informator številka 36 Leto XX. Titovo Velenje, 11. septembra 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija I A sestavi fena organizacija yUI VI IjV združenega dela Skupni programi V torek, 2. septembra 1986, je bil v Gorenju v Titovem Velenju sestanek izvršilnega odbora Splošnega združenja elektroindustrije Gospodarske zbornice Slovenije, na katerem so obravnavali Skupen program razvoja proizvodnje aparatov za gospodinjstvo. 0 skupnem programu razvoja proizvodnje aparatov za gospodinjstvo smo lahko nekaj več prebrali že v zadnji številki časopisa Gorenja. Izdelala sta ga Poslovna skupnost jugoslovanske industrije aparatov za gospodinjstvo „YU DOM", v kateri ima pomembno mesto tudi Gorenje in Splošno združenje kovinsko predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Jugoslavije. Potem, ko so ta program julija predstavili na tiskovni konferenci v Beogradu, so ga obravnavali tudi člani izvršilnega odbora Splošnega združenja elektroindustrije naše Gospodarske zbornice. Kot nosilci projektnih nalog tega programa razvoja sodeluje pri njegovi uresničitvi več kot 60 tisoč delavcev. Torej se vanj vključujejo tudi številni proizvajalci sestavnih delov in reprodukcijskega materiala. Udeleženci sestanka so si bili edini, da' gre za spodbujanje enotnega nastopa na tujih trgih, kar pa seveda ne pomeni, da ne bo konkurence na domačem tržišču. Prav izvozu je (Dalje na 2. strani) Od Titovega Velenja do Beograda Danes je na 1.300 km dolgo pot po Jugoslaviji krenilo 40 kolesarjev Gorenja Tiki iz Ljubljane, Gorenja Muta, Gorenja Fecro iz Slovenj Gradca, Gorenja Metalplast iz Ruš, Gorenja Elrad iz Gornje Radgone ter delovnih oeganizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Na cilj, v Beograd, bodo prikolesarili prihodnji četrtek, 18. septembra, okrog 14. ure. Na svoji poti po Jugoslaviji bo Karavana bratstva in enotnosti Gorenje '86 obiskala kraje, pomembne iz časa narodnoosvobodilne borbe ter štiri mesta, ki nosijo Titovo ime — Titovo Velenje, Titova Ko-renica, Titov Drvar in Titovo Užice. V krajih, kjer so tovarne, predstavništva, razstavno-prodajni centri in servisi Gorenja pa se bodo udeleženci Karavane srečali s tamkajšnjimi delavci. Prihod Karavane bratstva in enotnosti Gorenje '86 12. septembra v Bi-hač pa sovpada tudi z dnevom delovne organizacije Gorenje Bira. Praznik Gorenja Bira ter prihod udeležencev Karavane v Bihač bodo v središču mesta pred zgradbo Skupščine občine Bihač obeležili s priložnostno slovesnostjo. Svojo pot po Jugoslaviji bodo kolesarji delovnih organizacij in skupnosti Gorenja iz Slovenije zaključili z obiskom Hiše cvetja v Beogradu, kjer bodo počastili spomin tovariša Tita. dr Udarniški dan za boljši jutri! Že lansko leto smo se ob sprejemu terminskega koledarja dogovorili, da bomo letos opravili tri udarniške delovnike ter tudi tako prispevali k razvojni sanaciji in krepitvi Gorenja. V marcu smo en udarniški dan že opravili. Družbenopolitične organizacije pa so predlagale, da bi preostala dva dneva režijski in strokovni delavci udarniško delali v neposredni proizvodnji, za tekočimi trakovi. Seveda ne vsi na en dan, temveč po vnaprej sestavljenem razporedu. Po tem predlogu naj bi v soboto, 20. septembra, na svoji delovnih mestih v pisarnah delali le tisti delavci, ki so dela v proizvodnji opravičeni, zaradi zdravstvenih razlogov. Takšno pobudo velja vsekakor podpreti, saj je naš cilj predvsem izpolnitev vseh proizvodnih, zlasti pa izvoznih obveznosti. V uresničitev tega cilja moramo vložiti vsa naša prizadevanja. Od tega je odvisen naš razvoj, od tega so nenazadnje odvisni tudi naši osebni dohodki. Sreča v zelenju in cvetju — Na Muti je bila od 3. do 7. septembra odprta tradicionalna razstava zelenega programa sozda Gorenje. Več o tem na 6. strani. gorenje trotamp ©prema gorenjeg©sp©dtojjsM aparat Dobri rezultati obvezujejo Skrb za kakovost