Rtsv. 40' PTUJ, 5. oktobra 1956 Letnik IX GlasUo SZDL ptujsKega okraja — Uprava in uredništvo PtuJ, Lackova ulica 8 — Teletoa 156, NB Ptuj 5tev. 642-T-20ti — Ure iuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna - Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 230 dinarjev II Hem iii mm mm mm Okrajni odbor Socialistične »reze v Ptuju je zelo resno in načrtno zasnoval priprave za vsestransko vzgojno-politično delo v zimskih mesecih. Da bi bilo to delo čimbolj uspešno in da bi bile izkoriščene vse mož- nosti, je na svojih zadnjih se- jah obravnaval že več \'pra.šanj, ki so v posredni ali neposredni zvezi s tem prizadevanjem. Na zadnji seji v soboto, dne 29. septembra, je bila na dnev- l*em redu razprava o delu in vzgojnih nalogah društev. V razpravi sta sodelovala tudi zvezni ljudski poslanec dr. Jože Potrč in član predsedstva Glav- nega odbora SZDL. Slovenije tov. Bravničar ter zastopniki društev. Iz referata tov. Bračiča po- vzemamo nekaj ' najvažnejših misli in smo prepričani, da bo lasnost v teh vprašanjih ugodno vplivala ne le na društveno življenje, temveč tudi na vzgoj- na prizadevanja društev v bo- dočnosti. V našem prizadevanju, vzgo- 35ti široko razgledanega, samo- StojrK) mislečega in aktivnega državljana, ki sta mu tuja mi- sticizem in hlapčevstvo, smo tistvarili pestro množico oblik, |a-eko katerih vplivamo na ta razvoj. Poleg organov delav- skega samoupravljanja in druž- benega upravljanja, kjer lahko naš državljan neposredno so- odloča o vseh bistvenih vpra- šanjih družbenega življenja, smo razvili množico društev in organizacij, ki pomagajo delov- nim ljudem do splošne in stro- kovne izobrazbe ter jim nudijo možnost zdrave zabave in raz- vedrila. V mislih imamo vrsto najrazličnejših društev, ki vsa- ko r>o svoje veže ljudi s poseb- nimi interesi. Obstojajo naj le taka 'društva, k j s svoj i m delom doprinašajo k izgraditvi socializma v preteklosti, pa tudi še danes, se ponekod sliši mnenje, da so društva sama sebi namen, da je njihova edina naloga, zadostiti posebnemu " interesu skupine ljudi, ki so v društvo včlanjeni, pri čemer naj bi ne bilo važno, kako služi takšno dioištvo sploš- nim interesom izgradnje socia- listične družbe. Takšno mnenje je seveda v popolnem nasprotju z našimi pogledi na vlogo dru- štev v naši družbeni stvarnosti in zelo pogosto skriva težnje nekaterih starih politikantov, ki bi hoteli pod firmo »stroge strokovnosti« zakriti svoje proti- socialistične težnje. Mi pa mo- ramo jasno in nedvoumno po- vedati, da imajo v naši druž- beni stvarnosti opravičilo za obstoj samo taka društva, ki s svojim delom doprinašajo k iz- gradnji novega socialističnega človeka. Ker torej pričakujemo od naših društev, da pomagajo predvsem mladim ljudem spo- znavati našo socialistično stvar- nost ter jih kulturno bogatiti, mora Socialistična zveza ne- nehno bdeti nad delom v teh društvih. Ne more nam biti vse- eno, na kak način in na kakšnih ideoloških temeliih sprejemajo naši delovni ljudje, posebno še mladina, dopolnilno, splošno in strokovno ijiobrazbo ter kako zadovoljujejo svoje potrebe po razvedrilu in zabavi. Na potJročju teh nalog so naše organizacije v preteklem razdobju že dosegle lepe uspe- he. Prav po zaslugi organizacij Socialistične zveze so v našem okraju zaživela nova društva ter se je društveno življenje zelo razmahnilo in, kar je naj- važnejše, izboljšala se je tudi vsebina dela v večini društev. Mnogi funkcionarji Socialistične zve/e so vstopili v društva in postali aktivni člani ter si s prizadevnim delom pridobili ugled in zaupanje, s tem pa tudi možnost za neposredno vnašanje socialističnih načel. Ce hočemo biti kritični, je tx-eba povedati .Se to. da so tako storili le posamezni člani Socialistične zveze, da pa so organizacije kot take posvečale življenju v dru- štvih premalo pozornosti. Skrat- ka, vse preveč je bilo miselno- srti, da so za delo v društvih odgovorne samo njiho\-B zveze ki da to že zadošča. ' Seveda ni edina naloga So- cialistične zveze v tem. da bdi nad nezdravimi ter socialistič- nemu razvoju škodljivimi po- javi v posameznih družtvih in jih žigosa. Nalt^ posameznih organizacij, posebno pa občin- skih odborov, je, da se sezna- nijo s celotno problematiko društvenega življenja na -svo- jem področju. Zavedati se je namreč treba, da tu ne gre za nekaj ljudi, ki bi se želeli na svoj način izživljati, temveč za množico, ki predstavlja velik del vsega prebivalstva v okraju. O resničnosti te trditve nas po- uči že nekaj suhih številk: v okraju deluje okrog 360 pro- svetnih, telesno vzgojnih in stro- kovnih društev, ki vključujejo okrog 3,5.000 članov. Med najbolj razširjena in predvsem ideološko najbolj ob- čutljiva društva spadajo vse- kakor kulturna in Ijudskopro- svetna društva. Teh društev je v okraju 35 in 4 »Svobode«, ki p>ovezujejo v svojih dramat- skih, pevskih, godbenih, folklor- nih in di-ugih sekcijah nad 4000 članov. Delavnost, ki so jo ta društva razvila v pretekli se- zoni, kaže vsekakor velik na- predek ne le po številu prire- ditev in nastopov, temveč tudi v vsebini. Na naše odre, tudi podeželske, prihajajo vse red- keje idejno plehka ali celo so- vražna in kulturno manj vredna dela. Zbori opuščajo prepeva- nje osladnih pesmi in jih za- menjujejo z borbenimi in revo- lucionarnimi pesmimi. V knjiž- nicah, ki jih je v okraju 45, vse bolj izpodrivajo staro ve-v čemiško literaturo modema in napredno pisana dela iz naše in svetovne literature, K izboljšanju stanja kultun>o- protsvetnih društev je nedvom- no pripomoglo \-ečkratrko obrav- navanje te pro.j.cmatike na se- jali okrajnega in občinskih od- borov Socialistične zveze. Mno- go pomoči pa so društva dobila od Sveta Zveze Svobod in Ijud- skoprosvetnih društe\', ki je or- ganiziral tečaje za režiserje, i>e- vovodje, knjižničarje in ssploh svetoval vedno in povsod, kjer se je pokazala potreba. Čeprav moramo biti veseli, da se Ijudsikoprosvetna dejavnost tako lepo raz\dja. pa je vendar- le treba opozoriti na nekatere negativne ix)jave, ki se ponekod izražajo celo v šovinizmu in na- cionalizmu. Prav gotovo teh po- javov ne bi bilo, če bi se orga- nizacije Socialistične zveze bolj poglobile v i)a'oblemati;ko kul- tumoprosvetnega dela. Neodpustljiva potnanjkljivost je tudi v tem, da so društva skoraj v celoti zanemarila sploš- no Ijudskoprosvetno izobraževa- nje s pomočjo tečajev, seminar- jev predavanj itd. Ker trenut- no ni opaziti večjih prizadevanj, da bi se stvarj v letošnjem letu izboljšale, bodo morali občinski odbori kar kmalu podrezati tudi v to luknjo. Uasiiska društva požrtvovalne delajo Tudi gasilska društva imajo široko množično osnovo, saj je v njihove vrste vključenih okrog 4800 članov. Se pred nekaj leti se je govo- rilo, da so prav gasilska društva tista, kjer so se sovražniki so- cializj-na najuspešneje vgnezdili in posikušali pod firmo gasilske nepolitičnosti voditi neko po- sebno, predvsem klerikalno po- litiko. Ta trditev je sicer tudi za prejšnja leta precej preti- rana, vemo pa, da so ix)skusi bili. Tudi srno ugotavljali, da ni nobenega sodelovanja med gas-ils-kimi društvi in organiza- cijami Socialistične zveze ozh-o- ma, da so celo spori na dnev- nem redu. Danes takih negativ- nih pojavov skorai no zasledi- mo več, nasprotno, sodelovanje je vedno tesnejše. Gasilci se tu- di politično izobražujejo in bi lahko biid v tem celo za zgled mnogim <^gim društvom. Po- hvaliti je treba tudi njihova prizadevanja na kulturnopro- svetnem