JLisi 47
\ torek Rožnika cveta
4849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold,, polletno 4 gold., za ene kvatre 3 gold.
Slovenci po Štajerskim.
Bogu in našim mladim milim cesarju Francu Jožefu bodi hvala, de je čas prišel, v kteri-mu se že po novi nstavi naše nam napovedane soseskne postave začnejo resnično upelvali; zakaj slišim, de so v našim Celskim krogu več del per vsih kantonih soseskni predstojniki že povableni bili, z možmi bistre glave in dobriga serca v pisarnice priti, de bi se s gospodam komisarjam zavolj teh novih, še kmetam premalo znanih reči pametno posvet-vali, in potem c. k. kresiji na znanje dali novo združenja sosesk, ali ktere soseske bi se rade pod enim predstojnikam združile v poglavitno sosesko ali srenjo.
Pa — žalibog! per vsem tem se veliko nepakov nakluči. Ne vem, od kod zmešnave zvirajo? Mislim si, de je nekaj slabovednost in kratkoumnost uzrok tajistih, — pa tudi znam reči, de nevošljivost narveči napake naredi, zakaj gotovo se ve od nekih, de bi radi sami svoji bili, in še rajši gospodi svojih sosedov. — O gerda lakomnost posvetne časti! zakaj se ti lak prederzno med nami obnašaš? Poberi se od nas! ker tebe ni bilo, je vselej prijaznost, žlahtna roža cvetela ino ni nikolj osehnila. Naj si ljudi med seboj pri-azno roke podajo v vpelvanju noviga sose-skniga redu; naj gospodi ino kmeti prijazno se podpirajo ino zdajšno stanov — ločno raz-pertje, ino sovraštvo v ljubeznivo zedinjenje spremenijo, ino visi ino niži stanovi naj le eno misel imajo, namreč po besedah svetliga cesarja z združeno močjo po soseskah, narpo-prej ino potem po deželah ino po celim cesarstvu nove postave po redu in mirno vpeljati, ino tako združeni vse sovražnike junaško premagati.
Po novih srejnskih postavah bo morala vsaka srenja alj poglavitna soseska, ktera bo samostalna, — če je še tak majhna, srejn-skiga predstojnika (Biirgermeister) si zvolili, kter bo imel vse potrebno oskerbeti; če pa ni v srenji takiga moža, kteri bi znal vse oskerbeti, kakor 83. pravi, bo morala srenja eniga za primerjeno plačilo na strani predstojnika imeti, kter vse potrebno pisanje opravla; predstojnik scer nič plačila nima dobiti, pa njegovi oskerbnik in pisar bo se moral plačati , de bo zamogel živeti. Potem se že vidi, de se majhne soseske morajo v eno velko združiti, de bodo ložej plačilo svojimu oskerbniku vkup spravili.
Neumno bi tedej bilo , ako bi hotle majhne štiberske soseske samostojne biti, ino si tako velike težave nakladali. Tudi morajo že po §. 4. majhne soseske se s drugim zediniti. Kar pa njih soseskno premoženje zadene, ostane zmiram njih lastnina, če ga nočejo premoženju drugih sosesk pridati; kakor postavim: sejme, lov (jago) soseskne štantne zemliša itd. kar jim ob letu gotove dohodke prinese: vse to je zmiram njih lastnina.
Kar se med ljudem sliši: če se tu alj tam perdružimo, nas bodo uni golfali, ali za nos vodili, — je prazno. Vas prašam: alj ne bo imela vsaka soseska svoje namestnike ali zagovornike, alj po postavi rečti: odbornih svet-vavcov, ktere si bo ljudstvo samo po številu duš izvolilo ino v srenjske zbore pošilalo? Ino alj ne veste, de se mora po ustavnih postavah vse očitno (javno) goditi, ino de vsak
ima pravico v zbor priti poslušat, kak se pogovarjajo, kak se godi? Potem bo že vedel, počeni je kaša? Tudi ima vsak pravico tirjati letno rajtengo (račun) v razgled, ino potem-takiin mislim, de je goljufije in igranja pod klobukam konec.
Naj bo vsaki soseski tedej priporočeno, dobro premisliti, de bodo veliko ložej velke soseske shajale ino svoje troške plačvale, kakor pa majhne. Ložej bo 1000 posestnikov 500 gold. sreb. vkup spravilo, kakor pa ka-kik 80 alj 100. Tudi bo v večih soseskah več pametnih možov se najšlo, kakor v majhnih, kateri bodo tudi lehko kaj dobriga ino umniga si umislili, prevdarili ino sklenili. V današnih časah vse kriči: Edinost, edinost: velko močno edino Austrijo! — male soseske se pa nočejo ediniti, ampak se še hočejo raz-tergati. Za drugo ja soseska Šentpeter zmiram ostane še Šentpeter, ino Šentpavl zmiram Šentpavl, če se ravno v eno poglavitno sosesko alj srenjo združite. Ino tudi mislim, de bo vsak rajši 1 groš plačal (v velkih soseskah) kakor pa 1 goldinar (v majhnih soseskah). To je moja misel, — misel domolju-biga Slovenca.	(Slov. Nov.)
Vpcljanje slovenskiga jezika v urade.
Živimo v hudi dobi, to se ne more tajiti. Iskrenost (Begeisterung) pretečeniga leta se zmirej bolj v valovih viharniga časa gasi; eden za drugim roke križama loži, in čaka ednakšen, kaj mu osoda pernese; ni več ser-čne radosti do domovine. To je lahko zapo-pasti. Preljubezen do vsake reči terpi le kratek čas, in sčasama clo zaspi, ako je vedno kaj ne budi, ako je pa zaspala, spava terdno naprej, in se ne da precej več zdramili. Poleg tega moramo izpovedati, de nagib (Trieb-feder) človeškiga djanja je večidel obzir na dobiček, ki iz njega izvira. Redek tisti, ki vsak dobiček v nemar pustivši, se le zato trudi, ker spozna, de kaj dobriga, kaj ob-čnokoristniga dopernese. Saj iskren, brezobresten človek ne bo tako lahko opešal, ako bo spoznal, de njegov trud kako plačilo čaka.
V tim obziru mislim, de vse besede ostanejo prazne, in vse podbudenje glede naše slovenske reči bo le slab odmev dobilo, dokler Slo vene ne bo vidil materialne koristi svojiga prizadevanja. Vupanje premembe sedajnih časov, ki bi se, Bog ve kdaj, prigoditi, in za-gotovljenju naše narodnosti veljavnost dati vtegnila, le malo marljiviga podbubi, nemar-niga pa iz spanja ne zdrami. Pokažite jima kak očiten dobičik, in bote vidli, kako urno se bo leni gibal, in marljivi se še bolj za slovenšino trudil.
