1 W I W TEDENSKO glasilo delovnega kolektiva iskra t. INDUSTRIJE ŽA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU- Akacije, elektroniko in avtomatiko, kranj Junija - dobri izvozni rezultati Kakor nas je izvoz v mesecu maju malce razočaral, talilo so junijski rezultati zadovoljivo dobri, saj smo ta mesec izvozili le za pičlih 500 ‘Solarjev manj kot v letošnjem najboljšem mesecu marcu. Kumulativni pregled naših letošnjih izvoznih prizadevanj nam pove, da smo v prvih letošnjih šestih mesecih izvozili že za 3,5 % več libt lani vse leto. Ti rezultati 'kažejo razveseljivo dejstvo, da ni ostalo le pri besedah, pač pa se je naša izvozna služba resno lotila svoje naloge,. kar nam ustvarja ugodnejše .pogoje za uvoz reprodukcijskega materiala ali vsaj. daje-večje pravice do potrebnih deviznih sredstev. Seveda gre pri tem del zasluge tudi 'kolektivom naših tovarn, ker so spoznali pomembnost preusmeritve dela svoje proizvodnje za-ižvoz. V juniju je levji delež našega izvoza odpadel na tovarno elektrotehničnih in finome-haničnih izdelkov v Kranju, nekoliko slabši izvozni rezultat pa je dosegla tovarna .. elektromotorjev v -Železnikih. Druga razveseljiva vest iz junijskega izvoznega poročila je ta, da se je v tem mesecu z~izvozorp svojih izdelkov dobro odrezala tudi naša tovarni avtoelokiričnih izdelkov v Novi Gorici in- se po. količini izvoženih 'izdelkov uvrstila takoj za Elektromehaniko in Elektromotorji. Kaže, da so tudi v Novi Gorici prebili »iz.vozni, led« in, da bomo od-slejjahko zabeležili še, nove izvozpe uspehe tega delovnega kolektiva. Na četrto mesto se je glede količino izvoženih izdelkov v juniju uvrstila tovarna v rržanu, za njej skoraj enako dolarsko vrednost pa smo v zadnjem mesecu prvega poletja izvozili opreme . za tovarno BHATT v Indiji, nato Pa so se zvrstile po vrednosti izvoza naslednje naše tovarne: Elementi, Polprevodni-ki, tovarna električnih' apa-ratov tovarna,/adijskih sprejemnikov Sežana, . tovarna kondenzatorjev v Semiču in ? malenkostnim izvoznim' de-lezem tudi tovarna električnih merilnih instrumentov v Oto-čah. S§j , - Eri izvozu kot navadno naj. - Je9Ji delež odpade na elek-; romotorje, to pot pa jim sle-. * J0 telefonske centrale in te. ev°Pski aparati; z nekoliko manjšo, vrednostjo pa dlek- .trični števci 'in zaganjalniki, sledi tovarniška oprema -?a indijsko tovarno BHATT, nato pa gramofoni z rezervnimi deli, diode, vrtalni stroji z rezervnimi deli, releji, raznovrstni upori, kanoprojektbrji, zvočniki ter ojačevalne naprave in drugi naši izdelki v manjših količinah. Ce še enkrat pobrskamo po v obratu Dobrepolje, tovarne električnih aparatov, so pričeli z montažo novih avtomatizl mesečnih izvoznih rezultatih ranih TV'stabilizatorjev , našega podjetja v letošnjem prvem poletju, tedaj vidimo, da smo najboljši uspeh dosegli v marcu, le malo slabši je bil izvoz v juniju, nato pa sledijo meseci februar, ja- Prispevek k reševanju problematike Iskre nuar in maj, a najbolj pičbl je bil naš izvoz v aprilu. Na polletnih rezultatih, ki so nedvomno razveseljivi v primerjavi z našim dosedanjim izvozom, pa se ne kaže uspa-vaja,_pač pa vse sile .usmeriti v to, da bomo tudi v riasledr njih mesečih letošnjega leta dosegali kar se le da dobre izvozne rezultate, Ta prizadevanja, ki bodo prav gotovo •kronana z ugodnejšimi možnostmi za nabavo inozemskega reprodukcijskega materiala,- pa nam seveda narekujejo še večjo skrb za kakovost naših proizvodov in še temeljitejše, prilagajanje le-teh zahtevam tujih tržišč, prav tako pa stremljenje za veliko serijsko proizvodnjo, kar nam bo omogočilo konkurenčen nastop med številnimi tujimi proizvajalci. Naši izvozni uspehi v prvem polletju naj nam bodo najboljša vzpodbuda za nadaljnja prizadevanja v tej “smeri! —J— (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Za piedžednikom izvršnega sveta SRS tov. Jankom Smoletom še je k razpravi oglasil dr. Stefan šoba, generalni direktor Narodne banke, ki je v svojih izvajanjih predvsem podat nekaj pojasnil k stališčem NB o možnostih za sanacijo podjetja ISKRA. Med drugim, je viejai, da NB nima investicijskih sredstev, ki bi jih ^.neposredno lahko iz emisije vlagala v osnovna ali obratna sredstva, vendar pa ,-je jj pripravljena sodelovati, ob prizadevanjih kolektiva in. družbe, pri sanaciji. Ekonomika Obratovalnih sredstev je za Iskro dokaj pereča predvsem zato, ker- se je Iskra vč zadnjih letih tako hitro razvijala. S sredstvi, ki jih bo Iskra dobila za trajna _ obratovalna sredstva (3,5 milijarde) ser Veda položaja še: ne bo mogoče rešiti, vendar pa bo, š tem in s prispevkom Komu- nalne banke nastal položaj, v katerem bo Tskra s strani banke spet kreditno sposobna in.bo iahko najemala nadaljnje kredite pri poslovnih bankah. Na taki osnovi bL bila NB pripravljena še: nadalje vzdrževati- takšen potencial, jz katerega Komunalna banka ne bo vztrajala na kratkoročnem vnovčen ju teh sredstev. . : Vsi ti posegi, predvideni za sanacijo Iskre, pa ne bi imeli pravega Učinka, če se v ekonomiki obratovalnih Sredstev Iskre ne bi izvršile' bistvene spremembe. Morala bi ..si prizadevati, da bi dosegla čimprejšnjo: sprostitev vezanih sredstev v prekomernih zalogah surovin, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov, kakor tudi sredstev pri kupcih. Pri pomoči SGB, KB in NB in teh notranjih sprostitvah tako rekoč mrtvih sredstev, bi bila Iskra sanirana. Seveda bi v času,' ko bi Iskra te za- Priznanje za naš visokonapetostni indikator Pred nedavnim so v Avstriji, na posvetovanju avstrijskega elektrogospodarstva, ki je bilo v termoelektrarni Ti-ipelkam, med drugim praktično preizkušali tudi delova-nje našega visokonapetostnega indikatorja*z oznako MA 3090. Poskusi s- tem našim aparatom so še zelo dobro izkazali, zato so se avstrijski strokovnjaki o njem izjavili izredno pohvalno, saj po njihovem mnenju ustreza dejanskim potrebam, ima pa tudi določene prednosti pred indi- katorjema, ki sta ju na tem posvetovanju demonstrirali zahodnonemŠka tovarna-DBR in tovarna Pfisterer iz Stut-garta. -- Pri Ugotavljanju prisotnosti visoke napetosti je pri obeh nemških tipih indikatorjev treba še vedno priti v: neposreden dotik z živimi deli naprave z izolirano palico, medtem ko je z našim indikatorjem MA 3090 možno ugotavljati prisotnost visoke napetosti že iz povsem varne razdalje, pri daljnovodih pa celo s tal, brez dotika z napeljavo. Zanimivo je, da sena ta naš instrument pred praktičnim preizkusom gledali z dokajšnjim nezaupanjem; toda ko so pa videli njegovo delovanje, so kaj hitro prvotno mnenje spremenili. Vse kaže, da si bo ta naš izdelek kmalu utrl pot na avstrijsko tržišče, prav gotovo pa še tudi kam drugam, zanj pa je tudi v jugoslovanskem elektrogospodarstvu vedno večje zanimanje, zlasti še, ker se vsi, ki ga že uporabljajo, z njim pohvalijo. hteve ustvarila, morala tudi KB svoj iztoženi zahtevek za to obdobje umakniti, za kar obstajajo pravne možnosti. Skratka, treba'' bi bilo, da KB in Iskra medsebojno izdelata., načrt za sanacijo, tako da bo NB. natanko vedela, kako bo potekalo reševanje vprašanja obratovalnih sredstev. Direktor Zavoda za avtomatizacijo tov. Franc Dobnikar se je v svojem prispevku k razpravi dotaknil vprašanja produktivnosti. Ugotovil je, da pri naši proizvodnji vse prepbeasi uvajamo avtomatizacijo' in nove tehnološke postopke, čeprav je marsikaj takega ZZA že pripravil. Toda stalna blokacija žiro račuria in celotna - veza- * va skladov posege po" teh. novostih omejujejo in s tem v zvezi- prepočasi raste tudi produktivnost dela. Direktor Dobnikar je ob tem navedel vrsto. primerov, ko gre le za minimalna sredstva, s katerimi bi v nekaterih naših prbizvodnjah uvedli avtomatizacijo, ki je "že razvita, vendar- teh sredstev ni -in s tem tudi. ne pogojev za večjo produktivnost. V. prihodnje bo vsekakor nujno najti več 'možnosti za uvajanje avtomatizacije in novih tehnoloških postopkov, ker nam bodo le-ti pomagali do boljših proizvodnih rezultatov in do manjših Stroškov, torej do bolj .ekonomičnega poslovanja. Pri tem .imajo nekateri obrati naših tovarn določene tehnološke rešitve,, ki bi jih lahko koristno uporabili pri svoji proizvodnji, vendar, ker so skladi vezani, jih rie morejo, uvesti, ali pa: jih uvajamo prepočasi in nam to prizadeva težave in škodo. Nadaljnji je razpravljal ing. Danilo Dolgan, direktor (Dalje na 6. strani) Potrebno je večje in bolj intenzivno izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti LJUBLJANA, 13. julija — nomsko utemeljeno zanima- gospodarskega zbora prispe-Na skupni seji republiškega nje za strokovno usposablja- vali že čisto določene zamisli zbora in gospodarskega zbo- nje in pridobitev strokovnih ra ‘skupščine SR Slovenije kvalifikacij, je v razpravi o gospodarski Večje in bolj