M I#žko je rešiti glavne točke v pogajanjih 2 Xtalijo,ker se nanašajo na rešitev največ? j ega problema - Srčddzsrsl ja. Sedanji na¬ men Sovjetske zveš s is- prodreti v Sredozemsko ~orje in diktirati nje¬ govi vzhodni polovit?!* $0 bi raztrgalo britanski ker bi Vel. .Britanijo oddvojilo od Bližnjega vzhr&et, Afrike in Azije. Da bi to dosegla, podpira Sovjetska sveža kitovo zahtovt tro krstu in Julijski Benečiji. C tem bi namreč imela kontrolo nad 'Šgomjlm. Jadranom in ji omogočilo obvladati severno italijansko davni¬ no. iz istega razloga izvajajo zunaj in znotraj pritisk v C-rčiji in Turčiji, ki sta pregrada med Rusijo in Sredozemljem* In končno;. Rusi zahtevajo pokroviteljstvo nad Tripoli^nijo, na južni obali Sredo*- - z eral j a. 10 je očitno grob nažrt ga rešitev sredozemskega problema. Izvede se lahko samo, 6e Sovjetska zveza začne in dobi svetovno vojno* Kar se tiše Britancev in. ,Am eri kancev, oni dršij-o Trst, a kar je naj¬ važnejše, del Julijsko Benečije, Britanci go v Grčiji in v Tripolisu. Turčija j« njihova zaveznic a. A Združene .države, ki so tu živi gensko zainteresirane^ imajo skupno 2 Britanijo pomorsko in letalsko mož;, svojih obvez se bqdo držale, Kedavno križarjenje ameriške vojne l«idje "I"issouri ,i po Sredozemlju, je bilo koristen dokaz naših interesov in nožih moži. Korana pa gledati, kako bi.našli izhod is tega položaja. Vežnb ne moremo -e st ati v Trstu. Ne *,nore trudi biti ničesar trajnega v politiki, ki sestoji iz podpiranja Grčije in Turčije proti nepopustlji¬ vemu pritiska sovjetske sile. To je politike. ±ž po trebe, nujna je v sedanjih okoliščinah, toda na nek način je na najboljši poti# Ga so zruši, že popustimo, ali pa da se spremeni v sovraštvo.. C$ torej mislimo, na trajnejšo rešitev, merama takoj v začetku uvideti, da je ta problem v možni politiki, la problem obsto¬ ji 'de ako ne za nemo misliti in in ni izgleda za konstruktivno rešitev, ati v smislu rožne politike. Iclažaj v Sredozemlju je pod. temi okoliščinami izredno nestabilen, ker je Britanija preveč raztegnjena, kar so njene moči ti&e. slabost Francije in porast Italije sta povzročili, da je Brita¬ nija postala važna sila v Sredozemlju. Njena avtoriteta pa sloni na nevarno trhlem temelju. Zveza s Francijo na obalah Sre®ozemlja je težavna, isto je z monarhi stičnimi strankami v Italiji in Grčiji. Z * arabskimi nacionalisti je zveza negotova. Vojni potencial britanskih otokov izven Sredozemskega morja ni vež-tisto, kar je bil, na drugi strani pa tudi Indija, ki je bila izvor britanske vojne sile, gotovo ni v36 aktivna, narobe, postala je pasivna. Ki dvoma, da je to razlog, zakaj gospodarji Rusije misli¬ jo, da j« prižel čas, ko lahko pospešijo spor -ed ruskim in britanskim imperij s. n Teda računali so brez Amerike; ali točneje rečeno, pr.edpc- ^...gstavili bodo so, da Amerikanci ne bodo prav razumeli svojih interesov in ostali vedno izolacionisti, da bi stvarno delali za svoje in- 1 Štev. LOS. •- Domači glasovi, 3.VI. 1946. -• >t t. Da vtis je moralo ,ojačiti odkritje, da smo po HooSmelto¬ vi s»rx.i zašli v politiko p o 3ci* o tov druge stopnje, inicijativo pa pre¬ pustili' Britaniji/Takšna politika ne more Liti učinkovita in jasno je Lilo, da bo.izzvala - kot se je tudi zgodilo - globoke reakcijo Združenih držav proti tistemu, kar se' je