V/ssff; "Ve. - ■ ■5. Sbt Wm - Jtta Pwt Office if Chicago, Hi. By ordir if tin President, A. S. Burlison, Postmaster 6aaarat. The largest Slovsaiaa Weekly in the United States of Amariea. . ImvmI every WedMMb* S OFFICE: 1961 W. 22mI Chicago, IIL Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1012. No. 14. Štev. II. Chicago, 111., ife aprila (April) 1918. Leto IV. Volume IV. Ameriške vesti. Vseslovenski zbor v Cleveland 14.—16. aprila 1918. PROGRAM. Nedelja 14. aprila— _ Dopoldne. — Sprejem gostov na kolodvorih. Vpisovanje in spre-# jem gostov in zaupnikov podružnic in naselbine v uradu Slov. J^tavb. in Posojilnega Društva, 6313 St. Clair ave. Popoldne. — 2. P. M. Formalna otvoritev zbora in konvencije S. X. Z. Volitev konvenčnih odbornikov in odsekov za pravila, program, govornike, resolucije itd. — Razgled po naselbini in mestu Cleveland. Zvečer. — Javen banket za goste, zaupnike in zastopnike. Stereoukopične slike slovenskih krajev, mest in vasi. Nagovor. Pondeljek, 15. aprila. Dopoldne. — 9. A. M. Konvencija S. N. z: Popoldne. — 2. P. M. Formalno zborovanje vseh gostov, zastopnikov, zaupnikov naselbin, članov S. N. Z. in občinstva, ki podpira naš program. Zvečer. — 8. P. M. Javno zborovanje v John Ordinovi dvorani za vse. slovenslko občinstvo v Cleve-landu. Torek 16. aprila. . Ker bo več slovenskim duhovnikom nemogoče dospeti v Cleveland v nedeljo, se bo zbor nadaljeval v torek, ako se priglasi dovolj gg. duhovnikov, ali če zbor ne bo rešil vseh zadev prva dva dneva. Program se določi pozneje. Priglasilo se je dosedaj že precej uglednih rodoljubov iz raznih naselbin. Opozarjam še enkrat, da naj skuša biti novzoč na tem zboru vsak, komur le razmere količkaj dopuščajo. Vabimo naše vrle rodoljube iz zapada, severa, juga in vzhoda. Javite se tajniku: Fran Hudovernik, 1052 East 62nd Street, ali predsedniku Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Podružnica S. N. Z. za Clevenand, O. "1". go vspeha m srečen povratek! Nesita v imenu ameriških Jugoslovanov iskrene pozdrave narodu v opustošene srbske pokrajine! Slovenec, župan največje slov. farmarske nas "l>ine. Dne 2. aprila so se vršile na Wil-lardu, Wis. občinske volitve s popolno zmago slovenskih volilcev. Županom je bil izvoljen naš sobrat Josip Pekolj, zastopnik dr. sv. Družine št. 136. Sobr. Pekolj bo gotovo še vsem delegatom minule naše konvencije v spominu, ker se je iste tudi vdeležil. — Sedaj je ves občinski odbor naselbine Wil-lard v slovenskih rokah. Iskrene čestitke in Živela prva, ali največja slovenska farmerska naselbina v Ameriki! Posnemanja vredno. — Kupujte Liberty bonde! Društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. Chicago, 111. je na svoji mesečni seji dne 7. aprila določilo $200. — za nakup Liberty bondov. Vsa čast in priznanje prvemu društvu K. S. K. J. Da bi imelo to društvo pač mnogo posnemalcev! Pa tudi naše vrle chikaške Slovenke, društvo sv. Neže reda Ka-tol. Borštnaric so sklenile na svoji zadnji seji kupiti za $50. — Liberty bond; tudi to društvo, da-siravno še majhno je izvršilo s tem svojo patrijotično dolžnost. Who is next ? — Slovenska kampanja za Liberty . bonde v Chicagu. Vsled poziva in prošnje vlade so tudi chikaški Slovenci ustanovili svoj posebni agitacijski odbor za prodajo Liberty bondov, ali svojo lastno kampanjo, (klavni urad tega odbora je v pisarni "Glasila K. S. K. Jednote", 1955 W. 22 Place. Doli označeni kampanjski cd bor bo skušal med tu živečimi Slovenci, posamezniki, trgovci in društvi prodati za kolikor mogoče veliko Liberty bondov III. izdaje. Vsak izmed teh odbornikov ima u-radne prošnje (aplikacije) pri sebi, označene z 'Slovenian branch.' Rojaki in rojakinje IPriglasite torej nakup Liberty bondov temu, ali drugemau odborniku naše slovenske kampanje, in ne podpisujte jih v delavnicah ali v bankah, ker iste svote ne gredo na naš kre-Brata Jager odpotovala v Srbijo, j dit. Slovenci v Chicagu in v VII. Dne 4. t. m. sta potovala skozi federalnemu rezervnemu distrik-Chicago Rev. Francis Jager, pro- tu (država 111. Ind. Mich. Wis. in fesor državne univerze v St. Paul,|Iowa) bomo skušali nabrati poseb-Minn. in njegov brat Ivan Jager, ™ »voto pri tem nakupu, tako, da občeznani arhitekt v Minneapoli- bo vlada vedela, da so Liberty su, Minn. Pozvala ju je vlada Zdr. bonde jemali, ali kupovali tudi držav in določila kot člana misi- Slovenci, kar se doslej žal m go-je ameriškega Rdečega križa, ki dilo. Cim večji bo znesek, tem bolj ima odpotovati na Srbsko tekom i častno bo za Slovence, tega meseca. Ta misija, obstoječa Patrijotizem New Yorka. New York, N. Y. 8. aprila. -- V raewyorskem federalnem distri-ktu se je takoj prvi dan podpisalo za $105,394,000 Liberty bondov, česar ni nihče pričakoval. Vse kaže na to, da bo naše mesto kmalo doseglo predpisano svoto, ker je kampanja za Libetry bonde nad vse živahna. Včeraj se je vršilo po raznih dvoranah, hotelih in drugih lokalih nad 2000 shodov, na katerih se je v 30 jezikih priporočalo občinstvu nakup Liberty bondov. Mobilizacija v svrho povečanja armade. Washington, D. 0. 5. aprila. — Vlada bo razposlala že v par dneh mobilizacijski ukaz vsem guvernerjem raznih držav. Mobiliziralo, ali odpoklicalo se bo več vojaških novincev II. nabora. Dosedaj se je odpoklicalo že 15,000 teh nabornikov; tekom prihodnjih 8 mesecev bo pozvanih pod zastavo še pre-ostaiih 800.000 nabornikov; * ali povprečno 100,000 na mesec. Ko bodo ti vojaški novinci zadostno izvežbani, bodo poslani generalu Pershingu na francosko fronto. Liberty bond na ime nemškega cesarja. Cambridge, Mass., 7. aprila. — Ker je poslal nemški cesar pred 12 leti tuk. Harvard univerzi darilo $25,000 za zamenjavo profesorjev in ker se zadnja- leta nfeiz- vršila nobena zamenjava, se je vporabilo enoletne obresti $1000. za nakup enega Liberty bonda za to svoto. Liberty bond se glasi na ime: "Viljem, nemški cesar." Klavnice pod državno kontrolo. Washington, D. C., 3. aprila.— Danes popoldne je bila v senatu predložena resolucija,' da naj se vse 'klavnice izroči pod državno kontrolo; tako naj bi imela tudi vlada v svojih rokah operacije teh podjetij. Celo zadevo se je izročilo poljedelskemu odseku. V tej resoluciji se navaja, da so samo lastniki klavnic vzrok velike draginje mesa, kar je povzročilo toliko nevolje med lj ud- Višek domoljubja. — Gost v kino-gledišču ustrelil kajzerja. Davenport, Iowa, 8. aprila. — Med včerajšnjo predstavo premikajočih slik "K^jzer, berlinska zverina," je bil gost E. J. Kelly tako domoljuben, da je med predstavo potegnil samokres iz žepa in ustrelil na kajzerjevo sliko; zadel ga je v leva'pljuča. Ko je oddal svoj smrtonosni strel na berlinsko zverino v kajzerjevi podobi je Kelley zaklical: "Ker te ne morem dobiti t^Tn, te bom pa tukaj počil!" Policija ne bo storila temu patrijotičnemu gledalcu nič zalega. Nelojalnost vzrok linčanja. Collinsville, 111., 5. aprila. — Danes okrog polnoči je udrla kakih 350 oseb broječa druhal v Mestno hišo, kjer je izsledila ondi skritega Robert P. Praegerja, rodom Nemca. Nesrečnika so lin-čarji vlekli 1 miljo daleč iz mesta, kjer so ga obesili na nekem drevesu. Robert N. Praeger je bil obtožen, da se je nedavno na nekem shodu rudarjev v Maryville, 111., nelojalno izrazil napram Združenim državam. Vlak se prevrnil v reko. Albany, N. Y., 8. aprila. — Danes popoldne se je pripetila blizo postaje Amsterdam velika železniška nesreča. Empire State ekspresni vlak, vozeč iz New Torka proti zapadu, in vlak Jd. 16 vozeč iz Buffalo proti iztoku sta zadela ob nek tovorni vlak. Poroča se, da se je vlak št. 16 prevrnil v reko Mohawk. Na lice mesta se je takoj odpeljalo več zdravnikov in ambulanc iz bližnjih krajev; koliko potnikov se je pri tej koliziji ponesrečilo, še ni znano. Kolike vrednosti je $50 Liberty bond? Ako kupite Liberty bond za $50.00, se lahko veliko pomaga našim vojakom v Franciji. Ta bond varuje in ščiti 1000 vojakov pred kozami in 666 vojakov pred le-garjem; za toliko se namreč lahko kupi seruma za cepljenje. Dalje še iz nekaj drugih članov, profe sorjev in strokovnjakov gre bednemu srbskemu ljudstvu na pomoč. Sedaj na spomlad bodo postavili Ame-rikanci v opustošenih srbskih krajih okrog 20,000 lesenih hiš za tamošnje ljudstvo. Gra-dbo teh hiš bo nadzoroval naš čislani rojak Ivan Jager, po poklicu arhitekt. Označena misija bo vze* la s sabo tudi dosti raznovrstnega poljedelskega orodja, semena, ži ta in drugih, za poljedelstvo potrebnih stvari. Načelnikom te misije je bil določen Rev. Francis Jager, kojega je predsednik Wilson še lansko leto imenoval majorjem ameriškega Rdečega Križa, ko se je Rev. Jager prvič mudil po naročilu naše vlade na Srbskem. Ameriški Slovenci smemo biti ponosni, da je zadela taka izred- Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" ima na razpolago več tisoč tiskovin, ali prošenj za aplikacijo pri najkupu Liberty bondov. Zglasite se torej v našem u-radu. Slovenski kampanjski odbor sestoji iz sledečih rojakov: Ivan Zupan, Josip Steblay, Martin Nema-nich, John Petrovčič ml., Viljem Lavrič, Ivan Čemažar, Anton Kre-mesec, Anton Gregotič, Louis Da-rovec, Silvester Darovec, Frank Merlak, A. Šabec, John Terselich, Anton Stonich, John Kozjek, John Wuksinich, Frank Retel, John Zvezieh, Frank Mravlja, Lorenc Lotrič, Jakob Bicek in Mrs. Matilda Duller. Za South Chicago: Ralph Kompare. Želimo, da bi naši sosedni rojaki v South Chicagu in v drugih bližnjih naselbinah izvolili po 10 do 15 mož v kampanjsko svrho. Kampanja se za- nač-aatbaS nasad va rojaka brata dne 4. maja. Torej t« na Jager; boljših si vlada sares ni zamogla izbrati. Gotovo bosta kttt zavedna Jugoslovana po svoji najboljši moči izvršila svojo misijo med našimi nesrečnimi jugoslovanskimi brati na Srbskem. Že-limo jima srečno potovanje, rano- delo! Ameriški Slovenci! Kupujte marljivo Liberty bonde! Mal položite dar, domovini na oltar! Kupite Liberty bond za $50.00! stvom. Če bo ta zakonski načrt; obvaruje 139 ranjenih vojakov sprejet, potem ne bodo imeli nie-|pre^ takozvano zaprto čeljustno sarski baroni vsako leto toliko j boleznijo .S $50.00 se lahko izvrši milijonov dolarjev čistega dobi- 499 brezbolečinskih operacij; kupi se lahko 2 milje na dolgo obvez, za 555 ran; obližnega platna za rane in drugih obvez se pa lahko kupi za ta denar za več tisoč vojakov. 1 150 ameriških bojnih ladij v Evropi. Cleveland, Ohio, 6. aprila. — Mornarični tajnik Daniels je držal danes na tu se vršeči "Liberty Loan" slavnosti zelo navdušen govor, v katerem je med drugim tudi omenil, da se nahaja sedaj v evropskem vojnem pasu okrog 150 ameriških križark, oklopnic, rušil-cev, torpednih čolnov in drugih ladij te vrste. Na vseh teh ladjah, ki opravljajo svojo službo v raznih vodovjih je 35,000 ameriških častnikov in mornarjev. Da se je nemško submarinsko gonjo zadnji čas tako omejilo, že k temu največ pripomogla ameriška mornarica v Evropi. Siamski letalci. -San Francisco, Cal. 8. aprila.— Semkaj je dospel Fr. D. Arnold, bivši vojaški atašej v Bangkoku, Siam, ki poroča, da bo dala siam-ska vlada 500 svojih najboljših letalcev zaveznikom na razpolago. Označeni kor letalcev se že odpravlja na pot. Mr. Arnold, ki potuje sedaj v Washington, D .C., se je izrazil, da so Siamežani najboljši in najbolj drzni letalci na čka. Občinske volitve v Chicagu. Dne 2. t. m. so se vršile volitve za občinski svet mesta Chicago. Izvoljenih je bilo 24 demokratov in 11 republikancev ;za naš (XI.) volilni okraj je bil zopet izvoljen Herman Krumdick. Glasovalo je 270,339 mošldh in 118,727 žensk. Pri teh volitvah so na celi črti pogoreli socialisti; izgubili so celo svojega starega zastopnika v mestnem odboru znanega Rodri-guez-a; porazil ga je pri volitvi republikanec Jackson. Pri sodnijskih volitvah lanskega novembra, je bilo oddanih 72,-178 moških socialističnih glasov; pri zadnjih mestnih volitvah so pa dobili socialisti samo 64,216 glasov skupaj, vpoštevši ženske. Res, socialistom v Chicagu, tako tudi širom Amerike se stolec vedno bolj in bolj maje, kar tudi sami priznavajo. — Deportacija 'slackerje v." V chikaških zaporih "Bridge-well" se nahaja 105 jetnikov, ki bodo v kratkem presedeli leto dni ječe zaradi nasprotovanja pri zadnji naborni registraciji. Vse te "slackerje" bo vlada takoj po do-služeni kazni deportirala; 30 izmed teh je že zadelo slično pla čilo. Podpisovanje za Liberty bonde traja do 4. maja. Ali ste že kakega podpisali? \ ^vetu. Ali ste že podpisali Liberty bond? Vojne vesti Sodba Nemcev o Wilsonovem govoru. Povodom prve vojne obletnice je držal predsednik Wilson v Baltimore, Md. navdušen govor, ki je elektriziral ves vet. Povedal je, da se bodo držale Združene države Istih vojnih ciljev in načrtov, kakor pred letom dni ob napovedi vojne. "Zdržali bomo v tej vojni, dokler ne zmagamo!" je rekel Wilson. "Prekoračili smo že mejo vseh mogočih pogajanj in edini mogoči odgovor Nemčiji dandanes je, da vporabi-mo zoper Nemce vso silo." O Wilsonovem govoru imajo Nemci sledečo sodbo: Amsterdam, Holandsko, 7. a-prila. — Nek višji nemški državni zastopnik zatrjuje, da hoče preds. Wilson postaviti zgodovinske momente narobe. Ves svet zna, da se vrši sedanja ogromna vojna borba na zapadu vsled posledic in volje ententnih zaveznikov. Wilson poziva sedaj Amerikan-ce in zaveznike, da naj nastopijo z navečjo silo zoper vsakega, ki jini nasprotuje. Nemčija ne bo vsled te abotnosti prav nič trpelo. Wilsonov govor je pred vsem reklamno sredstvo za novo Liberty posojilo ; je pa pri tem tudi najboljše reklamno sredstvo za naše (nemško)" vojno posojilo, ker mi, Nemci se dobro zavedamo po sledic, če bi bili premagani v tej vojni." Kapitan Persino se je izrazil v listu "Berliner Tagblatt", da tvorijo dandanes ameriške čete na zapadni fronti važen faktor. Kapitan Persius priznava, da je bila nemška kampanja s pod-marinkami — prenagla in nepremišljena. K temu je Persius dostavil sledeče: "Ameriška ekonomska pomo»' je dosegla sedaj svoj cilj. Ker so Združene države zasegle vse nemške, avstrijske, holandske in švedske tovorne parnike, se je tovorno mornarico pomnožilo za 2 milijona ton ;to je zadnja rezerva entente, katero bodo naši podmorski čolni morda? žc čez 3 mesece uničili? List "Taeglichc Rundschau" pravi "Nemčija bi se bila lahko izognila vojni z Ameriko, če bi bila na kak način skušala ustaviti zopeino izvolitev sedanjega predsednika Wilsona." Punt v avstrijski armadi. Boston, Mass., 4. aprila. — Tukajšnjemu listu 'Herald Journal' se poroča, da se je 22. avstrijski pešpolk spuntal in da se je punt razširil tudi med vsem avstrijskim vojaštvom ob dalmatinski in bosanski meji. Vojni jetniki v Švici. Bern, Švica, 6. aprila. — Po u-radnem seznamu se nahaja sedaj v Švici 26,000 vojnih Jetnikov in sicer, 16 tisoč Francozov, Angležev in Belgijcev ter 10 tisoč Nemcev; k temu je še prišteti 7,000 bližnjih sorodnikov^ teh jetnikov. Ker je nastalo v Švici splošno pomanjkanje živeža, je vlada zelo v skrbeh, kako bo zamogla še vnaprej preživljati toliko število vojnih jetnikov. Z zapadne fronte. London, Anglija, 5. aprila. --Uradno se poroča, da so se skušali včeraj Neme; pomakniti proti Amiens, da bi presekali angleško francosko armado. Ta namen so pa sovražniku ni posrečil, ker jim je naša artilerija ustavila pot. Z angleško armado v Franciji, 8. aprila. — Sinoči in danes v jutro se je vršilo na različnih kra-jih ob angleški fronti hudo artilerijsko streljanje. - Severno od reke Scarpe in južno ob reki Somme je sedaj samo nemška ar-I tilerija v akciji. Washington, D. C., 8. aprila. — Skoro sleherni dan se kaže položaj zaveznikov na boljše, s tem da se ustavlja veliki nemški ofenzivi na francoski fronti. Ameriške, francoske in angleške rezerve hitijo vedno v večji množini na bojišče, da bi ustavile prodiranje sovražnika. — Tako se je danes izjavil tukajšnji angleški vo= jaški atašej, ko je dobil iz Londona uradno poročilo. London, Anglija, 8. aprila, -r-Tradno se poroča, da so se sinoči naše čete ob južnem bregu reke Somme za malo naprej pomaknile, dasiravno je bila nemška artilerija zelo aktivna. • Izgube Nemcev v sedanji veliki ofenzivi. Z ameriško armado na Francoskem, 8. aprila. — Nek ameriški častnik, ki se je mudil že od začetka sedanje ofenzive v severni Franciji na fronti poroča, da so izgubili Nemci zadnje dni naj--manj 300,000 mož, deloma ubitih, ranjenih in pogrešanih; to število žrtev se ujema tudi z nekim angleškim poročilom. Izjava generala Foch-a. Pariz( Francija, 5. aprila. — "Vse v redu in lepo napreduje," se je danes izrazil francoski general Foch, ko so se pri njem mu-, dili razni vojni poročevalci. General Foch je trdno prepričan, da bo zavezniška armada nazaj potisnila Nemce. Danes je že 5. a-prila in feldmaršal Hindenburg še ni v Parizu, kakor je obljubil, in tudi ne bo nikoli. Šele bodočnost bo pokazala naš vspeh v polni meri. Mi skušamo svoj polo-žrj vedno bolj in bolj izboljšati; torej gre vse v redu naprej. Francosko poročilo. Pariz, Francija, 6. aprila. — Danes je močna nemška armada vprizorila močen napad na naše čete ob, skoro 9 milj dolgi fronti med Grievesnes do Amiens — Roe; računa se, da se je tega napada vdeležila do 150 tisoč mož broječa nemška armada, ali 11 divizij. Naša artilerija je ustavila sovražniku nadal jno prodiranje; pri tem smo si zopet osvojili Grievesnes, Nemci so pa zavzeli vasice Maill, Raineval in Morise. U-radno poročilo se tudi glasi, da je francoska armada potisnila sovražnika nazaj pri Montdidier in Lassign. Japonci v Vladivostoku. Washington, D. C. 6. aprila. — Danes se je izkrcal z neke japonske križarke večji oddelek mornarjev, ki bo stražil in čuval japonsko poslaništvo v Vladivostoku. — Japonska vlyla je poslala v Vladivostok tudi vsled tega svoje vojaštvo, ker so Rusi nadlegovali in ropali tamošnje japonske trgovce, zahtevajoči od njih večje denarne svote. Pri tem spopadu je bilo par Japoncev ubitih in več ranjenih. — Tako poroča semkaj ameriški konzul iz Vladi-vostoka. Japonsko poslaništvo ni hotelo o tej zadevi ničesar drugega pripomniti, kakor samo to, da so Japonci s silo nastopili za varnost svojih podanikov v Vladivostoku. Japonsko brodovje za Ameriko. Tokio, Japonsko, 6. aprila. —-Med japonsko vlado in vlado Združenih držav se je dosegel sporazum, da bo Japonska dala Ameriki na razpolago več svojih parnikov, ki bodo zavzemali 450,-000' ton prostornine. Namesto denarja bodo dale Združene države Japonski toliko in toliko ton jeklene rude. IF* h urada društva sv. Jožefa št, 16 v Virginia, Minn., se tem potom naznanja članom, da se naj polnoštevilno vdeleže prihodnje seje, to je dne 14. aprila, točno ob 9. uri dopoldne, ker na dnevnem redu imamo splošno glasovanje, treh resolucij, za katere je dolžan vsak elan in članica glasovati. Prva resolucija je, da se popravi angleško ime v čarterju, Jednote; druga resolucija je za Mladihski oddelek in tretja je, da se da članicam cele Jednote enakopravnost; bolj natanko Vam bode pojasnjeno pri seji: torej pridi in nikar ne odlašaj, ker za glasovanje je čas samo še mesec april. Nadalje, ker nam je nemogoče opraviti skupno velikonočno spoved naj jo vsakdo opravi pri svojem bližnjem župniku in tudi naj vsakdo prosi za spovedni listek, da bode imel izkaz da je zadostil pravilom K. S. K. J. Spovedne listke sem poslal na župnika, vsi člani(ice živeči na Chisholmu boste dobili listke uri tamkašnjem župniku, vsi kateri živite na Eveleth, boste dobili na Evelethu, vsi, kateri živite na Društvo sv. Jožefa št. 16. Vir- žite. Zbirali se bomo v šoli ob pol 8ih, odkoder skupaj odkorakamo k 8 sv. mašL Vs*k član naj prinese s sabo regalijo in znak. S sobratskim pozdravom Anton Kužnik, predsednik. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 90 So. Omaha, Neb. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda štev. 90. K. S. K. J. v So-Omahi, ftebr. se naznanja vsem članom našega društva, da se je na zadnji društveni seji sklenilo, da bomo imeli skupno spoved in sv. obhajilo 13 tega sv. spoved in 14. aprila skupno sveto obhaji lo pri prvi sv. maši to je ob osmi uri zjutraj v Hrvašiko-Slovenski cerkvi na 36 in X. ulici. Ker je to prvikrat izza obstanka našega društva, da imamo priliko, da opravimo lahko skupno svojo versko dolžnost v svoji cer kvi, da ne rabimo drugemu narodu delat nadlege, ste vsi člani prošeni, da se gotovo potrudite in pridete v polnem številu; zbrali se bodemo ob pol osmi uri spodaj pod cerkvijo. Vsak član naj prinese s sabo svojo dr. regalijo. Še enkrat vas prosim in opomnim, da se ravnajte po pravilih društva in Jednote ker vsakdo Gilbert n, boste dobili pri g. žup- j dobro zna, da ne more biti član niku na Gilbertu. Vsi na Virginia Jednote, ako vsaj enkrat na leto živeči člani pa lahko odpravite j ne gre k sv. spovedi in sv. obhaji-spoved pri poljskem župniku Pa- hu< Zatorej pridite gotovo vsi 14. t her Singer, ker je jako prilju-! aprila ob pol osmi uri zjutraj ko den in razume slovensko, enako; je za nas dan odločen. naj store člani tudi v Mont. Iron, j g sobratskim pozdravom Minn. Upam pa tudi, da pride j sem slovenski duhovnik, ali ne j vem še natanko dneva kedaj da pride, zato nikar ne odlašajte, J storiti te svoje dolžnosti, ker za Attror*, tU Cenjeni sobrat urednik: Ker ste me v mojem zadnjem dopisu, v št. 11 tega lista naprosili, da naj vam dopošljem sliko ugledne in spoštovane družine sobr. Antona Mlakar-ja, sem vam isto preskrbel ter odposlal za pri-občitev. Zaeno vam tudi pošiljam kratek opis te družine, ki zasluži prvo častno mesto pri K. S. K. J. glede največjega števila članov, pod okriljem naše dične Jednote. Oče, ali gospodar te družine, broječe 12 oseb — sobrat Martin Mlakar je bil rojen dne 26. marca 1. 1872 v fari Prežganje, okraj Litija na Kranjskem. V Ameriko je prišel dne 20. marca 1. 1893 ter je pristopil k društvu sv. Jan. Kret. št. 11 in h K. 8. K. J. dne 12 jan. 1903. Njegova soproga Jera, roj. Blažič je stara 39 let; je doma iz Anton Kraševec, tajnik. Društvo sv. Alojzija št. 95. Broughton, Pa. ______________Na zadnji mesečni seji je naše posledice boste sami odgovorni, j gianBtvo sklenilo, da naj se izro-Ko dobiš spovedni listek, zapiši; gj jgti denar (katerega smo nazaj gori svoje ime in ga pošlji meni. j prejeli iz central. Jed. bolniškega Z bratskim pozdravom do vse- j sklada — v društveno blagajno. Kdor se torej ne strinja s to odredbo, naj pride na prihodnjo ga članstva K. S. K. J. John Snmrada, tajnik Društvo sv. Jožefa št. 41, Pitts burh, Pa. Člane našega društva prosim, da naj se vsi udeležijo prihodnje redne mesečne seje dne 14. aprila. Na dnevnem redu imamo važne točke, ki morajo biti rešene. Vsak član naj prinese na to sejo spovedni listek; kdor bode izostal, ali kdor bo zanemaril velikonočno dolžnost bo suspendiran ; potem naj se ne jezi na društveni odbor, ampak na svojo malomarnost. Dalje opozarjam vse one člane, ki ne plačujejo redno svojih asesmentov, da naj zanaprej poravnajo društvene prispevke najkasneje do 15. vsakega meseca; kdor ne bo tega vpošteval bo po Jed. pravilih suspendiran. S sobratskim pozdravom John Bojane, tajnik. Društvo sv. Srca Jezusovega it, 54. Chisholm, Minn. S tem ponovno opozarjam vse člane društva, da se ^nesljivo u-deležijo prihodnje mesečne seje dne 21. aprila. Na dnevnem redu imamo za rešiti več važnih stvari in kateri član še ni izpolnil glasovnice, jo bo lahko izpolnil na prihodnji seji. Prebral se vam bo tudi trimesečni račun. Dalje opominjani vse člane, da naj opravijo svojo versko dolžnost, kakor velevajo pravila K. S. K. J. Vsakdo ve dobro, kakšna dolžnost ga veže in kakšna kazen ga doleti, če ne vpošteva Jedno-tinih pravil: Zatorej pokažite cenj. sobratje, da ste v resnici katoličani! Tudi apeliram na vas očetje in matere, da vpišete svoje otroke v Mladinski oddelek, ker s tem boste pokazali, da vam je v resnici mar napredek in procvit društva ter Jednote. K sklepu prosim še enkrat vse člane, da se udeležite prihodnje mesečne seje; kdor se iste ne u-deleži, bo kaznovan po društvenih pravilih. S sobratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. J. Vam udani Frank Okoren, tajnik. Društvo sv. Barbare št. 74. Springfield, HI. Tem potom naznanjam vsem članom našega društva, da bomo imeli skupno velikonočno spoved dne 13. aprila. S spovedovanjem se bo pričelo v soboto zvečer ob 7. uri in v nedeljo zjutraj ob 8ih bo skupno sv. obhajilo. Vsled tega ste naprošeni, da se vsi udele- sejo in naj pove svoje mnenje Ob enem opozarjam tudi vse člane in članice našega društva, da naj opravijo svojo Versko dolžnost to je velikonočno spoved ter naj mi izroče listke, da jih bom poslal duhovnemu vodji, kakor to pravila Jednote zahtevajo.. Kdor še nima listka, naj se zgla-si pri meni, da ga dobi. Vsakdo ve, kaka dolžnost veže člana katoliškega društva, tako tudi ve posledice, če se ne bo ravnal po tozadevnih predpisih. S sobratskim pozdravom Anton Ipavec, tajnik, box 123 Broughton, Pa. VABILO. Društvo sv. Ane št. 156 K. S. K. J. v Chisholm, Minn, priredi v nedeljo dne 14. aprila veliko veselico v Karlovi dvorani; zače tek ob 7. uri zvečer. Igrala bo Slovenska godba in za dobro postrežbo ter razvedrilo bo vsestransko preskrbljeno. Na programu je ples, in "Basket Social'; za žejne bo na razpolago dovolj okusne mehke in sladke pijače. Zatorej uljudno vabimo vsa naša cenj. bratska društva, kakor tudi vse rojake Slovence in Slovenke iz Chisholma in okolice, da naj se blagovolijo udeležiti te zabave. Zagotavljamo vas, da bo zopet "en veseli večer" za nas vse. Godba bo igrala vesele po-skočnice, polke in lepe valčke. Vstopnina 50c za moške, 25c za ženske. Ne veselo sviderije torej 14. aprila! Za obilno udeležbo se še en krat toplo in uljudno priporoča Društvo sv. Ane. Društvo sv. Alojzija št. 161. Gilbert, Minn. Tem potom prosim in opozarjam vse člane dr. sv. Alojzija št. 161 Gilbert, Minn, da naj se pol nosteviTno udeležijo društvene seje dne 21. aprila, ker imamo na tej seji za rešiti več važnih stvari v prid društva in Jednote. Dalje prosim člane, ki še niso izvršili svoje verske dolžnosti, da naj jo store prejkomogoče, da ne bo potem kakih izgovorov. Naj le vsakdo prečita pravila člen II., člen XII., 90, člen XIV 121 in 122, da ne bo potem tajnikov vzrok, če kateri ne spolnuje svoje dolžnosti m pravil naše dične Jednote. Ob enem tudi naznanjam, da se bo na tej seji prečital trimesečni račun; zatorej želim, da se seje vsi udeležite. Moja dolžnost ni, da bi vsakega posameznega obi- vasi Dobračevo, #fara Žiri na Kranjskem. Semkaj v Ameriko je prišla dne 28. marca 1900, poročena je od 6. novembra 1901, -k društvu pa spada od 7. sept. 1903. Otroci (sinovi:) Rudolf, roj. 12. marca 1902; pristopil k Mladinskemu oddelku K. S. K. J. 6. maja 1917. Martin, rojen 30. januarja 1917: sprejet v Mladinski oddelek 6. maja 1917. Gustav, rojen 13. julij* 1906. Albert, rojen 13. marca 1909. Alojz, rojen 1. aprila 1910 vsi trije pristopili v Mladinski oddelek 1. jan. 1918. Hčerke: Rozalija, roj. 12. okt. 1903. Julija in Matilda, dvojčike, roj. 17. febr. 1912. Helena, roj. 2. avg. 1913 in Katarina, roj. 26. febr. 1915; vseh pet sprejetih v Mladinski oddelek dne 1. marca 1918. Sedaj šteje nave društvo sv. Jan. Krst. št. 11. s 66 člani in Članicami 34 otrok; torej vseh skupaj 100, kar je po mojem mnenju veliko za našo malo naselbino. A ob enem se izražam, da bi bilo tč število lahko še večje, če bi vsi člafil posnemali Mlakarjevo družirio, čeravno ne po številu otrok, pa vsaj po vzgledu, tako, da bi smel vsak član vso svojo družino zavarovano pri društvu in pri haši Jednoti. Upam, da ne bo družine, ozir. člana, ali člani ce, da ne bi zavarovala svojih o| trok še v prihodnjih 3 mesecih, v našemu nedavno vstanovljene-mu, a že tako številnemu Mladinskemu oddelku. Torej vsi na delo, potem smo gotovi, da bomo imeli lep vspeh. Namesto, da bi bogateli tuje "i-surance" družbe, ki so dosti dražji, zavarujmo raje našo dfeco pri naši domači slovenski katol. podporni organizaciji K. S. K. J. Kako lepo in častno bi bilo za naše majhno društvo, če bi si priborilo eno izmed treh nagrad, ki so obljubljene trem društvom za največ novih članov(ic) «tega oddelka. Jaz, kot društveni tajnik vam izjavljam, da se bom trudil in vam bom na razpolago v vseh o-zirih. Ob enem vam naznanjam, da bom za prihodnje 3 mesece jaz trpel za vsakega novosprejetega otroka 10c; torej stane pristopnina samo 65c z vsem skupaj. Torej je to lepa prilika cenj. bratje za vašo mladino, da jo zavarujete. S tem storite dobro sami sebi, poleg tega pa pomagate še napredku naše čislane K. S. K. J. S sobratskim pozdravorti Frank Gorenc, tajnik. At the request of Mr» Anton Starich of Sheboygan, Wisconsin, I wish to state that he nor anyone else has ever requested me to interfere with or stop a certain meeting which was held on the 3rd day of March, 1918 at tht City of Sheboygan, at which mee ting Mr. Etbin itrfstan was me principal speaker. Charles Voigt District Attorney. Na to laž Mr. E. Kristana bi se ne oziral, ali ke je prišla celo v glavni zapisnik Slov. Rep. Združenja, je dobro da ljudje čim preje spoznajo'; kako jih ti nepoklicani voditelji z lažnjivo-stjo za nos vodijo. Zato te lažnjive neznačajneže še danes boli resnica, da ^elajo pod krinko narodnosti za socija-lizem. Anton Starich. Družina Anton Mlakar-ja, Aurora, 111. ska val na domu in vabil k seji. Čitajte in zasledujte naše Glasilo in se ravnajte po teh naznanilih. Pridite k seji, da se boste prepričali, v kakšnem stanju je naše društvo in naša Jednota. K sklepu še prosim vse člane in članice, da naj vpišejo svoje o-troke v Mladinski oddelek K. S. K. J., ki tako lepo raste in napreduje. S sobratskim pozdravom Mike Semeja, tajninik. Eveleth, Minn. Veselica, katero je napravilo društvo "Krščanskih Ma-tčr" dne 10 februarja tega leta v korist tukajšnje slovenske cerkve, je zopet nepričakovano lepo izpadla in je prinesla nasej cerkvi črez $500.00 čistega dobička. Je pa bila tudi velika Auditorium dvorana do — zadnjega kotička napolnjena. Igro so igralke in igralci prav lepo uprizorili in se je videlo, da so se mnogo trudili z učenjem. Tudi slovenske pesmice, ki so jih zapeli tukajšnji šolski otroci so zelo ugajale občinstvu. Sedaj je minil zopet postni čas in zopet se bodo začele prirejati veselice. Tukaj na Evelethu bomo imeli prvo veselico dne 14. aprila in sicer zopet v lepi Auditorium dvorani. Priredilo bo to veselico zopet kakor slišimo naše dobro društvo, Krščanskih mater v korist naše slovenske cerkve. Igrala se bo zopet neka prav smešna igra in se bo zapelo nekaj pesmic. Pri tej veselici bo nastopil tudi naš znani ša-ljivec Anton Zevnik, znan po E-veletu in okrog kot Matuc ali Mi-lek in bo pokazal, kako — dobro zna potico peči. Da bo pri tem zopet cele sode smeha, se samo ob sebi razume. Saj je nas Zevnik šaljivec, da mu ga ni para. V igri bo nastopila tudi znana humoristinja iz Gilberta "Špela" (Mrs Angela Pregled.) Ker bo torej smeha dovolj, po zabavi — pa tudi ustrežemo mladim nogam, se zopet pričakuje, da nas bodo — tudi Jo pot drugi — rojaki po celem Range prav v obilnem številu kakor vselej obi- skali dne 14. aprila in bodo zopet pomagali nam Evelethčanom napolniti veliki Auditorium. Ne pozabijo torej prve slovenske veselice tukaj po Veliki noči! Eveleth-čan •v Belvidere, 111. Mesto Belvidere je malo znano Slovencem, razun na zemljevidu. Tukajšnji najstarejši irski na-seijenik, lastnik Belvidere hotela, ki biva v teni severnem illinoi-škem mestecu "e nad 40 let, mi je pravil, da je bila tu nekako pred 7. leti neka avstrijanska družina, (tako jo je imenoval) ne ve pa sicer, kake narodnosti je bila. Tu so naseljeni po večini Irci in Švedi; Slovanov tu sploh nobenih ni. Suša tare to mesto že nekaj nad 8 let, tp je, da ne pijemo drugega kot belo nedolžno vodo. Piscu teli vrstic je še sedaj v spominu La Sallski rujni vinček in rumeni ječmenovček. Kakor kaže, se ga bo moglo pozabiti! *Po zadnjem ljudskem štetju jc štelo to mesto nekaj nad 7 tisoč prebivalstva, sedaj pa trdijo da že šteje nad 10 tisoč duš. Me^to je pa drugače eno izmed najmodernejših mest. Lepe razvrščene hiše s krasnimi vrtovi, po katerih prepevajo lepe rumeno-rujave taščice ; pa tudi črni kosi so tu kot v starem kraju. Nad vse krasno se pa zdi človeku, ko vidi po vrtovih okrog hiš skakati lepo dolge košato-repe veverice, ki 30 popolnoma domače. Ko sva predzadnje* nedeljo hodila po'mestu z nekim irskim mladeničem, me kar pri nekem vrtu nekaj pocuk-ne in popraskne za hlačnico; stra-homa ppgledam na tla, in tu zagledam veverico pri moji nogi. Ozrem se na tovariša in rečem (da si ravno sem vedel, da so "Under protection"): "Say go home and get some gun, we go on shoot some squerrel"; Oni mi pa reče: If you dare shoot souirrel here, it will cost you al least, fifty dollars!" Da se nisva potem več menila o lovu je umevno, to-d^ia tiho v srcu sem se pa zamislil nazaj v. La Salle, na tamošnji slavni Slovenski lovski klub. Mislil seni si oh! če bi starosta slovenskih lovcev v La Salle tole živalco takole videl, pa da je ne bi smel piH-ati, — krokodilove solze bi točil { Mesto pa ni krasno samo po lepih hišah in vrtovih, ampak tudi po svoji krasni naravni legi. Leži na jako lepem odprtem svetu, skozi katerega veje počasi sveži pomladanski veter. Nekako dve milji južno vzhodno od mesta se nahaja krasno urejena bolnišnica, ki je jako sloveča *adi posebno ugodnega tukajšnjega zraka. To jnesto ima tudi najmodernejšo električno tovarno v državi Illinois, tako trdijo tukaj. V tej tovarni je zaposlenih okrog 1500 moških in okrog 400 deklet, ki prihajajo na delo, skoro polovico teh iz sosednjega mesta Rockford, 111., katero je oddaljeno nekakih 11. milj od tod. Torej če Peter Zgaga do danes še nobene ni"ujagal," naj pride sem, ako ima še kaj korajže. Ubogi revež je nekoliko poparjen, kajti "M. C." mu je zadnjič dvojno odmeril! Sheboygan, Wis. Ker me je " Slovenija" in "Glas Svobode imenovala z laž-nikom, ne da bi prišli z dokazi na dan in ker so me nekateri v dopisih surovo napadali, hočem dokazati: Kdo je lažnik? Iz izvlečka zapisnika glav. odbora Slov. Kep Združenja, kjer Mr. E. Kristan poroča o svojem shodu v Sheboy gan, Wis. 3. marca t. 1. je med drugim tudi sledeče: "Nasprotniki so si mnogo prizadevali, da bi shod preprečili, kar se jim pa ni posrečilo. Šli so celo k distriktnemu attorneyu in ga prosili, naj shod prepove. Mož pa jim je pojasnil, da v svobodni Ameriki nikakor ne gre uporabljati taktiko žandarske Avstrije. (V "Glas Naroda" 26. marca 1918.)" Da je to podla laž Vam podam tu izjavo — sheboyganskega district Attorneya ki se glasi: Sheboygan, Wis. March 28. 