ni le enkratna akcija, temveč dolgotrajna usmeritev in stalna naloga. Na začetku leta so si v delovni organizaciji Gorenja Notranja oprema kot osnovni cilj programa kakovosti zadali nalogo, izboljšati kakovost izdelkov in storitev na tržišču ter obenem zmanjšati stroške zaradi neustrezne kakovosti. Kot je v svojem poročilu o izvajanju programa in ciljev kakovosti v Gorenju Notranja oprema napisal Tomaž Strniša, vodja Sektorja kakovosti v tej delovni organizaciji, skrbijo za kakovost tako z vidika varnosti, funkcionalnosti, zanesljivosti, trajnosti, servisiranja, ekonomičnosti pri uporabi kot tudi glede kakovosti poslovanja in kakovostnega vzdrževanja izdelkov v uporabi. Trudijo se tudi, da bi njihovi izdelki čim bolj ustrezali predpisom in standardom, optimalni kakovosti konstrukcije ter optimalni kakovosti izdelave. V Gorenju Notranja oprema so izdelali tudi program aktivnosti za dosego ciljev kakovosti, od katerih so nekatere že zaključene, nekaj pa jih še izvajajo. Skupaj so v delovni organizaciji sprejeli 29 nalog. 10 so jih že uresničili, 15 akcij še poteka, le 4 pa še niso začeli izvajati. Seveda pa so Obvestilo Za vse otroke delavcev Gorenja v Titovem Velenju, ki bodo v šolskem letu 1986/87 dopolnili oziroma so že stari 15 let, morajo starši pravočasno predložiti potrdila o nadaljnjem šolanju. Potrdila prinesite v Kadrovski sektor delovne skupnosti Splošni posli, pisarna št. 4, za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju najkasneje do 15. septembra 1986, za študente višjih in visokih šol pa najkasneje do 15. oktobra 1986. Potrdila potrebujemo zaradi uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, pri ugotavljanju pravic do družbene pomoči otrokom delavcev Gorenja (otroški dodatek) ter za izplačilo regresa. Če zahtevanih potrdil ne boste prinesli pravočasno, bo pravica do zdravstvenega zavarovanja oziroma pravica do izplačevanja družbene pomoči otrokom ukinjena. Prav tako pa zanje ne boste dobili izplačanega regresa za letni oddih. Oddelek kadrovskih zadev Kakovostnejše vakuumiranje poleg načrtovanih opravljali še določene tekoče naloge, ki sicer niso bile v programu, pa so bile potrebne neposredno pri samem proizvodnem procesu. V nadaljevanju svojega poro- ' čila je Tomaž Strniša poudaril, da so rezultati kakovosti v letošnjem prvem polletju v Gorenju Notranja oprema precej boljši kot v enakem obdobju lani, v obratih Emba-lažnica tozda Pohištvo in Umetni marmor tozda Gradbeni elementi celo boljši kot so načrtovali. Odstotek izdelkov določenega kakovostnega razreda, izplen, je bil v prvem polletju v obratu Keramika tozda Gradbeni elementi za 0,8 odstotka boljši kot lani, v obratu Umetni marmor istega tozda pa kar za 1,8 odstotka boljši. Seveda pa bi z rešitvijo nekaterih pomanjkljivosti, predvsem pri niansiranju izdelkov iz umetnega marmorja, pri niansiranju keramičnih ploščic ter z izboljšanjem kakovosti vrat za kuhinje obstoječo kakovost lahko še precej izboljšali. Že sedaj pa se v Gorenju Notranja oprema lahko pohvalijo z večjim prihrankom stroškov pri poslovanju na področju kakovosti kot so načrtovali za letošnje prvo polletje. Nova pridobitev obrata Zamrzovalnih skrinj v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika. Podaljšanje linije za vakuumiranje hladilnega sistema zamrzovalnih skrinj. V splošni tehniki, kamor spada tudi zamrzovalno-hladilna tehnika, je potrebno za normalno delovanje hladilnih sistemov doseči srednji vakuum. Črpalke v proizvodnji zamrzovalnih skrinj s svojo črpal-no hitrostjo niso mogle v času, ki je bil na voljo, odstraniti vseh nečistoč in plinov iz hladilnega sistema. Da bi dosegli optimalni črpalni čas, je bilo treba čas vakuumira-nja iz 3 minut podaljšati na 7 minut. To smo dosegli s podaljšano linijo vakuumira-nja, ki jo je na podlagi tehnoloških zahtev sektorja tehnologije izdelal Danilo Praznik, in z