I Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Glavni urednik Franček Kavčič Odgovorni urednik Marjan Horvat Ljubljana, 3. junija 1988 številka 22, letnik 47, cena 400 dinarjev J ^akšna misel in hotenje že dolgo tlita med članstvom. (jf6 da seje vodstvo slovenskih sindikatov tik pred fankjsto, kar je sploh značilno za naše družbene Javnike, začelo drugače obračati in snovati ^tojnejšo politiko pri uveljavljanju delavčevih jjovo odzivanje na presplošne opredelitve do h ^Hjčznih družbenih pojavov in kriznih gospodarskih, Ž^tičnih in moralnih razmer v družbi sploh. Zategadelj je . Pri snovanju razširjene seje republiškega sveta Zveze vnuikatov Slovenije naredilo pomemben preobrat ^izmišljanju o drugačni delavski sindikalni organizaciji. za zvezo sindikatov, ki mora biti sindikat članstva, ne državni sindikat ali podaljšana roka zveze komunistov. vminulih dveh letih, torej po kongresu, seveda ni g °goče trditi, da republiški svet Zveze sindikatov kar tnHi ra nirit* rairni nrcrani Tiran neti ni ■resov. Kot daje spoznalo utrip članstva, delavcev in Iz krize s sindikatom delavtev podporo delavcev. Nič čudnega ni zato, če je burno življenje v sindikalni bazi po zadnjem kongresu, ki seje odražalo tudi v stavkah in nezaupnicah vodstvom (tudi sindikalnim), postavilo vprašanje (ne)učinkovitosti delovanja zveze sindikatov in njene akcijske, kadrovske in organizacijske usposobljenosti. Na to mora odgovoriti razširjena seja republiškega sveta ZSS, kajti delavci prav od sindikata pričakujejo in zahtevajo, da bo znal povsod uveljaviti njihova hotenja in od tega, koliko bo to zmogel in s kakšnimi sredstvi, je odvisna tudi veljava sindikata. Danes ni dvoma, da so delavci kritični do sindikata. Njihova kritičnost sili vsa vodstva, da jih organizirajo tako, da bodo sami sposobni bolj vplivati na spreminjanje družbenih razmer. Navsezadnje se to kaže tudi v tistih organizacijah združenega dela, kjer so se nakopičile težave gospodarske in druge narave, pa so delavci zahtevali najprej od sindikata, naj se jih loti in v njihovem imenu pride na dan z zahtevami. Kjer vodstva tega niso bila sposobna, ker so se preveč zlizala s poslovodnimi sestavi Iz vsebine e Konferenca Zveze komunistov Jugoslavije V REFORME Z VEČJO GOSPODARSKO IN POLITIČNO DEMOKRACIJO e Predsedstvo republiškega sveta ZSS je govorilo o listinah za razširjeno sejo RS ZSS, ki bo 24. junija SINDIKAT SO DELAVCI, NE PA NJIHOVA VODSTVA e Kaj lahko prinesejo spremembe ustave SFRJ NADALJEVANJE AGONUE AU IZHOD IZ KRIZE e Mnenje: Mariin hranil: V IMENU DELAVSKEGA RAZREDA e Poleg Sredozemskega morja tudi naš Jadran bolnik MORJE POSTAJA SKLADIŠČE STRUPOV e Letošnji Tomšičev nagrajenec Janez Sever: ENOSTAVNO NE MOREM BITI TIHO tak«, i m ; tek1! o P? jo. k1 d«' Še pred dobrim tednom ste za najnujnejše, kar potrebuje štiričlanska družina, morali vsak dan odšteti 10.304 dinarjev, pred nekaj dnevi pa ste za to plačali že 13.397. Dvomimo, da je zgodbe s tem konec. Slika: Sašo Bernardi i sj5o') Za gospodarjenje in s tem povezana prizadevanja za ! g0^anJepametne, ekonomsko utemeljene politike sj^Rd^kega in družbenega razvoja. Vodstvo slovenskih f>isrl:°.vseje’ resnici na ljubo, hitro, tudi z odprtimi Ms*ni, d J ’ resnlcl na vu.°’ nitro, tudi z odprtimi v organizacijah združenega dela in v družbenopolitičnih skupnostih pa pogoj za tržno gospodarjenje. Predstavniki slovenskih sindikatov so marsikdaj tudi v slovenski ali pa oportunistično čakala na razvoj dogodkov, sojih delavci odstavili in v glavnem oblikovali takšna, za katera lahko rečemo, da imajo svojo hrbtenico in da jim delavci k- pre ,enye utemeljeno vprašanje, ki ga postavljajo opr \Sem delavci, zakaj ni pravega haska od teh Jn £uc^ zahteva, naj sindikat kot celota ^družh ~Ya’ l“y '-c-iulci v Humanimi mziiierau m se naprej laKiran žalostne re. i>h jP J36111 skupnosti odločneje postavlja tiste zahteve, ki si tudi o vsem, kar se dogaja v samoupravnih interesnih i Gre _ PJsaT v programskih listinah za temeljne usmeritve. skupnostih. mr illN POLITIČNO DEMOKRACIJO iebii viv retormam Sc J. aSeno učii ■“7,, h;„ tlcnega samoupravlja-■ ,tJ JLUVe«avili trg; krepili J •ili re^0vrmami naj bi zagoto-driiZ6^0 gospodarsko in 1 jS. alic? - no učinkovitost soci-.adJ ^stičnega sa- gospodarskih av J^stojnost !Sebk, ja^iv slt0§° države v gospodarno]'111 ŽivyenJu in J0 naredili Uspešno tam, kjer mora j,1 besedo; demokratizi- ■kV štej« ^stJ' ’»nJ' v uveljavili sociali- ’ vir,!*0 Podjetništvo, novo biv'a' •>: ,.Pa naj bi tudi družbeno la S<1 231,+uje. Seveda pa vse to la^' Lnteva večjo odgovornost la s« • ■vi2e' datc sti^unistov povsod, še zla-,,h Ustih, ki imajo odločilen \3V v institucijah sistema. ]akonferenca ZKJ je spreje-, ...Judi stališča do krepitve m6"' g.oilne idejnopolitične vlo-vre" m-’ enotnosti in odgovorno-'1 Za ZVeze komunistov v boju p lzhod iz družbenoeko-IjoJkske krize, ki nalagajo J JUuniistom konkretne na-vf®: na 37 tipkanih straneh, i Vq o točkah; glede na razpra-bn Za sil1' j št«; iten’ pov' rani' se J. lise nosf vod1' •nef /ajf •očil« iz°! , bil« ort* co# .boi1' :ce^ -roč': # 3 ob' 3rut» idev u|ifll evi>c' ilsK« m1* S^' Darjan orožen: Me podeenjujmo zdomtev! »Rad bi povedal nekaj v imenu tistega dela našega ^anstva, ki na konferenci ZKJ nima svojih delegatov " članov ZK, ki so na začasnem delu v tujini. Ti so Pokazali izredno zanimanje za vse, kar se dogaja v domovini, dokazali so svojo pripadnost ZK, od naše °rganizacije pa zahtevajo več poguma in revoluci-°narne odločnosti. Zavzemamo se za zmanjšanje normativizma, hkrati je treba opozoriti, da poskušajo konservativne sile v nmogih državah s politiko deregulacije odpraviti Pravice, ki so bile pridobljene z delavskim in sindikal-P,rn bojem, preprečiti širjenje pravic delavcev. To je treba vedeti in paziti, da ne bi pod tem geslom tudi pri f!as spodkopali samoupravnih proizvodnih odnosov. Za vse to, pa tudi za številne druge probleme, ki so Povezani s trgom in novimi ukrepi, morajo skrbeti Predvsem v sindikatih. V tem smislu bi morala biti ta konkurenca nekakšen kažipot. Seveda se delavski raz-red v državah, kjer začasno živijo in delajo naši delavci, v interesu povečanja ekonomske učinkovito-sfj in konkurečne sposobnosti ni pripravljen odreči s Voj im pravicam. Je pa pripravljen ponuditi svoje "jlternative. Prav zato se ne moremo strinjati z mnenji, j,1 jih sicer redko, a vendarle slišimo tudi pri nas, češ a bi se bil naš delavski razred v interesu stabilizacije Pripravljen odreči celo samoupravljanju. Člani Zveze komunistov Jugoslavije, ki živijo in clojo v tujini, vse to, kar se dogaja pri nas, doživljajo a Poseben način. Nenehno se srečujejo s spremem-ami carinskih in drugih predpisov, z birokratskim onosom, kadar se vračajo v svoje staro okolje, s podeljevanjem pomena njihovih ekonomskih, delovnih n strokovnih zmogljivosti in z občutkom, da so odpi-ani. jya vse m našj delavci nenehno opozarjajo, pra-JJ° pa, da se stvari niso prav nič izboljšale. Kot držav-Jsni so naši delavci na začasnem delu v tujini prikraj-aoi tudi za temeljne politične pravice, kot je pravica 0 sodelovanja na volitvah. uspeh reforme in premaganje krize sta odvisna Predvsem od zveze komunistov in njene enotnosti, endar ne v tem smislu, da bi se morala ta vrniti na ei°žajpartije oblasti, temveč ravno narobe, prav tako a,.ne hi smeli strinjati z nekakšno socialdemokratsko * kakšno podobno različico. Prepričan sem, da se bo enavt na konferenci še okrepilo spoznanje, da bomo z etriost dosegli predvsem po demokratični poti in zv e^ekratičnimi metodami, in sicer tako znotraj k ^ komunistov kot tudi v družbi v celoti,« je rekel didat za predsednika sveta ZSJ Marjan Orožen. njem naj bi jeseni izvolili novo vodstvo, če se nam vsem skupaj do jeseni spet ne bi posrečilo uveljaviti gospodarske reforme. Predlog je dobil podporo delegatov ZK Srbije, ki so bili vsi na strani svojega predsednika, vendar so tokrat ostali v manjšini. Delno tudi zaradi tega, ker za izvolitev novega vod-, stva - po statutu ZKJ - ni treba izrednega kongresa; delno zaradi tega, ker taka pobuda že vnaprej vnaša dvom o tem, ali smo sploh sposobni - in pripravljeni, tokrat zares - izpeljati gospodarsko reformo, ki bo sicer boleča, toda brez nje bomo še naprej vsi enaki v revščini. Tako je bila z velikansko večino (1 glas proti, 4 vzdržani, ki niso povedali vzroka, zakaj so tako glasovali, kar bi po statutu ZKJ morali!) sprejeta obveznost centralnega komiteja ZKJ, da pred koncem leta 1988 oceni, kako se uresničujejo nujne reforme v gospodarskem in političnem sistemu, pa tudi spremembe v vsebini in metodi dela ZKJ, ki so prvi pogoj za rešitev družbe iz krize, in o teh ocenah obvesti svoje članstvo in vso javnost. Če bo CK ZKJ ugotovil, da dosežki niso zadovoljivi, mora ugotoviti lastno politično odgovornost, začeti pa tudi postopek za ugotavljanje politične odgovornosti centralnih in pokrajinskih komitejev v republikah in pokrajinah in komunistov v institutucijah sistema. Zamisel o izrednem kongresu ZKJ - tudi če je bila naravnana na to, da bi kar najhitreje odpravili neučinkovitost, počasnost, neenotnost in disciplinirali članstvo - verjetno ni mogla prodreti tudi zato, ker bi pomenila uvajanje izrednih razmer ne samo v ZKJ, temveč tudi v družbi; posledice bi bile daljnosežne za jugoslovansko skupnost, zlasti pa za samoupravljanje. Samoupravljanje le še na papirju Prav samoupravljanje je, pa besedah mnogih delegatov, že zdaj močno ogroženo. »V ozdih danes praktično o ničemer več ne odločamo. Samoupravljamo le še na papirju, skozi glavna vrata pa v naše gospodarstvo vdira državnolastninski odnos. Lahko rečem, da smo delavci v najemnem odnosu do države. Seveda to ne pomeni, da moramo državo odpraviti. Še kako nam je potrebna smotrna in učinkovita republiška in zvezna uprava,« je iz svojih izkušenj v Gorenju razpravljal Herman Rigelnik. Zato ni odveč poudarek, ki ga dajejo stališča konference ZKJ večji učinkovitosti samoupravljanja, krepitvi socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov, delovanju, tržnih zakonitosti, spodbujanju delavcev - v samostojnih gospodarskih subjektih, ne omejenih s pretiranim vpletanjem države - da učinkovito upravljajo s sredstvi v družbeni lasti in družbenim kapitalom, da so odgovorni za svoj razvoj, za čimbolj ši poslovni rezultat. Ko je že govor o družbenoekonomskih odnosih - prevladujoči temi na konferen- ZVONIMIR HRABAR: Ne potrebujem oploma »Danes smo priče pojavu, da se zahteva odgovornost za vse težave in napake le od zveznih organov, vsi pa tudi rešitve pričakujemo le od federacije. Takšno posploševanje je škodljivo; nesprejemljivo pa je tudi, da so vodilne skupine na nižjih ravneh - od občin do republik in pokrajin - uspešno naredile izpite, če upoštevamo, kaj so pokazale zadnje volitve. Ker vse več delavcev zapušča zvezo komunistov, se moramo vprašati, ali ni ZK postala avantgarda administrativnega dela zaposlenih. Normativno smo dobro uredili pravice in položaj delavskega razreda, v življenju pa so razmere povsem drugačne. Mnogo delavcev je v zelo težavnem položaju in zato zahtevajo ponovno uveljavitev samoupravljanja. Pri uveljavljanju samoupravljanja smo bili pionirji, toda danes je od njega ostalo zelo malo. Delavci ocenjujejo, da smo pozabili na razredno in vse podredili nacionalnemu. Delavci so tudi rekli, in ne samo enkrat, da zahtevajo sodobno gospodarstvo, to pa pomeni spoštovanje tržnih zakonitosti. Pri delu zahtevajo, da se za vsako delovno mesto konkurira po sposobnostih in da se razločuje med delom in nedelom. Delavci se tega ne bojijo, ampak se tega bojijo tisti, ki so sicer veliki borci za interese delavskega razreda, od katerih pa ta razred doslej ni imel velikih koristi. Ne potrebujemo izrednega kongresa ZKJ, saj imamo kongresov tako ali tako preveč - vsako četrto leto jih imamo po štirideset. Potrebujemo akcije! Delavci zahtevajo podatke, kako smo zapravljali denar, kako so bila uporabljena posojila ,zelenega plana‘ in druga, kdo si je gradil hiše z izredno ugodnimi posojili. Poglejmo, koliko je resnice v člankih o stanovanjih in počitniških hišicah donedavnega predsednika predsedstva CK ZKJ in drugih. Nehajmo hoditi kot maček okrog vrele kaše okrog takšnih vprašanj morale. Še enkrat ponavljam, ne potrebujemo novih kongresov in novega besedičenja, potrebujemo dejanja! Ne, ne potrebujemo niti tega aplavza,« je rekel predsednik sveta ZSJ Zvonimir Hrabar, ko je odhajal z govorniškega odra, navdušno pozdravljen od sodele-gatov. ci ZKJ, saj je bilo skoraj polovico razprav usmeijenih v to - si podrobneje poglejmo točko 5 (še nedopolnje-nih) stališč, ki je zanimiva še zaradi nečesa, vendar o tem pozneje. Odpraviti monopol na delovno mesto Gre za večje nagibe delavcev in ozdov k plodnejšemu delu in učinkoviti izrabi sredstev za proizvodnjo, za bistveno spreminjanje odnosov v pridobivanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov (v skladu z usmeritvami 13. kongresa ZKJ). S konkretnimi gospodarskimi instrumenti naj bi spodbujali kakovostno delo, ustvarjalnost, domiselnost, sprejemanje dobrih poslov- Utrinki »Naj živi Zveza komunistov Jugoslavije na čelu z Zvezo komunistov Slovenije,« se je po konferenci šalil Azem Vllasi. »Zdaj si lahko Slovenci in Kosovci oddahnemo, saj smo jo odnesli bolj poceni, kot smo si mislili.« »Moralno bitko je naša partija začela izgubljati v trenutku, ko sta se kult dela in ustrezno plačevanje tega dela spremenila v puhlico, v življenju pa je začelo uspevati tistim - in še zmeraj jim je bolje - ki obvladajo goljufije in se ne ustrašijo kriminala,« so besede delegata iz Srbije Dragana Kaliniča. • »Če bi Karl Marx poslušal nekatere jugoslovanske komuniste tukaj, na konferenci ZKJ, bi zagotovo rekel: 'Nisem marksist!’,« je rekel Avgust Majerič iz Maribora in še dodal: »Delavski razred zahteva boljše razmere za življenje, zahteva osvoboditev od birokracije, da bi lahko svobodno ustvarjal in živel od svojega dela, ne pa da bodo delavci na socialnih spiskih.