LETO VIII Štev. 6 Junij 1959 I >; >; >; >: , >; MISLI (Thoughts) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 .Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se • plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. •k Tisk: Mintis Pty. Ltd., Fredbert St., Leichhardt, Sydney. Tel. WB 1758 >! >; >; >■ f *♦] >’ >’ >] >;>; >; >; >; >; >; >; >;>: ;< KOLEDAR Junij —» Rožnik 1 P Angela 2 3 T S Evgen Klotilda 4 C Kvirin 5 p Srcf: Jezusovo (i s Norbert ■k 7 X 3. pobink. 8 p Medard 9 T Primož 10 S Marjeta 11 c Barnaba, ap. J? 13 p s Leon Anton Pad. * 14 N 4. pobink. 15 P Vid in tov. 10 T Beno, Jost 17 s Gorazd 18 C Bogdan, Efrem 19 p Julijana 20 s Silverij •k 21 N 5. pobink. 22 P Pavlin . 23 T Ahacij 24 S Janez Krstnik 25 C Viljem 26 P Janez in Pavel 27 S Ema Krška ★ 28 X 6. pobink. 29 P Peter, Pavel, ap. 30 T Spomin sv. Pavla ZA NAPREDEK LISTA “MISLI" Kdor ne napreduje, nazaduj*' MISLI so začele izhajati Pr®^ 8 leti zgolj tipkane. / Po dveh letih »o se pojavil* tiskane na 4 straneh. Kmalu * . se razširile na 8 strani in več. Potem so opustile trgovske lase, da je več branja. I Z osmim letom so se preoblek^ v revijo s platnicami. Take iO1*' te zdaj pred seboj. Število strani bo odvisno A | plačujočih naročnikov in d»r°' valcev v tiskovni SKLAD. MISLI želijo še napredov»l‘-Sama želja ni dovolj. Pomagaj*®’ Urednik in upravnik dela brct plačno, tiskarna in drugo pa *l' ne denar. IZ MATIČNIH KNJIG V SYDNEYU Poroke V Št. Patrick cerkvi sta se 16.5. poročila Janez Janžekovič iz Bukovcev pri Ptuju in Nevenka Stemberger iz Podgraj pri Ilirski Bistrici. Mladoporočenca (mata brate in sestre v Sydneyu, ki so, jima pripravili lepo svatbo. Ženinov brat Martin je v imenu staršev govoril resne, v srce segajoče besede. i ^ V isti cerkvi si pred božjem oltarjem dne SO.5. obljubita zakonsko zvestobo Vinko Joželj iz Lip-senja pri Cerknici in Jožefa Kotnik iz Grahovega ob Cerkniškem jezeru. Nevesta je pravkar prispela od doma k svojemu ženinu, ki je že 7 let v Avstraliji, kjer želo pridno dela,-pa tudi zabava ve-selo družbo s harmoniko. Anton Poropat in Bernarda Baša, oba doma iz Knežaka, si bosta obljubila dosmrtno zvestobo pred oltarjem cerkve St. Francis, Paddington, :»0. maja. Vsem trem mladim parom obilico blagoslova na življenjsko pot! Krsti V družini Konrada Toplaka in Brigite, r. nar v Gi-oydonu so krstili sinčka na ime Filip sander. v’ ‘"M Zakonca Pavel Barba in Hermina, r. Penk*1' v Erskinvillu sta krstila provorojenca na ime ‘M terček v Paddingtonu dne 25. aprila. Isti dan in istotam je bila krščena Maj' prvorojenka zakoncev Antona špiclina in GizeU’-Kerec. Bog živi nove kristjane in njihove starše! ČE SE PRESELITE, spoiočite: Prejšnji naslov ........... Sedanji, naslov Ime in priimek JUNIJ 1959. ST EV. C "BOG IGRA NA CRNE TIPKE” Tako imenovani Zapadni svet se ponaša ' mi z njim — da je iz svoje srede od-Piavil aristokracijo, plemstvo in plemiče, pla-v° kri. Demokracija, ljudje iz “preprostega na-loda”, imajo danes besedo — in mi z njimi — Se Ponosno na prsi trkamo. ^ Na Vzhodu in Jugu se dvigajo ljudstva Iugače ba rve in drugačnih misli. In vidijo v ^sakeni poprečnem “Zapadnjaku” — aristokra-a> človeka bele barve, toda plave krvi. — Ur. tiapj^ac* črn Afrikanec, časnikar iz Rodezije, je na naslov Amerikancev, pa bi veljalo ludi ralcem: “Po m°jih mislih se poprečen Amerikanec nič Ve^a» da živi v blagostanju, kakoršnega večji sveta ne pozna. Ne pomisli niti na to, množice črncev v Afriki žive v strašni «c,ni stradajo. nisem sam videl, nisem vedel, da ima c*t -^me»*ikanec toliko živeža, da ga proč me- ^ #*m vedel, da ima raznih oblek veliko nad 1 ^*1^0'P°trebo; da stanuje v hiši, ki bi se Afri- ll* ^ePa sanja; da se vozi v avtomobilih *i ° Pot in ima na pretek drugih ugodnosti, ki ^°P**ečen Afrikanec komaj misliti more. Ko * Amerikance in Amerikanke ob preoblo- VM I mastiti se z obilnimi kosili, jih opazo- h * ... .. .. ... „ .. Po, *Vo •o se prepeljavali v svojih mogočnih avtih, P**ed televizijo in se pogovarjali o uspehih •e °^**ok na visokih šolah, sem se spraševal, čc* 2Q *ayedajo, da poprečen Afrikanec, ki se 10 — 50k Ve. rat bolj trudi, o vseh teh dobrotah niče« H Ni *j »n naJ napravim, da dopovem Amerikancem, ln starim: Vrzite se vsaj po enkrat na dan ’ Juile, 1959 na kolena in zahvalite Boga, da imate vse to! Ne bom rekel: Vredni niste, da vse to imate. Vem, težko ste delali, da ste si toliko pridobili. Rečem pa tudi to: Pri nas v Afriki si človek tudi z najtršim delom komaj kaj pridobi, največkrat pa nič.” — Lowrence Vambe. — ★ — Profesor Barraclough na stolici mednarodnega inštituta v Londonu je dejal med predavanjem: “Preprost človek današnjih dni ni tovarniški delavec na Zahodu. Danes je ‘preprost človek’ kuli — sramotno slabo plačani dninar — na Kitajskem in v Indiji. Delovni človek zahodnega sveta je danes v očeh temnokožcev iz Azije in Afrike — aristokrat! In vemo, da aristokrate prej ali slej čakajo — vislice ! Belokožci so na svetovni politični pozornici že po večini doigrali. Všeč mi je, kar je rekel eden ameriških škofov: Živimo v dobi, ko Bog igra na črne tipke klavirja.” Ali bo treba že kar kmalu obrniti na črnce, kar je komaj odpel Anton Aškerc o Slovanih: Mi vstajamo; budi nas luč. Oj, dolgo pač smo spali, vi speče nas — teptali. Pa dasi ste teptali nas, še niste pokončali nas: Zatrli niste spečih, ne boste nas bedečih! SLOMŠEK SE POSLAVLJA OD KOROŠCEV PRAV TE DNI PRED STO LETI so koroški Slovenci v svojih cerkvah s solzami o očeh, tu pa tam tudi z glasnim jokom, poslušali poslovilne besede svojega škofa, ki je zapuščal koroški Št. Andraž in se selil na novi škofijski sedež v Maribor. Slišali so med drugim: “Oznanim vam, preljubi farmani, da ste od prvega rožnika tega leta 1859 prečastitemu krškemu knezoškofu (v Celovcu)... v višjo pastirsko skrb izročeni.. . Vse svoje želje in prošnje imate zanaprej njim v Celovec pošijati.. . Preljubi Slovenci! En<3 reč še imate, katera naše sosede hudo zapušča: prave svete vere luč. Ohranite jo kakor svoje oko živo in čisto, pa tudi živite, kakor vas sveta vera uči, in ne pozabite, kar sem vas kot vaš višji pastir trinajst let učil, opominjal, svaril in prosil, pogostokrat s solznimi očmi. Enkrat pride ura, in ne bo dolgo, ko nas ne bo več ločila ne dežela ne škofija. Spet se bomo videli v srečni Očetovi hiši v nebesih, ako bomo sveto vero zvesto ohranili, sveto voljo božjo dopolnili, v Boga trdno zaupali in pa v ljubezni Jezusovi živeli in umrli”. S tem poslovilnim pismom je Slomšek kot škof pretrgal zveze s Slovenci na Koroškem, v kolikor so spadali v njegovo škofijo in niso že pred tem bili pod celovškim škofom. Vse svoje misli in načrte je obrnil proti zeleni štajerski, kamor mu je po dolgih naporih in bojih za prenos škofije zdaj vendar odprta pot. Dva naslednja meseca so vzela selitvena dela. Preseliti škofijo ni majhna reč niti dandanes, kajšele takrat, ko ni bilo niti železnice za prevoz Vse je moralo na vozove, deloma po splavih po Dravi. Od štajerskih Slovencev je dotlej le najbolj spodnji del do Save in Sotle pripadal bivši Slomškovi škofiji. Ves mariborski okraj prav v bližino Celja je spadal pod Gradec (Graz). Slomšku 3e je posrečilo, da je odtrgal od Gradca domala vse Slovence jn jih združil v svoji škofiji. To je bil velik dogodek za Slovence sploh, eden največjih zgodovinskih dogodkov, izredna zasluga velikega Slomška. Z zadoščenjem jemljemo na znanje, da tudi domovina proslavlja ta stoletni jubilej. Ni še znano, v koliko bo imela deleža pri proslavi ne-ljud-ska oblast — če sploh kaj — ali toliko je znano, da proslav, ki jih je zamislila Cerkev, ne smatra za nekaj “proti-ljudskega” in jih nima namena motiti ali celo preprečevati. Slomškovemu velikemu delu, njegovi globoki narodni zavednosti, njegovi svečeniški gorečnosti, njegovi osebni svetosti: SLAVA — SLAVA — SLAVA! 2 ČAS IN S L O M S E K STO LET — vsekako je to čas! Lep kos čaSil' Zastonj bi ugibali, kako bo med Slovenci in drj*] god po svetu leta 105!). Nazaj lahko gledamo j" ocenjujemo dogodke in njih potek, njih dobre 1( slabe strani, kar pride v prihodnjih letih, o te"1 imamo le bolj ali manj posrečene slutnje. Nekaj splošnih resnic, ki veljajo za leta, s^’ letja in tisočletja, je pa Slomšek povil v verze leta 1848 in so koristno branje tudi še danes, Pr9, tako kot bodo leta 1059 in še pozneje. Marsikdo, prav zdaj previsoko glavo nosi, ali pa jo preffj0 boko sklanja v brezupnosti in neplodnem tarnal ’ naj bi se zamislil ob Slomškovih verzih. Takole s* glase: Časa tekočega moč je velika, njemu ukloni se vsaka oblast; naj se nebeškega stropa dotika, mora počasi se nagnit’ in past’. Stolpi iz rezanga kamna visoki sčasoma tudi poderejo se,* ino prepadi še tako globoki — tudi po malem zasulo jih je. Tol’ke ni žalosti, ni bolečine, ni ga stovraštva imel še ta svet, rane še bilo ni, ne opekline, ki ne zacelila s časom bi spet. Čas nam težave in križe prinese, rani nam srce in stori gorje, ena minuta nam žalost odnese, ino ozdravi nam zopet srce. Tako odteče v globokem potoki hitrega časa grenkost in sladkost, ’z njega zajemajo nizki, visoki svojega d’janja, življenja, vrednost. Eni se vzdigajo ko velikani, mislijo vekomaj biti gospod; naglo omahnejo sreče pijani, čas ji pomete, odnese od tod. Časa nam malo je Stvarnik odločil* naj bi spoznali, kak drag je za nas. Časa nakupit’ je dobrim naročil, večnosti cena sedanji je čas. Misli, June, ^ Da Spomin Nanje Ne Obledi . .znani angleški filozof russell — 8j 2IV| *n je star 87 let — je napisal knjigo z na-*it'VOlTl' nisem kristjan. V njej je hotel osme-krščanske čednosti in kreposti. Danes je pred v*em ^oji torb, •koralno zdravim svetom osmešen on tam. borbe za krščanski značaj osebnosti, boji se e z življenjem, zraven se pa boji — umreti. jj. ^ako vse drugačen lik so bili naši borci, ki so v odkrit boj proti nasilju komunizma. Kako ne-^ Mio višja filozofija je navdajala te junake,
