako goreče in postavno. — Takozvane prepovedane ljubezni nisem nikdar okusila.... Marta je do tukaj napisala, ko je nekaj potrkalo na vrata. — Vstopil je Deluitzkv. To se je Marti silno čudno zdelo, ker jo je do takrat le zelo redko obiskoval. Ko jo je poljubil in sedel poleg nje, je začel pripovedovati: — V zelo kočljivi zadevi prihajam. , Utihnil je in ni vedel, če bi nadaljeval ali ne. — No, kaj je? — je vprašala Marta. — (jotovo ti je Silvija že povedala, da sva se že parkrat sprla. — ■laz bi hotel vedeti, kaj ti je povedala in kaj ti misliš o tem? — Goto vo si tudi ti za to, da se napravi enkrat za vselej konec razmerju, ki ga ima s tem pesnikom. — Kakšno razmerje? — Nikar se ne delaj nevedne. — Ali morda ne veš, da že ves Dunaj govori o tem? — Ljudje govore o marsičem. — O tebi tudi. — To mi je tudi Silvija rekla. — Toda to je velik razloček. — O mo/kem se lahko marsikaj govori, česar se o ženski ne sme. — Toda ta razloček ni pravilen. 4 — Je že tako. — Seveda, zdaj je že tako. pa ne bo vee dolgo tako ostalo. —-Ženska tudi lahko zahteva, da ji je mož zvest. — Kaj? — jo je prekinil Deluitzky. — Tudi ti? — Ali si postala sufragetka? , t , — Anton, ne žali me. — Saj te nisem hotel žaliti, mati. — Stvar je taka: pomagati mi moraš pregnati Bressera iz Silvijine bližine. Marta je zamahnila z roko. — Nikar be ne plaši. — Meni t»e zdi, da ona ui zaljubljena vanj, pač pa on v njo. — Neprestano jo zalezuje. — Tega nikakor ne morem pripustiti. — Kaj ea ga pa ona ljubi! / — Tod«, mama, za božjo voljo!.... — Ali si ji ti morda dal. kar bi ji moral dati" — Ali si ji dal ljubezen? — Ali t»i ji dal zvestobo? — Anton, še nikdar nisem govorila o tej stvari s teboj, tuda danes si me sam prisilil do tega. — Če je zakou nesrečeu. je tvoja, ue pa njena krivda. Antou je planil kvišku in vzkliknil: — Že vem, mati, da žujo držiš, vem, da mi ne boš pomagala — Ker ni drugače, ne bom h ciganom sam pomenil. — Kakorhitro ga bom dobil v moji hiši, ga bom postavil na cesto. — Le mirno, mirno. — S tem nikakor ne boš zavezal ljudem jezikov. — — Kaj naj torej storim? — Ali naj mirno gledam, ko ima moja žena ljubimca.... — Molči! — Tako ue smeš govoriti. — Ona ne sme več dalje tr-l>eti, da bi ti fcvojo ljubico---- — Ne zategadelj, pač pa zato, ker jo je druga prešle parila za premoženje. — Misliš? — Ne, ue motiš se. — Za to premoženje se tvoja hči ni posebno brigala. — Ti ne veš, kako osorna je bila z menoj--takoj po poročnem potovanju. — Skoda, da sva se poročila. — (Je ue moreta živeti skupaj, se torej ločita. —• Ločila da bi set----Avstrija je katoliška dežela.... Seveda, če bi dobila grško državljanstvo.... — Torej se ti dopade ta ideja t — Zvezana je u tisočerimi težkočami.... In jaz sovražim tež-koče. — Torej ne boš ničesar storila, da bi privedla Silvijo zopet na staro pot t Ne, ničesar ne bom storila, Anton.... Ne zate, ne zanjo. — Če me bo Silvija prosila za svet, ga ji bom dala. — Če me ne bo prosila, ga ji ne bom dala. — To je vse. — Ona ni več pod mojim nadzorstvom. — Še celo vajina prijateljica nisem več. — Torej nisi moja prijateljica! — Po pravici povem, da nisem. — Mojega otroka nisi osrečil. -Pred celim svetom varai mojo hčer. — Kako naj bi ti bila prijate: v'uUtoa* — - • K ■ : • , • 5 . . • •'.• T PS ':»•" ' — To mi je najzadnje vseeno. — Zame sc ni treba brigati, pač pu zanjo. — Mojega imena ne smeta osramotiti. Zardel je in žile na čelu so se mu napele. — Marta se je prestrašila. — Ta človek bi lahko storil Silviji kaj zalega. — Lepo bi ne bilo, če se ločita. — Seveda, seveda, če ni drugače, je boljše, da se. — Boljše bi bilo, čc bi ne prišel k tebi — je nadaljeval Delnitz-ky. — Rečem ti pa, da ne smeš biti posebno ponosna na upliv, ki ga izvajaš na svoja dva otroka. — Iz Rudolfa se vsakdo norčuje. — Ali si že slišala, da so ga izključili iz armade? — Žaliti me hočeš, kaj ne? — je rekla Marta s ponosnim glasom. — Jaz prav dobro vem, kaj je rekel vojni minister Rudolfu, on mi vse zaupa. — Vse, kar bo storil, bo storil prav. — Ti ue moreš razumeti njegovih dolžnosti. — Neumen je. — Vsi skupaj ste neumni. Marta je vstala. — Anton, zapovedujm ti, da takoj odideš. — Ti nimaš pravice v moji hiši napadati mene in mojih otrok. To je rekla z mirnim glasom, pri tem je pa smrtno prebledela. — O, saj grem, nikar se nc boj. Po teh besedah je odšel, ne da bi se poslovil. (Dalj« orihodnjič). BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU BRATU! Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oslepavjeni, oropani ali če ao a njimi slabo ravnali Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljence na Ellia Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 201J| Odprto vsak dau od devetil dopoldne do petih popoldne iP ob sredah od osme do devete are zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor-gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer. Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo sli rojaki v vseh ozi- { rih na roko. Uredništvo. POZOR ROJAKI! .. "22"knkar tudi krmmml 1» totmi )•«* kakor tudi ■J"'™ J"*«1 "I , sem zaielel, da bi sa prestavilo knjigo v VOS knltnrne Jezike, da bi Jo imela vzaka ^»vPs«™", da M Jo todl v šolah sa smelo manjkati Na svetn so draibs, ki razširjajo Bvote Pizmo. AU bi m ne moglo ustanoviti drulbo, Ki bi rasfllfjala ts hšmf p«l Hart: — TO js najbolj očarljiva knjiga, kar zem Jih kdaj bral-- C. Hinm Hofart <-. To jo aajboUfc kajigs. kar aa jih ss»-•ali ljudje, ki se borijo za avotovni mir. Haas Uzd (na zbodu, katerega j« imel lete 1800 v Berlina)! Me bom zla vil knjige, zamo imenoval jo bom. Vmkemn jo bom po-mmUL Naj bi tudi ta knjiga nafia svojo apostol j*, ld bi Bi laje krfflsamvet in naii vso aarodSL rs v poslanski zbornici: 8aj je bila pred kratUteT*pwboTteJW ~ M Pretresljiv način vojna. Knjigo nI napisal noben voja- strokovnjak, noben drflavnlk, pa« pa prlprosta Berta PL Ballneijeia. Proda Vaz, poziellte par ur temo tela. Mislim, da so as »s mSkOm veš aavMovsl sa witoa. ša bo prebral te kmUm. ^ ^ ^ ^ m (»m. Slovenje Publishing Co., nOovtludl0fcSM^ • V«w Tovk Ott?, WL T« mmmmmmmmmmmmmmm EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) t GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR 12 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebna nssvete v vseh vojaških oadevah. Rojakom, ki žele dobiti »meriški državljanski papir, daje potrebne informacije gledo datnma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite ae zaupno na njega, kjer boste točno ln solidno po- strešenL Velika vojna mapa rojskiijočih se evropskih drža?, »likoafc Je 21 pri 38 palcih, Cena 15 centoT. fl^i Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drSava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. V salogi imamo tudi Stensko mape cele Errope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani? Žjedi-d jene države in na dragi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske ^Italijo. Cena je 15 centov. Veliki vojni atlas ojsknjočih se evropskih držav in pa j stih posestev vseh velesil. Obsega 11 resnih zemljevidov Cena *amo 25 centov. Naročila in denar pošljits o a; Slovenic Publishing Company, 83 CORTLAKDT STREET, ICBW YORK, H. T. 15 K Slovenska Društva jj IyA po vseh Zjedinjenih državah imajo za r X geslo, da kadar treba naročiti T DOBRE IN ^ K ! POCENI S ■■■■■ JF* j drnitvene tiskovine, se vselej obrnejo SfI j na slovensko unijsko tiskarno i "Clevelandska Amerika" fJ □O m ujeloierao rn5 rene. trgovtke in II W Ak l^k privatni, tiskovine. Nsia tiskarna je aaibolj ^rl ^^ moderno opremljena izmed rzeh zloveazkih F # tlzkaren ▼ Ameriki. Pilite za cene vsake tiskovina nam, predse se obrneta kam dra< X J Pri nas dobite lepie, cenejie in boliia Tjm I ^ tizkorin«. I K CLEVELANDSKA AMERIKA jj ■ ^ P*VA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA rf «119 ST. CLAIR AVE Vi Pj CLEVELAND, Oc fA tDEUŽENIH DftŽAVAH. — NASOClTB SB HAH J I 14GLAS NAHODA" JS HDDfl SLOVENSKI DNEVNUC V m . GLAS NARODAf 19. AVQ. 1916.