« • »Postindustrijska družba in sodoben tehnološki razvoj temeljita na intelektualni in inovacijski proizvodnji. Znano je, da se skupna količina znanja podvoji v približno desetih letih, na najpomembnejših, strateških področjih se podvoji v pol leta. Ročno delo je vse bolj robotizirano, zato je znanje eden od najpomembnejših virov za spremembe v sestavi gospodarstva in družbe. Tega ima, hvala bogu, skoraj neizčrpno. Naši ljudje so bistri, veliko jih tudi šolamo. Naj mi bo pa dovoljena ugotovitev: znanje, ta dragoceni vir, je verjetno najmanj izkoriščen, če že iščemo neizkoriščene vire,« je rekel dr. Matjaž Kmecl. nih odločitev s strani samoupravnih in poslovodnih organov. Ekonomski nagibi, je napisano, morajo biti zmeraj povezani z ustvarjenimi dosežki, temeljiti morajo na načelu delitve po rezultatih dela in njihovem tržnem vrednotenju; pri tem imajo pomembno vlogo in odgovornost. Komunisti v sindikatu. To bo veliko prispevalo k odpravljanju uravnilovke, povprečnosti, odpravljanju monopola na delovno mesto, k odpravi podružbljanja izgub, razločevanju med uspehom in neuspehom, med delom in nedelom. Vse to so zahteve, ki so, kot pravi Zvonimir Hrabar, tudi zahteve delavcev. Torej bi morala biti dejavnost članov ZK, ko bodo uresničevali - upajmo, da uspešneje kot doslej - stališča, res učinkovita, brez večjih odporov, na katere so se mnogi sklicevali in z njimi opravičevali svojo nedelavnost. S krepkimi črkami pa smo zapisali odgovornost komunistov v sindikatu zato, ker je v vseh stališčih to edina vrstica, kjer so komunisti člani sindikata tudi neposredno omenjeni. Imzgo sicer še veliko nalog, ki pa so vse skrite med nalogami drugih subjektivnih sil in drugih družbenopolitičnih organizacij, seveda tudi komunistov v socialistični fronti, katere sestavina je sindikat. Kdo že ima socialni program? Zato bodo morali komunisti, ki delujejo v sindikatu, prihodnji teden, ko naj bi stališča do krepitve vodilne idejnopolitične vloge, enotnosti in odgovornosti zveze komunistov v boju za izhod iz družbenoekonomske krize prišla v javnost podrobno proučiti svoje naloge. Za to naj ne bi bilo potrebnih spet na stotine sestankov (še zlasti ne med delovnim časom, če hočemo narediti korak naprej v kvalitetnejšem poslovanju), ampak bi bilo pametneje, če bi se sestale ožje skupine, ki bi bile toliko strokovne, da bi posplošena stališča udejanile v konkretne akcije v posameznih okoljih. Predvsem pa tisti del stališč, ki govore o ustreznih socialnih programih. Ti bodo nujni, saj bo prehod na nove pogoje za gospodarjenje in razvoj tržnega gospodarstva odprl velikanske socialne probleme ljudi, zlasti tistih, ki bodo zaradi sprememb v sestavi gospodarstva ali ostali brez dela ali bodo tehnološki presežki ali delajo v neperspektivnih podjetjih. Teh težav seveda ni mogoče premagati zgolj s socialno politiko, ampak predvsem z gospodarsko in razvojno. Brez socialnih programov pa se bomo lahko znašli tam, kjer smo se že nekajkrat, ko so gospodarske reforme padle prav zaradi strahu pred socialnimi nemiri. Teh bo manj, je zapisano v stališčih konference ZKJ, če bo breme sedanjih gospodarskih težav prerazdeljeno tako, da bodo k stabilizaciji in preboju iz krize več prispevali tisti, ki imajo že zdaj več in bogatejše žive. Vlado Šlamberger 5 Delavska enotnost 7 DNI V SINDIKATIH Predsedstvo republiškega sveta ZSS je govorilo o listinah za razširjeno sejo RS ZSS, ki bo 24. junija SINDIKAT SO DELAVCI, NE PA NJIHOVA VODSTVA v. i Konferenca ZKJ, ki je bila od nedelje do torka zvečer v centru Sava v Beogradu, je soglasno potrdila - od 785 delegatov jih je razpravljalo kar 431 - da je treba brez odlašanja začeti temeljite reforme gospodarskega in političnega sistema, hkrati s prenovo in nadaljnjo demokratizacijo zveze komunistov. Samo to troje, povezano drugo z drugim, lahko pripomore, da se bomo prebili iz dolgotrajne krize. Vsebinske in organizacijske priprave na razširjeno sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so se s sejo predsedstva 27. maja prevesila v skupni del. Na podlagi tez, ki so bile nekaj mesecev v javni razpravi, sta dokončno oblikovana predloga dveh najpomembnejših listin: usmeritev za delovanje sindikata, ki govore o prenovi sindikalne organizacije in ocene dela zveze sindikatov Slovenije po 11. kongresu, kije podlaga za usmeritve. Na dnevni red omenjene seje pa so slovenski sindikati uvrstili še program zagotavljanja socialne varnosti, ki pomeni konkretno delovanje sindikata po naj novejših ukrepih zvezne vlade. O teh listinah bo te dni stekla ponovna javna razprava v vseh osnovnih organizacijah in drugih organih zveze sindikatov Slovenije. Članstvo mora še pred razšiijeno sejo jasno povedati mnenje o predlaganih rešitvah, hkrati pa je pričakovati tudi predloge za spremembo in dopolnitev posameznih ugotovitev in smernic, še posebej, ker se bodo na podlagi ukrepov vlade razmere do konca meseca zagotovo še spreminjale. »Sindikat se mora odzivati na družbenoekonomske in politične razmere, se preobraziti, če hoče resnično postati organizacija delavcev,« je v uvodnem razmišljanju k listini »Iz krize s sindikatom delavcev« poudaril član predsedstva republiškega sveta Ladimir Brolih. Vse kaže, da je dozorelo spoznanje, da si mora zveza sindikatov določiti prednostne naloge, obenem pa zagotoviti večjo samostojnost in odvisnost od delavskih interesov. V predlaganih usmeritvah je zato na prvo mesto postavljen boj za vrnitev samoupravljanja in oblasti delavcem, namesto sedanjega administrativnega urejanja družbenih in gospodarskih vprašanj ter pretirane vloge oblasti države in birokracije. Večja gospodarska učinkovitost in razvojna prenova gospodarstva sta podlaga za razvoj družbe, zato mora ta sistem in politika osebnih dohodkov bolj spodbujati delavce k boljšemu gospodarjenju. Sindikat torej postavlja v ospredje ta motivacijska dejavnika, brez katerih ni mogoče zagotoviti razvojne prenove. Kot prvino gmotne varnosti delavcev poudarjajo tudi socialno politiko in socialni razvoj ter oblikovanje socialnih programov v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih kot pogoj za prehod na tržno gospodarjenje. V sindikatih trdijo, da so zdaj potrebni jasni in predvsem stvarni viri sredstev za socialne programe. Predlog kadrovskih sprememb v RS ZSS Predsedstvo je govorilo tudi o kadrovskih pripravah na razširjeno sejo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Sklenilo je predlagati republiškemu svetu, ngj razreši dolžnosti člane tega organa: Ranka Krašiča, Ireno Lipovšek, Veroniko Pavlin, Frančka Drofenika, Janka Mlakarja in Barbaro Vajda, dolžnosti člana predsedstva RS ZSS pa Franca Hribarja in Veroniko Pavlin. Za nove člane republiškega sveta je predlagalo Franca Štibernika iz Grosupljega, Marijo Bezjak iz Sevnice, Ivana Bradača izvKočeyja, Antona Miklavčiča iz Kranja, Srečka Čaterja iz Šempetra v Savinjski dolini in Marjana Bogoviča z Bleda. Kot je poudaril predsednik Miha Ravnik, želijo s predlogi zagotoviti kontinuiteto v kadrovski sestavi organov. Člane predsedstva je seznanil tudi s postopkom za evidentiranje sekretarja. Skupno je bilo v različnih okoljih za opravljanje te funkcije evidentiranih 16 kandidatov, vsi pa so ustrezali kadrovskim merilom. Predsedstvo je soglašala, da predlaga repubhškemu svetu kot možna kandidata za sekretarja Branka Iskro, sedanjega predsednika medobčinskega sveta ZSS Gorenjske, in Rajka Lesjaka, predsednika medobčinskega sveta koroške regije. V okviru kadrovskih priprav na razširjeno sejo so na podlagi ocene dela posameznih članov dah predloge za kadrovske spremembe tudi sveti, odbori in komisije pri RS ZSS. Predlagajo razrešitev nekaterih članov, ki jim druge naloge preprečujejo, da bi se ustrezno vključili v delovanje organov, namesto njih pa so predlagali nove možne kandidate. Med prednostnimi nalogami je tudi prenova sindikalne organizacije, ki mora iz državnega sindikata postati sindikat članstva. V usmeritvah je zapisano, da gre za način do-seganja avtonomnosti oziroma samostojnosti sindikata, v procesih odločanja in spre- jemanja odločitev v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, predvsem v zborih združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih. Čeprav še niso povsem dodelane metode za doseganje take samostojnosti, pa je cilj jasen: najpomembnejše odločitve, ki so za sindikat žiyljenjskega pomena, ne morejo biti sprejete brez njegovega soglasja. Koliko bodo take zahteve realne pa je odvisno še posebej od razmerij z drugimi institucijami političnega sistema. V razpravi je bilo slišati, da nekaterim taka avtonomnost sindikata ne ustreza in sindikat povabijo k sodelo- SKLEP O SKLICU IN SESTAVI RAZŠIRJENE SEJE RS ZSS i. V skladu s 7. členom statuta ZSS in sklepi na 12. seje RS ZSS 5. 2. 1988 bo razširjena seja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 24. junija 1988 ob 9. uri v prostorih skupščine SR Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. Za razširjeno sejo RS ZSS se predlaga naslednji dnevni red: f. Izvolitev: - delovnega predsedstva razširjene seje, - treh delovnih predsedstev delovnih skupin, - verifikacijske komisije, - volilne komisije. 2. Obravnava in sprejem zapisnika 13. seje RS ZSS. 3. Sprejem dopolnitve 7. člena poslovnika o organiziranosti in delovanju RS ZSS, njegovih organov, delovnih teles in ROS delavcev dejavnosti. 4. Sprejem poslovnika o delu razširjene seje RS ZSS. 5. Obravnava in sprejem: a) ocene dela Zveze sindikatov Slovenije po 11. kongresu Zveze sindikatov Slovenije; b) stališča in usmeritev RS ZSS za razvijanje in utrjevanje organizacijske, kadrovske in akcijske usposobljenosti Zveze sindikatov Slovenije; c) program zagotavljanja socialne varnosti; č) informacije o porabi sindikalne članarine; d) - navodil za način včlanjevanja v zvezo sindikatov, - pravilnika o pogojih in postopku za izrekanje ukrepov članom zveze sindikatov, - pravilnika o organizaciji in delovanju služb pravne pomoči v Zvezi sindikatov Slovenije. - izhodišč za oblikovanje navodil za oblikovanje in uporabo sredstev sindikalne članarine za pomoč članom zveze sindikatov. 6. Nadomestne volitve članov RS ZSS. 7. Razno. III. 1. Razširjeno sejo RS ZSS sestavljajo: -člani RS ZSS............................ . 92 - člani sveta ZSJ in ZSS................. 14 - predsedniki občinskih in medobčinskih svetov ZSS .............................77 - sekretarji občinskih svetov, kjer so predsedniki volonterji.................................. - predsedniki delovnih teles RS ZSS....... 7 - predstavniki ZS večjih sistemov po dejavnostih................................... 18 - udeleženci osnovnih organizacij ZSS... 67 2. Udeleženci razširjene seje RS ZSS bodo predstavniki konferenc Zveze sindikatov Slovenije iz naslednjih večjih sistemov: 1. SOZD REK Velenje, 2. SOZD KEMIJA Ljubljana, 3. DO KRKA Novo mesto, 4. SOZD ISKRA Ljubljana, 5. DO TAM Maribor, 6. SOZD Slovenske železarne, 7. SOZD MTT Maribor, 8. SOZD UNILES Ljubljana, 9. SOZD ABC Pomurka, Murska Sobota, 10. Združene PTT organizacije Slovenije, 11. SCT Ljubljana, 12. MERCATOR Ljubljana, 13. Komunalno podjetje Ljubljana, 14. LB - Združena banka Ljubljana, 15. SOZD Železniško gospodarstvo Ljubljana, 16. Univerzitetni klinični center Ljubljana, 17. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, 18. Univerza v Mariboru. 3. Poleg udeležencev, ki sestavljajo razširjeno sejo RS ZSS, bodo vabljeni še: - predsednika statutarne komisije in nadzornega odbora ZSS........................... 2 - sekretarji ROS delavcev dejavnosti..... 16 - predstavnika zveze društev upo- kojencev in zveze 'delovnih invalidov Slovenije ........................................ 2 - predstavniki republiških in pokrajinskih organizacij ZS............................... 8 - predstavniki republiških organizacij in institucij................................... 15 IV. Razširjena seja bo potekala po poslovniku o delu razširjene seje RS ZSS, ki ga sprejmejo vsi udeleženci razširjene seje. Predsednik RS ZSS: MIHA RAVNIK vanju le takrat, ko je treba gasiti požar. Prej ah slej ši bo potrebno natočiti čistega vina in povedati, da za odločitve, ki povzročajo težave in družbene traume, ne more biti odgovorna sindikalna organizacija, temveč tisti, ki so jih - brez njenega soglasja - sprejemali. Eno osrednjih vprašanj delovanja sindikata se nanaša na ustvarjanje možnosti, da si bodo delavci lahko sami, s svojim delom, zagotavljali svojo dolgoročno prihodnost. Kot je med drugim poudaril Jože Stegne, namen predloženega programa socialne varnosti ni ta, da bi sindikat delavce, obremenjene s težo sedanjih razmer, pomirjal, kajti delavci ne potrebujejo tolažbe, ne razlag za sedanjo družbeno in gospodarsko krizo. Potrebujejo pa jasen odgovor, kakšna je pot iz nje in kako dolga bo. se, če bo'predlog na razširjeni seji republiškega sveta sprejet, nateklo letos nekaj več kot milijardo dinarjev, če bi se sredstva stekala vanj od letošnjega januarja. Z oblikovanjem tega sklada se torej ponuja vsakemu članu možnost, da si s tem denarjem zagotavlja socialno varnost. Kot je v razpravi dejal Franc Hribar, se bodo z oblikovanjem omenjenega sklada spremenila tudi delitvena razmerja sindikalne članarine, torej bo upoštevan interes članstva. Jasno pa bo potrebno povedati tudi vsem tistim, ki na take rešitve niso pripravljeni pristah, da je potrebno upoštevati statuta Zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije in pravilnik, ki ureja materialno in frnačno poslovanje. Kdor se ne drži pravil, pač ne more biti član organizacije. Ob skladu za pomoč članom pa bo potrebno oblikovati še odbor in sprejeti pravilnik, ki bo določal merila za dodeljevanje pomoči. Na seji predsedstva so člani k listinam predlagali tudi nekaj dopolnitev. Tako je Ciril Urek med drugim predlagal, da bi se moral sindikat zavzeti tudi za večje vključevanje pobud mladih in odprtost sindikalne organizacije za reševanje njihovih problemov. Milan Utroša se je zavzel za to, da v usmeritvah za delovanje sindikata zapišemo tudi nosilce in roke, ne bi pa smeli pozabiti tudi na pobude za spremembo statuta v tistem delu, ko govori o mandatih. Marina Juvančič je prav tako opozorila na nekatere zaplete v zvezi s statutarnimi opredelitvami, še posebej statutom Zveze sindikatov Jugoslavije, ki onemogoča nekatere različne preobširne in jih bo potrebi1: glede na gmotne možnoS' k družbe, skrčiti. O programi J| socialne varnosti je govoril v p: di Rudi Perozzi in menil. 0 V bo med prednostnimi nal0&. la mi v tem času. Zavzel se je ? tij to, da bi v sindikatih posv«^ ^ posebno pozornost Pr?k|l bi mom, ki se bodo Pd)aVJ bi v družbah, v katerih bi e, - •M|i 1 zakonca zaradi tehnoloških! ekonomskih presežkov ost^1 ? brez zaposlitve. -i i Branko Pintar je poudalf da je potrebno natančne.' opredehti, kako bo sindUL dosegel večjo motiviran*1 delavcev in vlogo sindik3,; pol1 ei' tičnega sistema, Alojz pa je opozoril na razm® v tekstilni industriji, kjer izačunali, da bo morala vsojj, druga tovarna vračati oseb3 dohodke. Zato bo predvid®3 razširjena seja republišk«! sveta prav gotovo odsev P\ blemov, ki bodo nastali žara | nezadovoljstva delavcev z • graj e vanjem po delu, ki je še politična fraza. J Nadja I^pis jg menila, .1 morali v usmeritve jasno zaP sati tudi, do kdaj bo zveza s)3 dikatov vztrajala pri svoj1 zahtevah. Opozorila je torej ^ V razpravi o programu zagotavljanja socialne varnosti je bilo poudarjeno, da ne gre za nekakšen šlager sezone, temveč za resen prijem in načrtovanje takih aktivnosti, ki bodo ob vseh drugih nalogah imele preventivni učinek. To dokazuje tudi ena izmed opre-delitev v programu, ki predvideva, da bo republiški svet zveze sindikatov, poleg skladov, ki so že sedaj obvezni za vse sindikalne organizacije in organe, oblikoval še sklad za zagotavljanje pomoči članom zveze sindikatov. Oblikovah naj bi ga z združevanjem dela članarine, ki pripada repubhškemu in občinskim svetom, in sicer pet odstotkov vse članarine, tako da naj bi vanj polovico denarja prispevali občinski sveti, drugo polovico pa republiški svet. To bo seveda zahtevalo večjo selektivnost pri vrednotenju drugih programov pa tudi opustitev nekaterih manj pomembnih dejavnosti. V ta sklad naj bi Branko Iskra, rojen leta 1944, nref3 lurški tehnik, predsednik MedobčiJ' skega sveta ZSS za Gorenjsko; opr3' Ijal je vrsto odgovornih nalog v dn1* benopolitičnih organizacijah in san*3 upravnih organih v Železarni Jes®3] ce, kasneje tudi v občini in republi*3' med drugim je bil predsednik ObtP skega sveta ZSS Jesenice, član p^3 sedstva OK SZDL Jesenice in sekret31 predsedstva OK ZKS Jesenice, zdaj opravlja dolžnost predsednika J” ( ZSS za Gorenjsko; odgovorne nal°^j je opravljal tudi v občinskem in P° krajinskem štabu teritorial3' v obrambe. ^ Rajko Lesjak, rojen leta 1952, višijj upravni delavec, predsednik Med«3, činskega sveta ZSS za Koroško; 0 leta 1971, ko se je zaposlil v Rudni*1’ svinca in topilnici Mežica, je aktiv3" _ deloval v samoupravnih organi*1 ^ v organizaciji ZSS in ZKS, leta 1983 J' bil izvoljen za sekretarja OS ZSS R3!" ^ ne na Koroškem, od 1986 pa opravU' naloge predsednika MS ZSS za Kot3 siti, ško. Je delegat družbenopolitične^ so zbora SO Ravne, dejaven pa je toi*1 ttia( v organih krajevne skupnosti. \ republiške statutarne norme in je posledica centrahstičnih teženj. Družbena pravobranilka samoupravljanja Anica Popovič je opozorila na premajhno agresivnost sindikata, ko gre za neupravičeno odpravljanje tozdov in menila, da bi v usmeritve morali zapisati, da je sindikat proti odpravljanju tozdov tam, kjer nastajajo