Iskra glasilo delovnega kolektiva ŠTEVILKA 28. — LETO XI. ZP ISKRA KRANJ 5. AVGUST 1972 )) Zavod za avtomatizacijo « Ljubljana Osemnajst organizacij združenega dela Na drugi seji jc svet Zavoda sprejel pravilnik o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest ter pravilnik o delitvi OD, ki je sestavljen v skladu s samoupravnim sporazumom o merilih za delitev OD. Na tej seji je tudi sprejel sklep o nakupu zlatih značk za delavce Zavoda — petindvajsetletnike Iskre. Na tretji seji je svet Zavoda razpravljal in sklepal o pripombah svetov organizacij združenega dela na gospodarski načrt Zavoda za leto 1972. V planu realizacije je predvideno kar za 62,8% storitev. Ta odstotek je velik zato, ker med storitve štejejo tudi naloge, katerih razvoj začasno financira Zavod in ga pokriva s prodajo malih serij in unikatov. »Aparati« Ljubljana Proizvodnja v juniju ugodna dopolnilom sprčjel vrsto ključev, po katerih naj bi se delili skupni stroški na enote v glavnem toliko pravično, da ni razlogov za to, da bi se ena ali druga enota smatrala prizadeto. V nadaljevanju seje je svet Zavoda odobril sklenitev pogodbe s Stanovanjskim podjetjem Bežigrad—Moste za pridobitev dodatnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, odobril pa je tudi nakup opreme za zobno ambulanto Zavoda. Avtomat za izdelavo rotorskih palic, kakršna b o tovarna orodja izdelala dva za tovarno avlo-električnih Izdelkov v Novi Gorici. Avtomat pomeni začetek nove dejavnosti tovarne orodja, ki se vedno bolj usmerja v izdelavo sodobnejših strojnih naprav za tovarne združenega podjetja Iskra, kar hkrati pomeni tudi korak k avtomatizaciji njihove proizvodnje. Največji delež pri izdelavi tega avtomata je imel VK orodjar Stefan Rauš (K članku na 3. str.) Gl. direktor Zavoda je pojasnil, da imajo v Zavodu 18 ekonomskih enot oz. organizacij združenega dela ter da sc na nivoju teh ugotavlja in deli dohodek. V preteklih gospodarskih načrtih so imeli pokrivanje skupnih stroškov urejeno po številu zaposlenih v posameznih enotah. K temu načinu so imele enote več pri- / pomb, hotele so, da se stroške pravičneje razdeli; zato so prešli na decentralizirano poslovanje ter ga prilagodili tudi novim ustavnim dopolnilom, kjer so enote nosilci celotne dejavnosti znotraj Zavoda. Zaradi tega je Zavod ob sprejemanju tez za prilagajanje samoupravljanja in poslovanja Zavoda ustavnim Dinamični proizvodni načrt za mesec junij smo uspešno izpolnili. Kazalnik izpolnitve mesečnega obsega celotne proizvodnje je 100,80 %. Od tega smo naloge za domače tržišče dosegli s 103,99, pri izvoznih nalogah pa smo nekoliko zaostali, saj je kazalnik obstal pri 82,10 %. V kumulativi po dinamičnem proizvodnem načrtu še vedno zaostajamo, kazalnik za celotno proizvodnjo je le 94,61 %. Pri tem pa je izpolnitev nalog v odnosu na trži- šča prav nasprotna, kot smo jo ugotovili za mesec. Tako je slabše dosežen načrt proizvodnje za jugoslovanske kupce, kjer smo izpolnili le 92,06.% predvidenih nalog, dočim je načrt v izvozu presežen tako, da je kazalnik točno lil %. Po posameznih skupinah izdelkov so odstopanja še vedno zelo občutna. Ker je z mesecem junijem zaključena tudi polletna proizvodnja, bomo dosežke za mesec in celotno obdobje prikazali kar v tabeli: KAKOVOST JE ZRCALO PROIZVAJALCA W Sr Sr Po podelitvi državnih odlikovanj so se odlikovanci zadržali v prijateljskem pogovoru o preteklosti in bodočnosti tovarne Junij I. polletja % % A Domače tržišče — Stikalni aparati 294,81 139,64 — Industrijske elektronske naprave — Zašč. releji, elem. avtomatike, 85,50 73,69 signal, releji 105,26 92,44 — Rezervni deli in usluge 45,15 114,62 SKUPAJ domače tržišče 103,99 92,06 B. Izvoz — Industrijske elektronske naprave — Zašč. releji, elem avtomatike, 23,90 158,00 signal, releji 93,47 101,65 SKUPAJ izvoz 82,10 111,00 VSEGA tovarna 100.80 94,61 S takšno izpolnitvijo načrta smo ob polletju dosegli že 48,43 % celotne proizvodnje, predvidene za leto 1972. Ta podatek kaže, da je zaostanek po dinamičnem načrtu bolj posledica nekoliko prenapete dinamike v prvem polletju, da pa se v celoti gledano proizvodnja uspešno odvija, vsem objektivnim težavam navkljub Zelo ugoden je tudi podatek, da smo v pi)vcm polletju letošnjega leta naredili v po-(Dalje na 3. strani) Državsia priznanja devetim zasSužnim V sejni sobi tovarne električnih aparatov na Savski cesti je bila 21. julija skromna slovesnost, na kateri je predsednik občinske komisije za odlikovanja Ljubljana—Bežigrad Stane Koman podelil državna odlikovanja devetim zaslužnim članom delovnega kc-lektiva. Zbrane je najprej pozdravil in na kratko orisal rast tovarne m njene perspektive do 1.1980 predsednik DS tovarne in predsednik komisije za odlikovanja Vikjor Korošec, na- to pa je predsednik občinske komisije za odlikovanja Stane Koman odlikovancem izročil prejeta odlikovanja. Najvišje odlikovanje — red republike z bronastim vencem je prejel direktor tovarne Ivo Klešnik, z redom dela s srebrnim vencem pa so bili odlikovani: Pavel Sešek, dipl. ing., Franc Vršnak, dipl. ing., Jakob Dimnik, Mihael Golob in Lidija Pirnovar, .medaljo dela pa so prejeli: Marjan Ponikvar, Marija Vidic in Marko Jeglič, dipl. ing. Čestitamo! »Naprave« Ljubljana Polletni poslovni rezultati niso povsem zadovoljivi KLJUB ODGOVORNIM IN OBSEŽNIM NALOGAM OBE TAJA UPANJE ZA LETOS REKORDEN POSLOVNI USPEH Čeprav smo v letošnjem prvem polletju dosegli višjo proizvodnjo kot kdajkoli doslej — posebno je bil porast proizvodnje visok v mesecih maj in junij — s celotnimi poslovnimi rezultati nismo povsem zadovoljni. Preglejmo glavne rezultate poslovanja, primerjane s polletjem preteklega leta: Elementi Polletje 1971 Polletje 1972 in o* •Upi C O 1. Proizvodnja 16,109.721,00 18,667.818,00 116 2. Fakturir. realizacija 22,078.879,69 19.410.174,00 87 3. Porabljena sredstva 12,561.184,79 13,102339,62 104 4. Dohodek 9,517.694,90 6,307.635,13 66 5. Pogodb, in zakon, obvez. 1,540.688,20 1,087.949j56 71 6. Osebni dohodki 5,615.128,46 6,514.891,00 116 7. Ostanek dohodka-akumul. 