SEMINAR ZA SLOVANSKO FILOLOGiJO LJUBLJANA - UNIVERZA. ČASOPIS ZA SLOVENSKI JEZIK, KNJIŽEVNOST IN ZGODOVINO. VII. LETNIK. 1.-4. SNOPIČ. UREJAJO FR KIDRIČ, R. NAHTIGAL, FR. RAMOVŠ. LJUBLJANA 1928. TISKALA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI. Za tiskarno odgovoren Fr. Štrukelj. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino izhaja na leto v štirih snopičih. Literarne prispevke je pošiljati urednikom (Ljubljana, univerza). Za vsebino člankov so odgovorni avtorji. Naročnina za VII. letnik znaša 65 dinarjev. V zalogi so še izvodi m., IV. in V. letnika po 50 Din, VL po 80 Din. Letnika I. in H. sta razprodana. Reklamacije, naročila itd. prevzema Fr. Ramovš, Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 3. ČASOPIS ZA SLOVENSKI JEZIK, KNJIŽEVNOST IN ZGODOVINO. VII. LETNIK. 1. —4. SNOPIČ. UREJAJO FR. KIDRIČ, R. NAHTIGAL, FR. RAMOVŠ. LJUBLJANA 1928. TISKALA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI. Za tiskarno odgovoren Fr. Štrukelj. l/l A L 4053 o VSEBINA VII. LETNIKA Stran Petar Skok: Toponomastički priloži. .................1 Fran šturm: Romanska lenizacija medvokalionih konzonantov in njen pomen za presojo romanskega elementa v slovenščini . 21 Jakob Šolar: Slovenska medvokalna nosnika m in n .... 47 Petar Skok: Još o rijeoi »Bezjak« i metodu onomastičkog ispitivanja 66 Anton Breznik: Japljev prevod sv. pisma........77 Franc Ramovš: Karakteristika slovenskega narečja v Reziji . . . 107 Ivan Prijatelj: Klasje ............122 Male vesti: Petar Skok: Recimo još koju o riječi »car«.......151 — : Slovenačko-hrv.-kajkavska paralela u porodičnim ime» nima ............155 — : Supstantiviranje infinitiva u slovenačkom .... 156 Franc Ramovš: Nov režij an-ski katekizem........157 —- : O jeziku v brižinskih spomenikih.....160 — : Cirminah — Rotenmann........168 — : Slov. dial. Varožl za Varaždin......169 —■ : Osobenik »inquilinu'S, advenacc . . . . . 170 Ivan Šašelj: Slovarski doneski iz Št. Lovrenca na Dolenjskem . . 171 Fran Kidrič: Dvoje Čopovih pisem Kopitarju, rokopisna ocena Obe* lice IV. iz 1834. in drugo..........173 Milko Kos: K zgodovini kralja Sama in njegove dobe .... 194 Janko Šlebinger: Bibliografija za 1. 1927..................198 Besedno kazalo ..............219 Petar Skok: Toponomastički priloži.1 5. Zagreb. Berneker, Slav. eti/m. Wdrterbuch, I., p. 347. identificira ime mjesta Zagreb s apelativom zagreb, slov. zagreb (Pleteršnik, Slov. nem. slovar, II., p. 832.) „utvrda, opkop, šanac". To je mišljenje izraženo i u Broz-Ivekovičevu Hrv. rječniku, II., p. 774., gdje je Zagreb (= Zagreb u Jurkovu selu) doveden u vezu sa glagolom zagrepsti, koji kod Stulli-a2 znači „ukopati". Šišič, Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara, I., p. 618. naginje naprotiv više Tkalčičevu (Mon. hist. lib. civ. Zagrabiae, III., p. VIII.) mišljenju, koje tumači ovo ime kao „mjesto za~\- grebom ili za + grabom", uza sve što i Tkalčič dovodi apelativ u vezu s glagolom zagrepsti „ukopati ili okopati". Ako je ovo posljednje tumačenje istinito, onda ovaj topo-nomasticum ide u kategoriju takovih imena mjesta, koja su bila u početku imena čestica (Flurname) izražena s prijedlogom i padežem, kao n. pr. što se zove u Jurkovu selu u Zumberku jedna njiva kraj potoka Kupčine Za grabom. Odatle se je u toku vremena apstrahirao nominativ Zagreb, kao što je n. pr. u Hrv. Zagorju Zabok očito apstrahiran od Za + bokom, t. j. ovim se imenom označuje mjesto ili naselje, koje je nastalo za bokom brda. O tome nas ispitivanje terena ovoga mjesta može lako uvjeriti.3 1 Upor. ČSJKZ, V., p. 1.—14.; VI., p. 251—2. 2 Uporedi i Belostenec, G azophijlacium II., 598. zagrebszti „obruere, sepelire, defodere". 3 Ovakovo apstrahiranje je cesto i na dalmatinskim otocima, gdje nala-zimo cesti toponim Zaglav bez dočetnoga -a za oznaku brda uz morsku obalu (Dugi otok). Greb kao ime mjesta bez prijedloga potvrduje Ak. Rj. III., p. 406, u Srbiji u okrugu rudničkom. Klaič, Zagreb 1910.—1913, koji donosi za našu študiju i vrlo važan najstariji načrt Zagreba iz g. 1517.—1529., p. 18. si. uzimlje takoder ovaki tip imena mjesta, ilustrirajuci ga sa Zagora, Zagvozd, Zaluka, Zamlačje, Začretje, i veli, da je greb „nasip za obranu od neprija-teljske navale ili od poplava Save", po kojemu je Zagreb dobio ime, mogao stajati u Vlaškoj Vesi ili okolišu njenom. Kako če se iz kasnijega našega razlaganja vidjeti, samo madž. t ud i ca gereb „obala, nasip" dozvoljava nam zaključak, da je naša riječ pored značenja „grob* mogla imati i značenje „obala, nasip". Gdje je ta „obala ili nasip" bio, ne može, dakako, da kaže toponomastička analiza sama za sebe bez arheološko-topografskoga prouča-vanja. Ovaj greb može da se odnosi i na obalu Medveščaka odnosno na primitivne uredaje, koji su imali da štite zemljišta oko toga večeg potoka od poplave. Upor. gore spomenuto ime čestice (Flurname) Za grabom uz veci potok Kupčinu. Ova interpretacija je veoma vjerovatna radi toga, što je kompleks terena iza Medveščaka, gledajuči s Graca (Grez i t. d.), prema najstarijim potvrdama nazvan zaista Zagreb. Laszowski, Stari i novi Zagreb. l Jedno i drugo tumačenje, t. j. ili identifikacija sa apela-tivom, koji več postoji u jeziku, ili izvodenje od prvotnoga padeža s prijedlogom, a priori jednako je moguče. Kojemu cemo od ova dva tumačenja dati prednost, to ovisi od minuci-oznog študija stare zagrebačke topografije i dokumenata. Za ovu študiju izvršno smo danas snabdjeveni, jer ima-demo pored odličnih Tkalčičevih, Monumenta hist. lib. civ. Za-grabiae, sv. I. sq.4 i Monumenta episcopatus zagr., sv. I.—II., još i Smičiklasov Codex i Laszowskoga, Monumenta hist. nob. comm. Turopolje, sv. I. sq. * Iz dokumenata saznajemo ovo. Današnji se Zagreb sastojao prvotno od dva različita mjesta, od civitas montis Grecensis <= današnji Gornji grad) i Zagrabia (= današnji Kaptol = a. 1526. Zagrepci i kanovnici s Kaptoloma,5 za ostale potvrde v. Ak. Rj. IV., p. 849., tako i danas još kod stanovnika Nove vesi, očito od madž. kaptalan, v. Revue des Etudes slaves, VIL, sv. 3.—4., p. 197. V. priloženu sliku.) Ova dva mjesta bila su u srednjem vijeku u neprestanom neprijateljstvu. Izmedu njih dolazilo je i do tvornih napadaja. Osobito je važan s etnografskoga gledišta onaj iz g. 1397., kada su cives Grecenses zlostavili kanonike. Na taj napadaj odgovorio je Kaptol izopčenjem (interdiktom) gradana s Grech-a. Popis tih gradana sačuvan je u dokumentu Tkalčič I., p. 382., pa iz prezimena, kao što su Johannes Tolzti (= tusti), Hudi den <= Hudi dan), Gwre Wolkowoch (= Vukovac), Anthonius Kiri-voloch (= Krvolok), Iwan Hozaros (= madž. uzsoras „kajišaru) i t. d. možemo da študiramo njihov jezik i narodnosnu kompo-ziciju. Kako se vidi, ovi kajkavci govore u ono vrijeme kao i Slovenci ol za sonantno l,6 a medu njima nalaze se več i sla-vizirani Madžari, kako se po imenu Iwan vidi. Razlog, zašto medu njima dolazi do neprestanoga trvenja je taj, što je Zagrabia nastala na crkveno-feudalnim osnovama, a hospites ili cives Grecenses, su gradani snabdjeveni od Bele IV. Historičke i kulturno-historičke crtice. (Brača Hrvatskog Zmaja, sv. XXXIX.), p. 5. si. preuzima Klaičeve nazore. 4 Mislim, da mogu odustati u ovoj radnji od citiranja ove lijepe zbirke dokumenata, jer je Šišič sve do V. sv. napravio izvršne indekse, pa se po njima mogu lako verificirati historijske potvrde, koje navodim. 5 Ak. Rj, l c. krivo uči, kad veli, da ovaj srp.-hrv. oblik dolazi od lat. capitulum. Posljednje je dalo samo Kapitul, naziv lokaliteta kod Knina. Kaptol je odbacio -om kao i ctntor. I Mažuraaic, Prinosi za hrv. prav.-povj. rječnik, p. 486. miješa kapitul, -uo i kaptol, -om. Za njegove je svrhe ova važna distinkcija dakako irelevantna, ali nije za našu toponomastičku študiju, gdje valja tačno razlikovati proveniencije. Belostenec, Gazophglacium itd. p. 160. pozna još Kaptol, prepuftia Sv. Petra od potege. 6 Imamo potvrde i za čisto sonantno l: a. 1345. Thomas filius Vlcli, a. 1346. Wlchata, pored Thomas filius Welch\ a. 1377. \Vlkech filius Damiani, a. 1257. Wlcheta (= Vučeta). Ime mjesta a. 1328., 1344. Wlkodolia. Naši dokumenti upravo vape za slavistom, koji bi sabrao materijal iz njih za historiju jezika. povlasticama, privilegiaraa, koje valja Ijubomorno čuvati. Kao svagdje u feudalnoj Evropi, tako se i ovdje razvijaju na ova-kovim osnovama dva različita neprijateljska mentaliteta. Možemo tačno da ustanovimo i vrijeme, kad je Zagrabia postala naselje. To je bilo onda, kada je madžarski kralj Ladislav osnovao (oko g. 1094.) ovdje biskupiju za propagandu krščanstva medu Slovenima ovih krajeva.7 Najstarija listina zagrebaČke biskupije naziva ovo mjesto Zagrabia, episcopatus — ecclesia zagrabiensis i tako ostade za sva vremena. Očito je dakle, da je naselje, koje je nastalo ovdje, iste onakve prirode, kao n. pr. i u Mitrovici, gdje uz prastaru crkvu sv. Dimitrija u Sirmiumu 7 Da li se ovaj navod listine iz g. 1134. = g. 1217. ima shvatiti bu-kvalno ili ne, na to ne cu ovdje da ulazim, nego upučujem na Sišičevo izvršno djelo, p. 616. si., gdje se tretira ovo pitanje i navodi ostala literatura. Interesantno je opaziti, da u okolini Zagreba imademo i mjesno ime Čehi (Gornji i Dolrii), koje se pominje g. 1334. kao villa Cheh u popisu biskupskih „decimarum magni cultelli", zatim a. 1378. magister Petrus de Chechij (upor. Tkalčič, L, p. 147. i 270.). Možda ovo ime stoji u vezi sa činjenicom, da je kralj Ladislav postavio za prvog biskupa zagrebačkoga nekoga Čeha, imenom Duh. Ime je plur. tantum kao Nijemci, Bošnjaci itd. i znači naselje Ceha. l* nastade poslije razorenja rimskoga grada naselje, koje se naziva po crkvi najprije Dmitrovci, što znači stanovnike oko crkve sv. Dimitrija, a onda s promjenom sufiksa Mitrovica.8 Zagreb je dakle u svom prvotnom obliku naselje oko crkve. * Jedan problem, koji još do sada nije nitko postavio, mora se ovom zgodom ipak postaviti. Zašto nije kralj Ladislav osnovao biskupiju u mjestu, koje se zove G rez,9 Grech,x0 Greech,u Grecz,12 mons Grecensis10 ili Grechensis10 ili u madž. obliku Kerec(h),13 Gerech,14 u današnjem Gornjem gradu, nego baš na pokrajnom brdašcu, koje je u njegovo vrijeme bilo pusto zemljište bez naselja, kako iz gornje analize imena Zagreb očito proizlazi? Bez ikakve sumnje morali su djelovati važni razlozi na njegovu odluku> Kako nemarno nikakovih dokumenata o tim razlozima, možemo ih dokueiti samo ispravnom analizom njegove listine. Ako je njegova biskupija imala važnu zadaču, da širi propa-gandu krščanstva medu tamošnjim Slovenima, a na to upučuju i ove okolnosti, 1. što on postavlja za biskupa Ceha imenom. Duha, dakle covjeka, koji pozna slovenski jezik, 2. za svečenike ljude iz zaladske i šomodske biskupije, dakle opet onakove, koji su mogli poznavati slovenski, onda nema sumnje, da je morao odabrati i zgodno mjesto za nju; pogotovo, ako se pomisli, da je u ovo vrijeme, kako se iz historije širenja krščanstva medu polapskim Slovenima vidi, širenje krščanstva bilo u isti mah identično sa stanovitom političkom misijom. Ako se uzme, da je Grez i t. d. starije naselje nego li Zagrabia, a to moramo uzeti, onda nema sumnje, da na uzanom terenu Grez-a kralj Ladislav nije imao mjesta za svoje velike koncepcije. Nije mu dakle preostalo ništa drugo, nego li da osnuje biskupiju izvan Grez-a. To novo mjesto je imalo tu prednost, što se je naslanjalo na jedno važnije naselje, koje-je postojalo, na Grez, i bilo prema tome več poznato. Zagrabia kao naselje nastalo na crkveno-feudalnim osnovama razvija se dalje u tom pravcu, da zadobija sve više zna-čenja. Kako je Grech bio utvrden, kaptolska gospoda prodiru 8 Upor. Južnosl. Filolog, III, p. 74. 9 A. 1252. hospites de Grez. 10 Ova je grafija tako obična, da ne treba navoditi potvrda za nju. 11 A. 1291. de monte Greech. 12 Ovu grafiju pominje Tkalčič, o c. I., p. IX. 13 A. 1201. in loco qui dicitur Kerec a d rivum Circuniza. Grafija je prilično osamljena. 14 A. 1377. cives de Gerech, a. 1382. Iuana mulier de monte Gerech, a. 1345. Stanech villicus de Gerech, hospites de Gerech tri puta ovako. Bez važnosti je grafija „habitatores montis Gresscentis prope Zagrabiam" a. 1378.,. načinjena prema civitas Montis crescentis. i u nj te grade sebi ovdje turris, koja se zove Popouiturn.15 Da budu što neovisniji od cives Grecenses, oni grade sebi u gori Medvednici, koja se danas zove prema „cacumen montis Stelemen^ Sljeme, eastrum Medne, danas Medvedgrad, bukvalni prevod iz madžarskoga Medwewar.v Značajno je, da je eastrum madžarski prozvan Medue, riječju, kojom se očito na madžarski prevodi slovenski supstantivirani adjektiv Medvednica. Zagrabia postaje središte politickoga života za Slavoniju. Pred crkvom, kako nam dokumenti potvrduju, nalazile se i banske kuče.18 Ali je ovdje ipak biskup, koji zapovijeda. Teritoriju „civium Grecensium" od Zagrabiae dijeli potok, čije ime stoji sasvijem u skladu sa gornjim izvodenjima. Kako taj potok dijeli zemljište crkveno-feudalnog naselja od gradskoga, sasvijem je naravno, da se zove crkveni potok}9 Za to se i piše (a. 1201.) iznajprije u slovenskom supstantiviranom adjektivu sa sufiksom -ica Cirkvenica, pisano u madžarskom obliku Cir-cuniza (upor. za ve > u Kapruncha za Koprivnica), ili sa sufiksom 15 A. 1392. turris . . . wlgariter et in \vlgari Popoivturn nuneupata. 'Opstoji i danas kao zvjezdarnica. 16 A. 1328. ad cacumen magni montis Meduednicha, . . . per quod ca-■cumen vulgariter Stelemen dietnm. Madžarizacija je ovoga imena nastala ne na osnovu Sleme, nego možda na osnovu izgovora zagrebačkih Latina Stleme, jer Latini umeču c ili t izmedu s i l. 17 A. 1398. Johannes Parkolaab dietus vicecastellanus de Medueuar, a. 1273. eastrum iuxta Zagrabia quod Medivedivar nuneupatur, a. 1397. Ste-phanus dietus Virus castellanus de castro Meduevar, a. 1398. Blasius de Chaak castellanus de Mediveivar. Kako se po prezimenima vidi, kastelani medvedgradski su sami Madžari. Pored madžarskoga oblika valja istači, da se piše i u srp.-hrv. Medved, tako a. 1273., 1298., 1308., a. 1380. Nicolaus de Virtus (madžarsko prezime) comes zagrabiensis et castellanus de Medived. Ali i ovdje valja istaknuti, da se ne može raditi o slovenskome toponimu, jer bi očekivali izvedenicu kao Medveda (cf. Mečteda u Bosni i Medvea kod Lovrane). Kako madžarski jezik može da izrazuje adjektivne odnose i sa čistom jukstapozicijom, Medve ili Medwed je sasvijem pravilan madžarski naziv, cf. Buda — Buditi. Melich, AfslPh. XXXIX., p. 217. si. Ista se pojava vidi i u Zomsedvar a. 1397., 1399, koji se jednako kao i Medive zove bez apelativa a. 1327. comes Pariš castellanus de Zomsed, srp.-hrv. danas Pod-sused ili Susjedgrad, takoder bukvalni prevod madžarskoga toponima. Medve dolazi jednom i s madž. -i: a. 1342. eastrum Medwey, t j. medvedgradski. Ove posljednje grafije ne spominje za čudo Szamota-Zoinai, M. oklevčl szotar, p 625., dok ostale ispravno navodi. -d u madž. tudici ispalo je radi toga, što su slov. dočetak Madžari identificirali sa svojim deminutivnim sufiksom -d, koji i m nije pristajao značenju riječi medvjed. Kad Sloveni natrag preuzimlju madž. medve (upor. čobana pored žbari), oni mogu da dodaju, kao i u drugim sličnim slučajevima (upor. Rad, 222., p. 134.), svoj dočetak -n. Tako imamo prezime Medven (Prekrižje i Čunkova draga, srez Jastrebarski). To se je isto moralo dogoditi i u madž. nazivu eastrum Medve. Krčelič (18. stolj.) naziva mirne Medveščak „Medvenschiza (čitaj: Medvenščica) vulgo Kervavi Most". Upor. Klaič, Zagreb, p. 23. 18 Tkalci c, o. c. I., p. 56., br. 65 (a. 1284.). 19 Upor. naziv Crkvena za potok, koji dijeli Banju Luku u Bosni, a salijeva se u Vrbas. Protječe kraj brda, na kojem je bila nekada katolička crkva, valjda sv. Ljudevita, jer se to brdo zove i danas Lauš, prema ma-•džarskome Lajos. -ik (a. 1242., 1392.): Cirkvenik, pisano Cgrkenich ili Cijrkuenik. Kako su na ovom potoku bili i mlinovi,20 nije čudo, što se adjektiv supstantivira i sa sufiksom -išče: Cirkvenišče, t. j. potok, uz koji se nalaze crkveni posjedi, pisano (a. 1347., 1328.)-Cirkuenische, Cirkuesche.21 Onim momentom, kada je Kaptol izgradio svoju tvrdu Medueivar > Medvedgrad, a ovaj potok protječe ispod toga grada,, kako se i u dokumentima veli,22 mijenja on svoje ime, koje je sacuvao do danas. Medveščak je supstantivirani adjektiv s po-moču sufiksa -jak od Medved + bskb. Sve ovo, što je dosada izneseno, osniva se na dokumentima i nije nikakova lingvistička špekulacija. * Na osnovu ovih utvrdenih činjenica valja riješiti lingvi-stičke probleme. Valja odgovoriti na pitanje, sta je G rez, Grech, Grec, odnosno Kerec, Gerech i šta je Zagrabia? Kakovi su to oblici? Najlakše je odgovoriti na posljednje pitanje. šišič, o. c. p. 618., bilj. 66. djelomice ispravno je rekao, da je to oblik madžarske kraljevske kancelarije, koji se osniva na madž. Zagrab, a ovaj opet na slov. Zagreb prema madžarskoj vokalnoj harmoniji.23 Sve je ovo istina, samo onoj tvrdnji o provenien-ciji iz madžarske kraljevske kancelarije treba pobliži komentar. Izgledalo bi prema Šišičevoj tvrdnji, da je Zagrab- fiktivni oblik,, koji se je upotrebljavao samo u kurijalnom stilu, a ne i u narodu. Historija ne potvrduje ovoga mišljenja. Na teritoriji crkveno-feudalnoga naselja bilo je naime zacijelo več od uteineljenja biskupije i pravih Madžara, koji su ovaj oblik upotrebljavali. Čak če nam toponomasticka analiza dozvoliti i dalju tvrdnju, da se je ovdje razvila slovensko-madžarska simbioza, koja se do danas nije mogla da održi iz jednostavnoga razloga, što su ovdje Madžari bili u apsolutnoj manjini. Evo ove analize. A. 1275. pominje se terra castri zagrabiensis Fagz vocata sita sub castro eiusdem domini episcopi (listina je izdana 20 V. Tkalčičevu kartu: Zagrabia sub fine saec. XIV. u sv. I. 21 Ovaj je posljednji oblik nejasan, jer se ne zna, da li je nastao gri-ješkom sastavljača listine, ili se zaista govorilo Cirkvišče (upor Ak. Rj. I., p. 831., s. v. Crhvište). Klaič, Zagreb, p. i9. uzimlje, da je ovaj potok dobio svoje ime po crkvi sv Marije. Kako je ovaj potok mijenjao ne samo sufikse, nego i ime (Medvenščica u 18. stolj. = danas Medveščak), imao je dakle nestalne nazive, držim, da se radi o istoj denominaciji kao i u Cirkvenica u Hrv. Primorju i Crkvena (potok u Banjoj Luei), t j. o označi mede ili teritorije crkvenoga zemljišta. 22 Tkalčič, o. c. I,, p. 170. a. 1344. fluvius de suburbio castri Medue currens. 23 Upor. csaszar, csakany, csalad, aszag, aszat, azsag. Prema Miklo-sichu, Slav. Elem., 2. Aufl., p. 76. samo greb > gereb, gereb „obala". u Zagrebu od Johannes-a bana tocius Sclauonie). Ova se terra spominje i g. 1328. kao villa Faiz olim, nune Craleuch vulga-riter (= t. j. slovenski) nuneupata. U popisu biskupskih desetina iz g. 1335. zove se „Craleuch alio nomine FayzRadi se očito o dva različita imena. Fayz je deverbal od madžarskoga glagola faiz(ni)24 „drvariti", a odgovara adjektivu fai, koji u slovensko] toponomastici vrlo cesto dolazi,25 dok je Craleuch, danas Kra-Ijevec kod Šestina, naš supstantivirani adjektiv s pomoču su-fiksa -bc od kralj. Ovdje nema ni traga prevodenju ni fonetskom prekrajanju, koje bi očekivali, kad bi se radilo o raboti madžarske kraljevske kancelarije. Kraljevec označuje kraljevske iobagiones, dovedene ovamo možda od samoga kralja Ladislava. Oni kao Madžari naseljeni u pustoj šumi nazvaše svoje naselje sasvijem pravilno Faiz, dok ga okolni Sloveni prozvaše po provenienciji kmetova. Faiz je evidentan dokaz, da je ovdje bilo Madžara. Na medi izmedu zemljišta, koje je Bela IV. dao „civibus de monte Gredi" i teritorije Zagrabiae kao crkveno-feudalnog naselja nalazi se fons Cubul kut u bližini Medveščaka (a. 1242.), koji se pominje još g. 1266. Riječ je očito identična sa madžarskim toponimom Kobolkut,26 kome u slovenskoj toponomastici odgovara Kablovi, Kabliči (Ak. Rj. IV., p. 704. i Rad, knj. 224., p. 122., br. 56.). Ovakovih imena ima još i danas u zagrebačkoj okolici. Blizu gornje Stubice pod jednim vrhom nalazi se potočič nazvan Šdkot. Sokot je ovdje i apelativ za rupe, gdje se je so vadila. Zabilježiti valja, da je na jednoj strani Slani potok, a na drugoj strani u razmaku od četvrt sata Šdkot. Riječ je očito madžarska: so kut „puteus salis". Upor. Szamota-Zolnai, M. oklevel-szotai p. 80. za ovake toponime u dokumeritima. Vadenje soli27 u ovim krajevima pominju i dokumenti. Šdkot i Slani potok evidentni su dokazi za gore spomenutu slovensko-madžarsku simbiozu. G. 1322. pominje se na Savi kod Zagreba insula Mortunus sciget (= Martinov otok, cf. Szamota-Zolnai, o. c. 620. i 921.). Takovih imena ima i danas. Mjesto, gdje je nova plinara, zove se Sigetica. Ne samo da nalazimo na ovoj teritoriji madžarskih topo-nima, nego ima i madžarskih formanata. A. 1387. castrum Selen 24 Odakle ima Tkalčič o. c. I., p. XXXVII. identifikaciju sa fahejlz „drvene kore miriš"? Upor. Szamota-Zolnai, o. c s. v. fačsz (doduše sa upit-nikom) vallis Faizoivelgh. Našega mjesta za čudo ne navodi. Imenica faiz odnosi se prema faizni kao n. pr. hugy prema hugyni (za hugyozni). Faizo-volgy je prema tome .Drvarova dolina". Faizo je nomen agentis. 25 Upor. Drivenik u Hrv. Primorju, Drevenik, Ak. Rj. II., p. 771. i za ostale Slovene Miklosich, Slav. ON. aus App., II., br. 89. 26 Upor. Szamota-Zolnai, o. c 532. s. v. kobdl, gdje je naše mjesto vee citovano. 27 Tkalčič, o. c. I., p. 187. a. 1347. Nicolaus banus tocius Sclauonie et Croacie daje dozvolu, „quod in monte Meduednicha vocata, supra civitatem Grechensem, minera sive fodina salium posset reperiri et aperiri". zove se „alio nomine Chychan". Ovako se kaže i g. 1394. Ime dolazi i u imenu nekoga Masten (= kajkavski oblik za mastan „zamazanac") de Chichan a. 1393., 1394., 1397. Ali ovaj se čovjek zove g. 1393. Mazten de Chicha (dva puta). Očito imamo alter-naciju izmedu -a i -an, a to je samo moguče, ako pomislimo na madžarski afiks -n = „u" (Budapesten, hazan i t. d.). Takovu alternaciju nalazimo i u imenu mjesta „terra seu possessio Zuiblankoje je ostavio Detricus28 de genere Acha.29 Ovako se piše još a. 1346., 1361., 1346.: Swyblyan, Scyuiblan, Scybilian, Scuiblan, dok se g. 1335., 1346. piše bez -n: Zuibla, Scyuibla seu Nart. Radi se o slovenskom kolektivnom toponimu Sviblje od sviba.30 Sviblan znači „« Sviblju". Ovo madž. -en, -n, koje odgovara slov. lokativu, sačuvalo se do danas u našoj toponomastici, koliko je madžarskoga podrijetla. Poznat je primjer Varazdin, koji se piše u listinama Varasd, Warosd, IVorosd, madžarski deminutiv kao i Varad, koji odgovara slov. GradbCb. Varazdin, u Žumberku Varoždin, osniva se na Varasdon. Kao i obično, Sloveni se ne drže madžarske glasovne harmonije u madž. posudenicama31 kao ni u turškima.32 Upor. lacus Balatinus za Balaton. Drugi je takav primjer u Srijemu Kuveždin od Kovesden od koves „lapidosus", upor. villa Kuesd (Szamota-Zolnai, o. c. p. 547.). Madžarske gradove poput Nijemaca i mi nazivamo u njihovu lokativu: Veliki Varadin = Grosz-Wardein za Nagy-Varad, Segedin za Szeged; prema tome je i Petrovaradin = Peterivardein „ Petro v grad-1, od Petervarad „Petrov gradac". Ovamo ide i Kerestinec u zagrebackoj okolici, gdje je na madžarski lokativ kereszten došao još naš deminutivni sufiks -bc, ociti znak simbioze dva pucanstva.33 28 Kako se vidi, i njemačka se imena pišu u našim dokumentima u madžarskoj formi. Upor. i ime bana Detricus Bubek. To je madž. Detre = Dietrich = Theodoricus. 29 Kako se ovaj genus piše vrlo cesto i de. Aga, nije nevjerovatno, da se je sačuvao u zagorskom prezimenu Agič, jer se ovdje ne može pomišljati na slov. izvedenicu od turskoga aga. Tačno bi nas u to moglo uputiti samo potanje ispitivanje o porodici Agiča. Upor. Dalskoga pripovijest Burdica Agičeva. 30 Upor. Miklosich, o. c. II., br. 646 31 Upor. n.pr. Erdut < erdo-t. Kovesden > Kuveždin upor. sa istoznačnim mjesnim imenom Kamenica u Srijemu. Bršadin u Srijemu je očito borsd „pisum" (Szamota-Zolnai, o. c. p. 89.) + d + on, dok mi je Krčedin (od 15. stolj, Ak. Rj. V., 494.) nejasan, možda od deminutiva ličnog imena Korcs (Szamota-Zolnai, o. c. p. 519.) „Zwittera i t. d. Isto se je tako ne drže ni Rumuni, kad posuduju iz madž. jezika, upor. elisteu < halastd. 32 Upor. Kopriilii > ČuprUzč, Čojluk < k'6jlik, AfslPh., XXXV., p. 341. 33 Prema tome i ovi madž. toponimi, što udoše u naš jezik, potvrduju misao, da stranac preuzimlje uopče ponajviše u lokativu toponime drugoga jezika. Da je tako bilo več u klasično doba, pokazao sam u Brendisium und Verivandtes, Zeitschrift fiir Ortsnamenforschung, I., p. 81. si. Da Nijemci isto čine sa slov. toponimima, odavno se znade. Da tako rade i Bizantinci, pokazao sam još jednom u svome članku Kako bizantinski pisci pišu slov. Ovakove se pojave ne mogu protumačiti uplivom fiktivnih oblika madžarske kraljevske kancelarije, koja je doista djelo-■vala u mnogo slučajeva, kao što se n. pr. može uzeti u Also-Lumnicha, Selemen ili Stelemen za Sljeme i Kemluk za Kalnih. Samo je dakako teško razlikovati oba slučaja. Kod mjesta Tupal na Savi zove se mjesto, gdje počinje a. 1242. „prima meta civitatis Grechensis", Kyralrewy iuxta magnam viam, isto tako i a. 1266. (citirano kod Szamota-Zolnai, o. c. 810. pod rev). U drugim listinama, kao a. 1339. mjesto toga čitamo ad porturn regis prope Zagrabiam ili a. 1308. portus regius iuxta Zagrabiam, a. 1339. circa portum domini regis super Zauam prope Zagrabiam i t. d. Madžarski toponim rev odgovara našemu toponimu Brod. Od interesa je zabilježiti, da dokumenat ne piše Kyraly reve, nego -revy sa -y za -e. Ovdje zaista ne znamo, da li se radi o prijevodu madžarske kraljevske kancelarije ili o faktičkom nazivu. Ali kako se a. 1242. spominje, da odavde ide i „magna via que vulgo (= u narodnom madžarskom govoru) Ettewen3i dicitur (= nasip), per quain veniens pervenit ad rivum Cyrkuenich", ja naginjem mišljenju, da se radi i ovdje o faktičnom u narodu upotrebljavanom obliku, a ne o fiktivnom kancelarijskom. Od manje su važnosti lična imena, što ih čitamo u zagre-bačkim dokumentima, kao a. 1247. Wanlegen35 (= dječak, koji ima da pobira carinu), Iretlen36 (= bez snage, nezrio) i t. d., jer imena mjesta u Starohrv. Prosvjeti, n. s. I., p. 183. si. § 36. Upor. Rad, 224., p. 136, br. 105., i passim; Beličev 36opmiK, p. 121., Zeitschrift f.rom.Ph., XLVI., 385. si. 34 Upor. Szamota-Zolnai, o. c. p. 734. otteveny, ettevenyi-, osobito po-tvrdu ,ad antiquam viam que wlgo dicitur Vtvengut" baš kao i u zagre-bačkoj listini, koja se ovdje takoder cituje. 35 Kao lovasz-legeng, mester-legemj i t. d Szarvas-Simonyi, M.nyelvtdrt. szotar, II., 559. U Wanlegen (Tkalčič, o c. 1., p. 21.) ne radi se o imenu mjesta, jer stoji „montem quendam, nomine Gradyz, in comitatu zagrabiensi, iuxta Zagrabiam existentem, cuius montis partem quandam ad villam hospitum de Grez. quandam vero ad Wanlegen novimus pertinere" i t. d. 36 A. 1377. Gregorius filius Irethlen (cf. Szamota-Zolnai, o. c. 198.), iudex nobilium comitatus Zagrabiensis, dok je Mgkech filius Cerhenk (= Chernk), koji je takoder iudex nobilium, potpuno srp-hrv. ime: Mikec Črnkovič. Kad bi ispitivali naša seoska prezimena u vezi s plemičkim dvo-rovima, zaista bi došli do uvjerenja, da je moralo biti u srednjem vijeku mnogo miješanja medu hrvatskim i madžarskim iobagiones. U svom rodnom kraju u Žumberku zabilježio sam kod Kostanjevca, gdje se nalazio nekada noviji dvor familije Delišimunovič, pretvoren kasnije u stan graničarskoga Verwaltungsleutenanta, u sjedište kumpanije, dok se je njihov stari dvor nalazio na današnjem groblju Majke Božje, koje i danas narod zove Stari dvor, ova prezimena i nadimke, koji su očito madžarske proveniencije: Feletar < feletars, Ferenčič od Ferenc, Markušič od Markus Ovdje ima i madž. riječi, kao tolvaj (psovkai. i/k;.s, biruš. Na ovaj se način najlakše tu-mače naša prezimena kao Ištvanovič, i imena mjesta kao Krešthlovac od Keresztely < Christophor (Szamota-Zolnai, o. c. 483 ), kao i to, da se danas veoma brojni Madžari zovu Horvat (ibidein p. 393 za stara cognomina), koje prezime onda od njih k nama dolazi. Ovako de se po svoj prilici moči pro- su Madžari sa madžarskim kastelanima, svečenstvom i t. d. mogli lako dolaziti ovamo, a da i nije ovdje bilo Madžara kao stanov-ništva. Bez važnosti su dakle za etnografski sastav autohtonoga pučanstva. Svakako ne može biti bez etnografske osnovice, ako se „in tenutis castri Medvve" pominju montes Warheg,37 a. 1242.—50., a. 1315. Blizna cum montibus Warheg, a. 1375. fenilia in monte Waren (valjda griješka) [= utvrdeno brdo], čemu odgovara naše GradiŠte38 kao toponim. Isto je tako značajno i drugo ime brda, koje je po mome mišljenju madžarskoga podrijetla. A. 1217. čitamo „fluvius Deze qui in fine montis Ixes39 influit Circunizam qui fluit per Za-grabiam". Naziv Ixes je po svoj prilici madžarski kompozitum ek + szesz kao bor-szesz (Szarvas-Simonyi, M. ngelutort. szotarr III., p. 201.), koji^ interpretiram prema našim nazivima, kao što su Višči Vrh u Žumberku (= vrh vještica). Ako je dakle ovdje bilo madžarskih naselja, onda se može dalje kazati, da Zagrab nije oblik stvoren od madžarske kraljevske kancelarije, nego da je to oblik, koji je upotrebljavao onaj dio zagrebačkoga pučanstva, koji je bio madžarske pro-veniencije. £ Na ovakov zaključak upučuje i njemački naziv Agram. Najstariji njemački potvrdeni oblik je Agrim40 iz 13. stolječa u štajerskoj rimovanoj kronici Otokarovoj. Ovaj se naziv ne osniva na madžarskom, nego na slovenskom obliku. Nastao je tako, što je pred labialni okluziv došao labialni nazal, upor. i grafiju Agramb41 i što je slovenski zvučni spirant z bio čitan po njemački kao ts, koje zamijenjeno sa njemačkom prepo-zicijom z' < ze, danas zu, moralo je otpasti isto onako kao i tumačiti i ta neobična čiDjenica, da se katolici Hrvati oko Bišca u Bosni još i danas zovu Madžari. Prvotno su valjda to bili iobagiones i pravi Madžari. a onda su tek slavizirani. U Banjoj Luci postoji i katoličko prezime Madžarevič. Upor. sličnu pojavu u Periišicu u Lici, gdje se pojedine kuče oznacuju još i danas kao turške, premda je Turaka tu danas nestalo. Ispiti-vanja u ovom pravcu nijesu nažalost još ni načeta. 3' Upor. Szamota-Zolnai, o. c p. 1059. „Schlossberg". Naša potvrda je ovdje citovana. 38 Gradišče kao ime brda uz feudalni grad konstatovao sam n. pr. u. Žumberku kod sela Brnadiči uz Kupčinu. Jamačno je u vezi sa njemačkom feudalnom kreacijom Sicherberg, odakle je nastalo Žumberak preko disimi-lacije Sichelberg ili Sichemberg (r — r>r — l ili r — n, m pred labialom). Vokal u mjesto e je takočter radi labiala mb. Upor. i Gradišče, ČSJKZ. VI., p. 251. 39 Ili možda prije Icczes = icces .heminarius", koje je potvrdeno kao cognomen, upor. Szamota-Zolnai, o. c. p. 406. 40 Citat prema Šišicu, o. c. I., p. 618., bilj. 66. 41 Prema saopcenju Sišicevu iz 15. stoljeca. Nema ranije potvrde za nju. u švajcarskom imenu Erlach naprema francuskom Cerlier od Caerelliacum.42 I ovaj je njem. naziv nastao na osnovu simbioze Slovena i Nijemaca na teritoriji ovoga grada. Vicus Theutonicorum seu sutorum43 in suburbio zagrabiensi(= danas Duga ulica) a. 1375., isto tako a. 1377., dok a. 1396., 1397. vicus Theutonicalis, obilno je potvrden, a još prije se a. 1284. pominje, da biskup hoče da utvrdi mjesto pred katedralom, kako bi se obranio od „teo-tonicis vel aliis inimicis nocere volentibus". Ovaj podatak upu- čuje na ranije veze Zagreba s Nijemcima. * I talijanski oblik Zagabria, uza sve što se oslanja na madžarsko-latinsko Zagrabia, karakterističan je toliko, što po-kazuje talijansku metatezu kao u drieto pred dietro, coccodrillo, drento pored dentro, interpetre i t. d. Mogao je dakle da nastane u narodnom tal. govoru, a nije prosta imitacija učenoga oblika. I zaista mi u Zagrebu nalazimo Talijana, koji se raspoznaju po imenima kao comes G(i)aninus,44 Nicoletus iudex Grecensis i t. d. 42 Upor. Dauzat, Les Noms de Lieux, p. 74., koji je prvi dao ovu paralelu. 43 Kako su zagrebački Nijemci bili ponajviše obučari, nije čudo, što naš kajkavski dialekat pozna samo njemački naziv za ovu vrstu zanatlija: šoštar «5 sr. v. nj. schuochstoere. U zagrebačkom kajkavskom žargonu dobila je ova riječ, pored toga, i pejorativno značenje. Označuje naime antitezu kavaliru i galantnom čovjeku (= Hrvatu plemiču), koji ne gleda na novac. Upor. sličnu pojavu i u franc. jeziku, gdje (un pauvre) here < njem. Herr znači bijednika bez imetka i ugleda. Sa njemačkim obudarima stoji u vezi možda i najstariji zagrebački kalendar Šoštar sa parolom: Soštarija nij'norija. Belostenec, Gaz. II., 488. ima takoder sostar, sostaria, so'starszki. 44 Ovako se piše a. 1298. jedan castellanus de Medved. U okolišu ovoga grada je vinea Gan latini a. 1289. Radi se očito o tal. imenu Gianni za Gio-vanni i deminutivnom sufiksu -ino (Giannino). Upor. i drugo tal. ime Sirga-rinus ili Serguerinus (a. 1326.), quondam civis Grecensis, gdje imademo i kraticu ser za franc.-tal. messer „gospodin". Upor. i sir Marco (Tkalčič, o c. I, p. 76.) i čisto tal. ime Andriolus civis grecbensis a. 1327. Ovo su dakako čisti Talijani, koji sa .vicus Latinorum* nemaju ništa zajedničko. Posjed takovog čistog Talijana bio je možda nekada i današnji Tuškanac, od toscano. Cog-nomen Tuškan cest je u Sisku i Karlovcu još i danas. — Kako se več iz ovih površnih razlaganja vidi, stanovništvo je Zagreba bilo od vremena, od kada je Zagreb gradsko naselje, veoma šaroliko u rasnom pogledu Da naša historiografija ne stoji pod isključivim pritiskom državo-pravne romantike, ove bi se pojave potanje študirale. Za takovu smo študiju baš o Zagrebu, blagodareči publikovanim dokumentima, odlično snabdjeveni. Takova bi nam študija rastumačila činjenicu, koju i danas možemo u Zagrebu da opažamo, kako je ovaj gTad samo donekle u jezičnom, a potpuno u političkom pogledu mogao doista da postane hrvatski, dok je u rasno-osječajnom pogledu izraziti tip rasnog promiskuiteta. Klaič, Zagreb, p. 17. uzima takoder Latine u Vicus Latinorum za naseobinu preostalih Andantonijaca. On ovamo pribraja i ime Lašcina (Ak Rj. V., p 917.), koje živi i u imenu potoka Laščinščak > laščinsH + jak. Bire vjerovatnije Mažuraničevo prvo mišljenje, Prinosi za hrv. prav -povj. rječnik, p. 585., gdje se uzimlje, da je riječ supstantivirani Drugo je pitanje, da li imademo u Vicus Latinorum, koje je potvrdeno od g. 1244. „villa zagrabiensis nec non hospites de vico Latinorum ad ipsam pertinentes" pa dalje, a odgovara današnjemu nazivu Vlaska ulica, ostatak Romana iz obližnje Andautoniae, kako misle Tkalčič i Šišič, o. c., ili preostatak panonskih Romana uopče ili napokon jedan talijanski vicus kao i vicus Theutonicorum, t. j. savremene Talijane, koji dodoše iz Italije, i nemaju nikakovih veza s ostacima Romana iz pred-slovenskog doba. Ja naginjem šišičevu mišljenju. Kao jedan indicium za ispravnost njegova mišljenja vidim u tome, što se g. 1292. pominje Petrus Sclavus de vico Latinorum. Cognomen Sclavus razumljiv je samo onda, ako je ostalo pučanstvo bilo neslovensko. Drugi se indicium za Šišičevo mišljenje nalazi u listini iz g. 1198., koju je izdao Andreas aux, sin Bele II. Ovdje se veli: „Justis igitur postulacionibus tuis grato concurrentes assensu, hanc populo tuo et ecclesie zagrabiensi conferimus libertatem et sigilli nostri munimine confirmamus et roboramus tam Hungaris, quam Latinis seu Sclavis ut si quis aliquem de populo tuo et ecclesie predicte in causam trahere voluerit, sub te vel iudicibus a te constitutis eum debeat convenire". Prema ovoj listini imamo dakle da razlikujemo u ovim krajevima Madžare, Latine i Slovene. Treči se indicium nalazi u analizi imena voda u ovim krajevima. Bathinus, fluvius Pannoniae kod Veleja Paterkula, je danas Bednja.45 Slovenski je oblik razumljiv samo onda, ako se uzme predslovenski prelaz inter-vokalnoga t u d, a ta se pojava meče u 5. stolječe, zatim predslovenski prelaz od a u e, ako u slijedečem slogu imamo i. Ova se pojava nalazi u dalmatinsko-romanskom jeziku i u romanskim tudicama u arnautskome. Za Sisak sam utvrdio, da pretpostavlja velarni izgovor u c/. Colapis pokazuje opet oslab-ljenje vokala a u penultimi *Colepis kao rum. cinepa < canapa za canabis. Oba vokala i o i e prešla su u slovenskim ustima n poluglasove. Dobilo se je dakle sonantno /, koje prelazi u u. Tako nastade Kupa (njem. Kulpa je stariji slovenski oblik) iz Colapis. Lingvisticka analiza od Bednja, Sisak i Kupa pokazuje, prema tome, tragove nekoga romanskoga dialekta, koji su Slo-veni morali još zateči. Inače bi nam današnji slov. oblici bili nerazumljivi. Prijedlog ad u Optuj < ad Poetovio govori takoder za tvrdnju, da su Sloveni u ovim krajevima naišli na Romane. adjektiv lašč „proprius", t. j. da označuje posjed crkve. Glede gubitka v-upor. ladanje, AfslPh, XXXV., p. 343., 7. Razlog za ovakovo mišljenje na-lazim u tome, što nigdje drugdje na južnoslov. teritoriji ne nalazim toponima (V)laština u značenju vlaškoga naselja, a moralo bi ih biti, kad smo imali toliko Vlaha, da su u toponomastici mogli ostaviti golemih tragova. — Jugo-istočna vrata prema Vlaškoj ulici zvala su se Porta lapidea latina, Klaič, o. c , p. 24. 45 Ako je ispravna Groossova identifikacija, koju spominje Tomaschek u PW, III, p. 123. si. Ostanci njihovi mogli su se lako sačuvati sve do 14. vijeka. Nadošli Talijani mogli su več od toga stanovništva čuti Zagabria i nijesu trebali preuzimati iz madžarskoga latiniteta Zagrabia. Daleko je teže riješiti pitanje Grez-a. Prije svega valja znati, kako se ima izgovarati ch u Grech. ch je dvosmislen znak. Može stajati mjesto afrikate ts (c), kao što n.pr. u Also-lumngcha a. 1395., Lom(p)nicha, a. 1393., i t. d. za Donja Lomnica u Turovom polju (campus zagrabiensis) ili n. pr. u Johannes Za-gorch a. 1380. i t. d.46 Ali može stajati i za palatalnu afrikatu tš (c), za što ne treba navoditi primjera. Ova poslednja mogučnost navela je valjda Šenou, da je Grech identifikovao sa Grič. Njegovi romani učiniše, te danas cio svijet kod nas misli tako. Grafija Grez a. 1252., sve ako je i rijetka, kao i običnija Grecz,47 veli nam, da se Grech može citati samo Grec, t. j. ts. To potvrduje i neobično raširena grafija Grecensis bez h. Tako su u ostalom čitali i naši stariji historičari, kao Bedekovič,48 koji je u Grecensis vidio izvedenicu od graecus „grčki", tako da mu je Mons grecensis bio Mons graecus, za što nikakove potvrde nema u dokumentima. Poput cara Konstantina i on je iz rdave etimologije stvorio historiju, pa tvrdio, da su Zagreb osnovali Grči g. 415. prije Isusa! Za čudo je samo, što se je i Belostenec, Gazophglacium i t. d., p. 598. poveo za ovom etimo-logijom na osnovu suzvučnosti. On veli s.v.Zagreb: „gornji pako fzam Varaš. Gerchka goricza, Mons Grecensis imenuje fze". Vidi se, da on ovdje ne upotrebljava narodni oblik, koji po-minje na p. 114. s. v. Gradecz, nego daje svoj pseudo-učeni pri-jevod i identificira ga sa nekim Sifopa. Historijske oblike moguče je dakle citati samo kao Grec, a to nema nikakove veze sa Grič. Nego šta je ovaj Grec? Stariji madžarski oblik za Graz u Štajerskoj glasi takoder Grec (upor. Revai, Nagy Lexikona, IX., p. 1.). a je u Graz, kao što se zna, svijetlo austrijsko-njemačko a za starije a kao u "VVindisch-Grae/z.49 Prema tome Madžari u starije doba reflektuju stariji njemački izgovor od Graz. Naši dokumenti pišu i Gerech. U ovoj grafiji imamo madž. umetanje svarabaktičkoga vokala u konsonantskoj grupi 46 Ime bana Mikch krivo Tkalčic prenosi u današnje Mikič. To je na-prosto kajkavski deminutiv Mikec od Mika, -o < Nicolaus Isto se tako piše i ono ts (c), koje je nastalo iz njem. z. Myrozlaus filius Herchuk a. 1288. danas Gratz.53 Interesantna je u ovom pogledu isprava iz g. 1247. (Tkalčič, Mon. hist. Zag. v. I., 21. = Mon. episc. I., p. 8.), gdje se pominje „mons Gradgz, in comitatu zagrabiensi iuxta Zagrabiam existens, cuius montis partem quandam ad villam hospitum de Grez, quandam vero ad Wantegen novimus pertinere". Iz ovoga se podatka vidi, da se za oznaku gradana upotrebljava tradicionalni oblik Grez, a za oznaku samoga brda slovenski oblik Gradgz. Od važnosti je i srp.-hrv. pismo Krste Frankopana senj-skome biskupu Franji Jožefiču iz g. 1526. (Kukuljevič, Acta croatica CCXV., p. 218., citirano i kod Tkalčiča), gdje se veli: „Samo prosimo kraleva lista na zapovid Slovincem, da nas poslušaju i da nam dadu Zagrebci z Gratca, a kanonici s kap-toloma vzeti nič pušak, ako bi bila potriba". Iz toga se mjesta jasno vidi, da Grec iz dokumenata stoji mjesto GradbCb. Ostalu analizu ovoga za našu študiju važnoga mjesta, dajem niže. 50 Iz madž. su naši perici. Madžarskih kulinarskih izraza (upor. gulaš, tarana i t. d) biče kod nas više. U Žumberku se veli bijelome hljebu cipov < madž. cipo. 51 Izgleda, da je tako jednom mislio i Belostenec, Gazophglacium, p. 114., jer pod Gradecz nem/ki, Graecium Stirie meče i „mel'zto Biskupie zagrabechke". 52 Diplomatsko ime arhidakonata goričkoga Gercha (a. 1231), Guercha, -e, tumačiče se ovako, upor. Gorz < Gorica. 53 ČSJKZ, III., p. 152. Klaič, Zagreb, uzimlje takoder, da je medu žite-ljima, medu „hospites" bilo i Nijemaca, „koji su brdo i naseobinu Gradec stali svojim jezikom nazivati Gratz ili Gratz, pa je po njihovu izgovoru ušlo to ime i u službene latinske isprave kao Grec, Grech i Grecense častnim". Kerec mu je pomadžareni oblik. Dosadanje ispitivanje oblika Grech uči nas, da se osniva na njemačkim fonetskim zakonima. Ovaj je oblik bio madžari-ziran u Gerech, kao što se madžariziraju i naše rijeci Grmlje u Geremla, mlaka u malaka, hrast u harazt i t. d. Pita se sada, kako se ima historički razumjeti. Otkuda dolaze Nijemci na prag slovenske Panonije, da prekroje na svoju jedari slovenski toponomasticum bas onako, kako su nebrojeno puta postupali u krajevima, gdje su nadomjestili starije alpinsko slovensko pučanstvo ? Da bih riješio ovaj problem, moram prije svega priznati, da nemam dovoljno historičkih podataka. Ne znam naime, imam li pripisati ovu pojavu onim Nijemcima, što se istom od 14. vijeka pominju u vicus Tlieutonicorum. Mi ne znamo naime, kako je star taj vicus. Kad bi bio isto onako star, kao što je i vicus Latinorum, onda bi očekivali, da če Theutonicos kao dio pu-čanstva spomenuti i listina dux-a Andrije. A u njoj o njima nema ni traga. Najvjerovatnije mi se čini, da je ova promjena nastala u doba franačkih ratova protiv Ljudevita Posavskoga. Franci su imali interesa, da stvore ovdje neko gradsko središte protiv Ljudevita Posavskoga u Sisku. Za ovo mišljenje nemam historičkih dokaza osim fonetske pojave. Indicija naprotiv ima: 1. u tome, što i Tkalčič, o. c. I., p. 9. nagada, da je ovdje moralo biti staro slov. županijsko mjesto, 2. što Sloveni nigdje u historiji ne nastupaju kao osnivači gradskih kreacija. Taj posao čine kod njih kao i kod Madžara Nijemci. Da oni ne stvaraju gradova, vidi se i po tome, što u starije doba nemaju izraza za „civis = gradanin".54 U oba jezika služi za to st. vis. njem. burgari >ka]k.-hrv. purgar, madž. polgar. Zacijelo nije bez daleke historijske osnovice pojava, što se baš u Gornjem Gradu odr-žalo do danas „švapčarenje", t. j. neki hibridni jezik, smjesa kajkavsko-njemačka, dok su pravi „Horvati" kajkavci stanov-nici Vlaške ulice, Kaptoloma i Nove vesi. Historija ova dva tipa zagrebačkoga stanovništva osvjet-ljuje ovu razliku. Jedni se razviše na osnovici njemačkoga urbanizma. Za njih dakako njemački jezik imade veliki prestiž. Sve ako ga i ne znaju, oni če ipak da mješaju njemačke mrvice, kako bi dali svome govoru „allure" urbanizma. Život je drugih vezan naprotiv na crkveno-feudalnu osnovicu. Plačaju madžar-sko-hrvatskoj gospodi na „Kaptolomu" decimas parvi et magni 54 Ne smije se zaboraviti, da grad prvotno ne znači „civitas", nego jCastellum". Za prvo značenje upotrebljavaju naša narječja čak madž. riječ varos > varoš (Vuk). varoš (u Žumberku), odatle za „civis" varošanin (Vuk) = vsrošcan (u Žumberku, katolici). Upor. sada o ovoj madž. rijeci u balkanskim jezicima Jokl, Die maggarischen Bestandteile des albanischen Wori-schatzes (Ungarische Jahrbiictier, VII., p. 54.-56.). šemantički razvitak „grad = civitas" je sasvim moderan. Zabilježiti je, da prema ovome sasvim ispravno Belostenec, o. c. p. 598. navodi, da je samo Gornji Grad varaš. cultelli, t. zv. maiorem ko neham55 i t. d. S njima prebanuši, [vicijjašprišti i prepošti, — sve madžarsko-latinski nazivi (upor. /?et>«e efes Etudes slaves, VII., p. 197. si.), mogu da govore samo nhorvacki". Kod njih nema urbanističkih „allure". Prema tome GradbCb > Grech nalazi u srp.-hrv. toponoma-stici potpunu analogiju u Oseki, > Esseg, gdje imamo istu gla-sovnu pojavu prijeglasa. Kako je Esseg njemačka gradska kreacija, nije nikakovo čudo, što Madžari preuzimlju ne srp.- hrv. oblik, nego njemački: Eszek. * Dalji razvitak ovoga imena ide u tom pravcu, da ga sve više zasjenjuje naziv crkveno-feudalne kreacije. Zagrabia, gdje je biskup, kaptol i ban, postaje sve važnija.'56 Domače listine spominju obično oba imena razdvojeno jedno od drugoga i ne miješaju ih nikada: civitas montis Grec(h)ensis bez ikavova dodatka. To jamačno čine za to, što ona publika, za koju se izdaju ove listine, znade, gdje su i koja su to dva mjesta. Drugačije stoji stvar kod listina, što ih izdaju madžarski (= ugarsko-hrvatski) kraljevi i stranci u opče. Kako oni bolje poznaju Zagrabia nego Grech, oni običavaju dodavati uz Grech i Zagrabia, kako bi se nedvoumno znalo, gdje je taj Grech, jer kako gore rekosmo, za Madžare i Nijemce je i štajerski Gradac: Grec odnosno Gratz. Tako imamo i a. 1291. palacium Zagrabie in monte Greech (listina izdana u Komarnu i Višegradu), a. 1397. cives civitatis montis Grechensis de Zagabria (listinu izdaje Detricus Bubek, ban regni Sclauonie), a. 1387. civitas Grecensis de Zagrabia (Sigismundova listina); isto tako več u listini Bele IV., iz g. 1242., kojom se osniva „in Zagrabia, in monte Grech, civitas liberatt. Rjede su listine, koje ispravno razlikuju oba mjesta, kao> diplom Bele IV. iz g. 1266. „castrum in monte Grech iuxta Zagrabiam". Osobito je važna u ovom pogledu potvrda iz g. 1378. (Tkalčič, o. c. I., p. 156.) „quia civitas nostra vocatur Mons Gre- 55 O ovoj madžarskoj riječi (glede čitanja ch kao c upor. Grech), koju prevodi Bartal, Glossarium mediae et inflmae lat. r. Hungariae, p. 13. sa „bordezsma teriilet" (= teritorija vinske desetine), v. i Szazadok, XXXI., 3, p. 216. Stoji u vezi sa madž. honc (Szarvas-Simonyi, M. nyelvt. szotar, II., 341. si., Szamota-Zolnai, M. oklevel szotar, p. 515) „scapus chartae, ein buch papier". Glede -a upor. srp.-hrv. tudice kompa< madž. komp, bitanga < bitang. Semantički je razvitak isti kao i u raboš (cf. Štrekelj, Z ur slav. Lehmvorter-kunde, p. 56. si). Ima se poči od knjige, u koju se bilježi ova desetina. Dolazi i u supstantiviranim imenima mjesta: Koncovčak (selo u Medumurju, Ak. Rj. IV., p. 263.) i Končanica (selo u Slavoniji u nekdašnjoj požeškoj žu-paniji, ib.). Označuju se tim izrazima očito sela, koja plačaju vinsku desetinu. 56 Raširenje toponima Zagreb i na teritoriju montis Grecensis nalazi svoju paralelu u nazivu gore, na podnožju koje leži Zagreb. Ona se je u> sred. vijeku zvala Medvednica, a samo „cacumen" njezin Sljeme. Danas se. čitava gora zove Sljeme ili običnije Zagrebačka gora. chensis, non tamen Zagrabia, sed prope Zagrabia". Citirano i kod Mažuraniča, Prinosi i t. d., p. 352. Biskup Johannes Gurcensis, generalni vikar salcburške crkve, piše g. 1375. „consulibus et iuratis civitatis Sagrabiensis salutem", a misli ne biskupsku Zagrabia, nego upravo Grech. Da je Nijemac sastavljač ove listine, vidi se po tome, što mjesto za-, kako je uvijek u domačim i madžarskim listinama, piše sa-, a to zato, da naznači, da se riječ izgovara sa zvučnim spirantom. Iz ove se listine vidi, da ovaj Nijemac u opče ne zna za egzistenciju Grech-a. On je znao samo valjda za štajerski Graetz. Inače domače listine daju pobližu oznaku Zagrabia samo onda, kada se radi n. pr. o Nova vitla (= Nova ves). Tako a. 1252. hospites de Grez et de Nova villa Zagrabie, jer imade i Nova villa Grechensis prope fluvium Zaue (a. 1377.). Ovi bi se primjeri dali proširiti u beskonačnost. A to bi bilo bez interesa. Rezultat je svega taj, da se je Zagreb kao denominacija več od 14. stolječa protegao i na teritoriju Grech-a, kao što se još prije protegao i na biskupovu Nova villa (= Nova ves) i na njegov Vicus Latinorum, zatim na Vicus Teuthoni-corum i na suburbium Grechense.57 Upor. a. 1378. hic Zagrabie u sudbenom zakonu (Tkalčič, o. c. I., p. 118. i Mažuranič, Prinosi i t. d., p. 352., s. v. gradac). U drugoj polovini 19. stolječa samo učeni ljudi znaju, da je Grech isto što i Gradec. Šenoa stvara za Grech krivu etimologiju Grič, koja se je održala i održače se u široj našoj publici zahvaljujuči njegovim lijepim historičkim romanima.58 Spomenuto Frankopanovo pismo iz g. 1526. govori več o vZagrepci z Gratcau. Ktetikon Zagrebac prenesen je dakle i na Grech. Stanovnicima „Gratca" daje se isti ktetikon kao i onoj feudalno-crkvenoj gospodi »s Kaptoloma", koji bi se jedini po pravici imali zvati „Zagrepci", jer je njihov Zagreb zaista za „grebom" (upor. madž. gereb), t. j. za jamom, što ju je ueinio potok Cirkvenica = Cirkvenik — Cirkvenišče, danas Medveščak ili ulica Potok u uvali izmedu Gornjeg Grada i Kaptola. * Grech < GradbCb ostavio je medutim trag još i u današnjoj toponomastici zagrebacke okolice. To je ime mjesta a. 1392. Gracchan (= iobagiones civium de Grech), a. 1397. villa civium grecensium Grachan. G. 1335. pominje se i u popisu desetina zagrebačkoga Kaptola (decime grosse magni cultelli) Grachane; 57 Današnji donjogradski dio [lice ispod Gornjega grada. 58 Mažuranič, Prinosi za hrv. pravno-povj. rječnik, p. 357., s v. Grič i p. 345., s. v. Grade, oslanjajuči se na Tkalčiča l. c. ispravno zabacuje iden-tifikaciju sa grič. Dakako da oblik Grech nije „iskvaren", kao što se tu veli. To je pravilan oblik drugoga, njemačkoga jezika. a. 1347. via publica od Remeta „versus Grachan", a. 1398. flu-vius Grachan. Piše se a. 1356. possessio Gradschan. Danas su to Gračane. Primjer je dragocijen, jer nam veli, da sufiks -janiivb služi i za tvorbu naziva kmetovskih naselja, tako da osnova kaže, kome ti kmetovi pripadaju. Gračane prema tome znači »kmetove grada Grech-a".59 * Povratimo se, nakon što smo ovako riješili glavnu temu ove rasprave, još jednom gornjoj tezi, kojom smo utvrdili, da je oko Zagreba i u Zagrebu bilo pravih Madžara i da madžarska toponomastika nije djelo madžarske kraljevske kancelarije, kako je to doista slučaj kod mnogih naših na madžarsku pre-krojenih historičkih naziva. Ako je gornja teza ispravna, onda se odjedared razjašnjuju dvije činjenice. Prije svega jasno je, zašto se je i kod Slovena ovih krajeva udomio naziv Slavonija i Slavonac, oblici, koji se ne mogu nikako drugojacije protumačiti nego na osnovu madžarske vokalne harmonije: sloven- > sz/avon.60 Kad bi to bilo djelo madžarske kraljevske kancelarije, a ne rezultat simbioze Slovena i Madžara (sve ako se i mora uzeti, da ih je bilo u ovim krajevima u malom broju), pojava bi bila napadna. Kako dolazi madžarska kraljevska kancelarija do tako silnog upliva na Slo-vene, da im namece čak i madžarizirane oblike njihovih narodnih naziva? Stvar bi bila još napadnija, ako pomislimo, da se i samo ime Hrvat kod kajkavaca i slavonskih pisaca upotrebljava u madžarskom fonetskom obliku: madž. Horvat > kaj k. em smo Horvati, stare horvacke pravice i t. d.,61 bez sonantnoga r, kako bi moralo biti. Belostenec, o. c. p. 129. pozna samo vhorvat, horvalfzki orfzag, ili zemlya", a tako i za jezik. Može se reči, da je ovdje prvotni naziv Slovena bio isti kao i kod Slovenaca i kod Slovaka: SlovenbCb. Još u 16. stolječu pozna samo ovo ime gore spomenuto Frankopanovo pismo, 59 U starije vrijeme (a. 1466. ili 1471.) riječ je i appellativura. Meče se u opoziciju prema oficijali u vezi sa porkulabima. Upor. citat u Mažuranida, Prinosi i t. d., p. 532. Tačno značenje trebalo bi utvrditi. 60 Latinski se naziv Sclauonia, Slavonia osniva na madžarskome upravo onako kao i Zagrabia na Zagr&b. Mažuranič, Prinosi i t. d., p. 1324. zove ga „tudji barb. latinski oblik", čime se dakako nista ne tumači. Naj-starija srp.-hrv. upotreba, čini se, kao da se dade potvrditi iz g. 1651. V. citat kod Mažuranida L c. Nevjerovatna je njegova tvrdnja, da su slavonski knji-ževnici uveli ovaj oblik, „da bude napram kajkavaca raznica imena što krup-nija*. Slavonski su pisci zacijelo upotrebili oblik, koji je govorio narod njihova jezika. 61 Potvrde za Horvat, -ati, -atica, -ič, -inovič, -ovac, -atska, -s ki v. u Ak. Rj. III., p. 652., gdje se i ispravno kaže, da ovaj oblik potječe iz madž. gdje se veli: „na zapovid Slovincem*.62 Uporedi s time i ime mjesta Slovinci u Baniji. Ime Hrvat došlo je ovamo iradiacijom iz njegova centra: iz kninske, jajačke i iz Konstantinove banovine (Like i Krbave). Pojava je naprotiv i ovdje ista kao i drugdje u Evropi. Ako narodi različitoga jezika žive u simbiozi, vrlo se lako dogodi, da ime, što ga upotrebljava jedan dio pučanstva. prede na drugi. Tako se je dogodilo, da je dio balkanskih Slovena primio bugarsko ime upravo onako, kako su Romani na gallo-romanskoj teritoriji primili ime Franaka. Naš je slučaj gotovo identičan s imenom meglenskih Vlaha, koji napustiše svoj narodni naziv raširen kod svih Rumuna: Romanus > Romin, Armin, Ramar i zovu sami sebe Vlah > Via, pl. Vlas, adj. vlases (upor. Capidan, Meglenoromanii I., p. 189.), t. j. onako isto, kako Sloveni zovu Aromune po cijeloj Mačedoniji. Primiše dakle naziv susjeda, s kojim žive zajedno, kao svoj vlastiti. To se je isto dogodilo i u ukrajinskoj zemlji, gdje se jedan dio slovensko-rumunske simbioze prozva Huculi, od rum. hotul < hot + ul (član) „kradljivac, kačak", naziv, koji po mome mišljenju stoji u vezi s arnautskim plemenskim imenom Hoti (upor. i a. 1292 do 1302. Hotča, superior et inferior, a. 1198. ambas Hoča, blizu Prizrena, Acta Albaniae I., p. 113., 545.). Današnje nacionali-stičke osjetljivosti ne poznaju još stara vremena. U novije doba imademo doduše dosta primjera, da vješta nacionalistična propaganda može da proširi stanovito ime Čak i na alogeno pučanstvo. Tako je bugarski egzarhat proširio bio bugarsko ime kod mačedonskih Slovena baš onako, kako je grčka propaganda imala stanovitog uspjeha kod Aromuna i čak i kod Slovena u Morihovu („Grkomania). Ali ne vjerujem, da bi takovoj starijoj službenoj propagandi madžarske dvorske kancelarije imali pripisati raširenje imena, kao što su Horvat i Slavonac. Nikakovih historijskih dokaza, osim supozicija, nema za ovu tvrdnju. * Nakon ovih izvoda ostaje nam još, da progovorimo koju 0 ktetikumu i adjektivu od riječi Zagreb. Kako se iz citovane Frankopanove potvrde iz g. 1526. (Ak. Rj. IV., p. 849.) vidi, taj je glasio u pl. Zagrepci. Broz-Ivekovič II., p. 774. nas pak uvje-rava, da u svom djetinjstvu nije nikako drukčije čuo govoriti za čovjeka iz Zagreba nego Zagrebac. Ovdje imademo sufiks -bc za izražavanje stanovništva, koji i inače nalazimo na kajkavskoj 1 ostaloj srp.-hrv. teritoriji: Zagorac od Zagorje, Varaždinec od 62 Upor. a 1484. „rusagov Dalmacije i Hrvat i slovinskoga bana", cit. kod Mažuranica, Prinosi i t. d, p. 1329., gdje je evidentno, da „slovinski" stoji za „de Sclavonia". Zato i zove Belostenec, o. c. 598. Zagreb „varas fztolni nayplemenitei gornyega Szlovenfzkoga Orfzaga*. Upor. i p. 507. toga interesantnoga djela s. v. Szlovenfzki. Varaždin, Svetojanac od Sveta Jana i t. d , isto kao i Podunavac, Segedinac i t. d. I to je sasvijein normalno. Mjesto ovoga jedno-stavnoga sufiksa imademo danas konglutinat: -bc + -j&nim : Zagrepčanin (Broz-Ivekovič, II., p. 774.), oblik, za koji ne mogu nažalost navesti, kad se prvi puta javlja; samo je izvjesno, da je danas u isključivoj upotrebi. Da ga nijesu možda Ilirci počeli prvi upotrebi javati? Ne mogu se ni tome domisliti, zašto je jezičnoj svijesti bilo potrebno, da razjasni još jednom i onako jasan sufiks -&c. Da nije možda ovaj oblik reakcija „poštokav-ljene" jezične svijesti kajkavske, koja držeči Zagrebec kajkavskim oblikom, stvori Zagrepčanin, misleči, da je to štokavskije? Ali ovo tumačenje ne treba da stoji, jer u svome žumberačkom (bolje jurkovoseoskom) dialektu nailazim na ove, ne doduše identične, konglutinate: Krašičanac od pl. t. Krašiči, Jaskanac od Jaška. Upor. i kajkavska prezimena Roviščanec, Sesveščanec. Od Zagrebec napravljen je i adjektiv zagrebački, koji bi. prema ispravnom tumačenju Broz-Ivekovičevu /. c. imao da znači „što pripada Zagrepcima (danas = Zagrepčanima)", dok bi isprav-niji adjektiv morao glasiti samo zagrepski, koji se kod Broz-Ivekoviča i navodi, ali ga saobračajni pseudo-štokavski govor u Zagrebu danas više nikako ne upotrebljava, nego je za adjektiv značenja „što pripada Zagrebu" danas u isključivoj upotrebi samo zagrebačkiP Semantički je razvitak doduše vrlo lako razumljiv. Upor. mltrovački, što je zapravo adjektiv od kteti-kuma *Mitrovac, kome nema traga,64 jer se danas govori samo Mitrovčanin (Ak. Rj. VI., p. 780.). Isto je tako samo adjektiv mltrovački izveden od *Mitrovac (pored mitrovičkT, ib.) u upotrebi u značenju „ono, što pripada Mitrovici". Kako naši konglutinati u kteticima iz različnih dialekata nijesu još ni sakupljeni ni morfološki analizirani, ne usudujem se tumačiti postupak jezične svijesti u ovim slučajevima. 63 Pozna ga i Belostenec o. c. p. 114. „mefzto Biskupie zagrabechke". 64 Nekada je morao postojati, jer se naselje isprva zvalo Dimitrovci. Fran Šturm: Romanska lenizacija medvokaličnih kon-zonantov in njen pomen za presojo romanskega elementa v slovenščini. Poleg palatalizacije latinskih velarov pred e, i in skupin konz. -j- i spada lenizacija, oziroma sonorizacija inedvokalične tenuis gotovo k najpomembnejšim vulgarizmom, ki karakteri-zirajo latinščino v razvojni črti proti romanskim jezikom. Sonorizacija se izvrši v polnem obsegu v Italiji severno od Apenina, v Reciji, Galiji in na Iberskem polotoku,1 v manjšem obsegu, sporadično, tudi onstran Apenina;2 vzhodna Ro-manija pa je tudi v tem pogledu konservativna in ohrani tudi sicer latinski konzonantizem v splošnem intakten.3 Početki lenizacije segajo, sodeč po uspehih dosedanjih raz-izkavanj, v prva desetletja 5. stoletja po Kr. ;4 pri dentalih smatra Battisti5 zadnjo tretjino 6. stoletja za Italijo kot terminus ad quem. Bistvo lenizacije je pravzaprav asimilacija: energija oralne artikulacije popusti in se s tem približa artikulaciji okrožajočih vokalov. To popuščanje energije pa se ne ustavi pri mediji, temveč se ta s prvotno lat. medijo vred skoro povsod na omenjenem ozemlju razvije dalje v spirant6 in se končno popolnoma asimilira vokalični okolici, to se pravi onemi.7 Razlike med razvojem prvotne in sekundarne medvokalične medije za naša razmotrivanja niso važne, pomembnejše pa je, da furlan-ščina v splošnem ostane pri "d" < "i", dočim napreduje d v severni Italiji do spirantičnega t in večinoma onemi, kakor v Franciji, a se n. pr. v ben. v mnogih slučajh zopet restav-rira v d. Isti razvoj kakor med vokali ima tenuis tudi v poziciji T"'; lenizacija nastopi torej v medsonantični poziciji. 1 Gr. Gr. I2 474; — Franz. Gramm. I3 126 ss.; — It Gramm. 116. 2 It. Gramm. 122 si.; — Rom. Gramm I 372; — Battisti, Beih. zur ZRPh. št. 28, str. 144 si., špecijelno o dentalnih zapornikih. 3 Gr. Gr. I2 474; — Bartoli, Dalm. II 361 ss. 4 Gl. zgoraj op. 1. 5 Op. c. 45 si. 6 Franz. Gramm. I3 148. i Gr. Gr. I2 705 si.; — Franz. Gramm. I3 151. Geografska imena. 1. Zanimivo in važno je predvsem gradivo iz toponoma-stike, ker potrjuje pravilnost rezultatov romanističnih študij, da je lenizacija koncem 6. stoletja v splošnem izvršena, to se pravi, da je bila ob prihodu Slovencev dosežena stopnja medije. Krajevna imena z jugozapadne jezikovne meje imajo v slovenščini povsod medijo. Večina primerov spada v dentalno vrsto, kjer imata furlanščina in slovenščina v vseh dobah d < t, prim. Čedad (ČJKZ VI 46 si., 49) napram dalm. Cavtat; — Kobarid (CJKZ VI 54); — Nadiža < furl. Nadison < Natiso (prim. Pirona 614);1 — Vidam < *v/iden < *yd'bm, < stfurl. Udino (nfurl. Udin, Pirona 633) < *Utinu; o možnosti naslonitve na kraj. ime Videm < bav. Widem, Wydem in glede -m za -n prim. Ramovš, Slavia I 27 si. Za labijalno in velarno medijo imam samo dva zanesljiva primera: Kobarid (gl. zg.) in Oglej (ČJKZ VI 66, 77 op.). Slov. •b- v prvem primeru napram furl. -v- (Qhavored) govori na prvi pogled za to, da ob prihodu Slovencev v furl. še ni bila dosežena stopnja -v- (spirant), temveč da je dospel prvotni -pr-šele do medije -b(o)r- ali morda do spirantičnega -5-. Vendar bi bil takšen zaključek prenagljen, ker je slov. -b- lahko šele sekundaren iz furl. -v-. Homorganični zapornik b namesto etimološkega « je v izvestnih slučajih zelo običajen v tolminskih hribih;2 isti pojav opažamo tudi v številnih izposojenkah iz romanščine, kjer so utegnila v marsikaterem slučaju posredovati jugozapadna slov. narečja, prim. bandarigula (6), bandima, notr. bendima, ban- „trgatev" < istr.-it. vandima ali furl. ven-deme < vindernia REW 9343; — bi rja poleg virja (LMS 1892, 49), Morph. 427 bierja < furl. vierie, vere < viria REW 9366; bišča poleg višča „Riibenblattera < furl. visghe, uisghe (< ben. viscia) < *viscla < gal. vlisca (franc. fleche) REW 9425; notr. brzuata (CJKZ VI 69) i. dr. Sekundarni b ima tudi čak. Bal < it. Valle3 in Čabdad4 poleg Čevdad, Čedad. Kakor za b < f domneva Schuchardt5 tudi za b < v nemški vpliv in vidi med obema pojavoma tesno zvezo. V koliko je za slov. bilabialni w, ki je znan zlasti na Gorenjskem, pa tudi drugod,6 odgovorna nemščina, je problematično; vsekakor je za b< v potrebna prehodna stopnja w. Ta pojav pa je v ostalem znan tudi v romanščini" in posamezne izposojenke s slov. b imajo b že v romanščini, prim. bacaiidrat (ČJKZ VI 52), bdita < it. volta < volvita REW 9445 poleg rum. bolta, it. balta di San Pyro.s 1 Spol in sufiks sta analogična po drugih slov. imenih rek. 2 Ramovš, Gram. II 158. 3 Schuchardt, Slawod. 46; — Kos, Grad. II 477. 4 Prim. Skok, ČMF III 403; Jug. Zbor. 39. 5 Slawod 44 ss. 6 ibid 7 Prim. Rom. Gramm. I 338 si.; Bartoli, Dalm. II 323, 381 si. 8 Schuchardt, o. c 46. Navedeni primeri s sekundarnim b v slovenščini kažejo v zadostni meri, da slov. Kobarid z "b" ne dopušča nikakega zaključka glede kronologije prehoda b < v v furlanščini; isto velja tudi za stare apelative kot n. pr. čebula (5), kjer more biti b prav tako sekundaren kakor v ostalih primerih. Pomembnejši je za romanista primer Oglej napram, furl. Aolee, Ole, Bordolee Vidole (Pirona, 581 s. v. Acuileje) < *Awolee < *Agole(i)a < *Aculeia, ker dokazuje, da velarizacija furlanskega (primarnega ali sekundarnega) "g" ob prihodu Slovencev še ni nastopila, temveč so bili velari v tej dobi še na stopnji medije.1 Pojav velarizacije medvokaličnega -g-, ki je znan na obsežnem romanskem ozemlju,2 je bistveno soroden s palatali-zacijo postvokaličnega primarnega in sekundarnega -ga:3 v obeh slučajih gre za prehod medije v spirant, oziroma za asimilacijo na vokalično okolico; v velarni okolici preide medija v velarni spirant, v palatalni okolici pa v palatalni spirant.4 Slovenske izposojenke iz starejše dobe kažejo, da je palatalizacija postvokaličnega -ga v furlanščini razmeroma mlada,5 kar dopušča zaključek, da je tudi velarizacija kot rezultat iste tendence pod drugačnimi pogoji v furlanščini relativno mlad pojav, vsekakor znatno mlajši nego v francoščini, kjer sta oba pojava zaključena že v predhistorični dobi.6 2. Poleg zgoraj navedenih primerov, kjer odgovarja medija jezikovnemu razvoju v furlanščini in beneščini, ima slovenščina nekoliko geografskih imen, pri katerih je lenizacija izostala: na jugu Kqpar < Capra (ČJKZ VI 55) z ohranjenim -pr- napram Kobarid, na severu Ptuj < *Pbtujb < Pcetovio (ČJKZ VI 73) napram Čedad, Videm; Grk < *Grbkb < Graecu je morda učenega izvora; — Kolpa, Kupa < *Klpa < Kolapis; — Krk < *Krbkb < Curicu, i. dr. Meja med zapadno Romanijo, ki jo karakterizira lenizacija, in konservativno vzhodno Romanijo je šla torej čez slovensko ozemlje nekako med Čedadom in Kobaridom na eni ter Koprom na drugi strani, na črti. ki vodi proti severovzhodu, tako da pripada Ptuj že k vzhodni Romaniji. V isto območje spada tudi Logatec < *LQgatbCb < loc. sin g. Longatici:7 v furlanski ali beneški izreki bi pričakovali ne le d < t, ampak tudi z ali ž < v& (prim. 7). Nasprotno pa ničesar ne dokazuje za predslovenske etnografske razmere slov. oblika Benetke < Benetki < *Benetbci < 1 Prim. tudi Skok, ČJKZ III 31. 2 Prim Rom. Gramm. I 365 si. 3 Prim. Šturm, ČJKZ VI 57. 4 Prim. za francoščino Franz. Gramm. I3 129. 5 Gl. ČJKZ VI 57. - V članku „Vulg-lat. fruga', ki izide na drugem mestu, prihajam do zaključka, da spadajo ti procesi v furlanščini v dobo med 11. in 14. stol. 6 Franz Gramm I3 129. 7 Ramovš, RES III 53; — Skok ZRPh LXVI 393. Venetici.1 Iz vulgarne beneščine ali furlanščine v tej obliki imena nismo mogli dobiti, ker bi jo bili sprejeli brezpogojno z medvokaličnim d < / in vsekakor tudi z ž < vce. Ako je na beneško-furlanskem ozemlju obstojala oblika *Venetici in smo jo dobili po tej poti, gre vsekakor za učeno ali arhaistično (uradno) ime. Je pa seveda še druga možnost, da so culi Slovenci ime že na pohodu od severovzhoda proti jugozapadu od Romanov ali romaniziranih Ilirov ali Keltov na ozemlju, ki ni poznalo lenizacije. Apelativi. Mnogo več primerov nego geografska imena nudijo apelativi, ki smo jih dobili v raznih dobah večinoma iz furlanšcine, nekoliko morda tudi iz beneščine. Vsi, tudi najstarejši apelativi, ki so prišli k nam po tej poti, imajo med vokali medijo napram latinski tenuis, oziroma pri labijalni vrsti tudi spirant, pri velarih pa deloma kažejo popolno asimilacijo, kakor že v romanščini. V naslednjem navajam zanimivejše primere, ne da bi omenjal podrobnosti z jezikovne meje. A. Dentalna vrsta. 3. Slov. d < ben.-furl. d < "i". Vse izposojenke kažejo tu stopnjo z d, kar točno odgovarja furlanskim oblikam; za dentalni spirant ali celo popolno asimilacijo, ki je prav običajna v severni Italiji, ni primerov. bar$d, bo-, notr. baret, -eda, Nem. II 67 bared „agri ces-satio" < ben.-trž. baredo (Kosov. 47), bare, baredo, bareo (Ros-man 9) < *barretum < gal. barros REW 964; prim. tudi LMS 1879, 119; 1882/83 197, 345; Morph. 433, Phon. 136 bedeša, be-, ba- Abtissin < furl. badesse, it. (a)badessa < abbatissa REW 10; Morph. 487, Phon. 140 bsdierat achten, notr. (uo)b(e)dwrat „zmeniti se za kaj" < furl. bada, ben. badar < batare REW 988; po pomenu in po obliki pa bi ustrezalo tudi furl. ubidi (it. ubbidire) < oboedire; bodilj (ČJKZ VI 83), bodil < furl. badil < "batile poleg batillum REW 992; v slov. gre morda obenem za naslon, na bodem, bosti, sicer pa o < a tudi v mlajših izposojenkah ne preseneča, zlasti v labijalni soseščini; budelj (ČJKZ VI 76); rez. čačador Jager (Mat. I 445, 446, 447 itd.) <3 furl. Qha-eador (it. cacciatore) od furl. ghace, prim. čač (ČJKZ VI 53); 1 Ramovš, Gram. II 291. rez. čarador Fuhrmann (Mat. I 96) < furl. gharador = car-reggiatore : colui che conduce il carro per professione (Pir. 111) < gal. carrum suf. •ddr = -tore; čelada (ČJKZ VI 49, 260); Morph. 433 fediya Mtihe < stfurl. *fadiga (sedaj fadije, Pir. 152), ben.-trž. fadiga < fatiga REW 3220; prim. tudi slov. os. ime Fadiga, Fajdiga; rez. fadi/ja (s fadyjo Mat. I 295) < nfurl. fadije-, golida (CJKZ VI 55); Morph. 484 yrdiela Rost < ben.-trž. gradela, it. gradella < cratella < cratis REW 2304; Morph. 434 jmtrada Einkiinfte < furl. entrade „rendita" (Pir. 148), ben.-trž. entrata < intrata; kolada (ČJKZ VI 56, 80); Morph. 399 koriat, ku-, gen. -ada Vervvandter, rez. kunat Schwager, kun ada Schwagerin (Mat. I 153, 570) < furl. cugnad < cognatu; ' notr. kontrada, Morph. 434 id., rez. (Mat. I 305) id. Strafie, Gasse, Nem. II 39 kontrada „platea" < ben.-trž. contrada < *con-trata REW 2191 ; notr. koradela „drob", Nem. II 55 koradelica „exta agnina" < furl. coradele, ben.-trž. coradela (ben. coraela, it. coratella) od coratum REW 2220; prim. tudi Lehnw. s. v. koradelica; Morph. 434 kortalada Messerstich < furl. cortelade (it. col-tellata) od coltello z že furl. dišim, l-l > r-l; notr. kosklada (ČJKZ VI 56); Morph. 428 krieda Kreide < ben.-trž. čreda < creta; za furl. Pirona besede ne navaja; Morph. 434 kržada Ort im Dorfe, wo sich die Wege kreuzen und man sich zur Unterhaltung sammelt < furl. ali ben. *krozada, česar pa slovarji ne navajajo, zato je najbrže izpeljanka iz križ — rom. suf. -ada (< ata); kudati < stfurl. *coidar < cogitare REW 2027; prim, Štrekelj, Jag. Zbor. 711; linda, rez. Ignda (Mat. I 170, 1241) < furl. linde < *limde < *limede < limite REW J3048; madrgn, notr. madrusn, Morph. 399, Nem. I 43 madriin < furl.-ben. madron od matre REW 5406; prim. ASPh XIV 531; rez. madun Dachziegel (Mat. I 163) < furl. modon, madon (Pir. 259), it. mattone < maltha + one REW 5271; medalja, madaja (ČJKZ VI 77) spada sem, ako izhajajo rom. oblike iz *metallea in ne iz *medialia; metuda < met- (mesti) + furl. batiide, ben. batuda < battiita od batt(u)ere REW 996, oziroma slov. koren met- + rom. suf. -uda; prim. ASPh XII 462; Morph. 435 modanH Unterhosen < furl. mudandis (plur.) „mutande, sottocalzoni" (Pir. 263) < mutandir, d-t < *d-d po disimilaciji; modras, notr. modras, Morph. 404 modras < ben.-istr.-trž. madraso < *madaraso < gal. mataris REW 5402; rez. modrak < furl. madracc je istega izvora; prim. Lehnw. 39.; Jag. Zbor. 40 ; Arch. Glott. XV 500; Ive 66 etc; rez. murador Maurer (Mat. I 59) < furl. murador, muridor < muratore (Pir. 266); rez. padela Tiegel (Mat. I 182, 1255) < furl. padiele, it. pa-della < patella REW 6286; pagadur (Miki. Fw. 43) < stfurl. *pagador (sedaj pajador) ali iz ben. pagador (it. pagatore) od pacare; kje se beseda rabi, mi ni znano; notr. paradana „pregrada, španska stena", rez. paradena (Mat. I 467) < Juri. paradane < parietana REW 6243; pladenj (CJKZ VI 75, 81); plandič (ČJKZ VI 81); ponada, notr. panada, Morph. 436 panada Brotbrei < furl. panade (it. panata) < panis + -ata REW 6198; Morph. 436 pošada Geschirr < furl. possade (it. posata) < *pausata od pausare REW 6309; v furl. obliki preseneča š (ss), kjer bi med vokali pričakovali z ali ž (prim. 4 ). Domnevam, da se je s furl. *požada pomešala sinonimna slov. beseda posoda. Ako bi bila furlanščina sprejela besedo iz knjiž. italijanščine z medvokaličnim s, bi bila pač ohranila tudi medvoka-lični t; Morph. 485 pmmandat abandern < furl. muda, tramuda, stramuda < mutare s sekundarnim nazalom pred d in obenem morda z naslon, na slov. pre-menjati i. p; Morph. 436 prttda Partie, notr. partida „ partija igre, zlasti o balinanju" < furl. partide od paiitre REW 6259; robida < stistr.-it. *ruvidu, rubidu ali stfurl. *rovedo, robedo < rubetum; prim. it. roveto, lomb. roveda, bergam. rilida etc. REW 7407; rez. saludat griifien (Mat. I 6, 764, 765) < furl. saluda < salutare; rez. sedin seiden (Mat. I 1240 sedine) < *seda < furl. sede < saeta REW 7498 ; stodera, štodtr, študera, štedgr < furl. stadere, ben., it. stadera < statera REW 8233; škodela, sko-, notr. škadeila < stfurl. *scudela, nfurl. scudiele poleg scugele, trž. scodela (ben. scuela < scudela) < scutella REW 7756 j1 rez. šianada Weihbecken (Mat. I 892, 1245) < furl. stag-ndde od stagnare REW 8217; 1 cksl skšdeli je najbrž kontaminacija iz scutella + scandula, prim. Meillet, Et. 184; to bi pojasnilo tudi d, ki bi bil iz ilir.-rom. skutella nerazumljiv. Morph. 400 štradun LandstraBe < furl. stradon „viale" (Pir. 413) od strata REW 8291; z(e)mada (ČJKZ VI 68); Za dr < "irv prim. poleg že navedenih madron in modras še rez. čadreja, goriš. kondrieya (ČJKZ VI 53, 55); še mlajšo stopnjo predstavlja trž. karega z r < dr (ibid.); najbrže iz istro-rum. so kantrega, kantrida, katrida, katriga s t pred r (ČJKZ 53, op.); rez. ladrun Dieb (Mat. I 1199) < furl. ladron (poleg /ari), it. ladrone < latrone REW 4931; Morph. 429 ludra schlechte Weibsperson, 407 liidro schlechter Kerl < ben.-furl. liidro (-a) „furfante" (Pir. 239) < V udro < uierus REW 9102; pledra, plera (ČJKZ VI 82); Za r < dr < "tr" prim. še notr. kumpare boter < ben.-trž. compare, rez. kopare Gevatter (Mat. I 1147), kopari (I 1158) < furl. copari (Pir. 78) < compadre < compatre REW 2096 ; remeselj < *remeselj < *mereselj < mareselj < furl. ma(d)re-selve (Štrekelj, L. Z. 1889, 291) < matrisilva REW 5421. 4. Slov. z, ž < ben.-furl. z, ž < vsv. V istem obsegu kakor dentalni zapornik se sonorizira tudi dentalni spirant s med vokali: v sev. Italiji se -z- < -s- v splošnem palatalizira v ž, z,1 pristno retorom. oblike pa ostanejo prvotno pri -z-,2 vendar ima sedanja furlanščina večinoma beneški refleks -z-. Medvokalični s ima že vulg. latinščina tudi iz vns". Tudi ta -s- se sonorizira, kakor prvotni l'sv. Slovenske izposojenke imajo -z- ali -ž- : z v starejših primerih iz furlanščine, z v mlajših, ko ima furlanščina že ben. z, v posameznih slučajih morda tudi direktno iz ben. narečja: bazilika poleg bazilika, Morph. 439 bezifka ocymum basili-cum iz retorom. ali sev.-it. dijalektov z z, ž < vsv, ako ni posredovala nemščina; prim. bosiljak (10 ); notr. bržadl, Morph. 433 bržadH Carbonade < furl. brusa-dule „bragiuola, arrosbiccina" (Pir. 37) < germ. brasa REW 1276; bržola (ČJKZ VI 71) od istega korena spada sem, ako je rom. sufiks -ola in ne -eola; čyza (ČJKZ VI 79); Gradež < *Gradez < *Gradežb < Gradeze < Gradense; prim. Kos, Grad. II št. 12, 24, 90 Gradensis urbs, 93 Gradense op-pidum; rez. *kazo'n Hirtenhiitte (Mat. I 53, 54, 109) kazone, akuz. pl. kazun (Mat. I 583) < furl. cason »capanna" < časa z ben.-it. ka- (Pir. 55); 1 Rom Gramm. I 368. 2 Prim. Gartner, Handb. 120 si. s. v. časa. Morph. 