1918. To Whom it may concern: Cleveland, O. Gospod urednik:— Ker sem vam dal niiru precej časa, upam da se smem sedaj zopet prikazati na površje, ker i-matn več važnih stvarij za popisati, ker v Clevelandu nas je do-sti in imamo mnogo novic in raznih dogodljajev iz vsakdanjega življenja. * ' V prvi vrteti naj omenim, da smo zgubili 1 člana dr. sv. Vida št. 25, enega izmed starejših list an ovnih članov, sobr. Joseph Bizjaka; star 49 let posestnik in poznan vsem kot dober, marljiv gospodar, priden delavec in skrben oče, katerega bode družina zelo pogrešala. Pokojnik je podlegel bolezni že par let nazaj, bolezen ga je polagoma spremljevu-la vedno bolj in tlačila; vendar jo je prenašal tako, da je le malo ostajal v postelji; vedno je hodil in prenašal udano nadležno in neizprosno sušico. Zadnje čase njegove bolezni je uporabil popolnoma udan in pripravljen, da zapusti svet; bil je vedno krat-kočasen in potrpežljiv; vedno je govoril in kratkočasil one, ki so ga prišli obiskat. V sredo zjutraj 3. aprila je šc enkrat želel, da naj bi prejel sv. zakramente, ker čutil je, da se mu bliža konec trpljenja. Takoj so prišli gospod kaplan Rev. J. J. Novak, duhovni vodja našega društva, kateri so bili vedni njegov spremljevalec v bolezni; vse je lepo opravil in prejel zadnjo popotnico vedno je bil zavesten; velel je celo povabiti vse prijatelje, otroke in domačine; vedno več ljudi se je zbiralo skupaj on pa jim je vedno pripovedoval, da jih kmalu zapusti, rekel je tudi, ako ima kje katerega sovražnika, da naj mu odpusti. Pritožil se je to. da težko zapusti svoje otroke; "Že sem tam, ali težko je Iti"! — Glas je počel biti bolj rahel, lira je bila 3 popoldne: on šteje u-darce —- ko je ura bila 3, rekel je, 4. ure ne bom učakal. Nauzo-či so pričeli moliti, on je tudi molil z njimi, zgovarjal je molitev z njimi do zadnjega in ponavljal: "Jezus, Marija in Sv. Jožef! Sveta Družina!" — Za en čas so še samo ustnice tripale, glasu ni bilo več. — Preminil je 10 minut pred 4 uro popoldne. Vsi navzoči so bili ginjeni do solz zaradi udanostne smrti in ljubezni do smrti, do svojih v njegovi bolezni. Zapustil je soprogo, 3 odrasle hčere in 1 sina 15 let 1 sestro (soproga John Grdina) in 1 brata doma v starem kraju; zapustil pa je mnogo znancev in prijateljev v naselbini. Pokojnik je bil v A-meriki nad 25 let; doma iz Pod-gore, pri Vrhniki. Prve čase "je delal v klobučarni 12 let, gostilno je vodil 10 let, in tako vedno gledal in skrbel kot dober gospodar; pridobil si je dostojno premoženje in zapustil vseni izgled društvenega življenja, kajti on je član 6 Slov. društev, katera so nui v soboto 6. aprila priredila časten pogreb z godbo in veliko u-lelcžbo na "Calvary" pokopališču, kjer ima družina Bizjak svojo loto na najlepšem prostoru. Mi mu želimo, da mu Bog dodeli počivati v miru, kajti vse življenje se je revež mučil, delal in tr-pel in naj sedaj v Bogu in miru sladko počiva, dokler se ne vidimo nad zvezdami! — Toliko o tem — Naj vam nekoliko opišem še stališče naše Jugoslovanske organizacije, o kateri se dviga glas na vseh delih irj krajih po Združenih državah. In danes je veselje slišati poročila o uspehih in delovanju Jugoslovanov po vseh delih sveta, kako veliki narodni možje prihajajo na dan od vseh strani, možje, kateri prihajajo na članov je ji okoli 50 tisoč, ki more in more bi mogel posameznik. Centralni odbor je razdeljen v tri odseke namreč, pravni odsek, zdravniški odsek in poročujoči odsek. Pravni odsek — v katerega spada večina katoliških advokatov in sodnikov, skrbi za one nedoletne ljudi, ki so kršili po-postavoj jn ki so prerevni, da bi si najeli zagovornika pred sodiščem, ali pa za one, ki nimajo prijateljev, ki bi zanje položili "bail", da bi jih oblast izpustila na svobodo do obravnave, ki se bo vršila morda čez mesece in mesece. In ves čas. bi morali ti nesrečneži čakati v. ječi le sato, ker so revni, ker niso zmožni položiti varščine. Zdravniški odsek. — Ta priskoči na pomoč, ko pomoč duhovnika in odvetnika ne more več pomagati nedoletnim ljudem, ki so zašli na kriva pota. Oni.skrbe za zdravje teh nesrečnikov. — Dokazano je namreč, da so bolni ljudje bolj podvrženi slabemu, kakor zdravi in jake volje. Mogoče je, da je mladi zločinec bolan in m9rda je ravno ta boleeen povod in vzrok, da je kršil postavo. Ali pa je morebiti slaboumen. Njega preiSčejo zdravniki in.če je mogoče ozdrave. In če je bila ta ali ona bolezen vzrok njegovega prestopka, ga skušajo opravičiti pred postavo, ker vemo, da je vsaki človek odgovoren le zato, kar namenoma in prostovoljno stori. Poročujoči odsek. — Naloga tega oddelka je poročati, kaj se glejmo da delamo to, kar dela A-1 godi v bratovščini Najsvetejšega tega zavedamo? Ne, kaj slišimo iz merika. Cenjeni rojaki in roja- Imena. Seveda ta poročila ne stre-med naše srede? "Kritiziranje" kin je! pridite, pridite vsi, kateri | mijo za tem, da bi se povzdigova-Med tem kar delajo mnogi zave- se čutite, da imate srce za narod li in častili posamezni člani, am-dni narodni možje in časopisi iz' m blagor ljudstva, časi so resni j pak, da svet ve in zna, kako hva-prepričanja in najboljšega name- in vas se potrebuje. Pridite, žal i levredno delo vrši ta družba in če na za stvar, se drugi škodoželjci vam ne bo kajti igra, katera se ve in zna, nam bo pomagal. Dru-™jejo za prazen nič, prazne fra- igra sedaj bo enkrat zaigrana in | gi namen teh poročil pa je, da se ze zaradi imena brez pomena: marsikateri bode obžaloval, da ni člani izpodbujajo in dobe večje vlečejo narod za nos in ga bega- storil svoje dolžnosti takrat, ko veselje do dela, ko vidijo, koliko jo prav na zviti način, da ga deli- bi jo lahko storil. Pridite, združi-1 dobrega stori bratovščina za po-jo in peljejo v razpotje, kjer ni mo se in nastopimo pot skupnega | sameznika in tako za celo člove-mo-oče naprej in s tem škodujejo delovanja; delovanje katero je j ško družbo. - Poroča se tudi za-svojemu narodu, Škodujejo pa tu- mogoče. Vzemimo pot, po kateri to, da se starisem odpro oči, da di ob enem Ameriki, ker begajo lahko pridemo do cilja in ponos-1 vidijo, kako otrok lahko zaide na ni bomo, vest nam ne bo očitala, I kriva pota in da narede vse v svoda nismo delali ko je bil čas, da | ji moči, da vzrede, ali vzgoje iz siravno je za nas Slovence že 11.1 svojih otrok dobre katoličane in ura in žal, ako še isto zanemari-1 zveste podanike naše zvezdnate — žal! ljenja, z dokazi in »možnostjo, z moč, nas kliče vlada edinim pravim in možnim progra mom, s katerim se zamorejo narodi združiti in združeni pomagati v domovini do svobode in boljše bodočnosti, sebi in svojim zatiranim narodom. Kako ponosni smo lahko na to, da imamo sedaj v teh tako kritičnih časih, v času, ko se naša ameriška država nahaja v vojni na isti način, ravno na način kateri bi ga mi morali odobravati in storiti vse kar je v naši moči, da pomagamo Ameriki in svojim. O, kako je ideja Jugoslovanov s tem olajšana, in naši cilji so ložje iz-polnjivi; mi trojni narodi (Slovenci, Hrvatje in Srbi) ^mo bolj dolžni storiti vse kakor kateri drugi narodi, samo da pripomo-remo uspehu vojne— zato ker mi imamo dvojno nalogo dolžnost pomagati Ameriki in pomagati, svojcem do osvoboditve v domovini. Poglejmo samo, zakaj, se Amerika bojuje in smo takoj na jasnem. Amerika ne išče zemlje, ne časti, ni nje namen zatirati ali podjarmiti, pač pa ker je svobodna dežela, hoče svobodo tudi uživati in hoče, da imajo svobodo tudi drugi narodi, katere sedaj mori in trpinči hunski germanizem, največji sovražnik Jugoslovanov. Torej naše ideje Jugoslovanov so ideje na vzvišenem mestu. Kar zahteva Amerika, tu-»i r*n nc t in in lip proti katoliški cerkvi. Pravicoljub. volj prilike, da porabimo dragi čas za nakup Liberty bondov, Varčeval. znamk, zaRdeči križ in tako dalje. Nakup Liberty bo-, ££ I da je majhen aH velik, delo za I,, zmagati, ali mogoče eelo sama I vala s (ako brezobzirnostjo in ne- dov je prvo "^veeje po ebno mena je imela svojoJ J ^^ ^ ^ ^ « wu „ itak ^ moralqostjo> kakor ravno tu v delo, da pokažemo lojalnost, naj- letno sejo na velikonočno nedeljo J državi, toda če človek zašle- I I Kar sem govori! o delovanju | itiZ A^t Se nadalje zma | d„JC in pride do zadnjega vz^ka bra volja, nič ne zgubimo, pač pa Viljem Laurie je otvonl sejo 111 , . + zaslužimo in prihranimo. I stota- nato dal b-edo -^nemu ^o- mto ^ ~- ^ | luni, potem vojgUa, ker _ probi- JU Z Živa n^samoopo- daTt^iL vol tov rZt t Uušamo preprečiti poetav! Kdor ječe tukaj v suhi državi niso nič bieija v Ameriki bo zmagala na, ~ « znamkami, država nas samo opo da se je vršila vomev nov grešil;m*ra trpetl kazeI1 za manj napolnjene, kot so bile po- bojnem polju v Franciji - in se bond. mmja na varcevan£ ^^a izv^enft so sCeča" greh. če bi jih mi hranili, bi jih prej. V istini je resnica, da se je daj po dveh letih so začel, ze bolj PodpisoVanje za Liberty bonde bro «i nas in V^Ja I _ Bev Anton I le bolj vzpodbujali k zločinu. Mi gmotno blagostanje posamezni - pripoznavati prav, vzrok, mo« ki I ^jj do 4, Ali rte že kakega meriška (lia \ecino nos j _____,__._ . ji_____jt_ 11____j^,*; »i^niiaoin in tpmn ni tn- Jphp ppIo nemoralicno eonio. ! mati ko smo k njej. pribežali, in Sojar smo nevtralni, dokler sodba teče kov dosti izboljšalo in temu ni to- žene celo nemoralicno gonjo. podpisali? • A_____v___J« l-I T--1:1.« 1.-:.. «<_.!„„" coni nPDrn SO bi- fin .nIrkvoTr Tkrkniisll kako so nro- I _ T! M- Momlavet ie Predsednik - Mr Frank Ba- in mi tega nočemo, da bi krivce liko kriv -salun" sam, nego so bi- če človek pomisli, kako so pro-dobili pod ne dosegla zasluzena kazen. Mi le nedostatne dotične policijske, testantje v tej deželi ljubosumni in ker smo ^ * Podpredsednik - Mr Frank verujemo v kazeiTza zločin in po- postave. V Kanadi in na Angle - M katoliško cerkev, kako da po-| zadovoljne, imeh smo priliko s Po^redsedmk Mr. stava, ki določa kazen je slepa - Skem kljub gostilnam ljudje na - rabijo vsako, tudi najostudnejše Našlo se je postaviti na boljše stališče svobo- Mravlja de, izobrazbe, da smo napredovali in dobili dobro ime "ameriški državljani" in smo bili postali sino- na velikonočni teden v bližini slo- Finančni tajnik — Mr. Frank | vsakega enaka, Mrlak. Korespondenčni tajnik vi te slavne bogate Amer. države. John Petrovčič | Sedaj ko nas Amerika svoje nase- Blagajnik — Mr. Anton Grego-ljence in posinovljence kliče, opo- rič. minja in prosi, da naj se pokaže- Delegata — Mr. Martin Kre- reč, da ima vSak pravico do cele kraj občnega obsojevanja in si-L,ied članov Katl. cerkve osobito ustave, da ima vsak pravico za- cer v taki meri, da celo mi, ki tu- duhovništva," Yellow Jacket govarjati se sam pred sodiščem]kaj veliko sušo trpimo, rajši to|gre malo dalje, ter podira osohi- Advertis. No. 14) ,a m piruai, —- - -~ . „ v. v i u a ni ^ožen — potom svo- sušo prenašamo, kakor da bi še t0 verske resnice katl. cerkve. In mo lojalne, hvaležne da » „ Mr Srelko Zavrat- jega odvetnika. In če otrok, ki je kdaj zagledali vrnitev saluna v Lko si je izvolil vsak protiverski na njeni I »č ~ I imel nesrečo, da ga je zadela tr- svoji stari, gnusni obliki. Vendar I list 8VOjo posebno smer. Tako i DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 60. K. S. K. J^ N. B. PITTSBURGH, FA. trebuje — ali ne bomo poslušali nik. njen glas v teh ^ ^f^ jI trlba 1najel" zagovornika; ki je I ma^j je'tako vsaka bolezen, te I sv. pismom: " ko grdo m nehvaležno bi bilo od kih besedah pojasnil, aa je treb& ampak ^ ^ n& korc in več ali prohibicija. Ta bi lahko rekla s "Treba sekiro nasta-Če ni vina, ne nas mami bi se kateri točijo Bolgari katerih ne vidijo zastopane v Jugoslaviji med Srbi Hrvati in Slovenci. Vsakega človeka morata prisiliti ali jeza ali pa smeh takih vprašanj, katere nam stavijo nekateri preveč napredni ne . . i • •___I T T— _ I m na tli Mr. Josip Zupančič Mr. Ludvik Koznik. Mr, John Kumar Mr. Štefan Nartnik Mr. Frank Retelj Ko bo v Naglašali so, da naj bodo stariši pilni vzrok za boj proti alkoholu duhovnikov ter njih v vzgled svojim otrokom, da naj In lepo so nas dobili. Vsak je bil natanko začrtane. K bodo odrasli v vzgled mlajšim; I uverjen, da obstoječi salun m vre-1 letih cela Amerika postala drugi zopet, da moramo skrbeti, den, da bi se kdo potegnil za nje- nedry", se bo začela gonjt • _______i« • ____ _ __i^iift o<*itntoripm la- Tronmlii vina Tin oltarju. gonja pro- ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranj rito Slovenskem Domu, 67 in Batlor St., Pittsburgh. Pa. Uradniki za leto 1918: Predsednik: John Mravinta, 1107 UI U^l, via, uivioiuu uvv.) 1 uvu) u» ----X ^ i--- " . . > m a —---- Mr ,ran,KT. , , da^r oei ^ -J- ^ S^n^r Ko i-por/alrs JTaTswrJai? syr^. ^ ^ d^u^r, ^tt^^^ - - . , ' , l«r St., Pittsburgh, Pa. zaleglo. Cital ^ Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, duhovnika iz 1865 Lockhart St.. N. S. Pittsburfh, člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina j« $1000., $500. ali $260 Naše drnftro pUčute vsak dan en dolar, aU $7.00 bolniike zaključuje primeroma takole: In sred- merike in niti Jugoslovanov, m Omenjenega dne se je zoram Jim ocrrai njmove dolžnosti in ^^ za., država zapre vsa srea-|V8ak dan en doU sicer zato ne, ker se proti vsem tam okoli 400 delegatov m zboro- smer njihovega delovanja. - na ^rmit sistem skrivnostij, bomo z podpore na teden, nam hoiuieio In vendar so te si- vanju je predsedoval presvitli Bratje, ko pride čas, da Vas pozo- tem so pristaši suse zace stva a srcem prelomi. Slovenci in H rote mtoH tJen stavile 3 krat go^od škof McGaviek ki je obe- ve glavni odbor da ^ ^ ^^e ^^ irno odda- ^ postavo." Ta ' " ' - — - vnr^anie na Velikem nem duhovni vodja vseh nabožnih ti velikodušno delo, pojdite do b i gre za pe ___ ge revež goto- eno in isto vprašanje zboru v Clevelandu rote. V Clevelandu liki zbor (konvencija in sicer 14—15 mogoče prila zastopniki in rodoljubi so vih bratovtecin se odzvtli povabilu od vseh stra- Imena in število članov se je po- graje, pokarajte ga, toda glejte, Življenje v sum u.« L^rnih Pritožbe ne bo več kot je burA p. uti da jj vedno l^ite kot ^ PUatu. Nisem verjel te-|&Pet'koo ni, VSaWi je nTogo udelež-[ množilo za 200 procentov. Vseh _ Ne preobložite ga z nasveti in | voljo suše, ampak človeka se po __________ Hrvati, kteri ie niste iri nobenem društvu, spadajoče b K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo sgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnit« na «C°-raj imenovane uradnike društva. V ■lučaju bolezni se mora vsak člante^a društva oglasiti pri IL tajniku Frank Golobi«, 5212 Natrona alley, Pitts-drnm ko sboli in ravno ozdravi. ,----si )e ji narod začrtal dne 30. maja 1917 v feduote t Zdrntenih državah 1951 2 2nd Place Uredništvo in npravniitvo: Telefon: Canal 2487. Chicago, 111. Naročnina: 2» člane, na leto. Za nečlane..... Za inozemstvo ., . |0.96 . 1.50 . 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the 1 UNITED STATES OF AMERICA _ Issued every»Wednesday, Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. 1951 West 22nd rtace, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription rate: For Members, per year. For Nonmembers ...... For Foreign Countries . ,$0.96 , 1.50 . 