stvo na ^
»Primorski Liet“
izhaja vsaki 1., 10. in 20, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 30 n., za pol leta 65 nov. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
¥ Gorici, dne 1, februvarija 1897.
  _________________________________________i
U redništvo in vpravništvo
mu je v Govici, JVunske ulice št. lo. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. O-iflase in naznanila sprejema vpravništvo po pogodbi.
  *P __________
•
„Bodmo odkritipisal je zadnji ,.Pr. L.“ Tako prijateljsko, tako ljubeznivo in proseče pokladal je g. dopisnik iz dežele kat-ital. stranki na srce, naj se vendarle enkrat izjavi o novotarijah v dveli goriških cerkvah o novotarijah, kateri niste razburile samo slov. občistva v mestu, marveč po celi deželi. „Pr. L “ torej ui trdil, kakor bi nam gospoda pri „Eco“ sama in kar naravnost mogla pomoči ! Kaj še ? ! Le odkrite, krščanske besede smo prosili: a nič — nič, zopet — nič !
In zdaj ?
Gospoda pri „Eco* vže vedo da je lijih dvoutnno-jama ! taktika globoko vžalila tudi slov. duhovščino. Gospoda pri „Eco“ imajo tudi dokaze zato našo trditev. Iz prav gotovih virov vemo, da so „Eco“ vrnili ravno vsled napominanega molka tudi nekateri taki čč. gg., katerim je bila vsik-dar doslej sloga na katoliški podlagi sveta !
Ali ta osoden molk je bil le zadnji povod h tako odločnemu koraku nekaterih gospodov, zadnji rečemo in ne prvi!
Le spomnimo se n. pr. naše najprvot-niše narodne težnje v mestu, slovenske ljudske šole. Kdo si upa in drzne trditi da ta naša težnja ni opravičena, katoliška težnja ?
V	mestu, katero nevtajljivo leži na slovenski zemlji, v mestu, katerega lastno ime bode pričalo, da je bival v njem in ob njem slovenski rod, tudi če bi se le-ta kedaj utegnil porazgubiti, v Gorici z najmanj 5000 slovenskimi prebivalci in z 500 za šolo godnimi otroci, ki samo slovenski 11-mejo, naj bi ne bila opravičena in bttolišho opravičena slovenska ljudska šola ? —
In mi je zdaj — nimamo!
Pa kaj to ! To je naravno, kjer vlada stranka, kateri je narodnost „Bog".... To je dosledno po židovsko liberalnih načelih !
A v Goiici imamo poleg židovsko-ital. stranke tudi še kat. ital. stranko, stranko, kateri bi morala biti krščanska pravica pred narodnostno pravico, kakor ji je ali bi ji morala biti vera pred narodnostjo!
In vendar ! Žal nam je, da moramo priti na dan z britko resnico. Resnica je in o-stane, da je kat -ital. stranka tudi glede na slov. ljudsko šolo dolgo, dolgo molčala.... slednjič v skromnem dopisu po — ovinkih! priznala, da slov. šola v Gorici se bo itak prej ali slej morala graditi !
Ali čujte! Kat. vredništvo katol. ital. lista se je kasneje tako čudno izpričevalo, da je prineslo katol.-pravično vest, da je vsakdo lahko spoznal, da dotični pravični dopis je bil le kukavično jajce v ,.Eco".
Krščanska „Eco" prosila je tako rekoč odpuščenja! nekršcansko javno mnenje, da je bila tako_ neprevidna, da je pretrgala krivičen molk, in vsaj nekoliko krenila ne-
čuveno in sramotno početje židovsko-li-beralne stranke. Gospoda, kje je bila takrat Vaša kat. odločnost? More se li kaj takega predbacivati nam kat. Slovencem?
Ali nismo bili mi i v dejanji vsikdar najpred katoliški in potem narodni ? Ali nismo vsikdar sodili narodnostnih prepirov in tivjatev po kat. načelih in ne po narodnostnih ? Kedaj smo se držali „Mazzinije-vega“ katekizma „absolutne“ narodnosti?
Kedaj smo bili v politiki osobito v našem vedenji nasproti Vam, gospoda pri „Eco“, nezvesti načelom krščanske pravice?
Nikdar in nikoli se nismo zbali javnega (liberalnega) mnenja, kedar se je šlo za to, da smo ljudst.yu pfdutzali celo .krščansko, resnico in pravico naj so nas tudi še toliko pitali z narodnimi izdajicami!
Vse to pa tirjamo tudi od vsakterega našega zaveznika!
Bodimo torej katoliško-narodni in ne ne Mr«)-fl(/Mo-katoliški!
Zato pa prosimo, še enkrat prosimo, gospoda pri „Eco“ izjavite se zi nas!
Sicer pa sklenemo in to „sine ira et studio11 : „Dovelj glasen molk“ kat. ital. stranke glede na novotarije v mestu in glede na slov. ljudsko šolo, ali bolje: njeno ne-kat. protivljenje našim opravičenim narodnim težnjam v mestu utegne biti za njo vsoden in dalekosežen. Mi bomo le obžalovali in — pomilovali.
Strankarske razmere
na Kranjskem.
Poleg treh velikih strank, ki imajo v deželnem zboru svoje zastopnike, imamo pa na Kranjskem še tri druge stranke. V naročju starih liberalnih Nemcev se je izcimila mlada nemško nacijonalna stranka. Po številu glav je močnejša kot stara liberalna, a manjka jej zunanjih sredstev, posebno denarja. Ker zraven vladne nemške „ Lai-bacher Zeitung“e, nimajo ljubljanski Nemci svojega lista, so bili sklenili nemški ua-cijonalci, da si vstanove svoj neodvisni list. G. Kleinmayr, ki tiska uradno „Laib. Zei-tuug“, jim je obljubil postaviti posebno podružnico svoje velike tiskarne in tam naj si tiskajo svoj list. Pa vlada s tem ni bila zadovoljna, češ, da pl. Kleinmayr, ne more tiskati ob enem vladnega lista in opozi-cijoualnega. Ker pa »Laibaclier Zeitung" mnogo več dobička daje, kakor bodoči nem-ško-nacijonalni list, se je gospod Kleinmayr skesal in nacijonalci še nimajo svojega lista.