Dobiček perzadevanja za slovenšino pa vidi Slovenc le v vpelanji svojiga jezika v urade; sicer ne vidi druziga dobička, kakor kteriga mu p. r. francozki jezik prinese. Potreba upelja-nja slovenskiga jezika v urade je bila po časopisih že stokrat izrečena; meni se zdi ta reč tako važna, de seje ne more dovelj per-poročiti, je ona, bi rekel, conditio sine qua non povzdige slovenšine in našiga izobraže-nja, in zato sim se tega predmeta zopet lotil.
Kako gibanje je bilo pretečeno leto po celi Sloveniji, kader je glas zadonel, de v
eratkim se bo v pisarnicah po slovensko pisalo; tudi Lahe in Nemce je to spodbodlo, in kmalo ni bilo zadosti slovenskih slovnic in učiteljev. Zdaj pa, ko vidijo, kako s Slovencam ravnajo; kjer marsikak prerok iz modrih ust prerokuje, de je v 20 al se več letih komaj mogoče, slovenski v uradih pisati; večidel jih smehljaje se vse, kar je slovenskiga opusti rekoč: H čimu se bom trudil? saj ne bom doživel, de bi slovenski jezik v uradih imeli, toliko že znam, de kmeta v njegovi bajti, al slovenskiga duhovnika na leči razumem, več mi ni treba. Takšen, ki se zdaj ne loti urno svojiga jezika, bo v pozne-jili letih, obupavši, de mu je še mogoče se svoj materni jezik naučiti, nar hujši protivnik slovenšine. Kako je že semtertje ljubezen do domovine vsahnila, hočem le en izgled povedati. Goriško slavjansko družtvo je bilo sklenilo, de bi narodni občut oživel tudi po kmetijah, časopise med zvunajne družbenike razpošiljati. Pervič so se vsi tergali zastran slovenskih novin; al zdaj malokter (večidel jih je že odpadlo) praša po njih, ampak nas prosijo, de naj le obderžimo za-se Slovenijo, Novice, Vedeža itd. temuč jim pošlemo al „Presse", al „Ostdeutsche Post", al prežlahtniga „Lloy-da", ako bi ga imeli. Vidite, ko marljivo se za slovenšino potegujejo, ko se za-njo potijo in vbivajo!
Vse drugači bi bilo, ako bi imeli slovenski jezik v uradih. Kako skerbno in nevtrud-ljivo bi vsakteri izvire pohasnoval, de bi se kmalo, kmalo slovenski jezik do kraja naučil. Kmet, ki v svoji politiški enakošnosti ne praša druziga, ko kdaj ne bomo nobeniga davka več plačovali, bi se svoje narodnosti zavedil, in ponosen na svoj jezik bi rad kake bukvice al kak časopis v roke vzel, ter radoveden v njem bral, in tako sčasama v izobraženji napredoval. Kaj bi rekel od naših slovenskih učeneov, ki več od vsaciga druziga za slovenšino gore? Bi jih ne bilo treba v slovensko šolo vabiti, in jim znanje slovenskiga jezika zapovedati. Bi rajši vse v nemar pustili , pa materniga se skerbno učili. Tudi Lah in Nemec bi ne stal zastojn, in bi mar-sikteriga rojeniga Slovenca pretekel.
Naš jezik, ako ga imamo v uradih, zadobi svojo imenitnost, in si sam pot v šole in v druge kraje, kjer ni bilo ne duha ne sluha od njega, perpravi; sicer ostane ko nepotrebna reč vedno v svoji niščetnosti, ostane le jezik nižniga ljudstva, in nikoli se ne bo mogel drugim evropejskim jezikam vštric djati.
Ako pa bomo mi perčakovali od posa-mezniga, de se bo sam od sebe, brez de bi ga kaka sila poganjala, izobrazil v slovenskim jeziku, ki pa še nikjer ni svoje veljavnosti zadobil, ki je kot srabljiva reč iz vsake omikane družbe pahnjen, ki kot malovreden le na pragi stoječ včakuje vsmilenje od napihnje-niga Nemca; ako bomo mi odkladali, dokler ne bomo imeli razširjeniga slovstva: se bojim de bomo čakali ko kmet, ki je čakal per vodi, dokler bi stekla, de bi potem čez-njo šel. „At lluit illa, fluetque per omne volubilis acvum."
Kaj pa je nam treba bogatiga slovstva, kaj je nam Ireba epopej, idilj, satir itd., kaj je nam treba vediti v slovenskim jeziki, kako slavno se je Sardanapal obnašal, kje stanuje Velik-Mogul, kako je Kopernik zvezde štel,
kako je Line travice iskal in vredovai itd., kaj je vsiga tega treba, če sosed soseda toži, de mu je leti sto goldinarjev dolžan, kterih mu noče ob časi poplačati?
In kdaj bi bilo mogoče slovenski jezik v urade vpeljati? Jez mislim, de bi ne mogle dolgo časa terpeti. Poslovenjenje knjige splošnih deržavljanskih postav gre po godu naprej. Slava možu al možjem, ki so se prostovoljno taciga dela poprijeli. Se nadjamo, de v enim leti al kaj čez ne bo le knjiga deržavljanskih, temuč tudi kriminalnih postav poslovenjena. Ako bi vladarstvo kaj za Slovence maralo, bi ono to delo na-se vzelo, in ga zraven kakih drugih potrebnih reči urno dokončalo. Imamo, žali Bog! pravico do narodnosti le na papirju. Pa naj bo s tem kakor hoče, ako so gor imenovane bukve poslovenjene, in od vladarstva poterdjene, mi imamo zadosti uradniških izrek, in se nam ni bati, de je naša pravica v nevarnosti. Po priložnosti, ako bi se vtegnilo kaj taciga zgoditi, naj se obderži ko izvzetik al nemški al laški jezik. Saj se v časih p. r. francozkiga jezika v uradih poslužiti smemo, kaj brani, de bi ne smeli nemškiga al laškiga na posodo vzeti, dokler bi ne bili prav terdni v svojim.
