OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SlloVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine AKOPR s Q II A & I ? NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AfvlERIKi ■xi" ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVII.—LETO XXXVII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), APRIL 5, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 66 Zadnje vesti Danes, tako se je javilo iz Vi o\'nega sodišča v Washingtonu, pade zgodovinsko važna sodba j« ločevanje po plemenih ustavno ali ne. Gre za šole, kjer črni in beli otroci. Ali naj se fiolajo še naprej ločeno ali pa •^ora biti pouk skupen in na ^ upnih šolah. Pričakovanje na sodbe, zlasti na ameri-^ jugu, se stopnjuje v mrzlič-Ио in revolucijonarno razpoloženje. Danes naj se v New Yorku ® novi delo v pristanišču. Ka-' 20 do 30 tisoč pristaniških (aveev se je javilo na delo. ^зЛје prihajajo in odhajajo, to-J a vprašanje je ali bodo vsi de-avci zopet zaposleni, ker ni de-^(^sledice stavke se poznajo, "ogo klientov pristanišča si jt^ stavke izbralo drugo ameriško pristanišče. Vreme se zna tekom dneva premeniti v nevihte in strele, ta-® napoveduje osrednja vre-^jnska napoved v Washingto- Predmestje Euclid je imelo prvo smrtno žrtev pro-na cestih. Raymond Kri stanujoč na 1799 E. 200 St., Je na Cherokee ave. s svojim ® orjem zaletel v avtomobil in ■" "a mestu ubil. Nezaposlenost je prisilila, da 1. Cabot, oče štirih % stamijoč na Elizabeti hotel od svojega znanca Prince Ave., izsi-' $2,500 in sicer z grožnjami. . je Slovenec in vodi grad-no podjetje Louis Flack Build-9^'^^^bot mu je telefonično jj če mu ne izroči zahteva-Po parkratnemu ^ efoniranju, se je Flack ž dogovoril kje bo pustil de-nato pa je obvestil policijo, ni I past in Cabota ^a, ko je prišel po denar v ® telefonsko postajo. Cincinnati je umrla, zadu-dimu, 100-letna EUa ciff' ^j®rio smrt je povzročila s katero je zapalila po-o. Smithova je živela sama ne vedo o njej drugega ' da je bila stara 100 let. Clevelandu je našel v ognju neki Grk m to na E. 19 St. nastal v stanovanjski 2l '^^tere je moralo bežati sia ^ Andy Peronoli- jem^^ P®' se je nahajal na tret-ie ^ "^stropju v postelji, ko ga zadušil. '''oscanini, ki je vodil bo 7«^'' ^rnžb N. B. C., skozi do-Ijj . 1^*' je odšel v pokoj. Druž-^ javil, da mu njegova leta ^ v j® 87 let—ne dovoljujejo nastopov. zjutraj je umrla žena v tA ifrestolonaslednika, 53 let. Za nadzor nad atomsko bomho; tudi Rusija soglasna? NEW YORK, 4. aprila—V okrilju organizacije Združenih narodov obstoja tudi posebna komisija, ki se peča z razorožitvenimi vprašanji. Zastopniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije so predlagali, da naj se ta komisija sestane na izredno zasedanje, ki naj se bavi z izključnim vprašanjem o mednarodni kontroli nad atomsko bombo. Iz okolice ruskega delegata Višinskega se do-znava, da Sovjetska zveza ne bo nasprotna temu predlogu. Posledice eksplozije vodikove bombe, tako se trdi, narekujejo zapadnim. zaveznikom, pa tudi komunističnemu bloku, da se o nadzorovanju nad atomskimi bombami na splošno porazgovo-rijo. V britanskih političnih krogih, tako v onih na vladi, kakor v onih v opoziciji, so prišli na dan s političnimi zahtevami, naj se vpliva na Združene države, da opustijo nadaljnje eksplozije vodikove bombe. Če naj se vršijo nadaljnji poskusi, naj bodo ti poskusi izvršeni pod mednarodnim nadzorstvom. Predsednik indijske vlade Nehru je predlagal, da naj se poskusi z nadaljnjimi vodikovimi bombami sploh opustijo. Mnenje Stevensona Tudi Adlai Stevenson je bil po-vprašan, kaj misli o atomski bombi. Stevenson je mnenja, da mora biti javnost točno obveščena o vodikovi bombi. Zadnje obvestilo, spremljano s filmova Pet let NATO PARIZ, 4. aprila — Vojaška organizacija Severno atlantske zveze—NATO slavi danes petletnico obstoja. Kar se tiče bodočih del v organizaciji, se poveljstvo bavi predvsem z uporabo atomske ener ' v vojno obrambne nameiie. To je osrednja točka vojaškega programa. Predsednik Eisenhower je obljubil, da bo dal tej zvezi na razpolago nekaj atomskih tajnosti. Obljubil je tudi atomsko orožje. Petletnico obstoja je kalil francoski maršal Alphonse Juin, ki je bil v okviru NATO evropski poveljnik te vojaške organizacije. Juin se je pred dnevi ne-pohvalno izrazil o organizaciji NATO. Predlagal je nekaj drugega. Francoska vlada je imela izredno sejo in predsednik vlade ter vojni minister sta pozvala k sebi maršala Juina na zaslišanje. Juin je poziv odklonil. Francoska vlada ga je odstavila. V njem posledic atomske ek.splo- Franciji p '• se začele manifesta- zije, je