Poštnina plačana v trotovim Posamezna številka i Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Ure.30. Domov se boste pripeljali lahko skoro vsi že v nedeljo zvečer, udeleženci iz okoliša zgoraj naštetih prog pridete pa domov šele \ ponedeljek zjutraj! Glede vseh podrobnosti se obrnite za pojasnila na domačo Kmečko zvezo, afi pa naše reditelje v Ljubljani na postaji in r.a Brezjah! Na veselo svidenje! Kmečka zveza. Delovanje okrajnega cestnega odbora Na zadnji seji okrajnega cestnega odbora v Kranju, ki se je vršila dne 25. julija popoldne v prostorih odbora, je bilo med drugim sklenjene, da se z ozirom na to, da okrajni odbor nima niti pripravnih pisarniških prostorov niti prostorov za delavnico in garažo, odkupi od g. ("olja Antona parcela in stavbe ob cesti na Golnik. Parcela sama meri 1180 m ter se nahaja med hišo g. Franca Majdiča in Zupančičevo vilo in ima ca 20 m fronte proti cesti na Golnik. Na tem prostoru bo okrajni cestni odbor zgradil enonadstropno hišo, v kateri bodo v pritličju pisarniški prostori, v prvem nadstropju pa stanovanja. Za hišo na dvorišču se bo zgradila melianičarska delavnica in pa garaža za avtomobile in valjarje. Na seji je bila sprejeta oogod-ba, ki je sicer vezana na odobritev od strani kr. banske uprave. Znesek 120.000 din. ki je potreben, je vnesen v proračun ter se bo kril iz rednih dohodkov. S to stavbo, ki se bo pričela graditi prav kmalu, če ne bo ovir od strani banske uprave. Im> pridobila tudi občina. Saj bo izgled križišča ob Jezerski cesti in cesti na Golnik mnogo lepši in privlačnejši. Znano je, kakšne težave so bile vedno ob deževju v Zg. Brniku radi nerodnega toka Ovši-ce in Mlinšice. Ovšica teče namreč vzporedno s cesto ter se izliva v Mlinšico tik ob mostu. Oba potoka pa tvorita med seboj pravi kot, kar sprečava odtok vode ob deževju. Okrajni cestni odbor se je zavzel, da se to stanje odpravi, kar se mu je tudi posrečilo. Potok Ovši-co bodo speljali sedaj z 30 m dolgim in 3 m širokim propustom pod cesto tako, da se bo zlival v Mlinšico niže mostu. Na ta način ne bo voda enega potoka ovirala odtoku vode drugega. Proračunska vsota znaša 70.000 din ter so bila dela oddana kot najnižjemu ponudniku g. Boštjanu Belciji.nu iz Komende. Z deli so je Že pričelo. Na seji se je mnogo razpravljalo o Jezerski cesti. Ta je bila že od nekdaj drž.avna cesta, pozneje pa je prešla v red banovinskih cest in kot taka v oskrbo in vzdrževanje okrajnega cestnega odbora v Kranju. Cestni odbor je zgradil sedaj skoraj že vse objekte na tej cesti, posebno mostove v Kokrški dolini, kar je seve-d i mnogo obremenjevalo vsakoletni proračun. To se je poznalo pri drugih cestah, katere niso mogle biti tako vzdrževane, kakor se je želelo, ker ni bilo dovolj sredstev na razpolago. Sedaj so že vsi mostovi v Kokrški dolini zgrajeni novi, tudi cesta od Preddvora dalje je še dokaj v dobrem stenju. Od Kranja do Predd-ora pi je cesta slabša kot kaka občinska pot. Po cesti je, v vseh letnih časih zelo velik promet ter se za vzdrževanje ceste porabi na leto z drugimi deli za to cesto okrog 1 milijona dinarjev. Umevno je, da so vsled tega zelo prikrajšane ostale ceste, ker ni za njih dovolj denarnih sredstev na razpolago. Okrajni cestni odbor se sedaj sklenil začeti akcijo, da se cesta. Kranj—Preddvor—Jezer-ki vrh, uvrsti nazaj med državne •teste, saj inii itak značaj državne ceste. Upamo, dn bo ta akcija, ki bo mnogo pripomogla k zboljšanju ostalih banovinskih cest v krtvnjukem okraju tudi uspela, saj bi bilo to tudi edino pravično. Slovenski javnosti Zadnja velika povodenj reke Mure je izredno težko prizadela prebivalstvo v naših severnih obmejnih krajih ob Muri. Uradno ugotovljena škoda znaša nič manj ko 9 milijonov dinarjev. Travniki, polja in posevki so ponekod popolnoma uničeni, tako da je v nevarnosti preživljanje našega obmejnega prebivalstva, ker lotos ne bo imelo žetve; uničeni ali močno oškodovani so tudi nešteti domovi. Splošni narodni interesi ntim narekujejo, tli pomagamo našemu obmejnemu prebivalstvu v njegovem obupu, ter mu predvsem omogočimo prehrano in obnovo opustošenih domačij, javna sredstva niso zadostna za vse te naloge, ljudstvo samo pa si tudi ne more pomagati. Prebivalstvu teh krajev, ki stoji na braniku naše severne meje, je treba pokazati, da ima vsa slovenska javnost razumevanje za njegovo trpljenje in da je pripravljena prinesti za tako izredno važno podporno akcijo, katero organizira naše društvo, tudi primerne in potrebne žrtve; ne gre le za interese enega kraja, ampak cele Slovenije in Jugoslavije, ki potrebuje na svoji meji zavedno ljudstvo, zavedajoč sc, da uživa zaslombo vse naše javnosti. Organizacijo podporne akcije je prevzelo Društvo prijateljev Slovenskih goric. Zato se obrača društvo na vso slovensko javnost z vljudno prošnjo, da prispeva po svojih močeh primeren znesek za podporno akcijo v korist pomurskim poplavljencem. Denar naj se nakaže po čekovni položnici našega društva s pripombo „za poplavijence". Kdor ni prejel položnice, naj blagovoli izpolniti na pošti bianko položnico s številko poštno čekovnega računa ..Društvo prijateljev slovenskih goric, Ljubljana, št. 16.463." Nabiralno akcijo je odobrila kraljevska banska uprava dravske banovine, ki bo izvršila razdelitev nabranih zneskov. Društvo ijateljev Slovenskih goric. Kaj je z vodo? Jakobova vročina pritiska, vode ni. Turistična sezona, hoteli pa brez vode v nadstropjih. Stavbna sezona na višku, vode manjka. Gospodinje se pritožujejo, vse jadikuje. ..Prijatelji" sedanje občinske uprave izrabljajo to v svoje demago-ške namene in se ne plašijo niti pred lažmi, samo tega ne povedo, da ta vodna mizerija traja že več kot deset let, v času. ko so vladali oni sami in so v tem pogledu storili prav malo aH nič. Nek kranjski „čič" se je pred kratkim raz-koračil in zabavljal čez upravo tako kot je naučen, češ da vse nepotrebne stvari dela, za vodo pa ne srbi, dasi je ta sirota z juga prav dobro preskrbljena z njo. Da si bo javnost na jasnem in se ne bo dala begati od