večjim številom črpalk. S to pridobitvijo bomo izboljšali kakovost izdelkov, podani pa so tudi pogoji za pridobivanje ostalih kvalitetnih znakov na tujem trgu, ki jih za posamezne tipe zamrzovalnih skrinj doslej še nismo imeli. Stane Šmajs Rožama varnost Požar v polnilnici akumulatorjev V ponedeljek, 1. septembra 1986, ob 17.20,je gasilsko enoto Gorenje iz-menovodja službe varovanja Jože Jelen obvestil, da je nastal požar v polnilnici akumulatorjev tozda Ga Ivana. Ob prihodu na kraj požara smo ugotovili, da je zagorel polnilnik za polnjenje akumulatorjev. Požar je gasil delavec tozda Galvana Jure Lov-rakovič in pri tem uporabil gasilni aparat S—9 kg. Dom1 nevni vzrok požara je kratek stik na transformatorju polnilnika. Ob požaru je bil uni- čen polnilnik akumulatorjev, škoda pa znaša 200 tisoč dinarjev. V tozdu Galvana je imenovana komisija, ki bo natančno ocenila višino škode, služba požarne varnosti pa bo predpisala potrebne ukrepe, da do podobnih primerov ne bi več prihajalo. Na koncu naj še pohvalimo prisebnost in iznajdljivost delavca Jureta Lovrakoviča, ki je s hitrim in uspešnim pristopom h gašenju preprečil širjenje požara in s tem večjo materialno škodo. Martin Pečečnik (Nadaljevanje s 1. strani) namreč v tem Programu dan največji poudarek. Da pa bi uspeli doseči predviden izvoz, letno naj bi ga ustvarili za poprečno 152,6 milijonov dinarjev, moramo izboljšati tehnologijo in kakovost. To pa je, če odmislimo devizne učinke, v prid vsem nam. Dopisujte — Sodelujte! Naš telefon: 133 (II. ATC) Reševanje stanovanjskega vprašanja - naša skupna naloga Stanovanjsko vprašanje je eno najobčutljivejših vprašanj, zato mu velja tudi pri nas še posebna pozornost. Letos sprejeti novi samoupravni akti, dodeljena nova stanovanja in posojila. Celotno stanovanjsko problematiko, ki je tudi v Gorenjevih delovnih organizacijah in skupnostih v Titovem Velenju, precej pereča, spremlja oddelek za stanovanjsko gospodarstvo. Naš oddelek je skupaj s strokovnimi in vodstvenimi delavci po posameznih temeljnih organizacijah in skupnostih torej odgovoren za izvajanje začrtane in samoupravno sprejete stanovanjske politike, ki je skladna s skupnimi cilji Gorenja. Delo je tako pri nas potekalo po planu za prvo polletje in kot to terja od nas Samoupravni sporazum o združevanju in porabi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev. Ta in ostale akte, ki urejujejo reševanje stanovanjskih vprašanj, smo sprejeli na referendumu, 2. junija letos. V njihovo pripravo ter sprejem smo skupno s predstavniki samoupravnih organov in z vodstvenimi delavci vložili veliko truda in dela. NOVA STANOVANJA Seveda pa ob vsem tem nismo zanemarili ostalega dela. Tako smo s sanacijo in nadzidavo objekta na Celjski 11 pridobili deset novih stanovanj, ki so bila vseljena februarja. V nova stanovanja soseske Šalek lil. se je junija vselilo 22 naših delavcev z družinami. V tej soseski pa potekajo tudi dela za izgradnjo novih 27 stanovanj, ki naj bi bila vseljiva v prvi polovici prihodnjega leta. Z Vegradom smo že pred dopusti sklenili pogodbo o nakupu 52 stanovanj, ki bo vseljiva v dveh etapah, in sicer 1986. in 1987 leta. Načrtujemo pa tudi sanacijo in nadzidavo stanovanjskega objekta na Jenkovi 15—17, da bi tako pridobili 24 manjših, predvsem kadrovskih stanovanj. Sredstva zanje bomo zbrali z dodatnim združevanjem, o čemer so naši samoupravni organi že odločali. Po večletnih prizadevanjih nam je ob podpori vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v delovni organizaciji uspelo rešiti tudi nekaj primerov nasilnih vselitev. Z izselitvijo nezakonito vseljenih delavcev smo pridobili 13 stanovanj, ki smo jih seveda takoj dodelili delavcem z veljavne prednostne lestvice oziroma vrnili v sklad kadrovskih stanovanj. Težav pri reševanju teh nasilnih vselitev seveda ni bilo malo, nekateri s tem povezani problemi pa