intenzivno iz-reformi predsednik IS SRS koriščanje obstoječih proiz-Janko Smole opozoril na ne- vodnih zmogljivosti na osno-katere izmed posebno aktual- vi specializacije in kooperaci-nih gospodarsko-političnih je. je dejal tov. Smole, bo problemov in dejal, da je omogočilo . tudi zaposlitev titi dejansko ekonomsko post ruktura proizvodnje pri nas obstoječih viškov delovne sile trebo. V Sloveniji je npr. pretirano usmerjena le v ne- v industriji in drugih dejav- aktualna grupacija proizva-katere proizvodrje dejavnosti, nostih in to v pogojih nara- jalcev za proizvodnjo goapo-v svojem 'govoru je med ščajoče produktivnosti dela dinjskih aparatov; že dolgo o nalogah na posameznih področjih in v posameznih proizvodnih dejavnostih. Miran Košmelj je med drugim opozoril na integracijske procese, za katere bodo “naposled kolektivi morali obču- 7'j ‘+«£hH ¿is v drugim dejal: S spremembami v sistemu želimo omogočiti za boljše in ustreznega izboljševanja si zaman želimo sodelovanje življenjskega standarda. orodjarjev; integracijski preštevilni udeleženci, razprav cesi so nadalje aktualni v delo, tudi boljši življenjski °kg“Podarski reformi 50 na elektroindustriji .kovinski in standard; doseči želimo bolj ** razumno zaposlovanje in boljše vrednotenje žive delovne sile, predvsem pa boljše vrednotenje dela kvalificiranih delavcev in tistih strokovno usposobljenih ljudi, ki so sposobni in pripravljeni utirati nova pota v naši ekonomiki, organizaciji dela, poslovanja in tehnologije. Cilj reforme ni zmanjšanje števila zaposlenih, temveč ustvarjanje osnovnih' pogojev za racionalnejšo razvrstitev delovne 'sile in povečano eko- seji republiškega in lesno predelovalni industriji. K znižanju števila zaposlenih v »Elektromehaniki« v Zaostajanja proizvodnje za detajlna pojasnila vsem š > planom v I. polovici leta, fom delovnih enot in pred-kar je‘rezultat številnih oh- sodnikom DS delovnih enot jektivnih- in subjektivnih fak- o načinu in postopku, v ka-to$ev, je vzrok, da je »Elek- terih je posebej opozorilo, tromehanika« znižala plan da se morajo delovne enote skupne proizvodnje ža leto pri odločanju držati določil 1965 od 18,034 milijard na Temeljnega zakona o delov-16,159 milijard in s tem ana- nih razmerjih in Začasnega logno znižala letni plan eks- pravilnika o medsebojnih de-teme proizvodnje od 17,414 lovnih razmerjih podjetja milijard na 15,593 milijard Iskra Kranj. dinarjev. Zaradi znižanja Ugotavljanje in odločanje nosti in pomanjkanja delov-plana proizvodnje se mecl j^stera delovna mesta se ne sile se je firma LINDE iz ostalimi pokazatelji zmanjša bodo ukinila,: oz. na katerih Miinchna obrnila na ISKRO, zveznem odboru SZDLJ tudi ??>se? dela’ ,kar P°™eni delovnih mestih se zmanjša da bi' zanjo izdelovala razne 7mon i car» -«/a nPlrw_ Vi .i ______i ■ l •_ ; Pozidoner za avtomatsko varjenje LED 2 C, ki jih izdeluje , »Iskra« za firmo LINDE jz Miinchna Uspeh Iskre pri izvoza firmi Linde (ZR Nemčija) Pojasnjevanje konkretnih problemov Glede varilnih na kvaliteto naprav tar naših tomatsko varjenje. Prvi ko-zaradi mad je bil izdelan in že pre- omejenih proizvodnih mož- izkušen pri firmi LINDE. Ocena je pozitivna in v avgustu sledi dobava ostalih 14 naprav. Predvidevajo izdelavo, nadaljnjih 100 kom. naprav. Glede na kvaliteto pre- V OUUUIU oz-iZij vmanišanie rvntrfth delov- ,----------- T u •-------------• - “ prav. trteae na Kvaliteto preje bil sestanek komisije, ki . J mora. ste«1» »sedemh, je v P«-naprave za avtomatsko var- izkušene naprhve LED 2 C je ni srn. ro izračunu oi mora stojnosti organizacijskega bi- -•_js& _____________*.»_ t , t r _ koordinira politidio dejav- , tovama v kollfcM. bi ho- roirtovarrie in~DS delovnih lili *** .F™ Je ¡¡Hli P®!? zantevai ponočno;» nost v zvezi s predvideno go ^ osl(^ati ^ v mejah ™ja tovarne m Ub aetpvmn ,zdelavo poizkusne senje 15 še dva trpa pozictonerjev jenje. Kot prvo je naročila LINDE zahteval ponudbo za rialu^ Sl ^eiSi ¡jnrŠoiLf¡SŠS Sfe o prenehanju dela dosedanjo javnost v pri- M* DS pristojne delovne hodke predvideno po gospo- pravah za svajanje novih go za leto 1965, spodarskih ukrepov. Pouda- odpustiti okrog 200 delavcev, rili so, da sedaj prihaja ob- Ker je bil s strani DS pod- - njevania0 'SjlS °postivk delavec, v kolikor n±eY*a3a o medsebojnih delovnih g» ^ ^ ^jzadeit> sproži enote. Delavec lahko zoper odločbo vloži ugovor na UO tovarne. Odločba UO tovarne dokončna, medtem . ko Iskra tem dane delovni spor pred pristojnimi sodiščem. preiti na pojasnjevanje posa- razmerjih podjetja meznih konkretnih ukrepov Kranj so bile s in problemov ter na iskanje osnove, da se izvede sklep , , . t odgovarjajočih rešitev. Po- 2. zasedanja DS tovarne o Prt določanju oseb, kate-udarili so; da bo treba po- odpustu okrog 200 delavcev. rim naj se <* zmanjšanju svetiti posebno pozornost ure- Zaradi sklepa organov sa- dela preneha 4eIo> so °rgani janju problemov, ki so pove- m ©upravljan ja tovarne, da samoupravljanja zavzeli sta-zand z življenjskim standar- moa-a predvideno število liš&> da naj odidejo ^pred-dom ljudi, politiko osebnih zaposlenih zmanjšati delno z ''s.®” 1?% & najslabše de-dohodkov, nadaljnjo politiko naravno fluktuacijo in delno fap ^ dosegajo najmzje zaposlovanja, stanovanjsko z odpustom, je bil na 5. iz- delovne učinke. Prt teh fcn-politiko itd. rednem zasedanju DS tovar- ^1*= kvalitete _kvantitete Obstaiaio mnenia da bi ne dne 8.7.1965 dokončno“ delovne discipline pa ne S , J sprejet sklep, da se v prvi sme biti razlik med zaposle- bile treba vzporedno s spre- f£zi od,pusti jz tovarne 115 mulj, v nepbsredn; grc^d- delavcev, kar j 1 ou. v 1 r jemanjem konkretnih ukrepov popolne je razvijati dejav- sltih delovnih mestih. kolektivih ob udeležr J_ ,, c ,„,i .j -r. w „ «stvar izvedla v Planu- S Prodajno servisno S Poseben team (skupina), a 01 ** stvar izvem naj analizirajo, ki ga sestavljajo strokovnja- na dan 31.5.1965, z odpoved- Da bi se stvar izvedla v nim rakom 15.7.1965. predpisanem roku, je med organizacijo .... w ,. . ■ . , .. . v t . . Odpustitev predvidenega drugim bil sprejet sklep DS «¡¡i analizi potreb ki n: gospodarsko tehničnega konkretnimi štev.^ deiavcev bi tovarne, da v kolikor dedov- trašča vdelajo predlog žare- sektorja m proizvodnega sek- se neposredno v ofcviru Začasnega pravilni- ne enote ne bi izvršUe, skle- baians finančnega plana. _ j torja naj^ ugotovi kakšne so angažirali pri reševanju teh jj- 0 rnedseboinih delovnih pa DS tovarne o prenehanju © Da bi zmanjšali režijska nase možnosti za osvajanje nalog. razmerjih ki dotoča v« čle-' dela v predpisanem roku ali stroške bo upravni odtaor to- delovnih operacij, ki nam Jih nu 208 V b da delavcu lah- pa ne bi odpustile predvidi varne * mesečno obravnaval opravljajolkooperanti. Pripis uredništva: Ker pre- ko preneha delo po sddepu nega števila delavcev, se opravičenost pOTabe pisarni- # Team v istem sestav» hajamo v obdobje, ko bodo-,dedovne skupnosti in brez znižajo osebni dohodki za «A, škega material^ telefonskih naj skupno s strokovnjaki iz srvlošnih mT^jegovega pristanka v pri- ki se izračuna iz razmerja pogovorov, porabe goriva, ma- ZZA ugotovi možnost nado- . / meru če se v tovarni zmanj- med številom delavcev, ka- živa m porabe pomožnega iz- mestila matenala m delov iz . , , pojasnjeva- . ’ fevodnja ^ de}a, terim niso odpovedali in med delovalnega materiala v po- uvoza z materialom, ki je na« nja konkretnih problemov m ^ ^edil30 ^ praVitnost te skupnim številom • zaposlenih sameznih oddelkih m na stre- voljo na domačem trziscu. u ukrepov, sporočamo bralcem, aj^je je UO tovarne izdelal v delovni enoti. To znižanje škovnih mestih. Za čistilna svojem delu naj poroča vsake da jih borno o novih kon- predlog, katerega je DS to- osebnih dohodkov naj bi ve- sredstva je treba napraviti tri mesece samoupravnim <>r-kretnih gospodarskih ukrc- varne sprejel. Istočasno je ijalo do dokončne izvršitve normative po oddelkih. ganom tovarne. pojasnjevanja stavk prešla na pih sproti obveščali. splošni sektor v tovarni izdal sklepov DS tovarne. ©: Stroški za reprezentanco (Dalje na 5. strani) Proizvodnja Eíektromehanike I v juniju Po znižanem letnem planu >je bil znižan tudi mesečni ,'plan, tako da. je bila za mesec junij postavljena predvidena vrednost" proizvodnje 1234 milijonov din. Dejanska vrednost proizvodnje v juniju je znašala 1.150 milijonov din, kar pomeni, da je bila vrednost proizvodnje za 150' milijonov pod mesečnim povprečjem in za 84 milijonov pod predvidevanji za mesec junij. PROIZVODNJA V JUNIJU EE Proizv. % Mont. rot. strojev 186.0 Montaža števcev 89,7 Stikala 49,6 Kinoakustika 76,3 Obrat teL naprav 110,8 Lipnica 69,2 Deli avtomatike 101,0 Stalne proizv. usluge 93,2 Občasne usluge 1052 Skupaj 93,1 MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV je oddala na skladišče le 630 EVS-06, čeprav^ je' bilo izdelanih, skoraj 14 % več; zaradi napak jih je'hilo treba popravljati. . Vrtalnih strojev EVS-10 bi lahko izdelali več, če ne bi zmanjkalo. . kolaktor jev. Precejšnja količina vrtalnih štro-jeo EVS 3 leži v montaži še od maja, ker ni emibalaže. Motorjev UZ je bilo izdelanih manj, ker je zmanjkalo delov od kooperanta. MONTAŽA ŠTEVCEV je imela nizko proizvodnjo. Vzrok jé premajhna proizvodnja dvotarifnih številčni-kov. Montaža dvatarifnega številčnika sicer že teče, veir-dar je pa bilo v juniju izdelanih le ,1.240 kosov, kar je znatno premalo. Tudi trofaž-nih -števcev ni bilo izdelanih dovolj, ker' smo prepozno prejeli .magnete, ' KONTAKTOR še vedno ni prejel sestavnih, delov iz uvoza, tako da je njegova proizvodnja le polOVičha. Izdelki domačih sestavnih delov so bili izdelani v dovoljnih količinah, razen enopolnega avtomata in tarifnega odklop-nika, pri katerem proizvodnja še ni-stekla. MONTAŽA KINOAKUSTI-KE je izdelala predvideno količino projektorjev za normalni film, ni pa izdelala dovolj projektorjev za ozki film, ker so iz uvoza prepozno prispeli zvočniki - in ker je zmanjkalo kabla. Namesto ojačevalnih naprav je bila izdelana serija registrofo-nov, ki pa ni bila oddana na skladišče, ker se je pri kontroliranju pokazala manjša napaka. OBRAT ATN je sicer dosegel predvideno vrednost znižanega plana, vendar še vedno nj bilo izdelano tisto, kar bi bilo lahko. Pri samih centralah še vedno primanjkuje nekaterih materialov, poieg tega pa proizvodnja še vedno ni urejena: Telefonov je‘bilo izdelanih le dve tretjini od predvidenih, ker v prvi polovici meseca proizvodnja ni tekla zaradi pomanjkanja magnetnega jekla in mehkega železar Količina relejev, predvidena za izvoz, je bila izdelana. LIPNICA je imela glavno težišče dela na dvotarifnem Številčniku, zato je bilo treba ostale izdelke delati v manjših količinah ali pa je bila proizvodnja sploh ustavljena. Da bodo kapacitete za divo-tarifni številenik dovoljne, je bil preriešen v ATN Kranj mikrofonski vložek, poleg tega pa tudi nekateri deli od dvotarifnega številčnika. ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJO izključujejo obstoječa naročila in se bodo morali delavci preusmeriti na druga dela. Ce grobo pogledamo izpad v juniju, je vidno, da je treba le tega deliti v dve grupi: 1. Zaradi pomanjkanja materiala ni bilo izdelanih do-(Dalje na 6. strani) Takole preizkušajo naše magnetne vžigalnike v tovarni »Tomos« ir Kopru. Glede kvalitete^ je povedal prisotni delavec, da je sedaj precej boljša, le < še kakih 5 odstotkov izmeta itnajo, medtem ko so prej zavrnili večje število poslanih magnetnih vžigalnikov Sindikalni odbor podjetja o predvideni gospodarski reformi Sindikalni odbor podjetja je imel svoj redni razširjeni sestanek dne 12.7.1965. Prisostvovali so mu poleg predsednikov sindikalnih podružnic tovarn in skupnih služb, še predsedniki iz vseh obratov, nadalje tudi generalni direktor tov. Dušan 'Horjak, predsednik UO podjetja ing. Tone Nedog, sekretar aktiva ZK podjetja ing. Rudi Vaupotič, tov. Danilo Martelanc in še nekateri drugi. Po uvodnih besedah predsednika ing. Franca Jana, je spregovoril tov. Danilo Martelanc, ki je med drugim dejal; Veliko govorimo o novih gospodarskih spremembah. Nekateri .razlagajo te ukrepe tendenciozno, to pa zgolj zaradi nepoznavanja vzrokov in namena no- ve gospodarske reforme. V zadnjih letih je bila nedisciplina v investicijskih vlaganjih pri nas na »zavidljivi višini«. Prav tako smo nepravilno in neupravičeno trošili ogromna obratovalna sredstva, večkrat tudi za druge namene, kot so bila namenjena. Velike težave so nastale na področju naše zunanje trgovine. Do sedaj so bila podjetja nezainteresirana za izvoz zaradi različnega izvoznega in uvoznega dinarja, kar je podjetja destimuliralo. Novi 'ukrepi pa predvidevajo enoten obračunski dinar, oz. za izvoz so predvidene za nekatere gospodarske veje posebne stimulacije (za obdobje dveh let), kar bo za pod- jetja nedvomno privlačno. Bistvene značilnosti pred-stoječe gospodarske reforme so naslednje: — uveljavitev enotnega Obračunskega dinarja, — ustalitev odiiosov na notranjem in zunanjem trgu, — povečanje deleža gospodarskih organizacij pri narodnem dohodku in uveljavitev enotnih pogojev, gospodarstva, — prehod iz ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje, — izvedba ekonomične reprodukcije. Razumljivo je, da reforma sama ne bo mogla izboljšati stanja v gospodarstvu, pač pa lahko ustvari le pogoje, da (Dalje na 6. strani) N p Znižanje stroškov ali nezagotovljena višina že znišanih osebnih dohodkov Večkrat sem že pisal o pogojih dobrega gospodarjenja, 9 odvisnosti gibanja čistega dohodka in OD od gibanja stroškov v »Eiektromehaniki«. Vedno sem obravnaval stvari, ki sem jih spričo gospodarske situacije smatral za aktualne, ki ,pa so zaradi dozdevne načelnosti romale v koš. Edina pozitivna stran tega početja je bila, da nisem ^postavljen kritikam vseh •Mogočih rangov, k razjasnitvi PosamezmA stvari pa ni bilo Mčesar doprinešenega. Organi upravljanja spreje- majo sklepe, ki se v večini primerov izvajajo, v nekaterih primerih tudi ne. Mislim, da je odločanje samoupravnih organov zdravo sklepanje za urejanje poslovnih odnosov, - in položaja delavcev v okviru teh odnosov, ki si s pomočjo strokovnih služb, kot izvršnih organov, ustvarjajo pogoje za obstoj in napredek. Moram ugotoviti, da je marsikateri sklep ostal v celoti ali deloma neizpolnjen ker ni obstajalo konkretnega interesa za njegovo izvrševanje — ah pa se je nekje eno- stavno zataknilo, Toda stihijskemu odvijanju poslovnih dogodkov bo in mopa^oiti počasi konec, To je dejstvo, pred katerega Smo postavljeni ž vsemi gospodarskimi ukrepi za stabilizacijo gospodarstva. S tem pa smo postavljeni pred dejstvo intenzivnega gospodarjenja tudi v naši tovarni. Prilagoditev temu bo težka, pred nami pa stoji še veliko dela, da bomo naše poslovanje uredili na raven, ki nam bo omogočalo primerno gibanje OD. Nimam bojazni, da tega ne bomo v stanju urediti, saj nas bodo ekonomske zakonitosti v to enostavno prisilile. Poznati'moramo le pravi obseg ia ceno — priprave proizvodnje —'kapacitet. — financiranje in admini-v stracije — reprodukcije in — razpečave To pa nakazuje tudi potrebo- po učinkovitejši aktivnosti in sodelovanju organizatorjev, ekonomistov in, tehnikov. V vsaki številki našega časopisa čitamo nekaj o problematiki in stroških. Strinjam se s tem, da moramo stvari najprej, poznati, šele potem o stvareh lahko tudi sodimo, ukrepamo in se ravnamo. Spominjam se še neobjavljenega sestavka o vplivu zasto- jev v proizvodni i, na ceno izdelkov in čisti dohodek oziroma osebne dohodke. Moj namen je bil v enostavni in kratki obliki prikazati škodo za tovarno in posameznika, da bi se s tem seznanili in znali precenjevati škodo tisti, ki so odgovorni in tisti, ki nosijo posledice. Znano je, da je neposredne odgovornosti malo, posledice neodgovornosti pa nosimo vsi. Vsakdo pa te stvari ocenjuje iz svojega stališča in zornega kota. Univerzalnega recepta ni. Gospodarski organizem je treba obvladati kompleksno in sicer tako, da posamezni organi tega organizma tvorijo harmonično delujočo celo. to. To je eno izmed osnovnih načel dobrega gospodarjenja in pogoj za normalno odvija- Devet proizvajalcev TV stabilizatorjev Eden izmed najbolj značilnih primerov, kako ne bi smela izglodati delitev proizvodnega programa v eleiktro industriji, sb v zadnjem času pri nas nedvomno stabilizatorji za. televizorje. Pravzaprav ni niti še tako dolgo tega, ko je bilo na trgu veliko povpraševanje po TV stabilizatorjih.