Slovenski literarni prevod je v obdobju 1945-1965 ohranjal v bistvu  
enak položaj ko t pred vojno: de facto je bil nepogrešljiv del slovenske ku l­
ture, kom plem entarno dopolnilo dom ači literarni produkciji Sprem enilo  
pa se je predvojno načelno stališče, naj prevodna literatura zajema samo  
vrhunske um etnine, k i naj bodo po provenienci iz različnih kultur. V letih 
1945-1950 so m očno prevladovali prevodi iz ruščine, vodilo pri izbiri pa 
ni bila samo literarna kvaliteta izvirnika. Po letu 1950 se je izbira spet raz­
širila, a prevladovale so ruska, francoska, nem ška in zlasti anglo- 
ameriška literatura; časovno, zvrstno in narodnostno je bila izbira čedalje 
širša. V 50. letih se je izrazila bojazen, ali prevedena literatura ne spodriva  
domače. Podatki kažejo, da bi to lahko veljalo sam o za pripovedništvo, 
zlasti roman, za poezijo, in dramo pa ne. -  V  šibko razviti poetiki in kritiki 
prevoda se je ohranjalo stališče, naj bo prevod rajši um etnina  v sloven­
skem  jeziku kakor natančna, a nepesniška, filološka reprodukcija origina­
la.
I.
Po osvoboditv i in iz redno  h itri obnovi k u ltu rn ih  institucij leta 
1945 s ta  položaj s lovenskega lite ra rn eg a  p rev o d a  določali dve osnovni 
predpostavki: prvič, p r itrd iln i odnos do  p rev o d a  nasploh, in drugič, 
spoznanje, d a  je  l i te rarn i p revod  p o se b n a  p rev o d n a  zvrst, ki sp ad a  v 
obm očje l i te ra tu re  in se zato loči od  drug ih  zvrsti p revoda, je  p a  nu jen  
sestavni del nac iona lne  li te ra rne  produkcije .
Ti dve p redpostavk i sta razberljivi iz obsega in značilnosti p reve ­
den e  li tera ture , torej iz dejanskega u resn ičevan ja  načela, o k a terem  
očitno  ni bilo več t re b a  pisa ti in razpravlja ti ali ga sp loh om enjati, k er  
je  pač že veljalo za sp lošno  spreje to , sam o po  sebi razum ljivo vodilo za­
ložnikov, u rednikov , gledališčnikov, skratka, odločiln ih  k u ltu rn ih  d e ­
lavcev. Za tako  vodilo s ta  naveden i p redpostavk i lahko veljali od srede 
leta 1945 in na to  v vsem  obdob ju  razcveta slovenske k u ltu re  po osvo­
boditvi zato, k e r  s ta  bili nače lno  spreje ti in p rak tično  uveljavljeni že v 
obdob ju  m ed  svetovnim a vojnam a. To obdob je  in obdob je  po osvobo­
ditvi je  n am reč ' povezovala dovolj m očna  kon tinu ite ta  delovanja p re ­
vajalcev, m ed  katerim i je bilo precej li terarn ih  ustvarjalcev  širšega 
profila -  pesnikov, pisateljev, dram atikov , kritikov. N ekateri m ed njimi 
so bili zraven  še u red n ik i  ali celo založniki, skratka, ug ledne  in vplivne 
o sebnosti de lom a že v dvajsetih, p redvsem  p a  v tr idesetih , štiridese tih  
in pe tdese tih  letih in tud i še pozneje. To so bili npr. O ton Župančič 
(1878-1949), Alojz G radn ik  (1882-1967), F ran  B radač  (1885-1970), An­
ton Sovre (1885-1963), Izidor C ankar (1886-1958), V lad im ir Levstik 
(1886-1957), F ran  A lbreht (1889-1963), Josip V idm ar (1895-), Karel 
D obida (1896-1964), B ožidar Borko  (1896-1980), S ilvester Škerl 
(1903-1974), F rance V odnik (1903-1986), Božo V odušek  (1905-1978), 
Mile Klopčič (1905-1984), Tone P o tokar (1908-1985) in še več drugih.
Objavljanje te r  public istično  in k ritično  sp rem ljan je  li te rarn ih  
prevodov se je  na  S lovenskem  že v dvajsetih  in tr idese tih  letih ustalilo  
kot dovolj m očna, n e p re trg a n a  vzporedn ica  objavljanju te r  publicistič ­
nem u  in k ritičnem u  sp rem ljan ju  av toh tone  slovenske litera ture . Tem u 
us trezno  so se v d nevnem  tisku in v li terarn i period ik i za to  področje  
ustalile oznake »prevodna literatura«, »prevodna književnost« in »pre­
vodno  slovstvo«, ki so se rab ile  izmenično, tj. s inon im no .1 S red i dvajse­
tih let je Josip V idm ar utem eljil p o treb o  po  k ritičnem  v redno ten ju  
sp ro tne  p rev o d n e  produkcije; sam  je  kot kritik  in kot u red n ik  revije
Majda Stanovnik  
LITERARNI 
PREVOD 
NA
SLOVENSKEM
1945-1965
»Kritika« poskrbel, d a  se je  ta k ritična  zvrst na  S lovenskem  začela 
opazneje gojiti, hk ra ti  p a  je  tud i do ločno  opredelil načelno  p o treb n o s t  
p rev o d n e  li te ra tu re  ih še posebej p om en  slovenske p rev o d n e  književ­
nosti ko t nu jnega sestavnega dela slovenske kulture : »K ulturno dozo­
revanje  našega n a ro d a  rod i z vsakim  d n em  večjo p o treb o  po lastnem , 
čim  popo lne jšem  p rev o d n em  slovstvu, ki naj nam  nud i možnost, se ­
znaniti se v d o m ačem  jeziku z deli tu jih  literatur.«2
G lede na  osnovna sta lišča do  p rev o d n e  li te ra tu re  je bil to rej njen 
položaj n ep o s re d n o  po osvoboditv i in nato  vse odtlej pri nas enak  ka ­
kor p red  d rugo  svetovno vojno. To je  p o m e m b n a  vez m ed  obdobjem a, 
ki ju  sicer loči š tiri le tna  zareza d ru g e  svetovne vojne, ku ltu rn eg a  m ol­
ka n a  S lovenskem  in z n jim a povezanega zastoja instituc ionalno  pogo­
jen ih  k u ltu rn ih  dejavnosti. N adaljnje značilnosti p redvo jne in povojne 
p rev o d n e  li te ra tu re  na S lovenskem  pa so si v m arsičem  različne, zato 
p om en i ne sam o prva, am pak  tud i d ru g a  polovica š tiridese tih  let o b ­
dobje  vsebinske d iskon tinu ite te  v razvoju, ki je ,p rej in pozneje po tekal 
ob  zelo p o d o b n ih  načelno-program sk ih  izhodiščih.