na rešitev še čakajo. To pa bo od vseh, ki pri njihovem rezreševanju sodelujemo, terjalo predvsem odločnost in doslednost. Le na ta način bomo lahko v prihodnje preprečili nasilne vselitve. STANOVANJSKA POSOJILA Razpis za individualna stanovanjska posojila smo izvedli junija in nanj se je tudi tokrat prijavilo veliko naših delavcev, kar 532. Pri tem seve da niso upoštevani delavci terenskega dela Gorenja Commerce in Gorenje Servis, za katere je bil izveden posebni razpis. V skladu s samoupravnimi akti in na podlagi sprejetih sklepov o deficitarnosti kadrov pa se je 24 naših delavcev uvrstilo na lestvico za dodelitev kadrovskih posojil. Pri vseh prijavljenih za stanovanjska posojila smo glede na razpisne pogoje in zahteve v prijavi do 11. julija opravili tudioglede. Z nami so bili predstavniki posameznih temeljnih organizacij, ki so sodelovali tudi pri točkovanju in pri pripravi predlogov in gradiv za samoupravne organe. Prednostne liste so bile tako sprejete že do 30. julija, ko smo jih v našem glasilu tudi objavili. Vsi ti postopki so bili torej opravljeni v zelo kratkem času. Delati je bilo treba tudi na praznične dni. Pri točkovanju je sodelovalo tudi 13 delavcev iz tozdov in delovnih skupnostih. Prav zato je prišlo tudi do nekaterih napak, ki smo jih skušali že sproti odpraviti. V sredo 3. septembra, je potekel že tudi pritožbeni rok. Delavci so se lahko do tega dne pritožili oziroma vložili zahtevek za varstvo pravic, če so menili, da so bili kakorkoli oškodovani. Trenutno razrešujemo približno 140 pritožb, ki so se nanašale na točkovanje in razpisne pogoje. Ocenjujemo, da bo ugodno rešenih kakšnih 20 pritožb, medtem ko bodo za ostale rezultati znani po ogledih. Precej delavcev je namreč v svoji pritožbi navajalo ogro ženost zdravja, zaradi stanovanjskih razmer. To pa bodo morale komisije še preveriti. Vsekakor bodo vse pritožbe rešene že do konca tega meseca. Prav tako bodo še pred koncem septembra tisti delavci, ki so sprejeli sklepe o dodelitvi posojil, dobili tudi obvestilo Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje, po katerem bodo lahko začeli s koriščenjem posojil. Prav je, da opozorimo tudi na to, da bomo na pobudo družbenopolitičnih organizacij preverjali racionalnost trošenja dodeljenih posojil in namembnost koriščenja teh sredstev. V tem času smo izvedli tudi razpis za dodelitev posojil in stanovanj za terenski del Gorenja Servis in Commerce. Nanj seje prijavilo 210 delavcev in njihovo upravičenost do dodelitve posojila oziroma stanovanja že ugotavljamo z ogledi. Tako naj bi bile do konca oktobra pripravljene tudi te prednostne liste, da bi lahko posojila začeli koristiti že v novembru. Seveda bo za vse objavljena še dokončna prednostna lestvica prosilcev za posojila, kjer bo navedena tudi višina prejetega posojila. Ostanek sredstev bomo, v skladu z našimi akti, delili kasneje po veljavni prednostni lestvici. Za preostala sredstva iz naslova kadrovskih posojil pa bomo izvedli ponoven razpis, a kmalu bomo izvedli tudi razpis za dodelitev, zamenjavo in sofinanciranje stanovanj, da bi do konca leta imeli že pravnomočne prednostne lestvice, po katerih bi prihodnje leto lahko razdeljevali stanovanja. Obdelati pa moramo tudi še prijave za namensko varčevanje in skleniti pogodbo za delo pri sanacijah objekta na Jenkovi 15—17. V oddelku za stanovanjsko gospodarstvo nas torej čaka še veliko dela, zato skušamo vse sprejete naloge opraviti čim hitreje in čimbolje, seveda v okviru razpoložljivih sredstev in samoupravno dogovorjenih pravilih. KOMPAS JUGOSLAVIJA Močno razvejani mreži Kompasovih enot po Jugoslaviji se je pred kratkim pridružila še 159. poslovalnica, ki jo je Kompas odprl v prostorih Gorenja v Titovem Velenju. Poslovna enota Kompasa je odprta vsak delovni dan od 7. do 15.ure v prostorih poslovne zgradbe sozda Gorenja. V poslovalnici je mogoče naročiti vse vrste turističnih in agencijskih storitev, posebej še za poslovne ljudi. Mladi orodjaiji so se izkazali Osnovna organizacija ZSMS tozda Tehnološka oprema je pripravila prostovoljno delovno akcijo. Šestnajst mladih orodjarjev je minuli petek popoldne prijelo za metle in drugo orodje. Počistili so nove prostore v bivšem obratu Plastike. Izobraževanje Naslov Kraj Kdaj Rok prijave Komu je namenjeno 1 2. Mednarodni seminar ISEMEC 86 Ljubljana 6.