Leto I. V Trstu dne 21. februvarja 1908. St. 8. Izhaja v Trstu vsak petek popoldne Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. Telefon št. 1570 = -J Delavski List C Posamezna številka 6 vin. .= Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Volilcl splošne kurije ¥ deželni zbor goriški! Dne 2. marca bodete poklicani, da volite 3 zastopnike v deželni zbor. Volitve se vrše po tistem volilnem redu, ki ga je sklenil zadnji deželni zbor in ki so ga izpoznali krivičnim že vse stranke tudi tista, ki ga je po¬ magala skovati. Proti takemu volilnemu načrtu je treba odločno protestirati in naloga vseh poštenih strank bo, da se prisili prihodnji deželni zbor izdelati in uveljaviti nov volilni red od katerega bo za dolgo dobo odvisno vse javno delovanje v deželi. Volilna reforma je vprašanje vseh vprašanj tudi za novi de¬ želni zbor goriški, kajti kakršen bo volilni red, tako bodo sestavljeni bodoči deželni zbori. Neplodno je govoriti sedaj o posameznih nalogah deželnega parlamenta, o gospodarstvu in kulturnem delu, dokler ni položena podlaga pravim deželnim zastopom. Vlada je v zadnji dobi pokazala voljo, pospeševati volilno reformo, toda njeni pogoji S 0 v taki, da nikakor ne odgovarjajo potrebam prebivalstva in nalogam časa. Če hoče deželni zbor povečati svojo neodvisnost od vlade in si zagotoviti odločilno veljavo, se mora postaviti na najširšo podlago, katero mu jamči 'edino splošna in enaka volilna pravica. V novem volilnem redu, ki ga je sklenil prejšnji deželni zbor, pa ni govora o enakosti volilne pravice še manj pa o varstvu manjšin. Ohranitev kurij, pluraritete in kričečega privilegija maloštevilnih veleposestnikov, je bila glavna skrb vlade in prejšnjega deželnega zbora. Prezrlo se je popolnoma ljudsko zahtevo po splošni volilni pravici na podlagi proporcijonelnega sistema za var¬ stvo manjšin! Vsekako, bo vlada tudi v novem deželnem zboru ugovarjala splošni in enaki volilni pravici in bodo tudi močne skupine pripravljene postaviti se zoper ljudsko zahtevo. Nujno je torej, da pride v deželni zbor čim več poslancev, ki se bodo bojevali odločno za splošno in enako volilno pravico, to se pravi za tak volilni red, ki omogoči, da bo v deželnem zboru resnična slika dežele, da se bo deželni zbor lahko naslanjal enako na vse prebivalstvo, da bo za¬ stopal vse interese in da bo v taki sestavi našel moč za odločno nastopanje, če bo treba tudi proti namenom vlade. Slpošna in enaka volilna pravica je edina, ki uresniči socialno in narodno pravičnost v deželi. Splošna in enaka volilna pravica je prvi pogoj, da bo deželni odbor zmožen dela. Splošna in enaka volilna pravica, je vir, iz katerega pride razumno in plodonosno deželno gospodarstvo, demokra¬ tiziranje deželnih uredeb in povzdiga kulture. Splošna in enaka volilna pravica poveča čut odgovornosti poslancev. Samo na tej podlagi bo mogoče povspeševati napredek in razvoj Goriške dežele. Volilci! Jugoslovanska socialna-demokratična stranka Vas vabi, da glasujete za njene kandidate in s tem utrdite svojo demokratično zahtevo. Socialna demokracija stoji odločno na stališču splošne in enake volilne pravice in priznava pravičnost proporcionalnega sistema. Vsak glas, ki ga oddaste za soeialno-demokratične kandidate, je glasna demonstracija za splošno in enako volilno pravico, demonstracija proti izdajstvu dosedanjega klerikalnega dežel¬ nega