vplivalo na javnost ugodno. Sevenson je v tej točki pohvalil delo Eisenhowerja. Stevenson se zavzema za ameriške zaveznike, kateri naj bodo enako obveščeni, kakor so obveščeni Amerikanci. Pripomnil pa je tudi to, da eksploziji vodikove bombe pomenijo za ves svet, tudi za ameriške zaveznike v Evropi, kakor rožljanje s sabljo, kar vzbuja zaskrbljenost posebno v Evropi. Evropa bi bila namreč prva žrtev tega orožja. cije za in proti Juinu, za in proti vladi. Juin sam pa je napovedal, da se s svojega mesta ne bo umaknil, dokler ne bo videl, da bo isto mesto zasedel zopet— Francoz. Bančni računi Na drugemu mestu današnje izdaje je priobčen oglas o finančnem stanju North American banke, ki izkazuje porast za nad $407,000 v zadnjih treh mesecih. NESREČA NIKOLI NE POČIVA "rojstni dan je obhajal o poznani Mr. John Lokar '"°j®tni dan. Mr. Lo svojemu mlajšemu V ^ 26301 Zeman Ave. Vzlic živi* ^^tom je še čil in čeprav v, °^^^^Јепо, redno poseča svoi kulturne prirfedbe, piše P& porabi, da na- ki in priredbe. Sorodni- iskrenn"^^^!-^' «s čestitajo in mu kličejo: ^ mnoga leta!" TUTTLE, N. D., 4. aprila—V hiši farmerja Millerja je nastal ogenj. Družina je štela poleg staršev sedem otrok. V ognju so našli smrt žena in šest otrok, sedmi, 13 let star sin, pa je bil težko opečen. * V Athens, O., je prišlo v družini rudarja Lawrence Richards do družinske tragedije, katere vzrok je bil enako ogenj. Lawrence, star 29 let, je imel šest otrok. V požaru je prišla ob življenje njegova 25 letna žena in pet otrok v starosti od osmih let do devet mesecev. Richards sam je v spanju bil zasačen po ognju in prebujen zgrabil otroka, ki mu je bil najbližji in odhitel z njim iz hiše. Le on s tem otrokom sta bila rešena. * V Clevelandu je šel 55 letni inženir Walter Hamill, ki je stanoval na E. 124 St., na letališče Hopkins v namenu, da poleti v Florido. Tam bi se udeležil pogreba očeta njegove žene. Na letališče je Hamilla spremila njegova žena, ki je čakala zunaj v avtomobilu, medtem ko je on stopil v poslopje, da kupi listek. Tam ga je nenadoma zadela srčna kap, kateri je takoj podlegel. * V Turčiji je na letališču Ada-na vzletelo letalo, ki je imelo na krovu 23 potnikov in šest mož posadke, skupno 29 oseb. Letalo je bilo namenjeno v Carigrad. Kmalu po vzletu so se opazile pomanjkljivosti v motorjih in letalo je y zraku eksplodiralo ter pokopalo v svojih ruševinah vseh 19 potnikov. BEDNA FIGURA McCAR-THYA KO SE SVET TRESE PRED "H" BOMBO Filmski posnetki o uničevalnih posledicah eksplozije atomske bomb<^ so pretresli svet, ne samo Amerike. V Veliki Britaniji je te posnetke gledalo najmanj štiri milijone ljudi. Javnost je vznemirjena, pa trezna. V Veliki Britaniji se nahaja ameriški pridigar Graham, ki se je na glavnem trgu Londona pečal s posledicami atomskih eksplozij in predlagal, da naj za ameriški in angleški svet Eisenhower in kraljica Elizabeta določita skupni dan — kot dan molitve. Angleški delavci, organizirani v luiijah, imajo osem teh unij je sprejelo sklep, da naj odgovorni politiki izsilijo sestanek Eisenhower —Churchill,—Malenkov, da se ti najvišji državni predstavniki porazgovorijo o položaju, ki je v svetu nastal, ko mu je postala znana vsa uničevalna posledica atomskega bombardiranja. Danes nastopi v angleškem parlamentu vodja delavske stranke in opozicije Clement Attlee. že popre je je pripravil delavsko stranko na to, da v vprašanju atomskih bomb ne gleda na strankarske koristi in ne dela političnemu nasprotniku Churchillu kakih težav! In v Ameriki? Adlai Stevenson je označil posledice atomske eksplozije za gnusne. Tega demona je staviti pod mednarodno nadzorstvo. V kaj pa je v resnici osredotočeno ameriško politično življenje in to vsled McCarthya? Eisenhower ga je na kratko, a značilno označil takole: Tedne in tedne se naše narodno življenje bavi z republikanskimi preklari jami, ker je bil neki dentist odslovljen iz vojaških vrst. To je najvažnejše . . . Teden važnih zunanjih odločitev; Indokina za Francoze izgubljena? TRDNJAVA DIEN BIEN PHU JE POPOLNOMA OBKOLJENA WASHINGTON, 4. aprila—"Ko gre za vprašanje, ali francosko Indokino dobijo komunisti ali pa jo obdržijo Francozi, gre za eno najvažnejših zunanje političnih odločitev v zgodovini Amerike. Ce bomo morali poseči aktivno v to vojno, se bomo znašli v tragičnem položaju, če za to stanje ameriško ljudstvo ne bo obveščeno in nanj pripravljeno!" Tako misli o trenotnem položaju v zvezi z ameriško pomočjo Francozom v Indokini ohijski senator Thomas A. Burke. Položaj v Indokini je za Fran Izvrsten uspeh opere Včeraj popoldne je pevski zbor Zarja uspešno