LETO XXIX., ŠT. 23
PTUJ, 10. junija 1976
CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
_ LJUDSTVA
Prisrčen pozdrav in bratski
objem
Foto: J. S.
VLAKBRA TSTVA IN ENOTNOST! ODPEUAL IZ SLOVENIJE
Slovo prijateljev
Slovenija je toplo in prisrčno pozdravila v svoji sredi
okrog 1200 udeležencev letošnje 15. karavane vlaka
Bratstva in enotnosti. Udeleženci so bivali med svojimi
prijatelji od 5. do 8. junija.
V tem kratkem času je bilo
težko izpovedati vso širino
ljubezni, dobrote, ki jo slovenski
brat čuti do srbskega brata. Kljub
desetletjem, ki so pretekla od
tistega dne, ko je zavojevalec
pričel uresničevati svoj načrt
„zbrisanja Slovenije z zemeljske
površine', načrt krutega izseljeva-
nja od domačega ognjišča, je
nezbrisljiv skomin na vso dobroto,
ki so je bih deležni Slovenci ob
svojem »preseljevanju" v Srbijo.
Čeprav daleč od doma je našel
piij atelja, ki mu je v tistih viharnih
dneh nudil drugi dom, nudil
zavetje in oporo v njegovem
nadaljnjem boju proti sovražniku.
Takrat se je kalilo bratstvo in
prijateljstvo, enotnost in solidar-
nost med našimi narodi in
narodnostmi. Danes jo čuvamo
kot zenico svojega očesa.
Predstavlja nujno sestavino našega
današnjega in jutrišnjega razvoja -
slogo, ki je ni moč pogrešati v
socialistični družbi kot je naša.
Bratstvo in prijateljstvo, enotnost
in solidarnost, pa poglabljajo tudi
vlaki Bratstva in enotnosti. V sebi
nosijo med drugim parolo »nihče
nima tako malo, da bi ne mogel
deliti z dru^i ..
V ptujski občini smo pozdravili
26 udeležencev karavane vlaka
Bratstva in enotnosti. Prišli so iz
občin Gornji Milan ovac. Trste-
nika, Požege, Arandelovca (uradna
delegacija), Kosjeriča in iz Kniča.
Na trgu mladinskih delovnih
brigad smo jih pozdravili v soboto,
5. junija. Pozdravm govor je ob tej
priložnosti imel Stanko Lepej,
predsednik občinske- konference
SZDL Ptuj, v kulturnem programu
pa so nastopili godba na pihala
DPD Svoboda Ptuj in folklorna
skupina iz Markovec. Bogat
program najrazličnejših prireditev
pa smo jim pripravili tudi za ostale
dni bivanja med nami.
Med drugim so • si ogledali
nekatere kulturne znamenitosti
naše sredine, naravne lepote
bližnje pokrajine in podobno. Še
posebno doživetje zanje je bilo
srečanje z učenci osnovne šole
Martina Koresa v Podlehniku, ki
so jim pripravili obrambni dan
šole in partizanski miting s
kresom; ob njem je ponovno
oživelo izročilo naše bogate
revoludoname preteklosti.
V spomin na svoje bivanje v
Ptuju je v imenu udeležencev
karavane vlaka Bratstva in
enotnosti, v Alejo Bratstva in
enotnosti, ki raste ob Turistično
gostii>skem centru v Ptuju,
77-letni kmet Dragoljub Djokovič
iz Gornjega MUanovca ob pomoči
Terezije Mohorko zasadil dre-
vesce. Ob tej priložnosti, bilo je to
7. junija, na dan, ko praznujemo
35-letnico izseljeništva, spre-
govoril Oton Polič, podpredsecfnik
SO Ptuj. Sledil je ogled TGC,
gos^e iz Srbije pa so obiskali tudi
nekatere delovne organizacije in
središče mladinske delovne akdje
Slovenske- gorice 76, Dornavo.
Otvoritev akcije je pozdravila tudi
kulturna skupina Abra^evič iz
Kraljeva.
Ko smo se v torek 8. junija
poslovili od dragih gostov, se je
marsikomu orosilo oko; znova sta
se prijatelja ; azšla toda prežeta z
globoko ii ejo, zavestjo in
prepričanjem, da se znova srečata
in še trdneje skleneta to vez
prijateljstva, bratstva in enotnosti
ter solidarnosti,-ki daje moč boju
naše socialistične družbene skup-
nosti proti slehernemu negatorju
naših revoludonamih prodobitev
in samoupravnemu razvoju. MG
Občani Ptuja in foUdoma skupina iz Maikovec so dragim
gostom pripravili na Trgu MDB prisrčen sprejem
Foto: Kosi
774etni kmet, Dragoljub Djokovič iz Gornjega Milan ovca je
zasadil drevesce v Alejo bratstva in enotnosti.
Foto: Kosi
„MDA SLOVENSKE GORICE 76"
Horuk za Slovenskogoriški vodovod
550 BRIGADIRJEV BO GRADILO VODOVOD OD
SKORBE DO VASI PODVINO. ROBI KOVŠCA
PROGLASIL PRI ČETE K DELOVNE AKOJE- V PRVI
IZMENI SODELUJEJO BRIGADIRJI IZ MARIBORSKE IN
LJUBLJANSKE REGIJE. KOMANDANT MDA JOŽE
NOVAK. PREDSEDNIK SKUPŠČINE MDA ,;SLOVENSKE
GORICE 76" DIPL. ING. FRANJO GNILŠEK,
PREDSEDNIK IS SO PTUJ.
v Dornavi pri Ptuju je bila v
nedeljo, 6. junija 1976, prisrčna
slovesnost ob pričetku MDA
Slovenske gorice 76. V
tamkajšnjem kulturno prosvetnem
domu so se najprej zbrali na prvi
seji člani skupščine MDA in za
predsednika izvolili dipl. ing. Pra-
nja Gnilška, predsednika izvršnega
sveta skupščine občine Ptuj. Člani
skupščine so na prvi seji ocenili
priprave za delo in življenje
brigadirjev na MDA. Z
zadovoljstvom so ugotovili, da je
za letošnjo solidarnostno akcijo
slovenske mladine veliko bolj
pripravljeno, kot je bilo lani, ko je
bila na našem območju MDA
,,Haloze 75". Ob tem pa velja
naglasiti, da smo si prav od te
akcije pridobili veliko izkušenj.
Na tej seji so predstavniki
samoupravnih interesnih skupno-
sti ptujske občine in občinskega
odbora ZRVS poročali o progra-
mih, ki so jih pripravili za aktivno
udejstvovanje brigadirjev po delu.
Tako lahko rečemo, da bodo
brigadirji poleg koristnega dela
opravili tudi šolo samoupravlja-
nja. Za vse to so v Dornavi v celoti
poskrbeli.
Takoj po seji skupščine MDA
Slovenske gorice 76, ki je najvišji
samoupravni organ brigadirjev, se
je pričela slovesnost pri stari
dornavski osnovni šoli. Tukaj je
bil slavnostni govornik predsednik
skupščine občine Ptuj Branko
GORJUP, ki je spregovoril o raz-
voju Haloz in Slovenskih goric in
o prizadevanjih, da bi se tudi na
teh dveh območjih prebili iz manj-
razvitosti. Ob tem je posebej
naglasil pomembnost reševanja in
zagotavljanja zdrave pitne vode.
Brigadirjem in vsej slovenski
mladini, se je ob tej priložnosti tu-
di zahvalil za solidarnostno akcijo.
Za predsednikom ptujske občin-
ske skupščine je spregovoril Robi
Kovšca, predstavnik republiške
konference ZSMS, ki je povedal,
da se mladi radi udeležujejo
mladinskih delovnih akcij. Ob
proglasitvi pričetka dela MDA
,,Slovenske gorice 76", je sprejel
brigadirsko zastavo komandant
Jo?e Novak, ki je dal tudi slovesno
zaobljubo brigadirjev. Za to
priložnost so v Dornavi pripravili
tudi pester kulturni spored, ki so
ga izvajali: godba na pihala DPD
,,Svoboda" Ptuj, pevski zbor iz
Dornave in Kulturno umetniška
skupina Abraševič iz Kraljeva.
Poleg domačinov, so brigadirje
pozdravili udeleženci vlaka brat-
stva in enotnosti ter posebna
delegacija iz pobratene občine
Arandželovac.
G. F.
Svečan začetek mladinske delovne akcije Slovenske gorice 76 v
Dornavi.	Foto: J. S.
Temelji za družbeni
plan občine
Plan je brez dvoma tisto orodje delavca v združenen^
delu, s katerim bo obvladoval tokove celotne družbene
reprodukcije in uresničeval nove razmere, ki jih opredeljuje
zakon o združenem delu. To pomeni, da nihče ne more
mčrtovati le zase, temveč lahko realno načrtuje le v
sodelovanju in v povezavi z drugimi udeleženci v planiranju.
Vsi udeleženci pa lahko načrtujejo v odvisnosti od
ustvarjenega dohodka v TOZD v gospodarstvu, kar je edina
realna podlaga, okvir vsega družbenega razvoja.
Prav ta medsebojna povezanost in soodvisnost vseh
udeležencev v planiranju se doslej še ni dovolj uveljavila.
Rezumljivo je, da prvič načrtujemo po novem platiskem
sistemu, zato je toliko bolj nujno usklajevanje z ustrezno
mero medsebojnega razumevanja najnujnejših potreb in
stvarnih materialnih možnosti.
Ne le vsebina, temveč tudi sam proces planiranja je
izredno pomemben. Prvič pri nas in v zgodovini delavskega
razreda nasploh uveljavljamo prakso, da vsi nosilci
družbenega razvoja hkrati snujejo svoj in obenem usklajujejo
z drugimi, razvoj za srednjeročno obdobje. Zato bi tudi bilo
nestvarno pričakovati, da bo vse teklo gladko, da bo to
usklajevanje silno različnih razvojnih teženj in potreb lahko.
Kljub temu, da nismo povsod upoštevali vseh prvin in
značilnosti novega sistema planiranja, da so doslej delavci
premalo samostojno oblikovali smernice svojih razvojih
načrtov, da s tem m vseh področjih časovno kasnimo,
vendar je treba priznati, da je bil dosežen določen napredek.
Predvsem velja naglasiti, da smo začeli uveljavljati nov
proces samoupravnega družbenega planiranja, kar nam bo
koristilo za boljše delo za naprej, saj smo začeli proces
kontin Uranega planiranja. Priti nam mora v zavest in prakso,
da je plan tisto orodje, s katerim bomo uresničevali nove
dr užbenoekonomske, predvsem pa dohodkovne odnose, ki
jih opredeljuje ustava in določa novi zakon o združenem
delu.
Operativno politični štab za družbeni plan pri
predsedstvu OK SZDL in izvršni svet skupščine občine Ptuj
sta skipno z izvršilnimi organi samoupravnih interesnih
skupnosti dala v javno razpravo osnutek dogovora o temeljih
družbenega plana občine Ptuj, skupno z osnutki
samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih
interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in
komunalnih dejavnosti na območju občine in nekateri za
območje regije.
Rok za javno razpravo o teh dokumentih je izredno
kratek, končana bi naj bila do 15. junija. Ni čas za polemike
o tem, zakaj smo s pripravo teh dokumentov v strokovnih
službah na vseh nivojih, od TOZD in krajevnih skupnosti do
najodgovornejših institucij v republiki, kasnili. Dolžnost vseh
subjektivnih sil, zlasti pa komunistov sedaj je, da bodo
delavci seznanjeni z bistvom teh dokumentov, na podlagi
katerih bo potem oblikovan družbeni plan občine Ptuj za
obdobje do leta 1980, enako velja tudi za samoupravne
interesne skupnosti. S samoupravnimi sporazumi o temeljih
planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti bodo
delavci v združenem delu, občani v krajevnih skupnostih in
drugi udeleženci na podlagi svobodne menjave dela skupno
začrtali razvojno politiko družbenih dejavnosti in
komunalne infrastrukture v občini.
Naša skipna naloga je, da spoznamo poglavitne naloge
ob tem, določimo nosilce in roke, da bomo delo pravočasno
opravili. Naša nenehna skrb mora veljati uveljavaljanju
začrtanega sistema planiranja, za dosledno izvrševanje
sprejetih samoupravnih dogovorov in sporazumov.
Izpolnjevanje teh nalog je neposredno povezano s
poglabljanjem samoupravljanja in z reševanjem sprotnih
gospodarskih in družbenih problemov.
Franc Fideršek
pod pokroviteljstvom Mesokombinata
,,Perutnina" Ruj
v nedeljo, 13. junija 1976, ob 15. uri
na kartodromu v Hajdošah pri Ptuju
2. stran
TEDNIK - četrtek, 10. junija 1976
Delavski svet v delovni organi-
zaciji Agrotransport Ptuj je na
zadnji seji razpravljal o javnem
posojilu za ceste in akcijo enotno
podprl. V skladu s svojo
pristojnostjo je obravnaval tudi
priporočilo občinskega štaba, da
bi naj delovne organizacije vpisale
posojilo v višini najmanj 1
odstotek od izplačanih bruto
Osebnih dohodkov za leto 1975.
Glede na to, da je v Agro-
transportu zaposlenih okrog 200
delavcev bi naj ta minimalna
obveznost znašala 150.000 dinar-
jev, delavski svet pa je sklenil, da
bodo vpisali 300.000 dinarjev
posojila, ki ga bodo plačali v dveh
obrokih, vsako leto po zaključ-
nem računu.
Pri Agrotransportu so sedaj
zbori delavcev po delovnih
enotah. Povsod so doslej delavci
dali enotno podporo sklepu
delavskega sveta in vpisu posojila
za ceste nasploh. Sklenili so, da
bodo vpisovali posojilo za ceste
pri izplačilu osebnega dohodka za
mesec maj. Tako bodo z vpisom
končali do 20. junija 1976.
Računajo tudi, da v kolektivu ne
bo delavca, ki bi odklonil vpis
posojila za boljše ceste in varnejšo
vož njo po njih.
FF
Kaj storiti za boljšo gospodarsko
rast
Prejšnjo sredo je bila razširjena
seja komiteja občinske konference
ZKS Ptuj. Komite se je tokrat
sestal v prostorih združenega pod-
jetja Agis Ptuj (TAP in Sigma). Za
sejo so strokovne službe skupščine
oWine Ptuj, skupno s komisijo za
ekonomska vprašanja pri komiteju
pripravile obširno oceno
gospodarskih gibanj v prvih
mesecih letošnjega leta v ptujski
občini. Uvodno razpravo na seji
pa je imel Martin Učakar,
predsednik komisije.
V obširni razpravi so govorniki
preveč le prikazovali trenutno
gospodarsko stanje v občini in v
posameznih delovnih organiza-
cijah, premalo pa je bila razprava
usmerjena v iskanje konkretnih
rešitev za posamezne dejavnosti ali
delovne organizacije. Te rešitve bi
morale biti povsod vgrajene v
stabilizacijskih programih. V pre-
težni večini delovnih organizacij ti
programi sicer obstajajo, sezna-
njene pa so z njimi v glavnem le
vodilne strukture. Če hočemo, da
bodo stabilizacijski programi tudi
uresničeni, morajo biti z njimi
seznanjeni vsi delavci, še več,
zavestno jih morajo sprejeti, ker le
tako se bodo tudi zavestno zavze-
mali za njihovo uresničitev, je v
razpravi poudaril sekretar komi-
teja, Alojz Gojčič.
Razpravljavci so nakazali vrsto
predlogov sistemskih ukrepov za
izboljšanje gospodarskega polo-
žaja ptujskega gospodarstva. Med
drugim so to: uvedba enotnih
prodajnih pogojev, razširiti
namene selektivnega kreditiranja
na vinogradništvo, sadjarstvo in
proizvodnjo hmelja, urediti krite-
rije in postopke odobravanja
kooperacijskih pogodb, benefici-
rati investicije, namenjene zaščiti
okolja, z dodatnimi ukrepi stimu-
lirati izvoz, izvozne bonitete
priznati tudi gostinsko-turističnim
organizacijam itd.
Iz razprave je bilo moč povzeti,
da je v ptujski občini zaskrbljujoča
predvsem stagnacija industrijske
proizvodnje in rast zalog gotovih
izdelkov. Izboljšanje plačilne
bilance je predvsem posledica
ostrih uvoznih omejitev, kar delno
tudi povzroča stagnacijo gospo-
darske aktivnosti. Prehod na
plačano realizacijo bo povzročil v
delu gospodarstva bistveno
poslabšanje poslovnih rezultatov,
v nekaterih delovnih organizacijah
pa celo izkazano izgubo v
zaključnih računih za letošnje leto.
Pretežni del gospodarstva priča-
kuje relativno manjšo podjetniško
akumulacijo, predvsem zaradi
poviševanja stroškov. Izražali so
tudi bojazen, da so zaradi investi-
cijske nesposobnosti posameznih
delovnih organizacij v nevarnosti
tudi uresničitve njihovih srednje-
ročnih programov in podobno.
Kljub tem, nekoliko črnogledim
ugotovitvam, pa je iz razprave velo
tudi nekaj optimizma. Ugotavljali
so, da je po uveljavitvi zakona o
zavarovanju plačil med uporabniki
družbenih sredstev, bistveno boljše
stanje tekoče likvidnosti, kar zago-
tavlja nemoteno poslovanje vseh
organizacij združenega dela v
občini. V večini delovnih organiza-
cij pričakujejo, da bodo nekateri
ukrepi, kot je izboljšanje pogojev
kreditiranja potrošnikov, zmanjše-
vanje prometnega davka itd.
prispevali k temu, da bo aktivnost
v gospodarstvu postala živahnejša,
da bodo uresničili svoje letne pro-
grame.
Ob tem velja znova poudariti, da
ni rešitev samo v pričakovanju
raznih ukrepov, temveč moramo
sami, vsak v svoji delovni orga-
nizaciji, prispevati k stabilizaciji s
tem, da bomo investicijsko,
splošno in osebno porabo spravili
v stvarne okvire, da se bomo
dosledno zavzemali za večjo
produktivnost in proizvodnost dela
v celotnem gospodarstvu. Komu-
nisti, in komite je razpravljal o
nalogah komunistov, se moramo
boriti za uresničitev nalog, začrta-
nih v stabilizacijskih programih,
moramo odkrito in stalno širiti
zavest o tem, da je treba delati več
in bolje, bolj produktivno, če
hočemo tudi boljše živeti.
Zavestno pa bo tudi treba sprejeti
dejstvo, da naše gospodarstvo ne
more več vzdržati takšnega tempa
splošne in osebne porabe, če
hočemo, da bo naše gospodarstvo
postalo akumulativnejše in s tem
sposobnejše, vlagati več sredstev v
razširjeno reprodukcijo.
Nakazane naloge komunistov
bodo oblikovane v sklepih, ki jih
bo pripravila komisija, sprejel pa
komite na prihodnji seji.
F. Fideršek
Da naše po^edelstvo še vedno ni
tržno usmerjeno je že stara stvar.
Zato nas tudi odklonilno mnenje v
zvezi s proizvodnjo sladkorne pese
v severovzhodni Sloveniji ne
preseneča. Res je sladkorna pesa v
kolobarju za naše kmetijske
proizvajalce novost, da ne rečemo
kar revolucija v našem kmetijstvu,
pa vendar tako kot smo delali
doslej ne bo šlo več.
Pridelovanje sladkorne pese je
na našem območju prav tako
upravičeno kot pridelovanje pše-
nice in koruze. Rezultati številnih
raziskav in poizkusov kažejo, daje
prav severovzhodna Slovenija
območje, kjer so klimatski pogoji
za sladkorno peso najugodnejši, tu
imamo v inisUh zadostne količine
toplote, svetlobe in vlage v tleh.
Torej sladkorno peso bomo gojili,
potrebno bo pač premagati
predsodke, ki spremljajo vsako
novost, pa naj je to v kmetijski
proizvodnji aU kje drugje,
predelovali pa bomo sladkorno
peso za sladkorno industrijo, na
področju severovzhodne Slove-
nije, za tovarno sladkorja v
Onnožu.
Priprave na gradnjo tovarne so
že v polnem teku, ustanovljen je
bil tudi konzorcij pridelovalcev
sladkorne pese, velikili potroš-
nikov in odjemelcev sladkoija za
gradnjo sladkorne tovarne v
Onnožu, v katerem je združenih
že 70 interesentov od primarnih
proizvajalcev sladkorne pese,
veletrgovine do prehrambene
industrije. Povedati je treba, da se
slovenski koncept pridelovanja
pese vključuje v že obstoječo
živinorejo v severovzhodni Slo-
veniji.
Po predračunu bo tovarna
vezala milijardo in pOl dinarjev.
500 milijonov je zagotovljenih iz
sredstev takoimenovanega »slad-
kornega dinarja", milijardo pa bo
morala zagotoviti republika, to
bodo krediti tako domačih bank
kot tuji krediti, 60 % opreme za
tovarno, ki jo bomo mor^ uvoziti
bomo krili z izvozom opreme,
angažirati se bo morala domača
industrija.
Do leta 1980, ko naj bi pričela
tovarna v Ormožu delati s polno
zmogljivostjo pa bo potrebno
predvsem zagotoviti kvalitetno
surovino pri kmetijskih proizva-
jalcih, urediti dohodkovne od-
nose, v osnutku je že samoupravni
sporazum za pridelovalce pese,
izšolati potrebne strokovnjake za
tovrstno pridelavo in predelavo in
najti seveda najustreznejšo orga-
nizacijsko obliko proizvodnje.
Leta 1980 naj bi imeU
sladkorno peso zasejano že na
6200 hektanih, tovarna pa naj bi
proizvedla 30.000 ton sladkoga
letno.
N.B.
OBISK
IZ GVAJANE
Delovni kolektiv TGA „Boris
Kidrič" v Kidričevem je 4. junija
obiskala študijska delegacija na-
cionalizirane industrije za boksit
in sladkor iz Gvajane. Člane
delegacije je predvsem zanimalo,
kako v praksi izvjamo samo-
upravljanje, kako izobražujemo
kadre v industriji, kako je z
delavsko kontrolo, sistem plani-
ranja od delovne organizacije do
federacije in organizacija delov-
nega procesa. Posebej pa jih je še
zanimalo delo sindikata in vloga
ZK v podjetju.
Člani delegacije iz Gvajane so
sodelovaU na mednarodnem po-
svetu, ki je bil v Portorožu od 16.
do 22. maja 1976, pod naslovom
„Delavsko samoupravljanje in
participacija".
ff
Svetlobna zastirala na sejmu
Minuli teden je bil v Kranju
sejem civilne zaščite. Med
pomembnimi razstavljalci je bilo
tudi proizvodno podjetje ,,01ga
Megličč" iz Ptuja, ki je razstavilo
svetlobna zastirala. To podjetje se
je s proizvodnjo svetlobnih
zastiral, ki služijo za zatemnevanje
prostorov, uvrstilo med prve
proizvajalce te vrste proizvodov
pri nas. Svoj proizvod so
patentirali pri zveznem sekre-
tariatu za patente, za proizvodnjo
pa so dali pristanek pristojni
zvezni organi za področje civilne
zaščite in SLO.
Proizvodno podjetje ,,01ga
Meglič" proizvaja svetlobna zasti-
rala v 26 standardnih merah, po
naročilu pa tudi izven teh mer. S
svojimi proizvodi podjetje sode-
luje na stalni razstavi civilne
zaščite v Beogradu in na
vsakokratni razstavi v Kranju.
GF
Naše misli se v teh dneh že
ubadajo z vprašanjem: Kje bomo
letovali? Kmalu se bodo zaprla
vsa šolska vrata. Množice otrok
bodo krenile svojim počitniškim
dogodivščinam nasproti. Kmečki
otroci bodo svoj počitniški čas
porabili za delo na polju, le redki
med njimi bo zapustil svoj dom,
bogastvo, polja, ki zahteva tudi
žulje mladega človeka.
Po pnbhžm oceni bo letos v
šestih izmenah letovalo v Biogradu
na morju okrog 500 otrok. Med
njimi tudi 50 otrok iz ormoške
občine. Po besedah Lizike Lacko,
predsednice občinske zveze pri-
jateljev mladine Ptuj, je skrb za
letovanje otrok nenehno prisotna.
Dom v Biogradu je že močno
načel zob časa in bo v kratkem
zaliteval večjo družbeno zavze-
tost. Ko iščemo izhod iz tega, se
nam postavlja vprašanje ustano-
vitve počitniške skupnosti. Kako
daleč smo z njeno ustanovitvijo?
Kljub prizadevanjem za čim večje
vključevanje otrok v organizirano
letovanje, le to ne uspeva v
zadostni meri.
Za tiste, ki bodo ostali doma pa
bo v počitniškem času poskrblje-
no, da bodo obiskovali kopališče v
Kidričevem in ptujske tophce.
Občinska zveza prijateljev mladine
bo k sodelovanju povabila še
plavalne učitelje in pedagoSce
delavce, ki bodo skrbeli za dnevno
rekreacijo otrok. V popestritev
počitniškega dne pa se bo
vključila tudi telesno-kulturna
skupnost, ki bo pripravila akcijo
,jiaučimo se plavati".