zbora, demonstracija za demokracijo, demonstracija za enakopravnost vseh državljanov, demonstracija za močan parlamentarizem, demonstracija za neoviran gosp. in kulturni napredek ljudstva. Volilcl! Dne 2. marca glasujte vsi za sledeče kandidate: Peter posestnik v Otaležu. Peter Leban, železniški delavec v Gorici. Anton Vrčon, trgovec v Skriljah na Vipavskem. Volilcl! Ne dajte se premotiti! Pridite vsi na volišče, glasujte složno! Naj se ne izgubi ne en glas! Izvrševalni odbor jugoslovanske soeialno-demokratične stranke. V Gorici, dne 19. febr. 1908. Politični babilonski stolp goriških Slo¬ vencev bi sc lahko imenovalo sedanji vo¬ lilni boj na Goriškem. Političnih strank in strančic kar mrgoli: čisti klerikalci, staro- katoličani, narodni naprednjaki, agrarci in socialisti. Torej pet strank, ki se bojujejo za še ne polovico mandatov deželnega zbora. Do večine mandatov imajo namreč pravico Italijani, ki pa so v deželi v manj¬ šini. Oglejmo si enkrat klerikalce. Ti so dvojni: «Starokatoličani» s dr. Gregorčičem na. čelu in «krščanski socialci» katerim načeluje dr. Pavlica. Glasilo prvih je „Gorica ‘ drugih pa „Primorski List*. Obe tc dve struji ste se pa v sedanjem volil¬ nem boju združile in postavile skupne kandidate. Dr. Gregorčič je bil nekdaj velik sovražnik škofa Mahniča in bratov Tonkli. Proti tem se je bojeval in proti vsezadom- cesarski politiki katero so vodili Tonkli in Mahnič. Toda njegov boj proti omenjenim je bil samo sad oportunizma in častihlep¬ nosti. Sedaj je on sam vsezaverodomcesarski mož in vnet klerikalec najčistejše vode. Potem imamo stranko, ki se nazivlja sicer za narodno napredno toda ki ima opraviti z naprednostjo ravno toliko, kolikor luna s solčnim dnem. Ta — recimo liberalna — stranka je pred vsem zastopnica polo¬ vičarstva. V najvažnejših vprašanjih si ne upa po¬ vedati odkrito in jasno svojega mnenja. Boji se povedati, da je za svobodno šolo, da je za zakonsko reformo. Ravno tako se boji povedati, da je za ločitev cerkve od države. V svojem glasilu („Soča“) pripo¬ veduje neprenehoma da ni brezverska. Zgodilo se jc celo, da je pisala „Soča , da Gabršček (liberalni voditelj) hodi vedno in redno k maši, da hodi k spovedi, da je dober katolik itd. Razven tega, jepatako- zvana liberalna stranka zelo lena. Ne po¬ loti se nobenega resnega dela, ki bi bilo v korist ljudstvu. Le od časa do časa izda Gabršček kako knjigo v slov. jeziku, ki jo je napisal kak francoski pisatelj pred sto leti in to prodaja Gabršček kot noviteto. Drugače je bistvo goriškega liberalizma le prazno frazarstvo o mili domovini. Njeno delovanje je ničevo in abstraktno v raz¬ širjenju svobodnih idej. Ni čuda tedaj, če propada in če ne vživa več nobene sim¬ patije. V takih razmerah se je pa pojavila «agrarna* stranka. V to agrarno stranko so pristopili vsi malkontenti liberalne stranke. Učitelji, odvetniki, uradniki itd. Vprašalo bi se pa jih lahko zakaj se ime¬ nujejo agrarce. Ta iz uradnikov, učiteljev in odvetnikov sestavljena agrarna stranka, jo pravi politični nesmisel. Ti ljudje nimajo jasnih pojmov in niti ne vedo kaj hočejo, po čem streme. V ta politični babilonski stolp goriških narodnjakov pa stopamo ini slovenski so¬ cialisti z odprtim vizirjem, z jasnim pro¬ gramom, razširjajoč idejo gospodarske ena¬ kosti. Nastop socialne demokracije je prava mani festa cija. za narodno avtonomijo , od¬ kritosrčen ljudski