OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU
TV.	*
■izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
xxxiv.—leto xxxiv.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 25, 1951
GROBOVI
^RTIN m. bolden ml.
I^or smo včeraj poročali, je ^eminil v Huron Rd. bolnišnici artin M. Bolden mL, star 46 et, stanujoč na 1712 Harts-Логп Ave., E. Cleveland. Bil je ^ 3 časa rahlega zdravja. Rojen bil v Clevelandu in je delal Chase Brass Co.
Tukaj zapušča soprogo Hel-Tenhonen, hčer Lo-^ očeta Martina doma iz asi Gradenc pri Žužemberku, ^ er Mary, rojeno Perko, do-Vasi šmihel pri Ž.u^m-Ч. brata Frank in Joseph, fo Mrs. Mary Grozdina in sorodnikov. Pogreb se vrši ^^trtek popoldne ob 1. uri iz °Sf'ebnega zavoda Joseph žele j" sinovi, 458 E. 152 St., na
^keview pokopališče.
*
dular
Včeraj zjutraj ob 9.25 uri je ■"eininil na svojemu domu John stanujoč na 6107 St. 1	Rojen je bil v Cleve-
r	tri leta ni delal
' ""^^lega zdravja. Oče Frank mati Prances, rojena Mustar, O'' tudi sestra Mrs. Frances ^iklancie so umrli.
opušča tri brate in pet Joseph, Frank, Mrs. ћ ^ Credence, Aloys, Mrs. Stuzen, Mrs. Gallie Okicki, Sophie Matulis in Dorothy. °Sreb oskrbuje pogrebni zavod g' Trdina in sinovi, 1053 E. 62
• ^as pogreba še ni določen.
*
^•^istopiieb dolde
У soboto popoldne je preminil PH ^	bolnišnici Christo-
stanujoč na 1358 gQj,^^^®tte Ave. Tu ne zapušča tek°	Pogreb se vrši v pe-
^j^^traj ob 10. uri iz Grdino-g pogrebnega zavoda, 1053 vig\^ ^t. na pokopališče Lake-
NADA OBSTOJI, DA SE DANES RAZtISTI NEBO NAD KOREJO
SEOUL, Koreja, 24. julija—Severno korejski komunistični radio je naglasil, "da zahteva ves korejski narod odhod tujih čet iz korejskega ozemlja." Radio je ponovil članek, ki ga je prinesel glavni organ komunistične stranke v severni Koreji.
ŠTEVILKA (NUMBER) 144
ponudba
Trdinovi trgovini s pohi-15301 Waterloo Rd. samo za določen čas iz-posebnost, katero se bo ^°^Podinjam izplačalo po-Itj. ^ se. Tu namreč dobite Poln ®^®^trični "roaster" po-zastonj če kupite elek-^®^6nico znanega West-te	izdelka. Za posebnosti
poglejte oglas na 1ђ mestu današnje izdaje, ^ fepričaii se boste, da je to
l2v
fsten
nakup.
k vojakom
službo je bil poz-Zallar ml. iz 15800 gUg^^'^^ve., ki bo odšel 1. av-je Oliver Hazard Solo	ter Collinwood High
^^odu	pri Thompson
Co. Želimo mu srečen
To besedilo komunističnega radio prenosa so tolmačili nekateri v vrstah zavezniške delegacije za mirovna pogajanja na Koreji tako, da bo na odločilnem sestanku to sredo ponovljena znana zahteva komunistov, da je premirje na Koreji zvezano z vprašanjem umika vseh neko-rejskih čet iz Koreje.
Iz krogov zavezniškega glavnega stana, ki daje navodila svoji delegaciji, pa se je ponovno povdarilo nespremenjeno zavezniško stališče, da se morajo iz sedanjih pogajanj za premirje izločiti vsa politična vprašanja.
Komunistični napad na zaveznike je morebiti propagandnega značaja. V njem je med ostalim rečeno:
"Delegacija Amerike povdar-ja, da ta problem, t. j. umik tujih čet iz Koreje, nima zveze z vojaškim premirjem. To trmoglavo stališče pomeni, da hoče Amerika ohraniti vojaške baze v južni Koreji, sedaj ko mora predvidevati svoj končni poraz. General Ridgway in njegovi vojaki hočejo ostati na Koreji za vedno."
Ameriška delegacija
pesimistična
Ameriška delegacija, ki ji na-čeljuje podadmiral Joy, goji upanje, da bodo komunisti opustili svojo zahtevo )po takojšnjem umiku tujih čet iz Koreje. Po poročilih iz Hong Konga je glasilo kitajske komunistične stranke stavilo predlog, naj se opusti komunistična zahteva po umiku tujih čet iz Koreje kot pogoj za premirje.
Ti glasovi se lahko tolmačijo na dva načina: Ali gre za deljene vloge med Kitajci in severno Korejci po načelu," da naj se koraka ločeno, a udari skupno," ali pa gre za resničen nesporazum med severno Korejci in Kitajci.
Pov
'^atek!
Jadnje vesti
julija—Komuni-je stavila od nove predloge, ka-ameriška de-^^di tega se je sesta-^^len	vršil med ohema
^nes zjutraj od-
ČASI SE NE SPREMINJAJO
NEW YORK, 24. julija — Will Durant, profesor filozofije in književnik, je mišljenja, da so sedanji odnošaji po svetu popolnoma normalni. Durant je bil na potovanju po Evropi in pravi, da je položaj pač tak kot je vedno bil.
"Mislite na to, da vaš položaj ni slabši kot je bil vaših prednikov. Optimist je pesimist, ki ima zdrav želodec."
SENATORJI—ZUNANJI POLITIKI SO SE VRNILI
WASHINGTON, 24. julija -Osemčlanska delegacija senatorjev zunanje-političnega odbo ra, ki je študirala položaj v Evropi, se je vrnila v Ameriko. Iz javila je svoje zadovoljstvo nad delom, ki ga je že opravil in ga vrši vrhovni poveljnik general Eisenhower, ki hoče enotno ar mado pod enotno zastavo.
v zadnje slovo
članice društva Slov. Sokolice št. 442 SNPJ so prošene, da pridejo nocoj v Zakrajškov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary Tomele, ter da se po možnosti udeleže njenega pogreba v četrtek.
V Teheranu upajo na boljše čase
TEHERAN, 24. julija — Predsednika Trumana posebni odposlanec Harriman, ki je v stalnih stikih z iransko vlado na eni ter britanskim poslaništvom v Teheranu na drugi strani, je izrazil zadovoljstvo nad dosedanjem potekom pogajanj. Harriman je prepričan, da mu bo uspelo ,najti kompromis med iranskim in britanskim stališčem glede nacionalizacije iranskega petroleja.
Tudi član iranske vlade je naznanil, da iranska vlada išče pota, kako obnoviti direktne razgovore z Angleži o nacionalizaciji iranskega petroleja. Sanjabi, ki je v iranski vladi minister za prosveto, je zatrdil, da je njegova vlada našla formulo', kako znova začeti pogajanja z Britanci.
Angleži upajo na kompromis
Iz London& se poroča, da računajo v britanski vladi z možnostjo, da bo le prišlo končno do pametnega kompromisa. Zunanji minister Herbert Morrison, ki bi moral govoriti v spodnji zbornici o stanju britansko-iranskih pogajanj v petrolej-skem vprašanju, je svoj govor odložil.
Iranski nacionalist Mossadegh je sklical izredno sejo vlade.
Ce bo odposlancu Harrimanu uspelo, da izsili dokončno rešitev tega spora, bo iranska pe-trolejska industrija začela s polnim obratom. V nasprotnem slučaju pa, vsaj tako prihajajo vesti iz Londona, bodo Angleži odpoklican svoje strokovne moči iz Irana in bi obratovanje te ogromne petrolejske družbe prenehalo, če ne popolnoma, pa vsaj tako učinkovito, da bi bila iranska vlada ob glavni vir dohodkov, ki jih je dobivala ravno iz petrolejskih virov.
Iz Colorado
Na obisku v Clevelandu so se pretekli teden nahajali Mr. in Mrs. Frank R. Bregar s sinčkom iz Canon City, Colo., starši Jiđr. in Mrs. Frank R. Bregar iz Pueblo, Colo., ter Mrs. Jerman-ce, mati Mrs. Bregar ml., iz Canon City, Colo. Tu so obiskali Mr. in Mrs. Jos. Dovgan, družine Tony in Joe Zrimšek, naše slovenske godbenike, družino Bahn v Niles, O., kjer sta se Mrs. Jermance in Mr. Frank Bahn, ki sta sestrična in bratranec, videla prvič v 50-letih Včeraj so se podali v Indiana-pohs, Ind., kjer bodo obiskali Mr. in Mrs. Frankie Papish, ki je lansko leto igral žogo z cleve landsko skupino Cleveland Indians ter Mrs. Alice Blatnik.
Mr. in Mrs. Bregar ml. vodita svojo godbo pod imenom The Polka Kings of Colorado, Mr. Bregar, St., je pa mesar in je uposlen pri Gorsick Grocery v Pueblo. Kakor so povedali, so se prav dobro zabavali tu v Clevelandu, kjer se jim je dopad-lo in upajo, da jim bo mogoče priti zopet kmalu sem.
RAZPOROČENCI MED SEBOJ
Oakland, Cal., 24. julija. Robert E. Heskett, bivši mož pisateljice Betty Mac-Donald, ki je avtorica znanega huniorističnega romana "The Egg and 1," je prišel v spor z razporočoncem Blake in dobil sunek z nožem v srce, da je bil na mestu mrtev.
Kakor se poroča, je bivša žena Blake-a živela v stanovanju razporočenca Hes-ketta s svojima hčerkama v starosti 5 in 6 let.
Blake je hotel videti bivšo ženo in hčerko. Moška sta se v tem vprašanju spopadla in se je po pripovedovanju Blakeja spor razvijal takole: Heskett je zagrabil za sekirico, Blake je v silo-branu potegnil za nož in torej v samoobrambi zadal Heskettu smrtnonosno rano. Blake je sedaj pod obtožbo umora.