Ko je  Josip V idm ar sred i dvajsetih  let op redelil pom en  in funkcijo 
p rev o d n e  l i te ra tu re  na  S lovenskem , ji je n am re č  h k ra ti  določil tud i os­
novne značilnosti in p rog ram sko  usm eritev , in sicer s trem i postulati: 
z v rhunsko  lite ra rno  kvaliteto p reva jan ih  izvirnikov, z njihovo narod- 
nostno-jezikovno raznovrstnostjo  in s kvaliteto  p revoda. To troje bi 
pač lahko veljalo za p revodno  književnost v ka terem koli jeziku, za slo­
vensko pa  se je  V idm arju  zdelo še zlasti nujno, ker  naj bi od teh ta lo  
m ajhen  obseg, ki ga p revodn i l i te ra tu ri  tako k ak o r  k u ltu rn im  in d r u ­
gim dejavnostim  m ajhnega n a ro d a  nasp loh  do loča njegovo šibko eko ­
nom sko zaledje: »Pri nas, ki sm o m ajhen  in zato gospodarsko  šibak n a ­
rod, bi bilo tre b a  prevajalstvo posebno  sk rb n o  ured iti.  Naše p revodno  
slovstvo ne m ore  biti tako obsežno, k ak o r  p revodno  slovstvo velikih 
narodov . Zato bi se m oralo  om ejiti le n a  največje p reds tavn ike  vseh 
narodov.«3
To načelno  usm eritev  je v začetku tr idese tih  let p odp rl in dopolnil 
Fran Albreht. Tudi n jem u je bilo jasno, d a  dejansk i obseg naše  p rev o d ­
ne l i te ra tu re  om ejujejo zmogljivosti m ajhnega naroda . To k o n k re tn o  
kategorijo  pa  je  povezal s Cankarjevo m etafo rično  oznako »naroda- 
proletarca« in iz nje izpeljal zahtevo, naj bi na  S lovenskem  razširili 
krog p reva jan ih  književnosti zlasti z l i te rarn im i deli m ajhnih , »prole­
tarskih«, ne  sam o velikih narodov .4
Založniški p rog ram i so v tr idese tih  letih k a r  p recej upoštevali za­
htevi po kvaliteti in raznovrstnosti p rev o d n e  literature : poleg sp lošno 
p r iznan ih  in u sp ešn ih  sodobn ih  del, tud i tistih  iz l i te ra tu r  m anjših  n a ­
rodov, npr. skandinavskih  in balkanskih , so izhajala v slovenskih  p re ­
vodih  dela iz an tičn ih  književnosti in iz različnih obdobij večjih ev rop ­
skih literatur. Med njimi je bila zm erom  vidno upoštevana tudi ruska, 
že m ed  svetovnim a vojnam a pa sm o m ed  književnostm i m anjših  n a ro ­
dov verje tno  tud i s prevodi, ne sam o z in form ativn im i članki, nekoliko 
izčrpneje kako r d ruge  spoznavali h rvaško  in srbsko.
Leta 1945 s e je  načelo  u ravnovešene  raznovrstnosti p rev o d n e  lite­
ra tu re  m olče um aknilo  izrazito enos transkem u , ideološko-politično 
pogojenem u pospeševanju  p revodov  iz ruske  in sovjetske književnosti, 
seveda  na račun  drugih, p osebno  zahodnoevropsk ih  li tera tur. Iz po ­
datkov, objavljenih v popisu  izdanih knjig in v s ta tis tičn ih  p reg led ­
n icah  Slovenske bibliografije,5 si je m ogoče ustvariti dovolj ja sno  in za­
nesljivo p reds tavo  o no tran ji razčlenjenosti s lovenske p rev o d n e  lite­
ra tu re  in o sprem inja jočih  se deležih posam ezn ih  n a ro d n ih  l i te ra tu r  v 
njej. Za orientacijsk i p reg led  so tu  naveden i podatk i le za začetno in 
s red insko  leto  vsakega desetletja, razen za leto 1945, ki ga Slovenska  
bibliografija  zajem a skupaj z le tom a 1946 in 1947 in zato tud i p reg led ­
nica  zajem a to  obdob je  kot eno to  zase.
I. Š tevilo in narodnostna razčlenjenost slovenskih literarnih  
prevodov:
Leto Skupaj
knjig
Od tega
hrv.,
srb.
iz:
rus. angl.
amer.
nem. franc. drugih
1945-47 110 14 67 5 1 6 17
1950 64 10 22 9 5 7 11
1955 119 9 9 24 24 25 28
1960 141 19 14 33 14 23 38
1965 254 30 17 87 42 23 55
V odstotkih:
1945-47 100 13 61 4,5 1 5,5 15
1950 100 16 34 14 8 11 17
1955 100 7,5 7,5 20 20 21 24
1960 100 13,5 10 23,5 10 16 27
1965 100 12 7 34 16 9 22
Iz teh  podatkov  je  videti vsaj štiri poglavitne značilnosti sloven­
ske p rev o d n e  li te ra tu re  v obdob ju  1945-1965:
1. Fizični obsegate li tera ture , tj. število p rev ed en ih  knjig je  v tem  
obdob ju  sta lno  in izrazito naraščalo , od  1. 1950 do 1. 1965 se je vsakih 
p e t let skoraj podvojilo.
2. V vsem  tem  obdob ju  je  bila p re težna  večina knjig p rev ed en ih  iz 
petih  velikih književnosti -  ruske, angleške in am eriške, nem ške  in 
francoske. Skupn i delež vseh drugih , vštevši srbsko  in hrvaško, ki sta 
bili m ed  književnostm i m anjših  n a rodov  izraziteje zastopani, je znatno  
manjši.
II. Razmerje m ed skupinam a bolj in m anj prevajanih književnosti
Leto Rus., angl., am., 
nem., franc, 
literatura skupaj
Druge literature 
skupaj
1945-47 72% 28%
1950 67% 33%
1955 68,5 % 31,5 %
1960 59,5 % 40,5 %
1965 66% 34%
3. Delež ruske  književnosti je bil v letih 1945-47 neso razm erno  ve­
lik (61 %), na to  pa  se je ves čas izrazito krčil in v letu  1965 m očno  p a ­
del (7 %). Angleška in am erišk a  l i te ra tu ra  s ta  bili sprva zastopani z 
zelo m ajhn im  deležem  (4,5 %), ki pa  je  ves čas vztrajno narašča l in v 
letu  1965 zavzel že d o b ro  tre tjino  (34 %) slovenske p revodne  li te ra tu ­
re. Z astopanost teh  dveh  li te ra tu r  in ruske  je  bila torej v o b ravnava ­
nem  obdob ju  o b ra tn o  sorazm erna , p ri čem er  p a  je  tre b a  om eniti, d a j e  
število p reveden ih  knjig iz ru šč ine  po le tu  1955 dejansko  spe t narašča-
lo (prim. prvo razpredelnico), čeprav  se je njihov delež glede na celoto 
zmanjševal, n a  drugi s tran i pa  največji delež angleške in am eriške  knji­
ževnosti (34 »/o) še zdaleč ni dosegel največjega deleža ruske  književno­
sti (61 %).
4. Tudi število knjig, p rev e d en ih  iz vseh d rug ih  l i te ra tu r  razen  iz 
ruske, angleške in am eriške, nem ške  in francoske, je  v o b d ob ju  od 
1945 do  1965 sta lno  naraščalo , m e d tem  ko je  njihov skupn i delež n a ­
raščal do  leta 1960, le ta  1965 p a  se je sp e t skrčil. M ed litera tu ram i, ki 
so bile šibkeje, to d a  sta lno  zastopane, sta  an tična  g rška in rimska, p o ­
navadi še z nekaj več knjigami p a  poleg h rvaške in s rb ske  tud i italijan­
ska, češka, poljska in severnoevropske  li tera tu re .