Letos bo treba za 10-dnevno
letovanje otrok odšteti 950.-
dinarjev. Za tiste otroke, katerih
starši ne zmorejo plačila v celoti
pa delno krije občinska skupnost
socialnega ^rbstva. Letos bo v
Biogradu letovalo okrog 25 otrok,
katerim bo delno ali v celoti treba
kriti stroške letovanja. Prva
izmena bo krenila v Biograd že 25.
junija, to bodo dijaki gimnazije, v
drugi izmeni bodo letovali otroci
iz posebne osnovne šole itd.
Vprašanje počitni3vega doma v
Biogradu bomo morali bolj
zavzeto in odgovorneje reševati
kot doslej. V akcijo bo treba
kreniti z jasno izdelanimi načrti,
ničesar več ne bomo smeh
prepuščati stihiji. Zavedati se
moramo, da kot celotna družba
odgovarjamo za rekreacijo naših
otrok, jutnšnjih delavcev, gradi-
teljev naše samoupravne družbene
skupnosti.
MG
Zlati znak slovenskih sindikatov
zaslužnim sindikalnim delavcem
Republiški svet Zveze sindi-
katov Slovenije je že tretje leto
zapored podelil zlati znak kot
svoje najvišje priznanje zaslužnim
sindikalnim delavcem v priznanje
m vzpodbudo za nadaljnje delo v
idej no-politični in organizacijski
krepitvi sindikalnih vrst.
Dobitniki zlatega znaka iz
ptujske občine so: Drago Čater,
Štefan Matjašec, sindikalna organi-
zacija KK Ptuj in sindikalna
organizacija TGA Boris Kidrič,
Kidričevo.
Drago Čater je prejel zlati znak
za izredne zasluge pri razvoju
kmetijske in živilske industrije v
širši družbeni skupnosti.
Štefan Matjašec je vidni
sindikalni delavec, znan že iz stare
Jugo.slavije po svojih revolucio-
narnih idejah. Pozneje v novi
Jugosla\'iji je bogate izkušnje
prakse prenašal zelo uspešno na
mlade rodove.
Sindikalna organizacija Kme-
tijskega kombinata Ptuj si je zlati
znak pridobila za svojo stalno
politično prisotnost in aktivnost v
uresničevanju politike ZKS in
ZKJ. Zlasti pa njen delež na
področju razvoja kooperacijskili
odnosov z individualnimi proizva-
jalci in v podružbljanju kmetijske
proizvodnje ter povečavanju
blagovnih fondov tako na
domačem kot tudi tujem trgu.
Sindikalna organizacija TGA
Boris Kidrič Kidričevo je ena
izmed največjih sindikalnih orga-
nizacij v občini in predstavlja
močno družbeno-pogonsko- silo,
hkrati pa je tudi izrazit ekonomski
faktor razvoja ptujske občine. Iz
njenih vrst je iz^a vrsta strokovnih
in družbeno-političnih delavcev,
ki so se pozneje tvorno vključili v
delo na števihiih drugih področjih.
Nič pomembnejši pa ni njen delež
v hitrejšem gospodarskem razvoju
občine kot celote.
Zlati znak za svoje tvorno in
plodno delo v sindikalni organi-
zaciji pa sta prejela še Francka
Kolenko iz Zgornje Polskave ui
Stanko Robnik iz Slovenske-
Bistrice.
Za Francko Kolenko velja, da
je že vrsto let aktivna družbeno-
politična delavka na najrazličnej-
šili področjih družbeno-politič-
nega življenja in dela. Se posebej
se njeno delo odraža pri uvajanju
mlajših sodelavcev v sindikalne
vrste.
Poleg številnih odlik Stanka
Robnika velja imeniti njegova
prizadevanja za samoupravno
povezovanje med IMPOL in
tovarno glinice in aluminija , Boris
Kidrič", Kidričevo. Zelo uspešen
pa je bil tudi v uveljavljanju
delavca-proizvajalca pri uresniče-
vanju pristnih samoupravnih
odnosov, pri ustanavljanju te-
meljnih organizacij združenega
dela in podobnem.
Vsem prejemnikom zlatega
znaka tudi naše iskrene čestitke!
MG
V Ptuju se je v sredo, 2. junija 1976 sestala skupščina za
zaposlovanje, enota za območje občine Ptuj. Razpravljali so o analizi
izvajanja družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrovske politike v
podravski regiji in o predlogu finančnega načrta te skupnosti za letošnje
leto.
Anliza o izvajanju družbenega dogovora o enotnili osnovali
kadrovske politike, napravljena na podlagi podatkov, ki so jih dale
temeljne in druge organizacije združenega dela, ugotavlja, da je iz ptujske
občine poslalo zahtevane podatke le 54 odstotkov anketiranih OZD,
nadalje, da je družbem dogovor o enotnili osnovah kadrovske politike
podpisalo le 64 % organizacij združenega dela iz ptujske občine.
Skupščina enote za zaposlovanje občine Ptuj je sklenila predlagati,
da o izvajanju družbenega dogovora o enotnili osnovali kadrovske
politike razpravlja odbor podpisnikov, plenum občinskega sveta ZSS
sindikatov Ptuj, skupščina občine Ptuj in druge družbenopolitične
organizacije in skupnosti v občini. Skupščma je tudi sklenila, da morajo
vse organizacije združenega dela poslati podatke, kako izvajajo družbeni
dogovor o enotnih osnovah kadrovske pohtike.
Skupščina enote za zaposlovanje na območju občine Ptuj je brez
pripomb sprejela predlog finančnega načrta skupnosti podravske regije.
Finančm načrt znaša 11,596.422 dinarjev, od tega odpade na ptujsko
občino 3,498.429 dinarjev.
F. Bagar
Ustanovljena
melioracijska skupnost
Obrat za Kooperacijo KK Ptuj je za v nedeljo, 6. junija
1976, povabil na razgovor kmetovalce iz katastralnih občin Biš,
Drbetinci in Trnovska vas. Vabilo se je odzvalo nekaj nad 30
zainteresiranih kmetovalcev s tega območja doline Pesnice, ki
so lastniki zemljišč, katere često poplavlja Pesnica, zato iz teh
zemljišč ni dosti koristi, čeprav obsegajo okrog 82 ha površin,
ki bi jih bilo možno spremeniti v plodno zemljo.
Zainteresirani kmetovalci so prizadevanja celotne družbe,
predvsem pa še obrata za kooperacijo, sprejeli z razumevanjem
in 11 kmetovalcev se je odločilo, da bodo ustanovili
melioracijsko skupnost. Tako je ta skupnost, ki zaenkrat šteje le
11 članov, upajo, da se bo njiihovo število v kratkem povečalo,
že ustanovljena in registrirana, da bo lahJco začela z delom.
Z ustanovitvijo te skupnosti se začenja organiziran pristop
urejanja zasebnih kmetijskih površin v dolini Pesnice. Kmetijska
zeinljiška skupnost občine Ptuj je tudi že naročila izdelavo
načrtov meUoracije. Zasebni kmetovalci kažejo zanimanje za
napredek svojih kmetij na tem območju, zato uspeh prav
gotovo ne bo izostal.
FF
EŠi^IRANJE
BLAGOVNIH MENIC
Z uvedbo obveznega zavarova-
nja plačil za prodano blago so se
tudi na našem denarnem trgu
pojavile blagovne menice, ki imajo
vse značilnosti vrednostnih papir-
jev in jih zato lahko tudi
eskontiramo.
Eskontiranje pomeni nakup
terjatev pred njihovo zapadlostjo.
Pri nas si ta oblika bančnega
poslovanja šele utira pot, v svetu
pa je to že stara stvar. Prednost
takega poslovanja je, da lahko
lastnik vrednostnega papirja, če
pred rokom zapadlosti razpolaga z
zneskom terjatve, znesek pa je
seveda zmanjšan za obresti, zakaj
banka pri eskontiranju odbije
nezapadle obresti in redne stroške.
Tako lahko uporabnik družbenih
sredstev, ki je za svoje prodano
blago prejel menico z avalom na
90 dnevni plačilni rok, z eskontira-
njem menice dobi terjatev plačano
pred tem rokom.
Ptujska podružnica KB Maribor
je doslej eskontirala že 73 blagov-
nih menic v skupni vrednosti
26,232.575 dinarjev štirim
uporabnikom družbenih sredstev.
Ker je likvidnost našega gospodar-
stva še dokaj ugodna, večjih
zahtevkov za odkup menic doslej
ni bilo. Spremembe kreditno
monetarne politike v letu 1976 pa
bi naj prinesle tudi možnost
eskontiranja menic pri narodni
banki, kar bi poslovnim bankam
prineslo dodatna sredstva za od-
kup menic, pa tudi denar v takem
sistemu bančnega poslovanja bi
hitreje krožil.
N. B.
Ustanovitev klubov
samoupravljavcev ne uresničuje
pričalcovanj
Rezultati podpisovanja samoupravnega sporazuma o ustanavljanju
klubov samoupravljavcev v občim Slovenska Bistrica doslej še niso
izpolnili vseh pričakovanj. Ta trditev velja predvsem za negospodarske
dejavnosti, organizacije in ustanove, krajevne skupnosti in samoupravne
interesne skupnosti. Nekoliko ugodnejši pa so v tej smeri rezultati v
delovnih organizacijah.
Po predvidevanjih bi moralo v občini Slovenska-Bistrica ustanoviti
klube samoupravljavcev skupno 108 delovnih organizacij in skupnosti,
doslej pa je v občini pristopilo k podpisu le 64 organizacij. Iz še
nepojasnjenih vzrokov pa so podpis zavrnili v osmih delovnih
organizacijah občine Slovendca Bistrica, medtem ko se v 44 organizacijah
o sporazumu še niso dokončno izjasnili.	y Horvat
tednik - četrtek, 10. junija 1976
3. stran
DOMKULTURE
Pred dnevi je bil zbor občanov v
Kungoti, na katerem so razprav-
ljali o posojilu za ceste in o
referendumu za šolski prostor v
ptujski občini, poleg tega pa so
spregovorili še o mnogih lastnih
problemih. Ker imajo vse take
zbore, sestanke in prireditve v
njihovem kultu rno-prosvetnem
domu ga danes bralcem Tednika
tudi predstavljamo z željo, da bi
le-ta resnično služil namenom, na
katere mnogi v tem lepem kraju
vse preveč pozabljajo, predvsem
pa je žalostno to, da na to
pozabljajo tudi taki, ki so bili do
nedavnega aktivni in mnogi celo
pionirji kulturne dejavnosti v
Kungoti. Želimo si vsaj to, da bi
kulturni dom tudi v bodoče služi!
koristnim in kulturnim namenom
in da ne bi bilo več takih razprav,
kot je bila na nedavnem zboru
občanov, ki ni služila koristim
njihovega kraja. Kdo so ti, vedo
sami.
F. Meško
Foto: K. Zoreč
Neprostovoljno pešačenje
v Makolah in njegovi okolici se že skoraj tri tedne
srečujejo z neprijetno zadevo. Most, ki povezuje Makole in
njegovo zaledje s cesto Poljčane - Majšperk je že tako majav,
da so odgovomi morali most čez Dravinjo zapreti za vsa tega
vozila, ker predstavlja izolacijo kraja od gospodarskih dejavnosti
in oskrbovanja.
Med n^bolj prizadetimi so prav gotovo tamkajšnji kme^e,
ki ne morejo do prepotrebnega gnojila in drugih za kmetijstvo
trenutno nujno potrebnih izdelkov. Primer, ki se je pripetil pred
kratkim, ko je tovornjak pripeljal težko pričakovano umetno
gnojilo pa je zaradi zapore mostu zapeljal neraztovoijen naprej
v drugi kraj, zgovorno priča o težavah, s katerimi se kmetje
sedaj srečujejo pri dobavi prepotrebnega kmetijskega materiala.
Med oškodovanimi je tudi nad 200 prebivalcev Makol in
okolice, kateri se vsakodnevno vozijo na delo v Poljčane,
Slovensko Bistrico ali Majšperk, pa tudi v druge oddaljene kraje.
Že sedaj so morali posameznild, da bi pravočasno prišli na
avtobus vstajati zelo zgodaj, sedaj pa mor^o še mnogo prej. Pot
do avtobusne postaje se je z zaporo mostu paialjšala za
kilometer, kar predstavlja za prebivalce Makol in dcolice
dodatno vsakodnevno izgubo časa.
Vse kaže, da problem ne bo še kmalu rešen, saj razen
prometnega znaka, ki prepoveduje prehod tegim vozilom čez
most, niso veliko podvzeli, da bi ta most kmalu popravili.
Ostaja torej vprašanje koliko časa bo poteklo, da bo avtobus
ponovno lahko zapeljal krajanje v središče Makol?
V. Horvat
Tudi slepe žene stopajo iz teme
Srečanje slepih :ena na gradu Štatenberic ni bilo zavito v temo.
SREČANJE ČLANIC
ZDRUŽENJA SLEPIH
ŽENA SLOVENIJE NA
GRADU ŠTATENBERK
Starejše Ptujčane je pretresla v
petek, 21. maja žalostna novica,
da je umrl Albin Cič, upokojeni
ravnatelj osnovne šole. Videvali
smo ga, kako je hodil po ulicah
gibčno, kakor mladenič, vedno
nasmejan in s hudomušnim dov-
tipom na ustih. Včasih je spremljal
svoje vnučke, kakor pač to delajo
dedki po vsem svetu. Nihče si ni
takrat mislil, da se za njim po-
tuhnjeno plazi smrt in čaka le tre-
nutka, kp mu bo upihnila živ-
ljenje, Pretreseni smo ga spremih
na njegovi zadnji poti.
Učitelj Albin Cič se je rodil v
Postojni, 3. marca 1905. Tam je
tudi preživel otroška leta. Ko so
Italijani okupirali našo Primorsko,
se je naselil s starši v Mariboru,
kjer je končal leta 1935 učiteljišče.
Življenjska pot ga je zanesla v
Prekmurje. Tam se je tudi spoznal
s svojo življenjsko družico Ivanko
in si osnoval družino.
Časi okupacije tudi njemu niso
prizanesli. Ker ni bil domačin, so
ga Madžari izselili v Medimurje,
kjer je dočakal osvoboditev. Vrnil
se je v Prekmurje, nato pa ga je
zanesla pot v Ptuj, pa na Polenšak
in k Veliki Nedelji, kjer je bil upo-
kojen leta 1965 kot šolski upravi-
telj.
Pokojni je bil kot pravi sloven-
ski učitelj s svojim narodom. Nje-
govo delo se ni končalo v učilnici,
priden kot mravlja je bil tudi v
prosvetnem delu v službenem
kraju.
Svoja poslednja leta je prebil v
Ptuju, kjer si je kupil hišico, neu-
truden, kakor je pač bil, je rad de-
lal na vrtu. Smrt ga je doletela
sredi dela, oblečenega v delovno
obleko. Umrl je tako, kakor je ži-
vel — sredi neumornega dela.
Z njim odhaja od nas član
učiteljske generacije, ki je zlasti
med obema vojnama skupno z
ljudmi, med katerimi je živela,
ustvarjala temelje za današnjo
socialistično družbo.
F. Hribernik
V nedeljo, 30. maja 1976 je obi-
skalo grad Statenberk pri Makolah
preko 300 slepih žena in njihovih
spremljevalcev iz vse Slovenije.
Srečanje je organiziral izvršni od-
bor združenja slepih in slabovidnih
SR Slovenije v Mariboru ob sodelo-
vanju s krajevno konferenco SZDL
Makole in občino Slovenska Bistri-
ca. Posvečen je bil predvsem praz-
novanjem 40-letnici ustanovitve
centra za rehabilitacijo v Škofji Lo-
ki, 30. obletnici Ustanovitve Zveze
slepih SRS in kot uvod v letošnja
praznovanja v okviru tedna slepih,
kateri je pričel 31. maja.
Letošnje srečanje je imelo kot
mnoga dosedanja, tradicionalno
obeležje. Na njem so uspešno izme-
njavale izkušnje članice združenja,
utrjevale so že sklenjena poznanst-
va iz preteklih let in sprejele napot-
ke za premagovanje vsakodnevnih
težav. Ob tej priložnosti so se ob-
širneje seznanile z zgodovino
znamenitega gradu Statenberk in
njegove okolice. Posebni povdarek
pa je bil namenjen tudi deležu kra-
ja, katerega so obiskale, v času
NOB.
Medtem ko je bilo v združenju
slepih in slabovidnih v SRS prvo le-
to ustanovitve, vključeno skupno
okoli 120 članov, pa danes to društ-
vo vključuje že blizu 1900 članov,
od tega okoli 130 žena. Kljub
vzpodbudnosti so na srečanju ugo-
tovili, da je na področju Slovenije
okoli 6000 ljudi, katerih slabovid-
nost presega 60 odstotkov, zato bo-
do morali v prihodnje biti še
močneje vključeni v vsa družbena
dogajanja svojega okolja.
Med najpomembnejšimi sklepi
tega srečanja so bili: rešiti priznan-
ja invalidnosti v statutarnih aktih,
zagotoviti socialno rehabilitacijo za
pozneje oslepele, njihovo vključe-
vanje v družbeno življenje, zapo-
slovanje in poklicne usposobljeno-
sti. Doseči bo potrebno, da se bodo
slepi še hitreje vključevali in zdru-
ževali v enotna društva in organiza-
cije, da ne bodo izolirani od dogod-
kov okolja v katerem živijo.
Besedilo in foto: V. Horvat
Več odločnosti
za financiranje krajevnih
skupnosti
Te dni poteka v občini Slovenska Bistrica podpisovanje
samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za
financiranje krajevnih skupnosti. Dosedanje ugotovitve kažejo,
da poteka podpisovanje tega sporazuma počasneje kot je bilo
pričakovati, saj je doslej paipisalo takšen sporazum le okoU 25
organizacij podpisnikov, medtem ko jih dcoli deset še vedno ni
podpisalo.
Da bi v občini Slovenska Bistrica kar najbolj pospešili
podpisovanje samoupravnega sporazuma o zagotavljanju
sredstev za dejavnosti krajevnih skupnosti, so sklenili pismeno
povabiti vse temeljne in druge organizacije združenega dela,
katere sporazuma še niso podpisale, da to storijo v najkrajšem
času, da bi tako zagotovili uresničevanje delovnili programov
krajevnih skupnosti.
S sporazumom podpisnikov zbrana finančna sredstva za
dejavnosti KS, ki bodo zbrana na posebnem žiro računu, bo
delil posebni 5-članski odbor najbolj smotrno v okviru akcijskih
programov krovnih skupnosti.
V.Horvat
Z GRADNJO NOVEGA
POKOPALIŠČA V PTUJU
ŽE JESENI
v komunalnem podjetju Ptuj
pravijo, da bodo že v jeseni začeli
graditi novo pokopališče v
Rogoznici. Gre za osnovni
pokopališki prostor z mrlišimi
vežicami in za ureditev pokopa-
liškega prostora z vsemi inrra-
strukturnimi zahtevami. Idejni
projekt za pokopališčne objekte je
že izdelan, zemljišča pa že
pridobljena na podlag razlastit-
venega postopka SO Ptuj.
Predračunska vrednost novega
objekta, ki zajema vsa gradbena
dela, pripravo projektov, razne
zakonce obveznosti in podobno,
je 600.000 dinarjev. Sredstva
zanjo bodo zagotovljena s
samoupravnim sporazumom o
združevanju sredstev za financi-
ranje gradnje in ureditve I. faze
pokopališča v Rogoznici, ki ga
sklenejo komunalno podjetje Ptuj,
komunalni sklad občine Ptuj in
krajevne skupnosti Grajena, Ptuj
in Rogoznica.
Svojemu namenu bo objekt
predan, ko bodo zagotovljeni vsi
pogoji, kijih določajo predpisi. Te
zaliteve pa so: • mrliška vežica,
prostor za zdravnika, za obduk-
cije, ustrezne hladilnice, prostor
za grobarja, ostali pomožni
prostori, vodovod, urejena kana-
lizacija, urejena odlagališča za
smeti in podobno. Ce se bo z deli
pričelo že v jeseni, bi jih laliko
končali do jeseni prihodnjega leta.
Staro pokopališče pa bodo v
doglednem času pričeli opuščati
in spreminjati v park. Zahtevo po
novem pokopališču narekuje
predvsem urbanistični razvoj
Ptuja.	mg
„Mediteran"
Tončke
Ogrizkove
Upokojena, danes 64-letna
Tončka Ogrizek iz Titove 59 v
Slov. Bistrici se lahko pohvali, da
je na njenem hodniku resnično
vonj po svežih limonah. Že deseto
leto se 'Tončka posveča vzgoji
nekaterih južnih sadežev. Svoj
največji uspeh je dosegle z vzgojo,
danes že okoli dva metra visokim
limonovoem, ki rodi kar dvakrat v
Limonovec Tončke Ogrizkove
iz Slov. Bistrice
letu. Medtem, ko je na drevju
mogoče opazovati velike rumene
plodove hmon se na vejicali ob
njih že kažejo cvetovi, kateri
oznanjajo novo letino v nepolnih
12 mesecih.
Doslej najboljša ktina je na tej
limoni prinesla Tončki Ogrizkovi
tudi do 35 plodov. Tudi letošnja
prva letina dobro kaže, saj se pod
Usti blesti kar 15 zlato rumenih
plodov, cvetje ob njih pa
napoveduje, da jih bo najmanj
toliko obrodilo v drugi rasti, zato
pričakuje rekordno letino.
Fotografija in tekst:
V. Horvat
ZAHVALA
Za čestitko in vse dobre želje, ki
mi jo je poslal kolektiv Radia in
Tednika Ptuj ob mojem rojstnem
dnevu, se prav prisrčno zahvalju-
jem in želim veliko uspeha pri
njihovem težkem in odgovornem
delu obveščanja javnosti.
Alojz Cestnik
Poslednja lesena hiša
na ZgornjiLožnici
Poslednji leseni hiši, bruna-
rici, na Zgornji Ložnici pri
Slovenski Bistrici so štei
dnevi. Naredili so jo iz
pohorskih brun pred več kot
dvesto leti ter jo postavili ,,Pri
treh žebljih na Pohoiju. V njej
je bila gostilna za pohorske
drvaije in planince. Konec
prejšnjega stole^a pa jo je
lastnica, ki so ji po domače
pravfli Košarka, prodala.
Kupil jo je Zgomjeložničan
Janez Justinek, Mi^ov. Ta jo
je razstavil, odpeljal s Pohoija
ter ponovno postavU na
Zgornji Ložnici (Venčeslju)
pri Slovenski Bistrici. Dobila
je številko 32, danes pa ima
št. 19. Dal jo je svojemu sinu
Blažu, , Blažeki' . Današnji
lastniki, potomci Miškovega
Blažeka, so si zgradili novo
hišo in stara bo kmalu le še
spomin na preteklost, ker jo
bodo podrii.
Edmmd Pogorevc
Plemenski biki na „reviji"
v osemenjevalnem središču Ptuj
je bilo v sredo, 2. junija 1976 zelo
živahno. Kako tudi ne? Saj je bil
tega dne pregled bikov —
plemenjakov. Biki so se „postav-
Ijali" pred stroge oči strokovne
komisije republiškega sekretariata
za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Pregled in ocenitev
bikov je močno oviral dež, vendar
to ni motilo številnih kmetovalcev
z območja Dravskega in Ptujskega
polja in Slovenskih goric in celo s
Koroške, da bi se ne udeležili
ocenjevanja. Pridružili so se jim še
številni strokovnjaki kmetijskih
organizacij in upravnih služb.
Komisija je ocenila 35 bikov
lisaste pasme različne starosti in
telesne teže. Med njimi je
suvereno vladal KOMET R 187,
star že blizu 10 let in težak kar
1.250 kg. Skupina najmlajših
bikov pa se je ponašala s starostjo
okoli 16 mesecev.
Pri ocenjevanju se je komisija
poslužila podatkov o proizvodnih
zmogljivostih prednikov (ob po-
moči zunanjega videza) in
podatkov o kakovosti potomstva.
Ob upoštevanju vseh teh krite-
rijev, je bike razdelila v tri skupine
in sicer: v skupino plemenjakov,
ki so že preizkušeni na svojem
potomstvu, v skupino z delnim
preizkusom po potomstvu in v
skupino bikov, ki so še brez
preizkusa na potomstvo. Tako je
povsem razumljivo, da so biki v
skupini preizkušenih bikov naj-
starejši predstavniki svoje vrste,
medtem ko so v skupini, kije še
brez preizkusa bih njihovi mlajši
predstavniki.
Iz pregfcdnice ocen je bilo
razvidno, da je bila ena četrtina
vseh bikov uvrščena v I. a in I.
plemenski razred. Značilno zanje
je, da zanesljivo izboljšujejo
mlečnost in prirastek žive teže pn
svojem potomstvu. Ostale tri
četrtine bikov je komisija uvrstila
v n. plemenski razred. Te
predstavljajo trije starejši biki, ki
nimajo izrazito visoke plemenske
vrednosti za posamezno gospodar-
sko lastnost in biki, ki še niso
zaključili celotnega preizkusa na
svojem zarodu.
