V.b.b

Naroča se pod naslovom »Koroški Slovenec", Wien Y.,Margaretenplatz 7. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7.
Lisi
zat politiko, gospodarstvo im prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 3000'—
Za Jugoslavijo
četrtletno: 15 Din.
Posamezna številka 400 kron.
Leto II.
Dunaj, 11. oktobra 1922.
v
St. 41.
List stane od 1. oktobra do 31. de-cembra za:
Avstrijo............. 3000	K
Jugoslavijo............ 15	D
Posamezna številka . •	400	K
Avstrija — rešena?
Dunaj, 10. oktobra 1922.
Avstrijski diplomati so zadnja leta često hodili v inozemstvo po rešilno zelišče, ki bi ozdravilo bolno Avstrijo. V -Londonu, Parizu, Rimu, Genovi itd. so se vršile neštete konference, kako pomagati Avstriji na noge, da ji ne bo treba hoditi v Berolin po zaželjeno zdravilo. Združitve z Nemčijo ne marata ne Velika ne Mala antanta.
Tudi sedanji državni kancelar dr. Seipel je bil že trikrat v inozemstvu, dvakrat je prinesel s seboj le koše obljub, dne 7. t. m. pa se je vrnil s svoje tretje poti iz Ženeve v Švici, kjer je zborovalo Društvo narodov in kjer je baje padla odločilna kocka v usodi Avstrije. Kancelar se je vrnil z nadepolnimi načrti trt s pudpisano pogodbe- v žepu, po kateri je Društvo narodov vezano, da pomaga Avstriji iz sedanjih obupnih razmer do boljših časov. Dr. Seipel je povedal takoj ob dohodu, da je zdaj Društvo narodov vezano, izvesti ozdravljenje Avstrije, ako le mi hočemo. Vse velesile in naše sosedne države so sklenile z Avstrijo formelne pogodbe za ohranitev, in gospodarsko obnovo Avstrije.
Sklenili so: ohranitev samostojnosti, popolne neodvisnosti Avstrije, — da se izvede nov finančni načrt ob sodelovanju Društva
narodov, — da se ustanovi notna banka (No-tenbank), ki izda nov denar, — da se od strani Društva narodov izvede finančna kontrola (nadzorstvo), vsled česar bo omejena moč parlamenta na finančnem polju.
Društvo narodov hoče dati Avstriji na razpolago kreditov za 540 milijonov zlatih kron. Ena zlata krona je danes vredna prilično
15.000	papirnatih kron. Ako toraj računamo te kredite v naših avstrijskih kronah, dobimo posojilo za
S„ 100.000,000.000 avstr. K
ali z besedami 8 bilijonov in 100.000 milijonov, ali 8100 milijard v sedanjem papirnatem denarju.
S takimi ogromnimi števili so se doslej bavili edino zvezdoznanci. Izračunimo si n. pr. nasledno primero:
Srednja oddaljenost solnca od zemlje je
149.500.000	kilometrov. Ker so naše krone dolge nekaj čez 11 cm, jih pride na 1 meter dolžine 9, na kilometer (1000 m) 9000 in na celo oddaljenost do solnca 1 „345.500,000.000 ali okroglo 1.345 milijard. Ker dobimo po 8100 milijard, bi mogla segat; papirnata proga iz samih kron več nego trikrat celo pot od zemlje do solnca in nazaj.
V jugoslovanski valuti znaša to posojilo okroglo 8100 milijonov dinarjev ali po priliki dvakrat toliko, kolikor jih ima Jugoslavija v ^ prometu. Treba upoštevati, da ima Jugoslavija dvakrat toliko prebivalcev kakor Avstrija. S tolikimi krediti bi si Avstrija pač morala pomagati! Ali to posojilo veže Avstrijo, da izvede finančne in upravne reforme pod nadzorstvom porokov, ki za posojilo jamčijo.
Dne 17. t. m. že prične delovati na Dunaju delegacija Društva narodov, ki ima edino nalogo, da sodeluje pri izdelavi finančnega
načrta in zagotovitvi prehodnjega gospodarstva, vse do tja, da bodo krediti vplačani. Parlament mora dati vladi točna pooblastila vsaj za dve leti. Dr. Seipel je izjavil, da stoji in pade s to pogodbo v Ženevi.
V tej začasni delegaciji bodo:	ravnatelj
belijske narodne banke J a n s e n, Francoz A v e n o 1 (ki je bil že doslej finančni delegat Francije na Dunaju), Italijan senator F e r r a-r i s (velik prijatelj Nemcev sploh, ki je že v Gornji Šleziji dal streljati celo na Francoze!) in Čeh dr. P o s p i š i 1. Anglež še ni znan. — Ko ta delegacija dovrši svojo nalogo, bo imenovan en sam generalni komisar Društva narodov, in sicer iz kake nevtralne države. Menijo pa, da ostane J a n s e n.
Ni dvoma, da parlament odobri ženevsko pogodbo v polnem obsegu. Saj ta pogodba koncem konca ni tako strašna za državo, ki je izgubila vojno. Nemčija bi najbrže narekovala vse strašnejše pogoje in pogodbe. Vsakakor morajo nove nade poživiti življenske sile in zaupanje v lastno silo. Saj ni mogoče, da bi jedna cela država za nedogleden čas živela le na stroške drugih ali na „puf“. Vsaka država se more vzdržati le ob delu in trudu in znanju svojih državljanov.
Čehi so pokazali tudi pri tej priliki velike politiške treznosti. Beneš je podpisal ženevsko pogodbo in odpotoval, ne da je rekel ali jo podpiše tudi Italija, ki se je še. vedno kujala. To bi sicer pomenilo, da bi prišlo do pogodbe tudi brez sodelovanja Italije. — Angleški lord Balfour je dejal v zaključni seji, da bo odločilno za Avstrijo kakor Društvo narpdov to. ako se cela ta akcija posreči ali ponesreči. Iz tega izreka je jasno, kakšna odgovorna naloga čaka zdaj avstrijske politike. Gre za biti in ne biti — v tei obliki.
PODLISTEK
Gorji mož.