  • en?^a četrto 'n naj večje zlo — brezbožni "ar jniZem — smo slovenski vojaki pisali našemu bi >n n^u lastno vojaško zgodovino. Žal, da so se te iftorne borbe veselili naši narodni sovražniki Jo |)to Podpirali. Bila pa je zato toliko bolj neiz-nestvor si je namreč izbral najbolj streris^t0 metodo — zapeljal je naše brate in se- 0S ’ so jeli v brezumni sli moriti pod krinko odilne fronte lastne brate in sestre. a Se *z otopelosti zdravo jedro na- vgeh naroda. Klic po svobodi je bil močnejši od SO Voženj in strahovanj. Naši fantje in možje ji^abili za primitivno orožje, da ubranijo svo-l'*8»'>lll*'nam ’n se^* g°l° življenje in si pribore bfj. ctl° svobodo in ne tiste — pod strahovlado komunista. »ti ; ko je na obzorju že vstajala zarja prosto-id’ J.e moralo priti še Vetrinje kot krona trpljenja Bili smo vračani po tistih, katerim smo s>nove kot padalce, da niso padli v roke fjto ln Nemcem. Bili smo izdani po tistih, kate smo HiaJi (Po “Vestniku”, glasilu protikomunističnih borcev.) V SPOMIN VSEM SLOVENCEM KI SO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE IN KI SO TRPEL! ZA VERO IN DOMOVINO V ČASU KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE 1941-1945 IN V DNEH KOMUNISTIČNE STRAHOVLADE NA SLOVENSKEM IN M E M 0 R Y OF ALI SLOVENIANS WH0 SACRIFICED THEIR UVES AND HAVE SUFFERED fOR THEIR FAITH AND HOMELAND D URI N G THE PERIOD OF COMMIJNISTJC REVOIUTION 1941-1945 AND IN THE TIME OF COMMUNISTfC PERSECUTION IH SLOVENIA. ZVEZA SLOVENSKIH % PROl (KOMUNISTIČNIH BORCEV '% v Koroni« okt. z*. m& se zaupali in jim v tem slepem zaupanju orožje, in v katerih smo ves čas gledali zait I sp0 0 bo skrbel, da ti dogodki ostanejo živi, da 'Si vn na naše pobite junake ne bo usahnil, čo ne 1 »mo po milosti božji vse to preživeli? LEPO JUTRO Pavla Miladinovič Nebeški dvori so odprti na stežaj, Marija v sinjem plašču češe zlate lase, na bedo našo se usiplje njih sijaj in trume belih ovčic mlado jutro pase. V vode razliva se z nebes zlato, vse strune stvarstva so v sozvočju zadonele. Ljubezni Večne v nas ozira se oko, skrbi v Nje blesku so v nasmeh mi zablestele. Vrt božji v soncu, čudežna je tvoja moč! Odšla bojazen je, ki me v temo potiska... V namene božjih ustvaritev danes zroč v hvaležnosti vsej vzhičeni mi duša vriska. “MLADINE NIMAMO“ je priznal SILNO PREPROST JE BIL NAČRT slovenskih komunistov med vojno za komuniziranje naše rojstne domovine. Ko prevzamemo oblast — seveda s silo — bomo starejši rod deloma pobili, deloma ustrahovali, da bo molčal in se brez velikega odpora vdal v usodo. Počasi bo itak sam od sebe izmrl... Medtem se bomo lotili mladine in jo popolnoma na lastno pest vzgajali — seveda v komunističnem smislu. En rod, kvečjemu dva, pa bo vse prevzgojeno, Slovenija bo rdeča kot kri, ki bo morala biti prelita za te naše uspehe. Tako prepi-ost je bil načrt, nič veliko skrbi ni povzročal komunistom. Nekaj potokov krvi, oblast, prevzem mladine — vse drugo bo steklo kot po maslu. V luči tega preprostega načrta je moralo biti dobršno mero razočaranja v izjavi samega Tita, ki je na slavnostnem banketu ob otvoritvi “Mladinske avto ceste Ljubljana — Zagreb” odkrito povedal in priznal: Mladine nimamo... Vsa poročila, ki prihajajo iz Slovenije in ki jih prinašajo v zunanji svet ljudje od tam, soglašajo z ugotovitvijo maršala Tita: Današnja slovenska mladina je po ogromni večini zavedno ali nezavedno za gradbo komunizma izgubljena. Je že res, da so jo “prevzgojili”, odkar je v deželi rdeča oblast, toda ne za svoje namene, kot so si jih zamislili. Prej omenjena poročila navadno dele današnjo mladino Slovenije v tri skupine. Niso te tri skupine strogo ločene, ni mogoče natančno potegniti črte med skupinami, v glavnem se pa ta delitev vendar da dosti dobro opaziti. Komunistična mladina Že ta podnaslov kaže, da ne trdimo: Niti enega mladinca ali mladinke komunisti nimajo na svoji strani. Imajo jih neki odstotek, kajpada. Zlasti iz meščanskih krogov. Ne vleče pa te mladine na rdečo plat komunistična ideologija kot taka, vlečejo jih dobro plačana mesta, ki se jim obetajo pod sedanjim režimom, ko bodo doštudirali. Ko je rdeča revolucija enkrat izvršena, je težko najti kaj prida “idealov” v komunistični družbi, razen — ostati na vladi in biti solastnik njene oblasti. Stremuhov in koristolovcev v nobeni družbi ne manjka, seveda jih tudi ne manjka med današnjo slovensko mladino doma. Protikomunistična mladina. Verjetno je odstotek te mladine višji od prej omenjene skupine. Sčrn spadajo tisti, ki pod vpli- vom Cerkve in verne družine kljub vsem napol'01" šole in izvenšolske vzgoje v rdečih organizacij®*’1 seveda prisilnih, živo uvidevajo, da materialist10' ni komunizem ne more biti odgovor na vsa vp1'8' sanja človekove duše. Med njimi je vedno več kih, ki prihajajo do zaključkov po lastnem raz*1' sijanju. Kljub raznim pritiskom se ne ogiblje0 cerkve, se drže rdečih organizacij le bolj na vid^i ploskajo Titu in drugim veličinam le zato, da P1'1 krijejo na zunaj, kar imajo v srcu. Eden dokazov za to ugotovitev je dejstvo, se še vedno najde prilično število duhovniških P , klicev med učečo se mladino, čeprav mora bi fant v resnici pravi junak, da ne podleže vse11 mogočim šikanam in sramotenju, vendar se jih vs-1' ko leto precej javi za bogoslovnico. Dobro ved0’ da jih za pozneje ne čaka nič boljšega kot dož>v ljajo sedaj v borbi za svoj poklic. Neopredeljena mladina Pravijo, da je trenutno te največ. To so tak1’ ki niso ne za komunizem, ne proti njemu. S**1"0 eno reč so si prisvojili iz pouka in vzgoje pod munisti: Boga in vere vanj nam si treba, živil”0 samo za svet, zakaj si ne bi privoščili, kar na«1 w svet more nuditi? Avtoritete načelno ne prizna'’8 jo, v komunistična podjetja se dajo vpreči, kei' j’”! oblast poleg neke mere javnega dela nudi W vsakovrstno zabavo, dovoljuje doberšno mero ve seljačenja, spregleduje spolno razbrzdanost 1* ’ Komunističnih vrhov ne poslušajo dosti, kadar j'”1 vsiljujejo svoje “nauke”, rajši opazujejo njii'0^ praktično življenje in jih skušajo posnemati, ko1 kor je pač mogoče. V kolikor pa to zaenki-at mogoče, si vsaj v svojih željah pripravljajo P° in jo gladijo, da bi bilo nekoč mogoče. To ’llS*j komunisti v celoti, zgolj materialisti in naturallS S0' Ni dvoma, da ima komunistična vzgoja v ^ . pogledu lepo mero “uspehov”. Odtrgal je velik mladine vplivom, ki so bili nekdaj vodilni pri vzg ^ ji, sam ji ni mogel dati drugega kot evangelij terializma — poželenje po raznih telesnih užit*1 Komunisti sami čutijo, da je ta del mla1^11 tudi zanje izgubljen, kakor je izgubljen za Cei'keV' za narod, za vse. Obtožujejo sami sebe, poskusi to in ono, toda ko so enkrat odprli mladini po^ , materialistično “svobodo”, jo z vsemi mogoč111 uredbami ne bodo več zaprli. V tem pogledu k® munizem doma prav pridno sledi zgledom rialičnih kapitalističnih držav zahodnega sveta. . Za nas v emigraciji je važno, da poznamo vs nekoliko razmere doma. Važno zlasti zato, ker rai dan na dan prihajamo v prav bližnje stike s sl°vensko mladinio — tretje vrste... Komunistič-1111 lie beži iz domovine, protikomunistična tudi ne — seveda so pa izjeme — imamo pa opraviti s ^opredeljeno mladino, opraviti dostikrat več kot bi « želeli... Morda pa je vendar bolje, da te vrste mladi-na zapušča domovino, čeprav po večini le zaradi *aslužka in kar ta prinese s seboj. Z resnim naporom utegnemo vsaj nekaj teh izkoreninjencev sPraviti pod vplive, ki bi doma ne bili mogoči — ^ danih okoliščinah. Na žalost pa velja tudi to: dor na vsak način hoče biti med izgubljenci, mu Je v emigraciji prav tako lahko doseči cilj — če ne morda še laže — kot v domovini. Ni dvoma: Komunizem je našo milo Slovenijo Ze Precej temeljito “preobrazil.” Za ono tam ne ^oremo storiti trenutno ničesar, za tisto, ki po po-e£u pride med nas, morda vendar vsaj nekaj. VAŽNO! VAZNO! VAZNO! Po smrti ge. Veronike Nerat v Sydney Ilospitalu je nastalo vprašanje, kako se bo poravnal račun, ki ga je bolnišnica imela pripravljenega. Šel sem prosit, da bi ta račun “pozabili”. Vprašali so: Ali je bila zapisana in je plačevala v tako imenovani HOSPITAL KUNI) — bolnišniško zavarovanje? Ni bila' Škoda, so rekli, zakaj se pa ljudje ne zavarujejo, saj stane le malenkost na teden. Obžalujemo, račun mora biti plačan. Tu imamo lep zgled, kako potrebno je v takih rečeh ljudi poučevati. Ponudil se je dr. Hribar, da nam napiše vrsto člankov o SOCIALNIH USTANOVAH v Avstraliji. Za pričujočo številko je urednik izločil iz daljšega članka le to, kar se mu zdi spričo gornje opombe trenutno najbolj praktično: NIKOGAR NI DOMA Nik °gar ni doma. Zima zveni pred okni. Ali ,i sanjal svetle noči‘.J ti vzela mehko ročico med svoje, v okroglih očkah smehljaj vztrepetal. * 8topaš mimo oerad, 11 n °»is v naročju darove miru — z, hip °di z menoj. povest temne bede, ^,*^Voje srce položim trudno dlan, • v« •! • Zl mi svet čistih sanj. j 8v°je laske razpredi te prste n ter-* - 0 *** reci, da dobro je vse M, **eci» da zdaj . je srce >ni 2apri oči 0stani z menoj. s| u J ih cestah postoj med ljudmi — V° ie bridka bolest — ’5°ti'kaj v srca ljudi. <« k med Tvojimi prsti ^'vja ciklama žari. Neva Rudolf KAJ JE “HOSPITAL FUND” in kako pristopiš? Nikoli ne veš, če ti ne bo v doglednem času potrebna — bolnišnica (spital, hospital). Tudi v Avstraliji so bolnišnice zelo drage in če moraš vsak račun plačati sam, lahko pomeni — v primerih dolgotrajnega ležanja v bolnišnici — gospodarski zlom. BOLNIŠNIŠKO ZAVAROVANJE pomaga kriti račun za bolnišnico in ti se oddahneš. Seveda moraš biti član, članica. Plačevati moraš tedenske prispevke, ki so pa v primeri z morebitnimi stroš ki, če moraš kdaj iti v spital, res malenkostni. Ko se priglasiš za članstvo v HOSPITAL FUN-DU, si lahko izbereš nižjo ali višjo kategorijo. Več ko prispevaš, več dobiš povrnjenega, če moraš iskati zdravja v bolnišnici. Če si izvoliš najvišjo kategorijo, plačaš letno £ 5-4-0 kot samec ali samica, družine pa £ 10-8-0. To vsoto za svoj davčni obračun lahko odbiješ od dohodkov, da ni treba od nje plačati davka. Torej tudi nekaj prihranka! Kako pristopiš? Vsak lekarnar ((-hornist) v tvoji bližini ima pristopne formularje, pri njem se lahko vpišeš in dobiš vsa navodila, pri njem lahko plačuješ tedenske prispevke. Seveda, dokler ne obvladaš angleščine, potrebuješ tolmača, da ti vse razlozi. Pristopi pa čim-prej, če še nisi, zavaruj se! Tisti, ki imate že kaj lastne izkušnje v teh rečeh in znate že tudi po angleško usta odpreti, novodošle v svoji sredi opozarjajte na te reči in jim pomagajte, da se zavarujejo. Prav tako na vse drugo, kar nam bo v svojih praktično tako pomenljivih člankih povedal dr. Hribar. — Ur. * Komaj sem oddal svojo “tipkarijo” za maj, že moram spet za pisalni stroj. Sam ne vem, kan) hite dnevi in tedni. In zopet moram poročati o smrtnem slučaju. Dne 5. maja ob dveh popoldne se je pri drvarskem delu v Heyfieldu, Gippsland, smrtno ponesrečil Albin Tomšič. Padajoče drevo je odbilo vejo na sosednjem drevesu, ki je padla na Albina, da je bil na mestu mrtev. Novica je bila strašen udarec za njegovo ženo Marijo r. Kastelic, ki je ostala naenkrat sama s svojim petletnim sinčkom Albinom. Pokojni Albin je bil rojen dne 7. avgusta 1927 v Zagorju pri št. Petru na Krasu. V Avstralijo je dospel na “Toscani” dne 10. februarja 1954 ter se naselil v Moonee Pondsu. Med svojimi rojaki je bil zaradi vedrega značaja zelo priljubljen. Žal ga je zvabil gozd, da bi čim prej izplačal svoj domek. Zdrav in nasmejan je odhajal po veliki noči na delo, mrtvega je gozd vrnil. Pogrebno mašo smo imeli v cerkvi sv. Mihaela v North Melbor.rne dne 8. maja, nato pa se je razvil dolg sprevod nit keilorsko pokopališče. V neposredni bližini grobov slovenskih fantov je našlo njegovo truplo poslednji dom. Težko je najti besede tolažbe v nesrečah, ki pridejo tako iznenada. Edino vera nam tolažilno odgovarja, da se bomo še videli — tam zgoraj, kjer ni več solza in trpljenja. Iskreno sožalje žalujoči vdovi in sinku, bratoma Francu in Lojzu, ki sta nedavno dospela v Avstralijo za svojim bratom, ter ostalim sorodnikom, zlasti staršem v domovini. * čim je novica o smrtni nesreči dospela v Melbourne, sta me pokojnikov brat in prijatelj Tone klicala po telefonu, četudi je bilo ob treh zjutraj. Tako je prav! V primerih smrti in raznih nesreč naj bi bil duhovnik prvi, ki ga obvestite. Če gre zgolj za nesrečo ali bolezen, bo bolnik lahko prejel tolažbo duhovnikovega obiska in zakramentov. če gre za smrtni slučaj, pa bo tudi duhovnik vedel prav svetovati in pomagati. Toliko telefonskih klicev dobivam: zaradi služb in stanovanj in ne vem kaj še vse.. . pa včasih mimogrede izvem novicvo, ki bi mi bila lahko javljena že zdavnaj. “Ta in ta se je ravno vrnil iz bolnišnice; sko- raj bi bil umrl...” — “Prijatelj je našel v bo'11^ riici slovenskega fanta, ki je smrtno bolan. S®®] joka, ker nima prav nikogar v Avstraliji, čist0 obupan in vse mesece bolezni ni prejel niti ene®, obiska...” — “Da, trije fantje so se ponesi, pretekli teden. Imeni