polju, saj so v lan- skem letu dali 115 kulturnih in zabavnih pinreditev. povezanih z javniimi nastopi članstva in še po^ebei vnemo pri gradnji ga- silskih dorrKjv. kjer najdejo^ tu- di druge organizacije včasih edine primeme prostore sa. množične sestanke, predavanja in kulturne prireditve. Ce gasilska društva dane* še niso v vsem iia zaželeni višini, rtK>ra biti to le spodbuda za or- gaa«zacije Socialistične zveze, da jltn bodo poma.gaIe naprej. Telesnovzgojne in športne organizacije Med telesnovzgojnLnii organi- zacijami je najmočnejši >Parti- zan«, ki povezuje v evojih vrstah preJco 2000 članov, pove- čini mladine. Tudi v Urj orga- nizaciji so nekateri posfcušah uveljaviti načelo »nepolitične strokovnosti«, čemtrr so se or- ganizacije Socialistične zveze uprle — ponekod morda pre- malo odločno. Na splošno bi lahko rekli, da je članstvo šte- vilčno precej nizko, oni pa, ki so že vključeni, pod \'odstvom požrtvovaliMh vaditeljev lepo napredu,jejo. Več poudarka bo treba dati p-atriotični vzgoji mladih članov, ki so tudi v ve- liki večini. Poleg »Partizana r se bavijo s telesno vzgojo in športom se: strelska društva, /Dravaan predmet, pa naj bo še tako neznaten, nam lahko i>o- maga razjasniti marsikaj ne- znanega V času, v katerem je naselbina živela, so bili v na- ših krajih naseljeni Iliri. Na ce- lotnem predelu Štajerske nam je iz tega časa bila doslej zna- na le naselbina na ptujskem gradu; pač pa imamo veliko materiala iz grobišč. Tako je ormoška druga po vrsti pri nas, samo da je bolje ohranjena in bolj bogata. Številni članki v našem dnevnem časopisju so že govorili o tem. Vsi strokovnjaki- arheologi, ki so si dela ogledali, so si bili edini v tem, da pred- stavljajo najdbe nekaj izredne- ga. Pa tudi marsikateri drug obiskovalec, ki je videl izvrstno ohranjena primitivna ognjišča in ob njih velike lončene po- sode za vodo, je bil navdušen. Poudariti moram, da je nasel- bina prinesla marsikaj popol- noma novega, kar nam doslej sploh ni bilo znano. Cesa smo torej največ našli? Najbolj številna je lončena po- soda, različno okrašena; pogo- sto so zastopane uteži — za statve in ribiške mreže. Drago- ceni predmeti so male človeške in živalske figurice iz gline, ki so v zvezi z verstvom človeka tedanje dobe. Redkejši so bro- nasti predmeti; vendar smo na- šli nekaj lepo ohranjenih igA za spenjanje obleke. Ohranjena je dalje cela vrsta žrmelr — za drobljenje zrn. Zelo težko je govoriti o po- sameznih predmetih, če jih člo- vek ne vidi. Zato vabimo vse, ki se podrobneje zanimajo, na razstavo, kjer si bodo najdbe lahko ogledali. Otvoritev razstave bo v ne- deljo, 7. oktobra 1956, ob de- setih; odprta bo še ves teden. V ponedeljek pa bo ob 19. vbA predavanje o isti temi. "BJP. Brezskrbna mladost Ob tednu otroka Globoko se zavedajoč, da je zdrava, telesno in duševne razvila ter s socialistično moralo prežeta mladina največji zaklad posameznega naroda, .le naša družba kot celota pre- vzela skrb za rast mladega rodu. Da bi dali tej skrbi po- seben poudarek, praznujemo vsako leto od 1. do 9. oktobra »Teden otroka«. Ta teden je namenjen splošnemu pregledu naših prizadevanj, ocenjevanju uspehov in neuspehov ter vsakoletni ponovni mobilizaciji naših društev, organizacij in ustanov kakor tudi posameznikov za novo de?o, ki naj na- redi naši mladini mladost lepšo in prijetnejšo. Ce pogledamo delo, ki je bilo opravljeno v . reteklem obdobju v našem okraju, moramo biti z rezultati siadovoljni. Povečana skrb za zdravstveno skrb in varstvo naših otrok se liaže v razširitvi mreže posvetovalnic za matere in otroka, v zmanjšanju števila otroških bolezni, znižanju umrljivosti itd. Iz leta v leto raste številc otrok, ki odhajajo na zdravst- vene in splošne počitniške kolonije. Vedno bolj raste skrb za otroke padlih borcev in žrtve fašističnega terorja kakor tudi za socialno, moralno in zdravstveno cgrožene otroke. P^aiširila in utrdila se je rejniška služba. Iz leta v leto se izboljšuje šolsfco deio in s tem ra3te.jo učni uspehi. S siste- mom štipendiranja omogočajo okrajna in občinske skupno- sti vsako leto večjemu številu nadarjene mladine iz mesta in vasi, da se v šolah pripravlja bodoči poklic. Tako imamo letos s-amo na visokih in sret i.;'i šolah 260 štipendi- stov, ki bodo prejeli iz okrajnega štipsndijskega sklada za blizu 10 milijonov dinar.iev štipendij. Razširila se je mreža mlečnih in šolskih kuhinj, V Ptuju je osnovana \T;gojna i>o- svetovalnica. mladinsko zavetišče in materinski dom. V na- ših prosvetnih, telovadnih, športnih, gasilskih in drugih društvih se je povečala skrb za mladino itd. Skratka priza- devanja naše socialistične družbe za zdravo in harmonično rast zdravega rodu neprestano rastejo. Vsi ti uspehi pa so rezultat dela številnih zdravstvenih, orosveinih in socialnih delavcev, članov družbenih in poli- tičnih organizacij ter društev, posebno Društvo prijateljev mladine. Vsem tem, ki so s svojim nesebičnim in požrtvo- vahiim delom pripomogli k tem uspehom, izrekamo ob Tednu otroka javno zahvalo in priznanje. Doseženi uspehi naj jim bodo spodbuda za nadaljnje delo, tako da bo tudi v našem okraju rastel mladi rod zavestnih graditeljev lepše bodočnosti naših narodov in vsega človeštva. OKRAJNI ODBOR SZDL PTUJ Mladini igrišča! Zdravo in napredno življenje delovnega človeka je poglavitna skrb naše družbe in tudi osnov- na težnja vsakega posameznika. Mnogo pobud in akcij v tej smeri so že dali organi ljudske oblasti, množičnih organizacij in društev. Predvsem pa je od državljanov samih odvisno, ko- liko se teh pobud poslužujemo in jih s sodelovanjem v organih ljudske oblasti in organih druž- benega upravljanja ali v dru- štvih spravimo v stvarnost. Naša socialistična družba po- sveča največjo skrb mlademu rodu. Tudi posamezni človek z zdravim duševnim življenjem posveča tej skrbi večino življe- nja s tem, da se trudi, da sam zdravo in napredno živi ter s tem kaže mlademu rodu zdrav pogled v bodočnost. Vedno si ljudje ix>stavljajo načelo »zdrav duh v zdravem telesu«, vendar se je za realizacijo tega načela treba boriti v vsakodnevnem življenju, pri poklicnem delu in v prostem času. Med organi družbene skupnosti, ki delujejo v tej smeri, so tudi Društva prijateljev mladine, ki delujejo že nekaj let. V Tednu otroka pregledajo svoje dosedanje delo, uspehe in pomanjkljivosti in dajejo pobude za delo v bodoč- nosti. Spominjam se članka, ko or- ganizatorji počitniške kolonije sporočajo zaskrbljeni mamici, naj bo za svojega otroka brez skrbi, ker je v budni oskrbi kar treh zdravnikov, in sicer sonca, zraka in vode. To budno nad- zorstvo moramo oskrbeti pred- vsem mladini. V tej smeri de- lajo razen Počitniške zveze, Tabornikov, Planinskega dru- štva in drugih organov tudi DPM-sekcije za mladinska igri- šča in kopališča. Omenjene tri zdravnike moramo namreč nu- diti mlademu rodu tam, kjer živi. Ni dovolj izbirati le osla- bele otroke in jih pošiljati v razna okrevališča, kar je se- veda tudi potrebno v special- (Nadaljevanje na 2. strani) 2_ PTUJ, 5. OKTOBRA 1936 IZ NAŠIH KRAJEV * IZ NAŠIH KRAJEV ♦ IZ NAŠIH KRAJEV * IZ NAS I2: Bor. a Ve^^letne izkušnje Letovišča grada BorLa so pokazale, da ne kaže na jesen zapirati letovi- šča, saj je nešteto i>riložnosti tudi prek zime, ki zahtevajo, da bi moralo biti letoviiče vedno odprto. Razne prireditve, gostovanja, kolektivni večeri, občni zbori, zaključki tečajev in podobno je v Ptuju težko iz- vedljivo ravno glede na tesne