ljudi, ki so v veliki meri krivi današnje mizerije, smo poizvedovali na vseh merodajnih mestih. Kranj se mi zdi kot fant, ki je prehitro zra-stel i.i mu je vse premajhno od srajce do čevljev. Vse mora dobiti novo, nam je rekel prijatelj v razgovoru. To drži. Vodovodna uprava je podvzelu vse, kar je sploh mogoče, da se omili pomanjkanje vode v mestu. V tupališkem rezervoarju je dosti vode, kar pred leti ni bil slučaj. Cevi so pa premajhne, da bi mogle dovajati take množine vode, kot jih Kranj rabi. Okoliške vasi imajo vedno vodo, dasi jih je uprava močno ..prištucala". Savsko predmestje je preskrbljeno, mesto jo ima, razen malih izjem, < saj v pritličju vedno, dočim je severni del mesta okoli rezervoarja od 5 do 22 ure skoraj stalno brez vode. pa baje manj kriči, ker je nato že navajen tekom zadnjih deset let. Pomaga si pač na ta način, da si jo nalovi tedaj ko teče, pa četudi je to pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Za prvo pomoč bo nekaj pomagal nov vod iz Tupalič do Luž. ker bo s tem dotiran Šenčur in ostale vasi te občine direktno iz rezervoarja v Tupaličah. kar bi pomagalo mestu do 2 sek. litrov. To je pa seveda še vedno premalo, če pomislimo, da se ob vodovodni progi gra li veliko novih zgradb. Z zgradbo novega voda pa se ne more pričeti pred koncem septembra, ker livarna ne more prej dobaviti cevi. dasi so sicer vse oblastne formalnosti že urejene. Edini izhod je le zgraditev novega velikega voda iz Preddvora preko Predosel j-Rupe v kranjski rezervoar. Načrti so gotovi in odobreni, denarna sredstva deloma od države, deloma banovine in prizadetih občin preskrbljena. Vodopravna < b-ravnava se bo vršila bržkone že začetkom prihodnjega meseca. Vse je pripravljeno, z delom bo pa mogoče začeti bržkone šele v novemhr'!, ker nnjbrže livarna ne bo mogla dobaviti tako \elikih cevi pred novembrom. Z dovršitvijo tega voda bo mestu pomagano za dolgo dobo. in se bo lahko razvijalo radi vode nemoteno in ne da bi bilo treba zapirati nove odcepe, kar bi sicer morali storiti, ee ne bi država prišla nu STRAN 2 »GORENJECf pomo, liöVo ker potrebnih sredstev ne bi bjlo zu. gradnjo. Javnotit naj b" pomirjena in naj se ne da begati od raznih hujskai-v. Zupan kot načelnik vodovodnega odbora ne opunti nobene prilike, da gre cela zadeva od rok, kur je pač najhitreje mogoče radi predpisanega postopka. Rešeni bomo skoraj Šolske.mizerije. ustvarjena fb prijetna zvezu tatst a / levim bregom kok re. re- imeli že vse prijave v r..kal). Zaprosili smo za dopolnilne vlake za dan 14. avgustu na tak način, da bi se udeleženci isti dan lahko pripeljali iz najodaljenejših krajev Slovenije zjutraj v Maribor in.se nato zvečer in ponoči vračali nazaj. Ako bo zadosti prijav za take (Jppolnilne ▼lake. bodo isti vozili • Jesenic, z Rakeka, i/. Murske Sobote, iz Bre/ic in po stranskih gah. Da pa moremo ta prome| uiedijti, p i.iav naj nuni krajevni odbori,-pošljejo seno .bo skor4(Jfekap*eliško vprašanj- in piejai- , 1 j auto svoj«j#rošnjo za točne.^) éani sino, dfl'tiomo skoraj Inltko poročali, un »e je /ačeio-i delom naS^cm »odjuj^n, ki pač kon&Bemintga postnffca. in r°-i^Aaubvini.; najfeč d-i. Wüko je f', ßk hud. - íCoderiirvti. n, «líivni žjle"dso/i mesto >. ^ *.'.'' dobi! nfivn ol^leV k^'W^i,!,., pre-«itáaiWWi j.hltriÉiiÑ irijavi btBj|0Vflfiia hišah* .odda|aMi rad Maril vanja^tt 'ítSupjiili šolski) novanja taborjauov. hotelih, gostilnah in privatnih •skega tedna, stano-in drugih prostorih in sicer na prijavo pri krajev - __Na nem odboru proti plačila din 2___Na te prija- t. PrOSlaVE AU-letniCe \m.A katerih ne bo inogoče-priti do stanovanj liigioničnn telovadnica, kopališče, prostor za gospodinjsko šolo in okrepčevalnico ter letno tc-lovudiščc kažejo da graditelj do potankosti pozna potrebe in da je eden izmed redkih, ki je prf gradnji doma upošteval razvoj. komendska mladina z radostjo pričakuje 31. julij. Vi vsi pa na ta dan ['i-iliitftSlfc jvjuuicn-djji da julijo proslavite ta jfta/nfe, * StSored je sledeč: y| j%l s. uri: zbi*aiij»^eleži'ii(*«.> ■» '^-tal b 8: ari: sprevod pred-»vi dom, kjer p ejem častnih |om%vL^B^,^' g >, uri: Npfcasu. K*r.fl. Ma?n1iS#iW/ Idikof dr. Gregorij Rožnimi. (ffl&LjIrV uri: blagoslovitev novega dnino, po blagoslovitvi zborovanje — govorijo minister g. dr. Miha Krek, vseučiliški profesor g. Jugoslavije v Mariboru y,......^ijjiin l-'-^b Od 12. do 20. avgusta za vožnjo v Maribor od 14. do 22. avgusta za povrutck i/. Maribora. / odlokom GDB.1;. 72SS3 z. dne 22. Vil. je Generalna direkcija železnic spremenila ink veljavnosti četrtinske vozne cene za udcle/.nikc proslave tako. da velja vozna ugodnost za vožnjo v Ma-ri!x>r od 12. dp 20. avgusta, za povratek pa od 14. do 22. avgjisiu t. 1. Taborski znaki in izkaznice. Taborski znaki in izkaznice so gotove. Imeli jih bo moral vsak, ki se hoče poslužiti četrtinske .o/.nje, kakor tudi vsak drugi udeleženec tabora, ker velja znak in izkaznica kot vstopnica na vse prireditve tabora. Krajevni pripravljalni odbori naj nam zanesljivo do 1. avgusta pošljejo število prijav in naj še dodajo približno število naknadnih prijav, da jim bomo mogli poslati zadostno število znakov in izkaznic. Izven Slovenije se dobijo znaki in izkaznice v vseh pisarnah Putniku v državi ali pa se naročijo direktno pri odboru za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru, Slomškov trg h. Ponovno povdarjamo, da mor« vsak udeleženec imeti znak in izkaznico. Informacijska sluz'a. Vsa važnejša navodila bomo objavljali sproti v časopisju in prosimo vse organizacije in pripravljalne odbore, da te časopisne vesti shranjujejo, da nam jih ne bo treba neprestano ponavljati. V nujnih primerih telefonirajte in sicer v zadevah organizacije tabora na telef. štev. 25—87. v zadevali izkaznic in znakov pu na štev. 29—15. Posebni vlaki. Poleg rednih vlakov bodo vozili dne 13. in 14 avgusta posebni dopolnilni vlaki v Maribor. Točen vozni red teh vlakov bomo mogli objaviti zadnji teden pred taborom, ko bomo . . . . Vse katoliško misleče Slovence vabimo _[1 Prehra«.