Zgodovina Hesketta je tale: Leta 1935 st« je po osmih letih zakona razpo-ročil. Njegova žena Betty se je poročila z MacDonald-om leta 1942 in izdala knjigo "The Egg and 1" leta 1945. Do razporoke je menda prišlo, ker Heskett, ki je bil tesar, ni spadal v načrte, kakor jih je imela njegova žtma.
Heskett, kakor se pripoveduje, je bil sam model za enega od glavnih značajev v knjigi, s katero je njegova bivša žena Betty zaslovela.
Pisateljica Betty ima sedaj predmet za snovanje novega romana, v katerem pa ni nobenega mesta—za humor.
Progresivna stranka nastopi leta 1952?
NEW YORK, 24. julija—Vodstvo ameriške progresivne stranke je objavilo, da bo sklicalo konferenco, na kateri naj se vodstvo stranke odloči, da-li aktivno nastopi pri predsedniških volitvah leta 1952.
Vodstvo stranke se bo sestalo dne 18. in 19. avgusta verjetno v Chicagu.
Predsednik stranke in njegov tajnik sta se izjavila zoper vse tri kandidate, ki prihajajo tre-notno najbolj resno v poštev za predsedniške volitve 1952, t. j. Trumana, Tafta in Eisenhower-ja. Nobeden od njih nam ne nudi programa, ki bi vodil do miru, varnosti in svobode."
Truman predlaga podvojitev izdatkov za narodno obrambo
Češkoslovaška ne izpusti Oatisa
WASHINGTON, 24. julija — Državno tajništvo je javilo, da je češkoslovaška vlada odklonila ameriško zahtevo, da se na deset let obsojeni ameriški novinar Oatis spusti takoj na svobodo. Ameriško zastopstvo v Pragi bo vkljub temu nadaljevalo svoja prizadevanja, kako sprostiti obsojenega Amerikanca v Pragi
Ameriško zastopstvo v Pragi javlja nadalje, da ni dobilo ni-kakega odgovora na svoj predlog, da se Oatis lahko vsaj obišče.
V kongresu se načenja vprašanje, da-li bi ne kazalo prekiniti diplomatske in trgovske zveze s Češkoslovaško. Državno tajništvo samo javlja, da se slučaj Oatisa nadalje raziskuje.
TRUPLO ADMIRALA SHERMANA V DOMOVINI
NEW YORK, 24. julija—Letalo, ki »je rfbsilo truplo v Na-poliju umrlega ameriškega admirala Shermana, je pristalo v New Yorku.
Ameriški mornarji so izkazali svojemu poveljniku v Napoli-ju vojaške časti. Italijanska vlada je poklonila vence cvetja.
Na letališče so spremili svojega bivšega poveljnika tudi mornarji.
Vdova Shermana je izjavila, da je smrt njenega moža v zvezi z njegovim prenapornim delom.
PREDVIDEVA ZVIŠANJE NA 65 MILIJARD DOLARJEV; OBENEM ZAHTEVA STROŽJE KONTROLE
WASHINGTON, 24. julija—"Karkoli naj se zgodi na Koreji," pravi predsednik Truman v svojem gospodarskem uoročilu kongresu za pol leta, "število ameriških mož pod orožjem se bo občutno zvišalo nad sedaj predvidenim številom 3,500,000 mož." V ostalem svojem poročilu predsednik Truman obravnava podrobno izdatke splošne narodne obrambe in pomoči zaveznikom.
Ko stopa Amerika v drugo le-
PRIČA O NEVARNOSTI SABOTAŽE V SLUČAJU VOJNE
WASHINGTON, 24. julija — Herbert Philbrick, agent FBI, ki dobro pozna komunistično taktiko in doktrino, je izjavil pred odborom spodnje zbornice, da bo Amerika nesposobna preprečiti komunistične sabotaže, če bi prišlo do vojne s Sovjetsko zvezo.
Pobiranje asesmenta
Tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., bodo pobirali asesment nocoj. Članstvo društva Carniola Tent, št. 1288 TM, ki plačuje svoj asesment za tri ali šest mesecev, naj gotovo plača ta mesec, če hoče dobiti popust.
TAT JE SVARIL PRED— TATOVI!
DETROIT, 24. julija — V skupni vojaški spalnici se je pojavil moški, ki je nosil uniformo vojaka pete armade.
V spalnici je bilo 15 vojakov, katerim je rekel: "Veste, tukaj so tatovi in ni varno imeti preko noči pri sebi denar in druge dragocenosti. Tu imdte ovitek; spravite notri svoj denar in dragocenosti, ga zapečatite in jutri zjutraj vam vse povrnem, kar bom čez noč hranil za vas."
Vojaki so temu "vojaku" verjeli, mu izročili v shrambo denar in dragocenosti, a naslednjega jutra ni bilo ne "vojaka" ne ovitka z denarjem in dragocenostmi.
POLICIJA NE VERJAME . . .
CHICAGO, 24. julija — Neki zastopnik krajevne unije posredovalcev in trgovskih zastopnikov je bil težko ranjen v hrbet. Gre za Williama Fleura, ki je na policiji izjavil, da ga je ustrelil v hrbet na cesti "neki mladenič, potem ko ga je zaprosil za cigareto in žveplenko."
To pripovedovanje Fleura je bilo policiji neverjetno, ki sedaj preiskuje, da-li ni v ozadju kak spor radi unije, ki je povzročil krvavi obračun.
AMERIŠKO ŽITO ZA INDIJO IMA SMOLO
SUEZ, Egipt, 24. julija • Ameriška tovorna ladja "John Chester Kendall," ki je vozila prvi tovor ameriškega žita v Indijo, je zadela v Sueškem kanalu v neki danski tovorni par-nik in se poškodovala.^ Ladjo so morali povleči nazaj v Suez v popravilo. Del tovora—žita za Indijo je uničen.
to graditve svoje obrambe, še more produkcija orožja trikrat pomnižiti. Število tankov se mora početvoriti, za kar bodo znašali stroški 3 milijarde dolarjev vsak mesec počenši s prihodnjim junijem.
Celotni vojaški izdatki, predvideni do sedaj letno 35 milijard, bodo poskočili na 65 milijard dolarjev na leto. V tej vsoti je zapopaden tudi znesek $8,-500,000, kot pomoč Amerike tujini.
Računa se, da bo čez leto dni direktno ali indirektno v službi obrambe 11,000,000 ameriških mož in žena. Ko je bila zadnja svetovna vojna na višku, je bilo v enaki službi kakih 25,000,000 Amerikancev.
Za obrambo se bo postopoma vedno več izdajalo in bo šlo 20^ narodne proizvodnje v ta namen. Stroški za pomoč tujini so izdatni, toda so potrebni.
Vse skupaj je šele—
minimum
Ko navaja predsednik Truman gornje številke in jih utemeljuje, podčrtava istoč^isno, da je to le minimalni program, ki se mora izpolniti v službi ameriške varnosti in svetovnega miru. Rusija se oborožuje že od leta 1945 in gradi program, da zavo-juje svobodne narode enega za drugim.
Kongres bo odgovoren /a vse posledice
V svojem poročilu kongresu predsednik Truman ne skriva možnosti, da bo kongies črtal gotove postavke in nasprotoval potrebni novi zakonodaji. Predsednik Truman pravi izrecno, "da bo predloženi program odvisen od mnogih zakonov, ki leže pred kongresom. Če bo kongres izglasoval te potrebne zakone, v kar ima predsednik polno zaupanje, potem bodo cilji doseženi."
Predsednik je znova apeliral na kongres, da izglasujte zakon, "ki bo ojačil, ne pa oslabil kontrolo cen ter vobčć ameriškega gospodarstva."
Kakor znano so republikanski zastopniki kongresa do sedaj nasprotovali povišanju ameriške vojske pod orožjem. 2e število 3,500,000 jim je bilo previsoko. V tej zvezi so izrazili svoje pomisleke zoper oborožitev, kakor tudi zoper ameriško pomoč tujini, za katero zahteva predsednik Truman 8 milijard in pol milijona dolarjev.
Splošni vojaški položaj je prikazal predsednik Truman v sledečih besedah;
"Mi moramo pregledati naše kopne, zračne in pomorske sile. Ako presodimo naš vojaški položaj v luči svetovnih dogodkov, moramo po vsej verjetnosti povečati število naših oboroženih sil, brez ozira na to ali pride ali ne pride do premirja na Koreji."
Predsednik predvideva nadalje, da bo klicano na delo v obrambenem programu večje število delavcev; da se bo it.o-rala povišati produkcija, predvsem jekla in aluminija; da bo civilno prebivalstvo prikrajšano v svojem gospodarstvu z na-daljno kontrolo, toda:
"Premagati je treba vrhunec sedanje svetovne krize. Še nikdar do slej ni bila tako vsidrana in na široko razpredena v srcih človeštva želja in prepričanje, da je cena miru—pripravljenost, da se bojujemo za pravico."
OGLAS JE VABIL, PA SE MU JE ODZVAL— S PIŠTOLO!
NEW YORK, 24. julija — N€wyo;*ka izi*osojevalnica denarja Lester Redman je izstavila v svojem poslovnem prostoru sledeči napis: "Če si želite gotovine, da boste lahko bolje uživale svoje počitnice, stopite notri in zaprosite za potrebni denar."
V poslovni prostor je vstopil moški in zahteval denar, potem ko je naperil na poslovodjo nabito pištolo.
Poslovodja si ni mogel pomagati in je' izročil lopovu $1800 —vsekakor lep znesek za pribolj-šek počitnic . . .
800 DOLARJEV ZNAŠA POVPREČNI DOLG NA HIŠI V CLEVELANDU