prostore gostinskih obratov, zato je bilo prejšnja leta upravi letovišča neugodno, ko ni mo- gla ob podobnih primerih ugo- diti željam kolektivov iz Ptuja, Celja, Maribora in Varaždina. Kot kaže, letos letovišče prek 7.ime ne bo siaprto, temveč ifo obratovalo v nezmanjšanem ob- segu dalje, če bo za to dana potreba. Poleg prireditev in go- stovanj iz Ptuja In iz drugih krajev bo letovišče samo pri- redilo vinsko trgatev, lovsko in ribiško veselico, praznovanje 29. novembra, silvestrovanje in pustovanje, rado pa bo ugodilo raznim željam sindikalnih po- družnic in raznih društev. V nedeljo 30. septembra t. 1. je bilo v letovišču grad Bori veliko gostov, ki so poslušali in gledali spored gostov iz Va- raždina, ki ga je pripravilo DPD »Varteks«, čigar glasbena, pevska in folklorna sekcija so po uspešni turneji po Avstriji prišle na obisk na Bori in v nedeljo popoldne razveselile zadovoljivo število gostov iz Haloz in okoliških vasi ter iz Ptuja, Maribora in drugih kra- jev. PA • Kmetijska zadruga Cirkulane je imela pred kratkim polletni občni zbor. Iz poročil in raz- prave izhaja, da zadruga počasi in zanesljivo raste, saj je že za- čela obratovati težko pričako- vana žaga, pa tudi mostna tehtnica bo kmalu dokončana. Čistega dobička izkazuje za- druga v prvem polletju okrog 144.000 din. Razprava se je dotaknila med drugim tudi obnove vino- gradov, o kateri se toliko go- vori, vidi se pa nekaj le na Kmetijskem gospod£u-stvu Cir- kulane-Borl. V razpravo sta posegla tudi republiški posla- nec tov. Bračič in podpolkovnik tov. Kranjc. Trgatev je pred durmi in vin- ski trgovci že snubijo vinograd- nike za letošnji pridelek, ki bo kvaliteten, le da ga bo malo. Sadna trgovina letos ni živah- na, ker ni jabolk niti sliv niti orehov. V Halozah bo letos torej ena najslabših letin, če- prav ni bilo toče. Slab nasta- vek grozdja in sadja je pripi- sati večkratni pozebi. TOM Pred dnevi je zasedal občin- ski šolski odbor občine Bori. Sejo je vodil predsednik, ki je poročal o konferenci, ki je bila v Ptuju 10. septembra t. 1. Od- borniki so z razumevanjem sle- dili poročilu o družbenem upravljanju z v Občinskem proračunu odobrenimi sredstvi za šolske namene. Prisotni predsednik občine tov. Belšak pa je govoril o idejnih smerni- cah današnje šole ter o potreb- nih naporih, da bi zboljšali vzgojo mladine in odpravili ne- pismenost in splošno zaostalost, za katero so v veliki meri krivi starši, ker ne pošiljajo svojih otrok redno v šolo. Ob tej priložnosti je bil iz- voljen poseben odbor za kme- tijsko šolo ter odbor za organi- zacijo »Tedna otroka«, kar je v Cirkulanah že ustaljena vsako- letna navada. Odbor je obširno razpravljal o obupnih šolskih razmerah v Zavrču ter prišel do zaključka, da predstavlja edini izhod iz teh razmer gradnja novega šol- skega poslopja in stanovanj- skega poslopja za učiteljstvo. JET Iz Cirkove v nedeljo, 23. septembra t 1., je bil na pobudo Gbč. odbora SociaUstične zveze delovnega ljudstva Cirkovce sestanek funkcionarjev množičnih orga- nizacij, ki ae ga je v imenu Okrajnega odbora SZDL udele- žila tov. Julka Kanclerjev«. Na dnevnem redu je bila razprava o tednu otroka na podlagi osnutka programa, ki ga je od- bor prejel od Okrajnega odbora SZDL. Zanimiva je bila obrav- nava o zdravstvenem in social- nem stanju otrok p>o vaseh te občine. Izvoljen je bil 9-članski koordinacijski odbor, ki bo skr- bel za izvršitev programa v tednu otroka in za poznejše de- lo v zdravstveno in socialno korist otrok. Vse organizacije so bile na sestamku dobro zastopa- ne razen gasilcev, ki so poslali le enega zastopnika, in mladine, ki ni poslala nikogar. Novoiz- voljeni koordinacijski odbor bo imel tudi po tednu otroka veli- ko dela, saj je • ravno to pod- ročje bogato problemov, ki jih ni mogoče naenkrat rešiti. Predavanja o otroški paralizi, ki je bilo prea kratkim, se je žal udeležilo premalo inater in ostalih občanov. Navzoči so do- umeli velik pomen zdravstvene preventive pri odraslih in pri mladini in nelcaj mater je celo predlagalo, da bi taka predava- nja ponovili po vaseh. Na zadnji seji sekretariata občinskega odbora SZDL je bilo sklenjeno, da bodo organizacije SZDL obvestile vse članstvo o zborih volivc-v, ki bodo te dni, in da bodo pripravile nekaj vprašanj oL.. iskim odbornikom o delu občinskega ljudskega od- bora. Na zborih bodo poročali o delu vaških odborov predsedni- . ki vaških odborov. Na zboru volivcev, ki je bil v nedeljo, 23. septembra t. 1., v Jablanah, je poročal o delu ob--, čine, o njenem proračunu, izpol- nitvi proračuna in drugih vpra- šanjih tajnik tov. Zmauc. Obča- ni so se med drugim zelo zani- mali, kaj je občina storila za to, da bi direkcija JŽ v Ljub- ljani privolila zgraditi na po- staji Cirkovce nakladalno ram- Do in orimemi stranski tir za postavljanje rezervnih vago- nov, kar je že dolgoletna želja kmetovalcev. Ob prodaji zgod- njega, srednjega in poznega krompirja se kmetovalci te ob- čine veliko menijo o tem, kako bi bilo bolje in laže krompir nakladati na postaji v Cirkov- cih kot na Pragerskem ali v Kidričevem, kjer se preveč za- mudijo itd. Zelo živahna je bila tudi raz- prava o gmajni, kolikor bi je naj bilo za specialne namene In po kateri ne bi bilo mogoče pa- sti, vendar razprava o tem vpra- šanju ni privedla do povoljnega zaključka. Na zboru volivcev v Jablanah se je videlo, da se občani zelo zanimajo za delo občinskih od- bornikov in da je precej kritike v vprašanjih, ki niso krenila z mrtve točko. P, V. iz Ormeža Zadružno podjet.ie - Vinarska zadruga« v Ormožu je zaprosila pri Svetu za gospodarstvo ob- čine Ormož, da "izloči iz njenega sestaya del osnovnih sredstev, in sicer eno večjo vinsko klet, katere upravljanje bi naj pre- vzelo KG Ivanjkovci. Vinarska zadruga za letos ne predvideva tolikšnega odkupa mošta, da bi napolnila vse kleti, ki jih uprav- lja. Na drugi strani pa bo s tem omogočeno, da bo KG Ivanj- kovci z dobrim kletenjem do- seglo boljšo kvaliteto svojih vin, imelo pa bo tudi laže dostopno klet za poznejšo razprodajo svojih pridelkov. Mestna komunalna ustanova v Ormožu se poteguje za garan- cijsko izjavo pri občini Ormož, da bi lahko nabavila tovorni avtomobil. V občini je nad 250 kilometrov občinskih cest, ki so v večji meri vse oddaljene od gramoznic. Teh cest izključno s krajevnimi samoprispevki ni mogoče vzdrževati. Z nakupom tovornega avtomobila bi se situacija v tem pogledu lahko znatno izboljšala, ker bi bilo olajšano prevažanje gramoza. Za prvi obrok plačila avtomo- bila je ustanova že pripravila potrebna sredstva iz cestnega sklada, ostala obroka pa bi naj zagotovila občina iz svojih sredstev. Tnlfiiii m iolnrp pri Toinnlu V torek, 25. septembra t. 1., me je pot slučajno zanesla k Tomažu pri Ormožu. Gredoč po vrhu tomaževskih gričev sem srečeval skupine otrok, veselih šolarčkov. ki so šli domov. Prese- netilo me je njihovo lepo obna- šanje po cesti, predvsem pa pozdravljanje z »Dober dan«. Vsi so me pozdravili. Isto se mi je pripetilo, ko sem prispel v trg. Iz pošte in trgovine se je vsulo nekoliko otrok k otrpkom, ki so čakali na cesti. Grede sem jih opazoval. Tudi ti me niso prezrli. Opazil sem. celo, da je eden izmed dečkov priskakljal iz trgovine s papirnato vrečico v roki ter pozval ostale: »Zaj pa mo jeli!« Prvotno nisem vedel, kaj ima v vrečici in ko je prišel proti meni, me je po- zdravil in tudi meni ponudil: »Ali nam boste pomagali?