399 kažot Baracke c furl. casdtt »capanno" od časa z ben. ha-; Kliiza (ČJKZ VI 81); lezanji (ČJKZ VI 74); miza < stfurl. ali sicer retorom. *meza < mesa < mensa REW 5497. — Miklošičevi pomisleki radi 2 (EW 198) so neosnovani; tudi semantični moment ne govori proti romanskemu izvoru, prim. Murko, Mitteilg. d. Anthropolog. Gesell. XXXVI 125, kjer se slov. beseda izvaja iz stvn. mias, mies; Nadiža (3) rez. ovizati (Mat. I 409) < ben. avisar ali furl.visa od visus REW 9384; o- je morda slov. prefiks, ako ne gre za labijali-zacijo a > o; p4za, notr. peza, peiza, Morph. 429 pieza Gewicht, Nem. II 24 peza, Alas. peza (s. v. stadiera) < ben.-it. peso ali stfurl. *pezo (sedaj pes. peis) < pesum < pensum REW 6394; psždk (ČJKZ VI 91); požecjon (ČJKZ VI 63); preteža (ČJKZ VI 71); puža (Plet.) Madchen ne more biti neposredno iz lat. radi -ž- in tudi radi u, iz rom. pa le tedaj, ako se na sev.-it.-retorom. ozemlju da ugotoviti *puza, puža (-0), česar v slovarjih ne najdem; REW 6868 s. v. pusus „Knabe" navaja samo neap. puse; ražapila (ČJKZ VI 71). teza, Morph. 431 tieza < furl. tese, it. tesa < te(n)sa REW '8651; užanca (ČJKZ VI 61, 71). B. Labijalna vrsta. 5. Slov. v, b < ben.-furl. v < b, p, v, /'. Na ozemlju, ki pride za nas v poštev, sovpadejo vsi med-vokalični labijalni konsonanti pod v: v < b je že vulg.-latinski,1 / se sonorizira v v, p preide preko b v v. V skladu s tem razvojem imajo tudi slovenske izposojenke, kar smo jih dobili od jugozapada, v, v nekaterih slučajih tudi b, ki pa je najbrže šele sekundaren iz rom. b (prim. 1 s. v. Kobarid), za kar govori zlasti primer robida (3), ki je imel že v vulg. lat. "v". Vsekakor pa je zanimivo, da imajo b < v le zelo stare izposojenke; prim. Morph. 433, Phon. 136 bavela, be-, rez. bavela „Art Stoff" (Mat. I 1244) < furl. bctvele, ben. bavela < baba REW 853; bivol < byvoh < ilir.-rom. *buvalo < bubalus (poleg bufalus REW 1351); beseda pa more biti tudi nemškega izvora in se je mogla v drugem delu nasloniti na vol; 1 Einf.3 165 si. čebula (ČJKZ VI 49); čivolica (ČJKZ VI 49); notr. kavalwt „kozel za žaganje drv", »posteljno ogrodje", Morph. 434 kevelieta Bockgestell, rez. kavalet Holzgestell (Mat. I 1122) < furl. cavalett (< ben. cavaleto) od caballus REW 1440; notr. kovgrta, ka-, ku-, Morph. 435 koverta Bettdecke < furl. cuvierte, trž.-ben. coverta < coperta od cooperire REW 2204; Morph. 399 naivuot, -udda Neffe, rez. nawolt (odkod Z?) < furl. nevod < nepote REW 5890; Morph. 411 pavarun capsicum annuum < furl. *pevaron (ki ga pa Pirona ne navaja), prim. nprov. pebrun, spada k piper REW 6521; rez. pever Pfeffer (Mat. I 108, 1275) < furl. pevar (stit. pe-vere, nit. pepe) < piper REW 6521; plovan, pla-, pleban (ČJKZ VI 82); pover (ČJKZ VI 73); notr. prova poskus, poskušnja < trž.-ben. prova od probare; notr. prgvat, -am, Morph. 487 provat probieren, 499 pro-vierat, notr. tudi providrat, pru- < furl. prova, ben.-trž. provar etc. < probare REW 6764; rez. rivat beendigen (Mat. I 27 rivano, 56 ste rival, 83 si rivala, 370 to ryvano etc.) < furl. riva < *arripare REW 675 (it. arrivare < franc. arriver); v furl. ne najdem pomena „končati", pač pa prim. sulzb. riiver „vollenden" (REW); robida (3) s sekundarnim b < v; spol morda po kopriva i. p. šablon (ČJKZ VI 82); savata, ca-, prim. copata (CJKZ VI 50); rez. savi klug (Mat. I 713) < it. savio < prov. sabi < sapi-dus REW 7587; rez. saivun Seife (Mat. I 666) < ben. furl. savon < sapone REW 7589; shtimbal. štembou < štebal(a) (s sekund, nazalom),1 gl. sledeči primer; stobala, štd-, šti- < furl. stival, it. stivale < stipe REW 8264; notr. šdjuan (ČJKZ VI 77), ako spada k siphone, kaže, kakor že v it. in furl., popolno asimilacijo medvokaličnega v < f pred velarnim o; rez. škrova Sau (Mat. I 529) < furl. scrove < scrofa REW 7748; notr. štdvalet črevelj na elastiko, Nem. I 6 stivalet < ben. stivaleto, it. stivaletto od stivale (< frc. estivel, prov. estibal) < stipe; prim. stobala; Morph. 431 štuova Ofen < stfurl. *stuva (sedaj stue z asimilacijo u-ja na u; prim. franc. etuve, it. stufa) od *extufare. Cksl. isfoba, slov. izba itd. (gl. Miki. EW 97) je radi splošne razprostranjenosti najbrže iz nemščine (stvn. stuba), dasi i- go- 1 Prim. Ramovš, Gram. II 101. vori brže za rom. *istuva (prim. franc. etuve)\ težkoča je le v tem, da v balkanski romanščini, odkoder bi bili mogli Slovani dobiti besedo, -/- ostane; proti retoromanskemu ali sev.-it. izvoru pa govore kronološki in geografski momenti; rez. taula Tisch (Mat. I 1122, 1270), tanlica (1128), taivula (1267) < furl. tdule < *tavola < tabula; splošno slov. tabla je lahko iz stfurl. ali ben. tavola ali pa iz nemščine; toberna, tov-, tab- < it. taverna; vancat (ČJKZ VI 62); rez. ovancat (Mat. I 404, 817) ima o- najbrže od slov. predpone o-, ker je a- že v ben.-furl. odpadel ; Morph. 401 ivobril < *obril, rez. avrgl (Mat. I 138) < furl. a v ril < aprilis z v pred r. C. Velarna vrsta. 6. O velarizaciji in palatalizaciji prvotnega in sekundarnega "g" prim. zg. str. 23 in ČJKZ VI 57 si. Za palatalizacijo sekundarnega -g- prim. poleg zgledov, navedenih v ČJKZ VI 57 še rez. sjeja Sagemiihle (Mat. I 968) < furl. see, siee, seje < *sega od secare REW 7764 in rez. fadgja (3). Za velarizacijo prvotnega -g- imam samo en primer v rez. aivost (Mat. I 613) < furl. avost < *agosto < agostu < augustu.1 Ostali primeri imajo v palatalni in velarni okolici ohranjen °g°. V kolikor so besede furlanskega izvora — in teh je velika večina —, predstavlja -g- starejšo furlansko izreko in velja torej tudi za presojo tega -g- v velarni okolici^ mutatis mutan-dis isto, kar je navedeno glede ga- in -ga- v ČJKZ VI 56, 57. Posamezni primeri so ben.-tržaškega izvora. Razen izposojenk, navedenih v ČJKZ VI 1. c., prim. še: notr. bandarigula branjevka, baba < ben.-trž. venderigola < *venditricula REW 9194, ki kaže obenem tudi r < *dr < "trv\ notr. brjagov vinjen < stfurl. *breago (sedaj vreas) ali ben. (iu)briago (it. ubbriaco) < ebriacu; Morph. 433 drynciela Halsrheumatismus, HexenschuB im Halse (ASPh XII 521 drgancela) je istega izvora kakor dragon-celj CJKZ 76; rez. fahot Biindel (Mat. I 1365) < *fagdt, Morph. 398 fayot Felleisen < furl. fagott, it. fagotto od *facus REW 3138. — Pomena „Felleisen" Pirona (str. 152.) za furlanščino ne navaja in se je vsekakor razvil šele v slov.; Morph. 390 yrieh Grieche < *yriey, 428 yrieyna Griechin < furl. greg, grego, ben.-trž. grego < graecus; jastog Hummer ima -g napram lat. astacus, a je radi starosti in razprostranjenosti težko misliti na ben.-furl. izvor; 1 Disimilacija au—u > a—ii je že vulg.-lat., prim. franc aout, it. agosto etc. poleg tega pozna furl. samo astic < it. astaco, ben. pa asteze (REW 738); Bartoli (Jag. Zbor. 35) misli na ilir.-rom. astago. toda odkod tedaj -g-? Morph. 395 miedih, -tha Arzt < *miediy, rez. mideh (Mat. I 272), midih (I 830), medih (I 831) < stfurl. *medego (sedaj miedi < *medeo < *medewo) < medicus; rez. mide (Mat. I 272) morda iz nfurl. miedi; Pžgla, notr. pegla, pei- < ben.-it. pegola < picula REW 6483 j1 randiga (po Štreklju, Lehnw. 51 randiga) < ben.-trž. radigo, radegar (< radega) < erraticus REW 2905 s sekundarnim n pred d v slov; rez. sahont der zweite (Mat. I 599), sohont (I 1049) < *sa-gont < stfurl. *segont (sedaj sečni) < secundus; sigurdn, Miki. Tw. 52 seguren, notr. ssguran, rez. adv. sigur, siguri (Mat. I 22, 23), sihur, sihdrnu (1108), sijhtir (310) < furl. sigur < ben. siguro (organ. furl. sij ur < semiir < seauro) c securus REW 7776; rez. varhundžja (ČJKZ VI 68) i v francoščini mnogo starejši nego procesi, o katerih je tu govor. Mogoče pa je seveda tudi, da je nastopila lenizacija v francoščini in drugod na stopnji ts, saj je asibilacija v romanščini proti koncu 6. stoletja v splošnem že zaključena, lenizacija pa tudi ni nastopila mnogo pred 6. stoletjem. Da se je lenizacija izvršila tudi za akcentom, vidimo iz razvoja ostalega konzonantizma, ki ni vezan na mesto akcenta (prim. o tem tudi ČJKZ VI 50); za stfranc. crois < cruce, vois < voce itd. smemo torej nastaviti iste razvojne stopnje, kakor za voisin i. p., torej kruke > *kroke > krote > *krode > *kro(d)že > *kroiz(e) > krois > nfr. kr"a. 8. Prehod T > M se izvrši v severni in zapadni Romaniji, ki prihaja za nas v poštev, tudi pri prvotnem vš" (< "s + i"), prim. ČJKZ VI 71 in še rez. kazera Hiirde (Mat. I 629, 651) < furl. casere (z ben. ka-) < casearia REW 1735. Pri prvotnem vf° (< t + i etc.) pa nastopi lenizacija samo pred akcentom (prim. ČJKZ VI 62). Za akcentom se pa to ni zgodilo, ker se je t pred i in u že v vulg. lat. na obsežnem teritoriju podvojil2 in se geminate niso sonorizirale (prim. 14). Tenuis v apelativih. Izposojenke, ki imajo med vokali tenuis, je treba presojati različno. 8. Izločiti je treba seveda vse one primere, kjer je med-vokalična pozicija v slov. šele sekundarna, bodisi da je na- 1 Prim. Meyer-Lubke, Gr. Gr. I2 474, § 33; vendar se M.-L. v svoji lapidarnosti izraža netočno, trdeč, da je lenizacija starejša nego palatalizacija lat. c pred e\ v mislih ima pač asibilacijo, ne pa palatalizacije kot take. 2 Gr. Gr. I2 474, § 34. stala radi znane metateze likvid, n. pr. Rasa < ilir.-rom. Arsia,1 ali po denalizaciji stslov. nazalnih vokalov, ki so nastali iz rom. vok. + nazal + konz., n. pr. Matajur (ČJKZ VI 66), zukva (ibid. 69) itd. Na koncu besede opažamo neko kolebanje med medijo in tenuis. Krajevna imena kakor Čedad in Kobarid (1) in tudi apelativi, n. pr. bared, koriat, gen. -ada (3), yrieh, jastog, miedih (6), križ (7) imajo medijo. V kolikor gre tu za izposojenke iz fur-lanščine ali kakega drugega retorom. narečja, jih je treba razumeti tako, da so bile izposojene v času, ko se je v retorom. govorila še medija, to se pravi, ko so še obstojali končni vokali, ki so pozneje onemeli; ko je stopila medija v retorom. po onemitvi teh vokalov (prim. o kronološkem vprašanju ČJKZ VI 50, § 5) na neposredni konec besede, je morala pač kmalu izgubiti sonornost in se v sedanji furlanščini na koncu besede pač govori tenuis. Pisava v Pironovem slovarju ni povsod konse-kventna, zlasti menjava -č z -d. Mlajše izposojenke imajo običajno tenuis, prim. flat (ČJKZ VI 81) < furl. flat poleg flad (Pir. 163); — ben.-slov. mas < furl. mas < ma(n)su REW 5322; — vit Schraube < furl. vit poleg vid < vltis REW 9395; v slov. utegne iti obenem za naslon, na viti, vijem; prim. čak. vida ASPh XIV 552. Že pri flat ni jasno, ostane li t tudi v podaljšanih oblikah ali ni nastal šele v slov. na koncu iz *d in se glasi n. pr. genitiv morda *flada; isto velja tudi za rez. čot (ČJKZ VI 79); ne v enem ne v drugem slučaju nisem mogel ugotoviti genitiva ali kake druge podaljšane fieksijske oblike. — Rez. amik Freund (Mat. I 35), amgk (146) je najbrže iz knjiž. it. amico, ki se rabi tudi v ben.-trž. poleg amigo; ako bi bila beseda izposojena iz poslednje oblike ali iz stfurl. *amigo (nfurl. ami), bi pričakovali poprej -h nego -k, prim. yrieh, miedih (6). 10. Kakor nekatera krajevna imena (2), spadajo tudi posamezni stari apelativi v ilir.-rom. ali istro-it. območje, kjer ostane tenuis med vokali intaktna. Za slovenščino pridejo v poštev v prvi vrsti le najstarejše, pravzaprav predslovenske izposojenke, ki so skupne vsaj Jugoslovenom, deloma tudi ostalim Slovanom in so bile prevzete še pred prihodom v Slovenijo na Balkanu ali celo v posameznih slučajih v pradomovini, prim. blitva (ČJKZ VI 81), ki pa se je moglo nasloniti na sub-stantive na -tva in bi moglo predstavljati tudi furl. blede, stfurl. bleda, ako ni celo učenega izvora (it. ali lat.); boslljak, bosilje ocymum basilicum je najbrže iz sh., to pa iz dalm. ali ilir.-rom. basilicu; cesar (ČJKZ VI 48, 72); čerša, črešnja (ČJKZ VI 47, 71); 1 Bartoli, Jag. Zbor. 50. čutara (ČJKZ VI 64) je iz rum. (ilir.-rom.), sicer ima pa že etimon geminato (kottylos); drakQn Drache je najbrže učeno ali iz sh.-dalm.; tu ima tudi knjiž. it. -g-, prim. REW 2759; kantrega, katrida itd., prim. 3 in ČJKZ VI 53, op., 55; košulja (ČJKZ VI 55, 76); ločika spada že radi velike razprostranjenosti in tudi po svoji obliki k zelo starim izposojenkam in je ne moremo šteti k onim elementom, ki smo jih sprejeli že v novi domovini iz alpskih retorom. narečij; takemu tolmačenju se upira predvsem "k", ki je koncem 6. st. v retorom. gotovo dospel vsaj do -g-; c < kt bi bil v zap. retorom. narečjih mogoč,1 kar bi pojasnilo zgodnji i za palatalom, zlasti ker bi bila v tem slučaju dana že v retorom. prehodna stopnja u, ni pa razumljivo, zakaj bi se bil sufiks *-iiga v retorom. *lačiiga substituiral z *-iika oziroma -ika, ker poznejše izposojenke iz rom. in nemšč. ohranijo -iga, prim. fadiga (3), figa itd. Tudi posredovanje nemščine, kateri pripisuje Meillet2 vsekakor prevelik pomen že radi tega, ker smo prišli v Alpah z Retoromani mnogo poprej v dotiko nego z Nemci, nam ne pomaga preko te težkoče. Poleg tega treba poudariti, da je lactuca v retorom. narečjih prav slabo zastopana, furlanščina je sploh ne pozna, ampak rabi za to it. salata. Iz ilir.-rom. lactuca pa dospemo do psi. ločika po treh potih : a) ako dopuščamo, da je psi. kt dal v vsaki poziciji, ne le pred palatalnim vokalom, isti rezultat kakor ti,3 je stvar silno enostavna, ker je v tem slučaju iz lactuca nastala direktno psi. oblika *tat'uka, *ločyka, kjer je y za palatalom zgodaj dal i. Ker so pa mnenja o razvoju psi. kt še deljena, more priti v poštev še dvoje : b) neobičajni sufiks -uka se je mogel substituirati z -ika, kar bi pojasnilo palatalizacijo skupine kt; c) slednjič je mogoče tudi posredovanje trako-ilirščine, kjer je menjavanje med u, u/i nekaj prav običajnega;4 Prim. tudi ČJKZ VI 48, op. 4. lopiž (ČJKZ VI 69); nuta Rinderherde (na jugozap.) je morda pastirski izraz iz ilir.-rom. nota REW 5962 „Zeichen", prim. tess., borm. noda, bergam. noda „Zeichen, mit welchem die Ziegen gemerkt sind, um den Besitzer zu kennzeichnen" ; semantično bi bil razvoj od „kozjega znamenja" do „koze" in dalje do »kozje črede" in „goveje črede" sicer nekoliko prisiljen, a vendar še razumljiv; 1 Prim. Meyer-Lubke, ZRPh XLV 654 ss. 2 Et. 179 ss. 3 Hujer, ČMF III 356 ss.; - Ramovš, Gram. II 254 si. 4 Prim. Oštir, Apx. ap6. ct. I 78 ss., 98. pepdr < ilir.-rom. pepru (prim. vegl. pepro < piper REW,. 6521, ako ni posredovala nemščina; prim. pavarun (5); repa, ako je iz lat. rapa, je razumljivo pri ilir.-traškem posredovanju, kjer menjavata ^a/e;1 rusale, rusalija, risale (ČJKZ VI 75); sobota, sa-, notr. sabudta, ljublj. zbQta, cerkv.-lat. sabbatum ali sam- ali iz ilir.-rom. sabatu (morda preko sh.?), prim. vegl. sabata, it. sabato; furl. ima -d- : sabide; glede romanskega izvora imen za dneve v tednu prim. Melich, Jag. Zbor. 218; sopun milo (Miki. Fw. 52; kje se rabi ?) pač iz sh. sapun < ilir.-rom. ali it. sapone, prim. sawun (5). 11. Nekaj primerov ima že v furl. tenuis v zloženih besedah (v začetku drugega dela), ker so se take besede mogle dolgo in se deloma še občutijo kot zloženke; sicer so pa to večinoma besede, ki najbrže niso popularne in utegnejo' biti učenega izvora (iz knjiž. it. itd.), prim. Morph. 411, Phon. 133 parafan'k, -farik Schutzbrett gegen den Kot < furl. parefang, it. parafango < parare + got. fanc REW 3184; notr. parapet ograja pred oltarjem, Morph. 411, Phon. 136 parapet Brustwehr < furl. parepett < it. parapetto < parare + pectus; prim. furl. parapett di altar = dossale: la parte davanti della mensa deli' altare (Pir. 286); refoško, refošk, Morph. 400 rafuoš (dekompozicija iz *rafoš--a/e?) < furl. refosc od fuscus REW 3611 ali *refossus REW 7157? remeselj, gl. 3. Sem spada morda tudi rožepila (ČJKZ VI 71), ako se prvi del občuti v furl. kot rose. 12. V posameznih slučajih je v furl. izostal razvoj do> medije ali do spiranta radi zgodnje sinkope v soseščini, likvid; prim. notr. mertat, -am zaslužiti, izplačati se, biti vredno (Morph. 489 mtntierat) < furl. m(i)erta, ki utegne biti organična oblika iz mer(i)tare; trž.-ben. meritar, frc. meriter sta očividno latinizma, it. meritare najbrže tudi; Morph. 431 šybla Stechspaten < furl. siible < subula REW 8403; semantično je beseda zanimiva, ker seje pomen „Stech-spaten" razvil šele v slov. iz pomena »šilo", prim. furl. suble — Lesine : ferro appuntatissimo e sottile col quale per lo piu si fora il cuojo per cucirlo (Pir. 422); sem spada morda tudi šablon z b namesto *v (ČJKZ VI 82). V drugih slučajih, kjer ni likvid v soseščini vokalov, se-izvrši sinkopa šele po lenizaciji, kakor kaže linda (3). 13. V drugih primerih zopet ima furl. in ben.-trž. neorga-nično tenuis, bodisi da so to učene besede iz knjiž. it. ali pa v romanščini sploh mlajše izposojenke iz raznih jezikov, prim.. 1 Prim. Oštir, Apx. ap6. ct. I 100. bajta < furl. baite, piem.-lomb.-veron. baita < stvn. *baita REW 884; beseda je v rom. mlada tudi radi -ai- in je bila vsekakor izposojena iz germ. po izvršeni lenizaciji; notr. bakalar polenovka < ben.-trž. bacalar, furl. bacala i( c *bacalar) < *bakeljauw < nizozem. kabeljaum REW 4650; rez. bakoet Fiedelbogen < furl. bachett, bacchetto od bacu-lum REW 874; notr. barufa prepir, tepež, Morph. 433 bsryfa < furl. bariife ben.-trž. barufa (< it. baruffa s sekundarnim ff?) < stvn. birou-fan REW 1116; batdl čoln (pri Dalmatinu) je najbrže učeno iz it. batello (< franc. bateau) < ags. stnord. bat REW 985); rez. batel Kahn {Mat. I 429) pa iz furl. batell < it. batello, vsekakor mlada izposojenka že radi -l; notr. betula krčma «s ben.-trž. belola, furl. betule (< it. bet-tola ?) < *bibitula; prim. REW 1075 bibita ; notr. bokau, bu- nočna posoda < furl. bocal „orinale" (Pirana 27), ben.-trž. bocal „bocal del pisso, orinale, pitale, vaso da notte" (Kosov. 62) < germ. baukalis REW 1002, morda preko it. boccale s sekundarnim kk. — Istega izvora je tudi Plet. bokal Ma6, Morph. 398 bokaw, dalje tudi bokadn, -linčdk, boka-Una (Plet.); v katerem pomenu navaja Alas. boccau (s. v. boccale), ni razvidno; bot, notr. bot, Morph. 390 bot „krat" < furl. bott s sekund. ttl < germ, bautan, frank, botan REW 1007; botega (ČJKZ VI 58) ima sicer -g-, na drugi strani pa -t-; rom. g kaže na sev.-it. izvor, -tt- pa na knjiž. i tal.; prim. tudi neorgan. franc. boutique\ botegar (ČJKZ VI 58, 72); notr. batudn gumb, Morph. 398 batun, Nem. I 40 botiin < ben.-trž.-furl. botčn (prim. it. bottone) < germ. bautan REW 1007; gratiine, gretune, gr- grtunje (LMS 1875, 226), notr. gretihie gnojni koš, Morph. 434 yretyn, yr- zwei dickere Balken, auf denen der zum Aufladen von Heu, Getreide etc. dienende šlulier befestigt ist < furl. graton (+ gratuje ?) < cratis REW 2304 z neorgan. -t- v furl.; prim. tudi craticius „aus Flecht-werk bestehend" REW 2302 in LMS 1896, 146; ASPh XIV 524; rez. horoful (Mat. I 782), orofole Rosen (1227) < furl. gard-ful < grš.-lat. caryophyllum REW 1727; hapac (ČJKŽ VI 52); tudi rez. kopač (Mat. I 115); adjektiv je povsod nesklonljiv; kapara, notr kapara, Morph. 434 kapara < ben.-trž. capara < it. caparra < arra REW 665; notr. kapatal imeniten (adj. indecl.), kapdtalska c ben.-trž. capital < it. capitale < capitalis REW 1632; izposojenka je mlada 1 Glede sekundarnih geminat v it. prim. It. Gramm. 153. že radi -/; subst. kapital, notr. kapatal, Morph. 399 kccptal more biti tudi iz nemšč.; notr. kapu, kape, gen. kapeta paznik, nadziratelj, predstojnik, Morph. 407 kapo Aufseher, rez. kapo der Vorgesetzte (Mat. I 721) < furl. capo „sovrastante, superiore" < it. capo (Pir. 51); prim. organ. furl. fhav (Pir. 116) tudi cao < ben. cao (Boer. 96} < *cavo < *cabo < capum (caput REW 1668); notr. kotenina, ku- bombaževina, platno, Morph. 435 koto-nina Cottonzeug < it. cotone (< arab. qo'ton REW 6910) + suf. -ina; prim. Štrekelj, Lehnw. 33 s. v. kortenina; ASPh XIV 524 s. v. kontenina. V istem pomenu se rabi tudi notr. kotlin, ki je morda nastalo iz kot(e)nina z dišim, n-n > l-n in z naslon, v spolu na sinonimno mušlin, ali pa z izpremembo pomena (snov namesto predmeta) iz furl. cotulin „sottanino" (prim. Morph. 410 kotatin) < frank, kotta REW 4747; k istemu korenu spada tudi kotla Weiberunterroek (Morph. 428) c furl. cotule, ben.-lomb. cotola; kotama, notr. katudrna < ben.-trž. cotorno, furl. cotor, ca~ etc. < coturnix REW 2289; spol po jerebica i. p.; sev.-it.-furl. -t- je nepojasnjen; domnevam, da seje beseda križala s starna, ki ima v tosk. in drugod isti pomen kakor coturnix-, prim. tudi Morph. 409 katom in Lehnw. s. v. kotoma; kr4pati, notr. kr$'pat, -am < *krepat poginiti < furl. crepa, ben.-trž. crepar < it. crepare; prim. organ, franc. crever (REW 2313); prim. tudi Morph. 486 krepat, krit-; sem spada tudi krepalina umgestandenes Vieh (Plet.), notr. „gniloba, človek, ki je že na pol mrtev" (psovka), očividno od part. pf. krepal\ notr. tokanda, Morph. 435 lokanda ein besseres Gasthaus < ben.-trž.-it. locanda, povsod z neorg. -k-, prim. it. organ, allo-gare, franc. louer < locare REW 5094; rez. otomija (Mat. I 330) Anatornie < furl. utumie, tumie „anatomia" (Pir. 458), že v furl. učeno; Morph. 400 pstik Appetit c furl. piticc < it. appetito z za-menj. sufiksa; pitanca (ČJKZ VI 61); rgba, notr. rudba, Morph. 430 ruoba, Nem. II 20 roba < ben.-it. roba etc. < germ. rauba REW 7090; v romanščini je povsod ohranjen -b-, dasi je -Vvv- že vulg.-lat.; beseda je v rom. razmeroma mlada; rukulja, ruklja, notr. rukula, Morph. 430 riikVa, Nem. II 33 riikola, ASPh XII 468 rukulja < furl. rucule, ben. rucola, trž. rucula < erucula REW 2907 eruca; sev.-it. in furl. oblike na -cula so mlade, učene; prim. organ. ben. ruga, furl. riije < (ie)ruca; salata, so-, notr. solata, su-, Phon. 144 solata, rez. id. (Mat. I 108) < furl. salate, ben.-trž. salata < it. (in)salata (sal REW 7521); spol v slov. govori za romanski izvor; skaka je najbrže učeno iz it. scacchi < perz. schah REW 7669, morda z naslon, na skakati; Morph. 413 šaruatuor Lakai < ben.-trž. servitor < it. servi-tore od servire; tdf, tQfa (LMS 1896, 166) < furl. tdff < tofus REW 8764 z neorgan. ff v furl.; notr. tripe vampi < furl. tripe, plur. tripis (< it. trippa? prim. tudi franc. tripe) < arab. therb REW 8703; Morph. 405 vapor Dampfer <3 ben.-trž. vapor < it. vapore; beseda je tudi sicer v rom. mlada, učena, prim. franc. vapeur REW 9147; Morph. 439 lipara vipera, 440 uipara, rez. vypera (Mat. I 37, 531) < furl. lip are (Pir. 236) poleg vipare (565) < vipera (učeno); prim. tudi lomb. lipera; l- v rom. oblikah smatra Skok1 za disimilacijo labijalov v-p > l-p; mogoča pa je tudi v furl. naslonitev na lise rte (< *lucerta) i. p. Učenega izvora je vsekakor tudi dQta (dQta), Morph. 427 dudta, notr. dubta < it. dote (ben.-trž. dota), ki ima, kakor sploh rom. oblike, učeno lice,2 ali pa naravnost iz lat. dote (juridičen izraz'?), ako ni posredovala sh. Beseda vsekakor ne spada k najstarejšim izposojenkam, ker bi pričakovali iz o i (y) ali vsaj u (prim. čebula). Pojem dote v smislu rimskega prava je razmeroma mlad, po ogrsko-hrv. pravu daje doto mož, ne žena. Najstarejši hrv. primer beleži Mažuranič3 v neki listini iz 1. 1492., nekoliko starejši so primeri iz Dalmacije v lat. listinah. Kako stara je ta institucija pri nas, nisem mogel ugotoviti; za furl. Pirona besede ne navaja; Morph. 412 dapozit Niederlage je iz it. deposito (učeno; prim. organ, deposto, part. pf.); notr. kotran, Plet. ka- < it. catram(e) < arab. qa'tran REW 6902; rez. pretura (Mat. I 592) die Pretur je iz uradne it. pre-tura; isto velja tudi za rovrnatuor Statthalter (Morph. 414); notr. geta črevelj na elastiko < ben.-trž. gheta < it. ghetta (fr. guetre) < frank, ivrist REW 9577 ima v it. sekund, -tt-; patrQn s -tr- je iz cerk.-lat. ali iz nemšč. ; ščatula, škatla (CJKZ VI 54, 55) ima v rom. medvok. -t-šele sekundarno po metatezi iz *kastula; vakance, notr. uokanca, u-, Morph. 437 ivokancb je najbrže iz liter, franc. vacances (it. vacanze itd. od vacare z rom. suf. -antia), ako ni posredovala nemšč.4 1 Bibl. deli' Arch Rom. vol. 3, serie II, p. 128, op. 6 2 Prim. It. Gramm. 40; Miki. EW 49, Fw. 12 3 Pravno-povjesni rječnik 269, št. 14. 4 Za franc. izvor govori okolnost, da smo dobili narodne šole od Francozov; iz istega razloga smatram tudi notr.-dol. Idksam^n za franc. l'examen. 14. Slednjič ostane medvokalična tenuis v sev.-it.-furl. in seveda tudi v izposojenkah povsod, kjer je bil prvotno dvojen konzonant že v latinščini ali pa šele v romanščini, kjer je nastal po asimilaciji dveh prvotno različnih konzonantov. Geminata ima večjo odporno silo, ker se mnogo bolj energično artikulira, zato se uspešno protivi lenizaciji in drugačnim asi-milatoričnim vplivom okolice. V sev.-it., retorom., franc. itd. se geminata v splošnem poenostavi razen v nekaterih slučajih, kjer se konzonantne skupine (k + konz. i. dr.) ne asimilirajo, temveč palatalizirajo; vendar za ben. in furl. ta palatalizacija ne pride v poštev, dasi je morda ta tendenca prvotno obstojala tudi v furl., a ni prodrla.1 Tu imamo torej povsod iz A + konz. etc. sekundarno geminato, ki se s prvotno vred poenostavi. Tudi to poenostavljenje je bistveno sorodno z lenizacijo: tudi tu je vzrok poenostavljenja popuščanje artikulacijske energije oziroma asimilacija na vokalično okolico; toda ko je dospela geminata na tej poti do enostavnega konzonanta, je bila lenizacija prvotnih enostavnih konzonantov med vokali že dovršena in ni več zajela novih poenostavljenih konzonantov: poenostavljenje geminate je torej mlajše nego lenizacija in na-daljni razvoj v spirant itd.2 Deliti primere, ki jih v naslednjem navajam, na posamezne skupine z ozirom na to, ali pripadajo medvokalični konzonanti dentalni, velarni ali labijalni vrsti, se mi ne zdi važno, pač pa je potrebna opazka glede dentalnega spiranta. Dvojnemu refleksu z in ž iz sonoriziranega vsvs odgovarja tudi tu s in s, razlika, ki je v splošnem utemeljena že v romanščini : s iz prvotnega in sekundarnega "ss" — kakor tudi iz s —, pozna vsa sev. Italija, zlasti Benečija,4 dočim imajo pristno retorom. oblike v obeh slučajih s ;5 prav tako ohrani "s" seveda tudi ilir.-romanščina.6 Kjer imajo torej izposojenke s, so to deloma stare in celo psi. besede iz ilir.-rom., večinoma pa starejše izposojenke iz furl. ali kakega drugega retorom. narečja. Kjer imamo s, gre večinoma za mlajše izposojenke, deloma iz ben.-trž., običajno pa tudi tu iz furlanščine, ki ima sedaj v mnogih slučajih s, kar je seveda pripisovati benečan-skemu vplivu.7 Važnejši primeri teh vrst bi bili: Morph. 433 baluota grofier Wurfstein, Phon. 136 id., Nem. II 38 balota glans plumbea < ben.-trž. balota, furl. balote (it. 1 Prim. str. 35 s. v. ločika. 2 Prim. za franc. Franz. Gramm. I3 145. 3 Prim. § 4. 4 Prim. Rom. Gramm. I 344. 5 Gartner, Handb. 183 ss. 6 Bartoli, Dalm. II 359, 374. 7 Rom. Gramm. 1. c. — O rom.-slov. s in o dentalnih spirantih vobče prim. tudi Schuchardt, Slawod. 48 ss. — O tendenci prehoda s > š \ slov. prim. Ramovš, Gram. II 293. pallotta); rom. oblike imajo b- iz frank.-stvn. balla, p- iz langob. pallo, palla REW 908; barantati, baratati, notr. bara{n)iat, Morph. 487 barantat (410 barantač) < furl. barata, ben.-trž. baratar, it. barattare < grš.-lat. prattare REW 6731 s sekund, n pred t v slov.; batalija (ČJKZ VI 77); bedeša (3); boklja (ČJKZ VI 76) bQta Stiefel, notr. buata golenica, Alas. bote (s. v. stiuali) se vkljub oddaljenosti ne da lahko ločiti od franc. botte (< grš.-lat. buttis REW 1427), ker it. in retorom., sodeč po slovarjih, ne pozna besede v tem pomenu; botte v Aidone smatra Ber-ioni (Arch. Rom. II 71 s. v. anver) za galicizem. Semantično je beseda tudi v franc. zanimiva; nekako prehodno stopnjo v semantičnem razvoju predstavlja mil. bota („Wade" REW 1. c.); prim. tudi Berneker, EW 77; Morph. 433 botilja < it. bottiglia < franc. bouteille < butli-cula REW 1426; brodet (ASPh XIV 517) < ben.-trž. brodeto, it. brodetto < germ. brod + etto REW 1391; breskva Kohlriibe < trako ilir.-rom. *bress(i)cal ali iz stfurl. dial. *bresca;2 — broskua < ilir.-rom. ali stfurl. *brasca (sedaj furl. brasglie); prim. Berneker EW 87; Miki. EW 22 (brosky), FW 7; cap, capa unvershnittener Ziegenbock < istr.-rum. (ap (dalm. zap, abruc. tsappe, alb. sk'ap) < ilir.-rom. zapp- REW 9599. — Drugačno etimološko razlago daje Rohlfs v ZRPh XLV, 622 ss., kjer se pridružuje Pedersenu (Kuhns Ztschr. XXXVI, 337), da je beseda onotnatopoet. izvora ter označa klic („Lockruf") za kozla. cekin, notr. cdkin < it. zecchino < arab. sekkah REW 7793; cokla, notr. cuekla < furl. gocul, giicul, it. zoccolo < soccus REW 8052; prim. tudi srvn. zockel, Miki. EW 30; čuka (ČJKZ VI 61); čakorat, čakore, čakule (ČJKZ VI 78); cap (ČJKZ VI 79); ako spada h capulum, je ben.-furl. p iz it. pp; možna pa je tudi pripadnost k germ. klappon; isto velja za čapat, čapit (1. c.); notr. čafit, če-, čafita (f) strop, podstrešje, Morph. 398 čsfit getafelte Zimmerdecke, rez. siifyt Zimmerdecke (Mat. I 1275) < furl. so f i te, ben.-trž. sofita, it. soffitto < suffictus REW 8429; c- < š-(š)- preseneča; morda obstoja tudi furl. dial. *čofite, prim. cence poleg senze (Pir. 58) > rez. čenča poleg sanča (Mat. I 1 Glede trako-ilir. a/e prim. Oštir, Apx. ap6. ct. I 100. 2 V starejši furl. e < a sicer ni ugotovljen, a je bil najbrže znan, ker ga nova furl. pozna vsaj lokalno, n. pr. v Čedadu, v neposredni bližini Slovencev, prim. Gartner Handb. 119 ss.; Gr. Gr. I2 622. 117, 572, 590, 605, 849); rez. pozna tudi čančir < furl. sincir, san- (Mat. I 676); forč{e) (Mat. I 262, 415, 472, 531) < furl.forsi, it. forse; poslednje je morda kontaminacija iz forsi + it. facile, prim. sic. frači, piazz. fragli REW 3454; prim. dalje čeronten, -in < furl. serodin < serotinus REW 7854? (ASPh XIV 520) in sh. čukun -(djed) i. p. < secundus (ASPh XII 457). O slični tendenci v nemških dialektih, kjer se rom. in slov. s v izposojenkah substituira s ts in tudi sicer spirant z eksplozivo oziroma afri-kato, prim. E. Gamillschegg, Uber Lautsubstitution, Beih. zur ZRPh št. 27, 162 ss. ; čep (ČJKZ VI 49); čepa < trako-ilir.-rom. *kepp < lat. cappa?1 S tem bi bil pojasnjen e < a in če- < *ke-; Berneker, EW 143, smatra besedo za domačo; prim. tudi furl. ghape, ki ima morda lokalno du-bleto *£hejoe;2 clk (ČJKZ VI 49); čok (ČJKZ VI 50); čot (ČJKZ VI 50); čuf (ČJKZ VI 50); notr. dašpet, -ista Verdrufi, Morph. 402 dešpst Neid < furl. dispiett, it. dispetto etc. < despectus REW 2598; Morph. 428 fieta Schnitte < furl. fete, it. fetta < *offetta REW 6041 a; fit, notr. fbt, fita, Morph 390 fit < furl. fitt, it. fitto etc. c fictus REW 3280; notr. tudi fitndk najemnik; fjaka (ČJKZ VI 79); notr. frkwta igla za lase, Morph. 433 frkieta < furl. forchete < ben. forcheta, it. forchetta < furca + eita REW 3593; frtalja (ČJKZ VI 76); Morph. 433, Phon. 140 reliefa Seidencocon < furl. galete < ben. galeta < galla + etta REW 3655; guta je najbrže učeno, iz medicinske terminologije, iz lat. gutta — ali morda iz sh.-ilir.-rom.? Phon. 133 yuobast „grbast" c furl. gobo < it. gobbo < *gubbus REW 3755; jetika, notr. jiatka, Morph. 428 jietka < furl. etic, istro-rom. jetico, it. ettico < grš.-lat. hecticus REW 4091; jota (ČJKZ VI 67); kapun (ČJKZ VI 55); rez. karatel Fafi (Mat. I 144, 1245, Morph. 410, Phon. 140 kentiel, Nem. I 64 karatel < furl. caratell < ben. caratelo, it. car-ratello, prim. stit. carretto sod < gal. carrum + etto REW 1721 notr. kasuan zaboj, Morph. 399 kasun, Nem. I 43 kasun < furl. cassdn z ben. ha- < capsa REW 1658; 1 Prim. Oštir, Apx. ap6. ct. I 100 2 Prim. op. 2, str. 41. Morph. 399 ktmyfi Besatz am Kleid < furl. camiiff, prim. it. camuffare < muff REW 5714, izvor neznan; Morph. 434, Phon. 140 kesiela Kirchenstock < furl. cassele < ben. cassela < capsa (gl. kasuisn); Morph. 410, Phon. 140 kešetin Laden < furl. cassetin < ben. cassetina (prim. kasuan, kesiela); koceta (ČJKZ VI 64); kQpa strešna opeka, notr. kopa, Lehnw. 42 kopa, kupa, rez. kopa Dachziegel (Mat. I 1261), kop Loffel (I 557) < furl. cdpp,. ben.-trž. copo < cuppa REW 2409; oba pomena pozna tudi furl. (gl.Pir. 78); notr. koret, -eta moška suknja iz domače volne (pri Plet. in Lehnw. 32 koret brez akcenta) Morph. 404 kont, -ieta Manner-rock aus SchafwolIe < istr.-rom. coreto, curieto etc. (Ive 137); podlaga utegne biti corium; Toinmaseo (1, II, 17301) spravlja stit. coretto v zvezo s cuore, sodeč po glosi: Armatura per di-fendere il cuore; prim. tudi it. cuoretto, s. m.: Strumento di penitenza, forse da portare sul petto (Tommaseo, 1, II, 186411); kotla : gl. kotenina (13); sem spada tudi kotolin Unterrock der Weiber (Morph. 410) < furl. cotulin; prim. tudi rez. kotola (Mat. I 797, 864), kotula (197), Nem. II 31 kotola Kittel; rez. krepa Hirnschadel (Mat. I 217 krepo acc. sing.) < furl. crepe „teschio, cranio" (Pir. 83) < predrom. *krepp-, *krapp-REW 4759; kupa je v slov. najbrže učeno, iz sh., io pa morda iz ilir.-rom. ali rum. cupa (it. coppa) < cuppa REW 2409; tepca, ako odgovarja lat. lappa, je morda iz sh.-ilir.-trako-rom. z e/a (prim. op. 1, str. 42), beseda pa se je mogla obenem nasloniti na lepiti; letvana < furl. letovane (poleg latoane, Pir. 235), it. lettu-ana < lectus REW 4965; loket (učeno? kakšno kvaliteto ima e?) < furl. lochett, it. lucchetto < franc. loquet, stfr. loc < stnord. lok REW 5109; lopuh (iz sh. ?) < ilir.-rom. lappa + uh ? rum. lapuc v tej obliki je izpos. iz jugo-slov. dialektov, prim. REW 4903; lotvara (Meg., učeno ?) < it. lattovaro < electuarium REW 2838; meš$t, -ar (notr. tudi inf. mdšidtst) < ben. messeto, stben. messeta, furl. missete < grš. mesites REW 5538; ben.-furl. -t- je iz it. ali pa je beseda v rom. mlada; maša, rez. miša (Mat. I 210, 649, 1398) < mbša < cerkv.-lat. missa, stvn. messa ali ilir.-rom. messa? -s- bi govoril brže za sev.-it.-furl. izvor; muš(e)lin, notr. mušlin, Morph. 399 mošlin < furl. mussuliny stit. mussol(in)o, franc. mousseline > it. mussolina, po mezopot. mestu Mossul; muta, mu tac, notr. mdtac, ako ni nemškega izvora (prim. Plet.), je lahko iz furl. miit(e) ali sev.-it. mut{a), ker se je tu in tudi drugod v romanščini mutus križal z muttire, prim. stit. mutto, engad. miit etc. REW 5798; notr. napa, Morph. 429, Phon. 132 id. Schirm ober dem Herde, Nem. II 20 id., Lehnw. s. v. id < furl. nape, ben.-trž. napa < mappa REW 5342; opalda, palta, notr. opalta, u-, uo- trafika, Morph. 438, Phon. 144, 149 ivopalta, palta < ben.-trž. apalto, it. appalto < *appactum REW 533; slov. I pred konz. nam. t (u) morda po naslon, na paliti (zapaliti tabak)? Beseda ni tako mlada, da bi ohranila l, zdi se mi celo zelo stara, ker je že na pol pozabljena; opaša, Morph. 438, Phon. 150 mopaša Art Zibeben < ben. uva passa, furl. uve passe od passus, uva passa REW 6270; papati, Morph. 493, Phon. 135 phpat < furl. papa etc. < pappare REW 6214, ako ni samostojna slov. tvorba iz otroške govorice ali ako ni posredovala nemščina; papež (ČJKZ VI 52) utegne imeti v sev.-it. organ, -p- iz pappa REW 6213; parapet (11) s -i iz prvotnega tt < kt; rez. pasar Sperling (Mat. I 941) < furl. passar, it. passero < passer REW 6268; notr. pasat, -am iti mimo, miniti, preiti, Morph. 485, Phon. 144 pasat, 1. sing. tudi posam (Phon. 1. c.), Alas. paffat (s. v. passare) < furl. passa, ben.-trž. passar, it. passare < *passare REW 6267 od passus; sem spada tudi pasanke otrobi od part. perf. pasan; peršut, notr. pršut, -ut, Morph. 400 pršut, Nem. I 36 pršut < furl. persutt, it. prosciutto etc. < perexsuctus REW 6138 a; pžšdlj < *pešelj < *pašelj < furl. passell < *paxellus (poleg paxillus) REW 6317; prim. L. Z. 1889, 350 ptšlj); pešota, pi-, Morph. 436 pešota Wind mit Regen c furl. pis-sott, ben. pissdto < pišare (onomat.) REW 6544; furl. pissot in ben.-trž. pissota (Kosov. 329) ima samo pomen „piscialletto" ; pikon, notr. pakudn, Morph. 400 pakun, rez. pikiin (Mat. I 377), Nem. I 45 pikun < fur[. picon, it. piccone etc. < *pikkare REW 6495; Morph. 405 pituor Maler < furl. pitor, it. pittore < pictore; plat (ČJKZ VI 82); pleta (ibid.); pošada : glede furl. -ss- prim. 3; pošgt, notr. pašSt, Morph. 400, Phon. 140 paštet, po- < furl. passett, ben. passetto, it. passetto meterska palica ali trak; običajna oblika: zložljive deščice po 10 cm; spada k *passare ozir. passus (kot mera); prim. tudi paxillus REW 6318 s suf. -ittu nam. -illu, oziroma *paxo REW 6320; profit, notr. pre- (morda z naslon, na prefiks pre-) < ben.-irž. profit, it. profitto, < franc. profit < profectus REW 6769; prosora (ČJKZ VI 73); notr. rokel, ru- vretence za sukanec i. p. < furl. rochell, ben. rochello (it. rochetto) < got. rukka REW 7433; rus, Morph. 448 rys, notr. riis, rez. ros (Mat. I 309, 482), rus (350, 534, 1038); oblike z ii, y (ii) so stare izposojenke iz ilir.-rom. russu ali furl. ross, it. rosso (russus REW 7466) ali pa domače besede (rud-vs), notr. rus z u in rez. ros pa brez dvoma (mlajše) izposojenke, poslednja mlajša nego prva; notr. sapuan velika motika s široko brado na dolgem držaju, ki se rabi zlasti za poljska dela, kopanje jarkov in obsipavanje krompirja i. p., Morph. 400 scipun Haue < furl. sapon, it. zap-pone etc. c *sappa REW 7591; Rohlfs (ZRPh. XLV, 662 ss.) je temu nasproti mnenja, da so sem spadajoče romanske besede istega izvora kakor cap (gl. zg.); skupnost med kozlom in mo-tiko, oziroma „tertium comparationis" naj bi bile rogovile pri motiki, oziroma kozlovi rogovi (1. c. 667); morda bi dodali še parklje, prim. slike različnih motik v omenjeni razpravi str. 666, zlasti št. 5. Notr. sdpuan odgovarja po obliki najbolj slikam 10, 13 in 15, zlasti poslednji. Sem spada tudi hrv. capa, capun (1. c. 668, op. 2) in slov. capin, cepin (ibid.); poslednje, ako spada k tej družini, se je moglo nasloniti na cepiti, sicer je pa tudi < a± prav običajen pojav; prim. tudi rez. cupyn eiserne Hacke (Mat. I 667); skuta, notr. skuta, skuta, Morph. 430 skgta Schotten < stfurl. *scota (sedaj scuete) < *excocta REW 2976 ali morda iz stvn. scotto; notr. siipa Schnitte (kruh etc.; tudi „krompir v siipah"), Morph. 430 sypa Brottschnitte in der Suppe < furl. sope, it. zuppa, suppa< germ. suppa REW8464; geografična razprostranjenost na slov. jugozapadu in tudi s- napram ž- v župa, notr. žiipa < nem. Suppe govori za romanski izvor, ne za direktno izposojenje iz germ.; ščapin (ČJKZ VI 78); notr. šeliata, ša- tenak podplat, ki se podloži znotraj pod zunanji, debelejši podplat; šelidtovna usnje za te vrste podplate; Morph. 437 šdieta Sohlenleder < furl. solete, it. soletta < solea, ozir. *sota + itta REW 8064; prim. glede pomena furl. solete = soletta : cuojo sottile che si sovrappone al suolo della scarpa internamente, quando questa non ha anima, e che poi si ricopre col soppanno (Pir. 395); škandalet (ČJKZ VI 55); sklat (ČJKZ VI 82); šklet (ibid.); sklop (ibid.); škrpqt, notr. škrpet < it. scarpetta; prim. škarp (ČJKZ VI 57); Morph. 400 šorbet Gefrorenes < furl. sorbett, it. sorbetto itd. < turš. schorbet REW 7711; v rom. naslon, na suf. -itu; notr. spanulet cigareta, Morph. 400 španjuol, Phon. 136 španoliet, span~/o- < ben.-trž. spagnoletto, furl. -leti, it. -letta; notr. špas sprehod, rez. špaš (Mat. I 411) < furl. spass, it. spasso < *expassare REW 3033; Morph. 431 štuopa Werg, rez. Stopa (Mat. I 120) < furl. stope < stuppa REW 8332; Morph. 431 tapa keilformig zugeschnittenes Stiick Holz, das unter die Fasser gelegt wird, damit sie nicht rollen < furl. tapp < got. tappa, frank, tappo REW 8565. Jakob Šolar: Slovenska medvokalna nosnika m in n. Uvod. Pričujoča razpravica, ki je le del večje razprave o nosnikih, skuša z metodami eksperimentalne fonetike natančneje določiti že sicer več ali manj točna opazovanja fonetikov in jezikoslovcev. Lahko trdimo, da so eksperimentalne metode prav pri nosnikih najvarnejše in najizdatnejše; slovenska narečja pa nam prav v pogledu nosnikov nudijo jako zanimive probleme (prim. tozadevna poglavja v Ramovševi Historični slovn. slov. jezika II., § 51 si.). Zato se mi zdi delo koristno in potrebno za razjasnitev nekaterih problemov. V eksperimentalni fonetiki splošno veljavnih metod registriranja tu ne bom popisoval; glej tozadevna navodila v Rousselot, Principes de Pho-netique experimentale I /II. na več mestih, ali Panconcelli-Calzia, Die expe-rimentelle Phonetik in ihrer Anwendung auf die Sprachwissenschaft 2, Berlin 1924, Roudet, Elements de Phonetique generale, Pariš 1910; Poirot, Die Phonetik, Leipzig 1911 (v Handbuch der physiologischen Methodik III., 6) itd. Delal sem zapiske v fonetičnem laboratoriju na College de France v Parizu. Da bi se ognil vsaki dvomljivosti, sem delal zapiske s petimi peresi obenem in sicer tako, da sta mi zapisovali 2 peresi nosno, 2 ustno artikulacijo, dočim mi je peto zapisovalo zven v grlu. Pri raziskavanju nosnikov se sicer navadno omejujejo zapiski na dve peresi, katerih eno zapisuje nosno, drugo ustno artikulacijo, a so za podrobna in natančna opazovanja taki zapiski le nezanesljivi, če sploh porabni. (Prim. n. pr. zapiske M. Ivkoviča v razpravi „Zadnje-lingvalno n u srpskohrvatskom" v Beličevem Zborniku) Zaradi čim večje gotovosti sem hotel opreti svoja izvajanja le na to, kar mi potrjuje vseh petero peres. Pri ustni nosni artikulaciji sem hotel imeti zapiske za zven ločene od onih, ki mi kažejo potek zračnega toka; dosegel sem to na ta način, da je bila membrana pri peresih za zapisovanje zvena majhna v premeru (1,5 cm) in razmeroma močno napeta; peresi za potek zračnega toka pa sta imeli rahlo napeto membrano z večjim premerom (usta 3, — cm, nos 4, - cm). Pri palatogramih si dolgo časa nisem vedel pomagati, kako bi dobil določne opore za obrisavanje kontur pri artikulaciji posameznih glasov. Enostavno prerisavanje na ojjo, kakor je v navadi, se mi je nerisarju zdelo prepovršno in nezadostno za eksaktne metode eksperimentalne fonetike. Zato sem si končno pomagal na sledeči način, ki ga je odobril tudi pokojni Rousselot: umetno nebo sem položil v odlivek zgornje čeljusti, ki sem jo modeliral v gipsu; prebodel sem nato nebo na več mestih, tako da se je vbodljaj poznal tudi na odlivku; potem sem odlivku počrnil zobe in vbod-ljaje ter fotografiral tak odlivek v naravni velikosti; tako sem dobil neoporečno projekcijo umetnega neba v ravnino; s te fotografije sem prerisaval potem obrise za svoje palatograme (prim. sliko 6. in 7.). V izberi opazovanih govorov sem bil skrajnje omejen, kajti za slovenske govore je bilo poizkusnih subjektov v Parizu zelo malo. Pri dvajse-torici slovenskih izobražencev, ki so se tedaj mudili v Parizu največ v študijske svrhe, nisem mogel iskati niti izrazitih narečij, niti nisem mogel spričo njih zaposlenosti računati na daljše sistematične poizkuse, ki zahtevajo časa in potrpežljivosti. Zato morem sistematično podajati le gradivo svojega govora, kar je vsekako šibkost razprave, ki se ji pa nisem mogel ogniti. Nesistemačni zapiski drugih govorov mi potrjujejo splošne rezultate priču- joče razprave; za opredelitev njih individualnosti bi pa bilo treba sistematičnega proučavanja in primerjanja. Za presojo podanega govora navajam podatke, ki prihajajo v poštev: J. Š. se je rodil na Rudnem v občini Selca nad Škofjo Loko 1. 1896. Jn je obiskoval 2 leti enorazrednico v Dražgošah, nato 1 leto ljudsko šolo v Škofji Loki; od 8. leta dalje je študiral v Ljubljani 17 let, a hodil redno vse počitnice domov, kjer je živel med ondotnim kmetskim ljudstvom in ohranil do danes zvesto njegovo narečje v občevanju z njim. Narečje samo je blizu tako, kakor ga govore po vsej selški dolini, izvzemši Železnike. Defektov v govoru se ne zaveda ni sam, niti mu jih je kdaj kdo očital. Hitrost vrtenja pri zapisovanju je bila razmeroma velika (približno 130 mm na sekundo); zato je bilo tudi merjenje razmeroma lahko in dosti natančno z uporabo diapasonovih zapiskov.1 1 Literatura. Razprava sloni predvsem na lastnih zapiskih, opazovanjih in dognanjih, ker tozadevnih preddel za slovenske glasove ni. Potrebno splošno fonetično znanje in metode za svoje delo pa sem črpal iz naslednjih knjig in razprav: Jespersen, Lehrbuch der Phonetik2, Leipzig 1913. Jespersen, Phonetische Grundfragen, Leipzig 1904. Vietor, Elemente der Phonetik6, Leipzig 1915. Sievers, Grundziige der Phonetik5, Leipzig 1901. Broch, Slavische Phonetik, Heidelberg 1911. Forchhammer, Grundlage der Phonetik, Heidelberg 1924. Passy, Petite phonetique comparee des principales langues europeennes3,. Leipzig 1922. Passy, Les sons du franfais, Pariš 1922. Grammont Traite pratique de prononciation francaise, Pariš 1914. Grammont, Notes de phonetique generale, v Memoires de la Societe linguistique de Pariš XIX. in XX. ter v Bulletin de la Soc. de linguistique de Pariš XXIV. 1 suiv. Rousselot, Principes de phonetique experimentale v 2 zvez. Pariš 1897/1909 Rousselot, Les modifications phonetiques du langage etudiees dans le patois d'une famille de Cellefrouin, Pariš 1892. Rousselot, Traite de prononciation franc^aise, Pariš 1903. Rousselot, Notes sur les švolutions phonetiques, v La parole 1899. Rousselot, Synthese phonetique, v La Parole 1901. Meillet, Notes historiques sur les changements de quelques explosives en armenien. La Parole 1899. Roudet, Elements de phonetique generale. Pariš 1910. Roudet, De la depense d'air dans la parole et ses consequences pho-netiques. La Parole 1900. Roudet, Recherches sur le role de la pression sousglottique dans la parole. La Parole 1900. Panconcelli-Calzia, De la nasalite en italien. La Parole 1904. Panconcelli-Calzia, Die experimentelle Phonetik in ihrer Anwendung auf Sprachwissenschaft2, Berlin 1924. Poirot, Die Phonetik v Handbuch der physiologischen Methodik, Band III., Abt. 6, Leipzig 1911. Poirot, Contribution a 1' etude de la quantite en lette. Helsingfors 1915. Meyer, Englische Lautdauer, Leipzig 1903. Meyer, Untersuchungen iiber Lautbildung. Festschrift W. Vietor 1910. Scripture, Elements of experimental phonetics, New-York 1902. Posebej za slovenščino zlasti predavanja Fr. Ramovša iz fonetike po Jespersenovem sistemu in iz hist. slovnice slov. jez., zlasti Hist. slovn. slov. j. II., Ljubljana 1924. Mnogo navodil in nasvetov sem dobil tudi osebno od svojih učiteljev Poirot-a in zlasti Rousselot-a, ki jima, že obema pokojnima, ohranim hvaležen spomin. Kadar govorimo o nosnih soglasnikih, mislimo navadno na njih naravo, kakršna se nam javlja v medvokalni legi. Zato pismo ne pozna za n posebnega znaka, kajti javlja se le kot asimilacijski produkt pred velarnimi zaporniki. Kakšna je torej narava teh medvokalnih nosnih soglasnikov? V tej legi nahajamo m- in n- glasove. Skupno vsem tem glasovom je dvoje: zapora v ustni votlini in odpora v nosno votlino. To je nesporno dognano že z enostavnim samoopazo-vanjem. Težje je na isti način kaj določnega dognati o medsebojnem razmerju tega procesa, o trajanju, energičnosti in mestu zapore. I. Teoretično bi se morala zapora v ustih izvršiti istočasno z odporo v nosno votlino. Sinhronični zapiski, ki nam kažejo potek zračnega toka v ustni in nosni votlini, nam pa jasno dokazujejo, da je taka teoretična točnost v govoru le redek slučaj. Redno se namreč odpira vhod v nosno votlino že med artikuiacijo predhodnega samoglasnika. Zapisek na sliki 1. nam dobro ponazarja ta proces. V izgovoru besede ledena nas zanima druga polovica: močni rf-jevi eksploziji v ustih sledi dolgo padajoče poudarjeni e, ki jasno razpada v dva dela. V prvem delu, ki traja 9 stotink sekunde, je pritisk zračnega toka v ustih močan, dočim je vhod v nosno votlino zaprt, kajti tam istočasno ni opaziti nikakega zračnega pritiska; celo malo depresijo je opaziti; razlagati jo je z energičnim nastavkom jezička in sosednega mehkega neba, da se naslednji hip energično odluščita od faringalne stene; zato se masi jezička in mehkega neba bočita v ustno votlino — robovi še tesno zapirajo vhod —, kar ima za posledico, da se zračni pritisk v nosu zmanjša. Drugi del e se začenja z nenadnim vstopom zračnega toka v nosno votlino, ne da bi s tem prenehala ustna e-jevska artiku-lacija, ki se nadaljuje še celih 8 st. sek., pri čemer je le sila zračnega toka nekoliko upadla. Vsa druga polovica e ima torej ustno in nosno artikuiacijo ob cepljenem zračnem toku, torej pravi nosni e. Naslednja faza v izgovoru naše besede je stvo-ritev ustne zapore za n, s čimer se zračni tok v nosu še okrepi. Po 5,5 st. sek. se ustna zapora prekine in pričenja se artiku-lacija a. Pritisk v nosu res upade, a ne preneha, marveč ostaja vhod v nosno votlino vse do konca a odprt; ker je a v od-glasju, mu sledi respiratorni zračni tok v ustih in nosu, ne da bi prišlo do zapore vhoda v nosno votlino. To nazaliziranje obdajajočih samoglasnikov je v slovenščini reden pojav kakor tudi sicer v večini jezikov. (Prim. Panconcelli-Calzia, De la nasalite en italien v La Parole 1904; Roudet, Elements de phon. generale 1910, str. 152. in dr.). V tem smislu je razumeti Ramovševo trditev v Historični gramatiki sloven. jez. II., § 61. Da uho te nazalizacije ne čuti, je razumljivo, ker je nazalnost vokala ob veliko močnejši nazalnosti neposredno sledečega nosnega soglasnika le težko zaznavna. Vse drugače t je, če tako nazaliziran glas zadene ob soglasnik, posebno še zapornik, in se vhod v nosno votlino ne zapre vsaj že s končano soglasnikovo implozijo. Kako bi bilo torej razlagati slučaje, ki jih Ramovš razlaga na podlagi gornje trditve, bomo še govorili. V podporo svoji trditvi in v ponazoritev dejanskega stanja, podajam v naslednjem nekaj zgledov, ki so vzeti iz piščevega govora, ki mu ni še nihče rekel, da bi bil kakorkoli nosljajoč.1 1. zlomek: o ' 9,5 9,- 10,-o 6,- 4,- 5,-m 10,- 10- 11,-e 9,- 9,- 8,- 3. soma: o 10,5 16,- 16,- o 10,5 6,- 7,5 m 10,- 10,- 10,- a 11,5 11,5 15,- 5. kumara: u 7,- 9,- 9,- 6,-tt 2,- 2,- 2,- 5,-m 12,- 10,- 12,- 11,-a 14,- 13,- 12,- 13,- 7. pomoč: o 4,- 4,- — 2,- o 5,5 7,- 8,5 7,- m 10,- U,- 12,- 10,5 o 18,- 18,- 17,5 18,- c" 3,- 2,- 4,- 3,- 9. pomoči: o 3,- 3,- — o 5,- 4,5 6,5 m 13,- 12,5 14,5 o 18,- 18,5 19,- č 3,- 5+4 3,5 11. zamorec: a 3,- — — 3. 5,5 9, 9^5 m 8,- 9,- 10,5 o 22,5 18,- 19,-F - 3,- 3,- 2. Igmi: o 10,- 13,- 9,5 0 8,- 6,5 10,-m 11,5 10,- 9,5 1 13,- 13,- 13,5 4. polgma: o 12,- 9,- 11,- o 7,5 9,- 8,- m 10,5 10,5 11,- a 11,5 11,5 15,- 6. šilmi: u 12,- 10,- 12,- 13,- u 5,- 6,- 7,- 7,- m 12,- 12,- 11,- 9,- f 15,- 16,- 15,- 14,- 8. šuma: u 8,- 2,- 5,- 7,- u 6,- 10,5 9,- 7,- m 10,- 11,5 12,- 11,- a 16,- 15,- 15,- 15,- 10. pompči: o h--- - o 5,- 7,- 9,- 8,- m 12,- 13,- 11,- 8,- o 17,- 15,- 15,- 15,- 6 3,— 2,— 3,— 3,— 12. premore: e 4/_ _ _ e 6^- 11,- 9,- m 12,- 9,- 11,- o 21,- 21,5 21,5 f 3,- 5,- 5,- 1 Potrebno je poudariti, da govora g. Jak. Šolarja sicer res še ne morem imenovati nosljajočega, vendar kaže stalno jačjo in obsežnejšo, ne normalno nazaliteto pri nosnih konzonantih, vsled česar ga smem označiti kot rahlo nagnjenje k nosljanju. — Fr. Ramovš. 13. samo: a — — — a 9,- 9,- 10,- m 14,- 13,- 14,- o 16,- 17,- 16,- 15. šumi: u 2,5 — — a 6,- 3,- 5,3 m 14,5 20,- 16,- f 18,- 21,- 18,- 17. omela: o 5,- — — o 7,- 10,- 10,5 m 12,- 12,5 14,- e 18,- 20,- 20,- 19. samič: a 2,5 3,- — a 7,5 7,- 9,- m 10,- 10,5 11,-t 8,- 8,- 9,- 21. semena: e 7,- 6,5 2,- 2,5 e 2,- — 7,5 6,5 m 11,- 13,- 10,- 10,- e 15,- 18,- 19,5 19,- n 8,- 7,- 6,- 6,- a 11,- 14,- 13,- 12,- 23. mezinec: m — 3,- 10,- — m — 6- 7,- 8,5 e 9,5 8,- 9,- 9,5 z 7,5 8,- 13,- 9,5 i 4,5 — I 5,5 10,- 6,- 8,5 n 7,5 6,- 7,- 7,- e 7,- 11,- 8,- 8,- C 4- 2 + 3 3 + 3 2,5 25. danes: a 11- 7,5 9,5 a 7,5 10,5 8,5 n 6,5 8,- 8- e 10,- 8,- 11,- e — 2,- — 14. š samo: a 6,- 5,-a 4,- 5,-m 16,- 18,-o 25,- 20,- 16. zameri: a 2,5 2,-a 7,5 9,-m 10,- 10,-e 13,- 14,-e 5,- 6,- 18. om$la: o — — 0 11,- 9,-m 15,- 15,-e 20,- 18,- 20. premik: e 2,5 — e 5,5 7,5 m 11,- 11,-r 7,5 7,5 22. mesena: m 4,- 3,— m 5,- 7,- e 9,- 10,- s 14,- 11,5 e 3,- 2- e 15,5 13,- n 7,- 7,- a 10,- 10,- 24. melina: m — 3,5 m — 7,5 e 10,- 9,- / — — / 10,- 11,- 1 6,- -f 6,- 8,-n 6,- 8,-a 14,- 15,- 26. klanec: a 7,5 8,- a 11,5 7,- n 6,- 7,- e 4,- 6,- e 3,- — 6,-5,-18,-23,- 3,-9,-10,-20,- 9,-16,-17,- 2,5 — 6,- 7,5 10,5 11,- 7,- 8,- 3,5 3,- 7,3 6,5 6,5 2,- 10,- 12,- 10,- 13,- 11,- 14,- 7,- 8,- 9,5 10,- 9,- 8,- 7,5 5,- 5,- io,- 10,- 9,- 9,- 2,- 4,- 4,- 10,- 13,- 9," 8,- 10,- 9,- 6,- 7,- 16,- 15- 9,- 10- 7,- 7,- 7,- 8,- 8,- 6- 27. ledena: e 7,-e 9,5 n 6,-a 10,5 29. ona: o 7,-o 19,-n 8,-a 12,- 31. slona: s — / 4,- / 9,- o 7,5 o 10,-n 8,- a 15,- 28. 1,- 7,5 7,- 9,- 14,5 9,5 10,5 8,- 6,5 6,- 5,5 6,- 11,- 11,5 10,5 11,- 13,- 12,-2+15 14,- 13,- 11,-10,- 9,5 9,-13,- 14,- 14,- 15,- 19,- 15,- 18,-3,- 3,- 7,- 6,-7,5 8,- 3,- 5,-9,- 8,- 7,- 6,- 10,5 11,5 12,5 12,- 6,- 5,_ 5,5 6,- 16,5 17, _ 18,- — 30. 32. 33. župana: a 8,- 4,5 6,5 a 13,- 17,- 15,- n 7,- 6,- 7,- 35. a 15,- 14,- 15,- 34. strdena: e 13,5 3,5 4,- 3,- e - 14,- 11,5 11,- n 8,5 6,- 5,5 5,- a 10,5 9,- 10,- 10,- 36. podgana: 37. a "9,- 9,- 12,-a 12,5 15,- 12,-n 7,- 7,5 7,-a 12,- 14,- 16,- 38. danica: 39. a 3,- 5,- 7,- a 9,- 6,- 7,- n 9,- 7,- 6,5 r 5,- 5,- 6,- 40. naqa: 41. n 4,- 12,- 8,- 6,-n 7,- 4,- 5,5 4,- zelena: e 6,5 3,- 4,- — e 8,5 11,- 12,5 15,- n 5,5 7,- 6,- 5,- a 15,- 13,- 15,- 16,- Tona: o 18,- 15,- 13,5 7,5 o 5,- 10,- 11,5 13,5 n 8,- 7,5 7,5 8,- a 12,- 12,- 12,5 14,- nasloni. rt — 5,- 3,- 6,5 n — 6,- 4,5 7,- a 8,- 11- 11,- 10,- s 11,- 6,5 5,5 6,5 l 2,- 5,5 6,- 6,5 l 6,5 3,5 4,5 4,5 o 7,- — 3,5 2,- o 10,5 19,- 15,- 17,- n 6,5 5,- 7,- 5,5 i 10,- 11,- 11,- 11,- vrtinec. i 8,5 4,- 4,5 2,- i 5,5 6,- 5,- 6,5 n 5,- 5,5 7,- 7,- e 7,5 7,- 8- 6,5 č 4,5 4,- 2,5 3,5 podganar: a 6,5 7,5 7,5 4,5 a 7,5 9,- 8- 10,- n 6,- 5,- 6,- 7,- a 10,- 10,- 10,- 12,- naš: n 8,— 5,- 4,5 4,5 n 10,- 9,- 9,5 5,5 a 10,- 13,- 11,- 11,- a 4,- 2,- 3,- 4,- š 22,- 20,- 18,- 16,- nad: n 6,— 10,- 4,- 7,- n 12,- 9,- 9,5 7,- 6,- a 4,- 4,5 5,- 4,- a 15,5 10,- 10,- 11,5 a 2,- — — 2,- d 10,- 8,5 9,- 8,- q 8,- 10,- 9,- 11,- d — 3,- 3,- 2+4 a 20,- 21,- 18,- 17,- ? 5,- — — - Opombe k zapiskom. Vse tu navedene besede so zapisane s petimi peresi naenkrat, kakor kaže slika 1., in sicer tako, da je ista beseda izgovorjena s presledki tolikokrat po vrsti, kolikor slučajev označujejo navpične kolone; to je sicer samo na sebi zvezano z nevarnostjo medsebojnega vplivanja v izgovoru, a v svesti si te nevarnosti sem skušal ohraniti kar mogoče naraven izgovor; v ta namen sem si formuliral kratke stavke s temi oblikami, n. pr.: zlomek, ti grdi!, lomi ga, lomi!, itd. V podatkih sem pri večini besed podal le za to razpravo važni del besede; le pri par besedah (31, 32) sem radi posebnosti navedel besedo v celoti. S cirkumfleksom nad znakom označam nazalizacijo. Pri podatkih so posamezne faze istega glasu ločene, kakor da so samosvoji glasovi, kar pa se je zgodilo le radi preglednosti; n. pr.: v 22 razpada m v zveneči (m) in nezveneči (m) del, v 1. in drugod razpadajo samoglasniki v nazalni in ustni del; kjer je ustni del v vseh slučajih odpal, sem ga kratko izpustil. Pri odbiranju zgledov nisem mogel navesti vseh za nazalizacijo v poštev prihajajočih slučajev, ker je ta del le potreben uvod za nadaljnja razpravljanja o nosnikih v medspirantiških skupinah. V ta namen sem sicer sistematično nabral že veliko gradiva, vpoštevajoč vse mogoče kombinacije z naglasi in vo-kali in konzonanti, a obsegajo premalo govorov, da bi bilo mogoče podati kake določene ugotovitve. Zastopane so vendarle v glavnem tudi v teh zgledih vse književne vokalne kvalitete in vsi književni naglasi na različnih mestih. Naprej opozarjam, da so odglasni vokali razmeroma zelo dolgi, da, poudarjenim kvantitativno enaki; vedeti pa je treba, da se pri teh odglasnih samoglasnikih kaže proti koncu zelo malomaren izgovor; meril sem ga sicer vse dotlej, da sla mi ustni, nosni zračni pritisk jasno pokazala prehod v respiracijo, a vsaj zadnja tretjina je skoro redno artikulatorično malomarna, akustično slabo zaznatna in kvalitativno slabo razločna. Pri pomoč, pomoči (dež pomoči) in pomoči (imper. pomoči vendar, no!) sem za o označil v vseh treh zapiskih še i. Kaj je ta glas? Ne da bi hotel tu še postaviti trditev — ker bo o tem še dovolj govora — povem le, kaj odgovarja temu znaku v zapiskih. Za o, ki je skozi in skozi nazalen, sledi ustna zapora, ki se izvrši razmeroma hitro, dočim grlo še vedno izkazuje zven, da, celo močnejšega, kar bo pripisovati nenadneme pritisku ob ustni zapori zaustavljenega zraka; nosnost pa nu preneha z ustno zaporo, marveč počasi upada, tako da v 10 slučajih preneha točno z zvenom v grlu, v enem samem pa se podaljša lahna nazalizacija vse do spirantiškega dela glasu c. (Zato v drugem primeru besede pomoči (9) znak 5 + 4, kar je razumeti tako: 5 st. sek. traja č, ki preneha z zvenom, nazalizacija pa šele 4 st. sek. kasneje.) Z znakom č torej zaznamujem prehodni glas od o na c, ki je zveneč in nazalen. Kam je računati take prehode, o tem se je že mnogo razpravljalo, ali je le težko odločiti, ali so vokaličnega ali konzonantičnega značaja. Slično se nazalizacija raztegne na r-ovo zaporo v primerih zamorec (11) in premore (12). Zameri (16) je imper. od zameriti (le zameril). Omela (17) od glagola ometi (omela je proso); omela1 pa je od om$lo (vsa omela so zanič). Besede, ki se začenjajo z m (22, 23, 24) in z n (32, 39, 40, 41) nam dokazujejo, da je implozija teh glasov v slov., če že ne redno, pa vsaj zelo pogosto nema (nezveneča). Oglejmo si tak slučaj na sliki (gl. si. 2.). Začetna mirna črta za ustni in nosni zračni pritisk nam priča o nastavljeni artikulaciji; nebce se nato začenja polagoma povešati in propuščati zračni tok, dočim imamo v ustih popolno zaporo, v grlu pa še nikakega zvena. Šele po 10 st. sek., ko je zračni tok v nosu že močno narastel, začno vibrirati glasilke v grlu in še to prav rahlo. O tem pojavu bomo še obširneje govorili, ker je po Rousse-lotovi razlagi ta nezveneča implozija nosnikov zakrivila n. pr. onemitev zvenečih spirantov v skupinah tipa zn v perzijščini; te onemitve se sporadično v enakih skupinah javljajo tudi v slovenščini. Pojav, ki sem ga zgoraj omenjal za č, se v besedi mezinec (23) javlja pri c, kakor je razvidno iz slike 2. Ko je ustna artikulacija docela nazalnega e pred c že končana, glasilke v grlu še 2 st. sek. rahlo delujejo, da ob popolni ustni zapori čisto prestanejo, dočim nazalnost točno ob tej zapori doseže svoj višek, kakršnega ni dosegla niti za n. Vzporedno z zapiranjem v ustih raste zračni pritisk v nosni votlini, a pravtako vzporedno tudi upada z odpiranjem ustne odpore za tvorbo spirantičnega dela glasu c; ko postane dotok zračnega toka v usta močan, se vhod v nosno votlino naglo zapira in napetost zračnega toka v nosu doseže svoj minimum točno ob maksimalnem pritisku v ustih; takoj nato prehod v respiracijo. Proces bi bil tu torej obraten onemu, ki sem ga opisal pri č. Tam je vzporedno z ustnim zapiranjem tudi zapiranje nosne votline, čeprav se vrši nekoliko počasneje in se, razen v enem slučaju, 1 Ta akcentuacija je za govor g. Š. priučena; dialekti na Gorenjskem poznajo ali omela, ali pa analogično omela. Vendar je ta primer po vsi priliki enak onim v melina, šumi (pravilno je meUna, šumi ; gre torej za akcentsko obliko omela), ki so pač le individualni in sporadični, glej še str. 56 glede izgovora šumi. — F. R. dovrši ob prenehanju zvena — tu pa ustnemu zapiranju odgovarja nosno odpiranje. V besedah mezinec (23) in mellna (24) je dalje važno, da sta nazalizacije deležna tudi z in l. Glas z je v svojem začetku in koncu prehodno nazalen in le v sredi rahlo zapre vhod v nosno votlino, da se proti koncu zopet postavi v lego za nazalni i. V še večji meri je nazalen /, ki je v dveh primerih izmed 4 docela nazalen. Ta vpliv nosnikov preko so-glasnikov in zlogov tu le beležim, več o njem drugič. Poleg že znanih pojavov imamo v besedah slpna (31) in nasloni (32) še delno onemitev l. Ta onemitev je neoporečna in dobro vidna na zapiskih (prim. sliko 3.). V prvem primeru nam v besedi nasloni (v slpna je s v vzglasju, zato ga ne moremo primerjati z onim v nasipni) s kaže še dokaj odporne sile, ohranil je svojo normalno dolžino 11 st. sek., dočim je l samo neznaten. V drugem primeru je / zrastel na njegov račun, dokler ga v tretjem primeru ni celo prekosil Pri tem naj omenim, da je prvi zapisek navadno najskrbneje in najrazločneje artikuliran, dočim se v naslednjih navadno kaže manjša skrbnost in intenzivnost. Narečna nikalnica naqa (Rudno) ima zapornik q, pri katerem je zračni tok prekinjen v ustih in nosu, vibracije v grlu tudi prestanejo, a videti je po vzpeti črti v grlu nekak pritisk na .mišičevje, kar bi kazalo na glotalno zaporo v grlu (prim. sliko 4.). Naslednji a se pričenia brez vsake vidne eksplozije v nosu in ustih, sledeči a se pričenja povsem mirno. Soditi po zapiskih in sličnem akustičnem utisu bi bil glas prav podoben danskemu Stodtone (roup de glotte, glottal stop). Pri končnem a je zanimivo, da se zračni pritisk v nosu in ustih gibljeta popolnoma vzporedno, kar kaže na komunikacijo obeh votlin in na popolno pasivnost med artikulacijo zapornika q. V predlogu nad (41) je končni d v prvem primeru izgovorjen energično in zato do konca zveneče; glas a, ki mu sledi, ni bil prav nič nameravan in je le nujna posledica rf-jeve zve-nečnosti: če glasilke zvene vse do konca eksplozije za d, se ni mogoče ogniti rahlemu polglasnemu e. ( rim. sliko 5. a). V naslednjih dveh primerih je d zveneč vse do odpore, ki je ne-zveneča; v zadnjem primeru (prim. sliko 5. b) pa je že tudi zapora onemela v svo ein koncu, kar sem v podatkih označil z ločenima številkama 2 + 4. Tako bi bil izgovor predloga dejansko nadt in ne nad niti nat. II. Naj je tudi ta izbor prenepopoln za izčrpno proučevanje nazalizacije, nam vendarle dovoljuje vsaj za proučevani govor nekatere ugotovitve. 1. Medvokalna nosna soglasnika m in n sta prava zveneča ustna zapornika V medsebojnem primerjanju te zapore je lahko ugotoviti, da je zapora za m znatno daljša nego za n. V 71 primerih traja medvokalni m: 15 krat po 10 st. sek. 7 „ „ 10,5 „ 13 „ „ 11,— „ 2 „ »11,5 „ 9 » r> 12,— » 2 „ » 12,5 „ 4 „ „ 13,- „ Pod 10 st. sek. traja le v 6 primerih z minimom 8 st. sek., nad 13 st. sek. pa le v 13 primerih z maksimom 20 st. sek. Tako je torej razvidno že iz teh primerov, da je velika večina vseh slučajev porazdeljena med 10 in 13 s t. sek. (52 :19). O onih nenavadno dolgih slučajih je treba pripomniti, da so individualen izgovor, ki so ga povzročili različni činitelji. Tako sem n. pr. izgovarjal orodnik s samo v vprašalni obliki, kar je znatno podaljšalo o in kot potrebno emfatično oporo tudi predhodni m, ki je tu narastel do 16,— (18,—) in 18,— st. sek.; v šumi, kjer je v enem primeru dosegel m svoj maksimum 20 st. sek., je najbrž vzrok nenavadne dolžine končni dolgo poudarjeni T, ki sem ga kot takega tudi hotel izgovarjati, čeprav ga domače narečje (Rudno) ne pozna, ker je vse z in u okrajšalo v i in u; pri tem prizadevanju je m trpel na sličen način kakor zgoraj. Mirno torej trdimo, da traja ustna zapora za medvokalni m od 10 do 13 st. sek. Kaj pa n? V 69 primerih traja medvokalni n: 8 krat po 5,- st. sek. 6 » » 5,5 v „ 16 » „ 6,- „ „ 4 „ „ 6.5 „ „ 18 „ B v n 4 « » 7,5 fl „ q « _ Pod 5 st. sek. ni nobenega slučaja, dočim jih je nad 8 st. sek. le četvero. Tu je torej slika še vse enotnejša in povsem upravičen sklep, da traja zapora normalnega medvokalnega n povprečno od 5 do 8 s t. sek. z vrhom v 6 in 7 st. sek. iV-ov povprečni maksimum torej še vedno znatno zastaja za m-ovim minimom. 2. Našo zgornjo splošno trditev, da sta nosnik obdajajoča samoglasnika redno delno ali popolnoma nazalizirana, bi lahko nekoliko podrobneje opredelili. V 150 navedenih primerih je nazalizacija popolnoma izostala le v 2 slučajih: v nenaglašenem e pred m v besedi semena (21, primer 2.) in v besedi strdena (34, primer prvi). Podroben pregled pa kaže: v 58 primerih v 20 primerih v 56 primerih a) Nenaglašeni vokal pred nosnikom je 28 krat popolnoma 25 „ nad polovico 2 „ na pol 2 „ pod polovico 1 „ nič nazaliziran (semena!). b) Pri n a glas eni h zlogih pred nosnikom nam je razločevati primere z n od onih z m. Naglašeni vokal pred m je 0 krat popolnoma 1 „ nad polovico 1 „ na pol 18 „ pod polovico 0 „ nič nazaliziran. Naglašeni vokal pred n pa je 2 krat popolnoma 39 „ nad polovico 2 „ na pol 12 „ pod polovico 1 „ nič nazaliziran (strdena/). Dočim je torej pred /72-om pretežna večina pod polovico nazalizirana, je pred «-om pretežna večina nazalizirana nad polovico. Pripominjam, da sem v zadnjem slučaju izločil slučaje semena (21), mezinec (23) in melina (24) zaradi vzglasnega m, ki bi utegnil vplivati na nazalizacijo neposredno v semena in v drugih dveh slučajih preko zloga. c) Za nosniki so samoglasniki še močneje dostopni na-zalizaciji. Od 91 nenaglašenih samoglasnikov za nosnikom se je le v dveh primerih prav neznaten njih del odtegnil naza-lizaciji: danes (25, primer 2.) za 2 st. sek. in klanec (26, prim. 1.) za 3 st. sek.; povsod drugod je nazaliziran ves samoglasnik. Tudi naglašeni samoglasniki kažejo le malo odpornosti; od 55 primerov se je samo v 8 slučajih samoglasnik denazali-ziral pred začetkom naslednje soglasniške artikulacije: dvakrat v besedi zameri (16, prim. 1. in 2.) za sorazmerno kratko dobo 5 in 6 st. sek. proti 13 in 14 st. sek. trajajočemu nosnemu delu; štirikrat v besedi naš (39) in dvakrat v nikalnici naqa (40, prim. 1. in 4 ), kjer je treba iskati vzroka v energični imploziji naslednjega soglasnika za kratkim poudarkom. Nasproti tem posameznim slučajem denazalizacije pred implozijo nastopnega soglasnika pa moramo omeniti razmeroma mnogo večje število nazalizacije preko implozije v 24 slučajih. Tu mislim na one slučaje, ki sem jih omenjal pri glasovih č, c in f. Iz tega pregleda bi torej ugotovili: a) da so nosnemu soglasniku sledeči vokali nazalizaciji v višji meri dostopni nego predhodni; b) da so v enakih odnošajih naglašeni vokali splošno odpornejši nego nenaglašeni; nenaglašeni predhodni odpornejši od naglašenih sledečih; c) da ima n večjo nazalno ekspanzivnost nego m, tako da so vokali pred n-om splošno nad polovico, a pred m-om splošno pod polovico nazalizirani; d) da vokalna in naglasna kvaliteta in kvantiteta ne kršita teh splošnih pravil. Kaj določnejšega trditi o modifikaciji nazalizacije pri posameznih vokalnih in naglasnih kvalitetah in kvantitetah je na podlagi tega gradiva nemogoče. III. Pokažem naj še na en faktor, ki se pri nazalizaciji navadno premalo upošteva: nastavek nazalizacije. Kakor ločimo v grlu trdi in mehki nastavek, kakor se pač organi v grlu nenadoma in energično ali pa le počasi in nalahko stavijo v artikulacijsko lego, tako se vrši nekaj sličnega tudi pri nazalizaciji. Vhod v nosno votlino se lahko odpre nenadno in energično ali pa se odpira počasi in nalahko. Zglede za obojni odpor lahko opazimo na priloženih slikah: slika 1. kaže jako trd in energičen odpor v nosno votlino; da je bil jeziček v energični legi, smo že omenili, kaže nam to že mala depresija pred odporom; isto nam izpričuje dejstvo, da pero kljub razmeroma hitremu vrtenju (do 130 mm na sekundo) zaznamuje vhod v nosno votlino skoro v kotu 90°. Slika 3. pa nam n. pr. kaže. počasno, lahko naraščanje nazalizacije vse do n-ove zapore. Vzglasni nosniki imajo v mojem izgovoru navadno lahek nastavek (prim. sliko 5. zlasti b) nad), dočim se o kaki zakonitosti ene in druge v gotovih pozicijah doslej med vokali še nisem mogel prepričati. Ali je fonetično ta nastavek važen? Jasno je, da je na-zalnost ob nenadnem prehodu iz ustne v nosno artikulacijo akustično jasneje zaznatna kakor počasno prehajajoča. Pri med-vokalnih nosnikih ta ugotovitev ni še tako važna, a večjo važnost dobi pri nekaterih soglasniških skupinah. Zato jo zaenkrat samo ugotavljamo. IV. Še enega vprašanja se nam je na kratko dotakniti pri medvokalnih nosnikih: kje se tvori ustna zapora? Za m to ni težko dognati: zaporo tvorijo ustnice in sicer že v legi, kakršno zahteva okolica. Če je n. pr. predhodni glas zaokrožen, naslednji pa glede na ustnice indiferenten, tedaj bodo ustnice stvorile zaporo v neeneraični legi predhodnega glasu; če pa je predhodni glas glede na ustnice indiferenten, a naslednji zahteva ustnično artikulacijo, bodo ustnice stvorile zaporo že v legi za naslednji glas. Če je nosnik m med dvema enakovrstno ustnično artikulacijo zahtevajočima glasovoma, bo m vzdržal artikulacijsko lego obeh; če pa artikulacija m obdajajočih glasov zahteva izpremembo ustnične artikulacije, n. pr. v u — m - z, se zapora za m začenja že pri u-jevi artikulacijski legi, a se neha v izraziti /-legi. Glasu m to ne izpreminja v akustičnem pogledu toliko, da bi to razliko zaznavali, dasi so seveda strogo vzeto to različne nianse glasu m, ki so tvorjene ob različnem rezo-nančnem prostoru v ustih in z različnim ustničnim nastavkom. Nekoliko drugače se vrši ta proces pri glasovih n. Tam je izprememba artikulacijskega mesta občutljivejša. Vendar moram takoj omeniti, da se popolnoma pridružujem Rousselotu, ki je prvi postavil tezo, da nians raznim palatalnim glasovom ne povzroča in ne daje predvsem artikulacijsko mesto na nebu, marveč jezikovni del, s katerim stvori zaporo. Tako bomo mogli razumeti naslednje palatograme, pri katerih ni nikakega sledu o izgovoru kakih palatalnih glasov, čeprav se premakne včasih nebno artikulacijsko mesto tja do sprednjega dela trdega neba, ki ga radi smatramo za palatalno območje. Na tem mestu morem govoriti le o n-ovi artikulaciji, kajti n nahajamo le pred g m k, & n moj domači govor ne pozna in bi ga torej mogel izgovarjati le priučeno, kakor sem se ga navadil iz fonetičnih učbenikov in iz živega francoskega govora; tak izgovor je za raziskujočo fonetiko brezpomemben in bi zavajal v circulus vitiosus. Slika 7. n) nam kaže, kako se n-ovo artikulacijsko mesto giblje v prednjem delu trdega neba. Dočim se pri mini dotika jezikovna konica zob prav pri vrhu in še ozkega pasu dlesne ob zobeh, se robova srednjega jezika zožita pod sredino trdega neba in dvigneta globoko pod nebni obok, tako da tvori jezik na tem mestu ozek prehod zračnemu toku; naravno je, da tako stisnjeni srednji del jezikovne mase potisne prednji del jezika naprej Poglejmo nasprotni pol pri bunu. Jezikovna masa se je potegnila nazaj, kar kaže navznoter rastoče dotikanje proti mehkemu nebu; sprednji jezikovni rob, ki je tvoritelj zapore za n-glasove, je komaj mogel stvoriti zaporo od prvih dveh kočnikov preko vrhov dlesne in neposredno za njim ležečega trdega neba. Pri a v mana, kjer je lega jezika zelo indiferentna, jezikovni rob tvori zaporo tesno ob robu zob od srede kočnikov pa do srede sekavcev. To bi bile tri skrajnosti, med katere se potem porazdele obrisi in artikula-cijske meje za druge vokale. Poudariti pa moram, da tu nimamo nikake matematično zarisane meje za posamezne samoglasnike, da se marveč lahko premikajo sem in tja, kakor je pač izgovor bolj ali manj energičen, bolj ali manj skrben. Zato je tudi Meyerjeva zahteva po reviziji vsega vokalnega sistema zaradi teh varijacij pretirana, toliko bolj, ker jo opira na nianse vo-kalov v raznih jezikih. (Prim. E Meyer, Untersuchungen iiber Lautbildung v Festschrift Wilh. Vietor.) Glede metode naj povem še to: pri palatogramih kakor pri zapiskih sem se ogibal povprečnih rezultatov, ki bi jih umetno sestavljal po dejanskih slučajih. Tako kombiniranje se mi zdi samovoljno in more voditi le v neko izumetničeno neresničnost. Upošteval sem marveč vse dejanske slučaje tako, da sem izbral izmed mnogih tistega, ki najizraziteje kaže vse značilne poteze, ki so mi jih pokazali drugi poskusi; če bi iskal geometrične sredine med vsemi obrisi, bi dobil morda nekaj, česar v resnici ni bilo nikoli. — Palatogramov za n, ki mi tu podane rezultate narekujejo, sem napravil 12. Zanimalo bi nas še primerjanje ustne artikulacije za t in d z ono pri n. Primerjati jo moremo v dveh pogledih: v pogledu intenzivnosti in mesta zapore. Z ozirom na prvo moram z obžalovanjem povedati, da se mi ni nikdar posrečila metoda, ki jo uporablja eksperimentalna fonetika za merjenje intenzivnosti zapore. V ta namen se namreč rabi prav prožna kavču-kasta ampula, ki je v zvezi z enim zapisovalnih peres; ampula se vtakne v usta na mesto zapore odnosno pripore in čim večji je pritisk nanjo, tem više stopi pero. Pri teh poskusih me je ovirala ampula, da nisem mogel dobiti vtisa normalnega izgovora; tudi nisem mogel rabiti ampule zaradi neprijetnega okusa, ki je dražil nebo, zlasti mehko. Zato svojim tozadevnim poskusom ne morem zaupati. V. Ni pa to edina možnost, da spoznamo intenzivnost zapore. Zapisi in palatogrami nam dajejo o tem dosti jasne in zanesljive opore. Primerjaj na sliki 1. zaporo pri d in ono pri n. Kaj vidiš na črti za ustni zven (2)? 