podal ob navzočnosti polne dvorane posetnikov opero "V vodnjakuu." Udeležba je bila nepričakov^io velika, mnogo rojakov in rojakinj je bilo videti iz zunanjih naselbin, in videlo se je, da je tako opera kot orkester, ki je pevce spremljal, ugajal posetnikom. Po večini so se udeleženci opere podali po končanem programu v spodnjo dvorano, kjer je sledila pristna domača zabava. Zbor je vodil Mr. Jos. V. Krabec, pri klavirju z orkestrom je bil Edwin Pol-sak. koncert Mladinskega pevskega zbora SLOV. DEL. DOMA na Waterloo Rd. V nedeljo, 11. aprila ob 3.30 pop. Sodeluje tudi FLORENCE SISKOVICH 54,000 več brez dela WASHINGTON, 4. aprila Delavski statistični urad ceni, da je bilo koncem meseca marca 3,725,000 pravih brezposelnih. Število teh brezposelnih se je v mesecu marcu dvignilo za 54,-000 in se iz tega dejstva sklepa, da gremo v gospodarstvu na bolje. Ta dvig brezposelnosti da ni bil tako visok, kakor mesece popre je, četudi je končno število brezposelnih najvišje v zadnjih štirih letih. Računa se, da je še vedno 60, 100,000 zaposlenih, in da se je na novo zaposlilo v mesecu marcu 45,000 delavcev. Deloma je zrastlo število poljskih delavcev Na poljih dela 5,875,000, v industriji, sploh nepoljskih delavcev pa je zaposlenih 54,225,000. Ce bi se brezposelnost dvigala le v razmerju kakor v marcu, bi sicer koncem leta 1954 ne dosegli popolne zaposlenosti kot v letu 1953, vendar brezposelnost bi ne bila katastrofalna. * V državi Kentucky je tretjina rudokopov zaprta. Na delu je še kakih 34,000 rudarjev, toda med temi je le malo takih, ki delajo polnih pet dni v tednu. Večina je zaposlena le dva ali tri dni na ' teden. coze v resnici zelo kritičen. Najvažnejša francoska trdnjava v severozapadnem kotu Indokine, nekako na meji dveh pokrajin in ne predaleč od kitajske meje, je popolnoma obkrožena. Jutri, v ponedeljek, dne 5. aprila bodo Francozi poskušali prenesti ranjene vojake iz oblegane trdnjave in to z letali. Letala bodo imela znake Rdečega križa, spremljala jih bo mednarodna komisija, vse skupaj pa naj bi bilo komunistom opozorilo, naj teh letal ne obstreljujejo. Trdnjava Dien Bien Phu leži v dolini, skozi katero gre reka. Oboje bregov držijo komunisti. Trdnjava je taka odrezana od sveta. Ker pa je močno tudi protiletalsko komunistično topništvo, je pomoč s pomočjo letal praktično odpadla. Komunisti so do sedaj sestrelili večino teh letal, ki so dovažala trdnjavi ka-kršnjokoli vojaško pomoč. Računa se, da je v trdnjavi kakih 13 tisoč Francozov, števi-o komunističnih čet, ki trdnjavo napadajo, pa se ceni na 40 tisoč. Dne 13. marca so začeli komunisti z obleganjem trdnjave. Francozi jo branijo in so iz trdnjave napravili močan izpad, da razbijejo komunistični obroč. Sakor so pokazali nadaljnji dogodki, ta izpad ni prinesel za-željenega uspeha. Nasprotno— komunisti so svoj obroč okrog trdnjave strnili in današnja poročila pravijo, da je usoda trdnjave zapečatena, razen če nc pride nekaj izrednega vmes. Toda kaj ? Eisenhower in DuUes o Indokini Eisenho\yer, kakor tudi državni tajnik Dulles sta podala glede ameriške politike do Indokine vsak za sebe svojo izjavo, obe pa ste bili kontrolirani tako od Bele hiše, kakor od državnega tajništva. Izjava Dullesa: Če bi se v juž-no-vzhodni Aziji uvedel politični sistem Rusije ali njene zaveznice Kitajske, s kakršnjimikoli sredstvi že, bi ta dogodek pomenil težko nevarnost za ves ostali svobodoljubni svet. Združene države stojijo na stališču, da ne smejo stati ob strani kot pasivni opazovalec, marveč se morajo takemu poskusu upreti s skupno akcijo. Morda bodo posledice te akcije resne in nevarne. Toda če jih sprejmemo sedaj, je vsekakor boljše, kakor če bomo morali vzeti na znanje položaj, ki bo nastal v teh posledicah v nekaj letih. Izjava Eisenhowerja: Združene države gledajo na kraje juž-novzhodne Azije kot življensko važne za ves svobodoljubni svet. Iz obeh izjav sledi, da Združene države ne bodo smele dopustiti, da bi Indokina vsled poraza Francozov padla v rolte komunistom. Za kaj gre? Prvič za politični prestiž svetovnega komunizma. Praktična stran te zmage ima neizmerne posledice. Drugič je torej Indokina važna za praktično politično in gospodarskega življenja tudi Združenih držav. Zakaj ? Kraji južnovzhodne Azije dobavljajo ameriški industriji surovine, kakor n. pr. gumij in cink. Ti dve surovini sta najvažnejši poleg drugih. Zato je na vprašanju Indokine in ostalih južnoazijskih pokrajin življensko zainteresirana ameriška industrija. Zainteresirana so tudi azijska ljudstva, ko gre za prehrano. Ce bodo komunisti osvojili vso Indokino, ne bo pri tem