Pred davnimi leti je stanoval v J innovai nedaleč od Vogrč gorji mož. Kave pripoveduje, da je bil orjaške postave, močan in krepak, da mu ga ni bilo para. Svoj brlog je imel ob šumeči Dravi, ki teče tam v globoki, težko dosegljivi strugi. V svojem, brlogu je imel baje zelo imenitne in dragocene reči, nobenemu doseglijve ali vendar pri marsikateremu vzbujajoče pohlep po prisvojitvi. S čim se je hranil, se da težko povedati, ker se ga ui upal nikče zasledovati in ga motiti v svojem zavetišču. Znano pa je, da so bile tedaj tatvine na dnevnem redu in da je bil vsak trdno prepričan, da nihče drugi ni tat; kradel je torej kot sraka. V tedanjem času še ni bilo toliko delamržnih ljudi, ki se boje solnca, zato so bile tatvine tudi zelo redke. Razumljivo je torej, da so imeli vsi gorjega moža za tatu. j
Vedno ob Dravi stanujoč se je naučil tu- ; di dobro plavati. Svojo plavarsko umetnost j je v zrahljal v to svrho. da je plaval vsako noč j iia drugo stran Drave k Barincu pit kislo mleko. Mislite si lahko, da je bil Barincu ta nepovabljeni nočni gost skrajno neljub, ker mu je popil vedno vse do zadnje kapljice ali pregnati ga. se vendar ni upal, ker bi orjaku gotovo podlegel.
Prigodilo se je pa, da so prišli v vas gonjači medvedov in tudi pri Barincu so se ogla-
sili in prosili za ležišče. Barine, trdna slovenska korenina, vajen od pradedov gostoljubnosti, ni odrekel popotnikom rad prenočišča ali ker se je bal maščevalnosti gorjega moža, se je močno branil. Končno pa je moral na prigovarjanje vendar povedati vzrok odpora in rekel: „Ja, veš dragi moj, rad bi te vzel pod streho ali k meni v klet prihaja vsaki večer gorji mož mleko pit in bi bil strašansko hud, ako bi te našel pod mojo streho.44 ,.No, tristo medvedov, če je samo to vzrok tvojega odpora, me brez skrbi lahko vzameš pod streho.44 je odgovoril popotnik. Zmenila sta se, da pride medved v klet k mleku in če pride potem gorji mož, se lahko malo popraskata in preizkusita moči.
Nato sta se vsedla v hiši k živalnemu pomenku o letini, slabih časih, važnejših dogodkih zadnjih let itd. Med drugimi je začel pripovedovati popotnik tudi zgodbico nekdanjega dobrolskega prošta o praznovanju svojega godu.
Kakor sedaj, je bila tudi tedaj že ta navada. da so fantje požgali par možnariev na čast slavljencu. To je g. prošta tako razveselilo, da je začel vabiti fante v hišo, ki so se seveda navidezno vabilu ustavljali ali vendar radi ustregli želji g. prošta. Posadili so se v prvem nadstropju v mehke blazine. Ker so imeli okna odvrta je slučaj hotel, da je priletel v sobo netopir, ki ga je eden fantov usmrtil s klobukom. G. prošta je to nezaslišano dejanje tako presunilo, da je skočil po koncu
in začel kričati: „0, ti nesrečni človek in ta nedolžni netopir, kaj takega bi pa ne smel storiti. Zdaj se mi pa kar poberite, ker ste mi odvzeli s tem sramotnim činom vse veselje!" Fantje so se takoj vsi poparjem umaknili pravični jezi gostoljubnega g. prošta.
Ura za uro je potekla in utrujenost ju je začela premagovati. — Popotnik je začel kmalu, z mirno vestjo in v upanju prespati nemoteno še ostalo noč, takoj vleči dreto, da so klopotale šipe v oknah. Ali naenkrat nastane v kleti tako ropotanje, tulenje in mrmranje, da se je tresel Barinčev grad kot šiba na vodi. Barine, vsled tega ves prestrašen, misleč, da podira grad potres, skoči iz postelje ali iz hiše se ne upa. Bal se je gorjega moža. Kdo je bil vzrok temu razgrajanju, ki ga je navdajal s takim strahom?
V kleti sta se tepla in ravsali medved in gorji mož tako močno, da sta razlila vso mleko in razbila vse posode. Medved je bil močnejši in gorji mož mu ves opraskan komaj utekel.
Po tem hudem boju je hodil gorji mož še osem dni okrog Jirmovca in po produ ter neprenehoma kričal čez Dravo proti Barincu: ..Barine, ali še kaj imaš tisto hudo mačko. Barine, ali še kaj imaš tisto hudo mačko?44 Nato je izginil brez sledu.
Kar je tukaj zapisanega mi je pripovedoval Kave in me prosil, da bi zapisal to zgodbico.
Toda en del avstrijskih politikov ima v zalogi še drug načrt za ozdravljenje, — in ta je : združitev z Nemčijo.
Nemčija sicer pridno godrnja proti težkim mirovnim pogojem, upira se ogromnim plačilom, ali končno le plačuje, ker pridno - dela. Tako pridno in razumno se ne dela nikjer drugod po svetu. Nemška veleindustrija je danes najbolj konkurenčna na svetu. Nekoliko let takega dela in Nemčija bo iz vode, iz najhujših težav in takrat že sama iz sebe ponosneje dvigne glavo po koncu. Kaj pa. če nastanejo še kake take politiške komplikacije, ki omogočijo Nemčiji prijateljskih zvez? In kaj bo takrat z Avstrijo? Zveza Avstrije z Nemčijo je torej le vprašanje časa. Tudi krediti devetih bilijonov kron ne bodo mogli preprečiti združitve vseh Nemcev v eno samo državo.
Ali se koroški Slovenci ohranimo do tje v sedanji moči in vsaj na sedanji stopnji narodne zavesti? To je glavno vprašanje, ki more zanimati vse naše prijatelje tu in tam! Kajti pride čas, ko bomo koroški Slovenci zopet igrali važno vlogo na tehtnici srednjeevropskega ravnotežja, čeprav smo majhni!
A G -k.
Poslovni red za bolniško zavarovalnico.
Kdo se sme poslužiti nastavljenega zdravnika?
1.	Kdor hoče zase, ali za svoje otroke, ki živijo pri njem, iskati pomoči na stroške zavarovalnice, mora zdravniku pri vsaki ordinaciji predložiti nakaznico, ki jo napravi zavarovalni urad (Zahlstelle) in odvzame zdravnik. Ako ima kdo bližje k zadravniku kakor k zavarovalnemu uradu, mu nakaznico izpostavi delodajalec. Dotični delodajalci dobe tiskovino od urada. Ako delodajalec da izkaznico človeku, ki ni bil opravičen, bode on narasle stroške zavarovalnici vračal.
2.	Ljudje, si niso v službi, dobe izkaznice izključno le od zavarovalničnega urada.
3.	Kdor pride k zdravniku brez izkaznice - izvzemši posebno nujne slučaje — plača zdravnika sam in dobi od njega zato potrdilo. Ako bolnik prinese nakaznico dan pozneje, mu zdravnik plačilo vrne.
