f Št. 66. ___________ [ Izhaja trikrat na teden ˇ šestih Izdanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje Iz-danje opoldne, večerno tedanje p« ob 3. uri po. poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ,Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: Tse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta........6 » 60 , , , 3-30 četrt leta.......3, 40., , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredab in sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulio štv. 11 t Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. GabrSfiek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brei dopoilane naročata« te ne oziramo. Ogleal In nealanla« se rafiunijo po petit-vjstaJu, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 far. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. V Gorici, v sredo dne 19. avgusta 1903. Tečaj XXXIII. »Vse za omiko, svobodo in napredek f« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob'nedeljah m praznikih od 9. do 12.. dop. UpravEiStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t ti. Naročntno In oglase Je plačati -oco Uorlea, Dopisi ntj se poglljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravnIStvu. '.' „PRIMOBEC" izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 S 20 h ah gld. 1-60. «8o8a» in cPrimoreo* se prodajata v Gorioi v to-bakanu Sohwarz v Šolski ulioi *u JollerBitz v Nunski uhoi; — v Trstu v tobakami Lavren8i5 na trgu deUaCaserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra ¦'»»X««" »Gor. Tiskarnac A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. ..Krojaška zadruga"- propadla. Neveljaven občni zbor. Danes je bila odposlana ta-le vloga: C. kr. okrožni kot trgovski sodniji Gorici. Vsled ukaza in globe od strani c. kr. okrožne sodnije je sklicalo nacelstvo »Kro-jaSke zadruge* — občni zbor na dan 20. t. m. ob 10. predpoldne v dvorani .Goriške Cttahiice*. Toda nacelstvo je pri tem razpisu napravilo dvoje napak, vsled katerih je razpis neveljaven in občni zbor nemogoč. — In sicer: 1. Po § 65. d. p. bi moralo sklicati nacelstvo občni zbor z —- »vabili po slovenskih političnih listih, ki izhajajo v Gorici". — V Gorici pa izhajata slovenska politična lista vSoča* in „P r i m o r e c*, ki tega vabila nista priobčila. — Res je sicer, da je doSlo v zavitku na uredništvo »Soče" — »vabilo", ki je priloženo pod 1/. , toda ni bilo dodane ne ene besedice, kaj hočejo s tem. Treba je bilo, poslati ali prinesti vabilo vupravništvo »Soče* in »Primorca* ter zagotoviti si s plačilom inseratne pristojbine sprejem, — a kar poslati suho vabilo uredništvu, se pravi: norčevati se s »Sočo" in »Primorcem". Naravno, da ta dva lista vabila nista priobčila, vsled česar ni zadoščeno § 65. pravil. 2). § 94.c) pravil se glasi: »Letni račun, razkaz zadružnega premoženja, predlogi načelništva in poročilo nadzorništva mora predsednik načelništva razpoložiti najmanj osem dni pred občnim zborom zadružnikom v pregled ter iste obvestiti v vabilu k rednemu občnemu zboru". Toda »vabilo" ne obsega niti besedice o računih. — Faktura je torej, da računi niso razpoloženi zadružnikom v pregled. — Da, fakturo je še več, da ti računi sploh niso še bili niti v seji načelstva. Tudi to preziranje določil § 94. c) je razlog, da je občni zbor nepravilno in neveljavno sklican. Z ozirom na vse to opozarjam c. kr. okrožao kot trgovsko so dni j o, da sprejme na znanje moj protest proti veljavnosti tega občnega zbora, da odkloni prošnjo za vpis novega načelstva v trgovinski register ter kaznuje nacelstvo in nadzorstvo z zagroženo globo, ker ni izpolnilo danega ukaza. V Gorici, 19. avgusta 1903. A, Gabršček, s. r. Včerajšnja »Gorica" je polna tolmačenj raznih paragrafov. To je učenost l Seveda je prezrla, kar je glavno, t. j. da nacelstvo si je nezakonito podaljšalo svojo dobo, za kar je dobilo globo po 5 K za vsakega člana načelstva in nadzorstva; zagrožena je nova globa po 30 K, ki bo morala tudi slediti, ker je ta občni zbor neveljaven! — Ker torej »Gorica* tako natančno pozna paragrafe, je dokaz, da so nalašč prezrli zakonita določila v pravilih. — Kavči imajo sicer pasjo srečo na sodnijah, toda to kršenje pravil je vendarle preveliko, da bi ga bilo mogoče pokriti z najbolj rafinovano juridično sofistiko, — zato je gotovo, da okrožna sodnija ne prizna veljavnosti občnega zbora ter sklepov tega zbora. — Gospodje kavči se bodo torej morali potruditi, di pravilno skličejo nov občni zbor, in kar je glavno, da predložijo prej račune članom na pogled. Zategadel svetujem danes somišljenikom, da se ne udeleže tega zbora. Kavči naj sklepajo, kar jim drago, ker vsi ti sklepi so neveljavni. Včerajšnja »Gorica" plava na vrhuncu smešnosti. Iz nje odseva, kakor da so mi naredili kdo ve kako jezo in sramoto, ker so me izključili. — Med krojači je dovolj na-prednjakov, katerim dajem šivat, drugače pa me družba »K. z." prokleto malo briga! Veliko previdnih članov je že odstopilo prostovoljno in so tako prišli do svojega denarja. Ker jaz nisem bil toliko previden, da bi bil že lani odstopil in so bili moji deleži v nevarnosti, jih dobim zdaj prav gotovo izpla- čane. Upam namreč, da Centrifuga ne napove" konkurza vsaj do konca prihodnjega letal! Torej le ne preveč domišljije, gospodje. Ako pa vam tako dobro de domišljija, da ste me ugnali, vam jo rad privoščim! »Gorica" mi pravi tudi med drugim: »Škodili boste tedaj (!) »K, z." odslej, kolikor boste mogli, zunaj nje, ne več v njej*. — Vprašam gospode kavče, ali ni drugo prijetnejše ? Ako sem ,v njej" in »jej* škodujem, sem škodoval tudi sebi, ako pa sem »zunaj nje" in »jej* škodujem — kdo je na slabšem ? — Zares, krasno zadoščenje imajo, ko se tolažijo, da bom škodoval »K. z.*... »zunaj nje*. Naj bodo prepričani, da se bom prav dobro počutil s svojimi kroni-cami v žepu ter »zunaj nje« toliko lože vihtel »mesarski nož«, ako in kedar bo potreba. Končno za danes le še nekaj! Jutri bodo imeli občni zbor, ki je neveljaven. — Toda jedno dobro stran bi lahko imel, potem vržem tudi svoji »mesarski nož" med staro šaro! Naj prečitajo jutri obvezno izjavo Centrifuge, da od članov no bo nič zahtevala ter da jim iz plača deleže. Odborniki sami so pripovedovali, da Centrifuga deleže izplača. »Gorica* in »P. L." doslej še nista potrdila te govorice, zato pričakujem, da s tako novico jutri potolažijo člane, — Vse tolažbe na boljše čase šopa sleparija, ker jih ne bo. Vsakdo danes vd, da pri trgovcu kupi lahko boljše in cenejše nego v »K. z.*, ki ima »stalne cene"., ki morajo biti više nego pri kateremkoli trgovcu. »K. z." ima veliko večje režijske troške nego trgovci, in vrhu tega ima velikansko dolga, od katerega mora plačevati visoke obresti. Zategadel gre lahko vsak trgovec dosti pod »stalne cene* v K. z. — Da, prav radi tega so celo odborniki kupovali že doslej blago pri drugih trgovcih, in to celo pri Lahih. Imenujem pa tudi lahko celo vrsto klerikalcev, ki so iz enakega vzroka že doslej raje kupovali pri Lahih nego v »K. z." — Toliko slabše bo odslej, ko je »Gorica* povedala, da bo Božidar Hribar znal »stalne cene" zvišati tako, da iztisne iz ku-povalcev za celo polovico več dobička, s ka- terim bodo plačevali stare dolgove. — Toda le naravno je, da ljudje nočejo biti oslički, ki bi si dali sleči kožo s hrbta, marveč da jih je čedalje več, ki se ogibljejo K. z. kakor hudič križa l Saj je štacuna vedno prazna l — Novosti, s katerimi danes še »čarajo* kake Marijine hčere, postanejo kmalu zastarelosti v shrambah K. z., na kar ne bo kazalo drugega, nego iznebiti se jih za vsako ceno, kakor so storili letos s perilom, katero so razmetali skoro zastonj. — Taka je bodoča perspektiva! S to naj članov ne slepijo, marveč na občnem zboru naj prečitajo obvezno izjavo, da Centrifuga izplača deleže, pa bo mir t Drugače pa se bomo še videli, tudi pred kazensko sodnijo, čeprav se »Gorica* veseli, da se to le ni zgodilo. ™ Da je to veselje prezgodnje, se utegne že še prepričati! In s tem za danes dovolj 1 A. G-k. Deželna norišnica. i. Sedaj imajo vse, Z malo notico smo povedali pred kratkim, da je bil doiel v Gorico ter si oglodal prostor, določen za do-želno norišnico, sloveči psihijater in ravnatelj norišnice v »Alt-Scherbitz« na Saksonskem, dr. Albert P a e t z. Nabavili so si pri njem parere psihijatra, tako, da imajo sedaj vse, kar je potrebno, da se začne končno graditi deželna norišnica. Komisija, ki je šla poleg njega na prostor, kjer bo stal ta nov deželni zavod, je bila sestavljena tako-le: deželni odborniki Berbuč, Klančič, dr. Verzegnassi, deželni tajnik Petarin, inženirja Gleščič in Berlotti, zdravnika dr. Arr. Luzzatto, mestni fizik, dr, Ernest Fratnik, primarij v bolnišnici usmiljenih bratov, in končno agronom Hugues. Zanimivo je, kaj je prišlo na to v javnost od laških stranij. »Corriere Friulano*, ki hoče biti nekako glasilo gospodujoče »liberalne* stranke, je pripovedoval, da je bil dr. Paetz navdušen, ko so ga pripeljali na lice mesta, kjer bo stala deželna norišnica; pogledal je na hribčke, ki delijo Vipavsko dolino od Krasa, na grad ter proti Julijskim planinam, in