obetalo. In res, oblikovalci te politike so pričeli s politiko zavarovanja britanskega imperija. Politiko so vodili ljudje, ki-sp ravno pričeli uvidevati živi jenski značaj britansko~ameriškega da bo to sodelovanje oslabljeno, tiva v rokah britanskega in denarne - pa naj Dokaza .ovanja v svetu. Diso pa § morda celo propadlo. če ministerstva, stroške Z dni ž enih drž av. razumen, j e inicij a- - človečke ameriško zutneli. +. OL . zunanjega odobri kongres za to kritično točko, da je nemogoče obdržati angl o* sodelovanje na podlagi neenakosti, v Londonu niso dobre ;6ih narodov pa to dejstvo ali ra- b odo po- Trajiii 'In 'splošni interesi angleško govor« trpeli, če bodo britanski uradni krogi zanemarili skušali zmanjšati njeno vrednost. Vzpostavitev ravnotežja, sil - to je- alternativa, da se pomaga britanskemu položaju v Sredozemlju. Kožno je, da bodo Kusi na ^ ta «li na drug način postali sredozemska velesila. Sama Britanija te-9 ga ne'imre preprečiti za daljši čas. Skupno z Združenimi državpmi more' za trenutek držati Ruse v šahu. Posledica*pa bo, da ne bo miru. Imeli ■ bomo nekako premirje, ki pa se'bo na nešteto načinov - z intrigami, z "uradno neodgovornost jo "in podobnim.-lahko prekinilo in .spremenilo v vOjno, Zdi se, da ni druge osnove za rešitev, razen .povečanja števila sil, ki ..nimajo direktnih interesov v Sredozeml ju. Da bi se to doseglo, i zgleda, da je predlog - dati Italiji pokroviteljstvo nad in da o o-enem se prepj amisel, naj Sredozemsko morje eči Rusom, da ga pretvorijo v se Italija P ovz orgne Tripolitanij o - na mestu_ postane britansko jezero," rusko jezero. Ni pa dovolj, če in podpre ©živitev Francije. Nujno je, da tud nej o sredozemska sila. Nekega lepeg mo biti tam v pravem trenutku.." Zgornji članek je 16.maja 1946 napisal ameriški" časnikar 7/alt er lippmsmv listu "New Jer k HeraJLd Tribune". v sredozemsko silo Združene države posta- mora- dne bodo prišli Kip ni in mi' JA M € S BVJNCS Ena najvplivnejših osebnosti v današnji mednarodni politi¬ ki je James Byrnes, ameriški zunanji minister. V reviji "Everybody's Teekly" je David Lewis objavil zani¬ mivosti iz življenja tega pomembnega moža. SLUGA PRI ADVOKATU. Kakor njegov britanski in ruski tovariš se je tudi Byrnes povzpel iz naj skromnejših razmer do' tega odgovornosti polnega vladnega mesta. Njegov stari oče, ki je bil nekoč bogat farmar v Južni Karolini, je til v državljanski vojni vse izgubil” oče mu je umrl zaradi tuberkuloze in zapustil vdovo, pr.edno še je sin James rodil. S šivanjem je mati preživljala oba sinova, in ko je bil James 14 let star, je šel za slugo k nekemu advokatu v Ohar- lestone. Ponoči je študiral stenografijo in bral znanstvene knjige. ODPOSLANEC V KONGRESU. Ko je bil star 21 let, rau je šle na bolje. Tamkajšnji sodni poročevalec je bil umorjen. Byrn.es je prevzel njegovo mesto in je sklenil poetati advokat. V treh letih je to res dosegel. Štev. 109 JjO.HciCl 3 O VI VI.IS40 Str. Prišel je v dotiko s sodniki, nau6.il se je sodstva in si pridobil med prebivalstvom mnogo prijateljev. Z izposojenimi 1000 funtfetcrlingi je kupil nek krajevni časopis in se tako lotil politike.