4.	Ob nedeljah in praznikih popoldne se sme zdravniška pomoč iskati le v posebno nujnih slučajih.
5.	Zavarovanci naj se vedno poslužujejo zdravnika, ki stanuje v njihovi bližini. Kjer je več zdravnikov si zavarovanec zdravnika lahko izbere, le specijalistov ne. Kdor hodi k oddaljenemu zdravniku, mora stroške, ki iz tega morebiti nastanejo, poravnati sam.
6.	Zdravnika se sme menjati le z dovoljenjem zavarovalnice. Zavarovalnica pa mora zdravnika poprej vprašati.
Zdravila.
1.	Zdravila, ako jih ne da zdravnik sam, se lahko dobe v vseh lekarnah z receptom, ki ga je zdravnik napisal.
2.	Druge pripomočke, kakor trak za kilo, očala i dr. daje urad po naročilu zdravnika.
Javljenje.
Ako spozna zdravnik koga za delonez-možnega in ga sprejme med bolnike, mu napravi potrdilo, ki jo naj član bolniške blagajne takoj nese ali pošlje v bolniško pisarno. Javi se lahko po pošti, le poštne stroške nosi v !em slučaju bolnik sam. Kdor se pri uradu ni javil, nima pravice do odškodnine.
2.	Kot prvi bolniški dan velja dan. ko se je javilo. Ako se je bolnik javil po pošti, velja dan, ko se je oddalo pismo.
3.	Bolnik dobiva podporo od prvega dne, ako je bolan več kot tri dni in ne more delati. Kdor boleha le tri dni. ne dobi bolniške podpore.
4.	Dela prost dan nedelja ali praznik se kot prvi ali zadnji bolniški dan ne šteje.
5.	Za bolezni, katere si je nakopal bolnik po lastni krivdi n. pf. pri kakem pretepu in za bolezni, ki si jih nakoplje po pijančevanju, se ne plačuje nobena podpora.
6.	Kdor med boleznijo menja stanovanje, mora novo bivališče bagajni takoj naznaniti.
Zadržanje med boleznijo.
L Bolnik naj se zadrži med boleznijo natančno po naročilih zdravnika; dovoliti mora, da ga nadzorujejo zdravnik, bolniška blagajna in nadzornik, dati mora vsa pojasnila, ki se zahtevajo in ko zopet more delati, mora to blagajni javiti.
2.	Ako bolniku dovoli zdravnik, da sme na sprehod, se ne sme sprehajati čez določeni čas. Delodajalec bolnika ne sme zadrževati, da ne bi mogel izpolnjevati zdravnikovih naročil.
3.	Kdor se, četudi že opomnjen, ne ravna po določenem bolniškem redu. kdor ne uboga zdravnika, bolniško blagajno, ali nadzornika, temu predstojništvo blaganje podporo za en teden lahko zniža na polovico.
4.	Kdor z lažmi vara bolniško blagajno, bode tako dolgo plačeval dvojne doneske, da povrne vso škodo. Vrhu tega se ga lahko sod-nijski zasleduje.
Izplačevanje bolniških podpor.
L Bolniška podpora se plačuje vsako soboto, in sicer za minuli teden: le v slučaju, ko je bolnik ozdravel se plačuje vsaki dan proti bolniškemu listu, ki ga napravi zdravnik in potrdilu delodajalca, da naprej ne zahteva več podpore. To potrdilo je natisnjeno na zadnji strani bolniškega lista. To potrdilo podpiše delodajalec ali uslužbenec, ki izplačuje delavce.
2.	Bolniška podpora se izplačuje po tistem plačilnem redu, v katerega je član vpisan in zavarovan.
3.	Od urada daleč oddaljeni člani pošljejo lahko bolniški list po pošti na svoje stroške. V tem slučaju se odškodnina izplača tudi po pošti. Stroški se odtegnejo od zavarovalnine.
Podpora za porodnice in doječe matere.
1.	Porodnice, ki hočejo podporo, ne sme-
jo za plačo delati in se morajo točno držati predpisov zdravnika, babice in bolniške blagajne.	i.
2.	Porodnice naj prinesejo potrdilo babice ali porodnega zavoda, da so porodile. Ako katera porodnica hoče dobiti nagrado za dojenje. mora prinesti potrdilo babice, da sama doji.
V kopališče.
Bolniki, ki potrebujejo premembe zraka ali kopališča, morajo imeti od zdravnika naročilo, ki je oddajo blagajni in dobe tam dovoljenje.
Pogrebni stroški.
Pogrebni stroški se plačajo družini potem, ko prinese mrtvaški list in pobotnico, da so se že plačali stroški. Ako ni ne družine ne dediča, plača bolniška blagajna stroške pogreba.
@ POLITIČNI PREGLED £2
Društvo narodov.
Končno je avstrijsko vprašanje rešeno. Pri zaključni seji dne 4. t. m. so bili razdeljeni trije protokoli, podpisani od garancijskih držav in avstrijske vlade. Prvi protokol vsebuje bistveno le izjave Anglije, Francije, Italije in Češkoslovaške, da bodo podpirale Avstrijo v njeni gospodarski in finančni obnovi in jamčile za politično neodvisnost in teritori-jalno nedotaknjenost. Avstrijska vlada se zaveže izpolnjevati člen 88. senžermenske mirovne pogodbe, ki ne dopušča nobene politične odvisnosti Avstrije in. je Avstrija obvezana odstraniti vsako gibanje, ki bi posredno ali neposredno ogrožalo njeno politično neodvisnost in celoskupnost. Ta obveznost pa Avstrije ne ovira v fiksiranju novih carinskih predpisov ali sklepanju trgovskih pogodb. Drugi protokol vsebuje določila glede potrebne garancije v vrednostnih papirjih ali delnicah do naj višje* 7'rska rn i milijonov zlatih kron. Tretji protokol razpravlja o jamstvih s ca'inskimi dohodki in tobačnim monopolom. Za izvršitev reformnega programa se obveže Avstrija: 1. Ukreniti vse potrebno za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja s poviša-
njem železniških, poštnih in brzojavnih pristojbin in 2. izdelati načrt za ravnotežje v proračunu in predložiti parlamentu osnutek zakona, po katerem bo pooblaščen uporabiti v to svrho vsa sredstva. Končno dovoljuje avstrijska vlada sodelovanje generalnega komisarja Zveze narodov, ki bo nadzoroval izvršitev tega načrta. Od ostalih 20% garantira Švica s 4% in Poljska's 10%, da ostane za druge države samo še 6%. Trdi so pogoji, ki se nalagajo Avstriji ali država mora biti vesela, da ji sploh še hoče kdo pomagati.