večtisoččlanski kolektivi. Marjana Korenje povedala, da v osnovnih organizacijah zelo jasno zahtevajo, naj postane sindikat sestavni del skupščinskega sistema, v zvezi s predlogom socialnega programa pa je menila, da je potrebno najprej urediti pretok informacij med različnimi ustanovami, ki skrbe za socialno pomoč, da ne bi prišlo do podvajanja pri njenem nudenju. Da gre pri prenovi sindikata za preobrazbo miselnosti, je poudaril Rajko Lesjak, in dodal, da sindikat ne more biti dekla za vse, temveč gospodar za najpomembnejše interese delavcev. Jože Šketa je menil, da so v listinah vse preveč pogoste besede vztra-jali bomo, nasprotovali bomo in podobne, zato pa manjka konkretnejših opredelitev. Opozoril je tudi družbene dejavnosti, ki so v Ljubljani že San v r problem, ki se mu v sindi^ tih bolj ah manj izogibajo,43 61 rej na možnost uporabe P0!1 ^°r: tične prisile. Ciril Mezek rS°t menil, da v listinah ma: nj^oj opredelitev sindikata do us*3 navijanja alternativnih obl1 *ah T organiziranja in ga ponaz«3 V j, s pobudo za ustanovitev zv«? srednješolskih učiteljev. ta , taka usmeritev eden bistven^ ciljev prenove, je menil t11^ p0(j Jože Miklič, ki je poudaril, »j i2l .........................b«3 > morajo biti listine, ki b«**] štL' sprejete, resničen odraz s* hšč in interesov članstva inl; tako ne bo težko uresničev3 iti Pto Ivan Kramer pa je menil, d) °bd je za prenovo zelo pomernb3® tudi strokovnost. Strokov3. pomoč sindikalnim akti13] jkjr, stom pa bi morah zagotavlj3 '“h v republiškem svetu. Predsednik slovenskih 313 dikatov Miha Ravnik, kijeIt koncu povzel razpravo, 1 - - das' ll cer med drugim poudaril, ^ usmeritve za delovanje s: kata nujno povezane z gosr darskimi in družbenimi r3i vsei bon Jard Pa- Clja je Sub merami, kar pomeni, da ^ sindikat ne more ukvarjanj] (iej( sam s seboj, temveč tudi z mi družbenimi problemi-pr0 pa bodo nove razmere za*11 ^ j /"1/-v o + 11 o f t T d 1 Tl ^ "i ol. vale dodatne usmeritve in sIj; sirp, hšča, jih bo sindikat m°r - pripraviti in sprejeti. . Sašo No''1 °Po bfoi ilgNl V SINDIKATIH Ljubljana, 3. junija 1988 Delavska enotnost 5 Svet ZSJ o ustavnih spremembah ALTERNATIVE OB Večinskih stališčih rfltuj predlo13^6’kl Je obravnav^ .jej robl? toženega dela, da morajo -bi • j • .tVew ustanoviti zbor bi' _ )ja^ i!!:J Veliki tehnološki sistemi svet Zveze sindikatov lavije, kije obravnaval n d*| v‘CvU1°g ustavnih dopolnil, ilo#' la h1113 ^anov sveta je meni-, te^ n; a-ie Potrebno v skupšči-tiJ SFRJ ji i f*tucb sistem izobraževanja M m nk da morajo kreditno-jsP* 0ltetama, davčna in deviz-, 'r. Politika sloneti na enot-idaij ‘‘‘P temeljih ter da mora biti ^ avica delavcev do stavke ikonsko urejena. V svetu ri sindikatov je prevlado mnenje, da bi ob more- ične) ■anos' 1.K# °po )ni« j er5 UaKJ sebb ■ide5 ške^' v zara1 •zi> i je11 dat; ; zaP1 'a sl5 3V0]> rej«1 net«- bčia S5 an>f ■sen|; blik'- btv: prc» ret* aloPf n P* iain' bitni odpravi zakona o združenem delu in možnosti, da v našem gospodarskem sistemu ponovno uvedemo podjetja, mora biti v morebitnem zakonu o podjetjih zapisano vse tisto iz zakona o združenem delu kar se nanaša na pravice delavcev. Opozorili smo na večinska mnenja, vendar je treba dodati, da na svetu zveze sindikatov niso zavrnili alternativ omenjenim večinskim stališčem. Gre za to, da bi laho vprašanje zbora združenega dela v skupščini SFRJ bržkone spravili z dnevnega re- da tudi z možnostjo, da v obeh zborih zvezne skupščine v prihodnje sodeluje več delegatov združenega dela. Glede zakona o združenem delu so navsezadnje tudi menili, da ga je potrebno spremeniti, ne pa odpraviti, in da mora namesto ponovnega uveljavljanja podjetja kot gospodarskega osebka to postati delovna organizacija združenega dela. Sindikat bo s temi predlogi, večinskimi in alternativnimi, »nastopal« v prihodnjih razpravah o spremembi ustave SFRJ. Marjan Orožen novi predsednik sveta ZSJ Na seji sveta ZSJ so za novega predsednika tega organa izbrali Marjana Orožna, člana sveta iz Slovenije. Marjan Orožen je diplomiral na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, pred izvolitvijo za člana predsedstva ZSJ pa je bil predsednik RS ZSS. Novi predsednik jugoslovanskih sindikatov je v svojem nastopnem govoru med drugim dejal: »Smo v prelomnem trenutku krize. Obstaja velika pripravljenost ljudi, da se z njo spopademo in najdemo izhod iz nje, vendar je še mnogo nezadovoljstva zato, ker ljudje ne vedo, kaj bo jutri. Konferenca ZKJ je sprejela smernice in napotke za delo. Po drugi strani pa so podražitve te dni pripomogle k novi skokoviti inflaciji, kar je samo še povečalo nezadovoljstvo ljudi, pa čeprav je jasno, da je edina rešitev za reševanje sedanjih problemov v politiki svobodnega oblikovanja cen. Pred nami so globoke spremembe v sistemu, toda sprejemljive so samo tiste, ki omogočajo osvobajanje združenega dela spod državnega skrbništva, ki bodo spodbujale delavce k boljšemu delu, učinkovitejšemu gospodarjenju in tekmovanju na svetovnem tržišču. Gre potemtakem za spremembe, ki morajo omogočiti izboljšanje življenjskih in delovnih razmer in odpirajo perspektivo v polni zaposlenosti in socialni varnosti sploh.« Sindikati se v javni razpravi o spremembah ustave niso izogibali nobenih vročih tem. Stojan Stojčevski, uvodničar je dejal, daje bila javna razprava o spremembah temeljnega pravnega akta države kljub kratkim rokom zelo uspešna. Poročilo kaže, da so bile osnovne smeri sprememb v javni razpravi podprte, vendar pa je marsikje prevladovalo mnenje, da današnje družbene razmere in prihodnost zahtevajo širše spremembe ustave, kot je predvideno v sedanjih dopolnilih. Ne moremo niti mimo poudarka, kar je še posebej izzvenelo v razpravi, da je treba sistem družbene reprodukcije rešiti voluntaristične regula-tive, etatizma, da je treba uveljaviti zakonitost na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja in omogočiti hitrejši tehnično-teh-nološki razvoj gospodarstva. Tudi stari repertoar razmišljanj o zavzemanju za večjo samostojnost in ekonomsko odgovornost gospodarskih subjektov, za zagotovitev večje motiviranosti za delo in samostojnosti združenega dela pri pridobivanju in delitvi dohodka je bil poudarjen. Potemtakem tudi zahteve, da se v ustavnih spremembah zagotovi učinkovitejše in smotrnejše samoupravno odločanje in odgovorno delovanje vseh inštitucij političnega sistema, ni moglo mimo pozornosti članov sveta na seji. Ž.R. viši'1 j; 0 |ni» tivfl« an'!1 ^občinskem sindikalnem svetu hitro ukrepajo V ŠIŠKI VELIKO ODPRTEGA nedavni seji predsed- R3V' . Tote sinj-?bčlnskega sveta zveze ,nef»L Skatov Ljubljana Šiška tud' rria Pri obravnavanju infor-0 gospodarjenju or-i^zacij združenega dela d r^vem obračunskem ob-rCi? ugotovili, daje kljub °’ V ?rw, nirn pravočasnim opo-P°|ž tv * 0rn sindikata in ukre-ikžIPn: 0stalo še precej težav. 2a^vijejo se nove zagate, ki us,t? obl'i evajo hitro ukrepanje. iZOti v za šišensko občino, zv4oreri največji delež do-Dajf ustvaija industrija, je /enif cWprve mesece značilen pa-tuj pQ^ Proizvodnje, čeprav se il>i>k;a:.ki iz meseca v mesec bod" jOijšujejo, tako da so po : st3- še la mesecih zabeležili le inJ!” h„ 0,3 odstotka manjšo rjkP'2y°dnjo kot v enakem i!bi &°vSniani- Vse večJ£tudl , n«hlijiXranje organizacij, ki po-odrast z izgubo, ta pa je S*' nanjih akH° notTJlh kot z^' VJ vSeČPn .dejavnikov, pred-sjH se v”’ hitro spreminjajočih ,pt‘ !w>g0Jev za gospodarjenje. : jf cer r}a^no 50 hilo izgube si-s? L nekoliko manjše kot ob # j9rdCu leta (dvanajst mili-jia , dinarjev), zaskrbljuje cii’ a so med temi organiza-EuuP11 Predvsem latentni iz- la sl] ;in' 3SP» ral 5< deir»lJ1’ Smdbeniki, Iskrine tes VtJe organizacije, Uni-i-P Piorv. hJyhljanski potniški al1.. : et> Tekstilova Predilni- ^ skem Se nekateri- v občin- op07' . sindikalnem svetu pro^rjajo’ da so sanacijski °Srami, ki so jih v večini organizacij sprejeli, le redko nakazujejo kratkoročne rešitve. Predvsem pa so zaradi znižanih osebnih dohodkov vse bolj pogosti nemiri med delavci. Člani predsedstva občinskega sindikata se dejavno vključujejo v premagovanje težav in se udeležujejo pogovor v organizacijah. V skladu z usmeritvami sindikata zahtevajo zaostrovanje odgovornosti strokovnih in vodilnih delavcev. Kot je povedal predsednik občinskega sveta Andrej Cimerman, so bili v preteklih mesecih taki pogovori v Iskrinih organizacijah Zmaj, Žarnice, Avtomatika, Mikroelektronika in Avtomatske varilne naprave. Skupno z republiškim odborom sindikata delavcev kovinske in elektro industrije pa so začeli reševati tudi položaj v Av-tomontaži. Njihov sanacijski program predvideva opiranje na TAM, ki mu prodajo kar 60 odstotkov proizvodnje, sanacijski program te organizacije, ki se prav tako otepa z zagatami, pa Avto-montaže sploh ne omenja. Ko so razčlenili podatke o poslovanju, so v občinskem svetu ugotovili, da spodbudno narašča izvoz blaga in storitev. Ta je bil v prvih štirih mesecih večji Kar za 18 odstotkov in je dosegel okoli 51 milijonov dolarjev, od tega na konvertibilno tržišče 35 milijonov Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ljubljana Šiška je 25. maja razpravljalo tudi o razmerah v Delavski enotnosti in ugotovilo, da v tozdu sami ne morejo premagati vseh težav. Zato je zahtevalo od strokovnih služb ČGP Delo, tozda in izvršnega sveta skupščine občine, da se nemudoma lotijo izboljševanja razmer. Ugotoviti morajo vzroke za nastalo izgubo in odgovornost zanjo ter zagotoviti socialno varnost delavcem. Hkrati je predsedstvo zahtevalo, da republiški svet ZSS, mestna konferenca SZDL in SPIZ naredijo vse potrebno, da ne bi prišlo do motenj pri izdajanju časopisa Delavska enotnost, Naše žene in Vzajemnosti. dolarjev. Čeprav se je uvoz povečal in je bil za tri milijone dolarjev večji kot izvoz, pa je šišensko gospodarstvo uvozilo s konvertibilnega tržišča le za 26 milijonov dolarjev blaga, kar pomeni, da so ustvarili devet milijonov presežka. S temi podatki, ki jih je predstavnikom sindikata nanizal predsednik komiteja za gospodarstvo Sašo Sedmak, v Šiški ne morejo biti povsem zadovoljni, kajti zmanjševanje uvoza slabi reprodukcijsko sposobnost ozdov. Zmanjšuje se tudi zaposlenost, ki je bila po prvih štirih mesecih za tri odstotke manjša kot lani. Ta podatek velja za gospodarstvo, medtem ko je število zaposlenih v negospodarstvu nespremenjeno. Povprečni osebni dohodek na delavca v tem obdobju je znašal nekaj manj kot 500.000 dinarjev, v večini organizacij združenega dela pa so upoštevali določila družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, ki določajo njegovo delitev. Zanimivo pa je, da so med prekoračitelji zabeležili predvsem 13 ozdov iz negospodarskih dejavnosti. V predsedstvu občinskega svet pa so zaskrbljeni predvsem zaradi omejevanja osebnih dohodkov, ki ga nalaga novi zakon. Samo v Kompas-Hertzu, ki je izrazito sezonska delovna organizacija, so izračunali, da bodo morali v naslednjih mesecih znižati osebne dohodke za 26 odstotkov, podobne račune pa slutijo tudi v drugih ozdih. Zato grozijo ponekod s prekinitvami dela, to pa za sindikalne delavce pomeni spet veliko dela, še posebej, ker drugi dejavniki ne naredijo tistega, kar bi morali. Tudi v Šiški torej ostaja še veliko odprtega. Sašo Novak IZ SINDIKATOV DEJAVNOSTI Boljše gospodarjenje gozdarjev in lesarjev Republiški odbor sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije je v torek, 31. maja, največ pozornosti posvetil podatkom o poslovanju ozdov v prvih štirih mesecih letos. Lesna industrija je v proizvodnji žaganega lesa, plošč in pohištva presegla lanski obseg za nekaj odstotkov, gozdarji pa so zaradi mile zime uspeli posekati celo za 33 odstotkov več lesa. Ker je sečnja določena z etatom, bodo poleti lahko lahko opravili več gojitvenih del. Finančni kazalci so dokaj ugodni, povečal pa se je tudi izvoz, čeprav na tujih trgih ne dosegajo dovolj visokih cen in zato pričakujejo spodbudnejše ukrepe zvezne vlade. Štirinajst ozdov je poslovalo z izgubami, vendar v sindikatu dejavnosti menijo, da te niso zaskrbljujoče. Pač pa so v tej dejavnosti zmanjševali število zaposlenih, zato bodo na eni naslednjih sej govorili o politiki zaposlovanja, še posebej o reševanju tehnoloških in eknomskih posežkov. Republiški odbor je analiziral še vprašalnik o množični inovacijski dejavnosti in sprejel sklep, da ^ vprašanjem zagotavljanja sredstev za gozdno reprodukcijo seznani tudi predsedstvo republiškega sveta ZSS. Dan gradbincev 1988 Ob letošnjem dnevu gradbincev je republiški odbor dejavnosti pripravil nekoliko okrnjen program prireditev, ki so se končale s slavnostno akademijo 3. junija v Zagorju ob Savi, kjer so med drugim podelili priznanja in plakete ROS ter Kavčičeve nagrade. V Trbovljah so pripravili finale športnih iger, v Celju pa je bilo 28. maja 14. proizvodno tekmovanje gradbincev. Na njem so se pomerile ekipe iz štirinajstih ozdov. Pri zidarjih je bila najboljša ekipa SCT Ljubljana, pri tesarjih SGP Konstruktor Maribor, pri železokrivcih in žerjavovodjih pa GIP Ingrad Celje, ki je bil prireditelj tekmovanja in hkrati tudi skupni zmagovalec. Na raširjeni seji republiškega odbora pa so po uvodnem referatu predsednika republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Uroša Slavinca govorili tudi o gospodarjenju in prihodnosti industrije gradbenega materiala v Sloveniji. S. N. PRIROČNIK ZA STROKOVNE IN VODSTVENE DELAVCE! Pri založbi Delavska enotnost je pravkar izšel Ramovšev priročnik Socialni delavec in alkoholizem. Avtorja mnogi strokovni in vodilni delavci poznate in ta njegov priročnik konkretne metodologije in postopkov za delo na področju alkoholizma v delovni organizaciji so mnogi željno pričakovali že nekaj let. Izhaja namreč ne le iz sodobnega svetovnega znanja, ampak tudi iz konkretnih delovnih izkušenj v delovni organizaciji. Vsebuje konkretne postopke za delo socialne, kadrovske, pravne, varnostne, izobraževalnih, zdravstvene službe (v obratni ambulanti) ter drugih strokovnih služb, ki se pri svojem delu pogosto srečujejo s težavami zapitih delavcev. Daje tudi konkretne napotke za smiselno ukrepanje vodilnih in vodstvenih delavcev na tem področju. Priročnik obdela vsa štiri problemska področja: - ravnanje z delavci alkoholiki, - sodelovanje pri zdravljenju in urejanju delavcev alkoholikov, - ravnanje z neozdravljivimi alkoholiki in - delo pri preprečevanju alkoholizma. Praktičnost priročnika se še poveča s slovarčkom slovenskega alko-hološkega izrazja, s stvarnim kazalom, z literaturo in podobnim, tako da je izvirno strokovno delo na svetovni ravni, obenem pa napisan konkretno in razumljivo za slehernega strokovnega in vodilnega delavca, ki se srečuje s problemi alkoholizma in nima nikakršne alkohološke predizo-brazbe. Priporočamo vam, da priročnik takoj nabavite (izšel je samo v 2.000 izvodih) za vse tiste strokovne in vodstvene delavce, ki se srečujejo z alkoholiki in s pojavom čezmernega pitja oziroma pitja na delovnem mestu. Cena 28.600. Naročila pošljite na naslov DELAVSKA ENOTNOST Celovška 43, 61000 Ljubljana Naročite lahko tudi po telefonu na številko: (061)320-403 S Jože Ramovš OCIALNI DELAVEC IN ALKOHOLIZEM H j PO SLEDEH DOGOVARJANJA Ljubljana, 3. junija 1988 Delavska enotnost Kaj lahko prinesejo spremembe ustave SFRJ NADALJEVANJE AGONIJE ALI IZHOD IZ KRIZE toda večina konkretnih rešitev je takšnih, da jih brez dvoma lahko uvrstimo v zbirko ukrepov administrativnega gospodarstva. Ponujene spremembe ustave se več kot štiridesetkrat sklicujejo na zvezni zakon, ki bo podrobno urejal posamezna vprašanja, seveda po meri federacije (ne pa ljudi). i0' Morebiti se vprašanje v naslovu zdi komu preveč črnogledo, toda zazdaj (na žalost) ni veliko razlogov za optimizem. Tudi predlog predsednika ZIS Branka Mikuliča v zvezni skupščini, naj bi spremembe