Čedalje večji obseg slovenske p rev o d n e  književnosti, vzporeden  
razm ahu  av toh tone  slovenske li tera tu re , je  torej u p rav ičeno  zbujal za­
dovoljstvo, n jena  s tru k tu ra  in kvalite ta  p a  s ta  p rav  tako  uprav ičeno  
zbujali pom isleke in ugovore. A še nekaj časa po vojni je tako kako r 
prej, v obdob ju  m ed  sve tovnim a vojnam a, veljalo, da  je  osnovna spo ­
znanja in splošnejše ugotovitve o p revodn i književnosti m ogoče pove­
dati tako n a  kratko, d a  jih  ni t r e b a  objavljati v sam osto jn ih  člankih, 
esejih ali celo razpravah, pač  p a  jih  je  še na jp rik ladne je  vplesti h  kritič ­
n im  p reg ledom  posam ezn ih  prevodov. Povojne li te ra rne  revije sicer 
niso obnovile stalnega, če tud i le vzorčnega k ritičnega p redstav ljan ja  
novih prevodov, sčasom a p a  so sp ričo  oč itnega  dejstva, d a  je  kvaliteta 
m nogih  objavljenih p revodov  zdrknila  pod  raven, kak ršno  je  zahtevala 
in v p recejšn ji m eri tud i uveljavila p redvo jna  kritika, vsaj tu  in  tam  le 
objavile kak kritičen  spis. Značilno je, da  so k ritične ugovore zbujali 
p redvsem  prevodi li te rarno  dognan ih  izvirnikov, ki so se m očno  raz­
hajali z njimi že na  jezikovno-sporazum evalni, kaj šele n a  literarno- 
sporočiln i ravni. Precej sp lošn ih  ugotovitev o tem nih , negativn ih  s tra ­
neh  naše čedalje obsežnejše p rev o d n e  li te ra tu re  je  ob objavi nekega 
srbskega p rev o d a  Prežihovih Sam orastnikov  zapisal Tone Potokar,6 Ni­
kolaj P reobraženskij pa  je  njegove trd itve pod p rl z iz redno  izčrpno, ek ­
sem pla rično  kritiko m nogo terih  nesk ladnosti slovenskega p revoda  z 
rusk im  izvirnikom  Tihega Dona M ihaila Šolohova.7 K er ta  p revod  
sp loh  ni sodil m ed  slabše, ki so jih  tak ra t objavljali, p rav  gotovo p a  je 
spadal m ed  zahtevnejše, je  P reobraženskij dejansko  pokazal n a  širši 
p rob lem  -  dvomljivi učinek nenadne  poplave prevodov iz ruščine.
Za p rob lem om  jezikovne in li te rarne  kvalitete posam ezn ih  p revo ­
dov in slovenske povojne p rev o d n e  l i te ra tu re  n asp loh  s ta  v zgodnjih 
p e td ese tih  letih p riš la  v o sp red je  še p ro b lem  skladnosti in kakovosti 
n jene sestave in p ro b lem  n jenega razm erja  do  av toh tone  slovenske 
l i tera ture . K akor že om enjeno , so se osnovna  sta lišča o te m  dvojem  
u jem ala  s tistimi, ki s ta  jih  Josip V idm ar in F ran  A lbreht izrazila že v 
dvajsetih  in tr idese tih  letih, toda  H e rb e r t  G riin8 in Lojze S m asek9 sta 
jih  p o d p r la  s kon k re tn im i analizam i povojne p rev o d n e  književnosti in 
o d p rla  tud i nekaj novih vidikov.
H e rb e r t  Griin se je ponovno , s pod o b n im i kritičn im i pogledi na  
l i te rarno  raven  izvirnikov, zajetih v sestavo naše  p rev o d n e  li te ra tu re  v 
tr idese tih  in š tiridese tih  letih, k ak o r  jih je  že prej izrazil A lbreht, p o s ta ­
vil za visoko kakovostno  raven  p revajan ih  del in tud i za njihovo n a ­
ro d n o s tn o  raznovrstnost. Idea lna  p rev o d n a  litera tu ra , na  ka te re  sesta ­
vo lahko  vpliva prem išljen  izbor, tj. p re te h ta n a  p rev o d n a  politika, naj 
bi bila po  njegovem  p rep r ičan ju  p rvov rs tna  in h k ra ti  v sestranska  lite­
ra tu ra . N jena v sestranskost naj bi bila trojna: jezikovno-narodnostna, 
časovno-stilna in literarno-zvrstna. Griin je  prepričljivo  pokazal, da  so
v slovenski p revodn i književnosti sred i 20. stoletja po  vseh t re h  vidikih 
zijale še velikanske vrzeli, največje v m o d ern i li te ra tu ri  in še posebno  
v poeziji, d ram atik i in esejistiki, ki so bile v p r im eri s p ripovedništvom  
ali do ločneje rečeno  k a r  z ro m an o m  neso razm erno  slabo zastopane.
Griinovo opozorilo  n a  zvrstno  neusk la jenost slovenske p revodne  
književnosti se je  do takn ilo  enega  izm ed pereč ih  in verje tno  tra j ­
nejših  p rob lem ov  njene sestave. Tu g a j e  m ogoče d o k u m e n tira t i  sam o 
za obdob je  od le ta  1945 do  1951, ko so im ele s ta tis tične p reg ledn ice  v 
Slovenski bibliografiji poda tke  o leposlovnih  knjigah še razčlenjene v 
ru b rik e  »Pesništvo«, »Drama« in »Pripovedništvo«. V tem  obdob ju  pa  
je neso razm ern o st deleža p ripovedn ištva  v p r im eri s skupn im  deležem  
pesn ištva in d ram a tik e  res  izrazita: p r ipovedn ištva  je  v tem  času  p ri­
bližno tri če tr tine  ali več, pesn iš tva  in d ram a tik e  če tr tino  ali manj.
III. Delež in razmerja literarnih vrst v slovenski prevodni 
književnosti
Leto Prevodi
knjig
skupaj
Od tega 
pesništvo drama pripoved­
ništvo
1945-47 110 3 (3 %) 22 (20 %) 85 (77 %)
1948 35 2 (6 %) 7 (20 %) 26 (74 %)
1949 33 3 (9 %) 6(18%) 24 (73 %)
1950 64 8 (12,5 %) 8 (12,5 %) 48 (75 %)
1951 77 6 (8 %) 8 (10 %) 63 (82 %)
Lojzeta Sm aska sta  p rav  tako kako r Griina zaskrbeli kvalite ta  in 
sestava p rev o d n e  litera tu re , zlasti razraščan je kom erc ia lno  u spešn ih  
del na  račun  um etn išk ih , poleg tega pa  je načel še p rob lem  ustreznega 
so razm erja  m ed p rev ed en o  in izvirno dom ačo  književnostjo v založni­
ških p rogram ih . Zaskrbelo  ga je  nam reč, da  se p rev o d n a  l i te ra tu ra  
p reveč razrašča n a  račun  av tohtone, in v tem  je  začutil grožnjo dom ači 
k reativnosti -  p o d o b n o  kak o r  je A lbreht že v začetku tr idese tih  let 
posum il, da  vsesplošni evropski razm ah p revodne  književnosti ni 
sam o izraz p o treb e  po m ed n a ro d n i l i terarn i in siceršnji kom unikaciji, 
tj. po spoznavanju  m ed  narodi, am p ak  je tud i nekakšno  nadom eščan je  
dom ače  litera ture , se pravi posled ica po jem anja  ustvarjalnosti v posa ­
m eznih  nac iona ln ih  književnostih. P revod se torej niti p red  vojno niti 
po  njej kot n ad o m estek  za dom ačo  l i te ra tu ro  ni zdel sprejemljiv, če ­
p rav  o njegovi siceršnji po trebnosti  ni več bilo nobenega  dvoma.