Grško-turška vojna.
Položaj v Orientu je še vedno zelo napet, čeravno se je turška vojska umaknila iz nevtralne cone in sklenila z zavezniki premirje. Turki ne odnehajo od svojih zahtev, Grčija pa hoče braniti Tracijo z oboroženo silo. Zadnji čas se opaža premikanje grških čet v smeri proti Jedrenju. Angleži popuščajo, ker je narod proti prelivanju krvi. in ker pritiskajo na njo drugi zavezniki. Na sestanku zaveznikov z Izmet pašo v Mudaniji se je dosegel sporazum: 1. Izpraznitev nevtralne cone tako od strani Angležev kakor od strani Turkov. Zavezniki bodo ostali v Carigradu, dokler ne dospe civilni guverner angorske vlade. 2. Grki imajo Tracijo izprazniti v teku 9 dni po podpisu odločitve. Turški nacionalisti bi zasedli vzhodno Tracijo, zavezniki pa nevtralni pas 10 kilometrov na obeh bregovih Marice. 3. U-prava Tracije bi se takoj izročila nacionalistom. 4. Zavezniki bi se obvezali podvzeti ukrepe in eventualne nasilne odredbe, potrebne. da se Grčija v slučaju odpora prisili, da se podredi sklepom konference. Mirovna konferenca se sestane 1. novembra.
Grška je poklicala 1. 1917-18 pod orožje in poživlja dobrovoljce, da gredo branit čast države. Dne 13. nov. se vršijo nove volitve v narodno skupščino.
Italija.
Fašistovsko divjanje morajo sedaj okusiti tudi Nemci. Je v tem nekaj pravice in dober nauk za koroške Nemce. V Innsbrucku so. pretepli dijaki par laških izzivačev. Radi tega so se maščevali fašisti nad Bolcanom. Okoli 1000 mož močni so pridrveli v mesto in se polastili prvi dan oblasti, drugi dan otvorill v prejšnji nemški šoli italijansko, tretji dan zasedli občinski urad in dosegli imenovanje občinskega komisarja in četrti dan pa odstop občinskega odbora in potrditev vladnega komisarja. Pri kaki zopetni mednarodni konferenci pa smo prepričani, da bodo rekli Nemci, da so zatirani samo v Jugoslaviji. Italije se bojijo! Fašisti hočejo brezpogojno vzpostaviti suve-reniteto italijanske države na osvobojenem o-zemlju. Piše se celo o fašistovski vladi.
Rusija.
Nekako čudno se nam zdi, ko so poročali glasovi iz Rusije do sedaj samo vesti o razvoju boljševizma, da je postala v zadnjem času v zunanji politiki agilna. Piše note, zahteva udeležitve na konferencah in pošilja delegate. Do sedaj so bile oči ruskih komunistov obrnjene proti Nemčiji, Madžarski, Poljski, Avstriji in Bolgariji, kjer so pričakovale svetovno re-volucjo ali zapadnoevropski narodi so pazno zasledovali razvoj ruskega boljševizma ter se za revolucijo ufso mogli odločiti. Tako velika država seveda ne more ostati dolgo osamljena in zato se je obrnila sedaj proti vzhodu, kjer se ravno bojuje Turška proti Angleški. Ona je v stalni zvezi s Kemal pašo, zbira na Kavkazu vojsko iu hoče pomagati Turčiji, da bi mogla ustvariti ..vzhodno veliko antanto" (Turška, Perzija, Buhara, Afganistan, Mongolija in Kitajska). katere cilj bi bil uničenje najmogočnejšega sovražnika Rusije — Angleške. Tako ogromen in močan blok bi tudi Angleška ne mogla prebaviti.
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Zbirke in posamezne darove za izobrazbo slovenske koroške mladine, kakor smo jih priporočali v zadnji številki našega lista v spomin na drugo obletnico plebiscita, naj bodo namenjeni naši obrambni šolski organizaciji ..Slovenskemu š o 1 s k emu d r u š t v u
v C e 1 o v c u“ (Vetrinjsko obmestje 26 1. levo). Zaupnikom dopošljemo tozadevna navodila in položnice. Slovensko šolsko društvo v Celovcu je prevzelo po plebiscitu naloge, ki jih je izvrševala svoj čas na Koroškem Ciril Metodova družba. Vzdrževanje zasebnih slovenskih ljudskih šol. gospodinjskih šol, vzgoja in izobrazba slovenske koroške mladine v obče ter pouk in zastopstvo koroških Slovencev v vseh šolskih vprašanjih, to je obsežen namen in delokrog „Slovenskega šolskega društva -v Celovcu". Da bo omenjeno društvo zopet moglo začeti uspešno delovati in nadaljevati življensko delo njenega ustanovitelja in prvoboritelja za pravice koroških Slovencev na šolskem polju, potrebuje v prvi vrsti zadostnih denarnih sredstev. Zato bodi druga obletnica koroškega plebiscita namenjena spominu na našo mladino in naj ne bo koroškega Slovenca bodisi v domovini ali tujini. ki se ne bi spominjal s primernim darilom ..Slovenskega šolskega društva v Celcvcu". Zbirke se bodo nadaljevale, darila pa izkazala v ..Koroškem Slovencu".
Za češko manjšinsko šolstvo. Dne 5. t. m. zvečer se je vršila v Pragi velika manifestacija za češko manjšino v Avstriji, ki se mora bojevati za najprimitivnejše pravice in za svoje šolstvo. Kot zastopnik manjšine je govoril posl. Klimeš. Ob tej priliki je predalo posebno odposlanstvo čsl. Narodnega vybora na Dunaju naučnemu ministru dr. Schneiderju resolucijo, ki je bila sprejeta 20. sept. v rotovžu.
O. minister je obljubil storiti vse korake, da se izpolnijo njih zahteve. Čehi prav dobro vedo. da so vsi protesti in resolucije bob ob steno in da bodo dosegli svoje pravice samo na pritisk druge močnejše sile, zato iščejo zaščito in pomoč v čsl. republiki. Nemec je verolomen in bo izpolnjeval mednarodne pogodbe samo tedaj in tako dolgo, dokler bo čutil na svoji koži bič, ki ga tepe. Vlada naj se ne čudi, če bomo prisiljeni storiti tudi mi slične korake.