družbenoekonomskega dela ustave sprejeli že sredi septembra (na pa konec novembra), je prinesel le še nekaj dodatnih dvomov o tem, ali sploh vemo, kaj hočemo (če upoštevamo, da gre vendar za ustavo, ne pa za intervencijski zakon). Če k temu dodamo še stališča (celo ustavnih komisij), da bo treba slej ali prej pripraviti novo sodobno ustavo - ne pa krpati sedanjo - je protislovnost še večja. Kaj se torej dogaja? Vsiljuje se prispodoba, da smo že zdavnaj prispeli na rečni breg, pot naprej pa je ena sama, tako ali drugače priti na drugo stran in nadaljevati pot. Če smo leta in leta uspešno ustvarjali (simulirali) videz razmer na drugem bregu, se je mit dokončno razblinil. Zavedli smo se stvarnosti »svojega« brega in odkrili oziroma priznali, da smo si z zvijačo privoščili marsikaj, kar bi si sicer lahko pridobili šele na nasprotni strani rečnega toka. Zato seje vse skupaj tudi tako zapletlo. Odpravili smo namreč motive, bolje povedano, porabili nagrado, ki naj bi pripadla le tistim, ki se prebijejo na drugo stran, pa še sposobnost za uspešno obvladovanje vodnih tokov (za tržno ravnanje) je zdrknila na zastrašujoče nizko raven. To je razumljivo, saj smo se leta in leta bojevali (drug z drugim) le za čimbolj ši položaj na istem bregu. Priznati je treba, da je danes navidez res že skoraj vseeno, kje je kdo, na tej ali oni strani deroče reke. Pa vendar je kljub temu treba nadaljevati pot! Prebiti seje torej treba na drugi breg, ne glede na to, da bo stvarnost tam bolj neizprosna. Vrednost našega dela ustvarjanja in znanja bo namreč tam vrednotena z drugačnimi, strožjimi, kakovostno zahtevnejšimi merili. In kaj ima to skupnega s spremembami ustave? Zdaj bi nas namreč moralo zanimati eno samo vprašanje, in sicer, ali bodo spremembe ustave SFRJ odločilno pripomogle k temu, da se prebijemo na drugi breg. Pri tem torej sploh ne gre za vsebino kateregakoli izmed 29 amandmajev ustave SFRJ, temveč za njihovo skupno bistvo. V programu za javno razpravo je zapisano, n^j bi spremembe ustave tvorile eno pomembnih podlag za izhod iz krize. Razprava naj bi zato sledila temeljnim ciljem ustavnih sprememb. Ti pa so (omenjam le nekatere): • hitrejši razvoj proizvajalnih sil, • učinkovitejši socializem, • uveljavljanje ustavnega položaja delavskega razreda, • enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, • uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. • zmanjševati zaostanek za razvojem v svetu. Če upoštevamo prispodobo dveh bregov, bi rekli, da so cilji jasni, nedvoumni, takšni, kakršne potrebujemo; prebiti se na nasprotni breg in nadaljevati pot. In še nekaj, cilji ustavnih sprememb so povsem skladni tudi z osnovno zahtevo, da temeljnih načel ustavne ureditve (podrobneje so zapisana v uvodnem poglavju Ustave SFRJ v poglavijih I. do X.) ne spreminjamo. Samo za ponazoritev navajam nekatera temeljna načela ustavne ureditve: Materialni napredek in razvoj družbenih (proizvodnih) odnosov (kot dve komponenti proizvajalnih sil) se vedno gibljeta v vzajemnosti, soodvisnosti. Drug drugemu sta hkrati vzrok in posledica. Drug drugega hkrati pospešujeta in ovirata. Zakonitost, da se med materialnim razvojem in kakovostjo družbenih odnosov samo po sebi (tendenčno) vedno postavlja ravnovesje, določa stvarni doseg slehernega družbenega sistema. In to seveda neodvisno od tega, da eni prisegajo zgolj na odločilni vpliv materialnega razvoja, drugi pa poudarjajo le pomen naravne proizvodnje oziroma družbenih odnosov. Če upoštevamo to za- konitost, bo tudi pri nas prišlo (oz. se to že dogaja) do prilagoditve proizvodnih odnosov dejavnemu (distributivnemu) gospodarskemu sistemu. Toda nam ne gre za kakršno koli skladnost, temveč za takšno, ki ustreza ustavnim zamislim o samoupravni demokraciji. • združitev jugoslovanskih narodov in narodnosti v zvezno republiko temelji na samoodločbi, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, • SFRJ temelji na oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi, • o delitvi dohodka odločajo delovni ljudje, ki ga ustvarjajo, • svoboščine, pravice in dolžnosti občana so podlaga za odpravo vsakršnega izkoriščanja, Tudi bistvo naše krize je povezano s tem vprašanjem. Lahko bi rekli, da gre za neskladnost, enoznačnost političnega in gospodarskega sistema. Stopnji razvitosti naše družbe in družbenim odnosom namreč ustreza le trž-no-blagovni gospodarski sistem. V praksi pa gre za elemente distributivnega oziroma državno-administrativ-nega gospodarstva. Ta v bistvu zanika temeljno načelo ustave, po katerem naj bi le delo in rezultat dela ob enakih pravicah in odgovornostih določala družbeni in materialni položaj človeka. Vzroki za krizo so torej jasni, družba vedno doživlja takšen materialni razvoj - temu sledijo tudi proizvodni odnosi - ki so odraz njenega stvarnega, ne pa namišljenega položaja oziroma razmer. • ekonomski in politični sistem sta usmerjena v razvoj in napredek družbe, v širitev materialne osnove družbe in življenja ljudi, v širjenje samoupravne demokracije in humanizacijo družbe. Med cilji ustavnih sprememb ter temelji ustavne ureditve torej ni nobenih razlik. Po vsem tem gre za eno samo vprašanje, zakaj pravzaprav spreminjamo ustavo in zakaj tako polemične razprave o vsebini predloženih sprememb. Vsekakor je temeljni vzrok za spremembo ustave naša praksa, stvarne gospodarske in politične razmere, ki so dobesedno popolno nasprotje (inverzija) ustavnih zamisli (in zato tudi ciljev ustavnih sprememb). Temeljnih načel ustave se torej ne držimo, in, kot vse kaže, se to dogaja vede, zavestno. Lahko je torej pritrditi tistim, ki menijo, da ustava iz leta 1974 ni kriva za krizo, vzroki tičijo drugod (morebiti tudi v sistemu varovanja ustavne ureditve). Gledano skozi prizmo družbene prakse, pa gre predvsem za neupoštevanje družbene zakonitosti razvoja proizvajalnih sil. Tu je izraženo bistvo prispodobe dveh rečnih bregov. Kako se je lahko zgodilo, da smo prezrli to zakonitost, še ni razkrito. Kolikšen je pri tem subjektivni delež vodstev ali koliko so temu botrovale različne objektivne okoliščine doma in v svetu, bo slej ali prej jasno. Za nas pa je pomembno spoznanje, da brez korenite spremembe gospodarskega sistema ni moč pričakovati napredka (prehoda na drugi breg). In kaj ponujajo spremembe ustave SFRJ v tej smeri? Nič, ali ne bistveno več od tega! Tudi po stališčih ZIS (tega pa podpirata predsedstvi SFRJ in CK ZKJ) lahko sklepamo, da je odločujoči vpliv gospodarskega sistema podcenjen oziroma da ni dojet, in to kljub temu, da je razvoj samoupravnih demokratičnih odnosov mogoč le v razmerah prevlade tržno-blagovne ekonomske logike. To je mogoče utemeljiti z naslednjimi značilnostmi predlaganih sprememb ustave SFRJ: • Predlagatelji sprememb ustave so (vede ali nevede) prezrli, da v distributivnem gospodarskem sistemu (ta namreč prevladuje) integracija dela, sredstev in znanja ni možna. Kot rešitev se zato ponuja le zvezni etatizem (ali zakonska prisila), ki naj bi nadomestil republiške, pokrajinske. O tako imenovani pozitivni jugoslovanski sintezi v takšnih razmerah lahko le sanjamo. Distributivni ekonomski (nekateri mu pravijo Robin Ho-od) sistem, ki ga, kot vse kaže, še nismo pripravljeni opustiti, namreč priznava le posamične in zanika skupne ter splošne interese. Ustvarja le videz enotnosti, v bistvu pa deluje dezintegrativ-no. Protislovnost predlaganih sprememb ustave je zato skorajda popolna. V imenu skupnega in splošnega se v spremembah ustave predlaga centralizacija, toda distributivni gospodarski sistem, ki deluje dezintegra-tivno, ostaja nespremenjen. Za določitev skupnega, splošnega, namreč ni odločilna zgolj raven odločanja sama po sebi (npr. republika, federacija), temveč kakovost tega odločanja. Ta pa je odvisna od sinteze, ne pa negacije posamičnega. • Protislovnost distributivnega gospodarskega sistema rešujejo spremembe ustave navidez tako, da ponujajo deklarativne rešitve, ki simulirajo (hlinijo) tržno-blagovni sistem, v resnici pa ohranjajo ali celo krepijo bi-rokratsko-administrativne posege v gospodarstvo in v družbene dejavnosti. Vprašanje trga, tržnih zakonitosti je resda pogosto omenjeno (več kot dvajsetkrat), • Kot pomemben vzrok za družbeno krizo predlagatelja sprememb ustave v glavnem navaja kvaziavto-nomnost republik in pokrajin, ki je sicer splošen, skorajda univerzalen pojav na vseh ravneh ekonomske in politične organiziranosti. ima distributivni gosposki sistem številne neustavnosti. Ti se kaz kot negacija tistih temelj^ ustavnih načel, v imenu terih spreminjamo usta' Kontraverznost je torej P polna! Predlagatelji bi m0' li pojasniti, zakaj že ob s® ■ njih, vsakomur znanih kt tvah temeljnih ustavnih P čel (najbolj vpijoča je seve. popolna razlastitev del3 sta' cev) sistem varovanja us^ nosti in zakonitosti ni učinkovit. Enako pome115 no je vprašanje, kakšnaI stva lahko ponudijo jaVI): sti, da bomo poslej ustavlj; J _ 1 _ * l_ _ ___ • y i Pri tem pa je prezrl, da je nasprotja med federacijo in zveznimi enotami (in na sploh v družbi) povzročil ne-tržni gospodarski' sistem, ki mu je ob asistenci republik in pokrajin botrovala prav federacija. Predlagatelji sprememb ustave se sklicujejo na odgovornost federacije, da zagotavlja skupno in splošno, npr. enotni jugoslovanski trg, nekaj zveznih enot pa se postavlja odločno na stališče, da ne pristaja na krnjenje svojega ustavno opredeljenega položaja (suverenost in odgovornost republike za svoj razvoj, ki hkrati vključuje odgovornost za razvoj celote). Eni in drugi pa zavestno ne upoštevajo, da so v neustavnem položaju, da lahko federacija, republike in pokrajini vzpostavijo svoj ustavni* položaj le na podlagi (sorazmerne) ekonomske samostojnosti ozdov in edino v teh razmerah je mogoče uveljavljati ustavni položaj delavca. Vse skupaj (izhod iz krize in razvoj) je torej odločilno povezano z gospodarskim sistemom, seveda takšnim, ki bi deloval na načelih tržno-bla-govno (ne pa državno-admi- določbe uresničevali v p1;, si, če smo doslej in še ved dopuščamo očitne krši'' temeljne pravne listine žave. Seveda je ob naštetih stvenih očitkih sprem1 iei'1' bam ustave SFRJ mog0^ najti tudi takšne, ki 111 sporne, ki marsikatero vpr, šanje bolje urejajo. Ven1 je njihov pomen glede prave vzroke družbene km brezpredmeten, nebistvm Družbeni problemi bi ^ dovolj zapleteni že tedaj, ‘v bi se hoteli idejno in akcl| sko enotno lotiti pravn* vzrokov zanjo. Očitno pa ’ če sodimo po odmevih javne razprave, da del dr"-be vidi rešitev, pot iz krm je h P distributivni, drugi P' h ni' v tržni ekonomiji. Obeti vsemu navkljub so zato nič kaj rožnati- ^ zdaj smo še vedno bliže » mu, da se bo nadaljev31' večletna agonija jugosiova' m ske družbe, kot pa raz: ram, v katerih bi lahko 5 herni posameznik, sleherI’ del družbe, na svojih m1 o«' I 1** L vih, interesih in potreb^ ekonomsko relativno svob"1 den iskal učinkovite rešim svojih in šele s tem tu družbenih problemov. Z3' zemanje za eno ali drugo“ nistrativne) gospodarske lo- misel je lahko tudi osno^ gike. ločnica med naprednim . nazadnjaškim v naši družb Janez • Predlagatelji ustave SFRJ niso upoštevali, da Tovarna usnja Slovenj Gradec NE POZNAJO IZGUB NE TARNANJA O Nobenega dvoma ni, da spremembam ustave botruje visoka stopnja ekonomske in politične dezintegracije v družbi, saj ima sleherna zvezna enota (pa tudi večji poslovni sistemi) samosvoj gospodarski sistem in ekonomsko politiko. Spremembe ustave ponujajo rešitev tega protislovja enotnost sistema, največkrat tako imenovane skupne temelje, ne da bi ugotovili pravi vzrok (ali vsaj razlog) dezin-tegracijskih procesov v družbi. Resnici na ljubo pa je ob tem treba povedati, da enotnost, tudi če je postavljena administrativno, avtokratsko, zagotavlja (vsaj na začetku) višjo kakovost kot osem samosvojih politik republik in pokrajin. Vendar pa so takšni učinki le kratkotrajni, lahko bi rekli skoraj navidezni. Priznati je treba, da je bil pogovor z Ivanom Bošni-kom, generalnim direktorjem Tovarne usnja Slovenj Gradec, nekaj posebnega oziroma nenavadnega. Prvi mož te slovenjgraške tovarne pogovora ni začel s tarnanjem nad splošnimi tegobami v državi, kar je dandanes postalo že običaj, pač pa je več časa odmeril poslovanju in načrtom. Tovarna usnja Slovenj Gradec že nekaj let ne pozna izgub. Vsi kazalci so čedalje boljši. Lani so izvozili za 15 odstotkov več, saj so na tujem iztržili skorajda 24 milijonov dolaijev. Izvoz narašča tudi letos, saj so v prvih štirih mesecih dosegli že skoraj polovico lanskega izvoza. Uvoz je lani naraščal precej počasneje, tako da je razmerje med njimi in izvozom 1 : 1,77. »Prestrukturiranje je v naši tovarni stalen proces,« pravi Ivan Bošnik. »Vseskozi uvajamo nove programe - danes jih imamo več kot 15 - in mnogi so prevzeli mesto nosilnih programov. Zelo uspešno poslujemo s tujimi podjetji. V prvi vrsti naj omenim zahodnonem-ško firmo Naue, firmo Reidl za bioprogram pohištvene industrije in italijanski Euronord. Nekoč nosilni us- graditi tovarno medicinsjj' njarski program zavzema sa- plastike, kjer bo poleg toz« mo še slab odstotek proizvodnje.« Posebej zanimiv je tozd NTU, ki že dolga leta velja za »paradnega konja« uspelega sovlaganja tujega kapitala. Slovenjgradčani so se že pred 16 leti povezali s firmo Naue, ki je največji evropski predelovalec in proizvajalec poliuretana za avtomobilsko industrijo. Delež je enak še danes: 58 odstotkov je v rokah NTU, ostalo je od firme Naue. Lani sta sklenila novo desetletno pogodbo. Tozd NTU je danes na četrtem mestu med proizvajalci notranje opreme za avtomobilsko industrijo in v Slovenj Gradcu delajo tudi za takšne firme, kot so: Mercedes, BMW, Opel, Fiat, Audi, Citroen, Volkswagen, Tas pa tudi za Zastavo. Tozd NTU je tudi glavni nosilec izvoza - Tovarne usnja Slovenj Gradec, saj je lani izvozil za okoli 16 milijonov dolaijev notranje opreme za avtomobile, prihodnje desetletje pa naj bi izvoz podvojil. V letih sodelovanja s tujim partneijem si je ustvaril nekaj dobička in ga namerava vložiti v povsem novo tovarno. Že letos bodo v Slovenj Gradcu pričeli NTU, Kovinotehne in PrJ gresa s četrtinskim delež63 ponovno sodeloval part"3 iz Frankfurta, ki bo na z hodnem tržišču prodajal P” lovico letne proizvodi Naložba bo veljala predvid ma osem milijard dinaDU letno pa naj bi izdelali-o 60 milijonov enot medic'11 ske opreme. Ivan Bošnik je predstavl' tudi nekaj drugih prog'3 mov. V tozdu Uteks naj h'z septembra uvedli nov P:° gram poliuretanskih mo3 tažnih podplatov za čevU. Na leto naj bi jih naredil' " pet milijonov in poloVc prodali na tuje. V to bo s, vlagal italijanski Euron°r. s katerim so lani sklenil' r godbo o nadaljnjem sode'.. vanju. Za tozd Mikon je T nared tehnični in tržni d3 dokumentacije za proizv0. njo tehničnih tekstilij čitne mreže, ponjave za vornjake, mreže za einb^J žo in drugo), kar bo r\0Y?u>, na. jugoslovanskem tržisCj V tozdu Prevent bodo do.^ najsodobnejšo krojil"'^ j tozd Uteks pa letos Pren.a;J tehniko in tehnolog" v Sovjetsko zvezo. Miro Pete:: i Mnenja Ljubljana, 3. junija 1988 Delavska enotnost 7 V IMENU DELAVSKEGA RAZREDA , Delavski stan je v zgodovini nemalokrat ridko spoznaval trhlost tega gesla, ki so si izmislili njegovi strankarski in sindikal-jV Roditelji, a so ga prav oni pogosto izrab-Vsli za svoje povzpetniške koristi. Zgodovina je v tem pogledu pokazala ^aj dvoje tipičnih značilnosti: kadar je de-avskim voditeljem uspelo ob podpori delavcev priti do vzvodov oblasti ali kar na oblast, so praviloma kmalu pozabili, kako delavski razred v resnici živi, kako misli in ?