-*- <»i ' . ! I ,,„*„ * Xoh,Vf,do!'^ Sr^fJMttEVreVatfe bo tttcJrfJT^fk^-tra. bodo' oE?"*J"" organizacije za svoje organizirane skupine /lira- m le prijavo in po svojih odborih dobile prehrano. .Neorganizirane skupine bodo dobile hrano v posameznih mestnih okrajih. Na tabornem prostoru kakor tudi na prostori!) Mariborskega tedna bo lahko na tisoče ljudi pri kosilu. \ vseh lokalih bodo javno in vidno izobešene enotne cene, zu prehrano. Vsak nered v 'ffni oziru uli, izkoriščanje jiaui boste prijavili in Modo roditelji napravili red. Blagoslovitev novega Prosvet. doma v Komendi \ prijazni Komendi pod Kamniškimi planinami bomo obhajali dne 3!. julija praznik. IVcvzvišeni škof dr. Gregorij Rozman bo blagoslovil novi dom, ki bo dal komenski mladini prepotrebne prostore v telesno kiiliurno in socialno rast. Vsemu dosedanjemu delu je dajala okrilje cerkvena dvorana, ki je bila zgrajena 1. 1909. Mogočen razvoj, ki gu je napravila naša pro-sveta v 30. letih, je dala tej dvorani pečut zastarelosti, postala nam jf mnogo premajhna. Vodstvu društvu je dajala ta tesnost veliko preglavice. Rast društva je nujno zahtevala novo prosvetno postojan! o, razmere v katerih živimo, pa so to nujnost zavirale. Neumornemu delu, nekateri trdijo „trmi" naših mož z bunskim svetnikom g. Štrcinom nu čelu se je treba zahvaliti, da bo novi dom zgrajen. Načrt za novi dom je napravil stavbenik g. Bclcijan, ki dom tudi gradi. Odlika novega doma. ki bo prav gotovo najlepši v Sloveniji je, da je napravil zanj načrt aktivni društveni član. Krasna avla z vodovodom, lepa prostorna dvorana s centralno kurjavo, velik oder, prostor' za seje, knjižnico, hranilnico, godbo, čitalnico, Tedenske novice KRANJ V noči od nedelje na ponedeljek, ravno med največjim viharjem, ki je razsajal po Gorenjski okrog 23. ure so neznani vlomilci vdrli v delavnico oziroma šivalnico tvrdke Crobath d. z o. z. v Kranju. Šivalnica se nahaja na Tvrševi cesti nasproti tovarne Seinperit, ter je v teh urah ta kraj skoraj brez vsakih pa-sautov. To je šlo na roko vlomilcem, ki so se spravili na delo s prav primitivnim orodjem. Vzeli so namreč kramp ter z njim razbili tri ključavnice na vratih ter vdrli v prostore, kjer se nahaja že izdelano perilo. Tu »o si izbrali okrog 10 najboljših srajc ter okrog 10 spodnjih hlač. Ukradeno perilo je vredno ca 4—>0>'i0 din. Vlomilci so bili pri svojem delu precej izbirčni ter niso hoteli vzeti blaga, ki Je bilo pripravljeno za konfekcijo, temveč so si izbrali samo lepo izgotovljeno perilo. Orožniki, katerim je bil vlom naznanjen, so takoj uvedli temeljito preiskavo ter so že tekom ponedeljku aretirali nekaj osumljencev. Med temi se nahaja tudi znani jeenesnrski priganjal" in bivši občinski tajnik neke občino nu Gorenjskem. V zaporih sta ostala še dva osumljenca, ker so ostali dokazali svoj alibi. Upamo, da se bo orožništvu posrečilo v kratkem prijeti vso te tuko zbirčne prijatelje tuje lastnine. Pri nas imajo ljudje zelo radi lepe biciklje, vsak se rad postavlja z lepim kolesom. Tako si je nekdo tudi zaželel lepšega kolesa ter si ga je v ponedeljek pred neko gostilno v Kranju kar enostavno zamenjal. Pustil je svoje staro popolnoma že zarjavelo kolo vzel pa po- polnoma novo. Pri tem poslu pa je bil toliko nepreviden, da je na svojem starem kolesu pustil evidenčno tablicov Oškodovani lastnik se je obrnil na okrajno nacVIstvo, kje*, je prav lahko ugotovil osebo, ki mu je zamenjala kolo. Seveda se bo vsa stvar končala pred sodiščem. Zadnje čase S«.je pojavov,jK'an pi zopet znani ..organizator potovalnih pisani. nabiralec Oglasov ter podobno, lahkoverne ljudi skuša preiti tč-r jim pod pretvezo >n obljubo do (KUkkižka i/inaraTja Midi večje švote do-jo to že prav dobe.- znanec organov jav. iino-ii. nf*l S. 7 i/ Kranj;:, ki ga prav t" čase iščejo kranjski orožnifi$,'r»i«liWoina pri svojem bratu, kako je možnk»tjjJ|j^irzen. s,, vidi iz tega da «e je kljub dobro organiziranemu zasledovanju upal pojavili na Brezjah ob priliki -dekliškemu tabora,-kjer* se je celo pustil ..pikati. >rObislyuje ..tudi ž^uikji po .Jiuujj. katerim se predstavlja kot šef potovalne pisarne v klanju ali Celju, kakor mu pač prilika nanese. Pri njih poizveduje, kdaj so ob nedeljah sv. mašo pri posameznih cerkvah ob katerih S tem hoče vzbuditi zaupanje, kmalu pa pride na dan z denarnimi zahtevki. Opozarjamo vse meščane in, okoličane, naj skrbno ' pazijo, komu rovai u JBjo .;in - daje jo denar, da so kasneje ne bodo po nepotrebnem jezili nad svojo lahkovernostjo. Strela povzročila požar. V noči od nedelje nu ponedeljek je med neurjem in nevihto udarila strela v kozolec posestnice Kalan iz Ho-tomnž, po domače pri Hrvatu. V kozolcu je bdo polno žita, en voz pa je bil še naložen v bližini. Strela je udarila v kozolec ter se je že v tem hipu pokazal mogočen plamen, ki je požiral težko pridelano žito. Slučajno sta privozila mimo dva moiociklista. ki sta takoj začela omejevati ogenj na ta način, da sta metala snopje iz kozolca. Rešila sta tudi poln voz žita. ki je stal poleg kozolca, pri tem delu so jima pomagali tudi že domačini, ki so prihiteli na kraj požara. Škoda je precejšnja, saj je zgorel razen enega voza in dveh nasadov ves pridelek, Zdravnik dr. Karel Petrič šef Zdravstvenega doma v Kranju je nastopil svoj redni dopust do 15. avg. Splošno privatno prakso vrši v tem času vsak dan od 8.—12. ure dop. in od 13.