protest proti hegemoniji italijanske manjšine in manifestacija za splošno volilno pravico. Delo socialne de¬ mokracije jc jasno. Ona hoče osvoboditi ljudstvo iz krempljev velekapitalistov in hoče osvoboditi ga iz duševne sužnosti klerikalnega zmaja. Socialna demokracija je edina stranka ki ima pogum nastopati jasno, odkrito in od¬ ločno proti gmotnim in duševnim zatiralcem ljudstva. Ona se bojuje za napredek in nudi vsem prijateljem napredka, jasnost in pri¬ ložnost do dela za ljudske koristi. Proti liberalnemu polovičarstvu in proti klerikalnemu zmaju pa je naravnost po¬ treben odločen nastop stranke, ki hoče in ki zna zastopati pravice brezpravnih. — Dolžnost vsakega prijatelja napredka in jasnosti je pa, da se združi v odločen nastop proti vsemu kar ni jasnega in ljud¬ skega. Kdor je tedaj za napredek ljudstva, za narodno avtonomijo in za splošno volilno pravico, kdor je za jasnost in je resničen naprednjak in svobodomiselc, ta naj gla¬ suje samo za kandidate socialno-demokra- tične stranke. N. T. Mala fides! V odgovoru tržaške «Edinosti > > na članke, ki jih je objavila celjska «Domovina» in v katerih je podala svojim čitateljem jasno sliko političnega položaja in posesti tržaških Slovencev, smo našli tudi napisano, da »Marijine družbe* in razni drugi zavodi klerikalnega značaja, so bili ustanovljeni samo zato, da se prepreči poitaljančevanje slov. katoličanov, ki se je vršilo v italijans¬ kih katoliških zavodih. Dvomimo sicer o resničnosti take trditve. Kdor pozna tak¬ tiko, ki jo rabi klerikalizem v dosego svo¬ jega cilja, temu ni treba razlagati zakaj dvomimo. Klerikalizem se zna prilagoditi vsem razmeram in zna izrabljati prav fino vsak politični in gospodarski pojav, kakor tudi vsako vladajoče ljudsko mnenje in čuvstvo v svoje politične svrhe. Toda opustimo razlaganje o taktiki klerikalizma in recimo tudi mi, da je trditev «Edinosti*' resnična. Vprašamo pa, zakaj si ne morejo pred¬ stavljati gospodje okolu «Edinosti» v ena¬ kem smislu tudi ustanovitev jugoslovans¬ kega oddelka socialne demokracije v Trstu? Vemo, da na to vprašanje ne vdobimo nobenega odgovora, pa poskusimo Še eilkrat dokazati tržaškim narodnjakom na¬ rodni zločin, ki bi ga naredili, če bi se jim posrečilo (o čem pa spet dvomimo) uničiti jugoslov. soc. dem. stranko v Trstu. Ce bi se bilo našlo na Koroškem in na Primorskem ljudi, ki bi bili imeli pogum in voljo ustanoviti stranko, ali skupino naprednejših elementov, bi bilo število Slo¬ vencev v omenjenih dveh deželah danes vsaj za 30% večje nego je. V krajih kakor sta omenjena, kjer žive Slovenci v tesni zvezi z nemškim, odnosno italijanskim narodom, se je širila in bi se še širile na¬ prednejše ideje med Slovenci tudi brez slovenskih agitatorjev. Slovenec, ki se je naučil, v svrho svojega življenskega obstanka nemškega ali ital. jezika, je pričel rabiti ta — recimo — po potrebi naučeni zanj trgovinski jezik tudi v svrho višje na- obrnzbe. Pričel je absorbirati tujo kulturo in ž njo nove svobodomiselne ideje. Nudila se mu je prilika občevati s takimi elementi v krogih svobodomiselstva in se končno te ideje tako nasrkal, da je raje zatajil svoj narod nego idejo. Bilo je naravno. Ker v svojem narodu ni našel skupine, ki bi za¬ stopala njegove ideje je zašel tja, kjer se je smel posvetiti novi pridobljeni ideji. Enako jo z idejo socializma. Recimo, da bi imeli slov. narodnjaki