Poštnina plačana v gotovini glasilo okrajnega odbora of krško Lelo III. — Štev. 12 Krško, 15. sept. 1950 Vpis ljudskega posojila____ je dokaz nase ljubezni______ do socialistične domovine Le naprej, ne smemo zaostati! Skoraj 5 milijard vpisanega ljudskega posojila Ves mesec ne govorimo o ničemer drugem kakor o ljudskem posojilu. Ne samo po tovarnah, ne samo po delavnicah, pač pa tudi po uradih, po naših ustanovah. In tudi na vasi. Če primerjamo vsote, ki so jih naši kmetovalci vpisali v ljudsko posojilo leta 1948 s temi, ki so jih vpisali letos, spoznamo, da je med našimi delovnimi kmeti zavel nov veter. Mnogi spoznavajo, da je pot našega vodstva pravilna, mnogi že vedo, da je izvedba našega gospodarskega načrta tako važna in za vse naše ljudi koristna stvar, da so tudi oni dolžni prispevati po svojih močeh. Niso redki, ki so vpisali 20.000 dinarjev. Takih, ki bodo prispevali 15.000 ali pa 10.000 din, je precej. Po najnovejših podatkih smo v okraju doslej zbrali obvez za deset milijonov in 500.000 dinarjev, vendar se vpisovanje nadaljuje. Prav v zadnjih dnevih se na terenu opaža nova razgibanost. Vedno novi in novi vpisniki prihajajo na vpisna mesta. V prvih dneh je bilo vplačanih skoro šest milijonov dinarjev! Posojilo za vso Jugoslavijo je bilo razpisano v znesku treh milijard dinarjev. V prvih treh dneh vpisovanja smo te tri milijarde presegli! To je res veličasten odgovor vsem tistim, ki nas obrekujejo in ki sanjajo o uporih in krvavih bitkah v Jugoslaviji. Upiramo se njihovim gnusnim lažem, borimo pa se za uresničitev gospodarskega plana, ki si ga je zamislila socialistična Jugoslavija. In v tej borbi smo se združili vsi: delavci, kmetje, u-službenci in obrtniki; vsi naši narodi, vsi naši delovni ljudje. To je naš dokaz, to so dejstva, to niso prazne besede! Mi gremo pa naprej: za ljudsko posojilo miru, za posojilo gospodarske samostojnosti. za ljudsko posojilo Titove Jugoslavije! Še nekaj podatkov o ljudskem posojilo Sevničani nočejo, da bi jih kdo posekal Kakor povsod, tudi pri vpisovanju ljudskega posojila kažejo, kaj zmorejo. Same v KLO-ju Sevnica so že presegli milijon dinarjev obvez. Sevničani so med našimi centri v okraju na prvem mestu! In s tem hočejo vzbuditi tudi ostale centre, saj so napovedali tekmovanje vsem. Prav malo jih je v -sevniškem okrožju, ki še omahujejo; med njimi pa so: Kožuh iz Dro-žanja, Pinoza iz Sevnice in Strnad iz Sevnice. Mali kmetje in delavci dajejo, veliki kmetje sedijo na denarju in se tresejo. Življenje pa gre naprej, v Sevnici bodo zbrali mnogo nad milijon dinarjev! V Rajhenburgu so tudi dobro opravili. Skoro nikogar ni, ki ne bi vpisal. Samo tovariš Alegro starejši je vpisal 20.000 dinarjev, njegov sin pa 17.000 dinarjev. Rudarji v Senovem so že blizu svojega milijona. Zadnje dni sprejemajo vedno nove obveznosti. Nekateri so še malo čakali, pa ne po svoji krivdi. Akcija ni bila najbolje organizirana. Rudar Gabrič Alojz je vpisal 15.000 dinarjev. Koliko bodo vpisali senovški rudarji? Odgovorijo ti: Če smo v avgustu plan produkcije presegli za 6%, bomo presegli tudi plan ljudskega posojila! Na državnem posestvu na Bizeljskem dela 07 članov delovnega kolektiva. Vsi so vpisali. Zbrali so 120.000 dinarjev. Uspehi kažejo, kaj misli delovni človek o ljudskem posojilu: da je to posojilo stvar časti in merilo zavesti za vsakogar izmed nas. Senovški rudarji so postali gospodarji rudnika Senovški rudarji -so izvolili svoj delavski svet. V delavskem svetu so najbolj požrtvovalni delavci, večkratni udarniki, dosledni borci za izpolnjevanje planskih nalog. Prvič