« Za- hvalil sem se mu za prijaznost in pr' -^^en občutek me je ob- šel. > tod okrog tako dobri sta^ i učiteljstvo, da tako le- po vzgajajo in učijo otroke. Sklenil sem to napisati za »Ptujski tednik«, čeprav je to mogoče storil že kdo pred me- noj, ki je prav tako z veseljem ugotovil, da se starši pri Toma- žu in učiteljstvo dobro zaveda svoje dolžnosti pravilno vzga- jati mladino. B. J, MUZEISKO DRUŠTVO IN MESTNI MUZEJ V PTUJU Vas vlfudoo vabita na prosavo tedna muzejev ki bo od 6. do 14. oktobra 1956 po sledečem programu: Sobota, 6. oktobra, ob ZO. uri v Viteški dvorani na gradu: otvoritveni govor pokrovitelja Tedna muzejev, predsednika Sveta za prosveto in kulturo tov. Ivana Krajnčiča, nato od- lomek iz antične drame »Anti- gonav:, v katerem sodeluje kot gost tov. Saričeva, prvakinja ljubljanske Drame. Nedelja, 7. oktobra, ob 10. uri: otvoritev razstave najdb iz pra- zgodovinske naselbine v Ormo- žu v muzeju na Muzejskem trgu. Zbirko bo odprla in tol- mačila tov. Bei-narda Pere, ku- stos arheologije v Mestnem muzeju. Ponedeljek, 8. oktobra, ob 19. uri v dvorani OK ZKS: pod okriljem Ljudske univerze pre- davanje tov. Bernarde Pere o zgodnjeilirski naselbini v Or- možu, spremljano s številnimi diapozitivi. Torek, 9. oktobra, ob 14. uri: ogled zgodovinskih spomenikov mesta Ptuja. Vodi umetnostni zgodovinar tov. Sergej Vrišar iz Maribora. Zbirališče ob 15. uri pred poslopjem Občinskega ljudskega odbora v Ptuju. Sreda, 10. oktobra, ob 16. uri: otvoritev slikarske razstave tov. M. Vidpvičeve. Četrtek, 11. oktobra, ob 19. uri v dvorani OK ZKS: preda- vanje kustosa tov. Ljudmile Meze o etnografiji v ptujskem okraju. Petek, 12. oktobra, od 15. do 17, ure: ogled ptujskega gradu za Ptujčane in bližnjo okolico. Po zbirkah vodijo člani muzej- skega društva. Sobota, 13. oktobra, ob 16. uri v Viteški dvorani na »radu: občni zbor Muzejskega društva. Ob tej priložnosti predava o zgodovini Ptuja prof. tov. Jože Maučec. Na občni zbor so vljud- no vabljeni tudi nečlani. Nedelja, 14, oktobra, ob 10. uri: odkritje spomenika velike- mu slavistu domačinu Matiji Murku na Muzejskem trgu. Govoril bo univ. prof. dr. Blod- njak, nato položitev venca pred spomenik Jožeta Lacka na Slo- venskem trgu z zaključno be- sedo pokrovitelja Tedna muze- jev. Muzejsko društvo in Mestni muzej v Ptuju Mladini igrišča! (Nadaljevanje s 1. stram) nih primerih. Naša osnovna skrb mora biti za vsakodnevno zdravo, telesno in duševno živ- ljenje. Mnogi na razne akcije pesiniistično gledajo, češ da ni gmotnih sredstev, vendar za preskrbo sonca, zraka in vode je potrebna največkrat le dobra volja in zdrav odnos do mla- dine, medtem ko prazno bese- dičenje nič ne pomaga. Za mestvjf) mladino je po- trebno, da ima potrebna igrišča blizu svojega bivališča, da lahko tudi krajši prosti čas prebije v naravi v zdravem okolju. Razna igrišča športnih društev nudijo to možnost le z raznimi ome- jitvami (glede na čas uporabe in število in starost oseb). Pred- šolski otroci pa potrebujejo svoja posebna igrišča, ki jih obiskujejo v glavnem v sprem- stvu staršev oziroma drugih odgovornih članov družine. Upo- rabo teh igrišč je pa težko ozi- roma nemogoče popolnoma lo- čiti le za predšolsko mladino, saj se ostala mladina kot dru- žinski člani tudi skupno izživlja z mlajšimi, če ne drugače pa vsaj kot čuvar mlajših. Zato je pri že ustanovljenih otroških oziroma mladinskih igriščih pri- šlo do kombinirane uporabe igrišča šolskih in- predšolskih otrok. V Ptuju tri mladinska igriš(5a v Ptuju je DPM skupno z Mestnim komunalnim podjetjem uredilo tri mladinska igrišča, in sicer na Vičavi, pri Mestnem parku in na Bregu. Sedaj se pripravlja še mladinsko igrišče pri novih stanovanjskih blokih Vsekakor bi bilo umestno, da bi pri vsakem bloku z večjim šte- vilom otrok bil poseben prostor za otroške igre s primerno hi- giensko za.ščito v pravilih hiš- nega reda, kar je trenutno od- visno le od tozadevnega razu- mevanja hišnega sveta. V tej zvezi bi pač moral občinski LO izdati posebne skupne predpise in preko sveta za varstvo ma- tere in otroka in preko sani- tarne inšpekcije vršiti tudi to- zadevno nadzorstvo. Društvo prijateljev mladine je že dalo pobudo občinskemu forumu za- radi ureditve skupnega igrišča pri blokih za Majcenovo vrtna- rijo. Samo ne more realizirati tega načrta, ker nima dovolj lastnih sredstev, pri čemer pa se zaveda, da je ta predlog se- daj težko izvedljiv zaradi od- prtega kanala iz bolnice, ki ga bo treba, če ne drugače, vsaj začasno urediti, da se odpravi ta nehigieničnost, ki ogroža nove stanovanjske bloke in ostala bližnja naselja. Kdo naj skrbi za igrišča? v zvezi z ustanavljanjem in urejevanjem ter vzdrževanjem igrišč so različna mnenja, ali naj bi bila to naloga DPM ali občinskega foruma ali bližnjih hišnih svetov stanovalcev. Sma- tram, da je naloga DPM dajati le pobude v tej zvezi, ker DPM nima rednih dohodkov razen mesečno po 2 din članarine od posameznega člana. Zato se naj ne bi prevaljevala ta materialna naloga na društvo, ampak bi za igrišča za ožje območje naj skrbeli bližnji hišni sveti, kot je n. pr. za igrišče na Vičavi in pri blokih, medtem pa naj bi za igrišče na Bregu ob Stu- denčnici skrbelo Mestno ko- munalno podjetje, ker je bre- ško igrišče namenjeno uporabi mladine vsega mesta. Ta značaj daje breškemu igrišču lega ob Studenčnici, kjer bi se mladina učila veslanja, kjer bi se naj uredilo obrežje in struga za letno kopališče in eventualni plitvi bazen za predšolske otro- ke. Bazen za otroke v sedanjem mestnem kopališču je tako majhen, da bi zadostoval le za otroke enega samega novega stanovanjskega bloka. Breško igrišče je primerno veliko, ima možnost razširitve in ima že klopi in igrišče za odbojko, te- lovadni drog in drugo. Do sedaj so breško igrišče urejevali te- renski odbor SZDL s sekcijo DPM ob podpori obč. LO Ptuj. Mogoče bo kdo očital, da za te akcije še ni na razpolago dovolj sredstev. Dejansko ne moremo vsega zahtevati od ob- čine. S primerno akcijo bi se lahko mnogo pridobilo iz sred- stev državljanov, ki imajo raz- umevanje, ali pa s prostovolj- nim delom, ki mnogo pripomore k realizaciji večjih deL Nerazumevanje za akcije Ne morem opustiti navajanja primerov in dosedanjih izku- šenj, ko so posamezniki v pri- meru takih akcij pokazali ne- razumevanje in odklanjali pod- poro in bili proti prostovoljne- mu delu, na drugi strani pa s pesmijo »Za čašo vinca ruj- nega ...« itd. zapravljali in po- ganjali tisočake po grlu. Res je, priznati moram, člo- vek, ki ni podvržen strasti za- uživanja alkohola in nikotina, ne more razumeti takšnih iz- datkov. Kljub temu pa se mora vsak državljan zavedati svojih dolžnosti do otrok, kar ima prednosti pred luksuznimi iz- datki. Društvo prijateljev mla- dine oziroma vsa družbena skupnost bo morala ukreniti še marsikaj, da bo odvrnila mla- dino od slabega zgleda starejših v zvezi z alkoholizmom in ni- kotinizmom in da bo našla za mladino kakor tudi za starejše primemo zdravo nadomestilo za te zdravju ali vsaj žepu škod- ljive strasti. V Tednu otroka premislimo ponovno o vseh sedanjih mož- nostih in potrebah dela za mla- dino — našo bodočnost. Knez Viktor, za DPM sekcijo za igrišča in kopališča. PTUJ. 5 OKTOPRA 195» _3 Andrej Kovač, bibliotekar: (Nadaljevanje) Ptuj in okolica v pesmi in povesti Kmalu po nastanku gorske cerkve je postajala tujška ne- varnost vedno večja. Tudi v na- 6i pesmi cerkev Privabila je Turkov roj nebrojen, ki, pokrivaje širno Ptujsko polje, do vznožja slavne cerkve so prihiruila: I tu, na Dvorščini, poveljnik Aga, zbiraje divje trume, zaroti se: »Se preden ura jutri sedem bije, najej mi konj z oltarja se Marije!