Podatki kažejo, d a  je  delež p revodne  književnosti vsaj v obdobju  
od 1950 do 1965 presegal delež izvirne dom ače, v en d a r  ne toliko, da bi 
lahko imeli av toh tono  l i te rarno  produkcijo  za ogroženo ali zaposta ­
vljeno.
IV. Delež in razmerje m ed slovensko izvirno in prevodno  
književnostjo
Leto Leposlovje
skupaj
Od tega 
izvirno prevedeno
1945-47 266 156 (59 %) 110(41 %)
1950 125 61 (49%) 64 (51 %)
1955 216 97 (45 %) 119(55%)
1960 238 97 (41 %) 141 (59%)
1965 462 208 (45 %) 254 (55 %)
Res p a  je položaj povsem  drugačen , če si ga og ledam o razčlenje­
nega  v »pesništvo, d ram o  in pripovedništvo«. Tu se pokaže, d a  delež 
p rev o d n e  književnosti nikoli ni bil večji od  dom ače  niti v pesn ištvu  
niti v d ram atik i, pač pa  je  vedno  prev ladoval v pripovedništvu , in vtis, 
ki ga je  delalo  stanje v p ripovedništvu , se je  očitno  posploševal na 
ce lo tno  p rev o d n o  li tera turo . Iz že prej n avedenega  razloga lahko to 
trd itev  p reve rim o  ob podatk ih  za obdob je  od  le ta  1945 do 1951.
V. Delež in razmerje m ed izvirno in prevodno književnostjo  
po vrstah:
Leto Pesništvo Drama Pripovedništvo Skupaj
izvirna prevodi izvirna prevodi izvirna prevodi izvirna prevodi
dela dela dela dela
a) po številu knjig
1945-47 49 3 30 22 77 85 156 110
1948 7 2 8 7 16 26 31 35
1949 19 3 12 6 31 24 62 33
1950 23 8 11 8 27 48 61 64
1951 23 6 10 8 32 63 75 77
b) v odstotkih
1945-47 94:6
1948 80:20
1949 86:14
1950 74:26
1951 79:21
58:42 
53:47 
67:33 
58:42 
•56:44
48:52
38:62
56:44
36:64
34:66
59:41
47:53
65:35
49:51
49:51
Pisanje o slovenski p revodn i književnosti pa v ob ravnavanem  o b ­
dob ju  ni bilo n am en jeno  sam o dom ači javnosti, tem več v precejšnji 
m eri tud i m ednarodn i.  P red  tre tjim  kongresom  M ed n aro d n e  zveze 
prevajalcev (FIT) leta 1959 v Bad G odesbergu  je n am re č  E dm ond  Cary 
razposlal po  svetu vpraša ln ik  s trem i vprašanji; prvo m ed  njimi je  poiz­
vedovalo, kakšno  vlogo im a po anke tirančevem  m nen ju  prevod  v lite­
ra tu r i njegove dom ovine in kakšen p om en  m u prip isu je sam. M ed več 
k ako r sto odgovori, ki jih je ;Cary dobil in na to  objavil v kongresnem  
zborniku, so jih so razm erno  veliko prispevali slovenski avtorji -  F ran  
Albreht, B ožidar Borko, B ranko  Rudolf, Janez Gradišnik, V iktor Jese ­
nik in S ilvester Škerl.10 Vlogo p rev o d a  v Jugoslaviji in Sloveniji so so ­
glasno ocenili kot veliko in pom em bno , po  G radišn ikovem  m nen ju  
celo preveliko  v p r im eri z izvirno li te ra rno  produkcijo . A lbreht je p o ­
ložaj l i te rarnega  p revoda  v Jugoslaviji ilustrira l s sta tis tičn im  p o d a t ­
kom, d a j e  v celo tn i li terarn i produkciji k ar  dve tretjin i p rev e d en e ,11 
Škerl pa  je za slovensko področ je  -  p o d o b n o  kako r p red  njim že Loj­
ze S m asek 12 -  trdil, da  je  delež p rev o d n e  književnosti v celo tn i l i te ra r ­
ni p rodukciji celo večji, kar  tr iče tr tinsk i.13 G lede na p o d a tk e  iz 
Slovenske bibliografije so te navedbe  p re ti ra n e  celo v okviru  p rip o v ed ­
ništva, kaj šele g lede celo tnega količinskega razm erja  m ed  av toh tono  
in p rev e d en o  literaturo . M e d n aro d n a  javnost je  torej dobila  ustrezno  
oceno  o položaju in p o m en u  slovenske p rev o d n e  književnosti, pač pa 
ne točne  poda tke  o n jenem  obsegu  in razm erju  do  izvirne dom ače  lite­
ra tu re , kako r tu d i  o n jenem  deležu v celo tn i slovenski knjižni 
produkciji.
Silvester Škerl n am re č  ne navaja sam o razm erij, tako kak o r  Fran 
Albreht, am p ak  tud i orien tac ijske številke, m ed  njimi to, da  n a  S loven­
skem  izide le tno  okrog 150 knjig. Ne da  bi bilo to  izrecno povedano, 
lahko sklepam o, d a j e  s tem  m išljena sam o leposlovna produkcija , tj. li­
te ra tu ra  v ožjem p o m e n u  besede, ne  p a  ce lo tna  knjižna produkcija , ka ­
kor bi se Škerla  tud i dalo razum eti, niti ne  n jen  najobsežnejši del. Le­
poslovje je  res  tisti del knjižne produkcije , ki je  nam en jen  najširšem u 
krogu bralcev  in zaradi tega tud i najbolj sp lošno  znan in odm even, 
v en d a r  v povojnem  obdob ju  glede n a  zanesljive 'bibliografske podatke  
količinsko ni prevladoval.
VI. Obseg in delež izvirne in prevedene književnosti v knjižn i 
produkciji
Leto Število
vseh
knjig
Od tega
izvirna
literatura
prevedena
literatura
skupaj
1945-47 1462 156(10%) 110(8%) 266(18%)
1950 642 61 (10%) 64 (10 %) 125 (20%)
1955 907 97 (11 %) 119(13%) 216(24%)
1960 1088 97 (9 %) 141 (13%) 238 (22 %)
1965 1508 208 (14 %) 254(17%) 462 (31 %)
V preg lednic i naveden ih  knjižnih eno t in razm erij ne gre  jem ati 
abso lu tno , am p ak  s p ridržkom , d a  n a  področje  li te ra tu re  sodijo tudi 
p revodi slovenskih li te rarn ih  del v tu je  jezike, ki jih  Slovenska biblio­
grafija 1945-47  navaja posebej, in vsaj del knjig iz sta tis tičnih  rub rik  
»Povesti za otroke, slikanice« in »Biografije«. Ti dodatki bi delež lepo­
slovja v celo tn i knjižni produkciji p rvega povojnega desetle tja  sicer 
povečali, ven d a r  n ik ak o r  ne toliko, da  bi p re teh ta l vse druge.