v zgodovini slovenskega delavskega gibanja je delavec postal gospodar podjetja. Izpolnjujejo se besede: zemlja kmetom, tovarne delavcem. Titova Jugoslavija jc kot prva država na svetu nastopila tako revolucionarno pot. Kaže cilj vsemu delavskemu razredu sveta — kakšna je bodočnost p »d zastavo pravega in doslednega -socializma. Drugega septembra se je delavski svet rudnika Senovo sestal na svoje prvo zasedanje. Najstarciši član delavskega sveta, tovariš Volaj Klemen, je otvoril zasedanje ter pozdravil navzočega sekretarja OK KPS tovariša Pešata, ki se_ je tudi udeležil zasedanja, ter tovariša Škrinjarja, predsednika republiškega odbora sindikata rudarjev. p0 sprejetju dnevnega reda in po izvolitvi vseh komisij je delavski svet izvolil za Predsednika delavskega sveta tovariša Tacarja Martina, ki ga vsak član delovnega kolektiva pozna kot poštenega borca za dosego plana in kot pravičnega delovnega tovariša. Direktor rudnika je nato podal svoie poročilo o stanju in o delu rudnika. Po poročilu so člani delavskega sveta živo razpravljali o svojem delu ter so obravnavali vsa vprašan ra, ki jih bodo v teku svojega dela morali reševati kot tisti organ. ki bo za delo in uspeh rudnika v prvi vrsti in v celoti odgovoren Sekretar OK KPS za okraj Krško je nato pozdravil delavski svet ter mu je v kratkem orisal zgodovinsko važno-st tega prvega zasedanja delavskega sveta. Prav v času, ko drugod mrzlično govorijo o vojni nevarnosti, pa naša domovina mirno gradi svoje gospodarstvo. Delovni ljudje zaupajo -svojemu vodstvu, zaupajo svoji bodočnosti, ki jo bodo brez dvoma dosegli. V to razburkano dobo pade modra odločitev našega partijskega in državnega vodstva: podjetja delavcem! Zasedanje delavskega -sveta je pozdravil tudi predsednik sindikata rudarjev, tovariš Škrinjar, nakar je delavski svet izvolil svoj upravni odbor. V upravnem odboru so zastopani večkratni udarniki in inovatorji: Pleterski Ivan, Novak Alojz, Kadivnik Jože, Nainut Leopold, Čebela Franc, -inženir Cerovac Matija in drugi. V nedel jo 3. septembra je upravni odbor prevzel upravljanje rudnika Senovo. Že v zgodnjih jutranjih urah je rudarska godba s svojimi budnicami vzbudila na Senovem praznično razpoloženje. Pred poslopjem rudniške uprave, ki je bilo o-krašeno z zastavami ter s slikami -naših voditeljev, se je zbrala množica delovnih ljudi s Senovega. Po -pozdravnih besedah sekretarja rudniškega komiteja tovariša Šterbana je direktor rudnika v kratkem orisal zgodovino razvoja senovškega rudnika od leta 1818 pa prav do sedaj, ko ic v zgodovini rudnika nastala tako velika prelomnica. Slavnosti šo se udeležili poleg ostalih še ’-nn-dida-t za člana CK KPS tovariš T.oize Ribič kot zastopnik Generalne direkcije za rudarstvo LRS, sekretar OK KPS tovariš Tvo Pešak. ter zastopnika Glavnega odbora Zveze sindikatov Sloveni ie tovariš Koprivc in tovariš Škrinjar. Ob zvokih godbe je tovariš Ribič predal upravo pod- jetja upravnemu odboru. Ob tej priliki je bila odkrita plošča, ki bo še poznim rodovom pričala, da je rudarski kolektiv na Senovem dne 5. septembra 1950 -prevzel upravljanje rudnika. Senovški rudarji so v prvem polletju (950 izvojevali veliko delovno zmago. Rudarski kolektiv jc najboljši delovni kolektiv rudarske industrije Slovenije ter je od vlade LR Slovenije prejel prehodno zastavo, obenem pa tudi denarno nagrado v znesku 300.000 dinarjev. Tovariš Lojze Ribič je senovškim rudarjem predal tudi to zastavo, senovški rudarji pa so kot eden najboljših delovnih kolektivov v Jugoslaviji obljubili, da se bodo še naprej borili za plan ter da