^ Obrat tovarne električnih aparatov v Dobrepolju sproti ni mogel izpolnjevati naročil, ki so prihajäla iz vse države, naenkrat pa se je pojavilo — kot gobe po dežju, kar osem nadaljnjih proizvajalcev TV stabilizatorjev. Pri vsem tem je jasno, da je povpraževanje po TV stabilizatorjih brž zamrlo in proizvajalci se že začenjajo vpraševati, 'kam bi s svojimi izdelki, čeprav le-ti nimajo enakovrednih kakovosti. Med proizvajalci TV stabilizatorjev je bilo tudi novosadsko podjetje Blektröaku-stika, katerega 65 % proizvodnje so predstavljali prav TV stabilizatorji. Zaradi ria-stalega položaja na tržišču so se samoupravni organi Eiektroakustike odločili povsem ukiniti nadaljnjo proizvodnjo TV stabilizatorjev. Seveda bo ukinitev te proizvodnje imela za posledico tudi odpust določenega števila zaposlenih — 48 delavcev iz proizvodnje in z režij- Relejna zaščita za HE Srednja Drava Pred kratkim je bila med Iskro in vodstvom hidroelektrarne Srednja Drava podpisana dobavna pogodba, po kateri bo naše podjetje v tej naši pomembni hidroelektrarni na Dravi montiralo kompletno relejsko zaščito. skih, delovnih mest. Medtem ko se bo nadaljnjih osem proizvajalcev TV . stabilizatorjev še naprej skušalo uveljaviti tako doma kot tudi v tujini, pa bo novosadska Elektroakustika preusmerila del svoje proizvodnje V izdelavo dinamičnih mikrofonov, magnetofonskih in gramofonskih glav, ki jih bo izdelovala za El Niš. , Pomanjkanje uvoznega materiala ovira proizvodnjo Vedno večje pomanjkanje je čutiti na trgu naših elektrolitskih kondenzatorjev. Povprašali smo v tovarno, zakaj dobave največjima odjemalcema — tovarnama Rudi Cajaveč ih- RIZ ne teko redno, pa so nam odgovorili, da je letos proizvodnja skromnejša zato, ker tovarni primanjkuje uvoznega reprodukcijskega materiala. Po elektrolitskih kondenzatorjih pa vprašuje tudi El Niš, čeprav letos ni sklenila z Iskro pogodbe za dobavo teh naših elementov. Ne samo, da so dobave domačim kupcem zaradi pomanjkanja ustreznega materiala iz inozemstva neredne in dokaj prešibke, ima, tovarna še drugo škodo, ker se s temi svojimi izdelki ne more usmeriti na zunanji trg, kjer je zlasti na češkem 'in v Belgiji dokajšnje zanimanje za naše elektrolitske kondenzatorje. Kazalo bi morda z razpoložljivimi deviznimi sredstvi izvesti določen manever, da bi tudi za to proizvodnjo zagotovili potrebni uvozni reprodukcijski material, saj bi nam to pripomoglo na drugi strani do večjega izvoza. V zasluženi pokoj je odšel tov. Franc Vidmar, mojster pomožne orodjarne v produkciji kranjske tovarne. Sodelavci so mu zaželeli zdravje in zadovoljstvo, hkrati pa so mu poklonili lepa in praktična darila, ki naj ga~spominjajo na dolgoletno in vestno delo v »Elektromehaniki«. Sodelovanje Železniki - Prilep Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja sekretar tovar- ma tudi učenje delavce in ne elektromotorjev Železniki TONE LAVTAR. strokovnjake, ki dobijo stro- VPRAŠANJE: Znano je, da ste tovarni »Mikron« v Prilepu odstopili nekaj svojih artiklov. Vemo tudi, da so delavci -iz Prilepa tudi prakticirali pri vas. »Mikron« je pravzaprav v razvoju, zato br-želeli vedeti, kako se nadalje razvija sodelovanje med Železniki in Prilepom? ODGOVOR: že-v začetku leta 1963 je delavski svet tovarne elektromotorjev'v Železnikih sprejel škiep, da proizvodnjo gospodinjskih, aparatov prenesemo v »Mikron« Prilep. Načelno je DS tudi sklenil, da se začne proizvodnja elektromotorjev in to V' duhu medsebojnega J razumevanja in medsebojne koristi >y skladu z določili statuta. Samoupravni organi obeh tovarn redno spremljajo in urejujejo številne oblike strokovne pomoči. Na zadnjem zaseda- kovna pbjasnila in praktičen nju je upravni odbor tovarne pouk, da bi še čim uspešneje elektromotorjev Železniki vključili v proizvodni proces sklenil, naj vodstvo tovarne doma ;>Iskra« v žeieznikih v Prilepu obrazloži konkreten ■ , , š program oziroma plan stro- bo nudila na vpogled tudi čekovne pomoči. Pozneje bi to fpini sistem, nagrajevanja in obliko vezali s pogodbo, ki stimulativnih oblik delitve bi bila bistven predmet spo- osebnih dohodkov po delu, razuma. na željo pa tudi delo drugih VPRAŠANJE! Vse kaže, da strokovnih služb v tovarni; je pomoč samoupravnih Želimo, da bi nadalje sode-organov v redu.. Kaj pa lovanje ostalo še naprej tako strokovne službe? plodno v obojestransko ;ko- ODGOVOR: Tovarna v Železnikih odstopa dolgoletne izkušnje in nudi strokovno pomoč strokovnjakov pri proizvodnji elektromotorjev. Leti bodo svetovali in odpravljali pomanjkljivosti za pripravljeno proizvodnjo v Prilepu; Razen tega tovarna v Železnikih sp rej ¿m a na strokovno izpopolnjevanje oziro- Bist in skupnega interesa podjetja. Dopisujte v »Iskro« nje poslovnih procesov, po katerih in s katerimi reguliramo našo poslovno politiko. Zato je za razumevanje konkretne situacije-in ukrepanje včasih umestno izhajati iz načel, če hočemo dobro ukrepati 'in ukrepe sprovajati v življenje. Konkretni učinki ukrepov pa morajo biti najprej definirani s konkretnim načinom izvajanja in konkretnimi zadolžitvami. Pri naš je trenutno največja problem, kako doseči pri slabi preskrbi z materialom največjo možno proizvodnjo. Delovna sila in kapacitete so zadostne, rezultati pa prenizki. Reševanje problematike je usmerjeno v dve smeri: — v zniževanje zalog — v zniževanje stroškov kot posledica možnosti dose- ganja določenega obsega proizvodnje in kot pogoj za financiranje proizvodnje in gibanje osebnih dohodkov. Konkretneje izraženo je stvar v tem : 1. Z znižanjem zalog moramo sprostili preveč angažirana obratna sredstva in jih vlagati tja, kjer nam bodo sredstva omogočala večjo finalno proizvodnjo. S tem namenom je bila izdelana tudi polletna inventura, ki mora dati pregled stopnje finaliza-cije. Ne bomo lansarali vpro. izvodnjo tudi delov, ki jih imamo za določen čas in fi-nalizacijo že dovolj na zalogi. Skratka, treba se je prilagoditi novim razmeram, ki zahtevajo večjo finalizacijo, manjše potrebe po-materialu (zlasti uvoznemu) terminsko vsklajeni proizvodnji in možnostim, ki bodo omogočile znižanje zalog materiala. Naloga ne bo lahka, izvajati pa jo bo moral gospodarsko planski sektor v sodelovanju iri nedeljeni zainteresiranosti vseh ostaMh služb v tovarni. 2. Na vseh nivojih in v vseh službah mora obstajati nedeljena zainteresiranost in aktivnost za znižanje stroškov, od katerih bo odvisen tudi finančni rezultat, š katerim bomo v stanju pokrivati primerne osebne dohodke zaposlenih in obveznosti, ki jih pokrivamo iz skladov/Za prilagoditev nastali situaciji' in regulacijo gospodarjenja v navedenem smislu, je DS to4 vame sprejel tudi nov plan proizvodnje in stroškov in sklepal o zmanjševanju zapo- slenosti. Zaradi pogojenega gibanja proizvodnje' moramo nujno znižati stroške ne glede na njihov značaj. Proporcionalni stroški se bodo znižali za toliko, kolikor bo nižja proizvodnja. Sem sodi predvsem reprodukcijski material, in produktivni' OD. Oboje pa šmo v stanju znižati še za več, v kolikor se bodo v večji meri angažirala in zmanjšala sredstva, vsebovana v nedokončani proizvodnji,-Poseben problem pa je še v tem, da so ponekod produktivni OD dobili zaradi politike OD in nesorazmerij med proizvodnjo delov na zalogo in finalno proizvodnjo značaj fiksnih stroškov. Povečanje nedokončane proizvodnje in zastoji vplivajo dvakrat nega- tivno. S tem ne dosegamo nobene realizacije in dohodka, povečujemo stroške, opravljamo navidezno koristno delo in stimuliramo prepočasno obračanje obratnih sredstev brez ustreznega učinka oziroma finančnega rezultata. Pri nekaterih proporcionalnih stroških pa moramo nujno doseči štednjo in realno precenjevanje nujnosti njihovega na-štajanja. Tudi fiksne stroške moramo znižati lia raven dopustnih razmer, njihovo, nastajanje pa regulirati v skladu' Z realpimi možnostmi njihovega pokrivanja oziroma dimenzioniranostjo proizvodnje in režijskih služb. Za jasnejšo predstavo dajem že nekaj pojasnil glede znižanja posameznih stroškov: Stroški za surovine in ma- Pisma naših bralcev Albinca Kirar nalaga v Šentjerneju 2 W upore naf meta-lizacljske letve lz tovarne električnih aparatov Seminar o skladiščnem poslovanju Naše gospodarstvo prihaja v obdobje, ko bo moralo v vedno večji meri izpopolniti proizvodnjo in doseči izdelovanje čim kvalitetnejših artiklov, ki se bodo lahko merili z enakimi artikli drugih naših tovarn, predvsem pa z artikli na zunanjem tržišču. Zato je izredno pomembno, da je proizvajalec v tovarni seznanjen s tem položajem in da se. zaveda, da se mora strokovno čim bolj izpopolniti ter storiti vse, da bodo dobili naši proizvodi na tržišču večjo vrednost in višjo ceno. Da bodo tovarne lahko dosegle ta cilj, posvečajo vedno večjo pažnjo strokovnemu izpopolnjevanju delavca — neposrednega proizvajalca. V ta namen organizirajo razne seminarje, tečaje in prakso za delavce v drugih sorodnih tovarnah. S tem namenom je org a n i-- žirala tudi: tovarna električnih aparatov prvi interni" seminar o skladiščnem poslovanju. Prvi dan seminarja je •hpl. ec. profesor Žorga predaval o 'skladiščnem poslo-.: vanJu na splošno: o organi-r. zaciji,^ pomenu in nalogah . skladiščne službe in o številnih vprašanjih skladiščnega, poslovanja. Udeleženci seminarja so pokazali že prvi Cah veliko zanimanje za obravnavano snov. Naslednjega dne je sledilo predavanje tov. Franca/Močnika o poznavanju in obdelavi, organizacijskih predpisov skladiščne službe. Na tem predavanju je bil podirobho obdelan celoten potek skladiščnega poslovanja in vsi predpisi, ki se nanj - nanašajo in ki jih mora skladiščno osebje dobro poznati. Udeleženci so poleg ostalega materiala prejeli tudi obrazce, ki jih redno uporabljajo pri svojem (Dalje na 8. strani) DOPUSTI Tovariš urednik! V letošnjem letu so bili v časopisih objavljeni novi kri-; teriji za dopuste. V, tovarnah imamo tudi različne proste sobote, ene so plačane, druge pa ne. Vem, da so samoupravni organi o. tem .