Pa pogumniga začetka je treba. Slovenci! naša narodnost je zdaj zagotovljena, že davno je zapovedano, deželni jezik v uradih rabiti (§. 13. G. O.) Je res, de takrat ni bilo še Slovencov in slovenskiga jezika na sveti (!!) Sedaj pa se nadjamo, de živimo, in ako ni g. 5 deržavne vladbine ustave očitna laž, imamo mi nerazžaljivo pravico svoj jezik varovati in omikovati. Brez vpeljanja slovenskiga jezika v urade pa ne bomo nikoli al Bog ve kdaj izobraženje v svojim jeziki dosegli Zatorej, Slovenci, ne kratite si sami sebi pravice ! Ako je poslovenjenje gor imenovanih bukev dokončano, naj se koj naš jezik v urade vvodi. Mislim, de vladarstvo ne bo tako ter-doserčno se temu zoperstaviti; in ako se kdo drugi zoperstavi, je neperjatel slovenšine, ter izda, kar je narodu nar svetcjši!
V Gorici dne 3. rožniga cveta 1849.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Celovec 2. Junija 1849. Kar se za vas v Ljubljani peče, je za nas v Celovcu že spečeno.
Tudi pri nas je bla ena uradniška služba pri c. k. pošti prazna. Poskusil je tudi neki Slovenec, in je svojo prošnjo podpiral s prav dobrimi spričbami. Prašalo se je, alj kaj zna „franzosisch, italieniseh" alj pa zna „sloven-ski" od tega tistim gospodam se še sanjalo ni; ja slišati smo mogli, da po ljudomilih mislih tistih gospodov tega še potreba ni.
V Celovcu je živa potreba znati „franzo siseb, italieniseh, engliseh" mende še „chine-siseh", — slovensko pa ne! Mar so koroški Slovenci, kterih je po letašnjemu šema-tizmu Kerške in Lavantinske škofnije 121,000 duš, le Francozi, Lahi itd. morebiti, da še ljudi niso?! So so ljudi, pa so tisti stari He loti ali Parias, s ktermi sme vsaki ravnati kakor mu je drago! Kratko, podelena je bla tista prazna služba nekemu Nemcu, ki še slovenski abc ne pozna, in tako lepo in tenko spolnena cesarska postava, ktera zagotovi enakopravnost vsim narodam. Mi Nemcem ne branimo, tudi po slovenskih deželah svoj kruh iskati, alj to tirjamo — ino mislim, da imamo pravico, in tudi dolžnost — to tirjamo, da je vsaki uradnik popolnama vajen jezika tistega naroda, pri kterim služi. —
Dragi rodoljubi! vse je pri nas še pri starim , ino mi se ne oglasimo, mi ne iščemo pravice za naš mili narod! To da našim sov-ražnikam, kterih v vsakemu kotu eden tiči
na opako obračati in v svet trobiti, da so Slovenci zadovoljni, da hočejo oni tako imeti, sicer bi se ja branili. „Onaj , koga verige ne tištu, zaslužuje, da rob i ostane."
Kako bi se moglo ti krivici doskočiti? 3rav lehko, lehko. Bragi brati! kterim še v nedrih serce bije za naš mili jezik ino potlačeni narod, čujte, kaj je storiti. Na vse liste, poslane v slavjanske mesta in kraje, postavimo napis v slo venskim jeziku; naročbe pri kupcih, čevlarjih, knjigoteržcih itd. pišimo v slovenskim jeziku. Tega nam nobeden še tako hud slavopožeruh ne more braniti ali prepovedati; bomo vidili, kako dolgo bojo ti terdovratni gospodi še terdili, da ni nič Slovencev, da je slovenski jezik pesji jezik. „SiIa kola lomi" hitro bojo tisti gospodi slovenščino bolj cenili, saj zavolj dvajsetic, ki jih v njihovo mavho vsiplejo slovenske roke, se bojo slovenskega jezika gotovo lotili; zakaj „sila tola lomi!" —
Čudno se lice po svetu meni. Lani obso-red je blo vse veselo. Kamor si stopil, vse je blo vneto, vse je gorelo za Austrijo. Letaš je drugači; ni veselega petja, ni tistega iskrenega potegvanja za Austrijo.
Kaj je to , brati Slovenci ? Po navadi je vigred in po letu vse židane volje, letašnja vigred je vse v černo zavila, nevsmiljena slana je padla, in požgala nadepolno cvetje tudi po slovenskih dolinah in planinah po dolgi, dolgi zimi vstajajočih rožic. Alj ni žalostno, žalostno do duše, da se prijatelstvo najde za Madjare mile in krasne Austrije najhujši sovražnike? Brali smo v 44. listu Slovenije, da v Gradcu ve lika prijaznost živi, ja da je clo oddelik na rodne straže pri neki veselici Košutu zdra vico pil! Tudi pri nas se takih znajde, in tih ni malo, ki se za Košuta potegujejo, in se nad vsako nesrečo naše armade vesele. V tabernah in gostivnicah je zavolj Košuta že do gostega prišlo, so se ljudi že do kerva vega bili. Čujte, kaj se je pred nekimi dni ravno na letni terg namerilo. Neki 3 — 4 ne maniči sedijo pri veselim bokalu, in terdo svoje oči operajo na eno podobo, ki jo imajo prec seboj na mizi razpeto, kar zakričejo na vso gerlo: „Eljen Košut!" Vse pričijoče preleti strah in groza, ino eden stotnik že na počitek djan ali penzioniran, skoči pred mizo, in popraša: kaj delate in vpijete? Še se preder-znejo zopetovati: „Eljen Košut!" Stotnik, že star mož, ves razkačen, počne s svojo palico po njih mlatiti, ja klinko iz nje potegne, in okolj sebe maha in bode; in tak hud boj se je vžgal, da so bili žolnirji v pomoč poklicani Nemaniči so jo bli že prej potegnili, in stotnika vsa kervavega so morali na doni odnesti.
