$tev. 93 V Trstu« v 6. mala 1914 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. t rcdnislvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega £L 20, I. nadstr. — Vsi ' - iM naj se pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. : £.i*|n:clj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij »'sla' .Edinosti*. — Tisk tiskarne .tdinosti*. vpisane zadruge z t '-rjenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega Št 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. 7Ca;ofnina znaša: Za celo leto.......K ^Jt" /d pol leta................. »J— za tri mesece................. Za nedeljsko izdajo za celo leto........ za pol leta .................™ Glasilo politKvrafla „Edinosti" za Primorsko „ V edinosti, je moč!" Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtni rov . - . . . . mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, gljsi denarnih za- vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnine in reklamacije * pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno !a upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega 5t 20. — PoŠtnohranilnični račun št 841.652. ¥ihar v tržaškem občinskem svet Prvi mainik. 99 Slavni občinski svet......! cc 99 Fora i s'ciavi!" - Dr. Otokar Rybar deisnska napaden Župan obsodil laSke sirovosti. Cerniutz odložil mandat. Na snočnjo sejo mestnega občinskega sveta, v Kateri se je imela pričeti razprava o vodovodnem vprašanju, je prišlo nenavadno veliko število mestnih svetovalcev in tudi galerija ie bila močno zasedena, ker so mislili, da se ne bo govorilo o — dnevnem redu. Kdor ne bi pozna: stopnje inteligentnosti te vrste slavnega občinstva na galeriji, bi bil moral misliti, da jo je privedlo edino le zanimanje za predmet, ki je naravnost življenjskega pomena za tržaško mesto. Dogodki pa so kmalu pokazali pravi povod številnega obiska galerije. Ogorčenje »cittadinov«. Po uradnih naznanilih, med njimi o odstopu svet. Cerniutza, je župan V al eri o takoj nato podelil besedo drugemu podžupanu inž. Doria, ki je s teatralično em-fazo najpoprej prečital sklep mestnega od-b - t delegacije) glede dogodkov prvega m. .a, nato pa še dajal v visokodonečih frazah izraza ogorčenju naših ljubih »cittadinov«. Pri tem se je ta lepi podžupan trudil zbrati kolikor mogoče zaničljive izraze za slovenske delavce, ki so tako možato in dostojno bili manifestirali po tržaških ulicah za svoje pravice. Slovenski odgovor. Inženir Doria ni zaključil z nobenim formalnim predlogom, tako da je večina oči-vidno računila, da se s tem prepreči vsaka raznrava. v kateri bi se bila seveda morala čuti druga plat zvona. Vendar župan ni mogel odreči besede svet. dr. \VHfanu, ki ie v imenu slovenske manjšine najprej pobijal izjavo podžupana Doria, razmrcva-rivši našim Italijanom tako ljubi izraz »cit-tadini« in frazo, da so samo Italijani »cittadini«, prav do smešnosti. Nato se je lotil popolnoma mirno dokazovanja, iz kolikoštevilnih razlogov se Slovenci lahko z enako pravico imenujejo »cittadini« in je seveda začel obširno govoriti o zadnjem ljudskem štetju. To je Italijane tako razdražilo, da so začeli vedno pogosteje pretrgavati govornika in končno bruhati tudi klice: »Fora i s* ciavl« in še več podobnega. Naenkrat pa je padla iz ust večine prav mastna psovka, nakar je dr. \Vilfan izprevrnil ton ter izjavil približno tako-le: »2e dostikrat je večina žalila manjšino z izziv ajočimi manifestacijami proti narodnim pravicam slovenskega prebivalstva. Pač nikdar pa ni storila tega v tako odurni obliki in posebno v trenutku, ko se ima mestni svet lotiti tako važnega vprašanja, kakor je ta, ki je na dnevnem redu. S tem je večina pregazila vse obzire napram Slovencem in je tudi nje odvezala one ku-lantr.e obzirnosti, katero smo Slovenci do-sedaj kazali Italijanom. Obrnjen proti županu, ga je z odločnim glasom pozval, naj vrši svojo dolžnost kot predsednik, ki ima nepristransko voditi razprave in ščititi posamezne govornike v vršenju njihovih pravic, posebno tudi v državnih temeljnih zakonih zajamčene pravice, posluževati se tudi v tej dvorani svojega jezika. Sledil je kratek presledek, tišina pred nevihto. Dr. VVilfan je nato pričel slovenski z besedami: »Slavni občinski svet.......« PODLISTEK. Rdeti mlin. Roman. - Spisal Kaviar da Montipin. Baronici Lascarsovi se je zazdelo, da jej izginjajo tla pod nogami. Bilo jej je, kakor da se jej napenja srce, da bi skoraj počilo, in kakor bi jej ledenela kri v žilah. Izpregovorila ni niti besedice, niti se jej ni izvil vzdih iz prsi. Silna čustva so jej zavalovila v srcu in omahnila je, kakor lepa lilija, ki se jej je zlomilo steblo, ter bi se bila gotovo nezavestna zgrudila na tla. Če bi ne bil Tankred sam, bled kakor smrt, priskočil k njej in je ujel v svojih rokah. Vojvodinja je vstrmela in molče gledala vsa začudena ta prizor. Pogled se jej je ustavljal sedaj na Pavlini, sedaj zopet na Tankredu, ki nikakor ni skušal zakrivati svojega razburjenja, kar bi mu bilo v ostalem tudi nemogoče. — Kaj pa naj pomenja vse to? — je za-mrmrala končno. Pojasni mi to skrivnost, kajti drugače je ne morem pojmiti. Rekel si, da ne poznaš baronice Lascarsove. — Ko sem ti rekel to, sem nevedoma govori! neresnico. — je odgovoril Tankred živahno. — Nisem vedel njenega i-mena. to ie resnica; vendar pa sem poznal njo... in ljubim jo. Laško besnilo. Nepopisen je bil prizor, ki je sledil tem besedam. S huronskim krikom Je skočila pokoncu večina in planila proti klopem slovenskih svetovalcev, ki so pozdravili slovensko besedo z živahnim ploskanjem. Naenkrat je bil dr. VVilfan obdan od razjarjenih, smrtnobledih obrazov; z druge strani pa so skočili slovenski svetovalci, pripravljeni, da odbijejo vsak napad. V tem pa je bil župan prekinil sejo in odšel iz dvorane. Vkljub temu pa so laški liberalci deloma s psovkami proti slovenskim svetovalcem, deloma z milimi prošnjami, naj bi Slovenci vendar odjenjali in dovolili preiti na dnevni red. Dr. Rybar dejanjski napaden. V sredi v tem metežu se pripeti dogodek, ki osvetljuje vso z zavratnostjo združeno nasilnost Iaškoliberalne večine. Neki član laške večine, visok, sivolas, precej plešast, pa tudi zelo krepak možakar, čigar imena ne poznamo, ker je bil to prvi njegov nastop v mestnem občinskem svetu tržaškem, je naenkrat sunil s pestjo od strani v levo lice dr. Rybafa, ki je stal na na najskrajnem levem krilu slovenske vrste, obrnjen proti njej, tako da ni niti mogel videti napadalca. V tem, ko se je dr. Rybar obrnil, da plane na napadalca, je bila že večina potegnila v svojo sredo in porinila v ozadje nepremišljenega »junaka«. Na glasno vprašanje dr. Rybafa: »Chi e stato quel vigliacco?« — je skočil v ospredje prvi podžupan dr. Brocchi, češ, da on prevzema odgovornost. Slovenske zahteve za spravo. Ko je vsled tega narastla razburjenost do viška, je župan povabil v svojo uradno sobo dr. Wilfana, kateremu se je pridružil dr. Rybaf kot predsednik »Slovenskega kluba«. Slovenska svetovalca sta za mirno poravnavo spora postavila pogoj, da župan označi izjavo podžupana Dorie, ki je Izzvala ves incident, kot protivno pravilniku in obenem tudi obsodi žalitve in psovke proti slovenski manjšini posebno pa tudi dejanjski napad na dr. Rybafa. Seveda je moral tudi oni »junak« prositi odpuščanja dr. Rybara, kar se je zgodilo v županovi sobi vpričo dr. Brocchija in dr. VVilfana. Županova obsodba laških sirovosti. Nato se je seja zopet otvorila in je župan v resnici izjavil, da govor inženirja Doria ni odgovarjal pravilniku in da se s tem. da je bilo dr. VVilfanu dovoljeno obširno govoriti proti Dorijevi izjavi, incident lah-ko smatra za zaključen. Dalje je župan ostro grajal psovke in posebno odločno, naravnost ogorčeno obsodil dejanjski napad na dr. Ryb£fa, pripominjajoč, da mu ni treba v tej stvari ukreniti drugega, ker je bila stvar poravnana mirnim potom. Socijalnodemokratski Bileam. Zupan je mislil, da je s tem stvar končana, toda socijalnodemokratski svetovalec Pittoni je ukrenil drugače. Ko mu ji župan hotel odreči besedo, češ. da je incident zaključen in da po pravilniku ni dovoljeno dalje o njem govoriti, se je svet Pittoni priglasil za interpelacijo in je po- — Ljubiš jo! — je ponovila nadvojvo dinja, ki je komaj verjela, da je slišala tt besede. — Ljubiš jo!... — Od noči 30. majnika leta 1770. sem jej posvečal vse svoje srce, — je nadaljeval marki, — in nikdar ga jej ne odtegnem več. — Torej, — je vprašala vojvodinja Ran-danska, — ona mlada deklica, oni lepi o-trok, v katerem si mi tolikokrat pripovedoval ?____ — Je bila ona... — je zamrmral Tankred. — Govorila bova pozneje o preteklosti in prihodnjosti... Danes misliva samo na sedanjost, je začela zopet vojvodinja. — Pomagajva hitro baronici Lascarsovi, da se zopet osvesti. Komaj čakam, da se zopet odpro njene lepe oči. Tank redova nestrpnost je bila prav tako velika, kakor sestrina. Kakor je vedel in znal, je pomagal vojvodin ji, ki je z raznimi sredstvi skušala zopet osvetiti Pavlino. Njuno prizadevanje je v kratkem času doseglo popoln uspeh. Prsi mlade gospe so se začele vzdigovati, srce je začelo biti močneje, trepalnice so se odprle in odkrile one črne oči, ki so tvorile tako živo in dražestno nasprotje napram beli njeni polti in sijajnim njenim plavim lasem. Prvi Pavlinin pogled je veljal markiju d* Hćrouvillu, ki je skoraj klečal pred njo. Zardela je takoj in obrnila oči v stran. Ne- tem v daljšem govoru označil stališče so-cijalistov, toliko glede dogodkov prvega majnika, kolikor tudi dogodka, ki se je ravnokar odigral. Četudi je bil Pittoni v svrho ohranitve internacijonalističnega ravnotežja prisiljen semtertja udariti tudi po Slovencih, je vendar glavna ost njegovega govora bila, skoraj bi se reklo, nehote naperjena proti Italijanom, ki so po-vešali glave v nepopisni poparjenosti. Pittoni je konstatiral, da je župan s svojo izjavo naravnost osmeši emfatični protest podžupana dr. Dorie in ga uničil, in je tako konstatiral, da je nastop slovenskih svetovalcev proti italijanski manifestaciji dosegel popoln uspeh. Pittonijeve insinuacije, naperjene proti slovenski manjšini, je dr. Witfan zavrnil s kratkim popravkom, da se je