°euti, kaj želi, s čim se ne strinja, kaj in tako bi hotel spremeniti. Tej »pozabi« je vselej nujno sledila nepremostljiva vrzel Oaed delavci in njihovimi pozabljivimi vodi-laiji. Kajti ti so vsakokrat »prezrli«, da so Prišli do vpliva in moči samo ob množični ln složni podpori delavstva in da brez njega ne vcljajo ničesar. Zeto je vselej sledila tudi pot nazaj, faza P°novnega zbliževanja, rekel bi vračanje neutrjeni v njenem spletkarstvu so brž postali lahek plen izurjenih buržoaznih oblastniških spletkarjev. Bili so, žal, lahkokuplji-vo blago. Za drobtinice ugodja in zlaganega blišča so se pustili kupiti in z navdušenjem in varljivo samozavestjo so sprejemali celo je pravzaprav oblast nad nekom drugim. Oblast na drugimi pa daje moč. In moč je mamljiva. S stališča tistega, ki jo ima, je tudi nedeljiva. Če kdo vlada sam nad seboj, torej ne v imenu nekoga ali nad nekom, enostavno —'-'viicrgc* z.ui±ZjS:vaiija, i t-.rv.i_j kjz v Pastirjev k čredi. To zbliževanje poteka pra-^?ma tako, da voditelji kritizirajo in napa-l*jo ravno tisto, kar so v času svoje »poza-'a J., t)e<< največkrat sami naredili (ali niso pre- Prečili drugim) zoper svoj delavski razred p1 ljudstvo). Seveda pa ne kritizirajo sebe, , leinveč samo »nezdrave pojave«, vzroke za-P Pa iščejo nekje zunaj ... Ker torej s svo-J,° kritiko nikogar ne apostrofirajo, so v njej Mo ostri in neprizanesljivi. To pa je de-lMem všeč. Ne marajo mlačnih in filozofskih razglabljanj. In zato njihovim iznever-knirrt voditeljem povratek mednje lahko Uspe. Ta grobo opisani scenarij oddaljevanja in Približevanja voditeljev svojemu delavske-fa razredu (ljudstvu) je prav dobro znan ‘Udi v domačih logih. Spomnimo se, s kakš-M žarom je pred skoraj stoletjem tudi pri J13« zacvetela doba socialdemokracije! De-Mi so s svojimi sindikalnimi in strankar-tud' skimi organizacijami napovedovali srdit gaV- °dpo.r buržoazni tiraniji in sebičnosti. Ob ^hkem poletu in slogi proletarcev so se )V38| Mihovi voditelji dobesedno katapultirali n iif l’ najvišje družbene strukture. Marsikje so iiW Meli v do včeraj sanjsko oddaljenih po-sJanskih klopeh in s trdnim delavskim zale-(0 Pjcm obetali korenit vpliv na družbene raz-! Ul ere. -4 vsestransko ubožni in željni oblasti ter lin* n n''1 2» e‘f ■val« va11 jinf st obf m varljivo samuzčivcbLju su v imenu nenuga an unu uei^uui, cuusLavuu nepomembne ministrske položaje v buržo- ni mogoče, da bi se oblast oddaljila od po-aznih vladah. Delavstvo pa je moralo za ta danikov, saj bi šlo v tem primeru za isti voditeljski oportunizem plačati visoko ce- subjekt. Kakor hitro pa nekdo vlada v ime-no. Nenadoma so namreč delavski voditelji, ki so v političnem življenju prodrli večkrat zaradi svoje razredne bojevitosti kot siceršnjih sposobnosti, postali krotilci lastne črede. Delavce so pozivali k razumnosti, potrpežljivosti in spravljivosti. Izmišljali so si nove teorije o odpravljanju razrednih nasprotij in socialnih krivic. Tako so postopoma nujno izgubljali naklonjenost in podporo delavcev. To je seveda bila priložnost za nove voditelje, ki pa so, kajpak, spet začenjali svoj bojeviti pohod in prodor v imenu delavskega razreda. Komunistična revolucionarna neomahlji-vost in nepopustljivost je bila na začetku blagodejni obliž za razočarana delavska srca. V resnici je bila spočeta kot negacija oportunističnega ravnanja socialdemokratskih voditeljev in je bržkone mislila povsem iskreno. Da bi se izognila kvarnim izkušnjam, ki so pokopale visoke upe socialdemokratske dobe, sije določila zelo stroga pravila vedenja in izražala popolno nespravljivost z buržoaznim razrednim nasprotnikom. Napovedovala mu je boj do konca - pač tudi v upanju, da odpravo prevarantske buržoazne oblasti lahko prepreči kvarjenje delavskih voditeljev. Zato je bila kljub svoji tveganosti in nujni samo-požrtvovalnosti celo v času najtežjih preizkušenj za najbolj zatirane delavce privlačna. V svoji kategorični podjetnosti je tudi pri nas dosegla svoj prvi cilj. V imenu delavskega razreda in seveda z njegovo fizično močjo je likvidirala krivično in kvarljivo buržoazno oblast. Šla je še nujni korak naprej. V imenu delavskega razreda je postavila novo oblast. Bila je neomajno in bržko- seveda razglašajo kot interes vladanih, se pravi podanikov in zmeraj si morajo izmišljati sovražnika in nevarnosti, ki da grozijo — ne njim, temveč podanikom. Zato si izmišljajo še nove zakone in pooblastila, da bi se v imenu podanikov (v tem primeru delavskega razreda) uspešno borili proti raznoterim sovražnikom in nevarnostim. Tako se zmeraj bolj utrjujejo na oblasti in se, zakriti za varovalnimi zakoni, ki v resnici vežejo roke podanikom, od njih vedno bolj oddaljujejo. Prav zakoni in teorija nenehne nevarnosti podanikom onemogočajo, da bi »svojo« oblast priklicali nazaj pod svoj nadzor. Prek vedno večjih brezen in pregrad oblastniki kmalu več ne slišijo glasu podanikov. Ker ne slišijo njihove nejevolje, verjamejo, da so v resnici zadovoljni. In ker so podaniki zadovoljni, imajo oblastniki legitimacijo, da neusmiljeno obračunajo s posameznimi glasnimi nergači (večina je vendar vila novo oblast, tsna je neomajno m Drzno- nu nekoga, imamo dva subjekta. Vsak od zadovoljna, posamezni kričači pa hočejo ne povsem iskreno prepričana v njeno no- njiju ima drugačne težnje, eden si hoče po- porušiti njeno harmonijo, kar res ni pošte-tranje zdravje in nepokvarljivost. drediti drugega. Da pa bi oblastniki utrdili no). »Zadovoljstvo« podanikov daje oblast- Venriar na ie nnzabila na bistveno nevar- svoj vladajoči položaj, morajo izpolniti dva nikom še naprej pooblastilo, da delajo po pogoja: zavarovati se morajo z zakoni, kijih svoje. To v resnici počno, dokler stvari ne zavozijo, kot sojo konkretno tudi pri nas. Vendar pa je pozabila na bistveno nevarnost: vsaka oblast v imenu koga drugega Kako bo deloval jugoslovanski devizni trg Veliko je nevarnih čeri Ekonomisti, poslovni delavci in širša j avgust se te dni sprašujemo, kakšne poslovne ^Pehe bo doseglo gospodarstvo v letoš-Ujem letu in ali bo izvoznikom uspelo zaslu-. na tujem več kot lani. Kot je bilo dogo->if Uoijeno z Mednarodnim denarnim skla-\f) uorp, naj bi gospodarske tokove ustalili in za Povečali konvertibilni izvoz s tržnimi me-)0 Oanizmi, predvsem na podlagi delovanja je deviznega trga. Po prvih ocenah NBJ je ta la ‘rg že začel delovati, prepad med ponudbo e' Povpraševanjem po devizah pa je bil od-0 Pravljen s posredovanjem NBJ. Toda tako iflj Oodo dogodki potekali v prihodnjih mese-Clo, je za zdaj težko napovedovati. ^ečje devizne rezerve V letošnjih prvih treh mesecih se stanje jv Področju ekonomskih odnosov v prijel | ei1avi z enakim obdobjem lani ni izboljša-3° ri°’ čePrav se je breme servisiranja dolgov [Co tujine letos zmanjšalo. Analiza jugoslo-so- T^ske plačilne bilance za letošnje trime-rd Potrjuje, da smo s konvertibilnim iz- jO- °zom zaslužili premalo, da bi zadovoljili lo- v°zne potrebe in poravnali kreditne ob-ii ^zoosti do tujine. Res je, da uradni stati-Je ivCrii podatki pričajo o povečanju izvoza jd' J9®.3 na konvertibilno področje, toda pri-aš'| 'Usrjava z enakim lanskim obdobjem nima to-' S?VeSa smisla, ker ne upošteva medvalut-la- :la sprememb. Kot je ugotovil republiški )St . Vršni svet, je treba pri analizi izvozno-^oznih gibanj upoštevati tudi to, da so se Jpozne cene povečale za okoli 6 odstotkov, ® ež izvoza surovin in reprodukcijskega ateriala pa se je povečal s 50 odstotkov .lanskem letu na 55 odstotkov letos. Ena slav5^ P°sdeshow- I ............ jjr-^oia Jeras..., da o sekretar-P osrednjih republiških šport-1^1 Zvez niti ne govorim. »Zakaj Pn zaprto?« nazaj grede vpra- niflj' k 1 vratarja. »I, zakaj, ker ni .sla!« O. K., grem pa na drugi Poe Hale, v tako imenovni let- muje košarkarski klub Smelt Olimpija. Pa bi se morale slišati, ker so bile zaradi takoimenova-nega prestopnega roka na ruleti velike vloge. Bog vč, ali je naš nesojeni direktor, sicer pa predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije in predsednik »nacionalnega« košar-karskega društva Ivo Zorčič kupil kaj pametnega ah ne. Velikani so v glavnem zasenčih naše obzorje, zato smo se pomaknili malce naprej. Tokrat zares v »letni bife«. Srečah smo nekgj šminkeijev, ki so buljili v televizor, zraven pa smo po radiu slišali, da so aretirah Janšo. Nihče od onih ni ob tej »osupljivi« vesti trepnil niti z očmi; Rolland Garros je bil pomembnejši. In če si zaradi tega koga zbodel, te je ročno zavrnil: »Boh me kurac!« »Mene pa ne,« je popizdil Mile Čulibrk, domala vsem študen- tom ljubljanske Univerze poznan kot super natakar pri Čadu, kjer smo zapivali prve, druge, tretje... izpite do diplome. »Poglej tisto podrtijo pet hiš nazaj odHale. Nagrado bi moral dobiti, če bi jo zrihtal. Pa sem jo hotel, a mi na občini niso dovo-hh. Kure pa vaš slogan »iščemo dobrega gospodarja«. No, Mile, pomiri se, ga tolažimo. Zaman. »Kako n^j se pomirim, ko me je pa občina osem mesecev vlekla za jajca?! Lahko bi obdržal lokal, ki sem ga imel. Zdaj sem na cesti! Še to ti povem, pa ne zaradi nevoščljivosti: onkraj vaše bajte, v hiši, ki naj bi bila kmalu (?) porušena, so odprh »Amade-usa«. S čigavim dovoljenjem, lepo te prosim?« Z Miletom sva spila pivce za živce in se razšla vsak na svojo stran. Jaz sem jo mahal skozi Tivoh naprej proti mestu. Mestu? Ah je to sploh mesto, če razen na postajah mestnih avtobusov ne srečaš žive duše? Ni. Ampak - urednik je zahteval, naj ujamem mestni utrip. »Restavracija Emona, ta me bo odrešila!« si tolčem v glavo, ko se spod podvoza vzpenjam na Cankarjevo ulico. »Tam so Sku-mavčevi junaki nočne kronike; ti bodo že vedeh, kam plujemo s svojimi denarnicami.« Kakšno razočaranje! Nobenega ta pravega ni bilo, niti Skumavca. Gremo naprej! Na prvi pogled sem videl, da tudi Konjski rep ni več i rn ^fe; če sem se že odločil za iži11 v°, ga bom tudi popil. Tuji k° /Vodnjaki« so me že po nekaj -laIV J^ih pripravih do tega, da pet' * »vrgel uč« navzdol proti ) di' s0(iPrtemu drsališču«, ki so ga J*vojimi avtomobilčki, lokomo-žiV- ,vkami, vagončki itd. spet za-mrvV j ji cirkusantje. Statistika: SIliO: f_5vtomobilčki se je vozil samo i iit1 sk’ 'n vojak, ki sta ga bučno rial' da mlJala dva »krigskamera-' P11 dak' njunih kratkih nogah in s. jitem preostalem delu stasa t. beč sta bila Ilira, najbrž pa p j11 po stavkih, ki jih je veter /•nesel do ušes; bih so znano j^nzumljivi. Naših ni bilo sli- Deta^ih Besed ni bilo shšati niti •deset metrov naprej, kjer do- pov; •ošk1 izp°' isp°' n in1' dnj° treh iagl° teti1 ;lavo ialne jeni' altf0 član 3 itfj štifj je v gozdičkih ob parkirnih prostorih. Polno je )0 J/^Shih steklenic, papirja, polivinilastih vrečk itd., da drtf , l,stem, na čemer se najraje pasejo muhe in ki na daleč , Ce aadarja, niti ne govorimo. iarca j® tako? So fiziološke potrebe, na katere pa odgo- i do' (so to cestna ali komunalna podjetja?) niso pomi-0.06?. ln. Pustimo odgovornost, toda turisti iz vse Evrope vse užin> “vidijo, pa še prispevajo svoje k temu, ker drugih mož-mslti cl®sti pa£ nimaj0- Brez nujnih sanitarij ob avtomobilskih (goč£ stiah je danes res lepa Slovenija, moja dežela. vse Andrej Agnič Od četrtka naprej bomo morali za kilogram kruha ali liter mleka ali Šilce žganja odšteti 40-krat po 20 dinarjev in 30-krat po 10. Kvadratura denarja: 1 miza. (Slika: Sašo Bernardi) to, kar je bil. Klobase so bile sicer kuhane, ne pa še pečene, gneče okoli šanka pa sploh nobene. »Narod nima više dinarja,« mi je v slovenski srbohrvaščini pojasnil črnolasi natakar. Smola je bila v tem, da sem bil tudi jaz brez prebite pare. Imel pa sem to srečo, da sem pri znani frizerki na Trubarjevi srečal nekdanjega novinarskega kolega, ki me je širokogrudno povabil na drink. »In s čim se ukvarjaš, če smem vprašati?« sem ga po Zdravljici previdno vprašal. »Z organizacijo modnih revij!« je ponosno odvrnil. »Op, a«, mi je vzelo sapo. »To je takšen biznis, da si mishti ne moreš, meje spravil iz zadrege... No, čisto iz zadrege, me ni mogel spraviti, čeprav sem bil odtlej ves čas na njeni meji. Med (peš)potjo domov so si namreč po glavi ves čas rojila vprašanja, ki sem jih potem ponoči takole povzel: kako je mogoče, da se ljudje, ki jih dobro poznam in vem, od kod so, vozijo z najboljšimi avtomobih - RP registriranimi, kako lahko mirno (dopoldne in popoldne) spremljajo mednarodno prvenstvo Francije v tenisu, ah v »prostem času« še šminkirajo, ko je pa narod vendar na robu propada? Iz teh razmišljanj me je predramila žena. »Tule imaš dve obvestih o »došlem telegramu«. Pokhči -pošto, naj ti preberejo vsebino,« me je pobožala. Še ta udarec. Zavrtim 323-777, pa mi rečejo, ngj zavrtim.. Oprostite, številko sem si zapisal na obvestilo, ki sem ga moral oddati ob prevzemu telegrama! Če pa tam nikogar ne bo, pokličite zjutraj. Spati pa vso noč seveda nisem mogel. Po pogovoru z bratom sem vedel, da je z mamo vse v redu. Me je pa morilo, k^j je s sinom (5,5 let), ki je šel opoldne z vrtcem na morje. Med britjem sem v četrtek zjutraj poslušal radijsko kroniko. Aha, skoraj vse gre po načrtih; podražitve, ki sem jih pričakoval, so se hvala bogu uresničile. Nekaj »štofa« že imam. Vrgel sem se na kolo in oddrvel v enega izmed številnih bistrojčkov za Bežigradom, v katerih se že deset let redno ustavljam na kavici. »Dobro jutro, dober dan,« so zapeli petrolovci, »malo pivo, encijan.« Ob računu so pa osupnili. Bil je enkrat večji. »Ja, nečemu se bomo morah odreči«, je rekel - najbrž - najmodrejši. med njimi. »Ali pivu ah encijanu..« Damjan Križnik ZLOBNA Trdno v sedlu Tisti tovariši v naših vrstah, ki so se pred konferenco ZKJ zbali, da bi na njej spustili vsaj kanec oblasti iz rok, so se vnovič pošteno zmotili. Mile Šetinc je eden redkih, ki je pravilno doumel, da se velik prevrat v vladajoči ideološki zavesti še ni zgodil in da so novi ekonomski obrazci predvsem rezultat panike, ki jo povzroča propadanje države in pritiskanje mednarodnega kapitala. Le v toliko bi veljalo popraviti Šetinca češ, da ne gre za nobeno paniko, temveč za naš že preizkušeni reformski manever. Konec koncev smo vsem nejevernim Tomažem lepo povedali v brk, da ne bomo ponavljali napak, ki so se nam pripetile pred pismom izvršnega biroja in tovariša Tita. Nič ne skrbite, še vedno smo trdno v sedlu. Sovražnik za kamero Kljub temu pa le ne moremo biti čisto brez skrbi. Sovražnik nikoli ne počiva. V trenutku namreč, ko je eden od delegatov zahteval odločen obračun z lopovi (samo pomislite: kakšna raven!?) in menil, da bi s konfiskacijo na nepošten način pridobljenega premoženja dobili več denaija, kot ga je v zveznem proračunu, je kamer-man beograjske televizije v centru Sava prav nesramno portretiral našega vrlega Branka Mikuliča. Dokaz več, da specialna vojna obstaja. Si morete misliti, da se je njenim vojščakom uspelo vtihotapiti celo na naše naj večje srečanje med kongreso- ma? Nič ne skrbite vse bomo raziskali. Eno dilemo smo že razčistili; sovražnik za kamero ima v sebi slovenske gene. Janša za rešetkami Zato vam rečem, najpomembnejša je budnost. Vsaka čast našim fantom z UNZ na Prešernovi, ki so izbrali ravno pravi trenutek za to, da so strpali za rešetke nebodigatreba Janeza Janšo. Si zamišljate, kaj bi se, denimo, dogajalo, če bi takle dokazano specialni sovražnik po naključju res postal predsednik naše mladine? Prepričan sem, da naš tovariš Stanko po vrnitvi iz Beograda ne bi mogel postati niti predsednik KS v Mojstrani, Franček bi se moral zadovoljiti le z literarnimi ambicijami, kaj pa bi se dogajalo z Marjani, Borisi in drugimi niti ne kaže razmišljati. Naši fantje Ja, ja, časi so resni. In namesto da bi vs£(j v domači hiši strnili vrste, mirno gledano, kako tam v Mladini neki revanšisti omalovažujejo častitljivo ime našega Dušana Gačnika in njegovih fantov. Baje zaradi nekih izgub in izposojenih milijard. Kakšna krivica. Tovariši so vendarle popolnoma predani naši stvari. Če pa se niso zavedali, kaj pomenijo milijarde v primežu obrestnoprocentne-ga računa pa tudi niso nič krivi, saj smo jih vendar učili, da milijarde