Brugi dan se spet nekaj takega perpeti Neki mestjan, že dolgo znan hud demokrat, vleče se s ogersko bandero po dne iz novega terga po šolskih ulicah itd. in vpije: „EIjen Košut," „Vivat republik" in take reči. Že so ga sgrabili in posadili v kaznovavnico; dro pravijo, da je bil napit, pa vender je to žalostno. In tako vre in tle po mestu. Zato tudi ogerski žolnirji od polka „Turski" k nam na posado ne pridejo; že so bli v Šent-Vidu in v Brezah; alj so dobili odpoved, in poj dejo po drugim potu na Laško. Mislili so nekteri upam preveč boječi gospodi, da ti nekaj prešerni ogerski žolnirji s temi Košutovci se bojo pobratili in kaki punt ne sprožili. Mi smo tudi zadovoljni, nam je je tudi ljubo, da ti k nam ne pridejo; de se kje kaka priložnost ne poda, nam še te ustavne svobode odvzeti. —	And. Einšpiler
Iz Koroškega. Čuj Slovenija žalosten glas iz tvoje severne meje. Tam besede tvoje zasleplenim sinam še niso dirnule v serce tam sinovi tvoji še sramujejo tebe se, in ptuj covo mater ljubijo. V krivi verbi (Krumpen-dorf) na belaški cesti, poldruge ure od Ce> lovca ustrojila se je narodna straža, ki šest deset mož pod jednim četnikam šteje. Na binkuštni pondelek posvetili so stražno bandero
Hadoželni znati, alj bode ta bandera tudi k zmagi Slave stražnikam kazala pot, se nekteri Slovenci iz Celovca popoldne obhajanje gledat podamo. Kaj zagledamo taj, kaj slišimo na vesi slovenski? Vsi stražniki v slovensko cmetiški obleki na zavitih robih slovenskih lobukov nemško kokardo pripeto imajo. Pra-šamo jih, kaj znamnje na klobuku pomeni in rekli so, de se z tim za Nemce spoznajo. „Vi ja niste Nemci, pravimo jim, ker vsi slovenjo marnovate.,, „Samu sovenjo, je bil odgovor, per nas le stare babe in dediči znajo; mvadi ljudi in moži so vsi že gebildet." Materni jezik zaničevati, svojiga roda se sramovati, in ptujca za gospodarja imeti, to je per teh Slovencih „gebildet." Žalibog de je tako, ter se izobraženost per nas dozdaj ni mogla v domačim jeziku doseči. In kakor se vidi, ni šla oblastim iz serca obljuba, narodne šole Slovencam podati, ker v djanju tu na Koroškim še nič storjeniga ni, ker še veliko uče-nikov slovenski kruh je, ki besedice slovensko ne znajo, ker perpravniki Celovški, ki po dveh mesencah že učeniki bodo, slovensko še brati ne znajo.
Basel je še pod vojvodam Karastam na vsih straneh od Verbskiga jezera (Werder-see) gosti les. V sredi gošave na zapadni strani jezera gnezdil se je velikanski zmaj jod staro lipo (Lindwurm). Veliko živine in ljudi je že njegovo žrelo bilo požerlo. Čver-sti Slovenc ga je z robatico vmoril. Gojzd so Slovenci posekali, in krog lipe naselili ves, iatero so Celo ves imenovali. Strašne pošasti pak in verliga junaka podobo so v spomin iz skale stesali, in v sredo vesi postavili, ker se še zdaj na novim tergu Celovskiga mesta viditi more.
Meni se dozdeva, de je ta gadni zmaj še skrivno pleme za seboj zapustil, ki lipo slovensko z svojo peno napihuje, al dobi malo ali nič škodovati noče. Prišel bo čas, de se bo tudi to gadno pleme iztrebilo in po tem bota lipa in dob na Koroškim lepo cvetela. In Kriva verba spoznavši, de je iz-rastla pod senco lipe, se bode spet od doba, kamor je zdaj naklonjena, k lipi nagnila.
Hervaška in slavonska dežela.
Bansko svetovavstvo je Jelačiča bana zaprosilo, de bi od svetovavstva na cesarja namenjeno prošnjo za eno edino nadgledništvo vseh šol po hervaškim, Slavonskim in po zadevni vojaški meji, ter za eno občno šolsko sostavo (system) v trojnim kraljestvu, s svojo veljavno besedo podpiral. V tem dopisu pravi bansko svetvavstvo:
„Bansko svetovavstvo misli, de je tudi za naš narod doba prišla, de se on saj v obziru omike in duhovniga odgojenja — dalej ne raz-drobljuje, in de se v njegovo izrejo eno pravilo in ena šolska sostava (Schulplan) po našim trojnim kraljestvu vvede, in s tem od naše narodnosti toliko škodljivi dotik enkrat odpravi, kteriga je v dušno odgojenje našiga naroda imela tu nemšina, tam taljanšina, in drugod inadjaršina.
Alj zastonj je vsa nada (up), de se bo cilj in konec ta, po kterim vse domorodne serca toliko hrepene, le samo v trojnim našim kraljestvu doseči mogel, dokler bode veči del naroda — junaška namreč krajina (meja) naša — v obziru dušniga odgojenja pod močjo nemškiga vojniškiga opravništva stal, — in dokler bo nemško vikši vojniško velitelstvo vsaki dotik domače oblasti glede narodne izreje graničarja od sebe odbijati smelo. — Bo-žanstvena idea dušne vzajemnosti in edinstva jugoslavjanskiga ostane tudi v naši domovini v idealskih predelih tako dolgo, dokler v narodno odgojenje ljudstva eno pravilo, eno vo-divno misel ne vpeljemo."
Iz Oseka se piše Novinam h. d. si., de se Madjari zlo boje Rusov, in de vse, kar je
živiga, na noge kličejo zoper ptujca, ki jim pride vero potret.
Ogerski zbor je odločil Peštanam zahvalnico ker so se o času obsede Budima tako hrabro obnašali.
V	slavo 14. Aprila (razglasenja Ogerske samostalne deržave) bode veliko praznovanje 6. Junija.
V	Oseku se nadaljuje sodno preiskovanje zoper madjarone, ki so bili mesto Madjaram izročili. O času vlade Kazimira Batjana v Oseku so se pri mestni gosposki Oseka in pri verovitiški županii vse uradne opravila v her-vaškim jeziku in sicer v novim pravopisu (!) peljale. Tako so tedej sami Madjari slavonske madjarone navadili na narodni jezik in novi pravopis. — Iz Pečuha nam pride novica, de se tam ljudje puntajo: ali vitežki major Ro-rata jih v berzdi derži.
* Osnova ustave za kronsko deželo Dal-macie je prišla po „Gaz. di Zara" na ondaš-nje poglavarstvo. Po ti ustavi se imajo mende tudi kvarnerski otoci združiti z Dalmacio.
Cela Dalmacia bi imela deželni zbor od 36 poslancov in sicer v poglavitnim mestu Zadru. 10 poslancov zbirajo mesta, 13 deželne občine, 13 taisti, ki narviši davke plačujejo. Od zedinjenja z Hervati nam ta časopis nič ne pove; bojimo se, de bodo Lahi v zboru veliko prevago imeli.