bodo zastavo v tem socialističnem tekmovanju obdržali. O -pomenu tega dneva so govorili še ostali gostje, ki so obenem čestitali rudarjem k njihovim zmagam ter so izrazili prepričanje, da bodo senovški rudarji tudi pod vodstvom svojega delavskega sveta in njegovega upravnega odbora znali korakati po poti delovnih zmag. Senovo je praznovalo prvič v svoji zgodovini svoj veliki dan. Ljudsko veselje, ki se je -po proslavi razvilo, je bilo izraz temu, da senovški delavec res hoče ostati eden izmed prvih borcev za razvoj našega gospodarstva in naše neodvisnosti. Senovški rudnik gre pod novim vodstvom naproti novim velikim delovnim zmagam. Svetel vzgled državljanske zavesti Tovariša Terpina z Rožnega pri Raj-henburgu vsi poznamo. Kjerkoli je bilo doslej pokazati svojo državljansko zavest, je tovariš Terpin stal med prvimi. Tovariš Terpin je vpisal 200.000 dinarjev v ljudsko posojilo. Smeje je podpisal svojo obveznost. Sam je prinesel denar na vpisno mesto ter je kot kmetovalec pokazal, da razume pomen ljudskega posojila. Ve, da ljudsko posojilo ne nudi koristi sa-mo delavcu, pač pa tudi kmetu. Tovariš Terpin razume, da je denar, ki ne kroži, mrtev ter da niti lastnik sam nima ničesar od tega denarja, še -manj pa ima korist od mrtvega denarja naša skupnost, katere člani smo vsi in imamo pravico od skupnosti zahtevati, zato pa ji moramo po svojih močeh tudi nuditi in pomagati. Tovariš Terpin, kmetovalec z Rožnega, je vzgled vsem frontovcem našega okraja, predvsem pa vzgled vsem našim delovnim kmetom: tako zaveden kmet pomaga graditi boljšo bodočnost našega ljudstva, tako pomaga izboljševati naše kmetijstvo. V tovarni pohištta v Brežicah so delavci prevzeti tovarno V tovarni pohištva v Brežicah še ni bilo nikdar tako svečano kakor v soboto popoldne dne 2.9.1950, ko so člani delavskega sveta volili upravni odbor in prevzeli v imenu delovnega kolektiva upravljanje tovarne v svoje roke. Ko je tovariš direktor Cvelbar Anton predal ključe predsedniku delavskega sveta, je dejal: »Izročam Vam ključe tovarne. Čuvajte jo in vodite jo k še večjim delovnim zmagam.« Te svečanosti so se udeležili tudi -predsednik OILO-ja tov. Kovačič in -poverje- I nik komunalnega poverjeništva tov. Hribar Valentin. I Tov. Hribar je naglasil: »Težka jc bila borba, ki ste jo vodili za svoje pravice delavci vse od njene ustanovitve pa do današnjega dneva, ki je dan zmage delavstva. Po osvoboditvi smo imeli težave pri graditvi socializma, a vendar delamo zase, za skupnost! Vsi se moramo zavedati, da moramo nesebično izvrševati svoje naloge, kajti danes so delavci dobili v roke tovarne in si morajo čuvati tisto dobro, kar je njim dala naša nova Jugoslavija na čelu z našim tovarišem Titom.« Ljudsko prosvetni festival „Bratstva in Edinstva" v Brežicah Za dne 16. in 17. septembra prireja okrajni odbor Ljudske prosvete festival, na katerem bodo zastopane razne kulturno umetniške -skupine iz okrajev Krško, Novo mesto, Črnomelj, Samobor, Zagreb, Zagreib-okolica in Klanjec. Ljubitelji narodnih plesov bodo imeli priliko videti folklorno skupino KUD »Vladimir Nazor« iz Liska, ki je bila že -na večjih nastopih ocenjena kot najboljša plesna skupina. Nastopali bodo ob spremljavi tamburašev s štirimi plesi »Duče-t«, »Drmiš«, »Staro sito« in »Repa«. Nastopale bodo tudi skupine iz Samo-bora s »Hrva-tskim kolom«. Slovenskimi plesi in dečjiim kolom. Metličani se bodo predstavili z znamenitim umetniškim kolom »Lepo Anko«, »Trdnim mostom«, »Stolpom« in belokranjskim plesom s spremljavo pesmi v duetu. Folklorna skupina KUD iz Zagreba nastopa s plesom »Drugars-ka svadba«. Poleg zgoraj omenjenih skupin bodo nastopali tudi pevski zbori iz Klanjca, Novega mesta, Brežic, Vidma, Senovega, Krške vasi in združeni pevski zbori (mešani in moški) iz okraja Krško. Sodelovalo bo več tamburaških zborov, orkester iz Novega mesta, godbe na pihala iz Senovega, Kapel in Krškega. Na koncertu v Viteški dvorani bodo sodelovale mešane slovenske in hrvatske skupine s pevskimi točkami, recitacijami, plesi in z godbo. Verjetno nas bodo tudi senovški rudarji presenetili s kakšno stvarjo. KUD »Dušan Jereb« iz Novega mesta bo sodelovalo na tem festivalu z orkestrom, pevskim zborom in že poznano dramo »Deseti brat«, Namen tega festivala je povezati zgoraj omenjene okraje tudi na področju kulturno prosvetnega udejstvovanja in utrditi enotnost slovenskega in hrvatskega naroda, predvsem v obmejnem pasu. Iz Kapel nas pozivajo Vedno več obveznosti sprejemajo v Kapelah. Tekmovanje, ki je sedaj, ko se je vpis ljudskega posojila na vpisnih mestih začel, se razvija povsod. V Kapelah nočejo biti zadnji. Tovariš Škaler Franc je vpisal 10.000 dinarjev v ljudsko posojilo. Ostali mu slede in tako raste vsota, ki jo bodo Kapelam vpisali za posojilo, iz dneva v dan. Na tekmovanje -pozivajo vse sosedne krajevne ljudske odbore. Kdo bo več prispeval za zgraditev socializma?! Stran 2. NAŠE DELO Leto III. —■ Štev. 12 Študijski krožki velika naloga krajevnih frontnih organizacij! Zadnji plenum Osvobodilne fronte krškega okraja je med drugimi slabimi stranmi političnega dela tudi ugotovil, da se je Fronta v celoti premalo brigala za učvrstitev ideološkega dela med našimi masovnimi organizacijami. \ primeri z visokim številom naših vaških ali pa krajevnih odborov OF, z visokim številom dngih masovnih organizacij, se nam vidi število študijskih krožkov, ki smo jih organizirali v prvem polletju, vsekakor prenizko. In če k temu prištejemo majhno število izobraževalnih tečajev, ki smo jih organizirali na terenu, se slika našega dela prav nič ne izboljša. Na vsak način je rezultat reven in ugotovitev plenuma OF. da je bilo naše ideološko delo med organizacijami pomanjkljivo, je popolnoma pravilna. Treba je na delo. da bomo v drugem polletju zamujeno nadoknadili. Jesen je tu, zima je pred vrati. Čas za priprave k utrditvi že obstoječih študijskih krožkov in za ustanavljanje je torej prav pred durmi. Mnogokrat je bilo že govora o tem, kaj pomeni študij za vsakega člana Fronte. In prevečkrat smo že ugotovili: če bi naše ljudstvo vedelo za smisel te ali one u-redfoe, če bi mu jo lcdo osvetlil s politične plati, kaj laže bi bilo delo na terenu! To so ugotovitve, ki drže. Predvsem je treba organizirati študij, ki je za krajevne razmere najbolj potreben. Za člane OF na vasi bomo pripravili gradivo iz gospodarskega sektorja. Razpravljali bomo o zadružništvu. Ne bomo samo govorili in vpraševali: kdaj bomo ustanovili obdelovalno zadrugo. Treba je, da v študijskih krožkih obravnavamo najprej smisel socialističnega gospodarstva in a vasi, da razjasnimo pomen kmetijskega sektorja v celokupnem gospodarstvu ter da nakažemo nujnost, da mora s socialistično industrijo iti ramo ob rami in jo dopolnjevati samo socialistično kmetijstvo. Naši ljudje na vasi bodo pravilno organizirane in žive študijske krožke brez dvoma radi posečali, saj jim bo to samo v korist. Tam, kjer so s študijem že lansko zimo pričeli, smo videli, da tako delo ni zaman. Frontne organizacije _ na ^vasi bodo imele lažje delo s poučenim članstvom, na vasi sami pa bo zraslo zanimanje za študij, vzbudil se bo smisel za kulturno delovanje. Na študij