pomenijo toliko, za kolikor se dogovorimo. Pod pogojem seveda, če si naš človek. O tem pa ne more biti nobenega dvoma. Dežurni zlobec: Kuli ^onesnažena dolenjka ste se že kdaj peljali po dolenjki? Recimo do Brežic. Otovo ste se. In če se je pri tem izkazala potreba, da ^“rate vi ali vaš sopotnik kam na hitro, potem že veste, \avidez so skoraj vsa parkirišč ča lepo urejena. Celo sode za odpadke imajo. Toda le v bližnjo okolico poglejte, če je zelo nujno. , ■ ^ JF1 ^ iV I , 'Z/:' -f " '• « Stranišča so na vsakih 25 km, kar lahko pomeni na 15 ali celo na 45 minut. Lahko zdržite toliko časa? Mnogi ne zdržijo, pa če so še tako kulturni. Od Ljubljane do Brežic, to je na 100 kilometrih, je na desni strani 44 divjih in legalnih parkirnih prostorov in na levi 37. Približno pol je legalnih in pol divjih. Na min ............... ^-«™rr.r»rarm-mnraiirirrr.M:r»* tem delu je tudi pet bencinskih črpalk z gostinskimi KaP° doI< najlepše urejeno parkirišče, tudi domiselno, štori m hlodi, je med Trebnjim in Novim tem delu je tudi pet bencinskih črpalk z gostinskimi ^lokali in seveda s stranišči. mestom. Ima pa to srečo, da je tako rekoč na čistini. Poleg Sredozemskega morja tudi naš Jadran bolnik MORJE POSTAJA SKLADIŠČE STRUPOV Ne ostane nam drugega, kot da opozorila, kako je z našim morjem, vzamemo nadvse resno. Jadranje en sam, neponovljiv in - naš. V Sredozemsko moije se iztekajo odpadne vode 118 mest, med katerimi so najbolj znana letovišča na sloviti francoski rivieri, v Španiji in na Apeninskem polotoku. Najbolj onesnažena območja so ustje Pada, okolici Benetk in Trsta ter obala v Italiji od Genove tja do Nice in Marseilla v Franciji. In prav tam, kjer je največ umazanije in najrazličnejših strupov, je največje stekališ-če turistov na svetu. Da bi se postavili po robu, je največje stekališče turistov na svetu. Da bi se postavili po robu onesnaževanju, so pred leti v Atenah ustanovili koordinacijski center mednarodnega programa za zaščito morja in človekovega okolja v Sredozemlju. Danes se z zaščito sredozemskih voda ukvarjajo posebne skupine strokovnjakov iz okoli sto pomorskih laboratorijev in drugih raziskovalnih ustanov v osemnajstih državah Sredozemlja in Evropske gospodarske skupnosti. Reševanje poteka v okviru programa Združenih narodov za človekovo okolje. Omenjeni dogovor za zaščito Sredozemskega morja — podpisala ga je tudi naša država — je prva mednarodna listina, ki neposredno obravnava tudi celinske vire onesnaženja. To so predvsem industrijske odpadne vode, kanalizacija in pesticidi. V dvanajstih mesecih steče v Sredozemsko morje okoli 13 milijard kubičnih metrov neprečiščenih odpadnih voda, v katerih je na desettisoče ton strupov. Mnoge države skrivajo resnico Razvite evropske države iz komercialnih razlogov ne priznavajo kritične onesnaženosti morja. Znanost pa je dokazala, da je prišel čas za streznenje. Onesnaženje močno ogroža turistično gospodarstvo, saj na obalah Sredozemlja preživi vsako leto dopust več kot sto milijonov ljudi. Za izpolnitev programa zaščite Sredozemlja bi morah v tem desetletju zagotoviti od deset do štirinajst milijard dolarjev. Če predvidenega programa — znanega kot »Modri plan« — ne bodo uresničili, bo Sredozemsko morje pričelo umirati. Bolnik z močno načetim zdravjem je, žal, tudi naš Jadran. Dolgo je kljuboval človeški lahkomiselnosti, sčasoma pa je postal bolehen in ranljiv. Podobo tega na oko sicer še vedno lepega, toda majhnega in zaprtega moija so strokovnjaki predstavili na posvetu v Bologni: ob njem živi 30 milijonov ljudi, ki se jim v toplih mesecih pridruži 120 milijonov turistov. Samo na italijanski strani je na obali in v zaledju 680 000 industrijskih obratov, po moiju pluje 22 000 ladij in ribari skoraj 10000 bark. Kaj vse se torej zliva v plitvi Jadran, kaj vse vanj zmečejo iz svojih neštetih plovil navtični turisti, si le stežka zamislimo. Spoznali pa smo in se večkrat tudi na svoji koži prepričali, da grozi katastrofa tudi našim vodam. Med mnogimi nevarnimi strupi je v Jadranu tudi vse več arzena. Najdemo ga v vseh živih organizmih, v ribah, školjkah, rakih. Že pred leti opravljene raziskave so opozorile na večjo vsebnost težkih kovin v morskih organizmih, v zadnjem času pa ogrožajo podvodno življenje tudi radioaktivne snovi, še posebno v severnem Jadranu. Onesnaženje ima že takšne razsežnosti, da resno ogroža razvoj turističnega gospodarstva, vse bolj sporna pa je tudi hrana iz morja. cino vojne mornarice, pravi, da jih skrbi zlasti količina arzena v morskih živalih. V kilogramu škampov ga je 14 miligramov, pri ugorjih 12,5, hototnici 7,89, v kilogramu belih rib 12,51, v lignjih pa »le« 2 miligrama. Raziskave, ki so to potrdile, so opravili strokovnjaki predvsem v vodah Velebit-skega kanala in Istre. Predstavniki zagrebške veterinarske fakultete so poudarili, da so našli v kilogramu polžev in glavonožcev kar 17,35 miligrama arzena. Manj arzena vsebujejo priobalne ribe, na kilogram 12,31 miligrama, ribe, ki živijo bolj na odprtem moiju, pa imajo v sebi 3,92 miligrama arzena. To potrjuje moč »človeškega dejavnika«, ki s svojim načinom življenja pošilja s kopnega v moije iz leta v leto več strupov. Razmeroma veliko arzena vsebujejo tudi gojene školjke, kar pa ne velja za živalstvo v moiju daleč od velikih onesnaževalcev. Po normah svetovne zdravstvene organizacije lahko odrasla oseba zaužije največ 3,5 miligrama arzena dnevno na kilogram telesne teže, medtem ko so v ZDA v tem pogledu bolj strogi: naj večja dnevna količina je 2,6 miligrama. Zavoljo vsega tega smo po eni strani lahko zadovoljni, ker imamo tako zelo slabo razvit ribolov in ker smo po porabi rib med zadnjimi na svetu. Vsako povečanje porabe rib, školjk in rakov je tvegano in pomeni precej večjo nevrnost množičnih obolenj. Najhuje je to, da se težke kovine sploh ne izločajo iz morskih organizmov in da to velja tudi za človeka. Z leti se le kopičijo in kopičijo, pač vse dotlej, dokler ne premagajo življenja. Za Jadran, ki je pravzaprav zaliv Šredozemskega morja, smo bili še pred leti prepričani, da lahko brez škode opravi s prav vso našo nesnago. Resnica je seveda drugačna, še posebno zato, ker delimo vode s sosednjo Italijo, kije s svojo Lombardijo in reko Pad daleč naj-večja onesnaževalka Jadrana. Profesor dr. Agoli škim, strokovnjak za , biologijo, trdi, da pri^. Pada vsako sekundo v fl* j je 2000 ton vode, ki vseb^' izplake najrazličnejše mične industrije, deni^ na desettisoče ton nun®ia lov, tisoč in tisoč ton fe11 J detergentov in na tone UV, H Pi detergentov in na tone in ^ ne kroma, živega srebra,1 j ■#! ■fr»T-iq ninlrp in I ^ forja, cinka strupov. Jadranje en sam ji *- .j g razmeroma hitro razpad3! ^ medtem ko bodo druge os, 1 le v vodi več kot sto let. Z3 ^ nam seveda ne ostane drt aU fPlt gega, kot da opozorilo, ka £ Vra je z našim morjem, vzairt ^ mo nadvse resno. Ni kaj, Jadranje bolnik. Zato rri0!y. > S sto Jadran je en sam, nev novljiv in — naš. mo storiti vse, da njegova 0 ^ agnoza že jutri ne bo s ^ hujša. .. p0f Pa; A. 1* Položaj Evrope in njene posebnosti, ki jih mora Jugoslavija upoštevati pri vključevanju v njene tehnološke in ekonomske integracije (9) NELOGIČNI TUJEK ALI V EVROPO ODPRTA DRŽAVA Pripavil: Iztok Simoniti Dejstvo je torej, da je Jugoslavija v svojih bistvenih prvinah tesno povezana z Evropo, v resnici pa odvisna od nje. Za nas je vprašanje, kakšna je kvaliteta tega povezovanja. Ali bomo vztrajali pri našem podrejenem in polkolonialnem statusu ali pa si o določenem obdobju izborili enakopraven status. Stalne zahteve po našem posebnem položaju v Evropi dejansko spodbujajo podrejenost. neuspehov v povezovanju Jugoslavije zunaj Evrope, kamor smo vložili ogromno truda in denarja. Ker se je taka politika pokazala za ekonomsko neuspešno, seje Jugoslavija »po svojih močeh reševala v najbolj naravnem okolju, to je v Evropi«. Politika nizkih izvoznih cen slabi izvozne sposobnosti našega gospodarstva V zvezi s tem je potrebno obračunati tudi s trditvijo, da smo že tako ali tako preveč povezani z Evropo, in s trditvijo, da je po zaslugi državne politike takšno sodelovanje uspešno. Resnica je pravzaprav nasprotna. Visok delež Evrope v naših gospodarskih stikih s tujino niso posledica uspešnega povezovanja z Evropo, temveč Kljub kvantitativnim ugodnim kazalcem pa Jugoslavija izgublja stik s tehnološko naj razvitejšim delom Evrope, kar dokazujejo kvalitativni kazalci. V reševanju plačilnobilančnih težav smo se odločili, da izvozimo vse, kar se izvoziti da, pri čemer pa povečanje našega izvoza ne pomeni povečanje konkurenčne sposobnosti Jugoslavije, temveč je to le posledica politike »izvažati za vsako ceno«, torej pod ceno. Prav tako zmanjševanje trgovinskega primanjkljaja ni posledica večje izvozne prodornosti Jugoslavije, ampak naših izjemnih uvoznih omejitev, ki dolgoročno gledano zelo zavirajo naš tehnološki razvoj in s tem konkurenčno sposobnost izvoza. Izboljšanje naše izvozne sestave ni posledica kvalita- tivnega skoka v tehnološkem smislu, ampak predvsem posledica dejstva, da razvite države opuščajo nekatere izdelke, ki so predragi ali pa ekološko problematični. Cenovna analiza prav tako kaže, da je Jugoslavija v naj nižjem cenovnem razredu, za nami zaostajata le Kitajska in SEV. Cenovna analiza prav tako kaže, da se naš izvozni iztržek na enoto izvoza nenehno zmanjšuje. Politika nizkih izvoznih cen slabi razvojne sposobnosti našega gospodarstva, ki zato uvaža predvsem cenejše, manj kvahtetno in tehnološko zastarelo blago in opremno predvsem iz Vzhodne Evrope. Ni odveč pritrditi ugotovitvi, da dolgoročno gledano naši stiki predvsem s tehnološko razvitejšo Zahodno Evropo slabijo in ne krepijo, saj nas smernice našega gospodarskega razvoja od nje oddaljujejo. Predsedstvo SFRJ je 15. julija 1987 eksplicitno zavzelo stališče, da moramo naše približevanje evropskim integracijam obravnavati predvsem z vidika teh novih gibanj in njihovih posledic v mednarodnih ekonomskih odnosih, ki od Jugoslavije zahtevajo ofenzivnejši prijem, ki bo upošteval pomen novih tehnologij in njihovo integracijo v Evropi. V tem smislu torej vprašanje našega vključevanja ali prilaga-njanja ne more biti prvenstveno niti ideološkega ali blokovskega značaja. Prav tako to ni problem posameznih republik - ker pač nekatere republike pretežno izvažajo druge pa uvažajo - temveč življenjsko vprašanje Jugoslavije, ki bi se s tem vključila ne samo v evropske, temveč v svetovne ekonomske in tehnološke tokove. Pri oblikovanju politične volje o vključevanju Jugoslavije bi seveda morala, glede na svoj ustavni položaj imeti bistveno vlogo skupščina SFRJ. Ker se dejansko razpoložljivi čas krajša, bi morala zvezna skupščina čimprej pooblastiti zvezni izvršni svet, da začne preliminarna pogajanja z EGS, EFTA, SEV in Evropskim svetom o vseh oblikah vključevanja Jugoslavije. Vnaprejšnje izključevanje katere koli od možnih oblik vključevanja — polnopravno ali podružno članstvo, položaj opazovalca, zgolj funkcionalno povezovanje in drugo - zato ne pride v poštev. Tako se seveda ne moremo pogajati sami s seboj, temveč s konkretnimi integracijami. Verjetno je potrebno pritrditi tistim, ki menijo, da bi tesnejše povezovanje z omenjenimi integracijami povzročilo v Jugoslaviji tudi nekatera kratkoročna zaostro- vanja na ekonomskem in socialnem področju. Vendar pa za Jugoslavijo ni alternative, če noče ostati izolirani tujek v Evropi in še posebej ne, če vemo, da bi nas taka prehodna kriza končno prisilila, da se začnemo v notranjem in mednarodnem življenju vesti kot ekonomsko, finančno in tehnološko soliden partner. Nevključevanje in neprila-gajanje tem procesom v Evropi bi lahko imelo katastrofalne posledice za Jugoslavijo tako glede notranjega razvoja kot mednarodne suverenosti. Ofenzivnej-še in učinkovitejše iskanje praktičnih rešitev brez ideološke in dogmatične navlake je za Jugoslavijo torej nujnost - gre torej za pragmatične, funkcionalne in institucionalne rešitve, s katerimi sploh ne smemo več odlašati. d'1 ^ I sti in razumevanje na vzho“j ^ ni in zahodni strani ter m m zanoam sirarn ■'-j no poudarjanje posebno^1 našega položaja nikakor • more biti naša prihodnji Potrebno je torej pogumnl še vključevanje in odpir3™. se vKijucevanje in oup^^-, našega trga v mednaroo gospodarstvo, saj bo sp31 zume »sui generis« ve^i teže uveljavljati prav tak° n dolgoročno gledano ne zaž\ tavljajo niti enakopravni j •• - • --TlSJ| položaja niti obojestran koristi. * < Vztrajanje Jugosla™, {(, V Z.U djdlljc . -Vi »pri teh« sporazumih Pon:t()i K) ni, kot se je nekdo duhort j 111} xYWt OC JC v* . izrazil, »njihovo (Jugoslov. ga nov - op. a.) željo, da 'j in hkrati sedeli na dveh 5 J Vt lih«, drugi pa, da gre »za v J K. njo z avtobusom brez voZ° Že niče«. Aluzije so jasne, * pj Jugoslavijo pa pomena, p, predvsem: z nenehnim hi Sporazumi »svoje vrste« zadevanjem za poseb ugodnosti in zahtevam1 posebno razumevanje na3 ga specifičnega položaja ® jansko sami sebi dajemo P Ker so bile evropske integracije (EGS, EFTA, Evropski svet, SEV) v času svojega nastajanja blokovske organizacije, je Jugoslavija z njimi sklepala posebne sporazume, da bi povsem zavarovala svoj poseben, to je neblokovski značaj in specifično družbenopohtično ureditev. Taki sporazumi so namreč imeli svoj smisel samo takrat, ko se je Jugoslavija šele prebijala v svet. Vendar pa v spremenjenih političnih okoliščinah vztrajanje pri sporazumih »svoje vrste«, skrb za ekvidistanco do vseh evropskih integracij, potegovanje za ugodno- jailSK-U sami i>eui udje***- m tuho in se izmikamo sprt!^ S( manju tistih obveznosti, J v! manju usim uuveznyd--> bi nastale na podlagi ob°J jr stranskih sporazumov./l3^. h izražamo namero, da bi j si li še dolgo med nerazvit113 b državami. Naš poglavitni1- d pa bi moral biti, da se c ■ ^ pa Dl morai um, ud a'-prej rešimo iz kroga nera a| * tih držav, ne pa da je n J P glavna skrb, kako bi °s;kC j1 čimdlje nerazviti in ^ j stalno zahtevali posel1 s ugodnosti. ■ 2 gounosu. ,• Želje, da bi se iztrga! /jeije, Ud Ui ac •Li.-o, 0. kroga dežel v razvoju, Je jje, 1 trebno uresničiti prav v » j opolitičnem in eko^r0' skem prostoru, torej v h pi. Nadaljevanje prihoc IZOBRAŽEVANJE, KULTURA S1 iHff le ifl01 .bt P iin°: iefa' nola; ntt M btf1 sij ali'" ; na Ljubljana, 3. junija 1988 Delavska enotnost 11 ^ lunijem povečali štipendije še za 15 odstotkov Hajvišja štipendija pod polovico POVPREŠNEGA OD Posvet umetnostnih zgodovinarjev in likovnih kritikov v Mariboru LIKOVNI KRITIKI VEČ PROSTORA V JAVNIH OBČILIH Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo in Društvo slovenskih likovnih kritikov sta 27. maja priredila posvet o likovni kritiki v javnih obči- Slo^zaY0du za statistiko SR že trikrat. Na začetku okto- drovskih je 23.887. To je si- ------------....- . j-------- je YeniJe so ugotovili, da se bra so se štipendije povečale cer 23 odstotkov manj kot lih> ki Je bil v viteški dvorani tino08 Povečalo število za 40 odstotkov, 1. januaija prejšnje leto, vendar je nji- Umetnostne galerije v Mari- do danes. Povojna kritika je po njegovem mnenju imela dosti večjo veljavo, saj je predstavljala bojišče za zmago se brezkompromisno zavzemamo za uravnoteženje kulturnih programov. Mediji naj spet postanejo nacionalni, takratne ideologije in jo je po- ljudski. Žalostno je, da je n0!i wncev in študentov, ki za 20 in 1. aprila š”e za 20 hova sestava bistveno bolj- boru- 0snovna tema posveta SPI sk!J®m,aj0 štipendije. V šol- odstotkov. Na zadnji seji je ša, saj je razpisanih več šti- fe Je Sevala vprašanja pres-jnfi' letu 19S7/RR nroioma rio ---------_________________^________ kromne pozornosti lavnih ob- učen, cev in pa je študentov, ki f Js LrS?m^o štipendijo iz zdru- ,.. . , ., , , umetnosti. Slab odnos do li- pendij iz združenih sredstev kovne kritike so pokazali ž «KSMa&Es jam bo junija najvišja štipendija iz združenih sredstev znašala 49 odstotkov povprečnega osebnega do-, hodka v Sloveniji, ugotovljenega za prve tri mesece ciiF atijjciiuiji iz, letošnjega leta. Ka na ar v^' bUftlZ,enih sredstev, lani je Štipendije za prihodnje šol- tu 1987. - „ pravicencev do razlike sk0 leto so že razpisane: ka- [lioj u sredstev: lani jih je bi-P r,^009-letos Pa 18.194. stUd. kadrovskih štipendi-i,aY_jih 5.682 prejema razli-M b kadrovski štipendiji iz :P, lat*1! i ,dil« ( no5* •ari£ jdn" roi*' ;dn* :o t :aga neti nsP Povprečne štipendije P° 1. juniju 1988 znašajo: ^adrovska štipendija dodatkov 103.353 Usarjev, kadrovska šti-J,eQdija z dodatkom za ~eficitamost 130.589 di-P.arjev, razlika h kadroval .