Clevelandaki denarni zavodi so objavili statistiko, da odpade povprečno $800 hišnega dolga na posameznega lastnika. Ta delež je malo višji kot lansko leto, povišek pa gre na račun podražitve gradbenega materiala. Tako se tudi odgovarjajoče višjim dohodkom dolgovi vračajo v višjih obrokih kakor je bil to slučaj lanskega leta.
Računa se s tem, da bo zidava novih hiš v ostalih šestih mesecih tega leta manjša kot v istem razdobju lanskega leta.
PET MILIJONOV ZA POPLAVLJENCE
Predsednik ameriškega rdečega križa Roland Harriman se je obrnil na ameriški narod, da zbere pet milijonov dolarjev v okviru rdečega križa za poplav-Ijence v Texasu.
Predsednika rdečega križa Harrimana podpira predsednik Truman pri njegovi akciji.
TRUMAN PREDLOŽIL POROČILO KONGRESU
WASHINGTON, 23. julija— Predsednik Truman je predložil kongresu svoje poročilo, v katerem predvideva povečanje oborožene sile v Ameriki, povečanje izdatkov in tudi izdatkov za pomoč doma. Po tem poročilu 3,500,000 Amerikancev pod orožjem ne bo zadostovalo.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ______________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) _______________________
For Three Months—(Za tri mesece)_____________
..$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za enp leto)___________________
For Six Months—(Za^st mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)___
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
POMAGAJMO AMERIKI PRI SPOZNAVANJU NAS SAMIH
V bivši avstroogrski monarhiji sta se zanimala za stanje nenemških in nemadžarskih narodov v tej monarhiji, broječi 51 milijonov ljudi, v anglosaksonskem svetu dva Angleža: Seaton Watson ali s psevdonimom Scotus Viator ter žurnalist Wickham Steed. Prvi s stališča profesorja, drugi bolj kot žurnalist, svoječasno glavni poročevalec londonskega veleuglednega lista "Times" na Dunaju. Po pravilu, da je imela Velika Britanija v prestolici vsake države dva svoja zastopnika, prvi, ki je bil uradni diplomat, drugi pa dopisnik lohdonskih "Times," je pomen Steeda dovolj podčrtan. Vrhu tega se je Steed kakor Watson izrazito zanimal za avstroogrska manjšinska vprašanja.
Oba Angleža sta bila dobra prijatelja Jugoslovanov. Izdala sta več knjig ne samo o jugoslovanskem, marveč splošno narodno manjšinskem vprašanju avstroogrske monarhije. Oba sta gledala, kar je povsem razumljivo, z očmi in razumom tedanjega časa. Po razbitju avstroogrske mo narhije in z ustanovitvijo posameznih samostojnih držav na tem teritoriju po prvi svetovni vojni je njuno zanimanje za te samostojne države več ali manj pojenjalo. Wickham Steed se je zaskrbljen za Jugoslavijo oglasil z odprtim pismom na bivšega jugoslovanskega kralja Aleksandra, ki je dne 6. januarja 1929 odpravil z državnim udarom jugoslovanske civilne svobodščine, ukinil ustavo, jo nadomestil z absolutistično, ter uvedel skrajno diktaturo osebnega režima. Več pomembnih nastopov obeh angleških prijateljev Jugoslavije ni bilo čuti.
. Dela Watsona in Steeda so služila, kar lahko vsakdo zasledi, ko bere ameriške znanstvene knjige, tudi ameriški znanosti v veliki meri za podlago. Če sta oba Angleža poro čala svoje osebne vtise, jih je pobrala kot čisto resnico tudi ameriška znanost. Ce so in da so gotovi pogledi obeh Angležev večkrat več ali manj subjektivnega značaja, tega njima ni zameriti. Delovala sta tudi v službi propagande in kot publicista, ko jima ni šlo za strogo znanstveno razi-skavanje. Vsled teh subjektivnih vtisov obeh Angležev, ki služijo, kot povdarjeno, v mnogih knjigah za podlago ame riškim znanstvenim raziskavanjem, se subjektivni vtisi prenašajo v čisto znanstvo kot čista resnica, dasi znanstveno ne držijo.
Ameriški znanstveni svet v tej dobi ni bil aktiven v raziskav an ju jugoslovanskega državnega in narodnostnega vprašanja. Po zadnji vojni se je ameriško zanimanje za Jugoslavijo in njeno preteklost povečalo. Poleg rednih dopisnikov, ki so za številne ameriške časopisne agencije in liste v Jugoslaviji nadvse častno zastopani, je izšlo mnogo publicističnih več ali manj propagandnih knjig za sedanji režim in proti njemu. Toda ameriške znanstvene knjige . starega kova, kakor že omenjeno, krožijo še vedno med visokošolsko mladino, kakor tudi izven tega kroga, z netočnostmi kakor smo se jih na splošno zgoraj dotaknili. Predvsem ni jasno opredeljeno, kaj pomeni za Jugoslavijo vzhod in zahod, kaj je srbska pravoslavna cerkev, kakšna je bila vobče orijentacija Srbov, Hrvatov in Slovencev, kadar se zastavi razlika med vzhodom in zahodom. Čitatelj teh knjig lahko ponovno naleti na trditve, da so Hrvatje bolj zapadno-evropsko orijentirani nego Slovenci, in podobno. Citatelj naleti na številke, ki ga begajo, kadar se govori v teh knjigah o številčnih razmerah med jugoslovanskimi narodi.
Vsak prijatelj znanstva bo v Ameriki naletel na dober sprejem, če bo opozoril avtorja in ameriški znanstveni svet, ki se bavi z Jugoslovani, bodisi doma bodisi v Ameriki ali kjerkoli po svetu, na gotove netočnosti. Mislim pri tem na zanimanje posameznika. Kakšno skupno delovanje pri tem delu je med ameriškimi Slovenci žal nemogoče.
Ob priliki raznih debat, ki se nanašajo na to plat ameriškega znanstvenega življenja, se je omenilo ime Louis Adamiča kot takega, ki nas najbolj visoko predstavlja v ampriški javnosti in se je trdilo, da naj ta vprašanja Adamič sam reši. Adamič je nedvojbeno vseameriški človek na visokem odru, ko govori Anierikancem o socialni in narodnostni sestavi njihove družbe. Literatura ga imenuje sotvorca ameriškega javnega življenja. Toda načeto vprašanje in namigi so splošnega značaja in bo sleherni od nas, ki bo sodeloval pri razčiščevanju jugoslovansko-ameriških odnosov, doprinesel četudi mali drobec k skupni ameriški zajednici v imenu Slovencev.	L. C.
UREDNIKOVA POSTA
Ju+rovčanke vabijo I na popoldanski piknik
Cleveland, Ohio — Dandanes vse stremi za nekaj novim, kar pritegne na posluh in pozor. Tako je tudi to prišlo, da bomo Jutrovčanke priredile prihodnjo nedeljo popoldanski piknik, ki se bo raztegnil tja pozno v noč. Seveda, me bomo že koj ob svitu sonca pokonci, ker bomo zelo zaposlene s pripravami, da ko boste vi drugi prišli, bo vse v redu in se bomo z vami vred po-veselile.
Torej, da boste na jasnem, vam povem, da bomo članice Gospodinjskega kluba pri Slovenski delavski dvorani na Ju-trovem priredile svoj letni piknik v nedeljo, 29. julija. Ker je več privlačnosti, da se gre včasih k sosedom v vas, smo sklenile, da priredimo to zabavo na prostem na prijaznem vrtu in v dvorani Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Tja bomo torej v nedeljo pohitele marljive članice Gospodinjskega kluba in tja vabimo tudi vas, možje in fantje, žene in dekleta, da pridete. Priporočamo se tudi našim trgovcem in profesional cem v naselbini, da pozabijo na svoj busines za ta dan in pose ti jo nas na pikniku.
Kaj vse bomo imele pripravljenega, ne bom sedaj naštevala povem vam le, da bomo imele toliko vsakovrstnih dobrot za pod zob in suha grla, da nam ne bo ničesar zmanjkalo.
V naši sredini imamo žene in može, ki se kaj radi kratkočasijo s balincanjem. No, v nedeljo bodo lahko eno vrezali, balinišče bo pripravljeno, bale bodo čakale, in "kibicerjev" ne bo manjkalo. Pa tudi dobre pevce in pevke imamo v naši sredi, ki bodo peli, da bo kar odmevalo po vsem West sajdu.
Znotraj v dvorani se bomo pa vrteli ob zvokih Sokačevega orkestra. Godba prične igrati okrog 5. ure in bo igrala do 11 ure zvečer. Pomislite, kaj vse S6 vam obeta v nedeljo pri Ju trovčankih! Prav zares jih pose-tite, ker dobro vam bo dela pri srčna zabava med ženami in de-kletami, ki poleg tega, da pripravijo "good time" za svoje po setnike, kadar jih povabijo k se bi v goste, skrbijo tudi, da njih skupna blagajna raste, s katero potem olepšavajo Dvorano tam gori na Prince Ave., da bo sčasoma postala ena najbolj modernih narodnih hramov naselbini.
Torej—če ste prijatelj Ju-trovčank, vas ne bo manjkalo v nedeljo na vrtu Doma zapadnih Slovencev na Denison Ave.!
Štefanija Mahnič, tajnica