ne smemo pozabiti po naših centrih. Plani posameznih krajevnih frontnih organizacij predvidevajo: ustanovili bomo bralne in študijske krožke, imeli bomo predavanja po ljudskih univerzah, prirejali bomo igre. Seveda, plan bo ostal le mrtva črka na papirju, če ne bo prave volje, da bomo prevzete naloge tudi izvršili. Fronta ne more in ne sme iti preko ugotovitve okrajnega plenuma, da smo, kar se ideološkega udejstvovanja tiče, mnogo zamudili. Sklep plenuma o organiziranju krožkov, tečajev in novih ustanovitvah frontnih kotičkov bo treba čim-prej realizirati. Samo z idejno čvrstim in pravilno u-smerjenim članstvom bo naša Fronta lahko izvrševala svoje velike politične naloge na terenu. Še vedno premalo dela pri odkupu belih žit Če pregledujemo rezultate dosedanjega poteka odkupa belih žit v našem okraju, še vedno ne moremo beležiti pozitivnih uspehov, kljub temu, da bi moral biti po planu odkup belih žit že končan. Vse mogoče izgovore uporabljajo, tisti, ki bi plan odkupa lahko brez velikih težav izvršili. Omeniti moramo, da tam, kjer odkup poteka najslabše, tudi frontne organizacije ne sodelujejo v odkupni kampanji. Tudi to je vzok, zakaj nas odkup kar ne more priti v pravi tir. Na poverjeništvu za državne nabave odgovarjajo na vprašanje, kako je z odkupom: odkup slabo teče. Poglejmo si nekaj značilnosti s terena. Kako 'bi mogel biti plan odkupa dose-žen v krajevnem ljudskem odboru Čatež, v katerem sedi tovariš Baškovič Ivan iz Žejnega št. 10, ko pa se Baškovič kot elan krajevnega izvršnega ljudskega odbora v Čatežu postavlja na linijo špekulantstva. Poseduje 9,79 ha obdelovalne zemlje ter je imel predpisane oddaje 250 kg pšenice in 150 kg ječmena. Oddajo je izpolnil le deloma — ostal je dolžan 100 kg pšenice. Na vse kriplje in mile viže je trdil, da nima in nima. Če bo dal še teh 100 kg. pa bo on in družina storila konec od vsega hudega. Kontrola na je našla v njegovih kaščah še okrog 2500 kg žita. Kat bodo k takim članom krajevnih izvršnih odborov rekli naši delovni lindie po tovarnah in drugod na svojih deloviščih? Kaj bodo rekli tisti bajtarji in srednji kmetje, k5 so v redu izvršili oddajo? Samo en odgovor je: ven s špekulanti, proč s sovražniki delavskega razreda. V KLO Zdole zavirajo potek odkupa s tem, da še sedaj, ko bi morali plan odkupa že doseči, še vedno niso razbili plana na posamezne pridelovalce. Tajnik KLO, tovariš Toplišek, nosi za tak malomaren odnos do skupnosti polno odgovornost. Delovno ljudstvo terja, da se ga pokliče na odgovornost. Tudi v Cerkljah še niso resno pristopili k delu. Izgovarjajo se na sušo in na druge vremenske nezgode. Res je, da je suša vzela del pridelka, toda to se je pri izdelavi planov odkupa upoštevalo. Zaradi suše, ki je bila po vsem okraju, da, po vsej državi, ne moremo pustiti delavcev brez kruha, ne moremo jih pustiti stradati. Treba je, da si kmetovalec tudi sam nekaj pritrga, če je potrebno, samo da bo delavstvo po tovarnah imelo kruh. KLO Sevnica je samovoljno zmanjšal plan odkupa za 2000 kg. O tem ni niti obvestil okrajni ljudski odbor. Delavci v kopitarni, na žagi, v Jugotaninu, ali se zavedate, da boste imeli za 2000 kg žit kruha manj? Poglejmo še malo vaškim bogatinom na prste: na Bučki so kontrolni organi našli 200 kg molavega žita. Kaj misli tak vaški oderuh? Raje pusti, da se žito pokvari, noče ga dati v korist skupnosti. Kmet Alojz Klenovšek s Podvrha pri Sevnici tudi ni hotel izpolniti plana oddaje. Kontrola je pa našla po njegovih skrinjah žita dovolj. Veliko je primerov, ki bi jih še lahko našteli. Imamo slabe in ozkosrčne