Še pom em bnejši pa  je  p ri vseh podatkih , ki jih  navajajo p reg ledn i­
ce, pridržek, d a  dejansko  kažejo bolj industrijsko, p red m e tn o  knjižno 
p rodukcijo  v tiskarsko-založniškem  p o m en u  besede  kako r ustvarjalno  
produkcijo  pisateljev in prevajalcev, saj niti pri izvirni niti pri p rev o d ­
ni li te ra tu ri ne ločijo prvih  natisov in ponatisov. Obseg ustvarjalne 
p rodukcije  izvirnikov in prevodov  te r  razm erij m ed njimi bo  tre b a  še 
ugotoviti.
Ne glede n a  to pa  lahko sodim o, da  s ta  bili prvi povojni desetletji 
v celoti g ledano  zarad i razm aha  p revodne  li te ra tu re  tud i čas evforije 
slovenskega prevajalstva in prevajalcev. O tem  nas p rep r iču je  npr. Al­
b reh tov  odgovor na  Caryjevo vprašan je  o p o m en u  li te rarnega  p revo ­
da, ki se k a r  m im ogrede  zasukne od p revoda  k prevajalstvu  in p reva ­
jalcem: »Prevajanje li te rarn ih  del im a v moji dom ovini (Jugoslaviji) 
m očno vidno in nadvse važno vlogo. [ . . . ]  Po mojem m nenju  je prevaja­
nje težko in odgovorno delo. To delo je izredno važno ne sam o za n o tra ­
nji kulturni razvoj dežele, am pak  je tudi velikega m ednarodnega  
pom ena. Prevajalci zidajo mostove m ed narodi [ . . . ]  s svojim delorh 
služijo globoki m ednarodn i misli,«14 se pravi ideji internacionalizma.
II.
O snovni p redpostavk i o p r itrd iln em  odnosu  do  p revoda  in zave­
sti, d a j e  li terarn i p revod  p o sebna  zvrst prevoda, se n is ta  izražali sam o
47
v povojni slovenski prevajalski politiki, am p ak  tud i v poetik i prevoda. 
O tej so razmišljali in pisali več inom a isti avtorji, najpogoste je  sam i ak ­
tivni prevajalci in kritiki prevodov. Kot poetološki načeli so om enjen i 
izhodišči transfo rm ira li v dve vodilni tezi: prvič, li te rarn i p revod  je 
p revod  um etn ine , torej je  nače lno  tud i sam  um etn ina , in drugič, lite­
ra rn i p revod  naj v svojem jezikovnem  okolju učinkuje  tako, ko t d a  bi 
bil izvirnik.
D rugo načelo, ki je  izoblikovano ko t op ta tivno-norm ativn i p o s tu ­
lat, je  bilo po  V idm arjevi izjavi Ž upančičeva m aksim a, ki jo  je V idm ar 
zapisal takole: »Delo bodi v p revodu  tako, kak ršno  bi av to r  napisal, če 
b i bil Slovenec.«15 O tona Ž upanč iča  je  ko t v rh u n sk eg a  preva jalca  in 
zato tud i kot v rhovno  av to ri te to  naše  p rev o d n e  li te ra tu re  priznavala 
slovenska p redvo jna  in povojna ku ltu rn a ,jav n o st,  poleg  Josipa  Vid­
m arja  npr. A nton Sovre,16 F ran  A lbreht in drugi. »Kritična generacija« 
je  v začetku p e td ese tih  let Ž upančičeve p rev o d e  ocenila  selektivno. 
Tone Pavček je  npr. o njih pisal spoštljivo, čep rav  je  n ek a te re  zavrnil 
kot pesn iško  neustrezne , Župančičev prevajalski nazor p a  je  v g lavnem  
prevzel. M enil je, d a  m o ra  biti p rev o d  v celo ti in v n ad ro b n o s tih  enako  
dognan  kak o r  izvirnik, a  ne  sam o to: »Prevod naj se b e re  v slovenščini 
k ak o r  slovenska pesem .«17 Tudi za Janeza M en arta  je  še s red i še s tdese ­
tih let bilo »glavno, že dolgo znano pravilo  [ . . .] :  p revod  naj bo  tak, kot 
d a  bi bil izvirna pesem .«18
To stališče je  seveda  do ločalo  tud i poglede na  razm erje  m ed  izvir­
n im  in p rev ed en im  besedilom . Josip V idm ar je  o tem  menil, da  je  pri 
p rev o d u  »um etn iška točnost« važnejša od  »logične točnosti« ali »vna­
nje verodosto jnosti«  ali »smiselne verodostojnosti« , čep rav  je  de jan ­
sko skoraj nedosegljiva. A celo »um etniško d o b e r  prevod , ki vnanje ni 
čisto točen, je  boljši ko t neu m etn išk i p revod  največje točnosti.«19 An­
ton  Sovre je  z nekoliko  d rugačn im  izrazjem, u tem eljitvam i in izpelja­
vam i izražal p o d o b n o  prepričan je : sp ričo  različnih jezikovnih s tru k tu r  
in različnih etičn ih  in es te tsk ih  načel s ta rega  in m odernega  sveta »tudi 
najbolj dovršen  prevod« iz an tične l i te ra tu re  »ne m o re  biti d rugega 
nego bolj ali m anj zvežen ali spačen  odraz  izvirnika. [ . . . ]  Prevod u teg ­
ne  posta ti to lm ač izvirnika -  več tud i ne m ore  biti, o b en e m  p a  v en d a r  
sam  po sebi um etn ina , zrasla n a  dčimači zemlji, p rep o je n a  z dom ačo  
krvjo, kot n ek a k a  sinteza hellensko-slovenske duševnosti, ki živi svoje 
lastno  življenje in izžareva svojo p lod ivno  silo tud i na  sam onik lo  
ustvarjajočo pesn iško  tvornost.«20
Jasno  je  bilo torej, d a  je  p revod  besedilo , vezano na izvirnik in o d ­
visno od njega, v en d a r  je njegova lastna  li te ra rn a  učinkovitost veljala 
za važnejšo od  stroge, dos ledne  zvestobe izvirniku. Privrženci in n a d a ­
ljevalci Ž upančičeve prevajalske m etode  in poetike  so zato zagovarjali 
»lepši«, a svobodnejši p revod  v p r im eri z »zvestejšim«, a okornejšim . 