Z revije plemenskih bikov je
treba omeniti med tako imeno-
vanimi preizkušenimi biki, tiste, ki
so bili ocenjeni za L a razred. Ti
biki že po svoji zunanjosti
predstavljajo idealen tip lisastega
goveda. Za njihove potomce velja,
da hitro priraščajo, kar pomeni,
da imajo nadpovprečne pitovne
lastnosti, to pa je danes zelo
pomembna in iskana gospodarska
lastnost. Naj omenimo še njihove
predstavnike: KOMET R 187,
BRIN R 197,in SOK 100013.
Za njihove hčerke je značilno,
da so nadpovprečno velike in
obsežne živali, ki pa lahko požro
tudi velike količine doma
pridelane krme. Bahajo pa se tudi
z mlečnostjo, ki je višja kot
povprečje ostalih sovrstnic. Ce na
kratko povemo, potomci nave-
denih treh bikovskih »kraljev"
prinašajo zanesljivo gospodarsko
korist tako v prireji mesa kot tudi
v mleku.
Za zaključek še podatek, da s
semenom Usastih bikov iz
osemenjevalnega središča Ptuj
vsako leto osemenijo okoh 70.000
krav in telic, to je 66 odstotkov
vseh osemenitev z lisastimi biki v
Sloveniji. Udeleženci revije ple-
menskiii bikov so se tudi strinjah v
oceni, da predstavljajo plemenjaki
vehk biološki potencial, ki v vehki
meri izboljšuje proizvodne zmog-
ljivosti precejšnjega dela goveje
črede v SR Sloveniji.
Plemenjak Komet R 187, star 10 let, tehta 1.250 kg, po zaslugi
osemenjevalcev že na desettisoče krat „očka".
Foto: Kosi
4. stran
TEDNIK - četrtek, 10. junija 1976
Medobčinska nogometna liga
v nedelo je bilo v obeh skupinah MN L Ptuj odigrano redno 9. kolo
m to v „B" skupini zadnje kolo v letošnjem prvenstvu. Lestvica zaradi
nekaj neodigranih tekem še ni dokončana, toda kljub temu je osvojila
prvo mesto ekipa Slovenje vasi, ki je izgubila le eno srečanje, tnkrat
Igrala neodločeno in 12 krat zmagala, kar dokazuje njeno kvahteto in gre
za zasluženo v skupino ,,A'. Druga je ekipa Lovrenca, ki pa ima na
sporedu še dve zaostali srečanji in to v soboto 12. junija ob 16. un na
Vidmu s Tržcem in v nedeljo 13. junija ob 9. uri z ekipo Leskovca v
Leskovcu. Kljub temu, da ti dve srečanji ne odločata o drugem mestu,
bo dcušala o drugouvrščeno moštvo potrditi svojo kvaliteto in iztržiti
maksunalno število točk.
V ,A" skupini se bije še hud boj za točke in obstanek v skupini.
Tako so bUi tudi tokrat doseženi nepnčakovani rezultati. Hajdina je po
podvigu v Markovdh izgubila obe točki doma proti Zlatoličju, Grajena je
tudi tokrat zmagala v gosteh proti Kidričevemu, Rogoznica je igrala
neodločeno (2:2) z Markovčani, vendar je dobila tekmo s 3:0 po
protestu zaradi nepravibie oziroma nenajavljene menjave gostov.
Neodločeno so i^ali tudi Stojnci z Makolami 4:4 m Apače z Vidmom
(2:2), vendar imajo Apače možnost, da po protestu tekmo dobijo s 3:0,
če so njiliove trditve, daje golman NK Vidma igral v tej sezoni tudi za
NK Dravo. Tekma v Gerečji vasi med Gerečjo vasjo in Skorbo je bila pri
rezultatu 1:0 v 70. minuti prekinjena zaradi izgredov navijačev Skorbe,
vendar je tekma registrirana z doseženim rezultatom.
Rezultati:
„A" Hajdina-Zlatoličje 4:5, Kidričevo-Grajena 2:4, Gerečja
vas-Skorba 1:0, Stojnci-Makole 4:4, Apače-Videm 2:2,
Rogoznica-Markovci 2:2.
„B" Slovenja vas-Varnica 5:2, Leskovec-Mladinec 5:1,
Tržeč-Lovrenc preloženo, Gorišnica—Draženci ni poročila.
Do konca sta ostali še dve koli. Se vedno je odprto vprašanje, kdo
bo izpadel. Verjetno pa bo naslednje kolo prineslo odločitve, ?aj se
srečajo neposredni kandidati za izpad in to Makole—Apače,
Videm—Rogoznica, četrti kandidat Stojnci pa gostujejo pri Skorbi. Drugi
pari: ZlatoUčje-Markovci, Hajdina-Kidričevo in Grajena-Gerečja vas.
Pripominjamo tudi, da se mora zaostala tekma Apače-Gerečja vas
odigrati obvezno pred zanjim kolom, to se pravi do 20. junija 1976, da
ne bo prišlo do očitkov o režiranju tekem. O terminu se naj dogovorijo
predstavniki obeh klubov sami in to sporočijo sedežu MNL Ptuj.
T.R.
_KOŠARKA_
Drava-Poljčane 88:54 (49:21)
Domačini so prepričljivo prema-
gali solidne goste, ki pa se niso
mogli upirati zlasti ne v drugem
delu, ko jim je tudi pošla kondici-
ja. Z dobro igro v drugem delu so
si Dravaši pridobili prednost tako
da zmaga ni bila vprašljiva.
Trener Kravina je ponovno dal
priložnost vsem igralcem, ki so
opravičili zaupanje ter prikazali
svoje sposobnosti. Z manjšimi
napakami sta tekmo vodila Seruga
in 7.ižek iz Murske Sobote. Za
Dravo so bili uspešni, Filipič 6,
Bedrač 16. Serona 6, Marčič 2,
Srečkovič 14, Naudauer 3, Sotler
Dobrijevič 26.
anc
ROKOMET
Mladinec - Drava 24:35
(7:151
Člani so tokrat nastopili v Murskih Črncih, kjer so z dobro in
prepričljivo igro premagali domačine, ki že od prve minute niso nudili
močnejšega odpora. Nedvomno bi lahko bil rezultat še večji, če ne bi
Dravaši v drugem delu popustili v obrambi in tako so domačini omilili
poraz. Tekmo sta dobro vodila Musič in Ogner iz Maribora.
Za Dravo so dosegli gole: Kajzersberger 11, Kravos 1, Meško 2,
Bezjak 13, Rogelj 2, Zlatko Grame 2 in Dušan Grame 4 gole; za
domačine pa Smodiš 4, Elegar 3, Olaj 9, Poredoš 3, Makovec 2, Novak 1,
Seruga 2 gola.
Pionirji Drave 6 mesto v SRS
Republiško prvenstvo v rokometu za pionirje je bilo v nedeljo v
Ljubljani v organizaciji RK Slovana. V finalno tekmovanje se je uvrstila
tudi ekipa ptujskih pionirjev, ki jo uspešno vodi trener Boris Perger.
Uvrstitev v zaključno tekmovanje je uspeh mladih rokometašev, ki se ob
stalni vadbi kalijo v dobre jpreizkušene igralce, ki bodo v prihodnje stopili
v članske vrste ter zastopati barve kluba in Ptuja.
Ekipe so bile razdeljene v 3 skupine, kjer so pionirji Drave v svoji
skupini zasedli 2. mesto ter nato v finalnem delu za razvrstitev klonili
proti sovrstnikom in to: Drava-Alples 17:18, Slovan-Drava 23:18.
Končni vrstni red je naslednji: Mlinotest, Fužinar, Celje, Slovan,
Alples, Drava, Krka, Leskovec in Koper.
Organizacija prvenstva ni bila na ravni kot takšno tekmovanje
zahteva, vsi udeleženci pa prejmejo spominske diplome za sodelovanje na
prvenstvu.
anc
Odbojkarji Zg. Polskave v I. slov. ligi
Te dni so člani odbojkarskega
kluba Zg. Polskava pričeli
načrtovati dejavnost na športnem,
kakor tudi organizacijskem po-
dročju njihovega aktivnega tekmo-
vanja v I. slovenski odbojkarski
Hgi, kjer že več sezon uspešno
tekmujejo. Ob koncu letošnjega
tekmovanja v spomladanskem
delu so se • funkdonaiji in
tekmovalci zbrati na skupnem
sestanku, kjer so ocenili minule
uspehe pa tudi kritične trenutke,
brez katerih klub v času
tekmovanj prav gotovo ni bil.
Vodstvo kluba in tekmovalci so to
obdobje tekmovalne sezone oce-
nili kot dokaj uspešno, ?aj • so
»pristali" na šestem mest.U' v
skupni uvrstitvi, kar je v
primerjavi z letom poprej boljše za
eno mesto:
Za uspehe tega majhnega
vaškega kluba so • zaslužni vsi
igralci in vodstvo, tesno ob strani
pa so jim vedno stali tudi
domačini, kateri jih bodrijo enako
vzpodbudno v srečanjih z močnej-
šimi kot tudi s slabšimi
nasprotniki, ob vsem tem pa, če je
potrebno delo kluba tudi
finančno podprejo. Zaradi zahtev-
nih pogojev srečanj v 1. slovenski
odbojkarski ligi, so morali igralci
iz Zg. Polskave igrati v telovadnici
TVD Partizan Slovenska' Bistrica,
kateri kaže za njihovo delovanje in
uspehe veliko razumevanje.
Tekst in foto: V. Horvat
Odbojkaiji Zg. Polskave so v pretdclem obdobju pristali na
šestem mestu vi. slovenski odbojkarski ligi.
Mednarodne
dirke v
Hajdošah
v nedeljo 13. junija bo na
kartodromu v Hajdošah med-
narodna dirka v kartingu, ki
jo organizira Avto moto
društvo Ptuj. Sodelovalo bo
61 tekmovalcev iz Italije,
Avstrije, Zvezne republike
Nemčije in Jugoslavije. Tek-
movali bodo v dveh katego-
rijah 100 in 125 ccm. Dirka
bo ob 15. uri, vstopnina za
odrasle je 30 in za mladino 10
dinaijev. Tudi parkimega
prostora bo dovolj. Pokro-
vitelj dirke pa je Mesokombi-
nat Perutnina Ptuj. N. B.
ŠAH
Na kategorizacijskem turnirju
Šahovskega društva „Izbira" Ptuj,
na katerem so nastopili v glavnem
mlajši i^alci, so bili doseženi
naslednji rezultati: Gerenčer 9,5
točk, Benkič 7,5 točk, Fridl in
Koščak 7 točk, Dajnko in
Zupančič 5 točk itd. Normo za
dosego druge kategorije so
izpolnili: Jože Gerenčer, Janez
Benkič, Karel Fridl in Albert
Koščak.
Na rednem mesečriem brzo-
poteznem turnirju Šahovskega
društva ,,Izbira" Ptuj za mesec
junij je sodelovalo šestnajst
igralcev. Doseženi so bili naslednji
rezultati: Habjanič 13 točk,
Bohak in Cič 11 točk, Polajžer
10,5 točk, Seruga 10 točk,
Kneževič 9,5 točk, Gerenčer,
Majcenovič in Skarja 9 točk,
Markovič 7 točk itd. Na
tekmovanju za društveno brzopo-
tezno prvenstvo je stanje po
sedmih turnirjih naslednje: Bohak
68 točk, Habjanič 55 točk, Cič
47 točk, Seruga 45 točk,
Kneževič 41,5 točk, Podkrajšek
34 točk, Polajžer 30,5 točk itd.
J. Bohak
Strešni žlebovi v Grajeni
v 20. številki Tedmka sem
prebral sestavek mladinskega
aktiva osnovne šole Franca
Osojnika, pod naslovom „Ljudski
vrt — zares vrt"? , kateremu se
pridružujem tudi jaz. Nimam v
mishh samo Ljudski vrt, temveč
tudi drugo okolje mesta Ptuja. Ce
že govorimo o čistoči in lepoti
mesta, potem si oglejmo tudi
slike, ki zgovorno govore o
malomarnosti nekatenli ljudi in
katere sem ujel v moj objektiv v
začetku februarja letos v strugi
potoka Grajena, ki je speljana pod
mostom med Srbskim trgom in
Potrčevo cesto.
Takrat je ptujski obrtnik, klepar
(ime poznate) menjaval žlebove na
hiši, „Kraš čevlji", (slika prilo-
žena). Starih žlebov ni pospravil
na primerni prostor, temveč jih je
kratko malo odvrgel v potok
Grajena, kar vidimo tudi na
priloženih treh slikati. Mislim, da
tisti prostor ni primeren za
odlaganje odpadkov.
Ko sem bil v aprilu spet doma
so bili ti žlebovi še vedno v
potoku, ."eveda pa dodatna druga
nesnaga. Žal še takrat nisem imel
teh posnetkov gotovih, da bi se
lahko osebno oglaal v uredništvu.
Upam, da te slike dovolj zgovorno
govore, kako malomarni so ljudje
Stari žlebovi s te strehe so se
znašli v Grajeni
pri svojem dnevnem opravilu in
kako gledajo na ugled in čistočo
okolice v kateri žive.
Moj komentar je, da to ni
najlepši vzgled na okolico in
starodnevni Ptuj. Zato ne
govorimo samo o turizmu in
čistoči, temveč se v dejanjih
pridružimo geslu mladincev osnov-
ne šole Franc Osojnik, ,,Uredimo
si zdravo okolje".
L. Vnuk, Stutgart
ZAKAJTAKO?
v letu prizadevanj za lepše
okolje je bilo v občinskem
središču Slov. Bistrica, stor-
jeno že veliko koristnega, za
fepše oko^e vzpodbudnega.
Številna smetišča so postala
organizirano odlagališče od-
padnega materiala, odlaganja
odpadkov na divja smetišča so
mnogo manjša, k temu jih
silijo tudi zakonski ukrepi pa
vendar, namen je dosežen.
Žal še vsega nismo uspeli
do k(Hica urediti. Prav te dni
je namreč v novem naselju
Slov. Bistrice ,zrasla" tesno
ob lepem trgovskem pavi-
ljonu, majhna in za takšno
okolje prav gotovo nepri-
mema prodajna hišica, veijet-
no se ne bi zmotili, če bi ji
rekli kar pločevinasta omara.
Namenjena n^ bi bila prodaji
slaščic, katere pa je mogoče
dobiti že, če stopimo skozi
prva vrata paviljona v samo-
^)Ostrežni trgovini. Torej,
tonkurenca, ki nam dosti ne
koristi še manj pa nam je v
okras.
Takšnih ,,novogradenj" v
mestu prav gotovo ne bi smeli
dovoljevati, če želimo živeti v
lepem in estetskem okolju
novih naselij.
Fotografija in tekst: V. Horvat
Pred nedavnim je bila v osnovni
šoli ,,Gustav Šilih" v Laporju po-
sebna svečanost, s katero so
zaključili letoSnje tradicionalno
tekmovanje učencev za Ingoličevo
bralno značko. Kljub temu, da se
iz upravičenih vzrokov vabilu niso
odzvali povabljeni pisatelji je sve-
čanost bila dostojen prikaz
celotnega uspešnega, izvenšolskega
izobraževanja mladih iz te osnovne
šole, kjer poteka tekmovanje za
bralno značko že polnih osem let.
Vso to obdobje se prav ta šola
uvršča med najuspešnejše v občini
Slovenska Bistrica. To potrjuje
tudi letošnji podatek, da je v šol-
skem letu 1975/76 tekmovalo za
cicibanovo, bronasto, srebrno ali
zlato Ingoličevo bralno značko kar
213 učencev, od katerih je odličja
osvojilo 199 bralcev ali 93 odstot-
kov vseh učencev šole.
Letošnjo svečanost so razdelili
na dva dela. V prvem so tekmoval-
cem podelili značke in priznanja,
skupno so letos v tej šoli podelili
53 cicibanovih, 52 bronastih, 46
srebrnih in 48 zlatih značk in di-
plom. V drugem delu te svečanosti
pa so pripravili še poseben kviz,
katerega so posvetili 100-letnici
rojstva Ivana Cankarja. V tem
kvizu znanja je bila najuspešnejša
ekipa učencev šestega razreda v
sestavi Jožica Verbek, Dragica
Blažič in Darja Mlakar.
V. Horvat
Naš kraj skozi stoletja
Pod tem naslovom je bilo v domu kulture v Crešnjevcu prvo obširno
in zanimivo predavanje o mnogih zanimivostih iz preteklosti Crešnjevca in
okolice. Predavanje je pripravila osnovna šola „Veljko Vlahovič" Crešnje-
vec, vodili pa so ga študentje zgodovine iz pedagoške akademije Maribor,
katere je usmerjal v študij teh materialov profesor, dr. Koropec, ki je pre-
davanja povezoval v celoto z lastnimi spoznanji iz življenja tega kraja.
Za predavanje v Crešnjevcu je veljalo med krajani in okoličani veliko
zanimanje, saj so dvorano doma kulture napolnili do zadnjega kotička, vse
predavatelje pa so pozdravljali z navdušenjem.
V. Horvat
MLADINA GLEDALIŠKIH DESKAH
Po daljšem premoru, ko so člani
dramskega krožka Šolskega centra
za gospodarstvo in upravo ,,Jože
Lacko" Ptuj sodelovali le na raz-
nih proslavah doma in v krajevni
skupnosti, smo se spet predstavili,
na gledaliških deskah. Izbor je bil
nekoliko težak, ker so članice
krožka pretežno dekleta, pa ven-
dar ga je režiser Peter Malec
uspešno rešil in izbral program, ki
je bil primeren za našo dramsko
skupino.
V III. dejanju Mariane Pinede
nam je Bojana Mesaričeva lepo
predstavila glavno junakinjo
španskega osvobodilnega boja.
Njena interpretacija je bila zelo
dobra, prav tako tudi govorna
tehnika.
Tragedijo Veronike Deseniške in
grofice Jelisave sta odigrali Nada
Perševa in Iva Pahorjeva za spo-
znanje pretrdo in preveč šolsko.
Posebno smo bili navdušeni nad
igrico Marije Kolednikove, učenke
našega centra, Pesem klopotcev, ki
se dogaja pred drugo svetovno
vojno v Halozah. Igralci sojo odi-
grali zelo doživeto, posebno se je
odlikovala viničarka Liza, ki nam
jo je z velikim smislom za igro
predstavila Sonja Roginova.
Na premieri 26. maja jih je ob-
činstvo za njihovo delo nagradilo s
prisrčnim aplavzom.
Ker so dijaki — člani dramskega
krožka — večinoma šele na za-
četku svojega šolanja na srednji
šoli, pričakujemo, da se nam bodo
še kdaj predstavili, saj so dokazali
sposobnost in voljo do dela. Pri
njihovem delu jim želimo še veliko
uspehov z željo, da bi nam še kdaj
pripravili lep večer v gledališču.
MS
tednik - četrtek, 10. junija 1976
5. stran
Baročna ograja okoli gradu
Dornava je oživela
Ne verjamete, pojdite pogledat.
Kamniti dečki, očiščeni dvesto-
letnih sledov sonca in dežja, tam
pa tam tudi zanemarjenosti in člo-
veške objestnosti, zvedavo gledajo
v svet. Volutni zaključki stebrov
ograje nosijo razkošne vaze, ki se
pod prizadevnimi rokami štu-
dentov likovne smeri na Pedagoški
akademiji v Mariboru in pod
strokovnim vodstvom restavra-
torja in konservatorja iz Zavoda
za spomeniško varstvo Maribor,
spreminjajo v bleščeče belo cvetje,
ki diha in dehti.
Za to zopet oživljajočo ograjo se
dviga mogočni dornavski grad, za
katerega tudi pravijo, da bo
,,zakrpan", če bo šlo vse po sreči.
Danes domuje v gradu zavod za
varstvo in delovno usposabljanje
mladine dr. Marjana Borštnarja.
Celoten grajski kompleks si oglej-
mo še malo z zgodovinske plati.
Dornavski grad ne izgleda tako
impozanten kot npr. ptujski grad,
kajti lega sredi ravnine Ptujskega
polja ga nekoliko zniža. Ce pa
prehodimo stavbo in oba stranska
trakta ter danes le deloma
ohranjen park, ki je včasih potekal
do Pesnice, nas preseneti njegov
obseg in razkošje. Zgodovina pravi
(Pircherger), da je Dornava ležala
znotraj salzburške posesti, katero
so škofje in deloma Gospodje
Ptujski podeljevali v fevd, leta
1315 se kot fevdalec omenja Oto-
kar, potem se omenjajo razni
gospodje od Pesniških, Ptujskih,
Sendlov, von Holleneggov, von
Sauranov, Herbersteinov, Attem-
sov (1730 — približno) in zadnjih
Pongratzov (1901—J945). To je le
nekaj imen za informacijo.
Pomembni so predvsem predzadnji
lastniki, Attemsi, ki so dali gradu
Dornava današnjo podobo.
V literaturi se posamezni avtorji
razhajajo glede letnice nakupa
dornavske posesti z gradom. Pi-
rchegger pravi, da je G. Sauer pro-
dal posest let 1730 grofu Dizmi
Attemsu, ki je nadzidal in dozidal
grad in park v letih 1739—1743.
Janisch pravi, da je bila Dornava
nekoč lovski dvorec, od leta 1597 v
lasti Herbersteinov, nato od 1668 v
rokah Saurauov, ki so ga prodali
leta 1736 Attemsom. Simon Povo-
den pa v svoji Burgerliche Lesse-
buch navaja lastnico nakupa, 30.
julij 1733 in sicer jo je kupil Franc
Dismus grof von Attems, ki je
dvignil lovski dvorec za eno nad-
stropje in po francoskih vzorih
uredil vrt s cvetjem različnim drev-
jem, kipi, vodometom, steklenimi
utami in še in še.
Umetnostni zgodovinar Sumi po
stilno kritični analizi postavlja
glavno stavbo v čas okoli 1700,
dvoriščno arhitekturo in park oko-
li pa v leto 1739. Vsi omenjeni av-
torji se strinjajo s časom nastanka
današnje podobe gradu in njegove
okolice, to so 30. oz. 40. leta 18.
stoletja, to je čas zrelega baroka.
Vrišer postavlja portalne plastike,
(eno od zelo poškodovanih vidite
na sliki) v 40. oziroma 50. leta 18.
stoletja.
Po literaturi nismo dognali
točne letnice nakupa posesti, mor-
da bi se to dalo ugotoviti po arhiv-
skih virih, žal ti niso dostopni.
Grad oz. graščina je obsegala pre-
cej posesti in je bila vpeta med štiri
mejne stebre, oziroma plastike, od
katerih so tri še danes vidne, četrta
pa se je izgubila nekje v vasi Dor-
nava. To bogato arhitekturo, ki se
lahko meri z marsikatero baročno
stvaritvijo umetniško bolj razvite
Evrope, bodo pridne roke, znanje
in zavzetost za dediščino pre-
teklosti rešile in utrdile, da bo
lahko v vsej svoji lepoti in impo-
zantnosti govorila še mnogim ro-
dovom. Prizadevnim delavcem že-
limo mnogo sončnih dni in dobrih
sredstev za restavracijo in konser-
vacijo.
Kristina Samperl
Močno poškodovan baročni
steber ograje.
Domav^ grad, eden najlepših v Evropi, napravi vtis na
človeka, čeprav ga pogleda „zvBka*.
Foto: I. Ciani
7. nadaljevanje
POLDKA SKRBISEVA PRIPOVEDUJE
,,Kako pa je do tega prišlo?" — vprašujem.
,,Tisto jutro", nadaljuje Poldka, ,,že zelo zgodaj, saj je bila še
tema, zaslišiva z materjo, da po cesti mimo naSe hiše potiho stopa več
ljudi. Vstanem in previdno pogledam skozi okno, ker sem bila radove-
dna, kdo neki je tako zgodaj na cesti. Mislila sem sicer, da so partizani,
saj ti navadno hodijo tako previdno in tiho. Čeprav je bilo še precej
temno, sem v mimoidočih spoznala nemške vojake. Sli so po cesti nav-
zgor proti Srečam. Nič čudnega se mi ni zdelo, saj so po cesti večkrat
korakali ali se z vozovi vozili nemški vojaki. Vedno so sicer bili zelo
glasni in izzivalni, tokrat pa potuhnjeno tiho. Mislila sem, da se pač za-
vedajo svojega klavrnega konca in nič hudega sluteč sva z materjo spet
zaspali.
Naenkrat naju iz sna vržejo streli, divji rafali brzostrelk... Z ma-
terjo ugotavljava, kje bi naj to bilo. Najbrž so se zgoraj na križišču sre-
čali s partizani, ali pa so eni ali drugi prišli v zasedo, in so se pač spopri-
jeli, sem mislila. Da bi se to dogajalo na Sagadinovem nama z materjo
niti na misel ni prišlo. Sagadinove sva namreč zelo dobro poznali. Ves
čas, kar so bili v Srečah, so k nam dnevno hodili po mleko. Vsako jutro
je prišel po mleko ali Gojko ali Lavicky."
„Posebno dobro pa smo poznali zdravnico Rožco, ki meje hodila
zdravit. Veste, dobra zdravnica je bila, le kdo me bo zdaj zdravil, ko ni
več Rožce..." f)ove s peči Skrbiševa mati, si začne brisati solze in neka-
ko v joku nadaljuje: ,,Pa še druge bolne ljudi daleč naokrog je hodila
zdravit, pa nikomur ni nič računala, če ji je kdo sam od sebe kaj dal, še
tistega navadno ni vzela. Skoda za tako žensko in še zdravnico povrh,
bila je izredno dobra, tako preprosta..." pripoveduje Skrbiševa mati
med otiranjem solz.