Na čelu tej stranki so nemški srednje šolski profesorji in nekaj uradnikov; najboljši agentje pa nemški burši. Nasproti Slovencem obe nemški stranki vselej složno nastopate, med seboj pa niso enih mislij.
Iz slovensko-liberalne stranke se polagoma razvija socijalno-demokratska, kakor
se enako godi po družili krajih. Število teh demokratov hitro raste. Delavci so po večini pri njej, vsaj v Ljubljani in Zagorju. Med naše kmete prodira počasi pa stanovitno ; skoro vsaka fara vže ima, kakega „Delavca“ ali ;,Svobodo“ ali vsaj enega ali več živih socijal.-demokratov. Iz med uradnikov so oni najnižje vrste na tihem so-cijalni demokratje. Najnovejša pridobitev so naši preje liberalni zdaj pa socialnodemokratski ljudski učitelji. Kakor vsega drugega slabega, so se tudi te norosti naučili od svojin nemških kolegov, »Učiteljski Tovariš1* in Delavec** se zadnji čas malo ločita v pisavi.
Načelnik te stranke v Ljubljani je gosp. Kristan, pisatelj; duševna podpora prihaja od slovenskih liberalnih vseueiliš-nikov, denarna pa po komandi od delavcev, skrivaj pa od židovskega osrednjega odbora na Dunaju.
Naši liberalci so vedno bolj popustljivi nasproti socijal. demokratom, ker čutijo, da pride kmalu dan, ko se jim bodo morali udati na milost in nemilost. Zunanji znak te slabosti je tudi to, da pride baje gosp. Govekar, znani „Zvonov“ romanopisec, za vrednika k „Slov. Narodu". Kakor preveja njegove romane socijalno-demokratski duh, tako moramo pričakovati, da bode tudi „Slov. Narod" v prihodnje bolje moral služiti letim težnjam.
Pri bližnjih državnozborskih volitvah bode pokazala stranka svojo unč v javnosti, ko bode postavila za 5. kurijo svojega kandidata.
Tretja stranka je tako imenovana kr-ščansko-socijalna ali tudi dr. Gregiriče/a stranka. Njen. začetek je čitateljem znau. Njena moč je še negotova. Ker se ne ve,. kam se obrnejo njeni privrženci ob času volitve. Ima svoje glasilo »Slovenski list", ki utegne imeti kakih 500 naročnikov.
Namen tej stranki bi bil po besedah njenega voditelja dr. Gregoriča, zjediniti katoliško-narodno z liberalno-narodno stranko na Kranjskem. Mnogoteri pa ne verujejo, da bi kedaj to dosegel, pač pa utegne si vstanoviti neko srednjo stranko, ki bode zdaj na to zdaj na ono stran se nagibala.
Po svojem imenu bi morala stati ta krščansko-socijalna stranka bližje katoliško-narodne kakor liberalne, a v resnici se pa list huje riba ob „Slovenca“ in stranko katero zastopa, kakor pa ob „Slov. Narod" in libeialce. To pa ni nič čudnega, ker mora dr. Gregorič svoj korak kako opravičiti in to poskuša s tem, da ravno kaže, kaj vse mu ni všeč v katoliško-narodni stranki.
Razvoj teh strank bodemo pazno zasledovali.
Združujmo se!
Ko bi imel čas in zmožnost potoval bi po vseh slovenskih deželah od vasi do vasi in bi navduševal slovenske kmete za slobodne kmetijske zadruge. „Združujte se !“ klical bi jim na ves glas in jim pripovedoval o pomenu in veliki koristi zadrug za kmetijski stan toliko časa, da bi se vsi slovenski kmetje združili v zadrugah, katere bi se zopet spojile v jedno vseslovensko zadrugo, katera bi bila potem lahko gospodarsko zjedinjena Slovenija. Dotlej je seveda še dolga, dolga pot....
Zato Vam hočem, ljubi bralci „Prim. Lista“ pokazati, kako bi začel potovati.
Goriška deželica je lepa, rodovitna deželica. Gorenja soška dolina je vstvarjena za živinorejo, Brda, Vipavska dolina in go-riška okolica pa za kmetijstvo, sadjarstvo in vinarstvo. Na Goriškem stanuje čvrst, delaven in razumen slovenski rod, ki se v potu svojega obraza trudi dan za dnem za sv. j borni živ?ž. Čudno je vendar, da v deželi, ki je od narave tako zelo oblago-darjeua, vendir ni pravega blagostanja. Kmet na Goriškem, dasi je delaven in razumen, vendar gmotno ni tako trden kakor bi bil lahko.
Zakaj ne? — Keilo je vzrok takemu nenaravnemu stanju ?
Bodimo odkritosrčni in odgovorimo si na vprašanje: Kedo nam gospodari ?
Lahon in Žid! Ta dva imata v rokah kupčijo z go riškimi pridelki! Ta dva se debelita ob trdih žuljih goriškega kmetovalca in sadjerejca Kedo razpošilja po vsej Avstriji zg.dnji krompir, ližol, zelenjavo, črešnje iit drugo sadje ?
Lahon in Zid! Kmet pripelje na trg sadje in druge pridelke; tam pa goriški Židje in Lihoni za nizko ceno pokupijo vse, zato ker kmet ne ve z blagom drugam Dobiček žmjet a Lahon in Zid, ki nista zadovoljna le s tem, da slovenskega kmeta gospodarski i/.sesavata, ampak mu hočeta biti tuli duševna in politična gospodarja.
In pri kom kupujejo slovenski kmetje svoje potrebščin)? — Zopet pri L tlionih, Zidih in renegatih, ki se sramujejo svojega rojstva in svojega slovenskega imena.
Tako žalostnega stanja je kriv slovenski kmet sam. Zakaj pusti, da mu tujec gospodari ? — Ali slovenski kmet ne more in ne sme pošiljati svojega blagi tja, kamor ga pošiljata Zid in Lahon ?