« Zgodovina Stegcnšek (A. Ste- gcnšek - Fr. Kovačič: »Histo- rični portreti na oltarni podobi župne cerkve na Črni ali Ptuj- ski gori. Časopis za zgodovino in narodopisje 1922) je ligoto- vil na oltarni podobi znane cer- k\'ene in posvetne velikaiše te- danje dobe. Med temi vladajo- čimi osebnostmi so upodobljeni nemški kralj Rupert (14(X)— 1410), ogrsko-hrvatski kralj Sig- mund, celjski grof Friderik II., glavni ustanovite: i gorske cer- kve Bernard III. Ptujski (umrl okrog 1. 1421) in njegova žena Valburga, Herman 11. Celjski tn drugi. Naši predniki 00 se na raaaic načine skušali zavarovati pred pojavom turškega sovražnika. Ena izmed varnostnih mer so bili tudi kresovi, ki so jih za- žigali posebni čuvaji ob sovraž- nikovem pojavu. S tem so opo- zorili rojake na bližajočo se ne- varnost: Po gorah pa se vname tisoč kresov svareč branitclje slovenske zemlje, da ne za»p6 v mamilnom Imlu noči, ko kliče, prosi mili dom ponoči. Pred ropanjem in klanjem tur- ških krdel so se plemiči laže ob- vraovali, saj so jih ščitili utrjeni gradovi, meščane pa močno mestno obzidje. Le »uboga gmajna« na deželi je bila veči- del prepuščena stima sebi. Po možnosti so se kmetje zatekali za obzidje utrjenih cerkva. Tudi na Ptujski gori je še danes ohra- njen del utrdbe, »tabor« imeno- vane. Na Gori zbere žtipan bojnike, sinove zveste dragej domovina. Pri svojem prodiranju dosfpejo turške čete do ptujskogorskega trga: Udjejo Trnlka v prve misme hrame, morž nedolžne speče otročiče, dekleta pienijo in mlade žene... Toda turški Aga ne more na- prej, strašen vihar in temna noč, ki ovije cerkev, ga prisi- lita k umiku. Na veliko žalost Pa so tržani pogrešili najlepšo devo. ki jo je Turek odvedel v sužnost. Vzhodna str»n c'?r\ol obrnila ter priletela na zem- ljo na noge. TRD ZAJTRK Krokodil zoološkega vrta v Cincinnatiju jo požrl steklen co. Zaskrbljeni zdravniki so žival operiral: in našli v njegovem želodcu še pet steklenic, tri biljardne krogle in porcelana- stega slona Od kod je vse to izviralo, n so nikakor mogli ugotoviti. SMISEL ZA OPAZOVANJE Avtobus se je v Kopenhagnu na cesti izognil mački ter se zaletel v obcestno drevo. Potniki so ostali nepoškodovani. Večina jih je videla mačko, nobeden pa. ni mogel povedati, ali je b la bela ali čraa. Skrb za požarno varnost v podjetjih Vsak naš dom, zadruga, obrt- no podjetje ali tovarna, vsaka imovina je za našo socialistično družbeno ureditev izredno važ- na. Vsak najmanjši materialni doprinos je že zvezni člen skupnih naporov, ki jih- dopri- naša naše ljudstvo za dvig živ- ljenjske ravni in za ohranitev materialnih dobrin, ki naj jih uživa socialistična skupnost. V zvezi s popolnim doseganjem tega namena pa nastane vpra- šanje zavarovanja imovine pred požarom, od katerega je v ve- liki meri odvisen razvoj narod- nega gospodai-stva. Naša nova socialistična Jugo- slavija je dala vsemu temu po- požarnovamostne službe v pod- jetjih. Ob tej priložnosti mo- ramo poudariti, da nekatera podjetja posvečajo vso skrb za izboljšanje požarne varnosti, druga pa gasilsko službo v pod- jetjih zanemarjajo, kar se vidi že iz dejstva, da niso poslala svojih zastopnikov na seminar. Kljub temu, da gasilsko dru- štvo organizira to na prosto- voljni bazi, bomo poskušali še enkrat poklicati dotična pod- jetja, katera niso poslala svojih zastopnikov na ponovni semi- nar. Morda bodo iz gornjega le uvideli, da je potrebno prepre- seben poudarek s tem, da je z zakoni in predpisi določila po- trebne varnostne ukrepe, ki naj zagotovo varnost državne, za- družne in privatne imovine ka- kor tudi življenje državljanov pred požari. V tem smislu smo že dobili več predpisov, ki ure- jajo posamezne panoge gospo- darske dejavnosti. Zaradi prak- tične uporabe vseh -doslej izda- nih predpisov, ki urejajo požar- no varnost, naj bo pričujoče delo v pomoč pri uveljavljenju konkretoih ukrepov v praksi. Kot je bilo objavljeno v zad- nji številki »Ptujskega tednika«, se je vršil seminar za vodje čevanje požarov na eni strani, na drugi strani pa je to dolž- nost in ponos slehernega člana kolektiva, da postane čuvar splošnega premoženja. Seminar je bil poldnevni, na katerem so funkcionarji gasil- skega društva Ptuj obravnavali snov o požarnih nevarnostih v raznih podjetjih, in prepreče- vanje le-teh, način gašenja, spoznavanje in polnjenje gasil- skih aparatov kakor tudi prak- tično gašenje z gasilnimi apa- rati. Ob koncu je bil izvoljen se- demčlanski odbor, ki bo imel nalogo, skupno s člani povelj- stva PGD Ptuj vzdrževati stalne stJJke z vodji požarnovarnostnih ekip po vseh podjetjih, ureje- vati in pregledovati gasilne na- prave, organizirati gasilske eki- pe, kjer še ne obstoje, in izvesti gasilske vaje po podjetjih z gasilsko ekipo in PGD Ptuj. V odbor so bili izvoljeni sle- deči tovariši: Gačnik Alojz (»Kmetovalec«), Korošec Alojz (»Delta«), Levanič Jože (»Pano- nija«). Meglic Simon (»Re- mont«), Petek Maks (»Bolnica«), Kelc Ivan (»Mlekarna«) In Jonša Ivan (Vodno gospodar- stvo). P. S. Udeleženci seminarja Iz Marhovec Teden otroka tudi v Markov- cih ni šel mimo otroka, da bi pri tem ne sodelovala ljudska oblast, nmožične organizacije in šole. 2e delj časa ljudska oblast in ljudstvo preurejata šolsko po- slopje, da bi postalo pravi dom veselja. V zadnjem času so za- čeli urejevati sanitarne napra- ve. Nabavili in montirali so v teh dneh novo črpalko pri vod- njaku Učiteljskega doma. Tako bo tudi tukaj poskrbljeno za dobro in pitno vodo. V pred- sobah šolskih stranišč montirajo umivalnike s tekočo vodo, ki bodo služili učencem za umiva- nje rok. To bo važen zdrav- stveni ukrep, ki je nujno po- tereben posebno še sedaj, ko se širi otroška paraliza. Vse to bo pa imelo še večji vzgojni po- men, ker bomo s tem lahko na- vajali naše najmanjše na naj- osnovnejše potrebe osebne hi- giene. Ljudska oblast pa bo morala v bodoče vložiti še ne- kaj sredstev za ureditev stra- nišč v šolskem poslopju in Uči- teljskem domu. Da slovesno otvori Teden otroka, je priredila šola skupno s šolskim odborom v nedeljo, dne 29. septembra 1956 rodi- teljski sestanek. Starši so se sestanka udeležili v res lepem številu. Na sestanku je tov. rav- natelj F. Zlahtič seznanil starše s končnimi učnovzgojnimi uspehi (osn. šola "1,6%, nižja gimna- zija 76,5%), šolskim obiskom (osn. šola 94,1%, nižja gimnazija 91,9%) in glavnimi ovirami šol- skega dela v preteklem šolskem letu. Podal je načrt učnovzgoj- nega dela v tekočem šolskem letu, ki mora iti za tem, da dvigne učnovzgojne uspehe in šolski obisk. Vse to bo mogoče doseči samo s tesnim sodelova- njem šole in doma. Na sestanku je staršem pre- davala dr. med. Nada Kafol o otroški paralizi. V prav lepi, vsakomur razumljivi obliki je opisala vzroke, potek in posle- dice bolezni kakor tudi vse ukrepe, kako se očuvamo pred okužbo. Njena izvajanja so bila podkrepljena s predvajanjem zdravstvenih zvočnih filmov: V borbi za zdravje. Osebna hi- giena in Vse za otroka. Starši so predvajanjem lepo sledili. Ena najpomembnejših prido- bitev za markovsko šolo v času ljudske oblasti je zvočni kino- projektor, ki ga je šola najela in ga uporablja pri pouku. Ki- noprojektor bo služil šoU kot eno najboljših sodobnih učil, saj bo naše otroke popeljal več- krat v njim nedostopni svet in jih seznanil z marsičem, česar drugače ne bi mogli videti. V Tednu otroka bo šola vse gori navedene filme, podkrep- ljene s primernimi pojasnili, predvajala tudi učencem. Za njihovo zabavo pa bo poskrbel pravljični film »Obuti maček«. Starši in šola Markovci so si postavili nalogo, da bodo po- svetili največjo skrb vzgoji in negi otrok ne samo v Tednu otroka, nego vedno in povsod. 