2.00 K naši 24 letnici. Od predzadnjega torka, dne 2. aprila, je nastopila naša K. S. K. J., že 20, leto svojega poslovanja, l red 24 leti in 8 dnevi (2. aprila 1894) se je zbralo v Joli^tu nekaj zavednih vrlih mož, ki so prišli itu plemenito idejo o ustanovitvi prve slovenske podporne organizacije v Združenih državah in vsi »uiovili so s težkim naporom in trudom našo K. S. K. J. Ker je vsak 2. april v letu za nas velikega pomena, in ker 1k> ostal ta dan neizbrisen v zgodovini naše K. S. K. J., tako tudi \ zgodovini, ameriških Slovencev, je naša sveta dolžnost, da se tega dne tudi letos, ali ob 24. letnici obstanka naše Jednote živo spominjamo, dasiravno že par dni kasneje. Pred vsem odprimo veliko knji go K. S. K. J., in poglejmo, kaj jc ta Jednota v tem času že dobrega storila. Tekom svojega obstanka do 1. aprila 1918 je izplačala že $1,358,960.00. (En milijon tristo osem in petdeset tisoč, devetsto šest deset dolarjev) skupne pod pore. Nemogoče je meni, ali tebi dokazati in dognati, koliko bede, siromaštva in solz se je s to podporo utešilo bodisi že sorodrflkom naših pokojnih sobratov in sose-ster. ali pa posameznim članom in članicam. In to še ni vse! Pri naši organizaciji se ne hvalimo radi z velikimi številkami izplačanih skupnih podpor. Vsled tega tudi ne navajamo resnične in prave svote. Gori je označena samo posmrtninska in poškodninskr. podpora v obče. Koliko so pa v tem času (24 letih) izplačala bolniške podpore naša številna kra-jeVna društva? Do danes še nimamo tega skupaj; a po vsej pravici lahko trdimo, da znaša ta podpora tudi okrog $1,000,000, ali pa še več. Vsa čast, hvala in priznanje gre tudi našim dičnim krajevnim društvom, ker so med tem časom po svoji najboljši moči skrbela in podpirala svoje bolne qlane, ki so bili v nesrečah, ali neprilikah. Na ta način so naša krajevna društva prihranila marsikak tisočak glavni blagajni K. S. K. J. In čemu? Če je n. pr. zbolel kak član, mu je plačevalo krajevno društvo podporo. S tem denarjem si je bolni sobrat poskrbel zdravnika, in zdravila in je imel torej na razpolago sredstva, da je okreval, ali ozdravel. V nasprotnem slučaju bi bil morda umrl in K. S. K. J. bi morala plačati posmrt-nino njegovim dedičem, ^o omenjamo le mimo grede, ker je bolniška podpora v tesni zvezi z po-smrtninsko. Bolj obširno ne bomo za danes pisali in risali zgodovine K. S. K. J., ker bomo danes leto obhajali že srebrni jubilej, ali 25. letnico. Tedaj bo nastopila za nas vse ura veselja, doba spominov in doba primernega slavlja v širšem krogu. Istočasno bo izdala KSKJ., primerno spominsko, ali jubilejno knjižico, katero bodo dobili vsi člani in članice, ali zastanj, ali pa za prav nizko ceno. Odbor za sestavo jubilejue broišurice bo v kratkem imenovan, in tedaj bo treba iti z združenimi močmi na delo. Povodom 24. letnega obstanka K. S. K. J., pa sklenimo nekaj drugega, nekaj koristnega in pomembnega. Stopimo vsi na agi-tacijsko delo za pridobivanje novih članov v starostnem, kakor tudi v Mladinskem oddelku! Gotovo je znano slehernemu društvu in tudi članu, kako lepe na- šo se pobratile na Slovenskem vse politične struje in stranke; vsi se smatrajo za narodne sobrate in so-sestre! Kaj je pa pfci nas v Ameriki? Ali nas naj ne#bo sram, da se peščica (200,000) ne more razumeti, ko živimo istotako v kritičnem času vojne. Narodni boj med to pešico in medsebojno natolcevanje postaja celo vedno večje! Kam plovemo? Ko bi vedel'nas stric Sam, da ima v sVoji hiši tako nesložne sinove slovenskega poiko-lenja, bi mu bilo gotovo žal, da nam je na stežaj odprl svoja vrata. V tekmi za neslogo, prepir in kreg bi dobili ameriški Slovenci gotovo prvo nagrado. Kaj je vendar vsemu temu vzrok?" bo vprašal ta, ali oni.. O, vzrokov imamo pa več, še preveč. Glavni vzrok je po našepi mnenju ta, ker ne živimo ameriški Slovenci po principu ustave Združenih držav in po geslu naše nove domovine. "V slogi jc moč." Konstitucija Zdf-uženfti držav jamči vsakemu posamezniku prosto versko prepričanje (Glej amendment I., 12. 15. 1791 Civil and religion freedom. In prav zaradi našega yeiskega prepričanja se je pojavil med ameriškimi Slovenci prepir, jeza, sovraštvo stranke in razdor. Gotovim narodnim reformatorjem ni več po volji "Oče naš", katerega jih je njih mati učila v starem kraju. — "Proč z vero v svobodni'Ameri- napovedi vojne _ enkrat v imenu glavnega od-i ki" si mislijo; pri tem pa ne vpo- držav za svetovno demokracijo in bora KSKJ. na vse naše članstvo, j števajo gorioznacenega amend- j i se je ^^ Ppv° fTlav®,° da stopite na noge! Zavidajte menta k ustavi Združenih držav, rokave! Imejte pred očmi 2. apri da se ne sme niikomu kratiti ali 1919, da bomo našo petindvaj- oporekati njegovega verskega grade so razpisane za pridobivanje novih udov. Prav sedaj, ko smo nastopili 25. leto poslovanja na£e Jednote, prav sedaj se potrudimo, da bomo ob srebrnem jubileju lahko častno nastopili morda s 15,000 člani odraslega in z 10,000 člani Mladinskega oddelka tako, da nas bo 25,000 skupaj, ali za vsako letnico en tisoč! To se da tekom 12 mesecev lahko doseči, samo če bi se hotel sleherni član (ica) malo bolj pomujati in pobrigati. Vsled tega apeliramo še svoji znani "majski" deklaraciji. Vse, nam predbacivame "monar-histične" krinke, Karagjorgeviče-ve zveze ? smo prelomili, saj zanje se sploh nismo nikdar kot ameriški državljani zavzemali v smislu svetovne demokracije. Gordonski vozel _ krfsko deklaracijo, točko 13 bomo presekali in — potem ni morda nobene zapreke več v narodnem oziru, da bi ne bila naša skupna združitev mogoča? I Delegatje S. N. Z. na prvem gl. zborovanju v Clevelandu se bodo gotovo držali le onih političnih načel, za kakoršna goripo naši Slovenci v starem kraju. Mi ne smemo in ne moremo zapovedovati Slovencem v starem kraju, kake vrste vlade naj si določijo oni, ki se že 4 leta krvavo borijo za svobodo. — Svobodo imamo že mi tukaj! Naj bi bil mesec april 1918, v katerem so stopile (6. apr. 1917) tudi Združene države v vojno za dosego svetovne in narodne demokracije — doba pobratimije, edinosti, združenja in medsebojne ljubezni tudi nas ameriških Slovencev! Nastopimo v tem usodnem svetovnem času in podaJjijjo si bratske roke, opustimo vse sovraštvo, stranke,' natolcevanja; napade na vero, i. t. d., da bomo lahko pomnili še pozna, pozna leta,- kedaj se je vršila prva oblet- Združenih zborovanje naše Slovenske Narodne Zveze. Torej, nehajmo! Eno. uro kasneje, ko je predsednik Wilson podpisal tozadevni zakon, je bil v državni tiskarni dotiskan prvi iztis Liberty bonda za $50.— Ta iztis bode hranila vlada za spomin v svojem arhivu. Od 4. do 6. aprila je bilo gotovih 140,000 iztisov bondov po $50. — in $100.— ; zanaprej bo državna tiskarna izgotovila. sleherni dan 500,000 iztisov, ali kolikor se jih bo potrebovalo. Kakor Liberty bondi prve in druge emisije (izdaje), tako so tudi bondi III. izdaje vsakega davka prosti. Liberty bonde se lahko odplačuje na obroke. Postava določa, da lahko kupi vsakdo ta bond, četudi nima morda $50. — $100. — ali več dolarjev skupaj na roki; označene bonde se lahko odplačuje na o-broke in sicer sledeče: ' 5 odstotkov takoj, ali ob času subskripcije 20 odstot. dne 28. maja 1918. 35 odstot. dne 18. julija 1918. 40 odstot. dne 15. avgusta 1918. Kako se odplačuje bond za $50? $2.50 takoj ko se prijavite za nakup. $10.00 dne 28. maja t. 1. $17.50 dne 18 julija t. 1. $20.00 dne 15. avgusta t. 1.. setletnico obhajali še z večjim ponosom in še z večjo častjo! Nehajmo!! Marsikdo, prebravši ta članek bo morda rekel: "Škoda za papir in škoda za čas! — Nemogoče! — Vse zaman!" — In vseeno smo ga napisali, naj sibo že glas vpijočega v puščavi ,ali ne. — " Preneha jmo z našo narodno neslo go!" bi se moral glasiti napis tega članka. In kdor bo že takoj na ta klic kritiziral urednika, ali celo zmajal z glavo, takega bi morali nazivati pesimistom prve vrste. Ko bi bila prva skupina slovenskih izseljencev, ki je došla iz Belikrajine pred (kakimi 60 leti v Minnesoto in Michigan — že tedaj znala, kako trnjevo in zavito pot je naredila svojim naslednikom — nam, bi gotovo raje doma ostala. Tedaj so imeli naši prvi ameriški slovenski izseljenci gotovo resne misli, izboljšati svoje starokraj-ske razmere, bodisi v gospodar skem, narodnem, ali političnem položaju. Blagor se našim pred-namcem, ker pred 50 leti še niso poznali narodne nesloge med sabo. Naši prvi naseljenci so bili vsi enih misli, enih idej; bili so ameriški Slovenci v pravem pomenu besede, ker so se držali ameriške ga narodnega gesla: "E pluribus unum." — "V edinosti je moč!" Tem našim pijonirjem so sledili v Ameriko še drugi Slovenci iz starega kraja, osobito tekom zad njih 15—20 let. Ta naval, ki je dosegel skupno število ameriških Slovencev okrog 200.000 se pa ni držal načel naših prednikov. Med pšenico na našem narodnem polju so posamezni narodni reformatorji zasejali nekaj zrnc ljulike, nesloge in nesporazuma, ki so pognala v močno klasje. In to žite žanjemo ameriški Slovenci še dandanes, žal, vedno v večji meri. Nad vse čudno in nerazumljive se nam zdi, da se v naši novi domovini baš ameriški Slovenci ne morejo razumeti pod svobodno zvezdnato zastavo. V Združenih državah živi po uradnem izvestju 30 različnih narodnosti. Mi, Slovenci smo le malo peresce na tem mogočnem narodnem drevesu. Ali najdete sploh še pri kakem drugem narodu tukaj toliko nesloge, nesporazuma, medsebojnega sovraštva, strank i .t. d. ikakor baš med našimi ameriškimi Slovenci? Ne. — Dandanes smo prišli že tako daleč, da če se srečajo kje na cesti 3 ameriški Slovenci, se jih že četvero krega. — V naselbinah z20 družinami je po 5, do 6 strank, več društev, več mišljenj in dosti nesloge. V starem kraju živi dandanes še nekaj nad 1 milijon, Slovence v v raznih kronovinah avstr. žezla. Sedanja vojna je do vedla vse te rojake do sloge, edinosti in edinega narodnega cilja. Dandanes prepričanja. Bodi si ti že moha-medan, jud, protestant ali katoličan. Vsak zase. Pusti vsakemu svoje versko prepričanje in drži se svojega. Ti naši reformatorji (večinoma še "greenarji") hočejo biti nekaj višjega od drugih. Celo ukazovati nam hočejo: Tako morate živeti, to upoštevati in se po nas ravnati. Vere ni? — Ker je ni, potem imamo mi prav, ker se iste ne držimo, in Vas naj bo sram, če verujete v Boga tu v svobodni Ameriki. — Mi smo* naprednjaki. Naša beseda je odločevalna. — Pri vsem tem natolcevanju na vero (izključno na našo katoliško vero) pa trpi ves ameriški slovenski narod, £e-mu naši prosvetni "soeiji" ii* svobodomisleci ne udrihaji tudi po judovskih rabincih, luteranskili pastorjih, i .t .d.? Ali ti ne verujejo tudi v Boga? Ali so ti never-niki ? Ni naš namen klicati te naše verske odpadnike nazaj. Naj živijo v svojem prepričanju; saj bo dajal vsak zase odgovor pred večnim Sodnikom. Vprašamo pa pred vsem urednika "G. S.", "Proletarca" in "P." ^li nimamo ameriški slovenski katoličani na podlagi konstitueijc Združenih držav pravice držati se one vere, katero smo pripoznavali vedno? Ali ni v Ameriki versko prepričanje vsem dovoljeno in svobedno? Čemu se torej vedno norčujete iz nas? Iz naših verskih institucij i .t. d.? Vi kršite torej naravnost konstitucijo Združenih držav, ker nasprotujete našemu verskemu prepričanju. Ali ni to resnica? S temi sta vik i in besedami smo hoteli povedati našim narodnim sobratom nasprotnikom, kdo dola prepir med ameriškimi Sloycnci in kaj je vzrok, da ni med nami prave sloge. V verskem prepričanju bodimo vsak zase, če že drugače ne gre. Tako moramo biti, ako hočemo biti dobri ameriški državljani in če hočemo izpolnovati ustavo Združenih držav. V narodnem oziru smo si pa lahko vsi enaki, ker kot ameriški Slovenci smo si vsi eni, vsi bratje in sestre. Sedanja svetovna vojna je celo naše staro-krajske Slovence predrugačila in dovedla k edinosti. Tudi v Ljubljani so bili liberalci, klerikalci, socialisti, svobcdomisleci i. t. d.— A združili so se pod narodnim programom. — Se bOmo li združili v sedanji svetovni vojni tudi mi ameriški Slovenci ?--Prav lahko ,samo če hočemo. Pri tem je treba samo--odnehati, odnehati od napadov na vero. V političnem mišljenju si bomo pa kma-lo pednaki.--% Ameriškim boljše vikom (I. W. W.), socialistom in nasprotnikom demokracije bije tukaj že zadnja ura; ostali bomo torej še na površju republikanci in^demokrati, ko se bo vršila kaka volitev. Kar se pa tiče našega političnega stališča glede stare domovine, se bomo pa zanaprej držali le onih Beseda moža na pravem mestu. Od člana naše Jednote in Člana S. N. Zveze, po poklicu priproste-ga, a zavednega rokodelca smo prejeli sledeče vrstice za objavo. Triobčili smo jih vsled tega, ker so sedanjim političnim razmeram ameriških Slovencev zelo priklad ne in posnemanja vredne. Dopis se glasi takole: "Spodaj podpisani član Slovenske Narodne Zveze izjavljam sledeče: 1.) Jaz kot amerikanski Slovenes držini z Ameriko. , 2.) iluz, Slovenec po rodu irruim tudi čuteče in na stari kraj navezano srce. 3.) Ne glejmo na čast in prven stvo, ampak borimo se skupno za vse, predvsem pa za zmago Amerike po načelih našega slavnega in Čislanega predsednika Mr. Wood-row Wilsona. 4.) Naša Slovenska Natodna Zveza in tudi Slovensko Republi-čansko Združenje bi morala imeti eden in isti namen. Delati bi mo rala pred vsem s pomočjo Ame-sikc, da se zadobi nekaj pravice za naš jugoslovanski narod v starem kraju. 5.) Stopa jmo torej naprej cenjeni mi slovenski bratje v Anic riki z amerikanski m duhom in delujmo složno, da bomo lahko do segli kaj koristnega tudi za staro rl Am oyj no !_ 6.) Pričakujem, želim in pro aim, da bi na prihodnjem prvem glavnem zborovanju S. N. Z. v Clevelandu, 14. 15. in 16. aprila delovali z združenimi močmi za zmago pravice in ne za zmago sebe, ali za prvenstvo. 7.) Jaz nisem prvi. — Pravica naj zmaga, kajti brez pravice ne more noben narod misliti na svoj obstoj in na svojo bodočnost. Chicago, 111., 7. aprila-1918. Ivan Čemažar, nadzornik podr. S. N. Z., Chicago. Tretje posojilo Svobode Predsednik Wilson je podpisal dne 4. aprila zvečer ofr 8:12 zakon za razpis tretjega posojila Svobode (Third Liberty Loan) vsled česar je postal ta zakonski načrt pravomočen. Liberty bondi tretje izdaje bodo donašali 4*4 obresti na leto. Obresti se bodo plačevale dne 15. septembra in dne 15. marca vsakega leta in sicer za .dobo 10 let (15. sept. 1928); ta čas bodo namreč ti bondi dozoreli, oziroma iz-plačljivi. Prvi kupon obrestova-nja bo računan od 9. maja 1918 do 15. sept. 1918. Skupni piesek izdaje teh bondov je določen na 3 bilijone, ali tri, tisoč milijonov dolarjev; kampanja za podpisovanje (subskripcijo) in nakup teh bondov traja od 6. aprila do 4. maja t. 1. 50.00 skupaj. Kako se odplačuje bond za $100? $5.00 takoj pri subskripciji. $20.00 dne 28. maja t. 1. $35.00 dne 18. julija t. 1. 40,00 dne 15. avgusta t. 1. $100. — Skupaj. Za mesec junij ni določenega nobenega vplačila, ker se mora o-značeni mesec plačati dohodninski davek. Bonde se lahko kupi, ali odplačuje v vsaki bolj znani banki. Že v predzadnji številki smo priobčili na tem mestu prejeto o-krožnico od državnega zakladni-škega urada v Washingtonu, v katerem je apeliral državni zakladnik na vsa različna društva širom držav, da naj po svoji možnosti podpisujejo in kupujejo nove Liberty bonde. O tem smo priobčili tudi v zadnji številki primeren uredniški članek oziroma oklic, kateri upamo, da ne bo samo glas vpijočega v puščavi.— Ameriški Slovenci! Cenj. krajevna društva in posamezni člani (ice.)! Sedaj je napočil čas, da pokažemo napram naši novi domovini spoštovanje in patrijoti-zem! Kolumbija in stric Sam kli-četa tudi ameriške Slovence na pomoč, kakor vse druge, tu živeče narode. Ker ne moremo vsi zagrabiti orožja, da bi šli zoper hunskega Nemca, ki si hoče pod jarmiti ves svet — zato pa stopimo vsi v finančno ofenzivo Združenih držav s tem, da kupujemo pridno Liberty bonde in pripo-nioremo na ta način zaveznikom do zaželjene zmage. Vsa čast in priznanje onemu vrlemu fantu ali možu, ki se že bori v vrstah zaveznikov pod našo mogočno zvezdnato zastavo. On se bori z orožjem; mi pa nastopimo z našo dobro voljo pri nakupovanju Liberty bondov. Pomnite, da je tudi ona oseba vršila svojo domoljubno dolžnost, ki je posodila nasi vladi kaj denarja za nadaljevanje in uspešni konec sedanje vojne. Če nosite morda na svojih prsih znak, katerega ste dobili pri nakupu Liberty bonda, je to približno toliko vredno, kakor bi nosili puško na svoji rami na francoski fronti: Vojna stane ogromno denarja. Če ne bo imela naša domovina dovolj denarnih sredstev, ne bo zamogla vzdrževati svoje armade v Evropi, tako tudi ne zaveznikov, ki se borijo za svetovno demokracijo, za svetovno pravico narodov in za trajen svetovni mir. Kupujte torej marjlivo Li-herty bonde! Povodom III. izdaje teh bondov se je vlada obrnila na vse, tu živeče narode, od prvega do slednjega. Tako smo pozvani tudi a-meriški Slovenci, da doprinise-mo sedaj primeren dar, domovini na oltar. Kampanja ali delovanje za nakupovanje Liberty bondov III. izdaje je vlada razdelila v več federalnih rezervnih oddelkov, ali distriktov. Dne 18. marca t. 1. je imenoval ravnatelj VII. Federalnega rezervnega distrikta v Chicagu urednika lista "Glasila K. S. K. Jednote" članom odseka za inozemske jezike in načelnikom slovenske divizije za ta distrikt. VH. distrikt zavzema države: Illinois, Indiana, Wisconsin, Io^a iu Michigan. Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" si šteje to v posebno čast in priznanje, ter bo skušalo delovati po svoji najboljši zmožnosti in moči v prvi vrsti med krajevnimi društvi naše Jednote v državah, 111. Ind. Wis. Iowa, Mich. V teh državah ima K. S. K. J. 42 društev, torej skoraj eno tretjino izmed celokupnega števila. V par dneh bo uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" razposlalo vsem tem društvom slovenske okrožnice na uradnih papirjih katere smo prejeli od vlade, tem okrožnicam bomo pa priložili tudi aplikacije ali prošnje za subskripcijo Liberty bondov. Ker se kampanja zaključi šele 4. maja, bo torej lahko vsako društvo na svoji seji sklenilo in podpisalo gotovo svoto za nakup Liberty bondov. Pred vsem pa svetujemo tem, tako tudi drugim društvom K. S. K. J. da naj pre-čitajo naš zadnjič priobčen čla-nelk: Podpisujte in kupujte Liberty bonde! Prečitajte tudi današnjega, da boste uvideli, kako lahki so odplačilni pogoji pri nabavi Liberty bondov. Naj bi ne bilo ni enega društva K. S. K. J. ki bi ne kupilo Liberty bonda vsaj za $50. — ali $100. —! Kakor se nam poroča bo kupila K. S. K. J. zopet za $20,000 teh bondov iz glavne blagajne in za $1000. — iz blagajne Mladinskega oddelka. Skupaj bo imela potem naša K. S. K. J. teh bondov za $31,000.