kmetovalce, ki se ne zavedajo dolžnosti do skupnosti, in imamo slabe KLO-ie, ki prav tako ne izvršujejo svojih dolžnosti v interesu delovnega ljudstva. Imamo slabe masovne organizacije, ki vse to vidijo, pa ničesar ne ukrenejo. Odkup belih žit bo kljub temu, da bi moral biti že izvršen vendarle treba poživeti in vložiti vse sile v to, da ga bomo častno izpolnili. K tej dolžnosti smo poklicani vsi, od prvega do zadnjega. Tudi ljudski duhovniki pomagajo skupnosti Ljudski duhovniki, ki razumejo današnjo našo stvarnost in sodelujejo z našim ljudstvom pri delu za izgradnjo našega gospodarstva, v akciji za vpis ljudskega posojila niso stali ob strani. Vsak pravi duhovnik mora danes stati tam, kier stoji ljudstvo, zastopati mora njegove interese. Kot član naše skupnosti ne more iti mimo našega delovnega ljudstva. Župnik v Zabukovju nad Sevnico je vpisal 50.000 dinarjev v ljudsko posojilo ter je s tem pokazal vsem prebivalcem KLO-ja Zabukovja, da zaupa v Vudsko oblast ter da hoče pomagati socialistični Jugoslaviji. Župnik v Sv. Petru pod Gorami je tudi vpisal 10 000 dinar rev. Dekan Tratnik iz Rajhenburga pa je vpisal 25.000 dinarjev. Jesenska setev Še nekaj dni nas loči od jesenske setve. Pravzaprav se je že pričela. Oljna repica in ozimni lan so deloma že v zemlji oziroma se setev še vrši. Te planske naloge so bile postavljene še letos po KLO nosameznim gosnodarstvom in z njimi sklenjene pogodbe po Kmetijskih zadrugah. Setveni načrt za ostalo setev pa si bo vsak kmetovalec sestavil sam! Je to velika pridobitev, saj je res, da je kmet dobil pri prejšnjih žetvah že gotov plan za spomladansko ali pa jesensko setev, ki je bil največkrat nasproten proizvodnim možnostim in ni upošteval ne kvalitete zemlje, ne njegovega dosedanjega kolobarjenja in ne njegovih svojstvenih prilik. Upravičeno je bilo nejevolje, saj se je zgodilo, da je na temelju starega načina planiranja izpadla iz njegovega gospodarstva cesto najvažnejša kultura detelja. Na ta način je gospodar^ le težko kolobaril in so nastale tudi močne proizvodne motnje. Kako si bo torej kmet napravil setveni načrt? Vsako gospodarstvo bo prejelo od KI.O-ja plan oddaj za prihodnje leto; na temelju teh planov si vsak gospodar izdela setveni načrt kakor mu bo najbolje narekovalo njegovo gospodarstvo. ljudska oblast se ne bo več vtikala v setveni plan posameznih gospodarstev! Pri tem pa mora vsakega kmeta voditi državljanska zavest do onih sodržavljanov, ki v kmetijski proizvodnji ne sodelujejo, so pa pozitivni in visoko produktivni elementi v naši industriji, rudnikih, gozdovih. pisarnah itd. in jim je proizvodnja kmečkih gospodarstev za življenje neob-hodno potrebna. , ■ • Plani o obveznih oddajah se sestavljajo na KLO zato, da bi dobili dovolj zanesljive podatke za blago kmetijske proizvodnje, ki ga bomo drugo leto odkupili. Toda vsak proizvajalec — kmet lahko sodeluje pri izdajanju teh odločb na množičnih sestankih, kjer se bo lahko prerešetal vsak kmet. Ko bo to delo končano, bodo kmetje sprejeli plan oddaje. A-r.. nor1olnvnriTf» nri razblianjll pici- nov bo imelo ugodne posledice na proizvodnjo samo, ker se bo vsakdo tudi zanimal za večji hektarski donos in pravilno obremenitev. Povečan bo njegov donos, in na ta način poplačan tudi trud, ki ga vlaga gospodar s svojo družino. Če bo pa gospodar sejal več, kakor je preračunal za oddajo za lastne potrebe, potrebe za živino, seme itd. bo to v njegovo korist. Vendar mora vsak kmet upoštevati pri setvenem planu tudi povprečne hektarske donose, ker se ta pri določanju obveznih oddaj upošteva. Gospodarji, ko