—15. ure popoldne. Kranj, Jenkova ulica št. 1. Nov viteški vzklik! Predzadnjo nedeljo so imele nepregledne legije naših vitezov v Poljanah nad Škofjo Loko ogromen sprevod. Med sprevodom je pa treba vzklikati, zato ?e lahko zgodi, da vzklikov zmanjka, kajti samo zdravo, je že dolgočasno in za tako velik in dolg Milnica Zagorska: ■ Pod Triglavom ('Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) ..Iti moram. Jorca. Ob priliki bom že poiskal očeta." -Srečno bodi." mu je želela Jerca in spet so ji soize zaiilo oči. A Rado jih ni videl, svobodnjaški ponos mu je brni.il da l.i se še enkrat ozrl nanjo. Molče in hitro je zajezdil vranca. Tam. kjer pot prehaja v Kamnek. so je ozrl. Hribarjev dom je zrl z njim prijazen, svetal, a poni/en. tlačanski. Zdelo so mu je. da stoji na pragu Jerca. Roko jo pritisnil na srce. ki mu je hotelo prodreti prsa in s stisnjenimi ustnicami jo vzrlihnil: ..O. dekle, ti čisti cvet. do groba mi no pojde tvoja podoba iz ranjenega srca! Ml. kadar ob smrtni uri duša stopi človeku ili. grla. kdo mu ponudi čarovne pijače, da bi ga otelP (Koran, sura 75.) Berač Jakob je lezel na VValdcnburg. Pol ga je spehala, zalo so je večkrat naslonil na palico in počival. Gledal je v grad. ki ga je obsevalo sunco in rekel sam pri sebi: ..Na sporočilo čakaš. Žiga in ga boš dobil. Hm. ni zlo-dej. batvozam ti takih, da so .i bo iluša shladila" Počasi Je šel naprej in je -pot postal. „Reke| boš. da za vrč medice Izdam deset kmetov, pa nič za to. Thnonov sin sem in za kmetsko stvar bom delal. Malo nevarno početje jo tole in če Žiga izve kako sem mu lugal. mi bo uslugo plačal v tolarji, toda s krvavimi" še bolj se je sključil, ko je krenil navkreber in vso po( zbiral besede, da so um jezik kako ne zaplete. Vzdižni most je bil »pulčen, dva stražarja stn molče in mrko slonela na obzidja. Ko je Jakob prišel na most. sta ga ustavila. ..Stoj! !'o kaj hočeš \ grad? Milosti vi gospod grof ne vidi rad beraške sodrge" Berač je ponižno potegnil klobuk / glave. s|).iii| j¡ \ gledal hiriča in ponižno rekel: ..Pustita me v grad. lepo vaju jirosim. Saj ne bom prosil božjih darov, čeprav rad vzamem, kar mi dobri ljudje dajo. Gospodu Žigi moram nekaj posebno važnega sporočiti." ..Kaj morejo berači posebnega vedeti?" se je zadri starejši birič. ..Berači hodimo daleč nakrog in poznamo dosti ljudi Gospodu Žigi pa neseni sporočilo od tovariša v Kočevju." je pravil berač z največjo ponižnostjo in kar v dve gubi je lezel. BiriČa sta si mislila ;(. malo privoščiti berača. Tedaj pa je prišel čez dvorišče vnlpet sam. za njim se je podilo troje lovskih psov. Oddaleč je že spoznal berača. ..Hoj. ti. ali si mi prinesel novic?" ..Da. da gospod!" ..Pustita ga notri! čemu ga zadržujeta?" se je zadri nad stražarjema. ..Nič so no jezite, gospod," je berač nalašč zagovarjal stražarja ..samo mulo smo se porazgovorili." .Pojdi i menoj!" Je velel Z-iga. Berač je počasi ki ovijal zraven mladCga valpta in ta 18 je izpraševal. .. \li slišiš kaj med ljudmi?" ...Natanko ciljem in si mili zapomnim vsako besedo, ki jo rečejo. Zvesto so pokorim vašemu ukazu." ..In kaj slišiš? O Čem ljudstvo govori?" ..Tožijo, da je letos slaba letina, /e davno menda ni bilo take. Žito je snedla rja kar ga ni poprej zadušila plesen, repo pa gosenice uničujejo. Edino krmo jo bilo dosii. a s to se človek ne more nasititi," je tožil zvili berač in sc še bolj žalostno držal. Vnlptll Ili bilo za laka poročila in rad bi berača nagnili. Vendar ni zavpil nad njim. ker je upul še kaj več izvedeti. „To vem sani." je rekel. „Ti si hodil okrog in si gotovo slišal še drugih reči, ki so za nas bolj važne." „Da. Bil som v Kočevju in . . ." ..Doli si bil?" se je čudil »alpet. ..Da... in sem pil vino, dobro, staro dolenjsko vino i oskrbnikom gospoda Thurna, z Gregorjem Stržeuom." ,.l\j vragu si prišel v post. Čudno, da ii ni ustrojil kože," -c- je čudil Žigu. ..(). ni videti gred) človek. Rekel mi jo. naj vas pozdravim in da bo o priliki po jezdil rlo vas." ..Prav. Sporočilo je vredno srebrnega tolarju. Ali, ali se njegovi kmetje kaj upirajo?" je tiho vprašal vnlpet, du bi ga ne slišalo dekle, ki ,n pohajkovale po dvorišču. ..Pruvi. da še malo ne. Samo eden se mu je uprl, tistega jo dal pretepsti, pa je brž postal ponižen." Berač so je zvito nasmejal, pa je smeh hitro zatajil. ..Nič. — A pač! Vzdihujejo in tožijo, da bodo težko odrajtali desetino, ker zemlja ni rodilu, kakor bi bila zakleta, vendar vsi vedo. da bo desetino treba dati in da jim nič ne bo pomagalo." »Torej ne mislijo odpovedati pokorščine." -Kje bi tipali kaj takega? " se je čudil berač. ..(). pač. In čuda drzni postajajo. Toda, ali niso bili morda pred teboj potuhnjeni in so se bali govoriti o punta?" se je spomnil Žiga in misel se mu je zdela kar verjetna. .Ne. No." jo ugovarjal Jakob. ..Vi sto mi naročili, da vam moram sporočiti, kako je s to stvarjo. Jaz sem hodil med ljudmi in sem jih še celo nalašč nagovarjal, naj bi se liprli gospodi, da sem videl kak duh je v njih. A ljudje so zmajevali z rameni in menili, da je puč najboljše, če ostane ako, kakor je. Hudo je. so reknli, vendar se gradov ne moremo 'oiiti. to bi se reklo -iliti v lastno pogubo. Tako je in naj oslepim, če som so le trohico zlagal." ..Da. Grajski meči so jekleni," je prevzetno rekel Žiga. ..In kmetje imujo prod njimi smrten strah." Žiga je segil x žep in vzel ven srebrn tolar. ..Na m imaš. Kadar boš še kaj izvedel, mi pridi povedat. ih> bo ii ostalo brez. plačila. Ali si lačen? V kuhinji dobiš jesti," »Zahvalim so za vabilo, jedel pa ne bom. Pri tlnčanih em dobil josii :il /(|aj nisem potreben. Pa drugič, kadar I.....i bolj lačen. Bog vam plačaj tudi za tolar. Kndnr bom kaj izvedel vam prid. ni brez odloga povedat* -I e. lahko še zaslužiš nekaj tolarjev. A gorje ti, če izvem da si mi lagal!" je zagrozil valpet. •Jo/ lagali' Naj se zemlja vdero pod menoj..." „No, |e srečno bodi in kmalu se oglasi." se je zasmejal Žiga. poklical pse in jih gnal v drugi konec dvorišča, da jih priklene. Potem se mu je mudilo do grofa Jakob je svetlo ogledoval luhko zasluženi tolar in je hitro šel če/ dvorišče, hitreje, kakor je prišel. Stražarjema je želel srečen dan in Ju brž potegnil čez most. komaj se le palica dotikali. Daleč pod gradom, že prav nad I.anco-v.i.i. s,, jo šele dobro oddahnil in opočil. Hm. dobro sem ga potegnil." si j,, pomet roke. »Nimam tuko slabega jezika kakor bi kdo mislil. A nevarna je lu šalu, nevarna prevečkrat je ne bom poskusil." Poleni pa ne je obrnil m šel naravnost k Alešu na l.an-eovo. •GORENJEC« STRAN 3 sprevod, k' nekaj ur defilira, sčasoma poslane preveč enolično. A vitezi niso v zadregi; zato si kujejo sproti