* 'Takrat se. ie zdelo, da se bo ravno v'Jušni Karolini uveljavilo nov« gibanje. Aristokrati, ki so delali v interesu lastnikov velikih plan¬ taž, so se morali umakniti pred ubogimi "belimi”, kakor sc jih imeno¬ vali zaradi belih klobukov. - Leta 1903. je Uyrnes postal okrajni sodnik; dve leti pozneje odposlanec v kongresu. Z VSAKO 11090 V EETEM IAB0HEJ. Ostal pa je stari Byn.es, časti-želen in resen, toda niti malo ošaben. V prvih le¬ tih se je mnogo učil pri Til. Imam, starejšem 6lanu senata., in lil so¬ nc vem. zaupniku. Dober govornik še danes ni, vendar ima izreden dar: zna po« miriti in spraviti. Kot rojen posredovalec si je z lahkoto pridobil prijatelje in kmalu' si je v Tashingtonu ustvaril dober glas, k® je po¬ sredoval v sporu med TilImanon in starimi južnimi konservativci. Tako si je zagotovil spoštovanje obeh strank. Z vsako nogo je stal v enem. taboru,posredoval s spretnostjo advokata in kmalu imel viden političen vpliv. PHVI SE&TALLK Z SD1DLTOM. Leta 1918 je prvič srečal mladega Roose- vvelta, ki je bil takrat namestnik morna¬ riškega ministra. Bodoči predsednik je že tedaj znal ceniti vrednost -z pj njegovega prijateljstva. Pošiljanje nujno potrebnega materijala za vojno mornarico se je nenavadno dolge zavleklo. Roosevelt je naprosil 3yrnesa, naj doseže v Beli hiši pospešitev pošiljk. Ta je svojo nalo¬ go uspešno rešil in iz sodelavca je postal Ec#Bev&tov prijatelj za vse življenje. Z letom 1930, ko je Byrnes bil spet v senatu, se zaključu¬ je eno poglavje ameriške zgodovine. Hoover je izgubil svoj vpliv v kongresu, gospodarski pr o ovit zadnjega desetletja je vedno., bolj giAe- val in država je imela vedno več težav. Danes smatrajo Rooseveltov* takratno politiko kot neobhodno potrebno. La zborovanju demokratske stranke v Chichagu pa je bil Roosevelt le eden od mnogih predlaganih kandidatov za predsednika Združenih držav. Byxnes se je na tihem zavzel za Roosevelta in mnogo doprinesel, da ga je stranka postavila za kandidata. Roosevelt je bil izvoljen za predsednika in s njim s* prišli na oblast demokratje - vse je šlo kot namazano. Bymes je Rooseveltu stalno svetoval pri vseh njegovih odredbah.. Kot član odbora za proučitev vseh m. in i s t e r skih proračune v je spoznal ves vladni ustroj v vseh njegovih potankostih. Sam. je bil važen del tega stroja, nikdar pa se ni kot sleno Roosevelt*v* orodje, kajti včasih je bil za, včasih pa proti njegovim predlogam. NKUG-čDKA SLUŽBA. Kato je prišla vojna. Bvrnes jo v Rooseveltu videl edinega moža, ki je položaju dorasel. Pozabil je svoje česte spore s predstojnikom, in j ostal resnični vodja v .senatu, ko je kongresu predložil moj s terske pr con. '--ge za zasilne odredbe; za¬ kon o reorganizaciji, ukini -ov pogedoe o nevtralnosti, zakon o poso¬ janju in'najemanju - vse te odsedie so bile podpora zaveznikom. Ko je bil Roosevelt tretjič iz rolj en, je Byrnesu ponudil mesto v Vrhovnem, sodišču. Sprejel je to službo, vendar z neprijetnim občutkom, čutil se je preveč v ozadju. Po 15 mesecih dela v Vrhovnem sodišču ga je Roosevelt pozval nazaj in mu poveril nehvaležno, toda nujno nalogo - organizacijo gospodarske koordinacije. V oktobru 1942 je Bvrnes postal šef urada za gospodarsko ustalitev. Kato je kot ravnatelj vojne mobilizacije v 1. 1943 prejel Štev. 109.- : -- Domači glasovi, 3.VI-1946.