,,Tisti dan, nekaj po deveti uri", nadaljuje pripovedovanje
Poldka, vidiva z materjo, da se po cesti skozi Mostečno vrača okrog 30
oboroženih nemških vojakov, ki so vodili Sagadinove: Ludvika, njego-
vo ženo Marijo in Lavickega. Videli sva tudi, da na malem vozičku pe-
ljejo na madracih ležečega človeka ali samo truplo, pokrito z belo rju-
ho." (Na vozičku so peljali nemškega oficirja, ki gaje Zvonko ranil s
streli ob preboju iz hiše). ,,Voziček sta vlekla Ludvik Sagadin in
Lavicki, Marija pa gaje morala zadaj potiskati."
„Ko je kolona Nemcev odšla mimo, vidiva, da so zavili proti Ma-
kolam. Kam le gredo s Sagadinovimi? smo ugibali, ali v Makole, ali v
Poljčane? V tem so se namreč prikazali iz svojih hiš tudi drugi vaSčani,
skupno gledamo za kolono in se sprašujemo, kaj vse to pomeni, zakaj
peljejo s seboj voziček, kaj je na njem? in podobno, kot je pač ljudska
radovednost..."
,,Kmalu je priSlo iz i., eri Srec nekaj ljudi, ki nam povedo, da
imajo v Srečah Nemci koljeno Sagadinovo hišo, da je ostala močno
zastražena, da imajo ok i nje zasede in da vabijo mimoidoče, da naj
gredo v hišo in si vzamei < se, kar kdo naide v njej.
Skraja so bili ljudje še nekako preplašeni in boječi, zato si niso
prav upali blizu. Toda, ko so videli posameznike, kako iz hiše že odna-
šajo razne stvari, so tudi sami navalili. Nekateri so baje prihajali kar z
vozovi, s kravjo vprego in do večera skoraj vse izpraznili. Ljudska gra-
bežljivost in lakomnost seje tudi tokrat pokazala v najslabši luči, saj so
se pri grabežu prepirali in skoraj stepli. Slo je za razne kose pohištva,
posode itd., če pa je bila v hiši dejansko kaka večja vrednost, so si to
prav gotovo že prej prisvojili nemški vojaki, predno so prepustili na-
daljnje ropanje posameznim grabežljivcem iz okolice" — je končala
Poldka svoje strnjeno pripovedovanje.
Sagadinova hiša je bila podkletena, pod prostorno hišo je bila z že-
leznimi traverzami obokana klet. V njej je Ludvik Sagadin hranil vino,
v jeseni pa tudi jabolka. Ker je bila klet prostorna, so v njej imeli sprav-
ljeno svoje vino tudi nekateri sosedje. Med njimi so bili taki, ki niso
imeli primerne lastne kleti, nekateri pa so kak polovnjak vina shranili v
Sagadinovo klet zato, da bi dalje počakalo, ker če je bilo v domači kle-
ti, je bila ,,skušnjava" preblizu in bi vino že v zimskih mesecih spili, za
spomlad in poletje pri delu, ko je človek najbolj potreben kozarčka, pa
ga ne bi imeli. Taka je bila mentaliteta ljudi v teh krajih, pa tudi
shranjevanje vina v Sagadinovi kleti je bila že tradicija precej let.
Nemci so vdrli tudi v to klet, kot so pozneje povedali sosedje.
Začeli so se nalivati z vinom, kolikor pa ga niso sami spili, so ga razlih
po tleh. Streljali so namreč v sode, da je vino steklo, kot so povedali
ljudje, je vino v kleti segalo do kolen. Pri Nemcih tudi ni pomagala
nobena prošnja lastnikov posameznih sodov vina in dokazovanje, daje
vino njihovo, da so imeli v kleti le shranjenega. Le svoje preluknjane,
prazne sode so smeli lastniki odpeljati.
Vse to, kar se je dogajalo v kleti, v preši, v hiši in okrog nje, so v
bunkerju prehodne bolnišnice poslušali štirje Sagadinovi. To so bili,
zdravnica dr. Rožca, njen mož Gojko, očka Sagadin in ranjeni kurir
Jožek. Vsem tem je zjutraj uspelo, da so se skrili pred Nemci v ta bun-
ker, ki ga kljub temeljitemu iskanju policisti niso našli. Ce ne bi bili'
Nemci hiše zažgali, bi vsi štirje ostali živi.
HISO Z ŽIVIMI LJUDMI SEŽGALI
Tudi Poldka je šla gledat, kaj se dogaja na Sagadinovem. Poveda-
la je, da so opiti Nemci motovilili okrog hiše in gledali divje kot zveri.
Nadalje je povedala, da so popoldne istega dne, nemški policisti prig-
nali nazaj v Sreče, Ludvika Sagadina, ženo Marijo in T nvickega, ki so
dopoldne morali vleči voziček v Poljčane. '» Po''	namreč bil
del nemške divizije, pod poveljstvom von Trecka. T je >-ila enota nem-
ške policije, specialno izvežbane za uničevanje partizano Enota je šte-
la nekaj sto mož. Samo v makolski šoli je bilo nad 60 polie tov — ,,tre-
kovcev", kot so jim pravili ljudje.
Poleg tega so bili v Makolah še nemški orožniki. Tudi v šoli v Maj-
šperku je bilo okrog šestdeset nemških policistov. Vsi ti so sodelovali v
akciji in pri obkoljevanju Srec.
Nemška enota von Trecka je imela v Poljčanah policijsko ,,naglo
sodišče". Pred tem sodiščem, ki ni imelo nobene pravne osnove, so ob-
sodili Sagadinova Ludvika in Marijo ter Lavickega na usmrtitev na gro-
zovit način. Odgnali so jih peš nazaj v Sreče, kamor so prispeli proti ve-
čeru, ko se je že stemnilo.
Vsakega od treh obsojenih so privezali v hiši ob kljuke vrat. V sobe
so od soseda nanosili slame, vse skupaj polili z okrog 20 litri petroleja,
ki so ga našli v Sagadinovi kleti, bilje rezerva za tehniko ,,Lacko"... In
hišo so zažgali, živi ljudje so v strahovitih mukah našli smrt v
plamenih... To je bil tisti požar, katerega sij je segal na Pohorje, kate-
rega smo partizani na Pohorju opazovali in domnevali, da Nemci
požigajo naše vasi za fronto, ki je že nekaj časa stala pred Ormožem...
Dalje prihodnjič
Arheološka najdišča
NADOLE.V HALOZAH
V razbrazdanem gričevnatem svetu severno pod Donačko goro ni
pomembnih arheoloških spomenikov ali pa zgodovinarji še ne vedo
zanje. Da so prazgodovinski ljudje kdaj pa kdaj prišli tudi v ta odmak-
njen svet in včasih tudi kaj skrili, vemo že po najdbi bronastih predme-
tov v sosednjih Cermožišah. Najbrž pa so v zgodnjih časih celo — vsaj
začasno — živeli tod, kar sklepamo po tem, da so tu in tam tudi kaj iz-
gubili. In eden takih izgubljenih predmetov je majhno, komaj 5,5 cm
dolgo dleto iz zelenega kamna, ki so ga nekoč pred vojno našli ,,v Le-
skoškovem vinogradu pri sv. Mohorju" (sedaj ko Kupčinji vrh) in ga
sedaj hrani mariborski muzej. Tudi to je ena tistih drobnih najdb, ki
včasih prav nepričakovano opozore zgodovinarja na bivanje nekdan-
jega človeka tudi v takih krajih, kjer bi to najmanj pričakoval. Kaj so
delali ljudje v tem skritem svetu sredi gozdnih prostranstev, ko pa so bi-
le ne tako daleč stran na voljo mnogo bolj priljudnejše in rodovitnejše
ravnine? Ali so tavali za divjadjo po okolici katerega svojih zaselkov ali
pa so si na prisojnem grebenu sv. Mohorja celo postavili lesene koče?
Najbrž bo to še dolgo ostalo uganka, a dleto je lično izbrušeno in ko-
majda kaj poškodovano, zato morebiti z njim res niso počeli drugega
kot drli živalske kože ujete divjadi.
NOVA VAS PRI PTUJU
Na severovzhodnem obrobju Ptuja se odpira več poti. Po tisti čez
Rogoznico so Rimljani zgradili svojo veliko cesto v Panonijo, pota, ki
so vodila proti severu v Slovenske gorice pa so bila verjetno že starejša.
Edna izmed njih, precej naravnostna je vodila najbrž kar po dolini Ro-
goznice proti Desterniku, saj je svet na desnem višjem robu doline do-
volj suh.^omile po gričevju Mestnega vrha, Placarja in v Sosednjih Ja-
nežovcih pa potrjujejo, da so tod v rimski dobi živeli ljudje.
Iz Nove vasi doslej sicer Se ni bilo poročil, da bi bili tam našli kak-
šne starine. Pač pa je leta 1898 prof. Ferk tam okoli iskal rimsko cesto
iz Ptuja proti Radgoni, o kateri menijo nekateri zgodovinarji, daje bila
starejša od tiste, ki so jo potem zgradili prek Ptujskega polja proti
Ormožu. O tej cesti v okolici Nove vasi res ni pravih sledov, saj je že
Ferk zapisal, da so tam ,,sami vratniki in poljska pot". Dandanes so
razmere tod že precej drugačne, zato ima morebiti zgodovinsko ceno že
Ferkov zapis, kjer o poteku te domnevne ceste lahko beremo:
,,Najprej od občinske ceste v Novi vasi, gozdni potoček, nato ju-
žno od današnje poti na Gregoričev travnik, preko njega, preko
Skofce, delno zamočvirjen travnik, gre v Gregoričev gozd, nato v Pe-
trovičev gozd, dalje kot mejna pot, deloma osem korakov Široka, nato
vzhodno ob gričevju Janežovcev..."
Po izkušnjah dosedanjega raziskovanja rimskih cest pri nas bo tu
tako staro cesto le težko dokazati. Ce nočemo samo na besedo verjeti
dosedanjim iskalcem starih poti, ki niso vedno iskali ceste same, temveč
samo zasledovali njeno smer kot so mislili, da bi bila pravilna, bi mora-
li natanko pregledati vse to območje, izprašati čim več ljudi o morebit-
nih govoricah, potem pa Se najti zanesljive ostanke cestišča. To posled-
nje pa je ravno najtežje, saj so bile izdatno nasute z gramozom le glav-
ne rimske ceste pa še tam marsikdaj nenandoma zmanjka njihovih
ostankov.
Doslej na vsem območju Slovenskih goric zgodovinarji ne poznajo
nobenega še tako kratkega odseka zanesljivo rimske ceste, čeprav se
pod tem imenom v ljudski razlagi skriva marsikak novejši usek opušče-
nih kolovozov. Da bi tudi v Novi vasi prišli na čisto, ali je v resnici tod
čez vodila cesta iz Ptuja proti Radgoni in dalje na sever, bi morali na ti-
stih mestih, ki še niso pozidana ali kako drugače spremenjena, najti
ostanke cestišča, izkopati prečni jarek in v profilu ugotoviti, ali gre res
za tako staro pot. Zaenkrat lahko rečemo le, da dovolj dobro poznamo
le rimsko cesto iz Ptuja proti Godenincem in Preseki, vse drugo so pa
za sedaj samo ugibanja.
Stanko Pahič
MESKOVA BRALNA
ZNAČKA
v minulem tednu so se
zvrstile zaključne prireditve
za Meškovo bralno značko
1976 na centralnih osnovnih
šolah občine Ormož. V
Cankaijevem letu sta program
za mlade bralce izvedla
dramska igralca, člana SNG
Maribor tov. Pavalec in tov.
Leskovec. Iz zakladnice slo-
venske književnosti sta nam
posredovala bogato bero
poezije in proze, predvsem
Cankarja. Tudi veselih in
šegavih pesmic ni manjkalo za
najmlajše tekmovalce.
V letošnjem šolskem letu so
učenci na desetih šolah in
POŠ občine Ormož tekmo-
vali: 336 za cicibanovo, 474
za bronasto, 386 za srebrno in
312 za zlato Meškovo bralno
značko. Nad petsto učencev
višjih razredov osnovnih šol se
je ob 100-letnici Cankarjevega
rojstva, v spomin velikega
slovenskega pisatelja, vključi-
lo v posebno tekmovanje za
Cankarjevo bralno značko.
Številnim mladim tekmoval-
cem, ljubiteljem dobre knjige
iskreno čestitamo! Hkrati
velja priznanje vsem razred-
nim učiteljem in slavistom za
prostovoljno dejavnost, s
katero so nedvomno opravili
vehko vzgojno poslanstvo v
odnosu mladega bralca do
dobre knjige.
Ponavljamo samo željo
mladih bralcev, da bi dramska
igralca tov. Pavalec in tov.
Leskovec še večkrat obiskala
naše osnovne šole (npr. v
okviru učnega programa) in
mladim posredovda lepo
slovensko besedo.
Obč. Zveza prijateljev
mladine
Ormož
BISTRIŠKI GRAD KULTURNO
SREDIŠČE OBČINE
Okrog 200 let gradovi niso več
bili središča vseh dogajanj v krajih.
V	Slovenski • Bistrici pa danes
lahko z zadovoljstvom ugotavljajo,
da ta zgradba ponovno postaja
središče kulturnih dogajanj, tokrat
ne samo za mesto Slovenska-
Bistrica, temveč za celotno
območje občine. Prizadevanja, da
bi ta kulturno zgodovinski-
spomenik, kar najbolje ohranili
našim prihodnjim rodovom, so
bila prisotna med občani že
mnogo prej, žal pa so bila
skromna finančna sredstva osnov-
ni vzrok, da grajsko obzidje in
prostori v njem niso zaživeli tako
kot smo si vsi to želeli.
Vztrajna in predvsem preudarna
vlaganja razpoložljivih, čeprav
skromnih finančnih sredstev, za
ureditev gradu in njegovo vrnitev v
družbeno življenje občanov, so
danes že pokazala prve pomembne
rezultate, saj grad ni več samo
propadajoči stanovanjski objekt.
V	njem se je predvsem v zadnjih
dveh letih razvila bogata kulturno
umetniška dejavnost, kar velja
predvsem z obnovitvijo viteSce
dvorane, kjer se vrstijo koncerti in
svečane seje številnih organizacij
in društev občine. Dva velika
razstavna prostora v gradu
omogočata hitrejšili stikov obča-
nov z likovno umetnostjo do-
mačih pa tudi tujih ustvarjalcev.
Že nekaj mesecev je v gradu
tudi poročna dvorana, kjer
izrekajo svoj „DA" pari iz vse
bistriške občine. Letos je-v gradu
dobila svoje prostore tudi telesna
kulturna skupnost občine Sloven-
ska- Bistrica. Po predvidevanjih pa
bodo v kratkem preselili v
prostore bistriškega gjadu tudi
bogato muzejsko zbirko narodo-
pisnih predmetov iz preteklosti,
katero zaradi pomanjkanja pro-
storov sedaj hranijo v Matični
knjižnici.
Tekst in foto: V. Horvat
6. stran
TEDNIK - četrtek, 10. junija 1976
tednik - četrtek, 10. junija 1976
7. stran

To je bilo geslo in prva
misel ob srečnju prebiv^cev
občine Slovenska Bistrica z
udeleženci letošnjega „vlaka
bratstva in enotnosti". Veliko
število občanov in vsi
predstavniki družno politič-
nega življenja občine Sloven-
ska Bistica so se zbrali na
železniški postni v Prager-
skem, da bi pozdravili preko
1000 prijateljev, gostiteljev in
soborceviz NOB.
Številne zastave in zastavice
so zaplapolale ob močnem
vetru, ko je na postajo
pripeljal težko prič^ovani
vlak, dcrašen s številnimi
parolami o prijateljstvu jugo-
slovanskih narodov. Iz odpr-
tih oken vlaka je občanom, ki
so se ob tej priložnosti zbrali
na postaji Pragersko, mahalo v
pozdrav skoraj 1500 rok
nežnih otroških pa tudi od
dela in starosti zgubanih, ki so
na svoji poti v Slovenijo
pričakovale stiske svojih
prijateljev in znancev pred 35
leti.
Goste iz SR Srbije so na
Pragarskem pričak^ pred-
stavniki vseh dmžbeno- poli-
tičnih organizacij in tudi
nekdanji izseljenci. Godba na
pihala, delovnega kolektiva
IMPOL iz Slovenske Bistrice
je poskrbela, da so se gostje
ob sprejemu kar najprijetneje
počutili, kljub temu, da je
vlak na železniški postaji stal
le nekaj minut.
Občani občine Slovenska
Bistrica so tokrat sprejeli v
goste skupno 24 prijateljev iz
SR Srbije in uradno dele-
gacijo. Iz Pragerskega so jih
pripeljali v viteško dvorano
gradu Slovenska Bistrica, kjer
so jim pripravili svečan
sprejem, na katerem je
predsednik skupščine Alojz
Kores osvetlil pomen sreča-
nja, goste pa je ob tem
seznanil tudi z n^pomemb-
nejšimi zgodovinskimi in
gospodarskimi dosežki občine
gostiteljice. Predstavnik go-
stov pa je v znak prijateljstva
in v spomin na ta dogodek
podaril občini spominska
darila. V kulturnem programu
svečanega sprejema so sodelo-
vali deldiški in moški pevski
zbor DPD Svoboda Slovenska
Bistrica, otroci vzgojno var-
stvenega zavoda in učenci
osnovne šole Slovenska Bistri-
ca.
Popoldne prvega dne biva-
nja v bistriški občini so se
gostje udeležili še revije
otroških in mladinskih pev-
skih zborov občine v avli
osnovne šole Pohorski odred
Slovenska Bistrica. Večerne
ure in nedeljo, so gostje
preživeli v krogu svojih
gostiteljev. Člani uradne
delegacije pa so v nedeljo
obiskali Boč, kjer so si
ogledali partizansko bolnico
Formila.
Ponedeljek je bil za goste iz
SR Srbije posvečen širšemu
spoznavanju kr^ev v občini
Slovenska Bistrica in njegovih
kulturno zgodovinskih, turi-
stičnih ter drugih znameni-
tosti. Med najpomembnejšimi
dogodki tega dne pa je bil
obisk na Osankarici, kjer so si
ogledali spominski muzej
legendarnemu poslednjemu
boju Pohorskega bataljona,
nato pa so odšli še na samo
mesto bojišča, kjer so položili
venec. Na poti po Pohorju so
obiskali še partizansko bol-
nico Jesen in Štuhecov dom
pri Treh kraljih, izletniško
rekreativno središče prebival-
cev občine Slovenska Bistrica.
V popoldanskih urah so
obiskdi Poljčane, kjer so si
najprej ogledali delovno orga-
nizacijo EMl, nato pa so se
udeležili še posebne svečano-
sti v osnovni šoli Poljčane.
Večerne ure so preživeli na
gradu Statenberk pri Mako-
lah.
Zadnji dan gostovanja v
torek so gostje obiskali še
vinsko klet kmetijskega kom-
^binata v Slovensld Bistrici in
največjo delovno organizacijo
v občini IMPOL.
S prijetnimi vtisi in
številnimi spomini so se
prijatelji iz SR Srbije
popoldne odpeljali v Maribor
odkoder so se vrnili na svoje
domove v Srbiji. V. Horvat
Podlehnik
v osnovni šoli ,>lartina
Koresa" v Podlehniku, ki jo v
tem šolskem letu obiskuje
blizu 400 otrok, so v
ponedeljek 7. junija 1976,
pripravili obrambni dan. Z
njim so med šolsko mladino
preverili pripravljenost in
njihovo ravnanje v primeru
zračnega napada ob morebitni
vojni. Sama vaja je pokazala,
da je tudi mladina na tem
območju Haloz dobro pri-
pravljena za uresničevanje
nalog s področja civilne
zaščite in splošnega ljudskega
odpora.
Takoj po improviziranem
zračnem napadu, v katerem je
sodeloval ptujski aeroklub, so
mladi stopili v akcijo.
Obrambni dan
OS »Martina Koresa"
Podmladkaiji Rdečega križa
so poskrbeli za pomoč
»ranjencem", desetina pio-
niijev-gasilcev pa je uspešno
,,pogasila' požar. Drugi učen-
ci so sodelovali pri reševalni
akciji m opravljali še številne
obrambne naloge.
Ob obrambni vaji, ki smo jo
videli v Podlehniku je zlasti
pomembno to, da so znali
dobro poskrbeti za varnost
šolarjev, ki so se v rekordnem
času umaknili v pripravljena
zaklonišča. Obrambno vajo,
ki je bila zelo poučna, so si
prišli ogledat mladi iz
številnih haloških krajev. Med
gosti so bili tudi udeleženci
vlaka bratstva in enotnosti,
posebna delegacija iz pobrate-
ne občine Arandželovac,
predstavniki osnovne šole
„Slavko Rodič" iz Drvarja,
osnovne šole ,4van Murko-
vič" iz Vinice ter številni
drugi.
Ob_koncu obrambnega dne
v OŠ ,JVIartina Koresa" v
Podlehniku, so učenci izdali
svoje šolsko glasilo ,Mla-
dost' , Id je bilo v celoti
posvečeno sodelovanju mla-
dih v SLO. Kot je na
zaključni slovesnosti posebej
dejal Kari Žmauc, predsednik
občinske organizacije ZRVS
iz Ptuja, je priprava mladih za
obrambo domovine izrednega
pomena. Prav podlehniškim
šolarjem in prosvetnim delav-
cem gre zahvala, da je za
izvajanje nalog na tem
področju med šolsko mladino
tolikšno zanimanje.
Naj ob koncu tudi zapiše-
mo, da so v Podlehniku
pripravili ob 35. obletnici
izgnanstva tudi svečano aka-
demijo, na kateri so sodelovali
učenci osnovne šole ,Martin a
Koresa", moški pevski zbor iz
Podlehnika in učenci iz
bratskih republik. Nadvse
prisrčno pa je tudi bilo, ko so
zaplesali ,Jcozaračko kolo" m
se zbrali na kresovanju.
Osnovni šoli , Martin a Ko-
resa" gre za uspelo prireditev
vse priznanje!	F. Golob
Na Potrčevi cesti v Ptuju se je 1. junija ob 17. uri pripetila prometna nez-
goda, v kateri sta bila udeležena voznica osebnega avtomobila Marija
Krajnc in pešec, Momčilo Savič. Krajnčeva je vozila po Gregorčičevem dre-
voredu v smeri proti križišču s Potrčevo cesto, kjer je zavila na desno, pri
tem pa ni dovolj zavila krmila in je zapeljala na levi vozni pas. V tem
trenutku je po Potrčevi pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila. Da
bi preprečil trčenje je vozničin sopotnik prijel za krmilo in ga okrenil v des-
no tako, da je voznica zapeljala na pločnik in zadela pešca Momčila Savica,
ki je dobil lažje telesne poškodbe.
5. junija, ob 14.10 se je na Ormoški cesti v Ptuju pripetila prometna
nezgoda zaradi nenadnega zavijanja v levo voznika kolesa z motorjem,
Stanislava Belšaka. Belšak je vozil proti Spuhlji; pri bencinski črpalki, na
Ormoški cesti je nenadoma zavil v levo in s tem povzročil nesrečo, ker voz-
nik osebnega avtomobila Rudi Vrabl zaradi nenadnega zavijanja nesreče ni
mogel preprečiti.
Vozn ik Jože Gradišnik iz Kidričevega je s kolesom z motorjem vozil iz
Apač proti Kidričevemu. Pri hišni številki 81 je zaradi vinjenosti zapeljal na
levo stran cestišča. Vozil je po neutrjeni bankini 6 m in nato padel ob rob
cestišča. Pri padcu se je hudo telesno poškodoval. Tudi pri njem je obstajal
sum, da je vozil pod vplivom alkohola, zato je bil odrejen odvzem krvi. Ne-
sreča se je pripetila 6. junija ob 22.30.
ŽEPARNADELU!
Uprava javne varnosti v Mariboru je sprožila
; postopek zoper znanega žepaija, doma iz Ptuja. Svoje
tatvine je izvr^val na območju Ptuja, predvsem pa na
avtobusni postaji in po raznih lokalih v Ptuju. Številni
o^odovanci dosed^ še niso prijavili tatvin, zato UJV
^ Maribor naproša vse, da to store čimprej! Škodne primere
^ prijavite najbližji enoti milice ali pa neposredno na
S upravo javne varnosti v Maribor, Maistrova ulica 2, soba
i št. 310.
s	Iz pisarne UJV Maribor
vreme
do nedelje, 20. junija 1976.
Polna luna bo v soboto, 12.
junija ob 5.15.
NAPOVED: do nedelje, 13.
junija bo lepo in toplejše vreme.
V ponedeljek 14. in v torek 15.
junija bo spremenljivo, vmes
bodo močnejše nevihte m
izdatnejše plohe. V sredo se bo
vreme zboljšalo. Od četrtka, 17.
do sobote, 19. junija bo toplo in
sončno. V nedeljo, 20. junija bo
oblačno. Za tem ponovno
nevihte in spremenljivo vreme.