-7. 10. 1986 - strokovnjakom s področja merilno —procesne tehnike XX. jugoslovanski naučno—stručni simpozij o primjeni maziva JUGOMA 86 Portorož 29.-31.10. 1986 15. 10. 1986 Jugoslovansko posvetovanje Zaščita visokih zgradb pred požarom Zadar 21.-23. 10. 1986 C — 1 Politika trženja, marketing, tržna raziskava Ljubljana 29.-30. 9. 1986 vodilnim, vodstvenim delavcem na področju trženja C — 7 Krožki za Ljubljana izboljšanje proizvodnje 25 9. 1986 - pospeševalcem in organizatorjem v OZD B -3 Mentorstvo pripravnikom Ljubljana 22. 9. 1 986 delavcem, ki so izbrani za mentorje pripravnikom, strokovnim delavcem v kadrovskih in splošnih službah DO, programerjem izobraževanja in članom izpitnih komisij za pripravnike Računalniško načrtovanje (CAD) Ljubljana 22.-23. 9. 1986 - projektantom, konstruktorjem, vodjem računalniških centrov idr. Visokonapetostna preizkusna in merilna tehnika Ljubljana 2.-30. 9. 1986 - inženirjem in tehnikom ter drugim, ki delajo na področju visokonapetostne tehnike Tečaj za skladiščnike Delavska univerza september do zasedbe skladiščnikom in komisionarjem Te čaj za upravljalne dvigal september 12. 9. 1986 upravljalcem dvigal Tečaj za voznike viličarjev ZŠAM T. Velenje september 15. 9. 1986 voznikom viličarjev Tečaji varstva pri delu sejna soba nad restavracijo 11.16. 18. 23. 9. 1986 - delavcem tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Uvajalni seminarji učilnica Servisa 15., 16. 9. 1986 — novosprejetim delavcem Seminar Računalniški A sejna soba DS Splošni posli 15., 18., 22., 25. 9. 1986 - pripravnikom Tečaj Obdelava besedil s pomočjo računalnika Dialog (WS) september — delavcem, ki uporabljajo pri svojem delu Dialog Tečaj Obdelava tabel s pomočjo — računalnika Dialog (MP) september — delavcem, ki uporabljajo pri svojem delu Dialog Tečaj za kontrolorje Delavska univerza 29. 9. 1986 — kontrolorji v proizvodnji Tečaj za avtokontrolorje — 22.9. 1986 — avtokontrolorji v gospodinjskih aparatih Preizkus znanja za VN in NN sejna soba 24. 9. 1986 nad restavracijo — delavci v vzdrževanju Tečaj bele tehnike za serviserje učilnica Servisa 15.9. 1986 — serviserjem gospodinjskih aparatov Seminar za poslovodne, kadrovske in finančne delavce Brdo pri Kranju 15. 9. 1986 - — INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 —1 /72 z dne, 23. 1. 1974. Korak naprej V Izobraževalnem centru Gorenja si skupaj z nekaterimi domačimi strokovnjaki že nekaj časa prizadevajo, da bi nas naučili ne le računalniškega A, temveč postopoma seveda, tudi drugih črk računalniške abecede. Potem, ko je veliko naših sodelavcev, ki se pri svojem delu na kakršenkoli način srečujejo z računalnikom, lani poslušalo predavanja strokovnjakov Instituta Jožef Stefan o računalniškem A, je bila letos že vrsta tečajev o uporabi mikroračunalnika. V štiri različne tečaje je bilo samo do konca prvega polletja vključenih blizu dvesto delavcev, ki pri svojem delu uporabljajo mikroračunalnik. Nekateri izmed teh tečajev tečejo tudi sedaj, o čemer vas obveščamo tudi preko naše posebne rubrike. Tako se bo ta teden začel Tečaj Obdelava tabel Multiplan, ki ga vodi Marjan Penšek in v katerem se bodo udeleženci seznanili s programom za računalniško obdelavo tabel. Program Multiplan uporabljamo tam, kjer imamo opravka z različnimi analizami, ki terjajo veliko preračunavanja in za znanstveno računalniško obdelavo tabel, pa naj te tabele vsebujejo besede, števila ali