2,801.031,24 1,676.670,00 60 8. Povpr. štev. zaposlenih 425 422 99 9. Povpreč. oseb. doh. 1.5381)1 L817.96 118 10. Povprečne zaloge 49,059.054,36 54,915.881,40 112 Vsekakor je pozitiven podatek, da je nivo proizvodnje za 16 % višji od lanskoletnega, posebno še, ker vemo, da gre za proizvodnjo, ki je na trgu iskana. Ob tej trditvi nekoliko preseneča podatek, da obseg prodaje ni sledil vzponu proizvodnje; zaostanek za lanskoletnim rezultatom in letošnjim planom gre predvsem na račun nesortiranosti zalog gotovih izdelkov, kjer so v panogi telefonije in telegrafije pojavlja svojstvena problematika. Končni izdelki teh dveh panog (skupno jih je okoli 300) se le izjemoma prodajajo posamično; večina prodaje poteka tako, da skupno s kupcem izdelamo projekte, kjer se pojavljajo različne kombinacije končnih izdelkov, ki jih popolnoma natančno ni mogoče predvideti vnaprej — deloma zato, ker so naše prodajne izkušnje in obdelava trga še v začetni fazi, deloma zato, ker se moramo kar se le da prilagajati željam kupca. V drugi polovici leta lahko prognoziramo daleč večjo prodajo kot v 1. polletju in to na osnovi že sklenjenih pogodb in prodajnih aranžmajev. Tako bo tudi letos težišče problema še vedno na izpolnitvi proizvodnega plana, kjer pa smo vsekakor najmočnejšo »injekcijo« dobili s premostitvenimi kratkoročnimi krediti. V vmesnem času ki nam ga pridobljeni krediti dopuščajo, bomo morali temeljito sanirati našo situacijo v zalogah materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov. Zavedamo se, da brez znižanja zalog na planske normative (ti pa so limitirani z razpoložljivimi obratovalnimi sredstvi) ne bomo v stanju gospodariti, zato smo se lotili akcije, ki je članom ZP ostanek dohodka zadržali na nivoju okoli 7 milij. ND. Tudi za dosego tega rezultata bo treba vsekakor izpeljati začeto akcijo zniževanja stroškov poslovanja, kjer se Opozorilo borcem Maksimalna pokojninska doba za borce NOV bo po novem zakonu 41 — 45 let za moške in 5 let manj za ženske. maksimalnega staža 44 let' lahko še delajo, dokler sami ne prosijo za upokojitev. Borci, ki so sodelovali v NOB po 9. sept. 1943, lalilto uveljavijo pravico do upokojitve (predčasno), k0 imajo za seboj 35 let pokojninske dobe (ženske 30) in so . stari 55 let (ženske 50). Za vsako ' leto pkejšnjd upokojitve se pokojnina zmanjša za 1,33 odstotka. - bomo usmerili v tiste vrste dobe. Po določilih novega zveznega zakona o pokojninskem iii invalidskem zavarovanju bodo lahko borci, ki so se pridružili NOV do 9. sept. 1943, prišli ■ do pokojnifte po 35 letih (moški) oziroma 30 letih (ženske) pokojninske dobe. To pravico lahko uveljavljajo ne oziraje se na starost. Za vse, ki so sodelovali v NOV po omenjenem datumu, velja 40 oz. 35 let pokojninske »ISKRA« še dobro znana — sanacijskega plana zniževanja zalog, kjer smo za vsako vrsto zaloge predpisali normative, akcije in zadolžene sodelavce za zniževanje prekomernih zalog. Kolektiv tovarne — mimogrede naj bo omenjeno, da letos praznujemo desetletnico — kaže dovolj aktivnosti in pripravljenosti za izboljšanje sedanjega stanja, pri tem pa se zavedamo, da so naloge, katerih se lotevamo, dolgoročne. Zato bo potrebno še mnogo naporov, ki se bodo šele čez nekaj časa rentirali, to pa pomeni, da bo med sodelavci potrebno gojiti odnose sodelovanja ter treznega in strpnega pogleda na sedanje težave. • Smatramo, da smo z letošnjo korekcijo osebnih dohodkov — ti so za 16 % večji kot v istem obdobju preteklega leta — nekoliko prispevali k strnjenosti kolektiva in znižanju fluktuacije — vsaj sedanji podatki in ocene kadrovske službe to kažejo. Sicer pa ocenjujemo, da je ta porast osebnih dohodkov upravičen, saj smo 16 % večjo proizvodnjo kot v preteklem letu dosegli celo z nižjim številom zaposlenih (indeks na preteklo leto — 99). Seveda bomo morali dvig osebnih dohodkov v drugem polletju opravičiti tudi z ustrezno prodajo in ustrezno akumulacijo, kjer pa se v letošnjem letu 2tlružuje več neugodnih dejstev — predvsem povečanje nabavnih cen materiala, večji splošni stroški in dodatni stroški nelikvidnosti. Ob nespremenjenih prodajnih cenah so omenjeni faktorji povzročil., da ostanek dohodka ob koncu leta kljub večji proizvodnji in plodaji kot v preteklih letih ne bo bistveno porastel in smatramo, da bo uspeh, če bomo stroškov, ki so »najtežji« v našem stroškovniku — to je v stroške materiala in stroške zalog. Seveda ne smemo zanemariti tudi stroškov kapacitet (fiksne stroške), kjer bomo uspeh dosegli edino s povečanjem obsega proizvodnje zato so v teku akcije, katerih rezultat mora biti večja zasedba proizvodnje, s tem pa nižja režija na enoto izdelka. Omenili smo, da je bila korekcija osebnih dohodkov usmerjena k zniževanju fluktuacije zaposlenih, seveda pa smo prepričani, da hišo le osebni dohodki tisti element, ki povezuje kolektiv. Velik pomen je treba dati tudi usmerjenosti k istemu cilju in sodelovanje vseh sil v tovarni — samoupravnih organov, političnih organizacij, strokovnih služb. Ocenjujemo, da smo na tem področju dosegli dober uspeh in izboljšanje. Čeprav so naloge, ki nas čakajo v II polletju, obsežne in težke, računamo glede na naštete pozitivne silnice, da bomo letošnji gospodarski plan izpolnili, s tem pa dosegli v jubilejnem letu tovarne rekorden uspeh. — M. K. — Z novim zakonom pa bodo borci lahko tudi uveljavili maksimalna leta pokojninske dobe. To pomeni, da se bodo lahko moški, ki so se pridružili NOV leta 1941, upokojili če bodo želeli tudi s 44 leti, ženske pa z 39 leti pokojninske dobe, borci od 1. 1942 s 43 leti, oz. ženske 38, borci od I. 1943 z 42 oz. 37 leti, ter borci od 1. 