nove vzklike. Tako smo i/ sprevoda v Poljanah culi nov vzklik: .,1'rekleeet prosveeetar j ...!"' Proslava dvajsetlelnice Jugoslavije v Moribo-ru. V ponedeljek je povabil g. župan vse zastopnike narodnih in kulturnih društev v svrho razgovora o organizaciji udeležbe na tabora v Mariboru. Po kratkem nagovoru *> se domen h, tja pre\/amejo »biiaiijo prijav udeležencev po. s-ine/na društva. Zato prosimo vst. udeležene, d i se prijavijo pri svojih društvih. Ysa glavna dnistva sp prejela priglasn\ce, ki naj jih oddajo najkasneje v ponedeljek v občinski pi-sai ni. Naknadno smo prejeli od občine še nekaj D a vodU, ki jih obj**Ij8uUi: 1. Vsa društva in organizacije opozarjani", da Oe pošiljajo svojih prijav ne odboru v Marib i in ne /« 'eZnilKlria postajam". Vse prijave naj se oddajo ijkasneje v ponedeljek 1. VIII. dopoldne v otrtosM^-VSMCT dhvestila odbor v Mariboru in železniško postajo, ( e so posiitno/u* cirjgaiuificiW|^/'. I suf>*>«4 61£iCt. ! VELESOVO VABI V ptija^ni •*bwifH*'f»^-,^t^ Kamniški planin -stoji prijazna ,romur.=ka cerkev ve-lesovskn. Mogočno in ponosno gleda po dolinici, stoječ pa malem gričku ter kaže s svojim visokim zvonikom proti nebu kot naši pravi domovini; s svojim mogočnim zidov jem. katero je še ostalo od nekdanjega samostana pa nas opozarja na minljivost tega sveta. Znl je ta nekdaj znana in priljubljena bo/jepotnu cerkev čimdulje bolj opušča. Buš radi tega je prav, da letos ko poteki 700 let. odkar se je začela tukajšnja božja pot, čim bolj slovesno proslavimo ta redek jubilej ter pobitima k svoji zuvetniei in Kraljici v Velesovo in izkažemo nu tu način svoji priprošnjici čast ter Couch zofe,otomane, divane iu v te tapetniške JI Izdelke izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnih, Kranj Nedeljski! maša na planinah. Na eni naših planin stn bili preteklo nedeljo dve sveti maši, pri katerih so planinci prav lepo peli. Pevske odmore pa je grdo motilo preklinjali je na balinišču, key se nekateri izletniki no menijo za nobeno dostojnost, kaj šole za nedeljsko dolž-žnost. t'e^e kdo v nedeljo ne čuti kristjana, naj ima 'vsaj tofflfo čutu obzirnosti, da ne bo motil božje službe in vernikov in naj se ta čas umakne v gostilniško sobo ali primerno oddalji. Omenjeno vedenje ne skruni samo nedelje, ampak tudi lepoto naših planin. Podobni slučaji so se dogodili tudi pozimi, du je ravno v tišini svete male mimo kapelice pridrvel kak smučar, ki se je bil ob vabilu zvona odpruvil proti vrlin namesto k maši. Od doma so ga seveda krščanski starši pustili vslod tega; ker je bila maša tam oznanjena, sam jo pa še celo moti. namesto du bi se je udeležil. Kuj bodo o nas rekli olikuni tujci, ko to vidijo. Božja služba je na pluniiiah nekaj posebno lepega in so je gostje, ki tam bivajo, tudi ob delavnikih v velikem številu rudi iu pobožno udeležujejo; naj bi Jo spoštovali tudi vsi domači nedeljski izletniki! Čebelarska prireditev, ki jo je organizirala Čebelarska podružnica v Krunjh v nedeljo dne 3. julija t. I. v vrtnih prostorih gostilne pri Crujzerjii na Priinskovem, je vkljub neugodne- V nedeljo 7. avg. pi mer so je dogodil v soboto zvečer, ko so dekleta dobila plačilo. Večja gruča funtalinev j i 11 je ustavila blizu ..novega mostu". Nekatera so se rešila z. begom, druge p i so poditi po jarkih, nekaj pa so jih zadrževali, ila niso mogla naprej. Cela stvar pa meji /<• skoraj na raz-bojništvo, ker so jim buje nekateri Celo segali v žepe. Najodločneje zahtevamo od pristojnih obla-slov. Ja zagotovo varnost delavkam, ki se vračajo ponoči od dobi. Mlečnozobneže pu svarimo de bomo ob vsakem enakem slučaju brez nadaljnjega objavili njihova imena, da bodo dobili zasluženo kazen. Tudi to dobro vemo, da prav vsi izhajajo iz. znane loške ..visoke" šolo. Znižajte cene kruhu! Pred mesecem, ko se je pšeničnn moka podražila, so škofjeloški poki takoj poskočili s cenami kruliti. Sedaj pa. ko so je centi moke /nižala že skoraj zn | din pri kg isti peki kar ne morejo razumeti, da bo trebi tudi cene kruhu znižati in jih uravnati po conah moko. Kruh jo pri nas še prav tako drag. kot jo bil pred tedni, kn je bila pšenici najdražja. Pred kratkim pa smo čitali v dnevnih časopisih o draginji na Jesenicah. Pripominjamo da je pri nas enaka, če ne še večja draginja, ker jo mnogo živil dražjih kot pn na Jesenicah. \ obeh primerili prosimo upravno oblast, da poseže vmes in napravi red. PREDDVOR Našo Prosvetno društvo bo uprizorilo v nedeljo 31. julija ob s. uri zvečer v dvorani Ljudske l-a doma«igrof..Prisijga0» polio.■¡"^«Preil -lava ima predvsem namen, tla tujim letov-ščarjem, ki jih je jirecej v našem kraju, prikaže prosvetno delo naših društev. Prepričani smo, du bodo naši igralci dobro rešili svoj- vloge in tako pokazali visoko stopnjo izobrazbe našega naroda. Vabljeni v«i! CERKLJE Notranjščina naše cerkve je sedoj že pričela dobivati novo barvo. Te dni je prišel slikar g. Železnik. ki bo očistil in prenovil tudi »like na si ropu. Telovadnico v tukajšnji šoli so v teh počitni- zabvalo zu vse njene milosti, ki nam jih deli nu tem kraju. Velesovo se na te jubilejne svečanosti zelo agilno pripravlja. Začetek proslav je v nedeljo, dne 14. avgusta, in sicer v nedeljo zvečer ob 9. uri uprizoritev misterija Slehernik (na prostem) pred cerkvijo. Po tej predstavo sledi govor v cerkvi, nato nočna procesija z bakljami, nakar sledi slovesna sv. maša. Na Veliki Šmaren popoldne bodo slovesne litu-11 i je. jiotem pa ponovitev Slehernika. Razne cerkvene pobožnosti in slovesnosti se bodo poiem vršile vso nedelje do Malega Šmarna, ko bo slovesen zaključek. Podrobni spored in navodila sledijo še pozneje. Glede cerkvenega koncerta, za katerega datum še ni dokončno določen, se naprošajo vsi organ isti oz. pevski zbori, ki bi radi sodelovali pri tem koncertu, pa morda niso bili vabljeni, (osebno vabljeni so bili samo bližnji zbori) naj se nemudoma javijo župnemu oz. pripravljalnemu odboru v Velesovo, da dobijo nadaljna navodila. Obenem opozarjamo, da smo ob tej priliki izdali posebne znake s