vskliknil je: — m — Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Sienkieiriez. — Posl. Podrarski. (Dalje.l Stari Matija in Zbišek, ki sta se že bojevala s Križarji ter poznala njihove čete in grbe, sta kazala svojim SeradČanom dva polka velikega mojstra, v katerima se je nahajal cvet križarskih vitezov, in poglavitno četo vsega reda, kateri je zapovedoval Fridrik von Wallenrod, ter močen polk svetega Jurija z idečim križem na belem polju in mnogo drugih križarskih čet. Nista poznala samo znamenja raznih zamejnih gostov, katerih je bilo došlo na tisoče in tisoče od vseh strani sveta: iz Avstrije, iz Bavarske, iz Švabske, iz Švice, iz slavne Burgundije, iz bogate Flandrije, iz solnčne Francije, o katere vitezih je Matija pripovedoval, da še takrat, ko že leže na tleh, izgovarjajo bojevite besede, iz prekmorske Anglije, domovine najboljših strelcev, celo iz daljne Španije, kjer je vsled neprestanih borb s Saraceni bila vitežka čast in hrabrost v najlepšem cvetu. V trdih plemičih izpod Seradca, iz Konecpolja, iz Krešnje, iz Bogdanca, iz Rogova, iz Brezove, kakor tudi iz drugih poljskih krajev je zavrela kri v žilah pri pomisleku na to, da se v kratkem spoprimejo z Nemci in z vsem tem slavnim vitežtvom. Lica priletnih vitezov so bila mračna in resna, ker vsi ti. so vedeli, kak krut in težak posel jih čaka. Srca mlajših pa so poskakovala, kakor poskakujejo lovski psi na! vrvici, kadar zagledajo v daljavi divjačino. Nekateri so stisnili krepkejše v pesti kopja, držaje mečev in j toporiŠČa sekir ; konji so se povspenjali na zadnje noge ter se pripravljali na skok; drugi so jeli urneje dihati, kakor da jim je postalo nakrat pretesno pod oklepi. Toda izkušenejši so jih pomirjali, rekoč: »Ne odide vam to delo, marveč se ga dobi za vsakega dovolj. Bog daj samo, da bi ga ne bilo preveč!« Križarji so zrli z visočine na lesnato nižino ter! videli na robu gozda samo nekoliko poljskih praporov, zato niso bili povsem gotovi, ali je to že vsa poljska vojska. Na levi strani poleg jezera je bilo res videti večje krdelo bojevnikov, v trsičju se je nekaj lesketalo nalik sulicam in kopjem, kakoršna so rabili Lit-vinci. Toda to so utegnile biti samo številnejše poljske prednje straže. Še le ubežniki iz razrušenega Gilgen-burga, katerih je bilo nekoliko pripeljanih pred velikega mojstra, so pritrdili, da pred nemško vojsko stoji vsa poljsko-Htevska bojna moč. Toda zaman so govorili o njeni moči. Veliki mojster Ulrik jim ni hotel verjeti, ker je od početka te vojne verjel samo to, kar mu je bilo po godu in kar mu je napovedovalo nedvomljivo zmago. On ni pošiljal pred seboj poslancev in poizvedovalcev, ker je vedel, da mora priti tudi brez teh do odločilne bitke, in ta bitka da ne more končati drugače nego z groznim porazom sovražnika. Zaupaje v moč, kakoršne doslej še nobeden veliki mojster ni vodil na bojno polje, je j ako nizko cenil svojega nasprotnika, in ko mu je gnievski komtur, ki je dal aa lastno roko preiskati okolico, dejal, da je Jagiellova vojska mnogo številnejša, mu je odvrnil: »Kakšne čete so to? Samo s Poljaki bomo imeli nekoliko posla, vsi drugi pa, ko bi jih bilo še toliko, so bolj sposobni za žlice nego za orožje.« In koprneč z vso dušo po bitki, se je sedaj močno razveselil, da se je nahajal korčno pred tem sovražnikom ; in ko je zagledal glavni prapor vsega kraljestva, ki je plapolal ondi desno pred gozdom, ni utegnil niti dvomiti, da stoji pred njim vsa glavna poljska vojska. Vendar Nemci niso mogli vdariti na Poljake, dokler so oni stali v gozdu in na kraju gozda, kajti njih vitežtvo je bilo sicer grozno na odprtem polju, ni pa se znalo bojevati v goščavi. Radi tega se zbero" njih glavni poveljniki na kratko posvetovanje okrog velikega mojstra, na kak način bi bilo mogoče izvabiti sovražnika iz hoste. »Pri samem svetem Juriju!« zakliče veliki mojster. »Mi smo že prekoračili dve milji brez počitka, in vročina postaja čimdalje večja, da nas, kar znoj zaliva pod oklepi. Mi nočemo tukaj čakati, dokler sovražnik noče stopiti na odprto polje.« Grof Wende, star in izkušen človek, odvrne na to: »Že so se tukaj posmehovati mojim besedam, posmehovati se taki, ki bodo bežali z bojnega polja, na katerem jaz padem (pri tem pogleda na "VVernera von Tetlingen), toda navzlic temu pravim, kar mi veleva moja skrb in ljubezen za križarski red. Poljaki niso O, kako lepa, kako imenitna je situacija, v kateri se postavi norišnica Gorice! In ko se je vrnil v deželni odbor, so bile njegove prve bescie te, da nima niCesar proti prostoru, »a katerem se sezida norišnica. Potem pa so mu dali načrte, in te si je ogledoval v družbi z deželnim glavarjem, dvema inženirjema in dvema zdravnikoma ter je predlagal nekatere malenkostne premembe, v celoti pa se je strinjal z načrti. Ponavljal je opetovano, da se morajo umobolni gibati na prostem, popolno svobodno, ter da jih je navajati k onemu delu, kateremu so privajeni in ki more dvigati v njih z nova ljubezen do življenja. .L' Eco del Lttorale' pa je poročala o tem ogledovanju na licu mesta ter o pregledovanju načrtov tako-le: Oficijelno se mu je predložila serija vprašanj ter se ga je navedlo za pregledovanje načrtov. O glavnem vprašanju pa, ki je že skozi leta casus belli, se ni zahtevalo od psihijatra ne parera ne sodbe. Ko so izprašali nekatera ne baš važna vprašanja, glede katerih tudi drugače ni bilo nikakega nesporazumljenja. je začel psihijater iz lastnega nagiba izpraaevati o lastnosti zemlje, o kupni ceni, in posebno se je še zanimal za to, ali bo mogoče razširiti prostor v slučaju potrebe. Glede na to so mu odgovorili več ali manj dvoumno in z besedami, malo preciznimi, tako da je dobil vtis, da jim ni ljubo raznovrstno izpraševanje ter da se vprašanje glede zemljišča smatra že tako končanim, da ni umestno več še nadalje o njem govoriti... Naš deželni odbor bi bil moral podučiti psihijatra tudi o agrarnih razmerah naše dežele, in bilo bi prav, ako so peljali špectjalista ogledat si uzorna gospodarstva v Monastira ali v Villanovi. Ali na to stran so bili jako kratkih besed, in povedalo se je Paetzu, da so našemu kmetu navadna Specijalna dela, spadajoča v razširjeno kulturo, ali zdravniki iz bolnišnice, ki so govorili 2 njim, so pripomnili na to, da je taka trditev ironija, ker število takega kmeta je le malo.... Zdravniki iz bolnišnice so opozorili Paetza tudi na okolnost, da stoji v bližini zemljišča, kakih 150 m proč, šempeter-sko pokopališče. Paetz se je zavzel, da tega ni opazil ter menil, da to ne bo dobro za umobolne v gorenjih nadstropjih poslopij. Od zdravnikov v bolnišnici je tudi šele izvedel ceno (160.000 K) za zemljišče. Ko je Paetz to čul, se je začudil in zavzel, kako da je to mogoče. Neki član komisije, ki je bila ž njim Pcdturnom, je rekel Paetzu na vprašanje glede kupne cene za zemljišče, da ta kupna cena ne more biti predmet, s katerim bi se sedaj pečali, ker dežela je dobila v dar denar, s katerim je kupila zemljišče. Ko je Paelž to pravil zdravnikom v bolnišnici, so ostali brez besede, tako jih je presenetila ta smela vest*.. Zdravniki v bolnišnici so iz govora z dr. Paetzom razvideli, da ako bi se mu ne bilo nič zamolčalo ter bi se bilo razpravljalo o vsem, kakor treba, bi bil rezul- tata, da bi bil psihijater Paetz izjavil, da p okazano mu zemljišče glede na okoliščine, z istim spojene, nikakor ni sposobno za norišnico po kolonijalnem sistemu. Končno še vprašajo v „Ecof', čemu pravzaprav so klicali v Gorico dr, Paetza ? Za to, da so ga držali v sobi ter mu kazali načrte ? To bi bil lahko storil tudi na svojem domu, mi pa bi si bili prihranili lepo svoto kron. —• Dinate ii rane ume. Cesarjev rojstni dan se je obhajal včeraj v Gorici po navadi. V Stolni cerkvi se je služila slovesna maša, katere so se udeležili zastopnikicivilnih in vojaških bblaslij.Na predvečer je šla mestna godba po mestu, katero je spremljalo mnogo ljudstva. Z več hiš v mestu so plapolale cesarske in mestne zastave. Poroka. — V Pragi se je poročila dne 17. t. m. naša priznana pisateljica g.čna Zofka Kvedrova z gospodom Vladimirom JelovSkom, cand. medic, iz Zagreba. Poroka se je vrsla civilno na magistratu kralj, glavnega mesta Prage. Mladima poročencema vse najbolje! Poročil se je v Ilirski Bistrici g. Milan B r i n š e k, asistent pri južni železnici, z g.