Prevod je veljal za um e tn iško  rep rodukcijo  izvirnika, ne  za njegov m e ­
han ičn i posnetek . Sovre je  celo takrat, k a d a r  je  razpravlja l o »tehniki 
prevajanja«, to  je o sp lošnem , priučljivem , »obrtniškem « prevajalskem  
znanju, ugotavljal: »Dobro prevajan je je  u m e tn o s t  [ . . . ] ,  zato se tis te ­
ga, kar  je  v njej najboljše in najvišje, p reva ja lcu  ni m oč naučiti, ako m u 
m anjkajo  naravn i dar, kom binacijska zm ožnost, tanek  posluh  za stil in 
še več d rug ih  lastnosti, ki naj bi njegovo delo  dvigale iz ob rtn išk ih  n i­
žin n a  um e tn išk o  raven.«21
Za li te rarnega  p revajalca je  po  osvoboditv i veljalo, d a  je  ali bi vsaj 
m oral biti um etn ik , s icer rep roduk tivn i um etn ik , to d a  z vsemi darovi 
p ravega pesnika. L iterarn i prevajalec se rodi, tako kako r pesn ik  -  ni ga
mogoče sam o izšolati, je  m enil Božidar Borko,22 S ovre ta  p a  je  od  s ta n ­
d ardn ih , »tehničnih« prevajalskih  postopkov znova in znova zanašalo 
k naš tevanju  individualnih , tud i čisto  subjektivnih, »umetniških« 
iznajdb, in prav  p osebno  ga je  m ikala p ro b lem atik a  preva jan ja  »m eta­
foričnih izrazov«. Njegova sp lošna ugotovitev je  bila: »Dobesedni p re ­
vod bi povedal p rem alo  in bi ne  bil zvest originalu.«23 »Treba je najti 
p ravo  mejo, do  k o d e r  se sm e prevajalec tfesno naslanjati na  original. 
Moj p revod  je  li teraren , ne  filološki.«24
Sovte se je  v svojih predvo jn ih  in povojnih razm išljanjih rad  op i­
ra l n a  m ito loško m etaforično, metafizično ro m an tičn o  kategorijo  »ge­
nij« ali »duh« jezika,25 A lbreh t na  enako  sk rivnostno  in neoprijem ljivo 
»dušo« jezika, ki jo lahko dojam e in izrazi le genij: »Vsaka u m e tn in a  iz­
d ihava svoj p oseben  ča r  [ , . . ]  Prevod, ki zajame to  neotipljivo in n e ­
opredeljivo  svojstvenost [ . . . ]  v vsej njeni neokrn jenosti, je  um etn iška  
tvorba. V d o b re m  p revodu  spregovori tuj genij kako r v svoji m a te r in ­
ščini. In b ra lec  sp loh  ne ve, kaj je  bral, izvirnik ali prevod.«26 Le še ko ­
rak  je m anjkal do  sklepa, d a j e  najbližja izvirniku svobodna  um etn iška  
prepesn itev , tak a  p repesn itev  pa  »ni več p revod  v pravem , am pak  
sam o v p ren e sen e m  p o m e n u  besede.«27 Tu s e je  končno  postavilo tudi 
staro, osnovno vprašan je  -  »ali je lirika sploh prevedljiva.«28 Kajetan 
G an ta r  je  o tem  m očno  podvomil: »Vsaka p r is tno  lirična poezija je  v 
b istvu neprevedljiva. [ . . . ]  Prevajalec take lirike lahko stori sam o dvo­
je: ali izvirno pesem sko  besed ilo  do b esed n o  rep ro d u c ira  in tako p ri­
pom ore  b ra lcu  do  um evan ja  .vsebine'; ali pa  pesem  v sebi podoživi in 
ob njej ustvari lastno soum etn ino . V d rugem  p r im eru  lahko govorim o 
o p revodu  le, ko likor nam  ta  izpričuje, na  kakšno  resonanco  je  p rvo tna  
pesem  nale te la  v prevajalčevi duševnosti; v osta lem  je  tak p revod  p o ­
p o lnom a sam osto jna  u m e tn in a  s svojo lastno organsko  zakonitostjo, 
neodvisno  od p rvo tne  predloge.«29
Za vsa ta  razm išljanja je  značilno, d a  so nastala  ob  najm anj obsež­
nih, zato pa  najzahtevnejših  področjih  li te rarnega  p revoda  -  ob  p revo ­
d ih  poezije in ob p revod ih  iz časovno, k u ltu rno  in jezikovno oddalje ­
n ih  an tičn ih  književnosti. G an ta r  se je  ukvarjal s kom binacijo  tega 
dvojega -  z grško in rim sko liriko, v en d a r  je svojo tezo razširil na  širše 
obm očje lirične poezije nasploh, z omejitvijo, da  gre za .pris tno ' lirično 
poezijo, ta op rede litev  pa  seveda dopušča  različne subjek tivne razlage. 
Tone Pavček, ki se je ukvarjal s p revodi iz časovno, k u ltu rn o  in jezikov­
no  bližjih li tera tur, je  sklepal drugače: tud i po njegovi sodbi je  p reva ja ­
nje, n am re č  prevajanje poezije, izredno  zah tevno  in »iz tega logično 
sledi, d a j e  d o b rih  prevodov malo«, kako r dokazuje ob  p revod ih  ug led ­
n ih  prevajalcev, tud i ob Vidmarjevih, A lbrehtovih, G radnikovih  itd. 
T oda red k o s t  d o b rih  prevodov  in celo sp lošna s irom aščina  slovenske 
p rev o d n e  književnosti ga n is ta  navedli k misli, d a j e  slovenski li terarn i < 
p revod  načelno  p rob lem atičen . N asprotno. »Trdim, d a  je slovenščina 
že tako bogata  in naš pesniški zaklad tako m očan, d a j e  m ogoče preliti 
v naš  jezik vsako tu jo  pesem .«30 To p rep r ičan je  je  Pavček op rl n a  svoj 
novi pogled n a  razm erje m ed  izvirno in p revodno  književnostjo. Prej je 
bilo p recej razširjeno m nenje, d a j e  p revod  lahko ko ris tna  jezikovna in 
l i te ra rn a  sp o d b u d a  dom ači ustvarjalnosti, Pavček p a  je sodil, d a  u m e t­
niški p revod  lahko  doseže le raven, ki jo  je  dosegla izvirna literatura , 
pravzaprav  poezija posam eznega naroda . Za Župančiča je npr. dotlej 
veljalo, d a j e  prevajal takrat, k ad a r  m u je zm anjkalo  navd iha  za izvirno 
pesnjenje, torej se je  m ed  prevajan jem  spustil z ustvarja lne  ravni na 
poustvarjalno , čep rav  še vedno  um etn iško , Pavček pa  je  to an tite tično
alterna tivnost sp rem en il v para le lno  soodvisnost: dok le r  je bil Ž upan ­
čič d o b e r  pesnik, je tud i d o b ro  prevajal, ko je  onem ogel ko t pesnik, je 
prevajal neum etn iško .31
V razm išljanjih  o p rob lem atik i p revoda  se je  torej nasp loh  razvilo 
p rep ričan je , d a  je  p revajan je iz redno  težko, zah tevno  delo z m nogim i 
elem enti krea tivnosti in d a  je zato d o b e r  prevod  zelo redek. Tem u 
ustrezno  je Sovre nekdan je  idilične p risp o d o b e  o p revodu  kot tu jem  