1944 z 41 oz. 36 leti pokojninske dobe. Delovne organizacije lahko torej po zakonu borce upokoje šele, ko jim potečejo maksimalna leta pokojninske dobe (vojna leta so šteta dvojno). V času do izpolnjenega 35 leta pokojninske dobe do Borci, ki so sodelovali v NOV pred 9. sept. 1943, se lahko starostno upokoje tako V času do izpolnjenega 35. oz. 30 let pokojninske dobe; ne glede na starost. Do teg3 imajo pravico tudi vsi borci) ki izpolnijo 55 let (moški) cz. 50 let (ženske), če imajo vsaj 20 let pokojninske dobe, od tega vsaj 10 let zavarovanja. Pokojnino lahko uveljavijo tudi vsi tisti borci, ki imajo vsaj 15 let pokojninske dobe, od tega vsaj 10 let zavarovanja, a o tem odloča posebna komisija. Osnovno merilo pri tem sta zdravstveno stanje borca in njegova delovna sposobnost. L. K. © DELATI KVALITETNO — DELATI GOSPODARNO © VLAGANJE V KAKOVOST SE NAJBOLJE OBRESTUJE • ALI JE TVOJE DELO VEDNO KVALITETNO? © ZAŠČITNI ZNAK ISKRA — IZPRIČEVALO KAKOVOSTI © PROIZVODNJA V JUNIJU 1972 IZPOLNITEV V 800 din ODNOSI V 94 Organizacije l-VI/71 I VI/72 Mesečna r. «5 • _ g E g •6 o3 O -a a 0 1 s It O - d G e« s CtH C? rn 1 2 3 4 5 6 7 8 Elcktromehanika 213.714 249.735 42.123 96,1 49,2 97,0 116,9 Elementi 72.612 160384 18336 105.7 51,4 99,1 1383 Avtomatika 60.611 59.866 9.087 92,8 49,5 932 98,8 Aparati 42.528 39.478 7.021 69,1 35,4 76,8 92,8 Sprejemniki 69.402 83.360 14305 100,1 48,5 94,8 129,1 Avtociektrika 98.406 92.800 17310 85,0 45,5 92,1 943 Elektromotor' ’ 26.280 63.619 11.425 96,9 48,7 943 242,1 Naprave 16.110 18.668 6385 97,0 24,7 56,0 115,9 Elektronika 11.889 12.333 1.779 4S,6 39,4 84,4 103,7 Kondenzatorji 39.324 30.118 6.437 93,8 393 753 76,6 Instrumenti 19.292 19.454 3386 87,9 43,6 94,0 1013 Polprevodniki 11.488 11.229 1.451 213 17,1 40.5 97,7 Usmerniki 12.521 14.612 2.626 1C1.4 47,0 94.0 116.7 Gosp. aparati 33.625 31.913 4.690 48,4 273 57,5 94,9 Ind. oprema 4.604 5.478 1.136 1123 46,8 109.8 1193 Orodjarna 3.864 4.012 803 160,6 35,6 113,0 103,» SKUPAJ TOVARNE 736.180 837.259 147.900 87,7 44,0 88,4 113,7 ZZA 32341 37316 7355 103,7 47,1 111,8 114,7 COMMERCE — proiz. dej. 23.616 33.055 5.639 99,9 54,4 108,8 140,0 inženiring 99.048 136.008 25348 87,5 39,1 91,6 1373 ČAOP 1300 1.719 380 108,6 49,3 102,9 114,6 SKUPAJ ORGANIZ. 156.705 208.098 38 922 92,0 42,4 97,3 132,8 ZDRUŽENO PODJETJE 822.885 1045.357 186.822 88,6 437 98,1 117,1 ISKRA - tovarna orodja Ljubljana V polletju 46,2 °|o letnega proizvodnega načrta In memorian Boris Kryštufek Žvljenje leče svojo pot. Vse bolj se nam dozdeva ali pa Je to res tako, da teče vse hitreje. Te dni bo poteklo že leto dni, odkar ni več med nami Borisa Kryštufka, enega od ustanoviteljev in utemeljiteljev naše Iskrine skupnosti. V teni preteklem letu dni smo ga zelo pogrešali in zato velikokrat srečevali v našem spominu, v iskanju novih rešitev, ki naj našo skupnost naredijo še bolj trdno in učinkovito, naše odnose pa vse bolj humane. V sklopu spoznanj o našem preteklem razvoju zavzema vidno mesto Borisova vloga in njegov človeški lik; vedno znova se srečujemo z njegovim delom, spoznavamo, kako veliko je bilo oboje in koliko temeljev, na katerih rastemo, je bilo vgrajenih prav po zaslugi pokojnega Borisa. Ko smo lani praznovali Iskrin srebrni jubilej smo morda na ta njegov prispevek premalo pomislili. Toda v življenju niso pomembne besede, ki jih o nekom izrečemo, ampak dejanja, ki preživijo svoje nosilce in postanejo bajna last širše skupnosti. Borisovo delo je — danes to vemo bolj kot Prej — to dejansko bilo. Jutrišnja ISKRA in njene mlade generacije, morda niti ne bo poznala prehojene poti in ljudi na njej, toda kadarkoli se bo pisala zgodovina ISKRE, ujena rast iz majhne tovarne v veliko industrijsko skupnost, bomo in bodo srečevali ime Borisa Kryštufka in spoznavali, da gradimo novo na rezultatih preteklega, v kar je Prav on vložil celega človeka. Ob obletnici smrti pa se spominjamo še posebej naših prijateljskih človeških odnosov, spomin nam hiti nazaj v tisti čas, bo smo se vsak dan zgodaj zjutraj vozili v Kranj 'n pozno zvečer domov v Tržič, pa vse do zadnjih l'ni. Toda o je bolečina ',as, ki smo preživeli najlepša ieia našega življenja prav v času z njim- Velike obveznosti iz kreditov, ki zapadejo letos prvič v breme Tovarne orodja, so narekovale visoko postavljeni letni proizvodni in prodajni načrt, da bi tako dosegli zadostni dohodek za plačilo anuitet. Glede na sklenjene pogodbe je bilo predvideno, da bomo v prvem polletju dosegli manjšo realizacijo, večjo pa v drugem polletju, ker so bile sklenjene pogodbe za večjo količino enakih orodij in za komplete raznih orodij v večji skupni vrednosti za isti izdelek. To je po eni strani bilo ugodno za orodjarno zaradi znižanja proizvodnih in režijskih stroškov, po drugi strani pa veča znatna obratna sredstva v nedokončani proizvodnji. Zaradi tega smo zaprosili za kredit za dodatna obratna sredstva pri občinskem skladu skupnih rezerv in ga tudi dobili. Vendar, kot vse kaže, letni načrt ne bo v celoti dosežen. Ob polletju je bilo doseženo 46,2 o/o letnega proizvodnega načrta skupaj z realizacijo in povečanjem zalog nedokončane proizvodnje. Zlasti pa ne bo dosežen letni načrt dohodka in dobička, ker stroški naraščajo hitreje kot realizacija, zaradi spremenjene strukture realizacije. V letošnjem letu in že v drugem polletju lanskega leta je _ Orodjarna pričela s spremlja- jočo proizvodnjo, t. j. s preizkušanjem orodij proizvaja tudi določeno količino stranskih proizvodov in zaradi polne zaposlitve stiskalnic tudi preko količin poizkusnih proizvodov. Tovrstna proizvodnja pa porabi razmeroma večjo količino materiala in je zaradi tega spremenjena tudi struktura stroškov. Neugodno je tudi gibanje zalog materiala in drobnega inventarja, ker zaloge neprestano naraščajo. Za proizvodnjo orodij sicer že predvideno počasno obračanje vloženih sredstev je zaradi velikih za- log še počasnejše. Potrebno bo tesnejše sodelovanje med tehnologi, skladiščem in nabavno službo, da se bodo naročale res samo potrebne količine in da se tako pospeši obračanje materialnih sredstev. Velika porabljena poslovna sredstva na zaposlenega, 304.258 din, se odražajo tudi v nizki stopnji rentabilnosti, že maj hen zastoj v proizvodnji povzroči veliko škodo v dobičku podjetja. Zato bo potrebno uvesti podrobno programiranje izvršitve delovnih nalogov po obdelovalnih fazah. V tej zadevi se Orodjarna še vedno bori z velikimi težavami, ker je mnogo zastojev od poprej in tako ne pridejo v polni meri na vrsto tekoči delovni nalogi. Podrobno programiranje delovnih nalogov bo omogočilo tudi boljši vpogled v razpoložljive kapacitete. Vendar ima Orodjarna zagotovljeno delo s pogodbami za vse leto in deloma že za prihodnje leto. Ugodne so možnosti za izvoz na vzhodnoevropsko klirinško področje, pa tudi na domačem trgu je povpraševanje veliko. Potrebno pa bo izpopolniti proizvodne kapacitete, da bi bila zagotovljena modernejša tehnologija in