— Stopimo torej vsi na delo in pokažimo, da znamo ceniti našo novo domovino, ki nas je tako lepo sprejela kot svoje posinov-ljence! Pomnimo samo to: če lo do Združene države in njeni zavezniki zmagali, zmagali b-do tudi naši starokrajski bratje Slovenci, ki se bore za svobodo in za svojo samostojno državo! Italija in južni Slovaui. "The Chicago Darly Journal" je priobčil dne 20. marca t. 1. u-vodnik sledeče vsebine: "Italija in južni Slovani. Ena izmed velikih ovir doseči med zavezniki kooperacijo je bilo imperialistično prizadevanje, ali ambicija toda ne med italijanskim ljudstvom, temveč med neiko gotovo kliko italijanske vlade. Ta klika se je ustavljala tudi Grški, ter je delala pri tem razne obtožbe glede nemških špijonov in a-gentov v Atenah. Hotela je stra-liovati tudi Srbijo, ker je zahtevala vse iztočno jadransko obrežje. S tem je Italija tudi razburila Jugoslovane Avstro-Ogrske. Slovani Bi morda?? služili raje pod gospodarstvom Italije!! ? ? kakor pa pod nemškim: pri tem pa niso Slovani uvidevali nobenega vzroka, čemu naj bi ne bili svoji lastni gospodarji. Težko je še danes povedati, če je spor med Italijo in Grško že poravnan; lahko pa si mislimo, da se je medsebojna napetost zadnji čas nekaj zmanjšala. Pri tem je pa pomenljivi, ker se je te dni poravnalo spor med Italijo, Srbijo in med avstrijskimi Slovani. Posebni senatski odsek katerega je imenovala, ali določila italijanska vlada, je imeli zadnji čas posvetovanja in seje z zastopniki Jugoslovanov (Srbi, Hrvati in Slovenci )in pri tem posvetovanju se je doseglo povoljen in časten sjk)razum za vse stranke. Na podlagi sklepov, odobrenih na teh konferencah, pripoznava Italija Jugoslovanom pravico, da si u-stanove lastno (samostojno državo) in da ji priklopijo vse teritorije, kjer tvorijo Jugoslovani večino prebivalstva; zaeno se pa Jugoslovani izrekajo, da bodo ščitili in upoštevaili narodne pravice onih Italijanov, ki se nahajajo v manjšini v slovenskih pokrajinah, ter nasprotno. Italija se je tem potom neoficijelno zavezala delovati po tem načrtu, da se bo vojna tem lepše, preje in bolj u-godno za vse stranke iztekla. To novico pozdravljamo z velikim veseljem. Ta korak bo veliko-pripomogel v kampanji napram Avstro-Ogrski. Sedaj je ita-jansko ljudstvo privedlo svojo via do saj deloma do pravega spoznanja. Sedaj naj pa še vsi naši zavezniki odobrijo gorioznačeno pogodbo med Italijani in južnimi Slovani; poleg tega naj skušajo uvesti in proglasiti tudi neodvisnost Češke ter Poljske kot bodočo samostojno slovansko državo na severu; prodiranje Nemcev na južnem delu Evrope bode pa list avl jal a nova jugoslovanska država." _ _ ^__ iiwpvi vwvwvmm K. S. K. iS dr. sv. Genov« Ustanovljen« v Jolietu, 111., dne 2. aprile 1894. Inkorporirena v Jolietu, drievi Illinois, dne 12. januarje, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. T«Ufoa 1048 od ustanovitve do 1. aprila 1918 skupna izplačana podpora $1,358,960.32 GLAVNI TJBADNIKI: Predsednik: Taul Sehneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. GThvni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012*N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mr&vintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 420 — 4. Ave.^ Milwaukee, Wis. POBOTNIODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd 8t., Anaconda, Mont, (too. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago. 111. PBAVNIODBOB: Anton Bur gar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. N ^ Joseph Buss, 6619 Bonna Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Placc, Chicago, IU. Telefon pisarne: Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal 6306. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče so Jednoto naj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago 8t., Joliet, IU., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, I1L URADNO NAZNANILO. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. ;__L«*- - PRISTbPILI ČLANI. - K dr. sv. Cirila in Metoda štev. 4 v Tower, Minn. Cert. štev. 22642, Music Jožef roj. 1901 R. 17 $1000.00. — Cert. štev. 22643, Matjašič Ivan roj. 1880. R. 38 $1000.00. Spr. 10. marca 1918. Društ. šteje 105 članov (ie). 0 K dr. sv. Družine štev. -5 v La Salle, III. Cert. štev. 22644, Toma-žin Jožef roj. 1901. R. 17 $-1000.00. — Cert. štev. 22645, Urbanč Andrej roj. 1380. R. 37 $500.00. — Cert. štev. 22646, Hrovat Ivan roj. 1902 R. 16 $500.00. — Cert. štev. 22647, Meglen Henrik roj. 1901 II. 17 $1000.00. Spr. 3. marca 1918. Dr. šteje 148 članov(ic). K dr. sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo. Cert. štev. 22648, Po-tokar Louis J. roj. 1901 R. 17 |1000.00. — Cert. štev. 22649, Čoho-lič Matija roj. 1896 R. 22 $1000:00. Spr. 17. marca 1918. Dr šteje 493 članov(ic). K dr. sv. Jan. Krst. štev. 14 v Butte, Mont. Cert. štev. 22650, Rozman Peter roj 1895 R. 23 $ 1000.00. Spr. 27. februarja 1918. Dr. šteje 190 članov(ic). K dr. sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 22651, Ster-le Franc roj. 1882 R. 36 $500.00. Spr. 5. marca. 1918. Dr. šteje 517 članov(ic). ' * K dr. sv. Petra štev. 30 v Calumet, Mich. Cert. štev. 22652, Ro-gina Matija roj. 1872 R. 46 $250.00. Spr. 6. marca. 1918. Dr. šteje 302 članov (ic). K dr. sv. Alojzija štev. 42 v Steelton, Pa. Cert. štev. 22653, Matejčič Anton roj. 1893 R. 25 $1000.00. Spr. 21. marca 1819. Dr. šteje 135 članov (ic). K dr. sv. Jožefa štev. 43 v Anaconda, Mont. Cert. štev. 22654, Peršin Matija roj. 1901 R. 16 $1000.00. —, Cert. štev. 22655, Kraker Louis J. roj. 1900 R. 18 $1000.00. — Cert. štev. 22656, Blatnik Jožef A. rej. 1897 R. 21 $1000.00. Spr. 5. marca 1819. Dr. šteje 141 članov (ic). K dr. Vit sv. Florjana štev. 44 v So. Chicago, 111. Cert. štev. 22657, Baksic Milan roj. 1883 R. 35 $1000.00. Spr. 3. marca 1918. Dr. šteje 244 članov (ic). K dr. Jezu; Dobri Pastir štev. 49 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 22658, Šegina Frank roj. 1893 R. 24 $1000.00. Spr. 17. marca. 1918. I)r. šteje 65 članov (ic). K dr. Marije Sedem Žal. štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 22659, Stareši«č Jožef roj. 1895 R. 23 $1000.00. Spr. 23. marca. 1918. Dr. šteje 293 Jl;wiov(ie). Kdr. sv.sPetra in Pavla štev. 51 v Iron Mountain, Mich. Cert. štev. .22660; Kraner Mihael roj. 1877 R. 40 $500.00. Spr. 14. februarja 1918. Dr. šteje 62 članov(ic). K dr. sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan, 111. Cert. štev. 22661, Škof John ml. roj. 1901 R. 16 $1000.00. — Cert. štev. 22662, Debevc Frank roj. 1900 R. 17 $1000.00. Spr. 10. marca. 1918. Dr šteje 204 članov(ie). K dr. sv. Jan.^Krst. štev. 60 v Wenona, 111. Cert. štev. 22663, Brunski Albin roj. 1902 R. 16 $1000.00. — Cert. štev. 22664, Kraker Alois roj. 1901 R. 17 $1000.00. Spr. 29. marca. 1918.' Dr. šteje 56 čUiiiov(ic). Kdr. Fred. Baraga štev. 93 v Chisholm, M hm. Cert. štev. 22665, Drganc Anton roj. 1890 R. 27 $1000.00. Spr. 10 .marca 1918. Dr. šteje 141 članov(ic). K dr. Sv. Jožefa štev. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. štev. 22633, Kolar Anton roj. 1896 R. 22 $500.00. Spr. 17. februarja 1918. Dr. šteje 87 članov (ic). K dr. sv. Mihaela štev. 163 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 22666, Kvažič Pavel roj. 1884 R. 34 $1000.00. Spr. 10. marca 1918. Dr. šteje 58 članov (ic). PRISTOPILE ČLANICE. Kdr. Vit. sv. Florjana štev. 44 v So. Chicago, I1L Cert .štev. 8492, Zupančič Agtnes roj. 1888 R. 30 $1000.00. — Cert. štev. 8493, Feikul Marija roj. 1886 R. 32 $500.00. Sprejeta 3. marca 1918. Dr. šteje 246 članov (ic). ' K dr. sv. Jožefa štev. 57 v Brooklyn, N. Y. Cert. štev. 8494, Dolar Johaqa roj. 1893 R. 25 $500.00. Spr. 2. marca 1918. Dr. šteje 144 članov(ic). Kdr. sv. Jan. Krstn. štev. 60 v Wenona* IttJCert. štev. 8495, Kraker Mary roj. 1885 R. 33 $500.00. Spr. 29. marca 1918. Dr. šteje 57 članov (ic). K dr. Marije Pomagaj štev. 78 v Chicago, 111. Cert. štev. 8496, Gcdic Marija roj. 1901 R. 17 $1000.00. Spr. 17. marca 1918. Dr. šteje 214 članov (ic). K dr. Marija Sedem Žal. štev. 81 v Pittburgh, Pa. Cert. štev. 8497, Benec Ana roj. 1902 R. 16 $1000.00. Spr. 24. marca 1918. Dr. šteje 152 članov (ic). K dr. Srca Marije štev. 86 v Rock Springs, Wyo. Cert. štev. 8498, Dolenc Marija roj. 1901 R. 16 $1000.00. Spr. 10. marca 1918. Dr. šteje 49 članov (ic). w ___________ J v Joliet, 111. Cert. stev. 8499, Šu- stersič Frances roj. 1902 R. 16 $1000.00, — Cert. štev. 8500, Gotsič Rose roj. 1897 R. 20 $1000.00. Spr. 3. marca. 1918. Dr. šteje 116 članov (ic). s Kdr. sv. Jožefa štej. 1891 R. 26 $1000.00. — Cert. štev. 8503, Koče-var Rose roj. 1899 R. 18 $1000.00. Spr. 18. marca 1918. Dr. šteje 70 članov(ic). K dr. Sv. Ane štev. 127 v Waukegan, 111. Cert. štev. 8461, Kut-zler Jožefa roj. 1889 R. 28 $1000,00. Spr. 24. februarja 1918. Dr. šteje 95 članov(ic). K dr. sv. Ane štev. 127 v Waukegan, 111. Cert. štev. 8504, Bre-bil Jožefa roj. 1893 R. 25 $1000.00. — Cert. štev. 8505, Luzar Marija roj. 1882 R. 35 $500.00. Spr. 24. marca 1918. Dr. šteje 97 članov(ic). K dr. sv. Ane štev. 139 v La Salle, 111. Cert. štev. 8506, Kesich Ana roj. 1890 R. 28 $500.00. — Cert. štev. 8507, Starovasnik Marija roj. 1902 R. 16 $500.00. Spr. 18. marca 1918. Dr. šteje 45 članov(ic). f K dr. sv. Cirila in Metoda štev. 144 v Sheboygan, Wis. Cert. štev. 8508, Glažar Marija roj. 1895 Ii. 23 $1000.00. Spi-. 14. marca 1918. Dr. šteje 125 članov(ic). K dr. sv. Ane štev. 150 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 8509, Sever Marija roj. 1901 R. 16 $1000.00. — Cert. štev. 8510, Herbida Marija roj. 1895 R. 23 $500.00. Cert. štev. 8511, Petri« Frances roj. 1SS6 R. 31 $500.00. — Cert. štev. 8512, Adamič Katarina roj. 1880 R. 37 $1000.00. Spr. 17. marca 1918. Dr. šteje 62 članov(ic). K dr. sv. Ane štev. 156 v Chisholm, Minn. Cert. štev. 8513, Cevar Ana roj. 1898 R. 20 $1000.00. — Cert. štev. 8514, Globokar Franca roj. 1898 R. 20 $1000.00. Spr. 3. marca 1918. Dr. šteje 68 članov(ic). j K dr. Kraljica Majnika štev. 157 v Sheboygan, Wis. Cert. štev. 8515, Falle Marija roj.1869 R. 48 $250.00. Spr. 20. marca. 1918. Dr. šteje 77 članov(ic). K dr. Marije Magdalene štev. 162 v Cleveland, Ohio.. Cert. štev. 8516, Snyder Karolina roj. 1900 R. 17 $1000.00. — Cert. štev. 8517, Bele Jožefa roj. 1878 R. 40 $1000.00. Spr. 4 marca 1918. Dr. šteje 148 članov(ic). K dr. Marije Pomagaj štev. 164 v Eveleth, Minn. Cert. štev. 8518, Jagunič Matilda roj. 1880 R. 38 $1000.00. Spr. 17. marca 1918. Dr. šteje 27 članov (ic). SUSPENDOVANI ČLANI ■Od dr. sv. Štefana štev. 1 v Chicago, 111. Cert. štev. 19660, Zaje Josip R. 23 $1000.00. — Cert. štev. 14037, Spilar Franc R. 27 $500.00. Suspen. 23. marca 1918. Dr. šteje 281 članov(ie). , ,T , .. „ „ on v . .~ _ r\A A ■»• v » v. o T^K^f T» nL/ omoi ™ r Mahnik Franc R. 29 $1000.00. Zopet spr. 10 .marca. 1918. Dr. šteje Od dr. sv. Jožefa stev. 2 v Joliet, 111. Cert .stev. 20124, Ferlin „ . 11 J Ferdinand R. 25 $1000.00. Susp. 25. marca 1918. Dr. šteje 415 clanovW. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od dr. sv. Alojzija stev. 42 v Steelton, Pa. Cert. štev. 8343, Vratovič Mariana R. 32 $1000.00. Susp. 21. marca 1918. Dr. šteje 135 članov(ic). Od dr. Mar. Pomagaj štev. 79 v Waukegan, III. Cert .štev. 5914, Mesec Franca R. 26 $500.00. Susp. 14. marca 1918. Dr. šteje 85 članov (ic). Od dr. sv. Genovefe štev. 108 v Joliet, 111. Cert. štev. 7791, Turk Anna R. 22 $1000.00. — Cert. štev. 5716, Stariha Marija R. 18 $1000.00. Susp. 4. marca 1918. Dr. šteje 114 članov(ic). Od dr. sv. Roka štev. 132 v Frontenac, Kans. Cert. štev. 8324, Prelc Marija R. 29 $500.00. Susp. 25. marca 1918. Dr. šteje 68 članov(ic). Od dr. sv. Rozalije štev. 140 v Springfield 111. Cert. štev. 4922, Perko Franca R. 37 $500.00. — Cert. štev. 4735, Kren Alojzija R. 17 $1000.00. Susp. 22. marca 1918. Dr. šteje 30 članov(ic). Od dr. Kraljice Majnika štev. 157 v Sheboygan, Wis. Cert. štev. 7719, Miklič Jožefa R. 20 $500.00. — Cert. štev. 8177, Šek Marija R. 24 $500.00. Susp. 13. marca 1918. Dr. šteje 75 članov(ic). O dr. Marije Magdalene štev. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 8079, Valk Katarina R. 45 $250.00. Susp. 24. marca 1918. Dr. šteje 148 članov (ic). SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. Kdr. sv. Jožefa štev. 41 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 20607, Mlakar Franc R. 26 $1000.00. — Cert. štev. 15466, Zorka Alojz R. 29 $1000.00. Zopet spr. 10. marca 1918. Dr. šteje 95 članov(ic). R dr. sv. Alojzija štev. 42 v Steelton, Pa. Cert. štev. 19709, Pavlovi« Anton R. 24 $1000.00. Zopet spr. 21. marca 1918. Dr. šteje 136 članov (ic). K dr. sv. Alojzija štev. 47 v Chicago, 111. Cert. štev. 15542, Vu-le Mijo R. 27 $1000.00. Zopet spr. 16. marca 1918. Dr. šteje 101 članov (ic). K dr. sv. Alojzija štev. 52 v Indianapolis, Ind. Ort. štev. 16234, Powell Mihael R. 16 $500.00. Zopet spr. 9. marca 1918. Dr. šteje 76 članov (ic). K dr. sv. Cirila in Metoda štev. 59 v Eveleth, Minn. Cert. štev. 12956, Lušin Jakob R. 19 $1000.00. Zopet spr. 10. marca 1918. Dr. šteje 232 članov(ic). i K dr. Mar. Sedem Žalosti štev. 84 v Trimountain, Mich. Cert. štev. 17340, Mrvoš Mirko R. 20 $1000.00. Zopet spr. 17. marca 1918. Dr. šteje 53 članov(ic). K dr. sv. 'Antona Pad. štev. 87 v Joliet, 111. Cert. štev. 17474, Strmec Anton R. 20 $1000.00. Zopet spr. 3. marca 1918. Dr. šteje 130 članov(ic). K dr. sv. Petra in Pavla štev. 89 v Etna, Pa. Cert. štev. 21871, Lišič Franc R. 22 $500.00. Zopet spr. 16. marca 1918. Dr. šteje 147 članov(ic). K dr. sv. Alojzija štev. 95 v Broughton, Pa. Cert. štev. 19088, članov (ic). x. Od dr. sv. Cirila in Metoda štev. 8 v Joliet, 111. Cert. štev. 4721, Klobučar Ivan R. 19 $1000.00. Susp. 29. marca 1918. Dr. šteje 121 člnnov(ic). Od dr. sv. Jani. Krstnika štev. 14 v Buttc, Mont. Cert. štev. 17363, Sitar Štefan R.-19 $1000.00. Susp. 19. marca 1918. Dr. šteje 189 članov(ic). Od dr. sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 19971, Žagar Franc R. 18 $500.00. Susp. 23. marca 1918. Dr. šteje 516 članov (ic). Od dr. sv. Petra štev. 30 v Calumet, Mich. CeVt. štev. 13798, Spehar Peter B. R. 29 $1000.00. Susp. 22. marca 1918. Dr. šteje 301 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 41 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 20373, Pesarič Josip R. 24 $1000.00. Susp. 10. marca 191.8. Dr. šteje 93 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 43 v Anaconda, Mont. Cert. štev. 9403, Rehar Franc R. 25 $1000.00. Susp. 31. marca 1918. Dr. šteje 140 članov (ic). Od dr. Marije Sedem Žal. štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 15590, Falica Nikolaj R. 22 $1000.00. Susp. 10. marca 1918. Dr. šteje 293 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 57 v Brooklyn, X. V. Cert. štev. 19120 Marič Alojzij R. 39 $1000.00. Susp. 18. marca 1918. Dr. šteje 142 članov(ic). Od dr. sv. Jurija štev. 64 v Etna, Pa. Cert. štev. 9146, Sopčic Maifka R. 2fT $500.00. — Cert. štev. 18342, Lackovič Andrej R. 38 i j0 247 članov(ic). K dr. sv. Jožefa štev. 103 v Milwaukee, Wis. Cert. štev. 19747, Žagar Jožef R. 17 $500.00. Zopet spr. 9. marca 1918. Dr. šteje 101 članov (ic). K dr. sv. Cirila in Metoda štev. 144 v Sheboygan, Wis. Cert. štev. 21837, Šuslia Josip R. 32 $1000.00. Zopet spr. 3. marca 191«. Dr. šteje 126 članov (ic). K dr. sv. Mihaela štev. 163 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 22402, Kišič Andrej R. 21 $1000.00. — Cert. štev. 22369, Jarebic Ivan R. 27 $1000.00. Zopet spr. 17. marca 1918. Dr. šteje 60 članov(ie). SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K dr. sv. Roka štev. 15 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 773, Beluš Katarina R. 29 $500.00. Zopet spr. 25. marca 1918. Dr. šteje 166 članov (ic). K dr. Mar. Pomagaj štev. 79 v Waukegan, 111. Cert. štev. 3528, Ilrovatin Marija R. 30 $1000.00. Zopet spr. 8. marca 1918. Dr. šteje 86 članov (ic). K dr. Marije Pomagaj štev. 119 v Rockdale,' 111. Cert. štev. 3200, Koren Amalija R. 23 $1000.00. Zopet spr. 10. marca 1918. Dr. šteje 34 čl a nov (ic). K dr. sv. Ane štev. 156 v Chisholm, Minn. Cert. štev. 7679, Ko-larič. Alojzija R. 33 $1000.00. Zopet spr. 3. marca 1918. Dr. šteje 69 članov (ic). PRESTOPILI ČLANI. Od dr. sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, 111. k dr. Vit. sv. Florijana štev. 44 v So. Chicago, 111. Cert. štev. 21194, Jure Anton R. 43 $1000.00. Prest. 3. marca 1918. 1 dr. šteje 412 članov(ic), 2. dr. šte- $1000.00. Susp. 22. marca 1918. Dr. šteje 112 članov(ic). Od dr. sv. Jan. Evangelista štev. 65 v Milwaukee, Wis. Cert. štev. 17848, Staric Jožef R. 26 $500.00. t- Cert. štev. 20772, (ie rvol Flori jan R. 30 $500.00. Susp. 20. marca 1918. Dr. šteje 152 članov(ic). Od dr. Mar. Pomagaj štev. 79 v Waukegan, IU. Cert. štev. 10976, Turk Anton R. 22 $1000.00. — Cert. štev. 12725, Mesec Martin R. 25 $1000.00. Susp. 14. marca 1918. Dr.'