Iz Zagreba. Vse uno, kar se je te dni govorilo od silne madjarske armade, ktera se napravlja nad našo domovino, je ostalo pusti glas in ostane to, če Bog da tudi zanaprej, zakaj Madjari bodo imeli gotovo zadosti opraviti z cesarsko-rusko armado na severu in jugu.	(N. d. h. si.)
Serbska vojvodiua.
V	Tekiji 21. maja. Auslrijansko — cesarska vojska je predala (iibergeben) staro Oršavo Madjaram brez puške, in sc je potegnila v Valalvio, v okrožno mesto Černjec, topove in drugo vojskino pripravo je poslala v Kalafat zraven Vidina.
Turška redovna vojašnja se je vzdignila iz Valahije in je prišla do austrijanske meje. Število te vojašnje znese 8000 mož. Na naši strani soMilanovac, Tekija, Fetislam in ostale sela v podunavlju polne begunov od une strani. Bem je v stari Oršavi in sili begunce de bi se vernili. Madjarski oficirji so prišli v Adakale in so prosili, de Turci ž njimi v kup-čijsko zvezo stopijo. Pravijo, de bo tudi Bem prišel, de bi toliko storil, de bi se smela hrana , kolikor je mogoče, v Oršavo nositi za dobro plačilo.
Seraskjer turške armade v Valahii je izrekel , de mora Puchner na vsaki način iz Va-lahie oditi, ker pravi: de bo živež, ki je v Valahii, komej dovoljen za njegove in za ruske vojake. Kaj de je v tem skritiga, sam Bog ve. Vse ljudstvo, ki k nam pribeži, edino le na Rusijo gleda. Tudi pri nas je cena hrane močno poskočila. Setva se je povsod lepo obravnala in bogato žetev obeta.
(Beog\ Nov.)
Austrijanska dežela.
Na Dunaju se je zopet kolera pokazala.
Med uradniki pri ministersterstvu zvunajnih zadev je bil neki Oger Czeromisky, ki je, kar je zvediti mogel, madjarskiin puntarjem razodeval, dokler ga niso zasledili, in sodbi izročili. Minister knez Švarcenberg je pri priložnosti, ko je tega uradnika vojakam prepustil, vse druge uradnike ojstro na njih dolžnost, in na sramoto spomnil, ktera tudi čez celo ministerstvo pride, ako jo nezvesto prelomijo. —
Ceska dežela.
Narodne Novine pišejo: V Pragi 4. Junija. Že zdavno nisem občutil v sebi toliko studenja in žalosti, kakor danas pri branju 263. lista Lloyda, kjer stoje naslednje besede posnete iz Pressburger Zeitung: V S ka-
li c i so zdaj 4 kompanije Szirmayskih in v Holiči tudi toliko H Urbanovih dobrovoljcov. Szirmayovi so lepo oblečeni in z narboljšim orožjem previdjeni in si povsod s svojo dobro disciplino in s dobrim duham, kakoršniga med njimi žlahtni vodje ohranijo, narveči spoštovanje zadobe. Oficirji njegovi so večidel pen-zionirani, orožja dobro vajeni vojaki in večidel rojeni Ogri, ki se ne bojujejo tako za Slavjanstvo, iz vseh strani sum.no, (verdach-tig) kakor za svojiga cesarja in kralja.11
Te besede imajo za vsakiga, kdor jih dobro razume zlo,globoko pomembo,in zamoremo reči, dc prederejo kot ojster meč sleherno slavjansko serce. Iz teh nekoliko besed spoznamo nar bolj, skakim stoglavnim drako-narn se mora Slavjanstvo bojevati, kteri vselej novo glavo pomoli, kakor hitro mu je ena odletela.
Kdorkoli pazljivo gleda na vse austrijanske zadeve, mora viditi povsod prekanjeno spletene mreže aristokracijne, v ktero nas plemstvo malo po malo zamotava, de bi zopet zamogla nekaj časa v Austrii gospodariti. To se sosebno iz Ogerskih reči vidi. Madjari se vojskujejo z austrijanskim cesarjem, ali pri vsem tem je narveči bratovšina med madjar-skim in austrijanskim plemstvam, in naj bo izid te Ogerske vojske kakoršenkoli, vselej bo dober za madjarsko plemstvo. Vi farizeji! ko je ruska moč pripadla v tehtnico austrijansko, ko se že naprej vediti zamore, de bo Košut, naj bo tudi leto ali več terpelo, vendar na zadnje vdušen s to veliko močjo, vi revni, visoko rojeni farizeji! zdaj pridete darovati svojo zvestobo cesarju in kralju svojimu, od ktere zvestobe celo leto, odkar že vojska terpi, nihče nič slišal in vidil ni, in de bi svoj lesičji rep skrili, ne znate druziga kakor z nalolcvanjem Slavjanov si tisto ljubezen pri tronu iskati, ktere ne zaslužite. Vi nas imenujete „iz vseh strani sumne", de bi skrili na sebi ležeči ne le sum ampak skazano za-dolženje svoje.
Mi Slavjani se sramujemo tega farizejst-va, de bi se premenjovali in rekli od sebe, de se bojujemo samo za svojiga cesarja in kralja; mi pravimo žlahtno in pošteno, (le se bojujemo za svojo svobodo in enakopravnost, ktero pričakujemo od pravičnosti svojiga cesarja, opiraje se na njegovo pošteno, nam dano besedo; zakaj farizej je taisti, kdor se dela, kakor de bi mislil, de so narodi stvar-jeni samo za kralja. Kralj je zato, de pravično vlada narod in za njegovo srečo in bla-govitost skerbi; ako pa plemiči kralja povišujejo, išejo samo, de bi z njegovo močjo nad drugimi gospodovali.
Od začetka austrijanskih neviht stoje Slavjani zvesto pri Austrii, ne z gladkimi besedami, ampak s kervavimi deli, naše bandero je bilo vsigdar svobodna, neodvisna, združena Austrija. Za to nas imenujete iz vseh strani sumne, kterim se vera dati ne sme?!
Mi Slavjani smo mislili narpošteniši s cesarjem, če prav se mu nismo ldinili; mi smo vedno hotli ohraniti njegovo cesarstvo ne iz hlapčevskih misli, temuč iz dobriga prepričanja, de zamoremo Slavjani enakopravnost in svobodo narložeje v Austrii doseči. Vam pa če prav imate vedno na jeziku svojiga Cesarja in Gospoda, vam ni nična Austrii, vi se pridružite berž tistimu kdor vam vaše privilegije zagotovi, če prav bi imela pri tem Austrija desetkrat razpasti.