1. Da je zapora za d daljša kakor za n\ to je reden pojav; 2. da je povsem trdna takoj od začetka, da proti koncu trdnost narašča vse do odpore — ne propušča nikake komunikacije vibracij, pri n pa je ta trdnost manjša in lupa ti pokaže prav rahle vibracije skozi vso zaporo, ki ne prestanejo niti v sredini. Se izrazitejša kakor pri d je ta zapora pri t, kar je sicer splošno znano in naravno. Pri t m d je zračni pritisk v ustih jačji in mora biti zapora trdnejša, ker je eksplozija ob odpori ne sicer bistveni, pač pa integralni del ustnih zapornikov. Pa tudi palatogrami nas poučujejo o intenzivnosti zapora. Dotikalni obrisi na umetnem nebu so pri t in d vse izrazitejši nego pri n. Pogosto so tudi dotikalne ploskve ožje, kar ni razvidno iz naših slik, ker predstavljajo izrazito izgovorjene glasove. Nadaljni moment, ki bi ga smeli upoštevati pri intenzivnosti zapore pri t, d na eni, in n na drugi strani, je trajanje zapore. Jasno je: čim dalje traja zapora, tem izrazitejša mora biti, seveda samo v istovrstnih glasovih. Napačno bi bilo s tega stališča primerjati n. pr. zobnike in ustničnike; ostajati moramo pri takem primerjanju v enakih artikulacijskih prilikah. V tem slučaju sta pasivni in aktivni artikulacijski del ista — rob prednjega jezika z jezikovno konico in prednji del trdega neba — razlika je le v način ustne artikulacije ne direktno posegajoči legi mehkega neba, ki vhod v nosno votlino zapira odnosno odpira. Ce trajanje n primerjamo s podobnimi ugotovitvami za t in d, moremo ugotoviti, da traja d redno za eno in pol dobe /z-ovega trajanja, a č za dve do dve in pol. Mesto zapore pa je pri vseh treh glasovih v bistvu isto. Zal so na palatogramu za t izostale zaradi jasnosti že itak številnih črt oznake dotikalnih črt v prednjem delu ust. Poudarjam pa še enkrat: vsem trem ni bistveno artikulacijsko mesto na nebu, ki se giblje razmeroma zelo svobodno, marveč dejstvo, da tvori zaporo jezikovni rob, zlasti jezikovna konica. Če jo tvori prednja jezikovna ploskev, dobimo palatalne in palatali-zirane glasove, če zadnja jezikovna ploskev dobimo velare; seveda, terminologija je posneta po običajnem nazoru o artiku-laciji teh glasov. S tem bi bil razbral glavne poteze slovenskih nosnikov med vokali, kakor se javljajo v mojem izgovoru. Slika 1. Spodnja črta zapisuje vibracije glasilk v grlu (zvenečnost ali nezvenečnost glasu); naslednji dve črti kažeta zven (2.) in pritisk zračnega toka (3.) v ustni votlini; zgornji dve pa zven (4.) in zračni pritisk (5) v nosni votlini. Navpične črte značijo meje med posameznimi glasovi in njihovimi fazami. — Vibracije, ki jih izkazuje nosni zven (4.) že pri glasovih l, e in d, ne kažejo na nazalizacijo, marveč so le posledica sonornosti teh glasov, pri čemer vibrirajo vse kosti v glavi in obenem tudi zračni tok v nosni votlini; nazalizacija se začenja šele z vstopom zračnega toka v nosno votlino. — Glas l je močno zaporniški v drugem delu, kar je v slov. zelo pogost pojav. Slika 2. Zapiski kakor na si. 1.: 1. grlo, 2. ustni zven, 3. ustni zračni pritisk, 4. nosni zven, 5. nosni zračni pritisk. Pero za ustni zven ni bilo pri tem zapisku dovolj občutljivo, kar pa za naše razmotrivanje ni nikakšna škoda, ker se opira predvsem na potek zračnega toka, ki ga kažeta peresi 3. in 5. Podrobno razlago glej v opombi k mezinec in melina (str. 51). Slika 3. Zapis kakor na sliki 1. — Glas s je nezveneč ustni spirant, zato ustni zračni tok močno naraste, a prav kmalu nenadno upade, ker ga je prekinila središčna /-ova zapora, ne da bi zazvenele glasilke, ki začno delovati šele v drugi polovici; primerjaj tudi končni del / tu in v sliki 1.: tam je / močno eksploziven po skoro popolni okluziji — tu je komaj zaznaten prehod v o, kajti med nezvenečim delom / je obstranska odpora mnogo večja in zračni tok silnejši, kar povzroča, da je tudi zveneči del izraziteje spirantičen. — Drugo prim. v opombah. Slika 4. Kakor v prejšnjih slikah. — Podrobnosti o vzglasnem n in o glasu q glej v opombah. Slika 5. Zapis kakor v prejšnjih slikah. — Podrobnosti v opombah. 1 Ta izgovor nam dobro pojasnjuje, kaj je z izgovorom francoskega končnega polglasnega e za zvenečimi soglasniki, ki se v šolskem govoru le preradi zanemarjajo. V besedah na zveneč sogl. +e je glasom francoske or-toepije treba soglasnik izgovarjati docela zveneče, kar pa ni mogoče brez opore če tudi v še tako neznatnem e. Zato je v navodilih za izgovor po-grešeno popolno opuščanje končnega nemega e, ker je conditio sine qua non za zveneči soglasnik. V tem pogledu je Sturmova Franc. vadn. L2 tudi v slovnici § 7 (str. 94) pomanjkljiva. Slika 6. Fotografija v gipsu modeliranega odlivka zgornje čeljusti s počrnjenimi zobmi in vbodljaji za snemanje obrisov pri palatogramih. Glej o tem uvod str. 1. Slika 7. Palatogrami za n, ; in d: n: rdeče navpično črtkana ploskev zaznamuje dotikalno ploskev n med 2 a v izgovoru mana; s črnilom vodoravno črtkana ploskev zaznamuje dotikalno ploskev n med 2 u v izrazu munu; s tušem (s črticami) črtkana ploskev zaznamuje dotikalno ploskev n med 2 i v izrazu mini; t: Kakor zgoraj dobljeni obrisi v naslednjih izgovorih: l ata _; 2. P?te ...........; 3. pete----; piti++++++; pota ; 6. biitu -X-X-X- d : kakor pri n dobljeni obrisi dotikalnih ploskev v izgovorih: a : pada ___; budii------i: midi--------- Još o riječi „Bezjak" i metodu onomastičkog ispitivanja. G. prof. Ilešic osvrnuo se u svome članku „Ee3jatc" u „Ee-3janu", što ga je publikovao u CpucKOM ducuieKiuoAouinoM 3 60 p-Huicy, knj. III., p. 92. na moju etimologiju ove riječi publikovanu u ovom časopisu, sv. IV., p. 38. — 40. Svoj prigovor mojem tu-mačenju izražava ovako: „Prof. Skok operiše samo (podvučeno od mene) glasovnim lingvističkim (pleonazam!) aparatom, u kojem je izvrstan stručnjak, ali ne vodi računa o istoriji reči, pa ni dosta o njezinoj geografiji". (Podvučeno od mene.) Kako je ovaj prigovor modemom etimologu, a nada sve romanisti i učeniku Kretschmerovu i Meyer-Liibkeovu, a i mene medu takve ubrajaju, danas nakon študija pokojnoga Gillierona i tolikih radova iz lingvističke geografije veoma teške prirode, red je, da sada, nakon študije prof. Ilešiča, podvrdnem reviziji svoje učenje i da vidim, tko se je od nas dvojice ogriješio: 1. o istoriju riječi i 2. o geografiju njenu. U istoriju riječi spada pored glasovnoga i semantički raz-vitak. Treba ustanoviti najstarije značenje, filijaciju kasnijih varijacija toga značenja i kušati ih protumačiti. Ja, zaista, nijesam sakupljao novih potvrda iz naših dokumenata za riječ bezjak, jer sam znao ono, što piše Ak. Bječnik I, p. 269. o ovoj riječi, gdje se veli, da se dade potvrditi od 16. stolječa. Da se je ta riječ upotrebljavala kao prezime, pa onda u recentnoj imeničkoj i adjektivnoj izvedenici kao oznaka stanovnika i krajine (Bezjaci, Bezjačija) i, dakako, kao oznaka govora tih stanovnika, to sam znao i ja i pok. Strekelj i svako može to čitati u mojoj radnji. Istraživanje g. Ilešiča nije u ovom pogledu ni za vlas obogatilo naše ranije znanje, a valjda ga nije ni moglo obogatiti, jer vrela ne dopuštaju potvrditi ovu riječ prije 16. stolječa. Čak ni za prezime, izgleda mi, nema starijih potvrda od 16. stolječa. Naj-starija je potvrda, do koje sam do sada mogao doči, iz g. 1562. U Turopolju (Campus zagrabiensis) pominje se te godine Ma-thaeus Bezyak, officialis egregii Ladiszlay Kermchich (de Bwsan) in praedio suo Augustanovech; Laszowski, Monumenta i t. d. IV., p. 6., 11. Jedino što je nova donio, to su precizije o nazivanju govora. Ali ova precizija ne može da alterira ni u čem dosada-šnje znanje o semantici riječi, jer, ako se može jedna aglomeracija nazvati Bezjaci, onda se samo po sebi razumije, da se i njihov govor, u koliko pokazuje partikularitete, može nazivati bezjački. Autor je konstatovao, da se riječ bezjak upotrebljavala i upotrebljava kao porodično i mjesno ime i kao ime krajine, što smo sve dosada znali i što je samo po sebi razumljivo, jer ako je ova riječ porodično ime, a takova može da bude, jer označuje duhovno svojstvo čovjeka (nedostatak energije i pameti), onda je sasvijem u smislu slovenske toponomastike, da može ozna-čivati i familijsko naselje u singularu i pluralu, a kad može da označuje lica i porodice, onda je opet sasvijem naravno, da služi i kao ime veče aglomeracije odnosno krajine, gdje ta aglomeracija stanuje. Sve ovo ne bi trebalo reci, da autor p. 78. ne izvodi iz ove činjenice ovo sasvijem nemoguče umovanje: „Da reč ne označuje čitavih krajina, mogli bismo možda misliti, da je „bezjak" prvotno o p ceni t o ime, koje je s oznake jednog čoveka prešlo na čitavu njegovu zadrugu, te tako postalo i imenom čitavog sela; ali i u tom slučaju bi smetalo to, što tih „Bezjaka" ima tako mnogo, a pogotovo smetaju čitave krajine-bezjačije, na više mesta i u priličnoj udaljenosti (hrvatsko Zagorje i srednja Istra)". Prema ovome bi se umovanju moralo n. pr. zaključiti, da slov. naziv za Nijemce i germanski naziv za njih piudisk > deutsch, koji, kako svako dijete znade, služi i kao lično ime i kao ime zemlje i naroda i sela u velikim razmacima po Evropi, ne može biti prvotno opčenito ime (= appellativum). Proizvoljni zaključak autorov iz činjenice, da riječ „bezjak'*, jer služi i kao ime krajine i jer je takva najstarija potvrda za nju, ne može biti prvotno appellativum, uzrok je, što mi sasvijem neopravdano predbacuje, da ne vodim računa o historiji riječi. Kad je ovaj semantički zaključak (ili norma) autora posve kriv, onda su dakako sasvijem neispravne i sve ostale konkluzije, koje iz nje proizlaze. Ne ču da šikaniram inače vrijednog nacio-nalnog radnika radi ovakvih logičkih kontradikcija, kao što su p. 90.: „0 jednome pak se ne može, čini mi se (podvučeno od mene), više sumnjati, naime da je Bezjak prvobitno etnografsko ime, te da se istom iz njega razvilo opčenito označavanje čoveka; prvobitno, dakle: Bezjak, onda istom: bezjak". Ako se za jednju tvrdnju veli, da se čini, onda ne može ona biti u isto vrijeme izvan sumnje. Autor i na p. 93. veli, da mu se čini, da „istorija ove riječi pokazuje (zašto ne veli prema drugom dijelu prve tvrdnje: dokazuje!) da prvobitno „bezjak" nije bilo reč za porugu nego ozbiljna etnografsko-jezična oznaka". Mi doduše više ne možemo da ispitujemo autore iz 16. i kasnijih stoljeda, da saznamo, u kakovoj afektivnoj vrijednosti oni upotrebljavaju Bezjak, Bezjačija, bezjački, da li im je to riječ pogrdna značenja ili nije, jer spiritizam još nije postao vrelo lingvističkog saznanja. Mi znamo tek, da danas ima ova riječ posvuda, gdje se god upotrebljava, pejorativno (pogrdno) značenje i da niko sam sebe ne zove bezjakom, nego da ga drugi mogu tako nazvati. Za niansiranje pogrdnih značenja doprinio je i autor pažnje vrijednih zabilježaka. Ali on, koji toliko jasi na „istoriji reči", ostavio nas je posvema u neizvjesnosti o tome, radi čega, gdje i kada se je moglo to čudo dogoditi, da prvotna »ozbiljna etnografsko-jezična oznaka" postane izrazom za porugu. On taj problem rješava i opet samo proizvoljnom tvrdnjom, veleči bukvalno ovo (p. 90.): „Baš zato što je prvobitno značenje izraza etnografsko, lakše je razumljivo što se reč sa vremenom gubi". Rijetko je danas nači aljkavije tretiranje semantike od ovoga. Autor postavlja jednu tvrdnju, koja izgleda kao seman-tički zakon ili norma bez ikakova primjera, koji bi ga imao potvrditi. Neka se ne poziva autor, — da mu pomognem pri iz-nalaženju primjera, — na donekle pejorativno značenje, što ga je dobio Sloveninu kod Bizantinaca i na zapadu, gdje znači „rob", jer taj primjer zapravo ne ide ovamo, i ako kod naših najbližih susjeda izraz Ščavi ima pejorativnu primjesu, ali se i kod njih mora da pojača pejorativnost još sa kavre („koze"). Kako je u ranom srednjem vijeku postojala trgovina sa Slovenima kao robovima, riječ naroda dobila je značenje društvenoga položaja upravo onako kao što je Romanus kod Arnauta ili vlah kod balkanskih Slovena i Grka postao naziv za pastire, jer su se Rumuni = Vlasi bavili pastirskim nomadiziranjem. Ščavo je porugljivo samo kod gradanina Talijana, jer označuje opreku seljaka prema gradaninu. Ide dakle u ovorn slučaju u istu semantičku kategoriju kao njem. Tolpel „glupan, cretin" < sr. v. nj. Dorpere „seljak" ili franc. rustre „neotesanac" < rusticus. Drugih primjera ja ne bih znao, koji bi ma i približno govorili za g. Ilešičevu tvrdnju. Ako ih znade, neka me pouči, biču mu zahvalan. I dalja tvrdnja njegova (p. 91.): „Prema tome če (za što poslije tvrdnje o nesumnjivosti prvotnoga geografskoga značenja čedni futur!) i podrugljivo značenje reči biti istom sekundarno", ne može se održati, ako izbliže ispitamo derivacije. Kako se zna, slovenska imena zemalja, izvedena od imena narodav gdje nema nikakove pejorativne primjese, obično su u pluralu: Cechy, Hrvati u 16. stolj. = Hrvatska, njem. Polen < slov. *Poljane, njem. Mahren < *Moravjane i t. d. Mogu biti i adjektivne izvedenice u ženskom ili srednjem rodu: slov. Koroško, č. Slovensko, srp.-hrv. Hrvatska, Madžarska i t. d. Slovenački jezik naprotiv kod imena naroda ili aglomeracija, izvedenih od imena, koja su prvotno prišvarak sa jačom ili slabijom pejorativnom primjesom, stvara imena krajina s pomoču sufiksa -ija < rom. ia < grčki ■la:1 Prlekija. Kako ime naroda Grk kod strogo katoličkoga 1 Ovaj je apstraktni sufiks u Žumberku sasvijem običan u nazivima za zanimanja i zanate: popovi j a, kaprolija, kalačija, meitrija, kovačija, varačija i varancija, kao i u drugim apstraktnim riječima pejorativnog značenja: uncvatija od uncvat < Hundsfott > madž. huncut. Ovaj je prvotno grčki sufiks raširilo krščanstvo po gotovo svim evropskim jezicima, upor. svijeta, a to su Slovenci, radi pravoslavne ortodoksi.je može da ima i pejorativno značenje, za to oni vele (barem po novinama) Grčija, dok se u srp.-hrv. kaže samo Grčka. Radi nacionalnih bojeva i riječ Nijemac mogla je dobiti kod Slovenaca takovu primjesu, pa oni vele Nemčija, dok Žumberčani katolici samo Nimško, a srp.-srv. samo Njemačka. Samo sa takovim sufiksom dade se potvrditi Bezjačija. Ovaj sufiks služi u istoj funkciji i na srp.-hrv. teritoriji. Od Boduli, podrugljivog imena za oto-čane našeg Jadrana, glasi ime njihova kralja Bodullja.2 Kraj oko Trebižata, Brotnja i Ljubuškoga u Hercegovini zove se pod-rugljivo Bekija,3 valjda od bekav „balbus". Dalje, baš oznaka bezjački za govor jasno govori u prilog mojoj tezi, da je rijec prvotno upravo onako kao što je i golema večina svih imena naroda i aglomeracija na ovoj zemaljskoj kuglji, nadimak, ovaj puta pejorativnog značenja. Ovaj adjektiv u semantičkoj upotrebi za govor ide u istu kategoriju kao i torlački od Torlak kod Vuka u značenju „čovjeka koji niti govori čisto srpski ni bugarski" od turške riječi torlak „neiskusan mladi čovjek, budala". Ova se riječ nalazi i u rum. turlac4 „šumast, pijan" i arn. torotak, turlak5 „budala". Iradijaciju riječi rješava autor takoder serijom tvrdnja bez ikakovih dokaza veleči p, 91. ovo: »Prvobitno etnografsko značenje naziva „Bezjaci" istom je kod suseda pomalo dobivalo podrugljivu primesu. U tom etnografsko-podrugljivom značenju, u kojem jezične osobine nisu igrale poslednju ulogu, preneseno je ime docnije i na druge etnografske jedinice, u Istri i na donjoj Soči". Sve bi to trebalo dokazati i po etapama razložiti, da bi se moralo vjerovati. Ovakovo sumarno tretiranje lingvi-stičke geografije nije danas više naučno. Ja sam se obazreo na lingvističko-geografske momente, koliko mi je bilo potrebno za etimologiju. Pokazao sam, da su centri ove riječi Istra i Hrv. Zagorje. Zaradi talijanske riječi bilo je od potrebe, da se označi area njena i da se upozori na kontinuitet talijanske aree i slovensko-istarske. Tačno sam seman-tički karakterizovao slovensko-istarsku areu i talijansku. Vidi se, obje se aree semantički poklapaju, a geografski dodiruju. Ističem ovaj puta jasnije još jedino to, da se istarski Bezjaci ne zovu sami ovako, nego da ih ovako nazva za porugu novo nadošlo (od 16. vijeka) pučanstvo, t. zv. Vlasi. Opet evidentan indicium Meyer-Liibke, Rom. Gramm. II, § 406. Mogao je prema tome doci k nama i preko starijega njemačkoga. Neka se ne za;njeni sa nenaglašenim sufiksom -ia u latinskim imenima zemalja: ltalia, Francia, i t. d., koji je takoder došao k nama u: Srbija, Rusija, sada najzad i u Slovenija i t. d. 2 Zabilježio na otoku Krku. 3 Prema ličnom obavještenju i prema Ak. Rj. I., p. 227. Bekija je za-bilježena i na geografsko] karti Cvijičevoj. Upor. još i ime kraja Sokadija, stvoreno prema Srbadija, koje nije ime kraja. 4 Tiktin, Rum.-deutsches Wbch., III, 1666. 5 G. Meyer, Alb. etym. Wbch., p 433. za to, da je ovaj naziv bio jakoga pejorativnoga (= pogrdnoga) značenja ved od 16. stolječa, kada se uopce prvi puta pojavljuje. Iz ovoga apsolutno objektivnog prikaza problema svaki ce se lingvista moči da uvjeri, da, ako se je tko od nas dvojice ogriješio o istoriju riječi (semantički razvitak) i o geografiju, da to nijesam ja, vec g. Ilešic. Jedini ozbiljan prigovor mojoj etimologiji iznio je autor na str. 93., gdje veli, da bi ova riječ, kad bi bila ispravna moja etimologija, kod Slovenaca i kajkavaca morala glasiti u prvom di-jelu kompozita ne sa bez, nego prez odnosno brez.6 To bi zaisto bilo tako, kad bi riječ bila novija složenica. Ali slovenački jezik kao i kajkavski dialekat imade još i danas starijih kompozita sa bez. Spominjem slov. bežen (Pleteršnik I., p. 23.), koje odgo-vara posvema obliku bezan < *bez%dbnb u mome materinskoin dialektu (Jurkovo selo, Žumberak, ikavci-čakavci): se ti ii bezan propalo (= neka ti sve propade u bezdan). Kod štajerskih Slovenaca imade odatle i prezime Bezenšek. U Bednji (Bedna, Hrv. Zagorje) glasi ova riječ bezden na pr. u rečenici: Pozi da ne-op~oneš v bezden1). Slov. bežen reformirano je i prema kasnijoj alteraciji predloga bez* u brez: brezen, brezden, brezdnica, brez-dno (Pleteršnik I., p. 56.). Primjedba g. Ilešiča ne pobija, dakle, nikako moje izvodenje, sve i kad bi se moralo uzeti, da je ova riječ i u štokavskom, i u čakavskom i u kajkavskom svaki puta bila neovisno kreirana. Aljkav je u sudenju g. kritičar još u dvije svoje obser-vacije, što ih čini mome izvodenju: 1. On me pobija jednom vrsti retoričkog pitanja na str. 93. ovako: „Dalje: Ko bi primorskim Bezjacima dao taj prišivak? Sami ne bi (zašto opet čedni kondicional mjesto afirmativnog prezenta, ako je riječ bez sumnje ozbiljno-etnografska odnosno geografska!), a Talijani takode ne bi — buduči da je reč slovenska. Da su ga Slovenci dali Talijanima?" Več sam gore rekao, a u svojoj sam etimo-logičkoj študiji p. 38. to izričito kazao, da u Istri postoji oštra antiteza izmedu Vlaha i Bezjaka i da je „Bezjak Vlasima po-rugljiv naziv". Moj je izvjestilac bio g. dr. Zuccon, koji izvršno poznaje onaj kraj. Iz migracije slovenskoga življa u Istri, koja datira od 16. stolj., izlazi, da je ovu oštru antitezu stvorilo novo nadošlo okretnije i pokretnije pučanstvo, t. zv. „Vlasi" prema autohtonim manje darovitim i nepokretljivim starosje-diocima Slovenima. Došljaci „VIasi" zovu starosjedioce Bezjacima. Kako sam u ovom pogledu bio sasvijem jasan, ova su zapetljasta g. Ilešičeva pitanja posve izlišna. Iz mojega se razlaganja tačno vidi i to, da Bezjak ima glavni kriterium podrugljivih nadimaka za aglomeracije. Taj je kriteriumu tome, što nadimak za razliku od pravog „ozbiljnog" 6 i u mome se dialektu govori samo prez. Unijati vele brez. 7 Moj je izvjestilac stud. phil. Ljeskovac roden ondje. imena upotrebljavaju u prvom redu ne oni stanovnici, kojima se daje, nego njihovi susjedi, koji im se rugaju. Nazvani^ ga se dakle ženiraju. Kaošto Bezjak u Istri, tako je u Lici Rkač podrugljiv naziv katolicima za njihove pravoslavne susjede, a ličkim pravoslavnima je za njihove katolike podrugljiv naziv Bun'jevci8 (nj nije n = h,). Može se dakako dogoditi, da podrugljiv naziv preuzmu i stanovnici, kojima se daje. To se je dogodilo n. pr. u podrugljivom rumunsko-slovenskom nazivu Šokac, koja znači prvotno „štakor" ili „nečist".9 Ovako se danas i sami Sokci zovu u Šokadiji (Slavonija), tako da prezime kao Šokčevič nema više ništa podrugljiva na sebi. 2. Pri koncu mi autor dobacuje još ovo: nUpucivanje prof. Skoka na „kujona" i „jajara" ne stoji, pošto to nisu nikakve etnografske oznake". Ova mi je zamjerka poštovanog kritičara zaista nerazumljiva. Dakle uopče ne pristaju ni oni paralelni izrazi, koji služe za semantičko objašnjavanje. Kako bih onda uopče mogao izbječi prigovoru, da ne vodim računa o „istoriji riječi" (= semantičkoj upotrebi)? Radi se o tome, ima li u onim primjerima semantičke paralele ili nema. Kako je mislio gosp. kritičar? Kako su mi u onaj momenat, kad sam pisao gornju eti-mologičku študiju, stajale na raspoloženje samo tri semantične paralele, ovoga cu puta dati još i druge, da pokažem, kako nadimak bezjak u onom značenju, kako sam ga označio, odgovora posvema primitivnom mentalitetu našega svijeta. Muški spolni organ znak je muževnosti u našem narodu kao i u drugih. Služi uza to i za pogrdu i nama kao i drugima. Od lat. riječi mentula „muško spolno udo" dolazi tal. imenica i adjektiv (scusa minchiona, discorsi minchioni) minchione10 „Dummkopf, Tolpel, elender Mensch = bezjak" REW 5518. U novogrčkom dobila je ova latinska tučtica (upor. g. Meyer, Neugriech. Studien III., p. 44.) utvTOvla, [tevTilia, fiivrlago^ značenje „verachtliche Bezeichnung armer Leute von Seiten der Wohlhabenden". Grčkim bogatašima siromah nema, prema tome, ništa osim svoga spolovila. Neoženjen čovjek crnogorskoj je ženi osramočen čovjek. Jednome lingvisti11 neženji u planini oko Kolašina reče Crno-gorka: „A što ti bi te se omrči"? t. j. „iz kojega si se razloga osramotio" u značenju „zašto se nijesi oženio". U mome selu reci če oženjen čovjek starijem gargonu, kad se svada s njime, vpreskuricaa (= bez muškoga uda) i opsovače mu mater. 8 Ovako bilježim prema saopčenju prof Grubora. 9 Upor. sada Starohrvatska Prosvjeta n. s. I, p. 64 bilj. 6. 10 Kako sufiks -one označuje u tal. lice, koje posjeduje stanovito svoj-stvo, valja uzeti, da je u ovom slučaju tal. jezična psiha polazila od obscene predodžbe: „x. y. nema pameti, imetka i t. d., ali ima — spolovilo", dakle nazovimo ga po onome, što ima. 11 Privatno saopčenje. Da narodna psiha ovakova čovjeka drži budalom i da ovakova koncepcija dolazi do izražaja i u jeziku, vidi se iz tal. izraza minchia fredda (= hladno muško udo) „glupan,12 Tolpel" (upor. Spitzer, Zeitschrift j. rom. Phil. XLVI., p. 602.) u frazi far la minchia fredda = far il minchione. Ako g. Ilešiču nije ni ovo dosta, da primi moju etimo-logiju, prosto mu bilo; samo mu predlažem ovo: Neka za-baci moju etimologiju radi pravog razloga, radi kojega ju se zaista može napadati, a to je, da bezjak nije nigdje potvrdeno u značenju covjeka bez spolovila, a ne radi kojekakovih iluzija, koje nijesu ničim dokazane. Pobijati iluzije ne unapreduje nauku. Takova je iluzija, da je Bezjak bilo prvotno ime naroda bez pejorativnoga značenja. Nigdje u njegovoj radnji nema striktnoga dokaza, da se ta riječ upotrebljavala: a) najprije samo kao ime naroda, a onda kao pejorativna oznaka, b) da je to ime bilo u prvom početku bez ikakova pejorativnog značenja kao što mogu da budu i druga imena naroda i od njih izvedena imena zemalja, c) da u vrijeme, dok se upotrebljavala kao ime naroda odnosno zemlje nije bila i apelativ, i d) da se tako nazvani narod nije ženirao toga imena.13 Ove četiri tačke je imao dokazati nedvojbeno, bez ikakvoga „čini se", da bude opravdana njegova teza odnosno zamjerka ili prigovor, koji je u stanju, kad bi bio istinit, da me diskvalifikuje kao modernog etimologa. Paralelna upotreba u 16. vijeku Bezjaka sa Hrvat, Srbin, Istra i t. d., koja se p. 82. navodi kao dokaz, da je riječ Bezjak u 16. vijeku bio geografski i etnografski pojam, ne može da nadomjesti dokaza za postavljene četiri tačke, jer se i danas n. pr. riječ Šokac, Torlak, Rkač, Bun'jevac i t. d. upotrebljavaju i kao geografski i etnografski pojmovi, uza sve što su afektivne (pejorativne = pogrdne) vrijednosti. Umjesto pozitivnog argumentovanja poduprtog lingvističkim i historijskim paralelama čitamo u onim dijelovima njegove radnje, gdje hoče da dade tumačenja, aljkave sudove, kao što n. pr. p. 90.: „lpak nije isključeno da je baš u izrazu „Bezjak" ostala uspomena na ime nekakvog starog naroda, kojega je medu nama nestalo". Uzalud je tražiti indicije bilo lingvističke bilo historijske prirode za mogucnost takova mišljenja u njegovoj radnji. Nego mjesto toga čitamo neku pitijsku rečenicu: „Ali kojeg se naroda ime krije u „Bezjacima"? Pečenjezi zovu se 12 Komentar ovoj talijanskoj obscenoj sinekdohi ili metafori daje srp,-hrv. narodna poslovica vRdavu k. (spolovilu) svaka dlaka smeta". 13 Neženiranje ne može se dokazati time, što postoji prezime Bezjak, jer imamo i sasvim grotesknih prezimena, koji se s malom„promjenom ili u ortografiji ili u fonetici učine »salonfahig*. Uporedi n. pr. Omčikus, za Omiči guz, Galogaža za Kalogaža (= čovjek, koji gazi po blatu), Schoisuvohl (prezime njemaokoga zastupnika u nekadašnjem carevinskom viječu). Jedno graničarsko porodično ime glasi Magarac s promijenjenim akcentom iz istoga razloga. i Bisseni, madžarski: „Besenyok". Za tim nekoliko tačaka, pa onda: „Tu pak postoji polje široko". Tu se uopče ne zna pravo, što hoče da tvrdi autor, dok je za svoju tvrdnju, da je Bezjak prvotno »etnografsko ime" (p. 40.) odnosno (p. 93.) „ozbiljna etnografsko-jezična oznaka" barem tvrdio istodobno, a) da „mu se čini", da je tako i b) da se o tome „ne može više sumnjati". Da izmedu našega Bezjak i madž. Besengok nema ništa za-jedničko osim prvog i zadnjega slova, jasno je i najpovršnijem poznavaču madž. tudica u južnoslov. jezicima. Madž. -ok ne dolazi u račun, jer je to madž. plural i ne može biti zamijenjen sa -ak! Da je to plural, vidi se i iz lat. plurala Bisseni. Madž. š ostaje i kod nas i ne mijenja se u z, upor. šor, šaragla, šaraf i t. d. Madž. n ostaje i kod nas, upor. toron u Srbiji, toran ili turan u Hrvatskoj. Madžarski vokal e prvoga sloga, kako se vidi tačno iz lat. Bisseni, produkat je madžarske vokalne harmonije, koju njihove riječi rijetko kada zadržavaju, kad prelaze u naš jezik, jer je vokalna harmonija nepoznata fonetska pojava u našem jeziku, upor. erngo > arnevi. Ne zna se dakle, bi li mogli oče-kivati za ovaj e adekvatan vokal u našem jeziku, ako bi riječ bila stara. Madžarskome obliku besengd (potvrden od g. 1086., v. Gombocz-Melich, Maggar etgm. szotar, p. 379.) odgovara kod Slovena pečenega. Kod nas dolazi samo kao prezime u latinskom obliku. G. 1296. pominje se kao gradanin zagrebački Mychael Bissenus = a. 1346. Bessenus, a. 1406. Paulus Bissenus (Tkalčič, Monumenta etc. I., p. 76., 220., 450. i Smičiklas, Codex etc. VIL, p. 245., XI., p. 294.) Da je ovo ime došlo k nama ne kao ime naroda, nego kao lično ime, vidi se najbolje iz fruškogorskog imena mjesta Bešenovo {-a) (Ak. Rj. L, p. 255.), koje je potvrdeno od 13. stolj.: a. 1253., a. 1338. villa, plebanus, villicus, de Besseneu (Smičiklas, o. c. IV., p. 539., X., p. 443.). Na lično ime upučuje u ostalom adj. suf. ov, koji izrazuje posjed. Da li imaju kakvu vezu s ovim imenom i naša mjesna imena Bešlinac, Bešinci {Ak. Rj. I., p. 255.), ne znam. Ne treba ni pominjati to, da hi-storija ne zna ništa o Pečenezima u Hrv. Zagorju i u Istri. Nema prosto nikakva ni historijskoga ni lingvističkoga razloga za vezu izmedu Bezjak i Bisseni odnosno Besengok. Pa ipak prema autoru „tu postoji široko polje", (valjda za maštu, zaključivanje i t. d.), a moja etimologija, koja posvema odgovara mentalitetu našega naroda, ne može da se primi, jer „ne vodi računa o istoriji reči, pa ni dosta o njezinoj geografiji". Da autor ne uzima lingvistički dio tretiranja ovakvih pitanja odviše ozbiljno, vidi se najbolje iz bilj. 22. na str. 77., gdje kajkavsko selo Bezje u ludbreškom srezu izvodi, doduše s upitnikom, od imaginarnoga imena stanovnika Bezjanin bez ikakve zvjezdice. Bezje < *bi,zbje evidentan je kajkavski kolek-tivum od bbzi,, a Bezjanin je plod dokone filološke mašte. A kad bi i postojalo, ne bi moglo biti izvedenica od Bezjak i ne bi Bezje moglo dolaziti od Bezjanin nego obratno. Nakon što sam ovako podvrgao reviziji cio problem povodom radnje prof. Ilešiča, kojoj ne osporavam nikako vrijednosti, koliko se tiče sakupljanja semantičkih niansa i sredivanja materijala, dolazim do zaključka, da nema za sada razloga, da napustim svoje mišljenje, pa sada kao i prije držim bezjak u etimološkom pogledu obscenom riječi. Obsceno podrijetlo omogučilo je, da riječ postane prišvarak za pojedine ljude i za aglomeracije i da označi njihova psihična svojstva, pa prema tome i govor. Prvotna se obscenost ne da potvrditi, to lojalno priznajem, ali se mogla lako izgubiti radi toga, što je haplologija u *bezjajak > bezjak izbrisala za jezičnu svijest vezu izmedu predloga bez% i jaja (= muda) „testiculi". Za takov sasvim obični semantički gubitak mislim da je dosta, da navedem samo dva primjera. Dogodilo se na ime u ovoj riječi ono isto, što i u latinskoj culus „straž-njica" na galloromanskoj teritoriji. Franc, riječ cul obscena je sama za se,14 a izvedenice kao le culard, la culasse „stražnji dio puške it.d." i kompozita kao acculer, reculer, le recul, la reculade, recule (adj.), la reculee, le reculement „povlačiti, povuči i t. d." pri-staju u svaki salon bez i najmanje pejorativne primjese15 upravo 14 G. Warnier mi saopčuje, da se ni danas nikako ne upotrebljava u finijem društvu, nego mjesto nje le posterieur, derriere, fesse Jedino krugovi, koji se vole isticati „jakim" izrazima, kao študenti, oficiri kod vojske i, za čudo, u najnovije vrijeme i glumice znadu kad i kad da se posluže i ovom riječi. I kompositum cul-de-sac „Sackgasse" bez pejorativne je primjese. 15 Može se dakako, dogoditi i obratno, t. j. da obscena predodžba dade i sasvim nevinim jezičnim metaforama pejorativno značenje u takovom ste-penu da ih se ne može više upotrebljavati u pristojnom društvu Slovenski izrazi za muško i žensko spolovilo su etimologički sasvijem nevine metafore: *kurbcb znači isto što i „pjetlič, kokotič", a opče slov. pizda c i -e *pei-zda (Brugmann, Gramm.,II., t., §654.) znači zapravo „organ, koji se nalazi u bližini stražnjice, na kojoj se sjedi". U starom pruskom ova riječ znači „Arsch". Ovo su zapravo praslovenski eufemistički izrazi za starije nepristojne riječi iz i.-e. zajednice Posljednja riječ odgovara posvema u semantičkom pogledu latinskoj riječi sessus „Sitz, Gesiiss", koja u romanskim jezicima poied ostalih značenja služi i kao ime spolnih organa: židovsko-španj. šešo »žensko spolovilo" = camp. sessu, staro-tal. sesso „amendue le parti ver-gognose si del maschio si della fernmina" (REW 7882 i Jud, Literaturblatt fiir germ. und roman. Philologie, XXXVII, p. 385 si.). U stvari, ovaj se naziv osniva na predodžbi, prema kojoj se veli u srp.-hrv. za „alte Jungfer" usidelica (Broz-Ivekovič, Hrv. r/. II., p. 661.), riječ, koju u Gornjoj Krajini (Karlovac) inteligentniji ljudi prevedoše u „Sjedi na kapitalu (= na spolovilu)". Kaj-kavci načiniše od ove riječi supstantivirani adjektiv: pizdenak, a štokavci hipokoristički deminutif prema tipu Marija > Maca: pica + ^ka: pička. Ove reforme ne mogoše ipak učiniti ono što opažamo u franc. acculer i t. d. Ako se hoče govoriti u pristojnom društvu o ovim organima, valja upotrebiti ili spolovilo ili opisivanje ili latinsku riječ (tudicu) penis. Interesantno je opaziti, da slov. izraz za ženski spolni organ posudiše od Slovena oni nesloveni, koji s njima živu u najtjesnijoj vezi: Litavci, Letonci, Madžari i Rumuni. Razlog toj čudnoj pojavi leži bez sumnje u tome, što je tim narodima njihov pravi izraz bio obscen, pa su tudim izrazom mislili izbječi obscenosti, nekako slično, kao što su neki bosanski Muslimani pijanice govorili za vino, koje po kuranu ne smiju piti, ne vino nego madž. bor. Neznanje značenja čini, da danas u srp.-hrv. svatko može reči kiijon, kujonirati, dok je franc. couillon i couillonner sasvijem obsceno. onako kao i moji zemljaci iz Jurkova sela što govore bez ikakova ženiranja „iti na rit" mjesto štokavsko-književnoga „unatraške". Znak je, da je uslijed izvednica ili kompozita prestala da po-stoji za jezičnu svijest etimologička veza. Citavu ovu pojavu, kako je riječ bezjak izgubila svoje prvotno obsceno značenje, a zadržala kao appellativum samo pejorativno, ilustrira nam, bolje nego li frc. cul i izvedenice od ove riječi, baš naša riječ brucoš („student, koji se istom upisao u universitet, slušalac prve godine"), koja je nastala u Zagrebu u vrijeme, kad se je osnovao universitet. Ovu riječ, koju danas može svako da upotrebljava, i muško i žensko, bez ikakova ustezanja na ulici i u salonu, stvoriše prema tipu imenica kicoš, bogatoš, kdzoš16 i t. d. (upor. Maretič, Gramatika i stilistika, p. 339. k) studentski krugovi, t. zv. „stare kuče" od štokavskoga obscenog glagola brucati u Budmanovu primjeru „golac, djetic, mladičak, što još nije brucao" (Broz-Ivekovič, L, 108.). Štokavski je glagol tako jakog obscenog značenja („Schamhaare bekommen, naneisci pilos circa pudenda"), da ga je Vuk morao zaradi ve-likog „kaluderskog" napadanja na njegov rječnik (upor. Lj. Sto-janovič, }Kueoiu u pač Bym Cui. Kapa^iuha, p. 130., 655., 59. si.) brisati iz drugog izdanja od g. 1852., dok se pominje u prvom iz g. 1818. još i potvrda u obscenoj poskočici. Radi toga, ja-mačno, nije ovaj glagol, zajedno sa izvedenkama bruce i brucati je, uzeo ni Daničič u A k. Rječnik. Mjesto bruce govori se medu štokavcima u Hrvatskoj i drugdje i t. d., deminutiv brucke pl. f. brucati je etiinologički isto što i bruka, brukati (upor. o posljednoj riječi Berneker, Slaiv. etym. Wbch., p. 89.). A se i c izmjenjuju prema tipu pacati, vrag u te puka(o), milcati i muk (mukati), gdje se opet mijenjaju prema pravilnom tipu micati i mikati (oboje n. pr. u Jurkovu Selu). I opet imamo jedan dokaz za misao, kako je naš vokabular u uskoj vezi sa sviješču. Čim jezična svijest izgubi vezu sa obscenom riječi, izvedenice od nje postaju isto onako pristojne, kao i druge riječi što su. Kako Zagreb nije štokavski grad, niko ne misli, kad govori brucoš, na pomenutu vezu sa što-kavskim obscenim glagolom. To se isto dogodilo i u bezjak od *bezjajak, u riječi, koja zapravo nije ništa drugo nego negativno tal. aver (dei) coglioni „biti pametan, solidan, odvažan; znati svoj posao". Zabilježiti valja ovom prigodom i to, da je riječ brucoš stvorena u vrijeme, kad su na universitetima postojali samo muški študenti. Prema tome nije za nju mogla da postoji ni 16 Ovo če biti madžarski adj. sufiks -os (upor. Simonyi, Die ungar. Sprache, p. 323.), koji dobivaju u madž. i slov. nomina agentis kao n. pr. meszaros, a označuje trajno svojstvo ili naviku. Mjesto bogatoš veli se u Jurkovu selu bogatuš, gdje imamo -uš mjesto -oš kao i u drugim madž. riječima biruš, inuš. mogučnost mocije. Sada su mečtutim naše universitete poplavili baš ženski študenti. I gle čuda, i ova po svome postanju sasvijem obscena riječ morala je zadobiti mociju, t. j. posebni oblik za ženski rod, da se označe ženski študenti prve godine za razliku od muških. I taj je oblik zaista i stvoren, te je danas bez ikakove pejorativne primjese, baš kao i brucoš, blagodareči faktu, što je poluštokavska jezična svijest izgubila svaku vezu sa obscenim štokavskim glagolom brucati i škokavskom ime-nicom brucke. Riječ brucoškinja čitam n. pr. u zagrebačkom dnevniku Riječ, g. XXIV., br. 72., od 27. febr. 1928, p. 6., stupac 4. u izvještaju o jednoj studentskoj zabavi. Sve nam ovo izvršno ilustrira afektivnu sudbinu riječi. Afektivnost značenja neke riječi u uskoj je vezi s etimolo-gičkim vezama, što postoje u lingvističkoj našoj svijesti. Primjer ide, dakle, u generalnu tingvistiku. Anton Breznik: Japljev prevod sv. pisma. Sv. pismo, ki so ga priredili Japelj, Kumerdej, Traven in drugi sodelavci v letih 1784.—1802., nosi že od Kopitarja dalje naslov: Japljev prevod sv. pisma. To ime zasluži radi tega, ker je Japelj delo začel in pridobil sodelavce, med njimi tudi Škri-narja, ki je od 4. zv. starega zakona dalje delo vodil. Ko sem pred nekaj leti študiral jezik tega prevoda, sem opazil v skladnji in besednem zakladu tak napredek, kakršnega nisem mogel slutiti. Še bolj me je presenetilo, ko sem zadnje čase preiskoval prevod sam. Našel sem, da so Japljevci ustvarili na podlagi katoliških nemških in francoskih prevodov ter strokovnih pripomočkov pomembno delo, ki se lahko meri s tovrstnimi deli večjih kulturnih narodov one dobe. Novi zakon je res še slab, a stari zakon je izveden velikopotezno. Ta prevod je prvo zrelo delo naše prerodne (prosvetljene) dobe. Ker je delo nastajalo ob prelomu dveh dob, tudi jezikovno ni enotno. Prvi zvezki še ne stoje dosti nad Dalmatinovo višino. Medtem pa je Vodnik pismeni jezik izčistil in Škrinar je njegovo lepo slovenščino takoj sprejel in jo od 4. zv. star. zak. pri vseh sodelavcih uveljavil. S tem je postalo delo tudi za razvoj pismenega jezika pomembno. Ker tega prevoda v celoti še ni nihče preiskoval, sem se ga lotil jaz. Novega zakona sem se mimogrede dotaknil že ob študiju Evangelijev in listov (D. i. S. 1917, str. 171 in 333), toda one trditve niso popolne, ker tedaj nisem imel virov. Pozneje je vprašanje poglobil g. bogoslovec Bogomil Remec (Podlaga slovenskih bibličnih prevodov. Svetosavska naloga. V Ljubljani, 15. dec. 1924), čigar izsleditve bom na dotičnih mestih navajal, v kolikor se nanašajo na to razpravo. 1. Novi zakon (1. zv. 1784, 2. zv. 1786) je še tradicionalno slovensko delo. Kakor so vsi dotedanji pisatelji sv. pismo le prirejali (Kastelec, Paglovec v Tobiju, prireditelji Evangelijev in listov), tako je storil tudi Japelj. Mislil je, da zadosti svoji nalogi, če delo po Dalmatinu priredi. Ko je delo začel, še ni bil usposobljen zanje. Ob delu pa se je polagoma zavedel svoje naloge. Ko je vzel stari zakon v roke, je že vedel, kaj se pravi prevajati; v poznejših letih se je tega še resneje zavedal. Zadnji prevodi (1. in 3. knjiga Kraljev in Job) kažejo že lep napredek. Že izbira in uporaba virov pri novem zakonu kaže Japlja popolnega začetnika. Virov je imel veliko, a med njimi le malo dobrih. Po večini so bili le slučajni, t. j. taki, ki mu jih je dal škof Herberstein iz svoje bogate knjižnice; sam si še ni znal poiskati dobrih pripomočkov. Jezikovno so bili nekateri viri dragoceni (staroslovenska ostroška biblija 1581, Hutterjeva biblija za češčino in poljščino), a stvarno so bili skromni; bil je samo en sodobni prevod (Rosalino), vse drugo je bila — razen komentarjev — stara ropotija, ki je bila malo rabna. Pa če bi bil imel tudi najboljše vire, bi jih takrat še ne bil znal rabiti. Viri so mu bili v prvi vrsti za to, da se je v uvodu bahal z njimi. Tiste vire, o katerih najbolj bahavo govori (staroslovenska, Hutterjeva in kardinala Himenesa biblija), je rabil najmanj ali skoro nič; tiste pa, za katere se mu skoraj ne zdi vredno, da bi jih imenoval (Dalmatin), je rabil najbolj; a nekaterih niti omenil ni (Kastelec, prireditelji Evangelijev in listov: Pohlin, Paglovec). Sam pravi, da je rabil vire v sledečem redu: Kot vodilo (pro modulo, str. 2) sta mu služila po škofovi želji Vulgata in Rosalino, kot podlaga (pro adminiculo, r. t. in str. 9) v prvi vrsti staroslovenska, Hutterjeva in Himenesova biblija; v Hutterjevi poligloti, pravi, so mu precej pomagali (non medio-criter, str. 10), teksti sedmih jezikov: nemški, češki, italijanski, španski, francoski, angleški in poljski. Priznava, da je imel „pri roki" tudi Dalmatina, a pravi, da se od njega docela (toto coelo, r. t.) loči; poleg tega je rabil, pravi, še neštevilne druge pripomočke. Primerjal sem vse vire in sem našel, da jih je rabil nekoliko drugače, kot sam govori. Usedel se je k Dalmatinu in je gledal na Vulgato. Ce je Dalmatin prevedel tako, kot je imela Vulgata, je pustil njegovo besedilo nespremenjeno; in to se je v večini primerov zgodilo, ker se pri novem zakonu Dalmatin le malo loči od Vulgate; drugače je s starim zakonom. Hkrati z Dalmatinom je rabil tudi Kastelčev rokopis, ki pa se ne loči mnogo od Dalmatina. Kjer se Dalmatin z Vulgato ni ujemal, je pogledal Rosalina in je mesto po njem prevedel. Šele če mu ta ni ugajal, kar pa je bilo jako redko, se je zatekel kam drugam, parkrat k Hutterju in h kakemu komentarju. V staroslovenski bibliji je iskal pojasnila le za kako posamezno besedo, nikoli pa ne za kako konstrukcijo ali stavčno obliko ali zmisel stavka. Na onih mestih, ki se nahajajo v evangeljski knjigi, je rabil tudi Pohlina in Paglovca, o čemer sem govoril že v D. i. S. 1917, 333 (tu sem omenil, da je rabil tudi Hrena, a tega ni rabil). Kardinala Himenesa biblije (tom V.: Biblia complut.: Nouum teftamentum grece et latine in academia complutenfi nouiter impreffum . . . 1514; ogledal sem si jo v nacion. bibl. na Dunaju, sign. I. C. b.) pa morda sploh ni rabil, ker ni za praktično rabo. V prvem stolpcu je grški, v drugem latinski tekst, izdan kritično po kodeksih, z neštevilnimi okrajšavami in drugimi filološkimi težkočami. Latinskih tekstov je imel dosti v komentarjih, katere je rabil (Du Hamel: Biblia sacra vulgatae editionis . . . Bassani 1774; jaz sem jo dobil v ljublj. franč. knjižnici; Cartier: Biblia sacra vulgatae editionis . . . Constantiae 1770; imam jo iz ljublj. semen, knjižnice); opomb o grškem originalu pa ni sam delal, ampak jih je vzel, kakor tudi razlago pod črto, iz komentarjev. Par posameznih izrazov je vzel iz Gollmayrjeve knjige Sv. Mafha (1783); več o tem glej spodaj pod 8. točko. Imel je nekaj dobrih virov, a jih ni znal rabiti. Po Rosa-linu bi bil lahko naredil dober prevod in po staroslovenskem ter Hutterjevem češkem in poljskem besedilu bi bil lahko ustvaril jezik, kakršnega sta nekaj let pozneje Vodnik in Ravnikar, a je bil prestarokopiten. Glavna skrb mu je bila, da je verno podal to, kar je bilo v Vulgati; te se je držal po črki. Govori v istem času, istem naklonu in besednem redu kot Vulgata; pogosto rabi tudi iste konstrukcije, t. j. tvori particip, če ga ima Vlg., ali rabi veznik, če ga ima Vlg. itd. Popolna odvisnost od Vulgate je tudi vzrok, da je pisal več neslovenskih sintaktičnih posebnosti, katerih niti Dalmatin ni rabil. Preveč je odvisen tudi od Dalmatinovega jezika. Piše še vse njegove nemške posebnosti, samo ne tako pogosto. Izboljšal je le besedni zaklad, ki se prijetno loči od Dalmatinovega. Dasi je želel pisati besede, preprostejšim razumljive (1784, predg. 5), in se je upiral nekaterim Hrenovim izrazom, kakor odžalnik, potaženje, dedič (a v Vel. kat. 1779, 155 je to besedo še sam pisal), jezer (r. t. 6) itd., je vendar pomagal ustvarjati s svojim besednim zakladom prerodno dobo. Za čistejši besedni zaklad se je vnel že, ko je prebiral starejše pisatelje, ki jih našteva v dostavku (@rirtnerung) Vel. katekizma 1779 in se to že tudi v njem pozna. Novo pobudo mu je dal Kastelčev rokopis, ki je obsegal že Hrenove in Schonlebnove pridobitve in lastne dobre izraze. To mu je poostrilo čut za ljudske izraze, katerih je precej nabral, med njimi nekaj mornarskih strokovnih izrazov, ko je bival v Trstu, in za dobre izraze v Pohlinovem slovarju, ki je malo prej izšel. Iz njega je vzel že v novem zakonu več izrazov, nekaj pa v poznejših prevodih. Nekaj izrazov je vzel tudi iz drugih slovanskih jezikov, tako iz staroslovenske ostroške biblije 1581, iz Hutterjeve poliglote (češko besedilo) in pri starem zakonu iz srbohrvaščine (Jambrešič ali della Bella). O razmerju med Japljem in Kumerdejem nam je ohranil zanimivo poročilo Kopitar (Briefwechsel, 38), ki pravi, da Ku-merdej „... wie in seiner handschriftlichen Grammatik steht, nicht viel zu befehlen hatte". To se da sklepati tudi iz razmerja, ki je bilo med Japljem in poznejšima sotrudnikoma Šrajem in Riharjem. V ljublj. semen, knjižnici sem našel Šrajeve in Riharjeve rokopise, o katerih bom še obširneje govoril. Iz teh se vidi, da je dal Japelj prevajati sotrudnikom posamezne knjige, končno redakcijo pa si je pridržal sam in je rokopise po svoji volji popravljal ter za izdajo in vse drugo skrbel sam. — Rosalino je izšel prvič na Dunaju 1. 1781.: Biblia sacra, ober bte Jjeilige ©cfjrift beg alten unb neuen' SEefiatnentS ... t>on granj ŽRofalino, SBeltprieftern. Wien 1781. ©ebrucft beg 3oljaim Sfjomaš ©blen »on Srattnern 1., 2., 3. SIjeil (imel sem iz knjižnice frančišk. samostana na Dunaju). Nacionalna biblioteka na Dunaju ima izdajo iz 1. 1784. V ljublj. licejki je izdaja iz 1. 1793.—1794.: na naslikani naslovni strani je letnica 1794; na pravi naslovni strani pa: 1., 2. SUjeil 1793, 3. Stjeil 1794. — Primerjal sem vse tri izdaje in sem videl, da je besedilo v vseh treh nespremenjeno, v poznejših je le pravopis malce zboljšan; citiram po lic. izvodu. Dokazov za Rosalina ne bom navajal, ker jih je knjiga polna. Japelj je rabil ono ostroško strsl. biblijo iz 1. 1581., ki se nahaja v ljublj. semen, knjižnici. To omenja v rokopisnem sestavku SSeantttortung ber gragen itd., ki ga je spisal v Celovcu 20. dec. 1799 (shranjen v licejki), kjer pravi (6. list b): „.. . mit SgriHtjcfjen Settern gebrucften SSibel Don A° 1581 in ber offerttlirfjen SJlumnotž Bibliothek in 2aqbad) .. . tt>e(cf)e unterjeicfineter beg jeiner bibličen 33erfion treflicf) benu|et"; še enkrat jo omenja v rokopisu Arcticae Horulae (1. list) iz 1. 1804. (licejka). Ta primerek sem rabil tudi jaz. Iz strsl. biblije je vzel precej posameznih izrazov, od katerih so se ohranili nekateri do najnovejšega Jere-Pečjakovega prevoda novega zakona 1. 1925. Taki primeri so: Mk. 9. 2: obeden belilnik na semli vb9j liti ne samore; strsl. (v latinici): nemožet-b belilnikt . . . ubeliti na zemlji (Dalm.: oben Farbar . . . nemore . . . beliga fturiti (enako Kastelec), Vlg.: fullo . . . candida facere, odtod še Jere-Pečjak: ne more beliti noben belivec, dasi SBalfer, toalfen ne pomeni beliti, ampak preffen, briicten (Kluge). — Mk. 7. 4: kosarzov, inu verzhov, inu kotlov; strsl.: ... i kotlom-b (Dalm.: peharjeu, Verzheu, kuffraftih Pofsod (tako tudi Kastelec), Vlg.: aeramentorum; tako še novi zakon 1834, Wolf 1856 in Jere-Pečjak: čaš in vrčev in kotlov. — Jan. 5. 2: Je pak v'Jerusalemi ena ovzhja kopel; strsl.: estbže vb ierslimelrb na ovčji kupeli (Dalm.: bil per Ouzhji hifhi en Vejer; Kastelec: je en veyer sa ovaz na-pajenie), Vlg.: probatica piscina; tako še 1834, 1856, še Jere-Pečjak: pri Ovčjih vratih kopel, dasi piscina ni kopeli Da bomo videli, kako je rabil strsl. biblijo v novem zakonu, hočem navesti vse primere iz evangelijev (radi pomanjkanja prostora opuščam navedbe iz Dalmatina, Kastelca, Vulgate, Rosalina itd.). Mt. 3. 12: on bo po tre bil fVoje gubnu (Dalm.: pometal), strsl.: potrebitb; enako Lk. 3.17. — Mt. 3.12: fpravlal Tvojo pfhenizo v' s h i t niz o, strsl.: v žitnicu; enako Mt. 6. 26; 13.30; Lk. 12.18; 12.24. — Mt. 4.13: fe je preTelil v'Kaphar-naum, strsl.: vseli. — Mt. 5. 30: eden tvojih vudov pogine, strsl.: pogibnet-b. — Mt. 6. 2: ne trobi pred tabo, strsl.: ne Vbstrubi, mogoče je tudi, da je vzel iz češkega besedila v Hutterjevi bibliji: s$rotož !bt)ž bdroajš 2Umužnu netrub pfeb febau. — Ml. 6. 27: Kdo . . . samore . . . perloshiti k' fvoji dolgofti, strsl.: ktože možetb priložiti. — Mt. 7. 14: voske fo te vrata, inu tefna je ta pot, strsl.: tesenb putb, lahko iz Kastelca: tefan ta poot; ali iz Gollmayrja 1783, 89: tefna je ta pot. — Mt. 8. 32: zheda fe je . . . po ftermim v' morje prekuznila, samovoljno po strsl. besedilu: ustremi se (!) stado po bregu (Vlg.: abiit per praeceps in mare, enako Lk. 8. 33. — Mt. 12. 36: sa vfako prašno befsedo, strsl.: slovo prazno. — Mt. 14. 20: dvanajft kofhov, strsl.: dvanades^te koš?. — Mt. 26. 53: on bo meni vftavil vezh kakor dvanajft Legionov; to je napačno bral po strsl.; pisano npeA ctebhttj ( = npeflCTaBHTt) mh BAine h jih . . . Vlg.: exhibebit mihi, Dalm.: poflal, Kast. : pofhle (v 2. izd. 1800 popravil: poflal). — Mk. 1. 7: jest per-klonen nifim vrfjden odvesati, strsl.: emuže nestb dostoinb preklonse razrešiti remenb. — Mk. 6. 53: inu fo v' kraj vftavili, strsl.: i pristaše (= pristati, pristanem); strsl. izraza ni razumel in je naredil: vftavili fo (!); Dalm.: fo fe h'kraju perpelali, Rosalino: fic lanbeten an, applicuerunt. — Mk. 6. 55: Inu ony fo ob tekli vfo toifto ftran okuli, strsl.: obtekše vsu stranu (pleonazem: obtekli iz strsl., okuli iz Dalm.!), Dalm.: fo vfi tekli v'te deshele okuli. — Mk. 7. 2: fo s' ne-zhiftimi rokami kruli jedli, strsl. nečistymi (Dalm.: s'gmajn... rokami, enako Kastelec). — Mk. 9. 40: vafs bo napoyl s' enim kosarzam vode, strsl.: napoitb vy času vody. — Mk. 10. 17: je pertekel eden, inu je na kolena pred njim doli padel, strsl.: priteka nekyj i poklonse na kolenu, Dalm.: je eden fprejda naprej tekel. — Mk. 10. 24: kateri v'bogaftvu savupajo, strsl.: upovajuštimb na bogatbstvo, Vulg.: confidentes in pecuniis, Dalm.: vupanje na blagu poftavio, Kast.: v' danarje savupajo, Rosalino: auf baS ®elb. —Lk. 2. 23: vfakiteri otrok mofhkiga fpola, strsl.: vsekb mladenecb mužeska polu, Vlg.: omne masculinum. Dalm.: Vfakoteri Hlapzhizhek, Ros.: jebeš Snablein. — Lk. 8. 24: valovam . . . (je) sashugal, inu ony fo fe vlegli, strsl.: zapreti vetru i vblneniu i ulegosta, Dalm.: ony fo nehali. — Lk. 8. 43: je vfe fvoje premoshenje osdravlenikam sdajala, strsl.: vračema izdavši, Dalm.: s'Arzati sapravila, Ros.: an bie Sler^te oertucnbet, VJg.: erogaverat. — Lk. 9. 4.: v'katero hifho koli bote noter fhli, tam prebyvajte, strsl.: i vb iže domb vnidete, tu prebyvajte, Dalm.: oftanite, manete, bleibet. — Lk. 9. 11: inu je te, kateri so sdravja potrebuvali, o s dr a vil, strsl.: i trebujuštae iscelenie celeše, Vlg.: et eos, qui eura indigebant, sanabat. — Lk. 11. 29: Ker fo fe pak mnoshize vkiip s brale, strsl.: narodomb že sbbirajuštim se, Dalm.: fe je drengal. — Lk. 13. 11: bila fkluzhena, in fe zelu ny mogla gori fkloniti, strsl.: nemogušti se vbskloniti, Dalm.: glave gori vsdigniti, Vlg.: sursum respicere, Kast.: k'vifhku gledati. — Lk. 16. 4: bom od hifhovanja odftavlen, strsl.: egda otstavlerrb budu. — Lk. 19. 48: ludftvu fe je njega dershalu, strsl.: ljudie drbžahu se, Dalm.: na njemu vifsel, Ros.: f)iertj) on if)m, Vlg.: suspensus erat. — Lk. 22. 44: frage, katere fo na semlo kapale, strsl.: kaple krove kapljušti na zemlju, Dalm.: padale, decurrentes, Kast.: doli na semlo zurele. — Jan. 8. 7: Te je gori fklonil, strsl.: Vbsklonb se, Dalm.: fe je gori fprofterl, erexit se, ridjtete fid^ auf, enako 10. vrsta. — Jan. 15. 2: flejdno (mladizo) bo on otrejbil, strsl.: otrebitb, Dalm.: ozhiftil. Po strsl. je rabil najbrže tudi svetilo (dasi je beseda domača; ima jo že Hip. slov. II. 116 in Vorenc v Dasypodiju: lucernae svetila), dasi je v novem zakonu na vseh mestih v strsl. izraz sveti 1 ni ki; toda 179 L 321 ima svetilo po strsl. (2 Mojz. 25. 6). Hutterjevo poligloto sem si ogledal v nacionalni biblioteki na Dunaju: Novum Testamentum Dni Nri Jesu Christi Syriace Ebraice Graece Latine Germanice Bohemice Italice Hispanice Gallice Anglice Danice Polonice. Studio et labore Eliae Hutteri Germani. Noribergae ... MDXCIX. Par posameznih besed je vzel iz češkega besedila, n. pr. Dela ap. 27. 12: kateri . . . pruti Samorfkimu, inu Sapadnimu vetru leshy, Hutter: tterdž leži) I rt)etru potebnimu, a f toetru zapabnjmu (vsi drugi imajo drugače, n. pr. Dalm.: pruti timu vejtru, Aphriku inu Horu, Kast.: pruti vetrom od fonzhniga sahoda leshy itd. — Mk. 16. 1: fo... kupile dobru difhezhe mašila, Hutter: nafaupil^ toonnydj maftij (češki vonny raoIj'lriecf)enb, vonne veci ©pejereten), Vlg.: aromata, Dalm.: fhpecerje, Kast.: fpizarie, Ros.: ©pejereien itd. — Par stvari je vzel tudi iz drugih jezikov, n. pr. Lk. 10. 40: Martha pak je sa njegovo poftreshbo veliku opravit imela, Hutter, nemški: 'aWart£)a aber rnadjet i£)t trii ju f^affen, jm ju bienen (vsi drugi imajo drugače). Morda je vzel še kaj, pa jaz nisem mogel več primerov zaslediti. Včasih je prevel kako mesto po kakem komentarju, n. pr. Mt. 26. 7: je imela eno kam nit no pufhizo dragiga masyla, Vlg.: habens alabastrum unguenti pretiosi; že omenjeni Du Hamel razlaga pod črto alabastrum: Pyxidem ex ala-baftrite lapide, po čemer je Japelj naredil kamnito puščico. Sprejel je v besedilo le malo razlag iz komentarjev, pač pa je vzel iz njih opombe in razlage, ki jih ima pod črto. 2. Stari zakon: 1. zv. 1791 (petere Mojzesove bukve) in 2. zv. 1796 (Jozue, Sodniki, Rut). Odkar je izšel novi zakon, se je zvršil v Japlju velik preobrat. Zavedel se je, da njegova naloga ni v tem, da bi prepisoval Dalmatina, ampak v tem, da bi ustvaril nov prevod. Ali je prišel do tega tedaj, ko je dobil v roke nove prevode, ki so mu bili dotlej neznani, ali pa je poskrbel za nove prevode šele potem, ko se je te naloge zavedel, ni mogoče vedeti. Dejstvo je, da vidimo Japlja zdaj ob štirih novih svetopisemskih prevodih, katerih doslej ni rabil. Gotovo je, da je sam spoznal, da za nov, sočasnim težnjam ustrezajoč prevod ne zadostujejo viri, kakršne mu je dal škof Herberstein, ampak mu je treba novih pripomočkov. Segel je po prevodih, ki mu jih je v obilni meri nudila sočasna katoliška nemška in francoska literatura. O vseh teh novih virih pa v uvodu (1791) molči; omenja samo znamenitega janzenistovskega prevajavca Sacy-ja, a ne pove, rta je prevajal po njem, temveč pravi le, da je povzel neko zunanjo uredbo po njem. Japelj je zelo napredoval v teh letih, a popolnoma se še ni izčistil in ga še ni zapustila nekdanja bahavost. Svoje delo rad spravlja v zvezo z velikimi eksegeti. Pravi, da je za 3 Mojz. 11 in 5 Mojz. 14 poglavje rabil „one slavne razprave Samuela Bochart-a" (roj. 1599, najslavnejšega starejšega svetopisemskega naravoslovca in zemljepisca, čigar dela so še v 18. veku občudovali. več o njem Wetzer u. Welte's Kirchenlex., 2. izd. II. 950); primera z Dalmatinom in nemškimi viri kaže, da je bila poraba malenkostna. Baha se tudi z rabo „slovarjev moskovitskih, poljskih in ilirskih" (1791, str. 5). Toda izpričati se je dala samo ena beseda {nosorog), ki jo je vzel iz Jambrešiča ali della Bella. Kateri slovarji bi to bili, se da s precejšnjo gotovostjo določiti. V rokopisni slovnici ©latoifdje @pradE)Ief)re, ki jo je končal 1807, našteva na str. 14.—15. slovnice in slovarje vseh slovanskih jezikov. kaiere je za to slovnico rabil. Za ruščino omenja tam: franc.-nem.-lat.-ruski leksikon iz 1. 1764., za poljščino: polj.-lat. tezavrus Greg. Cnapija iz 1. 1741. in za srbohrvaščino: della Bella, Belostenca in Jambrešiča. Ker navaja le-tu za ruščino in poljščino le po en slovar in je raba Jambrešiča ali della Bella izpričana, lahko vidimo, kaj je imel že 1. 1791. — Ni pa bahanje, če trdi, da je bilo vseh pripomočkov, ki jih je rabil pri sv. pismu „za celo knjižnico" (str. 5.). Imel je okoli 100 knjig, med njimi večinoma samo debelih (jaz imam pred seboj teh knjig dve zvrhoma naloženi mizi). Razlage je vzel iz komentarjev; hebrejske razlike pod črto je prav pogosto vzel kar po Dalmatinovem besedilu. Dela, ki jih je Japelj na novo rabil, so: ®ie gan^e fjeilige ©djrift, nad} ber in ber fat^oIifdEjen Sirtfje att* genonunenen lateinijdjen Uberfe^ting. 2Bien, gebrucft... oon Sgnaj SUberti 1791 (Kirchenlex. 11.756 pravi: „oon einent Ungenannten, 12£{|Ie., Sffiien 1790—1791"; toda 1. 1793. je izšel še 13. zvezek kot Stn£)ang jum jrootften Sanbe ber ganjen fjeiligen ©djrift). Ker ni znan pisatelj, ga bom na kratko imenoval po tiskarju Albertiju (imam iz licejke). Snrjgefajjte ©ef(f)icf)te beš alfen SeftamenteS... ?Iugbemgronjofijc£)en iiberfefct Don 2ftarj: Slnton SBittola. SBien 1770—1771 ; 10 zvezkov; svetopisemsko besedilo se nahaja samo v odlomkih. 3)a§ neue Seftament, 1. zv. 1775, 2. in 3. zv.'l776 (iz licejke). Sacy obsega 47 zvezkov. Vsak zvezek ima naslov po oni knjigi, ki jo obsega; prvi n. pr.: L a Genese traduite en fran?ois . . . Par ... Le Maistre De Sacy ... A Bruxelles 1700. Zadnji zvezek: L'apocalypse de S. Jean . . . 1703. V ljublj. semen, knjiž. se nahaja tudi poznejša Sacy-jeva izdaja, kjer pa avtor ni imenovan: La sainte Bible, traduite en fran-£ois ... A Liege ... De 1' Imprimerie de J. F. Broncart 1742. Ali je Japelj prevajal po izdaji iz 1. 1700. ali po oni iz 1. 1742, nisem mogel dognati; vsi nadaljnji sotrudniki so pa rabili izdajo iz 1. 1742., kar sem lahko ugotovil. Sainte Bible, traduite sur les textes originaux . . . A Bruxelles 1757; 5 zvezkov. Po Kirchenlex. 11.747 bi utegnil biti prevajavec te biblije N. le Gros (ljublj. semen, knjižnica). Za podlago je tudi pri starem zakonu vzel besedilo Vul-gate. Vendar pa ni prevajal naravnost iz nje, temveč je prevajal v prvi vrsti Rosalina. Težja mesta, ali kjer mu ta ni ugajal, je prevajal po Albertiju ali Wittoli; kjer mu tudi ta dva nista bila pogodu, si je pomagal s francoskima prevodoma. Staro-slovenske biblije, razen na par mestih, ni porabljal več. V drugačnem razmerju je tudi do Dalmatina; zdaj ga ni več prepisoval, ampak je pogosto le njegov besedni zaklad uporabljal. Isto je storil s Kastelcem. Od njega sta ohranjena danes le 2 zvezka (novi zakon in knjige starega zakona od Jozue do druge knjige Paralip.), za katera se da poraba ugotoviti; v onem času morda ostale knjige še niso bile izgubljene in jih je Japelj morda tudi rabil. Prevod je resno delo; vsak stavek razodeva pisateljev trud. Škoda je le, da ^se tudi v jeziku ni osamosvojil in se dvignil nad Dalmatina. Če bi bil to storil, bi ne bilo prišlo pozneje do spora s Škrinarjem in ostalimi sotrudniki. Uporaba Albertija, Wittole ter obeh franc. prevodov se da ugotoviti navadno le na težkih mestih; lahka mesta mu niso delala težave in jih je prevel po Rosalinu ali včasi tudi sam, brez pomoči, po Vulgati. Najbolj pogosto je rabil Wittolo, n. pr. 1791: 1 Mojz. 30. 32: Gyra omnes greges tuos et separa cunctas oves: Preglej vfe tvoje zhede, inu odlozhi vfe, Wittola (I. zv. 316): Sftimm aHe beine §eerben iit Stug ettj d) ein, jonbre bte fdjed;icf)ten itd. (vsi drugi drugače, Rosalino: SDurcijgd) atle beine |>eerbeit, Alberti: ®ef) um atte itd., Dalmatin: Jeft hozhem danas fkusi vfe tvoje zhrede poj tj; mogoče tudi, da bi "bil vzel po franc., La sainte Bible 1742: Vifitez tous vos troupeaux, Sainte Bible 1757 ima: Je vifiterai itd. — 2 Mojz. 10. 10: Cui dubium est, quod pessiine cogitetis: Kdo ne> vidi, de vy na sgol hudobio miflite? Wittola (II. zv. 67): 2Ber fiefjt ni d) t £) teran, bajš if)r »a§ 23ofe3 uorijaBet? Drugi drugače, Ros.: benn tt>er follte jroeifeln, baj? ifjr itd., Alberti: SBer fann ruotjl noct) jinetfeln, bafj itd. Dalm.: Poglejte, aku vy hudiga v'misli nemate. La sainte B. 1742: Qui doute que vous n'aiez itd. Sainte B. 1757: prenez garde a eviter le mal itd. — L. 1796.: Sodniki 7. 22: Immisitque Dominus gladium in omnibus castris: Inu Gofpod je obernil po vfih fbotorjih njih laftne mezhe zhes nje, Wittola (III, 126): unb ber £>err feljrete ifyre eigette @cf)lt>erbter miber fte; drugi drugače, Ros.: unb ber |>err macfjte, bafs fte fttf) iti bem ganjen Sager mit bem @cf)tcerbte aufrieben, Alb.: unb ber ^err fanbte inž ganje Sager baš ©djmerbt au§, Dalm.: je Gofpud fturil, de je po vfej vojfki vfakiga Mezh bil super tiga drusiga. Wittoli podobno besedilo imata franc. bibliji: La sainte B. 1742: et le Seigneur tourna les epees de tous ceux du camp les unes contre les autres, Sainte B. 1757: et le Seigneur tourna les epees des ennemis contr' eux. — Nadaljnje dokaze za Wit-t o 1 o glej n. pr. 1 Mojz. 29. 28; 49. 1; 2 Mojz. 21. 18; 21. 19; 4 Mojz. 23. 7; Sodn. 7. 6 itd. Alberti j a je rabil n. pr. 1 Mojz. 49. 7: Maledictus furor eorum, quia pertinax et indignatio eorum, quia dura: Prekleta niju togota, ker je bila ter do vratna, inu niju ferd, ker je' bil nevfmilen, Alberti: 93erftucf)t jet) i^re SCSutt); benn fie ift fjalsftarrig; berfluctjt fet) itjr 3orn; benn er ift unbarmf)erjig. Vsi drugi drugače: Rosalino: 93erf(ucf)t fet) ifjr gora, ^enn er M* balšftarrig, unb i£)r ®rtmm; benn er ift fjart (enako Wittola in obe franc. bibl.: La sainte B. 1742: opiniatre . . . dure et inflexible. Sainte B. 1757: opiniatre . . . cruelle), Dalm.: Preklet bodi nyu ferd. sakaj on je taku velik: inu nyu slobnoft, ker je ona taku terda. — 2 Mojz. 12. 4: Sin autem minor est numerus ut suffi-cere poffit ad vescendum agnum: Aku je pak majnfhi drushina, kakor jih je potreba enu jagne pojefti, Alb.: . . . fo oiele Seute baju ne|men, alš n o 11) i g finb, um baž Samm nufjueffen; drugi drugače: Ros.: bte gemtg finb, Wittola: fo »iele jufammen, bi§ fie ba§ Samm aufeffen tbnnen, Dalmatin: dotler nyh tulikajn bo, de bodo mogli tu Iagne fnejfti; tako tudi obe franc. — Nadaljnje dokaze za Alb. glej n. pr. 1 Mojz. 30. 32 (konec vrste); 2 Mojz. 15. 8; Sodn. 7. 11; 7. 23; 8. 3 itd. La sainte Bible 1742: 5 Mojz. 33. 8: Perfectio tua et doctrina tua viro sancto tuo: Tvoja popolnomoft, (o Bog) inu tvoj vuk je bil tvojmu fvetimu moshu dan: O Dieu, votre perfeetion et votre doctrine a ete donnee a 1' homme, que vous vous etes confacre. Podobno tudi Sainte Bible 1757: O Dieu que votre perfeetion et votre lumiere foient donnees a la race de 1'homme, que vous vous etes confacre. Vsi drugi drugače: Ros.: ®eine 2Mfomment)eit, D ®ott: unb beine Sefjre ift beg beinem fieiligen 9)fanne, Alb.: Seine $oIlfommenf)eit unb beine Sid)ter miiffeft bu Don beinem fjeiligen 9ttanne neumen, Dalm.: Tvoja Prauda inu tvoja Luzh oftani per tvoim fvetim Moshi. (Wittola tega mesta nima). — Rut. 1.5: remansitque mulier orbata duobus liberis ac marito: je farna oftala, potem ker je mosha, inu dva fyna sgubila: La sainte B. 1742: demeura feule, aiant perdu fon mari et fes deux enfans. Vsi drugi drugače, Sainte Bible 1757: refta ainfi privee de fes deux fils et de fon mari, Ros.: blieb ba» SBeib itbrig, nadjbem fte ifjreš DJČauneš unb begber ©o£)ne beraubet raorben mar, Alb.: fo blieb baž SBeib ollein, ifjrer ©oljne unb if)re§ fflfannež beraubt, Wittola: blieb atlein, oljne 9ftann unb ofjneSinbet, Dalm.: je ta Shena zhes oflala, obeim Synom inu fvojmu Moshu. — Rut. 1. 13: doneč crescant et annos pubertatis impleant: dokler bi gori srafli, inu lejta sa shenitu dofegli: La sainte B. 1742: qu'ils fuffent grands et en age de fe niarier. Vsi drugi drugače: Sainte B. 1757: ... qu'ils fuffent grands? vous referveriez-vous p o ur eux, en forte que vous ne priffiez point d' autre epoux? Ros.: biž fie ernjod^Jen ludren, unb if)re mannlicfjen Safjre erreidjet f)atten, enako Alb. (Wittola tega mesta nima), Dalm.: . . . zha-kati, dokler srafto? Bote li proti mogle zhakati, de bi Moshou nevsele? Nadaljnji dokazi Rut. 1. 11; 1. 12 itd; Sodn. 5. 2; 5. 17; 5. 21 itd. Sainte Bible 1757: 2 Mojz. 15. 1: Tunc cecinit Moyses et filii Israel carmen hoc Domino: Takrat je sapejl Mojses inu Israelfki otrozi Gofpodu na zhaft leto pejfem. Sainte B. 1757: Alors Moife et les enfans d' Ifrael chanterent a la gloire du Seigneur un cantique. Vsi drugi drugače: La sainte B.: Alors Moife et les enfans d'Ifrael chanterent ce cantique au Seigneur; pristavka na čast nimajo ne Rosalino, ne Alberti, ne Wittola, ne Dalmatin, ne Dietenberger, Cartier ali drugi. Dalje 2 Mojz. 15. 2 itd. Iz staroslovenske biblije sem ugotovil vkljub skrbnemu iskanju le malo mest, n. pr. 1 Mojz. 1. 26: Faciamus hominem ad imaginem et similitudinem nostram: Sturimo zhloveka po nashim ob rasi, inu podobi: s-btvorim-b člka po obrazu našemu i po podobiju. — 2 Mojz. 25. 13: fturiti nofsila is lejfa Setim, enako vrsta 15: Lete nofsila imaj vfelej itd.; strsl. tu: nosila, Vlg.: vectes, Dalm.: Shtange, pomeni tu drog, ©tange (Pleteršnik navaja samo pomen Srage, 2ragbat)re in citira Japlja; pri Japlju ta izraz nima tega pomena). — 2 Mojz. 25. 17: Pokrov te fprave, Vlg.: propitiatorium, Dalm.: Stol te Gnade, Ros.: ®nabentf)ron, strsl. na tem mestu pokrovt. — 2 Mojz. 26. 5: Petdefset penkla (in večkrat v naslednjem!), Dalm.: sanke, Ros.: ©ctjleife, strsl. tu petla itd. Od 1. 1796. dalje Japelj ni več rabil strsl. biblije in tudi nihče njegovih sotrudnikov ne. Glede skladnje je vredno pripomniti, da je več Dalmatinovih tujih sintaktičnih posebnosti zboljšal, veiiko tujih pa na novo uvedel, katerih Dalmatin nima. Posebno čudaški je bil glede tujih predpon; za Vulgatsko abire rabi stalno proč iti, s čimer je pomen mnogokrat pokvari!, n. pr. Sodn. 1.3: abiit cum eo: je s'njim prozh fhal (Dalm. pravilno: je fhal shnym); enako Rut. 1. 1; Mk. 14. 10; Lk. 22. 4 itd. Za Vulg. ingredi ali intrare ima stalno noter iti, n. pr. Mt. 18. 8: ad vitam ingredi: k'shivlenju noter grefh (Dalm.: grefh v' itd.); enako Rut 1. 2; Mt. 18. 9; 19. 17; Mk. 1. 21; 2. 26; 11. 15; Lk. 4. 16; 7.6 itd. Za dimittere: doli pustiti, n. pr. debitum dimisi tibi; Rosalino: tiadjlaffen: dolg fini jeft tebi doli puftil (Dalm.: tebi odpuftil), enako Mt. 18. 27; 19.23; Mk. 1. 32 itd. Dalje: Sodn. 2.12: eduxerat eos de terra: jih je bil is Egyptovfke deshele vun fpelal (Dalm.: is deshele ispelal), enako 3.10; Lk. 8. 46 itd. — Sodn. 2. 14: tradidit eos: jih je zhes dal (Dalm.: je nje dal tem v' roke, kateri itd.), enako: 3.8; 3. 10; 4. 2 itd. — Mk. 1.33: civitas congregata: vfe meftu fe je vkup fpravilu (Dalm.: fe je sefhlu) itd. Takih tujih posebnosti je še več. Literarno zanimiv pa je njegov besedni zaklad. Iz Po-hlinovega slovarja ima 1. 1784., 220: narod bo zhes narod gori vftal (besedo je bral večkrat tudi pri Kastelcu, n. pr. bela ap. 2. 5: is vfili narodou, toda naglas kaže, da jo je vzel iz Pohlina: Narod, ©ie kation. Natio, gens.); besedo rabi zelo pogosto, navadno z naglasom: narodov (114), narode (147), narodi (220) itd. — Dalje: Defsetak (Mk. 15. 43; Vulg.: de-curio; Pohlin: Desetak, Decurio), enako Lk. 23.50: Josheph, kateri je bil en defsetak. — Mt. 27. 51: sagrinalu, Vlg.: velum (Pohlin: Sagrinalu, Velum; ima iz Hipolita). — Lk. 22. 4: s'Poglavarji (Dalm.: s'Kapitani), 1786, 189: Poglavarftva. (Pohlin: Poglavar, capitaneus; Poglavarftvu). — 1786, 106, planili na gledalifhe; r. t. 107: v' g 1 e d a 1 i s h e, Vlg.: theatrum (Pohlin: Gledalishe, Theatrum). — Dela ap. 17. 29: sdolbenje te vmetalnof ti (Rosalino: ber ftunft; Pohlin: Umetalnoft, ®te fiiuift). — Dela ap. 13.8: deshelfkimu Na-m 9 ftniku (enako vrsta 8, 12 itd.), Rosalino: ©tattfjalter. (Pohlin: Nameftnek, Nameftniftvu). — Dela ap. 28. 1: perludnofti, Vlg.: humanitatem (Pohlin: Perludnoft, Humanitas. — 1791: 167: jedy od teftenine (Pohlin: Teftenina, Seigttert). — 2 Mojz. 28. 4: Nadramenzo (tožilnik), enako vrsta 6, 12, 15 itd. Ros.: ©djulterfleib (Pohlin: Nadramneza, ©totte, Stolla). — 2 Mojz. 28. 28: s' prevoso, enako 4 Mojz. 15. 38: prevose (Pohlin: Prevufa, Sanb, ©tricf). Vzel jih je gotovo še več, ali vse se ne dado izpričati. Iz Vodnika (Pisanice) ima: Mt. 11. 17: fmo klagovali pod črto: Mile pejfmi p e j 1 i; po Japlju ima M. Wolf 1802, 39: mile pejfmi, Ezek. 2. 9 (odtod še Wolfovo sv. pismo 1859). Med ljudstvom je dobil: fo vfe na pomagaje vseli (Dela ap. 27. 17; Rosa!.: gef>raud)ten fie ficf) ber £ilfžmittel). — Dela ap. 27. 39: saton, Rosal.: 2)Jeerbujen, Dalm. tu: breg, enako Kastelec). — Jan. 20. 7: potna pezha (Ros.: <5cE)njeif3titcf), Dalm : Antvello, accus., enako Kastelec); enako Jan. 11. 44. — 4 Mojz. 22. 27: jo (= oslico) po rebrih vudrihal. — 4 Mojz. 22. 24: fe je v'eno tefnizo med dve ogradi vftavil. V Trstu je dobil mornarske izraze kakor: Dela ap. 27. 11: je Sadneku verjel (Ros.: ©teuermann, Dalm.: Barkarol). — Dela ap. 27.40: fo vosi e tih sadnih jadro v rasvesali (Dalm.: fo tiga Timona s'vese resvesali, Ros.: loften bte šftuberbanbe auf). — Dela ap. 27. 41: fo s'barko sadeli: inu ta fprejdni konez te barke fe je vtaknil (vse to se še danes govori v Barkovljah in na Kontovelu pri Trstu). Po strsl. pa je ravno tam: fo to malu jadru pruti vetru obernili (strsl.: Majioe BtTpmio). Nekaj izrazov je pač sam ustvaril, n. pr. 4 Mojz. 8. 4: ftavniza; Alberti, po katerem je to vrsto prevedel, ima: bie 2Rittelftangen. — Rim. 1. 27: moshtvu (Dalm.: Moshje), 1 Mojz. 17. 27: mofhtvu (Ros.: aHe Sttanner). — Rim. 1. 26: shenftvu (Dalm.: Shene). — 2 Mojz. 35. 22: sapestnize množ. (Ros.: Šlrm^ierbe) itd. Iz Jambrešiča ali deli a Bell a ima: 4 Mojz. 23. 22: eniga Noforoga; enako 5 Mojz. 33. 17; toda v Jobu 39, 9 (rokopis) piše: nofso-rog. Le-to obliko je gotovo vzel iz Jambrešiča, ki ima pod Rhinoceros: Nofzo-rog; prvo obliko bi bil lahko vzel tudi iz della Bella, ki piše pod Rinoceronte: fcivina (= živina) nosoroga. Belostenec besede nima (in po Akad. rječ.) tudi drugi slovarji pred 1. 1791. ne. Iz Gutsmanna je vzel le eno besedo: 1791. 1 Mojz. 1, 21: fome tož. mri. (Guts. 546: Som). 3. Leta 1798. je izdal Traven Bukve psalmov. Ko je Kumerdej od dela odstopil, je začel Japelj misliti na druge sodelavce. Že 1. 1796. omenja v predgovoru Modesta Šraja. Da bi šlo delo hitreje izpod rok, je pridobil večje število sotrudnikov. Iz Šrajevih in Riharjevih rokopisov je razvideti, da je sodelovalo pri enem zvezku več pisateljev. Ker so bili Šrajevi in Riharjevi rokopisi, ki so izšli v tisku šele 1801 in 1802, že meseca aprila oziroma (druga zbirka) meseca oktobra 1799 od škofijske komisije potrjeni, je gotovo, da si je te sodelavce že mnogo prej pridobil. Tako se da sklepati, da je naprosil že zgodaj tudi Travna, čigar knjiga je 1. 1798. že izšla (predgovor podpisan: 14. jan.). Sodelavcem je najbrže dal tudi instrukcije, kako naj prevajajo in katerih pripomočkov naj se drže. Dejstvo je namreč, da rabijo vsi te vire, katere je rabil Japelj pri starem zakonu. Travnovo delo se je vršilo po istih načelih kot Japljevo. Zbral je vse domače vire in pripomočke in porabil vse že obstoječe dobre prevode psalmov ter segel po istih mnogoštevilnih tujih virih kakor Japelj. Iz Gollmayrjevega molitvenika Sveta mafha (1783) je vzel 7 spokornih psalmov (6, 31, 37, 50, 101, 129, 142) ter jih malo popravil. Gollmayr sam jih je po raznih virih na novo prevedel. Rabil je Dalmatina in semtertja Trubarja. Izmed tujih se dado ugotoviti Rosalino, po katerem je največ prevajal, Dietenberger in Sacy: La sainte Bible 1742. Več inačic se pa iz teh virov ne da pojasniti, zato mislim, daje rabil tudi Mesenguyja, po katerem je ta molitvenik priredil; tega pa v Ljubljani ni. Gollmayrjevo besedilo živi v popravljeni obliki še v Wolfovem sv. pismu. Iz Gollmayrja je vzel te psalme tudi Debevec (Kratki navuki ... te pokore, 1783, 40—62), na kar je sam namignil v 3. izd., str. 76. Toda Traven jih ni vzel iz njega, ampak iz GoIlmayrja, kakor kažejo inačice. Gollmayr je rabil Trubarja, n. pr.: ps. 37. 3: tvoja roka je fylnu teshka nad mano; sylnu ima samo Trubar, drugi nihče. Ps. 142. 3: kateri fo she sdavnej umerli; Trubar: kir fo fdaunu vmerli (vsi drugi drugače) itd. Dokaz za Dietenbergerja: Ps. 37. 4: ny sdravja na inojimu shi-votu, Dietenberger: in meinern Seibe (vsi drugi po Vulgati: in carne mea). Ps. 50. 3: Operi me vez h inu vez h od moie hudobije, Dietenberger: meijr unb mefjr (vsi drugi drugače) itd. Dalje: Ps. 50. 4: moji grehi fo vednu pred mojimi ozhmy: La sainte Bible 1742: devant les yeux (vsi drugi drugače). Za Dalmatina in Rosalina ni treba dokazov. Da jih je Traven vzel po Gollmayrju in ne po Debevcu, se pri vseh psalmih vidi, n. pr. Gollmayr: Ps. 6. 9: Beshite od mene ufi, kateri hudobijo dopernafhate (enako Traven; Debevec: Beshite od mene vfi hudodelniki) itd. Traven je zgled neiskrenega pisavca začetnika. Du Hamela, iz katerega je vzel razen dveh treh vse razlage pod črto, ne omenja v uvodu. Navaja pa več slavnih komentarjev, ki jih je dobil v ljublj. semen, knjižnici, katerih ni bral. Rabil ni Titel-manna (od 1498—1537: 2 zvezka: Sectio prima (pri 2. zvezku: secunda) Elucidationis in omnes psalmos . . . 1548), Jansenija Gentskega (1510 —1576: Paraphrasis in Psalmos... Lugduni 1697), janzenista Duguet-a (1649 — 1733: Explication du livre des Pseaumes . . . Pariš 1733). Ker ni resnično, kar govori o komentarjih, smemo sklepati, da tudi vseh del, ki jih navaja za prevod, ni rabil. Pravi, da je rabil hebrejski tekst ter „Po-lyglota latina versionis Syriacae, Arabicae, Paraphrasis Chal-daicae (glej Kirchenlexikon X. 144) ter Pagnina (Pagnino, od 1470—1541, je prevedel v latinščino sv. pismo 1527 iz hebrejskega in grškega izvirnika, Kirchenlex. IX, 1270). Pravi, da je upošteval tudi septuaginto, a vse razlike je dobil pri Tiriiiu (158U—1636: Commentarius in sacram scripturam . . . Venetiis 1731) in pri Menochiju (Commentarius in sacram scripturam . . . Antverpiae 1679), odkoder je povzel tudi uvode k posameznim psalmom. Hebrejske razlike, ki jih navaja pod črto, je vzel iz Bellarmina: Explanatio in Psalmos . . . Venetiis 1726 (semen, knjiž.). Res pa je rabil „plures . . . germanicas, gallicas et duas flavicas versiones", t. j. rabil je Rosalina, po katerem je največ prevajal, Albertija, Dietenbergerja ter obe francoski bibliji. Dve slovanski ste: Dalm., ki ga je močno porabljal, in Trubar, ki ga je rabil prav redko (da ga je rabil, je ugotovil že Remec, r. t. 95, 98 itd.) Razlage je vzel iz Du Hamela, n. pr. str. 6.; 4. ps.: „Na mefti: H'komu fe per Hebrearjih povfod bere: Naprej- pejvzu" : Du Hamel: In finem... Hebraei exponunt, praecentori in carminibus. — Str. 35.; ps. 17. 9. vrsta: Jo je: inu je trefkalu" : Du Hamel: ex qua fulgura corufcant. — Str. 116.; ps. 47. 8: barke od Tharsis ... to je: na velikim morji : Du Ham.: naves Tharfis (e): pod črto: (e) Magni maris. — Štr. 163.; ps. 67. 14: „. . . golob je po fprizhovanji preroka Jeremia XXV. P(oglauje) snaminje tih Chaldejzov": Du Hamel: Columbae erant infignia Chaldaeorum vexillis impreffa. Unde Nabuchodonofor a Jeremia non femel columbae nomine exprimitur. — Str. 345.; ps. 136. 7: „otrozi Edom: to je: Idumaejzi" : DuHam.: filiorum Edom (f); pod črto: (f) Idumaeorum itd. Dietenbergerjev prevod sv. pisma je prvič izšel 1534 v Mainzu (glej Kirchenlexikon III. 1739) in še pozneje pogosto; jaz imam izdaje iz 1. 1600. in 1618. (ljublj. semen, knjižnica) in 1776. (ljublj. frančišk. samostan); tu citiram zadnjo. Traven: Ps. 67. 7: Bog je, kateri l'tury, de ludje ene mifli v'eni hifhi prebivajo: Dietenberger: ®ott! ber tnad^et bajj 9Jfenjd)cn einež €>mne? in einem §atije tcofjnen (vsi drugi drugače); konec te vrste je vzet iz Albertija: puntarji pak v'puftih krajih prebivajo: bie (Smporer aber looljnen an biirrer ©tatte. Po Albertiju: Ps. 67. 13: Krajli teh vojfka fo povfod bejshali: S)ie ftonige ber ®riege»f)eere flotjen (drugi drugače). Ps. 67. 17: Sa kaj fe povsdigujete ve vifsoke gorr?? 2Barum ftammet iijr eucf) jo auf, if)r ^o£)en 33erge? — Sacy: La sainte Bible 1742: Ps. 17. 34: Kateri je moje noge hitre fturil, kakor noge tih jelenov: qui a rendu mes pieds auffi vi te s que ceux des cerfs (vsi drugi drugače). Ps. 17. 3: Deus meus adiutor meus et sperabo in eum: Moj Bog je moj pomozhnik, inu v'njega bom vupal: Mon Dieu eft mon aide itd. Ps. 61. 5: Verumtamen pretium meum cogitaverunt repellere: V' refnizi ony miflio meni mojo (romanska posebnost!) zhaft odvseti: lis ont con-fpire enfemble pour m' o ter ma gloire (Sacy iz 1. 1700 ima drugače. — Sainte Bible 1757: Ps. 1. 3: lignum, quod plantatum est secus decursus aquarum: enak enimu sraven tekozhih voda safajenimu drevefsu: femblable a un arbre plante fur le bord des eaux courantes (vsi drugi drugače). Ps. 67. 14: Si donniatis inter medios cleros: Aku lih bote vy med ogni-f h ni m i kamni leshali: Quand vous feriez reduits a etre comme couches dans le foyer. Ps. 17. 