štipendiji 45.193 dinarjev, štipendija iz ^ruženih sredstev *U-083 dinarjev. . *!!*!!!!!“ M! ^ r K .... sojamo počasnost in biro- 4. VISS je potrebno dose-kratsko ter neodgovorno ob- či večjo samostojnost izva-našanje ISS do postavljenih' jalcev. Predlagamo, da se ob vprašanj, kar med delavce pomembnih vprašanjih lo- na o sprotni poravnavi razlike v prispevnih stopnjah. Pri- avii8 k . ---------------------- P' m?1 Sherjevega sklada p (lani 153) štipendistov. pVa „/^radi vse hitrejšega dvi-a t*:i iLbJa življenjskih stroškov stoj ‘ ^Racije, je začela realna volj ^nost štipendij padati. z0' štipendija iz zdru- ži k- sredstev je leta 1981 PREJELI SMO Sklepi in stališča izrednega zbora delavcev srednje pedagoške in naravoslovno * , -uakp „ Qr ino. matematične šole ter P- srednje ekonomske in lo Takrat je se velja- družboslovne šole Koper > V Vv * Jt: IGLd 1C701 ,njjo postavljala 66 odstotkov pr* h0^Prečnega osebnega do- i ^ iaš«' ido )f dcločho samoupravnega da razurna o štipendiranju, ehkStlPenc^e usklaJujejo le I. Zbor je sprejel poročilo o delu stavkovnega odbora od 4. 12. 1987 do 24. 5. 1988. Zbor ni sprejel odstopa stavkovnega odbora. Izrekel mu reje! žnv iat na leto - na začetku i, vlad iga leta- Takrat je pre- ,oj«' ip aaf0»sP°znanje! da bi se H.ovnega ouuora. izreKei mu 'P ■ štipendije hitreje pri- je priznanje za delo in poo-)SW: gibanju življenjskih blastil IO ZSS obeh šol, da tip1) bluSk°v in se ponovno pri- predvidita možne kadrov-jcii djjaab razmerju med štipen- ske zamenjave preobremeni11 in povnrečnim oseb- nienih članov. :in)' ainj ;,1 ln povprečnim oseb-iz';r Ta^^ckodkom iz leta 1981. njenih članov. II. Zahteve zbora delavcev, naslovljene na ISS: 1. Izobraževalna skupnost Slovenije kljub sporu in našim jasno opredeljenim zahtevam ni uresničila niti * u ° Ustih sklepov, ki jih je p°' Penrp etni valorizaciji šti- skupščina sprejela in so ge' OsebrL šPede na gibanje predstavljali osnovo za reši- pl w;u so spremenili samou-sP ml ne akte o štipendiranju tal*« ^0j; sedaj omogočajo, da od-•P' skUrixZa . štipendiranje pri t^scini zveze skupnosti li ZaPoslovanje odloča of1*' odhodkov in živ- tev spora. Zato bomo s svoji- yJ? ,h stroškov. mi aktivnostmi nadaljevali se štfn Skem letu 1987/88 so in se zavzemali za trajno re-#| Pendije doslej povečale šitev spornih vprašanj. Ob- viv vnaša dodatno nezadovoljstvo. Odločno zahtevamo, da ISS: - dostavi vsa gradiva, ki se nanašajo na sklepe odbora samoupravne delavske kontrole in za katera so predstavniki ISS na zadnji seji odbora trdili, da so pripravljena oz. v pripravi; - uresniči sklep skupščine o proračunu po zaključnih računih (poračun bi moral biti opravljen v aprilu) in da se uresničijo določila Resolucije za leto 1987 ter se tako izplačana sredstva za leto 1987 vnesejo v osnovo za izračun globala za leto 1988. Poračun terjamo najkasneje do 31/8-1988, to je do začetka novega šolskega leta; - takoj dostavi podatke o višini prispevnih stopenj, zbranih sredstvih za leto 1987, višini razdeljenih sredstev in kje oz. kako je bila uporabljena razlika med zbranimi in razdeljenimi sredstvi ter kako so o tej razliki odločali uporabniki in izvajalci v skupščini ISS. 2. Zahtevamo, da se določi realna cena izobraževalnega dela kot osnova za enakopraven dialog v procesu sporazumevanja med uporabniki in izvajalci v skupščini ISS. Za izpeljavo te akcije zadolžujemo tudi RO ZSS. 3. Zahtevamo, da skupščina ISS na prvi seji obravnava kot točko dnevnega reda program izhoda iz krize in program ukrepov za zaščito kvalitete izobraževalnega dela in družbenoekonomskega položaja učitelja. čeno sestajata zbor izvajalcev in zbor uporabnikov ter da se v programu dela skupščine predvidi ločene seje. Zbora naj bolj samostojno, glede na problematiko, oblikujeta predloge dnevnih redov svojih sej. 5. Skupščina ISS naj obravnava že večkrat izrečeno nezaupnico Skupni strokovni službi in njenemu vodji ter predsedniku skupščine Niku Žibretu, ker zbora delavcev ponovno ugotavljata, da so neposredno odgovorni za slabšanje družbenoekonomskega položaja delavcev v zadnjih dveh letih. III. Stališča in zahteve zbora delavcev, naslovljene na ZSS: 1. IO OO ZSS obeh šol naj ponovno postavita odločno zahtevo pred RO ZSS delavcev v vzgoji in izobraževanju, da se ta bolj odločno zavzame za uresničevanje deklarativno opredeljenih pravic delavcev ter da na nemogoče razmere v slovenskem šolstvu in kršenje pravic delavcev opozori javnost z organizacijo protestne vseslovenske stavke delavcev v vzgoji in izobraževanju. 2. Od RS ZSS in RO ZSS delavcev v vzgoji in izobraževanju zahtevamo, da se zavzame za ustanovitev sindikalne konference delavcev srednjih šol pri RO ZSS delavcev v vzgoji in izobraževanju. 3. Izvršilna odbora OO rata strokovni posvet teme: — svobodna menjava dela čakujemo pisno poročilo, v usmerjenem izobraže- Predlagamo tudi, da IS pro-vsnju, uči smiselnost sistema, v ka- - vrednotenje dela v šol- terem si izvajalci v posamez- s^vu>....................nih SIS drug drugemu pla- - možnosti za izboljšanje čujemo storitve in to kot materialnega položaja šol- strošek zaračunavamo go-stva> _ spodarstvu. — možnosti organizirane v. Stavkovnemu odboru povezave delavcev srednjih in IO OO ZSS na obeh šolah aC)k nalagamo, da proučita gradi- Na Posvetu naj sodelujejo Vo, ki ga bo dostavila ISS, in najvidnejši slovenski stro- pripravita poročilo za zbor kovnjaki. Nanj se povabi člane izvršilnih odborov srednjih šol Obale in predstavnike izvršilnih odborov sindikata vseh srednjih šol v SR Sloveniji. 4. Vodstvi šol in izvršilna odbora OO ZSS naj proučita možnosti za tožbo v imenu delavcev obeh šol zaradi neupravičeno odvzetega dohodka, ki bi ga morali delavci dobiti glede na določila veljavnih samoupravnih delavcev, ki bo takoj po začetku novega šolskega leta. Poročilo naj obsega: - oceno poročil ISS; - realizacijo sklepov Odbora samoupravne delavske kontrole; - uresničitev naših zahtev, postavljenih ob stavki in po njej; - predloge za nadaljnje delo, vključno s predlogom za organizacijo protestne stavke, če naše zahteve tudi sporazumov in zaradi krše- do takrat ne bodo uresničenja samoupravnih pravic de- ne in bi se zaradi tega še na- lavcev. IV. Zahteve zbora delavcev, naslovljene na DPS: 1. Zahtevamo, da o težkem materialnem položaju srednjih šol, o kršenju pravic delavcev v šolstvu glede na veljavno zakonodajo razpravlja izvršni svet skupščine SRS ter nas obvesti o svojih stališčih in ukrepih. Pri svoji oceni naj IS upošteva tudi ugotovitve Družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS. zahtevamo tudi, da IS razpravlja o pobudi za uresničitev resolucije za leto 1988. 2. Od izvršnega sveta SO ZSS naj s pomočjo občin- Koper zahtevamo, da ures-skega in medobčinskega niči obljubo in izpelje spre-sveta ZSS v Kopru organizi- jeti sklep na skupščini OIS prej slabšal družbenoekonomski položaj delavcev v primeijavi z delavci v gospodarstvu. VI. Zbor delavcev nalaga odboru samoupravne delavske kontrole na obeh šolah, da v skladu z veljavno zakonodajo opravita delo, ki ga ni opravil Odbor samoupravne delavske kontrole ISS, in pripravita poročilo ter ga posredujeta v obravnavo zboru delavcev in skupščini ISS. Koper, 24. 5. 1988 Vodja zbora delavcev predsednica stavkovnega odbora Branka Žerjal Štirideset let Lip Bled Nenehno na vrhu kot milijon podbojev, 14 nji | |earj jonov rrr opažnih plošč, 20^ n lijonov m2 oblog, 250 1iS“ s vhodnih in garažnih vrat ^ precejšnje količine pohištva i ^ ■ opreme za lesno industrijo : p 6 Bistveno pri vsem tem je.0: ' so na Bledu že od vsega za#,.| I Id LJICUU Z.O vocyd I, ka lovili stik s tujino. Pred n so prodali na tuje približno o | °' trtino proizvodnje, letos ^5 y ta delež povečali ze na vec ^ eno tretjino. Odločilno pri te" UI| ras U Te dni so proslavili 40-letni-co v delovni organizaciji »LIP« Bled, za kar so na predlog Splošnega združenja lesarstva Slovenije prejeli tudi priznanje medobčinske Gospoda/ske zbornice za Gorenjsko. Štirideset let te delovne organizacije pomeni bogat razvoj, zato je prav, če si ga ogledamo tudi pobliže. Lesna industrija Bled je bila ustanovljena 17. 5. 1948. V prvih letih po ustanovitvi se je podjetje znotraj uredilo in opredelilo temeljne smeri svojega razvoja. Najprej so začeli izdelovati zaboje, kasneje stavbno pohištvo, lesno moko in drugo. Podlago za hitrejši razvoj si je delovna organizacija ustvarila v drugem desetletju svojega obstoja, ko se je močno kadrovsko okrepila. Svojo programsko podobo, je tedaj zaokrožila s pripojitvijo JELKE iz Radovljice, lesne predelave kmetijske zadruge Mojstrana in Embalaže Vintgart. V tem obdobju so začeli tudi s predelavo lesa v Bohinju in z novim programom opažnih plošč. Obnovili so tudi žage na Rečici, v Bohinju in Podnartu. Izredno dinamično je bilo naslednje, tretje desetletje, ko so zgradili nove obrate za proizvodnjo vrat, opažnih plošč, vhodnih vrat, ISO-SPAN, obrat pohištva, mehanizirano lesno skladišče v Bohinju in organizirali maloprodajno trgovsko mrežo. Bogat razvoj pomeni tudi zadnje desetletje, v katerem so sklenili gradnje v Podnartu, mehanizirali lesno skladišče na Rečici, zgradili nov obrat za proizvodnjo vhodnih vrat v Mojstrani, novo kotlarno na lubje v Bohinju, intergrirali in zgradili nov obrat FILBA v Bohinju, postavili novo tehnologijo za suhomontažne podboje ter v zadnjem času je njihovo spoznanje, da '“-j |. -izvoza pomeni tudi hitrejši raz} 1 a voj delovne organizacije. , , V Lip Bled so si s 40-letmJ Pe delom na domačem in tujef‘ j^,0' tržišču pridobili mnogo P“ 10’ bilo r, i p slovnih prijateljev, ki cen'!? p6ri njihovo delo in poslovnost rt ^ hove organizacije. Njihova ' Ija je, da bi ta pogled in nž' njenost obdržali tudi v pril , riho^' krn; nje, pri čemer se zavedajo, n bo to mogoče le z nadaljnji? kakovostnim'delom, resnos'1. ®Sr in poslovnostjo na evrop5* 'n ravni. ti & Da imajo za to vse možnosI'ij Pre, pričajo tudi njihovi poslej rezultati, ki so stalno nad p0:, prečjem lesarskih podj®!’ Pod v Sloveniji. Stalno dosegrt^ Ti drugo oziroma tretje mes1 \ v dohodku na delavca (v I®’ broj 1987 je ta znašal 9,475.000 ^ % narjev), podobno pa velja 7o! za izvoz. Lani so izvozili zaVe ^ kot devet milijonov dolar)6 Proj lesnih izdelkov visoke stroji V obdelave, kar je skoraj 9.5U Mar dolarjev na delavca. ^ Na Bledu se zavedajo, da) lise pred njimi obdobje zapleten', s_ in kriznih gospodarskih p mer v naši državi, ki bo od nri ^ terjalo še veliko več truda M E znanja kot doslej. Vedo, daj'6! bodo kos le, če bodo še p°v w i čali produktivnost, kakovo6 ter se docela usmerili v mena nizirano in avtomatiziran proizvodnjo. To pa pomeni, bo iz njihovih proizvodni j obratov prihajalo vse več taM imenovanih zaokroženih P??, i izvodenj novih izdelkov. razvili in vgradili novo tehnologijo za opažne nosilce. Poleg tega so obnovili žago v Bohinju, odprli novo trgovino v Beogradu, prav zdaj pa končujejo gradnjo Centra za inži-niring in marketing na Bledu. Iz vsega tega se vidi, da Lip Bled vseskozi povečuje izbor in kakovost svojih izdelkov, stalno izobražuje kadre, zamenjuje stroje in naprave, ruši stare in gradi nove objekte ter nenehno dosega, kar je najpomembneje, nadpovprečne poslovne rezulate. Iz nekaterih kazalcev razvo- ja delovne organizacije je razvidno, da se je število zaposlenih povečalo od 352 v letu 1948 na 1180 v letu 1988, da se je v zadnjih dvajsetih letih močno izboljšala kadrovska sestava, da ima že pet odstotkov delavcev višjo oziroma visoko izobrazbo itd. Velja dodati, da ima Lip Bled danes domala popolnoma nove delovne prostore, katerih površina znaša že skoraj 60.000 m2. Blejci so v 40-letnem obdobju izdelali 1,8 milijonov kubičnih metrov žaganega lesa, približno štiri milijone vrat, več dolgoletni direl.radno zavedni učitelji so , čj. cesto tudi tarča duhovš-ki6’ ki je v vsakem nekleri-in -j. učitelju, zlasti v pri-ri- stikih Sokola, videla na-di' ?oktn^ke vere. Posebna po-•iti ter08’- oblasti in cerkve je rej yala .s°t>oški gimnaziji, na }0. vyeri je bil močno opazen ^fes štva opazen nekaterih naprednih sorjev. Učiteljska dru-iti C.So v tem obdobju kljub >° livh cenzuri podvojila ak-se; ^st. Murskosoboško g3 društvo je na zborovanju v Ormožu odločno nastopilo proti izzivanju madžarskih revizionistov, ki so v Nagy-kanizsi odkrili spomenik z zemljevidom, na katerem je Madžarski priključeno tudi Prekmurje. Protest so poslali celo Društvu narodov v Ženevi. V Dravski banovini se je v okviru sekcije UJU razvilo napredno pedagoško gibanje, znano kot Učiteljski po-kret. Usmerjali so ga mladi učitelji marksisti (Majhen, Jurančič, Kimovec idr.) pod vplivom partije. Pokret seje zavzemal, da bi učitelji poglobljeno proučevali socialna in pedagoška vprašanja, gospodarski in družbeni sestav vasi, telesni in duševni razvoj otrok in vpliv teh dejavnikov in okolja na otrokovo oblikovanje osebnosti. Učitelj naj bo v neposrednem stiku z delovnimi ljudmi in se zavzema za družbeno enakost. V gibanju so sodelovali tudi prekmurski učitelji. Jeseni 1935 so v okviru UJU Murska Sobota ustanovili ženski odsek, ki gaje vodila učitelj ica-revolucionar-ka in podpredsednica društva Poldka Kosova. V predvojni Jugoslaviji ženske niso bile enakopravne, niso imele političnih pravic in zaradi tega tudi ne pravega ugleda. Zapostavljene so bile pri napredovanju na višje položaje, poročene učiteljice so prejemale le polovico dra-ginjske doklade. Na sestankih odseka so učiteljice po- leg pedagoških vprašanj obravnavale tudi položaj učiteljice in ženske v družbi, govorile o korupcijskih aferah vladnih režimov, o imperialističnih vojnah in potrebi po miru. O sklepih so poročale na društvenih zborovanjih in vnašale v delo društva novega duha ter odločujoče vplivale na usmeritev društva, ki ni bilo v skladu Objavljamo odlomke iz knjige Razvoj delavskega gibanja v Prekmurju med vojnama, ki jo je izdala komisija za zgodovino delavskega gibanja pri Občinskem sindikalnem svetu Murska Sobota, napisali pa so jo Rudi Čačinovič (uvod), Metka Fujs in Ivo Orešnik. z vladno politiko. Kosova se je znašla v disciplinskem postopku, bila je sicer oproščena, vendar premeščena iz Prekmurja. Suspendiran in po pritožbi premeščen je bil tudi tajnik društva Jožko Kramberger. Močno ljudskofrontno gibanje v Sloveniji od leta 1935 pa do 1941 je zajelo tudi Prekmurje. Pomenilo je boj zoper diktaturo in boj proti fašizaciji države in pokrajine, hkrati pa tudi boj proti tako imenovanemu vend-stvu. Napredno učiteljsko gibanje v Prekmurju je bil eden izmed najmočnejših dejavnikov v Ijudskofront-nem antifašističnem giba- nju. Učitelji so pogumno izpovedovali svobodoljubno in demokratično miselnost ter narodno zavest. Čeprav je tudi slovenski klerikalizem zlasti od leta 1935 vladal s trdo roko, je na slovenskem ozemlju izgubil boj za šolo. Domoljub, slovenski verski list, je takrat ugotavljal: »Naša šola ni prava, svetovnonazorska opredelitev učiteljev je naša največja bolečina.