čno Miroslavo Martinčičevo. Bilo srečno I Umrl je v soboto g. Ivan Tomšič, posestnik in veletržec v Ilirski Bistrici, star 49 let. Blag mu bodi spomin! Članom »Krojaške zadruge*. — Na premnoga vprašanja, kaj bo z deleži in ali bodo člani morali doplačevw, naznanjamo to-le: Gospodje, ki imajo v rokah Centrifugo in zdaj tudi prodaialnico .Krojaške zadruge", so večkrat, tudi nasproti veljavnim osebam, zagotavljali, da članom se.ni ničesa bati. Ali doslej še niso dali od sebe pravilno obvezne besede. Oni hočejo šele slepe miši loviti! Kdor pa hoče svoje deleže morda rešiti, jih mora pravilno odpovedati. Šele potem, ko preteče zakonita doba, jih Centrifuga izplača, ako bo.... hotela, ali pa bo morala takrat- pokazati svojo pravo barvo. Odpoved naj si da vsakdo potrditi. Poživljamo torej vse one, ki se na nas obračajo za pomoč, naj svoje deleže odpo-vedd. — Vzorec za odpoved je dobiti v »Primorskem Listu*. Porabi se lahko tisti, kateri je priobčil .Prismojenec" pred par leti, ko je uprizoril naskok na .Trgovsko-obrtno zadrugo*. — Kdo bi bil mislil, da se bo obrazec dr. Pavlice kdaj rabil za... njegovo .Krojaško zadrego" ?! Kako se maščuje nad kavči njihova hudobija! Pomoč bovškim pogoreleem. — Poleg velikodušnega daru presvitlega cesarja so došli za pogorelce še sledeči darovi: Svak g. Frana Velusiča poslal iz Gradca 200 K. Prenl. g. dr. Turna 100 K. G. Vinko Majdič, trgovec v Kranju, je poslal 10 vreč bele moke. G. c. kr. namestnik za prvo silo drž. podpore 1800 K. Škod dr. Tone t Boveu. — V nedeljo pop. je bil sklical poslanec trgov dr. H. Turna svoje bovške volilce na shod. Prišli so skoro vsi. Na shodu je v daljšem govoru razložil položaj v deželnem zboru, kako so klerikalci popustljivi nasproti L^hom, razložil zadevo o užitnim, glede brezobrestnih posojil, o deželni norišnici, o hipotečni banki, kako se delijo podpore Lahom, kako našim klerikalnim in kako naprednim občinam, govoril je o učit vprašanju, ter dajal navodila glede podpor, kaj naj se ukrene glede Bovca, o potrebi reservoarija, dalje o pogozdovanju itd. Kavs iz Pluženj je vprašal glede šole za mlekarstvo. Dobil je odgovor, da se bržčas ustanovi za Kranjsko, ako pride tudi na nas, naj bi bila vsaj v Tolminu, ako že ne v Bovcu. Na vprašanje župana ŠuHna glede pohiševanja je razložil poslanec to zadevo ter opozarjal na domače pridelke. Govornik je žel mnogo odobravanja in navzoči volilci 4< posrečilo nekaternikom iztisniti iz njih umevno težko izpoved. Vaščani so Sli takoj z lučmi in drugimi potrebnimi pripravami k jami ter jeden izmed njih, imenom Hlačar Alojzij, spuščen po vrveh v navpično globočino, je | našel dečka, čemur se ni dovolj'načuditi -^*| pri življenju in zavesti ter razmeroma malo poškodovanega. Prebil je v tem groznem položajuod7. ure zjutrafdo10Vt ure zvečer. Rešitelj ga je našel ležečega z jopico pod glavo in do takrat spetega. Nad-in podlabt-nico levice in golenico leve noge ima zlomljeno ter je umevno tudi po ostalem životu precej poškodovan. Prepeljali so ga takoj v tržaško bolnico. To je pač pravcati čudež med tolikimi nezgodami. Ta dogodek pa naj služi tudi v resen »momento* križkim in kraškim občinarjetu, da dad6 take nevarne kraje primerno zavarovati, za kar ni, menim, nikjer povoljno preskrbljeno. Na poziv trrdke 8ard & Lenassl v tSoči* z dne 12. t. m. in v »Primorcu* z dne 14. t. m., da sprejme nad 200 delavcev pri gradbi železnice od Gorice do Kanala, se je odzvalo mnogo delavcev, „da bi se jih sprejelo v delo, in sicer so se ponujali kar trutnoma iz vse okolice: iz Sem* pasa, Crnič, iz Brd in drugih krajev. Tvrdka ni sprejela nijednega v delo. Pošiljali so jih od Poncija do Pilata. V Gorici so se priglasili za delo, ali so bili poslani v Solkan, od tod pa v Plave; povsod so se izgovarjali, da ni dela, a bilo je vidno pomanjkanje delavcev. Tako so n. pr. v Gorici v pričo slovenskih delavcev sprejeli nekatere Lahe iz kraljestva, ki so se bili ob jedneni s Slovenci priglasili za delo; slov. delavce so odpravili ter jih poslali v Solkan, Lahe so pa obdržali! — Pritožeb v takem oziru čujetno vedno več, in razburjenost proti podjetništvu in proti Lahom iz kraljestva narašča. Ako se kaj zgodi, kdo bo kriv? Tvrdka Redlich & Berger v Tolminu dela pošteno, zadovoljni so delavci, zado- potrebna ali ostanejo menda še nadalje, ako bi se kaj pripetilo ter bi prenehala elektrika funkcijonirati. Nekatere obločnice svetijo prav krasno, izredno dobro, druge pa manj, in jih morajo popravljati. Glede na skrajno slabe finančne razmere na magistratu in glede na nebroj drugih nujnejših potreb, katere ima Gorica, prevladuje v meščanstvu, mnenje, da Jjeijta ekktrjčnaluč^ kakor sveti v Gorici sedaj, pravi" 1-uksus. Luči ni primanjkovalo, ali vode ni bilo in je še ni; zlasti sedaj prav občutljivo čutimo pomanjkanje vode. Zato pa se vidi nekam čudno, kako prinašajo dekle zvečer v škafih težko pridobljeno vodo v hiše ob električni razsvetljavi 1 Mi smo gotovo prijatelji napredka, ali tudi napredek mora imeti svoj čas in svoje umestno mesto. V ostalem, pa moramo reči, da na sploh napravlja električna razsvetljava, kolikor je je, dober vtis ter je v celoti res lepa. Zabodel svojo ženo. — h Kanala nam poročajo, da je dne 14. t. m. zjutraj kinet Berlot St. iz Levpe, gredoč k maši, na poti smrtno zabodel, in sicer s 3 sunki, svojo ženo. Govori se, da je že dlje časa nekoliko zmešan. Povsko-bralno druStvo na Trnovem pri Gorici vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 23. t. m. ob 3. uri pop. v prostorih g. župana Peršiča s sodelovanjem »Pevsk. in glasb, društva* iz Gorice iti goriškega in solkanskega .Sokola*. Vspored: 1. »Slovenec sem*, poje domači pevski zbor. 2. Nastop »Sokolov*: Proste vaje. 3. A, Fčrster: »Domuw, poje »pevsko in glasbeno društvo* iz Gorice. 4. Telovadba na orodju: a) drog, b) bradlja, 5. „Zvezna*, poje domači pevski zbor. 0. »Dobrodošli! Kdaj pojdete domu*. Veseloigra v 1 dejanju. 7. Ples in prosta zabavo. Med posameznimi točkami in pri plesu svira »Sokolska* godba iz PrvaCine. Vstopnina: k veselici 40 vin.; vsak plesni komad velja 20 vin., društveniki in »Sokoli* v* društveni obleki plačajo polovico. K obilni udeležbi vabi odbor, Rokodelsko podporno društvo v Lo-kareu priredi dne 23. t. m, plesno veselico. Svirala bode nova iokavska društvena godba. Začetek po 3. uri pop. Vržena 2 voza. — Cez most v Zagraju se je pelj.Ua 78 letna Marija Čuk iz Trsta v družbi z Al. Voltoliniiem in njegovo Ženo, hote peljati se nazaj v Trst z obiska voljno prebivalsto, delo se vrši povoljno, v | pri družini Bello v Zagraju. Voznik Grion je delu je večina domačinov — ali ne more biti tako tudi na črti od Gorice do Kanala?! Elektrl&ia razsvetljava. — 01 sobote dalje gori elektrika po Gorici, to se pravi gori le po središču Gorice, po Baštelu, na Travniku, po Gosposki ulici, na Kornu, po Komu do Ribjegatrga in po Šolski ulici. Sredina mesta je torej razsvetljena električno, vsedrugodi pa gori plin ali petrolejke. Goreti začne električna luč ob Vjt zvečer icr gori do 11; potem prižgo nekaj plinovih svetilk. Večina plinovfh svetilk je postala sedaj brez- pustil konju, da je tekel po mostu. Kar je voz odskočil, ko je zadel ob tram sredi mosta, in sicer je bil sunek v teku tako močan, da je vrgel 78 letno Marijo Čuk čez ograjo pri mostu v Sočo. Ograja je nizka, in vozili so tik nje. Ubogo starko so potegnili iz vode pobito na glavi. Padla je kakih 8 m globoko. Prenesli so jo nazaj k družini Bello, kjer je revica ponoči okoli "11. ure umrla. Prišla je na to sodnijska komisija. Sodnik je dal Griona zapreti. Ko je bil Grion v službi pri pošti, je prevrnil nekoč tudi dva gospoda. Vojaško-veteransko društvo r So-rodnjah priredi v nedeljo dne 30. t. m. javno tombolo s plesom na navadnih prostorih v Sovodnjah. Dobitki: činkvina 80 K; tombola 160 K. Srečke se prodajajo po 40 vin. Začetek tombole ob 4. uri popoludne. Pred' in po tomboli in pri plesu svira godba iz Mavhinj, K obilni udeležbi uljudno vabi '* —*--Q'dWr. PonilloSčenJe. — Njegovo Veličanstvo cesar je povodom svojega rojstnega dne 64 kaznencem po raznih jetnišnicah odpustil ostanek kazni. Med temi jih je 27 v Gradišču ob Soči. Vabilo na čebelarski shod, ki se bo vršil 25. avgusta v prostorih ljudske šole v Šmartnem pri Kranju.^Vspored:T Shodse otvori točno ob x/,9. zjutraj. Dopoldne se predava: Življenje in razvoj čebele (gospod A. Jarc), čebelarsko orodje (g. pater), čebe-larjeva opravila spomladi, poleti, jeseni (gg. Fr. Lackmaver, I. Lsmpe, pater Walter Smid, urednik A Žnideršie). Opoldne skupno kosilo na Gašteju, Ob dveh popoldne: Kako se ne sme čebelariti (l. Lampe), čebelarjeva opravila s praktičnim razkazovanjem (dopoldanski predavatelji), anatomija in bolezni čebele s fotograflčnimi slikami in projekcijskim aparatom (A. Jarc). K obilni udeležbi vabi urednik »Slov. Čebelarja* Frančiš?k Rojina, nadučitdj v Šmartnem pri Kranju, kateremu naj se tudi naznani udeležite v najkasneje do 23. avgusti, Octova kislina — strupena. - Strokovni listi poročajo, da je octova ali jesihova kislina, katera se je v novejšem času spravila v promet in iz kaiere se dela umeten kis, hudo strupena. Statistika izkazuje, da se je na Nemškem tekom zadnjih treh let prigo-dilo več kot 100 slučajev, da so se ljudje zastrupili z uživanjem iz te otrovne kisline narejenega oeta, V 55 slučajih je bila posledica zastrupijoujn smrt. Z ozirom na to so je v nemškem drž. zboru stavila resolucija, naj se prodaja in razširjanje le strupene kisline kolikor mogoče omeji. Mesti Berolin in Gharlottcuburg pa ste izdali proti prodaji oetove kisline stroge redarstvene odredbe. Torej pozor, gospodinje in trgovci! Požar t Ozeljanu, — V soboto se je vnel požar v hiši Fr. Konica, kateremu je zgorela hiša, hlev, skedenj in svinjak. Pridelki so vsi zgoreli, rešili so le pohištvo. Zač":>, je goreti zjutraj ob 9. uri. Konic je vdovec s 6 otroki. Ko je hotel rešiti kravo iz