šteje 86 članov(ic). Od dr. Mar. Sedem Žalosti štev. 84 v Trimountain, Mich. Cert štev. 20688, Prša Nikolaj R. 24 $1000.00. — Cert. štev. 16357. Šli mac Slavko R. 18 $1000.00. — Cert. štev. 17252, Vrtnar Anton R 43 $500.00. Susp. 17. marca 1918. Dr. šteje 52 i-lanov(ic). Od dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Cert. štev. 21143, Sagui Anton R. 23 $500.00. — Cert. štev. 18567, Beršinič Štefan R. 27 $1000.00. — Cert. štev. 20744, Ivančan Franc R. 30 $500.00. -Cert. štev. 20746, Furko Imbro R. 34 $500.00. Susp. 16. marca 1918. Dv. šteje 146 članov(ic). Od dr. sv. Cirila in Metoda štev. 90 v So. Omaha, Neb. Cert štev. 22275, Kontel Josip R. 25 $500.00. Susp. 17. marca 1918. Dr. šteje 24 članov(ic). Od dr. sv. Treh Kraljev štev. 98 v Rockdale, 111. Cert. štev. 20428, Viščak Josip R. 16 $1000.00. Susp. 23. marca 1918. Dr. šteje 80 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 110 v Barberton, Ohio. Cert. štev. 18661, Ložar Martin R. 16 $500.00. — Cert. štev. 21310, Kočjan Avgust R. 25 $500.00. Susp. 17. marca 1918. Dr .šteje 57 članov(ic). Od dr. Mar. Rož. Venca štev. 131 v Aurora, Minn. Cert. štev. 21161-Klun Ivan R. 42 $1000.00. — Cert. štev. 21363, Mežnar Franc R, 20 $1000.00. — Cert. štev. 22276, Skerl Josip R. 27 $500.00. Susp 28. marca 1918. Dr. šteje' 136 članov(ic). Od dr. sv. Roka štev. 132 v Frontenac, Kans. Cert. štev. 15811, Biziak Karol R. 43 $1000.00. — Cert. štev. 18146, Jarts Avgust R. 20 $500.00. — Cert. štev. 20180, Preleč Ivan R. 33 $500.00. Susp. 25. marca 1918. Dr. šteje 69 članov (ic). Od dr. sv. Družine štev. 151 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 20937, Banič Martin R. 20 $500.00. Susp. 3. marca 1918. Dr. šteje 33 (Kanov (ic). Od dr. sv. Mihaela štev. 152 v So. Deering, 111. Cert. štev. 21741, Vukavič Luka R. 24 $1000.00. Susp. 25. marca 1918. Dr. šteje 88 članov(ic). Od dr. Marije Majnika štev. 154 v Peoria, 111. Cert. štev. 21437, Podobnik Anton R. 30 $500.00. Susp. 20 članov (ic). Od dr. sv .Antooia Pad. štev. 158 v Hoetetter, Pa. Cert. štev. 21844, Kramzar Anton R. 25 $500.00. — Cert, štev. 21375, Krajšek Anton R. 27 $250.00. Susp. 24. marca 1918. Dr. šteje 28 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, 111. k dr. sv. Alojzija štev. 47 v Chicago, 111. Cert. štev. 21748, Vreček Jožef R. 26 $1000.00. Prest. 10. marca 1918. 1. dr. šteje 413 članov(ie), 2. dr. šteje 102 članov(ic). Od dr. sv. Cirila in Metoda štev. 8 v Joliet, 111. k dr. sv. Družine štev. 5 v La Salle, lil Cert. štev. 17724, Bedc-nko Alojz R. 37 $1000.00. Prest." 23. marca 1918. 1. dr. šteje 122 članov(ic), 2. dr. šteje 146 članov(ic). Od dr. sv. Barbare štev. 23 v Bridgeport, Ohio, k dr. Marije Pomočnice štev. 17 v Huntington, Ark. Cert. štev. 6633, Gale Josip R. 43 $1000.00. Prest. 24. marca 1918. 1. dr. šteje 42 članov(ic), 2. dr. šteje 20 članov (ic). Od dr. Jezus Dobri Pastir štev. 49 v Pittsburg, Pa. k dr. sv. Mihaela štev. 163 v Pittsburg, Pa. Cert. štev. 13687, Brozonič Geo. R. 41 $1000.00. Prest. 17. marca 1918. 1. dr. šteje 64 članov(ic), 2. dr. šteje 61 članov(ic). Od dr. sv. Barbare štev. 68 v Irwin, Pa. k dr. sv. Jožefa štev. 58 v I laser, Pa. Cert. štev. 5774, Bedek John R. 34 $1000.00. Prest. 10. marca 1918. 1. dr. šteje 1 člauiov(ic), 2. dr. šteje 74 članov(ic). Od dr. sv. Alojzija štev. 88 v Mohawk, Mich, k dr. sv. Jožefa štev. 112 v Ely, Minn. Cert. štev. 13336, Adlesich John R. 24 $1000.00. Prest. 17. marca 1918. 1. dr. šteje 42 članov(ic), 2. dr. šteje 86 članov (ic). Od dr. Mar. sv. Rož. Venca štev. 131 v Aurora, Minn, k dr. sv. Družine štev. 136 v Willard, Wis. Cert. štev. 8576, Bergant Franc R. 19 $1000.00. Prest. 18. marca 1918. 1. dr. šteje 135 članov (ic), 2. dr. šteje 61 članov (ic). PRESTOPILE ČLANICE. Od dr. sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio, k dr. Marije Magdalene štev. 162 v Cleveland^Ohio. Cert. štev. 4331, Pajk Marija R. 23 $500.00. Prest. 4. marca 1918. 1. dr. šteje 515 člatiiov(ic), 2. dr. šteje 148 člatnov(ic). O dr sv. Barbare štev. 68 v Irwin, Pa. k dr. sv. Jožefa štev. 58 v Haser, Pa. Cert. štev. 4088, Bedek Marija R. 31 $500.00. Prest. 10. marca 1918. 1. dr. šteje 0 članov(ic), 2. dr. šteje 75 članov(ic). Od dr. Treh Kraljev štev. 98 v Rockdale, 111. k dr. Marije Pomagaj štev..119 v Rockdale, 111. Cert. štev. 6151, Jagodnik Mary R. 21 $1000.00. Prest. 12. marca 1918. 1. dr. šteje 80 članov(ie), 2. dr. šteje 35 članov(ic). Od dr. Marije Pomagaj štev. 121 v Little Falls, N. Y. k dr. sv. Ane štev. 120 v Forest City, Pa. Cert. štev. 3685, Zupančič Franca R. 21 $500.00. Prest. 17. marca 1918. 1. dr. šteje 53 članov(ic), marca 1918. Dr. šteje 13 2. dr. šteje 138 članov(ic). Cd dr. Mar. Rož. Venca štev. 131 v Aurora, Minn, k dr. sv. Družine štev. 136 v Wililard, Wis. Cert. štev. 3345, Bergant Marv r. 20 $500.00. Prest. 18. marca 1918. 1. dr. šteje 134 članov(ic)., 2 dr. šteje 62 članov (ic). 43 t R. 36 $1000 1918. Dr. šteje conda, Mont. Cert. štev. Odstop. 31. marca 1918. Dr. Od dr sv Cirila m Metoda Stev. 45 v E. Helena, Mont. Cert. Stev. 16602, Strajnar Anton R. 18 $1000.00. Odstop. 19. marca 1918. Dr. Šteje 62 «laaiov(ie.) . f , _ . Od dr Mar. Sedeirf Žalosti štev. 84 v Trimouintain, Mich. Cert. štev. 17994, Karlovi* Anton R. 34 $1000.00. Odstop. 17. ma^pa 1»18. Dr. šteje 52 Slanov(ie). ODSTOPILE ČLANICE. Od dr Vit. »v. Jurija štev. 3 v Joliet, 111. Cert. štev. 5444, Lang-fLoss Marija R. 22 $500.00. Odstop. 10. marca 1918. Dr. šteje 165 ClanOddr sv Cirila in Metoda Stev. 8 v Joliet, 111. Cert. štev. 3448, Skufca Julija R. 27 $1000.00. Odstop. 29. marca 1918. Dr. šteje 120 clanovM. ^ Jo£efa §teV 43 y Anaeonda, Mont. Cert. štev. 3712, Lipovšek Marija R. 36 $1000.00. Odstop. 31. marca 1918. Dr. šfeje 138 članov(ic). . v qnAQ Od dr. Marije Pomagaj štev. 78 v Chicago, 111 Cert atev J3009 Ferkul Franca R. 23 $1000.00. Odstop. 17. marca 1918. Dr. ste3e 214 članov j ie). ^ ^ ^ 105 v New York, N. Y. Cert.^ev 5540 Keršmanc FraAea R. 32 $500.00. Odstop. 10. marca 1918. Dr. šteje 73 Od1 dr. sv. Genovefe štev. 108 v Joliet, 111. Cert. štev. 4397 Rooney Angela R. 17 $500.00. Odstop. 4. marca 1918, Dr. šteje ll<5 ^^Od'dr. sv. Jožefa štev. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. števj IZLOČENI ČLANI. 18907, Kavaš Andrej R. 41 $500.00. Izloč. 28. marca 1918. Dr. šteje 86 članov(ic). „ „ ______ IZLOČENE ČLANICE. Od dr *v. Ane štev. 123 v Bridgeport, Ohio. Cert. štev. 5132 Ciorše Katarina R. 22 $1000.00. Izloč. 17. marca 1918. Dr. šteje 67 ^^OcTdr sv Jožefa štev. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. štev. 6009, , je izdal nemški Central Verein ob Kavaš Marija R. 38 $500.00. Izloč. 28. marca 1918. Dr. šteje 8o - » - • članov (ic). zvlftA1I ZAVAROVALNINO. Pri dr Marije Device štev. 33 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 19238, Pavlakoviš Matija R. 25 z $500.00 na $1000.00. Zvišal 8. mar-ca 1918 Pri dr Marije Sedem Žal. štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 8-131, Berkopec Mary R. 17 z $500.00 na $1000.00. Zvišal 23. mar- ^ 1 Pri dr. sv. Jožefa štev. 57 v Brooklyn; N. Y. Cert. štev. 21243, Stimec Alojz R. 30 z $250.00 na'$500.00. Zvišal 11. marca 1918. Pri dr Marije Pomagaj štev. 129 v So. Omaha, Neb. Cert. štev. 5242, Pdončič Alojzija R. 30 z $500.00 ua $1000.00. Zvišala 1. aprila 1918. ___ ZNIŽALI ZAVAROVALNINO. Pri dr sv. Petra in Pavla štev. 89 v Etna, Pa. Cert. štev. 18941, Slivar Karol R. 26 z $1000.00 na $500.00. Znižal 19. marca 1918. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. brošuriea popolnoma na mestu in popolnoma primerna in jako koristna, ako hočemo, da se bodo« kdaj te naše razmere zboljšale. Zveza je storila popolnoma prav, da jo je izdala takoj prvo leto. Spoznati samega sebe, je podlaga vsakega poboljšanja. Kdor je enkrat toliko zaslepel, da svojih napak ali več ne vidi, ali jih vsaj noče videti, je izgubljen. Ni sramotno imeti slabosti! Ni sramotno pasti v greh, sramotno je v slabostih ostati! Grešiti je človeško, v grehih ostati je hudičevo. Jaz mislim, pojdimo vase. lzprašajmo si vest. Nič se ne sramujmo, ako smo res do sedaj v obče napačno ravnali, spali in svoje dolžnosti zanemarjali. Drugi večji in boljši narodi so jih morda še bolj. Priznajmo jih, obžalujmo, obtožimo se jih in otresimo se jih. Judež je izdal Jezusa. Ko je spoznal, je šel in se obesil. Sveti Peter je zatajil Jezusa. Ko je spoznal, je šel ven in se '1 britko zjolkal". Kdo je ravnal lepše ? Sicer pa ni treba ničesar drugega, kakor čitati naše liste in dopise v njih, zasledovati naše slovenske razmere, pa misiim, da bo vsakdo priznal ,da ima brošuriea prav. 2. Takele brošurice niso več nič novega. Prav taka, ali vsaj podobna brošuriea je bila izdana pred kakimi šestdesetimi leti med irskimi katoliki. Enako brošurico katere nasvetuje broSurica. Brošuriea konštatuge, kako se med nami zanemarjajo sv. zakramenti in cerkev. Zato gre in mora iti naprej, kako bomo ljudstvo pripeljali v cerkev, da bode videlo te demonstracije in kako jih pripeljati pred oltar. Če bi bila omenjena trditev resnična, potem je bil v popolni zmoti veliki Lev XIII., !ki je toliko porival Škofe in duhovnike, naj gredo ven iz cerkve za ovčicami in naj jih pripeljejo z javnjm delovanjem v cerkev nazaj k Jezusu; v zmoti je bil naS apostolski škof Jeglič in vsi drugi škofje sveta, ki toliko želijo, da bi katoliki prirejali kolikor mogoče veliko javnih demonstracij v zmoti je naš apostolski delegat, ki se je o namenu naše Zveze izrazil, da je jako "timely" času primeren, (katere pravila so bila sestavljena v Chieagi pod predsedstvom Rev. A. Sojarja samega). Potem so v zfooti društva "Holy Name", katerih eden glavnih namenov so ravno te letne demonstracije. V zmoti je potem chi-caški nadškof, ki te demonstracije tako silno priporoča. V zmoti je potem "Church Extension" s svojimi Missionary kongresi, v zmoti je "Federation of Catholic Societies" s svojimi velikanski letnimi demonstracijami in drugih celo število. Zasledujmo delovanje irskih katolikov, nemških, poljskih in drugih, ali ni njih glavno sredstvo, kolikor mogoče veliko in velikanskih demonstracij. Ako bi bi ni nič sad javnih mari, kaj bodo rekli doma ali kje drugje, kajti grešiti je človeško, v grehu ostati je hudičevo. Kar nam je pa posebno treba, je edinosti in složnosti med nami slovenskimi duhovniki, da bomo vsi edini v načinu in edini v prepričanju in edini v sredstvih in pa, da bomo drug drugega delovanje podpirali. Prepričan sem, da se bode tudi to doseglo z božjo pomočjo. Če bode pa še kdo ocenjal to brošurico, naj se izpusti iz cele polemike moje imen, ki nima s stvarjo prav ničesar opraviti. Ne bodimo osebni in ne malenkostni, temveč stvarni, p^ ne bode dolgo, ko bomo prišli skupaj. Rev. A. Sojar-ju se pa zahvalim za odkrite misli. Bog plačaj! Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. Opomba uredništva: S tem smo ustregli v zadevi ocene označene broSurice obema strankama. Pisatelj gornje knjižice nam je dopo- začetku svojega delovanja med. la skupna sv. obhajila dovolj, če-nemškimi katoliki. Naslov ji je1; mu potem vse to? Toda jaz mislim, bil:: "Es muss anders werden". če so vse te demonstracije za vse Prav taka brošuriea je zagledala dnige narode tolike važnosti, če beli dan med Poljaki z naslovom: "Misereor super turbam". Tudi te brošurice sicer niso bile sloven-sno sprejete, vendar so nedvomno silno veliko pomagale, da se je za- jih naši cerkveni predstojniki to-lilko priporočajo in pospešujejo, potem mislim, da bi tudi storile med Slovenci silno veliko dobrega, ako bi se jih začelo prirejati. ---,------n—v, OV J^ CJ-F - • * čelo misliti na te razmere med na- pisatelj K. brošurice "Od srca rodi in da se je marsikaj dobrega do srca" ne sklepa torej pravil- no! ZA PIRUHE ČLANOM-VOJAKOM. . Zadnji izkaz...................................................$258'20 Dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich.............55.00 Dr. sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa.............$5.00 $ 10.00 - Skupaj................................. *268-20 Iskrena hvala! Ker je Velika noč že minila, in ker smo piruhe našim sob rat om-vojakom večinoma že odposlali se to kolekto s tem zaključuje. Vsako krajevno društvo, ki se je zanimalo za to plemenito stvar je imelo dovolj časa prispevati s kakim skromnim darilcem; na društva ki se pa ne zanimajo za to, pa ne moremo celo leto čakati. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Še malo več loči! Pod tem naslovom je prineslo Glasilo K. S. K. J. v svoji 11. številki članek izpod peresa Rev. Antona Sojarja ,župnika iz Chicage, ki naj je nekaka "ocena" brošurice, katero je podpisal neki K. (in ne Rev. Kazimir Zakrajšek) in katero je izdala Zveza Katoliških Slovencev (ne pa "naš neumorno delaven in goreč Pater Zakrajšek"). Silno obžalujem, da je s to oceno pisatelj tega članka tako ozko spojil moje ime, tako, da je prav-zaprav to ocena mojega delova^ nja, ne pa brošurice, katero je spisal K. O vsaki oceni in sodbi se more in mora zahtevati, da je pravična in objektivna, stvarna. Ako Rev. Anton Sojar ne soglaša z iz vajanji K. v njegovi brošurici, povedal bi bil lahko svoje misli po-polnoma mirno in stvarno, ne da bi se samo odblizu spomnil ali o menil mojega imena. Stvar je vendar dobra ne glede, kdo jo predloži, ali pa slaba, zopet ne glede na osebnost. Obžalujem to, pravim, Iker bi lahko kdo, ki ne pozna mene ne Rev. A. Sojarja in ne najuniga pri jateljstva, kajti sošolca sva, sodil napačno ta članek. Smatral bi ga lahko za osebni napad duhovnika na duhovnika, o čemur pa dvomim, da bi Rev. A. Sojar to nameraval. Toliko, kar se tiee mojega imena, katerega je tako netaktno Rev. A. Sojar umešal v celo zadevo. • Glede nadaljnih izvajanj pa mislim, da je sedaj, ko sem bil nekako javno pozvan, moja dolžnost, da pojasnim svoje stališče glede brošurice in glede izvajanj Rev. A. Sojarja. _ Priznati moram, da se jaz osebno popolnoma soglašam z brošurico in njenim opisovanjem naših slovenskih razmer, pa naj reče kdor kar Ikoli. Dasi "sedim" na slovaški fari, vendar nisem nikdar zanemarjal svojega lastnega slovenskega naroda, tehiveč sem cel čas svojega amerikanskega življe nja skušal storiti za svoj narod, kolikor mi je bilo le mogoče. Ostal sem vsa leta v prav ozki zvezi z njim ,morda bolj, kakor marsikak drugi slovenski duhovnik. Dasi nisem ustanovil še nobene župnije, vendar sem začetnik New Yorške začelo in storilo Ko sklenemo se poboljšati, gremo k spovedi. Predno pa gremo k spovedi, si moramo vest izprašati. In prav ta namen ima brošuriea Od srca do srca". Morda pisatelj v kaki točki res pretirava. Morda so res njegovi nasveti neizvedljivi, nepraktični. Toda saj to še ni kak sklep, to je samo navodilo, samo misli, ki so bile podane ameriškim Slovencem v prevdarek. Sicer pa Rev. Sojar ne zanika, da bi ne bilo res tako žalostno. Prav se mu ne zdi samo radi tega, ker bodo duhovniki kričali: ne v brezversko Ameriko" Opra-vičuje te razmere, češ, da je v katoliškem Rimu tudi marsikaj gnji-lega in cejo na katoliškem Duna-ju. ^ j Na to bi mu jaz odgovoril, da ni treba iti tako daleč po zglede. Pojdimo v Meksiko, ki je tudi katoliška država. Zakaj si torej ameriški škofje toliko prizadevajo, da bi vzbudili katoliško zavest pri a-meriških katoličanih? Zakaj ne reko: "Vsaj je v Meksilki še hujše, kaj bomo mi tukaj delovali! Saj je drugod še slabše! 3. Rev. A. Sojar mi svetuje naj grem od naselbine do naselbine i. t. d., 'da zboljšam te razmere in naj ne "jokam kot zdravnik nad narodom, ako je zašel".. Kakor zgoraj omenjeno sem to dosedaj skušal vršiti več, kakor sem pa skoraj smel. Moji župljani, slovenski in slovaški vedo, da sem bil samo zadnjega pol leta do sedaj iz , v .. y A , . župnije deset nedelj, torej skoraj u _Se uaJ! Ilovico. Tudi ve vsakdo, da sku- šam po svojih zelo slabih močeh storiti svojo dolžnost in pomagati. Kakor za misijon v Chieagi, tako za vse svoje delo mislim vedno: Jaz bom storil svojo dolžnost, potrudil se bom. Vspeh je pa od zgoraj. Sve*i Pavel je izpreobrnil pol tedanjega sveta, sveti Jakob pa pravijo, samo dva Človeka. Vendar sta bila oba apostola. Torej mislim, da jaz ne javkam in ne točim solza, temveč skušam tudi po svojih močeh delati, kakor skušajo drugi 4. Rev. A. Sojar dolži slovensko duhovščino doma, da je v Ameriki tako. Pisatelj brošurice ne dolži nobenega in je to tudi popolnoma postranska stvar. Brošuriea je hotela doseči samo spoznanje razmer, da je tako, pa da bi bilo lah ko morda boljše, ali da bi se lahlko marsikaj spremenilo, marsikaj Tešilo, marsikaj zboljšalo, treba samo to in to 5. Tu v tem članku je tudi trditev,da so najlepše demonstracije opombo :'Da se resnica spozna, treba je 5uti oba zvona.' S tem naj bo ta zadeva od naše strani končana in zaključena. Domoljuben Poljak. » •X Ko se je vršil nedavno v Elm-hurst, N. Y., vojaški nabor, se je priglasil tudi nek drugače povsem trden in krepak mladenič, rodom Poljak, ki je prosil naborno komisijo, da naj ga potidi, navzlic temu da ima umetno nogo. Dr. Combes, član naborne komisije'se je izrazil, da bo priporočil tega domoljubnega fanta posebnemu odboru, da naj ga potrdi. Imena istega pa ni hotel povedati javnosti. Ta čuden nabornik je po poklicu šofer. Vsled izrecne želje so ga uvrstili v razred I. A. Označeni Poljak se je izrazil, da bi rad o-pravljal v vojni šofersko službo; ako ga pa za to nočejo vzeti bo kaki vojaški kuhinji lupil pa v slal sledeče vrstice v zagQvor z, krompir in umival posodo 6. Glede shodov slovenskih duhovnikov se jaz tudi popolnoma strinjam z brošurico in zdi se mi, da ima popolnoma prav. Če bi bila taka posvetovanja brez pomena, čemu se potem shajajo škofje, če mu shodi katehetov, učiteljev, u-metnikov, strokovnjakov? Da, vseh posameznih stanov? Še celo governerji Združenih držav ao začutili potrebo, da se shajajo. Nimate danes skupine ljudi ali stanov bodisi prepričanja ali službe, ki bi se ne shajali v posvetovanja. To delajo poljski duhovniki, to delajo slovaški duhovniki. Če dru-go^i ti shodi toliko lepih sadov obrodi, zakaj bi jih med nami Slovenci ne?! Naj bomo mi izjeme? Prepričan sem, iko bi mi duhovniki vprašali katoliško zavedne la-jike, kaj mislijo o tem vprašanju, zaklicali bi nam kot en mož: "Gospodje, skupaj! Prosimo vas, združite se! Prosimo vas, zedinite se najprej vi sami in mi lajiki bomo takoj šli za vami!" Da bi se mi pismeno pogovorili? Mislim, da smo vsi v tem enako počasni za cd govore. 