18: Quoniam confortati sunt super me: sakaj ony fo bily mozhnejfhi, kakor j eft: qui etoient plus forts que moi itd. Včasih je porabil v prevodu tudi kaj iz komentarjev; tako ima v ps. 17.34: Ti fi fturil, de fim v'moji hoji velike ftopine delal — besedilo iz: Du Hamel-a (pod črto): effecifti, ut mihi pateat iter expeditum. Traven piše v splošnem še isti jezik kakor Japelj. V pravopisu pa se že kaže Debevčev vpliv, ki se je pri nadaljnjih so-trudnikih vedno bolj uveljavljal. Vendar rabi še malo Debev-čevih oblik in še te nedosledno. Morda mu jih je branil Japelj, ki ni maral Debevčevih novotarij. Japelj ni do konca življenja nobene sprejel in Debevcu še takrat, ko je 1. 1791. v 1. zvezek star. zak. sprejel njegov sestavek »Govorjenje od branja f. pifma", ni pustil njegovega pravopisa, ampak je moral pisati popolnoma vse po Japljevo. Travnove psalme je še isto leto porabil neki frančiškan, ki je spisal obširno, 657 strani obsegajočo razlaaro psalmov (rokopis v frančišk. samost.knjižnici: Bukve resloshenih Pfalmou. . . . fpifanu u'leiti 1798). Takisto je sprejel besedilo Škrinar-jevega prevoda Visoke pesmi (1798) v nadaljnjem delu rokopisa. 4. Leta 1798. je izdal Škrinar Modroftne bukve. Ko odpremo knjigo, takoj začutimo, da imamo pred seboj močno osebnost, kakršne doslej nismo srečali. Novi sodelavec, ki ga je Japelj za ta prevod pridobil, se ni šolal ob njem kakor Traven, Šraj in Rihar, ampak ob večjem duhu. ob Vodniku. Vodnik se je prejšnje leto jezikovno izčistil in Škrinar je takoj sprejel njegov zboljšani črkopis, skladnjo in besedni zaklad. In če odpremo vire, po katerih je prevajal, vidimo, da tudi prevaja lepše kakor vsi dosedanji sotrudniki; prevaja po misli, svobodno, ne več po črki. Vendar se mu v tej knjigi še pozna razvoj. Od začetka je jezik slabši, pozneje pa je tem lepši, čim bolj gre knjiga h koncu. Edino, kar ga kazi, je Debevčev pravopis, ki se po svoji nezrelosti slabo sklada z njegovo lepo slovenščino. O virih sam nič ne govori, omenja samo komentarje (str. XVI), ki so po večini vzeti iz one dobe (Cartier, Du Hamel, Calmet), nekaj je tudi starejših. Viri so isti kot pri Japlju v starem zakonu. Držal se je Vulgate, prevajal je najbolj pogosto po Rosalinu, težja mesta pa največkrat po Wittoli, redkeje po Albertiju ali francoskih biblijah. Dalmatin mu je bil dober vir za besedni zaklad. Njegov prevod je nov, a ni izšel neposredno iz Vulgate, ampak iz naštetih virov. Dokazi za Albertija: Modr. 1. 14: Creavit enim, ut essent omnia et sanabiles fecit nationes orbis terrarum et non est in illis medicamentum exterminii nec inferorum regnum in terra: Ker Bog je vfe taku ftvaril, de bi obftalu: inu vfe v' f ve j ta sazhetki ftvarjene rezhy je on osdraviozhe fturil: inu v'njih ny fmertniga ftrupa, tudi ny pekla krajleftvu na semli bilu: er £)ot afieS fo gefdjaj^en, boB eš bleiben fonnte; bie Uronfdnge ber SSelt finb fjeilbringenb; fein fcfjablidješ <35 i f t ift in t£)nen, unb auf ber Srbe nicf)t baš 9teicf) ber §otIe (vsi drugi drugače); dalje: Modr. 1. 10 itd. — Wittola: Modr. 2. 16: Tam-quam nugaces aestimati sumus ab illo: On nafs sa otrozhje ludy dershy: Wittola (X, 90): 2Bir toerben »on iE)m fiir finbifd^e Subert ge^alten (vsi drugi drugače). Modr. 1. 6: Quoniam renum iilius testis est Deus: sakaj Bog njegovu notrajnu posna. WittoIa: benn ©ott ift ein ©rfenner feiner 9?teren (notrajnu je vzel iz Rosalina: benn ®ott ift geuge 0011 feincm Snnerftett); na-daijnji dokazi: Modr. 1. 3; 1, 16; 2.1 itd. — Sainte Bible 1757: Ecclesiasticus (prolog): Multorum nobis et magnorum per legem et prophetas, aliosque qui secuti sunt illos, sapientia demonstrata est; in quibus oportet laudare Israel doctrinae et sapientiae causa: Poftava, Preroki, inu drugi, kateri fo sa njimi prifhli, l'o nam mnoge, velike, inu modre rezhy pokasali, v' katerih je Israel savolo vuka, inu modrofti hvale vreden, ker ne famu lety, kateri to govore, morejo vuzheni biti itd.: La loi, les prophetes, et ceux, qui les ont fuivis, nous ayant donne beaucoup de chofes, et des chofes tres-grandes, qui rendent Ifrael digne de louange pour fa doctrine et pour fa fagelle, non-feulement il faut que ceux qui les lifent itd. (vsi drugi drugače); nadaljnji dokaz: Eccles. 1. 19; 1.35 itd. — La sainte Bible 1742: Eccles. 1.6: et astutias iilius quis agnovit? inu kdo je nje fkrivnofti fposnal; vzel iz opombe na robu: et qui a penetre fes artifices divins* [na robu: i. e. Ses divers et fecrets confeils; Sacy iz 1. 1700. nima te opombe]; drugi drugače: Dalm.: Gdu bi fize mogal vediti, koku bi fe mogla Modruft inu rasum sadobiti? Rosalino: unb trem ift iEtre SlhigEjeit funb gemadit tuorben (enako Cartier, Dietenberger), Alberti: tlugen 2(nfcf)[age (Wittola nima), 1757: et qui a penetre fes artifices divins? itd. 5. Japelj je medtem pripravljal za tisk dva nova zvezka, a ni mogel slutiti, da jih ne bo sam izdal in da bo moral radi njih podjetje zapustiti. Knjigi bi bili morali kmalu iziti, ker govori o drugi že Traven 1. 1798.: „. . . beri perve, inu druge bukve tih Krajlov, katere imajo v' krajnfkim jesiki v' kratkim na dan pridti" (Predgovor, 12). Prvi zvezek, ki je pozneje v tisku izšel i. 1801. (pod imenom Rihar-Šraj kot 3. zv. star. zak.) je obsegal Paralipomenon in Tobija, o katerih se ne ve gotovo, kdo jih je prevedel, a mislim, da Japelj; Ezdra, ki ga je prevel Rihar; Judit in Ester, ki jih je prevedel Šraj, in .Job, ki ga je prevedel Japelj. Drugi zvezek je obsegal 4 knjige Kraljev, od katerih je prvo in tretjo prevedel Japelj, drugo in četrto pa Šraj. V ljublj. semeniški knjižnici so se ohranili rokopisi obeh zvezkov razen Paralipomenon in Tobija, ki so bili pa že 1.1808. izgubljeni, kakor je videti iz Japljevega životopisa v Neue Annalen der oest. Lit. 1808 (citat pride pozneje), kjer pa životo-pisec ne poroča, kdo jih je prevedel. V teh rokopisih sta Rihar in Šraj pisala čisto drugače kakor pozneje v tisku; tu sta pisala še popolnoma Japljev jezik, Rihar ima celo veliko dialektičnih oblik. Doslej sem mislil (RZDHV, III. 144), da ju je šteti med reformatorje slov. proze, toda ti rokopisi so pokazali, da je njun jezik za tisk prirejal Škrinar. Ko je hotel dati Japelj delo v tisk, je spoznal, da mu javno mnenje ni več naklonjeno. Ob tej priliki je moral doživeti od lastnih sotrudnikov veliko osramočenje. O teh žalostnih dogodkih nam poročata Kopitar in životopisec v Neue Annalen, največ pa nam govore rokopisi in knjige, ki so na podlagi teh rokopisov izšle. Kopitar poroča: „. . . nun fing eine kleine Opposition von Seite der Revidenten an; Debevz iirgerte sich iiber die Germanismen, Vodnik und Shkrinar traten ihm bei, und dann die ubrigen" (Briefwechsel 38). Kdaj je to bilo, ne vemo; vemo pa, da Vodnika in Debevca doslej še ni bilo med škofijskimi cenzorji ali, kakor jih Kopitar imenuje, revidenti; prvič se omenjata šele pri 8. zvezku st. zak., ki sta ga izdala Škrinar in Rihar 1.1800. (uvod podpisan: 5. dec. 1799). Vprašanje je tudi, če so vodili odpor proti Japlju vsi trije v enaki meri. Vse kaže, da je odpor začel in vodil Škrinar, ona dva sta imela le podrejeno vlogo. Ker je pisal doslej Rihar Japljev jezik in je v tem zvezku (1800) jezik Škrinarjev, je gotovo, da je začel odpor Škrinar. In ker je v vseh nadaljnjih zvezkih st. zak. isti jezik, je gotovo, da je odpor vodil ves čas isti. Da Debevec ni imel neposrednega vpliva, se vidi iz pisave, ki se v teh zvezkih loči od one, kakor jo vidimo v Debevčevi izdaji nov. zak. II. d. 1804. Najmanj vemo o vlogi Vodnikovi, dasi vemo, kako je ta sodil o Japljevem jeziku. V izvodu, ki ga hrani licejka (10075 II Cc na vrhu se število: 12) je s svinčnikom popravil prvi dve poglavji iz 1. 1784. in črtal germanizme. Škrinar je najprej pridobil zase Riharja in Šraja, nato pa je Japlja samega onemogočil. V to dobo mora spadati oni dogodek, ki ga omenja Kopitar v istem pismu: „Japel . . . entzweite sich mit den Laibacher Revidenten, machte ihnen Vorvviirfe etc." (r. t. 39). Stvar je prišla tako daleč, da si Japelj od dosedanjih škofijskih cenzorjev ni več upal dobiti dovoljenja za tisk, zato si je izposloval od škofijstva nove cenzorje, in sicer same duhovnike iz soseščine; bili so to dekan Jos. Golhnayr in kaplana dr. Luka Burger in Martin Strgulc iz Kranja ter Janez Rode, dekan v Šmartinu pri Kranju. Ta odbor mu je dal dovoljenje za tisk 4 knjig Kraljev dne 12. aprila 1799 (rokopis na koncu četrte knjige Kraljev), za ostale knjige pa 3. okt. istega leia (rokopis na koncu knjige job). Za enkrat je Japelj zmagal, ali Škrinarjevi somišljeniki niso mirovali. Medtem je izšla 2. izd. nov. zak. I. d. (uvod podpisan 3. jan. 1800), za katero so se bili, kakor se vidi iz opazke v uvodu, hudi jezikovni boji, in Škrinar je videl, da se z Japljem o jeziku ne da govoriti. Zato je sklenil, da za tisk pripravljena Japljeva zvezka sam izda. Delo je sicer s tem veliko pridobilo, a način, kako so to izvedli, je nedopusten. Najprej so dali v tisk knjige od Paralipomenon do Joba (izšle kot 3. zv. st. zak. 1801). Tiste knjige, ki sta jih prevedla Rihar in Šraj, je Škrinar samo jezikovno spremenil (popravil); kar pa je prevedel Japelj, t. j. Joba (izgubljenih knjig Paralipomenon in Tobija ni mogoče primerjati), so tudi stvarno zelo spremenili, da bi Japljevo besedilo kolikor mogoče zakrili; besedilo so močno spremenili po Albertiju, Rosalinu, Wittoli in Dalmatinu; da so zboljshli jezik, se seveda razume. Zvezku sta dala ime Rihar in Šraj, Japljevega imena pa niti omenili niso, dasi je ostal Job v osnovi še njegov in so sprejeli skoro vse njegove poprave pri Riharjevem in Šrajevem prevodu. Da bi se Japljevo ime čisto odstranilo, so si v predgovoru pomagali celo z lažjo in zagotavljajo, da sta imela delo le dva v rokah: Ut tomi hujus editio velocioribus progrederetur pafsibus, duo simul translatores . . . operi admovimus manus (str. 1. in 2.). Ker nosi tiskana knjiga odobrenje starih škofijskih cenzorjev (ne onih, ki so Japiju natis dovolili), je moralo za vse to vedeti tudi škofijstvo. Ko je Japelj dobil tiskano delo v roke, je gotovo užaljen protestiral proti takemu početju. A pri drugem zvezku (izšel 1802) so še grše ravnali z njim. Dočim so Šrajev prevod (drugo in četrto knjigo Kraljev) zopet le jezikovno popravili, so Japljev del (prvo in tretjo knjigo) še huje raztrgali. Poleg tega so se pri obeh Šrajevih knjigah nad Japljem maščevali tudi s tem, da niso sprejeli nobene njegove poprave, dočim so pri prejšnjem zvezku sprejeli skoro vse. Trudili so se, kako bi Japljev prevod čim bolj utajili. Kjer se je kaj oddaljil od Vulgate, so se ji ti približali; kjer Japelj ni rabil Rosalina, Albertija, Wittole in dr., so jih ti prevajali; na mnogo mestih so nanovo sprejeli Dalmatinovo besedilo; seveda so zboljšali tudi jezik. Posameznih izrazov so se tako ogibali, da pišejo ti n. pr. „rezhi", če ima Japelj „dejati"; „napraviti", če je pisal Japelj »narediti"; namesto Japljevega „ pregovor" so rabili v III Kraljev 4. 32: „pripovift" (iz Pohlina: Pripovift, ©pric^rtrort). Nedotaknjenih so pustili le malo mest. V uvodu pa so se še bolj zlagali kot pri prejšnjem zvezku. Šraj, ki je dal zvezku ime, izjavlja, da je on sam prevedel to knjigo, čeprav se je 1. 1796. v uvodu knjige Josue omenilo, da delo dva prevajata: „. . . me folum habeant translatorem . . . qui in praefatione libro Josue praefixa non unum fed duos eorum versores nominari intelligunt.1 Da je Japlja to tako užalilo, da se dela ni več dotaknil in da tudi pri drugi izdaji nov. zak. II. del 1804 ni več sodeloval, je jasno. Omenjeni životopisec, ki glede prvega zvezka nič ne poroča, nam poroča o drugem zvezku naslednje, kar pa ni čisto natančno: „. . . 1802 (to je bilo pač prej, opomba poročevalca) 1 Simon i 6, Slov. bibliografija, 388 tega zvezka ni zaznamoval. Ker sta Japelj 1796 in ta knjiga skup vezani in sta izšli obe skupaj kot 2. zvezek, je Simonič obe strnil v eno in štel zadnjo stran (543) te knjige kot Japljevo knjigo iz 1. 1796 On navaja: „11 . . . (Bukve Josue, Sodnikov, Ruth in kraljev [tega ni v naslovu!] per Georgium Japel . . . 1796 8° (V) + 543 str." Pravilno je: II. zvezek obsega dve knjigi: Japelj 1796, 245 str. in Sraj 1802, 543 strani. war er im Begriffe, seine mit Beyhiilfe eines neuen Mitarbeiters Hr. Modest Schrey . . . iibersetzte 4 Biicher der Konige auflegen zu lassen, davon die Geistlichkeit der Erzdiozes schon ehevor durch Zirkularien vorbereitet war; allein auf eine unerklarbare Art, die den Seligen bis ins Grab schmerzte, wurde diese seine Auflage vereitelt, in Geheim eine andere Uebersetzung ver-anstaltet (kako je v resnici bilo, glej prejšnje izvajanje, opomba poroč.), und ehe er sichs versah in Laibach gedruckt, wobey noch die bereits von Ihm corrigirten Bucher Paralip. sammt dem Buche Tobia in Verlust geriethen . . . Die Manuscripte blieben dann ungedruckt (bili so vsi v 1. in 2. zvezku uporabljeni, opomba poroč.), und befinden sich noch unter den zurtick-gelassenen Schriften des Seligen (Škrinar in dr. so jih shranili v ljublj. semen, knjižnici; sicer bi bili v licejki ali v narodnem muzeju, kjer je druga ostalina, opomba poroč.), von den Cen-soren unterfertiget und zum Drucke bereitet. Nebst diesen Manuscripten sind noch folgende vorhanden: die Bucher Judith und Esther" (oboje Šrajev prevod, porabljen v 1. zvezku, opomba poročevalčeva; Neue Annalen der oest. Lit. 1808, I. 286, Intellig. Blatt 120). Japelj, Rihar in Šraj so rabili v teh knjigah iste vire, kot jih že poznamo; poleg tega je rabil Japelj pri teh knjigah tudi Kastelca in pri Tobiju Paglovčeve Tobiove bukve (1733). Kastelca je rabil pri novem zakonu, kakor smo že videli, in pri starem zakonu 1796, pri knjigah Kraljev in Paralipomenon. Pri 2. in 4. knjigi Kraljev ga je rabil tudi Šraj. Nekaj zgledov za novi zakon: Mt. 18.34: gaje trinoga m zhes dal, Kast.: ga je isdal trinogom, Mt. r. t.: vufs zhihern dolg, Kast.: vus zhiherni dolg (ima iz Schonlebna). Mt. 20. 8: rezhe fvojmu hifhniku, Kast.: hifhniku. Mt. 22. 2: shenituvanje, Kast.: shenitovanie itd. — Stari zakon: I Kraljev 1. 1: njegovu ime je bilu Elcana (Japelj, rokopis), Kast.: niegovu ime je bilu Elcana. I Kraljev 1. 3: je hodil ob poftavlenih dneh ... de bi molil (Japelj, rokopis), Kast.: ob poftavlenih dnevih, de bi molil itd. II Kraljev 11. 1: Pergodiiu fe je pak zhes enu lejtu, ob tim iftim zhafsi (Šraj, rokopis), Kast.: Se je pak pergudilu, zhes enu leitu, v' taiftim zhaffu (Dalmatin in drugi imajo drugače) itd. Kastelčevo sv. pismo se ne loči veliko od Dalmatinovega; priredil ga je po Vulgati ter po Dietenbergerju in nem. katol. prevodu iz 1.1662. Tiste svetopisemske odlomke, ki se nahajajo v evangelistarju, je vzel dobesedno iz Schonlebna, na par mestih je rabil tudi Hrena. Schonlebnovo knjigo je tako natančno prevzel, da je prepisal tudi njegove tiskovne pomote, zmote in izpuščena mesta. Sprejel je n. pr. vse njegove pomote na onih številnih mestih, ki sem jih že v Domu in svetu 1917, 279—280 pod črto navel; na par mestih, kjer je n. pr. Schonleben zavrgel Hrenove slov. izraze, je rabil tudi Hrena; Kastelec ima Apokal, 14. 2: je bila kakor teh Godzeu (tako ima Hren; Dalmatin in Schonleben drugače), kateri na fvoje arfe byejo itd. Pogosto je rabil nem. katol. prevod: 93 i bel, baš ift ®ie §eilige ©dEjrift Sllten unb 9ieuen Seftamentl. sJlad) ber u^ralten gemeinen Sa= teinifdEjen .. . Uberfeljung .. . 9JJein§ 1662 (imam iz licejke). N. pr.: Kastelec: Dela apost. 1. 12: kir je blisi per Ierusalemi, eti dan hoda, kakor fe ob fabboti vandra, Sibel 1662: ein Sngreifj, tote man am ©abbat reifet (Dietenberger: unb eine ©abbatjjž 9ieife f)at; Dalm.: leshy en Sobotni pot delezh prozh). — Dela apost. 1. 18: Japelj: njegovu oferzhje fe je isfulu, iz Kastelca: inu vfe ntegovu offerzhje, inu zheiva fo fe iffula; Sibel 1662: unb aUeg jein Sngeroeib ift aufjgefdjiittet roorben (vsi drugi drugače; zheiva ima iz Dalm.). — I Kraljev 12. 6: Japelj, rokop.: Gofpod, kateri je Mojsefa, inu Aarona 1'tvaril, inu nafhe ozhete is Egyptovfke deshele ispelal, je tedaj prizha (teh besed ni v Vulg.), iz Kastelca: Gofpud je prizha, kateri je fturil Moysefa, inu Aarona, inu kateri je s' Egypta vun fpelal nafhe ozhete: Sibel 1662: £)er §erc ift ber 91iot)fen itd. (vsi drugi drugače). — II Paralip. 15. 15: omnes, qui erant in Iuda cum execratione, Rihar, Šraj 1801: Inu to fo vfi fturili, kolikur jih je bilu od Juda, inu fo fe sarotili, po Kastelcu: tu fo fturili vfi ty, kateri fo bily v'Iudi, s'kletovjo, 23ibel 1662: ®aš tt)aten alle bie in Suba luaren, mit SSerftudjung (drugi drugače). — Rim. 1. 10: Japelj: v' mojih molitvah profsim, de bi jeft vender enkrat eno frezhno pot imel po Boshji voli k'vam priti, po Kastelcu: proffim, aku bi jeft kei (kei je vzel tu po Dietenbergerju: etroann) enkrat eno frezhno raisho mogil imeti, po Boshji voli k'vam priti, SBibel 1662: bitte, ob icfj enbliš) bennal einš eine gliicf« lidje ffieife tjaben močite, nad) bem SBillen ®otte§ ju eud) ju fommen. — Pogosto je rabil tudi Dietenbergerja, n. pr. Rim. 1. 19: quia quod notum est Dei, manifestum est in ilis, Kastelec: kar je na Bugu snamu, je nym ozhitu, Dietenberger (navajam izdajo iz 1.1776., ki se od prejšnjih razlikuje le po pravopisu): basjentge, jo an (Sott lunblicE) ijt (»ibet 1662: baž »on (Sott befannt ift, Dalm.: de je Bug, tu je nym ozhitu). — Rim. 1. 20: Kast.: niegova vezhna muzh inu Bogaftvu, bode (aku fe skusi rasum gleda) sagledanu, Dietenberger: feine eroige Šraft unb ®ott= £>eit, merben (fo man§ burd) SSerftanb mertet) erfefjen (vsi drugi drugače). Da je prirejal Dalmatina po Vulgati, je ugotovil že Remec (r. t. 33). Šam je po Dalmatinu izboljševal le posamezne izraze. Pri Tobiju je uporabil Japelj (ali kdor je že prevajal) tudi Paglovčeve Tobiove bukve iz 1. 1733. Dokaz: Rihar, Šraj 1801: Tob. 1. 17: sub chirographo dedit i Ili memoratum pondus argenti: je dal . . . na dolshnu pifmu, iz Paglovca: ufel nie-gove roke dolshnu pifmu (Dalm.: je vsel njegove roke pifmu, Dietenberger in SBibel 1662: £anbfcf)rift) itd. Paglovec je Dalmatinovega Tobija priredil po Vulgati, Dietenbergerju in nemškem prevodu SSibet 1662. Iz svojega je le malo dodal, semtertja je razložil kak Dalmatinov izraz, n. pr.: je nym pernesla to dobro felftvu ali poshto (81), Dalm.: tu dobru felftvu (I[ 151); pred Aidi, ali Ne ver ni k i (108, 110). Včasih je vpletel kako besedo v pojasnilo, n. pr.: Pergudilu fe je pak, de je ona eno mlado kofo na Ionu (tega izraza nima nihče drugi) prejela (40); enako zgoraj: dolshnu pifmu. 33tbel 1662 je rabil n. pr. Rihar, Šraj: 3. 7: Pergodilu fe je pak ravnu taifti dan, iz Paglovca: Inu pergudilu fe je raunu na taifti dan, Sibel 1662: Unb e§ begab ficf) eben (te besede nima ne Vulgata, ne Dalmatin, ne Dietenberger) auff felbigen Sag. — 2. 3: exiliens de accubitu suo, Paglovec: Tobias sdaizi od mife skozhil, 23ibel 1662: ®a fprang er alžbalb auff »on feinern 2 i f d; itd. — Večkrat ni mogoče ugotoviti, ali je rabil 83ibel 1662 ali Dietenbergerja, ker imata oba enak prevod, n. pr. 1. 5: Paglovec: je beishal pred uffo nieh drushino (t. j. druščino), SSibel 1662: miebe er allein atler ©efellfdEjaft, Dietenberger: flolj er allein if)r aHer ®efeHfd)aft. — 2. 19: et de labore manuum suarum victum, quem consequi poterat. deferebat: inu kulikur shiulenia je ona fuoimi rokami perdobila, je damu donesla, 53ibel 1662: unb ma§ fie mit il)rer §anben Slrbeit jur 2eibž= na^rung gettmtnen močite, ba§ bradjte fie, tako tudi Dietenberger; enako 1. 21; 3. 17 itd. — 1. 1: Rihar, Šraj: quae est in supe-rioribus Galilaeae: kateru je v'gornih ftraneh Galileae, po Paglovcu: kateru je v'gurnih krajeh Galilee, iz Dietenbergerja, bie in ben obern Sanben ©aliltia liegt. — Večkrat je Dalmatina napačno prepisal, n. pr. str. 36: vafhi pravizhni dnevi (Dalm.: prasnizhni), 40: daite pervimu Gofpodarju (Dalmatin: pravimu). — Šrajevi in Riharjevi rokopisi iz ljublj. semen, knjižnice so se dali ugotoviti po pisavi. Šrajevo pisavo sem ugotovil na podlagi cerkvenih matic v Št. Jakobu ob Savi, kjer je bil lokalist od 1794—1806. Riharjevo pisavo sem ugotovil po maticah v Komendi, kjer je bil župnik od 1799—1807, t. j. do smrti. — Japelj je rabil v teh knjigah iste vire kot prej, n. pr. I Kralj 3. 1: et sermo Domini erat pretiosus in diebus illis; non erat visio manifesta: Japelj (rokop.): belseda tiga Gofpoda je bila ta zhafs po redkim, ker fe Bog ny ozhitnu rasodel; Wittola: Sšn berfelber. ttmr bag 2Bort dotteš feltfam, nnb er offenbarete fid) nidjt flar ben fflJenfc^en (vsi drugi drugače); enako po Wittoli: 2. 2; 2. 3; 2. 8 itd. Alberti: I Kralj 2. 3: Nolite multiplicare loqui sublimia, gloriantes: Japelj, rokopis: Ne govorite vezh od vifsokih rezhy, inu ne hvalite fe: Alberti: SRebet ja nic^t me^r fo ftolj »on eu^ (vsi drugi drugače), dalje: 2, 8; 3, 21; 5. 6 itd. Job (rokopis): 4. 13: quando solet sopor occu-pare homines: kadar fpanje ludy globoku pogresne, Alberti: loenn bie SD?enfdEjert in t i e f e n ©dfjlaf Itegen (vsi drugi drugače), enako: Job 4, 18; 4. 19; 5. 11; 5. 24; 6. 13 itd. Sainte Bible 1757: I Kralj 1. 14: digere paulisper vinum, quo mades: Japelj (rokopis): Pufti, de fe enu malu vinu fkady, s' katerim fi vinena: laiffez un peu fe diffiper les fumees du vin, que vous avez pris (drugi drugače: Rosalino: $erbaue ben SBein, enako Alberti; Wittola: Derfocfje, Dalmatin: Naj pride tu Vinu od tebe, Kastelec: pocerai). — I Kralj 2. 6: Doininus mortificat et vivificat: Japelj, rokopis: Gofpod v same inu da shivlenje: C'el't le Seigneur, qui o te et qui donne la vie, enako La sainte Bible 1742 (vsi drugi dobesedno po Vulg., Dalm., Kast., Ros., Alb., Witt.). — 2. 1: Exultavit cor meum in Domino: Moje ferze je v Gofpodu od vefsela gori pofkozhilu: Mon coeur a tref-failli d'allegreffe dans le Seigneur (drugi nihče tako). L a sainte Bible 1742: 2. 10: et sublimabit cornu Christi sni: inu bo krajleftvu fvojga Chriftufa v'zhafti povikfhal: et il comblera de gloire le regne (pod črto opomba: Cornu pour roiaume; hebraifme) de fon Christ (vsi drugi po Vulgati). Rihar se je v rokopisu oklepal Rosalina in Dalmatina, vendar je rabil tudi Albertija, n. pr. I Ezdra 4. 6: In regno autem Assueri, in principio regni eius itd.: Pod krajluvanjam pak Alverja, vshe . . . (v rokopisu: k m al) v' sazhetki njego-viga krajluvanja, Alberti: 3a, unter ber SRegierung bež 2tffueru§, g I e i cf» 2lnfang§ feiner 9iegieritng itd., dalje 3. 13; 4. 10 itd. — V rokopisu je njegova slovenščina slabša kot Šrajeva; ušlo mu je še veliko polhograjskih dialektičnih oblik, n. pr. I Ezdr. 4. 15: napravle (= napravlja), 3. 13: s m ef h enu (= zmešano); II Ezdr. 4. 7: versu (= vrzel); stalno piše: na (= ne) bosh I Ezdr. (4. 16), na bo (4. 21) na bojo dazio . . . dajali inu leto bo zel kralami (= Debevčeva oblika!) k'fhkodi (I Ezdr. 4. 13; v tisku: ne bodo ... to bo zelii krajlam k'fhkodi); dalje piše: kater (I Ezdr. 5. 3), prerokvala (5. 1), fvitvavzi (5. 3) itd. Japljev rokopis Job so za tisk najbolj predelavah po Albertiju, Rosalinu, pogosto tudi po Dalmatinu, n. pr. Job 1. 5: Ne forte benedixerint Deo in cordibus suis, Japelj, rokopis: Morebiti . . . nifo Boga v' fvojih ferzih sahvalili, tisk: Boga v'fvojih ferzih reshalili: Alberti: ®ott in if)rem §erjen* gefcgnet (* pod črto: b. i. beleibiget), drugi drugače. — Job 1. 11: nisi in faciem benedixerit tibi, Japelj, rokopis: kaj vela, de te bo v obras hvalil {prečrtal), shegnal (prečrtal) rotil, tisk: de te bo pod ozhy klel, Alb.: ob er bicf) nicfjt in§ Slngeficfjt fludjen toirb; enako besedilo 2. 5: rokopis shegnoval (prečrtal) rotil, tisk: v'obras klel, Alb.: in§ Slngefidjt fin dE) en roirb, Job. 3. 4: non requirat eum Deus desuper, rokopis: naj ne prafha po njemu, tisk: naj Bog njega od sgoraj doli ne zhifla, Alb.: ®ott oon ber §ot)e tjerab miiffe feiner nic^t a d) t en itd. — Večkrat so zavrgli Japljevo besedilo in so znova segli po Dalmatinu, n. pr. Job 9. 5: On gorre preftavla inu ty, katere v'fvojim ferdi podere (prečrtal) podfuje, ne vejdo sato, tisk: On hribe preftavi, prejden ty, katere v'fvojim ferdi s verne, vedo; Dalm.: On preftaula Gorre, prejden fe nadjajo, katere itd.; enako Job 10. 4; 13. 27 itd. — Po Rosalinu: Job. 5. 26: rokopis: Ti pojdefh v'obilnofti v'grob (po Vulgati), tisk: V'veliki fta-rofti pojdefh v'grob, Rosalino: ®it toirft im ijodjften Sllter in ba§ ®rab tommen itd. — •Japljev rokopis I in III Kraljev so najbolj prirejali po Albertiju, n. pr. I Kralj 2. 14: et omne, quod levabat fuscinula, tollebat sacerdos sibi, Japelj (rokopis): kar je s'vil-zami vun vsdignil, je Duhovni febi v sel (po Rosalinu: baš natjm ber ^riefter fitr ftd) E)intoeg), Šraj 1802: kar s'vilizami vun islezhe, far sa fe ohrani, Alberti: ba§ be^ielt bet ^riefter fur ficf) (Dalmatin drugače: tu je Far prozh vsel; nadalje: I Kralj 3.6; 13.8; III Kralj 1.47; 1.52; 10.12; 13.1; 13.3 itd. — Dalje po Rosalinu: I Kralj 5. 6: Et ebullierunt villae et agri in medio regionis iilius et nati sunt mures et facta est confusio mortis magnae in civitate: Japelj (rokopis): Inu po vafseh inu na poli te ifte ftrany fo sazhele mifhi vun is semle vreti, inu ena smefhnjava je sa volo velike morie v' mefti vftala: Šraj 1802: Inu v'teifti desheli je pokala semla po vafeh, inu na polji, inu mifhi fo vun lasile, inu smefhnjava je po mefti vftala sa volo toliku mertvih. Rosalino: unb e§ brad) bie (Srbe in ben 5Dorfern unb gelbern bežjelbigen Sanbeg auf unb e§ Eamen 9)čaufe [)eroor unb e§ entftanb eine Šerftirrung in ber Stabt toegen ber alljugrofeen SobfaKe; dalje I Kralj 1. 26; 2. 20; III Kralj 5. 8; 6. 4; 6. 5; 6. 16; 6. 20—21 itd. Da so imeli Japljev rokopis pred seboj, priča: I Kralj 2. 30: et ipsi praeparantur cogitationes: Japelj (rokopis): inu njemu fo mifli snane, enako Šraj 1802 (vsi drugi drugače); dalje: I Kralj 4. 10 itd. 6. Ko je bilo treba 2. izdaje novega zakona I. d. 1800, se Japelj ni odločil za nov prevod, dasi je imel zdaj pripomočke, kakršnih 1. 1784. še ni imel, in bi bilo tudi glede na stari zakon dosledno, da bi se novi zakon na novo prevedel. Lotil se je samo poprave, a še to je opravil površno in nedosledno. Ko je začel po toliko letih prvo izdajo pregledovati, je videl, da je ostalo v njej še mnogo preveč Dalmatina in ga je zdaj črtal; o nekaterih mestih pa je mislil, da jih je Dalmatin bolje prevedel kot on in jih je na novo iz njega sprejel. Zdelo se mu je tudi, da je premalo upošteval Vulgato, zato je zdaj mnogo časov, naklonov in drugih posebnosti prilagodil Vulgati. V nekaterih redkih slučajih je segel po tujih prevodih, po Rosalinu, Wittoli, Albertiju in Cartier-u. Površno je popravljal tudi jezik; na več mestih je odpravil nemške posebnosti v skladnji in besednem zakladu, a na več krajih je iste stvari pustil. Jezikovni napredek je neznaten, dasi se njemu samemu zdi velik: Miraberis forsan ftyli magis concisi energiam, pravi v uvodu (str. 1). V rokopisnem životopisu, ki se nahaja v Japljevi zapuščini v deželnem arhivu narodnega muzeja v Ljubljani in je bil spisan morda še za Japljevih živih dni ali pa vsaj pred 1. 1808. (pisec v Neue Annalen r. t. ga uporablja), se poudarja, da so si „. . . bie . . . Korrektoren in Saljbad), ba er ftdj in $Iagenfurt feinem i§igen Sluf* entčjaltišorte befanb ... ftdj mancf)e§ t)in unb roteber ju anbertt, ober tocgjulaffcn erlaubten .. ." in da zato izdaja . . . „nidjt aflerbingS nač| Jeinem ©inne gelang" (to ponavlja s skoro istimi besedami pisec v Neue Annalen r. t. 120). Da je bil med temi korektorji Debevec, se da uganiti iz poprav. Parkrat mu je vsilil nekaj svojih oblik (flushen, 452, 453) in je odpravil nekaj tujk, ki jih Japelj v uvodu brani: fhaz (za kar rabi Debevec v Gollmayr-jevi Šv. Mafhi od 6,—11. izd. stalno: saloga) in trofht. Gotovo pa je to poročilo pretirano, ker v celi knjigi ni nič novega, kar bi ne bilo za Japlja značilno; tistega malega napredka, ki se javlja, je bil pa sam zmožen, ker je jezikovno stalno, dasi zelo počasi napredoval. Na novo je sprejel iz Dalmatina: Mt. 2. 16: kar jih je bilu dva lejta, inu sdolaj ftarih, dalje Mt. 2. 1; Lk. 1. 48, Lk. 14. 26 itd.' Na novo je prevedel po Rosalinu: Lk. 12.29: ne shenite vafhe fkferby previfsoku. Ros.: taffet eucf) nid)t ju fefjr Don ©orgen Ijinraffen; dalje: Lk. 13.11; 18.14; Mt. 6. 34; 9.36 itd.; po Wittoli: Mt. 9. 16: ona (= zaplata) terga, kar je zeliga na oblazhili: Wittola: benn ber giecf reifet audj baš, toag nod) ganj ift eom ®leibe, tollit enim plenitudinem eius a vestimento; Mt. 12. 20: dokler fodbo ne i spele: Wittola: auSfiifjre, eiiciat ad victo-riam; dalje: Lk. 11. 52 itd.; po Albertiju: Lk. 1. 35: ,Sveti Duh bo v'tebe doli prifhal, Alb.: Ser beilige ®eift »irb oom §immel in bid) fommen, superveniet in te; Jan. 7.38: poteko od njegoviga ofserzhja potoki, Alberti: auš beffen Snnerften, Vulg.: de veatre, 1784: 'telefsa, Rosalino, Cartier: au§ beffen §erj itd.; po Cartier-u: Lk. 1. 1: Ti je njih veliku persadelu te rezhy po redi povedati, Cartier: Semnadj fid) i»ar oiel be= miitiet, biejeuige ©ing o r b e n 11 i d) ju erjet)len, Vulg.: multi conati funt ordinare narrationem, quae in nobis completae sunt, rerum, 1784: to pravlenje po r?di sloshiti od teh rezhy (po Dalm.). Dalje: Mt. 13. 52 itd. Odpravil je tujke: Jan.2.15: tepeshnizo (1784: gajshlo), Lk. 15. 15: meftniku (1784: Purgarju), Lk. 9. 32: fo fe predramili (1784: prebrihtali). Odpravljene so tujke, ki jih je Japelj v uvodu (str. 2) zagovarjal: Lk. 16. 25: ovefelen (1784: potrofhtan), ovefselenje (1784: trofht), Lk. 6. 45: od dobre s a loge (1784: fhaza). dvakrat (v predgovoru je obe te tujki branil); Lk. 2. 7 opustil: v'ofhtariji (kar je bilo še 1. 1784.); Lk. 13. 26: na tergih (1784: gafsah; toda Lk. 14. 21 ima še: na gafse), Mk. 2. 26: Duhovnim (1784: farjam), Mk. 1.44 (pod črto): Duhovnimu (1784; Farju; na več mestih pa je tujko še pustil). — V uvodu sam pravi, da je opustil tujo rabo členov (a ne še povsod), veznikov in zaimkov; dosti več sintaktičnega napredka res še ni. O členu je bil še v slovnici 1807 mnenja, da je ponekod potreben, kakor n. pr. hifha te molitve (©lat). @prad){e{)re, 27). Tu misli one veznike, ki so bili v besedilu še iz Luthrove nemščine, kakor Mt. 2. 8: 1784: inu kadar ga bote nefhli, taku pridite meni nasaj povedat (še iz Dalm.: kadar je najdete, taku meni fpet povejte, iz Luthra: roenn jrš ftnbet, fo' faget mir§ toiber (izdaja 1570); 1800: inu kadar ga bote nefhli, pridite nasaj meni povedat. Zdaj je tudi opustil deklarativni da v premem govoru, ki ga je po Vulgati sam uvedel 1784 (Dalmatin ga nima), n. pr. Dela ap. 2. 13: Alii dicebant: Quia musto pleni sunt isti (grški ilr/ov ort), Japelj: fo rekli: De fo od mofhta pyani. Osebne zaimke je opustil v primerih, kakor Mt. 2. 13: 1784: oftani tamkaj, dokler j eft tebi rezhem (še iz Dalm.), 1. 1800.: dokler tebi porezhem. Nekatere stvari je pa poslabšal, tako rabo akuzativa pri nikalnici, n. pr. Lk. 11.7: Ne delaj nepokoj (1784 pravilno: Ne delaj nepokoja), Mt. 10.28: dufho ne morejo vmoriti (1784: dufhe ne morejo vmoriti), Mt. 9. 17: Novu vinu ne devaju v ftare mehove (1784: Noviga vina ne devajo), Jan. 9. i6: ,Sabboto ne dershy (1784: Sabbote ne dershy). Morda so mu take stvari pokvarili oni korektorji; zakaj sam skoro ni mogel, ker istočasno piše v (rokopisnem) sestavku 53eantroortimg ber $ra9en 1- 1799: 2Beiter§ fjat bie Srainenfcfje Sprane offenba£)rr (tako!) Hellenismos, ober Graecismos unb braucfjet ben Genitivum oft ftatt be§ accusa-tivi; j. S8.: @r fennet feine geinbe nicf)t, ne posna fvojih fovrashnikov (4. list, b). Kako površno je izdajo priredil, se vidi iz tega, da je pozabil popraviti napake, ki jih sam že od 1.1791. ni več delal: Mt. 10. 1: je fvoje dvanajft Jogre poklizal (enako 1784, še iz Dalm.), Mk. 8. 6: je vsel te fedem kruhe (enako 1784, še iz Dalm.), Mt. 27. 3; je te trydefset frebernike per-nefsel (enako 1784, še iz Dalm.), Mt. 10. 5: Lete dvanajft je Jesus poflal (enako 1784, iz Dalm.), Lk. 9. 1 itd. 7. Nadaljnje zvezke starega zakona je priredil Škrinar, česar tudi na zunaj ne prikriva; v uvodu 6. zvezka 1802 izrečno poudarja, da si je privzel tovariša, ki pripravlja 2. polovico te knjige, t. j. Mateja Wolfa: „focium ... mihi (podčrtal jaz) ad-jungere .. . duxi (str. 1). To je edini sotrudnik, ki ga ni pridobil Japelj. Po jeziku so ti trije zvezki precej enaki; loči pa se stvarno prevod Škrinarjev od Riharjevega in Wolfovega. Leta 1800. je izdal Škrinar skupno z Riharjem 8. zvezek (Male preroke in Makabejce), 1. 1802. pa je sam izdal Izaija in Jeremija. O virih govori samo v 8. zv., kjer pravi, da sta rabila „plures alias germanicas, gallicas, ac flavicas versiones", dalje „versio tum Divi Hieronymi ex Hebraeo fonte adornata, tum feptuaginta Interpretum" ter komentarje, ki so pa isti kot 1798, samo Bossuet-a in Jansen. Gentskega ni tu. Viri so v obeh zvezkih isti. Za Rosalina ne bom navajal dokazov, ker jih je v vsakem poglavju dosti. Wittola: 1800: Ozeja 5. 2: Et victimas declinastis in profundum: Inu s' savito hudob i o fte saklane offre drugod darovali. Wittola (X, 446): SUiit aušgefonnener 23ožt)eit tjabet iEjr meine ©djladE)topfer getnenbet (drugi drugače). Ozeja 2. 9: Idcirco convertar et suinam frumentum meum: Sato hozhem drugazhi ravnati, inu bom vsel moje shitu: Wittola: ®arunt roitt idjš anberž madjen: idj toitt mein ®orn . . . neumen itd. (drugi drugače). 1802: Izaja 58. 3: Ecce in die ieiunii vestri invenitur voluntas vestra et omnes debitores vestros repetitis: Glejte, na dan vafhiga pofta delate po fvoji glavi, inu vfe vafhe dolshnike (bres milofti) terjate, Wittola (X, 280): SDarum, baft, roenn i£)r faftet, if)r eueren SStHen itbet . . . unb treibet (oEjne SJČitleiben) an alle eure ©djuibtger; enako: Ozeja 2. 6; 4. 1; 5. 1; Izaja 26. 13; Jerem. 3. 24. — Zelo pogosto je rabil Albertija: 1800: Ozeja 6. 9: Et quasi fauces virorum latronum, particeps sacerdotum, in via interficientium pergentes de Sichem: quia scelus operati sunt: Inu preshy kakor rasbojniki (na ludy), fe drushi k'farjam. kateri na poti pobijajo gredozhe iz Sihema; sakaj njih opravi k je pregreha. Alberti: SBte ŠRciuberroten eitiem Stfenfdjen auflauerrt, fo morbpt bie ©efellfdjaft ber ^3riefter jene, bie ben SSeg »on ©ofjem ooruber manbern: benn baž Safter ift tfjr ©etuerbe (drugi drugače). 1802: Izaja 27. 3: Ego Dominus qui servo eam, repente propinabo ei: ne forte visitetur contra eam, nocte et die servo eam: Jeft Gofpod njega varujem, njega vfaki zhafs rasmakam: nozh, inu dan njega varujem, de bi fe ki (prevel po Rosalinu, ki ima tu etroann) njemu f h ko d a ne sgo-dila: Alberti: ber £>err, beftfjn^e iljn; jeben Slugenblicf tt»tH idj ifjn raaffern, mili ifjn beg Sag unb beg diadjt oor jeber 83efd)abigung fdjirmen (drugi drugače); enako Ozeja 4. 2; 4 8; 7. 1; I Makab. 1. 29; Izaja 1. 5; 4. 1; 10. 12; 25. 2; Jeremija 1. 3. — Sainte Bible 1757: I Makab. 1.1: Et factum est, postquam percussit Alexander Philippi Macedo: Po tem, kadar je A!exander . . . krajla premagal: Apres qu'Alexandre qu'il eut vaincu Da-rius roi des Perfes (enako La sainte Bible 1742), Dalm.: pobil. — I Makab. 1. 37: et facti sunt in laqueum magnum: inu ony fo (lud£m) nevarna saderga bily: Et ils devinrent un filet tres-dangereux pour prendre les homme s (enako La sainte Bible 1742); drugi drugače: Rosalino: unb ttmrben ju etnem ge= faf)rlid)en gattftricfe, Alberti: £inburtf) bereiteteu fie (ben ©laubigen) einen gefal)rlicf)en gallftrtcE. — I Mak. 1. 62: sacrificabant super aram, quae erat contra altare: fo offruvali na altarji, kateri je bil (Boshjimu) altarju na fpruti: ils facrifioient fur 1' autel qui etoit pres de 1'autel de Dieu; drugi drugače: Alb.: ber bem Slltare gegeniiber ftanb; Ros.: bem 2Jltare bež £>errn, Dalm.: altarju Gofpodnimu (Wittola tega mesta nima). I Makab. 2. 12: Et ecce sancta nostra et pulchritudo nostra et claritas nostra desolata est: Inu pole vfe, kar fmo fvetiga, kar smo lepiga, inu zhaftitlivega imeli, je rasdjanu: Tout ce que nous avions de faint, de beau et d'eclatant a ete defole (enako 1742); drugi drugače. Izaja 65. 6: Ecce scriptum est coram me: non tacebo itd.: Glejte (njih greh) je sapifan prizho mene: ne bom molzhal: Leur peche eft ecrit devant mes yeux (enako 1742), drugi drugače: Ros.: feiite ©tunbe ftefjt gefdjrieben, Dalm.: Pole, pred mano ftoji piffanu, Alb.: ež ift aufgefdjrieben Bor mir (Wittola nima tega mesta). Izaja 64. 2: Sicut exustio ignis tabescerent, aquae arderent igni: One bi fe topile kakor ruda'v'ogni: Comme le feu fait fondre et couler les metaux, drugi: Dalm.: vrozha voda, Ros.: Sronb, Alberti: ©djmeljfeuer, Wittola: čjeifeeš SSnffcr. L a sainte Bible 1742: Izaja 63. 12: qui eduxit ad dexteram Moysen brachio maiestatis suae: Kateri je Mojsefa sa defnizo priel, inu s'roko fvoje fvetlofti ispelal: Qui a p ris Moife par la main droite et F a foutenu par le bras de fa majefte. Izaja 63. 1: qui venit de Edom, tinctis vestibus de Bosra: pride od Edoma, s' rudezhe omozhenimi oblazhili od Botre: qui vient de Bofre avec fa robe teinte de rouge (enako 1757; drugi nima nihče tega); dalje Izaja 63.5 itd. Wolfov prevod (1802) je nov, vendar je bolj odvisen od Dalmatina kakor Škrinarjev. O virih sam ne govori, a je rabil iste kakor prejšnji pisatelji. Alberti: Ezek. 3. 15: Et veni ad transmigrationem, ad acervuin novarum frugum: Pridem k' odpelanim, h' kopizam noviga fnopja: 3d) fant ju ben ©efangenen, bie beg ben ©arben am gluffe Sfjobar rooljnten (drugi drugače: Dalm.: h'tem letnikom,... ker fo kopice 1'tale, Rosalino: atn $aufen ber neuen grudjte); dalje Ezek. 7. 7. Wittola: Ezek. 16. 20: et immolasti eis ad devo-randum: inu fi njim v'ogni feshgane ofruvala: Wittola (X, 402): bu f)a[t. . . ben ®b§en geopfert, ba§ fie (o o m geuer) gefreffen murben, dalje: 16.7; 16.22 itd. Rabil je tudi Dietenbergerja: Ezek. 13. 22: Ubi est litura, quam linistis? Kje je mavta, s'katero fte obmetavali? Dietenberger: 2Bo ijt nun ber 3JJertel, mit bem ifjr beroorfen fyabet? (drugi: Alb.: ba§ ©efitte, Ros.: ber Seirn, franc.: enduit); enako Ezek. 2. 5; 3 5; 13.10; Baruch 1.20; 3.34; 4.5. La sainte Bible 1742: Ezek. 17. 3: Aquila grandis magnarum alarum, longo membrorum ductu: ,Silnu velika poftojna velikih perutniz, dolgiga shivota: Un aigle puiffant, qui avoit de grandes ailes, et un corps treslo ng (drugi drugače: Ros.: mit tangen (Sliebern, enako Alberti, Dietenberger, Dalmatin; Sainte Bible 1757; Wittola nima). Ezek. 16. 16: Et sumens de vestimentis tuis fecisti tibi excelsa hinc inde consuta: Tvoje oblazhila fi vsela, inu vkup fhivala de bi tu, inu tam tvoje vifozhine lepot i la: Vous avez pris de vos riches vetemens que vous avez coufus 1' un a 1' autre, pour en faire les ornemens de vos hauts lieux (drugi drugače). Ezek. 16.13; 16.15; 16.31; 16.34 itd. Sainte Bible 1757: Ezek. 16. 26: cum filiis Aegypti vicinis tuis magnarum carnium: S' Egyptovfkimi finovi, tvojimi fof^di, prav shivot-nimi: aux enfans de 1'Egypte, qui ont de grands corps (drugi: Rosalino: lreld)e fefjr fleifcf)licf) toaren, Alberti: ftarf fleifcfjigen, Wittola nima). 8. Pri 2. izdaji novega zakona II. del 1804 Japelj ni več sodeloval. Daje to izdajo priredil Debevec, bi uganili iz pisave, čeprav bi nam ne bil tega Kopitar sporočil (Brief\vechsel 39). Tu je imel Debevec proste roke in je etimologiziral v pisavi, kolikor se mu je ljubilo; pri Škrinarjevih delih ni smel toliko. Besedilo je ostalo Japljevo, samo posamezna mesta so stvarno in jezikovno popravljena. Za prevod so porabljali Dominika Brentano, Wittola, Albertija, Rosalina in Cartiera; nekaj mest so vnovič vzeli iz Dalmatina. Jezik so razen pismenih oblik zelo zboljšali, veliko Japljevih (in s tem Dalmatinovih) posebnosti pa je še ostalo. Rabili so: ®ie Ijeilige ©djrift beg neuen Seftamentž ... »on $omini£u§ Don 23rentano, SBien unb $rag 1796; 3 zvezki (imam iz licejke) n. pr. Dela ap. 3. 21: quem oportet coelum suscipere usque in tempora restitutionis omnium: Kateriga ima nebu gori useti do zhafov ispolnjenja ufiga: Brentano: 2Beld)en ber|>immel aufnefjmen mufjte... bi§ jur SrfitUung atfeš beffen (vsi drugi drugače): Alb.: (šrneuerung, Wittola: SBieber^erftcHung, enako Rosalino, Cartier; Dalm.: nasaj perpraulenu). — Wittola: Dela ap. 27. 41: in locum dithalassum: Inu kadar fmo naleteli na jesik semle: ®a fie aber an eine (Srbjunge anfielen (vsi drugi drugače); dalje Dela ap. 2. 24; 17. 22 itd. — Alberti: Rim. 2. 9: Tribu-latio et angustia in omnem animam: Nadloga, inu britkoft (zhaka) dufho ufakiga: SEriibfid unb Sfrtgft »artet auf ode itd.; enako Dela ap. 1. 1; 1. 3; 1. 7—9; 1. 17 itd. — Cartier: Dela ap. 2. 37: compuncti sunt corde: je nje v'1'erze sbodilu, Cartier: gieng i^nen ein <51 i cf) burd) bo§ §erj. — Rosalino: Dela ap. 1. 25: De naftopi to flushbo, inu Apoftelftvu, od kateriga je Judas odpadel: SJafj einer in bie ©telle biefeS ®ienfte§ unb Slpoftelamteg tre te, baoon 3uba§ abgefallen ift. Vnovič je vzel iz Dalmatina n. pr. Dela ap. 2. 13: musto pleni sunt: Od flad-kiga vina fo ty piani (1786: De fo od mofhta pyani, Dalm.: Ony fo od fladkiga Vina pyani; vsi drugi drugače: Alberti: jungen SBein, Wittola: fjeurigem SBeine, Rosalino: »om neuen SSein, enako Brentano, Cartier; Dietenberger: ooH 9Jžoft§). Tu hočem kar skupno obravnati še vpliv Gollmayrjevih svetopisemskih odlomkov (Sv. Mafha, 1783, 52—122) na Japljev novi zakon. Vprašanje je načel že Kidrič v Biogr. leks. v članku o GolImayrju, kjer piše: „ . . . skladnost med tekstom v mo-litveniku in Nov. test. 1784—6 je treba pojasniti ali tako, da je G[ollmayr]. imel na razpolago rokopis, ali tako, da sta se Japel in Kumerdej ravnala po tekstu molitvenika" (230). Stvar je ta: rabil je Japelj Gollmayrja in ne narobe. Gollmayr se za japlja ni nič zmenil in niti potem, ko sta Japljeva zvezka izšla, ni popravil svojih odlomkov po njem, temveč jih je še v 2. in 3. izdaji tiskal v nespremenjeni obliki; v 4. in 5. izd. pa je on ali Debevec le nekaj tujk očistil po Japljevem besedilu, besedila samega pa ni sprejel. Stvar se je zasukala šele pri 6. izdaji, ko je vzel molitvenik Debevec v roke in je priredil izdaje 6.—11. Debevec je v 6. izdaji 1801 sprejel razen pravopisa Japljevo besedilo iz nov. zak. 1800, kjer je bil sam udeležen, in odlomke iz listov 1786. V 6. in 7. izdaji je Debevec besedilo popravil in tako zboljšano besedilo (zlasti iz 7. izdaje) skoro po besedi sprejel v novi zakon 1804. Od 8.—11. izdaje je ostalo nespremenjeno in čudno je, da v 8. in naslednjih izdajah besedila ni povzel po nov. zak. 1804, ampak ga je pustil nespremenjenega. Gollmayr tudi v jeziku in pravopisu ni sledil Japlju, kakor piše Kidrič r. t., ampak Pohlinu in njegovemu privržencu De-bevcu in ni od 1.—5. izdaje sprejel nobene Japljeve reforme. Japelj pa je rabil Gollmayrja le malo; vzel je iz njega le kake tri ali štiri posamezne izraze. Veliko se iz njega tudi ni dalo vzeti, ker je Gollmayr jezikovno precej pod njim in ker ima skoro vse besedilo po Dalmatinu. Kidrič pravi, da je Goll-mayr „rabil . . . Dalmatina, a precej samostojno" (r. t.). Golhnayr je skoro dobesedno prevzel Dalmatina; le na par mestih je porabil odlomke Pohlinovih Evangelijev in listov iz 1. 1777., ki so se slučajno nahajali v njem. (Iz tega tudi vidimo, kje se je pravopisa učil.) Nekaj težjih mest, ki jih je Dalm. slabo ali pa ne v soglasju z Vulg. prevel, je prevel po Rosalinu. Izpričati se dado ti-le izrazi, ki jih ima Japelj iz Gollmayrja: Jap. Jan. 15. 1.: moj Ozhe je vinfki gradnik (Golim., 1. izd. 60: moj Ozha pa je ta vinski Gradnvk; toda Lk. 13. 7 piše Japelj: h'gorniku, kjer ima Golim. 83: k'vinskimu gradnyku; le-ta izraz ima Golim, iz Pohlinovih Evang.). — I Timot. 6. 8: shivesh inu oblazhilu, ter v v. 9.: ne pri d ni h shela (Golim. 104). — Mk. 10. 24: oftermeli (Golim. 105); morda še: Mt. 5, 34 thronus Dei: fedesh boshji (Golim. 101: je Boshji Sedesh). Da je porabil Pohlin a, se vidi n. pr. iz I Kor. 9. 24: Golim. 88: de ti, kateri v' tekovni ograji na vadle teko, ufi refs teko, ali le en fam ta d oh i tik prejime, Pohlin 1777, 43: ka-tiri v' tekovni ograji na vadle teko, de uffi refs teko, al le en fam dahitek prejme. — Str. 111: Lk. 11. 9: al bo njemu eniga ftrupjana pomolluv; Pohlin, 138: al bo njemu ki eniga ftru-pijana pomoluv. Po Rosalinu ima n. pr. Lk 12. 15: quia non in abundantia cuiusquam vita eius est ex his, quae possidet: sakaj to shivlenje eniga fleherniga neobftoy v' obylnofti tiga blaga, kateru on pofsede, Rosalino: benn baš Seben eitte§ jebett beftet)t nidjt in betn Ueberflujje ber ©iiter, bie er befi^t. — Debevec je dobil v roke že 4. in 5. izdajo, toda tedaj je popravil po svoje samo jezik, besedila še ni načel. Potem pa mu je Gollmayr knjigo popolnoma prepustil. S 6. izdajo je spremenil tudi be- sedilo. Da je imel Debevec 4. in 5. izdajo v jezikovni popravi, se vidi iz tega, ker se jezik teh izdaj do pičice ujema z jezikom Debevčeve knjige Kratki navuki... 3. izd. iz 1. 1792. V obeh piše isti pravopis in v obeh je začel načeloma odpravljati nemške tujke. V 4. izdaji 1. 1793. se začne pisava: fhl (155), sal'hl (169), reki (166), persegl (168), mersl (157) itd.; pisava ras-, n. pr. rastergaj (171; prej: reftergej, 1. izd. 142), rasshalil 158 (1. izd. reshaluv) itd.; flushnoft (96; 1. — 3. izd. fushnoft); etimološka pisava: pofvetzhen (159), otzhem (161, 162, 168, 169 itd.), krivy (162, 165; prej kervy); Spovedjo (161; 1. izd.: Pred Spovdjo itd.). Ujemajo se vse malenkosti. Od 6.—11. izdaje je jezik tak, kakor ga piše Debevec, ki je pisavo vedno bolj pačil po umišljeni etimologiji, v poznejših delih, t. j. v rokopisni slovnici, v Skrinarjevem sv. pismu in nov. zak. 1804. Nekaj primerov iz naših izdaj! V 6. izdaji: perjide (109 dvakrat), prej od 1.—5. izd.: pride; str. 133: pojidi, teshku pojidejo, prej od 1. — 5.: pojdi, pojdejo. V naslovu 6. izdaje: per Egerki Vidovi; v 7. izdaji (do 11. izd.) 132: pernefili, prej od 1. —5.: pernefli itd. Dalje: mrasel (6. izd. 156; tako v 6.-11. izd.); 8. izd.: hlinavftva, 186 (od 8,—11.); 6. izd. 201: sdalnej (prej: sdavnej); blagatftvu (6. izd. 105; od 6.-9. izd.; 10.-li.: blagaftvu ( = 'bogastvo) itd. Fr. Ramovš: Karakteristika slovenskega narečja v Reziji. V tem članku hočemo podrobno govoriti o razvoju rezi-janskega narečja s posebnim ozirom na njegovo stališče v krogu dialektov slovenskega jezika, t. j. orisati hočemo njegovo sorodstveno razmerje do drugih slov. narečij. To razmerje doslej ni določeno; o postanku rez. dialekta se je doslej točneje izrazil Baudouin de Courtenay, ki je to narečje skrbno in natančno opisal. Ali njegov nazor je naravnost čuden; kljub temu ga ni nihče kritično obdelal, marveč ga je vsakdo le navajal brez pripombe in zaupal Baud. de Courtenayu, pač misleč, da tako dober poznavalec sedanjega razvojnega stanja v rez. dialektu gotovo tudi pravilno sodi o postanku tega narečja. Sprva je Baud. de Courtenay menil, da so južno-goriški govori okoli Solkana in Prvačine najbližji sorodniki rez. dialekta (gl. Otmctu H. A. Boay9Ha-Ae-KypTeH3 o 3aHHTiflxt no 5i3biKOBt,A., Bbin. I. Ka3aHb, 1876, str. 33—4), a takoj nato je zgradil svojevrstno teorijo (OribiT dpon. pe3. tob. 1875, § 294—6; Note glottolog. 1878. 1—21): po nji Rezijani niso niti Srbohrvati niti Slovenci v ožjem smislu tega imena, marveč popolnoma samostojno slovansko pleme; to naj bi dokazovalo nekaj izoglos, ki jih je avtor samovoljno izbral, pa ni pomislil, da je njihova notranja vrednost povsem ničevna. Nadaljna točka njegove teorije se je glasila: ker rez. narečje ni enotno, marveč vsebuje več deloma različnih govorov (avtor pri tem ni pomislil, da morejo biti te lokalne različnosti v medsebojni razvojni jezikovni zvezi), zato rez. dialekt nima enotne izvorne jezikovne stopnje, marveč so se posamezna, med seboj različna slovanska plemena v različnih dobah priselila v rezijsko dolino, kjer so svoje prvotne jezikovne razlike ali obdržala ali pa so poslej nastale jezikovne novosti zajele vse rez. govore in s tem nekdanje razlike izgla-dile in uvedle neke vrste unificiranja. Pa vsega tega za peščico Rezijanov, ki je štela v 1. 1848. le 2.900 glav, še ni bilo dovolj; teorija je zavila njihov postanek v bajno meglo in tmo: nastala je trditev, da predstavljajo Rezijani mešanico Slovanov in Avarov. V tem pogledu ima Baud. de Courtenay že v 18. stol. svojega predhodnika v guininskem advokatu Petru Zimolo, ki je trdil, da izhajajo Rezijani iz nekega moža v Atilovem spremstvu (gl. Kopitarjeve Kleinere Schriften 1857, str. 327); ta misel temelji očividno na dokaj jaki tradiciji o Atili na Furlanskem (gl. S. Rutar, Beneška Slovenija str. 89), zdi se pa, da B. de Courtenay za tega predhodnika ni vedel, ko je gradil svojo tezo, ki so jo skušali še nekateri drugi podkrepiti. Tako je Ljudmil Hauptmann, Politische Umvvalzungen der Slovenen str. 232—3, opozarjal na zgodovinska poročila, ki pripovedujejo, kako so Avari v 7. stol. stremeli za tem, da se naselijo v Furlaniji, obenem pa je pustil v nemar enakšna poročila, ki povedo, da se Avari tu vendarle niso naselili: ponesrečeno stremljenje Avarov je zadostovalo, da se porodi nazor, da so se Avari v Reziji naselili in nato s Slovani pomešali! To pa ni edina posledica B. de Courtenay-jeve teorije: antropologi so stikali za tem, ali ni kakih turkotatarskih krvnih, plemenskih znakov v zunanjosti današnjih Rezijanov in ker jih ni bilo zaslediti (gl. Fr. Tappeiner, Sitzber. Anthrop. Ges. Wien 1895, 66), si je historik to razlagal na ta način, da avarske maloštevilne četice svojih plemenskih znakov niso mogle vtisniti mnogobrojnim slovanskim masam, obenem pa je vztrajal na tem, da so te četice imele velikanski jezikovni vpliv na slovanski govor, dasi je znano, da se tuje-jezični vplivi omejujejo predvsem le na besedni zaklad, poredko še na sintakso in na tvorbo besed, ne pa na jezikovne oblike in glasove. Vsa ta slovansko-turanska teorija o postanku rez. dialekta izvira le iz neznanja splošnega razvoja slovenskega jezika. Vokalna harmonija, ki naj bi dokazovala turansko poreklo ali primes, ni nič drugega kot pojav, ki je v popolnem skladu z razvojnimi tendencami slovenskega nenaglašenega vokalizma, pojav, ki ga srečamo ob početku razvoja poslednjih faz tkzv. vokalne redukcije v vseh slovenskih dialektih, le da se tu vsled nastopa novih razvojnih smernic ni mogel tako obsežno razviti kot v Reziji, kjer se te nove ovirajoče smernice niso pojavile. Z druge strani pa se nam bo razodelo, da je treba rez. narečje smatrati za vmesni člen na dialektični verigi od koroščine do beneščine in goriščine, t. j. za organski člen slovenskih dialektov, kar odgovarja tudi njegovemu geografskemu položaju in da spada v to zvezo tako lepo, da si lepše ne moremo želeti. Radi vsega tega nam postane razumljivo, da je našla B. de Courte-nay-jeva teorija pristašev med zgodovinarji, ne pa med jezikoslovci, čeprav je neposredni njen povzročitelj jezikovni pojav. Jezikoslovci so se doslej le na kratko, nekako mimogrede izjavili o sorodstvu rez. dialekta z drugimi slov. narečji in njihove izjave, naj si so še tako priložnostne in kratko formulirane, so vendar pogodile dobršen kos resnice. V. Oblak je v Ljub. Zvonu XV., 310 opozoril na pojave, ki so skupni ziljščini in rezijanščini in R. Nahtigal, ČZN XII. 121; ČJKZ I. 53 je odločno poudaril, da vidi v rezijanščini podaljšek sedanjih in nekdanjih, v poznejših dobah izumrlih zapadnih koroških govorov1 1 .Rezijanščina tvori sploh ne glede že na svojo geografično lego neko nadaljevanje po večini žal že izmirajočih govorov kanalske doline, a od teh in takšno naziranje najdemo tudi že pri grofu Potockem (Kopitarjeve Kleinere Schriften I. c.). Na drugi strani pa smatra alpinist H. Tuma, Plan. Vestnik 1912, 170, ki Rezijo do dobra pozna in ker je prost vsakršnih naukov in teorij jezikoslovja ter sodi le po tem, kar mu uho da zaznati, da je rez. dial. najbližji be-neško-slovenskemu govoru okrog Tarčeta. Tudi v tem je dokaj resnice. Če sodimo po današnjem akustičnem vtisu, moramo dati H. Tumi prav, čepa imamo v mislih nekatera jezikovnohistorična fakta, tedaj se moramo pridružiti Oblaku in Nahtigalu. Iz našega sledečega razmotrivanja bomo mogli razbrati, da je rez. narečje sprva bilo deležno koroškega dialektičnega razvoja, da pa se je pozneje odtrgalo in odtujilo dejstvovanju koroškega dialektičnega središča, ker je bil, čeprav redko poseljeni slovanski živelj v dolini reke Bele (vale del Ferro) romaniziran in ker so zunanje okoliščine pretrgale promet s koroškimi Slovenci v kanalski in ziljski dolini; odslej je rez. dialekt živel svoje samostojno razvojno življenje ali pa je mogel sprejeti le še take jezikovne inovacije, ki so prihajale iz južne in vzhodne strani, iz bene-ščine ali iz severne goriščine, ker se je semkaj usmerilo prometno življenje Rezije. Mogli bi torej starejšo epoho v razvoju rez. dial. imenovati naravnost koroško, mlajšo pa beneško-go-riško ali južno-zapadno slovensko, seveda moramo pri tem vedno imeti na umu, da je to narečje imelo tudi samostojno razvojno silo. Gre nam zdaj za to, da določimo in ali se da določiti, kdaj in kako je prišlo v rez. dial. do omenjenega razvojnega preloma in tu mislim, da približna določitev ni nemogoča. Re-zijansko narečje ima za ■b in & še koroške reflekse, nasproti pa kaže goriško-beneško obravnavanje skupine la; s tem sta nam dani dve oporišči, dva časovna mejnika, ki ju — oziraje se na vse to, kar nam glede teh dveh pojavov povedo vsa druga slovenska narečja — moramo označiti s 13. in 15. stol. V to dobo pa spada važno zgodovinsko dejstvo: posest oglejskega patriar-hata, h kateremu je od konca 11. stol. sem spadala tudi furlanska vojvodina, kije bila nekaj prej, v 10. in 11. stol., združena s koroško v eno politično edinico, je bila vedno in stalno v ozkih zvezah z nemškim cesarstvom (nemški plemiči so gradili gradove v teh krajih in naseljevali nemške koloniste, odtod stara plast nemških izposojenk v rezijanščini in beneščini), t. j. prometna linija je šla s severa na jug in obratno. V začetku 15. stol. pa je prišla patrijarhova posest pod gospostvo bene-čanske republike: s tem je bila prometna živahnost z nemškim severom zmanjšana, razrahljana, če že ne skoro ukinjena, na drugi strani pa se je ojačila furlanska ekspanzija (trgovina, obrt pelje zopet most k rožanščini. V koliko je rezjanščina, ki jo smatram za preseljeni preostanek nekega nekedanjega, sedaj pač že izmrlega, morda severno-zapadnega koroškega narečja — zato so tudi ozke zveze z ziljščino — v koliko je rezjanščina še bolj izšla s severa, je tu, razume se, težko reči, — izmrlo je dovolj —." in predvsem pianšarstvo), ki je šla od juga na sever Furlanije. Tako so se prometne sfere deloma skrčile, prometne smeri pa so se izpremenile in ta izprememba v življenju in delovanju ljudstva v Furlaniji je povzročila tudi zgoraj omenjeni prelom v razvoju rezijanske slovenščine, t. j. gibom družbe so se prilagodili gibi jezikovnega razvoja. Zato moremo 15. stoletje smatrati za mejo med obema razvojnima epohama rez. dialekta. Čeprav se je rez. dialekt sprva razvijal v skladu s koroškimi, vendar iz tega še ne sledi nujno, da so rezijanski Slovenci poselili Rezijo od koroške strani sem. Tak sklep bi bil upravičen le tedaj, če bi bilo dognano, da je kolonizacija rezijske doline izvršena šele v poznejših stoletjih (IX., X. ali še pozneje). Moremo si pa misliti, da so Slovenci prišli v Rezijo že takoj ob prvih pohodih proti beneški ravnini (koncem VI., začetkom VII. stol.) in to s kranjske strani. V jezikovnem življenju rez. dialekta ni najti takih pojavov, ki bi mogli kakorkoli odločevati o smeri priselitve, kar je samo ob sebi umljivo, ker vemo, da v dobi VI.—VII. stol. v alpski slovanščini, ki se je pozneje razvila v slovenščino, še ni bilo nikakršnih zaznatnih dialektičnih diferenc, marveč da je predstavljala še vedno le minimalno niansiran praslovanski dialekt. Če se je slovanski govor glasil po Reziji že v VII. stoletju, tedaj je bil takrat in pač še dokaj dolgo enakšen slovanskim govorom na jugu, vzhodu in tudi severu Rezije; ko so se pa začeli razširjevati dialektični inovacijski valovi, tedaj so vsled omenjenih socialnih razmer segali v Rezijo koroški dial. valovi. Že zgoraj sem poudaril, da ne smemo pozabiti, da ima rez. dial. poleg koroško-dialektičnih in južnozapadnih dialektičnih potez tudi jako izrazite samostojne razvojne črte; če še dodam, da je tudi rezijanskemu dialektu prav tako in prav zato (geografska izoliranost, življenje in druženje v ozkih lokalnih edinicah, redka naseljenost) kakor koroškim, severno-goriškim in beneškim govorom lastna neka posebna konservativnost, ki se izraža v mnogih skupnih ali pa tudi različnih jezikovnih starinah, arhaizmih, tedaj so razbrane vse one poteze, ki so značilne za današnji rez. dialekt; v sledečem si jih hočemo podrobneje ogledati, da nam nazorno prikažejo razvoj rezijan-skega dialekta. I. O prvotni koroško-rezijanski razvojni epohi nam pričajo sledeči zgodnji pojavi, ki so lastni tako koroškim kot rezijan-skim govorom: 1. % in b sta se zlila najprej v a, iz česar je pozneje nastal tako v Reziji kot na Koroškem v dolgih zlogih e; nadaljnji rez. razvoj tega e je isti kot pri e < g: 1. v dolgih'zlogih zoženje: test; 2. v kratkih zlogih pa preide a >a preko samostojno razvitega rez. a < a: prtakne, lažate, ° daz, ovas, palač. Da je rez. a < & res iz d nastal in ne morda direktno iz a, o tem priča že razvoj v dolgih zlogih (e), dalje pa še samostojni rez. pojav, ki je izpreminjal e > a. 2. Rez. T < e, e in u < o v dolgih zlogih priča o starejši epohi z id in ud, ki se je ohranila še v današnji koroščini (prim. pa še enakšno razvijanje v rožanskem narečju, ki ima tudi že lokalno r, a). 3. Podaljšanje nezadnjega akutiranega zloga je nastopilo v rez dial. pozno kakor tudi v koroških govorih, dočim je v sosednjih južnih narečjih (gorenjščina, goriščina, beneščina) to podaljšanje zgodnji pojav; odtod skladnost rez. diference med Id'16 : lita s kor. diferenco med leto : liste na Zilji, leto : liate v Rožu, Podjuni in na Meži, gl. ČJKZ VI, 13 si. 4. Naglasni tip se izpremeni v rez. oko, zilj. oko, rož. lokalno oqa, podjun. oku. 5. Sprva je rez. štetje od 40—90 isto kot v kor. dial.: rez. št redi 40, paterdu 50; gl. doli str. 118. 6. Posebej je še opozoriti na dejstvo, da je praslov. oblika *d-bžd'a doživela isti disimilacijski način v rez. in zilj. dialektu (drugod na Slovenskem tega dis. načina ne najdemo), namreč d — d' > d — n : zilj. ddžna (po tem analogično tudi v nom. dažn za *daž = rez. daš), rez. dažna; ta pojav je zelo star, saj kaže v dobo, ko je d' še eksistiral (nekako Viti. stol.). 7. Isto razvojno smer naglašenega vokalizma najdemo v rez. in v ziljskem narečju, gl. doli str. 115. 8. O istih rez. in kor. arhaizmih gl. doli str. 119. II. Z dialekti, ki se govore neposredno na jugu in vzhodu od Rezije, ima rez. dialekt tele skupnosti: 1. Zapornik g je ohranjen le v najzapadnejšem delu Rezije, na Beli; vse druge rez. vasi pa govore za g velarni pri-pornik y tako kakor vsi juž.-zap. slovenski dial., da, večinoma je tu y prešel še nadalje v grlov pripornik h in lokalno nastopa v zadnjih 50 letih tudi že onemitev h-a, ki ji slede kontrakcije zadevnih vokalov: bogat na Beli, drugod bohat, v Stolbici pa boat in bat; (tudi v vaseh Ter, Brdo, Muzec, Flipana, Sedile, Čarneja, Čanebola terskega dialekta imamo onemitev glasu h). 2. Končni -m preide v -n; ta pojav je lasten goriškim in beneškim govorom, odtod je segel v Rezijo in še preko nje na Ziljo; zaradi tega je dokaj star, t. j. sega še v dobo, ki je dovoljevala pot kor. dialektičnim valovom v Rezijo; prvič najdemo zapisano -ji za -m v ben. rokopisu izpod konca 15. stol., nato pri Alaziji da Sommaripa. 3. ta je vedno prešlo v la kakor v sosednjih dial. na vzhodu in jugu od Rezije. Oni l, ki zapira zlog in oni, ki stoji pred konzonantom je le v najvzhodnejšem rez. govoru prešel v u, drugod pa se je razvelariziral v /. Ker se je proces ta > ua, -l>u vršil v mejah 16. stol., smemo sklepati, da ob tem času Rezija že ni več živahno občevala s Koroško; rez. dial je torej v samostojnem razvoju dobil la < ta, -l < -i, ol-ul < ol, ul < t, le vzhodni govor je dobil svoj -u < -l, ou < t od jugovzhoda sem. 4. Kakor v vseh juž.-zap. slov. dialektih, tako je tudi v Reziji ostal praslovenski refleks d za prasl. t ohranjen, enako šč< sti, ski : vač, kuzlič, tešča. 5. /' preide kakor v beneščini in briščini v /. 6. V gen. pl. oksitoniranih osnov na -a imajo juž.-zap. dialekti in ž njimi tudi rezijanski nove tvorbe s končnico -i. 7. Dalje moremo navesti še nekaj podrobnosti, ki so lastne slovenskemu jugozapadu in Reziji: rez. Cinči — ben. gor. venci; rez. čre- > čere-, čiri- (čirišna, čirluje) — ben. gor. čere- (že v ben. rokopisu beremo ceref za črez, pri Alaziji cereulie); redu-plikacija predloga s/z ubuiti, buiti je doma na Goriškem, v Benečiji, Reziji in tudi še na Zilji. Kakor je že samo ob sebi umevno, ne smemo misliti, da je bil rez. dial. v oni svoji prvi razvojni dobi, o kateri smo rekli, da bi jo mogli imenovati „koroško", popolnoma ločen od svojih sosedov na jugu in vzhodu; ne, tudi ž njimi je bil v stalnem občevanju in to dokazujejo pojavi, ki smo jih navedli zgoraj v 2. in 4. točki in spadajo v staro dobo; ostali morejo, ali ne morajo, biti mlajši in že odsev novih prometnih razmer. Važno ni to, da izkazuje rezijanščina skladnost z ben. in gor. govori tudi že v stari dobi, marveč to, da v njenem poznejšem razvoju prenehajo skladnosti s koroščino. III. Po naravi in po prometu pa je bila Rezija v najožjih stikih z onimi Slovenci, ki so prebivali po zapadnem delu južnega predgorja Muzcev ter nekoč segali prav do Taljamenta pri Guminu in govorili narečje, čigar današnjo razvojno stopnjo nam kaže terski dialekt ob gornjem Teru, Karnahti in ob izviru Nadiže. Važne jezikovne skupnosti (poleg onih, ki smo jih navedli v II. oddelku) med rez. in ter. dialektom so: 1. V razvoju dolgih nosnih vokalov q in f sta oba dialekta dosegla enakšen štadij, namreč čista ozka vokala p, e ter tvorita v tem pogledu dialektično enoto proti širokima p, e, ki ju imajo sosednji kor. dialekti in pa tudi nadiški dial. v Benečiji ter še njegov sosed na vzhodu, briški dial., le da je ta e pozneje še nadalje razvil v a. Vsi ti sosedje so ostali torej bliže praslovenski kvaliteti vokalov q in g, le rez. in ter. dial. sta izvedla zoženje. V kratkih zlogih pa vobče ni nastopila nikakršna izprememba; staro stanje, t. j. široka kvaliteta razna-zaliziranih q in § je obdržana ali pa je postala celo še bolj izrazita. Prim. rez. pet, zec, zob, hošča; ter. uzeti, speko III. pl. prez.; v kratkem naglašenem zlogu: rez. sračata, wadlo, wač, žat < *ž§tb,sprast < *s'b-pr$stb; za q gl. doli; ter. narel, več (poleg asimiliranega več, vič); v nenaglašenem zlogu: rez. jazik, na-radet < *narqditb, u pamate, pijščata, enkl. ma, ta, sa; ter. brieme, jezik, enkl. me, te, se (le lokalno, predvsem v Carneji, tudi a: desat, piščata, pa tu imamo tudi valih, dabdu, koran itd). — Za presojo zožitve o, e >o, e so važni refleksi nekdaj naglašenih, zdaj nenaglašenih q in razmerje dcevat, dcesat: joescen, pcepoel (knjižno slov. deset: jesen) v rez. dial. nam pove, da je bil v dobi naglaševanja deset, jesen refleks za § širok glas, dočim je bil refleks za e ozek. To nam potrjuje tudi razlika med razvojem dolgega e in e in razvojem dolgega g; dočim ima rez. dial. za prva dva vokal T (ter. fe), ima za drugega le e (ter. tudi e); to razmerje pa zahteva za neposredno starejšo rez. epoho glasovno razliko is: e, t. j. stopnjo, ki jo še danes izkazujejo kor. govori. — Zoževanje mimu. in mimo itd. 2. Štetje z -rgdt in vigezimalno štetje pozna vsaj deloma tudi še terski dialekt, gl. doli IV. 10. 3. Futur se tvori v Reziji in na Teru s pomočjo prezenta glagola clmteti in z infinitivom: rez. ja con te ubuet; ter. ču j iti. 4. Terski dial. pozna pravtako akcentuacijo seno, pep testo, jime, nom. pl. sinuvi, sarce, farji < trije itd., gl. gori I. 4. 5. Pri glagolih VI. vrste je v obeh dialektih -ova- prešlo v -uva-, ki se vrine tudi v prezens : kupovati — kupiiva III. sg.; ter. verbuivat; pišua, pišuaju III. sg. pl. 6. Kakor v Reziji (in dalje na Koroškem), tako imamo tudi še na Teru obliko zec< zaj^cb, dočim ima sosednji nadiški dial. že zejac (po metatezi iz zajec) gen. zaica. 7. V leksikalnem in sintaktičnem oziru sta si rez. in ter. dialekt popolnoma enaka; v tem pogledu ju tudi zbližuje dejstvo, da sta oba v enaki in polni meri hodila na posodo v furlan-ščino, tako da je njun govor ves prepleten z romanskimi besednimi in sintaktičnimi elementi. 8. O nekaterih skupnih arhaizmih gl. doli v V. oddelku. IV. Od takih pojavov, ki jih je rez. dial. samostojno razvil in tvorijo bistvo rez. značilnosti, smo nekatere že omenili, tako: zoženje e in a < b v e ter q> o; prehod a< -b, b v a > a; razvoj ia, ua > T, u; razvoj y < g v h oziroma njegova onemitev; razvelarizacija l > l. Najznačilnejša pa sta: 1. postanek zasoplih (lufterfiillt) srednjejezičnih vokalov ce, d, g in u, ter 2. vokalna harmonija. Ta dva pojava sta prežela ves rezijanski vokalizem, drugi je imel nesrečo, da so ga izrabili za slovansko-avarsko teorijo o postanku rez. dialekta, zato sta tako važna, da ju moramo podrobno razmotrivati in narisati njun celotni razvoj. Nasprotje, ki ga med seboj izkazujeta vrsta koza, otroka, kultna, jasno in pa vrsta kozče, dobro, koloeno, Ičbpd, nain pravi r 1. da spremljajo naglašeni jasni vokal enakšni nenaglašeni, in 2. da spremljajo naglašeni temni, zasopli vokal enakšni nenaglašeni vokali: o —a, u — i proti o — cb, o —o itd. Drugo nasprotje, ki ga razberemo iz vrste koza, ivode, našla, platno proti vrsti utruk, kuzi, p rušit, nisfit, mliku, pa nam pove, da določa kvaliteta (ozka ali široka) naglašenega vokala kvaliteto nena-glašenega. Narava naglašenih vokalov regulira torej naravo nenaglašenih v dvojnem pravcu: 1. v zvočnosti in 2. v stopnji napetosti in ožine v ustni votlini. Kakor v vseh drugih slovenskih narečjih, tako je tudi v rezijanskem razvoj vokalov zavisen od prvotne kvantitete, posredno tudi od intonacije; praslovenskim dolžinam ee, o odgovarjata rez. i, u, praslovenskim kračinam (nadkračinam) e, i, 6 pa današnje nadkračine (kračine) d, o : lid, rič, b'il, buh — rcebre, cošsta, dobar. Pri vseh drugih vokalih (t, u, a, q, t,, b, g) tega razlikovanja nimamo {lipa, riba = mislim; gledati = teža, pet itd.) Ker so rez. zasopli vokali nastali iz starih akutiranih kračin e, e, o in iz dolgih naglašenih i, u (> g, u) in ker se na drugi strani refleksi za q, e, a in ■&,&(= a, d gl. zgoraj) nikdar niso razvili v zasople vokale, ker nadalje vemo, da so bili vsi ti refleksi široke, odprte kvalitete, zato moremo sklepati, da je postanek zasoplih vokalov vezan na intenzivno, napeto, ozko tvorbo vokalov, s čimer nam je pojasnjen ves razvoj: zračni tok, ki je prihajal iz pljuč, se je med obema ožinama (v grlu in v ustni votlini) tako kondenziral, da je bil zrak nad grlom bolj stisnjen kot pod grlom, vsled česar je zračni pritisk potisnil grlo navzdol (ta premik grla navzdol ob izgovoru vokalov ce, d, g in u moreš pri Rezijanu opaziti^ gl. OnbiT § 13); ta premik pa je obenem še sam po sebi razširil razo glasilko in potegnil jezik, predvsem njegov zadnji del v nižjo lego. Vled teh premikov so postali vokali zasopli, temni, kakor da so izgovorjeni šepetaje in sprednji ozir. zadnji visoki vokali so postali srednjejezični (i, e —yg, oe;o, ii -<— o, u). Tudi konec jezika je pri tem prišel v novo lego in sicer v višino zgornjega robu spodnjih sekavcev in na ožini, stvorjeni med njim in zgornjimi sekavci se je sam po sebi rodil interdentalni šum tipa p, ki običajno spremlja te vokale. Rez. ve, d imata pa še druge izvorne glasove; nastala sta tudi iz predslovenskih akutiranih kračin tipov kdri, četo, did, bere itd. (rez. kon, čcelo, d a; d, boerče). Dalje ju imamo v vseh sekundarno (sprva akutirano) akcentuiranih zlogih: kolo > kolo > rez. kolo; jdiscen; mlajše rez .rosa je identično s kolo, kajti pravilna rez. oblika je starejše in še običajno rosa gl. Ontir § 166 si., dočim je rosa nastalo analogično po onih padežih, ki so imeli akcentuacijo na prim. acc. sing., nom. acc. pl. Nasprotno pa za prvotna i in u v takih pozicijah nimamo y, ii, marveč je i, u ohranjeno, koder ni (lokalno) v mlajši dobi prešlo v e, d: na Beli sit, kup, drugod set, kop. Ako se ozremo na to, kar smo zgoraj ugotovili za postanek srednjejezičnih vokalov, tedaj moramo reči, da vokala i in u ob času, ko so pričele nastopati omenjene artikulatorične izpremembe, nista bila več napeta, marveč že nenapeta, široka glasova; odtod tudi njun poznejši prehod v e, d. Od drugod pa vemo, da e, e, o v teh pozicijah sprva niso bili ozki (prim. centralno slov. narobe, testo z e < e ' proti dad < ded, kjer je zožitev mlajšega datuma) in da je njihova zožitev vzročno in tudi časovno v zvezi s pojavom sit > set. Za neko starejšo epoho rez. dialekta moremo torej ugotoviti tole stanje: liad, sniag, busg (gl. I. 1, 3) — rebra, cesta, dobar (gl. I. 4) — kolo, jesen — kon, čelo, ded, bere — sit, kup, t. j. tisto stanje, ki ga v prvih treh pozicijah še danes izkazuje sosednje ziljsko narečje (ia, ud < e, e, o, jačmena, breza, dobar — oko), ter je torej lastno starejši, „koroški" epohi re-zijanščine, dočim se je stanje zadnjih dveh pozicij šele pozneje izpremenilo. Po tej dobi je pričela splošna slovenska razvojna tendenca neakcentuiranega vokalizma, ki je obstojala ali v stremljenju po nenapeti artikulaciji ali pa v stremljenju po kvantitetni redukciji, kar je moglo roditi zanemarjeno artikuliranje, težnjo po artikulaciji pri indiferentni legi jezika, po tej dobi je ta tendenca pričela izobraževati med seboj dokaj različne nove vrednote; razvoj in rezultati so v bistvu istovrstni, razlika je le v tem, da se je tu javila ta, tam ona razvojna smer ali pri tem vokalu druga kot pri onem, na pr. tu imamo vino > vino > vinu, tam vino > vino > vina; tu nič> nič > nač, tam nič > mč> neč; tu ded > ded, dad, tam ded > ded, > dad itd. Ta tendenca je v rez. dialektu rodila to-le: koii, čelo (prim. dolenjsko dnu, dna < dno), decl, bere, na drugi strani pa set, kop. Na ta način nastale ozke kračine e, g so se odslej obravnavale tako kakor one istovokalne kračine (nadkračine), ki jih je naše narečje že odprej imelo (v zgornjih primerih), t. j. zajedno s temi so prešle v oe, d, ali — če smemo tako reči — so se Reducirale" v oe, o; ta izraz rabimo za označbo gori omenjenih arti- kulacijskih premikov grla in jezika, kakor ga uporabljamo tudi za pojav centralno slov. sit > sat, kjer je pravtako izkazan premik artikulirajočih jezičnih delov v indiferentno lego, v srednji del jezika. Vse take in slične pojave, ki jih moremo v slov. dialektih opaževati od 15. stol. dalje, združujem že od nekdaj pod naslovom „moderna vokalna redukcija" (gl. Arch. f. slav. Phil. 37, 123 si., 289 si.). Ena izmed smeri vokalne redukcije, možna le v nenaglašenih zlogih, je asimilacija nenaglašenega vokala na intenzivneje artikulirani sosednji glas (vokal ali konzonant), prim. postefa >postel'a; kamene (t. j. e > e zaradi sledečega i, n) itd. Če gre za asimilacijo med vokali, tedaj govorimo o vokalni harmoniji (ako je dosežena popolna enakšnost), prim. dolenjsko mimu > mumu, sirota > sorgta, potrebuje > potrubuje; staj. blizu *bluzu > bluzi; ben. širok > šorok; mežiško lepo > "lopo > lopa", centr.-slov. daleč > deleč > deleč itd. Ta smer se je v Reziji izredno močno uveljavila, kar pa je povsem umljivo. Vidimo namreč, da je vokalno-harmonična smer priljubljena v začetnih fazah moderne vokalne redukcije, pozneje pa prevlada zože-valna tendenca, ki je nastala vsled kvantitativne redukcije. Ta kvantitativna redukcija pa v Reziji (tako še na vzhodnem Štajerskem in v Beli Krajini) ni nastopila, zato je mogla imeti ona prva, zgodnja smer prosto pot pred seboj. V drugih slov. dial. je v tolikšni izmeri ne najdemo, vendar ni izključena in tudi ne omejena le na zgornje primere; za njo prim. vokalno-har-monično razmestitev e in a pred mehkimi ozir. temnimi zlogi na Krasu; rožansko o (starejše *e) < e, f, e za e pred palatal-nimi glasovi in pred zlogi z visokim vokalom (nobu, wolaq, nosta < nebo. velik, nesti); prehod e > i pred zlogom z vokalom i v govoru Škofje Loke in Horjulja itd. Tako je tudi v rezijanščini nastalo najprej asimilacijsko zoževanje nenaglašenih vo-kalov: koleno > koleno, otruk> otruk, kozi > kozi, iz česar je pozneje nastalo utruk, kuzi ozir. po pojavu e> ce, o>o \ kolceno. Razvoja T, u > y, ii najkonservativnejši rez. govor na Beli ne pozna, kakor ima še sit, kup; moramo si misliti, da je tu še pred procesom e> ce, o > 6 nastopila nenapeta artikulacija dolgih i, u, vsled česar je bil odstranjen povod za premembo v y, ii. To so notranji jezikovni razlogi, ki nam izkazujejo, da je rezijanska vokalna harmonija pojav, ki je v popolnem skladu s slovenskimi razvojnimi tendencami; obenem pa je s tem ugotovljeno, da je ta pojav razmeroma mlad, vsaj ne starejši od 16. stoletja; torej zelo oddaljen od časa, v katerem bi se moglo računati z avarskim vplivom. Pa tudi drugi razlogi kažejo, da tak vpliv ni možen: 1. med rez. in uralsko-altajsko vokalno harmonijo je velik bistven razloček; tam določa vokal osnovnega zloga ^aravo vokala v sufiksalnem zlogu, v Reziji pa naglašeni vokal naravo nenaglašenega (mesto akcentuiranega zloga v besedi pri tem prav nič ne odločuje); 2. ni izkazano, da je imela avarščina VI. stol. že vokalno harmonijo; vok. harmonija tudi v uralsko-altajskih jezikih ni bistven element prajezika, marveč je tudi tu le rezultat razvoja posameznih jezikov; v nekaterih je sploh ni, madžarščina kaže šele v 13. stol. njene začetne faze, dočim je na prim. v turščini 7. stol. že povsem razvita; 3. prim. še to, kar smo rekli zgoraj o načinu in obsegu tujejezičnega vpliva. Po teh izvajanjih moremo samostojna rez. pojava pod IV. 1, 2 (postanek zasoplih vokalov, vok. harmonija) z ozirom na njun razvoj opisati takole: A: 1. novo akutirana (praslovanska ali rezijanska) e, o postaneta e, o; 2. padajoče akcentuirane kračine e, e, o se zožijo; 3. padajoče akcentuirane kračine i, u se razširijo in preidejo pozneje ter lokalno v e, o; 4. omenjeni ozki vokali e, o, lokalno tudi 1, u postanejo srednjejezični ce, o, g, ii. B: 1. od prvotne rez. dobe sem stalno ali dolgo dobo široki akc. vokali ne vplivajo na naravo sosednjih neak-centuiranih vokalov: bogat — slabo, gore, goro, gosto itd.; 2. ozki akcentuirani vokali zahtevajo ozko kvaliteto v sosednjem neakcentuiranem e, o: o—u>o— ii, u — u itd., utruk, misu; korito > korito > kuritu ali korito > konj to > konj to, kiirytii\ pitilin itd. 3. v legah e —a in a — e preide e> a: sastra, kamane. C: S centralnimi slovenskimi sporadičnimi redukcijami tipov dama. matika (o > a v dial., ki jim akanje ni znano) je primerjati rez. posamezne primere kakor taci, naštet < nesti, patalen ali damu, lapata, sakol, patok itd.; njihov e, g je bil izobražen že prej, preden je oživela vok. harmonija, ki je rodila rez. pravilne oblike (lokalno) nistit, pitilin. D: Popolno redukcijo nenaglašenega vokala najdemo v Reziji le v onem obsegu, ki jo kaže začetni štadij moderne vokalne redukcije (za dolenjsko narečje doba 15.