---Str.4. polnomočje, da zastavi vso gospodarsko piMhiufari- jo državo v do j za . uničenje nacističnega vojnega stroja. V oktobru 194-4 je izdal prve ukrepe za vzpostavitev'kiirovn-e produkcije. Ko 4o prve zavezniške čete prekoračile Ben, je odstopil s svojega mesta. Ctrtil je, da je nje¬ gova naloga .izpolnjena in se podal v Jušno Karolino na dopust. ZA DOPUST KI ČASA. Rooseveltova smrt pa ga je priklicala nazaj v Uashington, da pomaga novemu predsedniku Trumanu. Byrnesa so često prosili za svet, posebno zaradi izidov krimske konfe¬ rence, na kateri je spremljal Roosewelta. Zastopal je predsednika v posebni komisiji za atomsko bombo in nato postal zunanji minister Združenih držav. S svojimi 68 leti je James Byrncs. trden, majhen mož, poln energije« ki sije iz njegovih oči. Hodi zelo hitro, tako da ga njego¬ va spremljevalci komaj dohajajo, in izgleda za 10 let mlajši, kot j c v resnici. !i ki tajski črnoborzijanci, v Praunsehweigu je britanska vojaška policija odkrila tolpo kitajskih črnoborzijancev. Obnašanje šestih Kitajcev je namreč vzbudilo sum britanske policije, ki je ..obkolila neko hišo, kjer so odkrili ogromne zaloge živil in kovček pol foto¬ grafskih aparatov in daljnogledov. Obenem so aretirali precej drugih Kitajcev, ki so iz različnih de¬ lov britanske cone prišli r.a se- ■ stanek s temi šestimi. ("Veltpresse od 30. maja 1946.) ŽIVILSKI PAKETI IZ AMERIKE. Objavo n ameriških pošiljkah ži¬ vilskih paketov so nekateri oči- vidno■napačno tolmačili. Zato se še enkrat opozarja, da je ta pod¬ porna. akcija izključno privatna zadeva in da ni mogoče plačati pa¬ keta tu v Avstriji v šilingih, temveč ga je treba plačati v Ame¬ riki v 'dolarjih. Zato ne ostane nic'drugega, kot da si človek po¬ išče znanca ali sorodnika v Ameri¬ ki in ga naprosi, naj mu prek« "ČARE", 50 Broad Street, New York 4 pošlj.e paket. Avstrijsko zvezno ministerstv* ima besedo le pri tistih paketih, katerih prejemnika ni mogfče najti, in take pošiljke se bodo razdelile med potrebne. ("Die Neue Zeit od 28.V.1946.) - Kdor ima torej znance ali sorodni¬ ke v Ameriki, naj izrabi priložnost in se ravna po zg*rnjih navodilih. SLAVNA SLIKA "POSLEDNJA VE¬ ČERJA", delo italijanskega sli¬ karja Leonarda D^vVrmeija, ki so •jo 1. 1943 zaradi varnosti pred bombami zazidali, je ostala nepo- škodcvana. Strokovnjaki so -sc ba¬ li, da ne bi trohnoba uničila slike, kar se pa k sreči ni zgo¬ dilo, kot je to pri razkritju ugotovil profesor Pac.ihioni. (Veit— presse" od 30. V.1946.) RAVNATELJ5.TV0 SLOVENSKE BE¬ GUNSKE GIMNAZIJE r V PEGGEZU SP0R0- "ČA: a) Sprejemni izpiti za vstop v prvi gimnazijski razred bodo dne 8.julija ob 8 v gimnazijskih prostorih. Priglasiti se je tre¬ ba ravnateljstvu'ustno ali pisme¬ no do 1. julija; K izpitu mora prinesti vsakdo spričevalo če¬ trtega razreda ljudske šole. - b) Privatni izpiti čez- četrti in ^ osmi razred, se bodo začeli 1.ju- W lija, čez vse druge razrede pa 8. julija ob 8 uri zjutraj. Pri¬ glasiti se mora vsakdo ustno ali pismeno do 15-'junija in povedati, čez kateri razred zeli delati iz¬ pit. Pred izpitom čez drugi dc osmega razreda bo moral vsakdo verodostojno dokazati, da je do¬ vršil nižji razred. Za vsak ra¬ zred je treba plačati 20 šilingov takse. Kdor se ne priglasi pra¬ vočasno, ne bo mogel delati izpi¬ ta. - Šolsko leto bomo končali na vseh slovenskih begunskih šo¬ lah v petek dne 5.julija s skupno šolsko sv.mašo. M.Bajuk, ravnatelj. U r PJ JE v Lienzu Brolih Ma¬ rija, stara 18 mesecev.