2. F. Danes Vfrnostn svet zopet raz- pravlja o Suezu Danes 90 v Varnostnem svetu ponovno začeli obravnavati sueško vprašanje. Razpravam prisostvuje tudi egiptovska de- legacija, ki jo vodi sam zunanji minister Egipta Mahmud Favzi. Medtetn pa so pred nekaj dnevi ustanovili v Londonu predstav- niki petnajstih dežel posebno organizacijo »Združenje uporab- nhkovK Sueškega prekopa, ki se za\'zcma za internacionalizacijo prekopa. Kakšen bo potek razprav v Varnostnem svetu, trenutno še ne bi mogli napovedati, vseka- la or pa je omembe vredno dej- stvo, da obstojajo med zahod- nimi di'žavami samimi bistvene razlike v gledanju na to vpra- šanje. ZDA se namreč nočejo, kakor je izjavil sam zunanji minister Dulles, izen"'evati s koloniahrhni silami in uprizar- jati očitne gospodarske vojne z Egiptom, kar bi naj bila posle- dica nacionalizacije, če Egipt ne bi pristal na korektuix> svo- jih ukrepov. S tem, da je zadeva v zvezi s Suezcm prišla pred Varnostni svet, so vsekakor ustvarjene širše možnosti za dosego kom- promisnega sporazuma, kakor bi bile, če bi zadevo obravna- vali samo v okviru odnosov med Egiptom in pred kratkim na- stalim »Združenjem«. v ognju Medtem ko je generalni re- .''.ident francoske republike v Alžlru Robert Lacoste odpoto- val v Pariz, da bi razpravljal o ukrepi}!, ki bi bili potrebni spričo zaostrenega boja a'ižir- siKih upornikov, se je v Alžiru razplamenela jesenslia ofenziva alžirske narodne fronte osvo- boditve. Uporniki so sedaj prevzeli drugo taktiko, in sicer so okre- pili diverzantsko aktivnost in jo prenesli celo v samo glavno mesto. Istočasno je v teku celo :,tavka šoiskih otrok, ker mu- slimansko prebivalstvo ne po- ilja svojih otrok v šole. Medtem pa je skupina azijsko afriških držav zahtevala od Or- ganizacije združenih narodov, da naj pride alžirsko vprašanje ponovno pred Generalno skup- ščino. Znano je, da je stvar bila že pred tem foramom, ven- dar je bila potem, ko je Fran- cčja bojkotirala zasedanja tega organa OZN. odstranjena z dnevnega reda. Toda med tem se stanje v Alžiru ni nič.....ij^- boljšalo. Frstficiji se ni posre- čik) urediti tega vprašanja. Azijsko-afrišike države i>a me- nijo, da tega vprašanja sploh ne bo moč urediti, dokler se ne bo OZN odločneje zavzela za to. Possrje odstran- imo z dnfev. reda Posarsko vprašanje je končno po nedavnem sporazumu med francosikim premierom Molle- tom in zahodnonemisktm kanc- lerjem Adenauerjem in po vo- litvah, ki so bi'Ie v tej deželi, ko so se skoraj vsi volivci izrekli za združitev z Nemčijo, odstra- njeno z dnevnega reda. Letoš- njega 23. oktobra bodo ixKlpi- sali stporazum, po katerem bo Zahodna Nemčija sodelovala pri gradnji prekopa na reld Mo- zel s tretjino vsote, ki je po- trebna za izvršitev tega načrta in kar je cena, za katero je Francija pristala na priključi- tev Posarja nazaj k Nemčiji. Državnika sta se ob tej pri- ložnosti sporazume'la tudi o niij- noeti sklenitve pogodbe o skup- nem zahodnoevropskem trgu in o potrebi vskladitve atomskih raziskovanj na zahodnoevT- skem področju. Predvolilna kafipasi[-i v ZDA Sredi novembra t. 1. bodo v Združenih državah Severne Amerike volili predsednika dr- žave. Predvolilna kampanja je zato sedaj že v polnem teku in so že zabeleženi prvi ostri spo- padi med republikanci in demo- krati. V kampanjo je posegel tudi sam sedanji predsednik Eisenhov/er, ki je obtožil de- mokrate, da stremijo k temu da bi vlada in birokrati kootro- lira'li \rse važnejše dogajanje v državi, demokrati i>a obtožujejo predsednika, da ni na strani ljudstva, pač pa na strani ti- stih, ki imajo denar. PreifsfdnIkTto vZSSk Potem ko je sekretar KP ZSSR Nikita Hi-uščev prebil nekaj dni na oddihu v naši dr- žavi, ga je na povratku sprem- ljal nazaj v ZSSR predsednik Tito. Obisk Hruščeva v Jugo- slaviji in predsednika Tita v ZSSR je privatnega značaja iti namenjen oddihu, razumljivo pa je, da sta ti vidni osebnosti obeh držav razpravljali o mno- gokaterih vprašanjili sodobnega sveta, posebno pa odnosov med obema državama. OKRAJNI INOBČINSKI ODBOB RDEČEGA KRIZA priredita v nedeljo, dne 7. oktobra 1956. v Ptuju velike lemLeio s 40 tombolami m nad 2000 drualmi oraktičnimi dobitki c-b 9. uri dop. na Titovem trgu v Ptuju Med 40 tomtx>laml so glavni dobitki: 1. Novo motorno kolo »JAWA« 250 kub. v vrednosti 390 ti- soč dinarjev — 2.. Kompletna spalnica — 3. Novo moško kolo — 4. Novo žensl^ kolo — 5. Kuhinjska oprema — 6. Radio aparat — 7. Otroško dvokolo — 8. Prašiček — 9. Otroško dvokolo — 10. Moški plašč dalje moške obleke, zapestne ure, ženske ofeleke, ženski plašči, drva, električni likalnikl, vreča moke, električni pečnjak itd Nabavite si pravočasno tombolske karte. Dobijo se v vseh trgovinah in trafikah, pri Državni loteriji v Ptuju in akti- vistih Rdečega križa Cena tombolskl karti samo 50 din Sreča vas čaka! Za 50 din lahko dobite novo motorno kolo vredno 390.0(X) dinarjev 40 tombol in nad 2000 drugih dobitkov v skupni vrednosti 1,200.000 dinarjev V nedeljo, 7. oktobra 1956, dopoldne, vsi v Ptuj na VELIKO TOMBOLO RDEČEGA KRI2A! Ob deževnem vremenu se tombola preloži na prihodnjo nedeljo Glavne dobitke si oglejte v izložbi Veleblagovnice MERKUR Ptuj in trgovin] STEPCLO-PORCELAN Ptuj OKRAJNI IN OBČINSKI ODBOB RDEČEGA KRI2A PTUJ 4 PTUJ, 5. OKTOBRA 1956 Naj ostane med nami JE FRANCEK LOVEC ALI NI? Franček iz Trgovišča ni lovec in je lovec .. Rad je sanjal o lovu, se med spanjem prebujal in bil vesel, da je v pKJStelji, brez puške, da ni blaten in da mu je divjačina le v spanju pobegnila. Strcišna je ta lovska žilica, ki Frančeku niti ponoči ni dala miru. Hodil je po njivah in travnikih, povsod polno div- jačine, napel petelina in sprožiL Nekaj mu pobegne, neiiaj pa le obleži. Tako je bilo pri Franče- ku le v sanjah, dokler ga ni premotilo, da je ponoči res vstal, se oblekel, vzel iniško in odšel z doma ... Nekega ranega jutra pa je Franček imel smolo. Previdno je stopal po rosni koruzi, blaten in moker do kolen .. . Luna in njegova puška sta mu bili edini spremljevalki na neshojeni poti po koruzi, ki ga je peljala proti nepričakovani nevarnosti. Na- enkrat ga je za ramo zgrabila krepka roka. Franček je globo- ko p>ožrl slino in iK»misliL da to- krat ne sanja. Pred njim je stal krepak možakar, komandir po- staje LM Ormož. Nista izgub- ljala besedi o tem, ali je Fran- ček lovec ali ni, niti časa, tem- več sta odšla v Ormož, kjer sta se dobro pomenila, napisala zapisnik in ga podpisala. Fran- čeku je nerodno, da se je to zgo- dilo in obljubil je, da se ne bo nikoli več podajal v nevarnost in je poprosiL naj mu za tokrat oproste ,.. >Vse bi to noč laže prenesel kot ono srečanje,« pravi Fran- ček in nikomur ne privošči, da bi .se mu enako zgodilo kot nje- mu. in si poškodovala levo nogo; Bariko Smiljan iz Cvetiina 70 je neznanec povo2dl z vozom in ji poškodoval levo roko; Jožefa Bigeca iz Pristave 47 je na poti domov napadlo pet neznancev in ga močno poškodovalo; Aloj- zija Drevenšek iz Krčevine 18 je padla s kolesa in si poškodo- vala obraz; Anton Feguš iz Slatine 35 si je s sekiro poško- doval levo roko; Milan Majcen, otrok iz Mezgove, je padel na nož in si poškodoval