izvirniku, »presajenem  na  dom ači vrt« ali »preoblečenem  v obleko do ­
m ačega jezika«, nadom estil s Kvintilijanovo bojno m etaforo  -  prevod je 
rezulta t prevajalčeve b o rb e  z originalom .32 S redi šestdesetih  let je  n a ­
zadnje M enart čisto s tva rno  ugotovil: »Prevod n ik d a r  ne m ore  biti 
,isto‘ kot izvirnik.«33 Iz tega pa  tud i zanj, tako kak o r  prej za Pavčka, ne 
sledi sklep, d a  prevod  načelno  ni m ogoč -  nasp ro tno , nepreved ljiva  se 
m u zdijo le re d k a  dela. »Prevod torej ne m o re  biti isto ko t izvirnik,« 
ponavlja. »S tem  pa še ni rečeno , d a  ne m ore  biti pom ensko  isti in e n a ­
ko lep, tak, d a  kot ce lo ta  nudi b ra lcu  dom ala  isto« kot izvirnik. P reva­
jalec naj se zato »trudi za čim  dobesedne jše  prevajanje,« v en d a r  le, »če 
to ni v škodo  p ravem u  pom enu , blagoglasju, razpoloženju pesm i in 
oblikovni skladnosti.« Toda tud i M enart je  p rep ričan , da  je  dozdevno 
najbolj zaželeni d o besedn i p revod  dejansko  ponavadi najslabši. P reva­
jalec se je  zato »v želji, da  bi prevajal čim  zvesteje, zelo pogosto  prisi­
ljen zateči k nav ideznem u oddaljevanju  od izvirnika.« Prav z oddalje ­
vanjem, ka terega  m ejo do loča ta  prevajalčev »prirojeni ču t in p re u d a r ­
nost«, p a  »mu os tane  zvest v p ravem  p o m en u  besede.«34
S tarejša generac ija  povojnih prevajalcev od  S ovre ta  do  A lbrehta 
se je  v svojih spis ih  o p revodu  in preva jan ju  sklicevala n a  Goetheja, 
S chopenhauerja  in Willamowitza, ki je enem u  izmed svojih esejev o 
p revodu  dal značilen naslov Die K unst der Ubersetzung (1924), p o d o b ­
no kako r še neka te r i  avtorji za njim, npr. pri nas m anj znani Thom as 
Savory (The Art o / Translation, 1957) in bolj znani Jiri levy (Umeni pre- 
kladu, 1963). Mlajši rod  povojnih prevajalcev, zlasti tistih, k r so  sodili v 
»kritično generacijo«, je  nače lno  razm išljanje o p revodu  in prevajanju  
prob lem sko  poglobil in razširil, loteval pa  se ga je  ko t čisto  novega, še 
nenače tega  področ ja  in se pri tem  ni po im ensko  skliceval niti n a  tuje 
niti na  dom ače  avtorje, čeprav  se je  nan je  p o sred n o  ali neposredno , 
vede ali nevede opiral. To ni naključje, saj je njihovo pisanje temeljilo 
p redvsem  na  izkušnjah in doživetjih ob lastnem  prevaja lskem  delu, si­
ce r  pa ostajalo v okvirih  del o »prevajalski um etnosti« , v ka te r ih  se ro ­
m an tičn i pogledi na  jezik in um e tn iško  ustvarjan je  družijo  s klasici­
stičnim i, filozofski s filološkimi, sp lošno  p rogram sk i z ozko no rm ativ ­
nimi. P oudark i so pri različnih avtorjih  različni, na  splošno pa  je  m ogo­
če reči, d a  p a te tične  tone  n ep o s re d n ih  nadaljevalcev Župančičeve 
tradicije  nadom eščajo  pogovorni, sp rva  po lem ično  p r io s tren i toni 
m lajšega rodu , ki na to  v zrelejšem  obdob ju  šestdesetih  let postajajo  
stvarnejši, m anj čus tveno  razvneti. Zaverovanost v um etn išk i p revod  
in p revajan je ko t vzvišeno, razum sko  neobvladljivo  poslanstvo, ki pa  je 
nekam  p ara d o k sn o  povezano s »tehniko«, tj. z iskan jem  enoum nih , 
sp lošno  veljavnih prevajalsk ih  form ul in pravil, n ad o m ešča  p o z o rn e j ­
še, bolj na lite rarno teo re tične  kak o r  na lingv is t ičneka tego rijeop rtoopa-  
zovanje l i te rarnega  prevoda.
Ne glede na  te razlike je  poe tika  l i te rarnega  p rev o d a  na  S loven­
skem  do  s red e  šestdese tih  let dom ala  soglasno izražala priv rženost 
svobodnejšem u, a  um e tn iško  učinkovite jšem u p revodu  v p r im e ri s fi­
lološko zvestim, to d a  um e tn išk o  neučinkovitim . N ačelo p rev o d a  kot
sam osto jne  um e tn in e  se je  pri nas uveljavilo že v dvajsetih  in tr id ese ­
tih  letih, Še precej časa po vojni p a  je  osta lo  uokvirjeno  v b ipolarno- 
an tite tičn i vzorec m išljenja in izražanja. Člani »kritične generacije« so 
očitno  iskali po t h kom pleksnejšem u razum evanju  li te ra tu re  in s tem  
tud i li te rarnega  prevoda. Z M enartovo  d ia lektiko svobodnejšega p re ­
voda, ki se oddalju je  od izvirnika zato, da  bi m u bil ko t ce lo ta  zvestejši, 
se je  poetika  p rev o d a  pri nas že približala novejšim  znanstvenim , tudi 
lingvističnim  razlagam  prevoda.
OPOMBE
Razprava je dopolnjen referat z mednarodnega simpozija »Sodobni sloven­
ski jezik, književnost in kultura«, k ije  bil v začetku julija 1986 na ljubljanski 
univerzi.
1 Prim. Jutro, Kritika, Sodobnost.
2 J. Vidmar, Prevodi iz ruščine. Kritika I, 1925/26, št. 6, str. 90-93; citat je s 
str. 90.
3 Prav tam, str. 90.
4 Fran Albrecht, Nekaj opomb o prevajalcih in prevajanju. Modra ptica III, 
1931/32, str. 97-99 in 133-135; prim. zlasti str. 134. »Mi vsi smo zaverovani v ve­
like, široke geste, v literature velikih narodov. Iz teh povečini prevajamo ne 
samo prvovrstna, ampak tudi drugovrstna in celo tretjevrstna dela, medtem ko 
poznamo literature malih narodov bore malo [...]. Niti po njih najboljših delih 
ne! Pa vendar smo Slovenci tako rekoč proletarci v družbi narodov. Že zgolj raz­
redna zavest bi nam tedaj morala velevati, da se tesneje oklenemo svojih soci- 
jalno in kulturno sorodnih nam drugov. Finci, Islandci, Norvežani, Leti, Slovaki 
[...] Končno-se v duhovnem svetu narodi ne dele v velike in majhne, temveč 
samo v duhovno plodne in neplodne.«
5 Slovenska bibliografija 1945-47. Sestavila Štefka Bulovec. Ljubljana 1948, 
str. 112-113. -  Slovenska bibliografija II, 1948. Sestavila Štefka Bulovec. Ljublja­
na 1950, str. 61. -  Slovenska bibliografija III, 1949. Sestavila Štefka Bulovec. Lju­
bljana 1951, str. 67. -  Slovenska bibliografija IV, 1950. Sestavila Štefka Bulovec. 