Borovlje. Zbolela je uboga služkinja iz Trsta, ki se nahaja na dopustu ori starših na Dolih pri Borovljah. Pokličejo zdravnika gosp. dr. Vetter-ja. Čisto navadno in pravilno, kar se zgodi vsak dan. A nenavadno pa ie. da je gosp. zdravnik, ki je zaupnik „Heimat-diensta", bil ob času volitev vsenemški kandidat, zahteval od uboge služkinje za obisk 20 lir. Ali nismo več v Avstriji? Ali je gospod zdravnik ..karntnertreuer", vsenemški, hei-matdienstlarski „irredentar"?
Škocijan v Podjuni. Pri Pukartu je napravilo politično in gospodarsko društvo dne 24. sept. po prvi službi božji shod, ki je imel mnogo obiskovalcev iz domače, ter tudi iz ka-menske in šentvidske župnije. Govor in razgovor je bil o novi postavi bolniških blagajn za kmečke posle in delavce ter o zavarovanju zoper ogenj. Postava o kmečkih bolniških blagajnah ima gotove senčne strani, ki nalagajo posestnikom mnogo težkoč in stroškov, a vsebuje v slučaju bolezni poslov in domačih veliko koristnega, n. pr. podpore za čas bolezni, brezplačen zdravnik in zdravila. Gotovo bode prinesla ta postava v doglednem času za kmečke posle in delavce tudi zaželjeno zavarovanje za starost, ki mora priti, ako hočemo, da nam ne bodo polagoma vsi hlapci in dekle ušli v mesta in tovarne, kjer pravijo, da so za stara leta oskrbljeni. Kako, je drugo vprašanje.
Zavarovanje zoper ogenj in ..natura" je posebno važno dandanes, ko nima denar nobene vrednosti, in je gotovo vsak posestnik za veliko, veliko manj zavarovan, kakor bi znašala škoda, ki bi jo napravil požar. Ako se potem take zavarovalne družbe zavežejo, da bodo nesrečnežem pomagale v naturi: n. pr. z vožnjo, lesom, z delom ter s hrano, potem se Pogorelcem gotovo več pomaga, kakor pa da dobijo naštete milijone ... V kratkem času, smo sklenili, da si ustanovimo tako zavarovalnico zoper ogenj. Tudi drugod po slovenskem Koroškem se naj na shodih ljudje podučijo o tem in si naj medsebojno pomagajo. Shod se je vršil mirno in brez vseh pripetljajev.
Dobrlavas- (Kako sc pri nas politizira.) Ro opravkih pri sodniji sem prišel v Brukerjevo gostilno. Pri sosednji mizi vesela družba do-brolskih špispurgarjov, ki je seveda po svojem Politizirala. Mož začrnelega obraza, po govo-renju sem sodil, da je hud nemškutar, je bil ’
najbolj glasen. Pogovarjali so se o pridnosti raznih strank. Najmanji je treba delati nam Vsenemcem, recii nas trgovina in siti smo že obljub Heimatdiensta. Saj S ur delajo sociji! Čuši pa Čuši! To so vam norci! Delajo na den 16 ur, cel teden prav pridno, v nedeljo pa gredo še v cerkev. Na, sem dejal sam pri sebi: Taka sodba za Čuše ni sramotna! Delo in skrb, molitev in pošteno življenje, navrh pa še izobrazba, pridno prebiranje dobrih knjig in časnikov, to bo rešilo naš narod. Opazujem pa tudi in žalosten postajam zraven, da se naši Čuši tudi tu-patam bratijo z nemškutarijo in v njeni družbi preveč pogledajo v glažek. Ako nimamo drugod stika z odpadniki, še lumparija naj nas ne druži z njimi. Navihan, mlad mož, inteligentnega obraza sedi v družbi slovenskih tantov pri Čičmanu. Pogovarjajo se o raznih rečeh, tudi o tem, kaj neki bode z Avstrijo, ali se vrnejo kdaj Jugoslovani ali ne. Pa se odahne oni mladenič, potegne cigareto in pravi: Fantje, pamet! Veste kaj je Avstrija? Že nagnita, oglodana kost. Pet držav: Italija, Nemčija. Čeho-slovaška, Ogrska in Jugoslavija pa vendar prežijo na to kost, kot razjarjeni psi in je drug drugemu ne privoščijo. — Tako torej politizira dobrolsko mesto, središče slovenske Podjune, kakor je nekdaj, politiziral tudi po svojem umrli zdravnik Grassi, ki so ga v soboto dne 24. septembra pokopali. Ker smo Slovenci dobri ljudje, mu vsi privoščimo večni mir. Naj mu Bog odpusti vse psovke in sramotilne besede, s katerimi je blatil našo slovensko ljudstvo. Grasslna ni več, slovensko ljudstvo pa še živi in bode živelo na svoji zemlji.
Kostanje. Kar tri bronasti zvonovi so se na kvaterno nedeljo blagoslovili ob obilni udeležbi ljudstva iz vseh sosednjih župnij. Zvonovi nosijo imena darovalcev v slovenskem jeziku: veliki je dar hranilnice in posojilnice in hvaležnih faranov, srednji Ane Groblacher in mali Jurija Sakoparnika. Marsikateremu se je porosilo oko ganjenosti in veselja, ko je po preteku 5 let zopet zaslišal mile glasove lepo ubranih zvonov. Želimo, da bi v obilni mer: vršili svojo nalogo in da bi se verniki klicu tudi odzivljali!
Sele (Razno). Letošnja lovska sezona je precej klaverna. Lovci trdijo, da je šla vsa divjačina na kako mirovno konferenco. Vendar sta zadnjič dva pogumna lovca s petimi streli poslala Gregčevega mačka na oni svet. Zaradi-tega je na zadnjem mačjem zborovanju izbruhnil splošen štrajk proti mišji zalegi. Zato se ni čuditi, da se po naši ljubljanski ulici ob večernem mraku podgane brezskrbno sprehajajo sem in tja. — Cesto ali železnico menda mislijo graditi v Sele iz Borovelj. Za železnico mi nismo, ker prvih razredov in spalnih vozov, kakoršnih smo Selani vajeni, bi ta železnica najbrže ne imela. Če bi pa vozila samo hlode, bi se pa moglo pripetiti, ko bi se kak Selan peljal na njih, da bi ga v Borovljah s hlodi vred zmerili in na žagi zrezali v deske, posebno v pondeljkih, ko tam bolj slabo divijo. Za cesto smo pa vsi, še Užnikov Gregar je rekel, da bi tudi nekaj zraven dal.
Brdo na Žili, Izvemo, da je naša fara razpisana. Radovedni smo. kdo bo zmagal: Ali škof in pravičnost, ali Heimatdienst in njegov „onhong“. Imeli bi pač radi duhovnika, kateri bi se ne ..tepel" s slovenščino. Oprostite, ali težko nam je poslušati vedno popačeni materni iezik.