—16. stoletja), t. j. le v neposredni soseščini sonornih konzonantov. Nadaljnji važni pojavi samostojnega rez. razvoja so: 3. rez. o in e (< g, o, e. b) se neposredno za nosnim konzonantom preko o, e zožita v u, T- moj > muj, mož > muž, Vbngtn > nutar, (edb)ng-že„enkrat" > niu\ imnojg > *mno > mlii; misu < m§so, mita < mqta; mbša > "maša, *meša > miša; tudi pred nazalom najdemo ta pojav: dbnb>din, ivsakidini, tinki itd. Tudi kratki o je za nalazom prešel v u; tako se -ng- glagolov II. vrste glasi -nu-: sednut, ugriznula, sa spomanot (o < u kakor v krofi, ubot itd.). 4. Pred dolgim i se pričenjajo konzonanti palatalizirati: piše, bišida. 5. mn > ml: mlu \ mbneh > mloel in dalje po primeru pal — padal — padem v mlcedal, prez. mlcedan „menim''. 6. Med in t, d, c, c, c, s, z, s, z, n in / nastane prehodni labialni zaporni element p, b (ps se nadalje asimilira v fs, bn pa v mn), na kar se more u tudi reducirati: ouca > dupca, opca; tu- u - noči > tu -m-noče. 7. Končni konzonanti so malomarno artikulirani in morejo onemeti. 8. Sekundarno cli se asimilira v d: dejati > *diati, dati. 9. Infinitivi tipa nesti, reči so razširjeni z elementom -t, ki je bil občuten po primerih infinitivov tipa vstat < -statb kot oznaka infinitiva: nistit, ričlt; moči je ob tem po prez. dalo moret (= *mori-\- t; veliko sličnost kaže ben. moriti). 10. Staro kor.-rez. štetje (gl. gori I. 6) se je še obdržalo kot starina v štredi in paterdu < štiri-redi, pet-redov, sicer pa ga je izpodrinilo novo vigezimalno štetje; že za štredi je običajnejše divakrat divujsti „2X20"; prim. dalje divakrat divujsti anu doesat „2 X 20+ 10 = 50", trikrat divu/sti (anu dossat) „60 (70)" itd. Tu gre pač le za olajšanje štetja na osnovi dvajsetice kot enote (gl. L. Spitzer, Zeitschr. f. rom. Phil. 45, 1 si.), v čemer moramo videti samostojno rez. preobrazbo. Nekateri (Hasdeu, Baudouin de Courtenay) so videli v tem rez. načinu štetja keltski vpliv, kakor so romanisti svoj čas tudi novofran-cosko vigezimalno štetje imeli za pojav, ki naj bi nastal vsled keltskega vpliva; to pa ni niti najmanj verjetno, kajti novo-francosko štetje se pojavi pozno, ko o kakem kelt. vplivu nič več govora ne more biti (12. stol. kaže prve rahle početke, nadaljnji razvoj se vrši polagoma v naslednjih 600 letih, s čimer je novofranc. originalnost tega pojava izpričana); poleg tega imamo bolj ali manj razvito vigezimalno štetje tudi še v najrazličnejših drugih jezikih in v raznih dobah, kjer ni možno računati s tujejezičnimi vplivi, marveč tudi s samostojnimi razvoji (prim. M. Rosler, Zeitschr. f. rom. Phil. 26. Heft, 187—205). Tudi v Reziji je to štetje samostojen in mlajši pojav; iz starejše dobe sta ohranjena le še dva izraza, ki pričata o nekdanjem kontaktu s koroškimi govori; novo štetje pa se je pojavilo v mlajši dobi. — Štetje z -/'gofc za -desefo je seglo še dalje na jug v terski dialekt, le da je težko reči, kakšen obseg je tam zavzelo. Danes pozna ter. dial. samo divaredi „20" (tako že v ben. rokopisu), kar je bolj običajno kot divuisti (v Maže-roli pa je že samo duoist v rabi), t. j. obliko, ki je rez. in kor. govori ne poznajo. Ali je duaredi nastalo po triredi, štiriredi. ki bi v poznejši dobi izumrli, ali pa je v njem videti le prvi začetek štetja z -/•gofc, ki se tu ni moglo razviti? Terci štejejo od 20 dalje ali s furlanskimi števniki, ki tudi v Reziji niso neobičajni, ali pa tudi po dvajseticah (tako predvsem v sever- nih gorskih krajih n. pr. Brezje, Viskorša: irtkat divaredi (anu pet) „60 (65)" poleg tridesiet, kakor v Reziji trtsti), v bistvu torej tako, kakor Rezijani. Zato se mi zdi verjetno, da je ter. dvaredi analogična oblika in enakšna priča nekdanjega štetja, kakršni sta rez. štredi, paterdu; druge in prvotnejše oblike z -r^d^ pa je na Teru docela izpodrinila furlanščina in le v nekaterih krajih se je deloma privzel mlajši rez. način štetja po dvajseticah. V. Tudi po arhaizmih se izkaže rez. narečje za organski člen med koroško in jugozapadno slov. dialektično skupino; ima sicer tudi svoje lastne starine, a več je takih, ki jih najdemo, vsaj v ostankih, tudi še ali na Koroškem, ali v Benečiji ali pa na severnem Goriškem, česar pa tu ne bomo podrobno navajali in vzporejali, saj za marsikako starino bo bralcem znano, da je tudi koroška ali beneška. 1. Ohranil se je imperfekt za označevanje v preteklosti trajajočega dejanja in pa kot kondiciojial; njegova fleksija izkazuje zdaj že jak vpliv prezenta, gl. ČJKZ IV. 117—9. 2. Redki ostanki aorista so bili v 19. stol. še v rabi (krepki aor. in aor. na -och-b). 3. Opisani kondicional se je glasil v Reziji sprva bechb + part. na -l (sicer na Slovenskem izvorno bgch-b + £-part), iz česar današnje be + £-part.: ja ba bil že itan = az-b be(chr>) bgh%uže i-tamo; enako v terskem dial.: be j a mou soute za y ukupiti „(da) bi jaz imel solde za ga kupiti". Uporabitev aor.-impf. bechT, v oblikah opisanega kondicionala se je izvršila preko kondicionalno rabljenega imperfekta, gl. točko 1. zgoraj. V tem pogledu je z našima dialektoma ozko zvezano še ziljsko narečje, ki je prvotno enakšno kond. be samostojno nadalje razvilo v besa m, besi itd. 4. Oksitoneza v tipih žana, noha, mahla je ohranjena; tako še v ter. in nadiškem dial. ter v borjanskem in kobarid-skem govoru na sev. Goriškem. 5. Posamezni arhaizmi in posebnosti: a) ohranitev primarnega dn in dl v vedriQti, v%dh, gl. Hist. Gram. II. § 107.; — b) obdržanje kontrahiranih oblik ma < moja, mega < mojegaitd. — c) ohranitev oblike gen. du. migu >nogii; — č) staro toha, koha, tomu poleg mlajšega taha < tega; — d) cirbfQ je zelo pozno dobilo končnico -m enostavno pritaknjeno, ne več po naslonitvi na osnovno obliko II. sing.; zato con, ne čem, poleg tega še nerazširjeno čb; — e) pron. in adv. z osnovo si-, to- so pojačeni s proklitično aseverativno partikulo i-: fo-jb > (iti, j i to ho; tam > jitan; jitako itd.; pron. Sb je še v polni rabi: jisi< *i-Sb-fb nom. sing. mase., jisoha, fem. jisa itd. — f) končnica -e v dat. loc. sing., nom. acc. du. trdih osnov na -a in v loc. sing. trdih osnov na -o- je še ohranjena: nohee, svtietce (običajna slov. analogija je šele v početkih: hrisce poleg hrihn) — g) prefiks vg-; — h) stvarna vprašalnica je: ko (tako še na Zilji in v Benečiji); od-nosna nikalnica ni nič, marveč nika; — i) c, z, s so v fleksijskih oblikah še običajnejši kot analogični k, g, h; — j) lokalne in temporalne prepozicije se pojačavajo s proklitičnimi adverbi tu, tam : za mirom „hinter der Mauer" > ta-za-tin-miron; k cerkvi > ta-h-cirkoce; v vsakem letu > to-uf-sakin-ldetoe itd. (enako v Benečiji); — k) stara oblika vrstilnih števnikov jedim-na-desgtbirb-jb je ohranjena, gl. Hist. gram. II. str. 99.; po njih so vrstilni števniki od 3—10 analogično preobraženi v tretni, štrtni, petni, -a itd. — l) prez. moram ima v l- part. staro obliko rnožal, gl. Ramovš, Slavia IV. 147; ČJKZ. VI. 265 — 7; — m) priljubljenost vrinjenih vokalov (kakor v ben. dial.): smo >sdmo, tvor > *tovor > tour itd.; — n) nekaj leksikalnih starin in oblik: bratar; pozdoe; srital; duri; nabuzac „sveder"; sraka „Hemd", srakica gl. Hist. gram. II. str. 288.; obrečem, obresti; vilažej gl. 1. c. str. 158., resan je -n obdržalo (risan adv., gl. 1. c. str. 86.); dat. sing. mloe< nibne (ne po gen.-acc. *menS); veče „Prozess"; jcerd < *jero duhovnik" itd. itd. VI. V rezijanskem dialektu moremo razločevati tri govore: 1. govor na Beli, najzapadnejši rez. vasi, je najbolj konservativen; ima še g, dolga T in u tu nista prešla v g, ii, glasova ce in d sta le malo zasopla, vokalna harmonija je le v smeri napeitosti jasno izobražena (o — i > u — i; e — i> i — i proti g — t, e — i v večini drugih govorov), kratka i, u sta ohranjena, za^je vseskozi l, splošna glasovna oznaka je palatalna (odtod r > 'r, a>i na prim. diska itd.); — 2. centralni govor v selili Njiva, Stolbica, Ravenca, Lipovec, Križec ima že h < g in ch; e, o mest, gl. Hist. gram. str. 103.) in h onemi (Stolbica): kruh>krd, gora>ora; — 3. vzhodni govor v Osojanih in Učji ima že -u< -t (poleg la < ta), opušča /< i, l\ d pred širokimi vokali (jama>a.ma, *med'a< m&a; olje>oae) in njegovi zasopli vokali so izredno temni, globoki. Po svojem razvoju in po sedanjem stanju nam rez. dialekt s svojimi govori kaže, da so ga od praslovenske dobe sem objele izoglose kaj različnega obsega in značaja, in sicer: 1. splošno slovenske izoglose; 2. izoglose, ki obdajajo slov. sever in zapad (prim. zoženje e > e, gl. CJKZ VI. 11); d. izoglose, ki vežejo koroške, beneške in severno-goriške govore (prim. predvsem razne arhaične oblike); 4. koroško-rezijanske izoglose; 5. južnozapadno-slovensko-rezijanske izoglose; 6. beneško-rezi-janske, 7. ziljsko-rezijanske, 8. splošno rezijanske izoglose in 9. lokalno rezijanske izoglose. Iz vsega tega je lahko zaznati, kako so na njegov razvoj vplivali geografski položaj njegovega ozemlja in družabne prilike, ki so se tekom stoletij tu in v neposredno sosednjih pokrajinah udejstvovale in menjavale; tako namreč, da se nam rezijanski dialekt izkaže kot samostojen slovenski dialekt, ki je možen samo v tej dolinici, kjer je mogel v tesnih odnošajih s svojimi sosedi (koroščino, beneščino, goriščino) živeti vendarle svoje lastno življenje, ki pa ni zabrisalo vezi do sosedov, bližnjih sorodnikov, izmed katerih mu je danes najbližji terski govor beneškega narečja. Ivan Prijatelj: Klasje z domačega polja. Zbirka najboljih del slovenskih pisateljev z dodanimi kritičnimi uvodi, življenjepisnimi črticami in kamnotiskanimi podobami. Nabrala in izdala Jož. Jurčič in Jož. Stritar. V Ljubljani 1866. (Zaključek razprave iz lanskega letnika.) Kljub temu, da Stritarjev estetsko-kritični uvod k izdaji Prešernovih »Pesmi« v »Klasju« v 1 i t e r a r n o z g- o d o v i n-s k e m oziru ni prinesel bogve kolibo novega, vendar moramo reči, da je Levstik prerokoval prav, ko je dne 13. apr. 1866 pisal Stritarju, da bo ta njegov spis »epoha v našem slovstvu«. Epohalnost tega Stritarjevega bolj estetično-cpisnega nego lite-rarno-zgodovinskega eseja je obstojala v tem, da je bil v n j e m S 1 o v e n c e m n a n o v o o d k r i t n j i h o v na j večji pesnik. Obenem pa je Stritar v tem uvodu razvil literarno-umetnostni program nastopajoče generacije »Mladoslovencev« — kakor ga je on pojmoval. Vprav v tem programu pa je tičala mali in mladi slovenski literaturi neprimerna, po Stritarju iz velikih, starih literatur recipirana sestavina, ki se je skoro imela pokazati kot »kamen spotike«. Stritarjevo programsko svetožalje je bil ta kamen, ki je že po preteku dveh-treh let lDovzročal »mladoslovenski« literarni generaciji kot enotnemu organizmu precejšnje težave, dokler ga nista najprej vsak za svojo osebo iž njega izločila Levstik in Jurčič; definitivno pa so mu dali slovo šele ustanovitelji »Ljubljanskega zvona«. A takrat, ko je ta Stritarjev spis v spomladi 1866 izšel v prvem snopiču »Klasja« (obsegajočem prvih 6 pol zbirke), je deloval — zlasti s svojo proti dotedanji »staroslovenski« grobo-utilitaristični ideologiji naperjeno noto — pri »mladosloven-skem« naraščaju še kot pravo razodetje, dočim je na »prvake« napravil vtisek bojne napovedi, kar je v resnici tudi bil. Edini človek, ki bi bil takrat mogel preprečiti Stritarjevo cepitev svetožalne mladike na slovensko literarno drevesce, cepitev, ki se tedanji naši mladi literaturi ni prilegala, dasi je predstavljala visok vzorec velikih tujih literatur, je bil — Levstik. A on je imel takšno veselje nad svojim v svetovnih literaturah verziranim učencem, da mu takrat te note niti poizkusil ni korigirati, marveč se je — kakor smo videli iž njegovega pisma z dne 13. apr. 1866 — brezpogojno poklonil Stritarjevemu estetienemu talentu. Na to pismo je poslal Stritar Levstiku naslednji svoj odgovor z dne 18. apr. 1866: »Dragi moj! Lepo sva pa začela svojo reč! Praviš, da sem Te kadil — obilo si mi povernil to vsmiljeno delo. če bova tako ravnala zanaprej, kak razloček pa bo med nama in tisto Bleiweisovo bratovšino! Naj bo tega konec! Prekajen prešič je —- pleče; — prekajen človek — fi te bodi! Močno se motiš, če misliš, da bo moj spis komu všeč — ko bi v resnici kaj prida bil — svet ti ne more odpustiti če hočeš bolj pameten biti, kakor on! Zdi se mi da sem Ti že rekel, da mi nič mari kaj svet misli in govori o mojem delu; da je Tebi malo po volji — to mi je popoU noma dovolj, in me v resnici veseli, kaj bi tajil! Tem bolj pa mi je žal, da mi ni čas pripustil, da bi bil svoje misli bolje razložil in jim lepšo obleko dal. ,Pripravljal' se pač nikoli nisem k tacemu početju; od nekdaj sem imel veliko veselja za vse, kar se tiče umetnosti, in po posebni sreči sem imel več priložnosti kakor marsikteri mojih verstnikov, da sem se seznanil s to in uno rečjo. Posebno pa mi je koristilo popotovanje v Pariz. V Mo-. nakovem, Parizu in (nazaj grede) v Draždanah se mi je zares ,odperl nov svet'. Zlasti pa se nisem mogel odtergati od Pariškega Louvra! To so Ti bili zlati časi! Pa to življenje! Zdelo se mi je res, kakor bi letal ,breztelesen' od mesta do mesta, od kraja do kraja. Solnograd:Monakovo:Stuttgart (s Cannstadtom!) Karlsruhe, Baden:Baden! Pariz z vso okolico! Boulogne: Calais, Briissel, Kolonja, dva dni po Renu! Frank o bro d-. Wies baden. Homburg:Weimar, Draždane-Praga, to so mi zvezde — ne — prava svitla rimska pot v .mojega življenja lepši poloviciLe zdi se mi da sem boli vžival ta čas, kakor pai učil se od njega! Naj bo! post mortem nulla vo: luptas! Pa že preveč te čenčarije! Ne morem Ti dopovedati, kako neznano bi me veselilo ko bi se mogel enkrat s Tabo pošteno pogovoriti in po: meniti — rad bi vedel kak rezultat si našel Ti, kaj misliš o svetu, o živ: Ijenji — o človeku in o babi in enacih rečeh! rad bi primerjal svojo ,rajtengo' s Tvojo; Ti ne veš kako prijetno je pogovarjati se s človekom, ki nas ume — pa ni veliko pametnih ljudi na svetu — še manj pa po: štenih — če jih kaj veš — pošlji mi njihovo adreso! Nar ljubše pa seveda mi bo če prideš sam! prijetno pa je tudi če more človek ,v božjem strahu' norce vganjati, tako da se bog ne žali in se greh ne dela — Kdo zna to bolje ko fi. Dulce est dissipere in loco (t. j. loco: Retje!) ali se še kdaj spominjaš tistega časa! jez skorej sentimentalen postanem če se ga spo: minjam! Morda se Ti bo malo čudno zdelo kar Ti bom rekel zdaj, pa nič ne de. Skusil sem nekoliko sveta, in zgubil sem precej vse illusije ■— vendar pa mislim da dva poštena človeka bi se imela združiti in spri: jazniti — in marsikaj bi jima bilo mogoče. Nikomur še nisem ponujal svojega prijatelstva —■ ki mi je še zmirom ostalo sveto neoskrunjeno ime! Ponujam ga Tebi — v resnici — če mi hočeš biti prijatel — skazal mi boš svojo prijaznost nar bolje s tem, da boš z mano popolnoma odkritoserčen v vsaki reči — in jaz bom s tabo! Kajenja pa naj bode konec! Češ? — Še le danes mi je Jurčič odgovoril; pravi da je strašno len! lepa reč! Napak mi je, da pride še le konec tega mesca na Dunaj — pravi da mi bo za gotovo prinesel Tvoje reči prosim Te še dvojega. Pošlji kolikor moreš, ne zbiraj in pa piši — kako misliš da bi se Tvoje reči nar bolje postavile po versti; se ve da tudi proze! In pa kolikor Ti je mogoče pod: piraj naji tudi z dobrim svetom; ktere reči misliš naj bi se posebno izbi: rale —■ Čudno se mi je zdelo, ko mi je nekdo pravil, da si našega (prej ,nadepolnega' zdaj) ,slavnega' pesnika Kreka (sic!) še precej hvalil! — To je laž, natolcevanje — pveklinovanje, obrekovanje — to ni mogoče! ali pa tudi poznaš Kreka? si g a preštudiral, kakor sem ga jez? — Če si kako misel našel v njem — povej mi jo; ali je mož zdrav? Kdor je spisal Ježo na Parnas' ne more imeti vsmiljenja s tem bledim mladenčem, če imaš še tako mehko serce. ,Triglav' nama je dal ,wink'! zakaj nisva zbrala tudi Kreka? Triglav nama ,wink~!! Wagner nama je imenoval tudi .Bilca'!! — Pa Lujiza Pesjakova !! — Križ bo imel človek s Tomanom! Umka imam osebno rad — taka poštena, pohlevna dušica je. Bike po= bijati — svinje klati — tudi še teleta — to človek še še zmore, ali jagnjeta daviti, piškam vratove zavijati — to je težava — serce se človeku terga — Kako Te milo gleda s solznimi očmi — kamen bi se omečil (misli na svojo ,sernico'J) — o — kritika sicer mora priti, ali gorje mu — po komur pride! Mirna šiba o zakaj sem... itd. človek nazadnje prav elegičen postane — to bo slaba kritika — treba se bo s čim razserditi — že vem, mislil bom na našega (ljublj.) škofa !! Kaj si boš mislil — da tako čenčam? zato pa — zadosti! Zdrav bodi, pa dobro se imej — misli včasi name — pa piši mi — kadar nimaš druzega opravka — kar Ti na misel pride — vse mi je ljubo. Ves Tvoj Str. Na Dunaj i 18/4 66. Ali bi bilo morde treba tudi o tistih Pr. pesmih ki niso v njegovi zbirki — morebiti na koncu kako spregovoriti. Ko je bilo že prepozno, mi je še le na misel prišlo, da bi bilo treba kacega predgovora. oberni: Zdaj imam tri Preširnove rokopise — sta Tvoja autentična? — po= dobna si nista posebno! moj je pa zopet drugačen — pa to ni taka reč. Kar praviš o gazelicah je pač resnično — pa saj sem ravno tisto rekel o sonetih — saj bi mogel človek tako zmirom eno ponavljati. Da je Preš. hotel pokazati — kar Ti praviš, je tudi res, samo da tega jez nisem mogel tako povedati — ker sem to reč drugače obernil. da je Pr. vsako svojo misel izgovoril v nar pripravniši obliki — Seveda bi bilo treba govoriti o obliki v ožjem pomenu — o verzu — rimah itd. — toda — ni mi čas pripuščal. Saj sem ti rekel, zakaj pa nisi Ti pristavil — kar se Ti je zdelo? — Zbogom!«1 Prvi snopič »Klasja«, obsegajoč 6 tiskanih pol, od katerih je ravno polovico zavzemal Stritarjev uvod (12 strani življenjepis, naslovljen »Preširnovo življenje«, 36 strani pa esteti-čno-kritični esej, naslovljen »Preširnove poezije«), dočim so drugo polovico izpolnjevale Preširnove »Pesmi«, ponatisnjene v zapcvrstnem redu »Pcezij« pesnikove izdaje (nekako do srede »Lenore«), napovedan, da izide dne 20. apr. 1866,2 je končno v zadnjem tednu aprila izšel. Posamezni snopiči so izhajali v provizoričnem ovitku; in sicer je samo prvi snopič izšel v ovitku s kamenotiskano »glavo«, na kateri se je okrog Original1 pisma v licejsko knjižnici ljubljanski v Levstikovi zapuščini. Odlomek iz pisima v moderniziranem pravopisu natisnjen v uvodu moje »Stritarjeve antologije«, str. 22—23. 2 »...napoveduje se za 20. dan 1. zvezek .Klasja z domačega polia'.« (Novice z dne 18. apr. 1866, str. 131.) ornamentalnega ogrodja vila slovenska trobojnica z glavnim naslovom zbirke in z imeni pesnikov, čijih dela so bila v programu, porazvrščenimi v pramenih trobojnice na tak način, da so na štirih voglih stala imena: Prešeren, Levstik, Jenko, Vodnik, imena nekaterih ostalih pesnikov pa vmes. To »glavo« je založnik Wagner od drugega snopiča dalje nadomestil s cenejšim tipografskim ovitkom, izjavljajoč, da »prve platnice niso bile vsem očem po godi«. Na tretji strani ovitka prvega snopiča vabi založnik naročnike z besedami: »Uže kakoršen je ta prvi snopič, priča, da sem za ,Klasje z domačega polja' storil več nego obljubil. V tem načinu mi je pa le potem še dalje ravnati mogoče, ako se oglasi več prijateljev narodnega slovstva, in zlasti, ako si bode čestito duhovstvo še bolj v svesti svoje dolžnosti, to početje podpirati, kolikor je največ mcgcče.« Iz navedenih besed se vidi. da je založnik polagal veliko važnost na to, kakšno stališče zavzame nasproti njegovemu literarnemu podjetju slovenska duhovščina, tvoreča v onem času večino slovensko zavedne inteligence. »Moniteur« konservativne »staroslovenske« stranke, h kateri se je prištevala z malimi izjemami vsa naša tedanja duhovščina, so bile »Novice«, čijih urednik dr. Janez Bleiweis se je to pot zoper svojo navado izredno požuril s svojo sodbo o novi izdaji, s katero so »mladini« — Jurčič-Stritar-Levstik — povzdigovali na svoj kulturni ščit onega Prešerna, katerega je vprav Blei-\veis zdaj malone že 20 let zatemnjeval s Koseskim. Ker se Bleivveis sam ni čutil dovolj zvedenega v literarnih vprašanjih, si je pri spisovanju te kritike pridružil v pomočnika nekdanjega pesnika in pisatelja Podgorskega, »iz politike ponižnega« Luko Svetca, s katerim sta skupno sestavila oceno novega Prešerna. Ocenjevatelja sta se pomudila najprej ob Stritarjevem prispevku, glede katerega sta ugotovila, da »je življenjepis celo na kratko načrtan«. V tem oziru sta imela prav, pri čemer pa se mora upoštevati, da Stritar sam nikdar ni hotel biti zastopnik biografske, marveč zgolj estetične kritike. A tudi Bleiweis in Svetec sta si iz pesnikovega življenja želela samo izvestne vrste biografskih podatkov, n. pr. o pesnikovem občevanju »z mnozimi slovanskimi možaki, kakor s Čelakovskim, Stanko Vrazom itd.« — dočim se jima ni zdelo zanimivo »ali je bil Prešerin — v to ali uno zaljubljen«. S to opazko je Bleiweis po svoji stari navadi, pokoren Jeranovemu pokroviteljstvu, najprej pokazal na glavni mejnik, ki so ga stavili naši »Staro-slovenci« slovenskemu pisatelju, namreč na erotiko. To je smatral za potrebno tudi v tem slučaju, v katerem je bil idealistični Stritar, kakor smo videli, to »ljubezen« presadil na zemljo iz nebotičnih višav. Nato se je Bleiweis v svoji kritiki obširneje pcmudil ob Dagarinovem avtodafeju, ki ga je sicer tudi Stritar negiral; zavrnivši požig pesnikove literarne osta-iine kot »tendencijozno pravlico«, je pristavil, da »se dobro ve, da Prešerin svojih del ni skrival in tudi taka je rad dajal iz roke v roko, ki jih ni hotel natisu izročiti; znano je pa tudi, da zadnja leta se pevec naš ni dosti več vsedal na Pegaza«.3 V zadnjih besedah je tičal moralistično iztegnjeni kazavec na Prešernove nenatisljive šale in pod pristavkom, da pesnik zadnja leta ni več pesnil, se je že napovedoval zbotiljaj, ki ga je Bleiweis javno izustil šele dne 14. apr. 1880. leta v obliki: »... zakaj ne, vsi dobro vemo!« — V nadaljevanju svoje kritike devata Bleivveis in Svetec pod lupo Stritarjev estetično-kritični esej o Prešernovih pesmih. Piscu priznavata »izurjeno pero« — pchvala, ki jo pa takoj nato oslabujeta in omejujeta s tem. da pretiravata pomen Stritarjeve opazke, da je njemu na pes-niku-ljubljencu »vse lepo, vse ljubo, še celo njegove napake«. Pravita, da so prireditelji te izdaje opravili kritiko Prešerna zgolj v korekturah teksta, »ki jih pa nismo pričakovali«. »Zato se ta [Stritarjev] -sestavek res more bolj imenovati himna kakor kritika Prešernovih pesem... Po takem je pa tudi čisto naravno, da v ,oziru na našo literaturo (pesniško)' pred Prešernom je videl le Vodnika, vrstnika Prešernovega nobenega in tudi p o t o m c a nobenega.« Bleiweisa je seveda zbodlo zlasti to, da so Stritarju, entuziastu in estetu, ob visoko-artistični Prešernovi postavi v nič zlezli — Koseski in »staro-sl o venski« pesniki diletanti! Kot pretežni politik izkuša nato Bleiweis degradirati visoki kulturni pomen Čopovega kroga, trdeč v popolnem nepoznanju in neumevanju naše visoke romantike. da »je vse delovanje tedanjih rodoljubov v rnični ,Čebelici' le bolj zabava bila kakor giobokeje narodno gibanje«, očitek, ki so ga še v nedavni dobi ponavljali razni naši »hej-slovanski« agitatorji za — Bleiweisom! Kot izrazit utilitarist se izpoveduje Bleiweis v naslednjih besedah svoje kritike: >Z a t o slavijo hvaležni Slovenci in bodo slavili na veke Vodnika našega p r v e g a buditelja, a ne zavoljo samih pesem njegovih. Pesem je sicer krasna stvar; al le e n a cvetlica je med družim cvetjem na narodnem polji.« Nato pa odkrije Bleivveis svojo glavno rano, ki mu jo je bil zadal Stritar v svojem spisu s tem, da je v njem kot v povračilo za Bleiweisovo dolgoletno zamolčevanje' Prešerna — zamolčal njegovega ljubljenca Koseskega, pesnika »Slovenije«, njega, o katerem pravi tukaj Bleiweis, da mu »je svet izvedencev že davno ves navdušen priznal slavo, da je prvi v pesništvu odprl nam pred njim neznane, čudapolne zaklade jezika slovenskega, njegovo neizmerno krepost in veličanstvo«. »Nobeden pa ni brez marog!« vzklika Bleiweis in — ne da bi se tu ali da bi se bil sploh kdaj doteknil le ene pegice Koseškega — se mož loti Prešerna, sicer v indirektni obliki, pišoč: »Če tudi mi ne prikladamo tistim, kteri Prešernu očitajo, da je v jeziku bil ,ertOstransk Kranjec' in še posebno ,Gore-nec' [— tudi ta očitek, ki si ga niti Bleiweis tu ne upa naravnost od sebe zapisati, očitek, ki se je delal pesniku, temelječemu globoko v domačem plemenu, se je ponavljal še ob Prešernovi stoletnici! —] in da je to očitno kazal s silo, s ktero je vsaki besedi nakladal akcente [Blei\veis — optični estet!], da se mu je mrzilo b 1 i ž a n j e našega jezika jeziku naših južnih bratov [to piše oni Bleiweis, ki je sam najenergičneje po-mel iz naše literature Razlagov ,lunin jezik'!] — da so njegove pesmi vse polne e 1 i z i j... o kterih sploh Koseski trdi, da so večidel le lenoba pesnikarska [elizij ima vse polno tudi Koseski, pa jih kar lepo ne zaznamenuje z apostrofi!] — da je Prešerin največ in najraji .zaljubljene' pel fJeranovo konjsko kopito!] — da kakor je bil mojster v sonetih, ottavi rimi in terci rimi, je bil slab v d i s t i h on u itd., bili bi vendar želeli, da bi se bilo saj to opomnilo, v čem naj se n e posnema Prešerin...« Končno Bleiweis graja nekatere tudi za ljudsko izdajo verzov preradikalne Levstikove prenaredbe ter modernizacije Prešernovega jezika, pri čemer se sam postavlja v pozo filološke kritičnosti in pietete, pišoč: »Sklepamo tedaj te vrstice se živo željo, naj se nam ne prenareja Prešerin v nobeni stvari, ki sega sploh čez pripuščeno mejo, da ga imamo tacega, ikakor se nam je s a m dal ; saj so nam tudi njegove napake ljube.«4 Ta »noviška« kritika »Klasja« predstavlja svojevrsten kul-turno-historičen dokument. V bistvu je to nov spopad med Blei-\veisom in Levstikom kot dvema predstaviteljema dveh kulturnih pravcev, »staroslovenskega« in »mladoslovenskega«. Pišoč to kritiko, je Bleiweis začutil, da Levstik 's svojimi nazori ni več osamljen, marveč da se je vprav ob »Klasju« okoli njega zbrala sicer majhna, a mlada in čila borbena četa, ki je pretila postati organizacija, zvezana med seboj ne po kakšnih statutih, ampak po sorodnosti stremljenj. In ravno v »Klasju« je poizkusila vkorakanie v Slovenijo preko »trnjeve ograje« »Staroslovenstva« — s pesmijo, z najlepšo slovensko pesmijo Prešernovo! Iz onih Prešernovih pesmi, ki jih je Blei\veis po Jeranovi zapovedi desetletja zamolčeval, je bil v uvodu te izdaje Stritar stkal mladi četi sijajen bojni prapor ... Bleiweis je s pomočjo Svetca v svoji kritiki izkušal oblediti to zastavo, češ: kaj bo pesmica? »Le ena cvetlica je med družim cvetjem na narodnem polji.« On, ki je bil v svojih »Novicah« predvsem vrtnar drugega, neposredno koristnega trtja in povrtja, on, ki se je navduševal kvečjemu za kričeče nakošatene papirnate »rože« Koseskega, je poizkušal omalovaževati globoko intimno Prešernovo pesem. On, ki se je mogel povzpeti edino do Kopitarjevega »avstroslavizma«, oprtega na naivno vero, da bo nekoč Avstrija spoznala, da je pravzaprav slovanska država, in pa na nič manj naivno zaupanje, da jo bo do tega spoznanja privedel katolicizem, isti Blei-weis, ki ni imel niti pojma o dosedaj najvišji formulaciji »slovenske ideje«, o čop-Prešernovi vzpostavitvi Slovencev kot naroda, stremečega na podlagi samoodločilne volitve »vere in postav« v tesni zvezi z ostalimi slovanskimi brati v prijazno-sosednje sožitje z vsem človeštvom,5 ta Blei\vei,s je pesniku »Zdravljice« očital, da je bilo vse njegovo in .njegovih »čbeli-čarjev« delovanje »le bolj zabava kakor globokeje narodno gibanje«, da so bili ti visokoumni možje le bolj nekaki mični popevčkarji in kvečjemu alkademični »slavisti«, ne pa zavedni Slovani. Slovan pa mu je bil seveda bobnar Koseski, ki niti svoje lastne družine ni naučil slovenski. Kar je potem v svoji kritiki v potu svojega obraza naštel na Prešernu »marog«, naštel s hinavsko opombo, da on »ne priklada tistim«, kj so te maroge izteknili, to sta mu našepetala najbrž Svetec in Jeran. Bili SO1 to »akcenti«, apostrofi, nasprotovanje slovensko-hrva-škemu jezikobrodstvu (ki sta ga on in Jeran včasih tako uspešno in hvalevredno sama pobijala8), zaljubljene pesmi, disti-lion itd. Edino to, kar je najbrž Svetec narekoval Bleivveisu v pero glede nekoliko preradikalnega in presamovoljnega Levstikovega popravljanja ter prenarejanja Prešernovih verzov, je imelo v tej kritiki do neke mere svojo upravičenost. Ta »staroslovenska« kritika »mladoslovenske« nove izdaje Prešerna, izišle v 1. zv. »Klasja«, se je završila v »Novicah« dne 9. maja 1866, ko se je bil Jurčič že vrnil z velikonočnih 5 Prim. moje »Duševne profile naiih preporoditeljev« (Ljub zvon, 1921, str. 723—726). " ' 6 To Prešernovo nasprotstvo do slovensko-hrvaškega jezikovnega zbližanja je bil morebiti v kritiko vteknil oni Luka Svetec, ki je bil ravno v tem letu izoblikoval (seveda zgolj v privatnem dopisovanju z drjemi. Vošnja:kom) silno važno idejo južnoslovaniskega političnega edinstva v Avstriji ali tudi zunaj nje. Kakor skoraj vsi naši kulturni delavci do prevrata — a večina njih saimo kot .pretvezo stremitve po političnem edinstvu — ie tudi Svetec poudarjal jezikovno edlinstvo, pri čemer pa ni on sam nikoli nehal pisati v slovenskem književnem jeziku, s pomočjo katerega se je naš narod do prevrata držal ne samo politično, ampak tudi kulturno pokonci — vse to po primeru »slovenske ideje« onega našega Prešerna, kateremu so se tukaj zaradi nje delali očitki!... počitnic na Dunaj. Jurčiča kot organizatorja podjetja je tudi najprej zgrabila, da je prijel za pero in pisal Levstiku kot duševnemu očetu združene čete naslednje, nedatirano (najbrž 10. ali 11. maja 1866 napisano), v prvih stavkih malce mlade-niško-maloupno, a proti koncu že bolj samozavestno pismo: »Dragi gospod Levstik! Kaj pravite o kritiki očeta modrijarha in ribniškega panju?7 Mene je marsikaj, to pa me veseli, da se Stritar vsemu le — smeja. Ko bi le tiste besede ne bile predete, kjer ste enklitiko skrivali s prvega mestas — za vse drugo bi se dalo moža BI. prav grdo razčesati. Samoj tega se bojiva, da ne bi ravno zarad te hudobne, čeravno površne kritike naročniki odpadali. Vem, da se Wagner že kesa, da je dal to reč Janiinom v roke' (kakor se je baje v kranjski čitavnici in v neki družbi v Ljubljani djalo). Zato sem mu denes v Stritarjevem in svojem imenu pisal, da od: stopiva, če more in hoče druzega izdajatelja dobiti. Meni bi se prav ustreglo, ker ta očančev vik gotovo ni bil zadnji. Saj ste brali kaj pravi o Koseskem! In ravno otodi sem dobil poročilo da 50 naročnikov v Celji — največ mladih ljudi — želi, da bi se tudi ,izvrstnega prvaka Koseskega' dela zbrala vsa. Veste pa kako moremo soditi Koseskega. — Človek piše za publikum ne sam za^se; žalostno je ravno, da ga nemarno. Če bo [Wagner] že dobil koga — poprej ga gotovo ne bo predno izidejo vaše reči. Zato Vas prosim, skušajte kaj brž poslati svoje reči, veselo igro, izreke in Ježo na Parnas. Tudi kaj proze. Boste pa potlej še pilili pred in med tiskom. Če boste Stritarju kaj pisali, pošljite pismo meni, ker Str. je zdaj zunaj mesta in le v nedeljo pride. Če se Klasja otresneva izleze koj Pavliha na dan in za literarno društvo se bomo kaj bolj pečali. Stritar piše zdaj tragedijo. Če bova pa še dalje uklenjena ostala — kar bo menda najbrž — vozila bova menda Klasje z d. polja kakor bo mogoče, zlasti če boste Vi pomagali izpeljavaii. S spoštovanjem Vaš J. Jurčič.«" Jurčičevo sporočilo o Stritarju, ki piše »tragedijo«, kaže, da je Stritar prvi izmed združene trojice segel po peresu z namenom, da s satiro osvetli ono rodoljub a rs k o »prvaštvo«, ki se je tako ošabno in amuzično povzdigovalo nad Prešerna. Ka- 7 Kakor se iz teh besed vidi, je imel Jurčič za avtorja kritike Bleiweisa in Lesarja; Levstik mu je v svojem poznejšem odgovoru imenoval kot Bleiweisovega sotrudnika pri tej kritiki Svetca. 8 Jurčič ima v mislilh idrugo kitico ipesimi »V spomin Valentina Vodnika«, ki se pri Prešernu glasi: »So zveztde sestrice — Mu mesec je brait —■ )Ni dano mu ptice — Si ljubice z,brat'«; dočim se ista kitica v Levstikovi prireditvi v »Klasju« glasi: »Sestrice so zvezde — Mu mesec je brat —• Ni dano mu ptice — Za ljubico 'zbrat'«. To Levstikovo prenare-iditev sta Bleiweis in Svetec posebno grajala, ker se je v nji izgubila celo rima: sestrice —■< ptice. 9 Original pisima v Levstikovi zapuščini v ljublj. licejki. — Deli ipisma v moderniziranem; pravopisu ponatisnjeni v moji '»Stritarjevi antologiji«, str. 24. kor mi je Stritar svoj čas na Dunaju sam pripovedoval, je bila omenjena »tragedija« pravzaprav neka satirica na prvaka Blei-\veisa in Costo, prizorček, katerega prvotni rokopis mi je Stritar na mojo prošnjo podaril. Olasi se tako-le: »Bela ruta, prav vesela igra v 1 djanji po Goethotovem Faustu, spisana za čitavnično gledišče. CostazFaust (z belo ruto za vratom:)10 Izučil sem se modrijanstva, Jezikos lepo; in pravoznanstva; Resnico delati znam z laži, In vem kako se pravica krivi; Doktor sem juris in filozofije, Ud mnoge učene tovaršije; Učenih sem bukev napisal zastonj, De jih ne potegne četvero konj, U nemškem Gradcu celo kratko Zverižil slovensko sem gramatko. — In vender — kaj mi vse to pomaga, 'Kdo neki zame zmeni se, vraga! Če vso preromam vprek Ljubljano, Nihče ne bo s perstom kazal za mano; Ko stopim pohlevno med slavne može, Nihče mi ne pomoti roke, Nobeden ne vstane izza mize. — Oh to me v želodcu je in grize! — i Pa kaj bi se človek kremžil in kisal? Zato se bom zdaj — Bleivveisu zapisal; Obeta mi on potolažit' želje, Ki noč in dan mi miru ne dade. (Z mehkim glasom:) Zakaj, zakaj Germanija mita! Od svojih pers si me pahnila; Zakaj o mati moja draga, Spodila si me spred svojga praga? Zavergla si zvesto serce, Ki vedno je le gorelo zate. — Po Krasu in partibus infideljum Bi trosil bil Tvoj sv. evangeljum Potil in sc trudil po vsi moči, De v vsaki hiši in .nizki' koči češčeno bi bito Tvoje ime, Kakor ga v Berlinu in Beči časte. Oh lepe sanje; kratke sanje! Pa kaj! zastonj je zdaj žalvanje. Začeti je treba, čas je že, De se mi ne omeči serce. (Pratiko s police jemaje:) Molitvico bom zdaj molil krepko, Ki mu serce omečila bo. 10 Z »belo ruto« kot nemško-nacionalriim znakom operira že dr. Kees-bacher v karikaturi drja. Coste v svoji »Thierfabel aus Krain«. (Znamnja pregledovaje:) V imenu kozla, rib in raka, Kar kaže ta in una spaka, V imenu dvojčkov in device, Snega, megle in rokovice; V imenu Brikcija Gola in Pusta, Ki ma tako široka usta, — Zaklinjam te Bleiweis pridi, pridi! Ze praska nekaj zunaj po zidi! (BlehveissMefisto:) ,Na zdravje'! Doktor kaj želite? Cj De vas nadlegujem, odpustite. Premislil sem ponudbe Vaše — B. In zapisati se čte med naše! C. Ne tako naglo, to je težava — B. Nikar ne ongavte se, saj se poznava. C. Al kaj pa temu ljudje poreko? B. Kdo se bo na sveti zmenil za to! C. Pisatelj sem mnoge nemške knjige. B. Za vse ne dobite konjske fige — C. Kaj pa na vaši me strani čaka? B. Ime slovenskega •pervaka — Časti na mernike in slave. — Klanjale Vam se bodejo glave, S kadilnico bodo Vas kadili, Po časnikih, kerčmah Vas slavili; ln pa — za vezilo — čujte Ljubljana Volila Vas bode za župana! — C. Ta glas ni zopern mojim ušesom Al z dušo prodati se in telesom Na veke! — tudi ni kar si bodi. — B. To reč Vaš bistri um krivo sodi, Kaj z vami na veke bi počeli? Za pet let bomo• vas v službo vzeli. Ko pa pretekel bo ta čas, Nihče se ne bo več zmenil za Vas. Ta čas pa ste naš s kervjo in mesom, Z jezikom, možgani in peresom. C. Zaveza je sklenjena, nate roko! B. Zdaj boste pa še prisegli tako: Povsod, po suhem in po blati Za Vami hočem zvesto capljati, Pa vaši volji vse ravnati, In govoriti in pisati, Molčati misliti in brati, Ter jesti, piti in zobati, Sedeti, stati in ležati, • Smejati se in se jokati, VsekvaV se kihat' in pljuvati. — Interpelirati, glasvati, Napenjati se pri debati Če tud' se prazna slama mlati; In vsak'mu po zobeh dajati Kdor kol nam hoče zabavljati. Če kdaj prelomim besedo to Sokoli naj me na Klek neso. (C. priseže.) B. Še nekaj! C. Vam je li treba kervi? B. Dan danes to več v navadi ni — Za vratom nosite belo ruto. C. Al ni morebiti všeč komu to? B. Unanjega znamnja je svetu treba, De ve, de ste zdaj vsa druga oseba. Zatorej le hitro izza vrata ž njo! C. Oh Vi imate serce terdo. (Vzame jo izza vrata, žalostno jo ogleduje, v popir jo zavijaje:) Slovo — Z bogom torej, moja mila! Loči naj1 sovražna sila; Loči ojstri naj' ukaz; Tukej bodeš počivala, Varno boš in mirno spala, De zbudi te boljši čas! — (Ko jo pečati, Bleiweis svoj pečatnik iz žepa potegne, in ga zraven njegovega pritisne.) B. Zadosti! besedi je konec! Zdaj nosil boš med nami zvonec! (Obesi mu zvonec okoli vratu, poclasta si roke in se gledata smejaje se nekaj časa. Zunaj zagrmi: Živio! Zagrinjalo pade; čitavnični pevci zapojo Kdo je mar!«) V tej satirici, ki ni v cetoti nikdar izšla v tisku,11 je poizkušal Stritar prvič prodreti »trnjevo ograjo« konservativnega in avtokratičnega, z lepo lažjo domoljubja samo rahlo prebelje-nega »Staroslovenstva«. Levstik, duševni oče »mladoslovenske« četice, pred vsemi Jurčiča in Stritarja, je bil odločnega mnenja, da morata zapo-četnika »Klasja« pobrati rokavico, vrženo jima od »prvakov« v podobi Blei\veis-Svetčeve kritike. Kot odgovor na Jurčičevo 11 Stritar je to stvarco nameraval priobčiti najbrž v »Mladiki« 1. 1868. in jo je iposlal v oceno Levstiku, kateri pa je avtorju v tem času odsvetoval njeno objavo. (Prim. »Ljublj. zvon«, 19)18, str. 775.) Samo en del iž nje, namreč besedilo prisege, ki jo Bleiweis narekuje drju. Costi, je Stritar pozneje vpletel v svojega »Triglavana iz Posavja« (Zvon, 1870, stran 276—>277) v naslednji, nekoliko izprernenjeni in razširjeni obliki: »Po suhem vedno in po blati Za vami zvesto čem stopati, Po va'še misliti, pisati, Ter govoriti in molčati; Napenjati se pri debati, Kedar se prazna slama mlati, Po vaše kašljati, pljuvati, Lepo se in gerdo deržati. Sedeti, jesti, piti, spati, Na strani ali vznak ležati, Jokati se in se smijati. Skakati z vami in plesati; Repeneiti se in se bati, Poditi in pete kazati; Hvaliti, grajati, psovaii, Ter: slava, živijo! kričati; Po glavi, rebrih mu dajati, Kedor nam našo slavo krati! Roke, noge si dam zvezati, Ter z mlinskim kamenom na vrati Na dno morja se pokopati, Ko vas bi hotel kdaj izdati!« pismo, začenjajoče se z besedami: »Kaj pravite o kritiki očeta modrijarha...« je Levstik poslal Jurčiču nekako sredi maja i866 zanimivo pismo.12 Iz tega pisma, ki je torej v celoti že objavljeno, naj navedem samo najznačilnejša mesta. V začetku tega svojega dopisa Jurčiču izjavlja Levstik, da se ni nadejal ugodnejše kritike »Klasja« od onega drja. Bleiweisa, katerega jezi, »da mladina izpodrasta, ker se stolček zarad tega čedalje bolj pod njim maje... ker iz tega mu preti nevarnost, da utegno vstati ljudje, kteri bodo tako predrzni, da si bodo upali drugače soditi, druge reči zatirati, druge može čislati [podčrtal jaz], nego 011 in njegova drhal!« Ko je tako poudaril danes nam očividno dejstvo, da je pomenjala nova izdaja Prešerna v »Klasju« načelni spopad med zakesnelim in okorelim »Staro-slovenstvom« ter porajajočim se »Mladoslovenstvom«, kaže rudi Levstik podobno Stritarju nagnjenje, da mladina sprejme boj s starini na ta način, da sestavita Jurčič in Stritar proti-kritiko Blei\veis-Svetčeve kritike in jo poizkusita objaviti v Einspielerjevem celovškem »Slovencu«. Ako bi Einspieler te protikritike neizpremenjene ne sprejel, potem, pravi Levstik, »bode uže skrbel g. Wagner [založnik], da pride ta reč na svitlo... Menim, da najbolj kaže, da naredita vidva odgovor: Vi in g. Stritar; če bode boj trajal dalje časa, potlej mislim tudi jaz v osir dregniti... odgovoriti se pa mora.« V nadaljnjem pismu sporoča Levstik Jurčiču nekatere podatke za to protikritiko: Blei\veis se je glede literarne kritike vedno držal vcdi!a, da »je treba pri nas vse hvaliti, da se ne ostraši od dela še ta mala peščica pisateljev, ktere imamo. Zakaj se pa zdaj ni držal tega načela, kterega bi se mu bilo gotovo držati, ker gre za tako važno delo [podčrtal jaz], kakoršno je ,Klasje', ki ima namen, pisateljska dela razznaniti po narodu, buditi veselje do domačega branja in odpreti vzajemnost med pisatelji jn narcdom?« [Levstikov program žive literature kot kulturno-politične sile!] Levstik meni, da dr. Bleiweis nikdar ni mogel trpeti Prešerna zaradi pesnikovega znanega epigrama »Novičarjem«. Pravzaprav ga pa ni gutiral on, ki je stal pod Jeranovim pretirano moralističnim diktatom, zaradi Prešernove erotike in pa zaradi tega, ker veliki naš pesnik ni bil narodno-političen bobnar, kakor njegov priljubljeni Koseski. 12 Original tega pisma, ki se je moralo nahajati v Jurčičevi zapuščini, podarjeni med svetovno vojno po Levcu ljubljanskemu mestnemu arhivu, je našel dr. Zigon na ljubljanski »stari krami« in ga priobčil brez kake opazke o tem. kje se danes nahaja, v »Ljubljanskem zvonu« 1920, str. 551 do 556. To pilsmo je kratko omenil isti literarni zgodovinar že v »Slovanu« 1917, str. 88. Odlomke iž njega sem z dovoljenjem drja. Žigotia uporabil tudi jaz v »Stritarjevi antologiji«, str. 25. Zategadelj dr. Bleivveis, ki je od 1. 1858. dalje v svojih društvih in čitalnicah redno prirejal slavnosti na čast Vodniku, »ni hotel nikoli skrbeti za kako slovesnost Preširnovej slavi na čast«. Ko se je dne 11. maja 1865 vršil prvi občni zbor novoustanovljene »Slovenske matice«, sporoča Levstik Jurčiču v tem pismu, da je on za to priliko nagovoril mladega drja. Hinka Dolenca, da je ta na občnem zboru13 predlagal, naj »Matica« skrbi, »da se iizda Prešernov življenjepis in kritična preiskava njegovih pesem«.14 Najbrž zato, da bi »prvaki« ne nasprotovali predlogu, ki ga je imel po Levstikovi iniciativi na zboru staviti dr. Dolenec, je Levstik pred občnim zborom o tej stvari govoril s »scprvakom« Luko Svetcem, s kakšnim rezultatom, o tem sporoča Levstik sam v tem pismu Jurčiču: »Svetec je pred občnim zborom z menoj govoril o tej stvari in obljubil ta nasvet podpirati, [na občnem zboru pa je BleiweisJ zanič -Ijivo šepetal Bog vedi kake besede Svetcu v uho, [nakar Svetec ni podpiral Dolenčevega predloga, ampakl po zbori se je osorno obregnol name [Levstika], rekoč, da to ne gre, ker je bil Preširen pijanec.« Sedaj pa se Bleiweis in Svetec v svoji kritiki Jurčič-Stritar-Levstikove izdaje Prešerna pritožujeta, da je pesnikovo življenje »prekratko popisano«. Levstik piše Jurčiču, da ima on v rokah Germovnikov nemško pisani roko- 13 Dr. Zigon (Ljublj. zven, '1920, str. 553) meni, da je bil dr. Dolenec oni »A. D.«, ki je že dva meseca pred omenjenim občnim zborom, napisal v »Novice« (z dne 15. marca 1865, str. 85) članek: »Koliko časa bomo še odlašali?« z naslednjo vseMno: 2e 16 let krije največjega lirika slovanskega črna žemljica. Vetseli vživamo krasni sad, ki nam ga je bolno njegovo srce rodilo, a vendar se nobeden ne zrnisli pojasniti okoliščin, v kterih je genijalni ovi duh nekdaj med nami živel: ni ga nobenega, ki hi ž ii v 1 j> e n j o p i s Prešernov spisal, s kakoršnimi drugi narodi svoje korifeje časte! Koliko čalsa, Slovenci, bomo odlašali še to dolžnost? ... Že do zdiaj se je morebiti marsikaka črtica o ratijkem po-zgubila, ki bi jo bil prihodnji žrrotopisec dobro porabil. Al prepozno vendar še le ni; le trdne volje je treba. Se se dobi kak prijatel ali znanec pesnikov ali kdo drug, ki o njegovem življenji kaj, ve. Ti naj vse, tudii naj-manje črtice, ki nam njegovo življenje, njegov značaj in način mišljenja pojasnujejo v slovenskih čalsnikih objavijo, ki bodo gotovo tako važne reči radi sprejemali. [Dr. Bleiweis je ta poziv sicer objavil — kar se mu mora šteti v zaslugo — a ni pristavil k zgoranjim besedam svoje običajne uredniške opazke, da bo take prispevke »rad sprejemal,« in morebiti je prav zato ta poziv glede »noviških« dopisnikov ostal — brezuspešen.] Talko se bo gradivo napravilo, iz kterega bode vešta roka še z druzimi pripomočki kritični životopis našega pesnika izdelala, s kaikoršnimi drugi narodi še celo možake srednje mere 'slavijo- Poprimimo se tedaj Slovenci brez pernude taiko važne reči; ne odlašajmo je dalje.« Pisec tega poziva1 pa ni bil dr. Dolenec, marveč Anton Domicelj, poleg Levistika eden naj-razboritejših političnih člankarjev mariborskega »mladoslovenskega »Slov. naroda«, 1. 1865. kaplan v Črnomlju. (Primi. »Slov. biogr. leksikon« sub »Domiicelj«.) 14 (Narodni koledar in letopis Matice slovenske za leto 1867., str. 12. pisni Prešernov življenjepis,15 kateri pa »nima nič več dat, in še toliko ne, kolikor Stritarjev, zmot pa še več«, ter nadaljuje: »Da bi jaz bil sam dognal, česar Grmovnik ni znal, to sem hotel,18 toda manjkalo mi je časa in novcev, kajti bilo bi treba popotovati iz Ljubljane na Gorensko k Preširnovej rodovini, na Koroško k njegovemu bratu in Levičnjaku in v Trst k nje-govej ljubici.« — Nato se Levstik dotakne še danes nerešenega in najbrž nerešljivega vprašanja o požigu nekih stvari iz pesnikove zapuščine. -Stritar je bil to stvar omenil v obliki dvoma z naslednjimi besedami: »Literarne zapuščine ni bilo najti po njem. Kar se sploh govori o njej, človek težko verjame, ker je prežalostno.* Pravijo, da je na dvorišči zgorela. Trdi se, da je bila vmes vsa Byronova Parisina prestavljena, ena novela in ena drama; koliko liričnih pesmi, ne ve nihče povedati.« (Klasje, str. 11.) Bleiweis je v svoji kritiki Jurčič-Stritar-Levstikovega Prešerna izkušal ovreči te govorice z naslednjimi besedami: »Da bi bilo kaj literarne zapuščine Prešernove ,na dvorišču' zgorelo, tudi mi z gosp. življenjepiscem vred ne 15 Prim. »Ljubljanski zvon,« 1927, str. 377. 16 Kdaj se je začel Levstik literarnohistorično baviti s Prešernom, to je vprašanje zase. Dr. Zigon, ki je v pokojnemi »Slovanu« iz Levstikove zapuščine objavil dva Levstikova študijska osnutka (»Preširnovo živenje« in »Nekoliko težjih reči v Prešernu«), je bil iraienja, da predstavljajo ta Levstikovi prešernološki poizkusi nekak »sozvoik in pendant k 'Stritarjevi študiji iz 1. 1866« (Slovan, 1944, str. 284). Opirajoč se na to Žigomovo objavo — sicer še nedokončano —• sem1 v prvem delu pričujoče razprave (ČJKZ, VIL, str. 161) zapisal mnenje, icla se je ob urejevanju Prešerna za »Klasje« — »najbrž šele pričeto Levstikovo, oidltlej vse življenje trajajoče ,delo za Prešerna'«. Z besedico »najbrž« sem hotel izraziti, da tega ne morem določno trdiiti. Na podlagi tega, da piše 'Stritar dne 21. marca 1866 Levstiku: »Ti si edini, ki bi mogel to reč spodobno prevzeti... Ti ... neki nar več veš,« sem že sam1 zase mislil, da z omenjenimi besedami namiguje Stritar na to, da se je Levstik že pred »Klasjem« bavil s proučevanjem Prešerna. Saj je že v začetku 1. 1864. izpraševlal Rudeža o Prešernovem bivanju v Ribnici (Ljub. zvon, 1905, str. 45 in 106). Po izidu prvega1 dela pričujoče moje razprave je objavila dr. Kidričeva in moja slušateljica Silva Trdina zanimiv člančič O' »Levstikovem delu zai Prešerna1 do leta 1866.,« v katerem je z močno verjetnostjo dokazala, da so se Levstikova raziskovanja Prešernovega življenja in delal (začela že 1. 1859. pod vplivom' Costovega »Vodnikovega spomenika,« da pada postanek Levstikovega komentarja Prešernovih poezSj, naslovljen »Nekoliko težjih reči v Prešernu,« v leta 1859. do 1860. in njegovo »Preširnovo živenje« najbrž v 1. 1863. (Ljub. zvon, 1827, str. 376—379). — Pri tej priliki naij tudi popravim' svojo lastno napačno diomnevo (ČJlKZ, VI., str. 161), da. oni dunajski študent, ki je dal Stritarju največ osebnih podatkov za Prešernovo biografijo, ni bil Tomo Zupan, maTveč njegov brat Ivan. (Prim. gčne Trdinove objavo, ali t, ktera pišemo z ,e\ Z besedico ,uže' so se pa oče vrezali, kakor sem se jaz s prenaglo popravo tistega grana [v pesmi ,V spomin Valentina Vodnika']; to nam je vsaj za ekvivalent. Dobro sem pregledal ves prvi snopič, pa v pesmih Preširnovih nisem nikjer našel ,uže'.« Pristavljajoč še opazko, da Prešernov naglas »bila« marsikomu, ki ni Gorenjec, ne ugaja, pristavlja Levstik pomembno: »Vse to je pa le nebistvena reč. Preširnov duh tiči drugje, ali ti gospodje ne vedo kje.« Končno še pripominja: »To so ob kratkem moje misli, ktere lehko porabite, kolikor hočete, ako boste imeli priliko, ktere Vam pa tudi ne bode manjkalo, ker sem preverjen, da spišeta s Stritarjem odgovor, in da še ostaneta pri .Klasji'.« To pismo je pisal Levstik Jurčiču, ko se je bil ta že vrnil z velikonočnih počitnic na Dunaj, in nekako istočasno, torej tudi sredi maja 1866, je odgovoril tudi Stritarju na ono dolgo njegovo pismo z dne 18. apr. 1866, v katerem mu je bil Stritar odklenil svoje srce, pcnudivši mu svoje prijateljstvo in po-pisavši mu svoje življenje in svoja popotovanja, izrazivši željo, da bi se rad enkrat o priliki ž njim tako pomenkoval, kakor pred 11 leti v Retjah. Ta Levstikov odgovor Stritarju (neda-tiran) se je glasil: »Dragi prijatelj! Dolgo sem Ti odlagal odgovor, ker sem vedno čakal hipa, da bi človek bil kaj dobre volje, kakoršna so vsa Tvoja pisma, ki me posebno vesele, kader ktero priroma. Dolgo sem odlagal, dobre volje vendar nisem učakal, ker se mi težko zvedri glava od suhoparnih del, kakoršna imam zdaj rta plečih.19 Vem, da' si vže hud zarad tolicega meškanja; ali kaj češ? Odpustiti je treba, pa je mir besedi. Tvojemu spisu nisem preveč kadil, ampak o njem le povedal svoje misli, in menim, da sem pogodil, posebno pa še, kar se tiče tistih besed, ki so Ti prerokovale ,žigelstanj'. Noviški Jupiter je vže zagrmel, kakor namreč Aristofan popisuje grmenje v ,meglah'. Svoje misli o tej kritiki sem obširneje pisal g. Jurčiču; tebi le pristavljam, da se mi čudno zdi, kako Ti more himno očitati Bleiweis, ki še nikdar ni zinil o Koseskem, da bi ne bil poprej trikrat pokadil oltarja njegove nazovislave. Da v epi* gramih ni treba Preširna posnemati! O kako so oče zvit mož! Epigrama torej ne? Zakaj ne? Zato, ker je mogoče, da bi kteri morda kdaj bil tako predrzen, da bi tudi očetu ktero založil. Kdo pa je dozdaj delal boljše epigrame, če niso Preširnovi nič vredni? Meni pač ni znano, da bi Bleiweis bil kdaj kterega naredil, in če ni Preširna prekosil on, ki je vseprvak, kdo bi ga potlej mogel prekositi? Veseli me, da si imel tako priliko, kakor mi pišeš, po svetu videti, kar človeka veseli in izobražuje. Mene ta prilika ni doletela, pa vendar imam tudi svoje misli o kobacanji tega sveta in o bab i, ali denes Ti jih pač ne morem začeti razlagati; premalo popirja sem si pripravil, kakor vidiš. Nektere reči na svetu so tako čudne, da jih še zdaj prav ne umejem. Posebno veselilo in dalo mi je tudi ponos Tvoje zadnje pismo zarad tega, ker mi ponujaš svoje prijateljstvo in to je pravi vzrok, da bi Ti bil rad kaj poštenega odgovoril, česar pa vendar ne morem. Potrpi, saj bodeš moral še večkrat, če si bodeva dopisovala. Tvoje prijateljstvo mi je pres drago, da bi o tej stvari kaj dosti okolišiv hodil, torej Ti moram kar na ravnost povedati, da ga prejmem in tudi mislim vračevati iz vsega srca. Retij se tudi jaz vedno rad spominjam. Umrl je Ilijev Jože. moj čebelar in tudi njegove čebele ž njim, oh, Pikin Jožek pa menda še živi! Stara Drakslerica je šla tudi pred božjo sodbo stat. Alenčka pa za njo. Dobila je bila od Drakslerice hišo, pa se je omožila in umrla na porodu. Favre je menda jako raztrgan, kakor je slišati. Uže dolgo nisem bil v Laščah. Ni več pravih starih grč tam. Anžetovka je šla tudi v nebeški Jeruza: lem itd. Ne vem se spomniti, da bi kdaj bil Kreka hvalil. Če me je kdo slišal, to je moralo biti, da me ali ni prav razumel, ali da nisem hotel povedati svoje misli, bodi si iz kterega namena koli. Kako o njem sodim, dasi ta sodba zadeva samo eno stran njegovih poezij, priča najbolj moj epigram nanj, ki pa sicer ni nič vreden. Tvoja pesem je, ko Ezopova vrana, Vsa lepota njena je drugod nabrana. O Umku pišeš, da ga človek ne sme niti ne more ,pripavhnoti', ker je pišče, jagnje. Mogoče; Tebi je znan gotovo bolj nego meni, ki sem slišal, da je hinjavec; toda bodi si ta reč tako ali tako, jaz sem ga vendar zgrabil, pa ne zarad osebe, ampak zarad načela, ktero je v njem zgrabi Ijeno.-0 To Ti menda ni po godi? Res, kaj praviš o mojih pesmih? Vse vkup je ničevo, kaj ne? Nekteri soneti preveč spominjajo Preširna; prosim zaznamuvaj je, da popravim, ali vržem pod klop. Za Preširnom, kakor sem pisal tudi g. Jurčiču, ne 19 Levstik je imel takrat v delu Wolfov slovensko-nemški slovar že od julija 1665. (Primi drja. Žigona »Prispevek k petdesetletnici,« Ljub. zvon. 1919, 'str. 710.) 20 Levstik ima tu v mislih svoj zabavljivi sonet: »Abuna Soliman« [Zbrani spisi, I., str. 216]. pridem jaz na vrsto, kar gotovo ne bode g. \Vagnerju na škodo, kakor so se zasuknole te reči.-1 Bleiweisu se mora odgovoriti; o tem sem obširneje pisal g. Jurčiču. Veš, pa dobro ga premehajta! Malo sitna je pomota v pesmi ,v spomin Val. Vodniku', ali vendar ne tako, kakor se morda zdi Tebi in g. Jurčiču. Tiskovna napaka je, pa je; lapsus calami. Moja dva Preširnova rokopisa sta bita avtentična, samo da iz raznih dob njegovih let. Če misliš o Preširnu še kaj na konci opomniti, opomni po mojih mislih samo o Parizini, o zidanji Šmarne gore, o treh željah, pa d tem, da so se pri Preširnu morale vzeti tudi prestave v zbirko; ali pa nič ne opomni! Saj se tako ne bosta mogla držati načela: nič pre = stav! Kmalu odgovori, če moreš — veš, ne vračaj mi! ali pa kakor veš, da je prav pred Bogom in pred ljudmi! Zdrav ostani Tvoj prijatelj Levstik Z mojimi pesmami delaj kar češ, kar se tiče ostre, odkritosrčne sodbe o njih, ktere težko pričakujem. Da bi le človek imel kaj več časa!«22 Kakor se da iz vseh navedenih pisem posneti, so se bile razmere takoj po izidu Bleiweis-Svetčeve kritike Stritar-Lev-stikovega »Prešerna« v prvi polovici maja 1866 zložile tako, da bi bil imel že v tem. času izbruhniti načelni boj med »M 1 a d o s 1 o v e n s t v o m« in »S t a r o s 1 o-venstvom« — na literarnem polju. Bojna prapora sta bila razvita: tu Prešeren, tam Koseski; tu prava poezija, tam tako-zvana »lepa laž«; tu z intimnim domačim čuvstvom in svetovnim okusom zgrajen umetnostni hram, tam kričeče polosana, mahedrava politična baraka, imajoča v ozadju ognjišče, ob katerem s trdimi koraki stopa »pater familias«, dr. Janez Blei-weis, in nad katerim razobeša in pribija cenene svete podobice zelot, Luka Jeran! Jurčič in Stritar sta imela otvoriti ta boj. Kakor smo čuli, jima je bil njun inspirator in duševni oče Levstik poslal že nekaj orožja na Dunaj. Zakaj že takrat ni prišlo do tega prepo-trebnega boja, nam bo jasno iz pisma, ki ga je dne 25. maja 1866 pisal Levstiku Jurčič tako-le: »Dragi g. Levstik! Vest me sicer malo peče, da ste mi prej že drugo pismo23 ,privoščili1 predno sem jaz na prvega odpisal, vendar tolažim se, da mi ne boste zamerili — Ko sem Vaše pismo prejel, v kterem naju opominjate pisati antikntiko na Bleiweisa, bil sem ves Vaših misli in že sem bil nekaj zase -1 Jurčič in Stritar sta bila namreč v svojem proglasu o izhaijaniu »Klasja« naznanila občinstvu, »da za Preširnovimi pesmami pridejo Levstikove ,na vrsto, vse dbzdiaj že natisnjene vendar ne vse izdane, pa tudi še drugi njegovi spisi«. (Novice z dne 21. marca 1866, str. 95,) 22 Original v mestnem arhivu ljubljanskem. 23 To »drugo pismo« se doslej ni maslo. napisal, zlasti ker so me moji vrstniki vedno drezali, da nikar tako ne pusti.-* Ali dva dni potem pride moj Mentor, — Stritar, na Dunaj, prebere svoje in moje pismo od Vas, in mi podere vse, češ da bi s tem svoji reči več škodovala nego pridovala, kajti objektivno pisati bi bilo nama skoro čisto nemogoče, nehote bi človek moral BI. osebno zgrabiti in pomisliti je, ali bi bilo bolje ali slabeje za ,Klasje' potlej. Tudi zarad Koseskega je ravno tako dejal, kakor Vi v svojem poslednjem pismu, da bi vrstice ne dal tiskati, če ga prevredi [prezgodaj] primemo. Stritar se je čudil, da imate o Blehveisu ravno take in tiste misli, kakor on. ki je že toliko let daleč od njega in se več časa ni pečal zanj.--O Vaših spisih ima že precej ustvarjeno podobo, nekoliko je že napisal. Dejal je, da je težko ,o Levstiku pisati'. Kmalu Vam pošlje pesmi nazaj in svoje opombe. Vodnikovo življenje sem skrpal jaz, prav ubogo, zares samo črtice. Preglavica je pisati o Vodniku. Hvaliti nema človek kaj, grajati in v nič staviti ne sme. Meniva da se le ob kratkem malo spregovori o nje: govih zaslugah, pa bo. Recite g. Wagnerju naj vendarle povpraša Ka= stelca, ko bi pa mož dal svojo ropotijo za ene bore, da ne bo izdava preberaška. Wagnerju v tem hipu ne morem pisati kdo vse tirja vse spise Ko* seskega. Tukajšnji Štajerci iz Maribora so mi poročilo prinesli, da vsi naročniki v Mariboru žele tega. Skušal bom pozvedeti. Pravo sitnost imam tudi z razprodajanjem Klasja. Razdelil sem pač nekoliko eksemplarov, ali za plačilo možje le odlašajo, komaj nekaj ranjšev sem potirjal. Svojo zbirko narodnih pesmi sem ravno te dni poslal Stritarju naj ,obdolžujel ktera je zakaj, ktera ne. Tudi drugi mi obetajo, upati je da jih bomo lepo skladanico znesli. Pošiljam Vam tu nazaj Preširnove tri pesmi. O Parizini Stritar pravi: ,neredite kakor hočete, jaz bi je ne del vmes, prvotna prestava Preširna ni vredna; če pa popravljeno tiskamo, lehko se nam reče, tako Preširen nej prestavil. Jaz bi dejal, ali jo izpustite, ali pa pristavite opombo, da je delo prvotno ali pa iz časov ko je P. bil že ostarel, da se [je] tedaj malo več popravilo. Menda bo še najbolje da jo izpustite, saj še izvirnik ni med boljimi deli Byrowovimi. 24 V svojem notesu iz 1. 1866. ima Jurčič naslednjo s svinčnikom skicirano beležko, ki vsebuje najbrž to, kar si je bil on v prvem hipu notirad za to nameravano polemiko: »Koseski bo imel mesto v lit. zgodovini, v narodu bo zginil — Jezik glaidil tudi govornik, nd precej pesnik če se postavi na visoke koturne če veličastno(?) in visoko glas zarvzdigne. V ideji ie poezija ne v nakopičeni besedi. Mi ne pomnimo 44 leta, pa menimo da ga nami ni treba pomniti kedar sodimo K. ktot pesnikai Če je pesnik, ni bil samo 44 leta — je še zdaj. ,Čudili smo> lse mu'. Toi se ve. Slovenec ponižen od očetov sem. Vodnik. Prešern v prosti besedi iz naroda, značaono. Koseski pak je prišel na ko-turnu v frazah,, ŠiTer — nenavadna prikazen in djalo se je: pesnik! Če je K. jezik — ali bolj prav frazeologijo ustvari!, pri kterem se tako malo na naturo misli, v fcteri je poezija--kakor v suhi tesni mestni sobi na livade--- (ni dobra podoba). Pesnik mora poezijo doživeti — pesnikovati o življenji po skušnji. Kako pa se pesniško naj doživi? Fantazija1, ki poezijo rodi, ona jemlje iz življenja, n,e materijalno telo. Vse kar doživi tak ki ni rojen pesnik ni d,oživljeno, je mrtvo. Zato skuša marsikdo ki skušnje pesniško porabiti ne more...« — Iz te beležke vidimo, dat bi bil Jurčič kot rojen realist, ako bi bil sodeloval pri nameravani protikritiki, poudarjal pri pravem pesniku resnično doživljanje (Prešeren) in žigosal na nepravem stihotvorcu papirnato izumetničenost (Koseski). Še en epigram Preširnov je, S l o m š e k u, ko je bil svoje ,devištvo' izdal. Ker stara para z l o m e k .Devištva1 preveč vzel, Je mlajši njega Zlomšek Prodajat ga začel. Nahaja se v Kosarjevi biografiji str. 28. Ali bi bil zato da se uvrsti? Predno končam še eno, če ne zamerite! Ne vem če se Vam kedaj kaj ,kolca' ali ne, zakaj tukaj Vas včasi v krčmi zvečer prav vrlo čez zobe vlečemo-. Gorenci, kterim sem Vašo slovnico posodil, Vam nikdar ne morejo odpustiti, da pišete .nejsem, nej etc'. Hude boje imam ž njimi. To so križi in težave, da si možje šalobarde ne dade nič skazati temuč trde da hočemo Dolenci povsod svoje ,trde ribniške' v knjigo spraviti. To se ve da so to le največ šale ali nekaj vendar dokumentujejo. Prav hvaležna sva Vam, da ste tako dobri in nama toliko pomagate pri Klasji. Zares ne vem, kako bi bilo, ko bi se Vi tolikanj za to reč ne pečali. Dela imam za zlodja, ali malo malo storim. Zmerom me kak hudič zamoti. ,Desetega brata' moram ravno zdaj na dalje delati. Nekaj sem koraže dobil za to delo, ker Stritarjeva kritika tega kar je tiskanega nej huda, kar se mi tolikanj bolj čudno zdi ker je mož po navadi oster in rezan sodnik, tako da ga m o t a človek rad imeti —- in bati se ga. Kedar bo \Vagner kaj pošiljal, zapišite kako vrsto, če ravno utegnete, zakaj vsako pismo od Vas me razveseli. Ves Vaš prijatelj J. Jurčič. Na Dunaji 2515 66. V nedeljo pride Str. Tačas mu sporočim kaj ste pisali. Erjavec je Str.[itarju] obljubil svoje spise in ob praznikih bo kaj novega napravil. S. Jenko nej še nič odpisal.«25 Iz tega Jurčičevega pisma povzemamo osobito važno opazko, tičočo se nameravanega načelnega boja, čigar izbruh že ob tem času je, kakor vse kaže, preprečil miroljubni Stritar. Tudi kritična ocenitev »staroslovenskega« malika Koseskega se je odložila. Tako pri Stritarju kakor pri Jurčiču je odločevala zlasti bojazen, da bi Koseski potem za »Klasje« ne dal svojih spisov, katerih izdajo so zahtevali posebno Štajerci. Levstik je nameraval, kakor smo čuli, doseči pri Einspie-lerju, da bi odgovor na Bleiweis-Svetčevo kritiko nove Prešernove izdaje izšel v njegovem celovškem »Slovencu«, čigar dopisnik je bil Levstik. Izšla pa je tam dne 30. maja 1866 samo docela mirna ocena »Klasja,« napisana morebiti po Levstiku, še verjetneje pa po Jurčiču. V tej kritiki izraža njen nepodpisani pisec svoje zadoščenje, da »se je začelo veselejše gibanje na našem slovstvenem polju od leta 60 sem«; zakaj odtlej izhaja vedno več slovenskih knjig. Pritožuje pa se ta kritik nad tem, da še vedno »vlada med našimi narodnjaci nekaka 25 Original v Levstikovi zapuščini v ljubljanski licejki. mlačnost za slovstvene izdelke«. Docela Levstikov (pa lehko tudi njegovega učenca Jurčiča) stavek je v tej kritiki naslednji: »Gotovo je, da je literatura najboljše merilo za izobraženost in stopnjo omike, na kterej stoji kak narod.« Skrito želo tega stavka meri v Blei\veisa, kateri je imel lepo knjigo bolj za igračo in čtivo za mladino. Nato pisec hvali idejo »Klasja« in se pritožuje, da to lepo podjetje.nima dosti naročnikov: »... iz marsikterega kraja, kjer je čitalnica [pokrovitelj vseh slovenskih čitalnic je bil v tem času dr. Bleiweis!], in kjer je več domorodcev, ni duha ne sluha o kakem naročniku; na-mestu da bi se delalo za razširjavo tega za vsakega Slovenca imenitnega dela, se ne zgodi prav nič. Na drugi strani nahajamo enostranska pota, po kterih se sprehajajo celo naši časniki, mesto da bi živo priporočali delo, ktero bode le na veliko čast našemu slovstvu. Gotovo pa nam ne bode časti delalo, ako ga nam zamorite skrivno nasprotstvo in zanikernost rodoljubov.« Nato pisec ocenjuje novo Prešernovo izdajo, omenjajoč, da je pesnikov življenjepis malo prekratek, potem hvali na čisto podoben način kakor Levstik v svojem pismu na Stritarja, tega pisca esej, pritrjujoč zlasti Stritarjevi trditvi, da je Prešeren »pesnik disharmonije, razpertja med idealom in resnico«, in piše: »To je stajalo [Levstikov izraz!], iz kterega še noben presoje-vavec Preširna ni sodil, ker vsak je le površno kritiko — ako smemo tako reči — pisal, do vira pa se ni podajal. G. Stritar je s tem delom pokazal, da je preštudiral temeljito Preširna skoz in skoz, in da imamo v njem izvrstnega estetičnega kriti-karja, kakor ga dozdaj še nismo imeli. Naj se le pisatelju očita, da je ta sestavek bolj himna kakor kritika. [Edino ta stavek direktno reagira na »noviško« kritiko!] Take kritike, kakor smo jih že doživeli mnogo, ktere se sučejo le okoli praznih fraz, ali pa ki grizejo jezikove lupine, si ne želimo.«26 Končno je torej namesto ostre protikritike izšel samo ta krotki, najbrž Jurčičev sestavek. Nameravani načelni literarni boj za vkuse »mladih« proti praktikam »starih« se je odgodil za dobo celih dveh let. Odgodil ga je po vsej verjetnosti Stritar z namenom, da se zanj najde ugodnejša prilika in pripravi 26 Slovenec z dne 30. maja 1866, str. 170. — Izraz »grizejo jezikove lupine« je pristno Jurčičev (prim. v »Slov. glasniku« z dne 1. okt. 1865, str. 3'12 istega pisatelja prvo in edino »Pismo v slovenskih literarnih Tečeh«), zaradi česar je bolj misliti na Jurčiča kot avtorja te ocene v »Slovencu«. Tudi nadaljnja opazka v nji, tičoča se Levstikovih modernizacij Prešernovega teksta, glede katerih meni pisec, »da bi se prenarejale le oblike, besede pa nikakor ne«, govori za to, da je ta mirni sestavek napisal na Stritarjev nasvet miroljubni Jurčič; Levstik bi ga bil brezdvomno ostreje naperil' zoper Bleiweisa. teren. Stritar je tudi zares pričel pripravljati teren s svojimi »kritičnimi pismi« v »Slov. glasniku« 1867 in s svojim dunajskim »literarnim društvom« (krščenim v januarju 1867 z imenom »Mladika«), vse to zaenkrat še v tesni združbi z Jurčičem, marljivo spisujočim svoje povesti in na ta način praktično udejstvujočim novi pravec »mladoslovenske« literature. Po Jurčiču in Stritarju s tolikimi nadami in tako pomembno zasnovano »Klasje«, za katero se je po že izdanem Prešernu pripravljala izdaja Vodnika,27 Levstika, slovenskih ljudskih pesmi in nekoliko pač tudi že Erjavca, je še pred koncem 1. 1866. uvenilo. Zakrivilo pa ni njegove smrti tolikanj eno-stransko-ostro kritikovanje in nasprotovanje »Staroslovencev«, katero je bilo, kakor smo čuli, združeno trojico Jurčič-Stritar-Levstikovo končno celo še bolj podžgalo, njegove smrti je bil kriv popolnoma privaten slučaj založnika Wagnerja. Ta mož je namreč v jeseni 1866 zabredel v dolgove, v konkurz, nakar je potihem izginil iz Ljubljane. O Otonu Wagnerju nam je zabeležil dr. Jos. Vošnjak naslednji svoj spomin: »,Klasje', žal, nam je prineslo le Prešerna, potem pa je založnik, knjigar Wagner na kant prišel in kar je še bilo neprodanih knjig in nevezanih pol, prevzel je knjigovez Ničman, ki je leta in leta prodajal to Prešernovo izdajo, da se je vse čudilo, odkod toliko iztisov. Trdilo se je, da je Ničman dal pri Blazniku tiskati pole, katerih je manjkalo in tako sčascm celega Prešerna.«28 Po podatkih, ki sem jih dobil na ljubljanskem magistratu, Oton Wagner ni imel samo »prodajavnice knjigarskih, umetnijskih in muzikalnih reči« — kakor stoji tiskano na njegovih založninah — marveč tudi knjigoveznico na Jurčičevem (nekdaj Prešernovem) trgu štev. 2 v Eggenbergerjevi hiši. Po svojem poreklu je bil ta podjetni mož Nemec iz Niirnberga, kjer je bil rojen 1. 1841. O njegovem založniškem programu nam nudi nekaj podatkov ovitek »Klasja«, na katerem naznanja, da ima v zalogi prvi 27 Kaikor smo tuli, je bil začel izdajo iVodnika: za »Klasje« prirejati najprej Jurčič, potem pa jo je prevzel Levstik, o čemer ta sam poroča z besedami: »Oton Wagner je bil tedaj po dogovoru s Kastelcem Vodnikovo ostalino (1866. leta) dobil v porabo in potem jo izročil meni. da bi mu jo uredil in pripravil za tiskanje... Bil sem nekoliko lažjih pesnij uže uredil, a Wlagner v tem zaradi mnozih dolgov mahoma izgine, ter Vodnikovo ostalino pusti meni, ki sem o njegovem1 begu zvedel, ko je bil znan uže po vsej Ljubljani.« (Zvon, 1870, str. 302; prim. tudi Levstikove »Zbrane spise,« IV., >str. 291.) 28 Vošnjak, Spomini I,—II. 221. O1 tem ponaitiskovanju Wagnerjevega Prešerna zabeležuje dr. Vladimir Leveč po besedah svojega očeta naslednje: »Poznejše Ničmanove po natis k e pa je popravljal A 1 e š o-v e c, ki je v Levstikove poprave pomešal še svoje in vrhu tega pustil v tekstu mnogo tiskovnih pomot, tako da bi se Prešeren samega sebe tie spoznal v sramotni Ničmanovi izdaji.« (Ljublj. zvon, 1896. str. 451.) natisek Prešernovih »Poezij« (1847) in Levstikovih »Pesmi« (1854), ki jih je bil odkupil od Blaznika. Sam pa je bil že založil poleg; »Klasja« še tudi Prešernovo sliko (v treh različnih oblikah), nadalje Pennovo nemško tragedijo iz kranjske davnine »Der Untergang Metullums«, istega kranjskega literata nemški prevod Prešernovega »Krsta pri Savici«, Valentov šaljivi četverospev »Naš maček«, priročno knjižico »Der neue Miinzumrechner« ter Oermovnikova nemška prevoda Prešernovih balad »Turjaška Rozamunda« in »Povodni mož«, kakor tudi .istega stihotvorca izvirno nemško pesnitev »Die Josefs-kapelle«, zraven pa še nekega Moritza Siegela večjo nemško knjigo »Versuch einer Kaferfauna Krains«. Izdal in prodajal je tudi slovenske sanjske bukve, naslovljene »Sanje v podobah« (ena izdaja s podobami in tekstom, druga s samimi podobami brez teksta). Vrhutega je na omenjenem ovitku obetal tudi izdajo Slomškovih zbranih spisov v dveh knjigah. Iz menične tožbe, ki jo je tekom njegovega konkurza dne 5. sept. 1868 zoper njega naperil neki Georg Leonhard Wagner zaradi dne 1. maja 1866 posojenih mu 2000 gld., se razvidi, da je imel Oton Wagner kupljen v svrho izdaje tudi neki Pen-nov nemški rokopis Prešernove biografije. Kam je potem ta rokopis prešel, ni razvidno iz sodnih aktov. Prvo tožbo zoper Wagnerja je dne 15. dec. 1866 vložil Blaznik zaradi meničnega dolga v znesku 50 gld., kontrahiranega dne 17. marca (najbrž je bil to znesek, za katerega je Blaznik prodal Wagnerju preostale izvode Prešernovih in Levstikovih pesmi) in zapadlega v plačilo dne 1. nov. 1866. Potem je sledila tožba Bambergova za inserate, objavljene v »Laibacherici«, za katere je Wagner-jev dolg znašal 6l"56 gld. Nato ga je za blago, prevzeto po njem v komisijo in vredno 90'65 gld., tožila dne 29. apr. 1867 vdova Matevža Krašovca. Končno je dne 4. maja 1867 vložila po svojem predsedniku, advokatu drju. Lovru Tomanu, zoper njega tožbo tudi »Slovenska matica« za povrnitev nekih v prodajo mu prepuščenih knjig ali za njih izkupiček v znesku 74'68 gld.29 V času, ko so se te tožbe vlagale zoper njega, Wagnerja že davno ni bilo v Ljubljani. »Slov. matica« je dne 9. maja 1867 cd sodišča dobila v ročni zastav sodno zarubljene knjige Wagnerjeve trgovine. Wagnerjeve zadeve je v teh pravdah zastopal uradno določeni mu curator absentis dr. Anton Rudolf. Naposled je sodišče izročilo razprodajo Wagnerjevega irnetka tvrdki Kleinmayr & Bamberg, katera je na dražbi dne 3. marca - Primeri »Novice« z dne 19. okt. 1870, str. 338 in Levstikovo polemiko, ki jo je ta vodil z »matičnjaki« (v »Zvonu«. 1870, str. 300, 318 in 334) zaradi Vodnikovega rokopisa, čigar pravico objave, oziroma uporabe pri izdaji pesnikovih del1 ije bil Wagner za 30 gld. odkupil od Mihe Kastelca, lastnika tega rokopisa. 1868 izkupila za vse Wagnerjevo zarubljeno blago 556"39 gld. Večino knjig je »Matica« »kupila sama« (Novice z dne 19. okt. 1870, str. 338), nekaj pa tudi zasebniki in trgovci, Prešerna v »Klasju« torej Ničman. — Za možem, ki je imel kulturno važno namero postati prvi založnik slovenskih klasikov, ni nato nobenega sledu več. Ljubljansko sodišče pa je njegovo 1. 1866. pro-tckolirano knjigotržno firmo izbrisalo iz trgovskega registra šele 1. 1883. Vse kaže, da je bil Wagner precej smel trgovski začetnik, ki je bil zlasti za izdajo »Klasja« angažiral razmeroma velike vsote. To se da posneti iz nekega pisma, ki ga je pisal dne 27. marca 1866 — torej ob tistih velikonočnih počitnicah, ko je Wagner z Jurčičem, osebno navzočim v Ljubljani, zasnoval izdajo »Klasja« — Fran Leveč svoji Jerici na Primskovo. V tem pismu sporoča sedmošolec Leveč med drugim tudi naslednje: »Kar ,Klasje' zadeva, sam ne vem, kako bode. Ko-seski ne da svojih poezij, pravi, da jih bode po njegovi smrti izdala njegova rodovina — Menda misli, da se bode svet zanje pulil! Toman je prodal svoje pesmi Hohnu [ljublj. knjigovezu], ta bi spet rad dobiček naredil in jih za težak denar Wagnerju prodal. Tako da s Tomanovimi tudi ne bo nič. Preširnove in Levst[ikove] pesme je že W. kupil od Blaznika, ki ga je prav po j u d ov s k i opeharil pri vsej kupčiji.«30 Iz te Levčeve korespondence z Jerico se dajo povzeti še nekatere podrobne zanimivosti, ne samo o tu zanimajočem nas »Klasju« nego tudi o splošnem tedanjem dejanju in nehanju ustanovitelja »Klasja«, Josipa Jurčiča, ter njegovih dveh sotrudnikov pri »Slovenski vili« — tem prvem »mladoslovenskem« almanahu — o Franu Celestinu in Franu Marnu. Tako naznanja čisto nakratko Leveč svojemu dekletu deset dni pred velikimi počitnicami (11. julija 1866) naslednje: »Jurčič je bil včeraj v Ljublj[ani]. Celestin pride jutri. Klasja menda ne bode več.« V nekem drugem nedatiranem pismu izza kakšnih dni poprej ji piše malo več o Fr. Marnu tako-le: »Jurčič pride v kratkem sem, kakor mi je pravil Marn, ki je prišel iz Prage [, kjer je prvo leto študiral na univerzi kot tretji slovenski praški študent za Jos. Sta-retom in Rebcem]. Govoril sem nekaj s tem in kar mi je pravil o Pragi, dopada mi se veliko veliko bolj kot to, kar vem, o Beči. Prvič so v P.