Ljubljana 1952, str. 104. -  Slovenska bibliografija V, 1951. Priredil Janez Logar s 
sodelovanjem Štefke Bulovec in Ančke Posavec. Ljubljana 1953, str. 95. -  Slo­
venska bibliografija IX, 1955. Priredil Janez Logar s sodelovanjem Štefke Bulo­
vec in Ančke Posavec. Ljubljana 1958, str. 101. -  Slovenska bibliografija XIV, 
1960. Priredil Janez Logar s sodelovanjem Štefke Bulovec in Ančke Posavec. 
Ljubljana 1964, str. 120. -  Slovenska bibliografija XIX, 1965. Priredil Janez Logar 
s sodelovanjem Bože Pleničar in Ančke Posavec. Ljubljana 1969, str. 157.
6 Tone Potokar, Poglavje o prevajanju. Novi svet III, 1948, str. 872-876, zlasti 
str. 875: »Pri nas se prevaja zelo veliko. Kdaj pride čas, ko bodo poklicani vzel[i] 
v roke vsaj vsako stoto knjigo in jo primerjali z originalom? [.. .]  naše revije 
[se . ..]  sploh ne zmenijo več za prevode [...] zadnja tri leta ni še nihče sistema­
tično pregledal in ocenil vsaj najpomembnejša prevedena dela. Zlasti prevajal­
cev iz ruščine je sila veliko, pa bi bilo rešetanje prevodov več kakor zaželeno. 
Dandanašnji, ko je umetniški prevod posebej visoko cenjen, saj so vpeljane celo 
zvezne nagrade zanj, bi morala tudi uredništva revij vsaj malo skrbeti, da bi po­
klicani spregovorili o prevodih in prevajalcih. Samo zato, ker se prevaja s tako 
naglico in nesistematično, ker lahko prevaja kdor koli in kar koli, smo danes 
priča raznim nemogočim prevodom.«
7 N. Preobraženskij, M. Solohov. Tihi Don. [ ...] Slavistična revija, IV, 1951, 
str. 293-306.
8 H. G. [run], O prevajalski politiki Naši razgledi I, 1952, št. 14, str. 23.
9 Lojze Smasek, Ali je izbor prevodov, ki jih izdajajo naše založbe, dober in 
pameten? Beseda II, 1953, št. 9, str. 573-574. Lojze Smasek, Kje so ovire za boljšo 
prevodno literaturo? Beseda IV, 1955, št. 3-4, str. 227-233.
10 Quality in Translation. -  La qualite en matiere de traduction. Proceedings
of the IILftJ Congress of the International Federation of Translators (FIT), Bad 
Godesberg 1959. Ur. E. Cary in R. W. Jumpelt. New York, 1963, str. 215-216, 
219-220, 225-228.
11 Quality in Translation (prim. op. 10), str. 215.
12 Lojze Smasek, Ali je izbor prevodov [.. J  (prim. op. 9), str. 573: »Obstaja 
neka bistvena razlika med n.pr. ameriškim in nemškim založništvom na eni 
strani in našim na drugi. Ta razlika je kvalitetna in ne samo kvantitetna, saj nas 
že bežen pogled v bibliografijo seznani z dejstvom, da je velika večina pri njih 
izhajajočih del originalnih (v najslabšem primeru je odnos med originali in pre­
vodi 50:50). Pri nas je obratno. Absolutno večino knjižne žetve predstavljajo pre­
vodi. Dve, tri originalna dela na leto so komaj omembe vredna (pri tem ne mis­
lim na njih kvaliteto). Tako pridemo do zaključka, da je slovensko založništvo 
zgolj reproduktivno udejstvovanje [...]«
13 Quality in Translation (prim. op. 10), str. 228.
14 Quality in Translation (prim. op. 10), str. 215: »Das Ubersetzen li- 
terarischer Werke spielt in meinem Lande (Jugoslawien) eine hervorragende 
und ausserst vvichtige Rolle. [ .. .]  Nach meiner Ansicht ist das Ubersetzen eine 
schvvere und verantwortungsvolle Arbeit. Diese Arbeit ist ausserordentlich 
wichtig nicht nur fiir die innere kulturelle Entwicklung eines Landes, sondern 
ist auch von grosser internationaler Bedeutung. Die Ubersetzer schlagen Briic- 
ken zvvischen den Volkern [...]. Somit dienen die Ubersetzer mit ihrer Arbeit 
einer tiefen internationalen Idee.«
15 J. Vidmar, Prevodi iz ruščine (prim. op. 2), str. 90.
16 A. Sovre, Euripides -  Bradač, Medeja. Kritika I, 1925, št. 2, str. 25-27. S str. 
27: »Prelagatelj pravi v uvodu, da mu je bilo pri prevajanju do govorljivosti je­
zika, zbog česar da je tuintam izrazil kako misel širše kakor izvirnik; sklicuje se 
pri tem na mojstra Willamowitza, ki tudi tako dela. Temu ne moremo pritrditi. 
Dejstvo, da ima prevod kakih 120 stihov več ko izvirnik, škoduje njegovi vred­
nosti bolj nego koristi govorljivosti. Da se tudi jaz oprem za avtoriteto, ki mi je v 
tehniki prevajanja celo nad Willamowitza, opozorim na nedosežno zgoščenost 
in jezgrovitost Zupančičevih verzov v njegovih prevodih iz angleščine [...].«
17 Tone Pavček, Poezija v prevodih. Beseda II, 1952, št. 1, str. 23"-29; št. 2, str. 
98-102; citat je s str. 25.
18 Janez Menart, O prevajanju poezije. Sodobnost XIII, 1965, št. 7, str. 
665-680; citat je s str. 680.
19 J. Vidmar, Prevodi iz ruščine (prim. op. 2), str. 91.
20 A. Sovre. Euripides -  Bradač, Medeja (prim. op. 16), str. 26.
21 Anton Sovre, K tehniki prevajanja latinske proze. Jezik in slovstvo I, 
1955/56, št. 1, str. 6-11; št. 2, str. 33-40; citat je s str. 6.
22 »Interpres nascitur«. Quality in Translation (prim. op. 10), str. 216.
23 Anton Sovre, K tehniki prevajanja latinske proze (prim. op. 21), str. 34.
24 A.[nton] S.[ovre], Predgovor. V: Herodot, Zgodbe. Prvi del. Poslovenil An­
ton Sovre. Ljubljana 1953, str. 6.
25 Prim. op. 20 in 21.
26 Fran Albrecht, Nekaj opomb o prevajalcih in prevajanju (prim. op. 4), str. 
99; ta svoj spis je Albreht po vojni objavil še v treh variantah: O prevajalcih in 
prevajanju. Slovenski poročevalec, 27. XI. 1955. -  O prevajalcih in prevajanju. 
Kamniški zbornik V, 1959, str. 83-85. -  Vom Ubersetzen und von der Qualitat des 
Ubersetzens. V: Quality in Translation (prim. op. 10), str. 257-264.
27 Fran Albreht, O prevodu Heinejeve lirike. Naša sodobnost V, 1957, št. 6, 
str. 540-544; citat je s str. 542.
28 Prav tam, str. 541.
29 Kajetan Gantar, Kat ul v slovenski prepesnitvi. Naša sodobnost VII, 1959, 
št. 10, str. 947-950; citat je s str. 949.
30 Tone Pavček, Poezija v prevodih (prim. op. 17), str. 24.
31 Prav tam, str. 102.
32 Anton Sovre, K tehniki prevajanja latinske proze (prim. op. 21), str. 6.
33 Janez Menart, O prevajanju poezije (prim. op. 18), str. 667.
34 Prav tam, str. 667, 670, 673, 674.