Za posameznega kmeta je pač pretežko kaj takega izvrševati, toda kjer se združijo cele vasi in tare, to delo lahko izvršujejo, zato ker imajo potem dovolj blaga, dovolj denarja, pa tudi dovolj znnžiiili in požrtvovalnih mož, ki bi za malo odškodnino zvrševali posel v zadrugah. Po mojem mnenji bi se goi iškim kmetovalcem gmotno in politično stanje kmalu zboljšalo, ako se združijo v slobodnih in splošnih kmetijskih zadrugah t. j. ako kmetje gospodarstvo sami vzamejo v svojo roko. Zakaj bi kmet ne imel pravice prodajati tja, kamor bi prodal najbolje in kupovati tam, kjer bi dobil za primeroma nizko ceno' dobro blago ?
Po vsem Goriškem, zlasti pa v Vipavski dolini, goriški okolici in Brdih naj bi se ustanovile gospodarske zadruge, ki bi spečavale sadje, zelenjavo, krompir, grozdje in vino na tuje. V ta namen, bi si po velikih mestih n. pr. Trstu, Ljubljani, Gradcu, Dunaji, Pragi napravila lastna skladišča, ali bi pa stopila v zvezo s trgovci po dotičnih mestih. Na drugi strani bi p i zopet naročile za svoje člane umetna gnojila, stroje in kar bi jim še kaj kazalo.
Tako bi dosegli za svoje pridelke višje cene, za nižje cene bi pa dobivali potrebne reči, ker bi dobiček kmetom ostal, ne pa prekupcein.
Kje je pisano, da bi morali goriški Slovenci, rediti razno židovsko, lahonsko in renegatsko svojat, ki nima za Slovence druzega nego psovke.
Slovenci! Osam »svojilno se ! N i svojih tleh, bodimo sami svoji gospod irji ! Jerobov ne potrebujemo ! Dovolj dolgo so nas izko-
riščevali, privedli so nas na rob gospodar- j skega propada in sedaj ?
Naprej! V imenu božjem v boj za svoj gospodarski obstanek!
Deželni zbor goriški.
II. seja (lne 26. jan.
Seja je bila napovedana ob 11. uri. Slovenski poslanci so čakali na sejo do 11 ure 50 min. ; ker pa italijanskih poslancev le še ni bilo, so odšli. Dr. Gregorčič in dr. Tuma sta v pogovorih z italijanskimi poslanci prezrla odhod tovarišev in šla v zbornico.
Zbor je mehanično rešil naslednji dnevni red !
I. Poročila deželnega odbora o računih za 1. 1895 in prevdarkih za 1. 1897. vseh zalogo v, ki so v deželni upravi. (Poročevalec Tuma).
II. Poročilo deželnega odbora o presežku 715 gld. in 2 kr. troškov za popravo poslopij slov. oddelka deželne kmetijske šole. (Poroč. Verzeguassi.)	•<
III. Poročilo deželnega odbora o dovoljenih podporah, ki naj se potrdijo (Poroč. Pajer.)
Poročilom so sledile volitve v finančni in peticijski odsek. V finančni odsek so bili voljeni: Berbuc, Gregorčič, Locatelli, Maraui, Ritter, Hojic in Verzegnassi. V peticijski odsek pa : Abram, Coronini Alfr., Dottori, Lapanja, Michielli, Panigai in Tama.
Več obzira do tovarišev, kakor tudi do čakajočega občinstva sinemo pač tirjati tudi od italijanskih poslancev.
Politični pregled.
Notrauje dežele.
Državni zbor je ra/.puščen. Novi državni poslanci se sklicujejo k prvi seji novega državnega zbora dne 27. marca.
eželni zbori so 26. jan pričeli zborovati. V kranjskem deželnem zboruje stavil posl. grof Barbo predlog, naj se osnuje v Ljubljani deželno skladišče za poljedelske pridelke. — V koroškem deželnem zboru je posl. Grafenauer predlagal, da se poročila deželnega zbora izdajo tudi v slovenskem jeziku. Radi tega je nastal strašen hrup med Nemci.
Državno-zborske volitve na Goriškem. Splošni volilni razred voli dne 10. marca jednega poslanca. Kmečke občine volijo dne 16 marca, mesta in trgi dne IS. marca in veleposestvo dne 22. marca.
Tržaški italijanaši, ki so se dosedaj navadno zdržali volitev v državni zbor, hočejo letos stopiti v volitveno borbo. Postaviti hočejo za kandidate najhujše izmed najzagrizenejših iredeutovcev: dr. Dompie-ria, dr. Angeli in dr. Venezian, za peto skupino pa znanega Rascovicha.
Soeijalno - demokratični kandidati za peto skupino na Primorskem. Z i Goriško je postavljen kandidat Fr Marii, nad-sprevodnik v Gorici; za Trst in okolico K. Učekar, črkostavec v Trstu ; za Istro Ant. Gerin, črkostavec v Poreču. Resno jih pri sedanjih volitvah še pač ni poštevati.
Vnanje države.
V	Rusiji so bili dosedaj najstrožji zakoni proti Židom, zato tudi Abrahamovi-čem Rusija ni dišala. Sidaj pa se Židom dovoljujejo vsakovrstne olajšave in pričeli so se zopet napeljevati v Rusiji. Uboga Rusija .
Iluski vnanji minister gr. Muravjev je odpotoval v Pariz, da se najprvo predstavi Francozom. Obišče baje tudi Dunaj in Berolin.
Prusi s vso silo zatirajo vsako narodno gibanje med pruskimi Poljaki. Obla-stva so uapela vse moči, da uničijo poljski narod v Nemčiji.
Italijane v Eritreji so napadli Der-viši iz pokrajine Godaref. General Baldis-sera pa je ravno tedaj odpotoval v Italijo. Mogoče mu afrikanska tla postajajo prevroča.
Dopisi.