pa ne vem in tudi v k®1 bolnišnici so, mi ni znano...” Kolikokrat čujem take in podobne, pa jih zS' prepozno, ali pa brez imen, da mi je vsako je nesrečnežev nemogoče. Malo več krščansk0 tečega srca nam bo treba, kajne? e»' ★ Ravno sem napisal zadnji stavek, ko poklical telefon. Tresoč se dekliški glas mi Je IlO' znamil, da jim je ponoči umrla mama in ne ved°' kako in kaj. Tako moram poročati ta mesec drugo žalostno vest. sti" Dne lfi. maja 15 minut po polnoči je v A Hospital-u v Heidelbergu previdena s poslednJ zakramenti preminula gospa Ernesta Sitar r. “ ravno na drugo obletnico svojega prihoda v " t( bourne. že delj časa je mnogo trpela za notr® ^ boleznijo, ki ji ni bilo pomoči. Rog jo je 1 ' trpljenja, ki ga je vdano prenašala. j Pokojnica je bila rojena dne 25. avgusta v Ajdovščini. Z Tvanom Sitarjem se je poroči*8^ Gorici, kjer sta si ustvarila družinico. Razmer6 ( potegnile očka čez morje, kamor mu je kno®^ jj družinico sledila Ernesta. V Melbourne so doS' na ladji “Roma” dne 16. maja 1957 in se n®8 { nili v Thornbury. Žal so le dve leti uživali s,l\ r. skupno življenje. V torek bo nov grob na skem pokopališču sprejel zemske ostanke "0 krščanske žene in matere. ^. Blagi pokojnici večni mir in pokoj, žaluJ0^,, mu možu Ivanu, sinu Vojku in hčerki Lidiji P® še iskreno sožalje. * V Bonegilli sem bil spet v tem tedn u. Okff sto Slovencev sem še našel ter jim dal rnalo rajže za avstralski začetek. Vsi iz' skupin prete . ga meseca pa so se že razgubili po širni Avstr ^ ji. Največ jih je dospelo zadnjo nedeljo na ^ “Fairsea”, na kateri sem po seznamih naštel Jugoslovanov (po imenih je včasih zelo težko niti, kdo je Slovenec, kdo Hrvat ali Srb), ® ' Misli, June, ^ bil ž za' v Geelongu na rednem dušnopastirskem obi- S Y D N E Y 8 u ter mi je bilo nemogoče pričakati ladjo. No, J? 81,10 se videli zdaj v taborišču. Nekaterim dru-v!.na.m ln fantom sem danes že tudi poslal — “re-v ni Pas”: telegram z veselo novico, da lahko za-Cn° redno življenje v naši melbournski slovenski naselbini. * Včasih mi pa pošta pri teh telegramih kako *aBO(le. pred nekaj tedni sem dobil stan za dva . n*a. Gledam zadnji bonegillski seznam. Koga naj IZKAŽI SE! i2 ere>n? Saj bi tako rad ustregel vsem, a mesto n'an' samo za dva. Kar zamižal sem in šel s Prstom po imenih od vrha lista navzdol... Ustavil ?ei11 r°ko in pogledal: kazalec mi je kazal med eili Jože Perša in Franc Kunstek. “Eden mizar, uSi zidar! Kar prav bosta prišla!” sem skoraj astio povedal sam sebi, segel v predal po bržoli list ter začel pisati... Oddal sem ga na na-v Jožeta. Po nekaj dneh pa mi je telefonirala k sPa» ki je ponudila stanovanje. Sem mislil, da (j° novica: Fanta sta dospela! Pa se je glasilo rugače: Fantov ni iz Bonegille, pač pa se je z av-jj.J11. Pripeljal neki Jože Perša iz Footscraya. Do-. brzojav, da ima stanovanje na našem na Vu> pa je prišel pogledat kaj to pomeni. Ne i° rebuje stanovanja, saj je že leto dni v Mel-°Urnu. . g Nisem vedel, ali naj bi se jezil, ali smejal. ti*°Jav fantov v Bonegilli ni več našel, tabo-uradnik pa je iskal po seznamu nekdanjih Hvalcev lesenega velemesta Jožetovo ime in nje-j Naslov. Poslal je telegram dalje, a izbral je g 2 istim imenom, le s to razliko, da je bil v °negii]i že pred letom dni. Tako je brzojav pri-v Footscray.. . v vem, kam sta jo mahnila Jožii in Franc, ®rih obrazov se ne spornim več, vem pa, da ju moj Je siti telegram ni dobil. Kjer koli sta, prejmita mo Pozdrave! Ko bomo zidali v Melbournu Sloven- iH ^°m> se P« spomnita, da potrebujemo mizarje *'darje, ter jo mahnita med nas! * pa še malo o krstih! Dva beleži moja knjiga tednih: pa oba fantka. Eden je zajokal v (Konec na str. 14) Primeroma najmanj darov za Ncratovo družino je prišlo iz Sydneya. Največ je dal Melbourne, za njim Canberra, Snowy, llrisbane, Hamilton in okolica... Na drugem mestu je povedano, da je zbirka za Neratove zaključena. V MELBOURNU je pa še okoli 40 funtov dolga za pogreb nesrečno umrlega rojaka Antona Hrelje. - Sydneyčani, ali bi ne bilo lepo, če vsaj del tega dolga mi poravnamo in damo Melbournu dejansko priznanje, da nas je pri oni zbirki tako imenitno posekal? (Seveda se tudi darov od drugod ne bi branili.. . ) Darove sprejemajo MISLI v Sydneyu, v Melbournu pa p. Bazilij. Naslov! 19 A’Beckett St., Kew, Vic. Vsem darovalcem že vnaprej iskren Bog povrni ! Urednik MISLI. dr„.. . ■■■■• i’“ •>- —■*---- ^ <1ni Antona Penka in Marije r. Sedmak ter je jj.p aprila v cerkvi Vseh svetih (Fitzroy) do- h0 lnie Franček. Družina Karla Mastnaka in Inge- ^ * r. Trapp iz Heidelberga pa je dobila Harry-ja „ a*tina, ki je bil krščen dne 9. maja v Hawthor- ‘ čestitke! In poroke? Mario Svetina, doma iz župnije v* (Slov. Primorje) je dobil iz Trsta svojo ne-— Isti dan je VLADO KODELA IN MARTA PICHLER PRED OLTARJEM, MEREVVETHER, N.S.W. V SPOMIN HRASTU - LUKCU I)r. Ivan Mikula “GOZDIČ JE ŽE ZELEN, travnik je razcveteti. .. ” Tako je pel pritajeno tisti prvi dan velikega tedna, ko je zjutraj nesel v poštni nabiralnik voščilna pisma za veliko noč. Ali si je s pesmijo budil spomin na pomlad v sončni Goriški — ali pa je bila slutnja...? Odgovor nam je ostal dolžan, zakaj ko smo naslednjo sredo prijatelji odpirali voščilna pisma, je bil Hrastov dom v Wentworth-villu zagrnjen v globoko žalost. Gospodar je praznično opravljen med rožami in svečami počival na mrtvaškem odru. Zvečer smo hišo šalosti napolnili prijatelji do zadnjega kotička, da smo opravili častno stražo in rožne vence prav kot nekoč doma. Potem smo se pomenkovali o rajniku. Spremlja- li smo ga v mislih in besedah po njegovi rojstni vasi Borjana, v Kobarid, k Soči, v Gorico, na Sveto Goro. Spomin nam je obnavljal njegovo vzorno delavno mladost, zagrenjeno po prvi svetovni vojni, ki je z vsemi strahotami divjala nad težko preizkušeno Goriško.. . Po vojni se je z brhko gospodinjo Terezo Meničevo priselila zakonska radost in sreča na Lukcov dom, ki sta ga vsega prezidala, obnovila in povečala. Sam marljiv kot čebelica, si je Hrast omislil tudi čebele, da si je pri njih odpočil od težkega kmetskega dela. Ob ulnjaku je prebiral slovenske knjige in liste. Duševno je veliko trpel zaradi preganjanja slovenskega jezika in potujčevanja otrok. Pa so pritisnile strahote druge svetovn®--Hrastovim je bilo prizanešeno vsaj to, da ni “ v družini smrtnih žrtev. Ko je osvoboditev zala vse drugačno obličje kot so pričakovali) se Je Hrast odločil s svojimi za umik v Italijo, odk°^ef je vsa družina srečno prijadrala v varen pris^8" — Sydney. Složno so si omislili dom, ki nudi dobro1 streho starim in mladim ter s svojo toplo slo''®1! sko domačnostjo vpliva privlačno na številne 0 ske. Poln zanimanja za naše narodne potreb® J Hrastov oče vedno rad pomagal, zlasti pri P*1 janju prvih slovenskih zabav. Prebiral in P01 irc- je slovenske knjige in liste. Bil je med prvim! močniki in naročniki lista “MISLI”, vsako leto obnavljal članstvo pri Mohorjevi, bil je reden ročnik lista Ave Maria. Sredi cvetočega vrta 111 brajdi je v Hrastovem domu zaživela Slovenk malem. Iskreno veren je Hrastov oče našel k°s movine v cerkvenih opravilih in proslavah. je s cerkvenim letom in zajemal iz vrelcev b0^, milosti. Z vso družino je redno prihajal k slo' ^ ski službi božji v Blacktovvn, ni manjkal Prl benem romanju — nazadnje smo bili z njim s paj v postnem času v Katoombi, kjer je preje* di sv. zakramente. (Konec na str. 14) S TRIJE RODOVI HRASTOVIH NA ROMANJU 195' Misli, June, 1 PET LET DELA IN USPEHOV Z veseljem ustrežemo prošnji g. Rude Jur-ceca, predsednika Slov. Kulturne Akcije, naj ti objavili članek o petletnem delu in uspehih te izredno pomembne kulturne ustanove. Ne samo z veseljem objavljamo, obenem z objavo izrekamo Slov. Kulturni Akciji prav prisrčne čestitke! — Ur. V FEBRUARJU 1954 SE JE V BUENOS AI-ESU postavil temelj Slovenski Kulturni Akciji, _08 v maju so Slovenci v Argentini proslavili petletni jubilej. Med Slovenci je dozorelo prepričanje, da prav ^a ustanova pomeni eno najbolj pozitivnih postavk slovenske emigracije. Tako važna in pomembna se ' ta ustanova, da jo je nekdo imenoval: Slovenski čudež. Po petih letih obstanka in po štirih letih ponovnega dela more knjižna založba Kultux-ne Ak-pokazati 19 knjižnih izdanj. Noben pisatelj ni P‘ačan, vsako delo je krvavi dar pisateljev rasti ln ohranitvi slovenskega kulturnega dela v tujini. Kulturni delavci, predvsem umetniki — besed-likovni, gledališki, glasbeni — so pravilno ocenili centralni pomen te ustanove in se priključili J,Jenemu ustvarjalnemu občestvu. Danes pošiljajo ulturni Akciji v založbo in objavo slovenski kul-rni delavci od vsepovsod: iz Koroške in Primor-. e> 'z Pariza in Rima, iz obeh Amerik, iz Azije, 12 Antarktike, s Himalaje, iz cvetočih vrtov Jamske, iz Avstralije, ki nam postaja bližja in bliž-a' Tako je kulturnemu krogu v Buenos Airesu sPelo, da je dal svojemu podjetju resničen svetovni značaj. ^ Morda je bil le slučaj, da je pobuda prišla iz Kcntine. Ni pa rečeno, da mora sedež za vedno 8 ati v Buenos Airesu. Lahko ga usodno naključje ®nese kam drugam. Buenos Airesu ne gre za ni-nadvladje nad drugimi kraji, koder živi naša . Lacija. Glavno je: SKA je zaživela, se organi-a*a. uspeva z neverjetno mladostno energijo, ki Ceneča celo v naši rojstni Sloveniji. Upajmo, da bo SKA kulturno ozvežila starej-v. Migracijski rod in bo s svojo podjetnostjo re-jj aj vsaj še en rod pred potujčenjem. Prepričani la °> da bo pravična zgodovina posebej podčrta-. Pomen in zasluge SKA za slovenstvo v tujini in Udi doma. Po petih letih 2 je treba še posebej predstavljati žetev SK.4 pet let? Morda pa le ni dovolj znano nje- , o lr> zlasti skupne službe božje. Tudi mi smo začeli občni zbor s sveto mašo. ’ ®vangeliju je imel g. Jože Jurak pomembno Ha, 0 0 krščanskem pojmovanju dela, zlasti v . Protju s komunističnim naukom. Sv. maša je bila Miši; za žive in rajne člane DRUŽABNE PRAVDE, June, 1959 zlasti pa za težko bolnega častnega predsednika prof. dr. Ahčina. Občni zbor, ki ga je vodil Lojze Erjavec, se je najprej spomnil lansko leto umrlega rednega člana D.P., svetnika Karla Škulja. Nato so odborniki podali obširna poročila o delu D.P. v preteklem letu. Med drugim delovanjem je lani D.P. založila in izdala monumentalno delo prof. dr. Ahčina: Socialna ekonomija. Redno je tudi izdajala svoje lastno glasilo DRUŽABNA PRAVDA in pošiljala članke socialne vsebine v razne slovenske publikacije. Po končanem programu in izvolitvi odbora je večina odbornikov odšla v bolnico Fernandez na obisk k dr. Ahčinu. Porabljamo to priložnost, da Slovencem po vsem svetu najtopleje priporočamo sodelovanje z DRUŽABNO PRAVDO zlasti z nakupom edinstvenih del dr. Ahčina: tri knjige SOCIOLOGIJE in najnovejšo: SOCIALNA EKONOMIJA. — R.S., Buenos Aires. KRIŽEM AVSTRALSKE SLOVENIJE NEW SOUTH VVALES Blacktown: — MISLI nam prinesejo vsak mesec veliko lepega branja in živega veselja, kajti nasilno izruvani iz domačih poljan in gora ter presajeni daleč v tujino hrepenimo po lepi domači zdravi besedi. Da, MISLI nam prinašajo vsak mesec košček te naše lepe domačnosti. Vsi Slovenci smo lahko ponosni na tak mesečnik. Upam, da ga ni Slovenca v Avstraliji, ki bi odrekel priznanje celotnemu listu in poedinim člankom v njem. Ko pride list v našo hišo ob prelomu meseca, otroci takoj planejo nad Kotiček in tipkanje p. Baziiija, jaz pa pograbim Pavlo in Nevo in Mačka. Tudi vse druge po večkrat preberem. Ob tem branju se tudi učim jezika, saj osebno nisem imel niti