sliko velesovske cerkve, katerega bo moral imeti vsak udeleženec ter velja obenem tudi za znižano vstopnino k uprizoritvi Slehernika. Dobite oz. naročite jih lahko pri župneni uradu v Velesovom. po zmerni ceni 3 din za komad. Prosimo, da pohitite z naročili, du Vam jih moremo pravočasno poslati. Nuj ne bo nobenega vernega Slovenca, ki bi malomarno prezrl vse te svečanosti, ampak pohitite te dni vsi v Velesovo, kamor nus kliče \ elesovskn Kraljica. Vsi prav iskreno vabljeni, du zopet poživimo to nekdaj tako priljubljeno in slovečo božjo pot. KRAM* 1'itlovdtiithitn e. 6 ŠKOFJA LOKA Prav lepo prosimo! Gospoda R. vsi prebivalci Škofje loko. zlasti pa Spodnjega iu Mestnega t/ga, prav lopo prosimo, nuj vs.ij z i nekaj časa preneha s sedaj le nekoliko prepogostim zatrjevanjem po naših ulicah in trgih po noči. ko ljudje najslajše spe. da ni bolj „fejstih" ljudi na svetu, kot so oni. s klici ..Jih ni. kot smo mi, jih m b'lo pa lud' nikoli ne bo". Mi Ločaai, gospodu seveda radi verjamemo. Ker pa sedaj to že vemo bi ros rudi imeli ponoči nekoliko miru. Zahtevamo varnost. Sedaj, ko je oblast z energičnimi ukrepi naredila konec obešanju po p-grujuli. je seveda mladim iiilečnozobiiožem tum zmanjkalo zabave, Pobalini pn seveda s tem niso zadovoljni ter so se sedaj spravili nad delavki, ki se vračajo med tO, in II. uro od dela iz tovarne nn Trati. Dekleta počakajo kje v temi. nakar jim zastavijo pot ter jih no puste naprej, ali pa jih love- po jarkih. Zlasti hud vsi na strelišče v Struževo vidljivo višino. Zapušča ženo iu II nepreskrbljenih otrok. Prejšnji torek je pa umrl v Domžalah Pintar Matevž, gostilničar. Tudi on je žo dalj času bolehal vendar ni nihče pričakoval smrti. Po-kojr.ik je bil rojen v Hrnstju iz. znane Kovačeve hiše, v kateri se smrt tako pogosto oglaša v zadnjem času. Bil je splošno priljubljen, kur je pričal njegov lepi pogreb. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroku. Pokojnim nuj sveti večna luč. Žalujočim po naše iskreno sožalje. MOŠNJE Smrtna kosa. V torek. 26. t. m. smo izročili materi zemlji truplo 76 letnega uglednega posestnika, svoječnsiiegn dolgoletnega županu bivše občine Mošnje in veščega kiparja tr. JaBOM Resmana, p. d. Rezaikpvega očetu iz Gorice. Rajni je bil oče radovljiškega župana m ravnatelja mestne hrnnilnice istotntu g. Franca Re-smanu in brat pred pur leti umrlega g. \ iukota Resmana v Radovljici. Kuko zelo je bil priljubljen in spoštovan je pričal njegov pogreb, kakršnega. Mošnje še niso -doživele. Častim četa gasilcev iz Mošenj in Radovljico, gu je spremi-Iu na zadnji poti, dalje mošenjsk i šolska mladina, ki ji jo bil kot skrbni oče, zastopniki prosvetnih društev, zlasti iz Mošenj. čigar edini še živeči ustanovni član in dolgoletni volezislužni predsednik mu je bil in v vseh zadevah najboljši svetovalec. Zu krsto pa je šla velikanska množic« ljudstva, njrgofih firij^teljev ifffuincjdj od blizu in'daleč, saj ofcbnlga 'Sovražniku po. kojnik ni imel. Pogrebne obrede jo opravil radovljiški dekan preč. g, Fatur ob asistenci 7 duhovnikov. Združeni pevski zbori iz Radovljice, Mošenj in Brezij pa so pod vodstvom mojstru g. Hevbalu zapeli pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču v slovo, saj jo bil pokojni tudi velik ljubitelj lepe pesmi. Ob odprtem grobu so se od njega v lepili besedah poslovili radovljiški dekan g. Fattir. ki je v kratkem orisal življenje blagega pokojniku, ki je bil vsem vse. V imenu krajevnega šolskega odbora v Mošnjah je spregovoril šolski upravitelj g. Dacar, za njim pa še pokojnikov ožji prijatelj in sovrstnik banovinski svetnik g. Jan iz Pod-honia pri Gorjah, povdarjajoč njegovo zaslugo in prizudevunja za blagor svojih občanov, zlasti v najtežjih medvojnih letih. Re-' blaga duša je bi! naš pokojni Resman, globokoveren mož in vseskozi vnet pristaš bivše SLS in v tem duhu culi preuredili v učno sobo. Vsled vedno naraščajočega števila učencev, je bilo potrebno povečati število učnih prostorov. Tuko izrabljeno šolsko posloplje bo sedaj lahko še dalj času ustrezulo svojemu namenu. Kopališki svet je občina na javni dražbi dm 24. t. m. prodala za ceno 3500 din. Torej za isto ceno kot je bil kupljen. Nabor se bo vršil za našo občino letošnje leto 5. avgusta v tukajšnji dvorani Ljudskega doma. Tudi v naši vasi se je pojavilo nekoliko le-toTiščarjev, katerim želimo na svežem gorenjskem zraku zažaljenega oddiha in v lepi okolici, obdani z zelenimi planinami in gorskimi vršaci, prijetnega razvedrila. Poljski tatovi zopet na delu. Čim so se na polju pojavili prvi sadeži, so že prilezli iz svojih skrivališč tudi njihovi ..skriti prijatelji". Ker imajo ti ljudje, gotovo že tudi prazno ka-šče, kradejo pšenico kar iz kozolcev. Zatorej ljudje pazite, du jih čimprej spoznamo! VODICE Žrtev, poklica. V četrtek dno 14. t. ni. se je kakor jo ..Gorenjec'" že poročal smrtno ponesrečil na tovarniški stavbi g. Adamiča v Kranju, lesar Anton l.očniškar. brat vojaškega re-lerentu iz Kranju, l.očniškar je stopil na nek spolzki ostrešni tram, a ga je pri tem iz-podneslo ter je padel iz višine 15 m nu trda tla. Reševalni avtomobil ga je nemudoma od-peljal v ljubljansko bolnico, vendar jo Ločmi-škur kljub takojšnji zdravniški pomoči, podlegel poškodbam. Pokopali so gu v nedeljo l" t. m. na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. Zapušča vdovo in dva tnala nepiesk i hijena otročiča. HRASTJE V naši vasi -e v zadnjem času zelo pogosto oglaša smrtna kos«. 