formule. Navodila za ta program pa je poleg Marjana Penška pril pravil tudi Jože Steblovnik. Drug takšen tačaj, namenjen vsem, ki uporabljajo mikroračunalnik, je tačaj Obdelava besedil z osebnim računalnikom VVordstar. Ti tečaji so se že začeli, vodijo pa jih Srečko Šuštaršič, Jakob Koželjnik, Boris Krofi, Peter Rebernik, kmalu pa se jim bo pridružila Darinka Podpečan. Srečko Šuštaršič, Boris Krofi in Darinka Podpečan so zanj pripravili tudi priročnik. Gre za spoznavanje možnosti, ki nam jih uporaba VVordstara na mikroračunalniku lahko ponudi. Poleg tega, da vam lahko nadomesti pisalni stroj, nudi tudi širok spekter uporabnih možnosti za pisanje kakršnihkoli pisem in dokumentov. (Nadaljevanje na 5. strani) Izobraževanje (nadaljevanje s 4. strani) VVordstar je namreč svetovno znani Word—procesor, ki je uporaben na vsakem ustreznem računalniškem sistemu s tastaturo, zaslonsko enoto in disketnimi ali diskovnimi pogoni. Seveda namen tega seminarja ni učenje računalništva, temveč uporabe računalnika. Tečaj Obdelava podatkovnih baz D Base pa je pripravil Branko Čuvan in naj bi nam omogočil hiter pristop do podatkov, enostaven vnos, obdelavo in urejen izpis celote ali posameznega dela. V prvem začetnem seminarju bo predstavljen interaktiven način obdelave podatkov, medtem, ko naj bi se s programskim načinom obdelave podatkov seznanili v nadaljevalnem tečaju. Ob teh treh tečajih pa ne smemo pozabiti tudi na tečaj Osnove programskega jezika Turbo Pascal, ki je bil dvak rat aprila in ga je vodil Andrej Obu ter tečaje za referente projektov montaž v Gorenju Servis, ki so spoznavali osnove računalništva ter programske pakete. Organizacija in izvedba vseh teh tečajev pa bo v prihodnje lahko še boljša. Izobraževalnemu centru so namreč v Gorenju Procesna oprema posodili štiri osebne računalnike Dialog, ki so jih namestili v sejni sobi delovne skupnosti Splošni posli. Tako lahko vsaj nekateri tečaji, kljub prostorski stiski našega Izobraževalnega centra, tečejo nemoteno. To pa je gotovo, poleg dobro pripravljenih predavanj, porok, da bodo tudi uspešni. V tečaje pa se že vključujejo tudi delavci Gorenjevih delovnih organizacij iz drugih krajev. V Izobraževalnem centru bodo skupaj z avtorji predavanj in gradiv za posamezne tečaje skušali čimprej pripraviti tudi manjše brošure, ki nam bodo lahko koristno služile tudi potem, ko bomo tečaje že zaključili. V tečaj Izobraževalnega centra se že vključujejo tudi delavci delovnih organizacij Gorenja iz drugih krajev. Popravek Nov samoupravni sporazum o štipendiranju in višje štipendije V 35. številki Informatorja smo objavili tudi sestavek o novem samoupravnem sporazumu o štipendiranju in višjih štipendijah. Pravilna vrednost točke je 37,83 (in ne 37,32 kot je bilo napisano), medtem ko je višina štipendij v lestvici izračunana pravilno. Športna rekreacija Tudi odbojkarji imajo svoj maraton V odbojkarskem srečanju se bodo delavci Gorenja v Titovem Velenju pomerili z velenjskimi rudarji. Srečanje se bo pričelo v soboto ob 17. uri, po 25 urah pa bodo končali ta svojevrstni maraton. Srečanje bo na igrišču ob bazenu v Titovem Velenju, v primeru dežja pa v Rdeči dvorani. Tekmovanje se bo pričelo v soboto, 13. septembra, ob 17. uri, ko se bosta najprej sestali najboljši moštvi sozda REK in Gorenje. Ob 18. uri se bosta pod mrežami srečali ženski vrsti, ob 19. uri veterani, ob 21. uri pa B ekipi. Nato bodo nadaljevali izmenično, tako da bodo ženske igrale tri ure, moški A in B po 8 ur in veterani 6 ur odbojke. Skupaj torej 25 ur privlačne igre, zmagovalec pa bo znan v nedeljo, 14. septembra, ob 18. uri. Gorenje bodo zastopali: Moški A: Anton Zajc, Zdravko Pačnik, Vinko Založnik, Mirko Plevnik, Iztok Krenker, Milan Mlakar, moški B: Jože Klemenc, Branko Zajc, Franc Kos, Jože Goropevšek, Bojan Rojs, Janez Štorman, Javor- Na seminarju tudi sodelavke iz Gorenja Tiki Ljubljana Prejeli smo... Pred časom so v Gorenju Gospodinjski aparati prejeli verjetno zadnji teleks Olega Vrtačnika iz Go-renja Skandinavien._________ „Po osmih viharnih letih je prišel čas, da zapustim Gorenje in Gorenje Skandinavien in se odpravim v pokoj. 