v sebi res toliko moči, da bi uničili jugoslov. soc. dem. stranko v Trstu; ideje socializma ne bi uničili. Ona bi našla vseeno pot v slov. narodu in sicer na enak način kakor svobodomiselstvo. Možno jc uničiti osebe in stranke, ki zastopajo eno idejo, toda ideja ostane in gre svojo pot do cilja. Ko sc je ustanovila v Trstu jugoslo¬ vanska skupina socialne demokracije, je bilo že veliko število Slovencev, ki so po¬ zabili na svojo narodnost, takoj ko so se oprijeli socialistično ideje, ki še ni imela zastopnice v njihovem narodu. Da se je ustanovilo sedanjo jugoslov. soc. dem. stranko v Trstu, sc je dalo priložnost Slovencem seznaniti se z novo idejo, a ob enem sc jim je dalo tudi priložnost ohra¬ niti se svojemu narodu tudi ko so postali socialni demokratje. Ustanovitev jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu je bila potrebna v svrho širjenja ideje med Slovenci in v svrho ohranjenja teh svojemu narodu. Tak je bil namen prvih slov. socialnih demo¬ kratov, ki so dosegli popolen vspeh. V narodnih krogih so vedeli in vedo to prav dobro. Osebe, ki so položile temelj jugoslov. soc. dem. stranki v Trstu nam pričajo še danes, da je bil njih namen nad vse odkritosrčen. Imena Etbina Kristana in J. Kopača, ki so med ustanovitelji slov. soc. stranke v Trstu v narodnem delu povedo več nego ime kake Ponikvarce. Narodnjaki vedo to prav dobro, vendar zavijajo stvar tako, da izgloda jugoslov. soc. dem. stranka kot nekaka potujčevalka Slovencev. V tem tiči pa «mala fides» tistih narodnih prva¬ kov, ki v svoji strankarski zaslepljenosti vidijo protinarodno delo tam kjer ga ni in narodno delo pravijo širjenju reakcijonarne klerikalne ideje med Slovenci. Socialistična ideja bi se bila širila med Slovenci tudi brez jugoslov. soc. demokra¬ cije. Poslednji se imamo zahvaliti, da ostane Slovenec tudi ko postane socialist še vedno zaveden Slovenec, ker ima v svojem na¬ rodu skupino, ki zastopa njegove ideje. Delati proti slovenskim socialistom se pravi proti narodno in proti kulturno delo. Če sp opravičene iz narodnega stališča nazadnjaške in dvomljivo narodno resne « Marijine družbe* * * potem je še veliko bolj opravičen obstanek resne jugoslov. soc. dem. stranke. In to smo dokazali že nešte¬ tokrat v različnejših oblikah. Ogrska zbornica. RAZNO. Govor poslanca Schumaier-ja v avstrijski delegaciji. V torek dne 18. t. m. je govoril v av¬ strijski delegaciji poslanec sodr. Schumaier. Rekel je, da ga veseli, da so tudi socialni demokratje zastopani v delegacijah, vsled česar imajo priložnost opozoriti militarizem na bedo ljudstva, ki more ta militarizem vzdrževati. Nadalje je raztolmačil stališče socialne demokracije napram militarizmu. «Mi» je rekel « nismo sovražniki oseb, ki reprezcntirajo militarizem, temveč smo na¬ sprotni militarizmu kot takemu. Mi vidimo v današnji državi samo boj, ki se vrši med strankami in raznimi razredi. Mi moramo braniti pravice delavskega razreda. Današnji družabni sistem izkorišča delavstvo, ki se¬ stavlja večino naše vojske. Toda delavstvo ne sme in ne more dovoliti, da bi se s pomočjo vojaštva — ki ga sestavlja delav¬ stvo — nastopalo proti njegovim intere¬ som, ter, da bi se ščuvalo delavca vojaka proti svobodnemu tovarišu. Med tem ko nas uči vera spoštovati očeta in mater, v vojaštvu pa ovladuje maksima, da mora vojak, kadar se mu ukaže, streljati tudi proti očetu in