možnost izdobave zahtevnejših orodij. Iz lastnih sredstev pa Orodjarna vendarle ne bo mogla (Nadaljevanje s 1. str.) vprečju na enega zaposlenega za 11,42 46 več kot pa je bilo to povprečje v lanskem letu. Ta podatek velja za seštevek vseh delavcev nc glede na to, ali delajo v neposredni proizvodnji ali pa v režiji. To kaže, da se produktivnost vztrajno in neprestano dviga in da je zaostanek po dinamiki delno posledica tega, da je število zaposlenih sodelavcev nižje od planiranega, delno pa je vzrok tudi v težavnejši oskrbi z reprodukcijskimi gradivi. To slednje izvira delno iz pomanjkanja razpoložljivih finančnih sredstev', delno pa iz vse bolj neurejenega tržišča s temi gradivi. Zato pripravljala proizvodnje, tako načrtovalci kot nabavniki, stoje vse bolj pod pritiskom dveh nasprotujočih si silnic. Z ene plati bi morale biti operativne zaloge reprodukcijskega gradiva čim nižje, da bi bile vsklajene z razpoložljivimi obratnimi sredstvi in da bi bila vezava le-teh čim nižja. Po drugi plati pa neurejeno tržišče in stalno večanje dobavnih rokov pri dobaviteljih zahteva povečevanje zalog, če hočemo, da bo povečana proizvodnja potekala nemoteno. V lastni hiši lahko iščemo rešitev te problematike predvsem s tem, da obstoječe zaloge čim bolj sortiramo po posameznih izdelkih, oziroma skupinah izdelkov. Pri tem pa nekatera nujna nihanja lahko paraliziramo z bolj občasno proizvodnjo zdaj ene, zdaj dinge skupine izdelkov Pri tem bo delež težav občutila in nosila seveda tudi prodaja, toda-obremenitve bodo bolj. enakomerno in pravično porazdeljene. Skoraj nemogoče je namreč, da bi ob tako neurejeni nabavni situaciji, kot jo ugotavljamo, lahko obdržali nespremenjene dobavne roke za gotove izdelke, vsaj za celoten tovarniški izbor ne. Proizvodni program v tovarni je pre- investirati zaradi nizke aku. mulativnosti te dejavnosti ia zaradi velikih anuitet, ki zapadejo letos. Osebni dohodki so sc gibali v okviru, samoupravnega sporazuma. Visoki osebni dohodki na zaposlenega so posledica nadurnega dela in razmeroma visoke strukture zaposlenih. Osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca pa je bil 1.158.— din, Za zmanjšanje nadurnega dala bo_ potrebno postopno uvajati drugo izmeno povsod, kjer je to mogoče. To bo pa omogočilo tudi boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet, Karel Marinič cej raznovrsten, 2 velikim številom tip in še večjim številom izpeljank. In prav ta »pisani« izbor moramo s sortiranjem naročil nekako zožiti in grupirati, da bomo v stanju ob ostrih zahtevah pri zalogah proizvajali z najboljšim izkoristkom kapacitet in brez zastojev. To velja predvsem za področje zaščite, pri industrijskih elektronskih napravah, pri signalnih napravah in delno pri tistih elementih avtomatike, ki jih po tehnologiji proizvajamo v serijah, ne pa na linijah. Istočasno s tem pa moramo v celotnem proizvodnem procesu utrditi tudi plansko in proizvodno disciplino ter vse ~ bolj zaostriti odgovornost pri vseh tistih sodelavcih, ki proizvodnjo načrtujejo, oskrbujejo in usmerjajo. Ce se tega zasedamo in če bomo znali k svojim nalogam tako tudi pristopiti, ali z višjo osebno zavestjo ali z zboljšano organizacijo, nas oskrba z reprodukcijskimi gradivi ne bo smela skrbeti v takšni meri, da bi še nadalje oklevali pri zaposlitvi vseh potrebnih proizvodnih delavcev, kot je predvideval letni gospodarski načrt. To toliko 'bolj, ker smo sprejeli še dodatne obveze, tega cilja pa brez polne zasedbe kapacitet ne bomo mogli izpolniti. Kako usodna pa bi lahko bila takšna poteza ni potrebno posebej poudarjati, saj predvidevamo svojo nadaljno ekspanzijo prav na osnovi nekaterih dodatno sprejetih naročil. Že dosedanja realizacija proizvodnih nalog daje tej perspektivi otipljive in dokaj zanesljive osnove. Zato ob analizi doseženih uspehov ne smemo gledati toliko nazaj, ampak moramo zaključke izkoristiti predvsem za delo v prihodnjem obdobju. Pred nami je drugo polletje, v katerega smo pravzaprav že krepko zakoračili. Naročnik tega kombiniranega orodja je »Gorenje« Proizvodnja v juniju ugodna Ponovna konjunktura pogojuje uspešnejše Tovarna elementov za elektroniko: Značilnosti poslovanja prvega polletja 1972, ki so najbolj vplivale na njen potek in ki so krojile rezultat gospodarjenja so predvsem naslednje: prehod iz krize v ponovno konjunkturo pri prodaji naših izdelkov pretežno na tuje tržišče, povečanje produktivnosti, poslabšanje ekonomičnosti zaradi vpliva dveh devalvacij v preteklem letu in nelikvidnosti, ki hromi vse dobro v makro in mikro gospodarstvu. Iz samih indeksov je razvidno, da je konjunktura in organiziranost proizvodnih kapacitet pogojevala prikazane dosežke. Rekord povečanja so dosegli Upori s Keramiko, potenciometri in Žarnice, pri Keramičnih kondenzatorjih se občutno še pozna pomanjkanje naročil in še spremembe asortimana, pri feritih in magnetih pa je značilen normalen porast. Tekočo in planirano proizvodnjo pa so več ali manj skoraj v vseh obratih motili sledeči elementi: fluktuacija delovne sile zaradi težkih delovnih pogojev in relativno nizkih osebnih dohodkov, pomanjkanje ustreznega materiala iz uvoza predvsem zaradi pomanjkljivega planiranja, pa tudi zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev, nadalje spremenjena tehnologija oziroma dodatne delovne operacije, pri katerih so nastopile začetne težave, vsekakor pa sta še vedno šibka organiza- V obratu »Žarnice« tovarne elementov za elektroniko je odšla pretekle dni v pokoj delavka Vera Medoš, Devetnajst let je č’ Iskri službovala marljivo in predano in si kot taka pridobila med sodelavci vso priljubljenost. Ob upokojitvi so ji sodelavci poklonili spominska darila in šopek cvetja ter ji zaželeli obilo zdravja in zadovoljstva, njena zahvala pa je izzvenela v željo, da bi kolektiv obrata in tovarne v prihodnje dosegala še boljše delovne rezultate. PROIZVODNJA Predlog plana proizvodnje je bil visoko postavljen, pač z željo, da se spet z vso silo vključimo v svetovno tržišče. Predvidevanja so bila pravilna, saj smo že v prvem polletju prekoračili dinamični plan. Razveseljivo je, da smo lanskoletno proizvodnjo prvega polletja presegli kar za 37 % in da vse kaže, da bomo dosegli