ostalo. Na vrsti bosta sosednji državi Burma in Siam (Thailand). Indokina, Burma in Thailand so v Aziji tri države, ki pridelujejo riž tudi za izvoz. Edino v teh državah je preobilica riža v Aziji. Na ta izvoz sta vezani tako Kitajska, kakor tudi Japonska. Politične posledice zmage komunistov v Indokini pa bi odjeknile na Pacifiku, v Indiji, v Indoneziji, kakor tudi na Malajskem polotoku. Položaj je torej politično in gospodarsko vzeto skrajno zamotan in resen. Mrzlična posvetovanja V prestolici se zavedajo položaja. O Eisenhowerju se trdi, da mu je Indokina najvažnejši tre-notni politični problem. Treba bo nekaj ukreniti. Eisenhower se bo jutri, v ponedeljek, zvečer obrnil na ameriško ljudstvo z radijskim in televizijskim prenosom. Pričakuje se, da ko konkretno označil svojo politiko do Indokine, to se pravi, kakšno vojaško pomoč bo v tem stanju nujne sile nudila Amerika Francozom v Indokini. V državnem tajništvu so se vršila posvetovanja med tajnikom Dullesom in francoskim poslanikom v Washingtonu. Zdi se, da ameriško vojaško poveljstvo smatra za potrebno, da pouči ameriški kongres o kritičnem stanju v Indokini. Vojaško poveljstvo zahteva odobritev svojih sklepov od kongresa. Zato se je pojavil pred njim šef ameriškega glavnega stana admiral Arthur Radford. Njegovo zaslišanje je bilo dolgo in je trajalo nad dve uri. Kakor znano, ima Amerika na licu mesta v Indokini nekaj teh ničnih strokovnjakov, dobavlja Indokini municijo, orožje in letala, nima pa tam svojih oboroženih čet. Ali naj gredo tudi te tja, za to gre! MAIIY KOITZ Na svojemu domu je umrla včeraj zjutraj ob 7.45 uri Mary Roitz, rojena Krašovec, stanujoča na 6621 Bonna Ave. Bolehala je več let in s svojim možem je veliko potovala po raznih krajih, v svrho zdravljenja, in šele v soboto se je vrnila iz Floride. Lansko leto je bila v starem kraju. Rojena je bila v vasi Strmica pri Blokah, odkoder je prišla v Ameriko leta 1903. Bila je članica društva Marije Magdalene št. 162 K.S.K.J. in Oltarnega društva fare sv. Vida. Tukaj zapušča soproga Jose-pha in hčer Mrs. Estelle Debelak, v stari domovini pa sestro Fran-čiško Pavlič. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 10. uri iz Grdi-novega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. * FRANK KERNFJB Po daljšem bolehanju je umrl na svojemu domu Frank Kerner (Snyder), p. d. Kmerjev, star 62 let. Stanoval je na 1975 E. 226 St., Euclid, O. Doma je bil iz vasi Zafar pri Žužemberku, kjer zapušča štiri sestre in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 45 let in je bil član društva Mir št. 142 S.N.P.J. Delal je 28 let pri W. S. Tyler Co. Tukaj zapušča soprogo Vida, rojena Zitko, doma iz Vrhnike pri Ljubljani, hčer Mrs Mollic Oberstar, dva vnuka David in Jeffrey ter druge sorodnike. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na pokopališče Knollwood. Družina prosi, da bi mesto vencev prijatelji raje prispevali organizaciji za raziskovanje raka (American Cancer Society). * LIVIA McCLURG Po dolgotrajni bolezni je umrla na svojemu domu Livia Mc-Clurg, rojena Gront, stara 50 let, stanujoča na 20131 Champ Ave., Euclid, O. Rojena je bila v Ashtabula, O. Tukaj zapušča soproga Ral-pha, ki je zaposlen v okrajni mrtvašnici, sina Clifford, hčer Phy-liss, brata, tri sestre in več sorodnikov. Pogreb se vrši danes popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na Lake-view pokopališče. Dodatno Dodatno k poročilu o uradnikih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. se nam sporoča, da je blagajnik Joe Mik-lič. Klub društev A.J.C. Nocoj ob osmih se vrši redna seja Kluba društev Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Vabi se vse društvene zastopnike, da pridejo na sejo. Nadzorni odbor se prosi, da pride 15 minut preje, da pregleda račune. V bolnišnici V Lakeside bolnišnici se nahaja poznani Mr. Rudolph Gre-gorich iz Rosecliffe Ave. Obiski niso dovoljeni. Upamo, da se mu ljubo zdravje čim preje povrne. STRAN 2 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) __________________________ ENAKOPRAVNOST For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ..$10.00 - 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave): For One Year—(Za eno leto)______________ For Six Months—(Za šest mesecev)______ For Three Months—(Za tri mesece)___________ _$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. NAPOLNITI VSE PRAZNE VREČE? Med vestmi smo v našem listu poročali, da Združene države potrošijo v dveh letih dve in pol milijarde dolarjev za ameriška naročila v Evropi, blago pa gre zopet v prid evropskim državam. S temi trgovskimi naročili se dviga v Evropi zaposlenost, vsaj deloma, pri nas v Ameriki pa raste nezaposlenost. Amerika ima svoj politični gospodarski program, da namreč pomaga tako imenovanim krajem in to tehnično s svojimi strokovnjaki, pa tudi gospodarsko s svojim dolarjem. Koliko je teh zaostalih krajev in kakšna pomoč bi bila potrebna, da se ta zaostalost končno ozpravi? Pri tem pa naj pripomnimo, da ameriška akcija ni samo humanitarna, človekoljubna, marveč, da gre tudi Washingtonu za to, da ti kraji ne padejo komunizmu kot plen. Drugo je psihološka stran. Državo vodijo ljudje in ljudje so pač ljudje. Iz naše vsakdanje prakse vemo, da so se udomačili ameriški paketi, katerih ni nikdar dovolj. V zunanjem svetu je po zadnji svetovni vojni nastalo neko gotovo psihološko razpoloženje, kakor da se v Ameriki dolar pobira na cesti, in da Amerikanci svojih življenskih stroškov ne plačujejo prav tako z dolarjem. Ta psihološka stran se po našem mnenju lahko prenese tudi na države kot take. Ko pa opazujemo v današnji hitrici sprememb življenje posameznih držav, si lahko zastavimo končno usodno vprašanje ali bomo res napolnili vse prazne vreče in bomo tako zmagali nad komunizmom? Drugo pa je ali sipanje dolarja v inozemstvo končno ne bo trajnega zna- Naj navedemo nekaj podatkovi Delavske unije so zbrale podatke o splošnem socialnem stanju delavstva. Te ________ številke govorijo, da je 60 odstotkov svetovnega delavstva^ Bil je zelo lep prizor, še bolj bi lačnega. Ali ga mora nasititi ravno Amerika? " ........ Bombay je velemesto v Indiji in ima tri milijone prebivalstva. Od teh je 600 tisoč takih, ki živijo, se hranijo in spijo na cestah, nimajo torej niti strehe nad sabo. Ali naj tudi tem siromakom preskrbi streho ravno Amerika? Na obljudenem Daljnjem vzhodu je preobljudenost. Človeška roka pograbi za vsako delo in za vsako ceno. Nekaj socialne zakonodaje poznajo države—Avstralija. Nova Zelendija in Japonska—poleg komunistične na Kitajskem. Poročila iz drugih krajev nam povedo, da se dela v dolarski valuti tudi za 15 centov na dan. Kaj pa ле dobi za teh 15 centov in^ ali je zopet Amerika poklicana, da dvigne s svojim dolarjem delavske mezde v sto in sto milijonih? Pa vzemimo vprašanje čisto politično. Podčrtali smo že, da živimo v časih naglih sprememb, tudi na političnih obzorjih. Tem spremembam ni izpostavljena recimo samo Južna Amerika vsled njenega latinskega značaja in klimatskih razmer. Kdo pa naj garantira za Italijane, da ne preidejo proti volji Amerike v komunistični tabor, Amerika pa bo dobro postljala bodočemu italijanskemu komunizmu s težkimi milijardami iz žepov ameriških davkoplačevalcev? Kdo garantira za Francija? Zastopniki delavskih an-tikomunističnih unij, ki so se pretekle dni nahajali v naši Uniji, so morali priznati, da je bitka za komunistične postojanke v Franciji še vedno neodločena. Komunisti svojega ne dajo iz rok. Francija pa ni dežela, kjer bi nova revolucija bila izključena. Mi damo zelo veliko na Zapadno Nemčijo. Gre za 50 milijonski vojaško, gospodarsko in umstveno sposobni narod, ki je po prvi svetovni vojni sprejel zunanjo demokracijo, a jo je leta 1933 izgubil, bolje rečeno s Hitlerjem vred spravil v pozabljivost. Pa recimo, da narašča v Za-padni Nemčiji brezposelnost. Tudi pred nastopom Hitler-ja je bila v Nemčiji velika brezposelnost. Hitler jo je znal :-oveda po svoje odpraviti, s tem pa pridobiti Nemce za sebe. Končno človek rad dela ker se mora preživljati. In v slučaju velike brezposelnosti v Zapadni Nemčiji?—Ali naj verujemo v diktatorja Španije Franca, kateremu tudi po-> iljamo pakete s težkimi dolarji? Končno—ali se idejno politična vprašanja dajo rešiti samo z materialnimi dolar-ji? Č. UREDNIKOVA POSTA Kako je bilo na 50-letnici poroke CLEVELAND, Ohio — Pred mesecem dni, na 28. februarja smo bili povabljeni na udeležbo proslave 50-letnice zakoncev John in Mary Samanich iz W. 58 St., s katerimi smo stari prijatelji. Slavnost zlatega jubileja se je vršila v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Tja naju z ženo je pripeljal najin starejši sin Stanley, ki je nato odšel po svojih potih. Ko sva vstopila v dvorano, so naju že pozdravili mnogi prijatelji. Tako smo se krepko pozdravili tudi z jubilantoma Mr. in Mrs. Samanich, katerima sva želela še najmanj 25 let nadaljnih let skupnega življenja, da bomo lahko prišli na proslavo njune dimantne poroke. S korajžo se vse pričaka. Nato sta naju njun starejši sin Charley (Korel) in žena pozdravila, in povabila da si greva malo žejo pogasiti, potem pa da se naj vsedeva k mizi k večerji (bolje rečeno k pojedini). Kamor sem se ozrl, tam so bili znanci in prijatelji. Torej, kam se vsesti? Vsedla sva se k skupini treh družin.