hleva, se je hudo poškodoval, da so ga morali prenesli v bolnišnico. Zavarovan je bil pri banki »Slaviji«. Prošnja. — Častila načelništva podružnic družbe sv. Cirila in Meto»>, ki za leto 1903. še niso naznanila števila svojih udov t. j. ustanovnikov, letnikov in podpornikov se ponavljajoč lepo prosijo, naj jih družbinemu vodstvu kar po dopisnicah naznanijo do 5. septembra t. 1. Zahvala. — Podpisano županstvo izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so prišli domačemu prebivalstvu na pomoč o priliki strahovitega požara. Posebno pa se še zahvaljuje vrlemu vojaštvu bovške posadke ter neustrašenim gasilcem s Srpeni-e in iz Kobarida, ki so si zaslužili s svojim neutrudnim in požrtvovalnim delovanjem in naporom vso čast in priznanje. Bovčani nikdar ne pozabimo vaše pomoči, ki ste nam jo skazali ob uri sile in nesreče! Županstvo v Bovcu, dne 12. avgusta 1903. Župan: Šulin. Zgaga, napenjanje. Jj5 P° navadi znamenje, 9 9 t r # j i (}a so prebavm organi Kanje, giaVObOl, pokvarjeni, kar ni smeti mnfinn firfnn zanemariti. V odstra- BioBno srčno nitev tegai prip0roea umpanje, nespanje,se m m^ rogaška všasno bruhanje, ^ečlfiJSA zdravniki v jednake svrhe predpisujejo. Eo-ga§H ,StyrIa-Trelec« je močneji in se to vodo le perijodično pijp. 3 Razgled po svetu. O krizi t dnaltamu razpravljajo % raznih stališč vsi večji listi, Madjarom ne zadostuje več sedanja državnopravna oblika, dualizem, oni hočejo še več, da oni zahtevajo sedaj personalno unijo, Madjari so isa-čeli v zadnjem času hud boj za narodne koncesije v vojski. Oni hočejo samostojno madjarsko armado, in vse nemadjarske narodnosti v Ogrski bi morale služiti madjarski nacijonalni državni ideji. Hrvatje so se postavili po robu madjarskin asplracijam, postaviti pa se jim morajo tudi vsi avstrijski Slovani, ker Madjari bi pač radi kar čez noč pogoltnili vse Slovane na Ogrskem. In kaj rečejo k asplracijam Madjarov tisti dobri nemški palrijotje, ker hočejo državo spraviti ob veljavo velevlasti ? Culi smo glas tudi na to stran, namreč naj m združijo vsi Avstrijci proti Madjarom, in sicer tako, da bodo pri nas na vrhu Nemci. Avstrijski Slovani noj bi se jim podvrgli popolnoma, da bodo mogli lažje bojevati se proti Madjarom. Past, na katero pa nas ne ujamejo. Čehi smatrajo ta trenutek v krizi velevažtiim ter kličejo, naj se ga izkoristi v prilog češkemu narodu. Maloruski poslanci so imeli shod, na katerem so sklenili glasovati proti nagodbi in za personalno unijo z Ogrsko, ako bi se ugodilo raadjarskim zahtevam glede armade. Dopusti za knietske rezerviste. — Vojna uprava je odredila, da rezervisti iz tistih pokrajin ^eške, Moravske, Šlezije in Galicije, ki so jih zadele elementarne škode, se oproste orožnih vaj. Celo aktivno moštvo iz omenjenih pokrajin dobi po možnosti do 14 dni dopusta za nujna kmetska dela. Nadalje se je odredilo za deželno brambo, da za Časa glavne žetve ne sme biti v teku štirih tednov orožnih vaj ter je brambovce, ki so poljedelci, klicati k orožnim vajam v takem časui ko se pri delu doma najlažje pogrešajo. Sedaj mu je prišlo prvič na misel, kako zlokoben dan je napočil, prvič je začutil, kako neizmerno odgovornost je prevzel na svoje rame. Lice mu obledi, ustnice mu zadrgetajo in iz očij mu priteko obilne solze. Komturji začudeni pogledajo svojega poveljnika. »Kaj vam je, gospod?« vpraša grof von Wende. »To je res kaj ugoden Čas za solze,* se oglasi okrutni Henrik, komtur čluhovski. Veliki komtur Kuno Lichtenstein pa reče: »Javno ti to očitam, mojster, kajti tvoja dolžnost je spodbuditi vitežka srca, ne pa jih oslabovati. Takega te še nikdar poprej nismo videli.« Toda mojstru so navzlic vsemu premagovanju kapale solze na črno brado, kakor bi v njem jokal nekdo drugi. Končno se nekoliko premaga, pogleda s strogim pogledom komturje ter zakliče: »K praporom!« Vsakteri takoj poskoči k svojemu praporu, on pa stegne svojo roko proti orožjenoscu ter reče; »Daj mi čelado!« Srca v ol sh vojskah so grozno vtripala, toda tronibe še vedno niso dale znamenja za boj. Nastal je trenutek pričakovanja, težji nego sama bitka. Na polju med Nemci in kraljevo vojsko je stalo na strani Tannenberga nekoliko osamljenih hrastov, na katere so splezali domačini, da vidijo gibanje teh številnih čet, kakoršnih še od pamtiveka ni videl svet. Toda razun tega drevja je bilo vse polje prazno, slično mrtvi stepi. Po njem je Šumel veter, a nad njim. je plavala smrt. Oči vitezov so se nehotč obračale po zlokobni, molčeči ravani. Oblaki so jadrali po obnebju ter so sedaj pa sedaj zakrivali solnce, in takrat je padal na njo smrtni mrak. Med tem nastane vihar, zašumi v hosti ter odtrga na tisoč listov in njih vrže na polje, na to zašumi po suhi travi, dvigne cele klobčiče prahu ter jih zanese križarskim četam v oči. V tem hipu zadoni presunljiv glas rogov, tromb in piščalk, in vse litevsko krilo se dvigne ter zleti nalik neizmerni jati ptic naprej. Jezdili so takoj kakor po navadi skokoma. Konji so stegnili vratove in dvignili ušesa ter so zdrvili naprej na vso moč. Jezdeci so mahali z meči in sulicami ter so leteli z groznim krikom proti levemu krilu Križarjev. Tudi veliki mojster se je nahajal pri tem krilu. Njegovo razčiljenje je že prešlo, a namesto solz so mu iskre švigale iz očij. Zagledavši pred seboj litevsko konjico, se obrne k Fridriku VVallenrodu, ki je zapo-vedal na tej strani, in reče: »Vitold je prvi stopil v borbo. Stopite tudi vi v imenu božjem.« In ko mahne z roko, krene z mesta štirinajst čet železnih vitezov. »Gott mit uns!« Polki pobesijo kopja ter jezdijo s početka korakoma. Toda kakor skala, ki se vtrga na gori, štrklja navzdol s čimdalje večjo naglico, tako so šli tudi oni, s početka korakoma, potem skokoma in šli so tako strašno, ne vzdržljivo kakor lavina, ki podila in ugo noblja vse pred seboj. Zemlja je ječala in stokala pod njimi. Bitka se je pričela in se razširila na celi črti Poljski polki so jeli prepevati staro bojno pesem svetega Vojteha. Sto tisoč z železom pokritih glav se je dvignilo proti nebu, in iz sto tisoč prs se jame razlegati ogromen glas, podoben nebeškemu gromu: Bogorodnica, Devica, od Boga stavljena Marija! Pri Tvojem Sinu, Gospod, Mati presveta, Mati jediiia, sprosi odpuščanje grešnikom! Kyrie Elejson!...« In takoj pride moč v njihove kosti in njih srca so bila pripravljena na smrt. V teh glasovih, v tej pesmi je tičala taka neizmerna zmagovalna moč, kakor bi se res pravi grom jel razlegati po nebu. Kopja so zadrgetala v vitežkih rokah, zadrgetali prapori in praporčki, zadrgetal zrak, strepetale veje v gozdu in sprebujen gozdni odmev se je jel razlegati po lesni globeli, razširjaje se po jezeru in logu, po vsej zemlji, kakor je dolga in široka : »Sprosi odpuščanje grešnikom! Kyrie Elcjson!....« In poljska vojska je prepevala dalje, odmev pa je ponavljal: >Kyrie Elejson!« Med tem pa je na desnem krilu že vrela besna borba ter se čimdalje bolj bližala središču. Žvenket orožja, razgetanje konj in glasen krič bojevnikov se je mešal z glasovi pesmi. Toda časih je bil ves ta krič tišji, kakor bi ljudem zmanjkalo sape v prsih, m v takih trenutkih so se mogli slišati gromeči glasovi: »Adam, ti božji hlapec, ki pri Bogu prebivaš, popelji nas, svoje otroke, tjc, kjer so božji angelji t Ondi je radost, ondi je milost, * tam se gleda Stvarnika, angelsko brez konca 1 KyiHe Elejson!...« Urednik „Obzora% prof. Pasarič in pisatelj Stjepan Radič std bila 14. t. m. radi „rovanja* proti bivšemu hrvatskemu banu Khuenu, proti madjarski narodnosti in hrvatski narodni stranki obsojena,in sicer prvina 4, drugi pa na 2 meseca težke ječe. 0 notranjem političnem položaja je govoril posl. Baza v Toplicah ter je pozival Cehe v nemških pokrajinah, naj izbojujejo narodni boj do skrajnosti ter ne popuste Nemcem niti pedi zemlje. Glede položaja na Ogerskero je rekel, da je vlada izgubila glavo. Sedaj je prišel za Gehc pravi trenotek, da z vspehom uresničijo svoje zahteve. Sedaj je mogoče češkemu narodu zavarovati samostojnost ter mu priboriti v Avstriji pristoječe mu stališče. Klerikalna vagoja uSIteUev. — Uči-teljšče v dunajskem Novem mestu je popolnoma v klerikalnih rokah. Učiteljiščnikom se je naročilo, da morajo ob pričetku leta prinesti potrdilo svojega župnika, da so bili vsako nedeljo in vsak praznik pri maši. Tudi se jim je naročilo, naj občujejo o počitnicah lo z župnikom aH kaplanom, ker bi sicer lahko prišli v roke narodnemu ali soeijalno-demokratičnemu učitelju. . Veliko Sokolsko slavijo se je vršilo 17, t. m, v Ljutomeru povodom prvega občnega zbora murskega Sokola. Udeležilo se je slavlja okoli 3000 ljudij. Zastopani so bili celjski, idrijski, ljubljanski in varaždinski Sokol, Nad sto deklet je bilo v narodni noši. Navdušenost nepopisna. Obsodbe radi umora ruskega konzula v Monastlrn. — Vojno sodišče v Bi-tolju je obsodilo krivce in sokrivce umora konzula Rostkovskega. Morilec Halim in neki drugi lurški .vojak, ki ni preprečil tega zločina, obsojena sta bila na smrt in sta bila že 13. t. m, zvečer obešena na prostoru, kjer se le zgodil zločin. Jeden sokrivih orožnikov bil je obsojen na 15-letno, drugi