Iz Ljubljane dne 29. jan. Shod zaupnih mož. Prišlo je okrog 300 zaupnikov k shodu. Predsedoval je vodja Povše. Poročal je dr. Šušteršič o 1. točki „ali naj se sklene volilni kompromis z liberalno-na-roduo stranko" ? Predlagal ni nič ; po dolgi debati je bil kompromis odklonjen z vsemi proti 17. glasovom. — 2. točka — Jugoslovanski klub“ je bila po kratki debati skoro soglasno sprejeta. — 3. točka — „pomnožitev osrednjega volilnega odbora* se je zvršila mirno. Iz vsakega okrajnega glavarstva so si izbrali 5 zaupnih mož, tako (la šteje zdaj ta odbor vkrog 80 mož, kar bode zadostovalo. Zadnja točka so bila kandidature. Pogovor se je sukal okoli teh le oseb. — V 5. kuriji sta bila oglašena delavec Gostinčar in dr. J. Žitnik, obveljal je Gostinčar. — V gorenjskih kmečkih občinah sta oglašena prof. Tomo Zupan in ,T. Pogačnik, večina se je nagibala za Pogačnika. — Ljubljansko okolico obdrži dr. Šušteršič, dolenjske kmečke občine Pfeifer. Za notranjske kmečke občine proti dr. Ferjančiču so priporočali dr. J. Žitnika, ali F. Modica ali župnika Hladnika. Za mesta se ni dalo še kaj stalnega ukreniti. "Tudi Povšetov mandat še ni oddan, ker se gospod brani še kandidirati.
Iz Šempetra. Na Goriškem se v zadnjem času snujejo posojilnice po Raifeisno-vem načinu.
Te posojilnice se po pravici imenujejo „kmečkel‘ posojilnice. Kako koristne in ‘ po• trebne so, je težko določiti z besedo, pač pa se najbolj razvidi iz prometa, kakor ga imajo take posojilnice v najnovejšem času potem, ko so jele poslovati.
O prvi Raifeisnovi posojilnici rta slovenskem Goriškem, namreč o posojilnici v Šempetru, se je mnogo govorilo, kakor ne bi bila potrebna, mari odveč. Z mnoge strani se ji Je prorokovalo le borno životarenje ali celo poklic mrtvorojenega deteta. Poslovanje prvih 14 diiij pa nam je pokazalo, da posojilnica je bila potrebna in da bo — če ne pride kaj vmes — tudi izvrstno vspe-vala. Prometa je bilo nad 2000 gld. Zanimanje za posojilnico zmerom bolj raste. Doslej se je vpisalo 81 udov, mej temi najpremožniši kmetje. Tudi iz Vertojbe se jih je vže par oglasilo, in poprosilo vsprejema, kar pa glede na pravilnik seveda ni bilo možno. Ako pa se bo posojilnica malo včvrstila in toliko pomogla, da ji bo zajamčen trajen obstanek, potem bi tudi naši Šeinpeterci nič ne imeli proti temu, da bi se tudi Vertojba priklopila k delokrogu naše posojilnice. Najbolj je plašila ljudi »neomejena zaveza*.
No, potem ko so videli, da so kljub neomejeni zaveziu pristopili možje kakor bi. gg. A. Jakončič, Brumat, itd. izginili so kar mahoma vsi predsodki. Bog daj, da bi se zaupanje do dobre stvari zmerom bolj vtrjalo: saj to bode le v korist posamnih udov in v blagor cele občine
S Tom inskega, 28. jan. Dne 25. t. m. so se zbrali gg. župaui in občinski taj-. niki na poziv c. kr. okrajnega glavarstvo v Tolminu k žrebanju za prihodnji vojaški nabor. Potem se jih je podučevalo, kako jim je postopati pri razpisanih splošnih volitvah za državni zbor, da bi se volitve pravilno izvršile.
Potem se so zbrali vsi omenjeni gospodje v gostilni gosp. Gaberščeka. Veliko se je pogovarjalo o občinskih zadevah in uradovanju. Slednjič se je sprožila tudi pre-važna misel, da bi se namreč upeljali za tominski okraj v Tominu županski shodi, kamor naj bi se sklicevali vsi župani in obč. tajniki da bi se posvetovali, kako jim postopati glede kake važne stvari, da bi tako skupno delovali v korist celemu okraju. To bi bilo gotovo lepo in koristno za celi okraj. Bog daj, da bi se tudi vresničila ta misel. Najbolj so druge župane vnemali in navduševali, da bi se stvar vres ličila g. Pečenko, obč. tajnik v Bovcu, And;\jj Rejc, župan v Šebreljah, in podžupan pri Sv. Luciji. Za to jim v resnici gre vsa čast.
St. Viško gorska planota. Na Peči-jiah v krčmi „pri Mišelu“ se je začel v ponedeljek zjutraj (18. jan. po prazniku sv. Imena Jesus) fantovski prepir in pretep. Končal je s tem, da je vže po par dnevih umrl 20 letni Štefan Laharnar doma raz Prapetno pri Gori (pri Kančarju). Črepinja mu je bila prebita na dveh mestili; tudi po životu je bil ves ranjen. Pretep so sedaj začeli Ponikovci. Kakih 20 fantov Ponikovskih je bilo baie navzočih. Domači so mirili, drugače bi bil ob življenje tudi jeden Pečan. Pristojna oblast je, vže potrebno vkrenila. Vodja žendarmerijske postaje na Slapu je kmalu peljal tri Ponikovce v To-min na ogled. Ranjki je bil ravno teden dni pred smrtjo proglašen polnoletnim, da bi gospodarstvo prevzel. Bil je pa jako silovit, rad je dražil in se pretepal. Ponočnjakom primerna smrt ga je zgodaj doletela. Brez testamenta je umrl. „Kakoršno življenje, taka smrt“ pravi pregovor. Lep nauk Prapejskim in drugim fantom-prete-palcem.
Kdo je pa vzrok takim žalostnim dogodkom ? Ako bi me stokrat vprašali, odgovoril bi vam tudi stokrat: Največ so kriva županstva, ki ne spolnujejo svojih dolžnosti. Cele noči se rogovorili in pije, a županstvo lepo molči. Ako se kaj hudega pripeti, kar bi bilo treba naznaniti — županstvo še pokrije. Podivjanost ljudstva potemtakem lahko napreduje. Da, dokledar bodo oskrbovala krajno policijo županstva
— ne bode konca pobojev in nereda pri nas.
Krivi so pa tudi stariši, ki puste svojim otrokom ponočevati popivati in vasovati vže v zgodnji mladosti.
Krivi so oni, ki mladino pohujšujejo na razne načine.