[ragi] šole veliko bolj praktične, medtem ko so na Dunaji neumno učene; dijaci so v Pragi skoro vsi izvrstni značajni Slovanje, na Dunaji pa, kakor je po pravici M.[arn] rekel, neumni in pa pijanci. Vrh tega ima v Pr.[agi] človek priložnost učiti se slovanskih jezikov in sploh bolj utr- 30 Original pisma je bil v Levčevi zapuščini in je sedaj uničen. Prepis v kroji lasti. diti se_v slovanskem značaji in pa ondi navadi se tudi pridnosti, kajti Čehi so ljudje, ki neutrudljivo delajo. M.jarnj pravi, da bede vse žile napel, da spravi Jurčiča in Celestina tjekaj. Dopal pa mi je Marn bolj kot sem mislil, da m:i bode. Samo njegove umazane srajce — hu, te ne morem trpeti! Gotovo ti povem, da raji bi bil strgan, kot za vratom umazan.« — Dne 15. julija 1866 sporoča Leveč Jerici nekaj več o Jurčiču in Celestinu, povrnivših se po prebitem prvem univerzitetnem letu z Dunaja v Ljubljano. Dotično mesto iz tega pisma se glasi: »V utorek je bil Jurčič pri meni, predno je šel domu. Povedal mi je marsikaj, pa več žalostnega kot veselega. Med drugim mi je rekel, da nikdar bi nikomur ne svetoval brez denarja iti na Dunaj. Prav bridko mi je tožil v tej zadevi in zadnjič še pristavil, kako težko je človeku, ki bi bil rad zna-čajen, pa vendar ne more biti! S Celestinom sva se pak v sredo zvečer dobila in sicer uže pozno, ko sem šel izpod Cvetličnika [Rožnika], ravno ko me je iskal. Ah koliko drugačen je Cele-stin kot Jurčič! Bog me varuj, da bi Jožu kaj rekel, kajti to je res, oba sta poštenjaka, da jima ne bi našel para na Slovenskem in morda še kje drugej ne; pa Jurčič je kakor mogočno bobneči grom, Celestin pa kakor zlatomila večerna zarja, ko solnce zaide že dalječ — za gore. Koj se mu spozna, da mu je še kaj druzega na srcu nego domovina in človeštvo, da nosi v srcu tudi sladko ljubezen do svoje ljubice. Koj ta večer sva se pogovarjala o tebi in ob Olgi [Heinricherjevi, poznejši gospe Muysovi], potem pa še v petek opoldneh Tudi zdaj-le ga pričakujem, kajti obljubil mi je, da bode prišel na Cv.[etličnik], potem pak, da se bodeva šla sprehajat. Sinoč sem ga videl iti po Lat.[termannovem] drevoredu z Olgo in njeno materjo. Povedal sem mu namreč, da se okoli 8. hodijo sprehajat. Gotovo ga je gnalo, da jo je šel iskat.« — Iz Levčevega pisma Jerici z dne 14. avg. 1866 se razvidi, kdaj se je zaključila izdaja v snopičih izhajajočega prvega zvezka »Klasja«. V tem pismu namreč piše Leveč svoji devojki: »Tretji zvezek ,Klasja' je vendar enkrat že prikoritil na dan. Ako ga še nisi prejela, piši meni, še bolje pa bode. ako pišeš Wagnerju zanj... da bodeš imela Preširna vsega ... Čudno se mi zdi, da Jurčič tako molči, tudi meni nič ne piše, dasi sem mu jaz že enkrat pisal. Celestin mi je pa vendar že dvakrat pisal.« Jurčič je bil takrat, ko je Leveč to o njem sporočal Jerici, torej o velikih počitnicah 1866, na svojem očetnem domu na Muljavi, premišljujoč brez bora v žepu svojo usodo ter usodo slovenske literature. V tem razpoloženju je pisal Levcu naslednje pismo z dne 31. avg. 1866: »Ljubi France! Menil sem že, da si se izmej vsega, kar pedantje na vaši gimnaziji uče, najbolj lakonizma naučil, zakaj na Dunaj in na borno, skal in plotov polno Muljavo sem dobil po eno pismice, ki ni bilo nič krajše kakor štiri vrste. Veseli me pa, da si mi se zadnjim, svojim pismom priliko naklonil, da te zopet utegnem bolj pravično soditi, kar sd bode pa le primerilo, če me boš preveril — to je z dejanjem in peresom — da tvoj zadnji sprei govor ni bil kakov neorganski zrastek iz tvojega principa. Torej glej! če ti je kaj do tega, da človeče kakor jaz kaj bolje sodi o tebi. Pa bojim se, da si preveč zaupam, kajti v tvojem pismu se bere tako, da nemaš dtu= zega dela, nego da učiš in kakovo pismo pišeš. Ali jaz nejsem bilI tako srečen, da bi bil teh pisem ktero videl, razeri enega četrt, na katerega pa še odgovoriti nejsem mogel, ker so bile šole skončane, ko sem ga prejel in adrese nobene v njem. Stavil bi, da si mej množino mojih grehov tudi tega zapazil, da rad drugim svetujem in je oštevam, sam se pa ne pobolji šam. Če tudi le-tii ostanem tej svoji slabosti zvest, upam, da mi boš pri? zanesel, saj si že slišal, da stari ljudje pravijo, da imajo to napako vsi ljudje, ki so sami s seboj nezadovoljni in ne da bi sami sebe popravili, hote, da bi drugi to storil, kar oni nočejo. Podoben sem pijanemu pridigarju, ki pijance šiba. — No, da začnem, vprašam te: Kaj ti, ali te zlodej moti ali te šele bo, da ne pišeš nič? kakor razvidim iz pisma.31 Gorje možu, ki svoje talente zakopava! Vrgli ga bodo tjekaj, kjer tulijo in z zobmi škrtajo! pravi sv. pismo. Če praviš, da spoznaš, da nisi za to, ravno t d kaže, da si. Človek, ki nej čisto za nič, »se ne bo nikdar udal, da nej. Goethe, veliki Goethe, je sam čutil to, ko je ne vem kje dejal: ,Svet nas bo bolj pravično sodil, če bo razgledal iz naših del, kaj smo hoteli narediti, kakor kaj smo naredili'. Pa naj neham} denes sem tak, da mi je glava pusta. Kmalu pridem v Ljubljano, brž ko kakošen soldek dobom. Tam se bova pomenila. Pusta je na svetu. Tako življenje ni življenje. Rad bi bil šel kam, na Bled, neznansko rad, ali saj si misliš, kaj imam za vraga! O ko bi jaz tisto noro babo srečal, ki jej poetje pravite osoda, zdivjal bi, skale bi s hriba drl in bi je lučal za njo!3- Vidiš, da se ii bo treba bati za moja um in pamet! Kar mi poveš o ,Glasniku', je res tako, da me skrbi. Kaj bo za en zlodej. Lesar ga bo imel in potlej adijo! Ali kaj bo z mojim Dunajem? Ali bomo morali nazadnje kuto obleči? ali za plot vleči se in ko Pavliha smrti čakati? 31 Najbrž je bil Leveč pisal Jurčiču v pismu, na katerega ta tu odgovarja, o svojem1 počitniškem brezdelju ter oddihovanju od šolskega truda podobno, kakor je bil približno istočasno (dne 14. avgusta 1866) sporočil o tej 'stvari itudi Jerici naslednje: »Moje živenje se vedino suče le okrog vsakdanje osi. To se je malo spremenilo, da zdaj, ko imam tako zlat čas, na kako novo pesmico ali povestico mislim, pa kaj misel, misel pomaga, če se v delu ne vresniči? In Cegnar pravi, da kdor veliko misli, malo naredi. Jaz bi že še bil za kad, pa sem tako ztodjevo len, da1 je strah! Ko bi imel kdo drugi mojo glavo, pa malo več pridnosti, ne rečem, da ne bi nič opravil, jaz sem pa le prelen in nimam dosti upanja!« 32 V svoji beležnici iz 1. 1866. ima Jurčič nasledlijo zabeležbo: »Kol-nem te in rotim osoda! —■ Čudna stvar. Zgrabil bi te in kaznoval bi te za milijarde tvojih grehov. A zastonj! Ne poznam te, ne vidim te. ne vem ali si ali te nej, enaka 'si temi, enaka ničevosti in vendar si grozovite moči. Nič in moč! Osoda, beseda za jezik, za izgovor in sicer nič!« Norčujem se, ali povem ti, da so trenutki v mojem času, ki jih sam Bog pozna, ki tero človeka in ga vendar nečejo potreti. Amen. Tvoj prijatelj Jurčič.«33 Značilno je to pismo za Jurčiča kot pisatelja, ker kaže, kako se je že takrat v njem razvijal kramljateljski feljtonist, pomembno zanj kot človeka pa je v pismu to, kako mladi akademik v puščobnem provincijalnem milieju in v brezupnih izgledih na lastno bodočnost pozablja sam nase in bodri prijatelja k literarnemu delu, čuteč se za organizatorja mlade literarne generacije. Fatalni pogin »Klasja« zaradi založnikove kride je bil vse tri glavne člane zvezane trojice Jurčič-Stritar-Levstikove za nekaj mesecev razdružil. Jurčiča in Stritarja so bile vrhutega krajevno razločile še velike počitnice. Levstik v Ljubljani se je ukvarjal z izdelovanjem slovarja in z jezikovnim koreninča-njem. O tem njegovem poslu je sporočil Leveč Jerici dne 30. junija 1866: »Danes sem govoril z Levstikom, ki je veselja poskakoval — včeraj je namreč našel neko koreniko, ki je 15. jezikom podlaga! Pravi, da se bode svet čudil, ko to zve! Srečen človek, ki se tako zatopi v svoj predmet!« — Na neko novo (neohranjeno nam) pismo Levstik Stritarju niti odgovoril ni. Jurčič se je dolgočasil na Muljavi, nadaljeval svojega »Desetega brata« in koncipiral ter pisal še druge povesti (»Nemškega valpta« i. dr.), zraven pa premišljeval in ugibal o svoji bodoči malorožnati usodi. Bližala se je jesen 1866. Stritarju se je stožilo po Levstiku, s katerim ga je bilo »Klasje« združilo v ožje prijateljstvo. Podrezal ga je z naslednjim pismom z dne 20. sept. 1866: »Ljubi moj Levstik! Kaj sem se Ti res tako zameril, da mi ni upati odpustka? Zakaj mi tako dolgo ne odpišeš? Saj mislim, da sem Te dosti lepo prosil, ali ne? Saj se da še bog izprositi! Ali bo pa Klasje morda popolnoma zaspalo? Prosim Te še enkrat, pošlji mi, za kar sem Te prosil [namreč prispevke za izdajo Levstikovih del v »Klasju«], ali pa odpiši mi vsaj, kako in kaj. Jurčiču sem pisal tisti dan, ko Tebi, pa tudi še ni odgovora —- ,maševanje pak je gospodovo'! Ne ravnaj z mano po mojih zaslužkih — temuč (s strahom sem postavil to besedo!) temuč po svoji milosti! Bog ve če se še vidiva kdaj — kolera tu — kolera tam! — gorje jim, kteri ljubijo življenje! 30 Original v Levčevi zapuščini v mestnem arhivu ljubljanskem. Sinoči sem bral, da je vzela tudi minisf. svetovavca (za poduk) Kollerta [t 21. IX. 1866] — znanega poštenega moža — rojenega Kranjca — mož je nosil smert že v svojem imenu. Bog nam daj ,eno~ srečno! Zbogom! Neuwaldegg. Nro 68. ali pa Universitat. Tvoj Stritar. Zdaj mislim, da sem Te vsaj omečil!?«si Ko se je povrnil v jeseni 1866 Jurčič zopet na Dunaj, je Stritar od njega zvedel, da je »Klasje« definitivno pokopano-. Za oba započetnika te izdaje, Jurčiča in Stritarja, bi bil sedaj nastopil položaj, ki ga je Jurčič predvideval že sredi maja 1866, ko je Levstiku pisal, da, če se otreseta »Klasja«, se bosta lotila izdajanja slovenskega satirično-humorističnega »Pavlihe« — grobonazadnjaške razmere v tedanji slovenski javnosti in njune lastne izkušnje ob izdaji Prešerna so kar kričale po njem! — in pa za dunajsko »literarno društvo« se bosta bolj brigala. Namera izdaje satirično-humorističnega lista je iz neznanih nam vzrokov stopila zaenkrat še v ozadje — ni bilo pač denarja in založnika! Obnovila in poživila pa sta Jurčič in zlasti Stritar med dunajsko slovensko dijaško mladino v nastopni zimi že lansko jesen po Jurčiču ustanovljeno »literarno društvo« »Mladiko«, v katerem je Stritar po vsej verjetnosti čital svoja »Kritična pisma«, ki jih je potem 1. 1867. in 1868i priob-čeval v »Slov. glasniku« (prve tri pod naslovom »Cesa je posebno treba našim pesnikom«). V tem društvu si je Stritar — s pomočjo Jurčiča in Levstika — postavil cilj in namen, z literarno pedagoško sistematičnostjo položiti temelje novi — »mladoslovenski« — literarni smeri, iz tega društva je tudi 1. 1868. izšel almanah »Mladika« — za »Slovensko vilo« in »Klasje m« tretji vogelni kamen »mladoslovenske« literature, katere četrti in zadnji fundament je imel postati 1. 1870. izišli Stritarjev »Z v o n«. 34 Original v Levstikovi zapuščini v ljubljanski licejki. Male vesti. Recimo još koju o riječi „car". — (Ad Razprave, III., p. 33.-34 = ZfrPh, XLVI., 394.-6, br. 27.) G K. Oštir, Etnolog, I., p. 26. pod tačkom 3 uči, da je cesarb, got. kaisar < Caesar došao Slovenima odnosno Germanima preko illyrotračkoga jezičnoga substrata. Za potvrdu navodi 1. vaftcdocc za § ima dosta i drugih učenih primjera, koji nisu došli u romanske jezike preko Balkana;2 vctpaloa ne dokazuje upravo nista za posto-janje izgovora caisar i u illyro-tračkom. Poslednji izgovor vrijedi ne samo za susjede Illyro-Tračana: Germane i Slovene, nego je dokazan i u Orientu, i to ne samo u imenima mjesta kao što su Kaisarijje nego i s time, što postoji kaisar u armenskom, arapskom i staroturskom3 Kako sam pak u svome članku u Razpravama III., p. 34., pokazao, i za grčki se može uzeti difton-gički izgovor pored monoftongičkoga. Da bude misao Oštirova prihvatljiva, valjalo bi dakle dokazati, da su xaioccQ sa diftongičkim izgovorom preuzeli Grči od lllyro-Tračana, a Grči da su ga dalje dali Armencima i Arapima, a ovi opet Starotureima. Kad se zna, da Prokopije u spisu Tlegl zuaftaztov u 6. stolj. pozna masu latinskih imena mjesta4 pored, doduše, brojnih illyro-tračkih, mora se uzeti, da je bio temeljito latiniziran cijeli rimski dunavski limes, na kojem se nalazila trečina sveukupne rimske vojne snage, zajedno sa zemljama duboko u unutrašnjost Balkana.5 Prema tome nije nikako vjerovalno, da je jedan idiom (iingua Bes-sorum), za koji se u 6. stolječu doduše veli, da je još postojao, bio tako važan, te je nazvan sam divinizirani glavar ogromne carevine ne prema latinskom i grčkom službenom izgovoru, nego po tračkom neoficijelnom žargonu. Ja idem još dalje i tvrdim, da su i naziv granične rimske rijeke Dunav preuzeli Sloveni ne od Germana, kao što se do sada opčenito učilo,6 1 Upor. o ovome važnom problemu moj članak u Revue des Etudes slaves VII., p. 177. si. O svim ovim problemima, koji se u mojim člancima tretiraju, o cesarb, o crtkij, o dbska, o Dunavb, -j, i t. d raspravlja sada na široko i profesor slavistike u Tartu (= Jurjev, Estonija) g. A. Stender Petersen, Slavisch-germanische Lehmvortkunde. (Goteborg, 1927). Uza svu upotrebljenu literaturu ne donosi novoga gledanja na ove probleme. Čudim se samo, što je odobrio moje gledište u pitanju postanka sQbota u Revue des Etudes Slaves, V., p. 19. si a nije našao za vrijedno, da uzme u konsideraciju moje izvode o crbky u ZfslPh, III., p. 397. si 2 Upor. Meyei'-Liibke, It al. Gramm. p. 37. § 54. 3 Schrader-Nehring, Reallexikon der idg. Altertumskunde, I., p. 551. § 2. 4 O toponomastici Prokopijeva djela spremam več odavna posebnu študiju. Upor. i Densusianu, Hist. de la tangue roumaine, 1, p. 390. si. 5 Upor. passim još uvijek važno djelo Jung, Roemer und Romanen in den Donaulaendern, 2 izd. 1887. 6 Upor. u posljednje vrijeme Max FSrster ZfslPh, I., 1—22, 418, koji, što se tiče tumačenja slov. oblika, ne pokazuje nikakov napredak prema Miillenhoffu, Deutsche Altertumskunde, II., 365. Da slov. Dunaj ne može da nego od romanizovanih stanovnika oko nje. Kako rumunski Dunare pokazuje, mora se uzeti, da je kod ovoga stanovništva postajao oblik DunavisJ za koji Caesarius Nazianzensis* veli, da su ga govorili Goti (zloi-vciftii;). Oblik pokazuje do sada neobjašnjenu metatezu vokala a — u (možda radi limije-šanja u dočetak -uvius kakve illyro-tračlie riječi, koja odgovara lat. aqua, cf. got. *awt* „Aue"?) u Danuvius kao u Ihr/.ovt mjesto Ilovzaš* i u IIvr/Etos mjesto Ileorioc > *P'brui'b > Prut. Kako je intervokalno v ispalo u latinskim elementima rumunskoga jezika, upor. caballus > cal, Dunavis, acc. -im je dalo sasvijem pravilno Dunare, upor. glede r, koji ukida hiat, habet > are? Ovaj oblik dunavskih Romana u acc. Dunavlm prešao je sasvijem pravilno u slov. DunaVb. Kako je pored ovoga oblika postojao i adjektivni latinski potječe od got. g. d. *Dunaujai itd., jasno je, kad se zna, da got. au zamjenjuje slov. u: upor. kupiti < *kaapjan, a u > ij upor. hus > hiža. Iz poslednjega razloga ne može biti ni Dunava od nom. *Dunawi. 7 Novogrci kažu dovva(liq (upor. kod Hepitesa IlaotoT^iog = Ttapcc-Sovvdfisiog, „danubien"), koje, kako dočetak pokazuje, ne treba da se osniva na slov. obliku, jer bi očekivali, prema tiotcc/hoc, greciziranje na -os. * Kako se oblik /lovvccfiig (Sophocles, Greek lexicon, p. 395), za koji Caesarius veli, da ga govore Goti (nap' "EL/.rjOi Sh ''lorpov, .tap« Se 'Pcofiatoig Javov/Siov, itctfja de Porzoig Aoi-vafitv 7tpogayogsvdntvov, citirano potpuno kod Miillenhoffa l. c ), ne može citirati prema njegovu izvornom djelu, nego prema Fotijevu autoritetu, dopušteno je sumnjati o tome, da se u ovom slučaju doista radi o prvotno gotskom obliku. Ta je sumnja tim opravdanija, što za S u Danuvius ne bi nikako očekivali u gotskome u, nego 6 ili a upor. assarjus, aurali, paska, Rumdneis, sinap, spatkulatur. Čuditi se je, što ni Mtillenhoff ni FOrster ni Stender Petersen ne htjedoše dati važnosti ovoj pojavi, koja se lako dade konstatirati. Miillenhoff o. c II., p 365. uklanja do duše ovaj prigovor upozorujuči na grčko pisanje lPov6o(t)()r/og kod Prokopija za Hropareiks. Ali valja opaziti, da se oscilacija izmedu u i 6 nalazi i u donjo-njemačkom Dunowe — Ddnoive (ibidem). Gotski oblici kod Miillenhoffa i svih ostalih: Dčnavi, g. Donaujos, d. Ddnaujai, acc. Ddnauja su, prema tome, suponirani. Moguči doduše, ali ne izvan svake sumnje. Kluge u Paul's Grundriss2, I., p. 498. bilj. 2 uzimlje Cezarijev Jovvccfliq takoder za autentični gotski oblik. Upor. i kasniju činjenicu, da i pop Dukljanin i Toma arcidakon Slovene zovu Gotima. Glede gotomanije upor. sada Sišič, Jleuiouuc uoua JXyKJbdHU.Ha, noce6Ha H3flaH>a, knj. 18, passim. Prema tome Caesarius možda pod Gotima misli Slovene. Njegov oblik može biti i slovenski. ** Miillenhoff, o. c., v. II, p. 364. i prema njemu Forster vele, da se je to dogodilo „im deutschen Munde". Ali su Goti premalo vremena bili na donjem Dunavu, da izvrše toliki upliv, tako da i Romani, koje nastavljaju današnji Rutnuni, poprimiše njihov oblik I opet se valjda radi o sudenju vjerujuči u „nepogrešivost fonetskoga fetiša". Metateza vokala a — u > u — S zaradi toga što je pučka etimologija dovela dočetak lat.-kelt. oblika -uvius u vezu s nekom domačom ili gotekom(?) riječi značenja „voda" (upor. srp -hrv. epiteton Dunav voda hladna) može se opravdati i historijskim razlozima. Zna se, da se je samo gornji tok Dunava od uvijek zvao Danuvius i da su Rimljani upoznali najprije ovaj tok Dunava. Donji tok ove rijeke zvao se sasvijem drugčije kod Tračana: '-'Iorgog. naziv, koji su i Grči uzeli. Lat.-kelt. naziv prenesoše na donji tok istom Rimljani, osvajajuči ovu rijeku za medu svoje imperije. Opčenita je pak pojava, da riječi na svome putovanju do-življuju svakakva prekrajanja ne samo u ustima istojezičnoga naroda, nego i, daleko više dakako, u ustima raznojezičnih naroda. 8 Upor. moj članak u Festschrift Kretschmer, p. 253. 9 Ne slažem se sasvijem sa mišljenjem Gamillschega, ZfslPh, III., p. 149, ali moram modificirati donekle i svoje mišljenje glede rumunskoga oblika, koje sam izrazio u pomenutom Festschriftu, p. 254. i bilj. 3. oblik Danuvius,10 pisan i bez v u grčkim dokumentima, ovaj je oblik s gornjom vokalskom metatezom dao sasvijem pravilno prema Poetovio > Ptuj oblik Dunaj, koji se nalazi u slovenačkom i svim ostalim slovenskim jezi-cima osim dunavsko-balkanskih. Uzeti posredovanje Germana, koji se uopče nijesu održali na Dunavu, znači stvoriti sebi iz fonetskih zakona nekoga fetiša, neki misticizam glasovnih zakona, i na osnovu toga raspolagati sa jezičnim uplivima kao sa figurama na dasci od šaha. U svojoj povečoj s udiji, koju odavna spremam o slovenskim nazivima Dunava i njegovih pritoka, i koja, mislim, da je od prijeke potrebe za ra-svijetlenje prvih dodira Slovena sa Balkanom, ovu ču misao tačnije razraditi. Izgleda mi dapače, da se i čes. Viden (odatle polj. Wieden) < Vindobona može protumačiti samo kelto-latinskim posredovanjem. Ima se poči od lat. lokativa sa naglaskom na trečem slogu (proparoxytona), koji je karakterističan za keltske složenice: *Vindobonae.11 n je radi disimilacije ispao: *Vidobonae. b > v pred velarnim vokalom ispada u vulgarnom latinitetu: *Vxdonae. o je pred nasalom dao y, koji u češkim dialektima može da prede u e 12 Tako je moglo biti i u panonsko-slovenskom jeziku. Kad bi riječ došla preko Germana Slovenima, čudili bi se, zašto ne pokazuje slov. oblik t. zv. Laut-verschiebung d > t, upor. Danuvius > st. v. nj. Tuonouua, cf. č. tyn < tun > n. v. nj. Zaun < gal. duniim. Odnošaj je naprotiv i ovdje isti kao i kod Zilli i Celje. Njemački se oblik Wien i Wieden osnivaju na slovenskome.13 Kako je rimski dunavski limes bio jako čuvan i posjedovao masu kastela i legionskih logora,14 a Sloveni se na Dunavu pojavljuju prije 5. stolj., možda več 1. ili 2. stolječa po I. (upor. Niederle, Manuel de /' antiquite slave. I., p. 48. si.), mora se baš na račun legionara, kako ispravno kaže g. Oštir, staviti širenje reči Caesar kao uopče i najstarijih slovenskih riječi latinskoga podrijetla: castellum > kostel, *disca15 kolektivni latinski plural od discus 10 Upor. P. W. IV., 2103 si. i Thesaurus linguae lat., Onomasticon, III., p. 36. 11 Upor. Meyer-Liibke, Die Betonung im Gallischen, (Sitzungsberichte, CXLIII), passim, osobito p. 46. Alyovat6fiovu i 'Iov).i6^ova kod Ptolemeja. 12 Literatura o ovom predmetu razradiču u pomenutoj študiji o Dunavu i njegovim pritokoma. Glede č. y > e upor. Gebauer, Historicka mluv-nice jazijka českčho, I., p. 283.-285. Osvrnuču se tada i na zadnji važan pokušaj Muchov (Wien, sein Boden und seine Geschichte, Vortrage etc., lig. v. O. Abel, 1924, S. 248. si), da se rastavi naziv Wien od Vindobona. Much veli, da prvi naziv potječe od imena rijeke Wien (a. 881 ad Weniam), za koju suponira keltsko *Vedunis ili VBdunia u značenju bujice Glede slov. imena u ovim krajevima upozorujem na sadašnje prijeglede Walter van Linthoudt, Die niederosterr. ON- Forschung etc. ZON F, III, p 123 —137. i Ernsta Schwarza, Die oberdsterr. ON- Forschung, ibidem, p. 53.—61, i na Simona Pircheggera, Die slaw. ON im Miirzgebiet. 13 Kako je panonsko slovensko pučanstvo oko Beča bilo uništeno uslijed jake germanizacije od 9. stolječa, kada započe intenzivna bavarska kolonizacija ovih krajeva, nije čudo, da su i alpski Sloveni kao i Sloveni panonske ravnine izgubili znanje o Vindobona, pa se kod alpskih Slovena sačuvala samo predodžba *dunajski grad za Vindobona. Slov. Dunaj je nastao uslijed adjektivne veze sa apelativom upravo onako kao u Bosni Sana za Sanski most. Panonski Sloveni kao i Madžari poznaju samo turcizam Beč, t. j. ovaj je grad za njih postao važan istom od doba, kada Hrvati biraju Habsburgovce za kralje, a tada se ved i Turci interesuju za to mjesto. O svemu tome po-drobnije u pomenutoj študiji. 14 V. o tome Jung, Grundriss der Geographie von Italien und dem Orbis romanus, p. 125. si. 15 Ako se uzme sa Bernekerom, da je ova riječ ušla u slov. jezike preko Germana, nerazumljiv je slov. femininum. discus je i vojnički rimski termin. Upor. sada v. Wartburg, ZfrPh , XLII, 577. si. Femininum je i u prov. desca. Wartburg o tome govori i u Butlletl de dialectologia catalana, VIII., p. 51.—55. (meni pristupačno samo po izvodu u Archivum romanicum, VII, 247). > driska i t. d. Boga Caesara mogli su samo oni da sire, jer mu njeguju i kult. U Razpravama sam pokazao, da konserviranje arhaističkoga diftonga ai mjesto monoftonga ide na račun religije upravo onako kao kod pravoslavnih Srba izrazi uopšte sveštenik mjesto uopče svečenik. Za potvrdu ovoga mišljenja navodim sada samo Puscaria, koji u Melanges Thomas (p. 359.—365.: Une survivance du latin archaigue dans les langues roumaine et italienne) i rumunsko-talijanski plural na -i < as, -es tumači na osnovu arhaizama 16 To, što nijedan romanski dialekt ne pozna diftonga za ae, kako veli Oštir, is-pravno je, ali ne dokazuje nista za riječ caesar, jer se ona nije u romanskim jezicima saeuvala, nego sinonim imperator, o čemu svemu je bilo govora u Razpravama i u ZfrPh, XLVI„ p. 394. si. Ispravno je nadalje, što veli Oštir, da u ovom slučaju ni .rimski ,hiperurbani' diplomati pa ne pridejo v poštev", ali oni uopče ne igraju nikakove uloge kod vojničkih sakralnih akata ni kod rimske religije uopče. Neka mi oprosti učeni kolega ljubljanski,17 kojega znanje, oštroumnost i veliki dar kombinacije vanredno cijenim, kao i g. Schrijnen, što moram primjetiti, da i on trpi od bolesti, koju bih nazvao „Lautgesetzmystizismus*. On konstatira jednu glasovnu pojavu na kojem (možda i sumnjivom) primjeru, generalizira je i vjeruje u to. Neka se doduše utješi, jer od toga misticizma u ostalom trpe i sami autori Schrader-Nehring inače vrijedne knjige Realle.\i-kon der indogermanischen Altertumskunde 1. izd, p. 402. i 2. izd. 1.. p. 550. si. § 2. Radi nesretnoga diftonga u Kaiser < Caesar uzimlju, da su Germani i orientalci uzajmili ovu riječ od legionara več u prvom stoleču prije Isusa, dakle u vrijeme, dok se Cezar još nije rodio ili je bio dijete ili mladič ili dok je još bio doduše velik vojskovoda i političar, ali nije bio imperator, t. j. njegovo ime nije još postalo titulom. Da je ovako zaključivanje apsurd, ne treba danas valjda nikome više dokazivati. Pozivati se u ovom slučaju na Karal > slov. Korlb ili litavski ivaldimieras < Vladimir Veliki .zapovjednik", kako čine pomenuti autori, sasvijem je deplacirano, kad se zna, daje Karlo Veliki u vrijeme svojih navala na Slovene bio zaista kralj, car, najjači vladar (monarh) onoga doba. Starofrancuska chanson de geste daje mu redovito kao atribut ti reis .kralj" (Charles li reis, nostre emperere magnes) pored emperere. A i Vladimir Veliki bio je to. Posudivanje ličnih imena za oznaku „kralja" kod Slovena i Litavaca zapravo je onakov postupak, kakav i mi danas činimo, kad japanskoga cara zovemo često ne carem, nego mikado, a abesinskoga vladara negus, ma da nitko ne zna ni japanski ni abesinski; ili Francuzi kad vele za maročkoga sultana clierif.ls Caesar za svojega života nije bio imperator. To je van sumnje. Od lingvističke mistike trpi i Briickner, kad veli u svome rječniku Sloumik etijm. p. 269 s. v. krol, da su Sloveni po svojoj naravi anarhički i da radi toga ne stvoriše iz domačih jezičnih sredstava naziva za vladara uopče, nego ih posudiše od Germana, kao n. pr. karal > korlb, cesarb i ku-ning > kngzb. Sloveni su u vrijeme svojih doticaja sa Germanima poznavali 16 Študija lat. arhaizama u vulgarnom latinitetu i u rom. jezicima nije još pravo ni načeta. Da je arhaiziranje postojalo, to je van svake sumnje več po latinitetu inskripcija, upor. Lindsay, Lat. Spr., p. 49. § 42, Sommer, Handbuch, p. 71. 17 Kao i Meillet u Bulletin de la Societe de tinguistigue, XXVIII., p. 64. velim, da je njegova zadnja študija o imenima metala bila veoma sretna ideja. Kad u njegovim študijama budu lingvistički razlozi ekvilibrirani sa kulturno-historijskim i uz to oblici, koje su nam ostavili stari autori, podvrženi temeljitoj filologičkoj analizi u pogledu vjerodostojnosti, zacijelo če njegove študije biti novi triumf lingvističke komparacije, 18 O tome, kako lično ime postaje apelativom, upor. sada i Bruno Migliorini, Dal nome proprio al nome comune. Studi seniantici sul muta-mento dei nomi propri di persone in nomi comuni negi' idioni romanzi. Geneve (Olschki), 1927., p. 357. (Biblioteca deli' Archivum romanicum, II., 13). samo plemensko župsko uredenje (Gauverfassung) i nijesu živjeli pod auto-ritetom višini od župana, koji takoder. može biti tudega podrijetla, pa je sasvijem naravno, da su učinili za pojmove, koje nijesu imali, pozajmice kod Germana, koji su u to vrijeme poznavali savršeniji stepen državne tvorbe, t. j. više i jače autoritete nego što je poglavica jednoga „Gau". Samo se ona riječ posuduje, koja se potrebuje. Anarhičnost temperamenta kod pozajmljivanja izraza za vladare ne može da igra nlogu, nego poznavanje ili nepoznavanje savršenijeg stepena socijalne organizacije. P. Skok. Slovenačko-hrv.-kajkavska paralela u porodičnim imenima. Slove-načka veoma raširena porodična imena na -šek izvedena od imena lokaliteta dobro su protumačena u g. Ramovševoj Hist. gram. II., § 170., 171., p. 278. si. 38. To su supstantivirani adjektivi na -bsk% od imena lokaliteta s pomoču sufiksa -jak. Tu je stvar g. Ramovš utvrdio i tome se nema što dodati. Ostaje samo da se odredi area toga načina tvorenja porodienih imena. Da sam ovaj način izražavanja porodičnog imena nije osamljen u Evropi, več da se nalazi u madžarskom, gdje se tvore ovakova prezimena s pomoču adj. sufiksa na -z (upor. Pesti i t. d.), u njemačkome, gdje se tvore na -er (upor. Wiener i t. d.), u arnautskom, gdje se ličnom imenu dodaje ime mjesta bez ikakove promjene (upor. Hasan beg Priština, Vlora i t. d.) i t. d., stvar je i odviše poznata, a da bi trebala komentara. Upozoriti valja na to, da je i u srp.-hrv., osobito u Bosni, kod Muslimana ovakovo izražavanje porodičnog imena osobito omiljelo. Ovdje se turskome adjektivu od imena mjesta na -li dodaje jednostavno naš patro-ili metronimički sufiks -ic : Maglajlič (od Maglaj), Udvarlic (= iz madž. Ujvar), Deništrč (= iz Drniša) i t. d. Ali, i to se mora istaknuti, Muslimani dodavaju -ic i na naše posjedovne adjektive na -ev : Gradaščevič (od Gradačac), Biščevič (od Bišče = Bihač). Ovaj je poslednji način očito loš prijevod turskoga etnikuma, jer se u srpsko-hrv. ne mogu tvoriti posjedovni adjektivi na -ev od imena gradova Zagrebov ili Beogradov ne može se kazati. To su sve paralele za slovenačku tvorbu imena na -šek. Žumberački ikavsko-čakavski dialekat u Jurkovu Selu pruža nam medjutim primjer, da su slovenačka etnika na -šek poznata i na srp -hrv. teritoriji. Od mjesnog imena Draganiči (kod Karlovca) tvori se ovdje etnikum Draganiščak = drag aničbsk + jak „5ovjek iz toga sela'. -jak je ovdje u istoj funkciji kao -janim u Prekriščan < Prekrize pl. < prekriški + -jan, a zamje-njuje i drugi konglutinat -janim + -bc kod drugih imena kao Krašičanac od Krašiči ili sam -bc u Svetojanac* od Sveta Jana i Vivodinac od Vivodina ili -bkr> u JarnTčak od Št. Jernej. Etnikum Draganiščak upučuje nas, da potražimo korespondencije za slov. -šek kod hrv. kajkavaca. I zaista ovdje su vrlo obična imena na -ščak, ščak: Brezinščak (Zagreb) < Brezina, augm. od breza, Ramuščak (Zagreb) upor. slov. Ramovš < Ramovšk, Celinščak od celina, Sebeščak (nejasno, Zele- tovac), Dvorščak, Lipovščak. Kajkavska ovakva prezimena nijesu nažalost još študirana. Ali i ovo malo, što sam mogao ovdje u Zagrebu da zabilježim, dokazuje, da slov. -šek i kaj k.-hrv. ščak idu u istu areu. Danas su se slov. imena na -šek uslijed migracija i mješanja pučanstva jako raširila i na užoj hrv. teritoriji. U Sisku imamo Vimpošek = Vimpulšek u Zagrebu (možda od Vipava) upor. Lendovšek od Lendava, Lokovšek od Lokve i Tominšek od Tolmin, Jelovšek (Zagreb) možda od Jelovec, Sotošek (glumac, Zagreb) možda od Sotla = Sutla. Pored Gabršček (Gorica) ima i Gaberšek (Celje). *) Upor. Korošec od Koroško. Ova imena, kako se zna, uslijed odnarodivanja, nalaze se i kod Nije-maca: Gomilšek (Ramovš II., p. 279.) je kod njih Gamillscheg (berlinski ro-manista podrijetlom iz Koruške). I od složenih imena mjesta tvore se ovakva imena, kao Podbevšek (Ramovš II., p. 278), koji se sada nalazi i u Zagrebu, Zacjajšek (Zagreb), možda takoder i Zavalovšek (Zagreb), Podgoršek (Oštrc, Žumberak). Sve ove primjedbe nijesu razlog, radi čega sam odlučio, da se ovdje pozabavim ovim imenima. Razlog je drugi. Pred 40 godinama doselio se jedan Slovenac u oštrčku župu, gdje sam se ja rodio, i nastanio se u mlinu na potoku Jašemnica, koja se kod Kostanjevca slijeva u Kupčinu. Službeno se zvao Podgoršek. Tako ga i danas zovu i pišu u opčini i u župnoj matici. Narod (ikavci — čakavci) adaptirao je ovo ime u Podgoščak i danas ga u čitavoj oštrčkoj župi nikako drugčije ne zovu nego ovako. Adaptacija je odlična. Vidi se, da je jezična svijest ovo ime odlično etimologički shva-tila. Prema etnikumu Draganiščak slov. sufiks -šek nije se ovdje drugojačije mogao izraziti nego sa -ščak; a prema adjektivu gorj,ski > gocki r je savim pravilno ispao ispred teške konsonantske grupe. Sa gledišta fonetike ništa ne pokazuje, da je Podgoščak riječ posudena i kad ne bi znali gornjeg historičkog podatka, mi bi 'zacijelo mislili, da je ovo prezime autohtono u Žumberku. Slučaj je od važnosti i ide u generalna lingvistiku, jer pokazuje, kako se adaptacijom širi t. zv. jezični zakon. Možda če koga študenta slovenistike u Ljubljani ponukati ovi redovi, da napiše monografiju (disertaciju) o imenima sa sufiksom -šek. Ova imena imaju i veliku sociologičku vrijednost, jer nam pokazuju davnije migracije slov. pučanstva Prije svega valja sakupiti materijal, ispitati provenijenciju ovako nazvanih porodica i napokon istražiti dijalektičke adaptacije ovoga sufiksa u raznim krajevima. Valjalo bi, u glavnom, poči od župe do župe i od sela do sela. Trud bi se zaista isplatio. Bila bi to lingvističko-socijo-logijska študija bez premca u čitavoj slavističkoj literaturi. P. Skok. Supstantiviranje infinitiva u slovenačkom. Prema tipu sveslovenske apstraktne imenice molitev, gen. -tve (ili nom. -tva) od glagola moliti moguče je danas u književnom slovenačkom govoru supstantivirati gotovo svaki in-finitiv: sklčniti — sklenitev, rešiti — rešitev, trditi — trditev, ugotoviti — ugotovitev, trgati — trgatev i t. d. U dopisnici prijatelja g. Ramovša od 28. II. o. g. čitam n. pr. („v komisijo, ki je imela sestaviti memorandum proti) ukinitvam (na naši univerzi") apstraktnu imenicu ukinitev = ukidarie, ukinuče od ukiniti, zacijelo stvorenu istom u zadnje doba, kad se mnogo govori o ukinuču fakulteta. Apstraktum ukinitev je bez ikakve tradicije, koliko mi je poznato, a ipak odlično odgovara potrebi. Ova slovenačka inovacija u tvorenju glagolskib apstrakta ne nalazi se ni u kojem dru goni slovenskom jeziku u to likom opsegu (upor. ipak č. bitva = srp.-hrv. bitka). Kako se ovim postupkom obavlja, tako reči, pred našim očima jedan novi proces supstantiviranja infinitiva, zaslužuje ovaj slučaj najozbiljniju pažnju generalne lingvistike. Srpsko-hrv. jezik upotrebljava n. pr. za ovu funkciju sufiks -ba: služiti — služba, svjedočiti — svjedodžba, moliti — molba i t. d. Tip moliti — molitva nije ovdje bio oponašan kao u slovenačkom. Prije svega trebalo bil ispitati, kakovu niansu apstraktnoga mišljenja izražava ovaj novi supstantivirani infinitiv. Kako se razlikuje apstraktan pojam izražen kolektivom na -bje' od pasivnoga participa (tip trganje, življenje) od tipa trgati — trgatev, rešiti — rešitev? Izgleda mi, da ovaj 1 Kako je kolektivum prva, primitivna etapa u apstraktnom predoči-vanju predmeta vanjskoga svijeta, nije čudo, da je ovaj sufiks, jer kolektiva posljednji tip izražava samo pojam akta glagolske radnje bez ikakvoga obzira na vid (aspect) glagola i da ne može postati konkretum, t. j. oznaka predmeta.2 Pieteršnik II., p. 966. daje življenje i u značenju Lebensmittel = srp.-hrv. živež: s potrebnim življenjem oskrbeti, a trgatev samo u značenju srp.-hrv. berba (Weinlese, vindemia), t. j. samo za akt, koji se obavlja pri-godom sakupljanja grozdova bez obzira na durativnost, koju izražuje sam glagol trgati. Trganje, življenje sačuvali su naprotiv durativni vid (aspekt) glagola trgati, živtti. Kako je vid glagolske radnje vezan na konkretno predočivanje postupka, prema kojem se glagolska radnja obavlja, jasno je, da kategorija apstrakta tipa življenje lakše prelazi u konkreta nego li prvi. Pieteršnik II., 689. daje trganje i kao naziv konkretne bolesti u udima (Gliederreissen, upor. srp.-hrv. kovanicu kostobolja). Sve bi ovo valjalo^ ispi-tati na materijalu, koji se ima istom sabrati po novinama i u svakdašnjem razgovoru. Navlastito bi valjalo znati, da li se ovo jako supstantiviranje infinitiva javlja samo kod intelektualaca ili da li je zahvatilo i (školovane ili i neškolovane?) šire slojeve slovenačkoga naroda po selima i po malim varošicama. Evo najljepše prilike proučavati lingvistiku u vezi sa filozofijom (psihologijom mišljenja) i socijologijom. Kako svaki' novi apstraktum znači takoder obogačivanje i napredovanje u sposobnosti apstraktnoga predočivanja, valjalo bi istražiti, kako se je razvijalo u etapama ovo slovenačko supstantiviranje infinitiva. Trebalo bi, dakle, u ovom pravcu proči čitavu slovenačku literatura. Ovom lakočom supstantiviranja infinitiva došao je slovenački jezik u isti red s njemaekim, talijanskim i španjolskim jezikom, koji mogu svaki infinitiv supstantivirati, kad god hoče da izraze predodžbu akta glagolske radnje. Pita se, da li se je u slovenačkom razvilo ovo supstantiviranje spontano ili pod tudim, njemačkim uplivom? Meni izgleda, da se je moglo spontano razviti. Zna se, da su Slovenci narod prožet katoličkim mentali-tetom. Za katolika najvažnija su dva glagolska akta: molitva i ispovijed. Ono, što je pravoslavnome post, to je katoliku molitva. On ima da se moli Bogu u jutro, u podne i na veče, prije i poslije jela, u crkvi^ kao i na radu. Koje čudo, ako ovakav mentalitet prema tipu moliti — molitev, t. j. prema aktu, koji je njemu uzvišen iznad svih ostalih glagolskih radnja, supstantivira i sve ostale glagole. Ovo sve ne pišem, da riješim problem, nego da pobudim kojega mladeg slovenistu ljubljanskoga universiteta, da nam napiše o ovom predmetu disertaciju, koju čemo svi sa užitkom citati. A pišem i radi toga, da dadem prilog idealističkoj lingvistici smjera Bertonijeva i Vosslerova j s našega područja, kad se o tome smjeru danas počinje voditi ozbiljan račun i u Indogermanisches Jahrbuch, XI, p. 1.-32. (članak Gunthera Ipsena: Besinnung der Sprachivissenschaft. Kari Vossler und seine Schule.) P. Skok. Nov rezijanski katekizem. Lani je izšel v Gorici katekizem za šole v Reziji; pisan je v rez. dialektu kakor se govori v Osojanih. Njegova naslovna stran se glasi: To kristjanske učilo po rozoanskeh ta s tega katekizma, kuaženega od tega svetega Oče papeža Pij a X., predano od jera Jožefa Kramaro, kapalana v Osojanih. — Tiskala Katoliška tiskarna, Gorica 1927. ima jako mnogo u jeziku, postao karakteristikum apstrakta par excellence, te se pleonastički dodava na druge apstraktne sufikse kao na -stv: kralovstvl, na -sk (polj. ognisko: srp.-hrv. ognište). U molebstvije imamo čak konglutinat od tri apstraktna sufiksa. 2 Upor. poštev, koje je apstraktum ovoga tipa od po + čbtQ (upor. srp.-hrv. čatiti = rum. četi). Nije mi poznato, da li postoji igdje u slovenackim dialektima simpleks štev. Pieteršnik II., p. 644. ima samo od šteti moderni apstraktum štetev. Da *štev uzmogne postati konkretum, valjalo mu je dodati sufikse -ilo, -itka\ število, številka. Sam nije mogao doči do toga značenja. Katekizem je posvečen papežu Piju XI. (latinsko posvetilo na 3., na rezijansko prevedeno na 4. strani); obsega 54 strani male oktave. Nas zanima jezik te knjižice. Dikcija rez. dialekta je vseskozi dobro in točno pogodena. Težavo pa je avtorju delalo vprašanje, kako naj grafično poda rez. dialekt, ki ima različne glasove, kakršnih knjižni slov. jezik ne pozna. Vobče se je avtor držal znakov knjižne pisave, celo tudi tam, kjer bi mu znan znak bolje podajal rez. dialektično posebnost (na pr; g za dial. h iz g). Ta vpliv knjižnega jezika se kaže v najrazličnejših smereh in razdira verno sliko dialekta, kajti vsaka takšna odstranitev se v tekstu občuti za nesestavni element, za pogreško. Druga zelo značilna napaka pa je izredno velika nedoslednost v pisavi besedi in v označevanju nekaterih, v govoru vedno enakšnih vokalov. Ti dve vrsti pogrešk, ki ju izpričuje nebroj primerov, hočemo v sledečem podrobneje predočiti. Rezijanskih zasoplih vokalov (glej spredaj str. 115) avtor grafično ni označeval, marveč piše i za y, u za ti, e za ce in o za o; zato je rez. voka-lizem na oči zelo približan vokalizmu knjižne slovenščine, prim. ime zajijmoe, grise loc. sg. za hrijsae, duha za duha, oku „okoli" za oku itd. Nekolikokrat pa je ce označil z i: dikla 20, človika 9, 33, nalizli 36, lipo 48 za loepo: tako piše tudi stalno svita 19, 31, na ten svito 23 za sv(šta,-u, pač pa pod vplivom nom. svit-, enakšen vpliv najdemo pri besedah delo, delati: po pravilnem plur. dila in prez. dilam, kjer imamo za nekdanji novocirkumfletirani e rez. r, beremo r tudi za staroakutirani e, ki reflektira danes v rez dial. kot ce, prim. dila 31, dil 33, dilamo 34 in pa dilo 35, 36 za dcelo, z dilen 33, imp. dili 9 in dilaj 35, inf. dilat 23, 35; prava redkost je delali 18. Nasprotno pa piše vič 45, 49 za vi, poleg tega pa vimo 34. Pri vokalih e in o si je avtor prizadeval bravca opozoriti na ozko ali široko kvajiteto vokala; iz skromnega navodila za branje na str. 51. zaznaš, da mu znači g zaprti, e pa odprti vokal. Vokala o v tem navodilu ne omenja, čeprav najdemo, vendar bolj redko, v tekstu znak d in o. Ali avtor sam se ni vedno ravnal po tem navodilu; rabi sicer te znake v zgornjem smislu, a prav nedosledno, ponajveč pa sta e in o brez diakritičnega znamenja. Dalje pa najdeš v besedilu še dva drugačna znaka, e in o, o katerih navodilo ne daje nikakršnega pojasnila. Povrh tega rabi znake za ozki e in o tudi še za ce in o. Ta trojna oznaka je brez doslednosti in smisla izvedena, kakor naj pokaže nekaj primerov: za dial fdtdce bereš fede 8, fede 9, fede 7; tuu ndebce = tu nebe 23, tu nebe 23, tu nebe 34; vcerjen = verjen 13, verie.n 9; pceklo = peklo 5, peklo 47; s(š = se 23; mcet = met 8, oest = est 11, a tako tudi pet = p8t 11. Deloma imamo jasne pomote: žuoten piše žuoten 14, pa tudi žuoten 13, žuoten 29, čeprav je njegov e, nastal zaradi sledečega nazala iz a, izredno širok. Prav takšna nasprotja nam kaže uporaba znaka o: zdaj označuje ozki, a temni o (more in more 5 za morce; ito 5 za jytd; oči 7 za oči; oje 10 za oce), zdaj čisti ozki o (s tabo 6 za tabo; kri j d 16 za krijo; acc. sg. togo 46 „tugo" za togo; za ozki -g < -u v končnici dat. loc. sg. Sin o 8, dSlo 10, žuoto 10, Bogo 10), najčešče pa široki neakcentuirani p in pa kratki akcentuirani o, ki je nastal iz ii: žuota 6, vašO dobrutd 8, vodo ac. sg. ali čot = čgt 9, spo-manot 12, uon 5 za won -en smo že govorili) in tako tudi injan 7 poleg in jen 31 „zdaj". — Poleg starejšega kuažuje 9, 26. 32, 34, 38 piše avtor tudi mlajše kuažua 35, 36, 37; te oblike so s svojim ž povzročile pisavo kuažane nedeje 37, 46, kuažaneh 38 in celo kuaženega na naslovni strani ter kuaženo 35 (morda gre tudi tu za proces a j()fiwh, jogar; ivunsken > voščiti, voščiti; Kunigunda > kunbgQta, Kungota; Sig(i)munt > žbgmQfb v Zmotiče. Kar pa se tiče pisave a za §, je opozoriti na to (gl. še Kelemina CZN. XX. 166—7), da je bavarska pisava še dolgo rabila znak a za sekundarno preglašeni a, t. j. za široki e, kakršen je bil tudi slovenski g in iz njega razviti e; pisava a še ne določa izgovora a, marveč more določati (in kakor razvoj kaže, zares tudi določa) izgovor e (a). Ker je pozneje v koroških in štajerskih nemških dialektih tak a prešel v čisti, jasni a, je tudi za slov. substituiran z a, danes v govoru najti a: ledina > Lading, 1245 Laedin; kor-nem. gap(r)atr< pgtro; Andritz, Pa/jfer-briicken, pransen in b onemela, je bila že pred onemitvijo izvršena diferenciacija u in i v zgornjem smislu; tako je po Sieversu v zpe I. 17, kar bere s/)|, izpal u, v zpe III. 32, kar bere s/>f, pa je izpal ?; v dokaz teh trditev nas zatrjuje, da je pri izgovoru takih besedi opazil, da so konzonanti (in celo tudi vokali) v soseščini izpalega u temni in vsaj delno zaokroženi, dočim so ob izpalem t jasni in ne kažejo nobenega sledu zaokrožitve; da, celo na konzonantu, kije na koncu besede, se pozna, ali je za njim nekoč bil u ali ?; tako ima -m v uuizem crilatcem bofiem padajočo intonacijo, kar kaže na nekdanje -mu, dočim je -m v na zem zuete I. 8 rastoč, torej iz -mi'. — Temelj, na katerem sloni vse to Sieversovo izvajanje, je razcepitev & v u in V ter 6 v e in i'. Recimo, da je vse to res, da se je v narečju, ki ga imamo pred seboj, govorilo ližnich, minšich. To narečje je spadalo — tako sodim ne toliko po njegovih jezikovnih potezah, kolikor po vsem tem, kar nas zgodovina uči — v območje slovenskih koroških dialektov. Po X. stoletju enkrat je v takih pozicijah s podaljševanjem nastopilo ojačenje glasu i; rezultat tega ojačenja bi mogel, po naravi izvornega glasu sodeč, biti edino-le r, kajti kaj drugega bi bilo fiziološko nepojmljivo, nenaravno. Namesto tega pa imamo e. Za južno slov. dialektično skupino (enako za shrv.) se nam pa izkaže še'večje nasprotje: a oziroma a (danes v shrv. a) in vendar pravi Sievers, da je ta razcepitev stara, predslovenska in jo sprejema tudi za jezik v kijevskih listkih in v zografskem kodeksu. Isti rezultat pa imamo tudi tam, kjer bere Sievers e: den proti kor. deri, kranjskemu in shrv. dan. Iz tega sledi, da je v neki starejši dobi tako v tem, kot v onem primeru moral eksistirati povsem enakšen izvorni glas. Gre zdaj za to, ali ni ta doba, ki naj bi izenačila nekdanje / in e (u, vbz in nz>; v brižinskih spomenikih pisano nu ni treba, da je nu, saj je bolj verjetno, da je to staro nu) mlajša kol brižinski spomeniki, t. j. ali niso i" in e šele po 10. stoletju sovpadli? Takemu naziranju se protivi narava in povod sovpada, ki ni omejen le na "b in b, marveč ga imamo tudi pri y in i, kjer se je izvrši! bistveno isti proces, ki je v neposredni zvezi z otrjevanjem vokalov: diferenca med i in °y se je izgubila v skupnem trdem i prav tako kakor diferenca med b in ""b v skupnem trdem e in a, skratka v d. Brižinski spomeniki imajo že i vus, vun ali palatalizacijo daž>diž, samsn >simin itd.; tipične primere za to nam nudi horjuljsko narečje: Iv/kil proti svbtlu, čibeta proti jazbuc itd., a tu so te vrste asimilacije sploh običajne in ne prav stare, prim. lide < ljudje, žiloc < želodec itd. Taka asimilacija bi se potem v pismu brižinskih spomenikov očitovala kot i proti e; vendar tudi za tako pojmovanje spričo pisav v niz : vuez nismo upravičeni. — Vse zopet kaže na to, da Sievers do svojega pojmovanja 'b in b ni prišel po zvočno-analitični poti, marveč po svojem zaupanju na grafiko; pisec brižinskih spomenikov mu je do potankosti vešč in vesten fonetik in transkriptor; kjer je i, je brati l, kjer e, tam e in ta označba je podzavestno rodila tako ali tako intonacijo in branje. Rodila je seveda tudi ton < tint, in pa „klanglich richtiges" Crus, ki je izredno globok; seveda se Sievers ne vpraša, kaj naj bo ta Crus: naj je pojmovno nesmisel, da je le zvočno pravilno. Ali besedilo ima (udi svoj pomen in smisel in ni le kumulacija zvokov; in prav zvočna analiza, ki se spušča tako daleč, da določa ne le kvaliteto vokalov, marveč celo intonacijo nezvenečih konzonantov ter korigira take subtilnosti kakor na primer uzemogoki III. 5 = *uizemogoki, ni zmožna, da bi očividen pojmovni nonsens, napako, ki razdira tudi ritem, razbrala in popravila. Tudi če bi vsi Sieversovi izsledki bili pravilni, je jasno, da kriis v slovenščini nikoli ni bilo in ni moglo biti in da je zapisek cruz le pisarska pomota za cri\fti\iz, gl. Slavia I. 36. Za dolgi in za skrajšani e določa Sievers (§ 44) ozko kvaliteto, kar ni nemožno, marveč celo verjetno. Kakor smo že rekli, spada jezik v bri-žinskih spomenikih v koroško dial. skupino, ki je z gorenjščino in z zapad-nimi slov. dialekti že zgodaj proizvela zoženje praslovenskega širokega e (jako zgodne bavarske substitucije izpričujejo še to stanje, gl. Slavia VI. 799) do e; to staro koroško stanje bi bilo potemtakem v brižinskih spomenikih ohranjeno, danes pa ga izkazuje še gorenjščina; preko tega e se je pozneje vršil razvoj do današnjih diftongov tipa ie, gl. ČJKZ. VI 11—2. Ob ča~u kon-trakeije oe kor.-slov. Škoofiče Iškuofiče > kor,-nem. *škuofik, *škuefik, s privzemom nemškega sufiksa *škuefling, preglašeno v *schuefling, današnje Schiefling-, da seje prevzem tega slovenskega imena izvršil vsaj še v XII stoletju, za to nam jasno priča proces šk>š v nemškem imenu. Če je pa XII. stoletje že imelo ee, oo < e, o, tedaj je za X. stoletje nastavek e, o povsem upravičen. Druga okoliščina, ki tudi posredno opravičuje branje e = e, pa je dejstvo, da je vsaj v XII. stoletju že eksistirala koroška diferenca e : e < e : e, kajti raznazalirani g je bil in je doslej ostal v koro-ščini širok glas. Tudi neakcentuirani e, ki je bil v X. stoletju gotovo že kratek in pa staroakutirani e, ki je bil pravtako kratek, sta bila po Sieversu ozka glasova. Danes ima koroščina za nju široko e ali celo a; ali to razširjenje je očividno poznejši pojav, kajti za staro dobo moremo Sieversovo določitev podpreti z dejstvom, da je kratki e v imenih, po Nemcih prevzetih, povzročil preglas, da je bil torej ozek, prim. slov. blatechio > nem. *vlatexT *vlate%, dan. Flattach z jasnim a < a v prvem zlogu; loc. sing. gradbce > Grae/z 1130, dan. Graz z enakšnim a; loc. sing. soure > nem. *zoure, "zoiire (že leta 1175.—81. imamo pisano Zdure in že prej Ceur 1161 )>zeier, dan. Zaier (Sil se razokroži v ei, ki se nato disimilira v ai) itd. Praslovenski e je bil širok glas, četudi ne tako širok kot e; zgodna nemška substitucija ga je podajala s svojim srednje širokim e. Koroščina ima zanj v dolgih zlogih isti refleks kot za dolgi e; tudi tu se je torej izvršilo zoženje in odtlej je razvoj dolgega e in e isti. Z ozirom na e bi tudi za e pričakovali v brižinskih spomenikih že e. V kratkih zlogih pa je po vsi priliki e ostal neizpremenjen tudi še poslej. Sievers se o kvaliteti vokala e (isto velja tudi za o) ne izrazi. Pač pa pravi (§ 43), da se je e v padajoči poziciji diftongiral v je, dočim seje rastoči e obdržal. Takoj je treba poudariti, da tega Sieversovega diftonga je e nas v našem sklepanju potrdi, prim. rož /faz< ježb. Sieversova določitev je drugačne vrste: kjerkoli imamo v brižinskih spomenikih pisano e, tam bere e, kjer pa je zapisano je, tam bere diftong je in prvi primeri so zanj rastoči, drugi pa padajoči, torej bofiem I. 4. = božiem, bofigem II. 72 = božijem itd. Jasno je, da je začetno e- treba brati brez i- (torej eže, elikože itd.), ker to zahtevajo današnje oblike k-er, k-akor < acofe (gl. Škrabec Jzk. spisi I. 149; prim. edan < edan, prekmursko ešče in briž. efte, ki se je glasilo najbrž ešče in briž. eccq = eče, današnje Če ter prekm. arje. Diferenco med božiem in božijem, veselie in balovanije si je zato razlagati le z nepopolno grafiko, ki je glasovno skupino -iie-, -ije- zdaj podala točno, zdaj pa le približno, gl. Vondrak Fris. pam. 30. Poseben in edini problem tvorijo le oblike ponježe poleg poneže, ninje poleg nine in posledje. Prvo dvojico vzporejam s primeri izvuolieni I 33 : izvvolenicom I. 65, ugotoulieno I. 35 : ligotouleno II. 64 t. j. palatalnost konzonanta (poiieže) ni izrazito in vidno označena gl. Vondrak 1. c. 40. Pri ostalih dveh besedah gre za končni -e (ngne, poslede-, oboje v II. spom.), ki se je po vsi priliki, gl. zgoraj, glasil -e; zato se mi zdi možno, da je s pisavo -ge za -e označen le palatalni, za nemško uho neobičajni vtis glasu -e. Seveda se da misliti še na drugačen izvor te pisave: posledje bi moglo biti nova tvorba, nastala po križanju oblik posleje (stcksl. posležde) in posledb ; tudi ni izključeno, da je členica -je (stcsl. -zde) analogično prenesena (posied + je; nyne>*nynb kakor desbno > desbnb, resnb, gl. ČJKZ. III. 46 ali pa nine>nin kakor več, ter, gl. B. Havranek, Sbornik Zubatčho 353 si., na kar /z/n+je). Sievers bere rokopisno priuuce 11.30, ki ima po tekstu pomen „primum" in si ga Vondrak 1. c. 74 razlaga iz prbveje, kar pa znači „priuskot pnvae (str. 24; rokopis ima po njem po pomoti zapisano ligaturo cb za ae)\ -e naj bi bil za -e. A kaj naj ta spaka *pbrvae bo, tega ne vpraša; slovansko besedotvorje take oblike ne zmore. Rokopisno obliko je brati prve in ker znači vprimum*, ne more biti nič drugega kot stcsl. pbrvoje, ki je — kakor moje > me itd. — že prešlo v prve. S tem v zvezi naj poročam, da bere Sievers spirantični j, kjer je zapisano g, dočim mu znači črka i konzonantični i (§ 59). V glavnem je ta določitev pravilna, kakor kaže že pozicija je-, posebno še, če gre za nagla-šene zloge. Pravtako ima Sievers prav, ko sprejme za svoie itd. neakcentuirano rabo, še bolj pa, ko sam prizna, čeprav le za tri primere, grafično površnost. Zanj pa je oblika segna uganka; njen -j- je iz -d'-, zato je umljivo, da je bil ta j v tem času, ki še ni daleč od procesa d' > j, še čist in jak spirant, ki je šele pozneje opešal v i (današnje žeina); na drugi strani pa beremo tudi tazie 11.31, toie II. 106; tudi tu je iskati vzroka izpremembi j>i, če ne gre za grafično površnost, v nenaglašenosti zloga -je. V onih primerih, kjer je v brižinskih spomenikih še grafično podana sled vokala y (buiti za byti\ k pojmovanju tega fakta gl. Slavia I. 33), bere tudi Sievers ui, čemur radi pritrdimo, to tembolj, odkar nas je P. Skok poučil, kako je slovansko Olib, starejše ^o/j/fi^ nastalo iz rom. *aluib, gl. ČJKZ. VI, 6. Da so Nemci slov. y substituirali s svojim glasovno blizkim iur je tudi znano.* Zato je pač povsem umljivo, če najdemo ta glas v brižinskih posmenikih po nemški roki zapisan tako, kakor so Nemci pisali svoj iu, ki se je takrat (X. stoletje) že glasil a: iu, u, ui, ugi. Zato nam ni možno sprejeti Sieversovega branja miislite s kratkim u (pomni, da ima ta y značilno dolgo in krepko novocirkumflektirano intonacijo), še manj pa neimuji za pisano neimugi II. 5, ki iz morfoloških ozirov ne more biti kaj drugega kot imy = imui. Tudi po teh primerih se vidi, kako močno je zunanji moment, t. j, grafika, diktiral Sieversove določitve. Za rb, J"b < r določa Sievers v rastoči legi izgovor ir, v padajoči pa r v skladu z zapiskoma ir in r, le da je r dvakrat pisan še z ri (priuuce, zridze); za lb, h< l pa ul in i (§ 54—5); / pa se po njem vobče glasi kot srednji l (§ 58). Sredi XVI. stoletja imamo za koroščino že izpričan u< l; v dobi petsto let bi torej zapored imeli l > l in l > u; ti dve premembi bi bili splošnoslovenski; že to je dokaj sumljivo in postane tembolj, ako vidimo, da je t splošnoslovanski glas in ne produkt razvoja posameznih slovanskih jezikov. Sicer pa nam brižinski zapisek pulti sam pravi, da imamo opravka z velarnim t; enakšen ul najdemo še pogosto v sodobnih listinah, gl. CJKZ. 11.104 in Nemci so ga tudi kot ul govorili: današnje Pulst, Bulcsisc 961 je iz slov. pfazišče; dan. Tultschnig, Tulsnich 1136 je iz slov. tl-bčaniči. Poleg ul pa imamo v listinah in tudi v nem. govoru pogosto še ol: Zuentibolch 898 poleg Trudopulch v čed. evang.; Cholm poleg Chulm; Kolnitz proti staremu Cholnicz in Chulniz; Tolmein proti staremu Tulminum ild. Zame sledi iz tega, da so Slovenci govorili l, ki so ga Nemci substituirali z ol ali ul, kjer jim je pomožni vokal o oziroma u približno podajal velarnost l-a. Zato tudi pulti ni nič drugega kot po nemškem ušesu slišano in po nemški roki zapisano slov. piti. Krepko velarnost tega l je pojačeval tudi še sosednji labial (prim. sličnost v pojavu byti>buili); če pa so bili sosednji glasovi jasni, tvorjeni v sprednjem delu ustne votline, tedaj velarnost ni bila taka izrazita, za Nemca ne tako zaznatna, zato zapisek slzna za stzna. Isti pojav najdemo še v prvih slov. knjigah XVI. stol., zdaj seveda le še pri kratkem t, kajti dolgi je že prej prešel v ol. Za labialom beremo za tak kratki l zelo pogosto ul: vulkuui, mulzhe, napulnili, jabulka, v drugih pozicijah pa el: zhelnuui. Kratki l je s pojavom l > u prešel direktno v u (gl. Ramovš, Prace lingv. of. Baudouinu de C. 57); a kakor je zhelnuui brati člnuvi, tako je tudi vulkuui brati tulkuvi (pozneje čunuvi, ivukuvi) in pisava el, ul označuje le manj oziroma bolj zaznatno velarnost glasu l: gre torej zares za različno barvenost l-a, zavisno od sosednjih glasov, vendar ta razlika ni takšna in tolikšna, da bi smeli govoriti o raznih kvalitetah, kakor je iz tega razvidno, da je poznejši razvoj te različne nianse zopet izenačil. Kakor sprejmem za jezik brižinskih spomenikov l in l, tako smatram tudi ir, ri, r, re (creztiv, to obliko obravnava Sievers v članku, kjer govori o b, kakor da je še v X. stoletju rb eksistiralo; dejstvo, da je beseda izposojena, na bistvu ničesar ne izpremeni) le za pričo, kako si je pisec pomagal pri grafičnem podajanju slovenskega r in kako je Nemec substituiral slov. r (vzpo- * J. Kelemina ČZN. XVIII, 107—9 ne priznava tega substitucijskega načina ter je z Lessiakom napačnega mnenja, da se je proces u>y vršil šele v VII.—VIII. stoletju. Vendar je substitucija slov. y> bav. iu jasno razvidna iz dejstva, da ima zgornje-štajersko nemško narečje za slov. y ali ae, če gre za preglašeni zlog, ali pa ui, če gre za nepreglašenega, vsekdar torej iste diftonge, ki jih ima v enakšnih pozicijah za pristni domači nemški diftong iu iz germanskega eu; gl. Pirchegger, Die slav. ON. im Miirzgebiet, § 62 in str. 197 ter moje pripombe v Slavii VI. 777. redi s tem zapiske Dridodrago, Tridozlau v XI.—XIII. stoletju ali vsled sosednjega labiala Zuuedlobrudo 961 in nem. Furnuz 1090, današnje Fiirnitz za slov. bnnbnica proti Cirminah 1048 za črmna% in podobno). Glede menjavanja med p in b v II. briž. spom. se Sievers strinja z mnenjem, da to kaže na starobavarski način izgovora in pisave. Že to dejstvo samo nam pravi, da je pisal spomenik Nemec, zato je treba tudi vobče računati s tem, kako je slovenske glasove dojemal, substituiral in na podlagi svojega dojemanja označeval, s čimer hočem Se posebe poudariti — seveda velja to več ali manj tudi za I. in III. spomenik — vpliv stbav. grafike in njene nestalnosti, posredno pa še to, da tem grafijam ne smemo slepo zaupati, marveč jih le ob znanju razvoja slov. jezika tolmačiti in jim določevati glasovno vrednost. Na kratko bi še pripomnil, da so Sieversove trditve o krajšanju nekdanjih dolžin dostikrat neosnovane, na kar je opozoril že Vasmer v svojem dodatku na str. 58. Kratko greh je nemožno. prvotno ffrechi je po meta-toniji rodilo grčch* in to je doslej ostalo neizpremenjeno (čak. greh, stok. grijeh< greli, greh, prim. čak. slov. suša : stok, suša); kraeine tu ni nikdar bilo. Isto velja za duš< duši, današnje duš. Na drugi strani pa za X. stol. niso sprejemljive dolžine kakor nam, ded, rad itd. Pri tej priliki priporoča Vasmer (str. 58) opazovanje o izpreminjevanju intonacij današnje slovenščine v stavčni zvezi; mirno moremo reči, da ta opazovanja Sieversovih izsledkov ne bodo potrdila, pa tudi ne opravičila. Jasno je, da tudi v slovenščini vplivata narava stavka in način govora na intonacijo posameznih stavkovih, pomensko važnih besed; tako more padajoča intonacija preiti v rastočo, rastoča pa prehaja običajno v enakomerno, le redko v zložno padajočo. Ob vsem tem pa je še vse to le individualno. Končno pa se moramo še vprašati: ali je zapisek nastajal v enakšnem duševnem razpoloženju, v kakršnem ga je ta ali oni svečenik pozneje govoril? Ali se je diktat pri II. brižinskem spomeniku vršil pri enakšnih okoliščinah, pri kakršnih se je vršila cerkvena svečanost, ob kateri se je besedilo II. spomenika vernikom sporočilo? O akcentuaciji besed Sievers ničesar ne pove; njegova akcentska znamenja ' in ' označujejo le viške v verzu, ne pa naravnega naglasa. Vasmer 1. c. je podal nekaj primerov, ki bi jih mogli še pomnožiti, kjer se mesto akcenta ne sklada z mestom verznega poudarka in pripomni, da si vse to razlaga Sievers s „schwebende Betonung". Vezana beseda trpi neko nasilje v svojem naglasu; ako imamo v brižinskih spomenikih res verze, tedaj je treba s takim nasiljem računati. Za jezik v kijevskih listkih trdi Sievers (§ 3—7), da so njegovi mora-vizmi bistven del besedila, kajti verze z oblikami dazb bere gladko, če pa jih zamenja z daždb, jih bere s težavo, nenaravno. Tudi jezik v brižinskih spomenikih ni enoten, kakor sklepamo po raznih dvojnostih (jego : jega; tere : -že', greh : grehov; dl: l itd.); te pričajo o nekem starejšem in mlajšem razvojnem stadiju slovenskega jezika, če že ne maramo zVondrakom govoriti o stcsl. vplivu. O tem vprašanju se Sievers ni izrazil. Naj popravim še nekaj posameznosti: zi I. 12, III. 68 (na zi zvuet) ni si, t. j. Sb, marveč sT, t. j. Sbjb, prim. današnje rez. jisi< i-si in gl. Vondrak Aksl. Gr.2 467; — ecc£ II. 1, eche III. 49 je brati eče, ne eče, prim. ben. če, rez. či in pa pisavo cc, ch, ki znači toliko kot k, gl. RESI. III. 51; — čudim se, da je Sieversu verz II. 34 popolnoma gladek, ko mu manjka vendar ena beseda, ki jo je pisec preslišal, gl. VotiArak Fris. pam. 23; — v efte II. 41 in poftedifi III. 50 ni brati št, marveč š č, v crifken I. 13 pa ne šč, marveč št' (oziroma št'f), gl. Hist. gram. 270, 274; — bbgeni II. 67 je Sievers prenesel v tekst brez korekture; — ni ki II. 69 bere zVondrakom nikier, čeprav taka oblika v živi slovenski govorici ni nikdar in nikjer eksistirala in čeprav že grafika sama zahteva branje nikim, gl. Ramovš, Slavia I. 34—6 in M. Kos, ČJKZ. IV, 17. Za nas predstavlja ta poskus edino le primer, kako Sievers brižinske spomenike bere. Kdo drugi jih bo še drugače; in čim manj mu bo slovenščina po akustičnem vtisu in po svojem zgodovinskem razvoju znana, tem bolj se bo oklepal črk in tem večji pomen in važnost jim bo prisodil. Da-li pa se bo s tem približal onemu stanju in načinu slovenske govorice, ki jo je govoril avtor teh spomenikov, to dvomiti pa mi nihče ne more zameriti. Fr. Ramovš. Cirminah — Rotenmann. Proti običajnemu mnenju, da je ime severno-štajerskega mesta Rotenmann prevod nekdanjega slovenskega Cirminah trdi dr. Konrad Schwach, Blatter fiir Heimatkunde 1927, str. 66-69, prav nasprotno, da so Slovenci preveli nemško ime To trditev o prvotnosti nemškega imena naj upravičijo sledeča dejstva. Prvič, ko se ta kraj omenja (v listini iz 1. 927., gl. Kos, Gradivo II. št. 369), se imenuje le ,ad Rotenmannum'1 in šele sto let pozneje, v 1. 1048. (Kos, Gradivo IV. št. 138) ga spremlja še slov. ime vRotenmannun Sclavonice etiam Cirminah nominatum", ki ga pa odtlej tudi nič več ni zaslediti; slovensko ime je bilo torej le mimogrede in malo časa v rabi in da je prvotno, tedaj bi bilo pričakovati, da bi ga pisec navajal v X. stol., ko je bila nemška kolonizacija še mlada in slov. ime še bolj znano, ne pa v XI. stol., ko je bilo že nasprotno. Ta moment je bil v mislih tudi S. Pircheggerju, Die slav. ON. im Miirzgebiet § 126, ki se pravtako izreka za prevod Cirminah iz Rotenmann. Dejstvu, da se ob prvi omenitvi Rotenmanna ne spominja tudi njegovo slov. ime, ni pripisovati nobene važnosti; saj tudi za Ljubljano, Celovec, Ptuj — da omenimo le nekaj primerov — ne beremo v starih listinah, pisanih v nemških pisarnah, nikoli domačih slov. imen (zapisek Luivigana za Ljubljano se nahaja v listini oglejske pisarne) in pač nihče ne bo trdil, da jih ni bilo. Če torej v 1. 927. Rotenmann nima poleg sebe tudi slov. imena, iz tega še ne sledi, da slov. imena takrat še ni bilo; piscu ali ni bilo znano, ali pa mu je zadostovalo samo nemško ime, kakor je drugim piscem zadostovalo samo Leibach, Chla-genuurt itd. Na drugi strani pa je cesarska pisarna v 1. 1048. smatrala za potrebno (morda na izrecno željo bamberške cerkve), da z svo točnostjo opiše zadevno posestvo: zato imenuje poleg Rotenmanna tudi še njegovo slov. ime, pove še, da se ta kraj nahaja v Gotefridovi grofiji in doda tudi politično-geografsko lego, ko omenja dolino in okraj Palta. Izvajati iz te pisarske rabe kakršenkoli drugačen zaključek pa nismo upravičeni. — Drugo dejstvo, ki naj govori za pristnost nem. imena, je etimologija. Avtor smatra Rotenmann za zloženko; njen prvi člen je rot-, kar je isto kot nem. adj. rot „rdeč°, le da je tukaj ohranjen še njegov prvotni pomen »tekočina, voda"; drugi člen -mann pa bi mogel biti v zvezi z germ. mano —mond in bi pomenjal „obmejni pas, mejo". S to etimologijo ukvarjati se je pravzaprav odveč. Ide. koren reudh- nikdar in nikjer nima pomena ^tekočina", ki si ga je avtor enostavno izmislil, marveč znači od nekdaj le „rdeč". Pravtako si je avtor enostavno izmislil pomen .meja" za germ. mano; najbrž je zidal na že večkrat izraženo domislico, da je ide. koren men(s)-„mesec" razširjen iz prvotnega korena me- „meriti"; ta domislica pa je tako stvarno, še bolj pa jezikovno-historično neverjetna, kajti prvotni pomen men(s)- ni „tisti, ki meri (čas)", marveč „tisti, ki se izpreminja", gl. Berne-ker EW. II. 50—51. Povsem napačno pa je, podtikati korenu men(s)- pomen tudi krajevnega, nele časovnega merjenja, pomen „meja". S to razlago torej ni dokazan pristni izvor, še manj seveda prioriteta nem. imena Rotenmann v razmerju do slovenskega. Zgodovina nam pravi, da so v tem pasu Alp Slovani starejši prebivalci kot Bavarci. Ako stojimo na ti izpričani podlagi, je vsa zadeva zelo enostavna. Potok, ki teče ob Rotenmannu, se je slovanski imenoval čbrmbna (takih rečnih imen je še zdaj vse polno na Slovenskem, izkazujejo pa od časa onemitve b a asimilacijo mn>n: Črna, Črnica, Črneto itd.; gl. Miklošič, ON. aus App. s. v. črven; Ramovš, Hist. gram. II. 96; ime je bilo dano pač radi rdečkasto ilovnate struge ali ilovnato kalne vode); naselbina ob potoku se je zvala na čbrmbne, t j. ob črmnem potoku. Prebi- valei te naselbine pa so bili imenovani čbrmbnane, v lok. pri čbrmbfiacln kar je istovetno z listinskim zapiskom Cirminah, gl. še spredaj str. 167. Sta-novniško ime ni sploh nikoli imelo pomena ^rdečkasti ljudje', marveč „ljudje ob reki Čbrmtna". Nemci so preveli Cbrmbnach doslovno: čbrmbnu je bilo za nje „ro<", po tvorbi je ime značilo stanovnike, odtod slov. Cirminah = nem. dat. pl. roten-mannum,-mannun, a tudi zanje je to imelo vsaj sprva isti pomen kot slov. ime, namreč „bei den Miinnern (mannun) am Roten (-bache)". Avtor sporoča, da se še v srednjem veku imenuje del mesta Roten-manna skratka am Roten, zu dem Rot, kar ni nič drugega, kot prevod slov. na čbrmbne. Ta formalna in pomenska točnost prevoda Cirminah > Roten-mannun, ki odkriva obenem tudi ime naselbine (na čbrmbne) priča jasno, da so Nemci preveli slov. ime, ne pa Slovenci nemškega. Fr. Ramovš. Slov. dial. Varožl za Varaždin. Fr. Ilešič ČZN. XXIII. 270-2 si tolmači ime Varožl, ki se rabi v Prlekiji in ob Središču za Varaždin na ta-le način: Varaždin se je zaradi istozvočnega odglasja analogično uravnalo po oni skupini nemškili izposojenk, ki so se nekoč glasile na lin-, kar se je do danes obrusilo v -Z ozir. v medglasju v -In- in tako je po nji privzelo -l- (Varaždin po štiblin v *Varaždlin); v tej obliki seje -d- reduciral (Varažlin). O pravilnosti v poedinostih svoje razlage avtor sam dvomi, zaveda pa se, da je neka zveza med Varožl in omenjenimi nem. izposojenkami. V sledečem hočem prikazati, kako je pravzaprav s tem imenom in s to zvezo. — Prvotno Varaždin (osnova je staro-maž. varaš, razširjeno s pomanjševalnim sufiksom -d, element -in pa je sufiks latiniziranega imena, ki pa temelji na maž. lokativnem sufiksu -n gl. Melich AfslPh. 32, 104 in P. Skok, spredaj na str. 8) je disimiliralo d — n>l — n; za takšno disimilacijo prim. čak. nazlo< gnezdo, slov. čak. dial. možl'ani< možd'ane ter slične disimilacijske pojave, kjer je pravtako totalna dentalna zapora nadomeščena s parcielno (d>l), kakor n — n>l — n, d — n >r—n (Bolonia < Bononia, venenum > ital. veleno, češ. jerendct< jedenact itd). Ta disimilirana oblika je že dokaj stara, ker zahteva njen nadaljni razvoj, da je eksistirala prej, preden je bil kratki -i- v zlogu -lin po moderni vokalni redukciji absorbiran; najstarejši meni znani primer imamo v Hipolitovi Nomenclaturi (1.1711.) na str. 21. in 28.: Varashlin. Pravkar omenjeni nadaljni proces v odglasnem -lin je obči proces, povzročen po opešanju artikulacijske sile nenaglašenih vokalov, ki se nahajajo v soseščini sonorni-kov in je zadel tako -lin v našem imenu kakor -lin v raznih nem. izposojenkah: varažlin > varažln, varažlina > varažlna in nato je -n v absolutnem odglasju -žln postal nezveneč ter je sčasoma zamrl (-žln > -žln, -žl)\ o tem pojavu sem podrobno razpravljal v Hist. gram. II. § 63. Pri našem imenu torej ne gre za nikakršno analogijo po besedah tipa štiblin, marveč za pojav, ki je obema primeroma radi povsem enakšnega odglasja skupen. — Razliko a — o pri Varaždin — Varožl si razlaga avtor z vplivom besede varoš; morda je to prav, a popolnoma prepričan le nisem, da je res tako. Varaždin ima, kakor rečeno, v svoji osnovi staro-maž. varaš, ki so si ga kot obče ime izposodili sosednji Slovenci in Kajkavci Nova maž. oblika se glasi varos in je izposojena na slov. ozemlju vzhodno od Kajkavcev in od tam prodira tudi med Kajkavce. Tako je umljivo Varoždin v Žumberku, kjer imamo tudi varoš Lep primer prodiranja oblike varoš nam kaže narodna pesem (pri Štreklju v II. knjigi, št. 1104): Z Bogom, z Bogom Zagreb varoš — Ki mladen'če skupaj spravljaš; tu kaže rima še na nekdanje varaš. Pri Prek-murcih in Kaj kavčih beremo pa od nekdaj le vdraš in tako se tudi še danes pri njih govori. Zato pa je malo verjetno, da bi Varožl imelo svoj -o- po varoš, ki ga v teh krajih ni. Moramo iskati razloga drugod. Ime je dolgo naglašeno na srednjem zlogu: varožl; zato se mi zdi, da je ta o nastal iz a, da gre torej za pojav, ki ga imajo severna kajk. narečja in sosednja štaj. slov. narečja vobče. Fr. Ramovš. Osobenik „inquilinus, advena". M. Dolenc podaja v svojem članku „Odkod — vsobenjki?« v ČZN. XXIII. 165—175, ne da bi uvaževal Pleter-šnika in Miklošiča, pač pa upoštevajoč neosnovano domislico A. Kaspreta, razlago imena osobenik, ki ga krivemu tolmačenju na ljubo skazi v „vso-benjek". Osnova tega imena je po njem soba; na to misel je prišel zato, ker imenuje neka nemški pisana prepoved kralja Friderika iz srede 15.stoletja ubežne priseljence v goricah s temi-le besedami: „das ali pauern in allen perkrechten ire z i m m e r darin si hiiuslich sitzen .... abprechen" ; dalje zato, ker se taki priseljenci v nekaterih slov. prevodih gorskih bukev zovejo osobeniki. Razliko med tolikokrat izpričano obliko osobenik in nikdar izpričano, a njegovi razlagi ustrezajočo obliko *vsobenjek si pojasnjuje s tem, da se je po odpravi tlake, t. j. po 18. stoletju, socialna skupina osobenikov zlila v eno s skupino kočarjev in bajtarjev, s čimer je bilo zabrisano prvotno bistvo osobenikov in zato tudi pozabljeno poreklo njihovega zgodovinsko utemeljenega naziva: radi tega je jezik vsobenjek skazil v osobenjek ali celo v osebenjek. Takega zaključka avtor ne bi smel storiti, ker sam navaja obliko osobenik za dobo, ki je celih 150 let starejša kot odprava tlake; in če bi uvidel, da je ta zaključek napačen, bi tudi spoznal, da naša beseda nima nobenega opravka z besedo soba. Beseda soba je stara v slovenščini komaj 70 let, dočim beremo besedo osobenik že v prvih slov. knjigah v 16. stol. Beseda soba je namreč v letih pravopisnih reform (okoli 1860.) iz srbskega slovarja prenesena v slovenske slovarje in se je, kot še marsikaka tedanja novoknjižna oblika ali beseda, hitro vživela v govoru slov izobraženca, dočim je pristni govor na kmetih še zdaj nikjer ne rabi, čeprav mu je iz šole in knjige znana, marveč uporablja le čimer, izba, hiša, kamra, čumnata in pod. Srbsko in bolgarsko soba je iz maž. szoba (gl L. Niederle, Slov. starožit., odd. kult. I. 738, 744), prešlo je dalje še v turščino in odtod v albanščino in rumunščino, in sicer povsod s stvarjo samo (soba s pečjo), dočim se je pri nas udomačilo po tisku. Ker je slov. soba le papirnata izposojenka, ima tudi napačen izgovor, kakršnega realna izposojenka ne bi imela, namreč izgovor po črkah : sgba z odprtim o, kar zahteva starejše *soba in bi odgovarjalo srb. *soba in ne z ozkim o, kar bi bilo v skladu s srb. sdba, prim. že Škrabec, Cvet XIII. št. 10. V tem tiči pa že tudi dokaz, da si Slovenci nismo nikdar izposodili maž. szoba. dokaz, ki niti potreben ni, če vidimo, da živa govorica našega kmeta te besede nima v svojem besednem zakladu. Ni treba še opozarjati na to, da bi se po pravilih slovanske tematol gije izvedenka iz soba morala glasiti *sobnik ali *sobnjak, ne pa ''vsobenjek. Dalje je še pripomniti, da osobenik ni izraz, ki bi bil upravičen le za neko socialno skupino v goricah, marveč označuje nasploh tujca, priseljenca. Pravilno razlago naše besede najdeš že v Miklošičevem Lex. palaeoslov. s. v. osobe. Iz adverba osobe „seorsim" je s sufiksom -no- storjen adjektiv osobeni (pozna ga še hrvaščina, gl. Akad. rječ ), ki je substantiviran s sufiksom -iko- ali -iako- dal ime osobenik, osobenjak; skladna s tem stvar-janjem je tudi akcentuacija: osobe, osobenik. Adverb osobe ni nič drugega kot o sobe ,o sebi, ob sebi"; ker so v slovanščini oblike dat. in loc. ter instr. medsebojno v osnovnem vokalizmu druga na drugo vplivale (prim. polj. tobie češ., tobe in tebou, starorusko tebe in tobe itd.), je tudi k o-sebe nastopila dubleta osobe in to dvojnost izkazuje tudi slov. osebenik — osobenik, kar ni plod nejasne etimologije, marveč plod povsem umljive in tudi drugod izpričane analogije, nastale v živi narodni govorici. V pomenskem pogledu je torej osobenik .tisti, ki je ali živi o sebi, ob sebi ali tudi za sebe". Iz tega prvotnega pomena so se po enostavni poti razvile nove pomenske nianse v smeri smisla „kdor se razlikuje od drugih po tem ali onem svojstvu ali poreklu". Tako je osobenik dobilo pomen „tujec, priseljenec, kolonist", pri oziru na socialno stališče in razmerje do drugih posestnikov (to se je v teku stoletij izpreminjalo) tudi „gostač (v pomenu Inwohner, ne Miet\vohner), posestnik male zemlje, bajtar", ali pri oziru na posebne lastnosti .