namreč mirna poravnava tikala samo osebnega incidenta, dočim je ostala slovenska manjšina sprejela županovo Izjavo, ker je bila oprta na pravilnik. Za resno delo jim ni! Ko je župan hotel preiti končno na dnevni red — bila je ura 10 in pol — je veleintelektualna italijanska »cittadinan-za« trumoma začela zapuščati galerijo: komedija je bila končana, imela se je pričeti resna razprava o novem vodovodu, in za to nima občinstvo nikakega umeva-nja. Na predlog svet. dr. Puecherja se je z ozirom na pozno uro prenesla seja na danes zvečer. Pred mestno hišo je čakala množica iste vrste občinstva, kakor se je bilo prej odlikovalo na galeriji, in je pozdravilo s »ščavi« naše svetovalce, ki so to sprejeli z mirnim zaničevanjem. Eden od njih pa jim je odgovoril: »veranents Italiani«. Izmed množice stoječe pred kavarno »Municipio« je priletela škodelica, ki je zadela dr. Wilfana v desno nogo. Prileteli so redarji, ki so potisnili množico v kavarno. Svet. Cerniutz odložil mandat. Obč. svetnik Cerniutz, zastopnik socijalnodemokratične stranke v mestnem svetu tržaškem, je odložil svoj mandat, ker se je preselii v Pariz. Mestni svet je v včerajšnji seji vzel demisijo na znanje. Tržaški mestni odbor ia dogodki prvega majnika. V mestnem odboru je predsnočnjim čutil svet. dr. Ara potrebno dajati duška svoji navdušenosti s predlogom, naj mestni odbor sklene z ozirom na dogodke l. majnika, z ozirom na njih usodnost, na provokatoričen značaj uprizorjene manifestacije in na osvojitvene namere, ki so jih Slovani proglasili, na očitanja na naslov policijskih organov in na razmere Italijanov sploh, da predloži državnim oblastim spomenico, v kateri naj se opišejo dogodki in situacija. Eksekutivi se nalaga, da nemudoma sestavi to spomenico. Odgovoril mu je mestni odbornik dr. S 1 a v i k, da je tak predlog silno neumesten, ko ima magistrat toliko nujnejših in važnejših nalog, nego sestavljati svoje enostransko in brezplodno poročilo na vlado. Glede očitanja slovenske provokacije je zavrnil dr. Slavik, da slovensko ielavstvo dne 1. majnika nimalo ni mislilo i ote je položila roko na srce, kakor bi ga iotela pomiriti, da ne bi utripalo tako burno. — Ali ste me spoznala, madame? — je izpregovoril Tankred, ki je dobro opazil to znamenje Pavlininega razburjenja in čutil, kako mu raste upanje, ki ga je vzbudila v njem Pavlinina omedlevica, nastala ob pogledu nanj. — O! Spoznala sem vas! — je zaklicala mlada gospa živahno. — Vprašajte me, ali sem spoznala pogumnega plemiča, ki je v oni strašni noči trikrat tvegal svoje življenje, da bi rešil moje!... Imate me za zelo pozabljivo ali pa zelo nehvaležno, gospod marki! — Nikdar nisem mislil kaj takega, madame, toda od tedaj so potekla leta ... — Kaj mi je mar let, — ga je prekinila Pavlina; ali ni spomin srca nezmotljiv? Poleg tega, gospod marki, pa sem vas pozneje zopet videla___ — Videla ste me? — je vprašal Tankred začudeno; kje pa, madame, in ob kakem času? Da odgovori na to vprašanje, se je bilo treba Pavlini spomniti Ie nekega usodnega dne: dne svoje zaroke. — Na poti iz Marlyja v Bougival, — je zamrmrala, ob senskem obrežju, 27. dne meseca oktobra leta 1770. Peljal ste se mimo, gospod marki. Bil niste sam: spremljala vas je dama, lepa dama... brez dvoma vaša soproga.... koga izzivati, ker mu pač nihče ne more braniti, da na običajen način proslavi praznik dela. Izprevod po mestu bi se bil izvršil mirno in dostojno, kakor druga leta, če bi glasila italijanske večine ne bila hujskala italijanskega prebivalstva proti temu nedolžnemu izprevodu slovenskega delavstva z lažnjivimi podtikanji, da nameravajo Slovenci s trobojnicami in psovkami žaliti Italijane, dočim je vsakomur znano iz prejšnjih majskih izprevo-dov, kako mirno in dostojno so se doslej vršili pod modro zastavo. Po kratkem odgovoru dr. Are in zavrnitvi dr. Slavika je bil oni predlog sprejet z glasovi ve- čine. ProtlnvstiUski izgredi v Italiji. DUNAJ 5. (Izv.) Kakor poročajo iz Italije, so se vršile zadnje tri dni skoro v vseh večjih italijanskih mestih velike pro-tijugoslovanske demonstracije, ki so se mestoma pretvarjale v hude protiavstrij-ske izgrede. V Turinu je množica z dija-štvom na čelu vzlic policijskemu in vojaškemu kordonu vdrla pred avstrijski konzulat, kjer je hrupno demonstrirala proti Avstriji klicoč: »Abbasso 1* Austria«. Prišlo je do hudih spopadov z vojaštvom in je bilo več oseb ranjenih. V Rimu so na-cijonalci razširjali silno šovinističen letak, ki grdi tržaške Slovence in jako ostro napada Avstrijo. Policija je zabranila nalep-Ijenje tega letaka. V Veroni se je vršilo veliko zborovanje na glavnem trgu. Množica je zahtevala burno sviranje.Garibal-dijeve himne in je viharno demonstrirala proti Avstriji. — V Milanu je prišla posebna deputacija k mestnemu prefektu izražat proteste proti tržaškim Slovencem, ki zatirajo v Trstu italijanski element. Druga deputacija pa je hodila od hiše do hiše, poživljajoč meščanstvo, naj v znak žalosti nad tržaškimi dogodki izobesi zastave na pol droga. V Neaplju se Je vršilo na univerzi velikansko zborovanje. V Parmi je prišlo med protiavstrijskimi demonstracijami — kakor pišejo dunajski listi — do živahnega izmenjavanja mnenj med orožništvom in dijaštvom, pri čemer je bilo več orožnikov nevarno ranjenih Poslanec Federzoni je napovedal interpelacijo, v kateri vprašuje Di San Giuliana., če so divjaški napadi tržaških Slovencev na mirne Italijane prvi uspeh njegovih opatijskih konferenc. Italijansko časopisje silno napada avstrijsko vlado in ji očita, da podpira sla-vizacijo Trsta, kjer so Italijani na milost in nemilost izročeni slovanskemu elementu. Cesarjevo bolezen. Cesarjevo zdravstveno stanje neizpre-menjeno. DUN ij 4. (Izv.) Poročila o cesarjevem zdravstvenem stanju so danes zopet optimistično pobarvana- Cesar je današnjo noć b Ije prespal n go včerajšnjo. Kašelj je bil tudi nekoliko lažji. Cesar je bil čez dan krepkejši, nego prejšnji dan Po daljšem času je danes tudi jedel z večj m tekom. Popoldne se je nekaj časa izprehaja'a v zaprti mal schonbrunnski galeriji. Zadnje besede je izpregovorila s tresočim se in skoraj neslišnim glasom. — Njegova soproga? — je vdgovorila vojvodinja in objela baronico Lascarsovo. — To pa ni res, ljuba moja. Ona lepa dama sem bila jaz: moj brat ni oženjen. Pavlina je povesila glavo na prsi. Kako u-sodna je bila zmota onega dne. Ko ne bi bila prepričana, da je neznanec, ki jo je rešil v noči 30. majnika, ni več svoboden, bi bila pod vtiskom onih poroških sanj imela dovolj moči, da bi bila umeknila svojo obljubo in odrekla baronu Lascar-su svojo roko. Sedaj pa je ta zakon, da-siravno pravkar razdejan po strašni smrti barona Lascarsa, ostal vendarle nesreča in sramota za vse njeno življenje. — Dragi Tankred, — je rekla vojvodinja markiju, — gotovo niti od daleč nisem mislila, da pride do tega svidenja, ki me je tako zelo razveselilo posebno že zato, ker si moj brat in moja prijateljica nista tuja drug drugemu. Toda vse to povzroča gospe Lascarsovi zopet novo duševno vznemirjenje in pridružuje bolj, ki jo je morala potrpeti te dni, zopet še novo. Ne tirajva svoje samopridnosti do okrutnosti. Pomisliva, da ubožica zelo potrebuje miru, da si zopet pridobi moči. Odre-čiva se torej za nekaj časa vsej radosti, ki nama jo vzbuja njena družba in jo zapustiva, da se more odpočiti. Vjovodinja je prisrčno objela Pavlino, ki je pozdravita nato markija v nepopisni Jutranje poročilo o cesarjevem stanju. DUNAJ, 5. (Kor.) „Korr. Wilhelmtt poroča o jutranjem zdravstvenem stanju cesarja sledeče: Noč je bila mirna in krep-čilna, kataralični pojavi so se nekoliko zmanjšali in je temu odgovorno tudi splošno počutje. Sprejemi pri cesarju. DUNAJ 5. (K r) Cesar je sprejel tekom dneva, kakor navadno, najvišjega dvornega mojstra kneza Montenuovo, oba generalna adjutanta gn fa Paara in barona Bolfrasa ter kabinetnega ravnatelja pl. Schiessla. Večernje sporočilo. DUNAJ 5. (Kor.) O cesarjevem zdravstvenem stanju je bilo izdano sledeče sporočilo : V objatlivnih simptomih in subj< k-tivnem stanju se pri Njegovem Veličanstvu ni izpremenilu nič. Le kašelj je bil čez dan nekoliko lažji. Cesar je bil eno uro v mali galeriji ob odprtem oknu Zo delazmožncst državnega zbora. DUNAJ 5. (Izv.) Snočnja konferenca načelnikov parlamentarnih strank je obrodila čuden rezultat, da je sedaj v ospredju vse akcije ubogi predsednik državnega zbora dr. Sylvester, ki naj započne nova češko-nemška spravna pogajanja. Tekom današnjega dneva se je trudil dr. Sylvester v parlamentu, kako bi pričel akcijo. Konfe-riral je s poslancem Stanekom, ki je izjavil, da bi bili Čehi pripravljeni udeležiti se spravnih konferenc, ker odgovarja to njihovemu stališču. Potem je konferiral z voditeljem čeških Nemcev posl. Pacherjem, pri čemur pa ni dobil najboljšega vtisa, ker se Nemci pričkajo sami med seboj ali bi se udeležili konference ali ne. Potem je obiskal zborničnega predsednika ministrski predsednik grof Stiirgkh in mu obljubil svojo dobrohotno pomoč. Popoldne je dr. Sylvester konferiral z dr. Kramafem. — Iz Prage prihaja vest, da se bo prva spravna konferenca vršila najbrž 17. ali 8. t. m., dočim pa na drugi strani prevla-'uje zelo pesimistično mnenje. Hova voJaJka bremenu DUNAJ 5. (Izv.) Iz vojaških krogov se /»oroča, da namerava vojna uprava v najkrajšem času izvesti popolno reorganizacijo armade. Vojno ministrstvo ima že izdelan načrt, po katerem se dodajo sedanji redni vojski reservne formacije, ki jih bodo tvorile čete druge kategorije, razdeljene v posebne reservne divizije v področju vsakega vojnega zbora po ena (vseh skupaj 16), ki bi se v slučaju potrebe združile v 4 nove armadne zbore. Poleg tega pa bi se zvišalo prezenčno stanje stotnij ozir. bataljonov. Sedanje prezenčno stanje stotnij (92 mož) bi ostalo le pri 1126 stotnijah, dočim pa bi se pri 506 stotnijah zvišalo na 120 mož, kar se je večinoma tudi že storilo. Vojna uprava namerava baje ta organizacijski načrt predložiti delegacijam že v sedanjem zasedanju. Izdatki za to reorganizacijo so še neznani. _ Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 5. (Kor.) Danes se je nadaljevala debata o proračunu naučnega mi- zadregi. Nato