že razpravljal ji in'da je; bilo o tem dano neko tolmačenje, vendar, kolektiv ni popolnoma ria " jasnem, kako je s tem in kako se' računajo dopusti čepadejoi;' na-tak dan. Menim, da bi bilo; prav, če bi pravna služba posredovala tako tolmačenje prek/časopisa. A. N. »Elektromehanika« . Kranj Odgovor: Zadevno je bila 24. junija izdana" v »Elektro-mehaniki« naslednja okrožnii ? ca: j 1. Letni dopusti za tekoče; leto ostanejo nespremenjeni, kakor so bili prvotno odmer-jeni glede na merila, ki jih je določal še stari pravilnik " p delovnih razmerjih tovarne. Po merilih, novega začasnega pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih se bodo do- ; pusti odrejali fšeje, prihodnje leto. 2. Vsak delovni dan razen nedelj in plačanih državnih praznikov, se vračuna v trajanje letnega dopusta. Neplačane proste sGtbote so plačane kot letni dopusti če padejo v trajanje letnega dopusta, kajti že po določilih temeljnega zakona o delovnih razmer^ jih mora biti letni . dopust plačan; Smatra se,, da plačana ali neplačana prosta sobota pade v trajanje letnega dopusta in se kot taka vračuna v letni dopust tudi, če sledi neposredno zadnjemu dnevu; dopusta, razen v primerih, če s tem.zadnjim dnem, t. j. petkom izteče delavcu že celotili za konkretno leto odobreni letni dopust,- Primer: — Delavec / nastopi del letnega dopusta 15 dni in ga za- tenal se morajo znižati za vec kot jo izkazujejo potrebe P° planu proizvodnje zaradi stanja nedokončane profz-wdnje. Istočasno pa je treba Mižati tudi zaloge" na skladi-»h materiala, jih sortirati,; ^Prodati in forsirati proiz-Pdnjo, za katero imamo ¡§¡2 p ne količine materiala, .„..krošnja energije se lahko za..z zmanjšanjem jalove • *n ^onic, odpravlja- J m praznega teka strojev in naprav ter s štednjo. Tu mo-i,?®0.. Poudariti, da cca 30% "fakrane porabe odpade na «svetljavo in temu podobne Q!?bne potrošnike. cinn°¿n* ’nventar se mora ra-fa«^™0 uP°rabljati. Posve-iovn™°ramo P°z°rnost strri-izVnJ- PP9rahi. in dobremu ., stku. Proizvajajo naj sé le z opisom na proizvodni program, potrebna orodja, njihovo ceno z ozirom na konstrukcijske izvedbe, pa je treba znižati. Z znižanjem nedokončane' proizvodnje se mora zmanjšati tudi potreba in stroški embalaže. Usluge drugih podjetij se morajo znižati na nujno potrebne. (Najemnine, usluge Zavoda za produktivnost dela in ZZA). Stroški telefonskih uslug se bodo znižali z zmanjšanjem direktnih lini} in omejitvijo na službene potrebe. Za prevoze na delo naj bi se zvišala prispevna stopnja. Potni stroški, reprezentanca in slično naj se omejijo na najnižjo objektivno potrebno višino. ključi v petek. Vse proste sot bote tekom teh 15 dni in prosta sobota po petku, se mu vračunajo v letni dopust, ki pa traja s to prosto soboto Po preteku 6 dni, — Delavec nastopi svoj celotni dopust in ga vsega izrabi v petek. Vanj se šteje vse proste sobote v trajanju dopusta, če pa zadnjemu dnevu (petku) sledi' sobota, se mu ta ne šteje v-dopust, ker je s petkom že ves dopust iz. rabljen. 3. Pri koriščenju letnega dopusta se je treba držati da-(Dalje ria 8. strani) Ukrepi za znižanje poslovnih v (Nadaljevanje z 2. Strani) 9 Dne 30. junija 1%5 naj Se izvede popis nedovršene proizvodnje. S tern bomo dosegli večjo7 točnost polletnega obračuna, popisne liste pa bodo osnova planerjem za najhitrejšo finalizacijo polizdelkov. Veš material, ki leži v delavnicah in ga ne bo mogoče predelati v treh mesecih, naj se izloči. 9 Stalna komisija upravnega odbora za pregled in odpis hegibajočih- zalog je dobila nalogo, naj .negibajoči material ponovno pregleda in predlaga predelavo, prodajo ali odpis. 9 v: .vseh primerih, kadar zaradi pomanjkanja materiala ali drugih vzrokov na posameznih delovnih mestih ne bo dela, naj se obvezno izkoristi čim več rednega letnega dopusta. © Osnovne surovine predstavljajo visoko- postavko v materialnih stroških,, zato je potrebno Skrajno Štediti. Kon-. troja izmeta naj se poostri, poročilo o višini izmeta bo mesečno -obravnaval upravni odbor tovarne. \ © Število nadur I naj se zmanjša od dosedanjega povprečja' 1200 ur na največ 500 ur mesečno. 9 Do nadaljnjega je ukinjen7 ysak sprejem novih delavcev; izjema so vajenci in delavci, ki se bodo vrnili po odsluženi vojaški obveznosti: V primeru zmanjšanja proizvodnje je treba brezpogojno zmanjšati število zaposlenih, pri tem pa upoštevati disci- Razvojni stroški se morajo gibati v okviru objektivnih potreb in v razmerjih, ki omogočajo in dopuščajo, tako pokrivanje glede na možnosti formiranja potrebnih sredstev za financiranje teh stroškov in temu ustreznega pretakanja. dohodka na druga področja. Slično ugotovitev lahkoda-mo tudi za -stroške skupnih služb in garancije. Ponekod bo treba stroške priznavati najbolj dokumentarnih osnovah in na osnovi dejansko opravljenega koristnega dela. Vzdrževanje naj se prilagodi dejanskim potrebam in možnostim pokrivanja teh stroškov. Zlasti;pa bo treba omejiti in kontrolirati režij- ska naročila uslug drugim delovnim enotam ,in naročanje režijskega materiala. Ukrepi za vskladitev osebnih dohodkov z možnostmi njihovega pokrivanja so znani. Med te spada tudi ukrep za znižanje števila zaposlenih. Če ne bomo tega dosegli, znižali poslovnih stroškov in dosegli planirani obseg proizvodnje, potem tudi za že znižane OD ne bomo dosegli potrebnega pokritja. Boljše pogoje za njihovo pokrivanje pa bi dosegli tudi z znižanjem nedokončane proizvodnje in povečano realizacijo. To bi bili v glavnem alternativni zaključki za izboljšanje gospodarske situacije in ustrezno gibanje OD. - -ak plmiranost in prizadevnost delavca, v skladu z določili pravilnika o delovnih razmer-. -jih. jjjjj \/ g 9 Do oktobra naj se za-ključi delo pri ureditvi norm in opisu delovnih mest. 9 Po ureditvi norm se prione z urejanjem meril za stimulativno nagrajevanje na režijskih -delovnih mestih, pri tern naj prvenstveno upoštevajo režijska delovna mesta, ki so v neposredni proizvodnji in kontroli, | 9 Poostri naj se odgovornost za obratno škodo. Dose-.danja praksa, ko so največkrat odgovarjali za povzročeno škodo le delavci iz neposredne proizvodnje,; naj se prenese tudi na režijska delovna mesta. 9 Poveča naj se nadzor nad delovno disciplino, prekrške _naj tekoče obravnava "disciplinska komisija. ® Smatramo, da. v sedanji gospodarski situaciji ni primeren čas za nadaljnje skraj-. Sevanje delovnega časa in bo tovarna še nadalje obratovala z eno prosto soboto v mesecu. 9 Prodajno servisna organizacija in Zunanjetrgovinska organizacija naj v čim krajšem času dasta tovarni poročilo v kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji je možen izvoz naših izdelkov. ® Zmanjšati je treba stro-g ške telefonskih pogovorov, stroške prevoza dostavnega avtomobila in stroške pisarniškega materiala. Pisarniško poslovanje pa v sorazmerju s tem poenostaviti tako, da se bo delo opravljalo s čim krajšo zamudo časa. 9 Delavski svet zadolžuje finančni sektor, da vodi evidenco /nad vsemi poslovnimi stroški in skupno z upravnim odborom vsak messd obravnav va finančno situacijo. Tako! Sklepi o zniževanju stroškov so bili sprejeti z vso resnostjo in odločnostjo. K tem in takim, morda ;tudi podobnim sklepom drugih tovarn, pa želi uredništvo le eno: da bi občasno dobili spo-ročiia, kako se ti, sklepi spro-vajajo in za koliko so bili Znižani stroški. Le s skrbnim zasledovanjem zniževanja poslovnih stroškov in takojšnji-*, mi ukrepi, kjer se sklepi ne bi izvajali, lahko le-ti koristijo kolektivu, sicer bodo sklepi napisani in postavljeni le, zaradi »sklepov« in formalne ‘ zadostitve. Prispevek k reševanju problematike Iskre Boj prevelikim zalogam {Nadaljevanje s 1. strani) kranjske »Elekiromehanike«, ki je v svojem usvodu pozdravil bližnje ukrepe in reforme v našem gospodarstvu, hkrati pa ugotovil, da je industrija, kakršna je Iskra, v . bližnji preteklosti le z največjimi težavami sledila bliskovitim spremembam gospodarske politike, ki jih ni bilo malo in se jim je bilo kar čez noč nemogoče prilagoditi. K vprašanju prevelikih zalog je ing. Dolgan pristavil to, da si v marsičem tega naše tovarne niso same krive, Materiale je treba naročati 'po določenem planu naprej,- najmanj za pol leta, pa tudi več. Tu prihaja do težav % dobavnimi roki, pa s plačili, z devizami, z razumevanjem dobaviteljev in vrsto drugih, v tem pa navadno rastejo zaloge nesortira-nega material^. Ker smo pri nabavi materiala vezani največkrat na dobro voljo dobaviteljev na raznih koncih, prihaja tudi do razlik v kakovosti materiala, vendar smo ga prisiljeni uporabiti, čeprav morda slabšega, kadar nam na primer grozi, da nam bo zaradi pomanjkanja ' materiala stala ta ali ona proizvodnja. Iz takega stanja nujno