Sinčavas. Tukaj je umrl vsled kapi na možganih načelnik naše postaje g. Grosser. Rodom Dunajčan, po svojem političnem mišljenju krščanski socijalist, je bil za svojo osebo dober mož, ljubezniv in postrežljiv do strank in delavcev. Odločno je obsojal napade na Slovence, ki jih je izvrševala nemškutarija po plebiscitu in pozneje na železnici in po naših shodih. Truplo se je prepeljalo na Dunaj.
B	Mi IN ONI	a
Koroško gospodarstvo. ' Najimenitnejša „frava“ v naši .ungeteilt" Koroški je Drava. Kmečki žulji so ji napravili v dolgih letih tako lepo posteljco. da danes mirno teče in Šumija mimo naših njiv in travnikov. Nič več ne sili čer bregove. Nav skrbni deželni očetje ji pa strežejo in jo čuvajo najbolj kar morejo. „0-1 berbaurat", ..inžener". , Stromaufseher". hodi-
jo in se vozijo samo gledat ,.Dravo - fravo", nič ne delajo, nič ne popravljajo, samo vsak mesec spravijo milijone kot zaslužek (!) v žep. Res srečna Drava, ki ima tako postrežbo, a še srečnejša dežela, ki ima tako pametne in sledljive gospodarje.
Novi davki. Ničle ali „nule“, ki jih obešajo pred našo krono v Curihu, so se našim deželnim očetjem tako zdopadle, da so jih tudi začeli uporabljati. Samo malo bolj brihtni so kakor Židje v Curihu in ne obešajo „nule" na levo, ampak na desno. Le poglejmo, kako so pri zadnjem zasedanju deželnega zbora zvišali z ničlami davke, katere bomo morali plačevati tudi Slovenci, kljub temu. da naša dva poslanca nista glasovala za ,.nule“. 2500% doklade k zemljiškemu davku, 1000% doklade k splošnemu pridobitninskemu davku 1. do 4. razreda. 1000% doklade k pridobitninskemu davku popotne obrti. Živela „Steuerfreiheit".
(g) GOSPODARSKI VESTNIKÌ
Seja deželnega kulturnega sveta dne 18. septembra.
Walcher povprašuje, kako je z ledenico, ki se je v vojni napravila pri Žlebeju? Preds. $umy pojasnjuje, da se je ledenica podrla in ni mogoče je zopet postaviti. Hladilnica v mestni klavnici pa ni porabna. ker hladi le na 3 stop. in se tam da meso hraniti kvečjemu S dni. Pitano živino bi nam že odjemal Dunaj, ali naša živina je medla! Vrhu tega cene v inozemstvu niso ugodne: na Bavarskem so nižje kot pri nas! Walcher opozarja, da je bil le dni v Dellachu živinski semenj, na katerem se ni prodala ne ena glava. Šumy: In včeraj je bil semenj za žrebce, na katerem noben zasebnik ni kaj kupil. Vrhutega se širi na štajerski meji kuga na parkljih!
Nakupovanje slame in sena je težko, ker ni denarja. Od bank se ne dobi nič, in banke zahtevalo 50 do 100%. Posrečilo se je, dobiti od avstro-ogerske banke tri milijarde, tako da ta dolg prevzameta društvo za vnovčevan-je živine in deželna zadružna zveza, porok pa se okrajne kmetijske zadruge. Od tega posojila se je nrecej porabilo, ker je treba krmo takoj kupiti. Od države ni bilo mogoče dobiti kako podporo, dala pa je posojilo, ki se mora obrestovati po 5% in vračati v šestih letnih obrokih. To posojilo znaša 400 milijonov. Ta denar se izroči deželni zadružni zvezi, katera bo nakupila krme.
Walcher poroča, da se je obrnil na zgornje- in nižje avstrijske zadruge: tam se bo dobilo nekaj žita. Ako se živine ne more prodati, naj bi kmetje klali sami in meso sušili. Glančnik priporoča, ustaviti uvoz živine i. Ogrske in inozemstva, dokler sami ne vemo kam s svojo.
Preds. zadružne zveze Nau:	Na Zgorn-
jem Avstrijskem smo kupili 20 vagonov detelje, 7 se jih je že prodalo a ljudi nimajo denarja, da bi kupili, dokler živine ne morejo odprodati. Akcija s tremi milijardami naj bi bila v treh mescih končana, državna banka nam posojila nikakor ne mara podaljšati.
Ravn. Pulver opozarja, da se je naša krona ustalila, in vsled tega ne moremo tekmovati. Do zdaj nam je bilo v prilog, da je krona padala. Ogerska uvaža k nam na leto 200.000 glav živine, na teden 3000: dobro bi bilo, če bi dva ali tri mesece ne bilo treba plačevati mesa iz tujine in bi odprodajah svoje.
Trausnig se pritožuje, da okrajno glavarstvo v Wolfsbergu samolastno ustavlja izvoz živine.
Msgr. Podgorc: Ko je tako treba kmetom kredita, se mora zopet poživiti hipotečni kredit. Kmetje nikoli niso delali z bankami. Saj je denarja med ljudmi preveč, le nihče ga ne more nalagati. Naj se čimprej izvede, kar nameravajo na Ogerskem. kjor bo država izdajala vrednostne papirje, ki se glase na vrednost pšenice, nekaj sličnega nameravajo hipotečne banke v Celovcu in Linču ki bodo izdajale obligacije na zlat denar. Kulturni svet naj to stvar pospeši in stopi v stik z deželno hipotečno banko.
Preds. Sumy : Na Zgornjem Avstrijskem :e je ta misel že izvedla.
(Se i .daljujc.)
Obmejni promet z Avstrijo.
Jtigoslov. listi so prinesli pod gornjim naslovom določbe sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo glede obmejnega prometa.
Določbe tega sporazuma so v glavnem te-le: Kot obmejna cona se smatra ozemlje v širokosti 10 km na obe strani, a cona se lahko sporazumno na poedinih krajih po lokalnih potrebah razširi. Pri vzajemnem obmejnem prometu so prosti vsake uvozne in izvozne pristojbine ti-le predmeti: 1. Seno, slama, trava za krmo, slama za steljo in listje. 2. Sveže sadje, sveže mleko, kislo mleko, živalska kri. 3. Drva in oglje. 4. Kamen, gramoz pesek, ilovica, lončarska prst, lapor in vse vrste prsti. 5. Pepel, navadni in umetni gnoj, komina itd. 6. Kruh, navadno pecivo in moka do 5 kg, meso in sir do 2 kg. 7. Pripravljena zdravila, ki jih prebivalci jemljejo po naročilu kakšnega zdravnika. 8. Poljedelsko, gozdno in drugo orodje za vsakdanje potrebe. 9. Žito, semena in drva, ki jih prebivalci ene cone prenašajo v drugo cono v svrho, da jih zmeljejo itd. in jih zopet nosijo nazaj. 10. Vreče in drugi zavoji, ki služijo za transport zgoraj navedenih produktov.