pa na 5-letno ječo, dva častnika sta bila degradirana. Sodišče je konstatiralo, da Halim ni salutiral konzulu Rostkovskemu, na kar je isti stopil s kočije in povprašal Halima, ki je stal na straži, po imenu. Rostkovski ni na noben način žalil in še manje streljal na turškega vojaka. Halim je takoj in ponovno ustrelil na Rostkowskega. Ko se je ta zgrudil na tla, je Halim pristopil k njemu, nastavil mu cev svoje puške na glavo in še enkrat ustrelil, potem je že mrtvega konzula bil s puškinim kopitom po glavi. Uvela se je kazenska preiskava proti nekaterim pričam, ki so pred sodiščem krivo pričale v prid morilcu Halimu in obdoižnvale umorjenega konzula, da je ustrelil proti Halimu in ga udaril. Gasilska slavnost v Pragi je bila ve-l'kanska. Zbralo se je nad 15.000 gasilcev. Obhod je trajal nad poldrugo uro. Slovence je zastopalo 6 mož. Ustanovila se je zveza slovanskih gasilnih društev. Velika nesreča na morju. —Ko so se v soboto zvečer vračali izletniki na par-niku .Gianpaolo« iz Milj v Trst. se je dogodila na parniku velika nesreča. Okoli 10. ure zvečer je padel namreč s parnika v morje tri in pol letni deček Humbert Štrukelj, sin vdove Antonijete Štrukelj. in utonil. Na vpitje soprogov Marije in Petn Panc'er»v, ki sta imela dečka v varstvu, dal je kapitan parnik ustaviti. Po kratkem zaslišanju pa je kapitan spoznal, da bi bilo vsako iskanje dečka prepozno in brezvspešno ter je zavkazal, naj parnik nadaljuje vožnjo. Ko se je po prihodu parnika v tržaško luko pristojnim oblastim naznanila nesreča, odredilo se je, da se naslednjega jutra prične iskanje trupla ponesrečenega otroka. Truplo se je našlo in na čolnu vojne ladije Habsburg pripeljalo na obrežje. V Belemgradn so zaplenili na kolodvoru več zabojev patron, katere je poslala v Sofijo dunajska tvrdka Kohn & Mittler. Tvrdka mora plačati 72.000 K globe. Pestunja kralja Petra. — Nedavno je prišla v novo kraljevo palačo v Belem-gradu neka starka^ 84!etna Katarina JTomid iz Bele Crkve pri Vršacu; hotela je že pred nekoliko dnevi govoriti s kraljem in se je v to svrho predstavila kraljevemu adjutantu kot bivša pestunja kralja Petra. Kraljev ad-jutant, ki ji ni prav verjel, ji je sporočil, da mora, ako hoče s kraljem govoriti, prositi za posebno avdijenco. Slednjič se je starki av-dijenca dovolila, Adjutant jo je peljal v sprejemno dvorano. Kralj ji je prišel nasproti in ji dal roko z besedami: ,Da, da, ti si Katarina, spoznal sem te takoj C S solzami v očeh je ogovorila sivolasa starka kralja rekoč: .Prišla sem, gospod, da Vas pozdravim kot novega kralja, da Vam povem, kako sem svojedobno molila Boga, da bi se zopet povrnili v domovino in da bi zopet zasedli prestol Vaših slavnih prednikov, in goreče sem prosila, da bi mi dobri Bog dal doživeti ta veseli trenotek". Ko je potem hotela kralju poljubiti roko, ni on tega dopustil, ampak jo je sam objel in poljubil. To je starko vzradostilo in ohrabrilo, da je sama objela kralja in ga spoštljivo poljubila na čelo. Po tem ginljivem prizoru je razvezala svojo culico in vzela iz nje malo sličico, otročji bič in košček papirja ter rekla: »Tukaj so, gospod, moji spomini iz one dobe, ko sernbila Vaša pestunja; hranila sem te stvari dolgo vrsto let kot dragocene svetinje iz prošle srečne dobe". Kralj je z vidnim zanimanjem zrl na sliko, katera ga predstavlja kot desetletnega prestolonaslednika v uniformi, s sabljo ob boku in z redom Medžidije okoli vrata. Slika je bila napravljena tisti dan, ko je takratni desetletni Peter Karagjorgjevič dobil od turškega sultana oni visoki red in ko ga je njegov oče imenoval svojim adju-tantoni. Najbolj zanimiv je orumenel listič, kojega je starka izročila kralju. To je pismo, katerega je pisal kralj svoji pestunji Kati l. 1854. Pač dragocen spomin to! Kralj si je na to zabeležil naslov svoje bivše pestunje in ji obljubil, da jo bode v najkrajšem času obiskal. Bogato obdarovana in vsa vzrado-ščena je zapustila KataTomič kraljevo palačo. 25-lefnic* ikupaeije Bosne in Hercegovine. Povodom 25 -letnice okupacije Bosne in Hercegovine je bila v Ljubljani 16. t. m. po inicijativi veteranskega društva slovesna služba božja v spomin takrat padlih tovarišev. Službe božje so se udeležili nadvojvoda Josip Ferdinand, generaliteta, častniški zbor, načelniki vojaških in civilnih oblastnij in mnogoštevilno občinstvo. Popo-ludne je bila ljudska slavnost, čije čisti prihod je namenjen za spomenik padlim vojakom. Mesto je bilo v zastavah. Te dni je poteklo 25 let, odkar je bila Bosna in Hercegovina okupirana po avstro-ogerski vojski. Meseca junija 1.1875. je buk-nila vstaja v Hercegovini ter se širila od sela do sela. Po raznih bojih in po velikanskem poraženju Turčije od strani Rusije je prišlo do berolinskega dogovora, po katerem je bilo naročeno Avstriji, da zasede Bosno in Hercegovino ter novibj^arski sandžak. Na avstrijskih tleh je bilo nad 200.000 bosenskih beguncev, ki se niso hoteli vrniti v staro domovino, dokler je gospodaril tamkaj Turčin. Za vojne priprave je bilo dovoljenih od delegacij 60 milijonov. . XIII. armadni kor je bil sestavljen iz treh divizij, skupaj okoli 55 000 mož. Srednji, to je, VI. diviziji je bil poveljnik fini. Karol pl. Tegetlhof, desni, to je, VII. diviziji je načelo val fml. vojvoda Virtembeiški, XX. na levem krilu pa fml. grof Szaparv. V Hercegovino se je dne 1. avgusta pri Vrgorcu podal fml. baron Jovanovič z XVIII. divizijo, ki je štela do 17.000 mož. Pri tej diviziji sta bila tudi slovenska lovska bataljona št. 7 in 19; pa tudi pri drugih oddelkih, ki so prodirali iz Dalmacije proti Mostam, je bilo ve« liko Slovencev. Kranjski pehotni polk baron Kuhn št, 17 je bil uvrščen v drugo gorsko brigado, kateri je bil poveljnik nadvojvoda Ivan Salvator (poznejši Ivan Orth). in ta brigada je bila prideljena Vil. diviziji XIII. kora, ki se je zbral ob Savi mei Brodom in Staro Gradiškc. Opoiudne dne 29. julija je prišel ukaz, da morajo v taboru zbrane čete ob 3. uri iti čez Savo. Do večera so se pomikala vojaška kardela čez most, mejtem pa sta svirali dve godbi vesele koračnice. Marsikateri vojak se je ozrl nazaj na avstrijska tla, katera je zapustil za večno. Hrabri slovenski pešpolk št. 17. se je nahajal pri sedmi diviziji. Izmed večjih bojev omenjamo bitko na R ogel je m sedlu,, kjer se je pokazalo, da se je hočejo vstaši boriti za vsak košček zemlje. Pri Jajcu je bilo zbranih do 5000 v tašev s 3 bataljoni turških vojakov, torej skupaj kakih 7000 mož. Ob 5. uri zjutraj dne 7. avgusta so bili naši že vsi na nogah. Vse je bilo tiho, niti gorkega zajutreka niso dobili za deveturni vroči bo\ Ob 7. uri so odkorakali po cesti v soteski med jezerom na desni in strmimi bvegovi na levi. Na čelu je bil zopet 10. lovski batalijon, za njim ulanci, pionirji, tretji batalijon Kuhnovcev, baterija I./X., peta in šesta stotnija Kuhnovcev, naposled prvi b -talijon. Že pred osmo uro je začel sovražnik streljati s puškami in topovi. V središču boja sta se bili 5. in 6. stotnija. Naši vojaki so bili postrelili večinoma že vse patrone. Zadnja rezerva je bila l* v ognju. Trenotki so bili strašni, vojvoda Virtemberški je bil v velikih skrbeh, da Turki zajamejo naše levo krilo. Tu stopi k njemu major Kerczek s prošnjo, naj ga pošlje na levo krilo, kjer je bila nevarnost največja. Ker se mu ni takoj ugodilo, je rekel od ločno: .Kranjske vojake vodim v boj, in če teh pade 400. mora so- vražnika obležati 4000.* In s svojimi vrlimi fanti je Kerczek pripomogel do zmage. Deseta stotnija in posamezni oddelki druge, šeste in devete stotnije so z bajoneti zapodili sovražnika v beg. Zmagali so slovenski junaki dvakrat močnejšega divjega sovražnika. Ta slama zmaga pri Jajcu je bila za vso vojsko velikega pomena, ker vstaši so zgubili precej poguma, srednja kolona na potu od Broda do Sarajeva pa je bila rešena večje nevarnosti od zapada. Nad devet ur je trajal krvavi boj; naši so uplenili mnogo turških konj, tri zastave, štiri topove, nad tisoč granat, nad milijon patron in ujeli okoli 600 mož. Sovražnik je še isti večer zapustil trdnjavo Jajce—terzbežal čez„ hribe proti Travniku. Naša armada je v tem boju imela 22 mrtsih in 173 ranjenih. Do 10. avgusta so naši ostali v Jvjcu, nato se napotili proti Travniku, kjer so pričakovali še hujšega boja. Toda Turčini in ustaši so se na begu od Jajca sprli ter se razpršili na vse strani. Mnogi Turki so zapustili tudi Travnik, kamor so naši prikorakali dne 11. avgusta, kjer so ostali do 19. avgusta. V nedeljo dne 18, avgusta so slovesno praznovali cesarjev rojstveni dan. Dne 26. septembra se brigada ustavi pol ure pred trdnjavo Livno. Naših je bilo zbranih okoli 18.004 mož z 32 topovi, Vstaši so imeli v trdnjavi nastavljenih 24 topov. Dne 27. septembra se vse brigade pomikajo proti trdnjavi, topovi pa mečejo ogenj in težke kroglje v mesto, ki je bilo močno obzidano, imelo sedem kul "m dva grada, A tudi Turki niso rok križem držali. Bili so se kot levi do pozne nnči, njih topovi in puške so nosile smrt v naše vrste. Dne 28. septembra pa je korakala avstrijska armada v Livno. General Filipovič je 29. ju!, s 6. divizijo prekoračil Savo, pomikal se je prvi dan do Derventa. Dne 3. avgusta pride oddelek huzarjev do Maglaja, kjer jih Turčini za-vratno napadejo. Dne 5. avgusta ie armada zasela Maglaj, 7. avgusta Žepče, dalje Zenico, 15. avgusta Kokanj, Visoko in 18. avgusta se je približala Saraje u. Dne 19. avgusta je bil v mestu hud boj. Naših je bilo ubitih 56, ranjenih 292. Filipovič je brzo-javil cesarju: »Sarajevo je naše*. Mejtem je imel grof Szaparv v vzhodni Bosni ob Srbiji krvave boje s Turki in vstaši in je moral prositi pomoči, da je proti koncu septembra pregnal sovražnika iz Bjeline, Gračantee, Dol. Tuzle, Srebrnice in Zvornika ob srbski meji. Ta divizija je največ trpela in zgubila največ mož. Do 4. oktobra so avstrijske čete zasedle Še vstaška gnezda Rogatico, Fojnico, Čajnico in Višegrad na jugovzhodu Bosne. V Hercegovino je general Jovanovid prodiral iz Dalmacije proti Mostaru. Pri tej diviziji sta bila, kakor smo že omenili, slovenska lovska batalijona .