sta se brat in sestra zopet vrnila v svoje sobe. Komaj so se vrata zaprla za njima, se je Tankred zgrudil na stol in ves obupan pokril obraz z rokami. — Moj bog! Moj bog! Kaj pa ti je? — je vzkliknila vojvodinja vsa prestrašena. — Sestra, najnesrečnejši človek na svetu sem! — je jecljal Tamkred s tresočim glasom. — Najnesrečnejši človek na svetu! — je ponavljala vojvodinja. — Ali morda zaradi baronice Lascarsove? Marki je prikimal z glavo. — Ne razumete, — je dejala vojvodinja. Tankred se je očividno boni nekaj časa sam s seboj, potem pa je bilo videti, da se je čutil premagan. Ogenj, ki je gorel v njem, je izbruhnil in zaklical je razburjeno: — Ali ne razumeš, da jo ljubim še vedno, da jo bolj ljubim kot nekdaj? — No, — je odgovorila vovodinja, — to ni niti nesreča niti pregreha. Tankred je z brezprimernim ponosom dvignil glavo. — Sestra, — je rekel potem, — Slabo me poznaš, ali bolje, poznaš me. Ne pozabljam nikdar, kaj sem in kakega pokoljenja sem. Trpel bom, umrem tudi, če bi bilo treba, toda nikdar ne bo vdova lopovskega barona Lascarsa markiza d' Her u v »llova. Strti IL »EDINOST« it 93. V Trstu, dne 6. maja 1914. nistrstva. Med debato se je oglasil tudi Nemec Rud. Brandsch, ki je zahteval pr - stost nemškega jezika v šolah, katere obiskujejo nemški otroci. Ponesrečen Lloydov parnik. DRAĆ 5. Kor.) LI. ydov parnik wUranou je nasedel v tukajšnem pristanišču na pešče-nino in se je popoln ma nagnil. — Parnik baje ni v nevarnosti in ga bodo kmalo dvignili. Albanija. Zastopnik Francoske v Albaniji. PARIZ 5. (Kor.) Z stop-tvo Francoske v Albaniji prevzame pooblaščeni minister De Fontenay. Ker parlament še ni dovolil izdatkov za francosko poslaništvo v Draču, bo p slafa francnska vlada Fontenayja v Aibanijo v p setni izredni misiji. Mednarodna komisija za ureditev balkanskih vprašanj. PARIZ 5. (Kor.) Oficijelno se poroča, da prične zopet delovati mednarodna komisija za ureditev vprašanj, ki so v zvezi z balkansko vojno, v začetku meseca junija. Člani komisije so že dobili tozadevno obvestilo. Konkordat med Srbijo in Vatikanom. BLDI.VPEŠTA 5. (Izv.) „AIkotmany" poroča. da bo konkordat med Srbijo in Vatikanom v kratkem podpisan. V novem konkordatu ostanejo pravice Avstri e gl de protektorata in f* • Avstrija izvrševala protektorat nad konkordatom. To dejstvo vzbuja v madžarskih krogih silno pozornost, Ogri so silno nezadovoljni in nameravajo vložiti tozadevni protest v delegaciji katerega hočejo utemeljevati s tem ugovorom da se bo na ta način katoliško duhovništvo v Srbiji posrbilo. Ruska dana. PETROGRAD 5. (Kur.) V ruski dumi so se odigrali danes precej burni prizori. Predvsem je odklonila duma predlog socijalnih demokratov, ki so zahtevali, da se odloži posvetovanje o proračunu za toliko časa, dokler ni potrjen zakon glede svobode govora. Ta pred g je bil odklonjen s 145 proti 76 glasovi. Nato je stopil na govorniško tribuno min. predsednik Goremykin. Ko je začel govoriti je nastal pri skrajni levici strašen hrup. Poslanci so razbijali s Klopimi in stolmi m so hoteli porušiti vse kar jim je prišlo nasproti. Ker kljub opominom predsednika ni nastal mir je izključil predsednik osem socijalno-demokratičnih poslancev od 15 sej. Ker poslanec Čenkeli ni hotel zapustiti dvorane je predsednik zborovanje prekinil in ga pozval ponovno, da naj zapusti dvorano. Ker Čenkeli ni hotel iti iz dvorane so odšli vsi drugi poslanci in ie ostal Čenkeli sam v zbornici. Krizo v Rusiji. Na vidiku novih dogodkov. PETROGRAD 5. (Izv.) Dogodki, ki so se pripetili danes v ruski dumi so strašno razburili vso javnost. Povsod se govori, in te govorice se potrjujejo v vseh tudi v merodajnih krogih, da pomenjajo ti burni dogodki napoved za začetek važnih izprememb v ruski politiki. Opozicijo-nelne stranke so sklenile, da nastopijo najodločnejši boj proti sedanjemu ministrstvu, sklenile so posebno zvezo in kakor kažejo vse razmere ministrski predsednik Goremykin ne bo dobil večine za budget. Pričakuje se silnega odpora proti vladi posebno še, ker je vdrlo v dumo vojaštvo in ker je vlada uvedla proti poslancu Cenkeliju kazensko postopanje. Ta na-silstva v dumi se smatrajo v obče za kršenje poslaniške imunitete in bodo dala povod za razne še nadaljne izgrede. Vsi listi posebno »Riječ«, »Rus. Slovo« in drugi večji listi pozivajo opozicijo in zahtevajo od opozicije, da prične takoj najodločnejši boj proti sedanjemu vladnemu sistemu. Vse to kaže, da smo na vidiku velikih in za Rusijo velepomembnih sprememb v ruskem političnem življenju. Ruski proračun. PETROGRAD 5. (Izv.) V proračunskem odseku se je predložil danes državni proračun, ki izkazuje 35/1 milijonov rub-lov (to je okroglo 9 tisoč milijonov kron) dohodkov (za 330 milij. rublov več kot lani) in 3299 milijonov rublov izdatkov. Sklenilo se je. da se porabi prebitek za nove železniške zveze. Afera Caillaux — Calmette. PARIZ 5. (Kor.) Preiskava proti soprogi Caillauxovi, ki je kakor znano umorila glavnega urednika „Figaro" Calmetteja zaradi njegovih neprestanih napadov na njenega moža, še vedno ni končana. Preiskava je dognala skoro nepobitno. da je postal Calmette res žrtev prehitre sodbe in da so bile njegove besede, ki jih je ponavljal pred smrtjo, namr- č da se je boril za pravico, povsem resnične in da Calmette ni imel tistih nizkih nam nov, ki so se mu predbacivali, in ki so potisnili v roke morilki smrtno orožje. Danes je bil zaslišan namreč brat pokojnega urednika dr. Calmette. Ta je izjavil, da mu je zaupal brat vse tajnosti. On tudi ve, da ni imel njegov brat nobenega pisni', ki bi izdajal osebne intimne skrivnosti zakonskih Caillaux in da Cail-lauxa ni nikdar osebno sovražil. Pokojni Calmette je nastopal proti Caillauxu edino le zaradi tega, ker je bil uverjen, da je njegova politika pogubonosna za Francijo. In v tem prepričanju je mož tudi umrl. veze so pretrgane, vstaši so porušili in požgali vse urade. Avstrijski podaniki v Coloradi. WASH.NGTON 5. (Kor.) Avstro-ogrski poslanik je obiskal danes državnega tajnika B rva na in se je informiral pri njem glede položaja stavkuiočrft rudarjev v Coloradi. Velik del tamošnjih rudarjev je namreč avstno-ogrsklh podanikov. Avstro-ogrski poslanik do zahteval za avtro- ogrske rudarje, ki so bili ubiti povodom izgledov stavkujo6*h, odškodnino, katero bodo dobili sorodniki in ostali ubitih Avstrijcev in Ogrov. Volna v Ameriki. Zahteve Mehikancev. WASHINGTON 5. (Kor.) General Funston je sporočil, da zahtevajo Mehikanci, da bi se jim izročile vodne sile in vodne naprave pri Veracruzu. General Funston prosi za tozadevna pojasnila in ukrepe. Prvo delo posredovalcev. WASHINGTON 5. (Kor.) Posredovalci so sklenili, da bodo skušali najpreje rešiti sporno vprašanje glede pozdrava ameriške zastave pred Tampico. Južno - ameriško posredovanje brezuspešno? PARIZ 5. (Izv.) Kakor poročajo listi iz VVashingtona, se ne pričakuje od posredovanja južno-ameriških republik nikakega uspeha. Obenem pa so prispele tudi vesti, da je vsak hip pričakovati Huertove demisije. Po drugih vesteh pa je vest o liuertovem odstopu le šahovska poteza tega lokavega državnika. Za slučaj, če bi prišlo do kakih konfliktov, bi Zedinjene države ojačile v Veracruzu izkrcane čete, zlasti z artiljerijo, ki je že na potu proti Veracruzu, ki bi začele prodirati proti mestu Mehiki. Demonstracije po Italiji radi dosottov t mejnika. Prišlo je, kakor je bilo pričakovati: po vseh večih mestih sosednjega kraljestva se vrše demonstracije radi dogodkov v Trstu dne 1. majnika. Kdor pozna vezi, ki spajajo »neodrešeno« z ujedinjeno Italijo, kdor pozna sile, ki obvsaki priliki spravljajo v gibanje aparat veleitalijanske propagande, ta bi bil marveč iznenadjen, ako ne bi bilo tudi to pot prišlo do takih demonstracij. Naši italijanski listi poročajo seveda hlastno in z lahko umljivo tendenco o vseh teh demonstracijah. O, da, razumemo, kaj bi hoteli doseči s tem. Računajo: čim več, tem bolje, tem izdatneje! Cim več demonstracij in manifestacij, tem bolj mora prihajati svet do uverjanja, da je javno mnenje v Italiji v plamenu zaradi dogodkov v Trstu! To mora imponirati svetu in posebno avstrijskim državnikom in diplomatom! In ne moremo tajiti, da imajo ti računi naših Italijanov dobro podlago: slone na dosedanjih izkustvih, ki pravijo in uče, da so se doslej dunajski krogi se vsikdar ustrašili, čim je kje v Italiji kaj zašumelo v znak nezadovoljstva z avstrijsko politiko v — Avstriji! Ali pa morda primorske pokrajine na vzhodni o-bali Adrije niso več v Avstriji?! Ali je morda avstrijska uprava le provizorij, dokler ne pride primeren trenotek, ko pravi gospodarji zavladajo v teh krajih?! — Oprostite, če smo se motili! Saj je taka zmota opravičljiva spričo dejstva, da nas avstrijska uprava ni še nič obvestila okaki svoji abdikaciji v tem pokrajinah. Nje politika na našem jugu je bila doslej sicer res taka, da v resnici ni zameriti našim Italijanom, ako menijo, da smer avstrijske politike v teh »italijanskih provincijali« ima določati javno mnenje v — Italiji. Ali, kakor rečeno, avstrijska diplomacija ni dala doslej od sebe nobenega državnega akta, kjer bi nas bila tudi formalno obvestila, da je tu le upraviteljica po direktivah in ukazih iz Italije. In tako nam res ni zameriti napačnega mnenja, da so te pokrajine še v Avstriji, kjer ima vladati avstrijska uprava po avstrijskih državnih zakonih in izključno le z ozirom na avstrijske interese...! Toda šalo na stran in povrnimo se k demonstracijam po Italiji radi dogodkov 1. majnika v Trstu! Verjemite nam, da nas te protiavstriske demonstracije ne le niso iznenadile, marveč da so nam celo prav prišle. Kajti utegnile bi morda vendar odpreti oči vsaj kateremu njih, ki v dobri veri opravičujejo dosedanjo avstrijsko politiko v teh pokrajinah. Le čitajte nozorno poročila v včerajšnjem »Picco-lu« o demonstracijah v Rimu, v Benetkah, v Parmi, v Turinu, v Neapolju, v Vi-cenzi, v Pisi, v Veroni itd. Povsod isti e-lementi, povsod isti način, isti vskliki in isti režiserii za kulisami. V imenu in po navodilih teh poslednjih pa vodi režijo znano iredentistično društvo »Trento e Trieste«. A ognjišča demonstracij so bile povsod — šole, srednje in visoke, kjer so v ta namen zaustavili predavanja. In povsod je reka demonstracij težila pfoti avstrijskim konsulatom. »Piccolova« poročila beležijo sicer viharne vsklike »Viva Trieste italiana!