ene urice slovenske šole. Saj veste, da so nas Primorce dovolj znani zastopniki dvatisočletne kulture s pomočjo koncentracijskih taborišč, strojnega olja, pretepov, požigov in umorov učili samo po laško barbljati. Kljub temu sem pa zelo ponosen na to, da sem bil po zlomu fašizma prvi slovenski učitelj v treh primorskih vaseh. Slovenska knjiga je bila moja edina slovenska šola. To omenjam mimogrede, naj služi za spodbudo drugim, da bi veliko či-tali in ob čitanju uživali lepoto, sladkost in milino slovenskega jezika. Vsem sotrudnikom pri MISLIH pa najlepši pozdrav! — Stanko Filipčič. Queanbeyan. — Na Jurjevo smo doživeli zelo žalosten dan. Zjutraj smo se zbrali k pogrebni maši za mlado mamico Veroniko Nerat. Njeno krsto pred oltarjem smo lepo okrasili z venci, s cvetjem in svečami. Splošno sočustvovanje ob tej bridki smrti pa je spričal zlasti pogreb popoldne. Veliko število rojakov se je zbralo v cerkvi k obrednim molitvam ob krsti, 12 avtov jo je spremljalo na pokopališče. Tam je obstopilo prerani grob mnogo žalujočih gostov. Komaj par mesecev poprej se je g. Nerat nastanil med nami, pokojna gospa pa je le slab teden živela tu s svojo družino, čeprav še malo poznana, je Neratova družina priljubljena, kar lepo razodeva dobro slovensko srce. Svež je grob, sveže je cvetje na njem, sveža naj ostane tudi naša slovenska vzajemnost! — Prijatelj. COOMA. Ponovno smo imeli slovensko božjo službo, ki bi je ne marali več pogrešati. Le petja to pot ni bilo, ker se je oglasil pri gospej Urba-sovi, ki vodi naše cerkveno petje, zelo zaželen pevček. Rojen 14.4. je Ivan Evgen prejel sv. krst 28.4. Srečnim staršem Ivanu Urbas in Mariji r. Poklar naše prisrčne čestitke. Kumovala sta Leo in Hermina Cimprič za Marijo Poklar in Alojzijo Urbas, osrečeni stari mamici v Sloveniji. — Drim. VICTOKIA Mt. Albert: — Prav razveselila sem se, ko sej11 majski številki prečitala “Kotiček”. Slavka Slavko, pridružujem se vama, čeprav sem že bila P11 birmi. Takrat sem prvič videla g. škofa Rožman8' ali to je že dolgo. Globok vtis in nepozaben sponi'1' je pa napravil name ob drugem srečanju, ko obiskoval Slovence po Evropi. To pot sem lahko * njim veselo pokramljala. Tako blag in očetovsk' je naš slovenski škof. Z željo, da se uresniči žel' ja v majskem “Kotičku”, obetam tudi jaz seči v žep tako globoko kot vajin očka, Slavka in Sla^' ko! Bodita iskreno pozdravljena! — Tinka BrplC- Geelong. — Pošiljam rešitev majske križanKej Priznati moram Juriju, da se je tokrat res znase‘ in kar dobro odločil pogoj za nagrado. Križank11 ves ni bila težka (razen imena slovenskega slik0* ja, čigar ime mi je povedal p. Bazilij), samo s‘ 30 “vodoravno” manjka (škrat??). Da bodo kvad rati izpolnjeni, sem pač napisal “marec”, se lel’0 ujema, čeprav morda ni tako mišljeno. (Izvrstn0 zadeli! — Ur.) Ker sem strasten reševalec krl žank, upam, da bodo še v bodoče redno na 1"° gramu. Ko bo več časa, bom tudi jaz poslal članek ali križanko. In da bo Jurijev pogoj 12 polnjen, pošiljam novega naročnika in seveda ha ha! — funt: Fran Budja, Geelong. — Albin I** folt. Macleod VVest. — K pošiljki čeka za druži11 Nerat in imenika darovalcev naj dostavim še t®’ Vsoto 102-2-0 sem nabral na prošnjo v MlSlj s pomočjo gospodov Lojza Kranjca, Slavka nejčiča in A. Tomšiča, ki so me peljali in me ® znanjali z rojaki v Melbournu in okolici, ki J doslej še nisem osebno poznal. Zgoraj omenjen' gre torej najlepša zahvala za uspeh, da smo vsoto zbrali v tako kratkem času. Dalje m°ra, priznati, da sem bil prijetno iznenaden nad lJu „ mi, ki smo jih obiskovali za to nabirko, ker vSfl' je bil takoj pripravljen dati za težko prizade^ družino. Vsem je žalosten primer segel do srca j so sočustvovali z g. Neratom. Ko pravim, da so bili taki, naj še dostavim, da je bila tu pa vendar kakšna izjema, pa to kar izgine pri * dobri volji velike večine. Darovalcem sem obu bil, da bodo imena in vsote ovjavljene v MlSL 1 zato nisem dajal potrdil ob sprejemanju denort Upam, da bodo MISLI res tako naredile in 1)0. jaz krit, da sem nabrani denar pošteno oo< Prisrčno pozdrvljata Jože in Sanda Potočnik. »abirka za družino nerat - LEP USPEH ^ Rog obilno povrni vsem darovalcem, posi-bej k' S° po*eg lastneea Jaru nabirali med ro-J' Upamo, da si bo družina Neratova s temi da-v Precej opomogla. S tem je ta nabirka zaklju-na> Kadar (in ako) bo spet treba kaj takega raz- Pisati * v , 1 — »e pa ze vnaprej priporočamo za enako 6 'kodušen odziv. P. Bernard Ambrožič I)r. Ivan Mikula &bral Jože Potočnik v Melbournu .£ 102-2-0. ai'ovali so: f 10-0-0: Jože Potočnik, družina Hojnik; f 5-0-0: Marija Leber, M. Kaiser; £ 3-0-0: Leopold Bajt; £2-0-0: T. Srnel, A. Matulaj, K. Čolnik, druži-Kruh; k ® *’l®-0: Alojz Krajnc, F. Smolkovič, F. Hrva-n’ družina Wojsel; loč' P°stave*t U|*ed. — Na drugem mestu v priču-Zhd 'ista Je v gornjem pismu izrečeni želji osceno. Pristaviti pa moram, da so bila nekate-tjn !mena darovalcev skoraj nečitljiva, zato naj do-°r>r°ste, če jih nisem pravilno razvozljal. Nad nj *»o vsoto in plemenito gesto g. Potočnika in je^°v'h vodnikov sem pa bil tudi jaz zelo pri- 0 iznenaden. Bog obilno povrni vsem. ,^aulfield. — Želim, da prejmete tudi moje glede letošnje “obleke in oblike” lista Mita 1 ^lo ]>osrečena je naslovna stran ovitka, mo-Vs6U8'ajati na prvi pogled. Temu primerno je tudi s Planje v listu, ponovno izrečem svoje čestitke, •■ija Peršič. AUSTRALIA fjo AdeUiae. — V tednu proslave “International will Week” je priredila 19. aprila The Ade-kgt ,^Un>or Chamber of Commerce proslavo, na stj 1 So se posajala drevesa kot simbol enotno S|0^arodov. Proslave sva se udeležila blagajnik V .kl»ba, Tone Jesenko, in jaz. Kot ostali predli j i narodov sva tudi midva posadila drevo. v0 revesa so posajena v Elizabeth East, ki je no-foja, SeUe nedaleč od Adelaide. Prav lep pozdrav °m vsepovsod. — Silvo liošker. Misli , ’ June, 1959 £ 1-0-0: T. Ludvik, družina Klun, F. Kordež, A. Tomšič, 1. Valenčič, A. Ančin, M. Marinčič, A. Soree, Neimen., G. Mihelčič, V. Avguštin, K. Pibernik, T. Golenko, V. Stok, F. Ban, družina Jernej-či , družina Hojak, T. Lenarčič, A. Tomšič, J. Kul-čik, J. Hrvatin, K. Iskra, F. Kac, A. žagar, F. Mramor, J. Bergoč, K. Uršič, Neimen., M. Uršič, Gvido Florenini, L. Tušek, J. Turk, S. Zittersehla-ger, K. Lobo\vski; Šil. 10: Miha Gornik, E. Rapon, Jožica Gajcer, M. Lotrič, J. čar, T. Kalc, S. štrukelj, V. Starc, drž. Kump, F. šain, M. Fatur, F. Vergles, F. Novak, Franc Grlj, M. Medi..., A. Bianki, L. Sluga, N. Kreševič, Neimen., N. Vodnašek, A. Mezgec, A. Volk, A. Knez, M. Adamič, J. Svedec, S. Spa capan, Adolf Vadnjal, K. Knap, J. Gerbec, J. Vah, M. Abram, Neimen., M. Peršič, F. Kostejič, S. Hautman, S. Krajtner, J. Horvat, V. šenkinc; Šil. 6: drž. Slavič, Neimen; Šil. 5: I. čar, F. Kavčič, M. Rubež, J. Fistar, J. Dobrovšek, M. Rošker; Nabral Pavle K ersikla v Snowy: £ 22-10-0. Darovali so: £ 2-0-0: P. Kersikla, A. Tomšič; £ 1-0-0: T. Turk, M. Zadel, A. Kmetič, I. Sev-šek, I. Poropat, I. Krušič, T. Ivančič, I. Legiša, F. Nusdorfer, S. Bergoč, I. Gustinčič, I?. šenkinc, 1. Šajina, R. šajina, A. Butinar, F. Sedmak, Valenčič, R. Komič; Šil. 10: J. Žabjek. Nabral Stanko Sivec v Brisbanu .£ 12-10-0. Darovali so: £ 1-0-0: Stanko Sivec, Jože Čarman, Andrej Kirn, Ernest Zajc, Milan Makovec, Milijan Brankovič: Šil. 10: Ivanka Dekleva, Hermina Kerec, Milka Zavnik, Francka Barbiš, Martin Šileč, Andrej čolič, Štefan Županič, Jože Kurinčič, Franc Gre-man, Anton Vogrin, Pavel Dekleva, Jože Košorok> Slava Uršič. MISLI prejele od poedincev: £ 10-0-0: Slovensko društvo Sydney; £ 2-0-0: Roman Cepuš, Anton Bavdek, druž. Molan, Fr. Valenčič, Angela Kajnik; £ 1-10-0: L. Vogrinčič, Rozalija Milavec, E. Grosman; £ 1-0-0: Neim. S.A., Fanica Lasič, Stanko Fabjančič, Lina Grasmayr, M. Strasberger, S. Kefe-cek, Mr. Mrs. Brne, St. Lešnjak, Zofija Brkovec, Karmelo Sedmak, Branko Kalc, Tinka Erpič, Jože Sok, A. Čebokli, J. Renko, B. Gruntar, Julka Mr-čun. Šil. 10: Berta Slavec. str. 7. i p h a... 1 >i 1 a. clovunuka poroka tudi v cerkvi Srca Jezusovega v Kew: ženin je bil Cvetko Ostrožnik iz župnije Dol. Trebuša, nevesta pa Marija Šajn iz Knežaka (Oho, spet je Knežak na vrsti! Pa bo menda res že več kot pol knežaške fare v Avstraliji!). — Dne 13. maja pa sta v taboriščni kapeli v Bone-gilli rekla “da!” Franc Arnuš in Ema Nemec, oba iz okolice Ptuja. Komaj pred nekaj dnevi sta skupaj dospela v Avstralijo, pa sta sklenila, da bosta skupaj ostala tudi v bodoče. Upam, da bosta v kratkem med nami v Melbournu. Vsem trem parom obilico božjega blagoslova na novo življenjsko pot! ★ Vsem melbournskim čitateljem je “novi kap-lanček” v prejšnji številki kaj všeč. Najbolj pa Mesarjevemu Johnnyju samemu. Vsakemu, ki pride v hišo, pokaže svojo sliko v “Mislih”. Zaradi lepšega pa pri tem vsakemu pravi: “Lej, patov buk!” (Glej, patrov klobuk!) A najbrž bi napravil sobico, če bi se kdo zanimal samo za klobuk, pa pozabil na fantka pod njim. — Nekateri me sprašujejo, koliko je ta kaplanček star. Klobuk iri kolar ga menda res delata starejšega na sliki, v resnici pa bo na dan sv. Antona v juniju upihnil še- le tri svečke na torti, ki mu jo bo za rojstni d1111 spekla mama. Kajne, da k Irelji obletnici rojs',,lC ga dne tudi mi pridružujemo svoje čestitke? '*■ še eno bi rad omenil za konec: Kadar k0'1 pride ladja z novimi priseljenci v melbournsk0 pristanišče, vedno dobim kopico klicev zadnji tr nutek, če bi mogel tega in tega spraviti z ladJe' da bi ne bil poslan v lionegillo. Navadno ^ ustavljajo tudi v pristanišču ali me celo kličeJ0 ladje z isto prošnjo. Nekaterim sem se menda “do smrti zameril”, ker jim nisem mogel ustrec' Vsakemu znanec ali sorodnik piše že PreC*v0^ liodom iz Evrope, ali vsaj s pota. Torej je cR' dovolj, da mi sporoči. Uradne formularje i111 ^ doma: izpolnimo garancijo, odnesem jo vsaj dan dva pred prihodom ladje na emigracijski urad, P je vse urejeno. Zadnji trenutek na ladji je ve. krat nemogoče kaj urediti, prav gotovo pa Je vsakem primeru uradnikom zelo neljubo šele tai* spreminjati seznam oseb za Bonegillo. Meni pa ^ takale nagla stvar ukrade ves čas na ladji, k° ga moral žrtvovati vsem novodošlim, ne le “V ali trem. Saj ne bo zamere, da sem to povedal? Na sVl denje! HRAST... * »tr. s. Takega moža smo spremili k zadnjemu počitku na veliki četrtek.. . Duhovnik mu je spregovoril v slovo: “Seme za veliko božjo žetev polagamo danes v božjo njivo. Rajnikovi duši je to rojstni dan za nebesa, prav isti dan, ko je pred 68 leti zagledal luč sončne Goriške. Ljubil je zemeljsko domovino, ker je v njej videl simbol večne. Vedno je možato priznaval, da kristjan na zemlji ni doma! ‘Nazaj v planinski raj’, si je zaželel Hrastov ožji rojak, Goriški Slavček — in res se je povrnilo v domačo grudo, kar je bilo umrljivega na nesmrtnem Gregorčiču. Tako dobesedno se našemu Hrastu srčna želja ni izpolnila. Toda njegovo truplo je našlo počivališče v zemlji, ki tod in doma prši iz Stvarnikove dlani. Hrastovega doma ni mogoče zgrešiti. Mogočna palma sameva ob njem in je vidno znamenje ob dolgi cesti. Palma je svetopisemski simbol pravičnega moža. Palma je simbol vriskajoče radosti in večne blaženosti. Da si nam bil tak kažipot, oče Hrast in prijatelj, bodi zahvaljen Bog! Tn da si bil ves slovenski, ves naš, za to bodi zahvaljen Bog!” PRIJATELJU ALOJZIJU HRAS^ V SPOMIN Stanko Filipčič Močan si stal kot kraški steber, Hrast! Nasmeh na ustnah Ti je vedno plaval, miru, poguma si človeku daval, možatost je dosegla v Tebi polno rast. A zdaj.. . Nič več tu videl Te ne bom.. . Zaman oko bo žalostno iskalo... Zaman srce Te bo pričakovalo. Odšel nenadoma si v novi Dom. Dopolnil si, prijatelj trudne dneve, doline solzne si se rešil spon, zapustil si nam Večnosti odmeve. Plačilni Stvarnikov je klical zvon, ki duše blage vidi vse odseve — sledil si mu, odšel po večni “Ion.” Už I^'an*Jerra> ACT. — Prijemala se nas je že n v Jen°st radi zapostavljanja. Drugi kraji se popa J.