vrat; Kon- rad Kolarič, otrok iz Nove vasi 82, je padel z drevesa in si poškodoval desno nogo. Vsem imenovanim, ki sa zdra- vijo doma ali v ptujski bolniš- nici, želimo čimprejšnje okre- vanje. Stanko HorVat, otrok iz Pod- gorc 84, je padel in si poškodo- val desno roko; Ivan Lah iz Velike Nedelje 4 se je s sekiro vsekal v desno nogo; .Janez Plohi iz Bukove 93 si je s sa- mokresom poškodoval desno nogo; Ivanu Skledarju iz Apač 120 je neznanec z nožem poško- doval desno stran prsi; Janeza Zorčiča iz Trnovskega vrha 19 je po glavi poškodovala deska; Jernej Frangež iz Podlož 75 si je poškodoval desno nogo; Ivana Mohorko Dolene 19 je padla Rojstva : Dajčar Marija, Moravci 153, je rodila Bojana; Dukarič Julij ana, Jazbina 10 — Danico; Osvald Katica, Rogoz- nica 36 — Mai-jana; Novak Ljudmila, Ptuj, Ljutomerska 11 — Dragico; Gašparič Marija, Krčevina 110 — Marijo; Matja- šič Marija, Gorišnica 94 — Ratka; Majcen Zorka, Cirku- lane 22 — Zorana; Matjašič Ana, Hlaponci 13 — Darinko; Arnuga Marija, Borovci 13 — Darinko; Zajko Kristina, Mestni vrh 35 — Franca; MegJič An- gela, Prvenci 6 — Marjana; Sobočan Marija, Kidričevo 39 — Branka; Mord Marija, Ba- binci 8 — Mirka; Kavčič Jo- žefa, Cvetkovci 71 — Franči- ška; Mesaric Marija, Ptuj, Ro- gaška 2 — Renato; Z-unkovič Marija, Prepelje 16 — Ivana. Smrti : Kavoš Marija, Ar»- drenci 71, roj. 1956, umrla 29. septembra 1956; Meus Julij ana, Ormož, roj. 1892, um.rla 30. sep- tembra 1958. porok ni bilo. Predlog za higienično prcdalanje kruha Po članku, ki sem ga pred kratkim čital v -^Ptujskem ted- niku«, ki je upravičeno kriti- ziral dosedanje prodajanje kru- ha, se oglašam s predlogom, ki bo, upam, zadovoljil potrošnike, zdravstvene oblasti, najbolj pa uprave pekarn, ker bi z malimi stroški precej zadovoljivo rešili pomembno zdravstveno vpra- šanje. Opazil sem namreč, da v pe- karnah zaman poskušajo pro- dajalci s papirjem prijemati kruh, z golo roko pa denar, da bi bil način prodajanja bolj higieničen. Ker se zemlje ne morejo šteti s papirjem v roki in je tudi za prijemanje hlebcev ta način neroden, bi bilo bolje, da bi prodajalci imeli na roki, s ka- tero bi dajali kruh — rokavico bele barve, ker taka pač naj- bolj odgovarja zdravstvenim načelom. Z drugo, golo roko, bi prodajalec sprejemal denar. Skrbeti za čistost rokavice bi ne bilo težko, saj .se lahko kupi le dvojne rokavice; tako je dana vedno možnost pranja ene rokavice. Pri prodaji bi gledali tudi na to, da bi na pultu bile polivinilne ali steklene plošče, kjer bi se polagal samo kruh. Te plošče bi bile primeme velikosti in primerno razoorejene. Pod ste- klenimi ploščami, če bi se pač zanje odločili, bi bil lahko na- pis: »Sem položi kruh« — ali podobno. Ce bo zdravstvo ta predlog sprejelo, bom prav zadovoljen, posebno še, če se bo v praksi obnesel, ker bom z njim dopri- nesel nekaj za dobrobit skup- nosti. J. gosioual u Ptu u Ftujčani in okoličani bodo imeli v ponedeljek, dne 8. okto- bra, priložnost ogledati si novi spored priljubljenega maribor- skega Totega teatra. Z novim sporedom so Mariborčani že gostovali z velikim uspehom na mednarodni vinski razstavi v Ljubljani, na gospodai-ski raz- stavi v Slov. Konjicah, pred dnevi pa v Celju. Tekoči spo- red Totega teatra je eden iz- med najbolj uspelih doslej. Toti teater bo imel v Ptuju dve predstavi, in to ob 18. in 20. uri v dvorani ptujskega kina. — V .=;poredu nastopajo: Božo Podkrajšek, Zlatko Zei. Štef, Jirga in drugi. Vstopnice bodo v prodaji v soboto, nede- ljo in na dan predjjtave pri blagajni kina. Edward Golding, šef oddelka za elektrifikacijo ZD.'^ se je ne- davno vrnil s Ha tov domov. Tja je odšel pred nekoliko te- dni, da bi ugotovil možnosti, ki jih nud jo Haiti za elektrifika- cijo. Nafte tamkaj ni, reke ima- jo majhen padec, gozdovi so iz- črpani. Edin energetski vir, ki ga nikoli ne zmanjka, je — ve- ter Tamkaj divjajo tajfuni tu- di s silo, k bi lahko nadome- stila marsikatero elektrarno. G. Golding pravi, da je veliko mož- nosti zkoriščanja vetra in želi, da začno s te vrste eksperimen- ti po vsem svetu, kjer so te možnosti dane. Predvsem dve veliki oviri nastopata pr vetr- nih elektrarnah: veter je ne- stalen in čeprav je njegova moč velika, je ploskev, na katero pi- ha, prevel ka in ga je treba za- to zbrati, preden pride do upo- rabe. Zato je velike važnosti mesto, kjer bodo elektrarne stale Z Goldingom je bila na Haitih tud skupina inženirjev, ki je preizku.šala jakost vetra in ugotavljala, kje naj bi stale elektrarne. Nekoč je špa-nski filozof Sal- vador .de Madariaga opredelil novinar,ie takole- Človek, ki zna jasno izraziti, česar ne razume. Tedaj pa je neki novinar opre- delil filozofe takole: Človek, ki misli, da vse razume, pa ne zna ničesar izraziti. medigra. 9.45 še pomnite tovariži. .. — Adolf Arisler-Bodim: Sto na enega. 10.15 Nedeljski simfonični koncert. Gioac- chino Rossint: Italijanka v AUiru, uver- tura; Aleksander Giazunov: Koncert za vionilo in orkester v a-molu; Nikolaj Uimski-Korzakov: Zlasti petelin, suita. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11.33 Lahka glasba, 12.00 Pogovor s poslu- šalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Napoved časa. paroCila. Trenten- ska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Pol ure za naSo vas. 14.00 žftleli ste — poslušajte! — I. del. 15.00 Napoved časa. iiončila. vre- »r.enska napoved in obvestila. 15.15 Že- leli ste -— poslušajte! — II. del. 16.00 Peč in okolica (reportaža). 16.15 Glas- bena medlgra. 16.30 Promenadni kon- cert. ri.30 Radijska igra — Claude Aveline: .letni^k. 18.40 V zabavnem ritmu. 19.0j Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Večerni opern; koncert. 21.00 Kulturni razgledi — Dr. Jože Kastelic: Muzeji — vez med kulturami. 21.15 Koncert Plesnega or- kestra Radia Zagreb (odlomki z javne cldaje v koncertni dvorani „lstra" so- deUi.ie.'o: Slaven Smodloka. Marijan Bu- !?.nič. Djant fcg^na. Andjelka Stankova, Vali Hohnjec, Vokalni sekstet ,,Melos ). 22.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22.15—23.00 Nočni koncert — Prifliož Rair.ovš: Tretja simfonija. 22.15—23.00 UKV program: Plesna glas- ba. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). KINO »VEDROST«, Miklavž pri Ormoža — 6. in 7. okt. 1956: »HENRY«, angleški zgodovin- ski barvni film; 13, in 14. ok- tobra 1956: »V VRTINCU«, bar^/ni film. Dnevni spored za nedeljo, dne 7. oktobra 1956 6 00—7.00 Ve?ele in poskočne za pri- etno nedeljsko jutro — vmes ob 6.05— 6.10 Poročila m vreaiierska napoved. 7.00 Napoved časa. poročila, vremenska nawved in objava dnevne?,a sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radij-^-ki koledar in prireditve dneva. 7.35 Slovenske na- rodne pesmi. 8.30 Otroška rredstava: Sneguljoka (ponovitev). 9.35 Glasbena proti g??^eiiifciim- kfi^poigi mm v trgovini z zaščitnimi sred- stvi prodajajo med drugim tudi .jrščitno sredstvo »Zoralin«. To le dobro sredstvo proti i-aznim goseniccim. Deluje hitro in uspešno. Je tekočina rumeno- rjave barve. Kako uporabljamo »Zoralin«? Ker je hud strup, ^a uporab- ljamo le v malih količinah. Na 100 litrov vode vzamemo le 100 do 200 g, kar zavisi od škod- ljivca, proti kateremu se bori- mo. Proti gosenicam na zelju ali repi \'zamemo po 150 g. .