« in »abasso«. Toda mi trdimo mirne duše, da značaj teh demonstracij se je izražal najbolj v tem, kar »Piccolo« — zamolčuje. Označa nam le melodijo, potajuje pa nam tekst pesmi. — Zakaj ne pripoveduje konkretno, komu so veljali tisti »abbasso«?! Da so veljali samo Slovanom, in ne komur drugemu, bi jih bil gotovo natisnil z mastnimi črkami! Zato trdimo mirne duše in z uverjenjem, da ne zagrešamo s tem nikakega obrekovanja, nikake neosnovane denuncijacije, marveč da beležimo le golo dejstvo: da Je irredenta v Italiji v sporazumljenju z irredento v Avstriji porabila dogodke v Trstu dne 1. majnika za protiavstrijske demonstracije. S tega vidika treba presojati te demonstracije po Italiji, ako hočemo prav in pravilno spoznati njihov značaj, namen pomen. To je tudi italijanski odmev na kruto presenečenje, ki je je doživel San Giuliano v Opatiji in na potu od tam v Lipico. Toda, to ni bila lekcija samo za San Giuliano, ampak tudi za grofa B e r c h-t o I d a. Znano je, kako so na Dunaju debelo gledali, ko jim je pokojni poslanec Vitežič v 70.tih letih prvikrat govoril o Hrvatih v Istri. Kakor da jim je razkril novo Ameriko! Ali ni morda možno, da je v Avstriji tudi danes še Berchtol-dov, ki so jim še le o priliki, ko je prišel San Giuliano v Opatijo utrjat zvezo med Italijo in Avstrijo na podlagi italijanstva teh pokrajin pozdravi Stangerjev, razgovori s Spinčici in slovanski znaki od Opatije pa do Lipice razkrili doslej neznano jim zemljo — novo Ameriko?! Po Italiji reagirajo na grenko lekcijo z izbruhi jeze in sovražtva proti Slovanom in proti naši državi. Umejemo to jezo. — Vprašanje pa je sedaj, kako bodo gospoda na Dunaju reagirali na te izbruhe?! Ali zopet tako, kakor vedno doslej: s politiko povečane animoznosti proti nam? Ali se bodo zopet nečastno pokorili šibi, ki tepe nas in — njih?! Ali ne bodo že enkrat reagirali dostojno države, ki se zaveda svoje suverinetete, ki hoče braniti integriteto svojega ozemlja, svojo samostojnost, svoj ugled, svojo čast in svoje interese s tem, da jih bo spravljala v sklad z onimi državljanov, ki doslej niso še nikdar iskali podpore onkraj meja države?! Ali pa bodo morala priti še nova presenečenja, da jim razkrijejo realnost na jugu monarhije in sile, ki žive in delujejo tu in ki zahtevajo svoje pravo?! Nemčija in Trst. Iz Petrograda je dobilo zagrebško »Narodno Jedinstvo« od — kakor «zatrja — dobro informirane strane to-le sporočilo: Dotična oseba zatrja, da ni nikakor definitivno stavljeno z dnevnega reda vprašanje o rusko-nemškem sporazumu glede na avstro - ogrsko monarhijo. More se celo reči, da je to vprašanje toliko na dnevnem redu, da se smatra kakor eno najvažnejih pendentnih vprašanj med vsemi interesiranimi velevlasti. To vprašanje se nahaja sedaj na eni mrtvi točki, a to radi enega konkretnega vprašanja, kar najbolje dokazuje, da je per-traktirano v toliki meri, da je došlo tudi do diferencij konkretnih vprašanj. To je vprašanje bodočnosti Trsta. Dotična oseba pravi, da v hipu, čim bi trojni sporazum privolil, da se Nemčija primakne Trstu in Adriji, ne bi Nemčije ničesar več zadrževalo, da se popolnoma loči od svoje zaveznice (Avstrije). Ali v to pri-maknjenje Nemčije k Jadranu nočejo privoliti sile sporazuma, posebno ne Francija in Anglija radi ravnotežja na Sredozemskem morju, a Rusija ne radi Slovanov. In vse vedenje Nemčije ter njeno naglašanje ojačenja trozveze ni drugo, nego prizadevanje, da izsili od trospora-zuma privolitev v tem vprašanju. Da je temu tako, to se ve pozitivno, ker so v tej smeri želje Nemčije jasno izražene! Iztrebljenje morskega živijo v Turčiji. Te dni je bila predložena bolgarskemu sobranju turško - bolgarska pogodba glede naseljevanja emigrantov. Pogodba je za Bolgarsko jako kruta in opozicija ima čisto prav, če gleda v njej nekako sredstvo za iztrebljenje bolgarskega življa v Turčiji. Mladoturki hočejo — to je že njihova stara želja, — da bo carigrajsko zaledje nastanjeno izključno z mohamedanskim prebivalstvom. V dosego tega namena sedaj z največjo brutalnostjo preganjajo grško prebivalstvo v Traciji in postopajo ravnotako seveda tudi z Bolgari. Vrh tega se hočejo Turki enkrat za vselej zavarovati pred eventualnimi vstajami na meji in so zato pregnali iz drinopoljskega in lozengrajskega sandžaka vse bolgarsko prebivalstvo, ki je ostalo pod turškim gospodstvom. Toda dočim imajo Turki velike težave z Grki, ki imajo močno za-slombo in oporo v Atenah, bodo, kar se tiče Bolgarov, lahko čisto mirno izvršili svoj program, kajti bolgarska vlada gleda j i sto mirno, kako hira bolgarski živelj v turški Traciji. Sicer pa je bolgarska vlada celo odobrila in pristala na turški načrt glede iztrebljenja Bolgarov. Bolgarsko - turška pogodba glede na-seljenja emigrantov je bila sklenjena že 15. novembra 1913, in obsega štiri točke: 1) Bolgari iz lozengrajskega (kirkiliš-kega) in drinopoljskega sandžaka se morajo naseliti v ona izpraznjena muslimanske vasi v Traciji, ki se nahajajo na okupiranem bolgarskem ozemlju, zato pa pridejo v bolgarske vasi na Turškem mo-Iiamedanski izseljenci iz bolgarske Tra-cije. 2) Pravica lattništva se mora strogo spoštovati tako z ene kakor z druge strani. V to svrho naj takoj po izvršitvi preseljenja posebne komisije precenijo zamenjane vasi in določijo odškodnino, če se pokaže razlika v vrednosti. — Izmenjati se morajo ne poedina posestva, ampak skupno cele vasi; zato se sestavijo liste izmenjanih vasi. 3) Bolgari, ki so postali turški podaniki, a so rodom iz galipoljskega in rodoš-kega sandžaka, se zamorejo svobodno vrniti na svoja stara domovja. Izvzeti je pri tem le šest vaso (seveda, kjer so sami Bolgari), — ker so se tam že naselili mohamedanski begunci. 4) Bolgari iz tracijskih mest, t. j. iz Drinopolja, Lozengrada, Bunar Hisarja, Dimotike, Eski Baba in Lipe, se smejo vrniti v svoja mesta. Seveda je to vse samo v teoriji, kajti praksa govori čisto drugače. V praksi je namreč Bolgarom kratkomalo vrnitev že a priori onemogočena. Ista točka namreč pravi: Ker se nahajajo v bolgarskih kočah v Lozengra-du in Bunar Hisarju sedaj že mohame-danske rodbine iz istih mest, ki so jim bila njihova domovja za časa vojne porušena in ker je materijalno nemogoče, da bi se tem turškim rodbinam postavila nova bivališča, zato se smejo bolgarske rodbine iz teh mest vrniti v svoja domovja šele tri mesece potem, ko sprejmete pogodbo obe vladi. V očigled sedanjim razmeram na Bolgarskem in v očigled velikemu vplivu, ki ga ima Turčija na Bolgarskem, je že v naprej gotovo, da bo vladna večina v sobranju sprejela to sramotno pogodbo, ki bo Turčiji omogočila, da na zemlji, ki je bila že osvobojena in kjer se je prelilo že toliko slovanske krvi, izbriše vse slo_-vanske sledove. Pogodba je pač taka, da se je bodo morali držati Bolgari, ne pa tudi Turki. Dnevne vesti. Nova banova stranka. Hrvatski ban se menda faktično peča z mislijo ustanovitve nove stranke, ki bi mu bila brezpogojno udana, ker se mu zdi koalicija kljub njeni lojalnosti še premalo vladna. Glasilo srbske samostalne stranke, »Srbobran«, se obširno peča z vestmi o osnutku nove banove stranke in izjavlja, da je srbsko-hrvatska koalicija trdno prepričana, da niti merodajni faktorji na Hrvatskem sami nimajo nobenega pravega upanja, da bi bilo mogoče ustanoviti tako stranko. Kar se ni posrečilo Rauchu, Tomašiču in Čuvaju, se ne posreči trajno niti Skerleczu. Ravnotako pa je tudi neverjetno, da bi se vladi posrečilo razbiti koalicijo, ki se tudi še sedaj drži pogodbe z grofom Tiszo in bo na tem temelju tudi še nadalje zidala svojo politiko. Glasom tega so vesti, ki prihajajo v javnost o novi stranki, samo pobožne želje, ki se ne bodo še tako kmalu izpolnile. Srbsko-grška pogodba glede solunskega pristanišča. Ker je srbsko-grška pogodba glede solunskega pristanišča že perfektna, se je srbska vlada že pričela baviti z vprašanjem ustanovitve srbske paro-plovne družbe v Solunu, ki naj bi oskrbovala izvoz srbske živine in zemljiških pridelkov v tujino. Vrh tega ustanov Srbija v Solunu posebno trgovinsko agencijo, ki jo bo vodil bivši blagajnik v narodno-go-spodarskem ministrstvu, Vasilij Džangar. Kakor znano, je dobila glasom srbsko-grške pogodbe Srbija v Solunu za dobo 50 let svoj posebni oddelek v pristanišču. Srbsko pristaniško zono bodo sicer upravljali Grki, a Srbi bodo smeli nakladati in izkladati svoje transitno blago brez vsakih pristojbin in taks. Sploh je Srbija po pogodbi deležna vseh privilegijev in pravic, ki jih vživajo v prosti pristaniški zoni že druge države. Glede obmejno-železniške-ga prometa pa veljajo za obe državi določila »convention a quatre«. »Universul« in avstrijska »Rdeča knjiga«. Romunski uradni list »Universul« v Bukareštu je začel priobčevati vrsto člankov, ki se pečajo z avstrijsko »Rdečo knjigo« in z avstrijsko zunanjo, posebne balkansko politiko. Te članke uvaja list s posebnim uvodom kritične vsebine. Med drugim piše list, da je hotel dokazati avstrijski zunanji minister grof Berchtold pred vsem sledeče: 1.) Da je bila avstrij-sko-ogrska diplomacija natančno poučena o položaju na Balkanu že pred izbruhom prve balkanske vojne in 2.) da je avstrijska monarhija podpirala romunske zahteve. Z ozirom nato moramo mi, tako nadaljuje list, že v naprej pribiti, seveda pogojno z avtenticiteto aktov te »Rdeče knjige«, da je govoril Berchtold v svojem lanskem ekspozeju resnico, ko je trdil, da je storila Avstrija vse možne korake, da podpre upravičene zahteve romunske. Končno kritiko avstrijske diplomacije si pridržuje list po objavi cele knjige in Berch-toldovih navajanj. Oster konflikt med rusko dumo in vlado. Med rusko dumo in novo konservativno Goremijkinovo vlado je prišlo do ostrega konflikta, ki je tudi že dal povod vestem, da namerava vlada kratkomalo dumo razpustiti. Ministrski predsednik Goremijkin je namreč naznanil predsedniku dume, da vlada odločno vztraja pri izročitvi socialističnega poslanca Cejdzea, češ, da mora biti za svoj zločinski