° S s*ovensko službo božjo, prestolno mesto di ^ *)° P°zabljeno! Dne 2(>.4. pa smo slednjič tu '1J obhajali nedeljsko božjo službo s slovensko ij, ' V1J0> pridigo in petjem. Lepo število rojakov hov’ 61Te 'n bližnJ'eSa Qeanbeyana se je zbralo v 1^. 1 Prostrani cerkvi. Naša želja teži za tem, da , s« med nami večkrat vršila slovenska služba °°2ja. O4 POI'oko smo imeli v cerkvi v 0’Connor dne Avl k° Sta s* ('a*a obljubo ljubezni in zvestobe 2aja, iz Dalmacije in Anica Fras iz zdravilski) . ne' Dragemu paru želimo obilico sreče na M življenjski poti! v šeg nasi nla®' so prinesli botri in starši najmlaj-ltr7 r°iaka, ki je po maši prejel zakrament sv. ^ ' Stanko Mirko Muha, rojen 8.4., prvorojen-B0t •)'r^a *n Angele, roj. Stemberger. jejQ sta Andrej in Jelka Lavrenčič. Vsi stanu-Vii0 V P’Connarju, kjer se je udomačilo lepo ste-ftUŠih družin. — Poročevalec. 0 bodočem slovenskem “NAVJU” Marija Peršič, Melbourne Sazir MAJSK[ ŠTEVILKI “MISLI” nam je g. p. *el0 ^ o bodočem “Navju”. Ta novica me je Haran!v!felila’ saj se bo tako izpolnila moja tiha lij P° skupnem slovenskem pokopališču. P. Bazi-l)a|a a' na skrbi samo naših duš, misli tudi na spr ^fUpla. Nekje pač res morajo biti nekoč vSaj Jene tudi naše kosti. Po patrovi zaslugi bomo se v^° smrti združeni na skupnem pokopališču, če v življenju ne moremo zediniti in biti složni. žtirj^e^aj me je pa zbodlo v oči. “...sem dokupil ko ri.t'0Ve grobove.” Tako piše. Skoraj me je sram, zm°žni, da bi si kupili večji kos zemlje, KmUj° (*avno drugi emigranti. Zakaj mo-i»i0l ^i Slovenci vedno tako majhni, zakaj se ne iil 0 v takih rečeh izkazati za bolj velikodušne \vi "tiskače? Ali ne bi mogli prispevati za to **i tn Vsak po določeno vsoto"? Saj mislim, da vejj u nami Slovenci nobenega neumrljivega clo- N: bi p. Baziliju ne bilo treba kupovati ,fa drobno, po par grobov od časa do časa. Va^iše6 ^ ^eP° uredili, da bi bilo dostojno poči- letjjj e. našiH rajnih. Vsaj to bi mogli doseči v teh 'p> ° nam drugače v marsičem gre navzkriž, i^’ ^a?-iliju pa najlepša hvala za ves trud, ki nas! KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH”. PO SVETLI POTI. Poučna knjiga dr. Franca Jakliča. £ 1-0-0. POTA BOŽJA. 'Lepa povest, nova, spisal Zdravko Novak. 10 šil. BARAGO NA OLTAR! Najnovejša knjiga o našem svetniškem kandidatu. Izšla pravkar v Argentini. 10 šil. OVČAR MARKO, zelo priznana povest Janeza Jalna. 12 šil. MAKALONCA. Krasno opremljena povestna knjiga Fr. Sal. Finžgarja. 12 šil. VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0 Izbrani spisi umrlega dr Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. LJUBLJANSKI TRIPTIH. — £ 1-0-0 Poročilo o tej knjigi je v božični številki “MISLI” prispevala Pavla Miladinovič. JERČEVI GALJOTI. — £ 1-0-0 Močna domača povest izpod peresa Karla Mau-serja. SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po £ 1-0-0 Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. Tudi o tej knjigi je v februarju z veliko ljubeznijo napisala oceno ga. Pavla. NA BOŽJI DLANI. — £ 1-0-0 Najnovejši roman Stanka Kocipra, pisatelja Slovenskih goi’ic. Čitajte Pavlino oceno v marčni št. ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. — 1-0-0 Moderen roman Zorka Simčiča. Nov način pripovedovanja. SOCIALNA EKONOMIJA. — £ 1-10-0 Najnovejša knjiga dr. Ahčina. Vsepovsod je naletela na nad vse navdušen sprejem. GORJANČEV PAVLEK. — £ 1-0-0 Pravljična domovinska povest znanega mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča. Pravkar izšla v Argentini. SLOVENIA IN EUROPEAN AFFAIRS. £ 1-0-0 Smo jo že priporočili in jo še priporočamo. ČISTO MALO LJUBEZNt. — 12 šil. črtice Neve Rudolfove. Težko pričakovane. PRIDITE, MOLI MO ! V mesecu juniju bomo vsako nedeljo ob 4. popoldne molili v kapelici St. Francis Cerkve “sveto uro” v čast božjemu Srcu za “molčečo Cerkev” pod komunisti. Vsi iskreno vabljeni! Prej ali pozneje tudi zmerom priložnost za spoved. Izpod T riglava V CERKNEM na Notrajnskem so pred 15 leti Nemci — prilomastili so iz Idrije — pokalali 47 mladih partizanov, ki so se šolali v komunističnih tečajih. Nastalo je vprašanje, kako so Nemci zvedeli za to tajno zbirališče prtizanske mladine. Po odhodu Nemcev so partizani brez vseh dokazov obdolžili izdaje oba cerkljanska kaplana, Ludvika Slugo in Lada Piščanca, da sta s svojimi privrženci izdala partizane Nemcem. V noči 3. febr. 1944 so komunisti oba aretirali in z njima 13 drugih domačinov, jih odvedli v gozd in brez preiskave postrelili. Še danes ni znano, kje počivajo njihova vrup-la. Golide gnojnice so takoj drugi dan začeli partizani izlivati na imeni Sluga in Piščanec ter na ostale pomorjene. S tem so nadaljevali celih IG let. Celo taki možje, kot je pisatelj France Bevk, so po svoje pomagali. Zdaj so pa komunisti v Sloveniji sami objavili izpoved neoporečne priče iz njihovih lastnih vrst, da je bil izdajalec med partizani samimi, neki major ali “major”, ki ga je bil poslal med partizane nemški Geštapo. Kdo bi vedel povedati, koliko podobnih nedolžnih žrtev je. padlo pod streli partizanov, ki so umazanosti v lastnih vrstah z užitkom pripisavali idejnim nasprotnikom! NA TRŽAŠKEM RADIU je imel mons. Jakob Ukmar 13 predavanj o zakonskih pravdah pred sodišči Cerkve. Pojasnil je postopke, ki so potrebni za veljavnost poroke pred Cerkvijo in državo. Zlasti je poudaril razliko med ločitvijo (divorce) in razveljavljenjem (annulment) zakonske zveze. Zavrnil je očitke, da Cerkev “velikim” dovoli zakonsko ločitev, majhnim pa ne. Pojasnil je, da Cerkev pri tem ne preiskuje drugega kot samo vprašanje: ali je bil zakon od vsega začetka veljaven ali ne? Kdor more dokazati, da ni bil, ga Cerkev smatra za neporočenega, ne more mu pa ‘dovoliti” razporoke, ker je razporoka nemogoča tam kjer ni bilo — poroke. NA KRASU so učenjaki zaslutili globoko v zemlji ležišča petroleja. Sodijo, da ga je največ okrog škocijana, toda okoli 3000 metrov pod zemljo. Verjetno pa podzemeljski petrolej sega vse do Postojne ali pa celo tja do Vrhnike. Kdor bo živel, bo zvedel. V ŠENČURJU pri Kranju niso mogli dobiti dovolj ljudi skupaj, da bi se vršil občni zbor Kmetijske zadruge, čeprav so dvakrat poskusili. To seveda ni všeč komunistom v Ljubljani. Napravili so preiskavo in dognali pravi vzrok. V preteklih let'® so udeleženci občnega zbora v Šenčurju dobiva'1 po pol kranjske klobase in pol kupice vina. Let«s pa tak Miklavž ni bil več na programu, pa so lju(|' je ostali doma. Ljubljanski komunisti so zaključil'« da je “zadružna zavest” v Šenčurju precej sla^' Kako bi temu odpomogli, pa menda sami ne ve' do. V AVSTRALIJO in na Novo Zelandijo se od' pravlja veliki slovenski mojster na violini, Ozim. Po novem letu je prirejal violinske koncel te v severni Evropi, na Danskem, na švedskem 1,1 Norveškem. Od tam se je vernil v Ljubljano, tod® že ima v načrtu novo potovanje in nadaljnje ko” certe. Zdaj je na vrsti Avstralija in z njo Nova Zelandija, kjer misli prirediti dolgo vrsto konce* tov po vseh večjih krajih. Podrobnosti o njegovel" prihodu in programu še niso znane. DOLENJSKA je med vsemi slovenskimi po^f jinami še vedno najbolj obubožana. Tam v mnog' krajih vlada vsestranska revščina. Drugod si ljudJe rre1 r n*' gospodarsko nekako pomagajo, tu pa tam se c1 pohvalijo, da je “kar dobro” ali vsaj, da “že tl Razne industrije se uvajajo in obrt napreduje različnih smereh. Dolenjska ne pride nikamor prej. Industrije nikoli ni imela kaj prida, tudi & naj je nihče ne skuša uvesti. Prometna sreds^ so še staromodna, socialno skrbstvo zaostalo. L.lu, je veliko trpe in imajo živ vtis, da se komuni^1 na oblast tako malo meni zanje pač zato, ke1' ^ bila prav Dolenjska med vojno skoraj enodušn0 protikomunističnem taboru. ob' G»'e \sV V ČRNOMLJU je središče za reševanje in navijanje belokranjskega narodnega blaga, zlasti za slikovite narodne noše in belokraTij5* plese. Obojega je manj in manj videti, prihaja navade. Imajo pač ljudje preveč drugih skrbi. LJ bljana skuša dati pobudo, da bi organizirane * ^ klorne skupine nabavile večje število zares pris*'11 narodnih noš in prirejale vsaj po enkrat na le festival belokranjskih narodnih plesov, ki so ne daj veljali za tako izredno privlačnost. HIŠNI POSESTNIKI, ki imajo podnajem«1*., so morali to uradno sporočiti komisijam za P° žavljenje. Predvideno je, da bo država zasegla kih 25,000 hiš, ki jih novi zakon zadeva. Pred^‘, nik komisije za podržavljenje je izjavil, da ko , sija itak dobro ve za vse hiše po vsej Sloveni]1' imajo podnajemnike, vendar je posebna prig* tev zaukazana in bodo priglasnice le zato 9P ^ mali, da bodo vedeli, koga kaznovati — če bi n®^j reč kake priglasnice ob pregledu ne našli. ^ol spet — strahovanje! Vse se mora narediti “pi'° voljno!” FRANCE S KVANCA, NATE MISLIM... Jože Maček SPOMIN Ml GRE NAZAJ ZA VEČ ko dvajset Takrat se je začelo, kar je pač moralo priti. Francetofn, ki je bil moj rodni brat, sva na domačem dvorišču sedela na loj terskem vozu in zrla v Prevzetni Storžič, ki se je od naše hiše tako le-P° videl. “Kaj praviš, Jože, ali bi mogel na Storžičevi Slavi obrniti ta voz ?” Pomislil sem na vse, kar sem bil slišal o Stormu iz ust sosedov, pa sem dejal: “Komaj samokolnico, kolikor vem.” “Učiteljico bom nagovoril, da nas popelje le-tos tja gor na izlet.” Bil je najboljši učenec in je upal, da bo nje-Sova beseda zalegla. Zmotil se je. Izlet je bil — 1111 št. Jošt! France pa ves nejevoljen. “Kaj boš na taki krtini! No, Storžič me bo videl vseeno!” In ga je res. Ne samo enkrat. In ga ni le videl, pritegnil ga je nase, da se je zajedla v Fran-j^ta neugnana strast za planine. Ko je postal lju-Janski študent, se je vozil do planin s kolesom, r ni imel denarja za vlak. “Bogat ali ubog,” mi je rekel nekoč, “planine vprašajo. Ni je svobode in enakosti, kot jo da-■!° Planine. Ljubim jih. Bolj ko so nevarne, večja ,v>oja ljubezen.” Ni pomislil, da ljubezen*zna biti slepa... France si je našel prijatelja sošolca, enako ^dušenega za planinstvo. Zdelo se je, da je ves zanju mrtev, le planine so živele. Vse gor do "slava sta spet in spet vse vrhove preplezala. pa je prišel usodni dan 2. aprila 11)40. Odpravki sta se v Kamniške planine in vzela na piko Brano. Vse je šlo po sreči. Na vrhu sta se zleknila v mehki mah in uživala sončno toploto. Franceta ni dolgo zdržalo. “Ostani, sonce je vedno pravično in dobro. Jaz pogledam malo okoli, da bo laže odločiti, kod bova plezarila jutri. Kmalu se vrnem.” Ni prišel daleč. Na poledenici ga je spodneslo in je zdrknil v globino. Obležal je negiben, ljubezen do planin je zahtevala smrtno žrtev. Deset let je minulo. Zrli se mi, da je bilo včeraj, ko mi je oče telefoniral v Trst. Pretreslo me je, na pogreb nisem mogel. Dragi France, za deseto obletnico Ti znova želim: Počivaj v Bogu! Pozneje sem zvedel: Na njegovem grobu je nekdo zasadil cvetlice s Snežnika. Leto dni so že rasle, potem je prišlo odkritje. Za prvo obletnico so domači po maši zavili na Francetov grob, kot so imeli navado vsako nedeljo. Začudeni so obstali. Na spomeniku je visela vrv hribolazca, v zemljo je bil zataknjen cepin, ob grob je bilo naslonjeno kladivo in butara gorskih klinov. Grob je bil ves pokrit s svežim cvetjem s Snežnika. Ob goreči sveči pismo s kratko vsebino: “Dragi France! Vse leto sem jemal siovo od gora. Obiskal sem vse, ki so bile Tebi najljubše. Zmerom sem mislil nate. Zadnji je bil Snežnik. Zdaj pa nič več, ker Tebe ni več ob meni. Počivaj v miru!” Vsi na Kvancu so vedeli, kdo je napisal te poslovilne vrstice. Solze so jih polile. Tudi mene, ko sem zvedel. In zdaj —ob desetletnici — mislim prav živo na oba, na hrata in njegovega zvestega prijatelja. In me je gnalo, da sem te vrstice napisal. -i} KOTIČEK NAŠIH MALIH Dragi g. urednik MISLI: — Prav vesela sem bila in lepo iznenadena, ko sem za rojstni dan, 1. maja vdobila kot darilo za lepo knjigo: “Mladinska enciklopedija” v 3 debelih zvezkih. 