materi. Država bi mogla vzgajati v ljudstvu ljubezen in bratstvo. Toda danes med nami ni mogoče govoriti o domovini, katera izrablja moč delavstva da le ustreže potrebam in zahtevam pose¬ dujočih slojev. Mi ne zatiramo čut domo- vinstva, toda hočemo, da domovina skrbi za blagostanje vseh svojih pripadnežev. Končal je rekoč, da socialno demokra¬ tična stranka ne dovoli vojni upravi ne enega vinarja ne enega vojaka. Če bi se kaj tacega od nas zahtevalo, bi se pa zmenili — kakor se bomo — prej o vpra¬ šanju dveletne vojaške službe. Govorniku so čestitali. V torek dne 18. t. m., je na seji ogr¬ skega parlamenta govoril ministerski pred¬ sednik \Yekerle ; omenjal je umor portu¬ galskega kralja ter rekel, da kakor ves svet, tako naj izreče tudi ogrska zbornica sožalje novemu kralju in vdovi kraljici nad kruto izgubo očeta in soproga. Poslanec Ugron je rekel, da tudi on in njegova stranka obsojata vsak zločin, torej tudi umor portugalskega kralja. Toda enako obsoja tudi vse tiste vladarje, ki odrekajo svojini pripadnežem svobodo in življenje. On je mnenja, da se izreče sožalje portu¬ galskemu ljudstvu kateremu želi, da bi znalo tudi v bodoče braniti svojo svobodo in ustavo. Ko je govoril še AVekerle, je zbornica sprejela njegov predlog. Ostali so sede samo poslanci neodvisne stranke. Socialistična stranka na Grškem. Dno 15. t. m. so ustanovili delavci v Patrasu na Grškem svojo prvo socialistično zvezo. Imenuje se «Grška delavska zveza*. Društvo bo pristopilo tudi «Mednarodni zvezi* v Briixellesu. Zopet nov korak v svrho razširjenja socialistične ideje. V klavnici ruskega carja. V noči dne 8. t. m. so bili ustreljeni v trdnjavi Sv. Petra in Pavla v Petrogradu trije vojaki konjske garde. Nihče še ne ve zakaj so bili ustreljeni, toda misliti je, da zato — kakor sc govori — ker so bili tudi oni trije vojaki uplcteni v zaroti, proti carju in njegovi rodbini. Iz druge strani se pa govori, da so omenjeni trije vojaki delali revolucijonarno propagando. Toda gotovo je. da proti njim sc ni postopalo sodnijskim potom. Takoj ko so bili aretirani je dospel iz Carskega sela odlok da se jih ima ustreliti takoj. Odlok ni bil narejen od ministra temveč od carja samega. Obsojence se je peljalo v dvorišče trdnjave, kjer jih je najprej nagovoril en častnik tako-le: «Vojaki, car vam dovoli še zadnjo uslugo namreč, da boste takoj ustreljeni mesto da bi ginevali polagoma v trdnjavi*. In takoj so padli vsi trije ustreljeni. Dogodek je vzbudil veliko ogorčenje tudi med častniki, ki ne verjamejo, da so bili omnjeni trije vojaki krivi, česar se jih je obtožilo. Dobri batjuška se je pa pokazal res dobrodušnega. Slov. narodnjaki pa bodo še v nadalje pisali, da car ni kriv, da se postopa proti ruskemu ljudstvu tako kakor s živali. Srečna jim majka... Kazenska razprava proti Vandi Dobrodzicki. aški komisiji se je sklenilo povišati ■jakom za 5 vin. na dan. (Srečni V pondeljek sc je v \Vado vicah v Ga¬ liciji pred ondotnim porotnim sodiščem pri¬ čela kazenska razprava proti Vandi Do¬ brodzicki. Ista je obtožena, da je meseca avgusta 1907 vrgla v Varšavi tri dina- mitne bombe proti kočiji generalnega gu¬ vernerja Skalona, vsled česar so bile ra¬ njene tri osebe eskorte, ki so spremljale kočijo. Sodišče je stavilo dve vprašanji: prvo, jo li Vanda Dobrodzieka kriva poskusa tajnega umorstva, a drugo, je li kriva kr¬ šenja zakona o razstrelivnih