govor, v katerem je izjavil, da mora postati Rusija republika, na vsak način kaznovan. Duma smatra ta korak vlade popolnoma upravičeno za hudo kršenje imunitete in govorniške svobode ljudskih zastopnikov in namerava kot nekak odgovor na Goremijkinov napad že v najkrajšem času predložiti inicijativno osnovo o popolni svobodi poslanskih govorov, ki je pa vlada čisto sigurno ne bc predložila v potrjenje. Konflikt med vlado in opozicijo je torej skoro nepremostljiv in progresisti že sedaj izjavljajo, da je pod takimi okoliščinami sodelovanje dume z vlado izključeno nemogoče. Progresisti so na svoji zadnji konferenci soglasno sprejeli resolucijo, v kateri izražajo željo, naj se duma raje razpusti, nego da bi si pustila še nadalje kratiti svoje pravice. Doffltie vest!. kratki bolezni. Pokojnik je bil član in dolgoletni odbornik »Podpornega in bralnega društva«, član in soustanovitelj Sv. jakob-ške »Čitalnice«. Ko so Sentjakobčani leta 1898. vsled prepovedi škofijskega ordinarijata. da se ne sme udelžiti »Bratovščina sv. Cirila in Metoda« s svojo zastavo, protestirali in nastopili za svoje pravice, tedaj je ta nastop zahteval med drugimi kot žrtev tudi pokojnika, ki je bil kaznovan na tri mesečni zapor. Pogreb tega mučenika se vrši jutri, v četrtek, dne 7. t. in., ob 3 popoldne iz mestne bolnišnice, ulica Pieta. N. v m. p. Žalujoči družini naše iskreno so-žalje. Italijanska kultura. O italijanski tržaški kulturi smo že toliko pisali, da si je mogel že ves svet napraviti pravo sodbo o njej in priti do uverjenja, da bodo morali Slovenci prej ali slej odločno poseči vmes ter naučiti laške tržaške pobaline prave kulture — civiliziranih ljudij. In zopet danes moramo zabeležiti slučaj čedne vzgoje italijanskih frkolinov. Po popoldanskem izletu se je vračala zvečer po Gozdiču slovenska družina, sestoječa iz moža, žene in malega fantiča. Dospevši k Sv. Ivanu so izletniki opazili gručo kakih 25 do 30 italijanskih korenjakov, ki so trosil tam okolu svojo talijansko kulturo s tem, da so prepevali izzivalne pesmi ter vpili nesramne psovke proti Slovencem. In to na slovenski zemlji! Boga naj zahvalijo fantiči, da je imel izletnik družino s seboj, kajti v drugem slučaju bi kulturonosci prav gotovo drago poplačali svoje — nekulturno početje. — Omeniti pa nam je še posebno, da bi bilo dobro opozoriti vdoje teh italijanskih pobalinov, naj malo bolj pazijo na početje njihovih kulturnih sinov, kajti, ako kateri izmed njih dobi pošteno zasluženo lekcijo, da nebi potem hodili okrog raznih ministrov jokat se, da jih Slovenci strašno pretepajo in preganjajo. Italijanski kulturonosci naj si pa zapomnijo, da znajo tržaški Slovenci v primernem času temeljito po-čevati o — kulturi! M. K- In kje je ostala — kultura?! Naši Italijani se strašno zgražajo, če Slovenci nekoliko energičnejše odbijajo — a Ie odbijajo — napade in branijo svoje pravice v tem mestu. Posebno te dni označajo Slovence za barbare, ker da so s svojim nastopom dne 1. majnika izzvali krvave dogodke in zlostavljali nedolžno in mirno italijansko meščanstvo. Predrzno da so žalili italijanski značaj tega mesta in oskrunili njega kulturo. V svojih poročilih o demonstracijah v Italiji pa sami pripovedujejo, da je bilo povsod huronskega krika, da je bilo divjih napadov na socijaliste, da je bilo pretepov, krvavih glav in tudi kamenja. Mari so tudi po italijanskili mestih Slovani povzročali izgrede s svojimi sprevodi po mestih?! Tam doli so bili vendar Italijani — med seboj] In vendar so se tam doli dogajale stvari, ki jih naši Italijani — seveda le tedaj, kadar hočejo zasramovati nas Slovane — označajo kot barbarstvo, kakor zločine proti kulturi. Ker pa so se take stvari dogajale v Italiji in med Italijani, je upravičeno vprašanje: kje je ostala kultura, ali v Italiji — ni kulture?! »Vila Velebita« v Trstu. Včeraj proti večeru je prispela v naše prisianišče šolska ladja kr. hrvatske navtične šole v Bakru, »V i 1 a V e 1 e b i t a«, o kateri smo že večkrat imeli priliko govoriti v našem listu. Ladji poveljuje kapitan Nikola Ge-rechtshammer ter se nahaja na njej 40 dijakov bakrske navtične šole s 4 profesorji. Ladja je odplula iz Bakra v nedeljo. V Puli se je ustavila dva dni, kjer si je dijaštvo ogledalo arzenal, muzeje, vojne ladje itd. Ladja je uporabljala vse do Trsta samo jadra. V Trstu ostane do petka in odpluje nato zopet v Baker. V počitnicah odpluje »Vila Velebita«, kakor vsako leto, na celomesečno poučno potovanje. Tekom šolskega leta gre ladja vsak teden tri dni na potovanje. Angleške vojne ladje v slovenski Adriji. Danes dopoldne posetijo častniki angleških vojnih ladij Miramar, jutri 7. t. m. pa si ogledajo žrebčarno v Lipici. Mislimo, da ni treba priporočati našemu ljudstvu, da naj zastopnike velikega angleškega naroda sprejme kar najprijaznejše in jim tako očitno pokaže, da se nahajajo na gostoljubnih slovenskih tleh. Predavanje. G. dr. Josip A g n e 1 e 11 o bo predaval jutri na povabilo »Akad. fer. društva »Balkan« o »Gospodarskem položaju Slovencev«. Gospod predavatelj je temeljit poznavalec slovenskih gospodarskih razmer. Njegovo znanje ne sloni na površnem opazovanju, marveč je plod marljivega statističnega raziskovanja. Njegove kratke »Slovenske narodno gospodarske črtice«, ki jih je objavil v 7. letniku »Naših Zapiskov«, so svojedobno vzbudile splošno pozornost in so sploh najboljša dosedanja razprava o slovenskem narodnem gospodarstvu. Uspehi in kritika njegovih letošnjih predavanj v Gorici in Ajdovščini dokazujejo, da se je g. predavatelj od tedaj še bolj poglobil v ta predmet. Od več strani se je celo izrazila želja, naj bi svoja predavanja izdal v posebni brošuri, da bodo rezultati njegovih raziskovanj dostopni tudi vsem onim, ki se njegovih predavanj ne morejo udeležiti. Zato smemo pričakovati, da bo jutrišnje predavanje privabilo veliko število občinstva, ne samo iz preprostih slojev, temveč tudi inteligence. Vršilo se bo ob 8 in pol zvečer v dvorani Narodne delavske organizacije, ul. Sv. Frančiška št. 2. Odvetniški izpit s prav dobrim uspehom ie napravit pri tržaškem nadsodišču g. dr. Vekoslav Kisovec. Čestitamo! Smrtn* kosa. Zopet imamo zabeležiti _ , . ,„ ... . . v kroniko tržaških Slovencev izgubo mo- „Žepni tat v kavarni«. Včerajšnja vest ža, priprostega delavca, ki pa ni nikjer za- pod tem naslovom n resnična v ?°hko; da mudil prilike, pokazati se pravega Sloven- j e Trevisan Ie izgubil de ar v igri, k* so jo ^a. Včeraj je umrl v mestni bolnišnici skrtvali pred kavarnarjem, potem pa zahteval Miiller Ignac, V starosti 53 let, po j nazaj ugubljeni denar. V Trsta, dne t. nia 1914. »EDINOST« Stran m. Neverjetno naivca človek mora biti krčmar Matej Perić, ki ima krčmo v ul. del Vaidirivo št. 16 in stanuje v ulici del Belvedere St. 37. Pred nekaj dnevi so mu neznani tatovi iz stanovanja ukradli 180 kron denarja in dve skoraj novi zimski suknji. V nedeljo. 3. t. m., je pa prišel k Periću v gostilno dninar Fran Ferluga. stanujoč na Greti Št. 309. in mu povedal, da pozna tatove, ki so ga okradli, in da so zastavili dve suknji v mestni zastavljalnici. Ponudil mu je celo v imenu tatov, da mu prinese dotična zastavna listka. če on plača 7 kron. Perić mu je res izročil zahtevanih 7 kron, a čakal je su-kenj in Ferluga do včeraj, ko je slednjič prišel zopet k njemu Ferluga, a brez su-kenj. No, Ferluga je predobremu Periču povedal, da tatovi zahtevajo še 15 kron, in da bodo šele potem izročili njemu zastavna listka. In — čujte in strmite — Perić je bil tako.....naiven, da je izročil Ferlugi še onih 15 kron. Od tistega hipa pa ga ni več videl, vsled česar je včeraj ovadil vso stvar — saj je bil že zadnji čas — policiji, ki je poiskala Ferlu-go, ga našla in aretirala. Sumi se, da ni okradel prenaivnega Perića nihče drug, nego sam Ferluga. — V tem slučaju bo moral Ferluga odgovarjati radi tatvine in radi goljufije. Radi zločina oskrumbe, izvršenega na 121etni Magdaleni B., stanujoči nekje v Rojanu, je bil včeraj aretiran hlevar Josip Saresin, doma iz Vipave (?) in stanujoč tu v ulici di Tor San Piero št. 18. Krvav pretep med renjikoli. Predsnoč-njim, okoli polienajstih, je bil nastal pred kinematografom »Reclame« v ulici Bar-riera vecchia pretep med 201etnim čevljarjem A^aksimilijanom Liuzzi-jem, stanu-jočim v ulici A. Canova št. 9, doma iz Ta-ranta v Italiji in dvema njegovima sodržavljanoma, in sicer 201etnim Dominikom Cortigiana, doma iz Bari v Italiji in 201et-nim Gvidonom Pontoni, stanujočem v ul. Vittorino da Feltre št. 1, dočim Cortigiana stanuje v ulici della Guardia št. 42, a sta oba uslužbenca rečenega kinematografa. Naenkrat so pa ljudje, ki so se bili nabrali okoli treh prepirajočih se renjiko-Iov, opazili, da Liuzzi je krvav: kri mu je curljala iz leve strani prsi. Pozvan je bil takoj zdravnik z zdravniške postaje, ki je Liuzziju podal najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v bolnišnico. Dominik Cortigiana in Gvidon Pontoni sta bila pa aretirana. Zdi se, da je bil vzrok vsemu dogodku le ta, da je hotel Liuzzi v kinematograf na predstavo, ne da bi plačal vstopnino. Dva uzmoviča, in sicer 16Ietni Josip Sega, stanujoč v Zgornji Carboli, in neki njegov tovariš, sta šla predvčerajšnjim v trgovino tvrdke Greinitz na Korzu, kakor bi hotela kaj kupiti, sta pa le skušala ukrasti več medenih verig. Bila sta pa na tem poslu zasačena. Josipa Sega so aretirali, njegovemu tovarišu pa se je posrečilo, da je pobegnil. Okradeni Arabec. Ahmed Halil, Arabec, ki je vkrcan na Lloydovem parniku Am-phitrite kakor kuriač, je predsnočnjim poiskal malo zabave v neki tolerančni hiši v Starem mestu. A ta zabava ga je prokleto drago stala! Ni bil še niti pol ure v oni hiši, ko je konstatiral, da mu je nekdo ukradel mošnjiček, v katerem je hranil dva bankovca po 10 kron, en na-poleondor in 14 kron srebrnega denarja. Vendar je bil pa tako srečen, da je izvohal kdo ga je okradel. Bil je to 291etni pomorski sobar brez posla, Aleksander Klinger, doma iz Rakitne v Galiciji in stanujoč tu V ulici Punta del Forno št. 6, ki je policiji in sodišču že dobro znan tič. Ahmed Maiil je najprej z lepa zahteval od Klingerja. naj mu vrne ukradeni denar, a ker