— Isteničevih, Železnikarjevih, ki imajo gostilno na Jennings Rd., in Mr. in Mrs. Andy Hočevar iz Maple Heights, O., katera vidite na skoraj vseh naših prireditvah. Lastujeta prodajalno kokoši. Postrežba je bila prav dobra, jedil pa še preobilno. Imeli so pečene kokoške z drugo prikuho, potico in raznimi drugimi dobrotami. Po obilnem obedu se pri-leže kozarec pijače, katere je tudi bilo dovolj in točaji so bili pridni, le nas posetnikov je bilo preveč naenkrat. Medtem časom so se začeli zbirati pevci in pevke zbora Triglav, in kmalu je zadonela pesem za pesmijo slavijencema v po-čast. Zapel je tudi kvartet Slovana, štirje bratje Ivančič iz Euclid, O. Triglavčane je sprem Ijal pevovodja Anton Schubel. Koncert mladinskega zbora in Florence £. Siskovich bil ko bi navzoči bolj mirovali, je pa težko kontrolirati tako velike družbe, posebno male otro-čičke. Imeli smo se v splošnem prav dobro. Hvala naj bo izrečena vodstvu te velike slavnosti, kuharicam in strežnicam, ki so nosile na mize skozi tako veliko gnečo. Lepa hvala tudi sinu slavljencev Charlesu in njegovi soprogi Elli za njiju prijaznost in vsestransko skrb, kajti ona dva sta povsod aktivna in pridna. Oba sta tudi člana pevskega zbora Triglav, Charles je pa tudi glavni distriktni podpredsednik S.N.P.J. in že mnogo let zapisnikar pri Clevelandski federaciji S.N.P.J. Torej, kakor sem že zgoraj omenil, jubilantoma pa želim, da se zopet snidemo ob njiju diamantnem jubileju. Kot izgledata, imamo upanje, da se to uresniči. Da pa ne pozabim najlepše se zahvaliti tudi v mojem in v imenu moje žene Cilke, zakoncema Mr. in Mrs. Andy Hočevar, ki sta naju peljala v tako slabem deževnem in sneženem vremenu dolgo pot iz Doma zapadnih Slovencev prav do Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave., za kamor sva tudi imela vstopnice. Prireditev so imele članice Ženskega odseka doma. Bila je velika udeležba in imele so dober uspeh. Grabnar jevi godbeniki so igrali na vse prete-ge. Torej, Mr. in Mrs. Hočevar, hvala vama, ker ako ne bi vidva naju tja peljala, gotovo ne bi bi-|a prišla v to veselo družbo. Upam, da sta tudi vidva srečno se pripeljala domov. Torej, še enkrat, prisrčna hvala vsem skupaj ,in na svidenje'I nik v Slovenskem delavskem do mu na Waterloo Rd. in zaključek naše kulturne sezone. Mladinski pevski zbor jo bo zaključil z lepim pomladanskim koncertnim programom. Ljudje so kar "v luftu," kajti to bo tudi zadnji nastop mlade umetniške pevke — Florence E. Siskovich, in torej poslovilnica zbora in av-dijence skupno. Kaj takega ne bo nikjer na programu—dvakratni užitek — koncert zbora samega, sodelovanje pevke pri drugem delu koncerta. Nastopila bo spet po polnoma zastonj, da se pripomore blagajni naše mladine, odkoder je sama izšla po desetletnem skupnem udejstvovanju pri njih. Vabljeni, poklicani ste vsi Collinwoodčani na ta zopetni lep pevski užitek. Veliko vas je, ki ste mnogokrat dali izraza želji, da bi jo kaj kmalu zopet slišali. No, sedaj je pa zadnja prilika in mogoče jo ne bomo slišali prej kot čez par let, ko se povrne iz domovine in drugih šol v Eviro pi. Zaupno povedano, dajmo storiti še ono: pripeljimo vsak po enega gosta na ta prelepi koncert mladine in ne bo vam žal. S tem boste pripomogli mladini z "blagajno," ki je prazna do dna, otroci pa potrebujejo na-daljnega pevskega šolanja in posebno pa za 20-letnico to jesen, ki obeta biti nekaj povsem imenitnega—kolosalnega! Pri društvih so se lepo odrezali, kar pokupijo poslane vstopnice in jih lepo oddajo med navzočimi člani; privatniki so jih močno pokupovali od mladine same, ko so jih ponujali v prodajo. Sedaj: pa ni ne enega razloga, zakaj bi zopet ne napravili tako, da pokažemo našo collin-woodsko solidarnost s tem, da spet napolnimo dvorano do zadnjega kotička. To smo jim dolžni, in uverjen sem, da ga ni ljubitelja petja v Collinwoodu med Slovenci, ki bi ne bil prisoten na to nedeljo naše prepevajoče mladine. Zbor je dobro znana skupina, Florence E. Siskovich pripozna-na obetajoča pevska zvezda— dajmo se še mi postaviti kot dobroznani ljubitelji petja, ki napolnijo dvorano Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., v nedeljo, 11. aprila, ob 3.30 uri popoldne! Joseph A. Siskovich. Po "Jadranovem" koncertu CLEVELAND, Ohio — Težko se je spuščati v oceno nečesa, ki človeku ugaja a nima besed, da bi to opisal. Zato naj o kon certu, ki ga je "Jadran" poda dne 21. marca omenim le, da mi -je ugajal. Pri "Jadranu" je značilno to, da pevci dosledno slede pevovodji, ter