lija ob štirih popoldne na postaji WHFC, 1450 kilocycles, v nedeljo, 29. julija ob enih popoldne pa na postaji WWCA, 1270 kilocycles.
Narodni pozdrav!
John Gottlieb.
Važno sporočilo poslušalcem Slovenskega Radio Program
Chicago, 111.—Vsem poslušalcem Ameriško-slovenskega radio programa za Chicago in oko lico sporočamo razveseljivo no vico, da se bodo vršile slovenske radijske oddaje odslej naprej vsako soboto od Jf do 1^.30 popoldne preko postaje WHFC, 1^50 kilocyclc, Cicero in Chicago, 111. pričenši v soboto, 28. julija letos.
V nedeljo, 29. julija bo še ena oddaja preko postaje WWCA iz Gary, Indiana, ob eni uri popoldne, kakor doslej, potem pa se bodo oddaje vršile redno samo preko postaje WHFC, 1450 kilocycles in to vsako soboto od štirih do pol petih popoldne.
Radio postaja WHFC je ena najboljših chicaških postaj, katere oddajajo programe v narodnih jezikih, zato ne pozabite naravnati svoje aparate vsako soboto ob štirih popoldne na WHFC, 1450 kilocycles, ko vas bodo razveselile naše mile slovenske pesmi ter priljubljene polke in valčki.
Torej, ta teden boste dve slovenski oddaji—v soboto, 28. ju-
Piknik Mladinskega zbora
Ven, le ven v naravo, pod drevesni hlad,
kjer podnebje zdravo vživa vsakdo rad.
Kakor vsako nedeljo v poletnih mesecih, bo tudi v nedeljo, 29. julija mnogo izletov iz zatohlega mesta v zeleno naravo pod hladno senco dreves, da se človek navžije svežega zraka v zdravem podeželskem podnebju in se razvedri za nadaljne dni.
Tudi naši tanajmlajši, Mladinski pevski zbor bo v nedeljo, 29. julija imel svoj javen izlet na SNPJ farmi. Heath in Char-don Rd. Vem, da vsi, ki priredijo izlete, imajo ra^i mnogo izletnikov, da je uspeh čim boljši. Bom rekel tako, kot je naš stari pregovor. Vam želim vso srečo, nam pa še največjo. Navzlic temu, da bodo v več krajih izleti, bodo vsi tisti, ki jim čas dopušča in ki se zavedajo, kakega pomena je naša mladina za našo besedo, pesem in kulturo, prišli na izlet Mladinskega pevskega zbora ter mu s tem dali še moči za nadaljnji obstoj. To je še edini neodvisen Mladinski pevski zbor.
Ob koncu vam kličem z nežnim mladinskim glasom, na svidenje na farmi SNPJ v nedeljo, 29. julija!	J. Tomšič.
"Štruklji" brez moke
Cleveland, Ohio — V zadnji uradni izdaji glasila Progresivnih Slovenk je bil priobčen pod naslovom "Kuharski nasveti" recept, kako se delajo štruklji brez moke. Ker je Nežka Kalan omenila, da sem jih jaz napravi^ la, so me nekatere članice in druge rojakinje, ki so ga brale, vprašale za podrobnejši opis, ker so skušale napraviti te štruklje, pa jim niso tako uspele, kot bi morale.
Torej, žene in dekleta, vam tu podajam v podrobnosti recept, kot ga jaz rabim:
1	zavojček Whipped Cream Cottage Cheese (sir)
2	veliki žlici masla
6 velikih žlic Cream of Wheat (gres)
2 jajca (če sta velika, dodaj več gresa)
2 žlici sladkorja (lahko tudi več)
2 pesti rozin (ali več)
malo soli.
Najprvo deni v skledo sir in maslo ter dobro premešaj, da bo gladko. Nato dodaj gres, jajca, sladkor, soli in rozine. To vse skupaj zopet dobro premešaj.
Vzemi bel, čist prtič, ga zmoči in ovij ter ga pogrni na mizo. Nato vlij pripravljeno zmes na prtič podolgoma, ter zavij skupaj kot za navadne štruklje. To deneš v lonec vrele slane vode ter kuhaj približno pol ure. če hočeš več štrukljev, lahko vsako zmes podvojiš, ampak imeti moraš pripravljena dva mokra prtiča, ker za enega bi bilo preveč. Čez pol ure vzemi ven ter počakaj nekaj minut, da se ohla-de, potem odvij, zreži in naloži na krožnik, nakar jih zabeli s maslom.
Če se ravnaš po tem receptu, boš imela dobre "štruklje brez moke."	Mary Somrak.
S poti
DULUTH, Minn. — To leto sta duluthska časopisa "Du-luth News-Tribune" in "Duluth Herald" zbrala in izložila mnogo zgodovinskih predmetov in podatkov iz Baragove in Buhove dobe. Ker je uredništvom znano, da sem tudi sam nekakšen "zgodovinar" in kolektor zgodovinskih reči, ter prilično dobro poučen o delovanju teh dveh velikih mož, so tudi mene povabili k sodelovanju. Dal sem jim marsikaj na razpolago in tudi pojasnil sem jim več stvari. Poznal sem prvega slovenskega škofa po Baragi, škofa Mraka, in poznal sem tudi škofa Vertina, ko sem potoval po Michiganu. Z blagopokojnim m o n s i g n orom Buhom, kateremu sem bil tovariš do njegove smrti, sva se pa spoznala leta 1893.
Ko sem pred dnevi brskal po mojih zgodovinskih spisih, sem med listinami tudi našel "Čestitko," katero mi je ob priliki moje 45-letnice leta 1913 poslal zdaj že pokojni nepozabni prijatelj Ivan Zupan, ki je bil takrat urednik "Narodnega Vestnika" v Duluthu. Pozneje je bil dolgo vrsto let urednik glasila KSKJ, za katero je tudi spisal zgodovinsko knjigo, kjer je najti največ podatkov iz moje zbirke. Zupan je bil mož svoje vrste; miroljuben, pošten in pravičen. Bil je visoko spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Pred par tedni je bila obletnica njegove smrti. Dasi je omenjeno čestitko zložil za mene, bi jo rad objavil njemu v spomin, če mi cenjeno uredništvo to dovoli. Glasi se:
V	Duluthu, Minn., zadnji dan najkrajšega meseca leta 1913.
Dragi mi prijatelj:
Upam, da mi ne boš zameril, če Ti čestitam letos nekaj dni kasneje po sv. Matiju. Dela imam namreč toliko, da sem ce lo na tega svetnika pozabil, da siravno je v pratki rudeče naslikan.
Vem, da si dobil dosti čestitk, —vsakovrstnih, od vseh krajev. Bodi ponosen na to, ker Te naši rojaki spoštujejo.—Tega dneva spomnil sem se tudi jaz, dasirav-no šele danes; in ti pošiljam za letošnji god sledeče vrstice:
M. P. 2.24.1913.
Tvoj patron, naš sv. Matija,
V	pratki led kaj rad razbija; Ce pa ž njim je že do kraja; Pa naroči druzga iz raja.
Tu, kjer naše je jezero; Je ledu se vsem čez mero!— Pridi k nam že sv. Matiče, Sekat led, če te kaj miče!
"Zantlaka" če prav je tvoja. Ostra, težka,-—dosti znoja Ti bo kapalo raz čela,
Če boš led razbil do cela.
Tebi, dragi pa Matija,
Naj ti tvoj patron odbija Vso nesrečo in—so vrage;
Dela gladko pot do zmage!
Orji dalje še ledino.
Za svoj rod in domovino! Vstrajaj mirno,—če nasade Vrane bi skopale rade. —
Let 9 krat 5 praznuješ;
V	krogu znancev se raduješ. Vse čestita ti in kliče:
"Živel, dragi naš Matiče!"
In minula ti petina Je stoletja,—domovina Naša naj te čuva širna; Svoboda, prijazna, mirna!
Vživa j let še brez števila,— Naj te sreča spremlja mila! To ti vošči tvoj kompare: Zvestovdani Mike Cegare.
Ivan Zupan Matija Pogorele
V naznanje vsem, ki potujejo v Jugoslavijo
v Ljubljani se nahaja urad Slovenske izseljeniške matice, Dapčevičev trg, št. 2. Ko pridete v Ljubljano, obrnite se na ta urad, kjer vam bodo z veseljem dali vsa pojasnila za časa obiska v domovini. Vse, ki potujete po Jugoslaviji, in jemljč-te razne slike, se opozarja, da iste daste že tam razviti, da jih v slučaju na zahtevo obmejnih organov lahko pokažete.
To je blagohotno opozorilo, da se odvrne vsako nepotrebno nevšečnost izletnikom kot tudi obmejnim uradnikom.
Vpoštevajte to in ne boste imeli nobenih sitnosti.
SANS.
IZRAELSKA POTNIŠKA LADJA
Angleška vlada je odobrila Izraelu kredit 3,250,000 funtov šterlingov za gradnjo luksuzne prekooceanske ladje z 22,000 fcrutoregistriranimi tonami, ki bo vzdrževala progo Haifa-New York. Ladjo bodo zgradili v angleških ladjedelnicah.
NOVA SREDSTVA ZA PREPRECENJE RJAVENJA ZELEZA
Rjavenje je po ozračju (dež, zrak, zemlja) povzročena oksi-dacija železa. Njen učinek je rja. Vsakdo, ki ima opraviti z železom ve| kaj je rja in marsikdo pozna tudi njene posledice. Zaradi luknjičavosti se oksida-cija nadaljuje do popolnega uničenja železa ali jekla. Zaradi te ga je treba najti učinkovita sredstva za preprečenje rjavenja, da se predmet, ki je iz železa ali jekla, ohrani.
Kakšno škodo povzroča rja, naj pokaže nazorno ta primer: Samo pri podzemeljskem cevnem omrežju ZDA povzroča rja letno škodo od 500 milijonov do larjev. Zaradi rje zgubimo letno 4-8 milijonov ton železa in jekla Iz tega primera je razvidno, da so utemeljeni vsi napori za pre prečenje rjavenja.