Klinger ni hotel uslišati njegove prošnje, je Arabec pozval redarja in dal Klingeria aretirati. Pozneje so pa za nekim divanom v isti tolerančni hiši našli Ahmedov mošniiček, a bil je v njem le srebrni denar, dočim je vse drugo manjkalo. Dve v isti hiši bivajoči ženski trditi, da ste videli, ko je Klinger okradel Arabca. — Tatvina na parniku. Na L!oydovem parniku »Amphitrite« je bil predvčerajšnjim aretiran 181etni sobar Jaroslav Fisenetz, doma iz Dobrovške, ker je svojemu tovarišu iz zaprtega kovčega ukradel 3 bankovce po 20 kron, en napoleondor, 10 K v srebru, kravatno iglo in zlat prstan. Fisenetz je že večkrat prej okradel razne svoje tovariše na istem parniku, a mu niso mogli do živega, ker niso imeli dokazov. Tatovi zopet na delu. Dober teden dni je komaj minil, odkar smo jenjali poročati o večjih tatvinah, ki so se ponavljale skoraj danzadnem. A po tem tednu odmora, so se tatovi zopet vrnili na delo: predvčerajšnjim so namreč neznani tatovi vlo-nili v manufakturno trgovino M. Hof- jdter, ki ima glavni vhod na Borznem irgu št. 5, in so od tam odnesli za približno 15.000 kron blaga. Hofstadterjeva trgovina ima namreč neka stranska vrata pod takozvano »Portico< (prehod z Borznega trga v Staro mesto) in tatovi so — ne ve se, če še v nedeljo popoldne, ali v ponedeljek po noči — vlomili v trgovino preko teh vrat. Tatvina je bila takoj prijavljena policiji, ki je aretirala dva možaka, ki sta bila nekoč prej v službi pri Hofstadterju. Umrli so: PriJavUeni dne 5. t m. na mestnem fizikatu: Sartori Brunon, 4 ure, Vrdela It. 913; Pontecorvo Evelina. 50 let, ul. Sv. Spiridijona St. 1; Ressauer F., 63 let. ul. Pozzo bianco št. 3; Kostrenc Ferdinand, 78 let, ul. P. Kandler št. 3; Cermelj Marija, 56 let, Greta št. 181; Da-rini Marija, leto dni, Sv. Marija Magdalena spodnja št. 103; Bront Mafalda, leto dni, ul. Media Št. 8. narodna delavska orsanizadia. Na majniški veselici pri „Jadranu" so preplačali vstopnino: gg.: dr. Pertot 2.50 K; po 1 K: Peter Može, Ropotec, Cej, Stran car, Štokel, Babič ; po 50 vin.: Zupane, neimenovan, neimenovan, Dragotin Štolfa, nn i meno van, neimenovan, Podbršček, Baje, Poniž, neimenovan, neimenovan, Muha, Nedoh, neimenovan, Tomšič, Vresko, Zlobec, Kožuh; po 40 vin.: neimenovan, neimenovan ; po 20 vin.: neimenovan, neimenovan, neimenova; po 10 vin.: neimenovan, neimenovan, neimenovan, neimenovan. — Ker je bil na dan 1. majnika obhod po ulici Madonina prepovedan, darujeta ga. vdova Gregorič in ga. Ana vdelan 20 K, za podporni fond. (S tem bodi popravljena pogreška vest v „Edinosti", da sta darovala za CM podružnico). Podružnjca NDO v Gabrovici priredi prihodnjo nedeljo popoldne veselico. Sviral bo oddelek godbe NDO iz Trsta. Nastopijo tudi govorniki. Natančen program objavimo v prihodnjih dneh. Druitvene vesti. Slov. akad. fer. dr. „Balkan". Danes ob navadni uri sestanek. Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu ima v soboto, dne 9. t. m. svoj 25. letni redni občni zbor v Konsumnem društvu v Rojanu. Ker je ta občni zbor zelo važen, so vabljeni vsi delujoči in podporni člani na polnoštevilno udeležbo. Začetek ob 8. uri zvečer. Dnevni red je sledeči: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika, 4. Slučajnosti, 5. Volitev novega odbora. Po občnem zboru bo prosta zabava s petjem. Podružnca CMD v Kolonji priredi v nedeljo, dne II. t. m. v prostorih otroškega vrtca v Kolonji na hribu Št. 274 ob priliki otvoritve vrtca, veselico. Začetek ob 3 popoldne: vstopnina 20 vin. za osebo. Natančnejše poročilo pride tekom prihodnjih dni. Vabimo vse zavedne Slovence in Slovenke, katerim je kaj na srcu razvoj narodne stvari v Kolonji, da nas gotovo obiščejo v nedeljo in nam s tem pomorejo reševati slovensko deco gotove narodne smrti. Pevski zbor ZJŽ. Danes ob 8 zvečer pevska vaja. Darovi. — Dne 2. maja je nabral g. Alojz Kocijančič ob priliki Jikofa" 6 K za uboge barkovljanske otroke kot znak protesta proti laškim nasilstvo. Najlepša hvala ! Vesti Iz Goriške. Pogreb dr. Antona Dermote. Velika udeležba pri pogrebu je pokazala, kako velike simpatije je užival pokojnik med goriškim občinstvom. Slovenski odvetniki so spremili prerano umrlega tovariša polnoštevilno, pa tudi italijanski odvetniki, na čelu jim predsednik odvetniške zbornice, dr. Marani, so se udeležili pogreba. Številno je tudi bilo zastopano sodišče in so spremili pokojnika k zadnjemu počitku med drugimi nadsv. Rutar, drž. posl. Fon, svetnik Sterle, in državni pravdnik Zorzi. Dalje so izkazali pokojniku zadnjo čast svetnik Šantol, predsednik deželne agrarne komisije Baltič, komisar Žnidaršič, dr. Gradnik, dr. Lončar, inženir Gustinčič, dr. Ferioglia in drugi. Vence so poklonili med drugimi slovenski odvetniki, odvetniška zbornica, osobje pisarne, prijatelja Schvai-ger in dr. Ferfolja, izvrševalni odbor so-cijalnodemokratične stranke, rodbina, na krsti pa je bil venec neveste. Pred hišo je zapel zbor delavcev žalostinko. Pred krsto so nosili delavci tri vence, ob krsti je pa šlo šest slovenskih odvetniških koncipi-jentov. Pogreb je bil lep in znak simpatij, ki jih je užival pokojnik. Pozor, slovenski poslanci! »Wiener Zeitung« z dne 3. majnika prinaša v uradnem delu sledeča razpisa služb: Na državni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Gorici se razpisujejo s 1. septembrom 1914. dve učni mesti za klasično filologijo kot glavni in slovenski ali nemški jezik kot stranski predmet z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Takoj nato ta razpis: Na državni gimnaziji z laŠKim učnim jezikom v Gorici se razpisuje s 1. septembrom učno mesto za nemški in laški jezik kot glavni predmet in mesto telovadnega učitelja. — Razpisa služb se torej bistveno razlikujeta, dasiravno sta oba namenjena zavodom, kjer ni nemščina učni jezik, kakor je tudi v razpisih izrecno povedano. Od slovenskih kompetentov se zahteva nemški in slovenski učni Jezik in sicer za pouk klasične filologije, ki se uči slovenski, od laških profesorjev na laškem zavodu se pa tega ne zahteva, dasiravno je učno mesto razpisano za laščino in nemščino. Ne samo, da kaže tak razpis dvojno mero, razpis vsebuje še drugo ne- varnost Zakaj se zahteva nemščina Jrot učni predmet za pouk v predmetu, ki se poučuje sedaj slovenski? Ali naj postane via facti sedaj slovenska gimnazija utra-kvlstična! Imamo že več ko dovolj utra-kvističnih šol, saj jih imamo mi Slovenci več ko vsi avstrijski narodi skupno, zato tudi absolutno nismo voljni, pretrpeti nobenega nadaljnega zapostavljanja. Brezpogojno zahtevamo, da se takoj popravi ta razpis in apeliramo na slovenske člane deželnega šolskega sveta, da najodločneje nastopijo proti tel drzni novotariji. Še to, kar imamo, še to naj izgubimo vsled mlač-nosti gotovih ljudi, pa upamo, da se vsled energičnega nastopa naših ljudi ne zgodi to. Onim pa, ki zakrivljajo take neredno-sti, da ne označimo njihovega počenjanja drugače, pa povemo, da je tudi konec tiste dobe, ko je vsak štreber ravno po hrbtu našega naroda priplezal do kake nove rozete. Naj delajo svoje eksperimente tam, kjer ne oškodujejo nas in kjer ne krše svoje uradne dolžnosti, da so v službi objektivni. Naši poslanci pa naj primerno kvi-tirajo to štreberstvo! Zlet n. okrožja Goriške Sokolske Župe, ki se bo vršil na binkoštni ponedeljek na Dobrovem, obeta biti, sodeč po predpripravah, ena največjih prireditev, kar so jih Brda sploh še dosedaj videle. Prireditev se bo vršila na obširnem vojaškem vežbališču pod Dobrovem. Dobrovski Sokol se trudi, da bi vsakega posetnika kolikor mogoče zadovoljil. Tudi bo po možnosti skrbel za to, da bodo zvečer na razpolago vozovi za odhod. Kdor želi v tem oziru kakšno pojasnilo, naj se obrne naravnost na »Telovadno društvo Sokol« na Dobrovem. Brici in drugi goriški Slovenci, prihitite na binkoštni ponedeljek na Dobrovo, da vidite, kaj zmore drugače tako zapuščeni Bric, kako prodira naša velika ideja proti Zapadu, proti trikolor-nim mejnikom, za katerimi ječi v pregnanstvu 40.000 naših bratov......f Koncert „Hajdriha" v Tomaju je vspel sijajno. Udeležba velika od vseh strani. Obširneje poročilo pride. Uesti iz Istre. Iz Pule. (Deželnozborske volitve.) Nič se ne more še pozitivnega poročati o volilnem gibanju v našem mestu. Nobena stranka še ni priglasila svojih kandidatov. Le italijanska kamora je priglasila enega »svojih« v osebi ljudskega učitelja Core-nicha (Koreniča), pravega Rimljana, kakor že govori njegovo — ime. Reklamacij ima rešiti okrajno glavarstvo kakih 4600, kar je dokaz, da so bile tudi to pot liste jako pomanjkljivo sestavljene. Število volilcev v okraju znaša 23.000 in vse kaže, da se razvije huda borba, kajti kamora računa tudi na puliski mandat, ki so ga imeli doslej Hrvatje v rokah. (Poslanec Stihovič.) Upamo, da ostane ta namera le pobožna želja. Ne vemo še, kaj ukrene vojna mornarica za te volitve. Značilno Obetajo se dobri časi onim cenjenim čitateljem, ki k žrebanjem dne 14. in 15. majnika naroče izborno skupino 5 srečk z glavnimi dobitki 715.000 kron, oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po K 5.25, ali manjšo skupino 3 srečk z glavnimi dobitki 335.000 kron, oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po K 3.25, kajti že en sam glavni dobitek jim odvzame skrb za bodočnost, dočim se jim v srečnem slučaju zamorejo pripetiti tudi še nadaljni glavni dobitki. — Pojasnila daje in naročila sprejema glavno zastopstvo Češke industrijske banke v Ljubljani. Najvažnejši predpogoj za dosego lepote in ohranitev gracijozne ženske postave je uravnava želodca. Vsled tega rabijo ženske vseh slojev Saxlehnerjevo kislo vodo »flunyadi Janos«, ki je vsled svojega hitrega in blagodejnega učinka svetovno znana. Tudi v slučajih zastajanja krvi in zapeke rabijo noseče ženske to odvajalno sredstvo, ki je od različnih zdravniških avtoritet priporočeno. Pristna kisla voda »Hunyadi Janos« v originalnih steklenicah se dobiva v lekarnah, mirodilni-cah in v prodajalnicah kislih vod. Sapomnite mi !! 1 Emutztja Scolt je edina emni-zija iz nbiega jt trn* ga olja, ki je izd* l&na po Scott-ovem naf n1?, in kat* r& gl da ponosno na 40 let™ ob» an^k pola u p hov. 2 Enulzja Scoft je napravljen:« c!.nio iz najfinejšega jttrneg olja lofudsk^h pokrovk 10 iz drugih pr o*r$tnih snovi. Ista je tedaj stalnega okusa ia uspeha. 