izhaja tudi povečevanje zilog nedovršene proizvodnje. Pri proizvodnji, kakršna je naša, je končno tudi težko postavljati kakršne koli normative na vezavo obratovalnih sredstev. Težav najrazličnejših narav nam ne manjka in v takih okoliščinah res ni lahko delati in hkrati zdraviti stare bolečine. Take okoliščine nehote ustvarjajo določeno nervozo navzven, prav tako pa tudi navznoter. Od tu tudi izvirajo očitki, da se, kranjska tovarna ogreva za dezintegracijo. Smo pa daleč od tega, vendar ob zahtevi, da se znotraj podjetja uredi to ali ono vprašanje, kaj rado prihaja do takih, docela nesmiselnih očitkov. Vemo pa tudi, da je marsikaj težko rešiti že iz enostavnega razloga, ker nam primanjkuje strokovnjakov, ki bi vprašanje rešili laže in hitreje, kot ga lahko rešujemo y danih pogojih, .» Predsednik DS podjetja tov. Ivo ftembergar je Ugotovil, da bi bil že polovico manjši znesek naših terjatev do kupcev problematičen. Naprosil je direktorja PS0 tov. Metoda Rotarja; naj prisotnim poroča o tem, kdo so naši največji in najbolj problematični dolžniki oz. kako teče izterjevalna služba. Tov. direktor Rotar je poudaril, da je veliko resnejša in doslednejša izterjevalna služba stekla dejansko šele lani, dokaz zato je ugodnejša slika plačane realizacije v lanskem letu nasproti letu 1963. Letos je bila dosežena že skoraj normalna plačana realizacija, toda v aprilu so se pojavile težave. Od skupno 29 velikih podjetij, ki so nam ^dolgovala,'je bilo kar 27 blokira- nih. Nastal je torej tudi problem pri naših kooperantih; na katere imamo vezane vsaj tretjino naše proizvodnje. V mesecih maj in junij so določeni ukrepi pripomogli, da nam je avtomobilska industrija nakazala določena sredstva, ker so bile dotlej vse . tovarne, razen Crvene zastave v Kragujevcu, blokirane. Dokajšnje zneske nam nadalje dolgujejo tudi podjetja elektronske industrije. Največji je dolžni znesek El Niš, nekoliko manjši pa dolg Radioindustrije Zagreb in podjetja. »Rudi čajavec« Jz Banja Luke. RIZ se na primer nahaja v podobnem položaju kot Jskra, vendar je še na slabšem in je pri njem upati na delna plačila šele, ko bodo izvedli načrt za sanacijo, Glede na vse to smo morali poostriti našo 'izier-jevalno službo pri ostalih dolžnikih, večjim pa bodisi ustaviti ali vsaj močno omejiti nadaljnje dobave. Vendar pa so naši kooperanti zahtevali nadaljnje dobave, ker bi jim sicer onemogočili fi-nalizacijo svojih izdelkov, s tem pa tudi zaprli pot do sanacije in. do: plačila nam dolžnih zneskov. Zadovoljivo je, da se začenja položaj v tem ' pogledu zadnji čas nekoliko popravljati. Nadaljnji problem je v izterjavi dolgov s strani kupcev investicijske opreme (JŽ, PTT), kaže pa, da bo tudi pri teh v kratkem prišlo do določene realizacije njihovih obveznosti do Iskre. V večini primerov smo se lotili tožb in prisilnih, izterjav in le-te niso ostale brez vidnih rezultatov, bomo pa na tem vztrajali dosledno in do izterjave vsega, kar nam odjemalci dolgujejo, ker vidimo. da je v tem : del rešitve našega položaja. . (Dalje prihodnjič) roizvodnja Elektromehanike v juniju (Nadaljevanje s 3. strani) volj EVS 1(), Uz motorjev, telefonskih aparatov, stranskih zvoncev, projektorjev^ KO-6, kontaktorjev in deloma telefonskih naprav. 2. Zaradi pozne osvojitve proizvodnje nj bilo izdelanih dovolj EVS-06 in dvotarifnih števcev. Zaradi napake so izpadli registrofoni, zaradi premajhne kapacitete pa v Lipnici nismo izdelali dovolj števcev pogovora in mikro-' ionskih vložkov. šestmesečna PROIZVODNJA 1965 EE Proizv. % Mont. rot. strojev 121.7 Montaža števcev 95.8 Stikala 725 Kinoakustika 98.2 Obrat tel. naprav 99.9 Lipnica 64.6 Deli avtomatike 100.1 Stalne proizv. usluge 89.7 Občasne proizv. usl. 101.6 Skupaj 91.8 - / ■ Da bi bil letni plan dosežen, je treba v drugi polovici leta vsak mesec proizvesti povprečno za 1.450 mili j. dinarjev, Ob polletju je v največ jem zaostanku Lipnica, največ zaradi premajhne proizvodnje stikalnih ur in števcev pogovora. Nič dosti boljši ni bil »Kontaktor«, kjer bi plan lahko dosegli, če hi dobili material iz' uvoza. Ostale delovne enote so se predvideni proizvodnji precej približale in upamo, da bodo zaostanek v kratkem nadoknadile. Montaža števcev mora povečati proizvodnjo dvota-rifnih števcev, kinoakustika je v zaostanku zaradi neodposlanih registrofonov, ATN pa ima v novih prostorih možnost, da hitreje povečuje proizvodnjo. J PRIMERJAVA EKSTERNE PROIZVODNJE (od i. do 6.1964 oz. 1. do 6. 1965) PO STALNIH CENAH DE 1 Proizv. % Mont. rot. strojev 116.4 Montaža števcev 1095 Stikala 853 Kinoakustika 1033 Mont. tel. naprav 109.6 Ploščati rele 98.8 Telef. aparati 775 Lipnica 813 Deli avtomatike 963 Stalne proizv. usl. 1285 Občasne proizv. ud. 915 Skupaj 993 Posebno občutna je zmanjšana proizvodnja pri kontak-torjih in telefonskih aparatih, viden-pa je napredek pri rotacijskih strojih, pa tudi telefonskih naprav je bilo letos izdelanih za skoraj 10 % več kakor lam. Dolga leta nazaj nam je storilnost iz leta v leto naraščala. Zato je padec storilnosti v letošnjem letu posebno neugoden, saj bi morali ravno sedaj čimfaitreje povečati storilnost, da bi bila tovarna v stanju živeti tudi ob novih gospodarskih ukrepih. Se bolj vznemirljivo pa je, da se nam istočasno povečujejo tudi stroški, čemur so vzrok zastoji v proizvodnji, pa tudi zelo pogoste zamenjave materialov, za kar 'so potrebna dodatna dela. če bomo hoteli še obstajati, bo hpeba v kratkem čas.u_naj.ti načine za zvišanje storilnosti in istočasno za toliko znižati stroške, da bomo tudi ob novih pogojih lahko dobivali primerne osebne dohodke. šef proizv. sektorja: ing. Alojz Grčar Dosedanja prizadevanja za zmanjšanje zalog in s tem za’ sprostitev vezanih obratovalnih sredstev v tovarni aparatov niso še pokazala zadovoljivih rezultatov. Zaloge so se v tem obdobju sicer res- nekoliko znižale, vendar še vedno previsoko presegajo postavljene .normative. Temu je v precejšnji meri bilo krivo to, da je bita akcija za znižanje' zalog doslej preslabo organizirana, tekla je prepočasi, skratka — rezultati akcije niso bili taki, kot bi bilo tre-ba.: Upravni odbor je v ta namen imenoval šestčlansko strokovno komisijo in ji naročil, naj to dejavnost poživi, da bodo čimprej obdelane vse vrste zalog in, da bo prišlo do zanesljivega znižanja. Na seji UO tovarne so po imenovanju te komisije razpravljali tudi o možnostih za stimulacijo, članov, če ‘bodo pri delu za znižanje zalog dosegli zaželene rezultate, oz. o . določenih sankcij ah, če bo ta pomembna naloga tudi odslej prepočasi reševana. To vprašanje so odložili, pač pa naročili komisiji, naj se z vso resnostjo loti te naloge, pri čemer upa seveda naj pred prodajo določenih odvisnih materialov komisija preveri vse potrebe v tovarni, da ne bi prišlo do prodaje takšnega materiala, ki bi ga ne t lo moč porabiti. TUDI V PRŽANU ZA ZMANJŠANJE ZALOG' Ker tudi v tovarni za elektroniko in avtomatiko na Pr-žanu zaloge na razredih 3 in 5 precej presegajo, baje od ustreznih -služb podjetja prenizko postavljene normative, je upravni odbor tovarne postavil pred odgovorne, strokovne službe nalogo, da zaloge čim prej znižajo in jih vskladijo z normativi. Za del teh presežnih zalog bodo strokovne službe našle primemo1 rešitev, teže pa bo z materia-1 lom od AG, ki močno obremenjuje razreda 3 in 5 v obliki zamrznjenih zalog. Natančnejši pregled presežka zalog je nadalje ugotovil, da precejšnjo vrednost' zalog predstavljajo tudi razna orodja in naprave, ki sicer so v tovarni, so pa za proizvodnjo že neuporabne. Glede le-tega je upravni odbor tovarne zadolžil tehnični sektor, naj te zaloge čim prej temeljito pregleda in popiše, hkrati pa - ugotovi, katera orodja in naprave je brez škode za sedanjo ali bodočo proizvodnjo možno takoj odprodati. S temi in podobnimi ukrepi upajo, da jim bo uspelo stanje zalog uskladiti s predpisanimi normativi in s tem razbremeniti del obratovalnih sredstev, kar bo nedvomno prispevalo k lažji prebroditvi sedanjega stanja v tovarni in celotnem našem podjetju, seveda le pod pogojem, če se bodo zadolžene,>, službe tega vprašanja lotile dovolj resno in. temeljito. SINDIKALNI ODBOR PODJETJA O PREDVIDENI GOSPODARSKI REFORMI (Nadeljevanje s 3. strani) bodo gospodarske organizacije ta cilj laže dosegle. Xpv Martelanc je v nadaljevanju obrazložil novo gospodarsko reformo z vidika našega podjetja in je navajal podrobne podatke in probleme, ki se bodo pojavili v zvezi z novo reformo. ^Obširen material o tem bodo dobile v obravnavo vse sindikalne podružnice podjetja). Kot je razvidno iz poročila, nam nova reforma narekuje dolgo vrsto korenitih sprememb, vse pa težijo k uvajanju stabilnega gospodarstva na ekonomski podlagi. Dolžnost sindikata je, da gospodarsko refotmo pravilno tolmači v svojih kolektivih in tako doprinese svoj delež k stabilizaciji našega gospodarstva. , Janez Šilc Dopolnitve k pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v tovarni električnih aparatov . Upravni odbor v tovarni električnih aparatov je nedavno tega razpravljalno določenih spremembah oz. dopolnitvah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Pii tem je osvojil predlog za dopolnitev 27. 