Sodniki tega sveta bodo obsodili sicer po pravici Ponikovske zločince radi uboja
— a sodnik vseh sodnikov bode pa še huje sodil one, ki so ranjkega v zgodnji mladosti pohujševali, vabeč ga v umazano družbo; brezvestne krčmarje, ki so zgolj radi dobička in sovraštva do duhovnikov puščali cele noči v svoji krčmi popivati. Da tudi županstva, ki bi bila hudo lahko zabranila
— pa niso hotela, bodo dala odgovor. Da le roko na srce: življenje človeško je dragoceno in gorje mu — ki se ga dotakne; gorje mu, kdor je kriv, da se prikrajša iii .konča. Duhovnikom kljubovati, njim ki so v prvi vrsti poklicani ljudstvo vzgojevati, nasprotovati ter njihovo delovanje ovirati
— je pač lahko in dober kup — a pravici božji zato zadostovati, jo pa težko, težko: zakaj vekomaj bodo veljale besede: glas krvi tvojega brata ki jo je zemlja popila,
vpije v nebo za maščevanje zatorej le roko
na svoje srce...
Z dežele 30. jan. — nSoča“ in njeni negodni sinček „ Primorec1' raznesla sta vest, prav za prav laž, o škandalozni zlorabi prižnice in spovednice za lov na naročnike „P. L.“ proti „Soči“ in Primorcu11. ,Kar in kakor pišeta in se zagovarjata ni le iznajdeno, iz trte izvito, krivično in hudobno, ampak — prerobato prehudobno.
Potem hočeta biti le še zagovornika edinoizveličavne sv. kat. cerkve!
Zaganjata se ta lista v duhovnike. Naj-rajše se spustita na te. Očitata jim zdaj zlorabo. Pa po kakšni krivici!
Ločimo bukve, liste in spise v načelno slabe in sv. cerkvi sovražne, v liberalne ter sčin in tje sv. cerkvi sovražne — pa slednjič v dobre.
O dobrih tukaj ne govorimo.
Zadnji zvezek „Theologisch practische Quartalschtift“ na 131. strani ponovi kat. nauk na podlagi P. Aertnys theol. mor. ■II —, da se ne smejo pri sv. spovedi ab-:solvirati naročniki in bravci načelno slabih in sv. cerkvi sovražnih listov če trdno ne ..sklenejo, za naprej takih listov, ne več brati, naročati ali drugim ponujati. O manj slabih listih pa, kateri zamorejo nekaterim po razsodnosti spovednikovi relativno nevarni in pogubonosni biti, govori in razlaga se ravno iam, da se mora spovedanec podučiti o njiii .nevarnosti in celd s zaSuganim pridržkom
svete odveze do tega priganjati, da se odpove takim manj slabim, a zanj tukaj in ta čas (hic et nune) nevarnim listom — tem bolj, če trpi vže vsled tega precejšno škodo na sv. veri ali v krščanskem življenju (notabile damnum in fide aut moribus). Tako razklada tudi učenjak De Varceno v comp. theol. mor. 8 tract. — Enako Alban Stolz (v Klei-nigkeiten štev. 38). Tukaj ne velja izgovor, da se mora ta ali oni list radi kupčije, ali odjemnikov ali gostov obdržati, ker časna zguba ali škoda nikakor ne odvaga dušne bodisi na sebi ali na bližnjem (quia damnum temporale ac privatum nequit esse causa proportionata ad ruinam spiritualem). Moralist Restagno (v coli. casuiim, pag. 220) svari pred takimi listi sploh, ker počasi se vsak bravec navzame njih nasprotnega duha, ko pravi: „Qui talia diaria vel ex solatio (za kratek čas) legunt, sensim sine sensu illorum induunt spiritum in male ju lieando, in ecclesiae praeceptis parvipendendis etc.“ Cč. gg. spovednikov nočemo v njih dolžnostih podučiti, saj so dokončali potrebne šole in skušnje, pač pa svetujemo, komur gre: „Cevlje sodi naj kopitar /“
(Socijalni pogovori.
Raifesonovih posojilnic je v Dolenji Avstriji vže 268. Ni čuda, 'ker jih je tako lepo podpiral prejšnji, sicer liberalni deželni zbor. Vsaki na novo ustanovljeni posojilnici po Raifesenovem načinu se da 200 g. podpore, toda ne v denarjih, marveč kupi se ji blagajna in vse potrebne tiskovine. Deželni odbor tudi vsprejemlje denar, kar ga posojilnicam preostaja, in ga nalaga v deželnem davčnem uradu in v hipotečni banki. Največ zaslug za ustanavljanje in vodstvo teli posojilnic imajo duhovniki in učitelji. Med voditelji je 127 duhovnikov in 153 učiteljev. — Tudi na češkem so sklenili Mladočehi podpirati Raifesenove posojilnice. Upamo da bode tudi naš deželni zbor priznal pomen teh posojilnic ter jih krepko podpiral.
Mala loterija nese na leto čez 6 milijonov goldinarjev državi čistega dobička. Ker prihaja ta denar večinoma iz rok revnih ljudij v državna blagajne, se nam vsiljuje vprašanje, če bi ne bilo prav in pošteno. da država toliko časa dokler se mala loterija ne odpravi, vsaj en del tega dobička porabi v podporo za stare in onemogle ljudi kmetijskega in delavskega stanu. Treba bode misliti tudi na tako zavarovanje za starost in onemoglost, zlasti sedaj po novi domovinski postavi, katera bo nakladala nekaterim občinam prevelike troske za podporo bolnikov in revežev.
Kedo je Bebel. Voditelj nemških so-cijaluih demokratov je prišel s svojimi agitacijami od navadnega rokodelca do tvorni-čarja in grajščaka. Ta mož sicer vedno pro-rokuje, da bo vže kmalu zavladal socialistični komunizem, a pri tem veselo kupuje za se zemljišča. V Berolinu ima veliko hišo, ki mu nosi lepih denarcev, v Kobiencu ima tvornico, v Curihu si je kupil veliko posestvo in tam si namerava sezidati veliko in lepo vilo po vzgledu svojega tovariša Folmara (Vollinar), ki jo vže ima. Med tem ko se voditelji maste in si kopičijo bogastvo, pa stradajo zaslepljeni delavci in jim nosijo pritrgane krajcarje na kup.