V tednu od 21. do 27. junija
bo malo sončnih dni.
^^_Alojz Cestni^
Štipendije
na rešetu
Člani skupne komisije podpisnic
samoupravnega sporazuma za
štipendiranje učencev in študentov
v ptujski občini, so dokaj kritično
spregovorili o novem načinu
štipendiranja, po katerem je sedaj
v veljavi štipendiranje iz združenih
sredstev v polnem znesku in
dopolnilno ob kadrovskem
štipendiranju in kadrovsko,
štipendiranje v OZD, SIS in skla-
dih.
Sedaj v fazi pred usmerjenim
izobraževanjem, ko dajemo
štipendijski politiki pomembno
vlogo v nalogah uresničevanja
usklajenosti izobraževanja in
kadrovske politike, se močneje kot
kdajkoli doslej javljajo ,,luknje" v
sistemu 0,5- odstotnega odlivanja
sredstev. Jasno je, da ta sistem ob
že predvideni in realizirani
valorizaciji ne bo ,.vzdržal". Tako
so člani komisije soglašali, da je
potrebno nujno poiskati
primernejša merila za dodeljevanja
štipendij, ki pa bodo ,,pometla" z
vsem negativnim, predvsem pa
odpravila taka merila, ki so še
vedno dopuščala dodelitev
štipendije tistim, ki do nje niso bili
upravičeni.
Sredstva za izplačilo štipendij so
trenutno skopo odmerjena, v tej
zmedi pa je dejansko oškodovan
učenec ali študent. Trenutno je na
voljo okrog 29 milijonov dinarjev,
potrebnih pa je okrog 100 milijo-
nov dinarjev za izplačilo štipendij
vsem štipendistom, teh je okoli
1500 v občini. Pred komisijo se
postavlja težka naloga: Komu
izplačati štipendijo, komu ne. Za
odločitve glede tega ni odgovorna
le komisija, temveč vsa družbena
skupnost.
Komisija je prav tako skrbno
ugotavljala nezadosten odziv
delovnih organizacij, neodgovoren
odnos do razpisa teh štipendij, ka-
že že podatek, da so kadrovske
štipendije v tem letu razpisale le
štiri delovne organizacije. Ce
nakažemo še, da je naše gospodar-
stvo deficitarno glede strokovnega
kadra, je komentar odveč.
Kadrovski programi pa so velika
neznanka. Vprašanje je, kako bo-
mo realizirali zastavljene plane, če
ne razpolagamo s planom potreb
ustreznega kadra in niti ne
razpisujemo kadrovskih štipendij.
Usmerjeno izobraževanje potre-
buje nujno povezavo z združenim
delom. Ce tega ne bomo dosledno
uresničevali, se nam bo število
suficitarnega kadra še povečavalo.
Na čigavo škodo? Učni programi
se bodo morali prilagoditi zahte-
vam gospodarstva, gospodarstvo
pa mora biti pokazatelj potreb.
Tu je torej treba iskati skupen
jezik med združenim delom in
vzgojno-izobraževalnimi institu-
cijami.
K,ako bomo v prihodnje vodili
kadrovsko štipendiranje v ptujski
občini, pa bi naj že delno ali v
celoti nakazal jutrišnji sestanek
skupne skomisije podpisnic
samoupravnega sporazuma z vodji
kadrovskih služb v delovnih
organizacijah. Seje se bo udeležil
tudi politični vrh ptujske občine.
MG
Ptujske
toplice
kmalu
odprte
Letošnje muhasto in razmeroma
hladno vreme je precej oviralo
izvajalce del pri gradnji letnega
olimpijskega' bazena, zavleklo pa
je tudi začetek kopalne sezone in
s tem uradno odprtje Turistično
gostinskega centra v Ptuju, ljudsko
- Ptujskih toplic.
Sedaj 50 dela v glavnem
končana in upamo, da siabo
vreme ne bo vpUvalo na odprtje
kopališča, ki je napovedano za v
soboto 12. junija, to je
pojutrišnjem. Iz „Naše poti"
povzemamo zagotovilo, da bo
imela termalna voda v rekreacij-
dcem in otro^cem bazenu 30
stopinj C, v olimpijskem bazenu
pa zaradi velike količine vode le
25 stopinj, dočim bo v zimskih
bazenih toplota vode nad 35
stopinj C. Poudariti je treba, da bo
navedena temperatura v vseh
bazenih stalna in ne bo prihajalo
do večjih nilianj, kot je to bil
primer lani.
ff
Pogled na Ptujske toplice iz zraka. Olimpijski bazen (desno)
oblagajo s keramiko
Foto: I. Ciani
TGA Kidričevo
Za pomladitev vrst ZK
Člani OO ZKS v TOZD glinice
so se sestali na svojem rednem se-
stanku in obravnavali program jav-
ne razprave o zakonu o združenem
delu. Določili so tudi svojega pred-
stavnika, ki bo poleg štirih članov
ostalih DPO tvoril odbor za organi-
zacijo in potek javne razprave, ki
bo tekla izključno po sindikalnih
skupinah. Na ta način bo omogoče-
na konkretna razprava in
sodelovanje vsakega člana delovne
skupnosti.
V nadaljevanju so komunisti v
tej TOZD razpravljali o pripravah
na razpis referenduma za gradnjo
šolskega prostora in o razpisu jav-
nega posojila za ceste. V obeh pri-
merih so po daljši razpravi člani
OO ZKS v glinici obe akciji podprli
in sklenili, da morajo vsi komunisti
iti v enotno akcijo in drugim
članom kolektiva objasniti pomen
takih akcij, ki nam vsem skupaj
edino koristijo, saj moramo skrbeti
za šolanje ter bivanje naših otrok
kot tudi otrok naših zanamcev, da
se bodo resnično imeli kje šolati in
za to imeli tudi vse ustrezne pogoje.
Povsem enako pa velja tudi za po-
sojilo za gradnjo magistralnih in re-
gionalnih cest, v katerem bi naj re-
snično sodelovali vsi občani naše
občine. To še posebej velja za
delovno organizacijo TGA Kidri-
čevo za vse njene TOZD.
Spregovorili so tudi o
dosedanjem načinu strokovnega
izobraževanja družbeno-političnih
in samoupravnih delavcev ter meni-
li, da je to treba podpreti in izvajati
vendar bi naj v prihodnje take in
podobne seminarje opravljali
doma. Sedanji se namreč izvajajo v
Moravskih toplicah, ki so sicer
lepe, so pa zato stroški precej višji.
Ob koncu sestanka so konkretno
obravnavali govore tovariša Tita in
o tem dali svoje predloge, kako na-
loge objasniti tudi ostalim
delavcem v TOZD. Na sestanku so
še evidentirali tri nove člane za
sprejem v ZK. Vsi komunisti v
TOZD glinice so za vse večjo
pomladitev organizacije, kar mora
biti nenehna skrb v.seh dosedanjih
članov, kampajnskih akcij pri tem
ne sme biti!
F. Meško
RODILE SO:
Danica Aracki, Rogozniška 24
- Denisa; Milka Stražišnik,
Pleteije 3 - Petro; Tatjana
§trafela, Cinl Metodov dr. 7 -
Aljoša; Frančiška Jus, Lešje 41 -
dečka; Veromka Lovrenčič, Vi-
tomarci 39 - Brigito; Marija
Kukovea Rotman 20 - dečka;
Majda Segula, Muretmci 66 -
dečka; Marta Vičar, Strejaci 8 -
deklico; Alojzija Flajšman, Vin-
tarovci 33 - Zdenko; Jožefa Holc,
Zagorci 81 - Darjo; Katica Vršič,
Gerečja vas 7 - Boštjana; Terezija
Tibaut, Babinci 49 - Zlatka;
Marica Petrovič, Pohorje 11 -
Anito; Majda Drevenšek, Soviče
19/s - deklico; Ljudmila
Kukovec, Bratislavci 28 - dečka;
Jožefa Zupane, Breg 26 -
Milielco; Ivanka Toplak,Trnovska
vas n. h. - Vesno; Hilda Hlebec,
Lača ves 13 - dečka; Lidija
Cuček, Vitomarci 65 - deklico;
Manja Berghaus, Potrčeva 16 -
dečka.
POROKE'
Branko Prezelj, Velenje, Kersni-
kova 3 in Sliva Segula, Podvinci
5 l/a; Franc Vičar, Dravska ul. 3
in Antonija Majhne, Dravska ul. 3;
Anton Ivančič, Popovci 25 in
Majda Rojko, Krčevina pn
Vurberku 83; Ludvik Vognnec,
Strezetina 1 in Majda Simenko,
Cunkova 6; Slavko Princi, Sela
26/a in Manja Ferčec, Cankarjeva
6; Jožef Brezinšek, Zakl 25 in
Angela Babosek; Podlehmk 6/a;
Stanislav Kozel, Tržeč 44 in
Ehzabeta Krajnc, Destermk 56.
UMRLI SO:
Herman Javornik, Štuki 28, roj.
1915, umrl 31. maja 1976;Manja
Jazbec, Žetale 12, roj. 1920,
umrla 31. maja 1976; Albina
Planine, Zagrebška 28, roj. 1910,
umrla 31. maja 1976; Marija
Segula, Gorca 10, roj. 1910, umrla
1. junija 1976; Karlo Rožič,
Vuzmetind 37, roj. 1915, umrl 1.
junija 1976; Senta Rajh, Senik 4,
roj. 1942, umrla 1. junija 1976;
Edvard Sernc, Volkmeijeva 10,
roj. 1901, umri 1. junija 1976;
Marija Cvetko, Cufarjeva 5, roj.
1901, umrla 3. junija 1976; Vera
Cipot, Kidnčevo 38, roj. 1925,
umrla 4. junija 1976; Jožef Žuran,
Budina 25, roj. 1900, umrl 2.
junija 1976.
tednik izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni i
urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in upra- I
va: telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za
tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiskg I
Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Skupščine Dbčine Ruj
GRADIVO
za 21, sejo zborov skupščine
občine Ptuj
Ptuj, junija 1976
VSEBINA:
1.	Ocena gospodarskih gibanj v prvih mesecih leta 1976 v občini
Ptuj
2.	Poročilo o delu za leto 1975
—	Sveta skupnosti podravskih občin
—	Družbenega pravobranilca samouprav^anja v Mariboru
—	Postne milice v Ptuju
Občinskega javnega tožilstva
—	Občinskega sodišča
—	Občinskega sodišča za prekine
—	Občinskega javnega pravobranilstva
—	Službe pravne pomoči
3.	Predlog odloka o zaključnem računu proračuna in rezervnega
sklada za leto 1975.	®
4.	Predlog odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in
poprečnih stroSdh komunalnega urejanja stavbnega zemljišča
5.	Predlog o združitvi dela naselja Ložina z nasejem Velika
Vamica
6.	Predlog sklepa o razdelitvi sredstev za funkcionalno dejavnost
kn^ev^ skupnosti za leto 1976
7.	Osnutek družbenega dogovora o uresničevanju družbene
samozaščite v občini Ptuj
8.	Predlog odloka o sprememU in dopohiitvi odloka o posebnem
občinskem davku od proizvodov in od plačil za storitve v
občini Ptuj
9.	Delegatska vprašanja in odgovori
PRILOGA TEDNIKA
10. JUNIJ — STRAN 5
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj o gospodarskih gibanjih v prvih mesecih leta 1976 in o izvajanju Resolucije
o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v letu 1976
Gospodarska gibanja v prvih mesecih letošnjega leta kažejo
na razmeroma ugodne tendence razvoja na posameznih pod-
ročjih. Ocenjujoč ta gibanja na podlagi statističnih podatkov
lahko ugotovimo, da se usmeritev Resolucije o družbeno-eko-
nomski politiki in razvoju občine v letu 1976 v posameznih
točkah uspešno izvajajo.
Industrijska proizvodnja v prvih štirih mesecih, brez pro-
izvodnje tovarne glinice in aluminija, kaže ugodno rast. Po-
datek o proizvodnji tovarne glinice in aluminija, zaradi spre-
menjene metode poročanja ni zanesljiv, obseg proizvodnje tega
podjetja pa pomembno vpliva na skupne rezultate proizvodnje
v občini. Zato lahko pride, po zagotovitvi realnih podatkov o
obsegu proizvodnje tega podjetja, do spremembe skupnega ka-
zalca rasti industrijske proizvodnje v prihodnjih mesecih.
Posebno ugoden je podatek o rasti industrijske proizvodnje
v občini, če ga primerjamo s kazalci v republiki in celotnem
narodnem gospodarstvu, kjer je osnovni problem letošnjih te-
kočih gospodarskih gibanj prav v upadanju rasti proizvodnje.
Vendar pa ugotavljamo, da se je povečan obseg proizvodnje
v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela odrazil
v povečanju obsega zalog, kar pa v globalu ne presega po-
rasta zalog v merilu celotnega slovenskega gospodarstva.
Izvršni svet predlaga, da temeljne organizacije združenega
dela bolj kot doslej svojo proizvodnjo tržno usmerjajo in pri-
lagajajo popraševanju. V pogojih sedanjega plačilnega in ob-
računskega sistema zaloge ne morejo biti dolgoročna orienta-
cija.
Glede na razmeroma umirjeno rast zaposlovanja v indu-
striji v prvih mesecih letos in upoštevajoč proizvodne rezul-
tate, ugotavljamo ugodne rezultate v rasti produktivnosti v
industrijski proizvodnji.
Tudi na nekaterih drugih gospodarskih področjih v občini
— trgovini, gostinsko-turistični dejavnosti, prometu, kažejo
statistični podatki ugodnejša gibanja od poprečnih v republiki,
čeprav je dinamika rasti počasnejša od preteklega leta, med-
tem ko v gradbeni dejavnosti precej zaostajamo za republi-
škimi dosežki.
Na področju zaposlovanja je po podatkih za prve mesece
zabeležena visoka stopnja rasti, primerjalno z enakim obdob-
jem lanskega leta. Ce pa primerjamo stanje zaposlenih ob
koncu lanskega leta in ob koncu marca letošnjega leta, ugo-
tovimo, da je število zaposlenih v treh mesecih letos poraslo
le za 0,5'®/«. Število nezaposlenih prijavljenih pri skupnosti za
zaposlovanje se je v tem obdobju močno povečalo (za 12 <"/0).
Izvozno uvozna gibanja v občini so pozitivna, izvoz se po-
večuje nad predvidenim in močno presega lanskoletni izvoz
istega obdobja, uvoz pa se znižuje in je pod predvidenim ob-
segom, kar ima z vidika izvozno uvoznih razmerij vsekakor
pozitivno stran, z vidika zagotavljanja nemotene proizvodnje
posameznih delovnih organizacij pa negativne.
V prvih mesecih letošnjega leta beležimo v SR Sloveniji
dokaj umirjeno gibanje cen, kar je posledica administrativnih
ukrepov, ne pa rezultat dejanskih sprememb v strukturi go-
spodarstva. Umirjajo se'zlasti cene proizvajalcev industrijskih
proizvodov kot posledica restriktivne politike cen. Tako ostro
zadrževanje cen ob naraščajočih proizvodnih stroških bo vpli-
valo na poslabšanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva.
Življenjski stroški so v porastu, kar povzroča nadaljnje pri-
tiske na rast osebnih dohodkov in na ponovno poslabšanje
odnosov v razporejanju čistega dohodka v škodo sredstev za
širitev materialne osnove združenega dela. Zato je od tega,
kako bomo v prihodnjih mesecih uspeli obvladati rast življenj-
skih stroškov v veliki meri odvisna uresničitev bistvene po-
stavke resolucije, tj. hitrejše povečanje sredstev reprodukcije.
Glede na to bo morala občina nadaljevati z restriktivno
politiko na področju cen, ki so v njeni pristojnosti. Zlasti bo
morala vplivati na gibanje cen tistih storitev, ki pomenijo po-
sebno postavko v okviru življenjskih stroškov, da bi se na ta
način vsaj delno kompenziral porast cen kmetijskih proiz-
vodov.
Likvidnost gospodarstva in banke se povezano z zakonom
o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev v
prvem trimesečju letos izboljšuje, kar dokazuje tudi stanje
sredstev na žiro računih ob koncu trimesečja. Sicer tudi v pre-
teklem letu v likvidnosti gospodarstva ni bilo večjih težav
Vendar pa se bo morala povečana likvidnost gospodarstva od-
raziti na se večji gospodarski dejavnosti, kajti šele na tej osno-
vi lahko pričakujemo v občini večjo gospodarsko rast in sta-
bilnost.
Glede na slabe poslovne rezultate nekaterih temeljnih or-
ganizacij združenega dela po zaključnih računih za leto 1975
(LES, TVI Majšperk, KONUS Majšperk) in poslabšani položaj
posameznih TOZD s področja kovinsko predelovalne industrije
in gradbeništva, bo izvršni svet posvečal posebno skrb in te-
koče spremljal njihove poslovne rezultate.
Izvršni svet nadalje ugotavlja, da so v tem obdobju močno
porasla izplačila za osebne dohodke. S tem se je neto izplačani
osebni dohodek na zaposlenega v občini zelo približal popreč-
nemu osebnemu dohodku v republiki.
Glede sistema delitve osebnih dohodkov izvršni svet meni,
da se morajo v organizacijah združenega dela uveljavljati
takšni sistemi delitve osebnih dohodkov, ki bodo zagotavljali
delitev po delu ter upoštevali zlasti zahtevnost dela, odgovor-
nost pri delu, pogoje, pod katerimi delavec dela, delovni uči-
nek, prihranke, dosežene pri delu In izrabi delovnega časa, z
novatorstvom in racionalizacijo, kar je eden od pomembnih
pogojev za dvig produktivnosti dela.
Podpisniki samoupravnih sporazumov se morajo ravnati po
določbah resolucije in družbenega dogovora o razporejanju
dohodka v letu 1976.
Na področju skupne porabe je rast sredstev samoupravnih
interesnih skupnosti, ki izvirajo iz bruto osebnega dohodka
sicer višja od planirane, vendar pa glede na to, da sredstva
solidarnosti še ne pritekajo v dogovorjenem obsegu, izdatki
interesnih skupnosti niso presegli dovoljenih okvirov. Tako
se v globalu skupna poraba giblje v okviru dovoljenega ob-
sega. Izstopa le področje izobraževanja z najvišjo realizacijo
letnega dovoljenega obsega.
Na področju splošne porabe je .pritok sredstev pod predvi-
denim obsegom za to obdobje.
Z resolucijo o politiki družbeno-ekonomskega razvoja SR
Slovenije v letu 1975 je bila predvidena rast družbenega pro-
izvoda z indeksom 131. Na tej osnovi in v skladu z ekonomsko
politiko je bila predvidena tudi rast sredstev samoupravnih
interesnih skupnosti z indeksom 128. Vendar pa je družbeni
proizvod v letu 1975 zaostajal za predvidevanji, v zvezi s tem
pa bi tudi dohodki samoupravnih interesnih skupnosti na pod-
ročju družbenih dejavnosti ne smeli rasti hitreje, kot je to
dopuščalo z resolucijo opredeljeno razmerje, ki je predvidevalo
za 10 "/o počasnejšo rast skupne porabe, kar pomeni, da bi do-
hodki samoupravnih interesnih skupnosti lahko porasli v glo-
balu le z indeksom 120,8. Upoštevajoč dejansko rast družbe-
nega proizvoda je tako okvir dovoljene skupne porabe v me-
rilu republike za 5,4'»/» presežen.
Stališče Izvršnega sveta SR Slovenije je, da je treba spo-
štovati z resolucijo postavljena razmerja, vendar obenem me-
ni, da je treba zaradi ostalih gibanj, ki niso sledile začrtani
družbeno-ekonomski politiki (življenjski stroški, osebni, do-
hodki, materialni stroški) upoštevati vpliv takšnih gibanj tudi
pri ocenjevanju skladnosti skupne porabe z rastjo družbenega
proizvoda, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi realizacijo
programov samoupravnih interesnih skupnosti glede na kvali-
teto in kvantiteto izvršenega dela. Samoupravne interesne
skupnosti so dolžne poračunati te presežke V breme planiranih
sredstev za leto 1976, upoštevajoč pri tem kot korektiv zgoraj
navedena gibanja.
Uresničitev te naloge v samoupravnih interesnih skupno-
stih bosta zagotovila, na podlagi posebne metodologije, repu-
bliški in občinski koordinacijski odbor za razporejanje do-
hodka.
V zvezi s tekočimi gospodarskimi gibanji so samoupravne
interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, dolžne
sprejeti ukrepe za prilagajanje gospodarskim gibanjem, ki mo-
rajo temeljiti na racionalnejšem poslovanju, izkoriščanju no-
tranjih rezerv in varčevanju, na reviziji programov, skladno
z gibanji v gospodarstvu in na ponovni, še ostrejši selekciji
prioritetnih nalog kot tudi skrajno racionalni politiki zapo-
slovanja.
Izvršni svet opozarja vse odgovorne nosilce družbeno-eko-
nomskega razvoja v občini, da je leto 1976 prvo leto uresni-
čevanja srednjeročnega družbenega plana občine, ki postavlja
pred nas vse zahtevne naloge. Zato jih je potrebno v skladu
s programskimi zasnovami sproti uresničevati.
Ptuj, maj 1976	, . .
Izvršni svet
Skupščine občine Ptuj
STRAN 4 — 10. JUNIJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
§t. 30-6/76-1
OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ V PRVIH MESECIH
LETA 1976 V OBCINI PTUJ
UVOD
Gradivo ima namen dati informacijo o sedanjem gospodar-
skem položaju v občini Ptuj z vidika uresničevanja globalnih
postavk Resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju
občine za leto 1976.
Vendar je pri obravnavi in oceni rezultatov potrebno upo-
števati, da je obdobje treh mesecev dokaj kratko obdobje za
zanesljivejše ocene razvoja do konca leta, ker je možnost ve-
likih odstopanj od stvarnih tendenc v razvoju zaradi vpliva
neregularnih in slučajnih sprememb.
Gradivo prikazuje globalni razvoj gospodarstva ter skupne
in splošne porabe v prvih mesecih letošnjega leta. Ocena go-
spodarskih razmer je izdelana na osnovi podatkov Službe
družbenega knjigovodstva in uradnih podatkov statistične
službe oddelka za finance in planiranje Skupščine občine Ptuj.
Gospodarska gibanja v prvih mesecih leta 1976 kažejo, da
se nadaljujejo osnovne tendence v razvoju, značilne za drugo
polletje lanskega leta. Hkrati pa so močno prišli do izraza
vplivi sprejetih ukrepov na nekaterih področjih, zlasti na pod-
ročju cen. zunanje trgovinske menjave in na področju finanč-
nega poslovanja z družbenimi sredstvi in obračunavanja do-
hodka.
V prvih mesecih letošnjega leta je za gospodarski položaj
na nivoju republike in širšem gospodarskem prostoru značilno
zaostajanje industrijske proizvodnje, kar pa ne velja za obseg
proizvodnje v naši občini, kjer so delovne organizacije proiz-
vedle za 8.7 " o več kot v enakem obdobju lani, ter s tem do-
segle z resolucijo predviden obseg proizvodnje. Za navedeno
obdobje je nadalje značilno upadanje reproduktivne sposobno-
sti kot posledica slabših poslovnih uspehov združenega dela.
S takimi tendencami v gospodarskih gibanjih so ogrožene tudi
postavke, sprejete z Resolucijo o družbeno ekonomski politiki
in razvoju SR Slovenije, v določeni meri tudi razvoj občine,
prav tako lahko vpliva na predvideni srednjeročni razvoj.
Tako oceno gradimo na naslednjih ugotovitvah:
—	industrijska proizvodnja v SR Sloveniji ni v skladu s
smernicami resolucije;
—	kot posledica nezadostnega povpraševanja na domačem
trgu, ki ga ni bilo mogoče nadomestiti s povečanjem prodaje
na tujih trgih, ostajajo zaloge nekaterih izdelkov neprodane;
—	produktivnost dela na področju republike je v upadanju,
medtem ko zaposlenost še vedno narašča;
—	izplačila za investicije za osnovna sredstva sicer na-
raščajo, vendar le-teh ne spremlja ustrezna investicijska ak-
tivnost;
—	tudi izplačila za osebne dohodke so se močno povečala;
—	izboljšuje se likvidnost gospodarstva, pozitivne tendence
se kažejo tudi v tendenci upadanja rasti cen, kar pa je posle-
dica predvsem ukrepov tekoče ekonomske politike;
—	priliv sredstev samoupravnih interesnih skupnosti (skup-
na poraba) po začasnem financiranju sicer prekoračuje pred-
viden priliv; glede na celotni priliv sredstev, ker sredstva iz
solidarnosti še vedno ne dotekajo, pa njihov obseg ne pre-
koračuje planiranega.
Fizični obseg industrijske proizvodnje je v prvih treh me-
secih dosegal 8,7"/o povečanje v primerjavi z lanskim enakim
obdobjem, kar pomeni, da dosedanja dinamika obljublja za
letos načrtovanih 9 "/o.