3. Emulzija Scott iz ribjega jebne-ga olja je okusno in Lhko prebavno krepilo, ki ijospešuje slast in dosega ravoetaka usp pri otrcc»b k*kor pri odraslih. 4. Emulzija Scott se ohranja neizpre menljtva ter je rarnotako uspešna polet kakor pozimi« Kupujte torej vedno in edino le »Emul ijo Scott" in nobene droge. OeM orifoalm suktoiici. ki bp dobiva v vacta lekarnah Kron 2*50 *k<> se pošlje 50 vinarjev v snamkah tvrdki „Scott & B wne G. m. b. H UL, Dr na t ter se ob tej priliki skl'caje na ta oglas, pofiljcmo potom ene letarce, n sicer samo enkr- » •tefrfen co *>ma)cHe> .Sctt" ca posknlnjo registra«**« zadrugi tss-»!•*• lav. Ljudska hranilnica In posojilnica v Trstu 1 v Trstu, Via Torre bianca 21 (v lastni hiši) sprejema hranilne vloge in obrestuje po 41/,0/,,, vloge na dvamesečno odpoved po 4'/«*/•, vloge na Šestmesečno odpoved po 57«, daje posojila proti poro S t vu na zadolžnlco (menjice so izključene), aH pa n* vknjlibo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo. Ur*dvje ao ^ mmk debimik cd 9. do n. dopoldne in od 3. do 5. po oidne. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče in tast MUlIer Ignac danes v 53. letu svojega življenja po kratkej bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v četrtak 7. t. m. ob 3. uri p> p. iz mestne bolnišnice ulica Piet& v cerkev sv. Jakoba ter dalje na mirodvor. TRST, 5. maja 1914. Ivana roj. Wlmar soproga. Ana por. Kaaipara, Ivanka hCeri. Marij Kompara zet Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CMERIM STE«. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: HV2—1 in 7—7V& Brthiftlin se ceneje nego v vsaki t UniMVU drugi zalogi, v prodajalnici pohištva S. Brod, Squero Nuovo 7. I, (ob strani poštne palače) — Moderne spalne sobe od K 320*— naprej. Po dogovoru plačevanje na obroke.__ Dr. HORVATH Trst, via Nuova Sk 22 •rdlnlra za KOŽNE In SPOLNE BOLEZNI od 11-1 In 5*7. Za bolsOns v nogah In sklopih od 11-13 In od 4-9. Ob nedeljah samo prodpoldne. Ste se že poslužili v čevljarnici ANTONA JAVERNIKA v ulici Farneto št 33 ? Sprejema vsakovrstna popravila. ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni n za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu. Corso Ste v 12, Telef. 177/lV od IIV, do 17, iu od 4»/, do 5»/, pop. e (a D" mmmo Specijalist za sifilistične in kožne bolezni J Ima svoj ambulatorij ♦ t v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. ♦ ♦ = Prt laz z o Diana j — O O Za cerkvijo Sv. An to a novega. + Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. . žSloIoESBSBS© Nikdar - do letos! s Vsled nakupa velikanske partije (q) (2000) možkih in otroških oblek, za-morem prodati obleke po nabavnih cenah. Moderne možke obleke od K 14 naprej „ i tmšk* „ „ „ 8 „ „ obltč.ce za otroke od 3 - 10 let „ „ 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri. (Zadnji uzorci od K 32 naprei.) Velik izb'T delavsk h oblek, hlač spodnjih srajc in drueega perila. Vtie po naizmerne^ih cenah Alla citta di Trieste Trst, ulica G. Carducci štv. 40. 0 0 0 0 B 0 0 0 0 0 0 0 Pristno broško sukno pomladna in poletna sezona 1914. Odr«70k 3*10 ■ dolg j 1 odrezek 7 kro. z. kompl. motko obi. \ ^Mg ^ (suknja, telovnik, blate) I 1 odrezek 17 kros + -f + samo + + + 1 1 odrezek 20 kron Odrezek za Crno Balonsko obleko 20 K kako> tad blago u povrinlke, tur isto Take lodne, svil kamgarne, blago za damske obleke itd. polili* po tovarniških cenah kot reelaa in solidna, na bolje znana tovarnilka zaloga aukna siesel - Imhof • Brno (H ravslo) Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, te naročnjejo ■okna oaravnoet pri tvidki •(•gol • Imhof n« tovarniikem mesta so snstne. Stalne, nizke osna. Vniik Izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naročil v popolnoma svežem blagu. RAZGLAS. Podpisano župansfvo objavlja tem potom, da se odda PreiiclđVOi kakor oopravo občinskih vo- laililC v Kobaridu, družbenim potom, načrti in vsa druga pojasnila so na ogled v občinski pisarni do 15. maja t. 1., med dopoldanskimi uradnimi u-rami. Delo je cenjeno na 40.000 kron. Pismene ponudbe je vložiti do 15. maja t. 1. s 5°/0 varščino na županstvo v Kobaridu. hpaistvo trga Kobarid 30. aprila 1914 Mfklavic, župan. U Naznanilo. Podpisani priporočam Slav. občinstvu, svojo i ulica Squero nuovo št. 17 (nasproti poStne palače) točilo se bode vedno pivo in vino I vrste ter vsakovrstni likerji, kuhinja bode pripravljena z gorko in mrzlo jedjo. Udani Ivan Klun j Edini pristni rastlinski najboljši in najzdravejši liker na svetu pripravljen samo iz žlahtnih rastlin ===== brez esenc. ===== On krepča tek in prebavo, brani želo- I lodec in čreva proti strupom pok var- I jenih jedil in proti nalezljivim bol Leznim. I V vašo lastno korist uživajte liker FLOR1AN in zahtevajte ga povsod! Edini dobavnik in zal' žoik za Primorsko in I »almucijo VEKOSLAV PLESNIČAR TRST - ul. Donizzetti št. 3 - TRST ARGENTINSKO OLJE je vrsta najfinejšega olja, kateremu dajo korsumenti prednost radi njegovega izbornega okusa, ki prekaša vsako drugo. Proda a se po K 1.12 liter s^mo v zalogi olja in jesiha Fran Costantin - Trat, *f S- Lazzaro št. '5 nasproti cerkve Sv. Antona Novega. "i Slovenski botri (n botre! NuM darilo ZA BIRMO se vtfoMJo v slovenski trgovini v bokor tudi zlatenlne Aloizli Pouh k Stran IV. »EDINOST« St 93. V Trstu, dne 6. maja 1914. pa k\ da je gra>ka »Tapespost že začela j prrNkati na svoje somišljenike, nai bi r.o- j I ".i roko. Tisti bedak, ki dopisuje Pr n; iti lokalnih razrneral 1; in'em K« Pute. V - O i ju vam bomo poročali, •boto je aretirala policiia pekovskih pomočnikov. ker so na su-n .. Ja so pekovskemu mojstru Mateju Ijekluvi p.apra-.ili škodo s tem, da so raz-\ i '.h vodne cevi v pekariji, tako. da je nastala tam prava po vodenj. Ker pa se iirn to še ni zdelo dovolj, so odprli tudi plinove mi in odnesli cevne vijake. De-kleva trpi vsled teva vandalizma veliko Škodo ali še % ečja škoda vsled izstopiv-šega plina se je izognila le po naključju. [ a m stvari ona žili pravočasno, bi bila l^k * u'.stah velika nesreča po ogniu. o-- - ksptozijL Vsa hi>a bi se bila lah- ke : orušila. Ker na so od onih i3 aretira '!ccv 4 ! t ■ ■ "< i i dokazati svoj alibi, jih je policija le 9 obdržala v zaporu in jih izroči:« ^ di\:u v preiskavo. Dekleva je namro. tciii ooiiioCnikom odpovedal, ker so iti radi meadc; in je vzel dru-iMTiočnike v službo. Od tod baje to grdo maščevanje. Naj bi bile tudi njihove z;:*ueve j raviČene, — gospod Dekleva trUa niso — je takovo dejanje vanda-li/er>i. i za treba najstrožje obsojati že radi r - rt če. ki bi bila laiiko nastala. Pr*i .ajntk v Opatiji. Veliko pred 8 zvečer b.la d -rana v „Narodnem domu" v V loškem nabito polna narodnega občin-st a, dtiav«=tva (zlasti \elikc železničarjev in zidarjev). Veliki plakati po u'icnh so ozna-n;cvali proslavo 1. majirka. Iz Tr-ta je pri-še; na peseben poziv odv. dr Josip. M ndič. V dv rani bilo je videti tudi več odličnja-kov, tako del. poslanec dr. Pošč'ć, odvetnika dr. Červar, dr. Ante Mandič itd. Ko je vstopi! v dv rano slavnostni govornik dr. Josip Mandič so vsi vstali in ga burno pozdravili. Več-r je odprl koncert domače narodne god e. Predsednik slavnostnega o*"b ra poduradnik električne železnice, Frrnc Vrečk » e v ognjevitih besedah slikal važn st prvega majnika in pozdiavil dr. Mand:ća, ki je prišel iz Trsta — Nato je povzel besedo dr. Josip M ndič. V enotirnem go oru je slavnostni govornik razmn-trival etični in socijalni pomen 1. majnika. V kratkih e^edah se je dotaknil evo'ucije, ki jo j s« cjalizem prestal v zgodovini do danes. O/načil je pozit vne zahteve, ki jih stavi a zavedno delavstvo je na današnjo družbo Dr. Mandič je dejal, d t mora na-rodnc-politično delo korakati poralelno s g >spodar>ko-strokovnim delom. Slavil je pomen narodnosti kot tak t r zak ical : wAku ie smel nedavno Valentin Pito i na kongresu v Jakinu proglašati, da so italijanski -ocijabsti člani velike družine delavcev v gospodarskih vprašanj h a v narodnostnih da so Italijani, potem zakličimo mi, ne da bi nas bi o sr in to povedati: v narodnostnih vprašanjih smo Hrvati, Slovenci, Jugoslovani!"4 Po govoru je bilo občinstvo kar dtktrizi'ano. Godba je zaigral « „Lepo našo domovino-, ki so jo vsi stoje prt-p -vali. — Potem je sledil ples. ki je trajal do 4 zjutraj. Bila je to sijajno uspela prireditev. štela najmanj štiri člane, toda lopovi so se nekoč sprli med seboj radi nekega plena in se pričeli streljati med seboj. Dva bandita sta padla v tem boju. Makieta in Blu-kač sta imela za časa aretacije v Krako-vem pri sebi 12 kg dinamita. Pri zaslišanju sta priznala, da sta umorila že 12 oseb in izvršila vrh tega še celo vrsto drugih zločinov in grozodejstev. Afera ruskeza pisatelja Kohanina. Pred par dnevi je bil v Pragi aretiran ruski pisatelj Koiianin, ker je osumljen,' da je izvršil atentat na policijskega komisarja ruske gubernije Besakalija. Kohanin je v zaporu že od 15. aprila in izjavlja, da je bil v kritičnem času na radiološkem kongresu v Pragi. Ruska vlada je že odredila dlplomatičnim potom vse potrebne korake giede izročitve Kohanina in odposlala v ta namen v Prago svojega posebnega uradnika. Uradniku gredo baje praške oblasti zelo na roko. Policija je konfiscirala pri Kohaninu več spisov. Socialistični češki listi ostro protestirajo proti temu. da gredo praške oblasti ruskemu policijskemu agentu tako na roko in zahtevajo, da se ga takoj izžene. Baje namerava poslanec Jr. \Vinter tozadevno intervenirati pri justič-nem ministru, delegat Nemec pa celo spraviti zadevo pred delegacije. Vesti iz Štajerske. Celje. Narodno delavstvo v Celju je proslavilo majniški praznik v nedeljo, 3. t. m. Ker je bil prvotno naznanjeni govornik dr. Mandič, zadržan, je na povabilo „Slovenskega del. podp. društva v Celju" prevzel poročilo na siavnosti strok, tajnik tov. Brandner. Slavnost je sijajno uspela in bomo o njej in o položaju celjskega slovenskega delavstva še poročali. Narodna društva v Mariboru ponovijo na splošno zahtevo najlepše točke slavnostne prireditve 5001etnice ustoličenja