'člena pravilnika, po katerem naj bi de-lavci, ki delajo v drugi izme ni, 'bili upravičeni do dodatka v. višini 7,5% vrednosti obračunanega OD za efektivni delovni čas', medtem ko bi delavci v 3. izmeni prejemali dodatek v višini 15%. Ob tej priložnosti je UO tovarne osvojil tudi predlog za dopolnilo 28. člena pravilnika o delitvi OD. Po tem dopolnilu naj bi delavec, ki nadomešča odsotnega sodelavca več kot 30 dni, prejel nadomestilo za posamezni oblike nadomeščanja, in sicer, če nekdo nadomešča so1 delavca v celoti, mu pripada osebni -dohodek po obračunski postavki delovnega mo-sta, na katerem opravlja nadomeščanje, Do tega 'OD Je upravičen od prvega dne nadomeščanja, vendar le v primeru, če je nova obračun- ska postavka višja za eno ali več kategorij. Za nepopolno nadomeščanje pa delavec -lahko dobi enkratno nadomestilo, o katerem in 0 čigar Višini za vsak prim®1, posebej, na predlog vodstva sektorja, sklepa upravni odbor tovarne. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov spreminjal 3 x, kar je vzrok, da se je k definitivni izdelavi gospodarskega plana za letošnje leto pristopilo lahko Sele v mesecu maju 1.1. Po načelih dobrega gospodarjenja bi se morali postaviti na kar najbolj realna izhodišča (izvoz, uvoz, obratna sredstva, prodaja na domačem trgu) in na teh zasnovati gospodarsko dejavnost za prihodnje leto, HO sprejema, poročilo finančnega sektorja o pogojih za sestavo predloga gospodarskega plana za leto 1965 in ga bo predložil delavskemu svetu v razpravo.UO poudarja, da se morajo pri izdelavi gospodarskega plana za leto 1966 realno oceniti preje omenjeni faktorji. Tem pogojem se morajo podrediti vse želje in hotenja tovarn pri njihovem planiranju. • IIO sprejema pravilnik o zaposlovanju in OD delavcev v tujini s tem', da se v členu 6 vstavi še postavka za višino mesečnega osebnega dohodka za polkvalifici-rane delavce v USA $ v razponu od 125 do 145 $ in da se v členu 17 črta zadnji odstavek, . V vseh ostalih zadevah, ki niso definirane s.tem pravilnikom, je treba 'upoštevati začasni pravilnik o delovnih razmerjih v podjetju in pravilnik o delitvi OD podjetja. HO daje predlog 'pravilnika z gornjimi spremembami v obravnavo kolektivom. Organizacijsko - kadrovski sektor naj zbere predloge In pripombe ter naj jih predloži upravnemu odboru v obrav» navo, predeti bo pravilnik dat» delavskemu svetu v potrditev. Delavcem, ki odhajajo na delo v inozemstvo pred definitivnim sprejetjem tega pravilnika, se zagotove akontacije v okviru meril, ki so podana s tem pravilnikom. Sklepi 9. seje UO podjetja (2.7.1965) g HO predlaga delavskemu svetu v potrditev sklep, da podjetje Iskra prevzame pravice in obveznosti grad-jjenega podjetja »Remont« h Žužemberka, ki je v redni Kkvidaciji. i Vse obveznosti, ki izvirajo it tega, prevzema Tovarna elementov v Ljubljani. Na zasedanju DS naj Tovarna elementov predloži tudi točen izračun o obveznostih it prevzetih sredstev. • Pri obravnavanju predlogov finančnega sektorja za ZSSj? Vss* sproti, ko se tod Iikšna sredstva bi zavod mo- dinarjev in s tam zagotoviti časnemu propadanju prodali ^ J“5“® Vozimo v službo ali jz ral imeti, da bi gradnjo do- tudi delež zveznega fopda za svojemu prvotnemu namenu, • .lTiSim U TO nje, ^razmišljam, ¡kakšna nefci končaj in bi Je-ta lahko za- 'znanstveno delo, s čimer bi kar bi nedvomno koristilo |Y, t j,i m Utodia je MM’ novi čela služiti svojeäta predvide- zgradbo v Šiški končno le dejavnosti Zavoda in celotno .¡i» sjuepe. zgradbi v šiški, ob Celovški nemu namenu. Povedali so dogradili in. jo, namesto po- ga podjetja. - C - • a) Material iz razreda 3 kjer je Zavod za av- lni, da bi dograditev v cčloti smejo tovarne oddajati kup- tematizacijo pred Jeti zastavil stala okrog 600 milijonov dl-eem samo v primeru, ko se gradnj0 SVojih, tako imeno- narjev, pri čemer bi ob lastil izkažejo z virmanoin oziro- vandl .pilotskih delavnic. Re- ni udeležbi Zavoda za avtoma blagajmskim potrdilom o strikcija', oz. ustavitev nar matizacijo, bil.zvezni fond ža plačilu MHenah, , / daljnjih investicij, je tako kot ¡znanstveno dalo pripravljen i Po mzji ceni od nabavne druge naše in še mar- prispevati polovico potrebnih 'Glede na vse težje po- nad delovnimi postopki la}*-' m n natenal Mnie pro- sjkajere gradnje, zastavila na investicijskih sredstev. To bi goje gospodarjenja smo že ko prihranili * kar čedne de» bTeZ pretUl?“nÄ °“°" sredi poti in zdaj ta zgradba bila za ZZA sicer zelo ugod- nekajkrat prišli v situacijo, närje, zraven pa dvignili britve samoupravnih organov Jnaip0j dograjena čaka, kaj bo na priložnost, ko ne bi bilo da smo začeli iskati notra- produktivnost kljub zastare-—• . - . z njo- ' . ' vprašanje njegovega deleža— nje rezerve. V ELEKTRO- lemu strojnemu parku. Na- nj Fr^og za_ zmzan je sta- y stanju, v kakršnem se 300 milijonov tako pereče in MEHANIKI smo napravili vedel bi nekaj primerov: J to Ä Zgradba nahaja se na njej težko rešljivo. nek^j več ali neuspešnih 0d trenutka, ko W3 na. H* m puuzciciKov na razre prav gotovo dela škoda, saj V dograjeno stavbo, prvot- akcij, kot so zmanjšanje za- «Kakšna bo usoda zgradbe ZZA v Šiški Prihranki in rezerve kotjo SdlS&rJčmb!S!- Ki ni zasteklila Seveda^ bi no namenjeno za pilotske de- log surovin ih pokončane ^Tga^Tvpmd^iJt,^ tor premaga imaucni se». ze za samo zasteklitev potre- lavmce, bi se končno lahko proizvodnje ali 5% zmanj- ^ tedai ko ga dobi v roči HO ueotavlia da se mo- Stili Wgl yseW celotni mvojni sektor Sanje delovne sile (!), toda fe pfetesče celih. 23 rajo realizirati nadaljnji na- Jonov danarjev, ka.tenh pa v III, lu ima sedaj svoje po- to je bilo tudi vse i® obe- del(mrih dni-birokratske ad- Pre v *2. Pf P1?50'1'“' Pač ***■£ labk® DO J»’ koliko dni in ljudi bi prihra- sporaL^TpSO v svojem «komu v najem m dobiti. In spreselitvijocelot- vseh spiskov do končne fa- m - tisodiil in tisočU,na- proizvodnem planu začasno b! ]e'ta.m<>r >»rijo s po- števati za najete poslovne jih bomo delali tudi v bodo- ¿„j ke'r morajo gotovi se-ti, ali je politilm toženia kup- po- prostore. . g ce, če nexbo pravda zaključ- deiI s operacije cev doW„oproučiSa ali m’ skladi3fnih pr<> Prepncan sem v to,-da je ka. Razen Sega se mi z*, da v skiad{šče (j dan), ,a za »e. V sedanjih razmerMi se *'£!?’.?* ^ **? Prel,ellka škoda pustiti zgrad- se. pri iskanju notranjih re- 4ontroio potrebujejo še 1 moramo^oati m normal- *S8*Sf da bl ** Propadati taksno kakršna zerv ne bi omejili samo, na dan> večkrat pa ^ na tak ni tožbent postopek oh ska- io , prvosčila samostojne je, pac pa je treba družno omenjena tri podroeja, saj se sestavni M tudi pozabi m denci faktur gradnje. Zavod za avtomatizacijo da verjetno še kje drugje tu- pa nj prostega stroja za na- V «sin^a -h' ir t pcA Kerine usoda te, sicer mo- in podjetje^ 'poiskati.prav vse di kaj prihraniti. |HK*' Ka. e f\ derne zgradbe ZZA zares z.a- možnosti, da bi nekje našli Menim, da bi z večjo skrb- , aa tožba m por - ^5^ ^ ^ pozajijmal, ko- manjkajočib 300 itSli}ea&r nosijo m s stalnim Študijem na, ker je realizacija plačila hitrejša od one po , tožbe-acm postopku, tožba ni pb-trebna in se mora PSO o tem «ogovoriti s finančnim sektorjem. Načeloma ostane v veljavi sklep, da mora PSO slednjo operacijo, Kaj pa avtokontrolorji?! ' Samoupravni organi v to- Z njihovo pomočjo bi prani lahko skrajšali potikanje delov po skladiščih za 1 dan, s pravilnim planiranjem in izkoriščanjem vseh možnosti ° rabatBi ftopnji ^ bil m katrtekyeč ^ iS ~ ^ ^ 1 '&i- sestavnih dctlDv pCMncaiiio 1 s ogromfie Pripombe k razdelitvi stroškov vložiti tožbe za vse fakture varni radijskih sprejemnikov mnenja, da bi se 'morala ra- jektiven kriterij: ustvarjeni °b njihovi skadenci. v Sežani so v cilju sanacije batna stopnja tovarne v Se- dohodek tovarne. . prihranjene D»diU » t «.d i« j financiranj a stroškov za ga- navedene službe, prodajo ih . , , v - , ,n . y.T T , “ ut) sodi. da fe zakasni- ke m dal nekatere tehtne v-..» _______ • ,. Ali le kdi# že pcmnisM, ko- kw°t°^pre^±>ra^L,r0' nekT^' z^'ket*fVCMi,> P^i, ¿Z selisfman- m^dijsMh »tejem^C ne Kkjf ktšlnt SS: tMdI 2a z&EČtfZSčZ PW-. " y nerealni presoji osnovnih DS v Sežani se namreč, ni “F1“ za tovarne pa^je. dokaj- odtnsha ^ počn emo amoriiza- fektorjev, m diočajo ob- strinjal s ključem razdelitve P° «j®, odplačila, obresti. Vse - proizvodnje; oSafidh stroškov bazičnega razvoja na ****** *® ^ ^cčstev in razpoložljivih de- osnovi materialnih stroškov nzna sredstev za uvoz re- tovarn in predlaga, da se stro» Tudi z načinom kritja stro- tej tovarni ne m koriščenju uslug te strinjal in sicer ,po .kriteriju spodarskehr plamr podjetja. Plan izdeloval oziroma službe. , celotnega formiranega dohod- AW. , - R- Promateriaia. Ker Pisma bralcev (Nadaljevanje s 5. strani) tmnoy, v katerih mejah je bil letni dopust odrejen in odobren. 