Državljani, ki imajo svoje stalno bivališče v obmejni coni ene ugovornice in na ozemlju druge države takisto v obmejni coni posestva (dvolastniki) imajo pravico s svojo rodbino in s svojimi posli, da lahko svobodno brez vsake uvozne ali izvozne carine prenašajo odnosno gonijo od svoje hiše na posestvo in nazaj te-le predmete: 1. Živino na delo in pašo. 2- Poljedelske stroje in orodje, kolikor ga potrebujejo za obdelovanje zemlje. Prebivalci obojestranskih obmejnih con potrebujejo za prehod meje samo navadno legitimacijo, s katero se lahko svobodno gibljejo v obmejni coni druge države. Legitimacija mora biti opremljena s fotografijo in jo izdaje politična oblast odnosno državni obmejni komisarijat, vidirati pa jo mora pristojna oblast druge države. Legitimacije veljajo za 6 mesecev in se lahko podaljšajo. Otroci izpod 12 let, ki so v spremstvu odraslih in so vpisani v legitimaciji le-teh, ne potrebujejo posebnih legitimacij. Zdravniki, veterinarji in babice, kakor tudi obrtniki, nastavljeni v obmejni coni, imajo prost prehod preko meje, ako izvršujejo svoj poklic v obmejni coni druge države.
Poštni urad »Reberca na Koroškem — to-varna“ (Rechberg in Karnten — Fabrik) se je otvoril s 1. oktobrom za ves pošthi promet. Uradne ure so ob delavnikih od 11 do 12 in od 15 do 16. ob nedeljah in praznikih od 11 do 12 ure.
Avstrijska krona sledi ruskemu rublju.
V avstrijskem parlamentu je narodni poslanec Giirtler zahteval od vlade, naj ukine izdajo bankovcev pod 100 kron, ker z njimi itak ne more ničesar kupiti, na drugi strani pa stane izdelovanje teh bankovcev dvakrat toliko, kolikor znaša njih plačilna vrednost. Vsi bankovci izpod 100 kron, to je po 50, 20, 10, 2 in 1 krono naj se potegnejo iz prometa. Tako bo 100 kronski bankovec najmanjša plačilna enota.
Dunajski trg. Cene živini: Voli 9000 do 16.000 K, biki 9—18.000 K, krave 8500 do
13.000	K, svinje pitane 26—30.000 K, mesene 25—29.500 K za kg žive teže. Mesne cene: Goveje 15—38.000 K, telečje 23 -32.000 K. zrezanec 40—46.000 K, ovčje 14—20.000 K, svinjsko 34—44.000 K, povojeno 33—46.000 K za kg; maslo 30—31.000 K, domače maslo 50—52.000 K, slanina 44 48.000 K. sirovo maslo 48—60.000 K za kg; kokoši 18—20.000 kron, golobi 4—6000 K, jerebice 8—12.000 K, race 32—36.000 K, gosi 40 -50.000 K za kg. Krompir 950—1100 K. kislo zelje 4600—5000 kron. gobe 4 8000 K, jabolka 800 1800 K, hruške 1100—3600. K, breskve 2400 -3600 K, orehi 6500—8000 K. češplji 2—2800 K za kg. Jajce 1750—1800 K. Krma: Seno 105.000 do
210.000	K, otava 140—170.000 K. detelja 205—260.000 K, slama 140—150.000 K za 100 kg. Žito: Pšenica 4100—4150 K, rž 3300 do 3250 K, ječmen 3100—3300 K, oves 3300 do 3400 K za kg. Pšenična moka 7—7300 K, krušna 4600 -4700 K. otrobi 1900 2000 K za kg.
Borza. Dunaj, 9. okt. Dinar 1176 a. K, dolar 73.480, nemška marka 30, poljska marka 8, funt šterling 325.850, francoski frank 5550, švicarski frank 13.720, holandski goldinar 28.550, lira 3120, rumunski lej 455, bolgarski lev 430, češka krona 2600, ogrska krona 29.
Curi h, 9. okt. Avstrijska krona O.OOVs, poljska marka 0,05%, ogrska krona 0,21, nemška marka 0,2214, dinar 8, češka krona 18.25, lira 23. dolar 534 cent.
RAZNE VESTI @
V tretjem tednu v septembru je prišlo v promet za 259 milijard in v četrtem za 317 milijard novih bankovcev. Obtok bankovcev znaša sedaj 2 bilijona 277 milijard kron.
— Zlata pariteta znaša od 9.—15.' t. m. 14.970 pap. kron. - Pretekli teden so na Dunaju stavkali tudi hišni posestniki. — V kratkem dobimo 1 milijonske bankovce, drobiž pa se baje vzame iz prometa. — Nemci v Sloveniji so si ustanovili po našem vzorcu svoje politično in gospodarsko društvo. Vlada je pravila potrdila. — Vojaški vlak sc je 2. t. m. ponesrečil na postaji Večenovci blizu Leskovca. Ponesrečilo se je 70 vojakov. — Kanonik dr. Josip Gruden, znani slovenski zgodovinar, ki je spisal »Zgodovino slov. naroda’1 je v Ljubljani umrl. Turška vlada v Carigradu ne moreveč izplačati uradniških plač. — Po izkazu Narodne banke z dne 2.2 sept. se je promet bankovcev v Jugoslaviji zmanjšal za preko 4 milijone dinarjev.
Ceste iz gumija in stekla. V Londonu delajo ceste sedaj iz gumija in stekla. veščaki trdijo, da trajajo gumijeve ceste petnajst let, toraj še enkra več, kakor če so tlakovane z lesom. Inženerii skušalo tlakovati še z drugim materijalom kakor z železom, steklom in pinto. Steklo vporabljajo za ceste posebno na Francoskem. Površina takih cest je hrapava. Ceste iz stekla so izvanredno trpežne.
Hiše iz šote. V Gelnsenkirchenu je dograjena prva hiša iz šote. Strokovnjaki so pregledali hišo in način zidave ter so izjavili, da je zelo praktična in kar je najvažnejše, hitro dograjena in po ceni. Zidanje hiše iz šote je za polovico ceneje, kakor iz druge tvarine. Nemški listi menijo, da je s to iznajdbo rešena stanovanjska kriza. Kaj, če bi se na te vrste stavb mislilo tudi pri nas.