Do sedaj smo se borili proti rji tako: pred popleskanjem je bilo treba predmet dobro očisti ti z jeklenimi krtačami, kladivom, ali s ijeskom, ki ga s pritiskom nekako brizgamo ца železo. Vendar smo potem kljub temu, da rje nismo popolnoma očistili, popleskali predmet z mini jem. Toda to je samo mehanični postopek in je uspešen le pri dobro očiščeni površini. Ta postopek je cesto tudi težko izvedljiv in je zvezan z velikimi stroški.
Temu nasprotno nam nudi novo kemično sredstvo za preprečenje rjavenja znatne prednosti in predstavlja velik tehnični napredek nasproti stari metodi pleskanja. Novost je v tem, da ni potrebna očistiti rje s pfedme-tov, ker je nasprotno nujno po trebno, da ostanejo rjasti, če hočemo izvesti nov postopek, ki bi ga lahko imenovali "preosno-vo rje."
Za nov postopek uporabljamo kemično sestavino, katere glav na primes je fosforna kislina. Ta učinkuje na rjo, ki je v glavnem železov oksid in hidroksid ter jo spremeni v železne fosfate. V kratkem povedano, izvrši se kemični postopek, ki tra ja pri toplem vremenu 44 ur, pri mrazu pa nekoliko več. Fosfati, ki nadalje ščitijo železo, so bili glavni vzrok te nove iznajd be. S tem sredivom dosežemo stoodstotno gotovost, da železnega predmeta se dolgo ne bo prijela rja.
Rja popolnoma vsrka fosfatno kislino. Gornja plast rje se pri tej reakciji spremeni takoj v fosfat, za notranje plasti pa potrebuje nekoliko več časa. Novo kemično sredstvo nanašamo na železo s čopičem, na večje površine pa ga razpršimo. Z 1 kg novega sredstva lahko pokrijemo površino, ki meri 10 kv. m. Ta plast je tudi idealna podlaga za popleskanje z loščlaki.
(Po "Gospodarstvu.")
Kitajska proizvodnio
Sovjetsko ministrstvo za nanjo trgovino je nedavno obji vilo nekatere podatke o gospf darskem razvoju Kitajske.
Po teh statistikah je kitajs'' železna industrija v 1. 1950 P izvedla skupno 16 milijonov jekla in litega železa. Mandžuf ja sama zase pa je lani pro^' vedla okoli 450,000 ton jekla' okoli 700,000 ton litega žele^
Iz istega vira zvemo nadalj da je znašala v preteklem 1®' proizvodnja premoga na Kit®' skem 36,000,000 ton. V džuriji, kjer so 1. 1949 dosef proizvodnjo 11 milijonov premoga, so v svojem gospod^' skem planu za leto 1950 dolo^ proizvodnjo na 14 milijonov vendar sovjetska publikacija' pove, če so v Mandžuriji res^ čno dosegli to količino.
Še pred vojno med Japons* in Kitajsko, ki je izbruhnile 1936, je znašala kitajska pf' vodnja jekla 1 milijon ton' proizvodnja litega železa 13 ® lijonov ton ter proizvodnja moga 41 milijonov ton.
Državljanska vojna je pos^ no škodovala razvoju tekstil' industrije. Vendar so vse P kvare in poškodbe večinoma' popravljene. Tako poroča na^ Ije sovjetski vir, da od 52 miiW nov vreten deluje na Kitajski danes že okoli 44 milijonov ten, in da je proizvodnja b"'' bažnih tkanin ob zaključku 1^' 1950 že za nekaj prekora^ proizvodnjo iz 1. 1936, ko je čela vojna z Japonsko.
S tem v zvezi se je po navč<^ nih podatkih dvignila lani proizvodnja bombaža in sicer ^ 750,000 ton, s čemer naj bi za 15% presegla predvojno P'' izvodnjo.
Trgovinsko ministrstvo ^ vjetske zveze poroča še to, d®' proizvodnja žitaric dosegla 120 milijonov ton, kar naj ' pomenilo, da je samo za 20Л' ton manjša od predvojne рг"'' vodnje.
V sedanji borbi med obe'' blokoma velesil so ti podatki žni, vprašanje je le, če so zaH^ Ijivi. (Po "Gospodarstvi'
LAHEK ZASLUŽEK
Nedavno je Clark Gable v foyerju newyorskega gled^ šča. Dama, ki ga je zagledal®'; poklicala fotografa: "20 dol" jev vam plačam, če me fotof' hrate skupaj z Gablom." nik, ki je to slišal, se je posta* zraven dame in rekel fotograf' "Tako, pritisnimo! Zlepa ne '' ste tako lahko zaslužili 20 larjev."
VELIKA NOVA LADJ>
V pristanišču Newport Ne^ Virginia, je bila pretekli te^' splovljena največja, najhitre/ in najbolj luksuzna potni^^ ladje, kar jih je bilo kdaj jenih v Zedinjenih državah. ^ proga senatorja Toma СоппД* jo je s steklenico californijsK^« šampanjca krstila na "United States." Ladja, ki v last United States linije, bo [ svojem pomolu dogotovljena' postavljena v promet šele t hodnje poletje; zdaj je šele 7" dogotovljena.
Potniška ladja United Sta'' ima 51,500 ton nosilnosti iii' 990 čevljev dolga. Kot tre'' največja potniška ladja na tu bo imela prostora za 2Д potnikov in 1,000 članov po^\ ke. Stala bo nad 70 milijoi^" dolarjev, k čimer je vlada P^ spevala 42 milijonov. Ladja' ^ moderna in luksuzna, pa konstruirana, da se jo v sluc^^ potrebe lahko hitro preuredi prevoz vojaštva; v takem meru bi imela prostora za 14,\ vojakov. Pri gradnji so upo^^, vane vse metode za čim varnost potnikov. Na primer, ladji ne bo nič drugega leseo^C kot klavirji in klade za seka"' mesa; vse rabljene barve so netljive in blazine so napolnj®''' s steklenimi vlakni.
—NOVA
25. julija 1951
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
TRST BREZ LADIJ
V	Trstu izhajajočem listu Gospodarstvo" posnemamo z
28. aprila t. 1. sledeče:
Ce samo bežno prelistaš tržaški tisk v zadnjih tednih, se ti zazdi kakor bi Tržačani znova preživljali tiste čase, ko je celo Piccolo" objavljal proteste proti riiMki pomorski politiki in ko je Giorgio Pitacco, tržaški župan in stoodstotni iredentisti, zaman romali v Rim s polno tor-bo tržaških želja in pritožb. Takrat so si Genovežani prisvojili Ф	Cosulicheve družbe,
Tržačanom so Benetke vzele nadonosnejše proge proti Bliž-iijemu vzhodu. Tržaškemu Lloy-du so tedaj zaupali "častno imperialno nalogo, da skozi Suez Gibraltar upostavi pomorske zveze z novim italijanskim imperijem ob Vzhodni Afriki (Abesinijo, Eritrejo in Somalijo)- To sta bili sloviti Mussoli-nijevi reorganizaciji italijan-
®^ega pomorstva v letu 1931 in 1936.	0
k danes? V tržaški luki raz-kazujejo 13,000-tonsko "Avstralijo" po več dni, z njo voza-po Tržaškem zalivu, da bi se ob njenem blesku ogrelo srce zadnjega tržaškega pomoršča-"^ato pa se fatamorgana po-f^zgubi v smeri proti Benetkam Genovi. "Avstralija" bo plula ^2 Genove v Avstralijo.
^0 zadnji objavi Tržaškega oyda morajo tržaški trgovci ^^oje tovore pošiljati v Genovo, ^ jih tam vkrcajo na "Avstra-In vendar pripada "Av-® kalija" Tržaškemu Lloydu. gradili so jo pretežno z denar-ki so ga darovali Američani Svobodnemu Tržaškemu
(Za kritje gradbenih s roškov so prispevali tržaški 40%, ZVU 33 1/3% in sa-ttia družba 26 2/3%).
v ® Tržaškem Lloydu ne odlo-Tržačani. Družba je v sklo-pu Italijanskega držaVnjega holdmga "Finmare," oziroma ARI (Instituto per la Reconstru-zione Industriale) natančno tam, kjer ji je odkazal mesto Benito Mussolini, čeprav pripada po mirovni pogodbi vse premoženje italijanske države na Svobodnem tržaškem ozemlju novi ržavici Svobodnega Tržaškega ozemlja. Mar so mirovne pogod-be res samo papirnate ?
V	Trstu se nihče več ne čudi, Rim postavlja tržaške ladje
na tiste proge, ki koristijo predvsem Italiji. Tržačani pa uvide-^^•jo nujnost, da se prav z denarjem ZVU in ERP podpira plinska gospodarska politika in ^ neposredno domače gospo-arstvo. Rimska politika ostane 1'jniska, ne more biti v korist ni-^ tržaškega gospodarstva niti Angleškega niti ameriškega, paČ ^	Kot stari j(0
. o^ščaki Tržačani vedno bol ^}|tijo, da jim gospodarska poli ^ a v duhu znanih rimskih go ^Podarskih sporazumov med avezniško vojaško upravo in ali jo vedno bolj izpod jeda tla ^1 So preozka, da bi Trstu zago-ovila življenje brez moria in ladij.
Glasniki italijanskih koristi v rstu se razburjajo, kako je mo-°®ee, da bi avstrijsko-angleška ^ružba nosila Lloydoyo ime, češ a se to pravi izkoriščati vpe Jano ime Tržaškega Lloyda za ^ °jalno konkurenco. Radi se-eda pozabljajo, da je bil Lloyd nglež, da se je današnji Trža-1 Lloyd, ko so imeli pri njem ^^no besedo še Tržačani, ime /'avstrijski" in da je "tr-s i prav danes, ko o njem ^'ocajo vselej v Rimu in Ge-Nikjer ne omenjajo, da so vir 'vojni Benečani uftano-1 plovno družbo "Navigazione libera Triestina."
ni°rnarica uživa pač tu dobro ime po vsem sve ^ tistih časov, ko je bila s rzaška. Prav za to, je danes ^^janskim lastnikom to-g ° ° tega, da to ime—toda T 1 ° na ladjah Tržaškega oyda tudi ostane.' L. B.