1. zvezek: Prebivalstvo, zemljepis in zgodovina; 2. zvezek: Industrija in poljedelstvo; 3. zvezek: živalstvo, vrtnarstvo in rastlinstvo. Enciklopedija je zelo lepa, polna zemljevidov in slik v barvah, posebno kar se tiče živalstva in rastlinstva. Zelo se mi dopadejo tudi knjige, pripovedke in pravljice, ki nam jih je ata prinesel. Nisem pričakovala, da imamo tako lepe in zabavne otroške knjige tudi v slovenščini. In kako lepo poslikane in v krasnih barvah! Nič se ne lažem, če povem, da si jih kar tržemo iz rok v roke, posebno zdaj, ki imamo šolske počitnice. Radovedna sem tudi, če se je kaj Slovenčko? oglasilo na moj predlog, da bi nas prišel obiskat in birmat naš slovenski škof Prevzv. g. dr. Gregorij Rožman. 'A lepim pozdravom vsem prijateljem našega kotička. Slavica Filipčič Spoštovani g. urednik: — Najlepša Vam hvala za knjigo v barvah “Dominik Savio”, ki ste mi jo poslal. Tudi knjige, ki jih je prinesel ata, so mi zelo ugajale, posebno zgodbe o Krištofu Kolumbu. Ko sem čital, sem si skoraj mislil, da sem tudi jaz na ladji na potovanju v Novi svet. Tudi komik “V senci gozdov” je zelo lep. “Mihec in Jakec” sta pa zelo smešna. Mi imamo sedaj šolske počitnice in knjige vsak dan malo prečitam, ko imam kaj prostega časa. Lepo pozdravlja Vas in vse Slavko Filipčič Ptiček in ptička sta se stiskala v svoj e«1 gnezdu. Zunaj je strašno deževalo, da je teklo v ptičji dom. Mladiči so bili še v jajčkih. “Bomo morali napraviti streho nad gnezdom pip, pip,” je rekla ptičja mama. “Res moramo to narediti”, je pritrdil ptiči1 očka. “Samo zdaj tega ne moremo narediti, ko tako dežuje. Ko bo spet sonce sijalo, pa takoj, P*P pip.” Sonce je res kmalu spet sijalo, pa se je pt*®' ja mama spomnila na pogovor o strehi. Rekla je’ “Danes nikar ne delajmo strehe, je prelep da" za kaj takega, pip, pip.” “Res, danes pa že ne. In kako temno bi bil® v našemu domu, če bi napravili streho! Pip, P'P’ je pokimal očka. “Zelo prav govoriš”, ga je pohvalila mani*' “čemu nam ho streha, ko je pa tako lep dan. P>P’ pip.” Ko je spet prišel dež, je bila streha spet P°' trebna, pa je nista mogla delati, da bi se ne znl°' čila. Ko je sonce sijalo, pa streha potreba ni bil®' In tako je ostalo do danes, da so ptičja brez strehe. Kaj pravite, otroci, ali niso tudi nekateri lju“' je podobni ptičkom? Stric iz Tumbi Umbi. POHITI, BRATEC! % (Uganka) Kdo pa sta ta bratca dva, ki noč in dan P°' tujeta in se nikjer ne ustavita, kar v krogu vrtita, drug drugega lovita? Prvi je majhen, ure lovi. Drugi je velik, 1,11 nute podi. Mali je len, se komaj premika, nič Pj preveč po svetu ne mika. Veliki pa nič ne hrani nog, v eni uri P,e teče vso pot — okrog in okrog. Ko malega sreča, se prav nič sc ustavi. M"11! teče, R-a lepo pozdravi in reče: “Pohiti, bratec čas hiti, hiti!” — Ti, moj fantiček, ti, moj dekliček, če ta ('v‘1 bratca poznaš, napiši pismo v KOTIČEK! V. n i •J Zastopnik SKA v Avstraliji: H :*! » Dr. Zvonimir Hribar t jt! 970 Curlew Cres. ’>] 't. % Albury, N.S.W. S H Ob Oknu Vlaka Sydney—Brisbane P.B.A. P.B.A. (Zaključek) BOG JE USTVARIL svet in človeka, človeka £ase, Svet za človeka. Prepustil mu ga je, pa ne ar na slepo, češ, ravnaj z njim, kakor sani hočeš, Jflene nič ne briga, kaj iz njega napraviš. Naspro-v,°' Povedal je jasno povedal, kako naj si uravna 2lvljenje na svetu, da se ne bo zaletel. Že v paradižu, Nadaljeval je v starem_ testamentu skozi *Sa stoletja, posebno pa v novem — po svojem Ustnem Sinu, ki ga je v ta namen poslal na svet. ' °nudil tudi vse bogastvo svojega sodelovanja — raljestvo milosti. Po svojem Sinu je ustanovil na svetu Cerkev, ^v°je duhovno kraljestvo na zemlji. Pravočasno je 0 storil — takrat je bilo je daleč od tega, da bi i <1° razmišljal, kaj bo, kadar bo na svetu samo še standing space” in bo zmanjkovalo zemlje za ob-, lQvanje. Ljudem je dal naročilo, naj se potrudi-> da vse ljudi pridobe za Njegovo vero in vsak-naJ gleda, da bo po tej veri tudi živel. Bog si je zamislil svet in življenje na njem kot uči od Njega ustanovljena vera. Po tej je zakonski stan nekaj velikega in svetega, to-se večji in svetješi je deviški stan. Tej ugoto- vi se bo posveten človek seveda posmehnil, toda j.^ vzame na znanje, da se smeje Bogu v obraz. aJ pomisli, če je tak smeh priporočljiv! jj Bog si je zamislil tak svet, da bi na njem ^U(lje Njemu služili, ne zgolj samim sebi. Vsa l^tuova vera je polna takih naukov. In če bi bi-tako, bi mladina, fantje in dekleta, razumeli po-n deviškega stanu. Premnogi bi se odločili za stan. Prirojeno nagnjenje do starševstva bi . ačali v duhovno očetovstvo in materinstvo — ^ to ne samo v duhovniškem in samostanskem po-bratje *n nune> ampak tudi izven tega. J. Je toliko poklicev, kjer bi se samski človek žrtvoval v blagor bližnjega kot more to j 0r>ski. Namesto umetnega omejevanja spočetij . r°jstev bi vladalo med ljudmi prostovoljno oine-ij anie želja po spolnem izživljanju in to iz lju-^eZni (j0 g0ga jn bližnjega. To ne bi bilo tako tež-n celo nemogoče (kot trdijo nekateri), ker bi ^ bil0 toliko zapeljivosti, slabih zgledov, pohuj-at**ia v človeški družbi, z eno besedo: “kralj e-s a sPolnosti”. In milost božja bi našla odprta bi p tla bi J'11 podpirala. Taka omejevanje rojstev '■lo Bogu v čast, svetu v korist, pa tudi vse bolj zanesljivo kot tisto, ki ga najrazličnejše ‘“avtoritete” danes javno z govorjeno in tiskano besedo propagirajo kot edino — rešitev.. . In vendar je in ostane — “gnusoba pred Bogom.” Še več! Tudi zakonski bi v takih okoliščinah bolje razumeli, da je včasih tudi v zakonu spolna vzdržnost potrebna, pa bi jo tudi bili zmožni uveljaviti. Mladi ljudje ne bi sklepali zakonov v prvi vrsti zaradi same spolnosti, kakor se tolikokrat godi. In ni čudno, če se godi, ko dandanes že šolska mladina kar plava v spolnosti in je vse vzdušje življenja tako, da je treba pravega junaštva, če hočeš hoditi “po svetli poti”. In vendar je Bog dal človeku spolnost in ustanovil zakon zaradi družine, ne zaradi spolnosti same. Nikjer ni zapisano, koliko otrok mora biti v kaki družini, so okoliščine, in razlogi, da jih je po vsej pravici manj kot bi jih “moglo biti”, toda ne potom “gnusobe pred Bogom”, temveč potom periodične spolne vzdržnosti. Tak svet ši je zamislil Bog, takega je hotel imeti, če svet ni tak in ne obeta, da v doglednem času bo — čigava krivda? Bog je pač v toliko “kriv”, da pušča človeku svobodo. Sam se more odločiti, da vpošteva božjo zamisel ali je pa ne vpošteva. Ali bomo Bogu očitali, da nas ni ustvaril tako kot mravlje in ose in sršene — stvari z golim inštinktom, nezmožne izraziti tisto, kar imenujemo osebnost? Kdo je tedaj odgovoren, da je svet ves drugačen kot si ga je zamislil Bog? Ali je prepozno, da bi se ta strašna zavože-nost popravila ? Kaj more poedinec zoper navale grdobije, trstika zoper poplavo brezverstva in grešil osti? Bog je vedno navajal zavoženi svet nazaj na pravo pot s pomočjo kakega “izvoljenega ljudstva”, ali pa potom izbi-anih poedincev iz raznih ljudstev. Tudi dandanes. Njegova Cerkev živi in cvete med vsemi narodi. Še daleč je pa od tega, da bi njeno duhovno kraljestvo zavladalo nad vsemi ljudmi. Poedincu se je treba z dušo in telesom posvetiti delu za katoliško preobrazbo sveta, priključiti se naporom Cerkve, pa takoj ne bo več — poedinec! Hvala Bogu, je veliko takih. Ali tudi ti, ki to bereš? Ali čutiš v sebi nekaj, kar te žene med pravkar omenjene izbrance? če le nisi vse bolj med tistimi, sicer “dostojnimi” ljudmi iz tvoje družbe, ki so stokrat hitreje pripravljeni ziniti umazano kvanto in s tem pripomoči k grdobiji sveta, kot seči v žep in izvleci šiling za — misijone. Toda pustiva šiling, štejva samo kvante in — molitev... (Konec na str. 21 spodaj) KRISTUS (JOSPOI) IMA BESED0 rn Iz Slovenske Duhovniške Pisarne S Y D N E Y ! Slovenska služba božja DVAKRAT V mesecu se je v maju in aprilu dobro obnesla. Bomo torej nadaljevali. V juniju bo druga nedelja šele 14. v mesecu, četrta pa 28. Na ti dve nedelji bo sv. maša kot po navadi v St. Patrick cerkvi v spodnjih prostorih. V nedeljo 14. bo sveta maša za padle borce proti komunizmu po naročilu Stanka Šušteršiča. Vse štiri nedelje pa sveta ura popoldne ob 4. v kapelici cerkve sv. Frančiška v Paddingtonu. Mesec je posvečen presv. Srcu, prihajajte! B L A C K T O W N Slovenska služba božja prvo nedeljo, 7. junija točno ob enajstih. Pol ure pred mašo spovedovanje. Maša za rajno mater ge. Brkovec. HAMILTON, NEVV ČASTI,E IN OKOLICA Slovenska služba božja v nedeljo 21. junija V Hamiltonu tam kot navadno in ob uri kot navadno. Povejte še drugim! g PRIDITE, MOLIMO! !• It V mesecu juniju bomo vsako nedeljo ob 4. g popoldne molili v kapelici St. Franci Cerkve t.t “sveto uro” v čast božjemu Srcu za “molčečo it Cerkev” pod komunisti. JJ Vsi iskreno vabljeni! S Prej ali pozneje tudi zmerom priložnost!*! * v S.t za spoved. J.t :: :j «♦ M M ♦,* ♦♦ «,* • ♦ ♦ • »,♦ M ♦ ♦ M M M «♦ M #* M #,♦ M »« •« M »,« M M M M M »,♦ #» »« M • ♦ ♦* ♦♦ ♦»♦♦.» ♦♦ •• ** ♦♦ •• •• •• »•»»••«»•»*•»* ************ ****** ♦♦ ♦, (Sv. Luka, šestnajsto poglavje.) KDOR JE V NAJMANJŠEM ZVEST, je zve*1 tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivic®11' je krivičen tudi v velikem. Ce torej pri krivične,n mamonu niste bili zvesti, kdo vam bo zaupal reS nično dobrino? In če pri tujem niste bili zvesti, vam bo dal to, kar je vaše? Noben služaknik ne more služiti dvema ge«P°* darjema; ali bo namreč enega sovražil in druge*;1 ljubil, ali se bo enega držal in drugega prezi*‘j1. Ne morete služiti Bogu in mamonu. Slišali so pa tudi farizeji, ki so bili denarja ^ komni, in so ga zasmehovali. In rekel jim jel ste tisti, ki se delate pravične pred ijudmi, a pozna vaša srca; kajti kar je med ljudmi visoko, r gnusoba pred Bogom.” Vsak, kdor se loči od svoje žene in se oz«11’ * drugo, prešuštvuje; in kdor se oženi z ločeno 0 moža, prešuštvuje. Bil je bogatin, ki se je oblačil v škrlat in čico ter se dan za dnem sijajno gostil. In bil je ki berač, po imenu Lazar, ki je ležal pri bogat*110 vih vratih poln uljes in se je želel nasititi z dr°^, tinami, ki so padale z bogatinove mize. Pa tud* P, so prihajali in mu lizali uljesa. Umrl pa je ber* in angeli so ga nesli v Abrahanovo naročje* umrl je tudi bogatin in bil pokopan. In ko je v peklu trpel muke, je povzdignil je oči in od daleč zagledal Abrahama in LaZ*1’^ v njegovem naročju. In zaklical je: “Oče Abraham, usmili se me in pošlji ! da pomoči konec svojega prsta v vodo in ohladi ^ jezik, zakaj silno trpim v tem plamenu”. Akraham mu je rekel: “Sin, spomni se, da si prejel dobro v svoj življenju in prav