7. Sicer pa ponovim še enkrat, kar piše ta brošuriea, se ne da tajiti. Nasvete, katere daje, jih daje, ter so preizkušeni in ni drugega treba, kakor da še mi Slovenci to začnemo, kar že drugi leta in leta pred nami vrše in s krasnimi vspehi. Naših razmer se nam ni državne bonde Tretjega Vojnega Posojila 1 \i% obresti \i% Obresti tečejo pričenši z 9. majem 1918 in se bodo izplačevale vsako leto 15. septembra in 15. marca, Liberty bondi se dobijo v zneskih $50.00, $100,00, $500.00, $1000.00 ter višje in se bodo izplačali 15. sept 1928. Za nadaljnja pojasnila se obrnite na Vašega bankirja, gospodarja (delodajalca), župnika, predsednika Vašega društva, ali 1 v* 1 1 _ _ _ brooklynske cerkvene občine, katero sedaj poleg Slovakov upravljam, kolikor mogoče vestno in natančno. — Da ne "sedim" na slovaški župniji, kaže tudi moj zapisnik misijonov, katere sem že dal po najrazličnejših naselbinah; 209 jih je sedaj vseh skupaj ceio-tedenskih in poltedenskih. Na teh misijonih sem marsikje hodil pred misijonom od hiše do hiše in vabil ljudi k pobožnostim. Tudi sem gj urednik lista, kar tudi da dela. V vseh teh službah sem pa imel priliko poseči prav glpbclko v naše slovenske amerikanske razmere, kakor zopet le malo kdo izmed slovenskih duhovnikov. Ko bi popisal vse, kar sem na teh misijonih doživel, kaj vse videl in skusil, ko bi dalje priobčil vsa pisma, ki jih je prejelo uredništvo Ave Maria iz raznih naselbin, potem sem prepričan, da bi nihče ne o-porekal izvajanjem te* brošurice, temveč bi rekel to, kar je veliko rojakov že pisalo iz slovensikih na- domači odsek Vojnega posojila. Vaša dolžnost je, da kupite! Držati denar v varnostnih škatljicah (Safety depozit boxes) je nepatrijočno in ne donaša nič dobička. Skrivati doma denar je nevarno, nepatri-jotično in ne donaša nič dobička. Naložite torei svoj denar v Tretje posojilo Svobode to bo patrijotično, varno in doblčkanosno. S tem pnpomagate k ZMAGI! To bo prineslo MIR! v— ---x------------------------? —---7-------—jg---—-------— —--t# selbin in tudi nekaj duhovnikov, j katoliškege zavesti, skupna sveta Spomlad je tukaj in treb* & da se J^ »un. j dobi nove moei Za clscenie krv! pa potrebujete tudi zdravilo. Najboljše so boste počutili, če poskusite Severa's Blood Purifier everov kričistilec. Dobite ga pir vašem lekarnarju. Je izvrstno spomladansko zdravilo za kri. Učinek tega zdravila je izvrsten. Poskušajte zdravilo za nečisto kri, ture, mazule in izpuščaje in druge kožne bolezni, ki so posledica bolne krvi. Vsakdo naj rabi to zdravilo spomladi. Cena je $1.25. Hrbtne bolečine V> da so obisti bolne in da telo potrebuje zdravilo, ki jih spravi zopet ozdravi in obeuim prežene bolečine hrbta. Severa's Kidney and Liver Remedy (Severova zdravila za obisti in jetra) so pokazala svojo vrednost v številnih slučajih, tako, da vam priporočamo to zdravilo s popolnim zaupanjem za zdravljenje obisti in mehurja in sorodnih bolezni. Cena je $1.25. ^»rfwri ;7naklci 80 dnevno porajajo in so zelo aeroeci lzpaniu neljubi> ker koža 8erbi p0 vsem životu. Vsi, ki trpe na ti bolezni, naj poskusijo Severa's Skin Ointment (Severovo mazilo za kožne bolezni). Pomoč se hitro spozna; mazilo hitro ugladi kožo in odpravi serbe-čino. Koža postane zopet gladka in normalna. Cena je 50. Milo za umivanje izpahkov in mora vsebovati vse zdravilne snovi, ki so potrebne, da se prežene srbečino in se ozdravi koža. Za to mi priporočamo x Severa's Medicated Skin Soap (Severovo zdravilno milo za kožo). Prepričani smo, da je tako sestavljena, da odgovarja tem potrebam. To je milo, ki ga mora imeti vsaka družina. Milo uapravi kožo gladko in lepo. Cena je 25c. Severova zdravila se prodajajo v lekarnah vsepovsod. Ako vaš lekarnar nima teh ali vam ne more postreči, potem ne jemljite ponaredb. Pošljite na pravilno svoto denarain mi vam bomo točno postregli. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. o govoru ljubljanskega poslanca dr. Ravniharja, katerega je Imel v dunajskem državnem zboru 9. novembra, poroča ljubljanski Slovenski Narod- 12. novembra sledeče: V slovenskem delu svojega govora je zagotavljal poslanec dr. Ravnihar Poljake, da uživajo njihove težnje pri Jugoslovanih vse simpatije in popolno razumevanje. Današnji naši protesti niso naperjeni proti tem težnjam. Storili smo samo čin obrambe, do katerega so nas prisilili ne toliko naši narodni sovražniki, kolikor neprijazne nam vlade, ki hočejo Poljakom ocividno dobro, nam pa očividno zlo. (Nadaljuje nemški.) Visoka rbornica! Mi Jugoslovani se moramo pridružiti protestom proti načrtom, kakoršne nanl javljajo iz Berlina. Včerajšnja izjava ministrskega predsednika v bud-getni dvorani, kakor tudi izjava, katero je podal sedaj v tej visoki zbornici, nas ne more pomiriti. Samo odločni demanti bi mogli to storiti. V tem, kar izjavi za-molčite in kar nasprotno kažete) se vidi, da ni resnica daleč od tega, kar se javlja iz nemške pre-stolice. Postaviti nas hočejo pred gotova dejstva. Vsled tega stavljamo svoje proteste in opomine, da bi se nam ne moglo pozneje očitati, da smo molče o-dohravajoči sprejeli vest, katera nam je došla četudi neuradnim potoni, kakor tudi zaradi tega, da bi si sami ne mogli ničesar o-vitati. Naši protesti so nad vse resni, in to naj bo opomin vsem, ki mislijo prezirati naše majvi-talnejše stvari. (Odobravanje.) Stvar ni v tem, da bi mi morda ne priznavali Poljakom ono, kar so dosegli v Berlinu, kakor se čuje. Mi jim želimo popolno neodvisnost in svobodo njihove (države, kakor to želimo samim sebi. Ta njihova država naj uživa popolno suverenost in na morju naj se jim odprejo vrata v cvet. Trdimo celo, da jim Berlin daje premalo napram onemu, kar so oni dali in kar oni žrtvujejo. Xe oziraje rta njihove ogromne krvne in druge žrtve, se zdi, da se odpovedujejo Poznanskemu, in kar je najvažnejše, izhodu $ia morje. (Aplavz od strani enega dela Poljakov.) Reklo bi se, da je to notranja zadeva. Poljakov; resnica je to, dvomim pa, da je bil pred tem vprašan poljski narod. Na ta način se ustvarja poljska iredenta, ki je v stanu, da postane nevarna svetovnemu miru. Poljski kralj bo potegnil tudi nas v nevarni vrtinec. Tu pa že prihajajo v poštev naši interesi, kajti naj se sodi kakorkoli o vzrokih sedanje svetovne vojne, gotovo je, da ima svoje vzroke v raznih iredentah. Ena nalog mora biti, da se enkrat za vselej odstrani vsaka ired^a. . . Ne varajmo se; ako pr^tanejo Poljaki sedaj rta objavljeni naert, ni dvoma, da to delajo z rezervirano mentaliteto in da je treba to smatrati samo za prehodno e-tapo za dosego konečnega poljskega političnega cilja. Poljakom so vrgli rusinsko kost. Dvomim, da M jo mogli Poljaki prebaviti, toliko • manj, ako bo v vzhodni Galiciji za mejo svobodna ukrajinska republika. Dajte Rusinom v bodoči poljski držayi še tako veliko avtonomijo, pa se oni vendar ne bodo nikoli čutili tu doma, kot samostojni in svobodni bednini. S tem bodete napravili drugo iredento 11 a Poljskem in s tem novo nevarnost za trajen mir. (Odobravanje.) Moglo bi se reči: To so notranje zadeve bodisi Poljakov, bodisi Ukrajincev v katere se nimajo utikati drugi. Res je to, toda samo do gotove meje, samo do tam, kjer se rušijo naši skupni interesi. Vsled tega izjavljamo, da se obračajo naš-i protesti predvsem proti načinu ,kako se hoče rešiti poljsko vprašanje, in da se hoče to storiti ravno v sedanjem trenutku. V času sa mood ločevanja in svobode narodov «e de-kratira Poljakom državna oblika, dekretira se jim kralj, onim Poljakom, ki so svojega kralja vedno svobodno volili iz naroda samega. 14 Gottesgnadentum (pomilosti božji) je zopet napravilo skok nazaj v srednji vek, ko so državne oblasti metale narode deski, ko med dvema di--------- ma odločeval o usodi narodov in o njihovih eželah. Ako W napram takemu načinu rešitve poljskega vprašanja molčali, bi napravili s tem močno presodbo za rešitev tudi celega ostalega problema narodnosti. Tega pa m amemo dovoliti, zlasti ne v času, ki nam že jasno kaže dobre posledice svetovne vojne, ki imaje viden izraz v načelih: svoboda in samoodločevanje narodov, svobo da njihovih dežel in njihovih morij, svobodna izbira državne for me. Zasmehovanje in glasen smeh bo sprejel berlinske načrte, ne samo radi tega, ker delijo kožo medveda, ki še ni ubit, temveč tudi zato, ker so dokaz, da ste (Avstrija in Nemčija) v resnici reakcijonaren element, kakor je znano po svetu. Berlinski dogovor se tiče ozemlja, ki je bilo osvojeno tekom vojne, ki pa ima nad seboj for malno še vedno rusko suverenost. Zato bodo smatrali povsod v Berlinu predloženi korak za aneksi jo par excellence (pritrjevanje), smatrali bodo vaše mirovne ponudbe, vašo pripravljenost za mir za hipokriaijo, za gnezdo zapeljivih misli in neiskrenosti. S tem ste neizmerno škodovali misli o miru, katerp ste sami pre dložili za daljno bodočnost. (Re snica je!) Nam Jugoslovanom in Cehom neprestano očitate, da zahtevamo v svojih programih nekaj nemogočega in neizpeljivega, ker hočemo preko Litve in Sotle. Nemogoče. Sedaj pa vi kar tako na lepem anektirati tuje ozemlje izven državnih mej, lastnino drugega suverena. (Največji odpor pa bo našlo delovanje avstrijske diplomacije ravno v Rusija, kjer je sedaj, kakor nam pripovedujete, ugodno razpoloženje za mir. Vse stranke do skrajne levice s samimi Bolj- pa«e eno kategorijo: ono ki nosi na jeziku samoodločeva hje, v srcu ga pa preklinja. Resnični prijatelji samoodloče vanja pa so vsi, ki so bilt en ki so še vedno teptani in tlačeni, ki tipe socijalno in politično, socijal-no kot posamezniki, politično pa kot narodi. . . Ti tlačani se dvigajo in pravijo: mi sami smo dr žava, nii sami smo narod. To so ideje tlačenih, ideje pre ganjanih, istotako pa tudi ideji moderne civilizacije, ki je še ve dno zmagala nad bajoneti, na katere se naslanja prusko junkerst vo in grofovsko pangermanski na cionalni šovizem. Svetlost modernih idej sije od dne do dne jasnejše in močnejše in tema krivice bo izginila pred svetlostjo pravice. Junkerski duh leži danes v poslednjih zdihih. Si cer še tolče okoli sebe, toda to nas ne plaši. Ta duh, ki je vodil voj no,, je danes v agoniji. To nam je znano in zato verujemo v dober konec naše borbe za pravico in svobodo. . VELIK JGOSLOVANSKI ZBOR. (Novine, 19. I.) "Hrvatski Državi poročajo iz Dunaja: Jugoslovanski klub na Dunaju se bavi * mislijo, da se po vzgledu Čehov sestanejo vsi narodni poslanci v deželnih in državnih zborih 'v/ vseh krajev našega troimenega naroda in da zavzemajo stališče na podlagi principov trajnega in splošnega mirnu med narodi." "NAŠE SAMOODLOČEVANJE IN SLOVENSKE ŽENE." (Slovenec, 16. I.j "Po celi Jugoslaviji, zlasti pa na Slovenskem, vre in kipi v narodu, ki navdušeno in prepričano podaja izjave za Jugoslovansko deklaracijo. To je naš narodni plebiscit, katerega cilj in nanlen je: popolna politična, narodna in ekonomna še viki, ki so sedaj na krmilu, bo^ svoboda. Naše žene in dekleta po dete odbili od sebe, odbili jih bodete od mira. Četudi namreč Rusija več ne reflektira na Poljsko, četudi demokratska Rusija sama želi in proglašuje neodvisnost Poljske, tako nesebična ni niti demokratična Rusija, da bi dovo-la, da dobi Poljska svojo neodci-snost neke druge sile in ne iz roke dosedanjega suverena, iz roke ruskega naroda samega. Z našega ožjega stališča moramo nasprotovati vsaki etapni rešitvi narodnostnega problema te monarhije. Zopet se hoče uveljaviti staro načelo celokupne avstrijske politične umetnosti: Divide et impera! Ta načrt noče zadovoljiti samo Poljakov, temveč hoče biti v prvi vrsti na korist germanstvu v Avstriji. Berlin naj pa pomaga, da utrdi čvrsto nemško hegemonijo in da je postavi na "solidno" podlago. (Ponavljam še enkrat, da ta naš protest ni naperjen proti Poljakom, proti njihovi pravični in sveti stvari; ako bi šlo po našem bi obstojala med nami (med Jugoslovani in Poljaki) zveza na življenje in smrt za dosego naših velikih ciljev. Mi samo hočemo, da se objednem s poljskim rešijo tudi ostali narodnostni problemi, toraj predvsem češko, jugoslovansko in rusinsko vprašanje, po želji vsakega teh narodov. Ta vprašanja niso nič manj aktualna od poljskega, temveč so z njim na isti stopinji. Najso-lidnejša diplomacija pa, katera naj jih reši, je sporazum med narodi samimi, (Odobravanje in ploskanje.) BORBA ZA SAMOODLOČEVANJE. (Slovenec, 15. I.) "Wilsonov govor o soglasnosti onih, kateri vladajo, in onih, katerim se vlada podkrepljen z vzgledi ruske revolucije o samoodločevanju, se je globoko ukoreninil v modernem mišljenju in se je danes razširil po celem svetu tako, da je treba z njim računati kot z zelo realnim političnim faktorjem. Ideja samoodločevanja narodov je zavladala tudi našim javnim nazira-njem kot najsilnejši politični faktor. Njegovo moč moremo preceniti in meriti po odporu, ki se je dvigal proti tej ideji od strani onih, katerim bo prej ali slej odpel zadnjo pesem. . . Največji nasprotniki samoodločevvanja narodov so pruski junkerji in njihovi sateliti, nemški in avstrijski Pangermani. ijžene in dekleta, možje in mladeni mestih in vaseh podajajo s takim razumevanjem za deklaracijo, da bi se mogli intelektualci od njih učiti. V našo zadnjo planinsko vas naj pridejo diplomati, da ču-jejo voljo našega naroda iz ust slovenskih kmetic in delavk. Iz vseh krajev — brez izjeme — nam javljajo o velikem požaru pokreta za naš cilj. Piscu teh vrstic je pripovedovala neka deklica iz Šmartna pri Litiji, ki je zbirala podpise po planinskih vaseh, da ni bilo ne ene žene ali dekleta, kise ne bi z navdušenjem podpisala. Izjavljale so, da so srečne, ako morajo tudi same kaj doprinesti za tako stvar in da bi šle tudi več ur daleč, da bi dale svoj podpis za Jugoslovansko deklaracijo. To so besede slovenskih ma-t?r, žen in deklet onih, katerih kri se preliva na bojiščih. Naj si tq zapomnijo oni, ki mislijo, da bo hotel naš narod še prenašati robstvo. Slovenske žene in dekleta! Danes ve tolmačite voljo izkrvav-ljenega naroda. Iz morja prelite krvi naših mož in fantov in iz solz naših mater, udov in žalostnih zaročenk — je izšla jeklena narodna volja. Neomahljivost naše narodne volje nam bo prinesla pravico in svobodo in z njo življenje." IZJAVE SLOVENK. (Slovenski Narod, 22. I.) "Narodno zavedne žene in dekleta iz občine Divača na Primorskem e-nodušno pozdravljajo delovanje Jugoslovanskega kluba za osvoboditev našega milega naroda. I-skreno in z vso dušo se izražamo za zedinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstvo jugoslovansko državo. Istočasno izražamo dr. Šušteršiču kot odpadni ku Jugoslovanskega kluba najo-strejšo obsodbo in nezaupanje, ker je lomil slogo celega Jugoslo vanstva vtem, za nas najpomem bnejšem zgodovinskem času. Ho-čemo^ da bodo naši otroci srečn; in svobodni državljani bodoče svobodne Jugoslavije! Zato brez strahu naprej! —.Sledi 183 pod pisov. Ista številka prinaša še pet izjav slovenskih žen in deklet, in v eni izmed teh (Nova Vas pri Les cah) se glasi: "Poživljamo Ju^ klub, da porabi vsa sredstva z a dosego samostojne jugoslovenske države." (Slovenec, 22. I.) "Podpisane * TTOlIjtt \lvFtt nftVQU izražamo za Jugoslovansk racijo v polnem obsegu. Ve lika misel za svobodo, za zedinje no Jugoslavijo, je zakrila v nas vse drugo. Zavedamo se velikeg/ časa, v katerem živimo. Velike i deje nagega rojaka Jurčiča so o-živele v nas z elementarno silo h nas spojile vse v nepremagljivi falango. — Sledi 293 podpisov.' Isti Ust prinaša še pet drugih sliČnih izjav. (Slovenec, 21. I.) "Vsi člani družin v Lipoglavu, možki, ženi in dekleta, stojimo s celim srcem za našimi jugoslovanskimi poslan ci, ki se tako moško bore za našo narodno svobodo. Posebno sme hvaležni dr. Korošcu, načelniki Jug kluba. In z velikim navdušenjem se pridružujmo majski de klaraciji. — Najostrejše pa obso jamo dr. Šušteršiča in mu kliče mo: Proč z novo, nepotrebno kinetsko stranko. — Slede podpisi iz vseh hiš, izvzemši iz dveh." (Slovenec, 21. I.) "Podpisane Žene in dekleta iz župnije Št. Vid, Lozice in Podfaga pri Vipavi se navdušeno pridružimo zahtevi Jugoslovanskega kluba po zedinjeni in svobodni jugoslovanski državi. — Sledi 637 podpisov." lata številka prinaša še 15 drugih sličnih izjav. "Slovenski Narod objavlja 21. I. med drugimi izjavami tudi