pevovodja ve, kaj hoče. Upam, da ne bo zamire, ako pripomnim, da nekateri naši pevovodje in pevci preveč vpo-števajo pravilo: "Tako zapoj, da se vse trese." Ko tak zbor opeva žuboreč potoček, je poslušalec pod vtisom drvečega hudournika, a ko hudournik požira dotok, je zboru nemogoče to predvajat, ker sapo jim je potoček zaprl. Vzlic vsemu ostane dejstvo, da pevci in pevovodje so največ doprinesli, da smo si ohranili našo pesem, zato smo jim dolžni vso gmotno in moralno pomoč in vzpodbudo za nadaljnje delo na kulturnem polju. Tu pa tam katerega nagradimo s tem, da mu omogočimo samostojen koncert in bilo bi prav, da bi so to pogosteje dogajalo sedaj, ko v stari domovini mislijo na nas s ta sklad gmotno podpremo, a obenem omogočimo onim, ki so CLEVELAND, Ohio — V ne- ^ n&ši kulturi največ doprinesli, deljo, 11. aprila bo veliki praz- se te ugodnosti poslužijo. Kot pri vsaki skupini, tako je tudi pri "Jadranu" med zaslužnimi najzaslužnejša članica "naša" Florence Unetich; če je kdo-je eno pustila pol svojega življenja na naših odrih; igrala in pela je za vse, ki so potrebovali njeno sodelovanje, zato bi bilo prav, da se ji nudi prilika, da se v domovini svojih starišev izpopolni v igri in petju, ter nam s podvojeno energijo in zmožnostjo nudi užitek svojega glasu. Collinwood ji mnogo dolguje in je zmožen, da ji vsaj delno poplača s tem, da ji omogoči, da se seznani z zemljo in razmerami, v katerih so se rodile pesmi, melodije, drame in igre, s katerimi nas je tolikokrat popeljala v svetove bajnosti in realnosti. Pod veščim vodstvom bi se tam pripravila za samostojen koncert, ki bi ga podala po vrnitvi. Za ta sklad* naj bi "Jadran" ponovil svoj koncert pod pokroviteljstvom collinwoodskih domov in organizacij, ki zborujejo tam; saj so bili ti domovi postavljeni za kulturne svrhe in ako nekaj ne ukrenemo, t odo domovi brez pomena, ker ako naša pesem utihne, jo vsi napori ne spravijo k življenju. Priporočljivo bi bilo, da direk torij Slovenskega delavskega doma skliče sestanek vseh dru štev, glavnih uradnikov podpor nih organizacij in ljubiteljev glasbe, da skupno ukrenejo nekaj, kar bi podaljšalo življenje naši kulturi. Ljubitelj glasbe. Izkaz trimesečnih bančnih računov CLEVELAND, Ohio—Kar je naša banka The North American delniška družba, je potrebno, da se sliši o njenemu stanju in napredku štirikrat letno. Danes je na drugemu mestu priobčen tri-mesečni bančni račun. Imetja ima $16,618,433. Slovence, ker se dnevno obratu je z nad 16. milijoni dolarji. Računajte, koliko je od tega koristi za vse, kateri imajo od tega obresti, zaslužek in različno pomoč. Ako bi se vsa naša javnost, trgovskega moč in pa hranjenje, oprijela svojega domačega podjetja, bi se dvignila financa naše domače banke s podvojeno hitrostjo. So še mnogi med nami, ki tega ne vidijo in vendar od domačih rojakov žive. Štejem si, da sem upravičei), če malo po kritiziram napram tem, kateri mimo naše domače banke gredo v tujo, dokler naša banka lahko nudi to, kar dobijo drugod. V tem bom še spregovoril na drugemu mestu, vse za dobro naroda. Anton Grdina, predsednika. ŠrESTO POROČILO PRISPEVKOV ZA AMBULANCO V ŠT. RUPERTU IN OKOLICI 76 dočim ga je bilo 1. jan. $16, 211,017,71. Banka je napredova X U tpj... 1YJL15, XJltV V la v zadnjih treh mesecih iega ^ ^ ai тл сл^г, л-,г^ , , Л Oresmk, Mr. Sopcic, Al Dru, Mr. leta ža $407,416.04. Kako korist- ^ BROOKLYN, N. Y.—Od zad-njega poročila, priobčenega dne 27. januarja sem prejel še sledeče prispevke: Ne imenovan Št. Rupertčan iz Chicage, 111., prispeval $50. Po $5.: N. Y. Rozi Lap, Geneva, O.; Frances Pole, Cleveland, O.: Neimenovan iz Clevelanda, O.; An-dro Špolar, Caster, Fla.; Rojak iz Gillispie, 111.; Aug. Kollander, Cleveland, O.; Ivana Skerbetz, Broughton, Pa.; Mary Sitar, Brooklyn, N. Y.; Mr. in Mrs. Frank Tekavc, Cleveland, O. Po $4.— : Rudy Weibl, Brooklyn, N. Y. Po $3.— : John Habjan, Brooklyn, N. Y.; Josephine Sitar, Brooklyn, N. Y. Po $2.— : Fannie Habjan, B'klyn, N. Y. Po $1.— : Uršula Zattich, Springfield, 111.; Rozi Zaverl, Springfield, 111.; Mary Gorec, Springfield, 111.; Frank in Mary Zattich, Springfield, 111.; Fannie Hole-šek, Brooklyn, N. Y.; Neimenovan iz Brooklyn, N. Y.; Mary Štrukel, Fairview, N. J.; Malči Holešek, Brooklyn, N. Y. Rojak Frank Rugel, Pittsburg, Kans., je nabral v Kansasu $60. V to svoto je vključeno $20.; del preostanka iz pogrebnega zavoda. Darovali so: Malka Rugel, Frančiška Jenčič, Tony Žagar, Frank Rugel,—vsi v Pitts-burgu, Kans.,—vsak po $5. Po $2.—: John Jenčič, Mulberry, Anton Sular, Arma; Jo-han Sluga, Arma, Joe Per, Arma; Louis, Karlenga; Joe Golob, Girard; Martin Rogel, Girard; Matilda Sizerle, Girard; Fric Rugel, Girard. Po $1.