29. avgusta je moj zadnji delovni dan", piše v tem teleksu, ki ga je Oleg Vrtačnik naslovil na predsednika poslovnega odbora Gorenje Gospodinjski aparati Petra Petroviča, ..Rezultatov, ki jih je Gorenje Skandinavien doseglo v teh osmih letih,se ne sramujem. Doseženi pa so bili predvsem zato, ker ima Gorenje odličen tehnični kader. Kar si verjetno oba želiva je, da bi proizvodnja dobila več vpogleda v dogajanja na posameznih tržiščih in tudi več vpliva na ta dogajanja. Ob tej priliki bi se rad vam, tovariš predsednik, in vsem vašim sodelavcem, zahvalil za izvrstno sodelovanje, ki sem ga imel z vašo delovno organizacijo. Verjemite mi, da bom tudi kot upokojenec spremljal razvoj Gorenja in se veselil vsakega uspeha. Vam in vašim sodelavcem želim vse dobro", piše Oleg Vrtačnik na koncu tega teleksa. „Vse sugestije, ki nam jih je dajal tovariš Oleg, so bile konstruktivne in dobronamer-ne*', je ob tem pripisal Peter Petrovič. ..Trudili smo se, da bi bili boljši. Zato nam je prijetnp, ko smo prebrali njegovo, verjetno zadnje, sporočilo v Gorenje. Za sodelovanje se mu zahvaljujemo in mu želimo veliko aktivnih in lepih časov v pokoju". Naši upokojenci Avgusta se je v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju upokojilo sedem delavcev in delavk. V Gorenju Gospodinjski aparati sta se v tozdu Štedilniki invalidsko upokojila Katarina Špegel, v Gorenju je bila zaposlena od junija 1971, in Vinko Klinar, ki se je v Gorenju zaposlil aprila 1953. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika sta se starostno upokojili Marija Brinovšek, v Gorenju se je zaposlila maja 1972, in Anica Kukovič, ki se je v Gorenju zaposlila januarja 1970. Prav tako starostno se je po devetih letih dela v Gorenju upo kojila Slavica Toporiš, delala pa je v tozdu Pralno—pomivalna tehnika. Po štirinajstih letih dela v Gorenju se je starostno v delovni skupnosti Splošni posli upokojil Anton Krajnc, v isti delovni skupnosti pa se je invalidsko upokojila Frančiška Žagar, ki se je v Gorenju zaposlila junija 1969. dr nik , Iztok Vivod, veterani Leon Plevnik, Dragica Lenart, Martina Čižmek, Edo Večernik, Branko Založnik, Joža Jeseničnik, Darin Blagotinšek, Anton Hojnik, Rudi ka, Skaza, Brigita Hrastnik, Cveta Krono všek, Hinko Jerčič, Jože Jamnikar, Vikica Srn on kar in Dar- Zajc, Miro Pruš, Emil Sternad ja Strašek. in Boris Magdič, ženske: Heda hj Sprevod cvetja si je na Muti ogledalo nekaj tisoč obiskovalcev „Sreča v zelenju Od 3. do 7. septembra 1986 je bila na Muti odprta razstava „Sreča v zelenju in cvetju". Kot po tradiciji, je tudi tokrat, že devetič v desetih letih, delovna organizacija Gorenje Muta razstavila svoj zeleni program, ki predstavlja enega izmed integralnih strateških sistemov sozda Gorenje. Gorenje Muta in Gorenje Fecro namreč uresničujeta ta sistem s svojima programskima celotama kmetijsko in živilsko tehniko. i Na letošnji razstavi, ki jo je obiskalo veliko število poslovnih partnerjev iz vse Jugoslavije in tujine, je Gorenje Muta predstavilo svojo novo generacijo male kmetijske mehanizacije, seveda pa tudi pestro paleto kmetijskega orodja, ki ima na Muti več kot štiristoletno tradicijo.Razstava Sreča v zelenju in cvetju je obenem tudi neke vrste turistična prireditev, ki je v nedeljo dosegla svoj vrhunec s sprevodom cvetja. Kar nekaj tisoč obiskovalcev od blizu in daleč si je z zanimanjem ogledalo parado, v kateri so sodelovali predstavniki štirih temeljnih organizacij Gorenja Muta s svojimi izdelki. V sprevodu pa so sodelovali še številni drugi. Dolg sprevod, v katerem ni manjkalo najmlajših, pa članov različnih krajevnih