št. 7 in 19. Že 7. avgusta je Jovanovič zasedel Mostar, glavno mesto Hercegovine. Dne" 12. avgusta batalijon pešpolka št. 12. zasede šest ur od Mostara precej trdno trdnjavo Stolac. kjer pa jih In znovič se je ponovil odmev po gozdu: »Kyrio Elejson!« Krič na desnem krilu se je povečal, toda nihče ni mogel niti videti, niti razločiti, kaj se godi tam, kajti veliki mojster Ulrik, ki se je z visočine oziral po bitki, je odposlal podpoveljnika Lichtensteina z dvajsetimi prapori nad Poljake. K poljskemu »načelnemu« krdelu, v katerem so stali najboljši vitezi, pa pridrvi nalik gromu Zindram iz Maškovie, pokaže z mečem na bližajoči se oblak Nemcev, ter zakriči tako glasno, da so se konji v prvih vrstah povspeli na zadnje noge: »Nad nje! Naprej U In vitezi se sklonijo na vratove svojih konj, namerijo kopja pred seboj in zdrve" naprej. Litva se je zamajala pod groznim navalom Nemcev. Prve vrste, najbolje oborožene in sestavljene iz najhrabrejših bojarjev, popadajo hipoma na tla. Ostali so se besno spoprijeli s Križarji, toda nobena hrabrost, noben pogum, nobena človeška moč jih ni mogla ubraniti poraza. Temu tudi ni moglo biti drugače, ker so se na jedni strani borili vitezi, popolnoma vko-vani v železne oklepe, na drugi pa ljudje, v resnici krepki in hrabri, toda na majhnih konjih in pokriti samo s kožami---- Zaman si je prizadeval vstrajni Litvin, kako naj pride do nemške kože. Sulice, kopja, sablje, železni in kameniti buzdovani so se odbijali od železnih oklepov tako, kakor od skale, ali kakor od grajskega obzidja. Težki bojevniki in konji so gasili nesrečne Vitoldove vojake, lomili njihove meče in sekire ter jih ubijali s konjskimi kopiti. Knez Vitold je pošiijai v to mesnico smrti neprestano nove in nove oddelke, zaman je bil ves upor, z.unan vsa hrabrost; nič ni pomaglo preziranje smrti, nič jim niso koristile reke krvi! Prvi so zbežali Tatarji, Besarabci in Valahi; kmalu je padla litevska stena in divji strah in trepet je prevzel vse bojevnike. Večina vojske je zbežala v smeru proti ljubec-kemu jezeru, a za njim so drvile glavne nemške moči, J ki so sekale upornike tako grozno, da je bilo kmalu j vse polje pokrito z mrliči. I Drugi, manjši del Vitoldovih čet, v katerem so bili trije smolenski polki, se je umikal proti poljskemu | krilu, in za njimi je drvilo šest nemških praporov, ka-1 terim so se pozneje pridružili še oni ki so se že vračali iz seče. Toda dobro oboroženi SmolenČani so se! jim junaško postavili po robu. Bitka se je spremenila v pravo klanje. Potoki krvi so zalivali vsak korak, vsako ped zemlje. Jeden smolenski polk je bil p^bit; skoro do zadnjega moža, med tem ko sta se dva! druga besno branila. Toda zmagovitih Nemcev ni mogla pridržati nikaka reč več. Nekatere njihove čete je prevzela prava bojna besnota. Posamezni vitezi so spodbadali svoje konje ter zdrvili slepo z mečem ali s sekiro v roki med najgostejše vrste sovražnikov. Vdarci njih mečev in dolgih sekir so bili prav nadčloveški, in ves ta prod, pobijajoč in teptajoč, je zdrvil končno z boka proti poljskemu načelnemu in glavnemu oddelku, ki se je takisto že celo uro boril z Nemci, katerim je načeloval Kuno Lichtenstein. Kunovo stališče ni bilo lahko, ker je bila tu večja enakost orožja in konj, jednaks tudi bojna izurjenost. Poljska kopja so odbila Nemce, zlasti radi tega, ker so prvi vdarili na nje trije grozni polki; krakovski in še druga dva, pod povelj niš t vom Henrika iz Broho-tiča in Povale iz Tačeva. Toda prava borba je nastala še le takrat, ko so bojevniki polonrli svoja kopja ter pograbili za meče in sekire. Tu je vdaril ščit ob ščit, spoprijel se človek s človekom, da so padali konji, prevračali se bojni prapori, pokale pod udarci buzdo-vanov čelade, železo se je oblivalo s krvjo in vitezi so padali s sedel kakor podžagane smreke. Oni Križarji, ki so spoznali že pod Vilno, kako se borijo Poljaki, so vedeli, kako žilavi in neprestrašeni so ti ljudje, toda novincev se je polastilo osupnenje, strahu podobno. Marsikateri je nehote vstavil konja ter srpo zrl pred se, aH predno si je domislil, kaj ima storiti, je že izginil pod groznim vdarcem poljske desnice. In prav tako. kakor se siplje toča iz črnega oblaka na žitno polje, tako gosto so padali grozni vdarci, sekali meči, vdarjali buzdovani, sekale sekire, sekale brez oddiha in milosrdja, pod njimi pa so kako/r v kovač-nici žvenkljali oklepi, in smrt je nalik vetru ugašala življenje, vzdihljaji so se izvijali iz prs, vgašale so oči in junaške glave so se pogrezovale v večni sen. V zrak pa so švigale iskre, iskresane iz železa, kosovi zlomljenega orožja, nojevo in pavovo perje. Konjska kopita so gazila okrvavljena telesa onih nesrečnikov, ki so ležali na zemlji. Kdor je padel ranjen, tega so poteptali konji. Vsekako pa še ni padel nobeden od odličnejših poljskih vitezov; vsi so drvili naprej ter klicali imena svojih patronov ali gesla svojega rodu, prav kakor gre po suhi stepi ogenj, ki požira grmičje in travo. Prvi je napadel Lis iz Targoviska hrabrega komturja Gamrata iz Osterode, katefi je izgubil v borbi svoj ščit ter si je ovil okrog levice svoj beli plašč in se ž njim branil pred udarci. Lis je presekal z ostrim mečem plašč in naramnik ter mu odsekal roko pri rami, z drugim mahljajem mu je prebodel trebuh tako, da mu je z mečem zadel hrbtno kost. Ljudje iz Osterode so ob pogledu na mrtvega svojega poveljnika zakričali od strahu, Lis pa plane med nje kakor jastreb med golobe, in ko sta TurCini obležejo. Dne 28. avgusta se je podalo Nevesinje, pozneje Tačko in Trebinje. Ko je avstrijska armada osvojila važnejše kraje v Bosni in Hercegovini, moglo je veC vojakov v svojo domovino, ostale so čez zimo le posadke v mestih in trdnjavah. Okupacija je bila koncem oktobra končana, dne 4. novembra je vrhovni poveljnik general Filipovič to brzojavno naznanil cesarju. Dne 25. novenibra sta prva dva bataljona 17. pešp. dospela iz Livna v Trst, kjer so jih osobito primorski Slovenci navdušeno pozdravili. 19. lovski batalijon se je odlikoval zlasti v bitki pri Krmencu dne 17. avgusta leta 1878. , • —--•• Te dni se spominja marsikdo britkih bojev v Bosni in Hercegovini, kjer je padlo tako lepo število naših sinov. Ponos navdaja te vrle naše može junake, ko se spominjajo bojn v Bosni in Hercegovini ali nas navdaja proslava 25 letnice te okupacije s čudnim čutom, ker okupirani deželi še vedno nista avstrijski, in v kolikor sta, steza po njih svojo roko — Madjar. Kaj imamo mi od vsega tega ?! Narodno gospodarstvo. Vinarstvo in sadjarstvo v Brdih in na Vipavskem. (Konec.) Zadruga bi morala biti predvsem v velikem obsegu urejena in v njej nad polovico briških in vipavskih posestnikov zastopanih; le na tak način bi mogla vspeSno delovati, ker bi imela potrebno zaslombo v posest-" nikih, njen kredit bi bil velik, delokrog Širok in njeno ime bi kmalu zaslovelo po svetu. Vodstvo bi moralo biti v rokah razumnih, uglednih in obče spoštovanih mož, katerim bi člani popolnoma zaupali, a celo delovanje bi morali izvrševati strokovnjaki, katerim bi stat na strani izkušen trgovec. Na tak način urejena bi zadruga lahko preskrbovala popolne vsaki zahtevi ustrezajoče izdelke, ka» tere bi trgovec z lahkoto v svet in denar spravljal. Na ta način je treba delati in na ta način delajo n. pr. Avstralci, ki s svojim — pomislite! — svežim sadjem na Dunaju domačemu pridelku konkurirajo. Tako velikansko pot n: pravi to sadje in toliko časa je na vožnji, ali vsejedno se jim ta kupčija izplača. Eden predpogoj je tu, katerega je treba izpolniti, predno bi začelo pravo delo-vanjo zidruge. In to je zagotovitev pravega blaga in tega v obilni množini. Za to bi bilo trtsba neke komisije izvedencev, katerim bi bila naloga poizvedeti za vsaki kraj za najboljše in najhvaležnejše vrste trt in sadnih dreves, ki tam dobro vspevajo; ta njih uspeh bi se predložil občnemu zboru zadruge, kjer bi se končno določilo za vsaki kraj, kakšne vrste trt itisadnih dreves je treba saditi. Vodilna misel bi morala biti: malo in dobrih vrst, in teh v obilni meri saditi. Tu bi morala iti na roko vlada in kmetijska Šola, da bi se dalo to hitreje in popolneje izvesti. Pri