Socijalni demokrati in vera. V okrilju temne noči razmetavali so socialistični agitatorji socialistične volilne oklice. Iz Urfara pri Linču se poroča o tem : V Pestlinbergu in okolici so socijalistični agitatorji na sohe Kristusove in druge svete podobe na znamenjih in v kapelicah nabili volilne oklice. Celo podobe križevega pota ob poti so pokrili s socialističnimi oklici.
V	jutro so ljudje mesto podob Kristusovega trpljenja ogledovali debelo tiskana imena judov dr. Adlerja, Elenbogua in sodrugov. Tako početje mora pač oči odpreti onim našim socijalnim demokratom, ki pričakujejo, da jim židovski vodje pribore nebesa na tem svetu. Kedor ne ljubi in spoštuje Boga, tudi bližnjega ne more ljubiti.
Kaj novega po Slovenskem ?
5Ja Kranjskem. V Radečah je železniški vlak povozil delavca Jak. Erlacha. — Izgubil se je mokar Gašpar Dolar iz Ljubljane. Dosedaj ga še niso našli. — V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu je bilo minololeto 677 bolnikov. Pač lepo delo usmiljenja. — Na ljubljanskem pokopališču se je obstrelil brivec J. Gruberšič. Zakaj,v se ne ve. — Utonila je v Savi deklica iz Šmartna pod Šmarno Goro.
— Vrhniška železnica se prične v kratkem graditi. — Notarjem v Vipavi je imenovan g. Marko Pushnik. — 70 letni Urbtn Orel iz Kokre se je napil žganja, v pijanosti padel v vodo in utonil. — V frančiškanski cerkvi je obhajal novo mašo č. g. p. An-zelm Kevič. — V Vodicah so 2 3. jan. čutili precej močan potres. — Izginil je 72 letni posestnik Bezlan iz Savelj pri Ljubljani —
V	Mokronogu so ustanovili kat. obrtno podporno društvo — Okrajni sodnik v Vipavi Nosan je imenovan svetnikom deželnega sodišča. — Finančni minister je občini ljubljanski dovolil,vprirediti efektno loterijo srečk po kroni. — V Vižmarjih nad Ljubljano so pogorela gospodarska poslopja Jer. Pipana.
— Na Javorniku je zmrznil 66 letni berač Jan. Hribar.
Na Štajerskem. - Nov brzojavni urad priklopijo pošti za trs: Rečico. — Zaprli so radi ropa in umora 26 letnega Mart. Kaiserja in 23 letnega Iv. Dobnika, oba iz Brezna. G. Iv. Robič nadučitelj v Ljutomeru je imenovan ravnateljem. — V Konjicah je kat. politično društvo slavilo 26. obletnico svojega obstanka. — V Celji je c. kr. okrajno glavarstvo začelo izdajati nem-ško-slovenski „Uradni list," ki izhaja vsako nedeljo,
Na Koroškem. V Žel. Kaplji je umrl bivši oskrbnik Em. pl. Pemz. Bii je vedno nasprotnik Slovencev. — Na vozu, ko je vozil led v mesto je umrl v Beljaku hlapec Presslinger. — Judeževe groše nemškega „šulfereina“ so dobile razne šole na slovenskem Koroškem. — Umrl je g. Ant. Lepu-šič, hišni posest, in merilec posode v Beljaku. Bil je značajen Slovenec. — Koroškim deželnim glavarjem je imenovan grof. Goess, njegovim namestnikom pl. Metnitz.
— V bolnišnici usmiljenih bratov v St. Vidu se je preteklo leto oskrbovalo 1306 bolnikov. — Slov. kat. polit, društvo vrlo deluje med koroškimi Slovenci za prihodnje državnozborske volitve. — V Celovcu začne izhajati nov list v slovenskem jeziku, pa v nem-čursko-liberalnem duhu. Zavedni koroški Slo* venci mu pač ne pojdejo na limauice.
M €> ¥ X € &
Gorica:
Msg. dr Anton 'Mahnič posvečen bode v škofa prihodnjo nedeljo 7. feb.
Pos večenju bodo prisostovali naslovni nad-čkof msg. Glavina, knezoškof Missia, ter škofa tržaški in poreški, msg. Šterk in msg. Flapp.
Cerniško starešinstvo je imenovalo častnima občanoma dr. Gregorčiča iu Alfreda grofa Coroninija.
Slavnostna izdaja „Prim. Lista1* o priliki posvečenja msg. Mahniča izide prihodnjo saboto.
Vreduištvo nadškofijskega mesečnika: „Folium Periodicunr1 je prevzel po imenovanju msgr. Mahniča krškim škofom, insgr. Alpi, profesor uravoslovja v goriški bogoslovnici.
Veleč. g. J. Budin preselil se je pretekli torek v Pevmo. Vsprejem je bil veli-kansk.
_ Mestna slovenska ljudska šola v Gorici. Boj za mestno slovensko šolo je in ostane osamljen dogodek v zgodovini slovenskega šolstva. Znano je, da je rešilo najviše sodišče zadevo ugodno za Sloveuce ; da je mesto odkazalo šoli nerabljivo poslopje na obodu Gorice v Podturnu; da seje izjavil dr. Rojec zametljivo o primernosti poslopja za šolo sploh iz zdravstvenega stališča in da so se Slovenci vsled tega uprli in niso hoteli pošiljati svojih otiok v pod-
turnsko bolnišnico ter da jih pošiljajo še vedno v „yiogine“ zavode in slednjič/ da je mesto v novic tožilo Slovence radi lege jedine slovenske šole pri upravnem sodišču.
— Dne 10. m. m. vender enkrat — se je vršila razprava pri upravnem sodišču. Razsodba se razglasi še le 19. tega meseca ob 10. uri predpoldne. Čakaj konj. da trava zrase.
Zo^ct lepaki v Gorici. Dne 24. t. m. so nalepili po voglih goriških ulic lepake v italijanskem, nemškem, slovenskem in hrvaškem jeziku za volilce v peti skupini, podpisane od c. kr. namestnika. Drugi dan vže bil slovenski in hrvaški oddelek lepakov potrgan. Kaka slepa zagrizenost!
rRuske" zastave. Goriški židovski „Corriere“ poroča svojim vernim,čitateljem, da razobešajo Slovenci pri raznih slavnostih »ruske" zasteve. Tako je poročal lani o ,.ruskih1* zastavah v St. Petru, letos v Pevmi. To je Vam je zlobnost, ki vedoma in namenoma grdi Slovence.