Tem, kteri so očitno proti Austrii bojo-vali, se jc več verjelo, kakor nam Slavjanam, in oni so dobili to plačilo, ktero smo mi zaslužili. Ali vendar tudi to nas nemore odver-niti od naše dobro premišljene in od same narave in od zgodovine zaznamvane poti. Austria mora poslati — kakoršno mi svetujemo. —
Ne mislite, de nas s vsaklerimi krivicami zdaj razdražite, de bi nas potlej za vselej potlačiti zamogli, mi bomo tako dolgo terpeli, de dosežemo moč nehali terpeti, in to bo ta-
krat, kadar bode teh 18 miljonov (Slavjanov austrijanskih) tako dobro vedlo, kdo je naš neprijalel, kakor to zdaj mi vemo. Ko se to dogodi, nam ne bo treba revolucije, zato ker bo te po tem vi sami, visoko rojeni gospodje! nasproti nam pravični — ker bote morali!
Galicia iu Vladiuiiria.
Černovic 1. Junija. Od 19. maja je v Bukovini 12,000 ruskih vojakov, pod poveljem generala Grotenhelma. Naše mesto ima rusko posado od 2000 mož; tudi stražo pred svetovavnico imajo Rusi. ~
V naših učilnicah se zdaj uči rumunjski (valaški) jezik kot zapovedan predmet, in nihče ne dobi c. k. službe, kdor tega jezika popolnama ne zna. —
Iz Lvovu 30. maja. (Zorja galicka.) Komisija, po ukazu ministerstva pravice pod predsedništvam apelacijniga svetvavca Moh-nackiga sostavljena za prestavljanje postav in poznejih ukazov v rusinski jezik — je dokončala že večidel svojo nalogo. Knjiga deržavljanskih postav, kaznenskih postav in sodniški red so že prestavljeni; in upati je, de l)o ta prevod še letaš po tisku razglašen. In Slovenci? •—
Ogerska debela.
LIoyd piše, de kolera okoli Prešporka bolj med ruskimi vojaki, kakor med našimi divja.
Iz Peštanskih novin se vidi, de seje terd-njava Aradska do konca pret. mesca še der-žala, in de je 30,000 Valahov na Erdeljskim zoper Madjare, ki so jih vedno preganjali, na noge vstalo. Tudi terdnjava Temešvar je še v naši oblasti; general Rukavina je Bemu odgovoril, de se pred ne vda, dokler mu ruta v žepu gorela ne bo.
Ptiije dežele.
Nemška. Pavlova cerkev v Frankobrodu je zaperta; in nemški narodni zbor je imel po svojim preselovanju v Stutgartu 6. t. m. pervo sejo, pri kteri je bilo 104 poslancov zbranih. Nadvojvoda Joan in prusko vladarstvo še nista enih misel, zato je tudi pervi nemški minister Gravell, Prus, odstopil. Med tem imajo republikanci v Badenu in Pfalci čas in priložnost se na boj pripravljati.
—	Bavarski minister zvunajnih zadev „von der Pfordten" je bavarskimu zboru razodel, de Bavarsko vladarstvo ni podpisalo ločitve Austrije od Nemčije, ktera je v oktrojirani prusko-saksonsko-hanoverski ustavi za Nemce izrečena. V tem govoru je zopet jasno pokazal ta nemški minister, kako prijatelsko de Nemci s nami Slavjani mislijo. Rekel je: ako se Austrija od Nemčije loči, bo močna, se bo centralizirala in postane slavjanska deržava; Nemčija bo pa vtesnjena med Francozko, Austrijansko in Rusko deržavo, in reči se zamore: Finis Germaniae. Ako se pa Austrija pri Nemčii obderži, bode nemški živelj, ki je že tako kot kvas celo monarhio prevzel, se še bolj razširil, in nemški obertnosti in kupčii se obilne pota odpro; in de se enkrat Austrija le lepo doma vmiri, se bo zamoglo zares reči, pravi nemški minister, de je bi a, dejein de bode, dokler svet stoj i, nemška deržava.
—	Človek obrača, Bog oberne. Upamo, de se bo ta nemška nepoštenost vendar pre-rajtala, in dc ostane Austrija kar je, namreč deržava raznih narodov, med kterimi imajo pa Slavjani, kar telesno moč vtiče, gotovo prevago; kar pa moralno prevago (Uebergevvicht) zadene, jo bodo po pravici tudi dosegli, ako ustavnost laž ne ostane.
Laška. Grof lladecki se je v Florence podal. Preden je odšel, je vkazal generalu Thurnu, na nikakoršne predloge benečanskih puntarjev ne gledati, ki hočejo splošno odpu-šenje in priznanje njih revniga dnara v papirji. Benetke se morajo nepogojno podati. Sicer je v celi gorni Itaiii narglobokejsi mir. Veliki vojvoda toskanski bo ravno tisti dan, kakor lladecki, v Florence prišel, zato pravijo Lahi, de ga maršal gre instalirat.
Iz papežove dežele se zve, de se Francozi še vedno pogodjujejo z Rimljani; med tem je vodja Rimljanov Garibaldi, ki je Na-politance nazaj zagnal, se sam na Neapoli-tanske tla podal.
Francozka. Novo ministerstvo je sicer sostavljeno, tode imenilniši osebe pri taistim (zlasti Odilon Raro) ostanejo od poprejšniga; zatorej se tudi bati ni, de bi se francozka zvunajna politika premenila. —•
tfepolitiškl del.
Slavjani na Haniioveranskim.
Še do današnjiga dne so se ohranili v Hannoveranskim spominiki nekdajnih ondotnih Slavjanov. V okrajnah okoli Dannenberga, Ljauhiva, Ostrova in Gartova so skorej vsi prebivavci slavjanske rodovine, in opazi se iz mestnih imen, kako dalječ de so segli nek-dajni junaški Boderci (Obodriti), namreč 4 mile na zahod od Ljauhiva.
Že davno so bili slavjanski prebivavci med Labo in Odro od bojoljubnih Nemcov pogubljeni, in tukaj so se obderžali Boderci se čez dolge stoletja v svoji izvirnosti, zlasti v Ostrov-ski in Ljauhivski okolici, kjer še dan današnji žive nektere rodovine slavjansko govoreče, skterimi se je zlasti grof Grote, ki je leta 1829 vmerl, rad v njih jeziku pogovarjal.