tem bi se moralo ozir jemati na , naše ugodne kliraatične razmere, da bi se v ! prvi vrsti, kar zadeva sadje zgodnje vrste, določilo one, ki se dajo pri nas lahko gojiti j in imajo vedno visoko ceno, od poznejših vrst pa one, katerih sad se le pod našim milim podnebjem razvije do popolne do- I brate. In na izvršitev tega bi morali vsi člani z vso vnemo delati. Ta' o bi prišla zadruga v^lrtSBf^ffneelimrnrogoftt 'najboljšega sadja razpolagati in ž njim na svetovni trg stopiti, ter direktno • veletržcem na Dunaju, v Bero-linu, Petrogradu, i. t. d, blago oddajati, in ves dobiček prekupcev bi ostal nam v deželi. —.....Za začetek pa naj bTdali člani zadrugi drevesa na razpoiagor in ta naj bi si napravila natančen zapisnik vrst in število dreves, katere imajo posamezniki. Kar je rab-nega, bi si izbrala, in tako že z začetka si zagotovila lepo množino pripravnega sadja, s katerim bi lahko začela trgovati. Marsikateri posestnik pri nas ima par jako finih sadnih dreves, ali kaj hoče začeti s tistimi 20, 30 do 50 kg ? Ne ve, ali bi jih hotel na trg spraviti, ali bi jih doma porabil, ker prave cene mu za to malenkost nihče ne plača. Ali vsi člani ukup bi pa pridelali mogoče 20, 30 do 50 stotov sadja ene vrste, m zadruga bi to blago potem lahko sortirala in mu zagotovila cene, kakor jih ima sadje na pr. na Tirolskem, kjer prodajajo jabolko po 40, 80 do 150 vin, edno, da, na razstavi v Petrogradu so leta 1894. prodajali po 8 K eno. Da bi pa mogla zadruga zbirati sadje, posebno poletno, ki se rado kmalu pokaži, morala bi imeti na razpolago hladnice, kjer bi sadje v nizko temperiranih shrambah lehko dalje časa ležalo, ter brez nevarnosti, da se pokaži, na pravo priložnost za oddajo čakalo. Ko hi so te vrste kupčija raSirila, bi mogoče železnica sama dala zadrugi hladne vozove na razpolago. V Severni Ameriki daje že dolgo železnica take vrste vozov za prevažanje sadja na razpolago radnim trgovcem. Ali pa bi si jih zadruga snua pripravila 1 Tako bi mogli skoraj popolnoma zrelo sadje nespoškodovano na največje daljave pošiljati, in ne. kakor se sedaj dela, da moramo še zeleno iu nezrelo sadje na trg prinašati, a če je bolj zrelo in občutljivo in so slučajno na železnici kaki prometni zadržki,, da se posiljatev zakasni, se radi tega vse pokvari in tako se izgubij > tisočaki denarja, katere mora trpeti producent in konsument, kajti te slučaje upoštevaje ptacuje prekupec posestniku blago po nižji ceni, kakor bi je sicer plačeval, ako bi ne moral računati s temi eventualnostimi. Prodaje je pa tudi dražje, da ne pride sam v škodo. Letos na pr. se je več vagonov češenj, ki so bile za Dunaj namenjene, radi zamude vlakov poka žilo in to škode plačujejo nevede Goričani in Dunajčani. Ako bi torej zadruga delovala popolno, bi blago direktno odhajalo, in v slučaju zamud bi se blago v teh hladnih vozovih ne skazilo, bi torej ostal ves denar našim ljudem, konsumenti bi pa lepše blago dobivali. Kupčijo s suhim sadjem bi tudi, prevzela zadruga. Kar kmet pridela takega sadja, bi ouial zadrugi, katera bi zlagala potem to v za trg pripravne škatle in zaboje, si izbrala posebne in čedne ovitke s primerno reklamo, sploh kar mogoče ukusno in praktično pripravljala, kakor se že danes glede take vrste blaga tudi zahteva." N^Ta Vačin skupljeni več-dobiček bi ostal tudi zadrugi, oziroma posestniku. Naj še omenim, da ni zadruga, kar je slabega sadja in se sedaj večinoma zametuje, lahko, ker bi ti odpadki pri kupčiji na velikem bili tudi veliki, prav dobro izkoristila in v drugo za trg pripravno blago predelala; tudi to bi dalo lep denar, ki gre danes še v zgubo. Približno enako bilo bi z vinarstvom. Člani bi oddajali zadrugi grozdje, katero bi kar mogoče po vrstah in dobroti deljeno zbirala, v zadružni kleti bi se vršilo nadaljno izdelovanje mošta in vina pod nadzorstvom izkušenega kletarja. S tem bi bil kmet rešen vsake skrbi in dela z napravo in oddajo vina, dobil bi takoj na račun gotov znesek denarja, drugo popolno izplačilo pa za začetek nekaj kasneje; ko bi zadruga popolno delovala, pa tudi takoj celo kupnino izplačano. Ves velikanski inventar kletarskega orodja članov bi odpal, se oziroma skrčil v zadružni kleti, in kleti bi ostale članom za kako drugo vporabo, in vsa različna umestna in neumestna dela v posameznih kleteh bi se spremenila v racijo-nelno na staro skušnjo in novo vedo se naslanjajoče izdelovanja vina v skupni kleti. Da bi se na ta način mnogo občnega obrf-nijskega kapitala prihranilo, bode vsakemu jasno. Tako bi član-kmetovalec bil rešen na eni strani vsakega kletarstva, na drugi bi pa zadruga boljše pridelke izdelovala, kateri bi se seveda tudi dražje prodajali, in nevarnost, da kmetic svoje blago slabemu plačovalcu proda, bi bila odstranjena. Zadruga bi iz zbranega grozdja različna vina izdelovala, bolj navadna do najfinejših vin v butelkah, ker zadnje se posebno pri nas jako pogreša, kar pa mnogo nese. Naloga zadruge bi bila nadalje s poučnimi shodi, nazornim podukom in z nasveti svoje člane v trto-in sadjereji popolniti, da bi sami boljše pridelke pridelovali in s tem zadrugo z boljšim blagom preskrbovali. Tako bi korakala zadruga in posestnik roko v roki po začrtanem potu proti stavljenemu cilju, in vspeh bi bil kmalu očividen in bla-gonosen za cela Brda in Vipavsko dolino, našemu kmetu pa boj za obstanek olajšan. Te nasvete izvršiti, ni malo delo, in trebi bi bilo še mnogo zaprek premagati, to priznavam, ali prvi nismo, ki se takega dela lotimo; če se je drugim to posrečilo, zakaj bi se nam ne, saj drugače Slovenci na Goriškem napredujemo, otresimo se torej tudi tu zastarelih predsodkov in lotimo se takoj dela. V par letih prižvižga prvi »lukaraatija" po lepi Soški dolini, pokažimo mu, da ne samo na severu, ampak da tudi tu na jugu živi inteligenten in napredka željen narod, in pomislimo, da ako ta zadnji čas zamudimo, lahko tujec Nemec pride sem, ki nam bode za učitelja in se vspne kmalu do gospodarja, potem bo prekasno tarnati in vzdihovati, da nas drugi na naših rodnih tleh. odrivajo in tu gospodarijo. Sedaj je čas, začnimo, saj se društvo podobno tej tu opisani zadrugi na Goriškem snuje, mogoče bi se dali v njem ti tu nane-deni nasveti izvesti, vsaj kar zadeva vinarstvo, iz tega društva bi potem tudi lahko izšla zadruga za sadjarstvo. Ako smo marljivi, lahko vže leta 1905. na vseslovenski razstavi v Petrogradu nastopimo, in tam vsem našim bratom pokažemo, da se i zahodni Slovan giblje in da vstaja. __________________ K. P. Štv. 61. Dražbeni oklic. Podpisani cestni odbor odda dne 1. septembra t. 1. v uradu eestnoga odbora v Podgori zgradbo dveh nov h mostičev na okrajni cesti Kromberški, na ponudbeni dražbi od 10. do 11, ure dopoldne. Ponudniki naj vlagajo svoje postavno pismeno kolekovane ponudbe, opremljene z 10% varščino na cestni odbor v Podgori do dne 31, avgusta 1.1. Načrti in pogoji se lahko ogledajo v uradu cestnega odbora v Podgori. Cestni odbor m gorlSko okolico. V Podgori dno i 4. avp»tn 1008. NaSolnik: Klančič. Dr« Marij Bresca kirurgičnl zdravnik naznanja, da je otvoril svoj ambulatorij v pritličju hlSe Št. 8. na centi Frana Josipa, kjer zdravi posebno bolezni v grlu nosu In ušesih. — Sprejema od 10—11 dop. in od 3-4 pop. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vettupini št. 3. mu Še Stanko iz Harbimovic in Domarat iz Kobiljan priskočila na pomoč, je začela ta trojica podirati sovražnika tako grozno, kakor medvedje podirajo slabe kopice, kadar zaidejo na polje, obsojano z mladim grahom. Pasek Zlodej iz Biskupic je usmrtil slavnega brata Kunca Adelsbacha. Ko je Kune zagledal pred seboj orjaka s krvavo sekiro v roki, na kateri so bili s krvjo prilepljeni Človeški lasje, se je jako prestrašil ter se hotel udati. Toda TaŠek ni slišal v tem groznem metežu njegove prošnje, marveč se je nekoliko povspel v stremenih ter mu presekal glavo z železno čelado vred, prav kakor bi kdo jabolko razklal na | dvoje. Takoj na to je ubil Locha iz Meklemburgije in Klingensteina, Švaba Helmsdorfa iz bogatega grofov-skega rodu, Limpaha iz Mainza in Nachtenvitza takisto iz Mainza, končno pa so se na desno in na levo jeli umikati pred njim prestrašeni Nemci, on pa je mlatil po njih, kakor po podirajoči se steni, in vsaki hip se je videlo, kako se je povspel na sedlu, kako se je I zasvetila ri|egova sekira ter je zopet jeden nemški vitez padel med konje. Hrabri Andrej iz Brohotic, ki je zlomil svoj meč na glavi viteza, ki je imel sovo na svojem ščitu ter čelado izdelano v podobi sove, je pograbil tega viteza za roko, mu izpulil nož ter mu vpihnil življenje. Zajel se tudi mladega Dvnheima, katerega je dohitel brez čelade, pa ga ni hotel umoriti, ker je bil še skoro )trok ter ga je gledal prav z detinskim pogledom. Andrej ga je izročil svojim služabnikom, ne slutč, da e dobil v njem svojega zeta, kajti ta vitez je pozneje ?zel njegovo hčer za ženo ter je za vedno ostal v Poljski. Na to so pridrvili besno Nemci, ki so hoteli rešiti nladega Dvnheima, ki je bil potomec bogatega rodu nadrenskih grofov, toda vitežki »predpraporščeki«' Samik iz Nadbroža, dva brata iz Plomikova, Dobek