4. Glede izrednih plačanih dopustov, kot so dopusti za primer smrti, poroke, rojstva, selitve,'iiesreče, študija ali polaganja rzpitov pa velja v po gledUi plačanih ali neplačanih prostih sobot isto kot pod 2), - ker mora delavec tudi za take dopuste dobiti nadomestilo OD, Prosta sobota se. ne všteva v dopust edino, če sledi tistemu dnevu takega dopusta, s katerim preneha vzrok, zaradi katerega je- delavec dobil dopust. Primer; — Delavec dobi za polaganje-izpita 2 dni dopusta, izpit opravi v petek — če mu sledi prosta sobota, je 'delavec sicer prost,—ne všteje pa se v dopust, ki je trajal tako v četrtek in v petek, — Delavec nastopi -zaradi smrti staršev 3 dni dopusta v petek. Prosta neplačana sobota, ki mu sledi, se šteje v dopust in je plačana, nedelja se‘ne šteje, zadnji t. j. tretji dan — ponedeljek, pa se spet šteje v dopust. Ta okrožnica je bila izdana na podlagi sklepov poseje UO »Elektromehanike« od 7. 6. in mnenj, ki jih je tovarni posredovala pravna, služba podjetja. KNJIŽNE NAGRADE Tovariš urednik! V zadnji, številki je bilo v rubriki »Pisma bralcev« (J. - Rtd.jubljana priobčeno vprašanje, zakaj razen predsednikov aktiva ZB ni bil nihče drugi nagrajen. Komisija za nagrajevanje se strinja s piscem, da je tudi med drugimi člani ZB dokaj prizadevnih, ki ' bi zaslužili knjižno nagrado, vendar moramo takoj povedati, da je govornik na ptoslavi v Dražgošah pred delitvijo, nagrad jasno povedal, zakaj in kontu bodo podeljene pravzaprav simbolične nagrade in da' zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo mogoče števila že itak skromnih nagrad povečati, čeprav je bila zamisel povsem druga — širša! Iz tega razloga je, komisija Sklenila knjižno' nagraditi predvsem nosilce partizanske spomenice 1941 in predsednike aktivov, ki so delali v okviru nalog ZB po tovarnah. V bodoče bi bilo prav, da aktivi po tovarnah vestno spremljajo delo posameznih -elanov ZB, najzaslužnejše pa naj. ob koncu leta vpišejo v spisek nagrajencev. S tem bo imela komisija za nagrajevanje,, ob dnevu borca lažje delo. Seveda bodo tudi pri tem igrala , finančna sredstva važno vlogo. Komisija a nagrajevanje iiktiva ZB Upamo, da ' smo ¡ s tem ustregli Vaši želji. Uredništvo ODPUSTI Tovariš urednik! Na zadnji seji DS »Elektromehanske« je bil. sprejet sklep, naj se v tovarni odpusti 115- delavcev in da naj odpovedni roki tečejo od 15. julija dalje'. Rad bi vedel kakšen' bo postopek pri odločanju, kdo bo odpuščen in kam je možno nasloviti pritožbo. B. R. Kranj Odgovor: DS je na 5. izredni seji dne 8. 7. 1965 Sprejel takle sklep o postopku pri odločanju o odpustih: — Predloge za osebe, katerim naj preneha delovno razmerje pripravi vodja delovne enote. .—. Predlog Vodje delovne enote predhodno odobrava kadrovska komisija delavskega sveta delovne enote, ki zavzema o vsakem ■ posameznem primeru svoje stališče in ga posreduje delavskemu svetu delovne enote. — Dela.vski sveti delovnih enot razpravljajo o predlogu vodje delovne enote in ob upoštevanju jnnenja kadrovske komisije najkasneje do 15. 7. 1965 sprejmejo sklep o prenehanju dela in posameznim delavcem vročijo odločbe. .-^r- Ugovore, ki jih bodo prizadeti delavci naslavljali na Upravni odbor tovarne, bo pregledala posebna 'komisija, ki jo je DS tovarne že imenoval na 3. izrednem zasedanju dne 7. junija 1965. Omenjena komisija bo' svoje mnenje o vsakem posameznem primeru posredovala upravnemu odboru tovarne. —• Upravni 'odbor bo ugovore prizadetih delavcev obravnaval na posebni seji, kateri bodo prisostvovali tudi člani-komisije (iz tč./5)'. Ta seja UO bo sklicana v roku 15. dni. po sprejetju sklepov posameznih delovnih enot, vendar najkasneje do konca meseca julija. — Delovnim enotam, ki sklepa" delavskega sveta tovarne o prenehanju dela ne' bi izvršile v predpisanem- roku, ali'pa ne bi odpustilo predpisane kvote delavcev, se znižajo OD- za %, ki se izračuna iz razmerja med številom delavcev, katerim niso odpovedale in med skupnim številom zaposlenih. To znižanje naj bi veljalo do dokončne izvedbe sidepa delavskega sveta tovarne. Pri odpuščanju naj se upoštevajo sledeči kriteriji: kvaliteta dela, kvantiteta dela in delovna disciplina. Z ozirom na planirani obseg proizvodnje v orodjarni, montaži rotacijskih strojev in v obratu mehanizmov v Lipnici, naj se število zaposlenih ne zniža. V zvezi s prenehanjem dela naj se upoštevajo pravne določbe iz Začasnega pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih podjetja Iskra. Vinko žibert/"štrugar, zaposlen v ključavničarski delavnici »Elektromehanike«, je eden izmed redkih, ki ni zapustil »teritorija« delovnega mesta, saj njegova delovna doba sega v obdobje »Jugočeške«, bivše tekstilne tovarne, iz katere se je kasneje »rodila« ISKRA. Sodelavci so mu pred odhodom v pokoj izročili lepa darila in mu zaželeli še dokaj zado-voljnih in zdravih let Za higiensko tehnično varnost - enotna pravila Mnogo je napisanega in vsakodnevno izrečenega 6 važnosti službe HTV. Poznani so nam milijonski zneski izgube, ki jih povzročajo nesreče pri delu, vsakodnevno' pa še srečujemo člane kolektiva z mavčnimi obvezami ' in vidimo trpeče ljudi, pri . čemer se sprašujemo čemu to? Zakaj tako? Za HTV oz. za preprečevanje nesreč pri-delu izdajamo tudi ogromna finančna sredstva in služba za varnost prj delu zaposluje precejšnje število strokovnega kadra. Tako je služba HTV v naših tovarnah dokaj do--bro organizirana,. o čemer je poročal tudi naš Ust. • Varnostna služba se tudi močno prizadeva, da se zmanjšajo hesreče pri delu, pri čemer se poslužujejo že dognanih metod dela, vedno pa išče še novih, da bi odvrnila to nepotrebno zlo. Tudi pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih v podjetju »Jskra« v svojem 158. členu navaja, da je neupoštevanje ukrepov za HTV hujša kršitev delovnih dolžnosti in se lahko delavca ob kršitvi te dolžnosti odstrani z dela. Vendar to še ni dovolj. Potrebna šo še enotna pravila HTV »Isikre«, ki bodo določala vse načine oz. ukrepe za samo delo. Zato bi morali za celotno podjetje ¿zdelati pravilnik, ki bi bil veljaven za vse enote »Iskre«.- Miselnost, da. to zaradi specifičnosti enot ni mogoče oz; potrebno in da je dobro tako kot je, je zmotna. Res se naše podjetje ne bavL z lesno industrijo, toda mizarska dela so v vsaki enoti, taiko tudi zidarska itd. če pa bi bili v Pravilniku navedeni varnostni ukrepi za dejavnost, ki je v neki enoti ni, pa to ne more škodovati. Lahko pa" varnostnim delavcem le koristi, ker bo s spoznavanjem tega lahko dajal nasvete drugim. Poleg navedenega pa smatram še za potrebno tudi občasna posvetovanja varnostnih delavčev celotne »Iskre«, žal se to po 4 letih skupne »Iskre« ni zgodilo. Imamo več skupnih enotnih pravilnikov, mnogo posveto- vanj po raznih vprašanjih, glede varnostnih vprašanj, varnostne problematike s ciljem enotnega dela za celotno »Iskro« še ni bilo nič narejenega. "Tako dela vsak po svoje, po svojem pravilniku kakor zna in more in kakor se znajde. Zakaj se ne bi učili drug od drugega in ne menjali izkušenj? Ali bo kdo rekel, da morda to ni pravilno! ~ K.R. Seminar o skladiščnem poslovanju (Nadaljevanje s 5. strani) čfelu. Te so morali pravilno .izpolniti in oddati. Po končanem predavanju je sledila razprava, -podani pa so bili tudi razni predlogi, ki so se nanašali na pomanjkljivost posameznih or-, ganizacijskih predpisov oziroma " vprašanj skladiščne službe. Sledilo; je predavanje tov, Franca Huttra o skladiščnih problemih izdaje in prejema materiala. V njegovem izvajanju so bile nanizane glavne napake in pomanjkljivosti, ki se redno dogajajo pri skladiščnem poslovanju. Predavanju je sledila zaključna diskusija, na kateri sta odgovarjala fia vprašanja- udeležencev predavatelja profesor Žorga in Franc Hutter, Izvedena je bila tudi anketa, ki je pokazala zainteresiranost navzočih za celoten seminar. Potek semiharja je dokazal upravičenost in nujnost organizacije seminarja. Udeleženci so pokazali 'veliko zanimanje za vsa predavanja in v diskusiji 'načeli številna nerešena in pereča, vprašanja skladiščnega poslovanja. Izraženo je bilo mnenje, da je treba čimpirej rešiti vsa vprašanja m probleme, ki so bili podani na seniinajrju. Udeleženci so predlagali, naj se v doglednem roku organizira sestanek tistih služb, katerih delo je neposredne povezano s skladiščnim p