Kako se bo živelo leta 2000.? Živimo v dobi vsakodnevnih iznajdb. Današnji nagli ia-predki človeštva so napotili znamenitega angleškega pisatelja Wellsa k razmišljanju, kako se bo po mestih živelo čez osemdeset let in nam takole prerokuje:	Mestne obitelji v letu
2000. ne bodo več potrebovale slug in postre-žnic- V hiši se bo namesto njih nahajal brezžični telefon, s katerim se bo iz trgovine naročilo vse potrebno. Jed, pijače — vsega bo v izobilju, o-kusnejše in cenejše. Posebni aparati bodo dona-šali stvari k mizi, posoda se bo čistila z električnim pripravami: enako tudi obleka in sobe. Za to bodo postavljeni posebni strokovnjaki, ki bodo zjutraj očistili stanovanja, cele ulice v eni uri. Starišem ne bo treba skrbeti za otroke, ker se bodo v posebnih zavodih skupno vzgajali in bodo pod nadzorstvom najboljših vzgojiteljev in pestunj rastli po telesu in modrosti. Mestne dame potemtakem ne bodo imele nobenega drugega posla, kakor oblačenje, ljubezen in jim bo dovoli časa ostalo za čebljanje. „Frajlam“ se torej obeta zlati vek in ker nobena izmed njih nikoli noče biti stara, lahko upajo, da bodo še dočakale nebesa na zemlji.
Koncert v zraku. Izvanredni doživljaj so imeli zračni potniki na aeroplanu iz Genove v Pariz. Razun krasnega razgleda iz višine 3000 metrov so čuti v potniški kabini koncert, katerega glasove je pošiljala po brezžičnem telefonu radiotelegrafična postaja v Lausani. Po koncertu so čuli predavanje, pozdrave iz Lau-sanna in vest. da v Digionu dežuje. Nazadnje je godba zaigrala še odlomek iz „Carmena“. Nekega dne bomo potovali po zraku okolu sveta in se zabavali ob zvokih godbe ter se tako iznebili monotonega drdranja težkih va-gonskih koles.
Spomenik žrtvam avstrijskega nasilja. Selo Strbac v jugovzhodnem delu Bosne, je postavilo v večen spomin ubitim in obešenim svojim sinovom velik spomenik, ki je bil slovesno odkrit dne 21. septembra. Kakor znano, so Srbi v začetku svetovne vojne udarili takoj čez Drino in se približali Sarajevu. Bili so od prebivalstva povsod navdušeno sprejeti. Po umiku se je avstro-ogrska soldateska radi tega nad njim kruto maščevala. Tako so v vasi Štrbcu, kakor v vseh vaseh okoli Višegrada pobili in pobesili vso srbsko inteligenco in uglednejše kmete in je padlo na stotine žrtev.
SMESNICE
Mlad doktor, ki je komaj prišel z vseučilišča, a se je imel za zelo učenega, je predlagal slavnemu, staremu jezikoslovcu, da s k u-p a j spišeta knjigo. „Se popolnoma strinjam,11 je rekel ta. »Napišiva notri vse, kar jaz vem in vse, česar vi ne veste, potem bo knjiga vsled svoje učenosti vzbujala pozornost11.
*
Triletni Maksi je sicer prav ljub dečko, toda vsled njegove trmoglavosti mu je oče že nekaterikrat grozil s palico. Pri ponovni priliki res stopi oče predenj s palico in reče: »Kaj naj storim s palico, Maksi?11 — »Idite ž njo na sprehod, papa,11 se je priliznjeno glasil odgovor.
*
Mala Anica: Mamica, prosim kupite mi novo čečo; staro je že tako sram, kadar jo vprašam, koliko je stara.
Profesor: Mladi mož, na kateri visoki šoli ste si pridobili to občudovanja vredno pomanjkanje vednosti?
*
Priletna gospa je bila zelo vneta članica več društev za varstvo živali. Nekega popoldne jo je nadlegovala muha, ki je na vsak način hotela sedeti na njenem nosu. Slednjič je gospa poklicala slugo. — Karl, vjemi to stva-rico tako nežno, kakor jo moreš in izpusti jo skozi okno. — Ta je vjel muho in jo nežno nesel k oknu. »Ah, milostljiva gospa.11 je rekel, »začenja deževati, ali bi ne bilo dobro, da dam sladki stvarici tudi dežnik s seboj?11
+
»Ampak Oto, kar tebi človek pove, gre pri enem ušesu notri, pri drugem pa ven.11 — »Ampak papa, kaj pa morem jaz za to. če imam dve ušesi.11
Za tiskovni sklad so darovali: C. g. poslanec Poljanec 100.000 K; neimenovan iz Žihpolj 1000 K; P. Ručigaj, Grebinj, 10.000 K; zbirka Slovencev v Medgorjah 4000 K; Josi-pina Wutejeva, Dunaj, 2000 K; neimenovan iz Dobrle vasi 1000 K; S. Boštjančič ml» Št. Vid v Podjuni, 1000 K; A. Boštjančič, Otok, 1000 K; M. Jernej, Otok, 1000 K; J. Štefan, Dvor, 2000 K; P. Gašperc, Dvor, 2000 K; Jan Wutej, Gluhiles, 2000 K; Fr. Kravanja, Vognje polje. 300 K; neimenovan 100 din.; S. Ripič, Ljubljana, 20 din.; K. Huttner, Sv. Marija v Puščavi, 15 din.; Fr. Fuger, Dravograd (zbirka 2. del), 100 din.; Z. Paternuž, Dravograd, 20 din. Darovalcem iskrena hvala.
Listnica uredništva.
Jerberg. Hvala. Sedanji čas žal ni primeren za objavo Vaših poetično izraženih misli. — Kovač. Članek bomo priobčili. — Št. Peter na Vašinjah. Pustimo raje, da se izognemo prepiru.
Listnica upravništva.
Naročnino plačujte pri občinskih zaupnikih, ki dobe sezname.
Službo oskrbnika
igče 35 let star, samski, izobražen kmečki sin, ki je
dovršil x odličnim vspehom kmetijsko šolo, ima znanje v lesni trgovini, popolnoma vešč slo* venskega in nemškega jezika v govoru in pisavi.
Šel bi najraje kam na Spodnie Koroško ali Štajersko. Ponudbe jevposlati na upravništvo, pod »zanesljiv in vesten". 61
Izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7. — Tiska Lidova tiskarna (kora. družba), Wien V., Margaretenplatz 7.