Komej 70 let je od tega, de so v nekterih občinah nemški duhovni postavljeni bili in o tisti dobi je vzel Adelung v svojiga Mitri-data serbski Oče naš, kakor so ga molili Ljau-hiski in Ostrovski prebivavci. Za njih ponem-čenje se je že dolgo popred na vso moč delalo, in kakor nekdaj vLipsku,se je tudi tam jemala pravica mesčanstva taistim, ki niso skazati zamogli, de nemško ume. Tudi drugih posilnih pomoglejev k poneinčenju so se tam Nemci posluževali.
(Pražke Nov.)
Ali je res beseda: „ slovenski jezik44 veeri ali i»redvčeranjem zm is Ij ena?
Ker se neka nepoštena stranka naKrajn skim čedalje derzniši vzdiguje, ki se krajnsko imenuje (das specifische Krainerthum) in s tem zemljopisnim imenam svoje žolto sovražtvo zoper vse, kar je Slavjanskiga, skrivati skuša , in ktera za tega voljo slavjansko stranko v deželi, ki se po narodopisu (ethnografii) Slovensko imenuje in imenovati mora, grajati černiti in preganjati ne neha, nam bodi dopu-šeno iz Kopitarjeve gramatike naslednje verste, ki so iz bukev, na Ounaju v cesarski dvorni knjižnici shranjenih posnete, tu bravcam podati (str. 392):
3) Ta Euangeli Suetiga Mateusha, sdai peruizh vta Slouenski Iefig preobernen. Euan-gelium D. N. Jefu Chrifti Authore Matthaeo, nune primuni verfum in linguam Schlauicam. Unter diesem Titel ist eine Vignette, die auch sonst in Trubers Schriften vorkommt: das Lamm der ApokaIypse stehend auf dem ge stiirzten Lindvvurm. Oarunter Matih. XXI. Dabitur genti facienti fructus cius. M. D. LV. (Octav). Auf der Riickseite des Titelblatts: od S. Mateusha Lebna S. Ieronim taku pifshe
Dann kommt eine Krainische Vorrede: Tei praui cerqui Boshy tiga flouenskiga Iefika Mi-loft inu Myr od Buga Ozlieta skuli Iefufa Cri-ftufa nasliiga Ohranenica, proffimo etc. von 3 Blatt, an derenEnde unterschrieben sind, als vashi flushabniki inu bratie. Vr. T. (d. i. Ver-gerius und Truber?) Aus dieser Vorrede he ben wir nur folgende Aeusserungen aus: veg shi del Ludi vnashi desheli drusiga Ieliga ne fna, famuzh ta flouenski. — Mateusha vsa-mite koker enu koffdice oli iushinizo. — Dri-gazhi gouore Crainzi (d. i. Oberkrainer, dic Laibacher und herumliegende Gegend mit ein-geschlossen) drigazhi C or os lici, drigazhi Fhtajerci inu D olenci tar Befiaki, drigazhi Krašhouci inu Iftriani, drigazhi Crouati. Nach Truber wiirde also unser Dialekt in der vveitesten Bedeutung (wo man ihn, ad vitan-dam invidiam, mit eineni altberiihmtenNali-men, Karantanisli nennen konnte) in 5 Un-ter-Mundarten zerfallen: a) in die der Oberkrainer, b) der Karntnischen Slaven, c) der Steyrer, IJnterkrainer und (tar) Besiaken, d) der Karstner und Istrianer, e) der (heuti-gen Grenz-) Kroaten.
Te besede Kopitarjeve naj bi prevdaril preučeni g. profesor Behfeld, ki se je v le-tašnjih svojih Mittheilungen des historisehen Vereins za zagovornika tistih s Krajnstvam pobeljenih Nemcov oglasil, namesti, de se za vterjenje svojih, kakor jih sam imenuje, ,,ob-skure Gedanken" na našiga slavniga rojaka opira, zakaj kar tukej Kopitar od Truberja pove, je on pozneje sam do smerti tako živo branil, de ga tudi nadgrobni spominik njegov imenuje „Carantanus." Od krajnskiga jezika ni Kopitar pozneje nič več govoril.
Truberjevo sveto pismo (Tubinga 1557) ima naslov: Ta pervi deli tiga noviga testa menta, v tim so vsi štiri Evangelisti, — zdaj pervič v ta Slovenski jezik — preobernen
de je pa Truber pervi Krajnec bil, od kteriga zamoremo reči, de je kaj slavjanskiga pisal; to saj ne bo skrivnost preučenimu gosp. Rehfeldu;'—Dalmatinovo (vLjubljani 1578): liblie — zdaj pervič iz drugih jezikov v ta Slovenski zveistu slolmačene i. t. d.
Poznejši pisatelji nam le od slovenšine govore in narslavniši gramatikarji naši gg. Metelko, Murko in Potočnik so slovenske slovnice pisali. — Bomo mar več čislali temne misli g. profesorja, ki še jezika in pismenst-va našiga ne pozna, kakor besede naših gla-sovitih rojakov? —
Kdor svoje nemškutarsko krajnstvo na Vodnika naslanja, naj se pervič na njegovo v letašnjim „ilirskim listu" omenjeno pismo na Dobrovskiga, drugič pa edino na svetu znano jeseni: »Ilirija vstaja" spomne, iz ktere tudi slabounvnež spreviditi mora, de Vodnikovo serce ni samo male pesti krajneov, marveč de je celo jugoslavjanstvo z gorečo ljubeznijo objelo. »Ilirsko me kliče
Latinic in Grek, Slovensko me pravio Domači vsi prek." Gosp. Behfeld, in cela krajnsko-nemška stranka! kaj bi vi pač rekli človeku vŠvajci roje-nimu, kteri bi tam, kjer se bara za kri, za na rodnost, ne pa za deržavo, se terdnovratno jesede: »Švajcar sim" deržal, in laško, fran-cozko, rumunjsko ali nemško narodnost pre-derzno zame tal? — Krajnci so bili, so in mdo, ako Bog da, na vekomej ravno to, kar so Slovenci na štajerskim, Koroškim in v ilirskim primorju vkljub vsemu repenčenju malo-vrednih nasprotnikov!
Knjiga splošnih devzav^janskili posla v.
416.