zadnjega koroškega vojvode in sicer dne 10. majnika 19 \ 4. popoldan ob 1.30. Spoied je skoraj isti kot pri zadnji siavnosti, d« dajo se še nekatere točke. Saj se vsem obiskovalcem zadnje slavn sti znano, kak^ krasno je uspela in na splošno zadovoljnost. Ker je vsakemu bilo žal, ki se je ni udelež 1, so društva sklenila, da jo prirede Še enkrat. Zato naj tokrat pride vsak. Cene so znižane. Vse drugo na plakatih. Rožne vesti. Atentat na ravnatelja angleško-ruske banke. Na ravnatelja angleško-ruske banke v Petrogradu, Gregorja Beninsona je bil izvršen te dni atentat z žvepleno kislino. Beninson se je peljal s svojo ljubico, 21 letno hčerko zdravnika Šmulovića, v Petrograd. Med obema je prišlo do ostrega spora, ki se je končal s tem, da je vrgla deklica ravnatelju v obraz steklenico žve-plene kisline in je zadobil Beninson nevarne poškodbe na očeh, obrazu in rokah. Na obupne njegove klice so mu prišli takoj na pomoč železniški potniki, železniški zdravnik pa mu je podelil prvo pomoč. Beninson bo najbrž izgubil obe očesi. Smrtna obsodba. V Augsburgu na Bavarskem se je zagovarjal v soboto pred porotnim sodiščem črkostavec Rumpf, ki je I. 1912 umoril v Budimpešti 12 letno Gi-zelo Schuarz. Porotniki so ga soglasno spoznali krivega za vratnega umora, nakar ga je sodišče obsodilo na smrt. Aretacija dveh glasovitih banditov. Krakovski policiji se je posrečilo te dni aretirati glasovita ruska bandta Makieta in Blukača. Bandita sta stara komaj 20 let, vendar pa sta izvršila že celo vrsto zločinov. Tako sta umorila župana v Censto-hovu in nato ukradla ves denar, ki se ie nahajal v občinski blagajni. Dalje sta izvršila u...-»nitni atentat na policijskega komisarja . a etrikovu in ustrelila policijskega nadzornika Maklakova. Roparska tolpa je Mtim sodišče. Zaradi težke telesne poškodbe. Pred sodniki deželnega sodišča se je moral včeraj zagovarjati SOletni Fran Bossottini, alias Bosotinich, doma iz Lovrana. ki je bil obtožen zločina težke telesne poškodbe, ker je dne 30. novembra 1.1, v neki vasici blizu Lovrane zadel j Ivanu Kalčiću 4 rane z nožem, in presto- j pka lahke telesne poškodbe v smislu § ! 411, ker je ob isti priliki zadel z nožem rano v hrbet tudi Franu Gržinu. Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik Lazzerich, a votantje so bili de- : želnosodna svetnika Pachor in Parisini I ter sodnik dr. Spongia. Državno pravdni-stvo je zastopal dr. Zumin, oškodovanega Kalčiča, ki se je pridružil postopanju kakor zasebna stranka ,je zastopal dr. Brn-čič, obtoženca je pa branil dr. Mandič. Obtoženec je tajil, da bi bil ranil bodisi Kalčiča. bodisi Gržina. Stal je s tovariši pred gostilno. V njegovi družbi je bil tudi Ivan Sirotnjak, ki je imel harmoniko. Bilo je ponoči in jako temno. Prišla je iz gostilne Kalčićeva družba, in sicer je bil Kalčić zadnji. Ko je šel mimo obtoženče-ve družbe, je Kalčić rekel: »Sviraj!« Obtoženec ga je vprašal, kdo in kaj naj svira. Kalčić mu je pa rekel: »Pojdi sem, če hočeš kaj dobiti!« Obtoženec se ni hotel odzvati na ta poziv, ko ga je pa še dvakrat pozval, je vendar šel k njemu, a ko je bil tik njega, je Kalčić padel na tla. To je vse, kar je njemu znano. Nikakor pa ni res, da je on ranil Kalčića. Priča Ivan Kalčić je pa povedal, da je res pozval Bosotinicha, naj pride k njemu, če si upa. Bosotinich ga je vprašal če ima revolver, a ko mu je rekel, da ga nima, je prišel Bosotinich k njemu in ga takoj dregnil v desno roko pod ramo. Izprva je mislil, da ga je udaril le z golo pestjo, a pozneje je videl, da mu roka krvavi. V istem hipu mu je pa zadal še dve drugi rani v ramo in v prsi. Četrto rano, v hrbet, mu je zadal potem, ko je že bežal pred njim. Bil je 23 dni v bolnišnici in vsega skupaj 42 dni nesposoben za delo. Bilo je zaslišanih 5 prič, ki so pa vse enako izpovedale, in sicer, da niso videli, da bi bil obtoženec ranil Kalčića, ker se je ves krvav dogodek izvršil v temi, kakih 15 korakov daleč od njih. Ker pa ni bilo tam s Kalčićem nikogar druzega, izven obtoženca, je jasno, da je leta ranil Kalčića, kajti, ko so oni prišli h Kalčiću, je bil ta že ranjen. Na podlagi teh izpovedb je sodišče obsodilo Bosotinicha na 8 mesecev težke leče, poostrene s postom vsaki mesec. Okrajno kazensko sodifte. Odmev lanjskih občinskih volitev pred sodnijo. Pred sodnika De Pratija sta bila poklicana na odgovor Kari Bonazze in Jurij Landomann, ker sta obtožena, da sta lani na dan volitev (23. junija 1913) v družbi z drugimi »gospodi« napadla družbo slovensko govorečih ljudi na cesti, ki vodi od tramvajske postaje v Bošketu h sv. ivanski cerkvi. Kot priče so bili pozvani V, Vondrašek ter poškodovanca Anton Podberšček in A. Babič. Zlasti Podber-ščik je bil močno pobit; glasom zdravniškega spričevala je dobil dve močni rani, eno na vrhu glave, 7 cm dolgo in lV^cm široko, ter eno nad levim očesom. Ker se je bilo bati, de je morebiti prebita lobanja, ga je moral preiskati dr. Gortan z Rdnt-genivimi žarki. Hvala bogu, se je izkazalo, da lobanja ni bila prebita. Bil je pa par tednov nezmožen za delo, dočim občuti bolečine še sedaj. Iz prizadetih ran pa izhaja, da je moral Podberščik biti ranjen s trdim, topim telesom in s silnim mahom. Pri tem je sodnik pregledal »corpora delieti«: dve zaplenjeni palici, ena močna, debela lesena palica in druga iz volovske žile, elastična, s trdo in težko bunko na koncu, vzlic temu, da je ta poslednja palica precej tenka, tehta nad 5 kg (takozvani »Totschlager«). Izmed obeh obtožencev ni nobeden prišel na razpravo. Poškodovanca Podberščik in Babič sta se priglasila kot civilni stranki. Podberščik, zastopan po dr.u Čoku, zahteva povrnitev zdravniških stroškov v znesku K 270, za zgubo zaslužka K 100 in za bolečine K 1000; Babič zahteva za izgubo zaslužka K 36, za bolečine K 50. Z ozirom na kakovost predmetov in težke posledice poškodeb je sodnik odstopil zadevo državnemu pravdništvu, da izvede preiskavo in ugotovi, da-li se ne gre tu za zločin. O razpravi, ki se bo vršila, bomo poročali, ker bo to zopet nov prispevek k zgodovini velike kulture, v kateri se kopajo tržaški Lahi že 2000 let, kakor vedno kričijo. Koliko stane en »porca de ščava« se je naučila neka Cesira Sotlar (puro satigue!), žena Lloydovega komisarja. Mislila je namreč ta »gospa«, da se sme znesti nad svojo deklo, kakor ji je všeč; zato je ob priliki, ko ji je njena dekla Julija Osmuk iz Tolmina odpovedala službo, razžalila z različnimi psovkami, med drugimi seveda tudi s »porca di ščava«. Naša Osmuk pa, ki je zavedno slovensko dekle — priporočamo jo v vzgled vsem njenim tovarišicam —, si kaj takega ni pustila reči, ter je proti svoji gospodinji vložila kazensko ovadbo. K razpravi ni bilo »fine gospe«, ki se je med tem že menda skesala svojega malo častnega vedenja; prišel je le njen zastopnik ♦dr. Gius). Vse tajenje obtoženke ni no-magalo nič, ker so priče potrdile resničnost navedeb kazenske ovadbe in sodnik De Prati je obsodil Cesiro Sotlar na 30 kron globe in povračilo stroškov zastopnika ^Julije Osmuk. Poslednjo je zastopal dr. Cok. Tako, kakor to zavedno slovensko dekle, naj bi postopal v enakem slučaju vsak Slovenec in laške »otikance« bi kmalu minulo veselje, trositi svojo ščavarsko kulturo! nov.-mar. 29 V. - 30. — concas*e takoj 2U.*/e- 29.T/,, kocke 30—.— 31—, krista* takoj 281--— maj. - av^nst .—. okt.-dec '2 - 98 3 , ogrska kronska renta 81.10 81.-"»0, turške srečke 219-222 — diskont za menice do 3 mesecev 3»/, - 4'/,° 0, nad 3 mesece 4- o- Blagovna borza. Budimpešta, maj. Pšenica za april —.— maj 1X29, oktober 12.20; rž za april —.—, oktober 9.84 ; oves za april--. oktober 8 35 ; koruza zw maj 7.32, juli 7 42 avgust 7.52 Ponudbe pšenice srednje, povpraševanje ravno tako. Tendenca mirna. Prodaje 20 000 q. 5 v. nižje Trst, 5. maj. Kava. Santos good average za m j —.---.—, za juli 55.50 - 56. — . september 56.2 - 57 , december 57 - 57.75, marec 57.75 - 58.75. Tendenca mirna. — Good Rio za maj —.-- —.—, juli —.---.—, september —--.—, december —.--53.50. marec —.---.—. Sladkor. Cen-rifug. takoj 27.--281/* maj avgust 27 V, - 28a .. novem.-marec - 28. - 291 melis takoj 28VB-29'/«. maj-avgust 29.50 24.*/, mm ^ a« E» 4HJJ OGLASI" □□ □□ se računajo i>o -i stnt. besedo j r~|I~~| Mastno ti kane besede se racu- 1 najo enkrat več. — Najmanja 1 p-ip-i : pristojbina znaša 4<"' stotlnk. - M H 1 Cddn se t koj soba U i ti- 'S ndj lep , mebliran;«. r.račna Giotto 11, vrata 2. 435 Odda se meblovanit soba. Ulica Belvedere 57, III nad. desno. Odda Eiinosti. se takoj lepa meblirana soba v bližini južnega kolodvora. Naslov pove Ins. odd. 434 Odda RlnnnVIff sprejme takoj v tmjno delo in dobro flltpUl JU plfrfc.' lv. Mar-snela nasl. Vipava. 432 Učenka za trgeulno ^Sc"^ m- Dekle mora biti 15 16 le stara, poštena, dobra v računstvu, razume in more imeti nekoliko znanja v nen šV*em ali italijanskem jeziku. Ponudbe na 'ns. oddelek Edinosti pod: ..Trgovska učenka št. 437". 437 flririfl se z dvema posteljama, 8 K rae- UUuU sečno. Na željo tudi hrano. Kolonja št. 261, zraven me-n;ce. 436 M Al h it pre-tiče* velikih in malih ima na pro-SJlUV daj od danes naprej Peter Smiljanie pri Josipu Kraljič v Boljuncu. 438 se ta^oj soba i S"bica s brano. L lica Boscbetto 40 pritličje, *ivta 2 398 $:nilfn z vzletno prakso, zmožno -*ivati, rezati ^iVlIJU ali kroj ti ženske moderne obleke in ki govori slovensko, hrvatsko in laško, i-če tvrdka po i dobrimi pog ji. Ponudbe pod „Šivilja" na Ins. odd. Edi« osti. 407 sposob: ega zanesljivega kleparskega de-la' c-. Ulica Istr-k* št 72 414 TflAVtlfPfl kvasa Kari Markuža Trst, ul. Canov* lvurnilu Št. 8 se priporoča vsem slovenskim trgovcem in pekom. Cene nizke 426 IfflA fA deklica 14 16 let stara za varstvo it otrok Pojasnla ulica Olmo Štev. 3 vrata 5. _^27 I fff+nilril u!ica dcl P°7ZO St- 20 se nazna- LujIlUnU nj^, da pekarna obstoječa v isti hiši se odda v najem. Iščem Velika zaloga in obsežna izbera poljedeljskih strojev in orodja vseh vrst in sestav TRST ul. Gios. Carducci 26 TRST n Železni predmeti za vrata okna kakor tudi za pohiStvo. Železni predmeti za vrata okna kakor tudi za pohištvo. Kuhinjske potrebščine v veliki T'St, ulica <3 Carducci 26 [7hg|"|a Trst, ulica