Škropivo pripravimo tako, da vsipamo 150 g strupa v 100 li- trov vode ter med vsipanjem stalno in hitro mešamo. Pri škropljenju moramo paziti, da škropivo orosi celotno rastlino. Sredstvo »Zoralin« se rad vžge, zato je treba biti pazljiv (tudi kajenje je nevarno!). Letos razne kulture posebno močno napadajo gosenice- kapusnice. Dogodilo se je. da so morali kmetovalci podorati svoja repišča, ker so jih gose- nice docela obžrle. Kjer se te pojavljajo, uporabljajte »Zora- lin« in uspeh bo zagotovljen! Inž. Egon Zoreč NOGOMET DRAVA : CELJE 4:2 (2;0) Na stadionu Drave sta se sre- čali v nedeljo v prvenstveni nogometni tekmi nogometna enajstorica ZNK Celje in do- mača Drava. Takoj v začetku je Dihava za- čela s silovitim tempom in več- krat ogrožala vrata gostov, toda zaradi slabega streljanja ni prišlo do gola. Pozneje pa je po Erhatiču in Kovaču le dosegla vodstvo z 2:0. V drugem delu igre je napad Drave izvedel nekaj nevarnih predorov, toda možnosti, ki so jih imeli igralci za dosego gola, niso izkoristili. Šele v 17. min. so domači ponovno dosegli gol in vodst\T) s 3:0. Nato so fjostje večkrat nevarno napa- dali domača vrata in najprej po (tesni spojki dosegli prvi gol in nekaj minut kasneje celo drugi .gol. Tako je bil rezultat 15 min. pred koncem igre 3:2 za Dravo. Nato je Drava zopet uredila svoje vrste in nekaj minut pred koncem uspela postaviti končni rezultat 4:2. Pri moštvu Drave je treba •pohvaliti obrambo. PRVI PORAZ ALUMINIJA IZ KIDRIČEVEGA V BREŽICAH Nogometna enajstorica iz Ki- dričevega je gostovala v nede- ljo v Brežicah, kjer je doživela prvi poraz proti domači ekipi z rezultatom 3:0. V nedeljo gostuje nogometna enajstorica Drave v Ravnah na Koroškem, kjer bo igrala prven- stveno nogometno tekmo s Fu- žinarjem. ROKOMET V nedeljo 30. septembra t. 1. je bil na igrišču »Drave« Ptuj rokometni turnir, ki so se ga udeležile ekipe »Partizana« Gorišnica, Markovci in Cirku- lane, medtem ko se povabljene eidpe iz Ormoža, Središča, Vidma, Juršinc, Kidričevega, Majšperka in Cirkovc niso od- zvale. Turnir je izvedel roko- metni klub »Drava« Ptuj. Ekipe iz Gorišnice, Markove in Cirkulan so presenetile gle- dalce, zlasti pa pionirji iz Go- rišnice in Cirkulan, ki vadijo pod vodstvom tov. Turkuša in tov. Ladineka. Izkazale so se zlasti Kavčičeva in Korotajeva iz Cirkulan ter Petrovičeva in Plohlova iz Gorišnice, enako pa tudi dečki Stumberger iz Cir- kulan, Kokot in Bratuša iz Go- rišnice ter Ploh iz Markove. Videli smo tudi nekaj dobrih tekmovalcev iz ptujske gimna- zije. Rezultati tekem so naslednji: pionirji: Cirkulane : Markovci 8:1 Gorišnica : Ptuj 6:15 Ptuj ; Cirkulane 9:1 Gorišnica : Markovci 4:0 Ptuj : Markovci 5:0 Drava : Ptuj 6:4 pionirke: Cirkulane : Gorišnica 3:1 Drava : Maribor 13:4 (7:2) V nedeljo 30. septembra t. 1. je »Drava« nastopila v velikem rokometu v posta\'i Bedrač, Vidovič I, Kajzersberger, Pav- ličev, Zupane, Rajh, Valent, Turodič, Vidovič II, Pernat, Herceg in Plšek. V tekmi smo prevladovali Dravaši, čeprav njihova obramba ni vedno uspela in je uspelo nasprotniku štirikrat pretresti njihovo mre- žo. Za »Dravo« so uspešno igrali: Herceg 4, Pernat 3, Vidovič II 4, Pišek 2 in Tu- rodič 1. Tekmo je dobro sodil Praprotnik. Ženska ekipa »Drave« je zmagala v tekmi proti ekipi Kladivrirja iz Celja brez borbe z rezultatom 6:0. Tako se je ekipa plasirala v nadaljnje kolo za CUP Jugoslavije. KEGLJANJE Prvi del izbirnega tekmovan.ja v kegljanju Mariborske pod- zvezc v Ptuju V soboto in nedeljo je bilo na dvosteznem kegljišču Drave izbirno tekmovanje kegljaških klubov iz Maribora in Ptuja. Ekipa je štela 6 članov in vsak poedinec je moral napraviti 100 lučajev mešano v mednarod- nem slogu. V soboto JG nastopilo prvo moštvo mariborskega Branika v postavi: Gomol, Orel, Amer, Veber, Podkrižnik in Kogal, proti prvi ekipi KK Drave, ki je nastopila v sledeči postavi: Slaček, Bagiadi. Hodnik Viktor. Korošec, Hodnik Marjan in Brecelj. Po zelo zanimivem in nape- tem tekmovanju je šele po zad- njem kegljaču Kobalu dosegla ekipa Branika vodstvo in s tem tudi zmago. Rezultat je 2.445 proti 2381 podrtih lesov. Naj- boljši mož pri Braniku je bil večkratni pr\'ak Kobal, ki je podrl 461 lesov. Pri ekipi Dra- ve je treba pohvaliti mladega nadarjenega tekmovalca Viktor- ja Hodnika, ki je prav tako do- segel lep rezultat s 422 podrtimi lesi. V nedeljo pa je mariborska Lokomotiva v Ptuju premagala moštvo Maribor« z rezultatom .2.424._;_ 2.363. P. H. „ IZ LESKOVCA Rojstva, poroke in smrti v mer secu septembru 1956 Rojstva: Gabrovec roj. Hemetek Ljuba (1919) iz Be- lavšeka 29 je rodila Marijana in Bariko; Mere roj. Skok Ma- rija (1925) iz Vel. Varnice 64 Janeza; Smigoc roj. Svenšek Matilda (1931) iz Vel. Varnice Franca; Vidovič roj. Medved Marija (1914) iz Skorišnjaka 34 Franca; Kozel Marija (1932) iz Vel. Varnice 63 Branka; Smigoc Marija (1932) iz Vel. Varnice 56 Franca; Milošič roj. Hriberšek Marija (1931) iz Vel. Varnice 81 Milana; Cafuta roj. Belšak Ana M923) iz Skorišnjaka 25 Aloj- ■^ijo; Smigoc roj. Mere Julijana (1922) iz Vel. Okiča 37 Stanka. Smrti: Gabrovec Marijan 1956) iz Belavšeka 29 je umrl avgusta 1956. Porok v mesecu septembru 1956 ni bilo. TRŽNE CENE v sredo, 30. oktobra 195G (za liter, kilogram ali kos) Čebula 70—80, česen 80, lu- ščeni fižol 40, stročni fižol 40, hren 80, krompir 10—12, pa- prika 40, koleraba 30, cvetača 60, kumare 20, kumare za vla- ganje 60, peleršilj 50, rdeča pesa 30, redkev' 25—30, por 40, solat-a endivija 20—30, solata v glavah 40, špinača 100, rdeče zelje 25—30, zelje v glavah 15, korenček 40, ohrovt 20, para- dižnik 25—30, koruza 40, pše- nica 40, oves 35, proso 50, ko- i-uzni zdrob 50, surovo maslo 500, zaseka 300, mleko 30, sme- tana 140—150, sir 80, koko-^i 350r-450, piščanci 280—500. breskve 70, grozdje 70—80. hruške 30—50, jabolka 25—30, slive 30—35. gobe 200, lisičke 80, jajca 15, buče 15, domači kis 25. V Portorožu je bil od 24. do 28. septembra šahovski festival, katerega se je udeležilo 56 štiričlanskih moštev; med njimi dve moštvi SD Ptuj. Moštva so bila razdeljena v A, B, C in D skupino. V vsaki skupini so bila vsa moštva približno enako močna. SD Ptuj 1. moštvo je bilo uvrščeno po moči v C sku- pino, 11. moštvo pa v D sku- pino. Vsaka skupina je bila v predtekmovanju ponovno raz- deljena na štiri podskupine. V tem delu tekmovanja si je SD Ptuj I. priborilo prvo mesto v svoji pod-skupini s tem, da je zmagalo nad »Lučkim radni- kom« iz I^ijeke ter ijjralo ne- odločeno s SD »Napnjed« iz Za- trreba. V finalnem tekmovanju je bilo zato SD Ptuj I. moštvo uvrščeno v zmagovalno grupo C skunine, kier je dve fp-kmi igralo neodločeno, medtem ko je eno zgubilo. S tem je SD Ptuj I. moštvo zasedlo med dvanajstimi moštvi četrto me- sto. II. moštvo ŠD Ptuja je v predtekmovanju zasedlo tretje mesto, v finalu četrto, torej v D skupini dvanajsto mesto med 16 moštvi. Obe moštvi sta bili nagrajeni ter prejeli diplomi. Nadalje je tekmovalo indivi- dualno 20 šahistinj in 5 moj- strov oziroma mojstrskih kan- didatov. Šahovsko društvo Ptuj se na- merava tudi v bodoče udeležiti vsakoletnega šahovskega festi- vala v Portorožu z igralci, ki bodo pokazali najboljši uspeh v organizaciji, delu in na tur- nirju, ki se bo v kratkem pri- čel. Društveni prostori ŠD Ptuj so v Sindikalnem domu želez- ničarjev, igralni večeri pa ob torkih in četrtkih od 19. ure dalje, kjer se sprejemajo pri- jave novih članov. SD Ptuj se je udeležilo mo- štvenega brzotumirja v Lipi pri Beltincih z II. moštvom ter za- sedlo od desetih tekmovalcev 7. mesto. Erzopotezni turnir ŠD Ptu.i za ms.^ec oktober bo v torek, dne 9 t. m., s pričetkom oh 19. uri v Sindikalnem domu železni- čarjev.