Goriški ad voka tj e zbrali so se v furlanskem Gradišči. Posebno milo je govoril goriški župan zbranim somišljenikom o bližajočih se volitvah. Sklenili so postaviti 4 kandidate, in sicer v velikem posestvu, v mestih, v italij. kmečkih občinah in v peti kuriji. Po peti kuriji se jim pač zastonj cede sline.
Umrla je v Gradci gdč. Ema Komel pl. Sočebran, hči pokojnega majorja in slov. pisatelja Komela pl. Sočebrana, našega rojaka.
Povsod ,, panslavizem". „Corriere“ se huduje, da so se razdelile gojenkam zavoda ,,Notre Dame“ medaljice z napisi
— čnjte -- slovenskimi. Kaka predrznozt! Panslavizem preplavlja Goriško radi meda-ljic se slovenskimi napisi! Bumf!
,,Katoliški Obzornik41 v Ljubljani naslednik ,,Rimskega Katolika'1 v Gorici prosi sotrudnike naj pošljejo rokopise vsaj do 10 tek. m., da bo zamogel pravočasno iziti.
Zadnji pastirski list avstrijskih škofov, izdan povodom bližnjih državnozborskih volitev, priporoča katoličanom sploh in posebej še delavcem v novi volilni skupini, naj volijo katoliške može in zapoveduje, naj se v župnijskih cerkvah jedno nedeljo pred volitvami izpostavi Najsvetejše v javno češčenje, da izprosijo'verniki od Boga srečen izid volitev. Slovenski liberalci (ki ste toliko pisali proti ljubljanskemu škofu, ko je povodom deželnozborskih volitev minolo leto isto storil) kaj pač porečete k temu ? !
Gorelo je v bivši cukiarni v kapucinski ulici.
V	Podgori pogorel je skedenj in hlev. Hišo so obvarovali.
Pogreb preč. g. Ant. Ukmarja v Kanalu je bil sijajen. Silno veliko pobožnega ljudstva, sosebno veliko hvaležnih Marija-celjcev iu mnogo duhovnikov ga je spremilo do hladnega groba. S. m. v. 1.!
S Trnovega nam pišejo : Dne 26. jan. smo pokopali moža, ki bi bil 5. febr. stopil
v	93. leto svoje starosti. Do zadnjega bil je krepak in delaven in sam je pripovedoval, da krčme ni poznal, tervžival v vsem svojem življenju le jedi domačega kmetskega pridelka.
Nesreča ali roka Božja ga je zadela.
Kdč> ne pozna „Guštiua iz Peči“, nekdanjega odstavljenega cerkovnika Pečanskega, krčmarja, kteremu sta se veja in žep do kraja posušila in potem usahnila. Tudi Boga je rad kakor „Turk“ imenoval, po domače brez vsakega ozira preklinjal. Bilo je dne 6. t. m. popoldne. V istem času bil je tudi sv. misijon v Biljah. Isti dan šla je tudi Guštinova žena tje k sv. pridigam. Guštin mesto, da bi bil vesel, da mu je Bog dal tako dobro in pobožno polovico (ženo), se je hudoval nad njo in jo preklinjal, ter ji tudi obetal, da jo bode dobro pretepel, ko se bode povrnila iz Bilj. Pravijo in morda je tudi res, da je še cel6 Guštin par ur pred nesrečo rekel: „Da bi se vsira noge odlomile, ki hodijo k pr 'u misjonu“.
Bog pa je drugače obrnil. Isti dan je oni nepridiprav pri tamošnji krčmarici pomagal razkladati sod vina raz voz. Bil je pred sodom. Sod se iz trga iz rok družili pomagačev in pohrusta Guštinu prav dobro noge. Reveš, ni učakal, da bi žena prišla iz Bilj, da bi jo tepel, moral se je koj odpeljati v bolnišnico, kjer si morda zravna noge in pamet. Bog mu daj. „Guštin ! ne sod ampak Bog te je potipal za zdaj samo pri nogah".	Guštinov prijatelj.
Pazite na otroke. Dne 28. t. m. je umrl tukaj 2 leti star otrok sled opeklin. Mati je nesla po navadi mleko v Gorico, oče je šel pa na delo. Pustila sta dete drugim bratcem, da so ga varovali Otroci mesto.otroka varovati, pustili so ga samega pri ognju, oni so pa zunaj hiše igrali. Otroku se imame obleka tako, da je telo postalo naenkrat pečeno, kakor pečenka. Ubogo nedolžno dete terpelo je cele 3 ure grozne muke dokler ni izdihnilo po kratkih pa srce pretresujočih bolečinah nedolžin, angeljsko dušico v roke Stvarnika.
LopoV napadel je pri Grofovi ravni neko žensko hodečo iz Komna v Rifemberk, ter ji vzel 12 gl d.
Pod ključ so utaknili nekega Ko-meuca. ker je odnesel kolo sira iz Sempo-laja. brez da bi ga vkazal poprej zvagati.
Iz Volčjega grada se nam piše: Kakor je čitateljem ,.Prim. Lista" znano, sklenil je H nov. odbor našega bralnega društva, da se kupi slamorezni stroj. G. predsednik pa je stvar prezrl, ker ima vže takov stroj. V zameno pa je naročil ,.Brivca'1. Društveni udje so radi tega silno razburjeni. ker Brivec brije brez žajfe po goli koži. Res lepa zamena".
Ogenj na Vojščici! V teku dveh mescev smo imeli te dni vže drugi ogenj. Tildi taprouzročil je otrok štirih let. Zažgal je z žveplenko seno pri oknu štale. V ll/9 uri zgorela je štala in skedenj. Škode je čez 700 gld.
Pogorelec je bil zavarovan, ali — ali mož je zamudil plačati zavarovalnico ! Ja to je, kar je naj hujše ! !
Odkladal je dan za dnevom in ravno isti dan, ko se je odločil plačati, je revež pogorel. Tako-je: nesreča nikoli ne počiva.
Če kaj vdobi, pride le po milosti in po prošnji. Če je bil za časa plačal zavarovalnico, dobil je bil 700-800 gold., ker zavarovan je na visok znesek.