oziroma presegli tudi letni plan. Doseganje plana proizvodnje po obratih pa je prikazano v naslednji tabeli: cija proizvodnje in planiranje zadrževala še občutnejši porast od preteklega leta. STROŠKI Logično je, da morajo biti stroški pri boljšem izkoriščanju kapacitet nižji na enoto proizvodnje. To smo vsekakor tudi delno uspeli, toda vpliv dveh devalvacij oziroma povišanje cen vseh vrst materialov posebno uvoznega, pa je dosegel ravno obratno, izdelavni in režijski stroški so se povečali, tako da že resno ogrožajo akumulativ-nost oziroma stopnjo pokritja pri posameznih izdelkih. Vsekakor pa se je tehnologija izboljšala, doseženi normativi časa so se skrajšali, režijskim stroškom se je posvečalo več pažnje itd., vendar z vsemi temi ukrepi komaj sledimo zahtevani ekonomičnosti oziroma doseganju tolikšne lastne cene, ki jo trži- šče še priznava, posebno še inozemsko, ki za nas pomeni nujnost. Ker celotno gospodarstvo v kratkem še ne bo možno v celoti stabilizirati in ker ni računati na kakšno posebno davčno olajšavo, je torej še bolj nujno še nadalje pri vsakem stroškovnem mestu in nosilcu iskati nove poti za zniževanje stroškov, tu pa nam mora biti v pomoč avtomatska obdelava podatkov, ki je sposobna vse pojave kategorizirati, lokalizirali, ovrednotiti itd. in podati vse kvalitetne analitične podatke, ki jih bo laže konkretno v poročilu prikazati. OBRATNA SREDSTVA IN VIRI Tovarna se lahko pohvali, da relativno dobro gospodari z obratnimi sredstvi, saj sta koeficient obračanja in vezava zelo ugodni nasproti tema dvema kazalnikoma v drugih podobnih panogah. Tabela nam to najlepše dokazuje: Viri obratnih sredstev Poprečno stanje I. poli. 1972 z % 1. Lastni 27.175 50,0 2. Tuji 27.161 50,0 Skupaj 54.336 100,0 Sredstva: L Zaloge materiala, nedok. proizv. in got. izd. 23.896 2. Terjatve 41.154 Skupaj 65.050 Koeficienti kroženja obratnih sredstev (letni) Vez. dni Koef. Material 62 5,74 Drobni inventar 666 0,54 Nedovrš. proizvodnja 25 14,68 Gotovi izdelki 13 26,58 Kupci 130 2,68 Skupni koeficient 208 1,72 V razlagi se ne bi spuščali v podrobnosti, ampak bi omenili le to, da je procent lastnih virov obratnih sredstev 50 zelo visok in da pokriva vse materialne zaloge surovin, nedokončane proizvodnje in gotove izdelke. Izstopajo le terjatve do kupcev, ki pomenijo 62 % vseh vezanih obratnih sredstev ¡n ki vse količnike obračanja postavljajo na glavo. Tu se tudi v bistvu skriva najbolj pereč problem posameznega dela gospodarstva kot Celega gospodarstva v državi — nelikvidnost. Te besede smo se nekako privadili, ne zdi se nam že nič posebnega, ker jo kot izgovori že vsi uporabljamo. Globlje pa ko študiramo to besedo in njen vpliv, pa vidimo, da še kako vpliva na vsakodnevno življenje ene tovarne. Poglejmo iz našega zornega kota. Tovarna ima cca 40 milij, din terjatev do kupcev in 10 milijonov din obveznosti do dobaviteljev. Razlika je torej 30 milij. N din denarja. Ti pomenijo lastna oziroma izposojena sredstva, ki prinašajo oziroma odnašajo obresti. Nova obrestna mera je 11 %, to se pravi letno od ŠOLSKI CENTER ZP ISKRA KRANJ bo zaradi povečanih potreb po kadrih sprejel za šolsko leto 1972/73 naknadno v I. letnik POKLICNE KOVINARSKE IN ELEKTRO ŠOLE KRANJ 59 učencev za naslednje tovarne v ZP Iskra Kranj: TOVARNO ELEKTROTEHNICNIHIN FINOMEHANICNIH IZDELKOV V KRANJU: 3 orodjarje 5 finomehanikov 8 strojnih ključavničarjev 6 rezkalcev 2 strugarja 1 elektromehanika 10 telekomunikacijskih mehanikov TOVARNO ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV V OTOCAH: 2 orodjarja • 1 finomehanika 2 rezkalca 3 clektromchanike TOVARNO ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV V ŽELEZNPUH: 2 orodjarja 5 strojnih ključavničarjev 2 strugarja 2 rezkalca 2 elektromehanika TOVARNO GOSPODINJSKIH APARATOV V ŠKOFJI LOKI - RETEČE: 2 orodjarja 1 strojnega ključavničarja Vsi učenci, ki bodo sprejeli v poklicno kovinarsko in elektro šolo Kranj, bodo prejemali med šolanjem na tej šoli štipendijo. Kandidati naj predložijo osebno do vključno 29. avgusta 1972 naslednje listine: — prijavo za vpis v I. letnik na obrazcu 1,20 (dobi se v knjigarni), kolkovano z državnim kolekom za 1,— din (v prijavi morajo kandidati navesti poklic, ki se ga želijo izučiti, in tovarno, za katero se želijo šolati) — izpisek iz rojstne matične knjige — spričevalo o končani osemletki — zdravniško potrdilo obratne ambulante Iskra v Kranju. Vpišejo se lahko kandidati do 18 tein starosti. Prijave sprejema tajništvo šolskega centra ZP Iskra > Kranj v Kranju, Savska loka 2. Kandidati za sprejem v šolo bodo morali opraviti psi-hoteste. Datum lc-tch bo kandidatom sporočen ob vpisu v šolo. Sprejemnih izpitov ne bo Cc sc bo prijavilo več , kandidatov kot je razpisanih mesi hudo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom z osemletke in '■ boljšim rezultatom psihotestov Pri sprejemu bodo imeli prednost tudi kandidati, k: imaic stalno bivališče v kraju ali bližnji okolici tiste tovarne, za katero sc bodo šolali. ^Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovali v 'n tematu, naj zaprosijo za sprejem Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2. Indeks Proizvodnja I-VI/1971 Predlog plana 1972 Proizvodnja I-VI/1972 I-VI/72 I-VT/72 I-VI/71 plan Magneti 4,698.567 7,823.200 4,612.616 98 59 Keramika 1,766.100 7,795.100 3,711.236 210 48 Ker. kond. 17,976.815 35,390.800 15,756.238 88 45 Feriti 7,823.170 14,400.000 8.117.949 104 . 56 Žarnice 7,446.598 26,312.100 12,245.834 164 47 Upori 36,383.188 111,898.900 59,851.240 165 53 SKUPAJ 76,094.438 203,620.100 104,295.113 137 51 poslovanje *S3*-"** :................................ 