sami sestavljate setveni plan, pazite da bo sestavljen tako, da bo zajel tiste kulture, ki na vaši zemlji najbolje uspevajo, da bo razmerje med žiti pravilno, ravno tako pa tudi med okopa-v i n it n Vl in krmnimi rastlinami! Poslužujte se množičnih sestankov in prerešetajte vso problematiko, ki je v zvezi s plani oddaje in s tem v ozki zvezi tudi s planom jesenske setve. Ob tej priliki tudi preglejte, kdo zasluži, da bo že letos dobil prvovrstno semensko blago, ki bo potem, v prihodnjem letu na razpolago še v večji meri ostalim. Jesensko setev pa pravočasno končajte, ker boste s tem povečali tudi hektarski donos, ki bo v vaše zodovoljstvo in vaš ponos skupnosti pa v korist. Borbo proti ameriškemu kaparju moramo zaostriti V zadnjem času so posebne ekipe po losameznih KLO-jih pregledale okužbe ta sadnem drevju po kaparju ban Jose ameriškemu kaparju). Te ugotovitve nam lajejo dokaj porazno^ sliko, ki jih ne noremo gledati prekrižanih rok. v V lanskem letu smo imeli 19 okuženih 11,0-jev letos pa ugotavljamo, da Jih je e 30 a od teh močno okuženih 16. Če najdemo, da je v nevarnosti nad 200.000 lreves An da jih bo ze letos treba nad 0.000 izsekati, lahko precenimo, kako .grornna škoda bo nastala v naši sadje-ejski proizvodnji. Pri tem ne smemo računati samo koliko sadja bi uporabili za iredelavo (jabolčnik) in koliko za lastne lotrebe (prehrano), ampak moramo vede-i za škodo, ki jo ima skupnost pri izvozu. Za izvoženo kvalitetno sadje smo iob iv ali devize, za te pa dragocene stro-je in naprave, ki jih potrebujemo za svojo socialistično graditev. To je ogromna škoda za vsakega posameznika in za vso našo gospodarsko skupnost. nos do tega vprašanja? Nikakor ne! Odločiti .se moramo za najtrdovratnejso borbo ter odstraniti vse ovire, ki bi nam bile v napotje. Poškropiti moramo vse okužene predele, temeljito in dosledno ne pa površno, kakor se je to delalo sedaj. Vsa privatna gospodarstva morajo žrtvovati za ta dela škropilnice, če z njimi razpolagajo, oziroma tudi kako drugače pomagati (prevoz materiala, škropilnic itd), da bo škropljenje lahko potekalo po planu, ki ga je sestavil OLO (poverjeništvo za kmetijstvo). Prav tako bodo morala gospodarstva nuditi vso pomoč sektorskim vodjem za uničevanje kaparja, če in kedaj bodo ledi za njo zaprosili. Škropljenje bomo pričeli že koncem oktobra. Pri tem bomo vršili tudi izsekavanje suhega ali močno okuženega drevja, ki ga bo treba takoj sežgati, da se kapar še močneje ne razširi. Škropilnih sredstev je dovolj, gre le za našo organizacijsko sposobnost in brezkompromisno borbo proti kaparju, to pa upamo, imamo — nsneh bo siguren! Na slovensko - hrvatskem festivalu bodo razstavljali domači umetniki Okrajni odbor za ljudsko prosveto okraja Krško bo priredil v Brežicah dne 17. septembra 1950 »Slovensko - hrvatski festival«, ki bo med drugimi panogami Ljudske prosvete prikazal tudi dela naših domačih umetnikov, slikarjev, kiparjev, rezbarjev in drugih. Hvale vredna je ideja okrajnega^ odbora ljudske prosvete, da nudi možnost in pomoč našim domačim umetnikom samoukom pri njihovem nadaljnjem razvoju. Tovariši, ki bodo razstavl jali, so najrazličnejših poklicev: od kmeta pa do obrtnika in delavca. Prilike iz stare burzu-azne in kapitalistične Jugoslavije jim niso dovoljevale, da bi si svoje talente izšolali in razvili v akademijah upodabljajoče umetnosti. Rasli in razvijali so sc kot »samorastniki« v kolikor jim je dopuščal čas ni delo v poklicih. Razstava upodabljajoče umetnosti na Slovensko-Hrvatskem festivalu v Brežicah pa bo prvič v zgodovini krškega okraja omogočila