tako Lazar hudo; zdaj se on ^ veseli, ti pa trpiš. In vrh tega je med nami in va ^ za vedno narejen velik prepad, da tisti, ki bi odtod priti k vam, ne morejo; pa tudi odondod 11 morejo sem’’. In rekel je (bogatin): “Prosim torej, oče Abraham, da pošlješ zarja v hišo mojega očeta; imam n.imreč pet b**; tov in naj svari, da tudi oni ne pridejo v ta trpljenja.” Abraham mu pravi: *» “Imajo Mozesa in preroke, nje naj poslušaj0 Bogatin je pa odgovoril: ^ “Ne, oče Abraham, temveč ako pojde do kdo izmed mrtvih, se bodo spokorili.” Abraham je odgovoril: “Ako ne poslušajo Mozesa in prerokov, **e do verjeli, tudi če kdo od mrtvih vstane.” b°' Škofje Jugoslavije pišejo vernikom '“'•iansk *>olj Devetnajst škofov iz vse Jugoslavije se Je zbralo na skupno posvetovanje pred novim letom 1959. Sestavili so posebno poslanico na svoje vernike, ki pa seveda ni smela v tisk, slišali so jo samo s prižnic v cerkvah. Tu prinašamo samo nekaj začetnih odstavkov. — Ur. Odpad od Boga Naši časi, bratje in sestre, so podobni časom j*h°8*°^°V* ^n°^° se Je Bogn odtujilo. Mnogo tone v pozemeljskem in v telesnih željah. Za* ^®ta vero in se našemu večnostnemu upanju po-^Huje. Vedno več je na svetu takih, ki žive, ka-Boga sploh ni. Ljudje božje postave in e dolžnosti vedno bolj pozabljajo; vedno se množe znamenja verske brezbrižnosti in ynega propadanja. Vračamo se nazaj v nevero s °dpadništvo, ki je hujše od nekdanjega. Nekoč ^ 8e splošno verovali v duhovni, božji svet kot tak; e* Pa mnogi odklanjajo celo vero v Boga, v du-j/ v nevidni, nadzemeljski svet in v posmrtno živ-Jenje onkraj groba. ^ V svojem pismu vam ne mislimo dokazovati, ^ Je Bog in da je v Bogu tudi duhovni, večni in '**T1»“1 jivi svet. Vi, ki prihajate v cerkev in kate- . Je naša beseda predvsem namenjena, vere niste •*I** JC tudi ne boste, dokler boste 1 cisto srce in dušo željno resnice. Preveč očit-0 V* se v nas in okoli nas govori o Bogu in s prs-^ ftanj kaže. *ti bolj človeška znanost prodira v skrivno- ^^ve, tem bolj se svet čudi moči in modrosti, > *le*končno presega vsako človeško moč in znan* °d|*£ro »lepega naključja in mrtve snovi, in °Cl10 *n neizprosno kaže na velikega, umnega, ^*t\°g0čnega in dobrega Stvarnika in umetnika — tj®*' Vse človeško življenje in vsa človeška omika »e Pa -— že po zgolj naravnih, znanstveno splo-Poznanih zakonih — končala v neizbežnem in |jj^°Verr» propadu in uničenju, če bi ne bilo meunir-^tiše, posmrtnega življenja, duhovnega sveta, 6o ln nebes. Svet in življenje postaneta brez Nesmisel. čanskih zapovedi in dolžnosti — po široki poti, ki vodi v večno pogubljenje. Ne tako, dragi bratje in sestre, ne tako! Trdno in junaško se držite svoje krščanske vere; vero izpovedujte tudi na zunaj. Po njej dajansko živite in tako ostanite udje božje Cerkve, ki je po apostolo- vi besedi “svetišče živega Boga”. Ona je “steber in temelj resnice”, nebeško mesto izvoljenih, “naša mati”. O tem vam hočemo spregovoriti v svojem pismu, preprosto in odkrito, praktično in kratko, kakor je tudi apostol govoril svojim prvim kristjanom. — ★ — V nadaljnjem razpravljanju škofje pišejo na kratko o naslednjih krščanskih nalogah: Čisto živite.. . Vzgajajte svoje otroke.. . Varujte se slabega... Prenašajte svoj križ.. . Duhovnike spoštujte... Bodite apostoli... Pomagajte Cerkvi... Nad nami je božja Previdnost.. . Iz vsakega stavka v pismu odsevajo bridkosti, ki mora skozi nje Cerkev v današnji Jugoslaviji, pa tudi odločnost pastirjev in ovčic, da hočejo kljub vsem zunanjim in notranjim težavam ostati zvesto na strani Boga in njegove Cerkve... OB OKNU... (Konec s str. 19) In ko je tako, da vse bolj vlada kvanta kot molitev tudi med “dostojnimi”, se ni čuditi, da morajo na svetu preprečevati obetajoči se “standing space” strahotne vojne in podobna iztrebljanja ljudskih množic. Pa to ni po božji naredbi, to je po naredbi ljudi, ki jim je božja naredba — zadnja briga. tol !)ruS°> kar vam želimo toplo priporočili, je l. • ŽIVITE PO SVOJI VERI in ne dopustite, da Va * strasti zapeljale na kriva pota, da bi vam 'V| Prazni sijaj sveta zaslepil oči in srce, da bi HJL. pred ljudmi postali strahopetci in odpad- V,;: ki bi celo zoper glas svoje vesti, zoper priče- *esn‘ce 'n *°per svoje resnično prepričanje Ul ' P° poti brezverstva, grešnega oboževanja e*a • ,n užitka, hodili po poti zanemarjanja krs- Živite po veri. Zdelo se mi je potrebno, da se tudi o tem pomenimo, zakaj ljudje imajo navado, da se ob vsakem novem težkem pojavu življenja ustavijo pri vprašanju: Zakaj Bog ne poseže vmes? In ko si sami ne znaja odgovoriti, kaj hitro sežejo malo delj in si rečejo: Menda pa na vse zadnje Boga le res ni... še malo in odpade tudi tisti — “menda”. Nato pa olajšano zaključijo: Bomo kar tako delali kot “vsi drugi”... v/ v/ V Sloveniji 1.1938 Neznan avtor (Nadaljevanje) šla sta po stopnicah v vežo. Tam je gospod odprl neka vrata in že sta stopala spet navzdol. Prišla sta v klet. Mati je začudeno pogledala okrog sebe in videla dvoje vrat. Prva so bila sestavljena iz lat, da se je razločilo, kaj je za njimi. Drvarnica, si je dejala, ko je zagledala kup premoga, drva, deščice in trske. Kaj je za drugimi vrati, je takoj pojasnil gospod Loboda sam, ko je dejal: “Tu je pa stanovanje!” stopil je na prag, potegnil ključ in odklenil vrata. Vstopila sta. V majhni predsobi je bilo temno. Zato je gospod Loboda odprl duri na levi. Mati je brž pogledala in videla, da sta v kuhinji. Naravnost pred njo se je svetilo okno, pred katerim je opazila deblo drevesa. “Dvorišče je zgoraj!” je pojasnil gospod Loboda in nadaljeval: “Zdaj pa poglejte še sobo!” Obrnila sta se in stopila skozi druga vrata. Soba je bila nekoliko večja in je prav tako imela okno na dvorišče. Po stenah so viseli temni madeži, v kotih pri tleh pa se je nabirala gniloba in siva plesen. “Malo boste počistili,” je nadaljeval gospodar, “prejšnji najemnik ni kar nič preveč skrbel za čistočo... No?” Materi je bilo silno nerodno, mencala je po tleh in roke je kar niso hotele ubogati. Gospodar pa je nadaljeval: “Cena vas naj nič ne skrbi... če boste čistili hišo in bo vaš mož prevzel majhne opravke, kakor žaganje in sekanje drv, pospravljanje dvorišča in vrta, bi nazadnje ne zahteval drugega, kot prispevek za vodo in pa luč bi plačevali...” Materi je postalo kar toplo pri srcu. Mislila je: lies ni stanovanje bogvekaj, ampak... plačati pa le ni treba nič. Že so jo spet objele sanje o postelji, o vozičku... in pa saj je dvorišče in vrt! Otroci bodo po ves dan zunaj na varnem. Skakali bodo po dvorišču in gospodar bo morda dal še kos vrta, da bo nasadila, kar je potrebno pri kuhi in je drugače tako drago, posmehljala se je in odgovorila: “Vzela bi...” “No, vidite,” je prikimal gospodar in si di'gnil obraz, kot bi ga zeblo. “Samo toliko vam moram pa že zdaj povedati, da na vrt in dvorišče nikogar ne pustim.. . Sicer pa to za vas najbrž ni važno. Saj gotovo nimate otrok?” Mati ga je začudena pogledala. Kako neki more misliti, da nimam otrok, si je dejala sama pri d sebi. Saj to je edino, kar imam. Spomnila sc Jc vseh po vrsti, od najmlajšega, ki še leži v pleni' cah in neprestano veka, do največjega, ki hodi W v šolo in zna brati in pisati. V isti sapi je tudi videla Ivana, moža, ki široko hodi od ležišča do le' žišča in treplja zdaj tega ali onega, s starejšim Pa se že razgovarja o pravici in krivici, o mezdah pa tudi družinske stvari. Le kako more ta gospo1 misliti, da ne bi imela otrok? Za koga pa živim0' če ne za otroke, ki nam bodo nekoč hvaležni? ta gospod misli o svetu? Saj smo veridar zato drU' žina, da imamo družino. Ko je bila mati še mlad® —• takrat, ko je še živela na deželi — kdo se Je čudil temu, da ima družina otroke? Tudi pri njenj hiši jih je bila cela kopica in zdaj so vsi odraščaj in vsak pri svojem kruhu. Ali morda ta človek n>’ ma otrok? Kaj pa bo s hišo, dvoriščem in vrtofl1' ko bo umrl? Kakšno veselje pa ima zvečer in ob nedeljah, če se krog njega ne zbere nikakšna drU' žina in mu le pes laja ob mizi? Zardela je in bi'eZ vzroka pogledala v tla, nato pa dejala: “Imam, gospod. Sedem jih je.” Tedaj se je gospod Loboda nenadoma odnia^' nil. Z obraza je izginil dobrovoljen nasmeh. Ostr° je pogledal in trdo dejal: “Kaj? Sedem otrok! Zakaj pa mi tega takoJ ne poveste? Ali vam niso tam povedali, da ne n>®' ram najemnika z otroki? č,etudi bi bil le eden, , vam ne dal stanovanja, ne pa kar sedem! In vl molčite in me gonite tu sem, da se bom še Pre hladil tu doli! Kar pojdite! Ali mislite, da hišo sezidal zato, da mi jo bodo vaši otroci Vl’e,, nosom podrli? Kdo bo pa poslušal njih vreščanj®’ Moja hiša je mirna in solidna, ni za to, da bi kaj rasli nekakšni, nekakšni... (požrl je besedo, pa se ni spomnil nobene primerne). Sva že op*1® vila! Zbogom!” Mati je sprva obstala kakor prepadena, pote^ pa je začutila, da jo nekaj tišči v nos. Segla Je žep in si obrisala oči, nato se je okrenila in P?^ časi odšla po stopnicah navzgor, vsa sključena bolna, za seboj pa je čula godrnjanje in loputanj® z vrati. Šla je skozi vežo in na cesto, kjer jo pozdravilo bleščeče sonce in veselo sivo modr° nebo... l' .: Opoldne si možu ni upala povedati, kaj se je zgodilo, izmikala se je z odgovori, proti veže’ ^ pa ni mogla več skrivati, povedala je vse po Pr9 vici, nato pa se je zjokala. Mož, širokopleč in |YI® čan, je nekaj časa strmel sam predse s svojim' virni očmi, nato pa si je potegnil z roko po £ 'h rjavih leseh, se ugriznil v ustnico in nenadoma °Si'nil suknjič. “Prav,” je zamrmral. “Kani pa greš?” ga je vprašala mati še napol v joku. Mož se je pretegnil in zamolklo dejal: ‘Kmalu bom nazaj!” Vzel je palico, ki je z njo ol> nedeljah hodil "a Sprehod, potem pa je odšel. Sprva je hodil po Cesti počasi, kmalu pa je podvizal korak in jo dahnil skozi mesto naravnost v Grajsko ulico. Prav ‘ "Oi kot dopoldne žena, je stopal skozi vežo, prav , 0 Po stopnicah, le pozvonil je nekoliko bolj mo-cn°- Tudi njemu so se kmalu odprla vrata in tudi })le je menda že prirojeno. Tudi jaz jih ni- V ),•>’. maram jih, ne glede na to, da je potem ske*8* VSe llaro^e- veste. •• otroci... Družin-skrbi, potem pomanjkanje — najemniku zma-denarja, dalje, — kaj bi pravil. Drugič pa, 'to boste gladko razumeli, kako bi mi vi, (op-da prav vas vzamem za primero, nič hu-j. ne mislim pri tem) delali na vrtu, obdelova-Po^j'0, žagali drva, ko ste že itak ves dan za-^ eni. če bi imeli še otroke. Tu vse nazaduje, ^ s*mi na sebi vidite, kaj se godi danes. Kriza, V*r Polnost, majhne plače in mezde..., kje je Jed • teSa? Preveč ljudi je, ki drug drugemu od-]0 8j0 kruh. Zakaj pa je po svetovni vojni cvete-Gospodarstvo? Še jaz sem si takrat priboril to Iri Posestvo. Vidite! Tudi zato sem proti otro-la ' ljudje pa so neumni. Poglejte, danes je bi-s>in ftV la<^' ^ga stanovanja pri meni ženska, pro- * Preprosta, skoro uboga ženska, njen mož je kvečjemu delavec... in kaj tak zasluži? In pomislite, ko sem ji omenil otroke, je rekla: sedem jih je. Sedem otrok! Smrt za onega, ki daje stanovanje. Obenem pa je še obljubljala, da bo njen mož pomagal... Le kako, vas prosim, saj bi vendarle mož moral pomagati doma pri takem otroškem bogastvu! Jaz bi pa zase delavca moral še posebej najemati...” Zalar je pogledal okrog sebe in vprašal: “In kaj ste storili z njo?” Gospod Loboda se je nasmejal: “1 kaj, ven sem jo vrgel.” Obmolčala sta za trenutek. Skozi okno je po-sijal zadnji sončni žarek, podrsal po tleh in se dvignil čez steno, nato pa se je jel umikati sam