Zmanjšan obseg industrijske proizvodnje je zabeležen v
tovarni glinice in aluminija, kjer je TOZD Aluminij zmanjšal
proizvodnjo Al-legur za 23 "/'o in proizvodnjo anodne mase za
46 ' I. Obrazložitev za takšno stanje je v zmanjšanju prodaje
oz. povpraševanja po njihovih izdelkih (visoke cene). Indu-
strija brez TGA Kidričevo je povečala fizični obseg industrij-
ske proizvodnje za 10,7«/o. Tovarna glinice in aluminija zavze-
ma v celotnem fizičnem obsegu 41,8° o.
Najugodnejšo rast proizvodnje je dosegla proizvodnja v
Tovarni volnenih izdelkov — z indeksom 153,0 zaradi povečane
proizvodnje artikla »česana volnena preja«, ki jo v lanskih
treh mesecih niso proizvajali v polnih zmogljivostih. Tudi v
KONUSU, TOZD Konfekcija Majšperk, so dosegli spodbudno
rast proizvodnje — indeks 135, kar pripisujejo povečanemu
številu zaposlenih. Občutno se je povečala proizvodnja usnje-
nih in krznenih oblačil — za 57 ®/o.
Tudi v opekarni Zabjak je z indeksom 132 zabeležena ugod-
na rast proizvodnje zaradi močnega povečanja proizvodnje
luknjičaste opeke. V letošnjih treh mesecih pa je v proizvod-
njo vključena tudi proizvodnja okenskih in vratnih prelad, ka-
terih v lanskem enakem obdobju podjetje še ni proizvajalo.
Zadovoljiv obseg proizvodnje so dosegli še v: Perutnini,
TOZD Mesna industrija (indeks 125), Perutnini, TOZD Tovar-
na krmil (indeks 117), v Tovarni avtoopreme (indeks 114), v
Sigmi (indeks 113), TOZD Pekatin — obrat mlin (indeks 116),
KK TOZD Mlekarna (indeks 110).
Pod lansko ravnijo so proizvajali v živilski industriji v
TOZD Petovia z indeksom 77, zaradi padanja povpraševanja
po njihovih proizvodnih artiklih. Do zmanjšanja proizvodnje
je prišlo tudi v TOZD Elektroproizvodi — sedaj obrat Elektro-
kovine Maribor zaradi ukinitve kooperacije ob priključitvi k
Elektrokovini.
Razmerje med stopnjo fizičnega obsega industrijske proiz-
vodnje (108,7) in stopajo rasti zaposlenih v industrijski proiz-
vodnji (101,0), v prvem tromesečju nam pove, da se je pro-
duktivnost na področju industrije povečala za okoli 7 indeks-
nih točk.
Negativni pojavi, ki so spremljali industrijsko proizvodnjo,
so v glavnem naslednji:
—	fiksirane cene nekaterim proizvodom, ki predstavljajo
npr. v Sigmi največji delež v realizaciji,
—	skokovit porast cen nekaterim domačim in tujim repro-
dukcijskim materialom,
—	zakasnele dobave repromateriala,
—	problem manjkajočih trajnih obratnih sredstev,
—	visoke proizvodne cene naših proizvodov in s tem ne-
konkurenčnost na tržišču,
—	storniranje ali zmanjševanje naročil v zvezi s prehodom
na nov način plačevanja med uporabniki družbenih sredstev.
Zaloge industrijskih proizvodov so bile v primerjavi z lan-
skim marcem za 16 "/o višje; brez Tovarne glinice in aluminija
so se zmanjšale za 47'"/o, na zmanjšanje je v glavnem vplivala
Perutnina.
Opekarna Zabjak je imela ob koncu marca skoraj lO-krat
večje zaloge kot pred letom dni, kar pa je sezonskega značaja.
Predvidevajo, da se bodo v naslednjih mesecih zaloge znižale
na normalno višino.
Na področju živilske industrije so se zaradi zmanjšanega
povpraševanja v TOZD Petovia povečale zaloge za 169 ®/o, v
TOZD Intes — Obrat mlin so se povečale za 6,5 °/o medtem, ko
je TOZD Mlekarna zmanjšala zaloge za 24 ®/o in Perutnina za
60 <>/0. V Konusu, TOZD Konfekcija Majšperk, so bile zaloge
višje za 61 ®'o. Za to je vzrok slaba kvaliteta izdelkov, katerih
tršišče ni sprejelo.
Na področju tekstilne industrije so se povečale zaloge v
TOZD Delta — indeks 128, medtem ko so v TVI Majšperk za-
loge zmanjšali na 64 ^'/o zalog v lanskem enakem obdobju.
Tovarna glinice in aluminija je povečala skupne zaloge za
133 »/o. K naraščanju zalog so pripomogle izredno visoke pro-
izvodne cenfe, ki onemogočajo konkurenčnost na tržišču.
Na področju kovinske industrije je Tovarna avtoopreme
povečala zaloge za 31 ®/o, v Sigmi pa so skupne zaloge zmanj-
šali na 88 "/o v primerjavi z lanskim marcem.
Manjše zaloge kot v lanskem obdobju so bile zabeležene še
v Lesu, TOZD Lesna industrija — indeks 78.
Blagovni promet na debelo in drobno je bil v prvih me-
secih za 18®/o večji kot pred letom.
Promet v trgovini na drobno po tekočih cenah se je po-
večal za 10®/o (v SRS za 8<'/o); realni obseg prometa pa je bil
ob 14,6-odstotnem porastu cen v trgovini na drobno za 4,4
indeksne poene nižji kot v lanskem tromesečnem obdobju (v
SRS za 6 »/o).
Podatki o cenah v trgovini na debelo in drobno so začasni
(Statistični pregled št. 5).
Na tako nizek indeks sta močno vplivali dve trgovski pod-
jetji in to: Trgovsko podjetje Merkur, ki je v letošnjih treh
mesecih povečalo obseg blagovnega prometa na drobno za 2 in-
deksna poena (v lanskih treh mesecih indeks 126,3) in Mer-
cator, TOZD Panonia le za 4,6 "/o indeksne poene (v lanskih
treh mesecih indeks 142,9).
Na trgovino na debelo odpade 58 °/o skupnega blagovnega
prometa. Nominalno se je povečal za 240/0 (v SRS za 9®/o); ob
6,2"/o povečanju cen v trgovini na debelo je bil realni obseg
blagovnega prometa na debelo za 17"/o višji kot v lanskih treh
mesecih.
Iz razpoložljivih podatkov statistične službe je razvidno, da
so zaloge v trgovini na drobno višje za 6'»/o, v trgovini na de-
belo pa približno za 1 "/0. Podatki dokazujejo, da se zaloge tako
v trgovini na drobno kot v trgovini na debelo v primerjavi z
lanskimi tremi meseci niso bistveno povečale.
Organizacije združenega dela s področja trgovine so se v
letošnjih treh mesecih srečevale s številnimi problemi, ki so
povzročali slabšo preskrbo tako organizacij združenega dela,
kot slabo preskrbo prebivalcev. Zmanjšuje se aktivna vloga
trgovine kot povezave med proizvodnjo in potrošnjo, saj po-
manjkanje trajnih obratnih sredstev vpliva na zniževanje ob-
sega zalog in manjše nabave v trgovini.
Skupna izplačila za investicije v osnovna sredstva v le-
tošnjih treh mesecih so po podatkih Službe družbenega knji-
PRILOGA TEDNIKA
10. JlJNIJ 1976 — STRAN 5
govodstva znašala 90,595.000 dinarjev ali 34 Vo več kot pred
letom.
Viri izplačil za investicije v osnovna sredstva:
Delež sredstev organizacij združenega dela v skupnih iz-
plačilih za investicije v osnovna sredstva je predstavljal 59,7 "/o,
kar je za 13 indeksnih točk več kot v lanskem enakem ob-
dobju.
Največja lastna udeležba je zabeležena v industriji s 73Vo
deležem, sledi kmetijstvo s 67 »/o in trgovina z gostinstvom
s 25"/o deležem; v gradbeništvu in prometu je zabeležena iz-
ključna lastna udeležba.
Delež bančnih sredstev porabljen za investicije v osnovna
sredstva pa se je v primerjavi z lanskimi tremi meseci zmanj-
šal za 9 "/o in je v skupnih investicijah znašal 34,484.000 din.
V višini 20,667.000 din so bila razdeljena sredstva za gospodar-
ske investicije, 13,817.000 din pa so znašali krediti za stano-
vanjsko izgradnjo.
46'"/n vseh bančnih sredstev je dobila stanovanjska komu-
nalna dejavnost, na industrijo je odpadlo 23 "/n bančnih sred-
stev ter na kmetijstvo 15 "/o; trgovina je dobila 14'»/o vseh
bančnih sredstev, 1 "/o pa odpade na ostale dejavnosti.
Po področjih odpade največji delež skupnih investicijskih
sredstev na industrijo v znesku 31,826.000 dinarjev ali 35 " o
vseh investicijskih vlaganj medtem, ko stanovanjsko-komu-
nalna dejavnost kot drugi največji uporabnik investicijskih
sredstev zajema 22,261.000 dinarjev ali 24 «/o vseh sredstev. Ne-
koliko manj investicijskih sredstev kot v stanovanjsko komu-
nalno dejavnost je bilo vloženo v kmetijstvo v višini 16,611.000
dinarjev ali 22 "/o manj kot v lanskih treh mesecih.
Princip zajemanja podatkov je po organizacijah združenega
dela, ki imajo odprt žiro račun pri Službi družbenega knjigo-
vodstva, to se pravi po osnovni dejavnosti, ki jo podjetje
opravlja in ne po čistih dejavnostih.
V obravnavanem obdobju je značilna izredna investicijska
dejavnost. Kljub zaostritvi predpisov v zvezi z zagotovitvijo
sredstev in zavarovanjem plačil se je predračunska vrednost
investicij v teku na dan 31. 3. 1976 v primerjavi z lanskim
enakim obdobjem povečala za 56 "/o.
Skupna predračunska vrednost investicijskih vlaganj je
znašala 495,215.000,din; 81,7 "/o se nanaša na 23 objektov, osta-
lih 18,3^/0 predračunske vrednosti pa odpade na 69 investicij-
skih objektov. Zabeležene so bile 5,8»/o prekoračitve skupne
predračunske vrednosti.
Sredstva po investicijskih programih so bila v glavnem
zagotovljena, razen v znesku 17.000 din. Kljub izredno visoki
predračunski vrednosti investicijskih vlaganj ni prišlo do za-
ustavitve del zaradi nezagptovljenih sredstev. Skupno število
zaposlenih je znašalo 14.688 in se je poprečno povečalo za 5,6 ®/o
v primerjavi z lanskimi tremi meseci (resolucija predvideva
5»/o rast), kar pomeni, da se rast zaposlovanja nadaljuje.
Hitreje je zaposlenost naraščala v negospodarskih dejav-
nostih, po stopnji 6,3 ®/o, v gospodarskih dejavnostih pa po
stopnji 5,5 "/o.
Masa skupnih izplačanih neto osebnih dohodkov se je v le-
tošnjih treh mesecih v primerjavi z lanskim enakim obdobjem
povečala za 37,7 "/o. Poprečni mesečni neto dohodek na zapo-
slenega (gospodarstvo in negospodarstvo) je znesek 3.765 di-
narjev in je za 30,5'"/o višji kot v isti dobi lani. V gospodarstvu
je znašal 3.661 dinarjev, v negospodarstvu pa 4.237 dinarjev.
V letu 1975 je bil poprečni neto osebni dohodek v gospo-
darstvu 3.160 din, tako da znaša porast osebnih dohodkov v
gospodarstvu v letošnjih prvih treh mesecih glede na lansko
poprečje 15,9 ®/o, v negospodarstvu pa je znašal 4.086 din in se
je v letošnjih prvih treh mesecih povečal za 3,7 °/o.
Življenjski stroški v SR Sloveniji so se v obdobju letošnjih
treh mesecev povečali za 20,2 "'o, tako da ocenjujemo, da se je
realni osebm dohodek na zaposlenega v občini mnogo povečal
(v republiki za 0,2 »/o — Poročevalec št. 11).
Kljub temu, da osebni dohodki rastejo razmeroma hitro
glede na gibanje celotnega dohodka in produktivnosti dela, je
njihov vpliv na povečanje povpraševanja vse manjši.
Z uvedbo »Zakona o ugotavljanju in obračunavanju ce-
lotnega dohodka« in »Zakona o zavarovanju plačil med upo-
rabniki družbenih sredstev«, je pričakovati bistveno izboljša-
nje likvidnosti celotnega narodnega gospodarstva. Oba zakona
sta medsebojno povezana in soodvisna, saj bo prvi vplival
na finančno likvidnost delovnih organizacij, drugi pa bo pre-
prečil porabo sredstev iz dohodka, ki še niso bila plačana.
Po izvedbi multilateralne kompenzacije v začetku leta, ko
smo v gospodarstvu ptujske občine zabeležili 80® o presežek
terjatev nad obveznostmi, je bilo pobotanih 20,8 ^/o vseh pri-
javljenih obveznosti ali 11,1 ^'o vseh obveznosti po zaključnem
računu.
Stanje upniško-dolžniških razmerij je dokaj neugodno, saj
so znašala sredstva priliva v prvih dveh mesecih iz naslova
terjatev 806 milijonov dinarjev, medtem ko je neporavnanih
obveznosti dolžnikov iz preteklega leta še vedno 9 milijonov
din. Na drugi strani pa so obveznosti ptujskega gospodarstva
do upnikov v glavnem že poravnane, kar vse skupaj postavlja
naše gospodarstvo v neugoden položaj, ker bo moralo sprejeti
menico z zapadlostjo v glavnem 30. 9. 1976.
Gibanje posameznih vrst prejemkov in izdatkov na žiro
računih gospodarskih organizacij za obdobje januar—marec
1976:
str an 6 — 10. ji nij 1976
PRILOGA TEDNIKA
Podatki o osebnih dohodkih in zaposlenih v občini po RAD službi:
Sredstva na žiro računih, ki so najbolj likvidna sredstva, so
ob koncu tromesečja znašala 66.889.000 din, kar je v primerjavi
z lanskim enakim obdobjem za 230 indeksnih točk več (lani so
znašala 20,261.000 din).
Prejemki iz naslova celotnega dohodka oz. plačana realiza-
cija je predstavljala 89" i. skupnih prejemkov gospodarskih
organizacij in so se glede na lansko obdobje povečali za 48°, o.
Največ prejemkov na osnovi celotnega dohodka so imele orga-
nizacije združenega dela s področja trgovine, na katere odpade
36 " o skupnih prejemkov gospodarskih organizacij. Drugo naj-
močnejše področje z vidika višine prejemkov iz naslova ce-
lotnega dohodka je industrija z 31° o deležem, sledi kmetijstvo
s 25 ° o.
Delež plačane realizacije se je v trgovini in industriji manj-
šal na račun povečanega deleža v kmetijstvu; v gradbeništvu,
prometu in obrti je ostal nespremenjen.
Za 6 indeksnih poenov počasneje so se gibala plačila za ma-
terilne stroške, ki so bila v skupnih izdatkih udeležena s 64 » o
in so znašala 1.022,454.000 din; indeks porasta je 142. Nad po-
prečjem v gospodarstvu so se izplačila za materialne stroške
povečala v obrti — indeks 170, v trgovini — indeks 147 in v
kmetijstvu indeks 144.
Plačane pogodbene obveznosti so zaradi sprem.enjenega na-
čma financiranja skupne in splošne porabe narasle za 68 »/n,
zakonske obveznosti pa so se zmanjšale za 14 »/o.
Izplačila za osebne dohodke so se povečala za 44 ° o, osebni
prejemki iz dohodka pa so se znižali za 8 °/o. Zelo visoka rast
izplačil za neto osebne dohodke je zabeležena v kmetijstvu,
indeks 190, in v gradbeništvu — indeks 147. Najnižja izplačila
?a osebne dohodke so bila v trgovini, gostinstvu in obrti, torej
tam, kjer so zabeležena neugodna razmerja med rastjo plača-
ne realizacije in materialnih stroškov. Izplačila osebnih pre-
jemkov v breme dohodka so bila najvišja v gradbeništvu in
obrti; na vseh področjih, razen trgovine in gostinstva, je ugo-
tovljen visok porast osebnih prejemkov v breme materialnih
stroškov.
Za ureditev finančnega poslovanja so si organizacije zdru-
ženega dela pogosto izposojevale oziroma prenašale lastna
izločena sredstva skladov in drugih računov na žiro račun.
Tako so znašala skupna izposojena oziroma prenešena sred-
stva 108,385.000 dinarjev.
Zaradi pomanjkanja sredstev na žiro računih gospodarskih
organizacij je prišlo do blokacij, ki so odraz finančnih težav
delovnih organizacij, katere niso sposobne poravnati dospelih
obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih sodnih sklepov in akceptnih
nalogov. Po stanju 31. 3. 1976 sta imeli dve delovni organizaciji
(Tovarna avtoopreme in Proizvodno podjetje »Olga Meglič«)
blokiran žiro račun v skupnem znesku 7,133.000 dinarjev. V
lanskem enakem obdobju ni bilo blokacij žiro računov v naših
delovnih organizacijah.
V izvozno-uvozna gibanja je vključenih devet delovnih or-
ganizacij, ki so za leto 1976 planirale izvoz v skupni vrednosti
291,737.000 dinarjev, kar pa je 22°/o več od lanskoletne reali-
zacije izvoza. Opozoriti je treba, da lahko pride do sprememb
planov izvoza kakor tudi uvoza, ker še plani o obsegu izvoza
in uvoza v nekaterih delovnih organizacijah niso dokončno
sprejeti.
Skupni izvoz je bil v prvem tromesečju dosežen v vredno-
sti 82,202.000 dinarjev. S tem je bil skupni letni plan izvoza
dosežen v višini 28" «. Glavni izvoznik je TGA Kidričevo, na
katero odpade 80 ° o skupnega planiranega izvoza v letu 1976.
V letošnjih treh mesecih je Tovarna glinice in aluminija iz-
vozila svojih proizvodov v vrednosti 70,856.000 din, kar pred-
stavlja 30°/o letnega plana izvoza podjetja. Na ostalih osem
delovnih organizacij odpade 20 "/o planirane vrednosti izvoza.
Brez podatkov o izvozu podjetja Les so ta podjetja dosegla le
19 » o letnega plana izvoza.
Uvoz, ki so ga planirale delovne organizacije v letu 1976,
je za tri indeksne točke višji od planiranega izvoza in bo po
predvidevanjih znašal 300,465.000 dinarjev. Polovica planira-
nega uvoza odpade na TGA Kidričevo, vendar je kljub temu
izvoz v TGA večji od uvoza za 50%. V treh mesecih so de-
lovne organizacije uvozile v glavnem reprodukcijski material
v vrednosti 44,317.000 din, kar je le 15 »/o predvidenega uvoza
v letu 1976.
Zaradi prekratkega časovnega razdobja je težko dati oceno
o gibanju izvoza in uvoza za celotno plansko obdobje, vendar
bodo za uresničitev smernic resolucije potrebna maksimalna
prizadevanja v tej smeri.
Politika cen v tekočem letu je oblikovana z Resolucijo o
skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije
v letu 1976 in Resolucija o družbenoekonomski politiki in raz-
voju socialistične republike Slovenije ter neposrenih nalogah
v letu 1976 in z Dogovorom o izvajanju politike cen v letu
1976. V smislu omenjenih dokumentov Izvršni svet skupščine
SR Slovenije in Izvršni sveti občinskih skupščin v mejah
svojih pristojnosti z ukrepi zagotavljajo, da rastejo cene po-
časneje kot v preteklem letu.
Zavod SR Slovenije je vsem občinskim skupščinam dostavil
Merila in kriterije za spremembo cen iz pristojnosti občine,
ki so tudi osnovne smernice za izvajanje politike cen v občini
Ptuj.
Naslednja tabela prikazuje gibanje cen v SR Sloveniji v
zadnjih treh letih za obdobje prvih treh mesecev:
Iz podatkov za SR Slovenijo je razvidno, da so cene naj-
močneje naraščale v lanskih treh mesecih, razen cen kmetijj-
skih pridelkov. V prvih treh mesecih letošnjega leta glede na
primerjalna obdobja je bilo povečanje najmanjše; hitreje so
se povečale le cene gostinskih storitev in kmetijskih pridel-
kov.
Tudi rast življenjskih stroškov je bila najvišja v lanskih
treh mesecih in je znašala 25,6 '^/o, medtem, ko je bila v letoš-
njih treh mesecih najnižja — indeks 120,2.
Ugotovitve kažejo na precej bolj umirjeno rast cen v letoš-
njem letu, kar je v skladu s smernicami republiške resolucije,
ki predvideva približno polovico manjšo stopnjo rasti cen pro-
izvajalcev in za okoli tretjino manjšo stopnjo rasti cen na
drobno in življenjskih stroškov kot v poprečju leta 1975.
Gibanje cen v prvih treh mesecih je na splošno ugodno, ven-
dar se moramo zavedati, da je takšno stanje predvsem odraz
restriktivne politike na tem področju, ki bi naj zadržala ceno
na lanskoletni ravni, vsaj do sprejema Družbenega dogovora
PRILOGA TEDNIKA
\0. .^V3N\3 A«»lf> — STRNN 1
O izvajanju politike cen za tekoče leto. Prvi premiki cen se
pričakujejo v drugi polovici letošnjega leta.
Sredstva skupne porabe na ravni občine so v letu 1975 pre-
segle z družbenim dogovorom planirana in dogovorjena sred-
stva za 1,744.000 dinarjev. Ta sredstva so bila imobilizirana in
v letu 1976 upoštevana iz proračuna pri izračunu letnih pri-
spevnih stopenj. Presežki so ustvarjeni pri izobraževalni
skupnosti, kulturni in telesnokulturni skupnosti in spupnosti
otroškega varstva, medtem ko skupnost socialnega skrbstva ni
imela presežka nad dogovorjenim obsegom porabe.
Z Resolucijo o politiki družbenoekonomskega razvoja v letu
1975 v SR Sloveniji je bila predvidena rast družbenega bruto
proizvoda z indeksom 131, dejansko pa se ugotavlja, da je bila
realizacija slabša in da je doseženi indek.s rasti le 121,1. V re-
publiškem merilu dohodki samoupravnih interesnih skupnosti
niso presegli indeksa 128 in so se torej gibali za 10 Vo počasne-
je od predvidene rasti družbenega bruto proizvoda. Glede na
dejansko doseženo rast družbenega bruto proizvoda pa bi ti
dohodki lahko porasli z indeksom 120,8, kar pomeni presega-
nje za 5,4 "Al brez invalidsko pokojninskega zavarovanja. Ob
upoštevanju ostalih gibanj, ki niso sledila začrtani drušbeno-
ekonomski politiki (življenjski stroški, osebni dohodki, mate-
rialni stroški), pa je stališče, da se upošteva tudi vpliv takšnih
gibanj pri ocenjevanju skladnosti skupne porabe z rastjo druž-
benega proizvoda.
Da bi se že med letom 1976 odklanjala razkladja, se pri-
pravlja predlog za spremembo družbenega dogovora o raz-
porejanju dohodkov v letu 1976, s katerim bo zagotovljen na-
čin sprotnega usklajevanja skupne porabe z gospodarskimi
gibanji.
Realizacija dohodkov samoupravnih interesnih skupnosti na
občinski ravni znaša v obdobju januar—april 33,2 Vo dovolje-
nega letnega globala. S tem ostajajo realizirani dohodki v
dogovorjenem okviru, vendar pa je realizacija po posameznih
skupnostih različna, in sicer: izobraževalna skupnost 35,1 » o,
kulturna skupnost 26,1 " o, telesno kulturna skupnost 32,4 " »,
skupnost otroškega varstva 35,2 ®/o in skupnost socialnega
skrbstva 29,1 predvidene porabe za leto 1976. Na tako raz-
lične rezultate realizacije v tem obdobju je vplivala prispevna
stopnja v obdobju začasnega financiranja, kar se bo izravnalo
šele v naslednjih mesecih z obračunsko letno stopnjo prispev-
ka od 1. 4. 1976 dalje.
Ob upoštevanju presežkov dohodkov iz preteklega leta pa
realizacija presega dovoljeni okvir porabe za 2,4" o, saj so
skupni dohodki realizirani že v višini 35,4 Vo letnega dogovor-
jenega globala dohodkov. Pri tem izstopa izobraževalna skup-
nost s 37,2'/o realizacijo dogovorjenega obsega sredstev za leto
1976.
Vzporedno s tem pa je potrebno upoštevati tudi okoliščino,
da sredstva iz solidarnostnega in vzajemnega prelivanja ne
pritekajo v planiranem oziroma dogovorjenem obsegu, zlasti
ne pri skupnosti socialnega skrbstva, tako da se po globalni
oceni dinamika skupne porabe vendarle giblje v okviru do-
voljenega obsega.
Sredstva za splošno porabo (občinski proračun) niso v ob-
ravnavanem obdobju januar—april dosegla planirane dinami-
ke. Štirimesečna realizacija proračunskih dohodkov znaša
27,4"/» letnega dovoljenega obsega. Takšna gibanja z resolucij-
skimi načeli, ki pogojujejo splošno porabo z gospodarskimi gi-
banji, so torej v odvisnosti od doseženih rezultatov gospodar-
jenja. Ker pa so proračunske obveznosti porazdeljene v okviru
proračuna bolj ali manj v okviru enakih dvanajstin, je bilo po-
trebno angažirati tudi sredstva rezerv, tako da smo lahko do-
spele proračunske obveznosti poravnali v smislu določil zakona o
zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev.