Okvia in Zih Pikna jih pridrže" na mestu, kakor lev pridrži bika, ter jih ženejo k praporu sv. Jurija, noseč med nje propad in ugonobljenje. Z vitežkimi gosti se je spoprijela kraljeva dvorska \ četa, katero je vodil Telek iz Želihova. Ondi je Povala j iz Tačeva z nadčloveško močjo prevračal ljudi in konje, razbijal železne čelade, kakor kake jajčje lupine in I napadal sam cele tolpe; poleg njega so šli Lešek iz Goraje, drugi Povala iz Vihuča, Mistislav iz Skrinjeva in dva Ceha: Sokol in Zbislav. Tu je boj dolgo trajal, ker so udarili na jeden poljski prapor trije nemški, ko pa jim je sedemindvajseti prapor pod Jankom iz Tarnova dospel na( pomoč, so bili Nemci odbiti za kakih sto korakov od mesta, na katerim so se bili prvič spoprijeli s sovražnikom. Še dalje jih je vrgel nazaj velik krakovski polk, katerega je vodil sam Zindram. Na njega čelu med predpraporščeki je korakal najstrašnejši izmed vseh Poljakov Zaviš urni grba Luliraa. Na njegovi strani so se bojevali njegov brat Farujej, Florijan Jelitčik iz Koritnice, Skarbek iz Gora in oni slavni Lis iz Targoviška, Pasek Zlodej, Jan Naleč in Stanko iz Harbimovic. Pod težko Zaviševo roko so ginili naj-hrabrejši možje, kakor da jim je prišla pod onim črnim oklepom sama smrt naproti. On pa se je boril z naježenimi- obrvi, s stisnjenimi nosnicami, resnoben in miren, kakor bi opravljal svoj navadni posel, časih je dvignil nekoliko svoj ščit ter odbijal vdarce; na vsak mahljaj njegovega meča je odgovoril strašen krič ranjenega moža. Toda on se ni niti ozrl, marveč je drl naprej nalik črnemu oblaku, iz katerega zale« sketa vsaki hip blisk. Poznanjski polk, ki je imel na svojem praporu orla brez krone, se je boril takisto na življenje in smrt, nadškofijski in trije mazoveški prapori pa so tekmovali ž njim. V deradskem praporu se je zaganjal mladi ZbiŠek iz Bogdanca v najgostejše vrste, poleg njega pa je korakal grozni Matija, ki se je boril povsem mirno, kakor se bori volk, ki ne ugrizne človeka drugače nego na smrt. On je iskal povsod z očmi Kuna Lichtensteina; ker ga pa v gnječi ni mogel najti, za to je mlatil po onih, ki so imeli na sebi sijajnejše oklepe, in nesrečen je bil vsak vitez, ki se je moral spoprijeti ž njim. Ne daleč od obeh vitezov iz Bogdanca se je boril Ctan iz Rogove. Pri prvem navalu so mu Nemci razbili čelado, zato se je boril gologlav ter strašil s svojim okrvavljenim in kosmatim licem Nemce, katerim se je zdelo, da pred seboj nimajo Človeka, marveč nekako gozdno pošast. Med tem je popadalo na obeh straneh na stotine, celo na tisoče vitezov na zemljo, končno pa se pod groznimi vdarci Poljakov jamejo zibati nemške vrste. V tem hipu pa se je pripetilo nekaj, kar je moglo odločiti izid vse bitke. Nemški prapori, ki so se vračali od zasledovanja Litvincev, pijani od zmage, so vdarili v bok poljske vojske na levem krilu. V mislih, da je že vsa kraljeva vojska razbita in zmaga že dobljena, so se vračali Nemci v velikih in neurejenih krdelih s krikom in petjem, kar zagledajo pred seboj grozno klanje in zmagonosne Poljake, ki so porivali pred seboj nsmške vrste. Križarji pobesijo glave ter gledajo nekaj časa začudeni to, kar so tu godi, na to pa spodbodejo konje ter se takisto zakade. v borbo. (Konec pride). J. Zomik Gorica, Gosposka ulica štev. 7. Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga s Za dame-. Za gospode s Krasne okraske za obleke, Raznovrstno belo in barvano trakove, svile zadnje novosti perilo najbolje vrste, jopice za bluse, pajcolane, pasove, za hribolazce, kolesarje, veslarje.; predpasnike, rokavice, nogavice, zadnje novosti ovratnic, dežnike, solnCnike, bluze, Čevlje, ovratnikov, zapestnic, nogavic, vse potrebščine za obleke, kakor: rokavic, hlaCnikov, Cepič, podloge, sukanec, svilo, gumbe, Čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd. Opozarja preSastite dame, na svojo veliko zalogo obCe priznano najboljih modercev vsake cene. Za Birmance in otroke: rokavice, nogavice, pajColane vsake vrste, obleke, Cepiče, razno perilo. Za slavnosf i in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojira preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise. TrL(W5ko-obrtqa reLi5traialkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t, j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje BI. dec. 1902: Dalail: a) podpisani.........K 943.200-— b) vplačani.........» 305.874&0 Daaa posojila..........> 1,248.171'07 Dopolnilni zaklad......» 344.139*23 Vlaga................. 912.745-25 |iPfaff-ovi šivalni stroji = Na Travniku št. 5. = Le par dnij bode trajala dne 10. t. m. pričeta ZZ prostovoljna dražba ZZ maniifaktiirne stroke kakor: snkna m možke, bombaževina za ženske, zefir, satin, forštajn, flanela, snkne m mobilje, bele in barvane zavese, namizni prti, razne svile in tkanine. - V bližini krojaške delavnice M. Poveraja. Posebno lepa prilika se nudi krojačem. Na Travniku št. 5. = Prva kranjska i vodno siio na turbino delujoča tovarna stolov Fran Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-Ijera in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno in trpežno izdelane stole, fotelja, vrtne stole, gugalnlke, naslonjače itd. Itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitrrano. Največja Izbira stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trstovine. Na želio pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Narofievalcem na debelo se dovoli znaten popust. so najboljl. To slili kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni »troj, in Se ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naii več kol 20-lotni poskužnji raznih tovarniških strojev ae prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverib da se ne deia z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlm. delajo celo po 10-letni dobi Se vedno brezumno. go neprekosljivi za domačo rabo in obrtne namene. so posebno pripravni za umetno vezenje (recamirenje) ter se poučuje brezplačno, prekosijo na dobroti vsako tovarno. ____ Jamči te sa 10 ;et, Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfallova Šivalne stroje. ialop OTovih šivalnih ia dragih strojev v Gorici via luniGipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVJL P.pnrtJaUlea Hnlnlh strojev, d.okoloa Nauk* ullen H, Pfaffovi šivalni stroji ffaffflvi iiralni stroji , Pfaffovi šivalni stroji I Pfaffovi Šivalni stroji Naznanilo. Podpisani naznanjam sSavn. občinstvu, da imam razun pekarije v Gorici v Raštetju št. 2». tudi novo pekarijo v Kanalu na glavnem trgu. Priporočam domačinom ter rojakom po soSki dolini vedno sveZi kruh vsake vrste. Nadalje sprejemam tudi od zasebnikov kruh v peko, katerega spečem po ugodnih cenah. Imam tudi zalogo moke raznih vrst, po ugod- nih cenah. Odlikovana kleparska delavnica Artur M akutz v Oorlci, Ozka ulica št. 1. izvršuje vsa naroČila spadajoča v kleparsko stroko z največjo natanjCnostjo. — Izvršuje vpeljavo in popravo strelovodov. Jožef Valentinčič, pekovski [mojster v Gorici in v Kanalu. Zahtevajte moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrn"; in miuikalicnih predmetov, katerega poSilja zastonj in poštnine proste Hanns Konrad, tvornica ur in ekspertna hiša Mest *t- 249. — (Čežko). Fran Melinek krCroar in zidarski mojster na Vrhovljah St. 30 ,Na Planini* priporoča svojo gostilno, kjer toči pristna domača bela In Srna vina fn vedno sveže piv«. Ima i/vrstno kuhinjo z mrzlimi in gorkirai jedili ter prenočišča za potnike in hleve za konje. Cene zmerne. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjeujočimi se vplačili.. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Fra^l. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica na§e države z vsaskozl slovansko-narodno uprav«. Vsa pojasnila daje: zastop v Ljubljani, Sejar pisarne so v Iastoej bančnej biši Gospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Anton Pečenko Vrtna ui.ca 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča briških, dalmatinskih in tatarskih vinogradov. Dostavlja, na dom in razpošilja po železnici na v«« kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošUja tudi uzorce. Caaa zasorao. Postrežba poslana. Elegantno zaloške ia || | »Šaljivo pošto" vedno v zalegi pri Fr, BonaCu v Ljubljani. Cena 100 komadov II 3*— V^arol prašči]^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe m birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemjf občinstvu » nmogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Rimske toplice v Tržiču (MoitfaBcone) = in blatne kopelji ^ priporočane po najboljših zdravniki!* proti bolečinam v bedrih, revmatizm«' Ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri' citeto, tako zvano »tremolaterapia >n masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G pl. Gamti. Con« brez vsak« konkurenca. Priznanje Ilirskih testenin ===== ====== iz krogov veleposestva. Gospodoma Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica. Z Vašimi testeninami sem popolnoma zadovoljna, ker so res najizvrstnejše od vseh, kar sem jih poskusila. Tolsti vrh (St. Jernej) Dolenjsko 12. januarja 1902. Marija Rudež, grajščakinja.