9. i. m. smo spremili na zadnji poti znanegu posestniku Skrl Alojzija, po domače Hajmana. Kdor gu je poznal, ni po njegovem vedno veselem obrazu mogel verjeti, du mu zavratnn bolezen tako hitro uničuje življenje. Pokojnik je bil rodom iz Skrli pri Gorici ter je že pred vojno prišel v Ilrnstje ier se poročil, potem si pa uredil svoj dom s svojo pridnostjo. Bil je splošno priljubljen, saj je imel nešteto prijateljev v vasi sumi in okolici. Zupu-ščn ženo. Dva dni zu tem smo pokopali posestnika Mrak Janeza, po domače Sininove«. kateri je po več ko eno in pol letnem trpljenju na posledicah padca z drevesa podlegel. Pokojni jo vos čas bolezni potrpežljivo premislil vse težave življenja, saj je vedno upal na ozdravljenje, Bil je izredno dober gospodar, kur dokazuje njegovo lepo urejeno posestvo, katero sta skupno z ženo Heleno spravilu na zn- k strelskemu tekmovanju je vzgojil tudi vseh svojih 7 otrok. Pravi mojster je bil tudi v svoji rezbarski in podob^rski stroki, ki jo je z največjim veseljem opravljal skoro dr, zadnjega. Mnogo kipov in križev vsepovsod po naših cerkvah in kapelicah je izvršila njegovn tako nadarjena roka s toliko vestnostjo in skrbjo kot je znal le on. Vsa kiparska dela v domači župni cerkvi, kakor tudi deloma pri podružnici na Brezjah, zlasti umetniško izrezana gluvna vrata, ki jim daleč naokoli ni enakih, so izpod njegovega dlotiča. Iz vsakega umotvora diha vsa njegova duša in ljubezen, ki jo je do vsega gojil. Zdaj pa je svoje Življenjsko delo dovršil in odšel k nebeškemu mojstru po plačilo, ki ga je v obilni meri zaslužil. Truplo tvoje mirno naj počiva, duša pa naj raj uživa... ker... le križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami. Gospodars t v o Jugočeška. Jugoslovansko-češku teksnlna industrija d. d. Kranj je imela dne 20. julija |038 svoj redili občni zbor. Čisti dobiček za I. 1037 izkazuje Din 4.935.792.07 od katerega se je preokuzal znesek Din 5,000.000 — novemu ustanovljenemu reter- tiemu zakladu zu davčne rezerve. Ostanek po Din 1,035.792.07 pn je bil stavljen občnemu zboru na razpolago. Občni zbor je sklenil, tla se znesek po Din 100.000.— preodkuže rednemu rezervnemu zukludu I, ostanek po Din 1.835.792 0? pu rezerveniii zukludu zu davčne rezerve. Na obenem zboru se je tudi poročalo ri višini javnih dajatev in drugih plačil, ki so potnem Ime za družbeno delovanje. Jugočeška je med drugim v poslovnem letu 1937 izplačala v gotovini na družbenem davku z avtonomnimi dokladami, na prometnem davku, na taksah, banovinskih in uslužbenskoni davku Din B.765.64172 na carini in davku na svilo Din 7.150.000,— nu socialnih dajutvah za bolniško blagajno m Pok. /uvod Din t.584.629.67 na plačah in mezdah Din 15.404.966.46 za železniški prevoz blaga Din 2.611.141,30 Skupaj Din 33,516.383.35 Delničarji so vzeli vsa poročila z odobravanjem nu znattje ter sprejeli vso predloge soglasno. 31—t STRAN 4 —~—____ Obrtništvo RAZSTAVA OBLAČILNE STROKE NA JESENICAH, Združenje krojarcv in krojaflc ua Jesenicah OtVOfi v nedeljo, dne 7. u\{Ciistu t .1. prvo razstavo oblačilnih f/delkov! Obenem bo i. otvoritvijo razstuve to združenje proslavilo lati dan tudi 15 letnico obstoja. Otvoritev se bo pričela ob 10. uri dopoldne s sluvno.stniin občnim zborom združenju. Na tej razstuvi bo razstavilo okrog 100 krojaških mojstrov in šivilj, enako število pu tudi vajencev. Pri razstavi bosta sodelovali tudi obrtni šoli z Bleda in Jesenic, fester bo pogled na razstavne predmete od najfinejših, do najpreprostejših del. Poleg tega bo videti najstarejša gorenjsku oblačilu. ki so bila izdelana ročno, ko le ni bilo šivalnih strojev. Na tej razstavi se bodo obiskovalci seznanili o veliki razliki med konfekcijsko izdelavo in izdelavo solidnega ročnega dela. Ker je taka svojevrstna prireditev velike važnosti zu nadaljnji razvoj oblačilne stroke, priporočamo vsem, ki se zanimajo za obrtne razstave, da se je v čim večjem številu udeleže in ogledajo, za krojače in šivilje pa je skoraj obvezno, da si to razstavo ogledajo. Važen je tak ogled tudi za vajence in pomočnike oblačilnih strok. Kmetijstvo PRVI PLANSARSKI POTOVALNI TEČAJ NA GORENJSKEM. Po dolgih letih zopet je okrajni kmetijski odbor v Kranju po vzgledu podobnih prireditev v alpskih deželah onstran meje priredil v dneh 23. in 24. t. m. prvi' sistematično organizirani in izvedeni planšarski potovalni tečaj Za zastopnike planšurstva in živinoreje kranjskega okraja. Preko romantične Besnice po dolgi dokuj slabi cesti se je podalo dne 23. t. m. blizu 40 tečajnikov (med njimi naš splošno znani šoti-čurski župan Umnik, smledniški župan iu predsednik Gorenjske živinorejske zveze Burgur, župan Jamnik iz Mavčič in predsednik okrajnega kmet. odbora, župana iz Besnice in od Sv. Katarine nad Tržičem, Papier in Godnovl na nad 800 m visoko gorsko vas Jamnik, kuteru v najviši točki spaja Savsko in Selško dolino. Tu je imel tečajnike spremljajoči lomski župnik Sparhakl, kateri je sum vnet zadružni in živinorejski veščak ter marljiv prosvetni delavec, ob 3. uri zjutraj v novi gorski kapelici sv. mašo. Tečajnikom sta se v Jamniku pridružila slučajno navzoča odlična gosta iz Kranja, župan Češenj in odvetnik dr. Megušar. Po izredno dolgih, sicer prijetno spremenljivi hoji na vrh gorskega masivu Jelovce smo dospeli na določeno mesto tečaju, na Mošenj-sko planino, kjer so nas že čakali predsednik in tajnik planine ter inšpektor agrarnih operacij, ing. Pire. Predsednik Jamnik je otvoril tečaj, d očim je kmet. referent svetnik Wernig pojasnil pomen in potrebo planšarskth potovalnih tečajev s posebnim ozirom nu gorenjsko živinorejo. Tajnik Benedičič in inšpektor Pire stu nato naj-preje na podlagi riob in načrtov nu licu mesta pojasnila razvoj in ureditev vzornih planinskih pašnikov, nakar se je izvršil ogled Mošenjske planine s tozadevnimi vsestransko poučnimi razgovori, vprašanji in odgovori. Ob vsesplošni zadovoljnosti je po zaključitvi tečaja, po nekoliko napornejšotn prihodu v idilično, starodavno Kropo v izklesanih besedah izrazil predsednik g. Burgnr v Domu konsum-nega društva svoje posebno veselje nad strokovnim in moralnim uspehom prvega planih irskega potovalnega tečaja, kateri se je hvalevredno in razveseljivo razlikoval od doslej pri nas prirejenih planšarskib praznikov in plaa-šarskih veselic, kateri naj bi tvorih nekak temelj oz. osnovo za vse nadaljne podobno prireditve, za povz.digo pri nas še najbolj zaostale kmetijske panoge: planinskega pašništva, plan-šarstva in planinske živinoreje na Gorenjskem. Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra 1958. Sola ina dva oddelka: letno iu zimsko šolo. Letna šola traja eno leto. zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, se vrši samo II. tečaj. Letos se torej sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. \ si učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo Sprejemajo so pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečki staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisano prošnje zu celoletno šolo, kolkovane z banovinskim kolkom za din 10. -je po-lati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu i>ri Novem mestu čimprej, naj. kasneje pa do li>. septembru t. I. Prošnji je priložiti: I. Krstni list. no stopijo v /uvod neposredno iz. kake druge šole. ">. Izjavo staršev odnosno varuhu (banovlnski kolek za 4.-- din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanju. (.. obvezna izjava staršev ull varuha (buno vinski kolek zu 4. - din), ki rellektirujo na banovinsko uli kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali vurovanec ostal pozneje no domaČi kmetijo, v nasprotnem sltičujn pa, du povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. T. uradno potrdilo občino o velikosti posestva, o davčnem predpisu ler družinskih iu premoženjskih razmerah starišev (kakor številčno stanje družine, posebne razmere, Koliko rede konj, goveje živine, prašičev in pod). Sturost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo nupruvijo učenci krotek sprejemni izpit iz slovenščine in računstvu, ku-torega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole, ali kake nižje sredujo šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od din 300.— do 75__. po premoženjskih iu družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno vnuprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod 7) navedeno Občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. ŠPORT STRELSKE TEKME. Kranjska strelska družina priredi v nedeljo dne 31. julija iu dne 7. avgusta t. I. veliko nagradne strelsko tekme. Tekmovalo se bo od 8. uri zjutraj do 6. ure popoldne (oz.ir. dtie avgusta do 5. uro popoldne), s kratkim opoldanskim odmorom. Vsega bo okoli "o lepih daril, ki bodo predstavljala vrednost okoli 200(1 din. Streljalo se bo na sledeče tarčo: t.) Zmagovalna 200 m. Vsak tekmovalec odda 50 strel iv 'iz stoječega, klečegega in ležečega položaja brez naslona). Ponavljanje največ dvakratno. Zmagovalec dobi razen darila tudi diplomo m naslov »Najboljšega strel«]* Gorenjske za leto 1958". Vseh diplom zu to tarčo je 5 in 10 nagrad. 2.) ..Splošna tarča" na 150 ni bo prišla v postov posebno za one. ki na 200 m ne bi dosegli pomebnib uspehov. Streljanji: bo brez vsuke omejitve, tudi z naslonom dovoljeno. Borba na tej tarči utegne biti nad vse zanimiva, ker nudi tudi manj izvežbunim strelcem dosegljivost rezultatov. Vsak tekmovalec z.umore dobili le eno nagrado od obeh tarč. t. j. dO-tični. ki jo dobil nagrado na ..zmagovalni", ne moro dobiti darila tudi na „splošni", akoravno bi dosegel prvo mesto, pač pa dobi diplomo, a pridobljena nagrada pripude naslednjemu najboljšemu strelcu. Ako bode dosežen sporazum s tuk. lovskim drušvom, se postavi na 100 tn tudi tarča ..srnjak" da bodo tudi naši lovci prišli nu svoj račun. Tudi tekmovanje s liober-tovkami, katerega vodstvo jo iz prijaznosti prevzela marljiva odbornicu gdč. Grabnerje-va, utegne biti jako zanimivo. Na teh tarčah bodo streljale dame na 20 krožno, a gosp ulje na 5 krožno. Mladini se dovoli streljanje na obeh tarčah. Strel stane za vojaško kakor tudi zu liobert puško 1 din brez vpisnine. Ekipam zu prehodni pokul je dovoljeno tekmovanje samo v nedeljo nu dnu 31. julija popoldne, [zjema bi prišla v postov le v k >n-kretno upravičenih vzrokih, ker je naslednja nedelja " avgusta t. I. namenjena samo posameznim tekmovalcem. Vabimo vse. ki se zavedajo, kolikega vzgojnega pomena ima iz narodno obrambnega stališča streljanje v splošnem, a obenem nudi tudi prav prijetno zabavo vsakomur, ki si želi v miru v prijetnem gozdnem zatišju zraven šumeče reki- Save preživeti par lepih uric. Nu svidenje vsi I m H LI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se pla^a050 D. Najmanjši znesek je 6 Din Važno! Modroce, otomane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Nn skali 5 (v hiši p. Šipica). Ugodno se proda skoro nova hiša z vrtom (skup-ni prosto,- približno 300 nr), četrt ure od mestu. Poizve se v upravi, Opremljeno sobo z 2 posteljama, zračno, \ mostu iščem za 15. avgust. Ponud e nuKokolj, Stara postu. 'rodam psa, dobrega ija. Savski b nomovnico, zadnji- šolsko spričevalo, ih. ki Vina i/ Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! Sobo-črkoslikur, pleskur in ličar Grebenšek Josip je otvoril novo specialno trgovino barv — lakov — čopičev v Kranju Vidovdanska c. 6. (v hisi tiskarne „Savatt) in se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela ter nakup vseh potrebščin po zmernih cenah. Vedno v zalogi žive ribe in raki. Hotel „Stara pošta", Kranj NABORNIKI! V*' pozabite se %a spomin na nabor fotografirati. Tudi „Skarte" dobrodoile ! ►GOR EN J EO Geod. Bab ni k Filip avtorizirani civilni geometer in zapriseženi sodni izvedenec je odprl geometersko pisarno in izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela kot: parcelacijo, določitve meja po mapi, ureditev spornih meja, gospodarske načrte, nivela-cije itd. Pisarna: Savski breg gostilna „prl ZORCU" FOTO J l/C, - KRANJ Kdor zida hišo, sebi ali drugim, mu zasteklim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Hlebš — Kranj Za ženine! Za neveste! Ure, zlatnina, in druga darila pri Rangusu v Kranju se »odo dobila I B. RANGU8 zlatar in sodni cenilec v Kranju in srebro kupujem po MrniaikJ najvišji dnevni cenil Jako važno! Jako važno! KOLESA samo prvovrstnih znamk se dobe pri tvrdki IGNAC MAJNIK KRANJ, Glavni trg. Cene koles sem znižal, obenem pa je vsak kupec zavarovan za vsoto 20.000 din. Enoletno jamstvo! (Ljudski dom) n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneie. Tiska tiskarna Tiskovneffn Irnštvn v Kranju