30 milj. N din kapitala pomeni 3,3 milij. N din obresti. Prva najbolj otipljiva stvar je torej izguba 3,3 milj. N din dobička oziroma akumulacije. Drug moment je ta, da če bi vložili ta dobiček v ko-njtmkturno blago, bi ta posel .prinašal dodatna sredstva, večja od normalnih obresti, tretji moment, proizvodnja je stala X dni v letu, vsak dan zastoja pomeni 500 tisoč N din. Dve devalvaciji dinarja sta pobrali nadaljnjih več milijonov N dim. Skupna izguba tovarne gre torej že kar v milijardno izgubo starih dinarjev. Poglejmo še drugo stran, ki jo povzroča nelikvidnost — velika birokracija, preveliko število režijskega kadra, ki se bavi samo s tem problemom in to predvsem visokokvalificiranega, ogromno tožarjenja in z njim dodatne stroške, negodovanje zaposlenih, ker ne dobijo pravočasno izplačanih osebnih dohodkov, rušenje reda in discipline, zato tudi slabša delovna storilnost itd. Se bi lahko naštevali, zato smatram, da bi morali vsi skupaj bolj korajžno pogledati v globino te bolezni. Vzroki in posledice so znani, predlogov za odpravo je veliko, vendar to je premalo, potreben je dosleden boi, sicer lahko postane res nerešljiva uganka. Druga stran, ki ima obrnjeno strukturo terjatev in obveznosti je lahko samo vesela, da se problem ne reši. Kaj torej to pomeni, prisilno prelivanje sredstev od dobrega i na slabega, temu pa vendar | vsi nasprotujemo. Ker ta pojav res hudo tare tovarno in predvsem industrijo, smo se malo dlje zadržali pri tem poglavju. Logično pa jeTda bomo tudi v sami Iskri niorali odločno rešiti ta medsebojni odnos. kadri, izraba DELOVNEGA ČASA IN OSEBNI DOHODKI Kot smo že omenili, se je proizvodnja povečala za 37 % ■n to pri 4 % manj zaposlenih, kar očitno kaže na večjo produktivnost zaposlenih in seveda tudi na večji napor Pri organizaciji dela v proizvodnji. Tovarna ima še vedno visoko število zaposlenih (poprečje 1796). Pomanjkljivosti Pri kadrovanju pa sta še vedno zelo slaba kadrovska struktura, saj imamo po metodologiji samoupravnega sporazuma 10 % nižji kvalifikacijski sestav od zahtevanega ter zelo nizki osebni dohodki. Osnovna skrb je torej, da čimpreje načrtno rešimo °ba ta problema. Izraba delovnega časa je bila v letošnjem letu občutno boljša, saj je bilo v preteklem letu dosežene proizvodnje ^.39 din na cno efektivno ''ro„ dočim letos 61,59 din na 11'O. Produktivnost se je lo-foj povečala kar za 33%. Od skupnega delovnega časa je fo efektivno izkoriščeno Toda s' ruk tura je Pa ca -i, zelo slaba, saj je od tega le 59% za izddavno delo in kar 41 % za delo v režiji. Posebno skrb je torej potrebno posvetiti ukrepom za zmanjševanje deleža režijskih ur, predvsem pa znižati delež nadur in delež boleznin. Poprečno izplačani osebni dohodki so znašali 1323 din, kar je za 11% več kakor v letu 1971. Značilno je torej, da močno zaostajamo tako otl povprečja ZP Iskre kot od poprečja slovenske industrije in to celo za cca 25%. Razpon med najnižjimi in najvišjimi OD se je zelo skrčil, tako da tudi ta problem postaja že resen razlog za fluk-tuacljo. Ce pomislimo, da se je produktivnost povečala za 33 %, bi se morali v tem odnosu tudi OD na zaposlenega. Toda kaj naj storimo, če nam. že preje omenjeni razlogi zmanjšujejo akumulacijo na minimum. FORMIRANJE IN DELITEV DOHODKA Celotni dohodek je bil dosežen v višini 61 milij. din, kar predstavlja 51 % planirane vrednosti. Od tega je bila prodaja na domačem trgu doj sežena v višini 35 milij., kar predstavlja v strukturi 57 %. Ta vrednost presega planirano strukturo, dočim pa izvoz ni bil v celoti realiziran, predstavlja pa vendarle 37 % celotne vrednosti. Iz prekoračitve plana je razvidno, da se je povpraševanje po vseh vrstah elementov v letu 1972 ponovno občutno povečalo, saj je v primerjavi z istim obdobjem lanskeg^ leta kar za 20 % večje, s tem, da so prodajne cene ostale iste, če ne celo nižje od lanskih. Pretežno še vedno izvažamo upore, potenciometre, delno tudi kondenzatorje in ferite. Glavni kupci pa so še vedno Anglija, Italija, Amerika, močan porast pa je v letošnjem letu dosegel izvoz, v Nemčijo. Izvoz je torej naša nujnost in obenem tudi neomejeno tržišče. Dohodek, je kljub vsemu večji od planiranega, vendar je bil skoraj v celoti namenjen le za osebne dohodke, ki so bili prav tako prekoračeni. Dobiček z minimalno amortizacijo bo v celoti zadostoval za pokritje vseh* obveznosti in za izločitev v sklade skupne porabe’ in rezerv. Pokazovalci so nasproti planu dokaj ugodni in upamo, da bodo tudi na koncu leta, če že ne boljši, pa vsaj isti. Boljši predvsem pri izkoriščanju kapacitet * -a Ir SADEČE ČRNUČE ¿AVUi KLEČE STEGNE START NC/O ZlilO <3 ■ ■ ■ ■ 1 ' ■ ■ ■ ... • ».¿"hodne kontrole.. 9 taiovhe konlfole',' %%; Cestna motorizacija v stalnem porastu Ko se ozremo po prometu na naših cestah ugotavljamo, da ga je vsak dan več. Nismo se zmotili. Res je, cestna motorizacija pri nas prodira vztrajno navzgor. Prostora na cestah pa je vsak dan ntanj. Prometna gr.eča se stopnjuje, potovalna hitrost jc vedno manjša, prometni zastoji postajajo že običajna stvar itd. Gostota prometa jc zlasti največja v mestih in industrijskih središčih. Tam se je tudi najprej pokazala potreba po raznih ukrepih, ki naj ublažijo prometne zagate. Vsakodnevna prometna slika ob glavnih cestnih magistralah, nam jasno pokaže, kje so takoimenovana ozka grlai Tu so prometne težave zelo občutne, zlasti ob jutranji in opoldanski prometni konici. Cestni promet se močno koncentrira tudi drugod, recimo v turističnih krajih in sredincih, poleti nasploh, posebno sedaj, ko prodira k nam armada turistične motorizacije. Za nas je v tem sestavku zanimiv avtomobilski promet s stališča varnosti pri prihodu oziroma odhodu z dela, kako hitro potujemo in kako 'ami smo na svoji poti. Oglejmo si sedaj nekaj zanimivih podatkov o porastu števila avtomobilov v začetku leta 1972 na območju SR Slo-venijc. V skupnem je motori-Atrija porasla v primerjavi z ^'/kim obdobiem leta 1971 za I " ah za 27.542 avtomobi-ov- jc toliko avtomobilov, kolikor jih je bilo vseh registriranih v naši republiki 1958. leta. Tako je bilo ob koncu leta 1971 pri nas registriranih skupno 201.278 avtomobilov ali desetkrat več kot pred petnajstimi leti. Povečano število avtomobilov predstavljajo pravzaprav skoraj samo osebni avtomobili. V enem samem letu, t. j. lani je bilo na novo registriranih kar 26.477 ali za 17,5% več kot je bilo registriranih ob 'koncu leta 1970. Tolikšno število novih vozil v dobi enega leta se mora nekje poznati. Prej smo omenili močan porast prometa posebno v večjih krajih in industrijskih središčih. Seveda pa moramo takoj povedati, da se ljudje sedaj ne vozijo v službo samo z avtomobili. Največ se jih še vedno vozi s kolesi, mopedi, z avtobusi in mnogi vedno vsak dan merijo pot od doma