Kmetje ! posestniki! ne zamujajte časa, in ne čakajte rudečega petelina na strehi. Zavarovalnice so velika korist.
Županom v Tominu je bil voljen 23. t. m. g. Oskar Gabršček.
V Kobaridu se veselijo, da se bo zidala nova soduija (in če mogoče zraven tudi občinski urad) tam in tako, kakor je nasvetoval nek tamošnji rojak v našem listu vže pred enim letom.
V župniji Št. Viška gora je bilo v preteklem letu rojenih 2-1, umrlih 50; da-vica in bolezen v ušesih sti pobrali 27 o-trok. Tudi za sušico je umrlo več odraslih, kar je jako čudno za naše zdrave gorske kraje.
Pošta s Trbiža čez Predel in po Soški dolini prihaja v Gorico par ur pozneje, ker gre toliko časa kasneje od tam. Spomladi bo odhajala od ondot po navadi, t. j. o 5. zjutraj.
Trst-Istra. '
Preč. g. Franč. Zupan kapelan v Poljanah v Istri je umrl 24. jan. Naj v miru počiva !
Kmetijska in vrtnarska družba za
Trst in okolico je priredila podučni shod v Lonjerju. Dr. Pretner je pojasnjeval namen in pomen prošenj za brezobrestna posojila.
Tržaška društva, mestna in okoli-čanska, prirede skupni koncert na korist BDružbi sv. Cirila in Metoda ".
Shod polit, društva' Edinost" v Trebčah se je vredno pridružil prejšnjim shodom, dasi so nasprotniki z vsemi silami delovali, da provzroče demonstracijo. Častno se je izvršil tudi &hod v Kolonji.
Mestni svet tržaški zanikava še vedno volilno pravico uradnikom državnih železnic in pomorskim kapetanom, kakor vsem umirovljencem. Ravno tako so zopet zavrnili vse slovenske utoke v volitvenih zadevah. Vladni zastopnik je zahteval, da se takoj naslednjega dne sejni zapisnik predloži namestništvu. Bode-li slednjič uklonilo tržaške neodrešetice ?!
Tatvina. V Trstu odnesli so neznani tatovi iz zaprte tobakarne v ulici Carrado-ri za 300 gld. kolkov in 50 gld. v gotovini.
A' tržaški bolnišnici je 48 letni Jožef Mahor. bolan vsled pijančevanja, skočil z okna v 1. nadstropju. Petresel si je drobje.
Vstrelil se je v Trstu 21 letni pravnik Grimme. Vtepel si je v glavo misel, da je neozdravljivo bolan. Vere manjka !
V posnemo. Vsled ukaza sv. Očeta Leona XIII., pobira se v praznik sv. treh kraljev po vseh cerkvah miloščina za nesrečne sužnje v Afriki. Z nabranim denarjem kupujejo misijonarji sužnje, ter jih po-dučujejo v kristijanski veri. Letos se je posebno skazala župnija „Škedenj“ v tržaški okolici. Velč. g. župnik oznanil je, da bode v praznik sv. treh kraljev posebno darovanje za sužnje. In na to vabilo nabralo se je v cerkvi celih 25o kron. Mil. g. škof msgr. Šterk poslal je škedenjski župniji svoj blagoslov. Ako bi' se napravilo darovauje v ta dan in v ta namen vsaj po večjih župnijah, koliko denarja bi se nabralo v prid nesrečnim zamorcem ! Bog povrni dobrotnikom !
Legar v Pulju stalno ponehuje. No-
vi	slučaji so vže jako redki.
Nesreča. Posestnik Dobrila iz Kozine je sekal veliko drevo. Drevo pa je nenadoma padlo, ter Dobrilo pobilo po glavi in ramenih, da je moral v bolnišnico.
V isterskem deželnem zboru zastopa vlado g. Alojzij Fabiani, okrajni glavar z Voloskega.
Morilca mornaja Oktavia Ostermana obsojena. Kakor smo vže poročali sta dne 2 avgusta 189(5 1. mestna stražnika Jožef Radoslovič in Ivan Skopinič v Malem Lošinji v Istri mornarja Oktavia Ostermana zabodla na grozen način, ker je prepeval hrvatske pesmi. Porotna obravnava vršila se je v Gradci, ker se Italijanom ni zaupalo, da bodo sodili po pravici. Morilca spoznali so krivim in je bil Jožef Radoslovič obsojen na dve leti težke ječe, Janez Skopinič pa le na 3 dni zapora. Tako se je- bilo zadostilo pravici. A kdo povrne ubogi materi sina, ki je biljedina nje podpora v starosti in bolehnosti.
Raznoterosti.
„Slovenskemu listu“ in za njim »Edinosti" pa „SočiJ odgovarjamo, da vest, da je dr. Podlipny, župan praški, prostozidar, je prinesel pred leti slovenski dnevnik, a je nismo mi iznašli. Zatorej še enkrat: sramotno je, da katoliški listi slavo pevajo prostozidarju. Ali pa recimo bolje: taki listi niso katoliški. Izpovejte vender, kar ste ! Liberalizem iu radikalizem se odevata se svetim katoliškim imenom. Kaj ne da — govori „Edinost“ — kaj ne da, tvoja novorojena hči „Slovenskau, katera, komaj je zagledala luč sveta, se vnema za romane k la „4000“ in druge Tavčarjeve katoliški veri sovražne spise, »Slovenka", kateri je začel vže pri zibelki krščanski nauk pridigati radikalni „Roščiii“, znan vže iz „Slo-vanskiega Sveta" — je li ta „Slovenka“-tudi pristno katoliško dete ? ? Odgovori »Slovenski list" ? Ponavljamo, kar smo vže rekli:	Od vas ne bomo se učili, kaj je-
pristno katoliško, kaj ne; mi vže poznamo pravo katoličanstvo. A trgati hočemo brez obzirno krinko raz obraz vsakemu, ki ka-toliško ime zlorablj_a v _druge namene.__
Odgovorni vrednik in izdajatelj J. Marušifi.
Tiska Hilarijanska tinkarna.___
Prihodnja številka »Primorskega Lista1* izide dne 6. februvarija. t