in občinskih organizacij, ki so prikazali svojo dejavnost, so spremljale kar štiri godbe na pihala, ena tudi iz sosednje Avstrije. Krajevna skupnost Muta, Gorenje Muta in druge organizacije iz Mute in sosednjih krajev radeljske občine so in cvetju” pripravile tudi pester kulturni, športni in zabavni program. Za poslovni del razstave je' nedvomno največjega pomena nov proizvodni program, ki so ga razvili v Gorenju Muta. Predvsem so poudarjali ob dokaj pestri ponudbi orodja in male kmetijske mehanizacije novo generacijo enoosnih traktorjev s priključki za košnjo, frezanje, oranje, transport in spravilo krme. Nov traktor Kosor je delo doma čih strokovnjakov, ob njem pa je novost tudi nov obračalnik, ki ga bodo odslej izdelovali v celoti doma. V tozdih delovne organizacije Gorenje Muta so dosegli pri razvoju še več uspehov. Livarna sive litine dobiva vse več naročil za najzahtevnejše ulitke, kovinska čistilna sredstva pa so dosegla evropsko raven kakovosti. Med najpomembnejše dogodke na Muti pa sodi začetek nove naložbe za proizvodnjo menjalnikov in razširitev proizvodnje kmetijske mehanizacije. Osebni dohodki IZPLAČILO ZA MESEC AVGUST Osebni dohodki za mesec avgust bodo v poprečju nekaj višji kot tisti za mesec julij. Nekoliko višji osebni dohodki so zaradi rezultatov dela in seveda večjega števila ur. Tisti, ki smo delali v skladu s terminskim koledarjem, bomo imeli za mesec avgust obračunan osebni dohodek za 12 dni dopusta in 12 delovnih dni. Kot vemo, se nadomestilo osebnega dohodka za čas dopusta obračunava po porečju osebnih dohodkov delavca za zadnje tri mesece pred dopustom. Zaradi gibanja osebnih dohodkov maja, junija in ju lija bo nadomestilo osebnega dohodka za čas dopusta pri večini delavcev le nekaj nižje od osebnega dohodka za redno delo. Ob tem pa velja ponovno opozoriti na obračun osebnih dohodkov na podlagi minulega dela. Osebni dohodek na podlagi gospodarjenja z rezultati minulega dela (OD MD) se obračunava za redno delo. Za čas dopusta pa je OD MD zajet že v poprečju delavčevih osebnih dohodkov za zadnje mesece. Četudi je tako obračunan OD MD prikazan na kuverti le za redno delo, je osebni dohodek na podlagi minulega dela dejansko obračunan tudi za čas dopusta. Povečano nadomestilo osebnih dohodkov Na podlagi gibanja osebnih dohodkov v prvi polovici letošnjega leta smo se v Gorenju odločili povečati nadomestila osebnih dohodkov vsem delavcem invalidom II. in III. kategorije invalidnosti ter delavcem s spremenjeno delovno zmožnostjo. Iz podatkov, ki smo jih dobili iz finančnih služb posameznih delovnih organizacij, ugotavljamo, da so se osebni dohodki v prvi polovici leta povečali za 50 %. Da ne bi prihajalo do preplačil, kar bi imelo za posledico vračanje preveč izplačanega nadomestila po zaključnem računu, bomo vsem invalidom povečali nadomestilo v višini 50 %od 1.7. 1986 dalje. Šport in rekreacija V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost razpisujejo prvenstvo Gorenja v atletiki za leto 1986. Tekmovanje bo organizirano v treh starostnih kategorijah za moške in ženske v ekipni konkurenci ter za posameznike. Moški bodo tekmovali v torek, 16. septembra, ob 16 uri, ženske pa v četrtek, 18. septembra, ob isti uri. Za oboje bo organiziran tek na 100 m, skok v daljino, suvanje krogle in štafeta 4 x 100 m, moški bodo tekmovali tudi v teku na 1.000 m, ženske pa v teku na 600 m. Nagrajeni bodo najboljši trije v posameznih disciplinah ter najboljše ekipe v konkurencah. KOŠARKA ZA POKAL ZELENEGA PROGRAMA V okviru prireditev ob razstavi ,,Sreča v zelenju in cvetju" je bil na Muti 7. septembra privlačen turnir v košarki. Košarkarski klub Gorenje Muta je povabil košarkarsko selekcijo Koroške in igralce delovnih organizacij Gorenja iz Titovega Velenja. Le-ti se s slabšo postavo niso mogli uspešno kosati z mladimi iz Mute, ki so osvojili pokal zelenega programa.