čudak" (tako na pr. shrv. osobenak »Sonderling"). Ta pomenski razvoj moremo v slovenščini še zasledovati; v tem pogledu je tolmačenje v Pleter-šnikovem slovarju pomanjkljivo, ker prevaja osobenik le z „Inwohner". Naj navedem par primerov iz 16 stol., kjer je prvotni pomen še dobro razviden. Tako rabi Dalmatin osobenjevanje in osobenjevati v pomenu „Pilgrimschaft, pilgern" in osobenik mu je sploh toliko kot .tujec, priseljenec", prim. Jeft jim ptuji inu Offobenek per vas Bibl. I. 14 b; Letu fo ta flieft flabodne Mefta, Israelfkim otrokom inu ptuim, inu Offobeniku mej vami .advenis atque peregnnis" Bibl. I. 99 b; Potehmal tedaj Haman, Hamadalieu Syn, is Macedonje, inu nikar od Perfianske krij, inu tudi nikar nafhe dobre share, temuzh je pšr nas en Offobčnek ,peregrinus" Bibl. II. 206 b; Tvoje Seme bo en OJsobenik v' eni ptuji desheli „quia erit semen eius accola in terra aliena" Bibl. III. 64 b; pri Trubarju: tuie Seme bode en offobenik ueni ptuy desheli Test. 1557, 349; Moses je pak beshal sa volo te befsede, inu je bil en Ofsobenik v' desheli Madian „factus est advena" Bibl. III. 64 b. V Hipo-litovem slovarju je pomen omejen že na „Inwohner": I. del, str. 307: Inqui-linus, Hausmann, ofsobejnik, zhinfhnik, gust, zhinfhman; v II. delu, str. 264: Wohner, ofsobčnik, guft, prebivaviz, Incola, habitator, inquilinus. Tudi pomen „kočar" je že v 16. stol. izkazan, in sicer v Regištru Dalmatinove biblije, kjer se kranjsko ofsobejnik tolmači s koroškim kajfhlar. — Ker je v velikem delu vzhodnih slov. dialektov (na Štajerskem in na Dolenjskem) nj prešlo v j (z izgubo nazalitete sprva še nazaliziranega zloga, gl. Hist. gram. II. 115) in ker so nekateri dolenjski govori preglasili kratki a za palatalno konzo-nanco v e, so za osobenjak nastale takele dial. oblike: osobenek (palatalnost glasu n se v mlajšem času izgubi; prim. že pri Dalmatinu I. 14 b, II. 206 b kakor Ribnek II. 119 b, Svejzhnek I. 51 b itd.) in iz te oblike je po moderni vokalni redukciji ter po zameni sufiksa nastalo osobenak, -nka (prim. isti proces pri imenih na -ščak>-šek, -sdk, gen. -ška), oziroma osobejek, dol. sa-bčjek (a v prvem zlogu po akanju). Miklošič navaja še osebek; to obliko si je razlagati iz osobejek, kjer je -j- onemel, nakar je nastopila kontrakcija -ee- > -e- (prim. Govejek proti Govekar). Fr Ramovš Slovarski doneski iz Št. Lovrenca na Dolenjskem. Naj podam tu zbirko slovarskega gradiva, katero sem nabral tukaj zadnja leta. Zabeležil sem le izraze, katerih Pleteršnikov slovar ali sploh nima ali pa jih ima v drugačnem pomenu. apostoli, ov, pl., m., gladiolus (cvetlica) bahljiv, adj., bahast belka, e, f., neka bela goba bivnik, a, m. = bilnik, črv, ki izjeda turščico v bilu božjeropati, božje rope delati brezovarček, a, m., goba, das Rotkappchen burjev, adj., buren; burjevo vreme čebrina, e, f., čebrica četrtkar, a, m., šolar, ki hodi samo ob četrtkih v šolo črtljiv, adj, sovražen čukast, adj., neprijazen; koga čukasto gledati dezjak, a, m., dežnik drdračka, e, f., mala ročna drdra falatač, a, m., gobezdač frementljati, frfotati; postolka frementlja v zraku granik, a, m., žrjav (orodje), der Kranich grintavec, a, m., trd kamen, ki se da težko stolči grnčati, hrnčati, hrkati hehljati, hehetati izmanirati, maniro izučiti jerebica, e, f. = gladež jeziček kozji, ozki pripotec kaplanišče, a, n., kaplanija kapus, a, m., kaktus kopriva pisana, lamium maculatum krempljast, adj., krevljast (n. pr. les) kotljej, a, m., kot; po kotljejih se skrivati krcelj, a, m, kamenit, peščen svet kres, a, m, kresnica (rastlina) krona kriščeva, neka vrsta sedumacre, ki raste po starem zidovju langer, a, m. = ranger, siva čaplja laporjev, adj., ajdov; laporjevi žganci = žganci iz ajde, ki je na debelo zmleta lastovica morska, galeb lipovec, a, m., lipovo cvetje lipovina, e, f. = lipovec lovica, e, f., past luskovec, a, m., luskina madonati, madono kleti manirati, maniro učiti mašinati, z mašino delati, n. pr. mlatiti mekrati, mehčati meiljati, pršeti; dež mežlja metuljka, e, f., metuljček ministrantar, a, m., ministrant moljavec, a, m , neka rastlina, s katero zatirajo molje s tem, da jo zatikajo v zrnje, n. pr. pšenico, ječmen nagajljiv, adj., nagajiv nakovaj, a, m, nakovalo nejedljiv, adj., neješč nemarost, i, f., česar človek ne mara; starost je nemarost obumiti, ob um pripraviti odmevati, odpevati odškariti, s škarjami odrezati, odstriči oklemati, obrniti otečina, e, f., oteklina perjen, adj., trhel (les) perniti, trohneti pleviti, v pleve iti; ajda se plevi = gre samo v pleve, mesto v zrnje potošček, a, m., neko jabolko potrkev, e, f., neka hruška poživnik, a, m., der Schmarotzer, belokr. in hrv. muftež, muhtež prekljar, a, m, nakoljenec (fižol) prečarast, adj., prešarast prekesavati, prekasen biti prekletovati, kleti; preklet pridevetkati, prišepati prosenček, a, m., goba, das Rotkappchen rahentati, rohneti razbakljati, razcesati; strela je drevo razbakljala razkropljiv, adj, zapravljiv razgrmeti se, nagrmeti se rinkati se, prepirati se semenjak, a, m., salmijak smolevka, e, f, neka hruška splavutina, e, f., naplavina sraka, e, f. = sraga, cink (na juhi) stopovka, e, f., postolka strahotiti, strahovati strumiti se, spomniti se šepetati, šepati špana, e, f.. špala Španka, e, f, španska bolezen špiljast, adj., kamenit, peščen štakor, a, m., belokr. in hrv. podgana, toda tukaj rabijo ta izraz samo v kletev: ti štakor, ti!, ne vedo pa, kaj pomeni tapalo, a, n., trapez temperati, trpeti, trajati ujedež, a, m., ris. Tega izraza v pomenu ris Pleteršnikov slovar nima, pač pa je zapisan v mrliški knjigi Šentniprške župnije na Dol., kakor sporoča I. Steklasa v svoji knjigi: ^Zgodovina župnije Št. Rupert na Dol." na str. 305., kjer omenja, da je „ujedež" raztrgal 1. 1764. 2 deklici. Tu pri nas rabijo, kakor sem slišal iz ust starega moža, še v strašilo malopridnim otrokom izraz „če ne boš priden, pa te bo ujedež", a ne vedo več, kaj pomeni. Na Gorenjskem pa pravijo, kakor sem slišal, tudi še dandanes: „če ne boš priden, pa te bo ris". urliti se, uren biti, žuriti se vernodušnica, e, f., krizantema vijača, e, f., vrvenje vijačiti, vrveti, naglo delati vijak, a, m. = vijača vrtin, a, m , vrtinec, tolmun zadehel, adj , zamolkel (glas) zaduškati, luftdicht verschliessen zajček, a, m., antirrhium majus zajemati, zanimati: tu je izraz .zajemati", „zajemljiv" splošen, ne poznajo pa besed „zanimati", „zanimljiv" zamadonati, madono zakleti zaprstnfak, a, m., neka bolezen na prstu, menda isto, kar zanohtnica zavdavica, e, i, zavdaja, strup zašemiti, kaj neumnega storiti; to sem jo zašemil! žemljica, e, f., neka hruška zviščelnik, a, m., zviščelec, skopuh železnik, a, m., neko zeleno in prav debelo jabolko žingerle, a, m., zimzeiin, vinca minor živ, adj., vdovec na živem, der Strohwitt\ver /. Šašelj. Dvoje Čopovih pisem Kopitarju, rokopisna ocena Čbelice IV iz 1834 in drugo: Iz korespondence med Kopitarjem in Čopom, M je trajala vsaj 7 let (1826—33), se je le malo ohranilo. Kopitarjevih pisem Čopu je izpričanih 47, a mimo priporočila za Ku-charskega se ni .doslej niti eno eruiralo, bodisi, dal jih je vzel Korytko, bodisi, da so propadla v Kastelčevi hiši ali kako drugače. Iz Čopovih pisem Kopitarju, ki jih je bilo pač približno toliko, kolikor Kopitarjevih Čopu, se je izsledilo doslej 2 neodposlanih pisem in 6 konceptov, ki so ostali v Čopovi zapuščini, in 2 odposlanih pisem, ki jih je iz Kopitarjeve ostaline rešil Miklosich, a 'Miklošičev sin podaril »National-bibliotheki« na Dunaju. Koncepti in pisma zai Kopitarja iz Čopove ostaline so že objavljeni (Žigon: ZMS V, 1903, 91—154; Carniola IX, 1918/19, 12—37, 122—135). Čopova pisma iz Kopitarjeve ostaline, ki jih objavljam tu, sem rabil že za članek o Čopu v 'Slov. biogr. leksikonu. Umestno se mi zdli, da objavim obenem iz Jurčičeve ostaline v arhivu ljubljanskega magistrata oceno 4. knjige Čbelice iz 1834, ki se je ohranila v Kastelčevem prepisu. Kar sem v tekstu pisem, ocene in aktov dodal, je med oglatimi oklepaji: []. Frak-tura je zamenjena z latinico. 1. Prvo Čopovo pismo, odgovor na Kopitarjevo vabilo k sodelovanju pri »Wiener Jahrbucher der Literatur« in obenem osvetljava za Šafafl- kovo urgenco literarne zgodovine, je brez adresata, datuma, konca in podpisa, a napisano nedvomno 1829. med 4. maircem in 19. apr.: Verehrter Freund, Daji Sie die Redactiort der Jahrbiicher ubernommen haben, freut mich sehr — wir diirfen nun recht viet Interessantes erwarten, besonders wenn Sie selbst es nicht b&y dem\ blofien Redigieren wet\den belassen wollen. Meinerseits wiirde ich sehr gerne zu Ihrer Zeitschrift nach Kraften beytragen (: es v,'ar en mir unter andern die 6 Ducaten pro Druckbogen nicht gleichgultig :) aber leider befinde ich mich in der allerungunstigsten Lage dazu; es fehlt mir an Zeit, wenigstens gegenwartig, wo ich die Schute, die Bibliothek und einige zeitraubende, aber sehr \venig ein t ras gende Privatlectionen, von denen ich mich nicht wohl (\venigstens nicht sogleich) losmachen kann, zu besorgen habe; noch mehr aber fehlt es mir an Bucherni da s ich nur sehr selten ein neues Werk zu uns verirrt, iiber \velches man in den Jahrbiichern sprechen konnte. Indessen bin ich doch auf jeden Fall bereit, \venigstens die Carniolana zu iibernehmen. Es miifite, denk' ich, zuerst ein grofierer CollectiviArtikel geliefert werden, welcher (\venigstens einleitend) von Ihrer Grammatik und den Vodnikianis auss ginge, und dann die Ravnikariana, Metelkiana, Dainkiana, die neuesten Albrecht-V eritischen Schriften etc. ausfiihrlicher besprache (: Oder solite man die Grammatiken von Metelko u. Dainko in einem besondern Artikel abhandeln? ich bitte hieriiber um Ihre Meinung — denn mit Fragen werde ich Sie doch nicht ganz verschonen konnen :) Die weitern Erscheinungen aber wiirden dann in kurzen Berichten auf, die von Ihnen angedeutete Weise etwa im Notizenblatt angezeigt werden konnen. Ich bedaure, daji ich nicht mehr in Lemberg bin — von dort aus konnte ich prachtig rencensieren — nicht nur Polnisches, sondern auch alles andere, woriiber ich etwas zu sagen wiifite, da alles Erschienene dort sogleich zu sehen ist, und zwar vollstandiger als bey Ihrem Schalbacher & Sociis. Doch konnte ich auch von hier aus. wenn Sie wollen, einen Collectiv-Artikel iiber die schone Literatur der Pohlen in der neueren Zeit (etwa seit der Erscheinung der Bentkowskischen Hist. Lit. Polskiey — 1814) liefern, allenfalls in drey Abtheilungen: 1.) lyrische und erzahlende Poesie 2.) dramatische Poesie 3.) Romane. Bey der ersten Abtheilung wurde ich auch Bourings Specimen of the polish poets und bey der zweyten die in der Sammlung: Chefs.d'oeuvre des theatres etrangers erschienen chefs-d' oeuvre du Theatre polonais, Pariš 1823, 1 vol. in 8. berucksichtigen. Die einzelnen Abtheilungen wiirden indessen vielleicht nicht so lang ausfallen, da/5 sie nicht alle zusammen auf einmahl konnten aufgenommen werden. Denn eine zu gro[3e Ausfiihrlichkeit diirfte nicht angemessen seyn, selbst wenn ich Zeit hatte, dieselbe diesem Artikel zu geben. Ich weifi iiberhaupt noch gar nicht, wo ich die Zeit hernehmen wiirde, um diesen oder den krau nischen Artikel auszuarbeiten. Ich bin auf die Erscheinung des neuen Bandes der Jahrb. sehr begierig; vielleicht wird auch in der Einrichtung desselben ehvas Neues seyn, was zu berucksichtigen ware. Von Schaffarik habe ich ein Schreiben von 5. Janner erhalten. Ich habe ihm vor einigen Wochen darauf geantwortet, und ihn um genauere Bestimmung des Zeitpunktes, b<'s zu welchem er die krainischen Beytrage brauchen \vurde, gebethen. Zugleich konnte ich mich nicht enthalten, iiber einiges Andere, nahmentlich den polnischen Abschnitt, vor allem aber seine (: Schaffarik's :) Metromanie (: ich nehme das \Vort buchstablich, nicht wie Piron in seiner Komodie:) Betreffende zu bemerken. Uiber diese Metromanie hat ihn zivar der Recensent in den Wiener 1 ahrbiichern eine derbe Lection gegeben, aber ich zvveifle, da/3 diefS helfen \viirde. Stellen Sie ihm doch auch die Ungereimtheit seiner Ansicht vor (: Sie werden dieselbe doch \vohl auch fiir ungereimt halten :); sid scheint bey ihm zur fixen Idee geworden zu seyn (: so tvie beim Kucharski:) u. es \vare Schade, wenn clie neue Ausgabe seines Buches dadurch entstellt wurde. Ich habe mir von meinem Briefe an ihn eine Abschrift (pod * ob strani: diese Abschrift konnten Sie nach der Durchlesung altenfaUs bey Schalbacher lassen, damit man sie mir mit eine r Bučke n sendung zuriickschickt, aber es iiegt ohnehin nichts daran.) machen lassen, und damit Sie ersehen, ivas ich ihm in dieser Hinsicht geschrie--ben habe, schicke ich Ihnen dieselben durch meinen mit dem heutigen Eilwagen nach IVien abgehenden Freund Joseph Webers, Beamten im hiesigen Zahlamte, Sohn des Fiirst. Auerspergischen Raths und Giiter; inspektors (.' Sie werden sich vielleicht seiner noch erinnern. Er reiset auf einige lVochen theils in Geschaften, theils zur Unterhaltung nach Wien, Prag etc. Wir sind seit vielen Jahren sehr gut mit einander.). Zugleich iiberbringt er Ihnen als Probe unserer neuesten Schiftstellerey den vom Canonic. Albrecht herausgegebenen Popotnik fhiroke in voske poti, eine Art von allegoriscbgeistl. Roman von Vetiti. H. Can. Albrecht hat mir ein Exemplar davon fiir Sie gegeben. Er wiirde Ihnen auchi von den iibrigen von ihm (Albrecht) verfafiten oder ubersetzten oder vers besserten u. herausgegebenen Schriften Exemplare bey sich ereigt nender Gelegenheit zuschicken, \venn er wufite, da/5 Sie sich nicht mit den der Hof bibliothek zuzustellenden Exemplaren begniigen, welche indessen \vahrscheinlich nicht sehr ordentlich abgeliefert iverden. SeiU dem ich diesen Herm (Albr.) niiher kennen gelernt habe, finde ich alle Ursache, ihn hochzuschatzen. Er ist die Triebfeder von allem, was nun in unserem Schriftwesen geschieht; sein Eifer geht zwar zunachst auf geisttiche Zwecke, aber auch die Bildung der Sprache ist ihm nicht gleich= giiltig, und Sie werden aus dem von ihm verbesserten Popotnik ersehen, wie vortheilhaft sich die Sprache desselben gegen die der alteren geisU lichen Schriften ausnimmt; und steht dieselbe der der Raunikarischen Bticher an Reinheit nach, so ist sie dafiir allgemein verstandlich, weswegen seine Werke auch einen unglaublichen Absatz finden, wahrend die mit den neuen Lettern gedruckten der Raunikaro-Metelkianer liegen bleiben. Uibrigens habe ich noch eine besondere Ursache mit H. Albrecht zufrie= den [zu sein]; als diesjahriger Rector hat er mich nicht nur zur Supplierung der Bibliothekarstelle vorgeschlagen, sondern ist auch en ti schlossen, in den von ihm zuerst zu machenden Vorschlag zur definitiven Besetzung dieser Stelle mich allen anderen Competenten, selbst den geist: lichen, unter denen Prof. Metelko der bedeutendste ist, (Pavfhek u. Pos klukar haben nicht competiert) vorzuziehen, weil er, wie er sagt, iiberi zeugt ist, da IS ich zu dieser Stelle am besten tauge; die Gesuche' liegen indessen noch beym Gubernium, werden aber \vohl nachstens dem Rector iiberschickt werden. Wenn ich einmahl in dieser Hinsicht etwas Bestimm teres erfahre, iverde ich es Ihnen mittheilen, damit Sie den D 'ugosz gehorig stimmen, wie Sie mir versprochen haben. Unter den weltlichen Competenten ist der bedeutendste Dr Kopazh gegenwartig suppl. jurid. Professor am Theresianum (ein Protege des Reg. R. Dolinar), den Sie vielleicht kennen \verden. Ob es nothig seyn wird, nach Wien zu reisen, werde ich sehen, wann der Vorschlag hier gemacht seyn wird. Die Reise mufite in den Osterferien Statt finden, u. ware mir auch sonst sehr ange= nehm. aber ich befurchte die Kosten. Die handschriftliche Hist. Coll. Soc. J. Labac. befindet sich wirklich nicht in unserer Bibliothek; sie soli, hore ich, ich weifi nicht wie, in die des Baron Erberg gekommen seyn. Wie konnen Sie auch nur fragen, ob wir Villoisoris'Ar>-zi)mct haben? Wo sollen wir sie hernehmen? Wir haben weder diese, noch den Villoisorischen Homer. Sie wissen gar nicht, wie arm wir im Griechischen sind. Wir haben nicht nur keinen Ducange, sondern auch keinen Stephanus (a pro= pos: wie theuer kauft man gegenwartig diesen gewdhnlich?) aber tiuch keinen Polybius, keinen Athenaeus, keinen griechischen Aristoteles keinen vollstandigen Plato; ich gebe nicht ein Drittel von dem, was ich iiber die griech. Dramatiker besitze um 1831 (ZMS 1899, 109—1,1). V zgodovini slovenske pro-zodije pritiče tema Čopovima izjavama' vidno me'sto. O kanoniku in mestnem župniku Andreju A1 b r e c h t u je imel čop leto prej precej neugodnejše mnenje nego sedaj (prim. koncept pisma Kopitarju iz jan. 11828, 2MS 1903, 91). Naše pismo vsebuje o Albredhtu novo osvetljavo, ki predstavlja v marsikaterem oziru pomembno izpopolnitev biografije izpod Lesarjevega peresa v SBL. V evidenci je treba imeti tudi okoliščino, da je Albreciht, ki je bil ob prihodu škofa Wolfa že med nasprotniki janzenizma ali 'se jim pridružil sedaj, postal 1825 ravnatelj bogoslovnega študija, 1828/9 pa bil rektor višjega študija (šema-tizem). Bibliotekarski substitut po predlogu licejskega rektorja Albrechta je postal Cop 28. nov. 1828, za definitivno mesto bibliotekarja na licejki je prosil že 5. febr. 1829 (SBL 97), čeravno je bilo mesto kustosa na licejki razpisano šele z dvornim dekretom z tfne 30. nov. 1829 (Prijatelj, IMK XVIII, 1908, 51—56). Kompetentov je bilo 24, med njimi Metelko s še 4 duhovniki in dr. Kopazhem. Cop se v upaniju ni varal, ker je licejski rekto-rat (Albrechtov naisledinik je bil' Schneditz) 10. maja 1830 predlagal temo Čop-Metelko-Kastelic. — »D 1 u g o s z,« ki bi naj Kopitar pri njem za Čopa interveniral, je pač Franc Inocenc Lamg, prisednik dvorne študijske komisije (uradni šematizem za 1829). Na/Dunaj Čop med velikonočnimi počitnicami 1829 po vsej priliki ni potoval. V Študijski knjižnici v Ljubljani je 1829 pač že bila »Mistoria semi-narii labacemsis«, »Historia collegii labaicensis societatis Jesu« pa tudi pozneje ni prišlo sem (ČJKZ V, 111): njen prvi del (1596 do 1691) je Zois 1819 dial dolskemu baronu Jožefu Kalasancu E r b e r g u, s čigar arhivalijami je 1880 prišel v (Narodni muzej (ČJKZ V, lil); drugi del (1692—1721) je bil morda v biblioteki ljubljanskih frančiškanov, ako je pravilna verzija, da si je od frančiškanov izposodil tako starino zgodovinar Gruden, po čigar smrti bi se bila izgubila; tretji del (za dobo od 1722 idlalje), ki se je lami zopet našel v biblioteki ljubljanskih frančiškanov (signatura: 15230, 17 b 46), obsega tudi važne podatke o usodi članov ljubljanskega kolegija po ukinitvi jezuitskega reda. — ID e 1 a, ki jih je Čop 1829 v Š t ii dl i j s k i knjižnici pogrešal, si je biblioteka pozneje po večini nabavila. Pri izpopolnjevanju svoje (Čopove) biblioteke je posvečal Čop od nekdaj »stroki s tarok lasi one filologije« posebno paižnjo (Veda IV, 112, 260), a grški klasiki tvorijo v zapuščinskem1 uradnem' seznamu njegove biblioteke 282 številk (Slovan 1916, 31, 63, 95, 127), izrnedl katerih jih odpade četrtina na dramatike. — O Endli-cherjevem idlaru licejki je poročal Čop guberniju 15. nov. 1829 (arhiv Štud. knjiž.): An Geschenken hat die Biibliothek im verflossanen Schul-jahre erhalten: Vom Herrn S. L. Endliciher, Praktikanten bey der k. k. HofbiMiothek an W!ien: 1. Prisciajni de Iiaude Jmp. Anastalsii et de pond. et men s. carmina, ed. et ili. S. L. Endlicher. Vindob. 1828. 8°. — 2. Aneedota graeca ed. J- B. C. d'Autte de Viloison. Venetiis 1781. 2 Vol. 4°—3. Saholz. Dr. J. M. U., Reise in die Gegend zwischen Alexader Custos Freyer nebst freundlichem Grusse von Ihnen auch die Nachricht, dafi Sie mir vor kurzem geschrieben haben und von mir eine Antwort erwarten. Ihr Brief ist mir nicht zugekommen — Sie haben ihn doch nicht etwa frankiert?— sonst kann ich mir den Ver= lust desselben nur dadurch erklaren, da/i mir der Brief trager, der ja faul ist, in den 2len Stock des Schulgebaudes hinauf zu steigen, die Briefe gewohn> lich durch sein Sohnlein, einen Burschen aus den untern Schulen schickf, dem ein Brief leicht wegfallen kann, wenn er sicH mit seinen Kameraden herumbalgt. Ich werde mir diefi fiir die Zukunft verbitten. Der Verlust Ihreš Briefes ist mir in jeder Hinsicht sehr unangenehm; ich hoffe, Sie \verden mich bald durch einen neuen erfreuen, um so mehr, da esi Ihnen an Stoff dazu nicht fehlen durfte. Seitdem Frever bey Ihnen war, wird Ihnen gewi/3 schon unsere 4te Zhbeliza zugekommen seyn, und gewifi zu Ihrer Verwunderung. Horen Sie die Geschichte. Da derselbe Čelako\vi sky der die Zhbeliza gelob t, die Metelzhiza getadelt, hatte, [IB 1833, 9__,23. II.] so beschlofS man, sich dafiir an der erstern, der man ohnehin schon wegen einiger unschuldigen erotischen Tandeleyen, die sie enthalt, gram war, zu rachen. Ich horte schon vorlaufig, der Busenfreund des Met[elko] unser BuchenRevisor Pfaufhek] habe sich geaussert, er werde es kiinftighin bey der Censur des Zhop nicht bewenden lassen. Ich war daher streng, liefi einige Volkslieder, die sich am Ende des 41 en Heftes befanden, nach der Hand von Kafteliz wegreifien, und erstatete, alsdann [5. III. 1833] mein Gutachten dahin, da/3 ich in diesem Hefte nichts fande, das mir zum Drucke nicht geeignet schiene, bis auf die Ballade von Dr Prefh. »Ponozhnjak«, die wenigstens im A us; druck Unschikliches enthalte, da/3 nahmentlich gegen den Druck der iibersetzten Ballade von Btirger »Der Kaiser und der Abt«, um so \veniger etwas einge\vendet werden konne, da nicht nur das deutsche Original bey uns nie beanstandet wurde, sondern auch bereits, eine krainische Uibersetzung davon vom C an oni c u s u. Schulen* O b er auf s e h e r Stanig in Gorz im Druck erschienen sey; das Ansehen unserer Geistlichkeit sey iibrigens ohnehin zu wohl begriindet, als dafi dasselbe durch diesen uralten, seit dem Mittelalter in den meisten Spra: chen Europas bearbeiteten Schwank gefahrdet werden konnte. — Beym |28. III. 1833] beyde Exemplare an das Gubernium zuriick mit eine r merk-. Gubernium wurde die Sache in einer Sitzung besprochen [23. HI. 1833], sogar eine ivortliche Uibersetzung des Preschern'schen Ponozhnjak vorge-lesen, und darauf das Imprimatur nach meinem Gutachten ertheilt, und dem Pavfh/ek] die Vormerkung und die Aufbe\vahrung des zweyten Exemplars des MS. der Zhbeliza wie gewdhnlich aufgetragen. Er aber schickte \viirdigen Protestation gegen mein Gutachten, die durch Ansichten, Logik u. Sprache Aufsehen, d. h. Gelachter erregte. Schade, da/5 man dieses interessante Actenstiick nicht hat nach Wien mitgehen lassen! Es \vird •darin gesagt, man ftihle sich verpflichtet, um »Suspension des Imprimatur u. um Recensurierung« des MS zu bitten — aus folgenden Griinden — (': ich erinnere mich noch beylaufig der W o r t e und der Verbindung der Gedanken): I'ens, seven in diesem Hefte noch m e h r e r e argerliche Sachen in den Gedichten des Dr. Preschern, »die dem Zensor Zhop entgangen zu seyn scheinen — a u c h ab ge s h e n d a v on, da/i die Einbildunguskraft dieses Dichters elnen bedauerungsu>iirdigen moralischen Sto/i erhalten [nad črto: erlitten] haben miisse, dafi er ungeachtet der wohlmeinenden Warnung des Wiener Censors nicht ablalit von seinem Lieblingsthema, dem (sil venia verbo) Sauglockenlauten!« 2lens Das Ansehen der krainischen Geish lichkeit sey allerdings wohl begriindet, wie manniglich bekannt, allein Spasse wie die Biirger'sche Ballade, seyen doch argerlich, sie trennen das Band zwischen dem Hirten u. dem Volke etc. »Man wei/i, was Voltaire's Satyre in Frankreich bewirkt hat« (Voltaire's Satyre und diese Erfindung des Mittelalters!). 3tens haben Se Exc. unstr Landesschef fiSchmidburg) die Dedication dieser Zhbeliza gewifi nur in der Voraussetzung angenom; men, der Herausgeber werde lauter Anstandiges in dieselbe aufnehmen, nicht aber Sachen, deren Lesung »man verbiethen mufite — oder gar veri brennen« (NB. Logik u. Sprache thue ich eher verbessern als verschlim; mern). 4,em) Demnach ivare kiinftighin die Censur nie dem Zhop allein. zu iiberlassen, sondern derselbe konnte hochstens als Mitcensor figurieren. — Die/3 ist der Inhalt der Pavjhek'schen Protestation. Man wiirde dieselbe beym Gubernium wahrscheinlich nicht viel regardiert haben, wenn die Gegner der Zhbeliza nicht einen andern Pfiff gebraucht hatten. P-k g ing zum Fiirstbischof [Wolf], erzahlte ihm, man wolle etwas gegen die Geist: lichkeit drucken; er fSe f tir s ti. Gnaden) mochten bey Sr■ Exc. dem Gouv. bewirken, dali diefi nicht gestattet werde. Der Fiirstb. hat darauf wirklich mit dem Gouv. daruber gesprochen (freylich ohne das eigentliche Corpus delicti zu kennen — er erfuhr erst spater, da/} dieti nichts anderes ist, als Biirger's »Abt«.). Durch diese Verwendung des Fiirstbischof s fand sich der Gouv. u. das Gubernium geniert, und de!iwegen hat man [16. IV. 1833] die ganze Sache E u c h iiberlassen. Wir sind nun begierig, was Ihr thun werdet; oder vielmehr, wir zweifeln gar nicht, ida/i Ihr Euch durch so unerhorte jansenistische Borniertheit nicht vverdet genieren lassen, die in Preschern s Balladen und Ghaselen — nicht schlechte Poesie wie Sie, sondern — Sauglockengelaute, und in Btirger's Abt eine Voltaire ische Satyre auf die Geistlichkeit findet. (NB. Gescheidtere Geistliche nahmenU lich der Normalschul-Direktor u. KlosterfrauemBeichtvater Schlaker, finden sowohl gegen die Prefherrische Erotica, als gegen den »Abt« nichts einzuwenden. Im Vorbeigehen bemerke ich, da/i den Sinn des »Abtes« auch der gute Val. Schmidt falsch aufgefafit hat; es ist offenbar kein anderer, als der, da/i oft der schlichte Me n s c h e n v e r s ta n\d das Richtige findet, wo sich erworbene Gelehrsamkeit nicht zu helfen weifi; der Abt reprasentiert hier die Gelehrsamkeit, nicht die Geistlichkeit — ein Paar Hiebe auf die letztere sind Nebensache.) Nun horen Sie einen zweyten Pfiff dieser Herren. In der Antikritik gegen Čelakowsky, die ich Ihnen durch Freyer geschickt, werden Sie den herausfordernden Ton unserer Gegner bemerkt haben. Da heifit es [IB 7. III. 1833]: »Unsere gute Sache, die nichts furchtet, als nicht ge.-k annt zu werden, mu/i durch den Kampf nur gewinnen« etc. Und was thun diese Pf-rt in geheim? Sie wenden beym Censor des ]llyr. Blattes (Gub. R. Vefsel) alles an, da/3 er keine weitere Discussion dieses Gegent standes g estatten mochte, und wirklich fand mein Discacciamento C e n s ur: Anstande! einen andern als mich (der ich auch meine liVege wei/3) \viirde man wahrscheinlich kurz abgeiviesen haben. Bey mir begniigte man sich am Ende mit der Anderung einiger Ausdriicke, die man zu persohnlich fand; ich ersetzte ein Paar (iibrigens sehr verdiente) Derbheiten durch ein Paar andere, und dann war's gut — so erschien endlich gestern [27. IV. 1833] die letzte (4te) Lieferung dieses Discacciamento, wovon ich Ihnen morgen mit einigen Rohrmann.Schiveiger'sehen Remittenden ein Exemplar (besonders versiegelt) mit Postwagen senden und Ihnen zugleich ein Meh* reres dariiber schreiben werde, um die heutige Post nicht zu versaumen. Ich bemerke nur noch, dali es uns sehr lieb ware, wenn Sie uns sobald als moglich mit ein Paar Zeilen melden wollten, was mit der armen Zhbeliza gesehieht. Mit Jakon ist bis nun noch nichts gesehehen; er ist immer hier, macht sich aber weniger auffalend als sonst, so dafi man beynahe nichts von ihm horf. Mit unbegranzter Hochachtung ergeben M. Zhop m . p. P. S. Den 28. Nachmittag. Die Post richtig^ versaumt — daher setze ich noch ein Paar Zeilen hinzu. Die Jansenisten haben sich bey Gelegen: heit des ABC:Krieges u. der 4len Zhbelza eben so leidenschaftlich gezeigt, wie es andere Menschen sind, und eben so pfaffisch, ude die Jesuiten. Sie sind furehtbar gegen mich aufgebracht, vvoraus ich mir indessen sehr wenig mache. Die Antikritik, die ich Ihnen durch Freyer sandte, war nicht vom Spiritual Burger, wie ich damahls glaubte, sondern von Metelko selbst; Burger hat ihm nur geholfen. Indessen habe ich die Widerlegung in der Voraussetzung begonnen, da/3 ich mit l e t z t e r m zu thun habe; daher ward der Ton angestimmt, den ein so anma/iender Mensch wie dieser B. verdient. Als ich spater erfuhr, dafi ich den Met. selbst bekampfe, mochte ich den Aufsatz nicht mehr andern, zumahl da auch andere, nahmentlich Prof. Poklukar, Dir. Schlaker etc. der Meinung \varen, dafS der Aufgebla: senheit des Met. ebenfalls eine kleine Zuchtigung nicht iibel anschlagen diirfte. Da viele (auch unter den G e i s 11 i c h e n), der dietatorisehen Will: kiihr des M. miide sind, so ist mein Aufsatz den meisten udllkommen, und ir/e ich hore, nahmentlich auch dem Fiirstbischof. Die eigentlichen blinden Anhanger des M. sind aber ganz toll dariiber, und arbeiten gemeinschafU lich an einer Widerlegung, auf die ich mich freue. Uibrigens setzten sie voraus, Sie miifiten wenigstens eben so gegen mich aufgebracht seyn, da ich ja zunachst Ihre Ansichten widerlegte (Jerin sagte mir, ich werde den Lowen wecken etc.); ich aber befiirchte das kaum, nicht etwa, weil ich Ihnen ein langes Compliment machte, oder vielmehr meine innerste Uiberzeugung von Ihren Verdiensten auszusprechen suehte, sondern weil ich weifi, da]3 Sie (wie jeder verniinftige Mensch) von den Ihrigen abwei: chende literarische Ansichten ertragen konnen, sobald sie begriindet sind. Naslov: 5 Wbhlgeboren Herrn B. v. Kopitar, Custos an der k. k. Hofbiblio: thek (P. T.) in 1Vien. Pečat: M. Z. Žig: Wien ... Nekaj mislit za to pismo Kopitarju si je zabeležil Čop že v1 konceptu na velikonočno nedeljo, t. j. 7. apr. 1833 (ZMS 1903. 99), ki ga ni odposlal.. Kopitar Čopu v dobi med 20. febr. in 28. apr. 1833 ni pisal nobenega pisma (prim. Jagičeve Istočnike II, 830), a Čop je bil v veliki zmoti, ko je imel Kopitarja 28. apr. 1833 v nasprotju s konceptom z dne 7. apr. zopet za prijatelja: Kopitar se je namreč iz solidarnosti z metelčičarii že 26. apr. 1833 odločiil za obsodbo IV. knjige Čbelice in za desavuacijo Čopove cenzurne prakse. Cenzurna pot W. knjige Čbelice v dobi od 18. febr. 1833, ko je napisali Kastelic prošnjo za imiprimatur, pa do 23. miarcai 1833, ko je gufoernij dail imiprimatur, ki >se radi posebhih prilik ni uveljavil in uredniku ni prispel v roke, je dokumentarično pojasnjena (prim. moja izvajanja po dunajskih aktih V Vedi 1911, 161—62 in pa Zigonovo objavo aktov iz bivšega guibernijalnega arhiva pri ljubljanskem velikem županstvu v DS 1926,. 283). Usoda Čbelice IV od 23. marca 1833 naprej pa je po aiktih doslej le deloma osvetljena, namreč le po onih aktih, ki so nama z dr. Prijateljem bili na razpolago v bivšem občinem arhivu notranjega ministerstva na Dunaju (primi moja izvajanja v Vedi 191.1. 162—66), a so 15. jul. 1927 po večini menda zgoreli (prim. GIMDS 'Vlili—VIII, 1926—1927, 54—56). Na možnost, da bi se dale vrzeli dunajske serije izpolniti »v arhivu kranjske deželne vlade,« sem opozarjal že li911 (Veda I, 160, 162—66), toda videti ljubljanskih aktov tudi po prihodu v Ljubljano v kljub vsej postrežljdvosti g. arhivarja 6 let nisem mogel, ker so bili od 1919 pa do 1926 obenem' z raznimi drugimi akti iz področja mojega učnega naloga pri drju. Zigonu (prim. v arhivu pri lj. velikem županstvu konvolut 590 z napisom: Zgodovinski spisi: »Čbelica', Prešeren, Zupan,« s seznamom vrnjenih aktov in beležkami o njih iskanju: akti novega konvoluta 590, ki se tičejo čbelice,. so bili do 1919 v fasciklju 54, kakor oni izmed njih, ki so objavljeni v DS 1926, prim. isti DS 156, 157, 218, 253, 283; in sicer so bili akti, ki jih registriram tukaj, v fasc. 54 pod št. 12 iz 1833 in 1834). Na usodo knjige, katere rokopisa A in B je predložil avtor v Ljubljani, je mogla! vplivati tudi v dobi 1833—34 cela vrsta ljudi (na1 splošno o cenzurni proceduri predmarčne Avstrije prim. moje beležke v Vedi 1911, 198—1160 in Zigonove v DS 1926, 154—55). Guverner je bil že 11 let bairon Kamiilo Sclimidburg (za izpopolnitev Zigonove beležke o njem v DS 1926, 157—58 prim.: Gosta, MHVK ] 852, 3—7, 9—41; Schiviz, Krai,n). Gubernijiski kolegij ali gremiij je tvorilo 7 mož (Schem. f. d. Laiib. Gouv. za 1833 in 1834; v arhivu išči akte o njih Ijj službenem itinerarju v indeksu za »polit, m duhovske 'stvari«). To so bili: dvorni svetnik in guvernerjev namestnik grof Kari W e 1 s p e r g (prim. o njem DS 1926, 156, 159) ter svetniki vitez Peter Ziegler (prim. o njem DS 1926, 156, 159). Janez Nep. Vesel, p.rotomedik Janez Schneditz, Jožef Wagner, grof Leopold Welserheimb in grof Zeno Saurau. Razen enega so bili sami tujerodci brez znanja slovenščine (LZ 1882, 51); -slovenski jezik ie bil domač edino Veselu (prim. o njem DS 1926, 156, 159), ki je bil Kraniec iz jožefinske dobe (r. ok'. 1770 izven ,Lj., sin lj. dež. svetnika Gui-letoa Kajetana 'V. [tet. Jj; lfceja /1807], zato!. !v programih lj. gimm., ki jo ie začel obiiskovatli .1782, vpisan kot »Labacensis,« kakor 1801—6 njegov brat Bernharidl V. [v arh. fasc. II. št. 41 ex 1828]). S 1. majem 1828, ko mu je bil dodeljen dep. 5 s »političnimi stvarmi« (v arh. fasc. 2, št. 28 ex 1828), je imel tudi lokalno dnevno cenzuro, ki jo je opravljal menda na lastno odgovornost in brez gremijskih sej, medtem ko je o ostalih stvareh, tudi takih, kakršna je bila Čbelica, odločal kolegij z večino glasov. A tudi orientacija nekaterih guberniiskih tajnikov, koncipistov in kon-ceptnih praktikantov je prihajala, za avtorja1 v poš.tev. Prezidijalne akte je koncipiral baron Anton Codelli von iFahnenfeld, jurist Prešernovih let (r. ok. 1800, siti batrona Antona Codellija: por. rnatr. pri sv. Miklavžu v Li. pod 7. apr. 1834). Oče je bil do 1804 okr. glavar v Gorici, v Nap. Iliriji ljubi j. mer, po vrnitvi Avstrijcev začasni vodja lj. okr. urada, vsaj 1819—30 olkrožni glavar v Postojni, sin je prišel .1830 od ljubljanskega okrožnega urada, kjer je bil komisar, za gubernijskega in prezijskega tajnika ter se 7. apr. 1834 poročil z guvernerjevo hčerko Antonijo. Referat o cenzurnih Stvareh je imel gubernijski tajnik baron Janez Nepomuk Spiegelfeld (v LJubljano imenovan od mariborskega okrožnega urada, kjer je bil komisar, s ces. odlokom z dne 22. okt. 1829, gl. v arih. fasc. 2 št. 40 ex 1829), juriis,t Prešernovih let (t. oik. 1798, prim. Schiviz,, Graz 462), ki je že v dobi od 9. sept. 1831 do srede jam. 1832, :ko je za Kreizbergom vodstvo oddelka o »dluhovskih stvareh« (Departement ali Bureau III) imel grof Klement Brandfe, bil 'prideljen temu oddelku, po imenovanju Brandiisa za okrožnega glavarja v Postojni pa bil menda samostojen referent (prim. v arh. fasc. 2, št. 22 iz 1831' in 1832). Iz koneeptnih praktikantov je bil Spiegelfeldu prideljen Eduard Fischer pl. Wi.ldensee (primi o njem DS '1926, 218, 253, 254, 283, 284, 285, 286), oficirski otrok iz Litomefic (r. 30. okt. .1806, prim. šenkl. por. matrike podi 15. okt. 1845), čigair starši so pa menda že živeli v Ljubljani (prim. Schiviz). Pri Codelliju se sme morda s:iponirati neko znanje slovenščine: zdi se, da je bil slovenščini nekoliko vešč tudi 'Fischer, ako mu prevodov inkriminiran,iih slovenskih pesmi iz Čbelice, Iki se nahajajo med alkti ter so po vrsti pisani z njegovo roko. ni priredil kdo drugi. Ekspeditni uradniki, ki so atkt »mundiraili«, (prepisali na čisto), kola-cioniraii in odpretnili na končno adreso, na vsebino sicer niso mogli meritorno vplivati, pač pa so mogli pospešiti dostavitev, dajati informacije itd. (Izmed njih so na aktih o čbelici ffiV razrešljivo zabeleženi: aldljuinkt Janez W a g n e r [prim. DS 1926, 156, 159, ,218, 253, 254, 284, 286]; kanclisti Franc Paul in [DS 1926, 253], Anton T o mi t z [DS 1926, 156], Janez Al. T h al 1 ih a m m e r [DS 1926. 156, .159, 218, 253, 254], in Juri N e p o z i t e k, ki je bil prideljen prezidiju: akcesisti Iginac Smrek ar [DS 1926, 218, 253, 2154], Jurij S c h m e i d, Aleksij Stamberg [DS 1926, 283] in Franc K and le t [DS 1'926, 254]; praiktikant Franc Z\veck). Besedia lokailnih cenzorjev, kaikor sta bila Čop (prim. o njem moj čl. v SBL) ali Andrej Gollmavr (gl. o njem. Zigon, DS 1925, 279—80). ki sta cenzurirala ad hoc na poziv gubernfal je bila za gubernij navadno odločilna, medtem ko je knjižni revizor, čigar posle je vršil Jurij P av š e k. obenem licejski profesor teoretične in praktične filozofije (prim. o njem Zigon, DS 1925, 280), predstavljal le organ, ki bi naj pazil na to, da ostanejo stva.ni, ki jih je cenzura črtala, res črtane. Beseda škofa W o 1 f a (prim. o njem roikop. biografijo iz peresa p. Benvenuta Chrobata v bibl. Ij. frančiškanov pod sign. 5943. 12 g 39: Lavrenčičevo biografijo iz 1882; iVBV J9011, 242, 370; Z1MIS 1907, 13. 16, 18; Veda! 1911, 169), ki na cenzuro posvetnih stvari ni imel oficialne ingerence, je mogla priti v poštev le v posebnih slučajih. P a v š e k, ki je med 23. in 28. marcem titobil od guibernija nalog, da si v cenzurni primerek rokopisa Čbelice IV zabeleži črtana mesta (šlo ie za rokopis A, meditem ko se je B vrnil avtorju), je pisal guberniju 28. marca 1833 v glavnem' res tako, kakor sta reproduciraiai vsebino v pismih Čop 28. a>pr. 1833 Kopitarju, Prešeren 29. apr. 1833 Čelakovskemu (Pavškov akt se je zabeležil v gubernijskem vložišču 29. marca 1833 pod št. 6637): »Im iRucksohlusse des Gub. Aktes */., womit das 4te Heft der krain. Zhbeliza zur Vormerkung herabgelangite, findet s Ich das gehorsame Biicher-Revision-Am,t aus nachstehenden 'Griinden verpflichtet, das hoihe k. k. Gu-bernium, um einstwei.lige Suspension von der E.rtheilung des Imprimatur auf obgedachtes Manuskript, und1 um die Einleitung einer Recensurierung desselben unterthanigst zu bitten: a) Schon beim fliichtigen Durchseihen fdter Dr. Preschern'schen Ge-dichte, faillen mehrere der Sittliahikeit anstossige Stellen auf, die dem CensoT Zhop entgatngen zu seyn scheinen, auch albgesehen, dal3 die Phan-tasie des Verfassers iiberhaupt. eine.n bedauerungswitrdigen moralischen StoB erlitten haben muB, da er ungeathtet, der, von dem Wiener Censor, gleich bey dem ersten Hefte, erhaltenen wohlmeinenden Warnung, fort-fahrt, sein Lieblingsthema) (sit venia verbo) die Sauglocke zu laute-n. b) Angenommen, dafi die anstoBige Ballade, »Der Rafeer und der Abt«, schon wirklioh einmahl in einer slovenischen Uibersetzung erschieneii \vare, so ,is;t sie hierlands gliickliohervveise unbekainnt geblieben; undl ein iirgendwo ctw.a begalngener Fehler soli wohl verbessert, aber nicht wieder begangen werden. Wahr ist es, dafi die ikrain. Geistlichkeit ihr Ansehen im Lande, und auBer demselben, dluroh ihr musterhaftes Benehmen sehr begriindet bat; soli es aber leichtfertigen Trotzkopfen deshailb gestattet werden, zur Auflosung des gliidklich bestehenden Verbandes zwischen tiirt und Schafen, Versuche zu rnachen? Wa:s Voltairs Satyr in Frankreich \virlkte, ist bekannt. c) Se Exzellenz, unser hochverehrte und allgeliebte Landeschef. haben die Dedikation der Zhbeliza gewifi nur in der Voraussetziung angenommen, dafi der Redakteur keine Beyt,rage annehmen werde, wodurch das so ruhmlich behauptete Ansehen Hochderselben vor der Nation herab-gesetzt werden konnte; was durch derley MiBgeburten einer verdtorbenen Phantasde an sich selbst, und vorziigliich dann unausbleiblioh geschehan wiirde, \venn die Geistlichkeit, als von Gottaiufgestellter Wachter der Sitt-lichikeit, und des den Vorgesetzten sdhuldigen Gehorsams, derley Schriften zu lesen verb.iethen, oder wohl gar zu verbrennen gebiethein miifite. d) endlich muB BucherJRevisions-Anit aus guten Grund.en unmaB-geblichst bemeriten, dafi Bibliothekar Zhop bey der Zhbeliza hochstens als Mit- und nie als alleiniger Cenzor zuzulassen ware.« Kaka osebna intervencija radi Čbelice IV v aik.tih izrecno ni omenjena, niti Pavškova pri škofu, niti škofova pri guvernerju; a za dvomi v pravilnost Čopove in Prešernove informacije ni vzroka. S p i e g e 1 f e 1 d je Paivšku sicer odrekal pravico do cenzuriranja, vendar pa v zmislu novih odlokov priporočal, da se pošlje Cbelioa IV na Dunaj v recenzuro ("rJi; prva seja 4. FV. ,1833; oprema, iz FIscherjeve, referat z datumom 6. IV. 1833 iz Spiegelfeldove roke); »Vermoge der dem hohen HoBkanzlei,dekrete vom 11. Juni 1781 angeschlossenem instruktion fiir den Biidher-RevisoT hat dieser auf die Zensur der Biicher, um deren Druck-bewilliigung angesucht w,i'rd, zwar keinen EinfluB zu nehmen, indem die Zensur dem hiezu von der Landesstelle bestellten Referenten zusteht, bei groBere.n Wer:ken aber der betreffenden Hofstelle voribehalten ist. Nachdem jedoah gegen das von der Landesstelle ertheilte ilrnprimatur Anstande erhoben werden, so \vare das M,anuskript der h. PoMzei- und Censurhof-stelle mit Bezug auf die ainher gelangten Prasidiiailschreiben vom 11. Hor-nung 1830 und vom 2. April 18311 mit der Bitte vorzulegen, dasselbe zur Vermeidiung fernerer Anstande recensurieren zu lassen.« (V izpopolnilo izvajanj v [Vedi 1911. 162.) Gube m i j je v dopisu, s katerim je sklenil poslati Čbelico, brez Pavškovega protesta, »najvišjemu policijskemu in cenzurnemu uradu« na Dunaj,, odločno branil svojega referenta, a Pavškovega predloga o Čopovi amociji niti omenil ni (ad 6637: seja, 6. IV. 1833: Schmidburgov expediatur 12. IV.; v ekspedit 13. IV.; rraund. 14. IV.; kol. Thalhammer et Smreikar; eksped. Wag,ner 16. IV.; v reg. 18. IV.; pisal Fischer, popravil in podpisal Spiegelfeld): »Das Gubernium hat die Drucklegung des 4ten Heftes der von Miiohael Kasteliitz hertausgegebenen krainisahen Zeitsohrift: Zhbeliza nach vorausgegangener Censurierung durch einen verlaBlichen der krai-nischen Sprache vollkommen kundigen Mann [od: »ei.nen ...« Spiegelfeldova korektura; prečrtano: »durch den hierortigen Lyceal Bibliothekar Mathias Zhop«] gegen dem bewiligt, daB die Ballade Ponozhnjak, in vvelcher einige unsittliche Ausdriicke vorkommen, weggelasen werde- Allein gegen das von dem Gubernium ertheilte Imprimatur sind Anstande erhoben wor-den, als ob noch mehrere anstossige Gedicbte in diesem Hefte vorkamen und die Tendenz dtieser Zeitschrift uberhaupt in moralischer Beziehung nicht zu billigen ware [od: »und...« Spiegelfeldov vrinek],, weshalb mam sich veranlaiit siehf, das in Duplo eingereiohte Manuskript mit Bezug auf die hohen Praesidialschr.eiben vom 11. Hornung 1830 u. 2. April 1,831 mit der Bitte vorzulegen, dasselbe zur Vermeidung fernerer Anstande recensurieren lassen zu wollen. [Ob strani:] NB fiirs Expedit. Das Exhb. N° 4974 ist: erledigt(?) ad N° 6637 aiuszutragen.« Pavšdk je olkoli ,28. marca 1,833 najbrž tudi dunajskemu cenzorju Kopitarju pisal, da ga pridobi za svojo sodbo o novem zvezku Čbelice: pod 25. apr. 1833 je zabeleženo namreč v Kopitarjevem dnevniku prvo pismo ljubljanskemu knjižnemu revizorju (ilstooniki II, 830). Da se je Kopitar takrat, torej še pred prejemom Čopovega pisma, že bil odločil za Pavška ter proti čbelid in Čopu, priča poleg .njegovih osoljenih opazk na rokopisu Čbelice IV (Veda 1911, 162—3), zlasti tudi njegov cenzurni list za policijskega prezidenta Sedlnitzkega na Dunaju z dne 26. apr. 1833 (v Li. »copia« z ekspeditno št.: 10979 in s svinčnikom: 3379 na obratni strani): »Kranjska Zhbeliza Die krainischen Rezensenten der friiheren 3 Bande [prim. DS 1926, 154, 216, 283] wollten zwar die Ansicht gelten machen, dafi eine Sammlung der Art nicht eigentlich fiir das Volk, 'das nur ikrainisch versteht, sondern vielmehr fiir die sogenamnten gebildeten Stadter, die auch deutsch und andere Sprachen verstehen, zur Unterhaltung bestimmt sey. Aber anderseits ist es nicht vveniger wahr, daB Liebeslieder ziemlich sinnlioher Natur, u. auch die Treue, folglich eben so burschikose Ober-setzung des »Kaiser u. Abt« von Biirger die lebhaftesten und gerechtesten Besohwerden dles Klerus amregen miuB. So auch da's Epigram S. 87 [— Ka-stelic, Pravi uzhenik; prim. Graif. 65, Čbel. IV, 62]. Mein Vo,turni ist daher, diesen 4. Band, de,n ich fiir den Herausgeber in margine beanmerkt habe, demselben ,b. M. zuruokstellen zu lassen, er mag ein anders redigiertes Manuskript einreichen. Und da die Lokal censur einzelne Stellen (z. B. wo von einem Kaufmann die Rede ist, der v. J. noch hausierte, und heuer schon Schlosser kauft, S. 6 [= Prešeren, Glosa, prim. Grafenauer, Iz Kast. zap. 32] allein richtig wurdigen kann, ob sie nicht etwa Pasauile aiuf die dontigen Einwohner sind', so ware vorher diese Lokal Zensur einzuholen und dann erst mit AnschluB ihrer Anstande, der \Viener obersten Zensur vorzulegen. Die S. 16. [= Prešeren, Romanza od Stermiga grada, prim. Grafenauer 40], 21. [= Preš. Romanza »d! uzhenza8 prim. Graf. 43] u. 63—70 [= Biirger-Tufhek, Zefar in opat, prim. Graf. 61] sind besonders obnox.« Kopitarjevo poročilo o usodi »vtooge Čbelice« na Dunaju je dobil Čop z neohrainjenim pismom' z dne 8. majaj 1833 (Istočniki II, 830; ŽMlS 1903, 101, 104), ki je bilo zadnje privatno pismo Kopitarjevo Čopu. Čop ,je ž-e večkrat pripravljal odgovor, a tudi, njegovo zadnje Kopitarju odposlano pismo ni ohranjeno (prim. Zigonov Pregled 25). Serija aktov, ki osvetljujejo cenzurni boj za Čbelico IV od onega dne naprej, ko je Sedlnitzkii prejel Kopitarjev cenzurni list, je v Ljubljani ohranjena, kakor sem jo suponiral pred 17 leti (Veda I, 163—66), naimreč: 1) poročilo Sedlnitzkega S c h m i d b u r g u z dne 2. maja 1833,, s 'katerim je bila poslana tudi kopija Kopitarjevega cenzurnega lista z dne 26. apr. 1833 (v Lj.'»praes. '10. (Maij 833. ,928/,p z«; vsebina se sklada v glavnem s prevodom v Vedi I, 163, a dodaj na koncu: »u. indem ich voraussetze, 'daB Hoehdieselben ihn [-= Kasteliic] in der ErSiillung dieser Obliegenheit fortan streng kontrolliren zu lassen bedacht seyn werden, habe ich die Ehre ...«); 2) p r e z i d i j al n a opomba, (»Praesidiial-Erin-nerung«) S d h m i d b u n go v a guberniju z dne 14. maja 1833 (Godellijev koncept 14. V. 1833; Schmidburgov expediatur 15. (V.; mund. nekdo z nečitljivim mi podpisom1; eksped. Nepozitek 16. V,.; vpis na guber-nijskem vložišču 17. V. pod št. vsebina 'se strinja z naročilom Sedl- nitzkega, 'le zadnji .stavek o potrebi kontrole nad Kastelcem je izpuščen); 3) zapisnik o g u h e r n i js k i seji dne 23. maja 1833, kjer se je obravnavala prezidijalna opomba ter sklenil1 odlok ljubljanskemu okrožnemu uradu z idne 1. jiunijai 1833 za vročitev Kastelcu (št. 10987; koncept je napisal in 'sopodpisal Fischer, podpisal Spiegelfeld; Schmidburgov expediatur 2. VI. 1833; v eksp. 3. VI.; mund. Zweck 5. VI.; kol. nekdo z nečitljivim mi podpisom in Scbmeid; eksp. 11. VI.; v reg. 1. VIII.; vsebina v skladu s prezid. opombo; 4) Kastelčeva vloga z dne 8. iai n. 1834, s katero je rokopis Čbelice IV, »le malo izpremenjen a pomnožen za več novih kosov« zopet predložil cenzuri, a obenem skušal paraielizirati Kopitarjevo cenzuro (vpis v gubernijskem vložišču 16. jan. 1834 pod tsV ; priložene so bile »Beilagen •/. bis 8/., welche ruokerbethen •vverden,« namreč poleg rokopisa A in B prevodi nekih Preš. ljubavnih, Romance od učenca, Gasel in pa srbske narodne o študentu, ki jo je Kopitar vkljiib ljiubavni vsebini hvalil v Wiener Jabrb. d. Lit. XXX, str. 166, dalje Stamičev prevod Biirgerjeve »Der Kaiser u. der Abt«, Čelakovskega ocena Čbelice iz ffi 9.-23. febr. 1833, Kopitarjev pamflet o Copu v IB 6. jul. 1833; Čopov odgovor Kopitarju v IB 27. jul. 1833; akt, čigar vsebina je mogla biti v Vedi 19.11, 164—65 po dunajskih aktih le medlo označena, zasluži, da Se v celoti objavi; 5) zapisnik o gubernijalni seji dne 23. jam. 1834, kjer se je obravnavala Kastelčeva vloga ter sklenil dopis Andreju Golim ayr ju za lokalno cenzuro (koncept dopisa ie napisal in sopodpisal Fischer, popravil in podpisal pod datumom 25. jan. 1834 referent Spiegelfeld; Schmidburgov expediatur 26. I.; v eks. 27. L; mund. nekdo z nečitljivim mi podpisom 14. II.; kol. Kaindler in Schmeid; eksp. 18. II. Wagner; v reg. 28. III.; po obrazložbi historijalta »werden Herr Professor aufgefordert, die Priifung vorzunehmien, und sich gutaohtliah zu aussern, ob gegen die Ertheilung der Druc!kbewilligung in moralischer oder politischer Beziehung ein Anstand obwalte. Die vom1 Herrn Professor geauBerten Bemerkungen werden sodainn saim't den zu reproduzierenden Commvnicaiten der h. Pohizey- u. Censur Hofstelle zur Final-Erledigung vorgelegt werden«; priloženi so ibiM: roko.pisa A in B, Kastelčev protest z vsemi 8 prilogami in kopija Kopitarjevega cenzurnega lista z dne 26. apr. •1833); 6) ocena G o i 1 mi a y r j e v a o Cbelici ;IV z dne 25. febr. 1834 (vpisana 26. febr. 1834 pod \W; posnetek v Vedi 191H, 165 po dunajskem izvlečku vsebuje vse glavne momente, vendar zasluži akt, da se v celoti objavi); 7) z a p i s n i k o g u b e r n i j a 1 n i h sejah z dne 6. in 15. marca 1834, kjer se je obravnavala Gollmayrjeva ocena z dne 25. febr. ter sklenilo poročilo za S e d 1 ni i.t z k e g a z dne 25. marca 1834, s katerim se je Čbelica IV s 13 prilogami zopet poslala na Dunaj v recenzuro (koncept poročila z datumom 15. marca 1834 je napisal in sopodpisal Fischer, popravil in podpisal Spiegelfeld; »Durch einst. Beschl. genehmigt. Ab\vesend H. Hofrath Gf Wolsperg«; Schmidburgov expedia'tur 25. 111.; v ekspedit 26. III.; mund. Tomitz 27. III.; kol. Kandler in nekdo z nečitljivo mi šifro; eksp. Wagner 30. III.; v reg. 9. IV; o vsebini gl. Veda 1911, 165—66); 8) odlok Sedlnitzkega Schmidburgu z dine 12. apr. 1834, s katerim se dovoljuje »omissis deletis« natis Čbelice IV (praes. 20. apr. 1834 podfll!; o vsebini prim. Veda >1911, 166); 9) zapisnik o g u b e r n i j a 1 n i h sejah z dne 24. apr. 1834 i n 26. apr. .1834, kjer se je obravnavali dopis Sedlnitzkega z dne 12. apr. 1834 ter sklenil o dil o ik okrožnemu uradu z dne 26. a p r. 1834 za vročitev Kastelcu o dovoljenem) tisku Cbelice IV »omissis deletis« v zrnislu Gollmayrjeve ocene (koncept odloka z datumom 26. apr. 1834 je napisal In sopodpisal Fischer, podpisal Spiegelfeld; »unter dem Vor&itze des H. Hofrath.es [Welsperg] durch einst. Bschl. genehmigt. Abwsnd. GR Gf Saurau«; obravnava označena za »dringend«; Welspergov expediatur 27. IV.; v ekspedit 28. {V.; mund. neki »Weftb.« 1. V.; kol. Kandler in nekdo z nečitljivo mi šifro; eksped. Wagner 2. V.; »Gesehen und das Duplikat A, riickbehalten. K. k. Biicher-Revisions-Amt Lalibach den 10. Maii 1834. Pauschek« m. p.; v reg. 19. VI.) Tako je moral Pavšek po boju, ki je trajal nad leto dni, na aktu samem priznati svoj poraz. Janez Šlaker za 6 let starejši od Copa (r. v Kamniku 1791) je bil od 1817 uršulinski spovednik, od 1825 obenem vodja lj. normalke (DS 1900, 21). M. Ignacije r. grofice Engelshaus, o kateri so 1839 govorili, da bi bte ž njim1 v blagoslovljenem stanu (Jelovškova, Spom. 66), 1833 še ni bilo med lj. uršulinkami (r. 9. apr. 1810, prof. apr. 1834, prim. Levčevo »Preš. mapo« v lj. Študij, knjiž.). ,V ičružbi Kopitarja, Dobrovskega, Metelka. Ravnikarja in Kalistra se je 1820 udeležil menda na Dunaju posvetovanja o novem alfabetu (Slomšek, Življ. Mat. Ravnikarja 1845; Burger, Carinthia 1831, str. 104 ga ne omenja. S škofom Gruberjem sta bila prijatelja, medtem ko Wolf do njega ni imel pravega zaupanja (DS 1900. 22). Po vsej priliki se sme sklepati, da je bil Šlakar, kar se tiče cerkvene discipline in cerkvenega prava, janzenist. iFriedrioh Wilh. Valentin Schmidt (1787—1831), kustos kraljevske knjižnice v Berlinu, je bi.l literarni zgodovinar, ki je objavil med drugim: Balladen u. Romanzen Biirgefs, Stolberg's u. Schiller's auf ihre Ouellen zuriickgefuhrt, Berlin 1827 (ADB XXXII, 14). Ker Študijska knjižnica v Ljubljani (knjige nima, jo je imel Čop menda sam. »Jak on« je Jakob Zupan (gl. spredaj str. 179), ki je bil izza sredine 1832 zapleten v novo pravdo, a od jeseni i. 1. suspendiran s plačo. Tudi 1829—32, ko je vladala sprava med njimi in Albrechtom (prim, pesem k obnovitvi novomeškega kapitlja 25. Isept. 1831, iMairn XV, 43), je ostal zvest svojim janzenističnim in raicionalističnim nazorom (prim. voščilo Poklukarju k 19. marcu 1832, ZMS 1906, 187; 101. epigram, LZ 1885 , 349; Herberstein Karel, LZ :1885, 350), a brzdal je svojo razdražljivost. Ko pa je 1832 pri prošnji za kanonika t propadel njegov prijatelj Pavšek, a prodrl Praipro-tnfflfl, je Zupan izgubil vsako razsodnost. V osvetljavo pravde, ki je nastala radi Zupanove pridige pri sv. Petru dne 29. jun. 1832 in radi njegovega obnašanja pri izpitih pred 2. avg. i. 1., bode treba Prijateljevo razpravo (ZMS 1907), ki je pisana na osnovi dunajskega gradiva, izpopolniti s pomočjo ljubljanskih arhivov, zlasti gubernljalnega (gl. spredaj str. 183) in škofijskega. Dveh važnih dokumentov sem iskal sicer tudi v Ljubljani zaman: besedila Zupanove inkriminirane pridige .in pa zapisnika preiskovalne komisije iz dobe od 6. dec. 1833 do 5. apr. 1834. Pridigo je imel v prepisu tudi p. Benvenut Ghrobat, a jo izgubil, ker pravi sam: »Legi quidem ccncionem et diu haibui, verum per transmigrationes perdidi« (biografija A. A. Wolfa iz 1859 str. 61; gl. niže str. 193). Dekret dv- štud. komisije z dne 10. arvg. 1832 o suspenziji Zupana ni zatekel v Ljubljani, ker je po 11. arvg. 1832 potoval po Koroškem (izpričan za aivg.), Štajerskem in Hrvaškem (izpričan 16. sept. 1832), nato pa odšel na Dunaj, kjer je ostal do 14. febr. 1833, ko je na uradno urgenco moral odpotovati proti Ljubljani, kamor je prispel kmalu po 21. marcu 1833. Vsa'j: nov. 1832 je bil z Dunaja v korespondenci s Pavškom. V Ljubljani je ostal pa le do 13. jul. 1833, ko je odpotoval zopet na Dunaj; menda: 14. okt. 1833 je moral kreniti proti Ljubljani, kjer je bil vsaj že 29. okt. 1833 ter ostal do konca dec. 1835, ko je po neugodni rešitvi prošnje z dne 30. okt. 1835, da bi smel ostati v Liubljahi vsaj še ido spomladi 1836, moral iti v iprognamstvo v Celovec, kamor je dospel 1. jan. 1836. 3. Ko je Čbelica IV v začetku jul. 1834 bila dotiskana (2igon, Pregled 30), si je KasteMc prepisal sledečo nje oceno z dne 2:6. avg. 1834: [Prefhern] GIosa [Prefhern] V" Sonett [O Verba] [Prefhern] bei den iibrigen 5 Sonetten [Prefhern] Romanza [od dohtarja] /Prefhern/ detto [Romanza od uzhenza] [Prefhern] Strunam [Prefhern] Gasele Seite 3 Geht an „ 6 do S. 7—11 [Popotnik pride, Hraft, ki na tla, Komur je [rez zhe dota, Shivlenje jes zha, Zhes tebe vezh] Ist schon. S. 12 Von Hanker zu verbren* nen. 14 zum verbrennen. 16 Scheint zur Ausgelassen--heit zu spornen, wird deswegen miftbilligt S. 18[—24] Von Hanker zu verbrens [Jarnik] Kref [Kofmazh] Prilika [Kovazhizh] Sonze [Schiller-Tu[hek] Mladenezh per potoki [Burger-Tufhek] Zefar in opat [is ftariga rokopifa] Medved etc. [Kafteliz] Odlafhavez [Kafteliz] Sonett [Kafteliz] Premifhlevavez S. 25 Ist schon ,, 29 Statt zu ernstlichen gibt es nur zu lacherlichen Ermahnungen Anlafi, da: her kann nur mi[ibilligt werden. ,, 30 Ist schon (: Ebenso die 3 darauffolg. Gedichte: [= Schiller - Levizhnik, Hrepenenje; Levizhnik, Sonet; Shemla, 28. Jutro Velziga Travna 1828]:). ., 37 Obschon schon ist, gibt zu unmoralischen Gerei de Anlafi und macht dieses Biichel verwerf-. lich. „ 39 Macht Klostergeistlich; keit lacherlich —• verdient daher durch Hanker ven brannt zu werden. „ 48 Ist schon. (: Ebenso die 3 darauf folg. Ged. /= Kafteliz, Natura; Holty-Kafteliz, Grob; Kafteliz, Sonze] :) „ 57 Der Inhalt ist gediegen, doch die Moralitaten nicht befordernd, daher nicht gebilliget, „ 59 Ist schon. „ 60 Geht an. /Kafteliz] Puftno sdihov. [Kafteliz] Epigrami. [Supan?] Starozhefke narodne pefmi [Supan?] Is Oglafa etc /Supan?] Serbfke IVodnik] I [krize [Vodnik] Anakreonta . .. [pefmi].. Balade ino Pefmi [narodne] „ 61 Mac h t oder gibt Gele; genheit zur unsittlichen Gerede daher zu veri brennen. „ 62 Ist schon. „ 66 Geht an „ 69 Geht an „ 71 Gibt Gelegenheit zur la= cherlichen Gerede, daher vom Hanker zu ver* brennen. „ 75 Geht an „ 78 Geht an „ 83 Ist schon Wo der Leser das Wort aus dem Gebrauche nicht wei[i: sondern dasselbe wie es nackt gedruckt erscheint, zu lesen gezwungen ist, wie es bei diesem Btichel und bet allen Gedichten der Fall ist, da zeigt sich der Vorzug der neuen vor der alten Slovenischen Ortographie in einem hohen Grade. Laibach den 26. August 1834. Ime avtorja rolkopisne kritike o Čbelici LV, ki je prišla na neki način v roke Kastelcu, bi nam mogel odkriti le kak izredno srečen slučaj. Da je bil duhovnik, zato govori tako vsebina kakor tudi tradicija; odstavek o pravopisu priča, da gre najbrž za metelčičarja; izbor obsojenih tekstov spominja na Pavškovo in Kopitarjevo cenzurno mnenje; »sežiganje« po biriču in brez njega imai sporednico v Pavškovem protestu z dne 28. marca '1833: po naglašeni zavzetosti za menihe pa bi človek skoraj (sodil, da kritik .ni bil janzenist. Tudi Jurčičeve osoljene opazke, ki jih je s svinčnikom' napravil na rokopis, pričajo, da' je imel za kritika nekega duhovnika (nadpis, opazka ■k oceni Cesarja in opata, beležka k obsodbi srbskih narodnih). Jurčič nam ni zabeležil, kdo mu je dal rokopis in kdaij. Ni izključeno, da gre za odlomek iz gradiva, ki ga je dobil, ko mu je odbor pisateljskega društva tik predi 29. apr. 1873 izročil uredništvo nameravanega Prešernovega albuma (SN št. 47 z dne 26. febr. 1873; št. 99 z dne 1. maja 1873; Soča 8. jan. 1874; SN št. 9 z dne 13. jan. 1874). * * * O janzenistih, kakor so se začeli uveljavljati na Kranjskem izza vladi-'kovanja Karla iHerbersteina (SBL 304—43), je fiksiral Čop 1831 sodbo (ZMlS 1899, 109, 147—48), ki je vpliv te cerkvene struje na slovensko kulturno življenje slikala v ugodni luči ter se Vidno razlikuje od sodbe, ki odmeva 1833 .lk Čopovih konceptov 'in pisem' Kopitarju (gl. spredaj str. 181: ZMS 1903, 99, 100, 102, 105) in Prešernovega Čelaikovskemiu (LZ 1S82, 49—151). Ko je s 31. otot. 1824 novi vlaidSka1 Anton Alojzij Woilf vzel v posest ljubljansko škofijo, je bilo med 27 duhovniki, ki so delovali ali bivali v Ljubljani (gl. 'Caitalogus deri), vsaj 16 janzenistov 'in komaj 7 izrazitejših nejanzeniistov. V rokah janzenistov je bila večina duhovniških mest v Ljubljani, ki so blila pomembna radi vpliva na orientacijo ostale duhovščine. Toda izrazitih janzenistov Zupanovega! kova je bilo med Slovenci vedno malo, in skoraj je vprašanje, ali je izraz »janzenist« za večino slučajev Prešernove 'dobe sploh upravičen, ker so vsi zagovarjali le rigorizem za zakramenta pokore in Rešnjega Telesa, medtem ko se jih je z osnove zagovoru jožefinskega cerkvenega prava in liturgičnih reform že več odmi-kailo, a stavkov o odrešenju, milosti in svobodni volji, ki jih je Rim označil za zmotne, v publikacijah teh kranjskih »janzenistov« mimo neznatnih izjem sploh .ni bilo (prim. razpravo Fr. Ušeničnika; Rigorizetn naših janzenistov, BIV III, '1923). Na drugi strani je pa bilo tudi med posvetno antijanzenistično kranjsko duhovščino vkljub popuščanju vlade in vkljub dejstvu, da so .škofje zopet imeli nadzorstvo nad bogoslovnimi študijami in cenzuro teoloških opisov, šele malo predstavnikov metliškega ali takega hofba.ue.r-janskega katoličanstva, kakor je bil Baraga, ki je prišel 1824 študirat v WM jamsko (bogoslovje (SBL). Ko je z 11. jul. 1827 v Ljubljani pri frančiškanih začela delovati nova bratovščina »Frommer Verein diet Gesellschaift des sussesten Herzen Jesu,« ji je bil na čelu »čevlja:r iz predmestja Gradišče« (ZMS 1907, 13), namreč Janez Pleschko (posestnik hiše v današnji Hilšerjevi ulici 12), med člani pa razni laiki (kot edini reprezentant Prešernovega kroga slikar Langus), medtem) ko iščete kakega ljubljanskega posvetnega duhovnika tu zaman (btatovščinska knjiga v arhivu pri lj. frančiškanih). Vse kaže, dia je bilo med kranjskimi nasprotniki janzenistov-skega rigorizma! več takih posvetnih duhovnikov, ki so se obenem' oklepali janzenističnega cerkvenega prava in jatizenistovske ideologije o reformirani liturgiiji, gesla metliške stranke o potrebi romanja, bratovščin itd. pa odklanjali. Tak duhovnik je bil v tej dobi še po vsej priliki tudi sam vladika \Volf, ki je pomagal preganjati Barago radi propagiranja bratovščin, Zupana radii janzenizma in racionalizma, družil z mržnjo do janzenistovskega ngorizma in do janzenistovske kljubovailnosti respekt do tendenc, ki jih je vlada ali v resnici imela ali po njegovih mislih gojila, a1 do Rima in do insltlitudij, ki bi po mislih Rima naj bile pomagale v Avstriji odpraviti ostanke jožefinske ideologije, kazal neko rezerviranost in hladnost. Janzenisti, ki so skrbeli skoraj sami za kranjski slovenski šolski repertorij (Metelko, Zallokar, Švab, Jer.in, Jelovšek, Burger, nejanzenist je bil le Andrej Albrecht), so se še zelo brigali tadii za. cerkveni repertorij ^(Bedenčič, Švab, Traiun). Pri nasprotnikih janzenistov tvorita navidtušena delaželjnost Baragova in pa sveto leto, ki se je začelo 30. aipr. 1826 (IiMK 1907, 17), izhodišče novih prizadevanj za cerkveni repertorij. 'V tradiciji, da so se janzenisti pamBšIjali praznovati sveto leto, bo po vsej priliki precej resnice (Benkovič, Slovenec 4899 št. 27), kajti janzenisti so bili nasprotniki odpustkom in privilegijem spovednikov. Literarna aktivnost, ki so jo razvili kranjski nejanze-iiiisti v skrbi za cerkveni repertorij po 1826, je bila opaizljivo živahna ■(Potočnik, Dolinar, Baraga, Albrecht, Veriti, Cigler [corrige o njegovi orientaciji SBL 80], Vonča, Ran t Rozman, fio.lzapfel itd!.). V evidenci je treba imeti dejstvo, da diferenciacija v janzeniste in antijanzeniste o sodelovanju pri raznih necerkvenih akcijah navadno ni odločala. Homeopatl, ki metelčici »niso mogli pomagati« (Preš.), so šteli med svoje pristaše duhovnike obeh taborov:, tako nejatizeniste (tak homeopat je bil na primer Potočnik), kalkoir tudi janzeniste (tak je bil menda Ignac Talenčič, r. v ,Lj. :14. jul. 1797, ord. 1820, po raznih drugih službah kaplan v Komendi, ko ga je distriiktni fizik kamniški naznanil, da ruje proti zdravnikom ter zamemiaTja svoje dolžnosti, radi česar je M 1835 v korekciji p.ri frančiškanih, potem prestavljen k Škocjanu, končno radi vračarstva obsojen na zapor, prim. škof. arhiv v Lj.). —• Benkovičeva nekritična supozidja, da bi bila na Kranjskem priznanje k janzenističnim načelom in •pa delo za slovenski literarni preporod nezdružljiva1 v isti osebi (Slovenec li899, št. 27, 128, 31: po njem' Erjavec, Ob šestdesetletnioi Blaž Potočnikove čitalnice, 13—114), se mora razbiti ob goli konstataciji, dal sta bila janze-.nista Ravnikar in Zupato, o katerih pač riikdo ne bo trdil, da' je njuna prepo- roditeljska orientacija zaostajala za Baragovo ali Potočnikovo! — Med aktivnimi metelčičarji so imeli sicer večino janzenisti (Metelko, Zalokar, Burger), vendar je bil med njimi tudi nejanzenist (Potočnik), medtem ko je janzenist Zupan započetnik javne opozicije proti pravopisu janzenista Metelka. • Pri Čbelici so sodelovali pristaši milejše prakse, namreč Potočnik (1). Holzapfel (I—TI), Cigler (II—III), Zemlja (III—IV), a obenem tudi odi prve knjige naprej janzenist Zupan, od druge mladi njegov somišljenik Jožef Ev gen KovaeiS (ne Emanuel fcakoir Marn XV, 7 in XXIII, 82; po abs-olviranju gimnazije v Novem: mestu je bil 1827/28 v Lj. filozof v I. letniku. 1828/30 je menda' študije prekinil, 1830/31 je bil v II. letniku filozofije, 1831/32 v Lj. teolog prvega leta, gl. kataloge), ki je po dogodkih izza 29. jun. 1832 demonstrativno proslavljal Zupana in njegovo orientacijo (prim. Mam XIV, 49—50). -dobil- od škofa ukor ter prosil za odpust v lavan-tinsko škofijo (ordin. vložišče št. 1260 ex 1832). Sodelovanje janzenistov Zupana in Kovačiča pri Čbelici opozarja, da erotične poezije niso vsi janzenisti tako brezpogojno obsojali kakor janzenist Pavšek v protestu iz 1833, ali protektor 'samostanov v oceni iz 1834; v isto smer kažejo tudi Čopove beležke o orientaciji Šlakarjevi (spredaj str. 181) ali njegovo poudarjanje, da je le »malo janzenistov pristašev Burgarjevih in Metelkovih« (ZMS 1903, 100). Gotovo b-i pa bil povsem napačen tudi sklep, da bi bili o erotični poeziji imeli vsi pristaši milejše spovedne prakse slično mnenje, kakor Zemlja, :ki je ostal Čbelici zvest, ali Gollmayr, ki je imel sicer silno rahlo vest ter videl moralno škodo mnogo-kje, kjer je ni bilo, vendar pa dopuščal erotično poezijo, če »se odlikuje po posebno spodobnih izrazih«, a na vprašanje o zavestno-nemoralni tendenci Prešernove poezije moral odgovoriti negativno (prim. spredaj str. 187 in Veda 1911, 165). Ako so pravilna izvajanja Fr. Ušeničnika (in po moji sodbi so pravilna), da »se iz janzenistovsikih knjig ne da posneti«, »da bi bili janzenisti posebej rigorozni v presojanju kulture, umetnosti, zlasti literarne umetncsti« in da »umetnost presojajo janzenisti, vprav tako kakor zmerni moralisti, ne estetično. ampak samo nravno, po tem, kako vpliva umetnost na naše nravi« (BV III, 49), potem sta upravičeni tudli dve domnevi: da bi bil sodbo janzenista Pa^vška iz 1833 in pa- oceno iz 1834 mogel napis-ati tudi mnogoka.teri kranjski nasprotnik janzenistovskega rigorizma; in da za vznik take orientacije janzenizem sploh ni bil potreben. Četudi je .bilo v slovenski narodni poeziji mnogo takega blaga, je šlo v umetni poeziji za novuim In po v-sej prlilikS se je marsikateri slovenski duhovnik, talko janzenist kakor zmerni m-oralist, Iki ga erotična poezija v nemškem ali kakem drugem jeziku ni mnogo motila, zavzet vprašal, ali je ta »novost« tudi Slovencem res potrebna. Sodim, da so bili duhovniki, ki so se m/ogli brez pridržkov sprijazniti s to novostjo, sploh v manjšini. Saj se je skušala misel na erotično poezijo istodobno paralelizirati tudi na Štajerskem in Koroškem (prim. Dajnkove »Posvetne pesmi« iz 1827 in Ahaeelj-Slomškovega konkurenta Čbelici iz 1833 in 1838). Razvoj situacije po 1834 tem podmenam ne nasprotuje. Jatazanistom pri preiskavah proti Zupanu in Valenčiču ni uspelo, da bi bili spravili škofa v resno zadrego, čeravno so si zoper njega »dovoljevali pogoste napade, k.i so bili taki, da se niso mogli sprejeti v komisijski zapisnik«. Najbrž so operirali janzenisti tudi z namigavanji o govoricah, ki so se tikale škofovih odnošajev do grofice Stubenberg (prim. Veda 1911, 70: šlo je za grofico Frančiško Stubenberg, r. HeiB okoli 1796, soprogo gubernijskega svetnika grofa Leopolda St., ki je umrl v starosti 70 let v Lj. 18. nov. 1839, medtem ko je grofica živela še do 3. ma-rca 1868, prim. Schiviz, Krain 131, 212, 216). Mo-rdai je bilo to že v Zupanovi pridigi. Wolf odnošajev do grofice Stubenberg menda tudi po 1835 ni izdatno izpremenil, ker jih omenja 185/9 tudi p. Benvenut, škofov zadinji spovednik: »Multa quoque de suspecto consortio per Dioecesin promiulgabantur, cujus-dam Cotnitissae non natae sed per mattrimonium titulo hoc gaudentis. Vapulabat per plures annos farna; tandem cautior factus — serpebat tanien virus et gens assueta1, non tam aegre tulit factum tamen, 'da.tumque scan-dalum. Hinc multos ante annos ipsi factum a Carnioliae insigni poeta D. Dre Juris Francisco Pre... •. epiitaphium veridicum fuit: Zapustil boš ti svoje zlate,/ Pripravljena je jama za-te;/ Odločen tam od jalove debele,/ Sam ležal bodeš brez škofele. —/ Nam ossa hujus non in comuni coemeterio a,d S. Christophori, sed in eccla cath. quiescunt. Sacerdotes haec obser-vantes profeoto seandalizati sunt, et a quibusdam hic agendi et vivendi modus, tacite latus, tandem ab uno, habita concione ad S. Petri festo ipso die S. Petri ainno 1829 [recte; 1832] ignein accendit, qui quidem extinc-tus, calidas cineres diu aluit... Interim [5. II. 1859] neptes et aliae Dominae, quas inter nota, visitaverunt. Post mediam noctem sensibus privus (deliria venere) jacuit. Sexta Feb. mame 8va veni hora, et s-ta-tim extreme ungen-dum dixi... Domum repetens oirca 9Vs denuo adivi, ibique dominantem inveni, et orare prohibentem Dominam Conclavi montiam Comitissam, cui idicenda dixi. Wer kann uns verbiten zu bethen...« (biogr. Wolfa str. 60^61, 69; prim. pa tudi drugačno sodbo, ki sta jo imela o tem razmerju škof Ravnikar in nakelj&ki župnik Blaž Blaznik, IMK 1907, 31). Zdi se, da janzenisti govoric proti škofu Wolfu pozneje tudi radi tega niso mogli več taiko izrabljati, ker se je začelo tudi o nekaterih izmed njih marsikaj šepetati (prim. spredaj str. 18S govorice o Šlakarju in m. Ignaciji, a v oni redakciji spominov Prešernove hčere, ki se nahaja v Stud. knjižnici v Levčevi »Prešernovi mapi,« poročilo o Dagarinovi hčerki, ki bi jo bil vzel 1842 seboj v Kranj). Nedvomno je bil uspeh Wolfove osebne politike, da je bilo na odločilnih duhovniških mestih v Ljubljani vedno manj duhovnikov z orientacijo, ki bi bila dišala po rigorizmu, janzenizmu in jožefinskem cerkvenem pravu. Febr- 1843 je bil med ljubljansko duhovščino prepir, o katerem si je zabeležil nakeljsikii župnik Blaznik, pač po informacijah Dagarinovega. naslednika dria. Matija Lebna, profesorja za moralno teologijo, ki je bil 25. febr. i. 1. v Naklem (IMK 1908, 170), v svoj dnevnik sledeče: »28 Februar 1843. Streit in Laibach zwischen H. Cainonicus Paushek einerseits, und zwischen den theologischen Professoren u. der Dompfarrgeistlichkeit anderseits in Betreff einiger Grundsatze. Ersterer behauptete die alten wahrhaft kirch-lichen [od »die alten...« napisano nad črto, prečrtano pa: »die Josephi-nischen Neuerungen«], die Letzteren aber die unmitte.lbar vor Josephs Regierung herrschenden Grundsatze« (prevod g. I. Vrhovnika, ki mi je oskrbel nemiško besedilo, v JMK 1907, 23; zdi se. da je prečrtano besedilo o »jožefiinskih novotarijah« spomin na dikcijo Blaznikovega informatorja, novo besedilo o »'starih, res cerkvenih načelih« pa priča o Blaznikovi orientaciji). Medtem ko je torej Pavšek, 1842/43 obenem rektor liceja (Schem.; rektor je mogel biti tudi neprofesor), še bil vedno zagovornik jožefimskih načel in pač tudi rigorizmai, bi bili v nasprotnem taboru profesorji bogoslovja Jurij Zupan, Jerin, Poklukar, Pogačar, Klančnik, Pole in Leben ter šenklavška duhovščina župnik Karel Zorn, kaplani Janez Toman, Jurij Tome, Janez Marinko in Jožef Zupan, zakristan Jurij Rihar in celo Metelko (lic. profesor in obenem šenklavški katehet). Zupan sam, ki je smel izza srede 1845 spet hoditi na Kranjsko (IMK 1908, 174, si.), se je na starost preorientiral: koj ob prvem obisku v Naklem je Blazniku vpričo kaplana Šokliča »priznal, da je kriv« (174), dne 9. sept. 1846 je pri Wolfu osebno »prosil za spravo« ter dobil od vladlke sedaj (175) lin vsaj še tik pred' 14. avg. 1847 po 50 gl. (176). V.kljub napredovanju antijanzenistovske ideologije pa odpor proti erotični poeziji vendar ni slabel, ampak ostal tako ja(k, da je bil- poleg momentov iz narodne borbenosti lin organizacije glavni činiitelj, ki je ustvarjal atmosfero, v kameri je zvezda Koseskega za nekaj časa mogla zatenmiti Prešernovo. Fr. Kidrič. K zgodovini kralja Sama in njegove dobe. J- J. Mikk-ola je v zadnjem zvezku Archiva fiir -slavische PMlologie, 42. 1 (192'8), str. 77—97, objavil študijo, s katero hoče -podati -donesek k vprašanju, ali so bivali Slovani, h katerim je prišel frank-ovski -trgovec Samo, severno ali južno od Donave. V zvezi s tem načenja tudi več vprašanj, ki stoje le v bolj oddaljeni zvezi s predmetom, ki nam ga napoveduje naslov njegove študije: »Samo und sein -Re-ich«. K izvajanjem Mikkolinim hočem napisati par pripomb in dodati svoje mnenje o nekaterih vprašanjih iz zgodovine kralja Sama in njegove dobe, katerih se je Mikkola samo d-otaknil_ Na tem mestu nas zanimajo samo historična vprašanja, katera s-toje v ožji zvezi z zgodovino Slovencev i-n njihovega ozemlja v dobi kralja Sama. Mikkola misli, da se je trg-ove-c Samo, čigar domovino stavi po pravici v okraj mesta Sens (pa-gus Senonago, Senom-ais), p-od-a-1 ne k severno od Donave, temveč k južno od te reke s-tanujočim Slove-nom, to je Slovencem, in sicer preko današnje Švice, Vorairlberga, severnega Tirolskega i>n Salzbu-rškega. Kct razlog, da je Samo ubral to pot, navaja Mikkola napetost, ki je baje takrat (623/624) vladala me-d avstrazijskim kraljem Dagobertom iin njegovim očetom, kraljem Chlotharjem, od katerih je vsak vladal nad -delom frankovske države. T-o.da vir za to dobo in ta1 dogodek, takozva-ni Fredegar, še nič ne poroča, da bi ta napetost obstojala že leta 623/624, ko se je v 40. letu kralja Ohlotharja Samo podal na pot proti vzhodu (IV, 48), temveč ,nam šele k 42. letu kralja Chlotharja, to je k letu 625/626 poroča, da je šele potem, ko je Dagobert »iz spoštovanja do kralja in na očetovo povelje spoštljivo« prišel na očetovo državno ozemlje -in se tamkaj oženil s hčerjo očetove žene, tretji -dan po poroki nastal med očetom in sinom prepir radi Dagobertove zaihteve, -ki je šla za tem, imeti zase celokupno Avstralijo, ne pa sam-o en -del, da pa so ta prepir fran-kovski velikaši kmalu poravnali. Analistično zasnovana Fredegarjeva kronika nam sporoča poravnavo že k 42. letu Chlotharjeve vlade, to je k 1. 625/626 (IV, 53). Mislim z vsemi, ki so se do sedaj bavili s tem vprašanjem, da se je frankovskii trgovec Samo p-o-dial k Slovan-om severno od Donave, ne p-a po potu, katerega zagovarja Mikk-ola:, k onim južno od Donave. -Samo je mogel potovati ob velikem in prastarem -trgovskem potu, -ki so ga takrat uporabljali in je vodil iz severne Francije preko Mainza, Hessena v Turingijo in na Labo (A. Dopsch, Wirtsohaftliche und so-ziale Grundlagen d-er europaischen Kul-turentwicklung. II, 1924, 463: K. Sch"-macher, Siedelungs- und Kulturgeschichte -der Rheinian-de, II. 1923, 241). Za Samovo trgovsko ekspedicijo imamo druge vire, ki nam podajajo paralele k Fredegarjevemu poročilu in ga postavljajo v srediino, v kaiteri ne izgleda eks p edicija severnofraincoskegai trgovca v oni dobi in v smeri proti vzhodnim deželam prav nič posebnega ali neverjetnega. V bližini Sensa, Samove domovine, cvete v njegovi d-obi trgovina, tako okoli leta 600 v Verdunu, dalje v St. Denisu, Orleansu in Toursu. Trgovci so domačini, bogati in ugledni ljudje. V S-t. Denisu se za kralja Dagoberta shaj-ajo trgovci od severa .in juga (Do-ps-ch, 1. c., 447, 459, 468). Samo ni bil mogoče po rodu Slovan, kakor so mislili mnogi. -Njegov prvotni trgovski poklic se prav lepo sklada s poročili o njegovih rojakih-trgovcih v njegovi severno-francoski domovini. Bil je po vsem načelnik neke take trgovske karavane, -k-i se je podajala po trgovskih poslih proti slovanskemu vzhodu. Za razlog, da je prišel Samo najprej k Slovanom južino od Donave smatra Miikkola tudi ime Winedi, češ da ne more veljati za češke Slovane, kajti tii se v virih imenujejo vedno le Beu-Wmid,i, Beehami in podobno. Kar se tega tiče moram reči, da se Slovenci v virih 6„ 7. in 8. stol. imenujejo najčešče Sclavi, Sclabi, le posamič Sclauani, Sclauoni (zemlja je Sclautinia), izraz Winedi, Vinedi rabi za Slovence edino le Fredegar na enem mestu (IV, 72), toda ravno njemu so Winedi, Winidd, Wenedi in podobno poleg Slovencev ravno tako severni Slovani okoli Wogastisburca, ki ga Mikkola s Sedlačkom išče na Češkem (Uhošt, Purberg), dallje v Turingiji in ob mej.i Saksov (IV, 68, 74, 75, 77, 87), torej češki Slovani prav tako kakor turinški in polalbski Sclavi, Sclavini, Esclavi rabi Fredegar manj pogosto kot Winedi, Winidi, sicer pa tako, da so mu Sclavi -- Winedi. Za Slovence v virih 6.