vsem našim domačim umetnikom, da bodo pokazali, kaj zmore tudi preprost človek, ki mu pred vojno orilike niso dopuščale, da bi pokazal svoj naravni talent. , Na razstavi bomo videli dela naših rtoma čili umetnikov, kot so: Lovrek Jože, delavec iz Kopitarne v Sevnici. Konc Albert, delavec v Jugotaninu v Sevnici. Titi ole Ferdo pleskar iz Sevnice, Koninč Anton in Bogovič Franc iz Dobove, Zem-1 iak "Viktor, nameščenec v Elektrarni Raihenhnrg Hrovat Anton, lmoVoieni jzka, Mrtovec, Boštanj, 60 (lin; Pešec an, gozdni čuvaj, Apnemik, p. Bostan.|-i din; Pešec Ida, Mrtovec 6, p.Bostanj, l din: Državna osnovna šola, Boštanj, 60 n; Kmetijska zadruga, Kompolje, 194 n; Kmetijska zadruga, Log, 60 din; KLO -lovec. 388 din; Kmetijska zadruga, Bo-anj, 30 din; Kovač Anton, Log, O din; eželak Peter, Mrtovec 10, p. Boštanj^ 60 n; Brinovec Slavko Log, 60 din; Držav-i osnovna šola. Bučka, 33 din: Rmetij-;a zadruga, Bučka, 579 din. Krajevni odbori 01 so dobili že pred iim mesecem položnice z navedbo dolž-aga zneska za vse naročnike, ki so v tem izglaisu navedeni. Ponovno pros-imo yse rizadete. da takoj poravnajo naročnino o položnicah, ki jih dobijo na svojih tri ' >F. Naročnikom dajemo v presojo: ali so liri razglasi in pozivi pri članu OF ki » zaveda svoie dolžnosti, sploh potrebni Umrl je delaven član zveza borcev NOV Dne 51. Vil. t. 1. je umrl v Krški vasi tovariš Kovačič Tone v starosti 63 let. Umrl je eden najznačilnejših mož Spodnjega Posavja. Že v mladih letih v prvi svetovni vojni je našel pokojni pravo pot, ko je prišel leta 1915 v rusko ujetništvo -se je takoj javil jugoslovanskemu korpusu, ki se je takrat formiral v Odesi za solunsko fronto. S korpusom je potoval preko Arhangelska, Anglije, Kale ja, Marsella mi So-lun in nato v slavne položaje Kajmakca-lana. Po silnih borbah je s takratno srbsko vojsko -slavnostno vkorakal v jeseni 1918 v osvobojeni Beograd. Njegov lik in značaj razodevajo besede ki jih je govoril par mesecev po nemški invaziji leta 1941 svojima sinovoma, ko sta z drugimi fanti spravljala pod njegovim kozolcem orožje v sod, katerega so potem prepeljali preko Save v Kozjanski sektor. Rekel je: »Fantje! Sedaj je pr‘-šel za vas čas, da se izkažete!« Sinova, ze takrat povezana v SKO-jn sta se' aza-la kot njima je naročil oče. Sin Milan je nadel po trdovratnem odporu decembra 1941 v Kozjanski četi, star 18 let. Sin Tone, star 20 let je padel v slavnih borbah XIV. divizije na štajerskem leta 1944. Umrli je bil plemenitega in kremenitega značaja, resen in preudaren ter iskren in odkritosrčen s svojimi tovariši in prijatelji. Spoštovanje do umrlega so izkazali njegovi prijatelji in znanci s številno udeležbo pri njegovem pogrebu in pevska zbora iz Krške vasi in Brežic, ki sta lepo zapela nekaj pesmi v slovo. Pogreba so se udeležile tudi krajevne zveze borcev iz Krške vasi, Skopic in Brežic z zastavo. Od umrlega se je poslovil član Okr. zveze borcev Krško. Borci so ob odprtem grobu dali obljubo, da bodo z vsemi silami čuvali pridobitve naše osvobodilne borbe, za kar sta dala svojo kri tudi sinova umrlega in to kar je tovariš Tone delal z vsemi svojimi močmi. OBJAVE Dijaki brežiške gimnazije, ki so sprejeti v Dijaški dom v Brežicah, oddajo-pri vstopu v zavod živilsko nakaznico za september 1950 in odjavnico domačega KLO-ja. Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Mesečna naročnina 6 din. — Poedina številka 3 din — Čekovni račun št. 605-95603-9. Ureja uredniški odbor. Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tisk Celjske tiskarne v Celj-u. — Odgovarja uredniški odbor.