snoveh. Po¬ rotniki so enoglasno zanikali obe vprašanji, nakar je bila obtoženka oproščena in takoj izpuščena na svobodo, ker ni državni pravnik prijavil pritožbe ničnosti. Domače stvari. Sijajni shod uslužbencev c. k. glavnih skladišč. V nedeljo dne 16. t. m. se je vršil — kakor je bilo nazna¬ njeno — v Delavskem Domu shod usluž¬ bencev c. k. glavnih skladišč. Velika dvo¬ rana v drugem nadstropju je bila natlačena do zadnjega kotička. Po stopnicah in po hodnikih so pa kar mrgoleli delavci, ki niso mogli v dvorano. Shod je otvoril sodr. A. Jernejčič. Po¬ zdravil je navzoče, ter se veselil, da so se odzvali v tako velikem številu vabilu društva. Na to je prešel na dnevni red ter poročal o gibanju delavstva glavnih skla¬ dišč za dosego deveturnega delavnega časa. Po poročilu (ki ga vsled pomanjkanja prostora ne moremo objaviti) je predlagal v imenu vodstva zveze uslužbencev c. k. glavnih skladišč sledečo .spomenico, ki naj se jo pošlje odboru in vodstvu glavnih skladišč: * Podpisano vodstvo, ki smatra za svojo dolžnost varovati in zastopati interese svo¬ jih članov, se obrača v imenu teh do slav¬ nega vodstva, da vzame v pretres in ustreže temu vprašanju t. j. da ohrani tudi v poletnem času zimski delavni čas t. j. od 7. do 12. opoldne in od 1. do 5V 2 . pop. Že pred dvemi leti so se pritožili usluž¬ benci na pomolih in dvigalicah o slabem delavnem urniku ter so se obrnili ponovno do podpisanega, da bi interveniralo pri slavnemu c. kr. vodstvu, ki se je pokazalo dosedaj vedno pripravljeno ustreči potrebam delavstva, če so to dovolile razmere dela. Vsled tega ne smatra podpisano potrebnim opisati podrobnosti težkoč dela že imeno¬ vanih uslužbencev, vendar hoče opisati vsaj glavnejša: Vsled slabih gmotnih raz¬ mer so delavci primorani stanovati na daleč ven iz mesta. To je krivo, da se delavstvo utrudi vsled dolge poti in pride na delo že trudno. Od doma morejo iti že ob 5. ali 6. da se pokažejo ob pravem času na delu, ki traja potem nepretrgano do poldne. V uri, ko se delo pretrže (čas, ki ne zadošča za počitek) imajo komaj čas pojesti mrzlo jed, ker jim je nemogoče iti domov, kar stane delavca gmotno in je ob enem tudi škodljivo njegovemu zdravju. Ob 1. prične zopet delati in dela naprej — od 16 oktobra do 16 marca —do 5Vs v ostalem letnem času pa do 6. ure zvečer. To je normalno delo. Ce pa pomislimo, da se podaljša večkrat čas dela nad navad¬ nostjo, potem ni delavec niti gotov, da pride domov za večerjo in imeti tako vsaj enkrat na dan gorko jed. Tako je zapuščena družina in zapuščena je izobrazba otrok. K udar se pretrže zvečer delo, ki se ga ima nadaljevati po noči, tedaj so pa delavci postavljeni enakim razmeram kakor opoldne, in to se dogaja največkrat v poletnem de¬ lavnem času. Nobena skupina delavcev nima tako slabega delavnega časa kakor uslužbenci na pomolih, na obrežju in hidraličnih dvi¬ galicah v času slabih vremen. Iz druge strani pa bi ne občutil trgovinski promet nobene škode, ker je znano, da je v po¬ letnem času trgovinski promet manjši in da v zadnji pol uri so uslužbenci popolnoma brez dela. Tudi bi ne bilo treba za dovoliti tej zahtevi delavstva velikih gmotnih troškov, ker je znano, da bi zadoščalo zato par sto kron. Priznavajoč tedaj velike koristi ki bi jih vživali delavci in mala gmotna sredstva ki bi Stala glavnim skladiščam, je podpisano uverjeno. , da bo dovolilo tej prošnji