—9. stol. ne najdemo, razen nai citiranem mestu pri Fredegarju nikdar imena Wiinedi. razen enkrat, ko se Slovani ob Donavi pri Mel-ku in Pochlarnu imenujejo poleg Sclaui tudi Uuina-des (Gradivo za ,zgod. Slov., II, 110, leta 832), ali za te Slovane od Donavi ni gotovo, da li jih je prištevati k severnim ali južnim Slovanom. Poleg tega se pa v Samovi dobi enkrat imenujejo Slovenci »Venetii qui et Sclavi« (Viita s. Co'1'umbani ahbatis Bobiensis, nastala okoli leta 618, Gradivo, I, 151) in sredi 8. stoletja enkrat W:andali (Vita ss. Marini et Anniani, nastala okoli leta 750, Gradivo, I, 190). Ta dva povsem osamela primera sta nastala iz neznanja in mešanja pojmov, enkrat Slovencev z antičnimi Veneti, prebivalci Venecije, drugič z germanskimi Vandali (Niederle, Slov. starožitnosti, I, 45, 52, III, 34, Mamuel de 1'antiiquite slave, 233). Mikkola uporablja za svoje mnenje glede Samovega prihoda in postanka njegove države med alpskimi Slovenci tudi mesto Fredegarjeve kronike (IV, 58), ko ta k letu 629/630 poroča, da so narodi ob slovanski in avarski meji prosili kralja Dagoberta, naj podvrže Avare in Slovane do meja bizantinskega cesarstva. Res nam je v narodih, ki prosijo Dagoberta pomoči, misliti v prvi vrsti na Bavarce in njihove sosede, ki so mejili na Avare in Slovene južno od Donave, ti pa zopet v Istri in ob spodnji Donavi ob bizantinsko zemljo. Toda ne zdi se mi nujno sklepati na podlagi tega mesta pri Fredegarju, da je Samov prihod dn začetek njegove oblasti iskati južino od Donave. Verjetno pa je, da je Samo takrat (629 do 630) imel v okviru svoje zvezne države že tudi alpske Slovene. Mikkola je ponovno opozoril na važno letnico 629—630, ko so naroda ob avar-sko-slovanskih mejah prosili kralja Dagoberta, naj razširi svojo oblast preko Slovanov in Avarov do bizantinskih meja,, da se je to zgodilo par let po velikem porazu, ki je 626. stri pred Carigradom avarsko moč. -Iz prošnje narodov ob avarsko-slovamskih mejah, naslovljene na kralja Dagoberta, je razbrati frankovsko ekspanzivno tendenco, usmerjeno proti vzhodu iin jugovzhodu. Franki hočejo očividno uporabiti ugodno priliko avarske nemoči in razširiti svojo oblast proti vzhodu in jugovzhodu do bizantinskih meja preko Karantanije, ki je takrat po vsej priliki že spadala v okvir Samove države. Na zvezo med Samovo Karantanijo, prošnjo narodov za pomoč, naslovljeno na kralja Dagoberta, in langobardsko vojno pomočjo leta 631. je opozoril že L. Flauptmann (Politische Umvvalzungen unier den Slovenen, Mitt. d. Instituts f. osterr. Geschichtsforsch., 36, 1&15, 250—253). Kralj Dagobert je pri svoji ekspanzivni akciji »usque ad manum puhlicam«, to je do bizantinskih meja1, pravzaprav obnavljal samo to, kar je frankovsika država že nekoč, za njegovega prednika kralja Theudeberta 534—548, imela, ko je v Panoniji mejila na Bizantince. V zvezi s frankovskimi ekspanzivnimi načrti v smeri proti bizantinskim mejami je Miikkola pravilno omenil misijonarski, sicer ponesrečeni akciji sv. Kolumbana in sv. Amanda med alpskimi Sloveni, kajti duhovnik in osvojevatelj sta opravljala takrat vzajemen posel (Gradivo, I, 151, 162). Samo je stal na potu obnovi frankovskifa efcspanzivnih načrtov v smeri proti vzhodu in to je bil, kar iMikkola pravilno poudarja, gotovo eden izmed vzrokov, da je prišlo do velike frankovsko-slovamske vojne, katere povod nam odeva Fredegar v poročilo o ropu i,n umoru frankovskih trgovcev in o Siharijevemu poslanstvu pri kralju Samu. Mikkola navaja za svojo tezo o prvobitni ustalitvi Samovi južno od Donave tudi mesto v Conversio, ki pravi, da je bil Samo vojvod« Karantancev (Samo ... manens in Ouarantanis fuit dux gentis iilius), kar mu dokazuje, kako so v 9. stoli, v Salzburgu razumeli Fredegarja, odkoder so zajemali vesti o Samu. in tega točno označili kot kairantanskega vojvodo. Ne glede na znano odvisnost Conversio od Fredegarja pa pove to mesto saimo toliko, da je bil Samo tudi vladlar nad Karantanci, kar je povsem točno, nikakor pa, da je prišel najprej med Karantance in med temi osnoval svojo državno tvorbo. Mikkola pravi (predi njim že tudi Hauptmann in drugi), da kaže vojaška pomoč, poslana Frankom od strani Laingobardov proti kralju Samu, da se je Samova država raztezaila daleč proti jugu. Mnenje, ki zanika vsako oblast kralja Sama nad karantenskimi Slovenci je že z ozi-rom na langoba-rdsko pomoč neverjetno in v literaturi tudi precej osamljeno (Nemeček, V. Novotny, proti Hauptmann, 1. c.). L. M. Hartmann in L. Hauptmann sta s kraljem Samom in razprostranostjo njegove države spravila v zvezo tudi poročilo Pavla Diakona (Hist. Lang., IV, 38), ki pravi, da sta po smrti furlanskega vojvode Gisuilfai (okoli 610) prevzela njegova siinova Taso in Caoco vlado furlanske vojvodine in da sta se ta dva, za svoje dobe polastila pokrajine Slovencev, ki se imenuje Zellia, do kraja, ki se imenuje Medaria. (Hartmann, Gesch. Italiens, II, 1, 21,1, 236., n. 9; Hauptmann, 1. c., 231, 252.) Hauptmann lofcalizira s Strakosch-Grassman-nom (Geschichte der Deutschen in Osterreich, I, 310) okraj (regio) Zellia v kraj Cegle priKrminu na Goriškem. Drugi zopet so Zellia in Medaria loka-lizirali v različne furlanske, kranjske in druge kraje in okraje. Priključujem se mnenju A. Linharta (Versuch einer Geschichte von Kraiin, II, 127), S. Rutarja (Letopis 'Matice slov., 1885, 312—316, Ljublj. Zvon, 1883, 56), V. Pogaitsclhnigga (Carinthia I, 1888) in R. Eggerja (Friihchristliche Kirchenbaiuten im siidliohen Norikum, 1916,100—101), ki vidijo v regio Zellia •današnjo Ziljo, Ziljsko dolino, in mnenju istega Rutarja in Eggerja, ki vidita v kraju Medaria današnje Megla,rje (nemško Maglern) na potu iz Beljaka v Italijo, praiv tako v Ziljski dolini. Z novimi razlogi hočem to mnenje še utrditi. Ime Zeglia za Ziljsko dolino in pokrajino najdemo še v furlanskih virih 14. in 15. stol. (furlanski historik Nicoletti iz 16. stol. poroča k letu 1314 o napadih barbarov »della Zeglia« na grad Moscardo v Oarniji, Man-zano, Annali del Friuli, IV, 42; opatija v Možacu — Moggio je 1. 1490 prodala svoja posestva v »Zeglia«, to je v Ziljski dolini, kjer iiih je imela že od 12. stol.) Zellia je okraj in ne kraj, torej ne more biti to vasica Cegle, ki je nemški Ziegelofen (prvič kot »Zygellouen šele leta 1471, Fr. Kos v Jadranskem almanahu, 1923, 27, 47). Zellia = goriška Brda (Collia, Golte s, Coglio) tudii ne morejo biti; za ta1 so najstarejše oblike vedno le Colles in podobno (Gradivo, III, 385, IV, 56, 129, 258, 680). Okraj Zellia je moral biti za Langobarde pomembnejši kot je briška vasica Cegle ali goriška Brda, 'ki so komaj par kilometrov oddaljena od dokazanih langobardskih naselbin v Ipplisu (iblilgine Pavla Diakona, Hist. Lang-, IV, 37), kjer so bili naseljeni langobairdski arimanni (Aldo Checcbni v Ar^hivir G:uridico, III ser.. VII, 1907, 460. 474). Tudi v virih od 12. stol. dalje pomenja Gil, Giila, Gile ali podobno ne samo reke Zilje temveč, kaikor pri Pavlu Diakonu, celotno pokrajino (okoli 1150, 1180, 1238—1261, 1367—68, Gradivo, IV, 281, 627; V, 704; Jaksch, Mon. Car., IV b, 653). Namesto Medaria bi bilo bolje citati Medaria, kakor ima to. vrsta najboljših rokopisov Histerije Langobardorum. V' ,13.-14. stol. imamo za Meglarje oblike Maglar, Maglaria, Magelaren (Gradivo, lIV, 635, V, 704; Jaksch, Mon. Car,, III, 675, 1271, 2149). iMedana v goriških Brdih, v kateri so nekateri videli Medaria Pavla Diakona, je v srednjeveških virih vedno le Mandan, Medano, Medanum in podobno (Fr. Kos v Jadr. almanahu, 1923, 40, 41). Predvsem pa govore za Medaria [bolje Meclaria] = Meglarje izkopine rimskih utrdb, ki jih je našel R. Egger na griču pri današnjih Meglarjih in pa ostanki krščanske cerkve, ki je v teh krajih obstojala še kratko dobo pred naselitvijo Slovencev. Kraj, ki je bil že v rimski dobi naseljen in utrjen in imel neposredno pred prihodom Slovencev v te kraje krščansko cerkev je bil, kakor v rimski dobi, važen gotovo tudi v slovensko-langobardski kot strategično vaino mesto ob vhodiu ceste v soteske ob reki Zdljioi in dalje v dolino reke Bele (Fella) ter Furlanijo. Tudi zato so nanj polagali Langobardi nedvomno veliko važnost. Pri Meglarjih-Vratih so »vrata« Koroške. Pri Vratih (hinz dem Tor) pozdravi leta 1227 koroški vojvoda s svojim spremstvom s slovenskim pozdravom »Buge waz primi gralwa Venus« Ulrika iz Lichtensteinai na njegovem viteškem pohodu (Gradivo, V, 456). Zelo je verjetno, da se je okupacija okraja Zellia do kraja Medaria izvršila za kralja Sama, kakor domnevata Hairtrnann in Hauptmann. Samo je v svojo zvezno državo združil tudi karantanske Slovence in tako postal sosed Langobardom. Kaj je bolj naravnega nego da iščemo sovražne stike med karantanskimi Slovenci, ki spadajo v sklop Samove držaive in Langobardi v starem in stragetično važnem noriško-karantanskem in italsko-langobardskem mejnem in prehodnem ozemlju, torej v okolici današnjih Meglarij v Ziljski dolini. Tu, ne pa mogoče v goriških Brdih je od narave in zgodovine utemeljena karantansko-slovenska in italsko-langobardska meja. Tudii letnica » okoli 610« za okupacijo kraja Medaria v okraju Zellia se mi ne zdi prava, čeprav je Pavel Diakon uvrstil dogodek med druge, ki so se vršili leta 610 in 611. Ne zdi se mi prav staviti celo vrsto dogodkov vse v nekako isto dobo, to je okoli leta 610 (napad Avarov v Furlanijo, obleganje Čedada, odpeljava Gisulfovih sinov v avarsko ujetništvo in njihov beg iz ujetništva, smrt vojvode Gisulfa, okupacija okraja Zellia do kraja iMedaria po Gisulfovih sinovih Tasu in Caccu). Pavel Diakon je tukaj po mojem mnenju združil časovno različne dogodke. Okupacijo slovenskega okraja stavim s Hauptmannom šele v dobo kralja Saima, ko je ta preko ka-rantanskih Slovencev postal sosed Langobardom, nisem pa njegovega mnenja glede lokalizacije okraja Zellia. Okupacija okraja Zellia do kraja Medaria po Langobardih se je, po vsem sodeč, izvršila po letu 623 (nastop kralja Sama) in pred »okoli leta 626« (smrt Tasa in Caoca, Hist. Lang., IV, 39). Da je stali Samo v neprijateljskih stikih z Latngobardi, priča Fredegarjevo poročilo k letu 631 (Chron., IV, 68); do takih sovražnih stikov je pa lahko prišlo tudi že par let prej, ko sta še živela Taso in Cacco (pred 1. 626) in se je Samova velika zvezna država preko karantanskih Slovencev približala langobardskim mejam v okolišu Ziljske doline in današnjih Meglairij. M. Kos. Bibliografija za 1. 1927. Sestavil J. Šlebinger. Kratice: ADK = Ameriški družinski koledar; AfslPh = Archiv fiir slavische Philologie; BV = Bogoslovni vestnik; CG = Cerkveni glasbenik; ČJKZ = Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino; ČMFL = Časopis pro moderni filologii a literatury; ČZN = Časopis za zgodovino in narodopisje; DP = Domači prijatelj; DS = Dom in svet; E = Edinost; GMS = Glasnik muz. društva za Slovenijo; G V = Geografski vestnik; IS = Ilustrovani Slovenec; J = Jutro; JF = Južnoslovenski filolog; KCM = Koledar družbe sv. Cirila in Metoda; KGM = Koledar Goriške matice; KMD = Koledar Mohorjeve družbe; LZ = Ljubljanski zvon; M = Mladika; ND = Nova doba; NDk = Narodni dnevnik; NE = Narodna enciklopedija; P = Popotnik; PV = Planinski vestnik; RDHV = Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede; RES = Revue des etudes slaves; S = Slovenec; SBL = Slovenski biografski leksikon; SGp = Slovenski gospodar; SKG = Srpski književni glasnik; SN = Slovenski narod; SP = Slovenski pravnik; SU = Slovenski učitelj; UT = Učiteljski tovariš; ZfslPh = Zeitschrift fiir slavische Philologie; ZJFL = Zbornik juri-dične fakultete v Ljubljani; ZUZ = Zbornik za umetnostno zgodovino; ŽiS = Življenje in svet; ŽS = Ženski svet (Trst). I. Jezikoslovje. Breznik Anton, Popovičev Specimen vocabularii vindocarniolici ter Pohlinov Glossarium slavicum. ČJKZ VI, 91—99. Brežnik Pavel V., Francoščina za samouke. Metoda jezikovnega pouka na praktični podlagi. ŽiS 1927, št. 4 —49; nadalj. 1928 — in ponatis. F. Š., Kvarjenje slovenščine. SU 1927, 27. (Napačna sklanjatev moških samost. -o, -a; napačna raba prid. -ov, -in itd.) Glonar Joža, Žepni slovarček tujk. Založila „Urnetniška propaganda". V Lj. 1927, 142 str. Por : L. Tesniere, RES VII, 158. Grobming-Lesica-Mole, Srbohrvatsko-slovenski slovar. Založila in izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, 1927. (IV) + 432 str. Por.: L. Tesnišre, RES VII, 157 — M Rupel. J 31. 8. 27. Ilešič Fran, „Bezjak" i „Bezjaci". Srpski dialektološki zbornik III, 71 — 93. Izrazi, Strokovno tehnični. Strojevodski koledar, 1927, 93—125; 1928, 136—167. (Prim. ČJKZ VI, 270: Zbirka . . .) Jezičnik, Hubelj. (Tolmačenje imena.) E št. 9. — Jos. Jurca, K besednemu pomenu Hublja. E št. 11. — „Jezičnikov" odgovor: E št. 27, 29, in Jos. Jurca: Hubelj — Giefihiibel? E št. 35. Kelemina Jakob, Krajevna imena iz spodnjepanonske marke. ČJKZ VI, 41—44. Kenda Jos., Tolminski pregovori in reki. (Nabral večinoma po Tolminskem.) KGM 1928, 78—80. Kern Frank J., A complete pronouncing Dictionary of the English and Slovene languages for general use by F. J. Kern. — Popoln angleško-slovenski besednjak z angleško izgovarjavo. Tisk Ameriške Domovine, Cleveland, Ohio. (1919) V. 8°. VII + 273. — English-slovene Reader. Angleško-slovensko berilo. Za ameriške Slovence sestavil - - avtor angleško-slovenskega besednjaka. Ilustrirano. Cleveland, Ohio, 1926. V. 8°. 213 str. - (Slovar: str. 159-213.) Kogovšek J., Drobni doneski k imenoslovju (v Bohinju). PV 238. (Greda, Ukanec, Starec vrh, Lopučnica, Stara Fužina, Mišelj vrh = Mihelov vrh, Dražki vrh iz draga.) Kolarič Rudolf, Nosni vokali v prvotni slovenščini. ČJKZ VI, 27-40. Koštial Ivan, O krajevnih imenih. GV 1926,51-3. (K članku dr. H. Turne v GV 1925, 86 — 97. — Tumov odgovor Koštialu v GV 1926, 53-55.) — O naših priimkih. M 1927, 114, 194, 234, 275, 315, 355, 395. — Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine. (Glej: ČJKZ VI, 2S9.) Ocene: J. A G(lonar). LZ 1827, 371-3. — A. M(ikui), J 13. 2. 27. — L. Tesničre, RES VII. (Pariš 1927), 158. — Entgleiste Iterativbildungen. ZfslPh IV, 131 — 140. Mikuš Anton, Kako je pridobil slovenski slovar dve novi besedi. (Mornica in somornica). J 19. 3. 27. — Kdaj in kako je nastalo ime Prisojnik. J 8. 5. 27. — Še enkx-at Prisank, Prisolnik, Prisojnik. S 9. 1. 27. Musič Avg., Netopir i leptir. JF VI, 98 — 101. Nekaj turških besed, ki so prišle v jugoslovenščino. NDk 19. 2. 27, št. 40. Pirchegger Simon, Die slavischen Ortsnamen im Miirzgebiet. In Kommission bei Markert u. Peters, Leipzig 1927. V. 8°. XXXI + 239 str. z zemljevidom. (Veroffentlichungen des Slavischen In-stituts an d. Friedrich-Wilhelms-Universitat Berlin. 1.) Poljanec P., Slovanska imena v okolici Dunaja. Dolina-Tulln. ŽiS I, 405. Rakovec Engelbert, Tolmač slovenskega jezika ali Slovenski etimolog Lastna založba. Boštanj ob Savi, 1927, 221 str. Ramovš Franc, O prvotnih južnosl. substitucijah za balk.-lat. k, g pred e, i. JF VI, 153 — 165. - — Razvoj psi. e v slovenskih dolgih zlogih. ČJKZ VI, 8—21. — O naravi psi. tort- in tert- v praslovenščini. Tam, 22—26. — O kaj.-čak. prehodu d v j. Tam, 86—90. — Dudlebi-Teindles. Tam, 252—3. — Opomba k škofjeloškemu refleksu za e. Tam, 253. — O postanku slovenskega dialektičnega sunce. Tam, 258 — 260. — K razlagam o postanku glagola morati. Tam, 265 — 7. Scliwach Konrad, Der Name der Stadt Rotenmann. Blatter f. Heimatkunde V, Graz 1927, 66—69. (Slov. „Cirminah" je najbrž prevod iz nem. in ne narobe.) Seznam nekaterih v slovenskem in srbskohrvatskem jeziku različnih izrazov. Priloga h knjigi: Dr. L. Pitami c „Država". Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja, Prevalje, 1927, 12 str. Sič Fran, Trgovski žepni leksikon in slov.-nemška trgovska korespondenca. Lj. 1927. Založil „Novinski biro", d. z o. z., Selen-burgova ul. 7/II. M. 8°. 80 str. Skok Petar, O zamjeni vit. u > si. y. ČJKZ VI, 1 — 7. — Država — dežela. Tam, 248—252. Štele France, Slovenska listina iz 1. 1643. ČZN 1927, 6-9. Po mnenju A. Trstenjaka „najstarejši literarni spomenik prekmurske slovenščine". Šturm Fran, Refleksi romanskih palataliziranih konzonantov v slovenskih izposojenkah. ČJKZ VI, 45—85; dodatek: str. 260. Turna Henrik, Bohinjski kot. PV 1927, it. 3 — 12. (Z raznimi toponomastičnimi beležkami.) Turna Enrico-Carlo Battisti, Vocabolario botanico latino-slo-veno. Studi Goriziani II, 1924, 159 — 194. Vilhar Albin, Srbohrvatsko-slovenski slovar. Založila Jugoslovanska knjigarna v Lj. 1927, (IV) + 329 str. Poročila: -o-, S št 99; SU 1927, 66. - R. C.. M 314. — Slovensko-srbskohrvatski slovar. Založila Jugoslovanska knjigarna v Lj. 1927, (III) + 289 str. Žunkovič Davorin, Krajevni imeni Stopence in Tezno. ČZN 1927, 75-77. II. Slovstvena zgodovina in življenjepisi za oddelke I—III. A. Š. Kaj je z mladinsko knjigo? E 14. 6. 27. (Pregled in oznaka novejšega slov. mladinskega slovstva.) Albrecht Fran, Naše literarne in knjižne razmere. J 16. 4. 27. — Pozorište (u Sloveniji). Srpska književna zadruga, kolo XXX, br. 202. (Beograd 1927): Slovenačka, 164 — 175. (Aljaž Jakob.) U. 4. 5. 27 v Dovjem. Nekrologi: A. Dolinar, Pevec- VII, 25. - J št. 106 (s sliko), 109. — NDk št. 101. — S št. 100, 103, 107. — IS III, št. 21 (s slikami). — SN št. 101, 104. — Tedenske slike III, št. 19. — J. Mlakar, KM D 1928, 73 (s sliko). — Mil. Kalan, CG 101 — 2. — Jos. Tominšek, Zadnje poglavje iz njegovega življenja. PV 121—5 (s sliko). — Zbori III, 17. — Ob odkritju A-evega nagrobnega spomenika: S 20. 9. 27 (G. Rozman); PV 239. Ambrož Oton G., Razvoj slovenskog novinarstva. Novinar III (Zagreb 25. 5. 27), 53 — 4. (Andrejka-Livnogradski Jernej.) GL: ČJKZ VI, 271. — Dr. Rud. Andrejka: KMD 1928, 26. (Arko Mihael.) 70letnica rojstva: Fr. Ferjančič, CG 172—4, 202—7 (s sliko). — Gor. straža'14. 9. 27. — S 18. 9. 27 (s sliko). (Aškerc Anton.) Vlad. Čačič, Rimske toplice. „Rojstna hiša" slov. pjesnika A. A.: Novosti (Zagreb, uskrs 1927), br. 106, str. 20. (Biografija in karakteristika A-eva). — A. Mikuš, A-evi verzi na Solčavske planine. ŽiS I, 635. — I., Politični nazori A. A., Tam, 636. — Miselna kriza A. A., Tam, 24 — 27. — Iz korespondence A. A., Tam 83. (Iz pisem dr. Turnerju.) — (P 1 e s t en j a k): A. A. in dr. Turner. (A. je hotel opevati Pohorje, „Pohorske cvetlice" niso nikdar pognale.) Tam, 98 — 100. Prim.: A. Kosijev popravek na str. 157 in Janko Glaser, O A-evih Pohorskih cvetlicah. CZN 1927, 196 — 9. — Iv. Lah, Vodniki in preroki, 87 — 96. — Remi-niscenca na A-evo smrt pred 15 leti. J 12. 6. 27 (s slikami). — Hinko Sever, Ob 151etnici A-eve smrti. NDk 19.7.27. — Jos. Wester, Iz A-eve literarne zapuščine. LZ 1927, 193—207, 270—7, 343 — 355,406—417,448,467 — 473; 571. (Objavljenih je 17 rokop. v vezani besedi, v prozi: dnevnik, pisan na krovu ladje Semiramis.) (Babnik Janko.) U. 21. 12. 1927 v Lj. Nekrologi: J št. 301 (s sliko), 303. — S št. 289. — Janko Polec: S št. 290. — Dr. R.: NDk št. 289. — SN št. 289. — Mil. Škerlj: SP 1928, 36—40. Bajuk Marko, Mera v slovenski narodni pesmi. Pevec VII, 45. (Nadaljevanje v 1. 1928.) (Baraga Friderik.) P. Hugo B r e n: F. Baraga — prosi za nas! Glasnik presv. srca Jez. 1927, 212—4 (s sliko). — J. Pavlin: Misijonar F. B. Za 130 letnico rojstva. S 28. 6. 27. (Bernik Valentin.) U. 14. 3. 27 v Komendi pri Kamniku. Ne-krolog: S 15. 3. 27. — Al. Stroj: S 17. 3. 27. Bevk France, Slovenske knjižne izdaje v Italiji. Luč I. (Trst 1927), 53-70. — Zofka Kvedrova. KGM 1928, 37—9. (Bleiweis Janez.) Iv. Lah, Vodniki in preroki, 49—54. Borko Božidar, Drugo književno pismo iz Slovenije. Nova Evropa, knj. 16. (11. 7. 27), 33—40. (O najnovejši slov. literaturi.) — Ivan Cankar in današnja slovenska književnost. Savremenik XX, 289 — 294. — Trideset godina moderne slovenačke lirike. (U oči pedeseto-godišnjice O. Župančiča.) Tam, 515—520. — Slovenski pesnik knez Frankopan. ŽiS I, 434 — 5. Cankar Ivan. Zbrani spisi. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. V Lj. Založila Nova založba. Peti zvezek: Kralj na Betaj-novi. Na klancu. Črtice (1902). 1927. XX + 324 str. Poročila: Fr Koblar, DS 158—9; S 16. 4. 27. — R. C., M 273. — Zbrani spisi . . . Šesti zvezek: Ob zori. Življenje in smrt Petra Novljana. Hiša Marije pomočnice. 1927. XVI + 360 str. Poročila: Jos. Debevec, Zbrani spisi IV-VI: Čas XXII, 196—8. — Goriška straža 7. 12. 27. — Iv. Pregelj, M 1928, 151. — Fr. Ko bi ar, DS 1928, 93. — Luc. Tesniere, RES 1928, 156. — Velika maša. (Ponatis iz »Podobe iz sanj".) Gor. straža 18. 11. 27. — M. D. (Ko cm ur): Septembrski dogodki 1. 1908. in Ivan Cankar. NDk št. 98, 99. (Priobčen v „Rdečem praporu" zaplenjen Cankarjev članek „Krvavi dnevi v Ljubljani".) Prevodi: — Njezin grob. Mladost V, Zagreb 1927, 125. — Desetica. (Iz „Moje življenje".) Pobratimi. (Iz „Podobe iz sanj".) Srbski prevod Ljubice S. Jankovič, Letopis Matice srpske (Novi Sad 1927), knj. 314, 252-8. — Gospodična. Slovaški prevod dr. Merka, Slovenski Vychod, Košice 1. 1. 27 (priloga). — Monsieur le Capitaine. (Iz »Podobe iz sanj".) Prevela S. in J. Jeras, J 20. 11. 27. — Une tase de cafe. (Iz „Moje življenje".) Prevela ista: J 24. 12. 27. (—) Fr. Bevk: „Hlapec Jernej" v Gorici. E 15. 2. 27. — „Pohujšanje v dolini Šentflorijanski" (v Tolminu). E 12. 6. 27. — B. Borko: I. C. i današnja slovenska književnost. Savremenik XX (Zagreb 1927), 289 — 294. — Franjo Čibej: Umetniško ustvarjanje Iv. Cankarja. LZ 1927: I. 321 — 331; II. Izrazna funkcija Cankarjevega pesništva. 590 — 8; III. Oblikovanje v C-jevem pesništvu. 678—686. — Ciril Debevec: Mati Iv. C-ja. (Posnetek predavanja.) SN 17. 5. 27. — Fran Govekar, I. C. in Zofka Kvedrova. SN 1.1.27. — Ljubica S. Jankovič: I. C. (Predavanje održano na Narodnom univerzitetu u Beogradu 9. febr. 1927.) Letopis Matice srpske (Novi Sad 1927), knj. 314, 233—251. — Ista: I. C. i žene. Pravda (Beograd 6.-8. jan. 1927), br. 6, str. 11. — Iv. Lah, Vodniki in preroki, 113—122. — Iv. Rozman: Hlapec Jernej na odru. (Esej o mitu.) LZ 1927, 737 — 745. — Francoska čitateljica o Hlapcu Jerneju. J 3. 4. 27. — Ljubljansko učiteljstvo Iv. C-ju (poklonilo 5.5.27 Cankarjevemu domu na Vrhniki spominski album.) J 8.5.27; S št. 103. — Ženska mladina na grobu C-jeve matere. J št. 117. — C-jevo poprsje v Sarajevu (v foyeru sarajevskega gledališča.) J 4. 9. 27. (Čerin Josip.) 60letnica: J 19. 3. 27 (s sliko); S 18. 3. 27 (s sliko). Čibej Franjo, Umetniško ustvarjanje Iv. Cankarja. LZ 1927, 321—331, 590-8, 678 — 686. (Čop Matija.) Alf. Gspan: M. Č. (r. 26. 1. 1797). S 25. 1. 27. — Mat. Murko: M. Č. v Lvovu. (Po uradnih virih.) ČJKZ VI, 261 — 5. Debeljak Tine, Dom in svet. (Poskus literarne karakteristike ob 40 letnici.) DS 1927, 25 — 29. — Frank Wollmann, Slovinske drama. DS 1927, 252—5, 284—7. (Ocena.) — Srečko Kosovel. Križ na gori III (1926/27), 27 — 32, 48 — 56. (Debevec Jožef.) 601etnik: Iv. Grafenauer, M 1927, 152 — 3 (s sliko). — S 15. 3. 27 (s sliko). Druzovič Hinko, Slovenska, hrvatska in srbska narodna pesem. Zbori III, 20-22. Džonid Uroš, Srpske narodne pesme u „Kranjskoj pčelici". Beograd 1927. Godišnjica Nikole Čupiča, knj. 36, 167—188. (68. iz-danje Čupičeve zadužbine.) O Jak. Zupanovih prevodih. (Einspieler Gregor.) U. 28. 4. 1927 pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Nekrologi: E št. 102. — J št. 102. — S št. 95, 99. — SN št. 97. — SGp št. 18. — Ks. Meško: KCM 1928, 45-49. — R. G.: KMD 1-928, 77 (s sliko). (Erjavec Franc.) Ob 40 letnici njegove smrti. (S ponatisom Erj. članka „Divja koza ali gams".) ŽiS I, 34 — 5. — J 13. 1. 27. (Ferjančič Andrej.) U. 14. 7.1927 na Bledu. Nekrologi: J št. 165 (s sliko). — NDk št. 157. — S št. 156. — SN št. 157. — M.: SP 1927, 230—232. — (Prim. tudi: III. Zgodovina.) Ferjančič Fran, Kako sem se pred 33 leti seznanil s sedanjim prevzv. goriškim metropolitom dr. Sedejem. CG 1927, 210—3. (—) Al. Kralj, Spominski list. Ob 601etnici kanonika F. F.: CG 1927, 207-210. Finžgar Fr. S., Ob 25 letnici „Divjega lovca". IS III, št. 14 (s slikami). (Franke Ivan.) U. 15.10. 1927 v Lj. Nekrologi: A. Gaber, J št. 246 (s slikami), 247. — NDk št. 235. — S št. 235. — SN št. 235. — Fr. Štele: ZUZ 1927, 172. Glaser Janko, O Aškerčevih Pohorskih cvetlicah. ČZN 1927, 196—9. — Pregled etnografskih članaka u glasilu Zgodovinskega društva v Mariboru. Glasnik Etnogr. muzeja u Beogradu 1927, knj. II., 83—85. Glonar Joža, Samhaber in njegovi „Preširenklange". LZ 1927, 417—423, 484—490. — Iz zgodovine naše literatske provincijalnosti. (O Mih. Lendovšku.) Tam, 576. Govekar Fran, Iv. Cankar in Zofka Kvedrova. SN 1. 1. 27. Grafenauer Ivan, Novija (slovenačka) književnost. Srpska književna zadruga, kolo XXX, br. 202. (Beograd 1927), 135—163. Prim.: B. Borko, LZ 1928, 55. — NE 1927: Miklavec Peter, Milčinski Fran, Mole Vojeslav, Murko Mat, Murn-Aleksandrov Jos., Murnik Rado, Neubauer Franjo, Novačan Anton, Ogrinec Jos., Opeka Mihael, Pagliaruzzi-Krilan Jos., Pajk Janko, Pajkova Pavlina, Perko Pavel, Perušek Rajko, Pesjakova Lujza, Pintar Luka, Podbevšek Anton, Podgornik Fran, Podmilšak-Andrejčkov Jože, Potočnik Blaž, Pregelj Ivan, Pucelj Ivan, Pugelj Milan, Puntar Jos., Ravnikar Vladimir, Regali Jos., Remec Alojzij, Remec Franc Jos., Robida Adolf, Robida Ivan, Rozman Ivan. (Gregorčič Simon.) Fr. Bevk, Gregorčič in Mahnič. E 24.4.27. (Pojasnilo k članku v KGM 1927, 17—23.) — Iv. Lah, Vodniki in preroki, 78—86. — Na grobu S. G-a, Gor. straža 16. 11. 27. Gspan Alfonz, 130 letnica prvega slovenskega časnika. (Lublan-ske novice 1797—1800.) S 9. 1. 27. — Stoletnica prve Prešernove tiskane pesmi. S 16.1. 27. — Matija Čop. (r. 26.1.1797.) S 25. 1. 27. — Vrba od Prešernovih časov do danes. ČJKZ VI, 254—7. Ilešič Franc, Iz Vrazove literarne zapuščine. ČZN 1927, 32—61. (Jeglič Ant. Bonaventura.) 30 letnica škofovskega posvečenja knezoškofa dr. A. B. J.: S 11. 9. 27. Jurčič Josip. Zbrani spisi. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Lj. V. zvezek. 1927. XXVII + 491 str.: Urednikov uvod. Lipe. Pipa tobaka. Moč in pravica. Županovanje v Globokem dolu. V Vojni krajini. Telečja pečenka. Ivan Erazem Tattenbach. Bela ruta, bel denar. Na kolpskern ustju. Doktor Zober. Urednikove opombe. Por.: A. V., M 1928, 72. - Fr. Koblar, DS 1928, 94. — J. A. Glonar, LZ 1928, 442—4. — Luc. Tesniere, RES 1928, 157. (—) Iv. Lah, Vodniki in preroki, 71—77. (Karlin Andrej.) 70letnica: S št. 258, 261. — Naš dom XIX, 167 (slika). — SGp 17. 11. 27. Katalog slovenskih knjig. Lj. Nova založba. 1927, 168 str. (V uvodu postanek in razvoj Nove založbe.) Por : J Glonar, Prager Presse 4.7.28. Kelemina Jakob, Literarna veda. Pregled njenih ciljev in metod. Lj. Nova založba. 1927. 120 str. Poročila: J. Glonar, Prager Presse 28. 9. 1927. — Fr. Koblar, S 11. 5. 27. — M 1928, 30. Kersnik Janko, Testament. Povest. Priredil dr. Ivan Prijatelj. Tiskovna zadruga v Lj. 1927, 78 str. (Prosveti in zabavi, 19.) Por.: M 1928, 351. (—) Bož. Borko (Ibis), Janko Kersnik in njegovo Brdo. Ob 30 letnici pisateljeve smrti. ŽiS I, 722—727 (s slikami). Kette Dragotin. Iv. Kolar, Kettejevo pismo deset dni pred smrtjo. (16. 4. 1899.) LZ 1927, 573. Kidrič Franc, NE III.: Popovič Ivan Sig. Valentin. 577—9; Prešeren France. 6 3—7; Prijatelj Ivan. 683. — O literarni zgodovini. LZ 1927, 449 — 458. (O dosedanjih slovenskih lit. zgodovinah, o metodah in principih moderno zasnovane slov. lit. zgodovine, o kritični izdaji Prešerna in o primerjalni književnosti.) — Prešerni od konca 15. do srede 19. stoletja. (Načrt za zgodovino enega najmočnejših slovenskih kmetiških rodov.) ČJKZ VI, 165—198. — Kastelčeva prošnja za dovolitev Čbelice. (V dopolnilo: Kidrič, Veda 1911, 160 in Žigon, DS 1926, 155.) ČJKZ VI, 257. — Ob Šlebingerjevi petdesetletnici. Tam, 245—8. — Starija (slovenačka) književnost. Srpska književna zadruga, kolo XXX, br. 202. (Beograd 1927): Slovenačka, 86—134. Ref.: B. Borko, LZ 1928, 55. — Bibliografski uvod v zgodovino reformacijske književnosti pri južnih Slovanih v XVI. veku. Izdalo in založilo Društvo slušateljev filozofske fakultete v Lj. 1927. M. 4°. 235 str. (Litografirano.) Ref.: Luc. Tesniere, RES 1928, 159. (Klemenčič Matilda.) U. 22. 1. 27 v Lj. — Mara L a mu t o va, SN 26. 1. 27 in ŽS 1928, 1—3. Knaflič Vladimir, Prve ljubljanske „novice". (Neuwe Zeytung iz 1. 1578, natisnil Mandelc.) ŽiS I, 313—5. Koblar France, Štiridesetletnica (Doma in sveta). DS 1927, 1—3. — O dramah. DS 53 — 4. (Poročilo o Al. Reinčevem Zakletem gradu, Žagarjevem Vrtincu, Rud. Pečjakovi Kraljični z mrtvim srcem, Lahovem Pepeluhu); 189-192. — f Leop. Turšič. DS 185. (Kopitar Jernej.) J. A. Glonar, Iz K-jeve delavnice. (Zoisova beležka o K-jevem sodelovanju pri knjigi „Die illyr. Provinzen u. ihre Einwohner. Wien 1812.") LZ 1927, 128. — K. Paul, Bartolomej K. a Pavla Jos. Šafafika „Geschichte der slawischen Sprache u. Literatur." Slavia V, 58-64. Kos Milko, NE III: Ramovš Franc. 805; Rutar Simon. 1009. — „Telegraphe Officiel" in njegove izdaje. GMS VII—VIII, A, 5—12. Kosovel Srečko, Pesmi. (Uredil Alfonz Gspan.) Lj. 1927. 94 str. Ocene: Fr. Albrecht, LZ 1927, 695—7. — B Borko, J 15.5.27. — E 17. 4. 27 (s ponatisi pesmi: Trije svetli akordi. Odšla je. O, ta gospod! Na deželi. Pesnikom.) — J. K., E 22. 5. 27 — A. V., M 1928, 72. - Fr. Vodnik, S 10.6.27. — A. Vodnik, DS 1928, 61. — Ocean. (Cikel pesmi I—IX.) LZ 1927, 257-260. — Pesmi iz zapuščine. (Verzi. Pogovor z Neznanim. Slabotno srce. Balada.) Tam, 641 — 2. — Iz rokopisne mape S. K-a. J 6. 3. 27. (—) Tine De beljak, Križ na Gori III, 27—32, 48—56. — Komemoracija S. K-a v ljubljanski drami. E 13. 3. 27. (Košan Janko.) U. 12. 1. 27 v Mariboru. — J 14. 1. 27. — S 13. 1. 27. Kramar Franc, Katere stare cerkvene pesmi z napevi sem zapisal med slovenskim narodom? CG 1927, 20, 107, 178—181. Krek Janez Ev., Izbrani spisi. II. zvezek. Prvih pet let javnega dela (1892—1897). 1. snopič: Uvod in leposlovni spisi. Uredil Ivan Dolenec. Izdala in založila Družba sv. Mohorja. 1927. 194 str. Ocena: Dr. L (on car), LZ 1928, 181-3. (—) Desetletnica smrti: J 9.10. 27 (uvodnik). — SGp 13.10. 27. — O K.-ovih slikah: IS III, št. 40, 43. — Dr. K. na Goriškem. Gor. straža 12.10.27. — P. K., Par spominov na J. E K.: Gor. straža št. 70, 72. — Iv. Dolenec, Krekovo delo za naše ženstvo. Vigred V, 220 222. — Isti: Ob 10letnici K-ove smrti. (Osnutek govora za spominsko proslavo v Ljudskem domu dne 7. okt. 1927.) S 1927, št. 231 — 233. — Iv. Lah, Vodniki in preroki, 105—112. — Iv. P o d 1 e s n i k, NDk 10. 10. 27. — Isti: Iz spominov na dr. J. E. K.: NDk 1927, št. 241, 242, 243, 246, 248—251. — Slovenec 8. 10. 27 (št. 228): Krek med nami! — Krek: Delavki v spominsko knjigo; Ančkina povest. — A. V., Pius Aeneas. — Iv. Dolenec, Literatura o K. — Prim.: S 28. 12. 27. (Kržič Anton.) Al. Stroj: Predgovor Kržičevi knjigi „Zvezde in cvetice". Lj. 1927, str. 3—6 (s sliko). (Kržišnik Jožef) Prof. v Št. Vidu nad Lj., u. 6. 11. 1927: S št. 253, 254. Kveder-Demetrovič Zofka, Vladka in Mitka. (Uredil Ivan L a h.) Izdala in založila Vodnikova družba v Lj. 1927. 112 str. Ocene: Marica Bartolova, NDk št 280. — Iv. Lah, Knjiga matere. J št. 121 — Vlad. Levstik, Najlepša knjiga Z Kvedrove. J št. 298. — Miran J ar c, LZ 1928, 179. — Rapalske rože. DP I, 203. — Moja zahvala novinam. (Priobčil Fr. Govekar.) J 1. 1. 27. (—) Nekrologi in biografije (dodaj k ČJKZ VI, 280): Fr. Bevk, KGM 1928, 37—9. — DP I, 34. — Fr. G o ve k ar, Iv. Cankar in Z. K., SN 1. 1. 27. — Spominska proslava Z. K. (Poročilo o predavanju Minke Govekarjeve:) J 22. 2. 27; C. Kočevar: NDk 21. 2. 27. — Minka Govekarjeva, ŽS 1927, št. 1—7. — Erik Krunes, Die Literatur, Berlin 1927—28, 726. Lah Ivan, Vodniki in preroki. Izdala in založila Vodnikova družba v Lj. 1927, 128 str. Ref.: Fr. Albrecht, LZ 1928, 244-6. - Tine Debeljak, DS 1928, 125-6. (Lavrenčič Ivan.) 25letnica dušnega pastirstva v Kamniku: S 3. 7. 27. Leksikon, Slovenski biografski. 2. snopič (ČJKZ VI, 280.) Dodaj ref.: F. S. Finžgar, M 1927, 467. — J 23. 1. 27. - Fr. Koblar: DS 1927, 160. (Levstik Fran.) B. Borko: F. L., naš klasik. Ob 40letnici smrti. ŽiS 1927, 1026—8. — Iv. Lah: Vodniki in preroki, 55 — 62. — Silva Trdina: Levstikovo delo za Prešerna do leta 1866. LZ 1927, 376—9. (Pogodba med Levstikom in Germonikom z dne 22. dec. 1862.) — Vladimirova: F. L. (Ob 401etnici njegove smrti.) ŽS 1927, 336—9. — Ob 40letnici L-ove smrti. S 16. 11. 27. (—) Koširjeva Franja, u. 15.7.27 v Lj. — Nekr.: SN 17.7.27. — J 17. 7. 27 (s sliko). — Fran G o ve k ar: Fr. K. in Fr. L. SN 14. 8. 27. — Peter Graselli: K. F. V spomin na staro prijateljstvo iz dobe slovenskega preporoda. SN 31. 7. 27. — Začetki pesnikove ljubezni. ŽiS I, 1029—1031 (s sliko Franje K. kot dekle). Lovrenčič Joža, Knjige „Goriške matice". LZ 1927, 188—190, 248—250. Ložar Rajko, Novejša slovenska literatura. Dijaki narodu. (Dunaj 1927), 32—41. Mantuani Josip, Kazalo spisov, člankov, dopisov in poročil, natisnjenih v „Cerkvenem Glasbeniku" od 1. 1878—1926. Lj. 1927. 58 str. (Dodatna priloga „CG" 1927.) — Dodatno kazalo prilog „CG" od 1. 1911-1926. Lj. 1927. 12 str. (Maselj Fr.-Podlimbarski.) B. Borko: Desetletnica smrti Fr. M.-P. J 18. 9. 27. — J. Šlebinger: Gospodin Franjo v pregnanstvu. Ob 75 letnici rojstva Fr. M.-P. ŽiS I, 1091—4. Mencinger Janez, Izbrani spisi. Izdala Matica Slovenska. Uredil dr. Jos. Tominšek. IV. zvezek: Abadon. Lj. 1927. XXX + 303 str. Por.: L. Tesni&re: RES VII, 158. - Fr. Vo d n i k : DS 1928, 94-6. (Merhar Alojzij.) F. Ko bi ar: Silvin Sardenko, 50 letnica. KMD 1928, 66—67 (s sliko). Mihelič Franja, Žena v jugoslovenski narodni pesmi. ŽS 1927, 385 — 9; 1928, 14—17. (Miklavec Peter-Podravski), pohorski pisatelj. Naš dom XIX, 174. (Miklošič Franc.) Aleks. Belic: NE II, 898. — Fran Ilešic: Poljak Aleks. Briickner F. Miklošiču. J 26. 5. 27. — Odkritje spominske plošče na Miklošičevem domu. S 10. 8. 27. (Mikuš Anton.) Sedemdesetletnik 3. 1. 1927: PV 1927, 24; Fr. Kocbek, tam 43—44. — Fr. Govekar: J 10. 1. 27. Munda Matija, „Triglav". S 5. 5. 27. (Besedilo pesmi „Oj Triglav, moj dom, kako si krasan!" zložil Mat. Žemljic.) Murko Mat., Die Bedeutung der Reformation und Gegen-refonnation fiir das geistige Leben der Stidslaven. Prag u. Heidelberg, C. Winter, 1927. V. 8°. VI + 184 str. Ref.: A Belic: JF VI (1926/27), 238—248. — Fr. Stelfe: DS 1927, 287-8 - Gj. Šurmin: Vijenac (Zagreb 1927), 436-7. — L. Tesniere: RES 1927, 307. — J. A. G (Iona r) LZ 1928, 311-313. — Matija Čop v Lvovu. (Po uradnih virih.) ČJKZ VI, 261—5. (Nahtigal Rajko.) Rud. Kolarič: Prof. R. N. - 50letnik: J 14. 4. 27 (s sliko). — Fr. Ramovš: ČJKZ VI, 242—5 in NE III, 5. — M. Rupel: NDk 14. 4. 27. (Oblak Jos. Ciril.) 501etnik (10.12.1927): Jos. Tominšek: PV 1927, 283. Omersa Nikolaj, Psevdonim B. E. v Pisanicah. ČZN 1927, 77—81. (Utemeljuje domnevo, da je B. E. = Baron Edelstein = Ž. Zois.) Pesnice, Starejše in pisateljice. Zbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasili: Ivanka Kobilčeva in Roža Klein-Sternenova. V Lj. 1926. Natisnila, izdala in založila Učiteljska tiskarna. CXXXVI + 293 str. Ocena: Joža Lovrenčič: LZ 1927, 311 — 2. (Pire Matija.) U. 24. 2. 27 v Mariboru. Nekr.: J 27. 2. 27 (slika: št. 49). - Tabor 26. 2. 27. Pirjevec Avgust, Slovenski možje. Lesorezi Miha Maleša. Prevalje, Družba sv. Mohorja, 1927. 320 str. Ref.: Fran Albrecht, LZ 1928, 244-6. — Tine Debeljak, DS 1928, 125-6 (Podlogar Leopold.) Dodaj k ČJKZ V, 175: V. Steska: GMS VII—VIII, A, 51—2. (Praprotnik Andrej.) Stoletnica rojstva: A. Beg, J 9. 11. 27. — Vinko Mlekuž, UT 4. 11. 27. Prešeren France, Die Taufe an der Savica. (Dieses VVerkchen wurde in der Meisterklasse Professor Georg Belwe in der Staat- lichen Akademie fiir graphische Kiinste und Buchgewerbe zu Leipzig in einer Auflage von 20 Exemplaren hergestellt. Entwurf, Satz und Druck von Stanko Deu.) Maja 1923. (Pennov prevod.) M 4°. 20 1. Por.: Silva Trdina: Luksuzen ponatisk nemškega Prešernovega .Krsta". LZ 1927, 447. — Sonetni venec. (Faksimile prvega natisa.) IS III, 142. (—) Stoletnica prve Prešernove tiskane pesmi: Alf. Gspan, S 16. 1. 27; Vinko Košak, J 16. 1. 27. (—) Alf. Gspan, Vrba od Prešernovih časov do danes. ČJKZ VI, 254—7. — Fr. Kidrič: (O načelih za novo izdajo Prešerna.) LZ 1927, 454—6. — Prešernove odklonjene prošnje za advokaturo. (Nadaljevanje in konec izpiskov iz Kidričeve študije v RDHV.) J 1. 1. 27. — Iv. Lah, Vodniki in preroki, 31—39. — Silvin Sar-denko, Pri pevcu. DS 1927, 10. (Pesem.) — Silva Trdina, Levstikovo delo za Prešerna do leta 1866. LZ 1927, 376—9. — Avg. Žigon, Lepa Vida. DS 1927, 37—42. (S snimkom Prešernovega rokopisa „Lepe Vide" v prilogi.) ( ) t Edv. Samhaber (avtor „Preširenkliinge"): J 30.3.27. — Joža Glonar: Samhaber in njegovi „Preširenklange". LZ 1927, 417—423, 484—490. — Otto F. Bablerjev prevod Prešernovega soneta: Memento mori: Umelecke snahy v Praze, sv. 332, str. 32. Prijatelj Ivan, Klasje z domačega polja . . . Nabrala in izdala Jož. Jurčič in Jož. Stritar. V Lj. 1866. ČJKZ VI, 130—164. (Raič Božidar.) Ob stoletnici rojstva: Hohnjec: B. R. stoletnica. (Govor 24. 7. 27.) - SGp 28. 7. 27. — J 9. 2. 27. — Mat. Munda: »Prisegajte, da zmerom zvesti ostanete . . SGp 10. 2. 27. - NDk 12. 2. 27. — S 9. 2. 27. Ramovš Fr., Nahtigal Rajko. NE III, 5 in ČJKZ VI, 242-5. — Oblak Vatroslav, NE III, 196. (Ripšl Dragotin.) „Kdo bi vedno tužen bil." (O postanku pesmi in Slomškovega napeva.) Naš dom XIX, 1927, 53. Rozman Ivan, Hlapec Jernej na odru. (Esej o mitu.) LZ 1927, 737—745. Rupel Mirko, Trubarjevi Artikuli. (Poglavje iz razprave „Literarni in jezikovni odnošaji med slovenskimi Artikuli, Tiibingen 1562 in hrvatskimi Artikuli s cir. in glag. črkami, Tiibingen 1562".) ČJKZ VI, 100—129. (Rybar Otokar.) U. 12. 1. 27 v Beogradu. Nekrologi in dr.: M. Cotič: Iz spominov. E 16. 1. 27. — E 13. 1. 27. — Andr. Ga-bršček: NDk 15. 1. 27. — F. P.: Življenje in delovanje dr. O. R. E 18. 1. 27. — SN 14. 1. 27. — NDk 13. 1. 27. — S 13. 1. 27. — Vlad. Ravnikar: NDk št. 11. — J št. 10, 11. (Sedej Fr. Borgia.) Zlatomašnik. Gor. straža 1927, št. 63. (Življenjepis itd.) — KGM 1928, 83—35 (s sliko). — S 26. 8. 27, št. 191. — Fr. Ferjančič: CG 1927, 210—3. (Seidl Ferdinand.) 70 letnica. Dodaj k ČJKZ VI, 283: GV 1926, 46 (s sliko). (Sila Matija.) Zgodovinar, u. 7. 4. 1925 v Tomaju na Krasu. — Šlebinger, GMS VII -VIII, A, 53. (Slomšek A. M.) Slomškova pesem v čast Srcu Jezusovemu 1. 1854. CG 1927, 125—6. (Napev in besedilo.) — Slomšek v domači pesmi. (Gregor Gorenšek iz Frankolovega zložil na dan pokopa.) Naš dom XIX, 183. — Janez Grišnikov, Kako smo slavili 50 letnico Slomškove smrti. Tam, 182. — O Slomškovi beatifikaciji. Tam, 33-36. — Iz življenja sv. škofa. Tam, 52, 70. St., Slovensko časopisje v Ameriki. ŽiS I, 669 - 671. (Stanič Valentin.) Joža Lovrenčič: V. S. V spomin na 29. april 1847. S 1927, št. 95, 96. Štele France, Ljudski koledarji za 1. 1927. DS 1927, št. 2 (ovitek). (Stritar Josip.) Iv. Lah, Vodniki in preroki, 63—70. (Sušnik Ivan.) Zlatomašnik: S 30. 7. 27. (Šanda Janko.) U. 21. 5. 1927 v Rogatcu. S 22. 5. 27. Skerlj Stanko, Goldoni na ljubljanskem odru v 18. stoletju. LZ 1927, 379 381. Šlebinger Janko, Bibliografija za 1. 1926. ČJKZ VI, 268—297. (—) Kidrič: Ob Š-jevi petdesetletnici. ČJKZ VI, 245—8. (Tavčar Ivan.) Pod naslovom „Lepote in zanimivosti Poljanske doline" poročilo o predavanju Rud. Andrejke: „ Krajevno obiležje Tavčarjevih spisov" v društvu „Soča" 9. 4. 1927: NDk 11. 4. 27. — Dr. Iv. Prijateljeva ugotovitev, „da si je dr. Iv. Tavčar prav gotovo zamislil za kraj, kjer se godi dejanje »Cvetja v jeseni", vasico Zgornjo Žetino". NDk 12.4. 27. — Drag. Bajec, Na Tavčarjevem domu. (Izlet na Visoko.) E 2.8.27. — Iv. Lah, Vodniki in preroki, 97 104. Tisk, Slovenski, v Z. D. Severne Amerike. E 4. 10. 27. Toman Aleksander, Kako smo začeli v Ameriki izdajati slovenske časnike. ŽiS I, št. 46, 1116—9. (Toman Lovro.) Ob stoletnici rojstva: J 10. 8. 27 (s slikami). — I. Lipničar: S 10. 8. 27. Traven Janko, Obraz mlade slovenske generacije. (Angelo Cerkvenik, Miran Jarc, Tone Seliškar, Anton Vodnik in Jos. Vidmar o našem času in o sebi.) DS 1927, 90—94. (Prim.: A. Podbevšek, J 1927, št. 76 in Fr. Štele: DS 1927, št. 3 (ovitek). Trdina Silva, Kratek pregled slovenske literature od Prešerna do danes. Literarni Rozhledy. Por.: France Vodnik: S 28. 5. 27. — Levstikovo delo za Prešerna do 1. 1866. LZ 1927, 376—9. — Luksuzen ponatisk nemškega Prešernovega „Krsta". Tam, 447. (Trubar Primož.) Iv. Lah, Vodniki in preroki, 7—14. — St. Vurnik, Trubar in vokalna glasba. (Donesek k študiji glasbene estetike reformacije XVI. stoletja na Slovenskem.) Zbori III, 1927, 3 — 5. Turk Alojzij, Prispevek k „Sprotuletni Vijolici". ČZN 1927, 82—85. (Priobčenih je 5 pesmi Mih. Goloba ok. 1845.) (Turšič Leopold.) U. 30. 5. 1927 v Krškem. Iv. Grafenauer, KMD 1928, 75 (s sliko). Isti, M 1927, 273 (s sliko). — Fr. Koblar, DS 1927, 185. — S 31. 5. 27. — Ivan Zoreč: L. T-u v božji Elizij. (Govor, ki mu ga ob grobu nisem mogel govoriti.) S 5. 6. 27. (Valvasor Vajkard J.) Iv. Lah, Vodniki in preroki, 15—22. Vidmar Jos., Nova lirika. Kritika II, 27—32. (Ocene: Iv. Albreht, Prisluškovanje; Mirko Pertnar, V pristanu; Marija Kmet, Večerna pisma.) — Mohorski pripovedniki. (Jaklič, Zadnja na grmadi, Pod graščinskim jarmom; Ant. Vadnjal, Otoški postržek; Pregelj, Božji mejniki.) Tam, 42—46. — Leposlovni knjigi Vodnikove družbe (VI. Levstik, Pravica kladiva; Juš Kozak, Beli mecesen.) Tam, 61—64. — Današnja lirika, (t Srečko Kosovel, Pesmi; Al. Gradnik, De pro-fundis; Cv. Golar, Njiva zori; Miran Jarc, Človek in noč.) Tam, 70—80. Vodnik Anton, Iz naše nabožne literature. Križ na gori, III, 78. (Vodnik Valentin.) 130letnica prvega slovenskega časnika: Alf. Gspan, S 9.1.27; Vinko Košak, J 9.1.27; Vel. pratika 1928, 101—6; Iv. Lah, Vodnikova pratika 1928, 33—6. — Iv. Lah, Vodniki in preroki, 23—30. Volkslieder der Slaven. Ausgewahlt, ubersetzt, eingeleitet und erlautert von Paul Eisner. Leipzig. Bibliographisches Institut (1926), 32 + 560 str. Prevodi slovenskih nar. pesmi, str 281—302. — Ocene: J. Glaser, ČZN 1927, 202-4. — J. Glonar, LZ 1927, 308-310. (Vošnjak Miha.) Janko Lesničar, V spomin M. V-u, očetu slovenskega zadružništva. ND 17. 11. 27. — Prevoz M. V-a v domovino. Mariborski večernik 16. 11. 27. — Vrnitev M. V-a v svobodno domovino. J 16. 11. 27 (s sliko). (Vraz Stanko.) Fr. Ilešič: Iz Vrazove literarne zapuščine. ČZN 1927, 32—61. Vsebina: I. Koncept Vrazovega pisma (Čopu? 1834). Čopovo pismo 13.4. 1834 Vrazu. II Vrazov članek za „Der Aufmerksame" ozir. za „Kranjsko Čbelico" (1834) III. Družba za zbiranje slovenskih knjig v Gradcu. (Okoli 1832—1835.) IV. Vraz kot urednik prevoda Schmidovih povesti za mladino (1835). — V. Korytko (1838). (—) Iv. Lah, Vodniki in preroki, 40—48. (Vrhovnik Ivan.) Zlatomašnik: Velika pratika za 1. 1928, 98—101 (s sliko). — J 27.7.27 (s sliko). — Mara Lamutova, Iv. V-u. (Pesem) J 28. 7. 27. — SN 27. 7. 27. Wendel Hermann, Aus der Welt der Siidslawen. Politisches, Historisches, Sozialistisches, nebst zwei Siidslawienfahrten und Nach-dichtungen siidslawischer Lyrik. Berlin, Dietz Nachf. 1926. Prevod S. Jenka: V snegu. — Ocene: K. D ob i da, LZ 1927, 373—5. - Fr. Stelč, DS 1927, 123. (Wiesthaler Fraiic.) Leksikograf, u. 26. 1. 1927 v Lj.: J 27. 1. 27. — Fort. Lužar, SU 1927, 32. — Avg. Pirjeveo, NDk 28. 1. 27. — S št. 21, 25. — SN 28.1.27. — J. Šlebinger, ŽiS I, 129—130 (s sliko). Wollman Frank, Slovinske drama. V Bratislave 1925. Referatom v ČJKZ V, 179 dodaj oceno: Tine Debeljak, DS 1927, 252-5, 284-7. Zaitz Frank, ADK 1928: Jugoslovansko časopisje v Ameriki. 23—24. — Jugoslovanski koledarji v Ameriki. 27. — Slovenske knjige in brošure, ki so izšle v Ameriki. 30—34. (Zuoan Jakob.) Gl. Džonič Uroš. (Železnikar Ivan.) Ob 35letnici smrti: J 26. 1. 27 (s sliko). — SN 27. 1. 27. Žigon Avgust. Lepa Vida. DS 1927, 37—42. (Glej: Prešeren France.) Župančič Oton, O Shakespeareu. J 16. 4. 27. — Petruchio. (Ob premijeri „ Ukročene trmoglavke" dne 8. okt. 1927.) Gledališki list 8. 10. 27, str. 6—7. (—) Ki ril Hristov Otonu Ž-u: J 22.2. 27. — O. Ž-eva proslava na Vinici: J 25. 8. 27; Enigma: S 28. 10. 27. — B. Borko: Proslava 50letnice O. Ž-a na liceju v Lj.: J 23. 12. 27. — Isti: Trideset godina moderne slovenačke lirike. (U oči 50godišnjice O. Ž-a.) Savremenik XX (Zagreb 1927), 289—294. (—) Arturo Cronia, Ottone Župančič. Rivista di letterature Slave. II. (Roma 1927. — Nadalj. in ponatis 1928.) Županič Niko. NE III: Navratil Ivan, 36. — Oštir Karel, 296. III. Zgodovina. Avsec Franc, 250 let Knafljevih štipendij. 250 let, odkar je bil Slovenec rektor dunajske univerze. S 1. 1. 27. Badjura Rudolf, Kozjakovo pogorje nad Dravo. Praktični vodnik po Mariboru, Dravski dolini, Kozjaku, Radlah in Košenjaku. Letovišča, kopališča, prirodne, zgodovinske in druge znamenitosti, izleti in alpske ture. Maribor. Izdala in založila Mariborska podružnica SPD, 1927. 33 str. + 7 1. inseratov. Ocena: J Tominšek, PV 1927, 119. Bajec Dragotin, Razvoj javnega življenja med Slovenci. E 1927, št. 81, 82. — Valvasor o naših Kraševcih. E št. 53, 63, 71. Baš Franjo, Maribor. I. Historično-geografski razvoj. GV II (1926), 59—72, 139—153; II. Geomorfološke razmere. GV III (1927), 1—19. Bohinec Valter, Ljubljanska mestna aglomeracija in njena antropogeografska meja. GV 1926, 22—35. (Celje.) J 5. 6. 27 (s slikami). — Okoliška osnovna šola. Spominska knjižica, izdal krajni šolski svet v Celju. Posnetek v J 8.9.27. - u* — Podatki o razvoju okoliške šole v Celju. ND 8. 9. 27. — Glej: Ljubša Matija, Orožen Janko. (Ciril, Sv.) Češčenje sv. Cirila med Slovenci. S 13. 2. 27. — Proslava 1100letnice rojstva sv. C.: S 15. 2. 27. — Jos. Debevec, Ob praznovanju 1100 letnice rojstva sv. C., slovanskega blagovest-nika. KMD 1928, 41. — Fr. Grivec, Ob IlOOletnici sv. C. Pojasnila k apostolskemu pismu Pija XI. z dne 13. febr. 1927. BV 1927, 161—176 (Ponatis: Založila Bogoslovna akad. v Lj. 1927, 16 str.) — Slovanska apostola sv. CM. gl.: Grivec Fr. — Fr. Kovačič, K IlOOletnici rojstva sv. C-a. Čas XXI, 293-315. Čerin Jos. Zgodovinski razvoj vojaških oziroma turških godb. Pevec VII, št. 1 — 8. (Med drugim: Vojaški godbeniki v Lj.) Desetletnica majske deklaracije. Čas XXI: Evg. Jarc, Iz zgodovine majske deklaracije. 245—267. — Fr. Kovačič, Odmevi m. dekl. 267—282. — Ob 10 letnici m. dekl. Nekoliko vpogleda v zgodovino našega nacionalnega pokreta. J št. 124, 126. — Proslava. J št. 127, 128. — NDk 28. 5. 27: VI. Ravnikar, Spomini; A. Gabršček, Deseta obletnica rojstva Jugoslavije; Ferdo Kozak, Naša narodna politika. (Nekaj misli ob priliki 10letnice m. d.) — S 29. 5. 27: E. Jarc, Ideje majniške deklaracije. — A. Gabršček, Zgodovinska seja avstrijskega parlamenta dne 31. maja 1917. — Delo ameriških Slovencev za naše osvobojenje. — X, pred 10 leti na Goriškem. — Fr. Smodej, Maj. deklaracija na Koroškem. — Fr. Kovačič, Štajerski Slovenci in maj. dekl. — Ivanka Kle-menčič, Slov. ženstvo in maj. dekl. — D-č, Maj. dekl. in Hrvati. — Jos. Puntar, Ob maj. dekl. iz knjige Nemca. — Spomenica Jugoslovanskega odbora v Londonu o pomenu maj. deklaracije. S št. 121—123. — Jos. Puntar, Maj. deklaracija v svitu slovanskih političnih idej in zgodovinskih dejstev. Lj. Založil „Jug", 1927. 20 str. — Iv. D o lene c, Od podložnika do državljana. Razmišljanje ob 10letnici maj. dekl. KMD 1928, 38—40. — Slike k maj. deklaraciji: IS III, št. 22. Dolenc Metod, Kmečko dedno nasledstvo za časa veljavnosti gorskih bukev. ČZN 1927, 105—149. Ponatis: Maribor 1927, 45 str. Ref.: I-r, S 10. 6. 27. Erker Josef, Die Geschichte der Pfarre Mosel. Gotscheer Ka-lender 1928, 27—37. (Nadalj. v 1. 1929.) Ferjančič Andrej, Pred 50 leti v Ptuju. Spomini na dobo narodnih bojev. ŽiS I, 4—7. — V Novem mestu okoli 1. 1880. Tam, I, 217. — Iz mojih spominov. (Prešernova slavnost v Vipavi 1870. Volitve v 80. letih. Iz začetkov slovenskega uradovanja.) Tam, I, 420. Gantar Kajetan, K zgodovini katoliškega gibanja med Slovenci. Čas XXI, 315—326. Glaser Janko, Donesek k poglavju o naših jožefincih in redem-ptoristih. ČZN 1927, 195. (Iz kronike jožefinca Jan. N Godine v Rušah o mariborskem redemptoristu, ki je izganjal hudiča.) Glonar Joža, Drž. licejska knjižnica v Lj. IS III, št. 4 (s slikami). — Ljutomer v satirični italijanski vojaški pesmi. ČZN 199-201. Grivec Franc, Slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Izdalo Apostolstvo sv. CM v Lj. 1927, 180 str. in 42 slik. Ocene: J. Debevec, Čas XXI, 238—240. — M B., Goriška straža 28. 1. 27. — J. Glonar, Prager Presse 27. 7. 27. — Fort. Lužar, SU 1927, 64. — Sava, Orjuna 1927, št. 3, 4. — Prim.: Slovansko bogoslužje. Odlomek iz knjige. Gor. straža, št. 30. — Martin Avšič, Značaj in delo slovanskih apostolov. Cerkven govor ob 1100 letnici rojstva sv. Cirila. Po dr. Grivčevi knjigi. Maribor 1927. V. 8". 10 str. Izvestje, Uradno, velikega župana mariborske oblasti za leta 1923—1926. V Mariboru. Izdal in založil veliki župan mariborske oblasti. 1927. 90 str. (Zunaj: Kronika drž. oblastne uprave v Mariboru.) Jaksch-Wartenhorst August, Die Edlinge in Karantanien und der Herzogsbauer am Fiirstenstein bei Karnburg. Sitzungsberichte der Akad. d. Wiss. (Wien), phil.-hist. KI., 205/5 (1927), 1—19. Ocena: Jos M al, GMS VII/VIII, A, 57—9. Jurca Jos. Industrijski početki ob Hublju. E št. 8. — Beseda k narodnostnemu problemu. E št. 65. (Kamnik.) Zgodovinski pregled s slikami. IS III, št. 19. Kos Franc, K zgodovini Gorice v srednjem veku. 8. O prebivalcih (15. stol.; nadalj. in konec). GMS Vil—VIII, A, 30—33. Kos Milko, Rimana pesem o ustanovitelju Jurkloštra vojvodi Leopoldu VI. ČJKZ VI, 230—241. — Istorija (Slovenačke). Srpska književna zadruga, kolo XXX, br. 202 (Beograd 1927): Slovenačka, 33—85. — „Telegraphe Officiel" in njegove izdaje. GMS VII — VIII (1926—7), A, 5—12. Kotnik Franc, Naš dom XIX: Narodna noša v Laškem okraju. 49. — Narodne noše ptujske okolice. 65—70, 113—5. — O naših nar. nošah. Rogaški okraj. 161—3. — O blaženi Hemi, grofici krški. 97. — Rodbina Guffante. (List iz kronike minoritskega samostana v Ptuju.) S 1. 3. 27. Kovačič Franc, K starejši zgodovini minoritskega samostana v Ptuju. ČZN 149—168. — Glej: Desetletnica majske deklaracije. Kristan Anton, O delavskem in socijalističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve jugoslovanske socijalno-demokratične stranke. (1848—1896.) Priloga: Seznam slovenskih socijalističnemu delavstvu namenjenih knjig, brošur, revij in časopisov. Sestavil Cvetko Kristan. Založila Zadružna založba v Ljublj. 1927. 200 str. Ref.: Dr. L(ončar), LZ 1927, 440. — Luc. Tesničre, RES 1928, 159. (Krško.) 50 let deške meščanske šole v Krškem: J 20. 5. 27 (s slikami); SN 22. 5. 27; J. Vutkovič: S 21. 5. 27. — Letno poročilo drž. deške mešč. šole v Krškem. Izdano ob njeni 50 letnici. 1927. 87 str. (Iz vsebine: Jos. Vutkovič, Zgodovina mešč. šole v Krškem. 5—41. — Fr. Fink, Reforma meščanskih šol. 50—7.) Kušej Rado, Cerkveno pravo katoliške cerkve s posebnim ozirom na razmere v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dodatek: Pregled virov, ustavnih in uporabnih načel cerkvenega prava pravoslavne cerkve. Spisal dr. - -, profesor prava na univerzi v Lj. Druga predelana in popravljena izdaja. V Lj. Založba juridične fakultete. 1927. V. 8°. XVI + 596 str. (Učbeniki. Izdaja juridična fakulteta v Lj., II. knjiga.) Ref.: J. Glonar, Prager Presse 1.6.27. (Laško.) Mesto Laško in njega zgodovinske znamenitosti. IS III, št. 42 (s slikami). — Laško, najmlajše mesto Slovenije. (Zgodovinske črtice itd.) J 31. 7. 27 (s slikami). — Prim.: Vatovec Fran. Lavrič Andrej, Čevljarska bratovščina sv. Ane v Cerknici. Prispevek za zgodovino starih cehov. GMS VII—VIII, A, 17—20. Lesjak Anton, Zgodovina šentjernejske fare na Dolenjskem. V Lj. 1927. 8°. 193 str. (S pisateljevo sliko in 1 zemljevidom.) Lilek Emilijan, Zgodovinsko pravo Čehoslovenske republike na povrnitev kralju Otokarju II. ugrabljenih alpskih dežel. ND 1927, št. 137-141. (Ljubljana.) Lj. grad nekdaj in sedaj. SN 15. 6. 27. — Judje v Lj. SN 19. 6. 27. — Naša Lj. pred 100 leti. (Reprodukcija Desch-mannovega zemljevida iz 1. 1827.) IS III, št. 25 in S 10. 6. 27. — Valter Bohinec, Ljubljanska mestna aglomeracija in njena antropo-geografska meja. GV 1926, 22—35. — Jos. Čerin, Turška ozir. vojaška godba v Ljubljani. Pevec 1927, 19—21, 26-28. — K. Dobida, Troje lj. trgov. Iz stare in nove Lj. J 10. 4. 27 (s slikami). — Fr. G o ve kar, Kako je postala Lj. bela. SN 1927, št. 104, 110, 121. — Isti: Slovenščina 44 let na magistratu. ŽiS I, 22. — Jos. Mal, Muzejska kronika. GMS VII—VIII, 20—30. — A. Melik, Kolonizacija Ljubljanskega barja. Lj., Tiskovna zadruga, 1927, 67 str., 3 zemljevidi in 5 str. slik. — Ob petdesetletnici Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje. S 14. 10. 27 (ponatis 1927. M. 8°. 19 str.); NDk 15. 10. 27. — Ob 40 letnici gledališkega požara v Lj. S 16. 2. 27; J 16. 2. 27 (s slikami). — Ob 25 letnici Splošnega ženskega društva v Lj. J 8. 3. 27. — Odkritje spomenika v svetovni vojni padlim Šent-peterčanom. S 10. 6. 27; J 19. 6. 27; SN 21. 6. 27. — Pet jubilejev Tehnične srednje šole v Lj.: J 18.6. 27; prim. Izvestje Tehnične srednje šole v Lj. 1927. — Pred 20 leti v Lj.: SN 25. 12. 27. — Premestitev znamenja Sv. Trojice v Lj.: J 16. 6. 27. (Zgodovina spomenika.) — Slavlje naših protestantov. (75 letnica ustanovitve evang. cerkve v Lj.) J 1927, št. 263, 264. — J. Rus, Prebivalstvo in obseg francoske Lj. v primeri z današnjo. GV III, 1927, 103—112. Fr. Štele, Varstvo spomenikov (v Lj.). ZUZ VII, 45-46, 174—6. — V. Steska, Lj. stolnica. S 31.7. 27. (Zgod. pregled.) — Stoletnica prve ceste na Barju. ŽiS I, 1035—8. - Fr. Šemrov, Lj. pošta. 1927. 98 str. — Ant. Vodnik, Gradnja Robbovega vodnjaka pred mestno hišo v Lj. ZUZ VII, 121 — 138. Ljubša Matija, Sv. Maksimiljan v Celju. S 1927, št. 230, 231. (Ljutomer) po prevratu. J 20. 7. 27. — Ljutomer — mesto. J 8. 7. 27 in 24. 7. 27 (s slikami). — Glej: Glonar Joža. Loser Hans, Was alte Leute von der Franzosenzeit erzahlen. Gotscheer Kalender 1928, 23—26. Lužar Fortunat, Prosvetne prilike (Slovenacke). Srpska književna zadruga, kolo XXX, br. 202. (Beograd 1927): Slovenačka, 201—222. Majcen Gabrijel, Kratka zgodovina Maribora. (ČJKZ VI, 290.) Dodaj oceno: Fr. Baš, ČZN 1927, 92-96. Mal Josip, Uskočke seobe i slovenske pokrajine. (ČJKZ V, 182.) Dodaj ocene: Metod Dolenc, SP 1926, 300. - Fr. Kovačič, ZNČ 1926, 144-6. — Melitta Pivec GMS VII—VIII, A, 60. — Muzejska kronika. GMS VII—VIII, A, 20—30. (Vsebuje med drugim poročila o izkopaninah in o prazgodovinski dolbenki z Ljubljanskega barja.) Mantuani Josip, Muzika (med Slovenci). NE II, 1086—9. — O jugoslovanski glasbi. III. Slovenska glasba. Zbori III, 1927, 1—3, 13, 18—20, 29. (Maribor.) Dr. Leop. Poljanec: Misli in spomini ob deseti obletnici II. dekliške meščanske šole v Mariboru. J 1927, št. 163, 164. — Glej: Baš Franjo. Miirtel Rene, La Slovenie et les problemes politiques con-temporains. Extrait du Monde Slave, ne 5, 1926, Pariš, Felix Ger-main, 13 str. Melik Anton, Kolonizacija Ljubljanskaga barja. V Lj., Tiskovna zadruga, 1927. 67 str. + 3 zemljevidi + 5 str. slik. Por.: Silvij Kranjec: Čas XXII, 195-6. — R C, M 1928, 273. — R. Savnik, GV III, 145-7. — Luc. Tesniere, RES 1928, 159. — Ptuj. NE III, 732. Mravljak Jos., Vuzeniški urbarji. (Donesek h gospodarski zgodovini.) ČZN 1927, 61 — 75, 169—190. — Bratovščina splavarjev v Vuzenici. Tam, 86. — Vuzenica v srednjem veku. Zgodovinska slika. Maribor. V samozaložbi, 1927. 42 str. — Zadnji lov na volkove na Pohorju (11. sept. 1852). ČZN. 194. Mrkun Anton. Homec. Lj. 1925. (Gl.: ČJKZ V, 182.) Referati: Iv. Rakovec, GV I, 147. - R. C, M 1926, 351. - S 27. 2. 26. - V. Steska, ZUZ VI, 180. — Zgodovina protialkoholnega gibanja po vsem svetu, zlasti v Sloveniji. 1902—1927. Ob 25 letnici protialkoholnega gibanja med Slovenci. V Lj. 1927, »Sveta vojska". VIII + 243 str. (Novo mesto.) Ob 40 letnici Kat. društva rokodelskih pomočnikov v Novem mestu. S 4. 1. 27, št. 2. Orožen Janko, Zgodovina Celja. I. del. Prazgodovinska in rimska Celeja. Z arheološkim vodnikom po muzeju, mestu in okolici. Celje. Goričar & Leskovšek, 1927, 144 str. — Zgodovina Celja. II. del. Srednjeveško Celje kot središče državotvornega stremljenja: doba narodne samostojnosti, Savinjska marka, knezi in grofje Celjani. Celje 1927. Založila Goričar & Leskovšek. M. 8°. 162 +VI str. Ocene: Balduin Saria, LZ 1928, 369—371. — Fr. Štele, DS 1928, 186—7. — Luc. Tesniere, RES 1928, 158. Pirjevec Avg., Iz zgodovine kranjskega deželnega zastopstva. NDk 1927, št. 43—47, 52. Pivec Melitta, Illyrica v drž. licejski knjižnici v Lj. GMS VII—VIII, A, 53. (Gradivo za čas francoske Ilirije deloma za ilirsko šolstvo, deloma za ilirsko cenzuro.) Pokorn Fran, Tristoletnica škofjeloške mestne šole. S 21.1. 27. Polec Janko, Kraljestvo Ilirija. I. del. Lj. 1925. (ČJKZ V, 183.) Dodaj ocene: K.Capuder, Pred 100 leti S 5. 7. 1925. — Fr Goršič, LZ 1926, 467-9. - Melitta Pivec, GMS VII-VIII, 59. — H. Wendel, Prager Presse 15. 8. 1925, št. 223 („Das KOnigreich IIIyriena.) Potočnik Alojzij, Obrtništvo v prejšnjih dobah. Vodnikova pratika 1928, 44—46. Premrou Miroslav, Vatikanski dokumenti iz 1603—21 o vla-diki Hrenu in cerkveni vizitaciji Kranjske 1607—8. (Nadaljevanje in konec.) ČJKZ VI, 199—229. — Drobiž iz vatikanskih arhivov. IV. GMS VII—VIII, 49—51. — Visita apostolica del nunzio di Graz, Gio. Battista Salvago, a Gorizia nell'anno 1608. Documenti dell'ar-chivio segreto vaticano. Studi Goriziani IV, 1926, 161—6; vol. V. 1907. 14 str. Ravnihar Vladimir, Spomini. NDk 1927, št. 120. (Majniška deklaracija.) Ražem Joahim, Poroka in ženitovanjski običaji pri starih Slovanih. KGM 1928, 53—55. Regali Josip, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, velika slovenska „Narodna galerija". S 16. 4.27. (Zgodovinski pregled.) Rus Jože, Prebivalstvo in obseg francoske Ljubljane v primeri z današnjo. (Z 1 kartico.) GV III, 1927, 103—112. Saria Balduin, Novejša arheološka literatura s posebnim ozirom na naše pokrajine. GMS VII—VIII, A, 65—70. — Muzeji (v Jugoslaviji). NE II, 1072—8. Savnik Roman, Židje v Jugoslaviji. GV 1926, 37 — 42. Schematismus almae provinciae Sloveniae. S. Crucis ordinis fratrum minorum S. P. N. Francisci ineunte anno Domini 1927. Lj. 1927. — Str. 5—7: Synopsis historiae provinciae S. Crucis Sloveniae. Schlosser Paul, Beitrage zur Geschichte Marburgs an der Drau. Blatter f. Heimatkunde, V. (Graz 1927), 42, 59, 73. (Zgodovina mariborskih ulic kot dopolnilo Mallyjeve knjige.) Sič A., Slovenske narodne noše. V Lj. 1927. Založila Učiteljska tiskarna. V. 8°. 57 str. + 12 tab. Ref.: J. Glonar, Prager Presse 28. 10. 1927. — J. M. L., J 2 10. 27. Štele France, Gradivo za prekmursko zgodovino. ČZN 1927, 1—9. (1. Zupna cerkev v Martijancih; objavljena vizitacijska zapisnika iz 1. 1768?, 1698 in 1756. 2. Slovenska listina iz 1. 1643.) Steska Viktor, Slovenska umetnost. I. del: Slikarstvo. Prevalje. Družba sv. Mohorja. 1927. 430 str. -f- 72 sliki. (Mohorjeva knjižnica, 16.) Ocene: M. Marolt: ZUZ 1927, 187-9. — F. Mesesnel: LZ 1927, 556-7. — St. Vurnik: DS 1927, 251-2 in GMS VII—VIII, 63. — Ljubljanska stolnica. S 31. 7. 27. — Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (Zgodovinski pregled.) S 29. 1. 27. Stojkovič Sr. J , Svobodno zidarstvo. Njegov cilj in principi, njegova proilost in sedanjost. Pisma brata - - nekemu neposvečenemu prijatelju. Iz srbsko-hrvatskega predelal T. I. Z (a vrni k.) Tretja spopolnjena izdaja, odobrena po „Jugoslaviji", veliki loži Srbov, Hrvatov in Slovencev. Založila „Loža Maksimilijan Vrhovac", Zagreb (1927). V. 8°. 129 str. Strohal R., Nešto o takozvanim bijelim Kranjcima. Nastavni vjesnik, knj. 36, Zagreb 1927, 104—6. (Objavljeno pismo grofa Jur. Frankopana iz Črnomlja zagrebškemu vicebanu Kristoforu Mrnjavčiču 1. 1602.) Studenci pri Mariboru. Nekaj podatkov o šoli, cerkvi in občini. (Spisal šol. upravitelj Anton Hren.) Izdal o priliki 50letnice deške osnovne šole krajevni šolski odbor. 1927. 54 str. Svoboda Heinrich, Deutsches Leben in Krain vor drei Jahr-hunderten. Johann Weikhard von Valvasor, Geschichtsschreiber von Krain. Deutscher Volkskalender 1928. Novi Sad, 111—6. Šašelj Ivan, Dve zanimivi pismi nekdanjega spremljevalca misijonarja Knobleharja na njegovem misijonskem potu v Egipt, Nubijo in Sudan iz 1. 1853. in 1854. (Jakoba Šašla, puškarskega pomočnika, graverja in slikarja.) S št. 57, 61, 62. Šemrov Franc, Ljubljanska pošta. Zgodovinski opis ob 30 letnici njene stavbe. Po raznih virih spisal - -, tajnik poštnega ravnateljstva v Lj. 1927. 98 str. Ref.: Jos. Mal, GMS VII—VIII, 64. (Škofja Loka.) Fran Pokorn: Tristoletnica škofjeloške mestne šole. S 21. 1. 27. — Proslava 300 letnice deške šole. J 5. 7. 27. — — Škofjeloški „špitala ali ubožnica. (Zgodovinska črtica.) S št. 181, 183. — Spectator: O lončarskem „ cehu" v Škof ji Loki. S 12.7. 27. (Teharje) in njih plemstvo. Nekaj zgodovinskih podatkov o Teharjih. IS III, št. 24 (s slikami). Travner Vladimir, Pogreb ptujskega brezverca leta 1847. (poštarja Jož. Mat. Franckeja; podatki o dekanu Francu Cvetku). ŽiS I, 250—252. Turk Jos., Kritične pripombe k tekstu Hrenovega memoriala o zgodovini reformacije na Slovenskem. ČZN 1927, 88 — 89. (Vače.) Izkopanine v Vačah. S 15.5.27, št. 109 in IS 15.5.27. Vatovec Fran, K starejši upravni in gospodarski zgodovini laškega okraja. (Odlomki iz inavguralne disertacije »Kolonizacija laškega okraja".) V Lj. 1927. 8°. 96 str. Ocene: P. Blaznik, GV III, 1927, 143-5. — J. Žontar, Čas XXII, 1927/8, 343-4. — Fr. B a š, ČZN 1929, 91—93. (Višnja gora) ob 450letnici meščanstva. (1477-1927.) J 24.12.27. Vrečer Rajko, Keramična industrija v Libojah. ND 22. 9. 27. Vrhovnik Ivan, Bitka pri Hrušici blizu Lj. 1. 1491. in priče o njej. GMS VII—VIII, A, 12—17. — Iz dnevnika Blaža Blaznika. V. Šolstvo; VI. Vojaštvo; VII. Nesreče; VIII. Bolezni; IX. Požari; X. Zlodejstva. Tam, 34—49. — Pozdravljena, kraljevska Venus. (Slovenski motivi pri Ulriku Licbtensteinskem.) ŽiS I, 466—8. Zaitz Frank, Ameriški Slovenci včeraj, danes in jutri. ADK 1928, 38-45. Žemljic Mat., Nekaj pripomb k članku: Herman Jurij in njegova gimnazija pri sv. Tomažu. ČZN 1927, 86. (Prim. ČZN 1926, 131.) (Žalec.) Rajko Vrečer: „Zlata knjiga". (Ob stoletnici „Zlate knjige" na osnovni šoli v Žalcu.) ND 29. 3. 27. Žerjav Gregor, Po desetih letih. J 29. 5. 27. Žnideršič Fr., Zgodovinske črtice o starih gradovih in plemiških družinah v Julijski Krajini. E 1927: I. Krmin, št. 226. II. Št. Florijan, št. 238. — Pred leti. Spomini iz begunstva. E 1927, št. 170, 172, 181, 182. — Nekoliko zanimivih podatkov iz zgodovine starega Ogleja, št. 200. — Črtice iz zgodovine oglejskih patri-jarhov, št. 212, 214, 218. — Le še en kratek izprehod po Gorici in okolici. E 6. 2. 27. — Izprehodi še ne prav starega upokojenca po Gorici in okolici E 7. 4. 27. (Z zgodovinskimi beležkami.) — Pred leti. (1915.) E 10. 4. 27. Besedno kazalo. Agie 8 botega 37 črešnja 32, 34 Agram 10 botilja 41 čik 42 amik 34 boton 37 čivolica 29 avril gl. obril brezen 70 čok 42 avvošt 30 brjagov 30 čot 34 bacelerati 22 brodet 41 čot 42 bajta 37 breskva 41 čuf 42 bakalar 37 Bršadin 8 čukun 42 baket 37 brucati 75 čutara 35 balota 40 brucoš 75 čyza 27 bandarigola 22, 30 bržadelj 27 dedič 79 bandima 22 bržola 27 depozit 39 bared 24, 34 budelj 24 dešpet 42 barantati 41 cap 41, 45 dota 39 barufa 37 •car 151 drakon 35 batalija 41 Cavtat 22 drgancela 30 batel 37 cekin 41 Dunaj 153 bavela 28 Celje 153 Dunav 152 bazilika 27 cepin 45 Erdut 8 bedeša 24, 41 cesar 34, 151 Esseg 16 bederati 24 Chicha 8 fagla 30 Bednja 12 Cirkvenica 5 fagot 30 Bekija 69 Cirkvenik, -išče 6 fadiga 25, 35 Bešenovo 73 Cirminah 168 Fayz 6 Bešinci 73 cokla 41 Feletar 9 Bešlinac 73 Csongrad 14 Ferenčič 9 bežen 70 čuka 41 feta 42 Bezenšek 70 čačador 24 figa 35 Bezjak 66—76 čadreja 27 fit 42 Bezje 73 čakorati 41 fjaka 42 betula 37 čakore, čakule 41 čančir 42 flat 34 birja 22 forče 42 bišča 22 čap 41 frketa 42 bivol 28 čapat, -it 41 frtalja 42 blitva 34 čarador 25 galeta 42 bodilj 24 čebula 29 geta 39 bokal 37 Čedad 22, 23, 34 gobast 42 bokalin 37 čefit 41 golida 25 boklja 41 čelada 25 govrnator 39 bolta 22 čenča 41 Gračane 18 bosiljak 34 čep 42 Gradež 27 bot 37 čepa 42 gratune 37 bota 41 čeronten 42 Grech 4 Grez 4, 13 kopare 27 Markušic 9 greh, gregna 30, 34 Koper 23 mas 34 Grk 23 koradela 25 masa 43 guta 42 koret 43 Matajur 34 horoful 37 kortelada 25 mažerja 32 Horvat 9, 18 kosklada 25 medalja 25 -ija suf. 68 kosulja 35 Medvedgrad 5 ist-bba 29 kotenina 38 mertati 36 Ištvanovič 9 kotla 43 mešet, -iti 43 -itev suf. 156 kotlin 38 metuda 25 Ixes 10 kotorna 38 medih 31, 34 jastog 30, 34 kotran 39 Mitrovica 4 jentrada 25 koverta 29 miza 28 jero 120 kralj 154 modanti 25 j etika 42 Kraljevec 7 modras, -ak 26, 27 jezer 79 Krčedin 8 murador 26 ji si 119, 167 kreda 25 mušlin 38, 43 jiti 119 krepa 43 muta, -ec 43 jota 42 krepati 38 Nadiža 22, 28 Ka bio vi 7 Krestelovac 9 napa 44 Kablici 7 križ 32, 34 navot 29 kantrega 27, 35 Krk 23 nebozec 120 kapac 37 kržada 25, 32 Nograd 14 kapara 37 kumpare 27 nuta 35 kapo 38 kudati 25 obresti 120 kapun 42 kujon 74 obril 30 karatel 42 kupa 43 odžalnik 79 kasela 43 Kupa 12 Oglej 23 kason 42 Kuveždin 8 opalda 44 kašetin 43 Kyralrevy 9 opaša 44 kavalet 29 ladron 27 Optuj 12 kazera 33 Laščina 11 osobenik 170 kazon 27 leksamen 39 otomija 38 kažot 28 lepča 43 ovancati gl. vancati kamufi 43 letvana 43 ovizati 28 Kerestinec 8 lezanji 28 padela 26 Kobarid 22, 23, 34 linda 25, 36 pagadur 26 koceta 43 lipara 39 papati 44 kolada 25 ločika 35 papež 44 Kolpa 23 Logatec 23 paradana 26 kliiza 28 lokanda 38 parafank 36 Koncovčak 16 loket 43 parapet 36, 44 Končanica 16 lopiž 35 pasar 44 kondrega 27 lopuh 43 pasati 44 konjat 25, 34 lotvara 43 patron 39 kontrada 25 ludra 27 pavaron 29 kop 43 madron 25, 27 pegla 31 kopa 43 madun 25 peper 36 peršut 44 rusale 36 pešelj 44 šablon 29, 36 pešota 44 sahont 31 petik 38 salata 38 pever 29 saludati 26 peza 28 sanča 41 pežek 28 sapon 45 pička 74 savata 29 pikon 44 savi 29 pitanca 38 savon 29 pitor 44 sedin 26 pizda 74 Segedin 8 pladenj 26 Sigetica 7 plandič 26 siguren 31 plat 44 Sisak 12 ple(d)ra 27 sjeja 30 pleta 44 skaka 39 plovan 29 skuta 45 ponada 26 Slani potok 7 pošada 26, 44 Slavonac 18 pošet 44 Slovenec 18 potaženje 79 sobota 86 pover 29 sopun 36 požecjon 28 sraka, -ica 120 pramandati 26 stobala 29 profit 44 stodera 26 preteža 28 supa 45 pretura 39 Sviblje 8 prosora 44 šagra 31 prova 29 šarvator 39 prtida 26 ščapin 45 Ptuj 23 -ščak suf. 155—6 puža 28 ščatula 39 randiga 31 šejon 29 Raša 34 ■šek suf. 155—6 refoško 36 šeleta 45 remeselj 27, 36 škandalet 45 repa 36 škatla 39 rivati 29 šklat 45 Rkač 71 šklet 45 roba 38 šklop 45 robida 26, 29 škodela 26 rožepila 28, 36 škrova 29 rokelj 45 škrpet 45 Rotenmann 168 Šokac 71 rukulja 38 Šokot 7 rus 45 šorbet 45 šoštar 11 španjolet 45 spas 45 štanjada 26 štivalet 29 štredi 118 stopa 46 štova 29 štradon 27 šubla 36 tapa 46 taula 30 teza 28 toberna 30 tof 39 Torlak 69 tripe 39 Trst 32 Tuškanac 11 užanca 28 vakance 39 vancati 30 vapor 39 Varadin 8 Varaždin 8, 169 varhundžija 31 varoš 15 veče 120 vida 34 Videm 22, 23 Viden 153 vilažej 120 vipara 39 Višči vrh 10 vit 34 Zabok 1 Zagreb 1—20 Zagrebae 19 Zagrepčanin 20 žagon 31 žagrad 31 žegen 31 žernada 27 žerh 31 žoga 31 žukva 34 Žumberak 10. VSEBINA doslej izdanih letnikov »Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino". I. letnik. Posvetilo Vatroslavu Jagicu ob njegovi osemdesetletnici. Pismo V. Jagica uredništvu ob priliki izida »Časopisa za slovenski jezik, književ* nost in zgodovino«. Spisi V. Jagiča v zadnjih desetih letih (1907—1918).— R. Nahfigal: Važnost latinskega dela brižinskega kodeksa in njegovih pripiskov za vprašanje o postanku in domovini slovenskih odlomkov (treis singensda III.). — Fr. Kidrič: Prispevki in opombe k zgodovini reformacije na Slovenskem1, I. Ivan Ungnad v pregnanstvu. — Lj. Hauptmann: Staro* slovenska družba in njeni stanovi. — M. Kos: O nameravani ustanovitvi škofije v Gornjem gradu 1. 1237. — A. Kaspret: Prispevek k rodovniku Franceta Prešerna. — Fr. Ramovš: Delo revizije za Dalmatinovo biblijo. —■ Iv. Grafenauer: O Vodnikovi pesniški zapuščini in o dosedanjih izdajah njegovih pesmi. — Fr. Kos: O ustanoviteljih (zatiškega samostana. —• Iv. Prijatelj: Zakaj sta si prišla navzkriž Vraz in Trstenjak? — Fr. Kidrič: Primerek Linhartove Miss Jenny Love. — Fr. Kidrič: Korespondenca izza dobe jugoslovanskega protestantizma v »skupnem heneberškem arhivu«. — A. Breznik: t O. Stanislav Skraibec. — Fr. Ramovš: Slovenistilka v Jas tgičevem »Archiv fiir slavisehe Philologie«. — J. Šlebirtger: Bibliografija jezikoslovnih spisov iza 1'. 1913.—J8. D. letnik. Uredništvo: t Prof. Anton Kaspret. —- Fr. Veber: O fenomenologiji jezika. —. Fr. Kidrič: Prispevki in opombe k zgodovini reformacije na Slovenskem, I. Ivan Ungnad v pregnanstvu. — Fr. Ramovš: Sorodstvo staroindijskega sama »Halbjahr«. — M. Dolenc: Pravni izrazi v prevodih vinogorskega zakona. — M. Kos: Srbski iBrankoviči, in goriški .grofje. — Lj. Hauptmann: Postanek in razvoj frankovskih mark ob srednji Donavi. — Fr. Kidrič: Trofoarji na Raščici. — Ocene: Fr. Ramovš: Donesek k slo* venskim starožitnostim. — Fr. Kidrič: Josip Jurčič, zbrani spisi. Uredil dr. Ivan Prijatelj. — Fr. Kidrič: Striltarjeva antologija. — Iv. Prijatelj: Slaviea I. — Fr. Kidrič: Die protestantisehe Kirchenordnung der Slovenen im XVI. Jh, — Fr. Kidrič: Georg Loesche, Truberiana', fiir NVirksamheit in Kempten. — Af. Kos: Novi doneski k zgodovini turških bojev na Slo« venskem. — Lj. Hauptmann: Anton Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov, Slovencev. I. del. — Male vesti: R. Nahtigal: Koren vend- : vond-. — lv. Košti&l: Etimologije. — Fr. Ramovš: K zgodovini slovanske konjugacije. —. Fr. Ramovš: Zanimiv primer ratrvoja prehodnega 1 v slovenščini. — Fr. Kidrič: Bibliografski inštitut. — M. Kos: K. Kadlec, Moščenicky statut. — M. Kos: Dr. A. Gnirs, Dais Gorzer Statutbuch. — Fr. Ramovš: Opazke k slovanskim tvorbam pron. debla q-o-. — Fr. Kidrič: Jurij Kobila. — Fr. Ramovš: Zanimiv koroško-slovenski rokopis. — Fr. Kidrič: Slovenci v Kiittnerjevem potopisu iz 1799. leta. —. Af. Kos: Juliius Strnadt o slo* venskih in bavarskih naselbinah Zgornje Avstrije. — J. Šlebinger: Biblio* ■grafija. — M. Kos: Slovenska historična bibliografija za L 1919. in prvo polovico I. 1920. III. letnik. R. Nahfigal: Instrumental sing. fem. -Oiq • -oQ : -Q. — P. Skok: Oglej i Celje. — Fr. Ramovš: Slov. Celje. — J. Ketemina: Slovarski do* neski. — A. Bajec: O prvotnem slovenskem naglas« * v rezijanskem nas rečju. — Fr. Ramovš: Csl. deste — slov. desten. — Slov. Tes »venum«. — Stcsl. nejaven, — slov. nejoveren — Slov. jež, jčzero. — Psi. nesmb — slov. nesem, nisem. — Slov. teden »hobdoma-«. — Slov. viri}, veri j »piscina«. — Slov. Kobarid, furl. Čavored, ital. Caporetto, nem. Karfreit. — R. Nahtigal: Prisuha — prešuštvo. — Fr. Kidrič: Opombe k protiref. (katoliški) dobi v zgodovini slov. pismenstva. — Fr. Veber: O razmerju med besednim in stvarnim doživljajem. — Fr. Ramovš: Jan Baudouin de Courtenay. — J. Slebinger: Bibliografija (1920—21). IV. letnik. M. Kos: Paleografske in historične študije k freiisinškim sp omeni* kom. — P. Skok: Tri etimologije. — Iv. Prijatelj: Borba za individualnost slov. književnega jezika v letih 1848,—57. — Fr. Kidrič: Stapleton med Slovenci, _ Iv. Grafenauer: Pripombe k slovenskemu Stapletonu. — Fr. Ramovš: Razvoj imperfekta v rezijanščini. — Male vesti: Iv. Koštial: K zloženkam z d- korena dhe■ — Fr. Ramovš: Izvor slov. svetniških imen Bj, Tilj, Tilen in Tilih za lat. Aegidius. — Fr. Kidrič: Otrozhia Biblia 1566. — Otrozhja Tabla (ali Biblia) o. 1580. — Bohoričev Elementale Labacenise cum Nomenclatura. — Slovenske knjige v prot. stanovski šoli v Ljubljani 1563_98. — Gregor Vorenc. — Iv. Prijatelj: Nekaj Vodnikovih pisem Kopitarju. — V. Burian: O zadnjih dnevih Kopitarjevega življenja. — J. Glonar: Pleteršnikov »Pleteršnik«. — R. Nahtigal: Programatične i. dr. opazke h Kosovi razpravi o freisinških spomenikih. — J. Šlebinger: Bi* biografija (1922—3). V.letnik. P. Skok: Toponomastički priloži. — Iv. Prijatelj: Borba za šndivw dualnost slov. književnega jezika v letih 1848,—57. — M. Premrou: Vatikanski dokumenti iz 1603—21 o vladiki Hrenu in cerkveni vizitaciji Kranja ske 1607—8. — Fr. Kidrič: Dramatične predstave v Ljubljani do 1. 1790. — Male vesti: Iv. Prijatelj: Korespondenca med Vodnikom in Kopitarjem. — Fr. Kidrič: Tomaž Markawitsch, Joh. Ernst Philippi, Christian Ludwig Liscow ter ilirsko gledališče 1705—35 ozir. ljubljansko 1735. — Lj. HaupU mann: f Dr. France Kos. — R. Kotarič: f Prof. dr. Vaclav Vondrak. — Fr. Ramovš: Slavischer Grundriss. — Fr. Kidrič: Bohoričevi. — Bohorič v Kranjskem dež. zboru. — Ob Prijateljevi petdesetletnici. — R. Kolarič: Bibliografija znanstvenih spisov in ocen Iv. Prijatelja do konca 1. 1925. — J. Šlebinger: Bibliografija (1924—5). VI. letnik. P. Skok: O zamjeni vit. U > si. y. — Fr. Ramovš: Razvoj psi. e v slov. dolgih zlogih. — O naravi psi. tort in tert v praslovanščmi. — R. Kolarič: Nosni vokali v prvotni slovenščini. — J. Kelemina: Krajevna imena iz spodnjepanonske marke. — Fr. Šturm: Refleksi romanskih pala* taliziramih konzonantov v slov. izposojenkah. — Fr. Ramovš: O kajk.a čak. prehodu d > j. — A. Breznik: Popovičev Specimen vocabulani vin* docarniolici ter Pohlinov Glossarium slavieuin. — M. Rupel: Trubarjevi Artikuli. — Iv. Prijatelj: Klasje. — Fr. Kidrič: Prešerni od konca 15. do srede 19. stoletja. — M. Premrou: Vatikanski dokumenti iz 1603—21 o vladiki Hrenu in cerkveni vizitaciji Kranjske 1607—8. — M. Kos: Rimana pesem o ustanovitelju Jurkloštra vojvodu Leopoldu VI. — Male vesti: Fr. Ramovš: Prof. Rajko Nahtigal, 1877—1927. — Fr. Kidrič: Ob Šlefoin* gerjevi petdesetletnici. — P. Skok: Država — dežela. — Kupljenik — Kupelbnikt — Fr. Ramovš: Dudlebi — Teindles. — Opomiba k škofje« loškemu refleksu za S. — A. Gspan: Vrba od Prešernovih časov do danes. — Fr. Kidrič: Kastelčeva prošnja za dovolitev Cbeliee. — Fr. Ramovš: O postanku slov. dialektičnega sunce. — Fr. Šturm: Dodatek k razpravi »Refleksi rom. pal. konzonantov v slov. izposojenkah«. — M. Murko: Matija Čop v Lvovu. — Fr. Ramovš: K razlagam o postanku glagola morati. — J. Šlebinger: Bibliografija (1926).