vase. Skozi strop se je zaslišalo lajanje psa, ki je pojenjavalo in še počasi izpreminjalo v cviljenje. Gospod Lodoba je prisluhnil in se namršen premaknil. Potem je zvdihnil: “Pes ne da miru. Predolgo je sam.” Počakal je za hip in je naglo vprašal: “Kako ste se torej odločili?” Zalar se je odtrgal od stene in napravil nekaj korakov sem in tja, kot bi razmišljal — nenadoma pa je obstal pri vratih, se ozrl v gospodarja in nc kam po sili mirno vprašal: “Ali veste, da bi vas jaz lahko prisilil, da daste tisti ženski stanovanje?” Gospod Loboda je od začudenja odprl usta. Oči so mu pogledale na stežaj in na obrazu se mu je pojavil strah, čez čas pa se je po sili nasmehnil in odgovoril: “Kako, kako to mislite?” Na kratko se je nasmejal in nadaljeval: “Sicer pa šalo na stran. Zmračilo se bo in jaz moram gori.” Zalar se ni premaknil, temveč je strmel vanj in počasi izrekel: “Tista ženska je namreč moja žena!” (Konec prih.) NA SVETO GORO pri Litiji je prišlo pismo iz Sibirije. Pisal je neki Bren, domačin, ki je med prvo svetovno vojno zašel v ujetništvo in še sedaj živi v Sibiriji. Star je 70 let in se je šele prvič javil. V pismu izraža željo, da bi zvedel, kako je doma, in slike sorodnikov bi rad dobil. Na žalost pa živi le še nekaj nečakinj, vsi drugi so pomrli. Umrl je tudi njegov brat, p. Hugo Bren, frančiškan, ki je pač vsa dolga leta do svoje smrti molil za “rajnega” brata, ki ga je vzela svetovna vojna. “Človek Na Obeh Straneh Stene” I’avla Miladinovič ROMAN Z GORNJIM NASLOVOM je napisal Zorko Simčič, izšel je v založbi Slov. Kul. Akcije v Argentini. že zaradi naslova samega sem hlastno segla po knjigi, zakaj človek in njegova duševnost sta me od vsega življenja vedno najbolj zanimala. Eden pisateljev, ki posega v človekovo duševnost, je Jurčec (“Ljubljanski triptih”). Isto velja o Simčiču. Vendar si pisatelja, razen v tem, nistsi v ničemer podobna. Jurčec je nežen, ogiba se vseh grobosti, tragedijo ovija z lepoto. Simčič pa ostane stvaren razumar. Ne išče lepote, kjer je ni. V stvarnosti Simčičevega peresa je skrita tista dražljivost, ki bralca žene v globino in tesnobo človekovega notranjega jaza. Simčič prodira v človekovo podzavest. Njegov jezik ni površen, ni izlizan, kot smo navajeni tega pri čitanju opisovanja zunanjih dogodkov pri mnogih pisateljih. Simčič piše neustrašeno, z najglobljimi goni. S tem delom nam podaja človeka takega kot je: neprestano se bori s svojim jazom, išče prave smeri v borbi med mislijo in čustvi, med razumom in srcem. Ni mu dana moč, da bi sam našel pravo pot, in ko se preda valovom dogodkov, ga življenje samo napoti v ravnotežje. Kljub življenjskemu neuspehu je Simčičev “človek” brez sovraštva. Ljudi sprejema take kot so, le s seboj je vedno v borbi. Zato beži v samoto, izogiba se pogovora z ljudmi, boji se jih, ker jim ne da pogledati v notranjost, v katero je ujet kot v začaran krog. Neprestano grebe po sebi, niha med dvema željama, zatajuje čustva, da bi sledil razumu. IZ BENEŠKE SLOVENIJE NA TRČMUNU so postavili lep spomenik velikemu Slovencu mons. Ivanu Trinku, “očetu beneških Slovencev”. Pač ga je zaslužil. Značilno za on-dotne razmere je to, da so napisali na spomenik besedilo v — latinščini... Razume se, da v laščini niso hoteli, v slovenščini si niso upali, ker bi spomenik s slovenskim besedilom ne stal dolgo.. . čeprav je že davno minila doba fašizma v Italiji. V ŠEMPETRU so imeli na belo nedeljo biserno sv. mašo. Slavil jo je čedadski kanonik mons. Ivan Petričič, Slovenec iz Benečije. Star je 88 let. Do zadnjega je rad prihajal med rojake s kolesom, na biserno mašo je prišel ob dveh palicah — zlo- Glavna oseba tega romana je človek, ki se P°' roči le iz spoštovanja do svoje soproge. Eden tistih ljudi je, ki so redkobesedni, nagnjeni k raZ" mišljanju, ki veljajo za čudake, čisto nehote, nenadoma, sledeč prabitnemu nagonu, ki se skriva v (moškem, se zaplete v zakonski trikotnik. Dotlej Je bilo njegovo življenje mirno, uravnovešeno, nis® ga prevladovale strasti, katerim se pa tudi v po*' nejši borbi ni dal podvreči. Vedno išče čiste življenjske poti. Roman se odigrava doma v Sloveniji, v Trstu in Argentini, ko “človek” pobegne v Trst, zapusti doma ljubico in ženo. Vendar ga ljubica v Trstu obiskuje. Upanje, da bo v Argentini začel novo, mirno in pravilno življenje, se mu izjalovi, ko dooi sporočilo, da je v Argentini tudi njegova ljubica-želi se ji izogniti, obenem pa ga zgrabi želja, d® bi jo spet videl. Tu se začno njegove največje borbe, katerim pa ni več kos. Kajti k njemu priha-ja tudi žena. Piše mu, da bi rada preživela starost z njim. Dogodki se tu razpletajo z veliko brzino, *‘člO' vek” pa nima več moči, da bi se boril z njimi in s samim seboj. Ko ga življenje vrže na čistino, se bridko razjoče nad lastno nemočjo. Roman je izredno globok, pretresljiv in pol*1 prikritega trpljenja, ki se skriva za navidezno niU' nim in razumskim človekom. Želeti je, da bi na#1 pisatelj Simčič dal novih del izpod svojega peresi v katerem ni nobene lažnjive morale, hinavstva ozkosrčnosti. S pisanjem o resničnem človeku naj približa našo književnost sodobnosti. mil si je bil dvakrat nogo v stegnu. Med svati j® bil tudi 1’etričičev sošolec župnik Jožef Jušič, Lud1 Benečan, ki pa zdaj past.iruje v Kredu pri Kobaridu. Prišel je s propustnico. Z njim je bil njegov sorodnik, kmet Josip Jušič, ki je l().‘i leta star, P® še rad pomaga doma na polju, vsaj ob lepem vi'e' menu. Pa ni več veliko takih starih “beneških korenin. NOVE MAŠE bodo imeli med beneškimi Sl°' venci letos kar trije rojaki. To bo na dan sv. Pe*'” ra in Pavla, 29. junija. To so prve slovenske noVe maše, odkar je zavladal v Italiji fašizem. Z vel1' kimi žrtvami so se mladeniči prerinili, do oltarj®’ seveda s pomočjo raznih dobrotnikov. So vsi 0®' vedni Slovenci, le žal, da bodo verjetno morali it' po novi maši kaplanovat med Furlane, pozneje P® upajo priti nazaj mod svoje kot župniki. Kaplani je v siromašni slovenski Benečiji pač malo. Dopolnilnica Zvonimir Hribar |v GOTOVO JE BILA NAMENJENA samo ugan-.ai'Jeiu, katerih število se tako lepo veča z vsakim 'Zldo» nove številke MISLI. • t-pam, da mi bralci Misli ne bodo zamerili, če , to pot tudi jaz vrinem med reševalce ugank in 1-ešitev “Dopolnilnice” ne pošljem samo prve lcei temveč celoten sonet in to v angleškem pre-■q0^u' kot je objavljen v knjigi “The Parnassus , A Small Nation”, o kateri ‘je pred letom poro- 91 v Mislih g. dr. Mikula. K . ^onet “O, Vrba! srečna, draga vas domača’’ je je'’1 >z venca “Sonetje Nesreče”, ki so nekaj naj-_ PBega, čemur je dal Prešeren izraza v svojih esi'iih. K a meji dveh nasprotujočih si svetov je E i. ; ^a eni strani svet domače vasi, preprostega fr' ,J®nja in trdne vere, na drugi strani svet poln J>azličnejših mikavnosti, ki pa za svojo navidez-Ptfa '° u®enost* al' bogastva skriva v sebi kal no-a V razdvojenosti in nemira. Hote ali nehote je ; ^ešeren jasno izpovedal in nam vsem dal odgovor vP>'ašanje — kje najti uho, mirno, preprosto v.c?> Po kateri nenehno hrepeni človeško srce, yJt* ^ ona mu daje oni notranji mir, ki je dar ■ e nosti za življenje na zemlji. Lepo in prijetno mi je bilo pri srcu, ko sem Prt*- Iepoto nedeljskega zimskega p,opoldneva, . ‘bUal Prešerna in se prepuščal tihemu) sanjaren- nie je popeljalo v naše kraje. Romal: sem po naših vaseh, gozdovih in planinah, kamor sem tako rad zahajal kot študent v prostem času in v spominu sem užival lepoto naše zemlje, lepoto, ki nam je sedaj odrekana. Pa še nekaj mi je prišlo na misel, nekaj, kar nam ni odrekano; nič novega — ne za mene ne za vas — pa kljub temu ponavljam: lepota našega slovenskega jezika. Prav zaradi tega sem priložil angleški prevod, kateri nedvomno predstavlja pravo umetnino in da tujcem čutiti veličino Prešerna. Toda vendar, koliko so prikrajšani, ker ga ne morejo spoznati v originalu. Seveda to ni njih krivda, toda mi, ki smo se rodili kot Slovenci, ali smo se kdaj vprašali, če bodo naši otroci mogli uživati Prešerna in ostale slovenske pesnike v slovenskem originalu V To thee, *weet, happy Verba, ali my praise! Dear corner of my father’* home and land, Why did the thir*t for knowledge e’er demand My going hence into life’* tortuous ways! I »hould not, then, have found Kow joy that iwayi The m i n d becomes but poUon in man’s hand; Faith in myself ali gone, I would not stand Here tot*ed by inner itorms through nights and dayx. A helpmate and a love for me alone — A dowry, priceless far above ali mark — I should have won with her my heart had known. Then might have floated smoothIy «y life’» bark, My home, my fertile fields, and ali my own Protected by our patron, good St. Mark. ičmo iz Z^Canacle je v deželi in rečem Vam; nekaj le-kot ta pomlad, človek se spet enkrat počuti °*oma' Tudi drugače je slovensko živ-T°l'0ntU samo nekak prenos nekdanjega . ^il v domovini. Vzemimo samo slovensko cer-ul) 1,1 službe božje v njej! Samo pri enajsti maši jih L ki je zadnja, vidim več ljudi, kot sen, božjj kdajkoli v Avstraliji pri slovenski dlužbi je ^astno cerkev so začeli graditi pred leti, ko ® tu še komaj nekaj stotin Slovencev. Ima *vev samo eno napako — premajhna je! lw lav tako so rojaki tu razgibani na kultur-SCi", organizatorično. Imajo vsakovrstna ■■»Oto* 0c' cerkvenih bratovščin do hranilnic in po- Pfj J.Un>e. v .. cerkveni dvorani se vrste predavanja in biiu . 'tve, da se komaj razvrste. Odkar sva tu, je P*av'?1-a> mladinska: Boštjan iz predmestja, če-dat J® bila samft “mladinska”, je prišlo igro gle-ti^, na nedeljo popoldne, krasen pomladanski narf 300 ljudi. ,? So prvi bežni vtisi, ki vplivajo na človeka J. ; vUenje v avstralskim. Tudi dežela kot taka t»!\! s.ičem drugačna, dasi o tem še ne morem kaj dosti reči. Toronto je /ako veliko mesto in ne-kar najbolj prijetno in privlačno. Z ženo sva se z lahkoto udomačila in nehote primerjava tukaj-prestano raste. Odkar je odprt kanal Sv. Lovrenca — dolg 2500 milj — je Toronto postalo pristaniško mesto in vidno napreduje. Tako daleč od morja, pa vendar takorekoč — obmorsko mesto. Lep pozdrav vsem v Avstraliji, posebno MISLIM, S.K.M. in vsem znancem. — Zlatko Verbič. NADALJNI DAROVI V TISKOVNI SKLAD £ 3-0-0: Jože Potočnik, Franc Valenčič; £ 2-0-0: druž. Hrast; Drago llijaš; £ 1-0-0: Maks Hartman, Miha Molnar, Branko Kalc, Berta Slavec, Marg. Kosmina, Frank Tomšič, Marija Horvat; Šil. 10: Anton Vrh, Vinc. Mavrič, Al<5 strani velikega formata in P° .. obširen pregled gospodarske vede, ki spada med najbolj aktualne vede. Ja Družabna Pravda se je z izdajo gornjih — zlasti zadnje, ki je monumentalno delo , največjega živečega sociologa — močno za*'0 ^. in je sedaj v velikih težavah, ker ne more P1 časno kriti svojih obveznosti v tiskarni. jt, Ne prosimo za podporo. Prosimo, da naše knjige, ki jih je avtor z največjim sestavil (ne da bi zanje dobil kak honorar) in^j je Družabna Pravda založila z najboljšim "-jj nom: dvigniti slovensko socialno kulturo na ^ J na kateri ne stoje niti mogočni milijonski rodi. .Mislimo, da se nam je to prosrečilo. Lepo prosimo, da nam tega pisma ne v zlo in nam s hitrim naročilom pomagate P1 sti težave, v katerih se nahajamo. Prav lepo Vas pozdravljamo: Bog, stan rod! ^ ,-M Tajnik: Predsednik: ^‘7 er>" Maks Jan Lojze Erjavec Rudolf DRUŽABNA PRAVDA Casilla Correo Central 1944 £■ i BUENOS AIRES, ARGENTInA Pripis uredništva: jjl>l Vse zgoraj navedene knjige lahko d°blu(iJ ■ MISLIH. Cena je je navedena na drugem n,eip! tej številki. m 11»'