v DRAGOMLJU UMETNO GOJIJO POSTRVI

Kakor vsaka panoga gospodarstva, ima tudi ribolovstvo v Sloveniji za sabo svojo razvojno pot in zgodovino.
Prvo ribogojnico v Sloveniji je že pred prvo svetovno vojno osnoval profesor Franke na Studencu pri Ljubljani. Po vojni je bila prenesena v Želimlje pod Turjakom. Pozneje so se postopoma pojavljale še druge ribogojnice, ki so jih imeli razni zasebniki samo zaradi športa in osebnega užitka.
Pretežna večina odprtih voda, to je potokov, rek in jezer v Sloveniji, so bila last privatnikov, raznih vreskih druženj in graščin. Te vode so lastniki dajali v zakup za dobo desetih let raznim športnim ribičem, deloma pa tudi poklicnim ribičem, ti pa so dajali dovoljenja za ribolov športnim ribičem proti visoki odškodnini. Takih športnih ribičev je bilo iz dneva v dan več, rib v vodah pa zato vedno manj. Poleg tega so uničevali ribe še razni odpadki iz tovarn ter je tako obstajala nevarnost, da bodo ribe popolnoma izumrle. To je tudi dalo povod za umetno poribljavanje voda, kar je danes tudi smoter ribogojstva.
Pred vojno se je večina iker uvažala iz Danske, kjer gojijo največ amerikanskih postrvi. Poribljavanju odprtih voda sta pomagala tudi Amerika in Nemčija, ki imata dovolj salmonid-nih voda in jezer.
Po osvoboditvi je sistem ri-barskih pravic prešel v državno last. Država je dala v zakup vse vode novoustanovljenim ribar-skim zadrugam, člani teh zadrug so pa ribiški upravičenci. Ribogojnice oskrbujejo te zadruge s potrebnim materialom za poribljavanje voda.
V Sloveniji imamo štiri državne ribogojnice—v Dragom-Iju pri Domžalah, Boh, Bistrici, Kobaridu in Obrhku pri' Ložu ter štiri ribarsko-zadružne valilnice v Celju, Mariboru, Ljubljani in Idriji. Zmogljivost posamezne ribogojnice je od 50,000 do 2,000,000 iker letno. Seveda pa gotov odstotek iker in zaroda odmrje, nekaj rib se uniči med sabo, nekaj jih pa tudi po-žro vodomci, ki z dreves prežijo nanje.
Kako se umetno oplajajo ikre in gojijo postrvi? Oglejmo si državno ribogojnico v Dragom-Iju. Dragomelj je majhna vas,
štiri kilometre oddaljena od Domžal. Ribogojnica leži ob mlinu. Iz studenca Gobovška, ki izvira en kilometer nad dragome-Ijem, se pretaka voda preko mlinskih koles v bazene, vališča, kanale in ribnike. Ribogojnica ima skupno 11 ribnikov, kjer gojijo mladice, plemenke in ribe za potrošnjo. Poleg teh ribnikov sta še dva kanala, od katerih je eden opredeljen za posamezne bazene, ki so pokriti s streho, v drugem, odkritem kanalu, pa plavajo plemenske amerikanske postrvi. Poleg tega ima ribogojnica še kanal za belice (kline), ki jih potrebujejo za prehrano plemenk. Voda iz studenca Gobovška je vedno čista in stalna ter ne obstoji nevarnost, da bi jo neurje skalilo.
V času, ko se postrvi drstijo, to je novembra in decembra, ujamejo plemenke na drstiščih in se tistim, ki so godne, odvzame ikra in mleko. Odvzete ikre položijo v skledo in jih pomešajo z mlekom (semenom samca). V trenutku, ko se polije po ikrah in mleku voda, se ikre oplodijo. Oplojene ikre položijo v valilni-ke, to so ozka korita, skozi katera se neprestano pretaka voda. Po 40 do 50 dneh se na ikrah pojavita dve majhni črni pikici, iz katerih"se razvijejo oči. Nekaj dni po tem pojavu poči lu-ščina ikre, iz katere se pojavi
glava in rumenjak. Ta rumenjak daje razvijajoči se ribici hrano do njenega popolnega razvoja in samostojnega življenja.
V	kolikor se ribe še naprej gojijo v bazenih jih hranijo s telečjo vranico, katero predhodno očistijo vseh žilic in pretlačijo skozi stroj, nato pa spuščajo po vodnem curku v korito. Po dveh mesecih takega prehranjevanja ribice izpustijo v manjše ribnike, kjer jih krmijo najprej z je-trami, ki morajo biti prav tako pretlačene skozi stroj. Amerikanske postrvi hranijo tudi z drugim mesom.
V	jeseni ribe poberejo in od-dvojijo najlepše ter jih dajo v poseben kanal, kjer jih gojijo za pleme. Ribe plemenke krmijo z ribami belicami tri do štiri leta, ko so godne za smukanje. Ribe za potrošnjo gojijo na isti način kot plemenke, le z razliko, da jih hranijo z vsakovrstnim mesom.
Ribogojnic^ oddaja mladice ribarskim zadrugam, ki z njimi poribljavajo vode. Mladice in ribe za potrošnjo prevažajo v posebnih lesenih posodah, imenovanih hidrobionih. V teh posodah je steklenica s kisikom in aparatom, ki razpršuje kisik po vodi.
Ribogojnica Dragomelj oddaja letno na desettisoče postrvi ribarskim zadrugam, mnogo jih pa tudi vzgoje za ljubitelje belega ribjega mesa.
A. GRDINA & SONS
BRING YOU THIS AMAZING OFFER

шш
Ш. 3 % У
шт

шшшшш

•tty rumett« TV ttor, W«tttnghov$« Summer Theater


' ■
...............

%

* f. * ,,1% к-^Т- ' ,
_......' * *' *«»*#,	I"
ш



■""WKSW

5r ^ '»јГ
I
l
/

4^ удт STORAGE SPACE
M0C:L DC7
-^TTLE SPACE


4^»' ' :z±

WESTINGHOUSE ROASTER OVEN
Given with the Purchase of this NEW 1951
A'Vestinghouse
BIG FAMILY SIZE
DELUXE REFRIGERATOR with Giant-Sizo Freeze-Chest
BOTH REFRIGERATOR AND ROASTER
gFRfE%E CHEST Fult wiaih, freeze« gnd ttoret 30 Ibt. of ico and foodi.
ipe CUBE TRAYS fwo 14-cubt "Handl-Out" and one 28-cube Selecl-0-Cub» deeiert troy«.
MEAT STORAGE full-wldlh ptaitic fray hold, 18 Ibt. of meat in proper cold. Tray alto uteful for tloring up «o 100 ice cubei.
• FUlUWIDTH MEAT STORAGE TRAY • EGG KEEPERS ^^Y HANDie'	* eXTRA-TAU BOniE STORAGE SPACE
BOTTU SPACE w1»h room for 12 <|it. of mlllc.
■ши Kum
EASY TERMS
IMMEDIATE DELIVERY LIBERAL TRADE-IN
FOR" YOUR OLD REFRIGERATOR


you CAN SE SURE..IP If'sW^Still^hoUSd
A. Grdina & Sons
• FURNITURE DEALERS - FUNERAL DIRECTORS 15301 WATERLOO RD. - KE 1-1235
Open Mondays — Thursdays — Saturdays to 9 P. M.	' ' WE GIVE EAGLE STAMPS
elektronski aparat za nastezijo
Dr. Reginald Pickford, predstojnik elektrd encefalografične-nega laboratorija v Mayo kliniki v Rochester, Minn., je nedavno izpopolnil elektronski aparat, ki registrira med operacijo elek-tromagnetska valovanja v možganih bolnika ter sorazmerno z valovanjem regulira dotok narkotičnega sredstva v njegov organizem. Aparat sam je podoben velikemu radiosprejemniku, le da.ima čepici podobno napravo, katera se med operacijo pritrdi bolniku na glavo.
Apar'at je treba vključiti, ko je bolnik že narkotiziran. &a-kor hitro je bolnik v dovolj glo-stopnji aktivnosti elektromag-stopnji akivnosti elektromag-netskih valovanj v njegovih možganih, aparat avtomatično ustavi dotok narkotičnega sredstva, bodisi v žile ali pa v inha-lator. Podobno poveča aparat dotok narkotičnega sredstva med operacijo, če se zaradi bolečin eltktromagnetska valovanja v možganih povečajo. Z uporabo tega aparata, ki je bil že preizkušen pri 50 operacijah in je v vseh deloval brezhibno, bo izključena možnost nepravilnega narkotiziranja, ki je lahko tudi smrtno. Prav tako bo ta aparat zelo uporaben za znanstveno proučevanje delovanja človeških,, pa tudi živalskih mož-gan.
Obiščite vašega bližnjega
prodajalca za dober nakup.
Posebnost tega tedna je 1948 Chrysler Windsor Sedan $1195
1947 Chevrolet Fleetline Sedan $895
Ta avta sta v izvrstnem stanju v mehaničnem oziru in opremljena z radijem in grelcem. Na lahke pogoje.
C R OWN MOTORS E. 58th & SUPERIOR AVE.
Družina 3 oseb nujno
potrebuje stanovanje s 4 ali 5 sobami.
Sin je 15 let star. Pokličite UL 1-2804
ZAKONSKA DVOJICA
z dve leti starim otrokom išče stanovanje s 4 sobami in kopalnico.
Kdor ima za oddati naj pokliče IV 1-7756
v SEZONI BOROVNIC
Borovnice so priljubljene poletne jagode; po nekod dozorijo že v juniju, po nekod pa šele v juliju ali avgustu. V tej deželi so znane pod imenom blueberries, botanično pa vaccinium. Borovnice so doma tako v Ameriki kot v Evropi; najbolje uspevajo v srednje gorkih in hladnih krajih. Na primer, v Zedinjenih državah jih je največ najti v Minnesoti, Michiganu in Colo-r^du, in je navadno vedno dober trg zanje. Porabljajo se največ kot sadqi dodatek "pajem," pa tudi prezervirane.
V Sloveniji borovnice uspevajo v mnogih krajih; posebno jim ugajajo borovi gozdi in poseke. Uživajo se sveže in posušene in mnogokje delajo iz njih okusno žganje. Zadnje čase sveže borovnice eksportirajo tudi v inozemstvo, posebno v London. Borovnice so divje rastline, toda nekatere izboljšane vrste borovnic se morejo nabaviti tudi pri velikih ameriških trgovskih vrtnarijah.
—NOVA DOBA
NE ČAKAJTE
DO SOBOTO ZVEČER
SMITH'S servirajo okusne obede VSAKI večer v tednu. Spravite lonce in ponve . . . veselite se dobrega obeda, brez truda!
SMITH'S RESTAURANT
222nd & Lake Shore Blvd. tel. RE 1-2787
DELO DOBIJO-ŽENSKE
HIŠA NAPRODAJ
Nenavadno dobro zgrajena zidana hiša za eno družino. 6 velikih sob; vsi hrastovi podi. Garaža za 2 avta. Blizu Lake Shore Blvd. in E. 185 St. busov, trgovin in šol. Ekskluzivno. Se vidi samo po dogovoru.
BROKER IV 1-1126 ali RE 1-9830
KRASNA HIŠA IN FARMA NA PRODAJ
Seliti se moramo na zapad, zato se da priliko rojaku za nakup lepega doma z zemljo, ki meri 7 akrov. Hiša je v najboljšem stanju. Pročelje ozemlja meri 1,000 čevljev. Tlakovana cesta pra/ do mesta. Hiša ima obširno družabno sobo, veliko kuhinjo, dve spalnici z umivalnico spodaj. Zgoraj sto dve spalnici. Hiša je kompletno s pohištvom in preprogami, Bondix pral-nikora, garažo, itd. Cevi hišnih naprav so bakrene. Cena $10,500. Za podatke telefenirajte.
Rock Creek 33556 ali pa pišite na naslov J. K.
Box 228, Rock Creek, O.
DELO DOBIJO MOŠKI
IŠČE SE ŽENSKO
za delo v kuhinji restavracije od 8. zj. do 4. pop., po šest dni v tednu. Za podrobnosti se zglasite pri FANNIE S LUNCH 400 E. 156 St.
DELO DOBIJO MOŠKI
GRINDER
izurjen v brušenju crank shafts ali "external grinder," ki je pripravljen učiti .se tega dela. Stalno. Visoka plača od ure.
ABERDEEN MOTOR SUPPLY CO.
2022 E. 46 St., UT 1-2323
Turret & Engine Lathe operator
Dobra plača od ure. 2, in 3. šift. HYDRAULIC EQUIPMENT CO. 1100 E. 222 St.
MEHANIKI NATRUKIH
Važna transportacija. Stalno delo.
Visoka plača od ure, zavarovalnina in bolniška podpora.
Penzijski načrt.
White Motor Sales & Service 1421 E. 49 St. Vprašajte za Mr. Stott
MEHANIKri^™jKra"
MORAJO BITI IZURJENI > NA TEŽKIH VOZILIH. Podnevi in ponoči.
Plača od ure poleg nadurnega dela. MOTOR TRUCK EQUIPMENT CO. 1200 Harvard Ave, SK 1-2000
CUTTER GRINDERS
9 UR NA DAN — 6 DNI V TEDNU IZURJENI. ■ FERRO MACHINE & FOUNDRY INC.
3155 E. 66 St.
DELO DOBIJO ŽENSKE
Dekle za pisarniško delo
Zaposlenih je dvoje deklet. Raznovrstna dela. Izkušnja ni potreba. 5 dni - 40 ur tedensko. Določena plača. 808 DENISON AVE., SH 1-1375
HEALD BRUSAČI Turret Lathe operatorji
Izvrstne delovne razmere. Visoka plača od ure. 50 ur tedensko. MASTER PNEUMATIC TOOL Krick Rd., Bedford, O.
HANDYMAN
Stalno delo znotraj na raznih delih.
Plača od ure.
Starost ni omejena. Izkušnja ni potrebna.
Vpraša se po 9. uri zjutraj.
Room 306 Terminal Tower Bldg.
I
STRAN 4 '
ENAKOPRAVNOST
25. julija 1951
_ I
MIMI MALENSEK
KOVINARJI
ROMAN