Izvršni svet
Skupščine občine Ptuj
St. 020-7 76-1
POROČILO O DELU SVETA SKUPNOSTI PODRAVSKIH
OBCIN V OBDOBJU MAREC 1975 — MAREC 1976
I.
Svet skupnosti podravskih občin se je po izvolitvi prvič
sestal in konstituiral 3. marca 1975. Takrat smo izvolili za
predsednika Sveta skupnosti Norberta JEDLOVCNIKA iz Slo-
venske Bistrice in sprejeli zasnove programa dela Sveta skup-
nosti za tekoče leto.
Ko sedaj po letu dni skušamo združiti in presoditi oprav-
ljeno delo, vsekakor ne moremo mimo pomisleka: ali je moč
v tem času že dovolj poglobljeno in za nadaljnje delo uporab-
no ovrednotiti delovanje te skupnosti. In če je tak pomislek
vsaj deloma upravičen, pasta hkrati tudi upravičena spoznanje
in trditev: da je pa v tem času že mogoča vsaj približna pre-
soja: v koliki meri se pričakovanja, ki smo jih izražali ob usta-
novitvi tega telesa, tudi izpolnjujejo. In ne samo to. Enoletna
praksa nam nudi dovolj možnosti za konceptualizacijo nadalj-
njega delovanja Sveta skupnosti in sploh medobčinskega sode-
lovanja v regiji, hkrati pa tudi dragocene izkušnje za konkret-
no programiranje tega dela.
Kakorkoli že, v tem letu je medobčinsko sodelovanje v re-
giji steklo mnogo bolj organizirano. Doslej bolj ali manj de-
klarativne zamisli o regionalnem sodelovanju so se pričele
preverjati v praksi. Prav v tem soočenju s prakso pa so te
zamisli dobile nove razsežnosti, saj so stopile v svet konkretne
dialektike različnih interesov, napetosti in nasprotij. V tem
svetu konkretnega soočenja pa je tudi sama problematika re-
gionalnega sodelovanja postajala razvidnejša, saj se je preiz-
kušala v objektivni sferi materialnih razmer in odnosov.
Razvidnejše je tako postalo dejstvo, da so možnosti, pota,
uspehi in neuspehi tovrstnega sodelovanja nemalokrat odvisni
od objektivnih gospodarskih in socialnih nasprotij, ki jih je
na območju gospodarsko in socialno tako raznolike regije, kot
je naša, dovolj. Prav tako pa je v tem času postalo razvidnejše
spoznanje, da je premagovanje tovrstnih nasprotij, povezova-
nje različnih interesov in prevladovanje obstoječih predsodkov
mogoče le v široki in neposredni samoupravni konfrontaciji
delovnih ljudi v regiji, ki jih na kraju povezujejo skupni pro-
izvodni in družbeni interesi. Iz teh in takih spoznanj doseda-
nje prakse rastejo programska možnost, dolžnost, odgovornost
ter perspektiva organiziranih subjektivnih sil v regiji, v tem
je smisel naše skupne aktivnosti.
Skratka, če je bilo to leto leto preizkušanja in preverjanja
zamišljenega regionalnega sodelovanja v neposredni praksi,
potem je prav identifikacija resnične problematike, odnosov
in razmer v regiji, ki jih je dala ta praksa, eden pomembnih
dosežkov, uporabnih zlasti za nadaljnjo usmeritev in delo Sve-
ta skupnosti podravskih občin. Tudi zato se kaže nekoliko po-
muditi ob teh izkustvenih spoznanjih, ob problematiki, odno-
sih in razmerah, ki so v nemajhni meri določale vsebino in
metodo dela Sveta skupnosti, predvsem pa uspeh in tudi ne-
uspeh tega dela.
Ena temeljnih oznak, s katero opisujemo našo regijo, je po-
jem: manj razvita regija; kadar pa hočemo naše skupne raz-
mere še podrobneje opredeliti, opozorimo, da se znotraj same
regije precej ostro razmejujejo razvito industrijsko središče
v mariborski občini in obdajajoči ga manj razviti predeli in
občine.
Dokaj splošna in morda malce prehitra, pa vendar tudi v
naši praksi preverjena trditev, ki jo lahko izvedemo iz gor-
njih posebnosti, je dejstvo, da se v praksi družbenopolitičnega
dela v naši regiji srečujemo s pojavi nerazvitosti, zaostajanja
ali stagnacije z vsemi spremljajočimi problemi na gospodar-
skem, socialnem in družbenopolitičnem področju, kar seveda
daje poseben pečat vsem subjektivnim prizadevanjem v re-
giji. Toda hkrati s tem se prav v naši regiji znajdemo v raz-
merah in problemih, ki so rezultat večje razvitosti. Ta dvoj-
nost — različna stopnja gospodarskega in družbenega razvoja
znotraj regije — pa se ne kaže le v različni problematiki, in-
teresih in potrebah, kar terja tankočutnejši pristop v izbiri,
obdelavi in reševanju problemov, ki jih stavljamo v dnevni
red, temveč tudi v predsodkih, v nepoznavanju, nerazumeva-
nju, napetostih in delu nasprotij, ki jih poraja tako neposredno
spogledovanje ter srečevanje razvitega in nerazvitega sveta na
sorazmerno majhnem prostoru.
Neprizadeti opazovalec zgolj objektivno gospodarske struk-
ture naše regije bi zlahka ugotovil, da gre v našem primeru
za kar se da dopolnjujočo regijo, saj njena gospodarska struk-
tura ni enolična ali enostranska, temveč se v njej pojavljajo
vsi trije gospodarski sektorji, ki terjajo smotrno povezovanje.
Ce k temu dodamo še zaključeno socialno infrastrukturo v nje-
nem središču, je dovolj razlogov za sklep, da gre za regijo, ki
ima nebroj potreb in možnosti notranjega komuniciranja,
usklajevanja, dogovarjanja, načrtovanja in izgrajevanja. Ta
spoznanja so bila tudi izhodišče in spodbuda pri snovanju in
organizaciji različnih oblik regijskega sodelovanja pa tudi
Sveta skupnosti podravskih občin.
Vsekakor gre za res precejšnje možnosti, nujnosti pa tudi
interese za sodelovanje pri povezanem in usklajenem razvoju
gospodarskih in socialnih razmer v regiji. O tem nam priča že
sicer dokaj nenačrtovana praksa pri razvoju teh odnosov, zla-
sti na gospodarskem področju, kjer so povezovalni procesi naj-
bolj vidni in uspešni. Vendar pa z doseženim ne moremo biti
povsem zadovoljni. Obilo priložnosti je, ki jih še nismo izko-
ristili ali pa smo jih zanemarili, in to največkrat zaradi raz-
ličnih interesov in nedognanih možnosti za njihovo samo-
upravno usklajevanje in povezovanje. Kakorkoli, prav kom-
STRA!\ S — 10. JVSIJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
plementarnost regije terja mnogo več kot le dobro sosedsko
pogovarjanje in dogovarjanje. Soodvisnost gospodarskih in so-
cialnih razmer v vseh občinah naše regije, deklarativno že
sprejeto spoznanje, da je v takih razmerah razvoj vsakogar
izmed nas odvisen od razvoja vseh, pa terja preraščanje zgolj
subjektivnih oblik sodelovanja v oljjektivne, v hitrejše in da-
lekosežnejše integracijske procese zlasti na gospodarskem pod-
ročju, kar bi šele materializiralo že navedeno prednost kom-
plementarne gospodarske strukture naše regije in omogočilo
skladnejši ter enakomernejši razvoj vseh.
Od kod in zakaj zaostajanje in počasnost pri tovrstnem so-
delovanju; kje so vzroki tolikšnega kopičenja težav pri komaj
začetih pa tudi v formalno že zaključenih integracijskih pro-
cesih? Ali gre v množici teh in takih primerov res zgolj za
subjektivne pomanjkljivosti, za nezainteresiranost, nerazume-
vanje, različnost konceptov ali celo za napetosti med subjek-
tivnimi dejavniki v regiji? Ali gre za to, samo za to, ali še za
kaj več?
Pri odgovorih na ta vprašanja, ki se nam nujno zastavljajo
iz dosedanje prakse in rezultatov sodelovanja v regiji, je treba
seveda upoštevati objektivne razmere in odnose v naši regiji,
ki smo jih že navedli v uvodu dela tega poglavja. Pri tem
mislimo na razmere nerazvitosti in na odnose med razvitimi
in manj razvitimi občinami in območji v regiji. Lahko bi trdili,
da je še posebej v naši regionalni skupnosti, v sicer ožjih okvi-
rih, toda mnogo bolj neposredno vidno in zato toliko bolj bo-
leče prav to nasprotje, ki je sicer nemajhen problem celotne
jugoslovanske pa tudi slovenske skupnosti. Toda če na obeh
prej navedenih ravneh ta nasprotja rešujemo v okvirih glo-
balne delitve dohodka, pa gre v našem primeru za potrebo
neposrednega reševanja, neposrednega samoupravnega ureja-
nja dohodkovnih odnosov med razvitimi in manj razvitimi. Tu
gre hkrati za neposredni dohodkovni odnos med proizvodnjo
in predelavo, pa za vključevanje trgovine ter njene vloge in
dohodkovno-samoupravne pozicije med proizvodnjo in potroš-
njo. Dodajmo k temu še celoten krog interesov ter odnosov na
področju družbenih dejavnosti in povežimo vse to z ustavno-
samoupravnimi načeli solidarnosti in vzajemnosti, pa dobimo
precejšen in dokaj sestavljen splet problemov in odnosov, ki
jih formalno ureja nova ustava, ki pa terjajo konkretno ter
vsakodnevno uresničitev in uresničevanje v neposredni proiz-
vodnji in sploh samoupravni praksi. Vse to pa seveda v raz-
merah, ko se posamezna gospodarska področja in s tem tudi
posebni interesi pogosto ujemajo z mejami posameznih občin.
Prav zato dobivajo objektivna ekonomska nasprotja nemalo-
krat podobo in značaj subjektivnih in medobčinskih nasprotij
in tako otežkočajo razreševanje aktualnih problemov ter izva-
janje spoznanih in sprejetih sklepov in nalog. Od tod tudi do-
kaj pogosta in na videz protislovna ugotovitev, da je v regi-
jah, ki so po svoji gospodarski strukturi komplementarne, naj-
manj sodelovanja in obratno: najlaže in najhitreje, pa tudi
brez večjih pretresov steče sodelovanje med občinami, ki so
približno enako razvite.
To so v glavnem razmere, v katerih se preizkuša medob-
činsko sodelovanje v naši regiji. Zato so vsi subjektivni dejav-
niki v občinah naše regije postavljeni pred dovolj zahtevne
naloge, da z močjo svoje zavesti razgrinjajo tančico lažne sub-
jektivnosti, ki onemogoča identifikacijo pravih problemov, in-
teresov in nasprotij v medobčinskem sodelovanju. Hkrati pa
s potrebno zavzetostjo, v vsakodnevni praksi sodelovanja' in
integracijskih procesov v materialni sferi in na področju druž-
benih dejavnosti, pomagajo konkretno uresničevati samo-
upravno-dohodkovna načela ter zahteve po vzajemnosti in so-
lidarnosti med samoupravnimi skupnostmi naše regije. V vsem
tem je seveda delo vseh integracijskih dejavnikov v naši re-
giji mnogo težje in odgovornejše. Od tod tudi razumljiva za-
četna skromnost v doseženih uspehih. Navedene splošne raz-
mere, odnosi in nasprotja, v katerih je potekalo medobčinsko
sodelovanje in s tem tudi delo Sveta skupnosti podravskih ob-
čin je poizkus precej široke posplošitve izkustev dosedanje
prakse sodelovanja v regiji in tudi delovanja našega Sveta v
tem letu.
Konkretizacija dosedanjega medobčinskega sodelovanja v
regiji s hkratnim ovrednotenjem tega sodelovanja pa terja
pregled in presojo: v koliki meri se načela, s katerimi so sub-
jektivni dejavniki naše regije pomagali dvigniti zavest sloven-
ske narodne skupnosti in ki smo jih zapisali v vse dokumente
srednjeročnega in dolgoročnega razvoja naše republike, ure-
sničujejo tudi v naši regiji in v praksi našega medobčinskega
sodelovanja.
Da bi bili preciznejši in razvidnejši, jih skušajmo obnoviti.
Predvsem gre tu za načelo solidarnosti in vzajemnosti pri raz-
vijanju manj razvitih občin, ki smo jim v pravkar sprejetem
zakonu dodali tudi manj razvita obmejna območja. Nesporno
je v vseh analizah ugotovljeno dejstvo, da je v preteklem
srednjeročnem obdobju uporaba tega načela dala precejšnje
rezultate, ki se kažejo v hitrejšem naraščanju družbenega pro-
izvoda v teh občinah, v pospešeni izgradnji industrije in šte-
vilnejšem zaposlovanju. Tovrstni rezultati so vidni zlasti v
zadnjih treh letih tega obdobja, ko se je načelno sprejeta po-
litika pričela materialno uresničevati. Tudi v manj razvitih
občinah naše regije beležimo v tem času že opisane kvantita-
tivne in kvalitativne stopnje rasti in uspehe.
Skupna ocena, izrečena v razpravi o osnutku družbenega
dogovora za razvoj manj razvitih in obmejnih območij SRS,
je bila: da je največja spodbuda že opisane rasti v preteklih
letih predstavljala beneficirana obrestna mera, ki je spodbu-
jala mnoge TOZD, da so investirale v teh občinah. In res, v
preteklih letih je zraslo na teh območjih v manj razvitih ob-
činah naše regije precej industrijskih podjetij, kar kaže, da
se tovrstno sodelovanje v precejšnji meri odvija v okvirih
regije. Prav tako pa tudi mariborska banka relativno in abso-
lutno prednjači v tovrstnih vlaganjih. Tako lahko, kljub dolo-
čenim pomislekom in nezadovoljstvu ob doseženem, ugotovimo,
da je bil v zadnjih letih narejen precejšen napredek tudi
znotraj regije, v odnosu med manj razvitimi in razvitimi ob-
močji, da v zavest neposrednih proizvajalcev bolj prodira spo-
znanje o nujnosti enakomernejšega razvoja, o potrebi hitrej-
šega razvoja manj razvitih v korist celotne skupnosti — nas
vseh.
Vendar pa nam prav dejstvo, da pri tovrstnih vlaganjih
prednjačijo domača podjetja, da je absolutno in relativno šib-
ka tovrstna aktivnost in udeležba delovnih organizacij iz osta-
lih območij Slovenije, kaže^ kje in kako je treba v prihodnje
iskati še neizrabljene možnosti. Analiza doseženega nam nam-
reč vsiljuje prepričanje o delnem zapiranju v regijske meje,
in. to tako pri zbiranju in uporabi denarnih sredstev kakor
tudi pri investiranju, kar je sicer posledica prvega.
Kako bi sicer mogli razumeti nenehna vlaganja v indu-
strijo na razvitejših območjih SRS kljub akutnemu pomanj-
kanju delovne sile na teh območjih in velikim izdatkom za
socialno infrastrukturo, ki je potrebna za njeno nastanitev.
Družbeni dogovor o minimalnih pogojih za vlaganja na teh
območjih bo sicer spodrezal marsikatero investicijo, ki s temi
dejstvi ne računa, in jo morda preusmeril na manj razvita pod-
ročja, vendar gre v tem le za enega izmed številnih ukrepov,
ki so potrebni za enakomernejšo razporeditev gospodarskih
zmogljivosti v naši republiki.
Kakorkoli, spoznanje o določeni teritorialni zaprtosti, o še
sorazmerno ozkih krogih dohodkovne povezanosti terja široko
samoupravno in uresničevalno aktivnost za prebijanje tovrst-
nih meja in zaprtosti. Vsako drugačno pričakovanje pri ure-
sničevanju enakomernejšega razvoja naše republike in vzpo-
stavljanju mostov med razvitimi in manj razvitimi je zgolj
iluzija, ki pa se v praksi lahko sprevrže le v odnose izkori-
ščanja, podrejenosti in zato poglabljanja prepadov med enimi
in drugimi. Proces samoupravne povezanosti, ki vključuje na-
čelo solidarnosti in vzajemnosti, pa je lahko le na samouprav-
nih principih izvedena povezanost znotraj dohodkovnih kom-
pleksov. Zato je praktično uresničevanje ustavnih načel, zlasti
v zakonu o združenem delu, pa vsa potrebna subjektivna
aktivnost za njihovo uresničitev temeljni eksistenčni interes
manj razvitih,, ki le v tako uresničenih odnosih lahko zagotove
svoje razvojne, gospodarske in socialne perspektive.
Razumljivo je, da v teh subjektivnih prizadevanjih priča-
kujemo največ od asociacij združenega dela, gospodarske zbor-
nice in bank, ki vse skupaj lahko odigrajo pomembno vlogo
pri enakomernejšem razvoju SRS: odpravljanju razlik med
razvitimi in manj razvitimi in pospešenem razvoju slednjih.
Zato bo sestava družbenega dogovora o razvoju manj raz-
vitih in obmejnih območij, predvsem pa praktični ukrepi, s
katerimi ga bomo uresničevali, hkrati ^tudi merilo dosežene
stopnje uresničevanja ustavnih načel v našem času in prostoru.
Ob tem pa bi bilo napačno sklepati, da smo prav mi, ki si
od vseh teh že zasnovanih in ustaljenih procesih največ obe-
tamo, le pasivna stran in stranka, ki le čaka in pričakuje. Ce
smo spoznali, v čem sta naša edina resnična in dolgoročna raz-
vojna perspektiva in možnost, potem smo prav mi dolžni stori-
ti vse za realizacijo tako spoznanih samoupravnih dohodkov-
nih odnosov in to še posebej v naši regiji. Zato pa velja Se
posebej in ponovno naglasiti, da ta naloga ni zgolj stvar po-
litične oportunosti, temveč resnično edina praktična možnost
našega nadaljnjega razvoja.
2e na prejšnjih straneh smo .omenili, da je pospešeni indu-
strijski razvoj manj razvitih v preteklih letih v pretežni meri
temeljil na materialni spodbudi, ki jo je predstavljala bene-
ficirana obrestna mera. Hkrati pa smo ugotovili, da je bil ta
proces relativno zaprt v regijske meje. Podrobnejša analiza bi
pokazala, da so investirala predvsem podjetja, ki so z ugod-
nimi krediti iskala dopolnilo svoje proizvodnje ali odpravljala
ozka grla v njej. Zato je tudi razumljivo, da je že povezanost
ali dopolnjevanje proizvodnje terjalo relativno prostorsko bli-
PRILOGA TEDNIKA
10. JlJNIJ 1976 — STRAN 9
žino takih, na novo ustanovljenih in zgrajenih obratov. Vse-
kakor gre v tem primeru za interese in prakso, ki je rodila
dovolj bogate sadove in ki bo prav s takimi interesi in rezul-
tati zaželena tudi v prihodnje. Hkrati pa se nam zdi, da bi v
naslednjih letih le morali storiti korak naprej ter se spoprijeti
z organizacijo in vlaganji, ki bo temeljila na širšem samo-
upravnem povezovanju in vlaganju proizvodno-dohodkovno
organiziranih temeljnih organizacij združenega dela v dopol-
njene, razširjene in nove proizvodne komplekse, kar edino la-
hko zamenja doslej enkratna, dokaj nenačrtna ali slučajna
vlaganja na manj razvita območja.
Potrebni so torej novi povezanejši in načrtnejši prijemi, če
ne želimo obstati na sedanji ravni razvitosti. Predvsem pa je
potrebna zavest vseh subjektivnih sil v regiji, da rešitve ne
zavise zgolj od družbenega dogovora o pomoči, o samouprav-
nem sporazumu bank, o aktivnosti republiške gospodarske
zbornice itd., temveč predvsem od zavzetosti nas vseh za tako
povezanost našega gospodarstva v regiji in z gospodarstvom
v SRS, ki bo, upoštevajoč dane komparativne prednosti in
komplementarno strukturo tega gospodarstva, oblikovalo ter
se vključevalo v širše in celovitejše proizvodno-dohodkovne
komplekse ter v njih programiralo in uresničevalo svoj na-
predek in s tem napredek manj razvitih območij.
Premagovanje podjetniške, občinske, regijske in vsakršne
napetosti, ločenosti, samozaverovanosti, obstavljivosti in su-
mničenj v uspešnost integracijskih procesov v regiji in izven
nje je najhujša prepreka, ki lahko onemogoči razvoj občine
naše regije v prihodnje. Spoznanje zgodovinske resnice tega
razvojnega trenutka, njegove nujnosti in zahtev je torej tudi
merilo subjektivne sposobnosti zavestnih sil našega območja
ter predpogoj uspešnosti naših prizadevanj.
Da prav tu v zavestni, subjektivni sferi zaostajamo, nam
kažejo le poizkusi integracijskih procesov v preteklih letih in
pa precej skromni rezultati povsod tam, kjer smo se dogovo-
rili za določene integracije. Nedvomno gre v teh primerih za
že omenjeno previdnost pri sodelovanju manj razvitih, pri-
marne proizvodnje in predelave. K temu kaže prišteti še ra-
zumljivo težnjo manj razvitih občin, da v čim večji meri za-
gotavlja predelavo v občini proizvedenih surovin in tako
ustvarijo nujno potrebna delovna mesta ter znižajo brezposel-
nost. Prav to slednje pa je življenjska nuja razvitih in temelj-
ni cilj njihovih razvojnih prizadevanj. Zagotovitev tovrstnih
eksistenčnih interesov predpostavlja načrtovanje zaokroženih
in zaključenih proizvodnih kompleksov v občini, s tem pa do-
ločeno zapiranje v občinske meje in iskanje stikov predvsem
tam in takrat, kjer bo mogoče pridobiti sredstva za tovrstna
vlaganja. Ce je razpršenost tovrstnih stikov razumljiva in celo
pozitivna, pa je njihova vsebinska ozkost in parcialnost —
omejenost in razpršenost skupnih investicijskih projektov in
z njimi povezanih integracijskih odnosov, pogosto prepreka za
oblikovanje kompleksnejših integracijskih procesov ter gospo-
darskih konceptov v občini in regiji. Posledica tega je raz-
cepljenost gospodarstva v regiji ter skoraj popolna razdvo-
jenost posameznih gospodarskih subjektov v procesu proiz-
vodnje in menjave. Brez preraščanja tovrstnih pomanjkljivo-
sti, brez kompleksnega povezovanja v regiji in prek njenih
meja so naše perspektive izredno skromne in prav nič spod-
budne.
Ce se sedaj omejimo na prikaz dela našega Sveta v pretek-
lem letu, bomo seveda nehote vršili primerjave, v koliki meri
se je sama programska usmeritev in metoda dela Sveta skup-
nosti navezovala na že navedene razmere in odnose v naši re-
giji in seveda kolikšen je, čeprav skromen, delež Sveta pri
urejanju teh razmer in odnosov. Prav tako pa se nam seveda
zastavlja tudi vprašanje: v kolikšni meri se uresničujejo mo-
tivi, spodbude ter programske in metodološke usmeritve, na-
vedene v ustanovitvenih aktih Skupnosti podravskih občin.
In ne nazadnje gre poročilo o izvedbi programskega načrta
za preteklo leto.
Sodelovanje, usklajevanje, skupno načrtovanje, to so glavni
vsebinski okviri, ki v vseh ustanovitvenih aktih opredeljujejo
vlogo in nalogo Skupnosti podravskih občin in njenega Sve-
ta. Pri tem je izbor posameznih področij dokaj širok, saj so
le redka področja dela, kjer njihov razvoj ne bi bil v interesu
več občin, kar je značilnost regije, kot je naša, ki je precej
komplementarna. Skratka, pri opredeljevanju programa so
vsaj teoretične možnosti neomejene in le izbor sam je merilo
aktualnosti in usmeritve dela Sveta skupnosti.
Pri programskem izboru in načrtovanju velja opozoriti še
na eno posebnost naše Skupnosti in njenega Sveta, ki je
predvsem metodološkega značaja. Njen pomen je toliko večji,
ker lahko Skupnost podravskih občin in sam njen Svet de-
finiramo predvsem kot organizirano metodo dela samouprav-
nega sodelovanja in dogovarjanja občin podravske regije, ker
gre torej predvsem za obliko sodelovanja in ne za nekakšen
organ s samostojno regijsko in medobčinsko logiko. Nazorneje
povedano; delo Skupnosti podravskih občin in njenega Sveta
zavisi zgolj od tega: ali in v koliki meri občine te regije čutijo
potrebo po samoupravnem sodelovanju in dogovarjanju in ali
to potrebo tudi dovolj konkretno oblikujejo v programske
predloge. Vse drugo je lahko le nekakšna dejavnost, ki je iz-
ven resničnih potreb prizadetih občin in le ustvarja videz ure-
jenega življenja in sodelovanja v regiji.