Ako se ptuja priprava le v popravljenje kake reči oberne, gre ptuja priprava vlastni-ku glavne reči, in ta je zavezan, po posebnosti svojiga vestniga ali nevestniga ravnanja, poprejšnimu vlastniku porabljene priprave, nje vrednost plačati.
§. 417.
Če kdo na lastnih tleh poslopje postavi in v taisto ptujo pripravo oberne, ostane poslopje sicer njegova lastnina; vonder mora tudi vesten stavitel poškodvanimu pripravo, ako jo je zvunaj razmer ki so v §. 367 povedane, na-se pripravil, po občni ceni plačati; nevesten pa jo mora po naj vikši ceni plačati, in verli tega še vso drugo škodo poverniti.
418.
Če je pa nasproti kdo z lastno pripravo na ptuji zemlji brez znanja in volje vlastnika stavil, gre poslopje vlastniku zemlje. Vestni stavitel zamore povračilo potrebnih in koristnih potroškov terjati; z nevestnim se ravna kakor z opravnikani brez naročila. Ako je vlastnik zemlje za stavljenje vedil, in ga ni zdajci vestnimu stavitelju prepovedal, zamore le občno vrednost za tla terjati.
§. 419.
Če se je poslopje na ptuji zemlji in iz ptuje priprave postavilo, priraste tudi v tem primerleju vlast taistiga vlastniku zemlje. Med vlastnikam zemlje in staviteljem veljajo ravno tiste pravice ino zaveze kakor v predstoječim paragrafu,in stavitel mora poprejšnimu vlastniku priprave, po posebnosti svojiga vestniga ali nevestniga namena, občno ali naj vikši vrednost poverniti.
§. 420.
Kar se je doslej zastran poslopji, ki so se z ptujo pripravo postavile, odločilo, velja tudi če se je polje z ptujim semenarn osejalo ali z ptujimi zelši nasadilo. Taka prirastljina, ako so zelša že korenine pognale, gre viast-niku zemlje.
§. 421.
Vlast drevesa se ne spozna po koreninah ki se po mejni zemlji razširjajo, ampak po deblu, katero iz tal kupi. Ako deblo na mejah več vlastnikov stoji, je drevo njih občna vlastnina.
§. 422.
Vsak vlastnik zemlje zamore korenine ptu-jiga drevesa iz svojih tal izdreti, in veje ki nad njegovim zračnim prostoram visejo, odrezati ali drugači rabiti.
Peto poglavje. Od pridobljenja vlastnine z predajo. §. 423.
Reči ki vlastnika že imajo se pridobijo posredama, ker na postavni način od vlastnika na drugiga preidejo.
424.
Ime posredniga pridobljenja je v pogodbi; v sporočilu na smert; v sodniški razsoji, ali v vkazu postave,
§. 425.
Ime samo še ne da nobene vlasti. Vlast in vse rečne pravice sploh se zamorejo, razun v postavi odločenih primerlejev, le z postavno predajo in prejemo pridobiti.
§. 426.
Premakljive reči se zamorejo praviloma le z telesno predajo od roke do roke, na drugiga prenesti.
427.
Pri takih premakljivih rečeh pa, katere po njih posebnosti nobene telesne predaje ne dopuste, kakor pri terjatvah, tovornim blagu, magazinu, ali pri drugi skupni reči, dopusti postava predajo po znamnjih; ker vlastnik prejemniku pisma, z katerimi se vlast ska-že, ali orodje izroči, z katerim se prejetnik v stan postavi reč izločno v posest vzeti ali ker se z rečjo zaznamik združi, iz kateriga vsakteri raziočno spoznati zamore, de se je reč druginiu prepustila.
§. 428.
Z izrečenjem se reč izroči, če oddatnik na dokazljiv način svojo voljo razodene, de reč zanaprej v imenu prejemnika ima; ali de naj prejemnik reč katero je do zdaj brez rečne pravice imel, zanaprej iz rečne pravice posestva.
Pismo odperto
Slovenii poslano iz Terbanskiga kantona na Dolenskim.
(Konec.)
Kar pa kaznovaine Gregorčiča zadene, tok je on uselej, kakor hitro moč, in tudi pre-čej zaslišan bih On je zavolja pretepa in za-volja samogvavtnosti, katiri vikši Ministerstvo že od lanske jeseni sim zmirai bres rezločka krepko nazproti stopit, gosposkain ojstro pri-poroče, to prov dobro zaslužil, kar je on tudi pri zaslišaini nigoviga odgovora in pri zasli-šaini sodbe sam zpoznal. To je use skus go-sposkine protokolle neoveržlivo zvižano,u usi veljavnosti, in škoda za beseda.
Tudi lovske postave, aku bi bil jest rauno takrat lov u najemu imel, kar pa ni k temo toko, mi nikir ne pripovedujejo, lovske sa-mogvavtneže kaznovat. Take pripovedi ne jest ne gosp. Janez u dozdainšinih lovskih postavah še nikdar brala nismo. Pa samogvavtneža pripret, dokler rupana reč nazai da, je po Gregorčičovih okoljstavah in nigovimo poznaj-ni se koker ena nar boljši primirnost kazalo, kir on, iz dinarji u žepu, zastave dat, ne po-rokvaina svojga očete, ne svojga tovarša per-pustit noče, ampak obedva ponujoča iz kan-zelje vun veli, tedai nega besedi nič verjeti ni bilo, veliko več se je bati bilo, de ne bi rupane llinte, koker hitro vun pride, pokončal, in reč na dolga pot izpeljal, kar je pa gosposka ob kratkim in krepko odvernila. Usaki je to poterdil, de je prov.
Grunta pa Gregorčič nobenga ne kmetje. De je on u klasovni list Nro. 2 zapisan bil, je bilo postavno, ne sovražno.
Zdai pa, kir si ti, draga Slovenija, u tvojmo listu Nro. 33 sodbo proti meni tok urno poterdila, tudi meni en maihen povuprašaine ne smeš zarairt.
Kai taki raslužijo, katiri svojm službinim naprej postavlenim dobro ime, čast in veljavnost očitno zpodkopujejo?—Povej, Slovenija, al bi ne zaslužili vuni obrovnaine po tiskarni postavi od 18. velkiga Trauna 1848 ai pa potej od 13. Sušca t. I., — glih tistim, od katirih vunidan ljublanski časpopis Nr. 58, 59 in 60 govori.
Iz Terbanskiga kantona 20. da velkiga Trauna 1849.
Janez Ogrinc, c. k. kont. komisar. m ... ■