do službe peš. Vse to se v največji prometni gneči. prepleta med seboj in tako imamo opravka z zelo zamotano in nevarno prometno konico. Mnogi se tako povečane nevarnosti morda niti ne zavedajo. Verjetno zato ne, ker takti sprememba ni nastala čez noč, ampak se je in se še oblikuje že leta in leta z vsakdanjo malenkostno, neopazno spremembo. Število motornih vozil pred ^ nekaj leti ali danes nam to potrjuje, Saj smo zabeležili porast avtomobilov za 10-krat ir. še več. S tem se je tudi za 10-krat spreme do stanje prometne varnosti. Kar pa se tiče voznikov, pešcev in drugih pa menimo, da se najbrž ne obnašajo na cestah »10-krat« bolj previdno, kot tedaj, ko je bila njihova ogroženost mnogo manjša. Tokrat smo želeli opozoriti na, to motorizirano kategorijo udeležencev v prometu še posebno zaradi tega, ker zaradi napak, ki iih povzročajo vozniki teh vozil se zgodi skoraj vsaka druga prometna nesreča pri nas. Na ta način se iih je zgodilo samo lani več kot 4000 z nekaj sto mrtvimi in nekaj tisoč poškodovanimi ljudmi. Upravljanje avtomobila, kot vidimo, le ni tako preprosta stvar, pa naj bo to na poti v službo, po drugih opravkih ali na izletu Omenili smo že, da se spričo vedno večjega števila novih avtomobilov promet vedno boli zapleta. Ta pojav, ki je sicer popolnoma normalen, mora »prisilili« voznike, da toliko bolj previdno krmarijo svoje jeklene konjičke. Druge pa mora tako stanje na naših cestah opozoriti, da ne smejo ravnati tako, da bi bil avtomobilski promet oviran, ker se tudi iz tako »nedolžnega« oviranja lahko zelo hitro izcimi kaj nevarnega. Najbolje ie. da se vsi ravnajo po pra-viiir hi pravi: Promet na javnih cestah je v mejah, ki jih predpisuje zakon, dovoljen vsakomur pod enakimi pogoji. Marjan Metljak KAKOVOST — VIZUM ZA SVETOVNO TRŽIŠČE KAKOVOST — POGOJ ZA USPEH NA TRŽIŠČU II. turistični avtorally združenega podjetja ISKRA Pogoji za prijavo: 1. Na rallvu Iskra 72. lahko sodelujejo vsa vozila, ki so kot turistični avtomobili kategorije »A« v smislu določil mednarodnega pravilnika FIA, športnega pravilnika AMZJ ter tega pravilnika — Razred I. avtomobili do 785 ccm — Razred II. avtomobili do 1000 ccm — Razred III. avtomobili od 1001 do 1300 ccm — Razred IV. avtomobili nad 1300 ccm 2. Zaradi minimalnih predpisanih povprečnih hitrosti in določil, da poteka celotno tekmovanje v pogojih rednega prometa in v skladu s cestno prometnimi predpisi priporoča prireditelj zavarovanje vozil za tekmovanje. Prireditelj ne prevzame nikakega rizika, jamstva ali kakršnekoli odgovornosti za škodo povzročeno na vozilih ali stvareh, kakor tudi tretjih oseb pred, med ali po tekmovanju. 3. Pravico tekmovanja imajo vsi, ki so zaposleni v ZP Iskra na dan 1. 9. 1972 in imajo ustrezno vozniško dovoljenje. Posadko vozila sestavljata 2 osebi, voznik in sovoznik (tekmovalni par.) Delovna organizaciji v ZP Iskra prijavi ekipo pismeno s sledečimi podatki: — ime in priimek tekmovalnega para — registrsko številko vozila — kubaturo in firmo proizvajalca vozila — razred v katerem tekmuje Prijavo potrdi personalna služba. Organizacija lahko prijavi največ: — dve vozili I. razred — dve vozili II. razred — dve vozili III. razred — dve vozili IV. razred Za ekipo se šteje boljše plasirano vozilo iz vsakega tekmovalnega razreda. K prijavi je treba priložiti potrdilo o p ačani startnim, ki znaša za vsako vozilo 100,00 din. Tekmovalni par prejme na cilju časovne kontrole v Šentjerneju blok za kosilo. Ob prihodu na cilj pa prejme blok za piknik v rekreacijskem centru Primostek na Kolpi (Kondenzatorji Semič), prav tako tudi povračilo za gorivo in sicer: I. razred 50,00 din II. razred 55,00 din III. razred 60,00 din IV. razred 70,00 din Nagrade: vsak tekmovalec prejme spominsko plaketo za tekmovanje, najboljši v razredu pokal in praktično nagrado. Zmagovalna ekipa prejme pokal. 4. Start bo 23. 9. 1972 od 7. ure pred tovarno »Naprave« v Stegnah v Ljubljani. Uro in pol pred štartom prvega vozila bo tehnični pregled vozil na istem mestu. Pot bo vodila skozi Savlje, Kleče — Nemška cesta, Trojane, Vransko, Gomilsko, Prebold, Podmeja, Trbovlje, Hrastnik, Dol, Rimske Toplice, Zidani most, Radeče — obvoz za smer Impolca — po desnem bregu Save, Bučka, Škocjan, Šentjernej, Novo mesto smer Metlika Jugorje, Semič, Gradac, Primostek. Propozicije bodo zainteresirane organizacije dobile do 1. 9. 1972. Zadnji rok za prijavo je 10. 9. 1972 na naslov Sindikalni odbor ZP Iskra, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana. Vplačate lahko osebno pri blagajni Sindikalnega odbora po pošti ali na računsko knjižico št.: 501-9-948/4. Komisija za šport in rekreacijo ZP Iskra ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta FRANCA ŠILARJA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem v oddelku tehnične kontrole obrata ERO in montaže obrata »Kontaktor« za izraze sožalja, podarjena venca ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Franc in hčerka Betka Pavlič ZAHVALA Ob boleči, tragični izgubi našega dobrega ter skrbnega očeta FRANCA GAČNIKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata ISKRA v Dobrepolju za izraženo sožalje, podarjeni venec ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hčerka Gabrijela škan-telj z družino Planinci ZZA v Kamniških planinah Preteklo Soboto smo se odpravili v Logarsko dolino z namenom, da bi se povzpeli na Mrzlo goro. Bilo nas je kar precej, ker je bil to trening za tiste, ki nameravajo letos v okviru planinske sekcije ZZA na DOM — najvišji vrh v Švici. Ko smo na Okrešlju zvedeli, da je trenutno prepovedan vsak prehod v strogem obmejnem pasu, v katerega sodi tudi Mrzla gora, smo morali spremeniti svoj načrt. Odločili smo se za Tursko goro in Brano ter Jermanova vrata. gore — čudovit razgled na vse strani, predvsem pa na bližnje vrhove Grintavca, Skute, Rink, Mrzle gore in na drugi strani na Ojstrico, Planjavo in Jertnanova .vrata ter Brano, je bil edinstven. Spustili smo se navzdol po divjem od strele razmetanem skalovju, da bi čimprej prišli še na Brano. Bilo je že okrog poldneva in sonce je neusmiljeno pripekalo. Žejni smo bili, tako, da smo se pogovarjali le še o pivu. Od najnižje točke smo znova morali navkreber, če