izja-žen in deklet iz Žužemberka, znamke! vo liiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiititiii. * NASSE GRAMOFONI I ki jih izdeluje edina slovenska tvrdka r FR. HREN & CO. = Ti W. Kinzie St., 352 K. *tate at., Chicago, I1L £ Nafii gramofoni igrajo vse rekorde. — Pigite po slovenski cenik. — = g Iščemo zastopnike. = OSNA JE $86.00 ™ Vsak, ki kupi en stroj St. 1918 dobi prosto: "Sinoči sem na vasi = = bil", "Veseli godec", "Odpri dekle kamrico", "Srečna mladost" 5 — plošče. Z naročilom je poslati, Money Order, ali gotov denar v pripo- E — ročenem pismu. ~ ^lllllllllllllllllllllllltllllllllllllll|IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllliiiliiiiir katera „ zaključuje z vsklikom: "Živela Jugoslavija." Slovenec od 21. I. objavlja poročilo o dveh javnih narodnih sestankih, ki sta se vršila 20. I., dopoldne v Šmartnu pri Ljubljani, popoldan pa na Hruški. Na obeh shodih sta govorila dr. Jež in deželni poslanec Gregorič. Na obeh sestankih je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se odobrava majska deklaracija, zahteva mir z zahtevo, da "pošljejo vsi narodi zastopnike na mirovna pogajanja", obsoja dr. Šušteršiča i'i zahteva sklicanje kranjskega deželnega zbora. JOSITTEHKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Street Chicago, Illinois Telefon: Canal 29C. AVSVTRIJSKI NEMCI PROTI JUGOSLOVANOM. (Slovenski Narod, 17. I.) V pondeljek je bil poslanec Beber-nig pri ministrskem predsedniku, kateremu je rekel, da so alpski Nemci silno ogorčeni, ker vlada ne podvzame nikakega koraka proti narodnemu pokretu nad Jugoslovani in Čehi. Zagrozil je, da bodo stopili alpski Nemci v opozicijo." Se priporoča rojakom Sloveneem za obilen poset. "Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo. avwvwv \WWWW\WVWX\V\VWXXWVW VWWWWWWAWl r i * Telefon: Canal 80 \ Martin Ncmanich I i SLOVENSKA GOSTILNA \ l IN RESTAVRACIJA \ t / J 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. £ \ Rojaki Slovenci vedno dobro došli! \ Mala zvezda v okna, po "The Little Star in the Window." (Posvečeno našim članom-voja-kom.) » V oknu hiše tam čez cesto, Zvezdo malo večkrat zrem; V belo je našita svilo, Rob jo rdeči lepša milo, Kaj pomenja, to urnem. Njen odsev je v mraku jasen, Svetel zjiftraj in čez dan. Zvezdica žari ta vedno In celo po noči redno Se svetlika mi na plan. Mimo hiše te po cesti Kdor le stopa, se ozre; V oknu -opazuje, gleda Zvezdo malo, se zaveda In pomišlja,--dalje gre. Glej ženico sivolaso Tam pred oknom zdaj stoji; V zvezdo zre in se ne gane. — Solza iz oči ji kane, Vzdih iz srca ji kipi. < > > Včeraj starček sključen, sivi, Spet pred oknom je obstal. V misel zatopi globoko Se, ko v vojni zgubil roko Je. — Pozdrav je zvezdi dal. Veš li č'mu ta zvezda mala Tamkaj v oknu vsa žari? Ker jo mati zapuščena, S srcem je prižgala ena, Koje sin se zdaj bori. Zvezda ta mu zdaj odseva Bogve kje budi spomin?- Morda, ko stoji na straži? Morda strah mu smrten blaži Vojne vihre bolečin? Zvezda ta naj bo vodnica, Fantom vsem tolažbe vir! Naj na dom jih le spominja ! Na.i hrabri jih kot svetinja V borbi za svetovni mir! Ivan Z. Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva In ne|slare|ša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chicago 111. Vse delo in blago garantirano— Ceniki zastonj. Ne strašite se! Vaš denar je varen! Ce tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo. » __ 3% obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopft obrestujejo. Pri nda bodete vedno dobro in vljudno postrežem po svojem rojaka, , Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stan kra? vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Nase banka j« depositni urad za mno poštno hranilnico, sa mesto Joliet, sa okraj Will, sa državo Illinois in sa vlado Združenih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. (Nadaljevanje.) Šel sem torej v park Monceaux (b. Moso), ki ga je vojvoda Orleanski bil napravil ob Chartree-ski cesti. Potov ob Kineskih vratih, od se talcev oživljenih, sem se ognil ter poiskal samotne kraje o-gromnega vrta, razvaline Marto-vega templa, gaj cipres in sikomo-rov, jarm s KineSko lopo na stebrih; naposled sem stopil v samoten Kineški pavilion, kjer bi lahko mirno prečital pisma k domovine. A bil sem tako vznevoljen, da me niti mile besede moje matere niso razveselile kakor druge krati. Verenino pismo mu je pa se posebno spravilo v slabo voljo. Pisala je tako: Ljubi Damian! Lahko si misliš naš strah in naše veselje, ki ga nam je delalo Tvoje pismo, v katerem poročaš, kako je zgorel grad Valdouleur in kako si srečno rešil starega, od protina bolnega go spoda in njegovi hčerki. Teta je večkrat preplašena vzkliknila, mej tem ko sem brala, in jaz sem resnično trepetala. Le Katra je o-stala mirna in rekla: "No, no, i-mejte pamet! Če bi bil zgorel, bi ne bil več tako dolgega lista napisal." Nato sem nesla pismo Tvoji ljubi materi, potem v grad Zur-lauben, in nazadnje je krožilo malone po vsem mestecu. Prav ponosna sem nate, da si se tako hrabro držal z baronom Redingom. To je da so nekateri nemarni jeziki dogodek o rešitvi onih goapodičen koj tako zložili, da bo eno od njiju baron za ženo vzel, drugo pa Ti. Jaz pa sem se takemu prerokovanju smejala, ker poznam Tebe in Tvojo zvestobo!-- Nekateri od Francoskih beguncev so zdaj prišli celo k nam v Zuz ter se nastanili kajpada v Zurlaubenu. Izimši enega ali dveh prijaznih starih gospodov bi bili radi mene vsi lahko šli k sultanu v Carigrad. Tu jih nihče rad ne vidi, najmanj pa župnik. V cerkev jih nikoli ni, zato pa tembolj lazijo za vsakim poštenim dekletom, da si kmalu že ne bom več upala na vrt. Da bi slišal našo Katro, kako robanti čez te "postopače" — ta je še najuljudnejši naslov, ki ga dobijo od nje! Nesrečo, ki jih je zadela, pravi ona, da so več ko zaslužili; in skoro da se strinjam z njo. Nekemu mlademu gizdalinu, ki me je ondan prav nesramno zalezoval na našem vrtu, je s škropilnico gnojnice štrknila na glavo ter ga tako slabo parfumiranega spodila iz vrta. V Zugu se ni smel več poka-zatj ter je še tisti dan izginil s primernim naukom, ki ga je dobil cd Zurlaubena v, slovo. Le nič se ne boj! Mojega srca mi ne vzamejo ti 'comtes' in 'marquis' in 'dues' (b! kot, marki, dik) in kako že se jim pravi. Ono je na zlati verižici, a kujček do verižice imaš Ti, Nikar ga ne izgubi! Tvoji ljubi materi se godi tako tako. Ta vedni dež, ki nam tu nagaja, ji ni pogodu. Že nekaj tednov skoro nič ni mogla na vrt. Ljudem bo težko spraviti seno. Df. bi le prihodnji teden bilo solnce, ko bomo mi prali! Ti se boš. takim skrbem smejal, a ne veš, kako je človeku hudo pri srcu, če je vse lepo čedno oprano, potem pa se ne more posušiti. Vsi, vsi Te pozdravljajo, naj-boljpaTvoja zvesta ■■BUI t*' r Veren a. P. S. O pesniku Salisu mi že dolgo nisi nič pisal. Nedavno sem v nekem almanahu čitala neko njegovo pesem: 'Elegija domovini,' ki mi je prav močno ugajala. Tu pravijo o Salisu, da drži z revolucionar« ? Komaj si morem kaj takega misliti o tako plemenitem človeku. In glej! Ako bi me kaj na svetu moglo ločiti od Tebe, ločilo bi me, ko bi tako odpadel od nase vere. Zakaj o. guardian je pred kratkim pridigal, da revolucionar« niso le sovražni kralju, ampak tudi cerkvi. No, kar se tega tiče, me ni strah zate. Ti si ibil vedno posten in pobožen." Tako je pisala Verena! In prav kar sem se zopet spri z njenim o-četom. Jeadl sem se nase in nanj. On je pedant, ki se ne more otresti nazorov stare »oje ter se pov-speti do idej velike sedanjosti; "Zdaj šele sem docela zapravil Verenino 'roko," sem si govoril. "Kako vse drugačno bo sledeče njeno pismo, ko zve od očeta, da sem uskočil k 'prosvitljencem,' k revolucionarcem!" Jokal sem od jeze nad, sabo in njenim očetom. Polni mesec je bil že visoko na nebu, ko sem naposled poiskal Hotel de Malte v Richelieujevi ulici, prav nasproti kraljevi knjižnici. Reding ni bil doma. Naročil sem sobo in končal dan v brezmejni žalosti, obnpajoč nad srečo svoje bodočnosti. XVIII. Velike nadeje. "V svoji hiši, tam v onem _ slopju z velikimi lesenimi mostov- Kajpada sem vse pustil na me-Rtu ter hitel proti kraljičini hiši. Ob vznožju lesenih stolb je stal isti služabnik, ki je .nekoč na naju čakal na mostu pred kraljičinim belvederom. Vodil me je po stol-bah navzgor in po odprtem mos-tovžu, opletenem s cvetočo kapu-cinko, v preprosto opremljeno izbo, nekako predsobo; na io je odšel. Nisem dolgo čakal, ko so se odprle druge duri, in postaren gospod me je sprevedel v prav lepo sobo. Dragocene preproge in lično pohištvo se je čudno ujemalo z malimi okni in kmečkimi lonci s cvetlicami na njih. (Dalje prihodnji.) Vojno varčevalne znamke! Naselil sem se bil v Salisovem stanovanju, ki ga je imel v naje-( mu v čedni hiši v ulici Saint-Ho-, nore, nedaleč od Tuilerij. Začetkom oktobra sem imel nekaj službe prostih dni, in sklenil sem jih porabiti v to, da dovršim svoje v1 maju začete risbe v TrianonuJ Svojo knjigo za risbe, ki sem mis-1 lil, da je že izgubljena, sem šele1 pred nekaj dnevi po d'Hervilly-ju dobil nazaj. Ko mi jo je prvikrat hotel izročiti obenem z vabilom od. kraljice, naj obiskujem delavnico njenega dvornega slikarja, sem bil v ječi. Pozneje so veliki politični dogodki njemu, in gotovo še bolj kraljici, malenkostno zadevo izrinili iz spomina. Ko sem pa nekega dne slučajno srečal maršala, se je spomnil naročila Marije Antiniete ter mi vrnil risarsko knjigo. D'Hervilly mi je tedaj veliko laskavega povedal o moji nadarjenosti ter močno obžaloval, da je mojster Robert mej tem zapustil Francosko.* No, saj bi v viharju dnevnih dogodkov vse eno ne bil nalel priložnosti, posluževati se njegove šole! Stari čuvaj je godrnjaje odprl kakor vedno, in jaz sem s svojo mapo poiskati onstran jezera tisti kraj, kjer sem imel na desni malin, na levi planšarsko kočo in v sredi pred sabo z drevesi obrobljeno vodo s kraljičino hišo v ozadju. Vabljiva pokrajina je bila zdaj v jesenskih barvah še lepša. Rme-ne breze, rdeče in rjave bukve, vmes še temno zeleni hrasti in črnikaste jelke, nad tem pa belo si-' vi oblaki s progami sinjega neba in pred mano vodna površina z vsemi odsevi in bleski — ah, kdo bi mogel vse to narisati! Hotel sem vsaj poskusiti osnutek z barvami ter sem brzo črtal obrise, ko me je že nekdo motil. Bila je Ivanka. Pozdravil sem jo in vprašal, kako se godi njej in kozam. Njej dobro, kozam tudi, je rekla; kozliči so že jako zrastli. Zakaj da vse poletje nisem nič prišel pogledat zavoljo njih? In tuli zdaj sem kar mimo šel pri njih hiši, ne da bi voščil dobro jutro. Če sem bil sinoči na veliki slovesnosti, ki jo je telesna straža priredila častnikom Flandernskega polka. Ona da je za hip mogla pogledati v dvorano Opere. Kakšna krasota! Vse svetilke na ročicah so gorele, in vse lože so bile polne nakičenih dvornih gospa; in tu sta se mahoma pojavila kralj in kraljica, in bilo je živio-klicev in vz-klikanja brez konca. Godba je svi-rala, in vsi so peli : O Richard, o moj kralj! Zakaj pa Rihard? Saj kralju je vendar ime Ludvik. In' nato so razdajali bele kokarde, in kraljica se je jako srečno smehljala, kakor že celo poletje ne. Ah, zdaj je vedno tako žalostna, odkar je dofen umrl, in kar se je toliko strašnega zgodilo to poletje sem v tem hudobnem Parizu! Le poredkoma prihaja zdaj sem na pristavo in k njej v planšarsko kočo. Tako je dekle čebljalo, in jaz sem mu razložil, da tista pesem izjavlja zvestobo do kralja, in niti sanjalo se mi ni, kakšne posledice bo imela ta nedolžna demonstracija. Končno se mi je posrečilo, odpraviti Ivanko z obljubo, da pozneje pogledam k očetu in kozam. Potem sem malo časa risal m bil pravkar odprl šatuljo z barvami, ko je Ivanka vsa zasopljena pritekla in javila, da je kraljica v selu in hoče z menoj govoriti. "Kraljica hoče z mano govoriti? Kje pa?" sem osupel vprašal. KAKOR TONKA, ALI KREPuLO. ^ zatrjujejo, bi vasaa tenka Kakor zdravniki morala vsebovati take stvari, Id bi vea nai telesni sestav utrjevale in bi bolniku v obče pomagale. Vsled tega priporočamo vsem bolnim in slabotnim ossbam, da naj rabijo S evera'sTE ffiltim of Ltft (Severov 2ivajenski balsam). Ta balzam je oaoUto priporočljiv pri zdravljenju navadne in pogoste zapeki (zabaeanosti) neprebave in bolestih na jetrih. Poskusite to toniko kadar imate spremenljivo mrzlico; posebno nai bi jemale to toniko stare in slabotne osebe. Natančna navodila so označena na vsaksm zavitku. Cena 860. Dobi m v vseh lekarnah. VV. F. SFVfcRA CO. CtDAH RAPIDS, IOWA V sezoni pljučnice. Potrebno se nam zdi opozarjati ljudstvo, da naj v tej nevarni letni sezoni ne smatra in ne zdravi pljučnice kakor kako navatifro in neopasno bolezen. Ako bo^te skrbeli vedno za redno izčiščenje strupenih snovi, ki se nabirajo V želodcu in črevesju, bo vaš sisterli odbijal vse napade kake bolezni, kateri bi lahko v nasprotnem slu; čaju podlegli. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino izčl-šča popolnoma želodec, ne da Hi imeli pri tem kake neprijetni? simptone. To prijetno zdravilo nima para v slučaju odprave zaba-sanosti, glavobola, nervoznosti, splošne slabosti i. t. d. Cena $1.10 v lekarnah. — Trinerjev Linfc ment daje hitro in zanesljivo od-pomoč pri revmatizmu, nevralgiji glavobolu, izpahkih, otiskih, oteklinah i. t. d. Posku&ite ga enkrat sami, kakor so ga poskusili že tudi drugi. Cena 35 in 65c v lekarnah, po pošti 45 in 75c. Joseph Triner Company,. izdelujoči kemisti, 1333—1334 So. Ashland Ave, Chicago, 111. (Advertis?) POZOR SLOVENSKA DEKLETA! Pri ugledni slovenski družini v Chicagu dobi poštena, zanesljiva in pridna Slovenka dobro stalno službo z lepo' plačo. Popolno znanje angleščine ni potrebno. Opravljati bi imela hišna dela in za silo pomagati v trgovini. Pišite ali vprašajte za pojasni* la pri uredništvu našega lista. "Glasilo K. S. K. Jednote" 1951 W. 22. Place Chicago, 111. (Adv. No. 14-15.) TELEFON CANAL €027 Frank Grill's Dairy Prva «lev«isko-fcrva»ka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoitovajem Frank Grill, slovensko-hrvaž ki mlekar Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI) v Chicagu, HL Andrej Ogrin, lastnik -1845 W. 22. St., Chicago. Se toplo priporoča rojakom Slovencem in- bratom Hrvatom. — Svoji k svojimi CkCkCkt^Ck&C^« fr i Tiskovine stanejo denar in mi vam ga prihranimo, če pišete za našo ceno predno naročite pravila, uplačilne knjige, papir, kuverte, bolniške liste, i.t.d. AMERIKANSH SLtVfcNEC 1006 N. Chicago Street JOLIET,.....ILLINOIS Pozor gg. tajniki krajevnih društev! kova pravila, lične isdelana pisma, ali kake drage tlakorlae, eVnlte v Ameriki, aa Kadar potrebujete n __erte, vabila in vstopni* se aa največjo tfovanako naijako NAKOiNO TISKARNO, 214151 Blue Island Ave., Chicago, 111. Ta Tam bode iafefcOTila vse tiskovine v popolno aadovoljneel fiede dela. Oeobito Yam priporočamo salo priprarae mu točnosti in okusnega , p.,..,,. . , .... a—r----- Vplačilne kaJlUoo aa dane in ilaniee, izdelane v malem iepnem formatu in trdo veaane. Dalje imamo v aalogi aelo prikladne ITakaitiloa aa blagajnike aa isplaievanje bolniške podpore in dragik iadatkev, ter Po-botnlce. Tiskane imamo tudi Bolniške Usta* večjo in maniie in :e vedno na- pol« sa vodstvo članov, da ee ima na taačen pregled čtevila članov po P" Na saktovo pofljenu tiskovin na ogled brezplačno I OPOMBA: ▼ nači tiskarni so tiska "Glasile K. S. K. Jednote" MARIJA SLUGA 1828 w 22*1 si. Chietflt, III. T(l«kaM Ca—l 47SS Izkušena in s drier-nim dovoljenjem potrjena BABICA dno priporoča no. m ia hrraikim lain orrakim Sla-▼ «d kam. M O ljudi ▼enakim Tvnuu L Bachman ZASTAVE, REGALUE IN RA-ZNE DRUŠTVENE POTREB-dČINE. 2107 S. Hamlin Ave., Chicago, m. Telefon: Lawndale 441. Zelo koristne stvari. Razpošiljam razne suhe rože in druge pripomočke ki so opisani v knjigi "Domači zdravnik". Imam tudi mnogovrstne dišave ki so opisane v kuhinjski^ (knjigah in se potrebujejo za pripravo okusnih jedil,razna semena, kakor seme za solato, peteršilj, fižol, korenje, itd. Pišite po cenike. Math Pezdir P. O. Box 1611, New York, N. Y. 1 at a ■ fr ■» ■ m i »i 1 m 1 ea 1 Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Bkoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspefino rabijo * največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh žtevilnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ===== Grenko Vino == torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi Ieki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob pre/nembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhiticjšn in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TBINEEJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1916, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS ZE 60 LEX je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in žisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v po*«fe-nem za&čitnem skladu. Naložite torej Vaie prihranke v NAJSTAREJŠI m NAJVEČJI BANKI V JOL J5TU. 3% Narastli obresti sa polletno pripisujejo k glavnici, OQjL ali pa izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. O7U FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET ajoliet, Illinois. "LJUDSKA BANKA".