« Po priključitvi Avstrije k fašistični Nemčiji leta 1938 je ljudskofrontno gibanje tudi v Prekmurju dobilo narodnoobrambni značaj. Učitelji so skupaj z naprednimi visokošolci sodelovali na narodnoobrambnih taborih leta 1939 v Adrijancih in leta 1940 v Lipovcih. Aktivne učitelje srečujemo v Društvih kmečkih fantov in deklet (DFKD), Sokolu, KPA in v drugih organizacijah. Učiteljska društva in DKFD so prirejala predavanja o perečih političnih vprašanjih tedanjega sveta z narodnoobrambno, socialistično in protifašistično naravnanostjo. Učitelji so množično sodelovali v Ijudskoprosvet-nem delu kot igralci, režiserji, zborovodje, knjižničarji, učiteljice pa so vodile tudi dekliške in gospodinjske krožke. Na podeželju so učitelji delovali tudi kot napredni kmetovalci, sadjarji in čebelarji. Velika protifašistična in narodnoobrambna manife- Deiavska DAN. JEZIKOSLOVEC (RASMUS KRISTIAN) FR. MESTO OB REKI MEUSE NEM. SKLADATELJ (WERNEI{) GLAVNO MESTO TURČIJE SODOBNA SLOV. PESNIKA POŽIGALEC IZ STRASTI KOVAČIČ ANTE [IMESTNO Število osamilo enotnost HRV. IGRA- REŽISER TEMNI DEL DNEVA GROHAR IVAN IT. SLIKAR IZ 15. STOL. RAZMERJE ROJVZAGREBU NEUREJEN UMETNIK ZAGREBŠKI PEVEC(IV0) REKA NA KAVKAZU NEM. PISATELJICA IZ CELJA (ALMA) ISTRSKO OTOČJE FR. REKA, PRITOK RHONE (naša pisava) SL PISATELJICA (ILKA) PISATEU SAMO- KOVLIJA CILINDRA STROJILO SUITA RIM. K0RSAK0VA MOŽNOSTI NESREČE, (MNOŽINA) PLAZILEC ST. NIZOZEMSKI KOLESAR (JAN) PLEME OSTANEK POSEKANEGA DREVESA OSEBNI ZAIMEK VICENZA SAMARIJ PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SLOVENIJE I Delavskal POLDNEVNIK NA ZEMLJEVIDU enotnost stacija je bilo zborovanje učiteljev severovzhodne Slovenije 14. maja 1938 v Murski Soboti. Organizirali sta ga Učiteljski društvi iz okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava. Udeležilo se ga je dvanajst obmejnih Učiteljskih društev: Slovenska Bistrica, Čakovec, Dolnja Lendava, Lenart, Ljutomer, Maribor desni in levi breg, Maribor mesto, Ormož, Prelog, Ptuj in Murska Sobota s preko 700 udeleženci. V narodnoobrambni manifestaciji so udeleženci razen javnih zahtev o nedotakljivosti jugoslovanskih meja postavljali tudi druge skupne zahteve: za napredno šolsko vzgojo, društveno svobodo, proti strankarskemu in režimskemu preganjanju in premeščanju učiteljev, proti fašizaciji režima itd. Tako so učitelji vedno bolj delali po programu KPJ, kar pa ni bilo v interesu reakcionarnega vladajočega režima, ki je hotel, da bi ga učitelji podpirali. Ker tega ni dosegel, je iskal povod, da bi učitelje politično one-mogbčal. Od leta 1936 do 1940 je dijaški odsek soboškega Sokola s sodelovanjem nekaterih naprednih učiteljev izda- jal literarno glasilo »Mladi Prekmurec«. Revija je s svojimi članki prispevala k nacionalnemu osveščanju ljudi v Pomurju in bila tudi dragocen narodnoobrambni dejavnik. Omeniti velja učitelje in profesorje, člane ali simpatizerje prekmurske KP, ki imajo največ zaslug za levo preusmeritev učiteljskih društev v Prekmurju. V lendavskem društvu so to bili Miroslav Kokolj, Mirna Kovačeva, Milena Petovar-Berce in Francka Kranjec, v murskosoboškem društvu pa Franc Gabrielčič, Zmago Krašna, Jožko Kramberger, Poldka Kos in Franc Pajtler. Na soboški gimnaziji so delovali napredni profesorji Bogo Teply, Silva Trdinova, Leon Detela, Stane Melihar, Erna Muser, Janko Liška in Miroslav Ravbar. Ko je izbruhnila vojna, so se mnogi učitelji iz Prekmurja vključili v NOV. Izmed 257 slovenskih prosvetnih delavcev, ki so kot borci in talci dali življenja za svobodo, jih je 31 delovalo v Prekmurju. Poldka Kosova je 16. maja 1959 v soboškem parku odkrila spomenik 47 padlim učiteljem in profesorjem. Konec ČLOVEK — DRUŽINA — DRUŽBA za vsako družino, zbirka za razmišljajoče. Delavska enotnost Ljubljana, Celovška 43. Rešitve nagradne križanke pošljite do 14. junija na naslov: Delavska enotnost, Celovška 43, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 22 Nagrade so: 40.000, 30.000 in 15.000 dinarjev Rešitev nagradne križanke št. 20 ISERE OKEL, OTS, STRADIVARI, SAK, ARAKAN, ROBUSTI, AARE, TRATINA, CT, TREBIJA, NOSTRIFIKACIJA, ESTRAGON, OER, WF, AGAR, KRASTA, TEMPA, MALAR, IR, ORIENTALISTIKA, NAT, TO, AN-TARA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 20 1. Štefan Klenovšek, Kolodvorska 4a, 68270 Krško 2. Ignac Heferle, Trg 1. maja 6, 66330 Piran, 3. Ivan Žohar, Dobrteša vas 16/E, 63311 Šempeter Nagrade bomo poslali po pošti. Delavska enotnost List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo • Izdaja ČGP Delo - tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43, poštni predal 313-VI, telex 31 787 • Glavni urednik: Franček Kavčič • Odgovorni urednik: Marjan Horvat • člani uredništva: Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev); področni uredniki: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Emil Lah (mednarodni ekonomski odnosi in politika), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje), Sašo Novak (urednik, politični sistem, sindikati), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Brane Bombač (oblikovalec), Jožica Anžel, Meri Jurca, Iča Putrih (tajnice), Sonja Seljak (redaktorica-lektorica) • Vršilec dolžnosti direktorja tozda Franček Kavčič* Telefoni: vršilec dolžnosti direktorja tozda 322-778, glavni urednik 313 942, odgovorni urednik 313 942 • Naročniška centrala, Celovška 43. 319 690 ali 318 855, int. 52 • Uredništvo Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij, Ljubljana, Celovška c. 43, 318 855 in 321 651 • Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana. Celovška c. 43, 323 951 • Marketing, Celovška cesta 43. 320 403 • Računovodstvo, Ljubljana, Titova 35, 310 923 • Žiro račun 50102-603-41502 • Založba 311 956 • Knjigarna galerija, Ljubljana, Tavčarjeva 5, 317 870 in 312 891 • Posamezna številka Delavske enotnosti 400 din • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk CGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35 • časopisni svet Delavske enotnosti: Albert Vodovnik (predsednik). Meta Benčič, Franc Berginc, Andrej Coklin, Silvester Drevenšek, Ivo Grilje, Vlado Haas, Ivo Janžekovič, Niko Klavžar, Rajko Lesjak. Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik. »Se ti ne zdi, da je škoda prostora zame?« se je naš sodelavec Janez Sever po podelitvi Tomšičeve nagrade otepal tegale pogovora. »Vrh vsega pa sem se še sam dolgo boril, naj bo ta stran namenjena malim ljudem; takim, ki so dobri po srcu, pošteni po duši, zavedni po prepričanju..., pa se jim morda za to godi še krivica!« »Prav zato,« ugovarjamo. »Najbrž še sam ne veš, koliko takšnih dobričin si v teh novinarskih letih predstavil pri nas? Hvaležni so ti, da si jih potegnil iz anonimnosti in najbrž tudi naši bralci, da so jih spoznali. Naj spoznajo še tebe!« »Če je tako, pa naj bo. Ampak pogovarjala se bova samo o novinarstvu.« Janez Severje kot poklicni novinar začel pri Celjskem vestniku, današnjem Novem tedniku, po nekaj letih pa je postal dopisnik Dela »s tega konca« Štajerske. Potem gaje pokojni Mitja Gorjup »potegnil« v Ljubljano: najprej k Tovarišu, nato pa v reportersko ekipo Nedeljskega Dela, menda prvega časopisa pri nas, ki je tisti čas že izhajal v barvah. »Čez nekaj časa nas je Gorjup razhajkal. O tem, zakaj, se ne govori veliko, sam pa mislim, da je bila to ena izmed velikih kadrovskih napak. Prihajal je pač v spore z nekaterimi kolegi - čuj, kateri urednik pa ne? - pa jih je rešil tako, da nas je razhajkal. Midva s pokojnim Vojkom Černelčem sva šla k Delavski enotnosti...« O črni kroniki »Ja, zanimiveje, da me največ ljudi pozna po tako imenovani črni kroniki,« se zasmeje, nato pa nadaljuje: »V tistih letih nikakor nisem mogel dojeti fenomena smrti. Zato sem se nekako sam zase opredelil za najhujše nesreče: potrese, požare, poplave, razbite avione, potopljene ladje... Med potresi od Agadiija do Skopja, med poplavami v Lon-garoneju, ko je počil tisti jez, sem videl na tisoče mrtvih. Vendar teh zadnjih trenutkov v bivanju človeka še vedno nisem do- Delavska enotnost Ljubljana, 3. junija 1988 Janez Sever, letošnji Tomšičev nagrajenec: Enostavno no morem biti Hh jel, dokler se »končno« ni zgodila tista tragedija v Zagrebu, ko je Štef s svojim vlakom sejal smrt po kolodvoru. Seveda sem bil takoj tam. Nekaj sem fotografiral med razbitinami, ko se mi je noga nenadoma nekam prilepila. Pogledal sem dol in - o groza! - stal sem na človeških možganih. Tedaj sem doživel zlom. Fantje, hvala lepa, sem potem povedal v redakciji, jaz se tega ne grem več. Gorjup - kar koli že govorijo o njem - me je poklical k sebi, rekoč: »Vem, kako je to. Pa tudi star si že in težave imaš v zakonu. Ne bo ti treba več na teren... Ne, to pa ne, sem mu odvrnil v pisarno ne grem, pa amen. To bi me ubilo. No, potem sem šel k Delavski enotnosti.« O mladostnih travmah Nani, kakor Severja kličejo prijatelji, seje v nižji gimnaziji učil ruščino, med okupacijo najprej madžarščino, potem nemščino, nazadnje pa še angleščino. Prodati ga torej nikjer ne bi mogli. »Vendar sem Nemce zaradi sranja, ki ga je imela z njimi moja mati, tako zasovražil, da nemško še danes ne morem govoriti,« strelja s pogledi od enega do drugega konca čudovito urejenega stanovanja v Celju. »Saj nemško se je konec koncev govorilo tudi pri nas doma v Prekmurju. Kaj pa je bilo Prekmurje drugega kot 6-reich, saj so se ljudje s kolesi vozili tja na šiht; da, tudi peš so hodili. Tudi jaz imam polbrata in polsestro na oni strani, a nemščine nisem mogel prežvečiti, čeprav bi jo že zato moral. Da, skoraj moral. In zato sem se nekega lepega dne odločil, da bom šel za nekaj časa delat v Nemčijo, da bi živel z Nemci in jih skušal razumeti. Nekaj časa sem vlačil kable za daljnovode, potem sem jim dal pa aufwiedersehen. Travme iz otroštva so bile prehude... Ko sva že pri tem, naj ti povem še nekaj. Takoj po vojni smo se mladi na nož borili za demokracijo, naši notranji organi pa so že hodili naokoli v usnjenih suknjah, takšni so bili kot nemški in v nemških škornjih so hodili in tudi v črnih mercedesih so se vozili. In enake metode so imeli, le da so bili - naši! Uh, dobro se spomnim Ledineka, mariborskega partijskega šefa. Pa kaj bi o tem. Bil sem na sedmih zveznih in petih lokalnih mladinskih delovnih akcijah, od pohorskih gozdov do luke Koper, gradil sem avto ceste, železnice, bil sem mladinski funkcionar, celo do CK mladine sem prilezel. Vendar vsega tega nisem »vnovčil« iz preprostega razloga: nenehno sem bil v sporu z višjimi. Enostavno nisem mogel biti tiho. Trikrat v življenju so me spravili tako ob živce, da sem jim vrgel izkaznico na mizo. Ko pa sem se vsakič malo pomiril, sem si mislil - prvič: tile me niso sprejeli v partijo in me zato tudi ven ne bodo metali, in drugič: toliko kot so oni prispevali h graditvi tega socializma, toliko sem tudi jaz. To je to.« Ampak zadnjič, ko si prejel Tomšičevo nagrado, ti je Kučan krepko stisnil roko. Sta prijatelja ali pa se samo strinjaš z njegovo politiko. »Z Milanovo sestro sem hodil v šolo, on pa je bil razred ali dva za mano. Vem pa, da je nekajkrat pisal naloge v našem razredu, ker ga mati ni imela kam dati. Potem sem ga bežno srečal le še dvakrat ali trikrat. To v bistvu spet kaže na to, kje in kaj pravzaprav delam. Da nikoli nisem zgoraj, temveč Utemeljitev nagrade Toneta Tomšiča Janezu Severju Janez Sever že 25 let honorarno in poklicno dela v novinarstvu, zadnjih enajst let pa je novinar v Delavski enotnosti, kjer vseskozi obdeluje predvsem človeško najbolj občutljive teme, vendar nikdar ne zapade v cmeravost, objokovanje razmer, človekove usode, stisk in hotenj, prav tako pa se izogiba črno-belemu slikanju človeških in družbenih odnosov. Njegovo ostro pero se ni ustrašilo mogočnikov, še manj pa strahopetno bežalo od problemov in krivic, ki se godijo ljudem, predvsem v organizacijah združenega dela. V lanskem letu je Janez Sever napisal serijo intervjujev z delavci, funkcionarji in direktorji. Najbolj se je razvnel v pogovorih z ljudmi, ki živijo v samoupravno in gospodarsko neurejenih razmerah, iz katerih iščejo izhode, pa trčijo ob hude ovire, namesto da bi dobil družbeno pomoč. Odlikuje ga zavzemanje za »malega« človeka; pronicljiva družbena kritičnost, občutljiva človečnost ter odgovornost do avtentične vsebine pa so vrline, ki se redko združijo v tako skladno celoto, kot se to posreči novinarju Janezu Severju. vedno spodaj, med preprostimi ljudmi, med mojimi delavci.« O novinarstu »Naše delo se ne da meriti z denarjem. To je eden najgrših poklicev, kar jih poznam, poznam pa jih mnogo. To je poklic, ki ima to grozno lastnost, da ne moreš več ven, ko si enkrat zastrupljen z njim. Moram ti priznati, da danes ne znam delati nič drugega, če seveda vzamemo v zakup, da to - znam. No, nekaj te obrti poznam, čeprav ti povem, da dobim enako drisko, ko sedem za stroj, kot sem jo dobil, ko sem pisal prvo vest. To je neverjetno, da imam po 35 letih novinarskega staža tako tremo! Prav ustrašim se tistega praznega lista pred sabo. Na pri111 J Ti boš moral zdajle na štiri tipkane stP spraviti 50 let mojega življenja. Ha, nič 0 privoščim Kaj vse sem počel?! Od tistega m Mi delavca tam, ki ga postaviš pred zid> slečeš do golega in ga pripraviš, da ti ph-Pj 1^ va kot pred župnikom... Potem ti odk*. zdaj boš tega človeka predstavil vesolj?1. mu svetu; veš, da je to edina medalja, kjjjj ^nfE 1 D* bo ta človek dobil v življenju in da mora u‘' hi-to pošteno narejeno... JI ull Ali pa ona baraba, ki sva jo gonila zaP i -■> kraje... V takih primerih te etiketirajo/ Q|| senzacionalista. Ha, nikdar nisem bil sea21 cionalist, ko sem pisal o slabih dejanjih k v||| lih ljudi; vselej pa, kadar je pero v taK primerih naneslo na vodilne, sem dobil H ko nalepko. Ti mali ljudje v tovarnah aM 6^ 1 1 • 1 • * J * 11- l • l t vil v*l nakradili niti za stotino tistega, kar so uaa > li veliki! |>», Dostikrat me je že kdo vprašal, zakajve. sf|| dar tiščim nos tja, kjer me ne srbi. Tudi sa sem razmišljal, zakaj ravno jaz. Poglej, PjOlfl noči poje telefon, otroke zmerjajo, ženo2 ^, jebavajo, pretijo ti, nekajkrat sem jo žeuj;!$ve|aC sal, ko so me dobili. Osemnajstkrat senaD .. a pred sodiščem, povprečno torej vsaki d . |||k e so H 'Ul leti... In se vprašam, zakaj? Veš kje so1 , nazadnje vzeli film iz fotoaparata? V mes1 ph| cu Neum, kjer sem slikal vikende boS3 |i U! skih funkcionarjev. Skoraj bi se bil stefj (J|l| s tistim organom. In sem se spet vpras. * I zakaj? Pa vem, zakaj. Zato, ker vidim, ka*?, ne razlike so v tem socializmu. Mene 5 jovq drugače učili. Kadar koli se pogovaij31?1 ?9prf o tem, imam vedno pred očmi svojega 01 ta. Kmalu po osvoboditvijo sedel na se ves dan vozil do Ljubljane k Borisu ^ h*, driču, da mu je rekel: .Tovariš Boris, to P, ni čisto tako, kot smo se dogovorili, da d°. hi. ^'1 Kidrič mu je odvrnil, da že bo, ga vpraS' če se je tudi starejši živ in zdrav vrn hoste, nato pa mu dal nekaj‘čokolade nas, otroke. ;| nlJ Vidiš, jaz vse to opazujem, vidim in oP oujem. In dokler se bodo v tej razred?1 družbi, ki se je začela leta 1943, z ločit/ PQ| f V } l) J nemoralne stvari, dotlej bo moje pero os15 | 1 '-'f ' sujem. In dokler se bodo v tej razred'1 itvii h ’ oficirjev od skupnih kotlov, dogajale ta* U(j| lo ostro kot britev... Damjan KriM to k {Jr Vinku Kiištu; KAJ VEM O ALKOHOLIZMU IN DRUGIH ZASVOJENOSTIH DeUvsica enotnost NOVA KNVIGA M P Knjiga je napisana na podlagi spoznanj sodobne ai hologije in izkušenj avtorjev pri zdravljenju alko*1 likov. V knjižici je vse, kar morajo vedeti: alkoholiki, njihovi svojci in kadrovske službe, vsi, ki se spoprijemajo z zasvojenostjo z alko*1 lom ali drugimi drogami. Knjiga je izšla v založbi Delavske enotnosti, Ljubi!3®-Celovška 43. Naročite jo na naš naslov, lahko tud* * telefonu 320-403, kupite pa v vseh knjigarnah po Slo niji. o tj č d d d P v o ž it v d n n k Dm 8.900 LIPE SVEDER: MILO ZA DRAGO