smo hoteli na 2253 m visoko Brano. V žlebu nas je oviral zmrznjen sneg Na pot smo se odpravili zgodaj zjutraj. Hoja proti Turskemu žlebu je bila zaradi hude strmine, velikih melišč in vročega sonca kar naporna. V samem žlebu je šlo še bolj počasi, saj je bil še poln zmrznjenega snega. Stopinje smo si delali s cepinom in kladivom. Ob počitku na vrhu žleba smo prisluhnili bobnenju kamenja, ki sta ga sprožila alpinista ob plezanju v sosednji steni. Naredili smo nekaj posnetkov sosede Mrzle gore, |d je bila vedno višja in lepša. Vleklo nas je proti vrhu, kjer je bilo že precej planincev. Tudi na Brani je bilo od daleč videti, da ima številen obisk. Dospeli smo na vrh Turske Malo pod vrhom smo si gasili žejo s snežnico, ki je komaj vidno curljala prek skal. Po tem okrepčilu smo laže premagali Še zadnje metre do vrha. Razgledali smo se na vse strani slovenske zemljice in se po kratkem počitku urno spet spustili proti koči na Kamniškem sedlu. Previdno smo prečkali široko nevarno snežišče pod Brano in že smo bili v koči. Bila je polna obiskovalcev. Zaradi tako številnega obiska in pozne ure so bili lonci že prazni. Odžejali smo se le in se kmalu odpravili na precej strmo, toda zavarovano pot proti Okrešlju. Od tod pa mimo 80 m visokega slapa Rinka v dolino. KA Dobrodošei pod!ek na vrhu Turske gore Brez tradicionalnega spominskega pbsnetka udeležencev izleta tudi letos ni šlo Bili smo na izletu v ČSSR stiteljem v Blansko. V prijetnem vzdušju smo y sindikalnem domu tovarne »Metra« z izdatno večerjo, pivom in plesom utrdili prijateljstvo z gostoljubnimi češkimi prijatelji. V nedeljo dopoldne smo si v Brnu ogledali kapucinsko grobnico. V njej je ohranjenih 42 mumij — z vročim zrakom prepariranih trupel. Med njimi je na častnem mestu truplo znanega barona Trenka. Ta grobnica je ob nedeljah za javnost sicer zaprta, vendar so za nas napravili izjemo. Nato smo šli v Moravski kras, kjer. smo si ogledali čudovito jamo Punkvo, polno lepih kapnikov pri 138 m globokem prepadu Ma-cocha (Mačeha). Po kosilu v Blanskem smo se prek mesta Hradec Kraiove, kjer smo imeli krajši postanek, odpeljali v Prago. Za dve noči smo se nastanili v hotelu »International«. Posebnost tega hotela je, da je zgrajen v moskovskem slogu. V ponedeljek dopoldne smo izkoristili čas za ogled praških zanimivosti. Pod strokovnim vodstvom turističnega vodiča smo si dodobra »ISKRA« Tovarna elektronskih instrumentov Horjul v ZP ISKRA KRANJ razpisuje vodilni delovni mesti: 1. VODJA SEKTORJA KVALITETE 2. VODJA KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA Razpisni pogoji pod 1. a) diplomirani elektro inženir š. t. in 3 leta prakse; b) elektro inženir š. t. in 6 let prakse. Poleg pogojev pod a).in b) se za delovno mesto zahteva vodilne in organizacijske sposobnosti ter poznavanje metod dela na področju kvalitete, naravni smisel za red in natančnost ter aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika. 2. a) diplomirani pravnik in 2 leti prakse; b) pravnik, upravni referent in 4 leta prakse Poleg pogojev pod a) in b) se za delovno mesto zahteva vodilne in organizacijske sposobnosti, poznavanje industrijske psihologije, delovnega prava in samoupravnih predpisov. Pri:ave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite v zaprti ovojnici na naslov: »ISKRA« Tovarna ' elektronskih instrumentov Horjul v ZP ISKRA KRANJ > do 11. avgusta 1972. Sindikalni odbor ZP Iskra je v dneh od 22. do 26. julija organiziral izlet v CSSR, katerega se je udeležilo 44 izletnikov. Tokrat je bilo za spremembo v skupini največ sindikalnih delavcev iz vseh naših kolektivov. Po predvidenem programu smo z manjšo zamudo v ranih urah v soboto, 22. julija zapustili Ljubljano in po obmejnih formalnostih na Ljubelju kmalu prišli v Avstrijo. Seveda smo spotoma »pobrali« še vse kolege v Šiški, Medvodah in v Kranju. Pri znanem Mlečniku v Podljubelju smo se okrepčali, pretegnili otrple ude tudi v Judenburgu in na Semmeringu ter nato brez postanka prišli na avstrijsko-češki mejni prehod Mikulov ob 15. uri. Tu smo čez dobro uro s češkimi prijatelji iz »Metra« — Blansko nadaljevaLi pot in si za prijeten uvod naših raziskav v CSSR ogledali v Lednicah naj večji tropski rastlinjak v srednji Evropi. Tu smo si prvič tudi pošteno privoščili češko »pivičko«. Nato smo šli v Brno, kjer smo se v hotelu »Slovan« nekoliko osvežili in odšli na večerjo k našim go- oglcdali knjižnico in zakladnico v Loreti, dočim smo Hradčanski grad, galerijo in katedralo sv. Vacla lahko občudovali le od zunaj, ker je ob ponedeljkih dan čiščenja in za javnost ti prostori niso dostopni. Isto se nam je pripetilo tudi pri ogledu mavzoleja na Žižkovem vrhu. Z ogledom znamenite ure na Starem trgu (Staromestske namesti) in krožno vožnjo po mestu smo zaključili ogled Prage. Seveda pa ni šlo brez obiska znane pivovarne pri Flccku, kjer smo si izdatno poplaknili izsušena grla s črnim pivom. Za zbiranje večjih ali manjših »spominkov« smo porabili ves ponedeljkov popoldan. V torek smo se naporih proti domu. S prijetnim presenečenjem smo si spoloma ogledali tudi grad Konop-šte, kjer se nam je poleg kulturnozgodovinskih znamenitosti vtisnila v spomin veličastna zbirka lovskih trofej. Za nameček smo obiskali tudi grad Hluboka, kjer smo presenečeno občudovali predvsem rezbarske umetnine in veličastno zunanjost leg* srednjeveškega gradu. , Po kasnem kosilu v Čeških Budjevicah smo na mejnem prehodu Nova Bystrica po h1' trem postopku zapustili c* ško in odbrzeli proti Dunaju. Zaradi pozne ure smo se ustavili na Dunaju pri zankanem kolodvoru, kjer smo lab; ko koristno porabili nekaj šilingov. Med potjo proti mu smo imeli še nekaj krajših postankov, dokončno P® smo se lahko oddahnili seie po sreč/em povratku Čez J11 bclj. V Ljubljano smo se vrnili v jutranjih urah v sie-do, 27. julija. : *, ■. ■.yx'nsf-r-xva**■»*■*“* ISKRA- glasilo delovno-ga kolektiva ZP Is^ra Kranj, industrije za elektromehansko, telekomunikacije, elektrolit in avtomatiko — Urejuj, uredniški odbor - G avm urednik: Igor Slavec. Odg vorni urednik: Janez si - Izhaja tedensko -pisov ne vračamo - Nas!« uredništva: ISKRA Kra j> Savska loka 4. telefon «-«J int 333 - Tisk in klišeji-»CP Gorenjski tisk* Kranj