(Nadaljevanje),
Umaknili so se nazaj v hrib. Globoko pod njimi je še vedno divjal ogenj. Ko so speli navkreber, so čuli odmev eksplozije. Vsi hkrati so se obrnili v tisto smer, odkoder je prihajal grom. To je bilo daleč spodaj.
"Kokrški odred," je kratko rekel Drago.
"Nocoj pa Nemcem trda prede," se je zasmejal Albin.
"Ne le nocoj, vsak dan jim bo tako in slabše," je rekel Albin. "Niti ene mirne ure ne smejo imeti več na naši zemlji! Zato smo mi tu, partizani! Vsak dan bolj jih bomo bili, dokler jih ne bomo zdelali do konca."
"Leningrad ni padel," je rekel Kastelic.
"Pa tudi invazije na Anglijo niso izvršili."
. "Pozna se, da pešajo. Vsak
PRENAVLJANJA DOMOV
The K & В Company - 763 L 185 St.
Jeklene ograje — Podstrešja zgotovljena — Plastične ploščice Prenavljanje kuhinje — Gumijaste ploščie — Prenavljanje kopalnice — Lino tile — Asfaltne ploščice — škrileve ploščice Kombinacij^ka okna in mreže — Prosti proračuni IV 1-3300
T A NN ' S Exclusive Accordion Co.
3347 East 55th Street — Ml 1-4447
Distributors—Wholesalers—Retailers Italo-American Accordions
BEACHLAND BEVERAGES
POD SLOVENSKIM VODSTVOM PAT in MIKE KRALL, lastnika 890 EAST 185th STREET — IV 1-4453
Vsakovrstna mehka pijača, pivo in vino.
Naša posebnost so naročila za svatbe, zabave in prireditve večjega obsega. — Dopeljemo na dom.
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicolt 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118