— : Tony Bartol, Frontenac; Mary Žagar, Pittsburg; Ernest Kusel, Radly; Mary Žagar in Jernej Okorn, oba iz Girarda; Frank Žagar, Anton Devjak, Pete Pa-lutnik, Jakob Kogoj, Joe Rugel, in Matt Ulepic, vsi iz Arma, Kans. Rojakinja Lucy C. Oresnik, Kansas City, Kans., je nabrala $40. Darovali so sledeči: Po $2.: Toni Tomac; Po $1.: Mrs. Horzen, Lucy lia Motiš, Miss M. Schwab, Agnes Zakrajšek, Loi Višek, in Helen Dolinar. Vsem nabiralcem in darovalcem prav iskrena hvala.—Celokupno in poslednje poročilo sledi pozneje. S pozdravom. John Sitar* 254 Ridgewood Ave., Brooklyn 8, N. Y. Moolz, Mr. Lipovec, John Anžek, no m hvalevredno le to za nas , ^ Mr. Sigic, Joseph Stampfel, Mr. »CI/-v4 i-Jл* »M/-V h тж i _ *■ * tem, da razpisujejo štipendije za one, ki si žele tam izpopolniti Autoii iu Cilka Jaukovicli. svoje znanje. Dolgujemo jim, da SMRT IN POGREB VANDENBERGA WASHINGTON, 5. aprila — Danes bo pokopan bivši šef ameriške zračne sile general Vandenberg. Vandenberg bo deležen vseh vojaških časti. Pokopan bo na pokopališču v Arling-tonu. Vandenberg je umrl na posledicah raka prejšnji petek v starosti 55 let. Bil je poveljnik, ki je spremenil ameriško letalštvo iz lokalne v svetovno zračno silo. General Vandenberg je sorodnik znanega senatorja Arthur j a Vandenberga, ki je meseca aprila 1951 tudi podlegel raku, kakor je deset mesecev popreje podlegla isti bolezni senatorjeva žena Hazel. Dikorsi, Mr. Springar, Mrs. Ke nik, Johana Cambel, Mr. in Mrs. Kiegel, Anna Kramer, Mrs. Rački, Mrs. J. Dragush, Mr. Delic, Mrs. Kaizer, Mr. Vidmar, Joseph Kostelec, Richard Kalic, Mrs. Viscek, Leopold Anžiček, Mrs. A. Rameludier, Mrs. M. Grigic, Johan Kovich, Johan Kovich, Johan Yarc. Po 50 ćentov: Mrs. Luba Mance, Mrs. Frances Shecen, Mrs. Zupanec, Mrs. Majerle, Mrs. Dolinar, Mrs, Blaz Stimc, Mrs. M. Hotujec, Mrs. To-plikar, Mrs. Golkuski, Mrs. Las-tevic, Mrs. K. Blazevic, Mrs. A. Wolf, Mrs. Yuratovich, Mrs. Antonija Cindirc, Frank Kalic, Ju- DOSEGEL JE 107 LET AUSTIN, Texas, 4. aprila Thomas Evan Riddle, veteran iz ameriške državljanske vojne, je umrl v starosti 107 let. Zadnje leto se je nahajal v hiralnici. Ob smrti tega veterana je izšle zdravniško poročilo, da je z njim umrl najstarejši prebivalec Texasa. ITALIJANI IN FILMI RIM, 4. aprila—Kljub nezaposlenosti in raznim drugim problemom, so italijanske kino predstave oblegane. Na leto jih gleda 800 milijonov Italijanov. KRANJSKO ŠOLSTVO V STISKI čeprav so v Kranju posebno v zadnjem času posvečali šolstvu več skrbi, se zdi, da so za normalno delovanje kranjskih osnovnih in drugih šol neznatne, že sedaj so tako prenatrpane, d® močno trpita pouk in vzgoja otrok, čez nekaj let pa bodo težave tolikšne, da ne bo mogoče več sprejeti v učilnice vseh šoloobveznih otrok. Tako stanje j® nastalo zaradi izredno močnega dotoka ljudi v to industrijsko središče. Predvojni Kranj je štel sedem do osem tisoč prebival' cev, zdaj je v njem do devetnajst tisoč ljudi. Pri tem visokem V°' rastu prebivalstva pa je razmerje med številom šolskih poslopij od pred vojne do danes ostalo do mala neizpremenjeno. V Kranju je nekaj časa celo prevladovalo mnenje, ki ga je slišati seio in tja tudi sedaj, da nikdar prav graditi šole prej, preden ne bi vsaj v glavnem ublažili stanovanjsko stisko. Zares so ^ Kranju zgradili precej novih stanovanj. Vendar pa v teh novilj stanovanjih raste vedno vec otrok, ki že morajo, ali pa bodo v kratkem morali obiskovati ŠO" 10. Mesto ima sedaj le tri osnovne šole, eno v središču in dve ^ Stražišču in na Primskoveni' Prva je ena najmodernejših ^ Sloveniji, vendar v njej gostuj® 11. gimnazija, ostali dve pa sta po velikosti običajni vaški šoli-Stiska, v centralni osnovni šoli' osemletki, je tolikšna, da morajo nekateri razreai imeti P" ■osem, devet ali še po več P^' ralek. V ilustracijo ogromnega dotoka novih učencev naj na^®' demo samo, da je od septembra pa do sedaj prišlo v to osnovn" šolo 65 otrok, kar pomeni, dva popolna razreda. Podobno je Stražišču, kjer morajo poučevati v treh izmenah, kar gre br®^ dvoma v škodo pouka in vzgoja otrok. Letos je odobrena gradnja ni^' je gimnazije in osemletke ^ Stražišču. Spomladi jo bodo s ^ milijoni začetnih investicij ^ lahko gradili. Vendar z gradnj" te šole v Stražišču ne bo rešei' i celotni problem kranjskega šol' | 3tva. S tem bo v glavnem sam" ; normaliziran pouk dosedanje šo' ; le v Stražišču. Delno bi bila sti' t ska manja, če bi zidali novo šolo | na Planini za južni del mesta i" I za Planino ter novo poslopje I višjo gimnazijo. |