RAZPRODAJA ČEVLJEV!
PRIHRANITE
od 25% do 50% na POLETNIH ČEVLJIH
še vedno imamo lepo izbero ženskih čevljev: WEDGIES v beli, rdeči, zeleni in več-barvah.
V teh prihrankih so vključeni tudi poletni čevlji za moške in
otroke.
STAN MAJER SHOE STORE
6107 ST. CLAIR AVE.	UT 1-5027
Zelene Eagle znamke dobite če omenite ta glas. Brezplačna darila za otroke.
STAKICH FURNITURE CO.
QuaUt>\ at a Price — Easy Terms
JAMES D. STAKICH, lastnik
IV 1-8288 16305 WATERLOO RD.
ALI ŽE VESTE
DA
DA
ima tvrdka KOLLANDER že več mesecev svoje dobre veze s Trstom odkoder dospe moka in paketi s hrano v roke naslovljenca v teku 15 do 25 dni; za vsako pošiljatev se dobi lastnoročno podpisano potrdilo; Kollander prodaja pa rob rodne in avi jonske listke za vse prekomorske družbe; v tem letu je potom Kol-landra odpotovalo na obisk v Jugoslavijo že preko 80 potnikov;
DA tvrdka Kollander prevzema pakete z obleko in hrano, ki jih sami pripravite, iste dobro poveže, natančno naslovi in točno odpravi v Jugoslavijo in druge države;
DA prodaja TRAVELER ČEKE, denarne nakaznice in pošilja denar v vse evropske države.
Ako imaste torej potrebo za pošiljanje kakršnih koli stvari v stari kraj, ali akd želite še to leto obiskati Jugoslavijo ter ako imaste kake druge posle s starim krajem, se obrnite na:
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Telefon HEnderson 1-4148
Pišite ali telefonirajte po naš obširni cenik paketov.
dan slabše vojaštvo pošiljajo tudi v naše kraje."
"Da, ruska fronta jih žre. .
Proga z gorečim vlakom je ostala daleč za njimi, čez rob niti odsev ni več prišel. Mučili so se po strmini s strojnico in jo izmenoma nosili.
S trdimi, odločnimi koraki so speli proti vrhu. Z vrha jih je pozdravljal svit novega dne.
I "Ali gremo prav?" je rekel Albin.
"Da. Naravnost gremo. Naša pot je prava," je odgovoril Drago.
Nekaj dni po ustrelitvi tridesetih talcev se je odločila Ko-balova usoda. Kobal, ki je za ceno svojega bednega življenja izdal vse, ni dobil plačila, kakršnega je pričakoval. Ko so ustrelili Toneta, se je nadejal, da ga bodo poslali čez Karavanke in mu morda celo preskrbeli dobro službo. SUšal je, da so tako nagrajevali druge izdajalce. Toda Nemci mu niso zaupali ali kaj. Odločili so, da ga pošljejo v koncentracijsko taborišče, prav v prosluli Dachau. Morda so ga v taborišče poslali tudi zato, ker jim njegovo izdajstvo ni dosti koristilo. Res so dobili v roke pet jeseniških aktivistov, med njimi Toneta, več pa niso mogli dognati. Organizaciji osvobodilne fronte niso prišli do jedra. Kovinarji niso izdali ničesar. Vseh pet je prestalo najstrašnejše muke, toda niti eno ime ni zdrknilo čez njihove izmučene ustnice. Nazadnje so že Nemci sami verjeli, da malo vedo in zato je Kobalovo izdajstvo v njihovih očeh izgubilo ceno. Posebno so bili uverjeni o tem, da niso zadeli Osvobodilne fronte v živo, ko se je nekaj dni po ustrelitvi talcev pokazalo na Je-senich mnogo zanesljivih znakov, da je fronta tu, da dela odločno in da se bori prav tako ali še bolje, kot prej. Tri dni po ustrelitvi Toneta in tovarišev je l)il sredi Jesenic ob belem dnevu ustreljen gestapovski vohun. Vsak večer so frontovci razmetali mnogo listkov s pozivom na borbo prot okupatorju. Na kostanju, skoraj gestapu pred nosom, je visela slovenska zastava z rdečo peterokrako zvezdo. Po Jesenicah so bile razdeljene velike množine ilegalnega tiska, ki je prepričljivo opisoval resnični položaj Nemcev na vzhodni fronti. Na Ja-vorniku, pri izdelavi kotnega železa, je bila odkrita velika sabotaža. Preden pa je gestapo utegnil zgrabiti krivce, je več kot deset delavcev pobegnilo. Odšli so seveda v partizane. Skratka, fronta je storila vse, da bi dokazala, da je udarec, ki je bil v resnici težek, ni zadel. Nemci so nasedli.
S Kobalom so Nemci ravnali kot z ujetim banditom. Ko so mu sporočili, ,da pojde v Dachau, se je ustrašil. Odkar je bil med jetniki v Begunjah, je toliko slišal o taboriščih, da ga je obhajal strah za življenje. Pripovedovali so o krematorijih, o plinskih celicah, v katerih morijo tisoče jetnikov, in o strašnih poskusnih postajah. Streslo ga je, kadar je čul praviti o popolni ohladitvi do zmrznenja, ali o umetnem okuženju s tifusom in drugimi kužnimi boleznimi. Zdaj pojde tudi sam tja. Še vedno se ni kesal izdajstva in prelite krvi. Žal mu je bilo le zato, ker so Nemci njegovo izdajstvo tako slabo plačali. Samo golo življenje so mu pustili. Toda s trdo-vratnostjo vsakega zločinca je upal, da se bo nazadnje kako izmotal iz zanjke, ki si jo je sam nadel. Morda ga bodo čez nekaj časa izpustili iz taborišča. In, saj morda nihče na Jesenicah ne ve, da je bil on tisti, ki. . . Vsi ljudje so lahko videli, kako so ga gnali uklenjenega. Tistih, ki dobro vedo za njegovo izdajstvo, pa ni več med živimi. Kakor bi mu odleglo, ker jih ni ve6, da bi pričali zoper njega in ljudem vse povedali!
Nekega pomladnega dne so
ga z drugimi vred naložili v tovorni vagon. Vagon so zaprli. Tako se je pripeljal na Jesenice. Tam je vlak dolgo stal. Ljudje, ki so imeli vmes svojce, so se skušali približati vagonu. Podkupili so stražarje, da so jih pustili blizu in so mogli vsaj nekaj besed spregovoriti s svojci v žalostno slovo. H Kobalu ni bilo nikogar. Videl je, kako druge žene jočejo, kako skušajo možem dati skozi mrežo vsaj malenkost na dolgo in težko pot, odkoder se morda ne bodo več vrnili. Ane ni bilo med njimi. Kobal je naprosil neko žensko, naj stopi k Ani in ji pove, da bi rad govoril z njo.
Čez uro ali kaj je Ana prišla. Ženska jo je dobila v kuhinji, kamor je hodila na delo. Ana se je počasi približala vagonu. Izza mreže jo je gledal Kobal, shujšan in upadel. V Ani se je prebudilo sočutje.
"Kaj bo s teboj?" ga je vprašala.
"V taborišče grem, v Dachau," je rekel hripavo.
"Tako," je hladno rekla Ana in sočutje ji je začelo kopneti. Nazadnje le ni mogla pozabiti, da je bil njen mož izdajalec. Vse ženske v kuhinji so to vedele, z drugimi ljudmi pa še govoriti ni upala. Vse Jesenice so ga obsojale.
Kobala je vendar nekaj stisnilo pri srcu, ko je videl ženo tako hladno.
"Ali še nisi pozabila?" jo je spomnil tiste noči, ko se je vrnil domov in jo tepel. Odpuščanja je vendar ni mogel prositi. Bila je njegova pravica, da jo je tepel, kdo drugi bi jo nemara še bolj. "Mbgoče bo še vse prav," je rekel, ko ni dočakal njenega odgovora. Molče je stala pred vagonom, bleda, slabo oblečena, kot prej ni bila nikoli. Gledala je nekam mimo njega in se včasih ozrla na stražarja, ki je stal na koncu in strmolel proti kolodvoru, če ga ne vidi kateri višjih, obenem se pa pogajal z neko ženo, ki bi rada oddala zavojček možu. "Morda me bodo izpustili iz taborišča, Ana. Vrnil se bom domov."
"Ti?" se je zavzela Ana. "Ti, da bi se vrnil?"
Več mu ni povedala, pa je tudi brez tega vedel. Torej vse vedo in poti nazaj na Jesenice ni več!
"Boš pa prišla ti s Petrčkom za menoj," je rekel. "Lahko živiva tudi drugod, med boljšimi ljudmi, kot so domači."
Zdaj ga je pogledala naravnost, pa tako prežimo, da je osupnil. Nikoli še ni žene videl take.
(Dalje prihodnjič)
STRUPENI BRŠLIN
Poleti, ko se ljudje podajajo na piknike in izlete v prosto naravo, pridejo pogosto v dotiko s strupenim rujem, ki je v t6j deželi poznan kot poison ivy ali strupeni bršlin, botanično pa rhus toxidendron. Dotik katerega koli dela te rastline povzroča na koži mehurje in opekline, ki so včasih tako boleče, da je treba iskati zdravniške pomoči. Strupeni bršlin raste včasih nizko pri tleh, včasih pa pleza tudi po drevju ali po ograjah ene ali druge vrste. Glavna značilnost te rastline je, da ima po tri liste na enem peclju in da so ti listi nekako blesteči. Sadeži te rastline so male bele jagodice. Kdor strupenega bršlina ne pozna, stori ifajbolje, če se izogne vsake trolistne rastline. Ako ga rastlina "opeče," naj prizadeto kožo izmiva z močno milnico ali alkoholom. Pri resnih opečenjih pa je priporočljivo poklicati zdravnika. Značilno je, da so nekateri ljudje popolnoma nedostopni za strup strupenega bršlina, večino ljudi pa "opeče" najmanjši dotik s to strupeno rastlino.
—NOVA DOBA
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveše dnevne novice o dogodkih po svetu in domaf
Tekoče zlato Perzije
v večini perzijskih mest prihajajo do izraza ostra nasprotja kapitalističnega sveta. Istočasno lahko vidiš prelepe stavbe in siromašne koče, pretirano eleganco meščanov in ljudi v cunjah, bleščeče avtomobile petro-lejskih magnatov in uboge mule, edino transportno stedstvo siromakov.
Nizko na tleh čepijo nekake kolibe iz ilovice—v daljavi pa se vije gigant moderne tehnike: srebrni cevovod neke petrolej-ske rafinerije. Šele prav od blizu je mogoče razločiti, da so te kolibe pravzaprav domače refine-rije tamkajšnjih prebivalcev.
Poleg moderne tehnike—hiš-ha dejavnost, o kateri le malokdo kaj ve. V dolgih karavanah nosijo mule surovo nafto v "rafinerijo" iz krajev, kjer nafta sama izvira iz tal ter zopet odnašajo gotov proizvod potrošniku. Desetletja so se te primitivne delavnice obdržale poleg velike industrije, kot da bi hotele dokazati: "Nafta je naša, naša bi morala biti tudi industrija!"
KADAR NAMERAVATE
kupiti ali prodati hišo, zemljišče ali trgovino,
pokličite za zanesljivo in točno postrežbo
JOHN ROŽANCA LAKELAND REALTY CO.
Real Estate & Business Brokers 15604 WATERLOO RD., KE 1-6681
DEKLETA IN ŽENE!
če' si želite prihraniti precej denarja, vam iskreno priporočam, da" si izberete in naročite najnovejše mode FUR COAT (kožuh) ali fino čisto volneno STERLING suknjo ali suit za prihodnjo zimo, sedaj direktno iz tovarne na WILL CALL, katere dobite pri meni vedno po nižjih cenah kakor kje drugje.
Ne odlašajte, ker je sedaj najboljša izbera.
Samo pokličite me, da vas peljem naravnost v tovarno.
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd.,
tel. EN 1-3426
Prehitite zvišane cene. Kupite sedaj
KAISER
najlepši avto v Ameriki.
Plačamo znatno vsoto za vaš star avto, ki morda krije prvo vplačilo na nov avto. Cene so od $1398 naprej. Dobite do 35 milj vožnje na galono gazolina. Tudi v bodoče bomo nudili popolno in zanesljivo ter zadovoljivo postrežbo pri popravilih na avtih vseh izdelkov v naši moderno urejeni popra vi j al-nici.
• GLAVIC Kaiser - Frazer Inc.
536 East 185 Street KE 1-3376
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDTNA^SONS Funeral directors
FUKNITUKL
»055 Еаи b24iST.
HEntitrson t-20S8 "Klnmort 1-S890
Tukaj žive delavci v bednih zemeljskih luknjah, tam pa uživajo nameščenci pravi luksus; tukaj računajo kapital v tisočih, tam ga štejejo v milijonih dolarjev.
Samo kapital Anglo-Iranian Oil Company (AIOC) je znašal leta 1932—35 in pol milijona dolarjev. Danes cenijo vrednost tega podjetja okrog milijarde; 56% kapitala Je v rokah angleške admiralitete, 28% v rokah "Burmah Oil" (njene akcije pripadajo večinoma angleški državi), samo 16% akcij je last privatnikov, večinoma v Franciji. Ta nafta je pomorska moč Anglije—njena pot v Indijo in hrbtenica njenega imperija.
Petrolejski viri Perzije znašajo četrtino proizvodnje nafte vsega sveta. Medtem ko morajo
VAS MUČI GLAVOBOL?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni.
Cena 50c.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
1363 E. 45 St, — HE 1-3028
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
Chicago, 111.
IZVRSTNA PRILIKA
za izurjene ali živahne
začetnice.
Stalne službe za dobre
iipkarice.
Splošno pisarniško delo, in
za klerkinje.
Prosta hospitalizacija in zavarovalnina.
NAVIDICO INC.
901 W. HURON ST.
WANTED TO RENT
BEING EVICTED — Responsible couple, child, desperately need 4-5 room unfurnished apartment. Prefer S. or SW. Husband capable of assisting with maintenance. Will co-operate.
DAnube 6-3489
IMMEDIATE POSSESSION DESIRED
Young Executive transferred from east with large national drug concern, and wife, college graduates, and 116 year old child, desire either a 1 or 2 bedroom, unfurnished apartment or house in Northwest or W. Chicago or suburbs.
Call
FRanklin 2-1900, extension 233,'
during day.
FEMALE HELP WANTED
TYPIST
FOR GENERAL OFFICE WORK Must be able to take dictation. Beginner acceptable.
Small air conditioned office. Hospitalization, vacation with pay. Apply at
STANDARD STEEL & WIRE CORP.
1900 NORTH SOUTHPORT AVE.

iskati Zedinjene države nove vi' re, da bi lahko razpolagale z zadostno zalogo, so viri Azije bogato skladišče bodočnosti.
Zdaj so spet nemiri v Perziji-Padli so streli, pogodbe se trgajo—Perzija se spet poskuša, kot leta 1932, i znebiti skrbništva. Toda danes je AIOC daleč večja kot leta 1932. Danes preskrbuje četrtino perzijskega proračuna in proizvaja samo v eni rafineriji v Abadanu 20 milijonov tofl nafte letno.
{PO'' "DELAVSKI ENOTNOSTI"'
HIŠNI GOSPODARJI!
čas je, da pregledate vaše sireb® in žlebove.
Izdelujemo nove strehe in popravljamo stare.
Se priporočamo Slovencem in Hrvatom.
FRANK KURE
R. D. 1, Box 224, Chardon, Ohio
Pošljite dopisnico za naročila al' pokličite Newburry 823
FOR —
CHICAGO
and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO. ILL. DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
HOBBY SHOP — Auto accessories and paint. Good clean stock-Owner leaving town.
Call NAperville 1079
REAL GOOD BUY — Meat Market. Nice 4 room living quarters' Just right for couple. Best offer-See to appreciate.
YArds 7-5067
GIFT SHOP — Greeting cards: toys; rental library, stationery-Active section. Located in large apartment building. Established. Small amount cash required-Net approximately $5,000 year-Mr. Kuper. •
HYde Park 3-7484
WANTED TO RENT
Forced to Vacate—MUST GET APARTMENT, otherwise must separate. Responsible couple, iO' fant daughter, desperately need . 3VŽ to 6 room unfurnished apartment. Prefer N. or NW. or апУ good location. Will decorate Moderate rental.	^
CRawford 7-2992
YOUNG Responsible Married Couple urgently need 3 room unfurnished apartment in EvanstoO or Highland Park. Must have stove and refrigerator. Moderate rental.
Oaklawn 2761
HELP WANTED—Domestic
LOVELY HOME OFFERED TO COMPETENT WOMAN. Cooking. General housework. Private room, bath. Good salary. Other help.
Glencoe 298
REAL ESTATE
FOR SALE BY OWNER — Leaving city. Sacrificing for $3,000 or best offer. Corner lot. 118th & Cicero. 110x252. Private owner.
Call Lincoln 9-9076
GOOD INCOME PROPERTY!
New 1 story brick building, office reception room, laboratory, 3 гооПЈ apartment and 5 room apartment in rear (available). Large rooms-Good shopping district near school, wonderful
transportation.
Near center of town. Growing community.
Owner must sell in hurry, leaving town. Price $34,500. Brings good rent!
Call GLenview 4-2173