Kljub ugotovitvi o bogatejšem in sistematičnejšem medob-
činskem sodelovanju in delovanju v preteklem letu pa le mo-
ramo opozoriti na nekatere pomanjkljivosti. Zdi se nam, da
občinske skupščine v regiji, zlasti pa njihovi izvršni organi,
še vedno premalo uporabljajo tovrstno organizirano možnost
sodelovanja in dogovarjanja v regiji. Tako le redko dobivamo
iz posameznih občin pobude za delo Sveta skupnosti; tu in tam
še vedno teče dogovarjanje v regiji izven okvirov skupnosti
in njenih organizacijskih možnosti. Od tod potreba po večji
vključitvi skupnosti v proces dogovarjanja v regiji in sploh
večja pripravljenost pa tudi zahtevnost posameznih občinskih
skupščin za tovrstno sodelovanje.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, .da se sodelovanje v
regiji ne omejuje le na Svet skupnosti podravskih občin, tem-
več da tu — poleg medobčinskih družbenopolitičnih organiza-
cij — deluje še področna gospodarska zbornica in številne ob-
močne interesne skupnosti, kot zdravstvena skupnost, skupnost
za elektriko, v nastajanju pa je cestna skupnost za PTT pro-
met. Ne glede na to, da nekatere naštete skupnosti obsegajo
tudi območje več regij, pa se v vseh njihovih organih vršijo
pomembni procesi samoupravnega dogovarjanja ter načrtova-
nja posameznih dejavnosti v regiji. Tako se delo Skupnosti in
njenega Sveta kaže kot nuja in možnost povezovanja vseh
samoupravnih dejavnikov v regiji, povsod tam in takrat, ka-
dar se je potrebno za posamezne naloge in načrte uskladiti
ter dogovoriti širše, med posameznimi skupnostmi in občinami.
To spoznanje, njegov vsebinski in samoupravni vidik, je tudi
posebnost delovanja Skupnosti podravskih občin.
Ce odštejemo nekatere točke dnevnega reda, ki so bile na-
menjene predvsem formalni in materialni zagotovitvi ureje-
nega poslovanja Sveta skupnosti, kot npr. Poslovnik sveta
skupnosti. Sporazum o financiranju in finančni načrt, so bile
najvidnejše programske usmeritve Sveta skupnosti (navedene
v sprejetem programu dela) v tem letu naslednje:
1.	Načrtovanje razvoja v tekočem letu in v naslednjem
srednjeročnem obdobju. Izhajajoč iz spoznanja, da je samo-
upravno usklajevanje in dogovarjanje tista objektivna in sub-
jektivna podstat, ki v samoupravnih družbenih odnosih načr-
tovanje šele omogoča, je razumljivo, da je bilo prav na tem
težišče programa dela. Tako smo predvideli v tem sklopu:
—	Pregled gospodarskih dosežkov in smernice razvoja ob-
čin podravske regije za leto 1975 in 1976.
—	Programe dela regionalnih interesnih skupnosti za le-
to 1976.
—	Samoupravne sporazume o temeljih planov regionalnih
interesnih skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje.
—	Samoupravne sporazume o temeljih planov občin po-
dravske regije za obdobje, 1976—1980.
2.	Dogovor o financiranju krajevnih skupnosti v občinah
podravske regije. V njem smo skušali zagotoviti sodelovanje
neposrednih proizvajalcev pri financiranju skupnih potreb v
krajevni skupnosti, kjer le-ti prebivajo, ne glede na mejo po-
sameznih občin.
3.	Položaj, doseženi uspehi v organizaciji in proizvodnji ter
nadaljnji načrti razvoja SOZD kmetijsko-prehrambnega kom-
binata. Nameravali smo pregledati doseženi uspeh tega inte-
gracijskega kompleksa ter spodbuditi uresničitev nadaljnjih
razvojnih načrtov in povezav.
V sklopu kmetijske problematike smo programirali tudi in-
formacijo o možnostih izgradnje sladkorne tovarne in perspek-
tivah sladkorne pese.
4.	Družbene osnove in smernice razvoja srednjega šolstva
v regiji. V tem vsebinskem okviru smo se hoteli dogovoriti o
osnovah nadaljnjega in usklajenega razvoja srednjega šolstva
v občini.
5.	Dogovor o davčni politiki za leto 1976. Stanje in organi-
ziranost inšpekcijskih služb v občinah podravske regije. V
obeh gornjih primerih gre za dogovorjeno urejanje in organi-
zacijo politike in služb, ki so v kompetenci občinske skupščine.
6.	Izpopolnjevanje dogovora o štipendijski politiki
Zaposlovanje in kadrovska politika
S tema dvema programskima nalogama smo hoteli preveriti
izpolnjevanje že podpisanih družbenih dogovorov o štipendij-
ski in kadrovski politiki, upoštevajoč pri tem pomembnost ure-
sničevanja sprejetih političnih nalog na teh področjih tudi za
razvoj naše regije.
STRAN 10 — 10. JUNIJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
7. Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja manj razvitih
območij in manj razvitih obmejnih območij v SRS v obdob-
ju 1976—1980.
Sestava skupnega predloga stališč, pripomb in dopolnitev
k osnutku tega družbenega dogovora, ki pomeni konkretno
opredelitev politike pospeševanja razvoja teh območij v na-
slednjem obdobju.
Prvi vtis, ki ga posreduje prebiranje gornjih programskih
usmeritev, je, \da je osnovni koncept programa še kar zadel
temeljno aktualno problematiko v regiji — kot smo jo navedli
v prejšnjih poglavjih — le da je gospodarska problematika
preveč zapostavljena. Vendar pa resnično oceno aktualnosti in
vsebinske polnosti zastavljenega programa dela lahko izvede-
mo predvsem iz opravljenega dela, iz spoznanja, kako se je
programirana zamisel uresničevala in preoblikovala v procesu
izvajanja. In za to nam navsezadnje gre, za prikaz kaj, koliko
in "r;.ko smo od zastavljenih programskih usmeritev tudi ure-
sničili.
Kot smo že navedli, je bilo težišče programa na dogovorih
o letnih in srednjeročnih načrtih razvoja. Tako smo v tem
okviru obravnavali gradivo, ki ga je pripravila strokovna služ-
ba veta: Značilnosti družbenogospodarskega razvoja občin
podravske regije v letu 1974 in smernice družbenogospodar-
ske:-n razvoja za leto 1975:. V gradivo smo povzeli uspehe ob-
čin v preteklem letu, združili planska prizadevanja za tekoče
leto, predvsem pa opozorili na nekatere značilnosti, ki izstopa-
jo v vseh občinah ter naloge skupnega pomena, ki jih je po-
trebno v dokumentih bolj poudariti. Ugotovili smo namreč,
da so v nekaterih občinskih razvojnih dokumentih posamezna
pcirtročja. ki se samoupravno ne organizirajo in financirajo v
občTr>ah. le skromno obravnavana ali celo izpuščena. V teh
onr^erih je seveda princip planiranja: zadovoljevanje potreb
i;' -'^teresov delovnih ljudi je dokaj zanemarjeno. Navedena
s- ii^Jr-a, so bila predvsem predlogi za celovitejše in pove-
z -	planiranje v občinah, smo posredovali občinskim izvrš-
nim 'ivetom.
Vsekakor pa obravnava letnih usmeritev ostaja sestavni
del programa dela Sveta skupnosti, kot informacija o razvoj-
nih predvidevanjih posameznih občin, možnost njihove med-
sebojne primerjave in primerjave z obstoječim srednjeročnim
planiranjem, pa seveda kot priložnost letnega usklajevanja,
dopolnjevanja in popravljanja skupno sprejetih dogovorov o
srednjeročnih načrtih razvoja. Gre torej za obliko sodelovanja
na področjih in v zadevah, o katerih smo se v regiji skupno
dogovorili.
Podobno smo obravnavali tudi načrt zdravstvenega varstva
/a leto 1976. Razen informiranja te dejavnosti za predvideno
leto je naš neposredni interes predvsem materialna plat iz-
vedbe načrtovanega programa, saj se glede na obseg potrebnih
sredstev vključuje v dokaj občutljivo delitev dohodka za skup-
no porabo v posameznih občinah. Resnici na ljubo pa je treba
priznati, da še nismo povsem dognali metode vključevanja
zdravstvenih potreb, ki se regijsko ugotavljajo, v občinsko de-
litev za skupno porabo. Vsekakor bo proces izgub zdravstve-
nt.-ga varstva, ki se je pričel v letu 1975 in se po vsem sodeč
nadaljuje tudi v letošnjem letu, slejkoprej aktualiziral tudi to
nalogo.
Ivledtem ko smo letne razvojne programe obdelali na sejah
Sveta skupnosti, pa močno zaostajamo pri izdelavi, obravnavi
in sporazumevanju o temeljih planov srednjeročnega razvoja
za posamezna področja. Vsekakor gre tu za bistveno novo
družbeno kvaliteto planiranja; prav ta vidik pa so strokovne
.^!užbe, zadolžene za planiranje, zanemarile. Tako se šele sedaj
pripravljajo osnutki tovrstnih samoupravnih sporazumov. Zato
je predvidena dejavnost, ki smo jo programirali ob koncu pre-
teklega leta in že v začetku letošnjega leta, povsem zaostala.
Toda to še ni tako tragično, če bi imeli dovolj časa za potrebni
usklajevalni postopek pred podpisom omenjenih sporazumov.
Toda prav tega nam zmanjkuje in tako vse kaže, da bomo
prav v nalogi, ki je naša.eminentna funkcija, to je v dogovar-
janju in usklajevanju srednjeročnega razvoja, najmanj storili.
Verjetno bomo tu ostali zgolj pri opredelitvi temeljnih osnov
in načel razvoja posameznih področij dejavnosti, ki so v na-
šem skupnem interesu, ter jim pripisali seznam po prioritet-
nem vrstnem redu določenih nalog.
Več v tem še preostalem času verjetno ne bo moč storiti,
precej več pa bo ostalo za sprotno dopolnjevanje ter usklaje-
vanje v naslednjem obdobju in letih.
Dolgotrajen usklajevalni postopek je bil potreben za skle-
nitev samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih
skupnosti v občinah podravske regije, kar je razumljivo glede
na gospodarsko raznolikost in različne načine financiranja
skupne porabe v krajevnih skupnostih posameznih občin. Vse
občine so omenjeni dogovor sprejele. V fazi sprejemanja pa
so tudi že samoupravni sporazumi. Tekom letošnjega leta bo
potrebno pregledati dosežene uspehe v podpisovanju spora-
zumov, njihovo izvajanje, predvsem pa seveda njihovo sklad-
nost s sprejetim družbenim dogovorom.
V splošni oceni letošnje programske usmeritve smo že opo-
zorili na skromno načrtovanje gospodarskega sodelovanja med
občinami naše regije. V programu smo sicer predvideli predvsem
obravnavo problematike, njenih razvojnih dosežkov in per-
spektiv. Pri tem smo mislili na razvoj že ustanovljene SOZD
kmetijsko prehrambnega kombinata. In to ne zgolj zaradi
gospodarske pomembnosti omenjene gospodarske organizacije,
temveč tudi iz drugih družbeno še pomembnejših razlogov.
Prepričani smo namreč bili, da se ob razvojnih dosežkih tega
integracijskega kompleksa morijo ne samo sposobnosti subjek-
tivnih sil v naši regiji, temveč tudi dosežena raven spoznanja
o samoupravnih odnosih in oblikah povezovanja v določen
proizvodno-dohodkovni kompleks. Nedvomno ta ugotovitev
drži, hkrati pa je resnično tudi spoznanje, da brez konfron-
tacije neposrednih proizvajalcev, ob predvsem idejni podpori
subjektivnih sil, ni mogoče priti do zaključkov, ki bi omogočili
pot naprej. Razprava na Svetu skupnosti podravskih občin bi
lahko morda probleme konkretneje identificirala, razkrila no-
tranja nasprotja, lahko pa bi jih tudi poglobila. Prav zato smo
odlašali z obravnavo te točke našega programa, čakali, da se
zadeve notranje urede, razčistijo v bilateralnih dogovorih in v
posameznih občinah, kar bi šele omogočalo resnično konstruk-
tivno in uspešno obravnavo na Svetu skupnosti podravskih
občin. Zal so se vsi ti predvideni in pričakovani postopki in
dogovori zavlekli, s tem pa tudi mi nismo uresničili naloge, ki
smo si jo zastavili v programu, tako da ostaja aktualna še na-
prej z vso kompleksnostjo in subtilnostjo problematike, ki jo
vsebuje.
Pač pa smo na Svetu skupnosti obravnavali informacijo o
možnostih izgradnje sladkorne tovarne v Ormožu ter se sezna-
nili z dosedanjimi pripravami zanjo. Podprli smo tovrstna pri-
zadevanja v Ormožu kot pomemben prispevek v razvoju kme-
tijske proizvodnje v širši in ožji regiji ter pozvali vse subjek-
tivne ter kmetijske dejavnike v regiji, da zavzeto sodelujejo
pri uresničitvi tega načrta.
Dejstvo, da imamo v regiji dokaj razvejano usmerjeno izo-
braževanje, ki tako predstavlja pomemben dejavnik gospodar-
skega razvoja, hkrati pa nimamo interesne skupnosti, ki bo
obravnavala in razvijala tovrstno šolstvo predvsem z vidika
regionalnih posebnosti in potreb. Zato toliko večja pozornost
in odgovornost Sveta skupnosti podravskih občin za razvoj te-
ga šolstva, zlasti še v času, ko se pripravlja vsebinska in or-
ganizacijska reforma usmerjenega izobraževanja. To nas je
vodilo pri ustanovitvi posebne komisije za to področje. Na
osnovi posebnega gradiva: »Izhodišča usmerjenega izobraževa-
nja v občinah podravske regije v obdobju 1976—1980« in po .
obravnavi tega gradiva na Svetu skupnosti podravskih občin
je bil izdelan samoupravni sporazum o osnovah razvoja usmer-
jenega izobraževanja v tem srednjeročnem obdobju. Tako je
prav to prvi samoupravni sporazum o temeljih plana nekega
področja, ki je predložen Svetu skupnosti,
' V predloženem samoupravnem sporazumu sprejemamo na-
čela, po katerih bomo razvijali usmerjeno izobraževanje v na-
slednjem srednjeročnem obdobju ter se dogovarjamo o osnov-
ni shemi mreže reformiranih dvoletnih srednjih šol v občinah
naše regije.
Razumljivo je, da bi bila podrobnejša izdelava mreže to-
vrstnih šol v regiji za srednješolsko načrtovanje uporabnejša.
Vendar sorazmerna kompletnost srednjega šolstva v regiji, zla-
sti v Mariboru, in dejstvo, da to šolstvo zadovoljuje potrebe
širšega območja severovzhodne Slovenije, terja strokovno po-
globljeno presojo in je zato lahko rezultat posebnih prouče-
vanj. V našem sporazumu pa nam gre predvsem za to, da se
dogovorimo o načelih, ki ustrezajo principu demokratizacije,
decentralizacije in vključitve prakse kontinuiranega izobraže-
vanja v tovrstno šolstvo. Odločamo se za našemu gospodar-
skemu razvoju ustrezajočo strukturo šol in šolanja, in to na
različnih ravneh, ter opozarjamo na nujnost integracije posa-
meznih šol določene stroke v regiji. In na kraju se dogovorimo
še za skupno komisijo, ki bo v prihodnjih letih usklajevala
konkreten razvoj reforme usmerjenega izobraževanja.
Vsebinsko se navezuje na razvoj srednjega šolstva in šola-
nje strokovnih kadrov tudi ustrezna in učinkovita politika šti-
pendiranja, pa seveda politika sploh. Za obe te dve področji
smo že sprejeli dogovor in sporazume. Naša programska za-
misel je bila pregledati prakso, uspehe ter izkušnje pri uresni-
čevanju teh dveh sporazumov. Tako smo imeli na dnevnem
redu obravnavo izvajanja štipendijske politike. Pri tem smo
se ustavili pri aktualni problematiki, ki je nastala v zvezi s
prehodom na nov sistem štipendiranja z vsemi konkretnimi
slabostmi tega prehoda. Zedinili smo se za nekatera praktična
stališča in ukrepe, ki so jih terjale takratne razmere.
Za letošnje leto pa nam je ostala še neizpolnjena obveza
proučitve uresničevanja sporazuma o kadrovski politiki, ki smo
PRILOGA TEDNIKA
lO.JlNlJ 1976 —STR/VN 19
ga sprejeli v regiji. S strokovno službo skupnosti za zaposlova-
nje smo se dogovorili, da nam pripravi pregled uresničevanja
in izpopolnjevanja tega družbenega dogovora v regiji. Zal se
je zbiranje podatkov v delovnih organizacijah zavleklo bolj, kot
smo pričakovali, tako da je zbrano gradivo šele sedaj urejeno
in pripravljeno za sejo Sveta skupnosti. Vsekakor nam bo
posplošitev dosedanjih izkušenj nudila dragoceno gradivo pri
oblikovanju novega, v skladu z zakonom o združenem delu
prirejenega, samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki.
Dogovor o davčni politiki za leto 1976 so sprejele slovenske
občine, posamezna določila pa so v regiji usklajevale in uskla-
dile tudi strokovne službe občin naše regije. Tako je tudi od-
padla naša programska zamisel sklenitve družbenega dogovora
o davčni politiki v regiji.
Za presojo ustreznosti organizacije inšpekcijskih služb v ob-
činah podravske regije in eventualno pripravo predloga druž-
benega dogovora o drugačni in skupni organizaciji inšpekcij-
skih služb je bila s strani Sveta imenovana posebna komisija.
Komisija je pregledala sedanje stanje ter po konsultiranju iz-
vršilnih organov v občinah naše regije prišla do zaključka,
da ni posebnega interesa in potrebe za drugačno organizacijo
teh služb in s tem zaključkom svoje delo končala.
Problematika manj razvitih občin in območij je bila ne-
nehno prisotna kot poseben vidik predstavitve in reševanja
posameznih problemov in vprašanj, ki smo jih stavljali na
dnevni red sej Sveta skupnosti podravskih občin. Se posebej
pa smo obravnavali načela in praktično politiko pospeševanja
teh območij ob osnutku predloga družbenega dogovora za po-
speševanje manj razvitih in obmejnih območij SRS. Sprejeli
smo skupna stališča in predloge ter jih posredovali ustrezni
komisiji pri IS SRS.
V	prejšnjih odstavkih opisano vsebinsko problematiko smo
obravnavali na 7 sejah Sveta skupnosti podravskih občin. Vse-
kakor bi bilo ob vsem tem zanimivo in koristno oceniti sam
način obravnave problematike na sejah kakor tudi formalno
obliko zaključkov, ki smo jih sprejemali. To zategadelj, ker
je bilo že ob snovanju Sveta skupnosti poudarjeno, ponovljeno
pa na letošnjem posvetovanju o praksi medobčinskega sodelo-
vanja v regijah, da je tovrstno sodelovanje izraz izvirne samo-
upravne volje in pravice posameznih občin, zato je kakršnoko-
li odločanje v skupnih organih nesprejemljivo in protiustavno.
V	naši enoletni praksi se je Svet skupnosti pojavljal zgolj
kot oblika in mesto dogovarjanja. »Akti«, ki smo jih sprejemali,
so bili: dogovori, sporazumi, stališča in predlogi. V skladu s
tako vsebino zaključkov je bila obravnava posameznega vpra-
šanja na sejah. Praviloma so vselej, ko je šlo za sprejem pre-
cizno formulirane politike v dogovorih in sporazumih, posa-
mezne delegacije občin nastopale z istim stališčem, ki je bilo
povsem določeno in nesprejemljivo. V vseh teh primerih je
tekel usklajevalni postopek preko skupin delegatov, izvršnih
svetov, pa tudi občinskih skupščin v vseh občinah. Taka me-
toda je bila npr. uporabljena pri sprejemanju dogovora o fi-
nanciranju krajevnih skupnosti. Seveda so bili sprejeti dogo-
vori in sporazumi veljavni šele, ko so jih sprejele tudi občin-
ske skupščine. V teh primerih so torej delegati nastopali pred-
vsem kot opolnomočenci z imperativnim mandatom. Primeri,
ko delegacije posamezne občine nastopajo z enotnim stališčem,
pa prevladujejo, kar le dokazuje, da se skupine delegatov v
posameznih občinah redno sestanejo pred sejo sveta in obli-
kujejo svoja stališča, ki jih nato eden izmed njih p »sn duje
na seji Svetov in predlogov Sveta, razprava je vsebin-ko laz-
sežnejša in uskladitev v teh primerih dosežena že na seji
Sveta.
Prav gornje ugotovitve kažejo, da je za racionalnejše delo
sveta skupnosti potrebno osnovati posamezna telesa — komi-
sije, ki bodo že v pripravljalnem postopku ugotovile stične
točke, pa tudi različna stališča in jih skušale vsaj toliko pri-
bližati, da jih bo mogoče na sejah Sveta sprejeti. In na kraju
krajev tudi medobčinskega dogovarjanja ni mogoče izčrpati
na sejah Sveta. Mnogo je vprašanj iz prakse vsakodnevne po-
litike, ki sicer niso tako pomembna, da bi jih obravnavali v
Svetu, o katerih pa se le kaže posvetovati ter izmenjati mne-
nja in stališča. Ze dosedanja praksa je tovrstno komuniciranje
med občinami uveljavila: v prihodnje bo morda potrebno za
te primere in potrebe nuditi več organizirane možnosti.
Na kraju lahko ugotovimo, da so dosedanja praksa in iz-
kušnje, ki jih lahko iz nje posplošimo, povsem potrdile zamisel
in način sodelovanja, kakršno smo predvideli v ustanovitvenih
aktih Skupnosti podravskih občin. Po analizi ustanovitvenih
aktov, ki jih je opravila posebna komisija pri Skupnosti slo-
venskih občin, in predlogih, ki so bili posredovani in sprejeti
na posvetovanju o medobčinskem sodelovanju, je zamisel m
izvedba naše Skupnosti identična vzorcu, ki so ga predlagali
kot samoupravno obliko medobčinskega sodelovanja.
Sicer pa ostaja slej ko prej dejstvo, da obseg, kvaliteta in
pomembnost opravljenega dela Skupnosti podravskih občin
zavisi predvsem od potreb, interesov, pripravljenosti in za-
vzetosti občinskih skupščin te regije za sodelovanje, usklajeva«-
nje, načrtovanje in dogovarjanje skupne aktualne problema-
tike in razvojnih perspektiv.
§t. 020-8/76-1
POROČILO DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA
SAMOUPRAVLJANJA V MARIBORU ZA LETO 1975
I. UVOD
Po 152. členu Ustave SRS se samoupravnim pravicam de-
lovnih ljudi in družbeni lastnini zagotavlja posebno družbeno
varstvo, ki ga uresničujejo skupščine družbenopolitičnih skup-
nosti in njim odgovorni organi, sodišča, ustavna sodišča, javni
tožilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Iz vsebine
navedenega člena nedvomno izhaja, da družbeni pravobranilec
samoupravljanja ni edini, ki je dolžan uresničevati družbeno
varstvo, temveč ga uresničuje poleg družbenopolitične skup-
nosti, sodišč, ustavnih sodišč in javnih tožilstev. Z navedenimi
ustavnimi določili se sistem družbenega varstva samo izpol-
njuje, družbeni pravobranilec samoupravljanja pa je med temi
organi zadolžen, da se ukvarja izključno s preprečevanjem
kršitev samoupravnih pravic delovnih ljudi ter tudi družbene
lastnine.
Kot samostojen individualni organ družbene skupnosti
neposredno ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge
z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje
družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in druž-
bene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopke za
varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine na lastno
pobudo ali na pobudo delavcev, organov samoupravne delav-
ske kontrole, družbenopolitičnih organizacij in drugih.
Zakon ga usmerja predvsem, da neposredno deluje v or-
ganizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organi-
zacijah. Ima pravico in dolžnost opozarjati na kršitve samo-
upravljanja in družbene lastnine in zahtevati, da jih odprav-
ljajo. Ce njegova preventivna dejavnost ni učinkovita, more
glede na naravo in težo kršitev predlagati skupščini družbeno-
politične skupnosti, da le-ta sprejme z ustavo in zakonom
predpisane ukrepe za odpravo kršitev.
V primerih neustavnosti zakona ali nezakonitosti drugega
akta sproži postopek pred ustavnim sodiščem, kadar so kršene
samoupravne pravice delovnih ljudi ali oškodovana družbena
lastnina. Zaradi njihovega varstva sodeluje v postopkih pred
sodišči združenega dela, drugimi sodišči ali organi. V primerih
pa, ko gre za hujšo kršitev samoupravnih pravic delovnih
ljudi in družbene lastnine in je kršitev potrebno čimprej pre-
prečiti, pa je pooblaščen, da sam zadrži izvršitev takega akta
ali dejanja.
Zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja zahte-
va, da organi družbenopolitične skupnosti, sodišča združenega
dela, samoupravna sodišča, organi samoupravnih organizacij
obveščajo družbenega pravobranilca samoupravljanja o kršit-
vah samoupravnih pravic delovnih ljudi in oškodovanju druž-
bene lastnine ter mu na njegovo zahtevo dajejo podatke in
obvestila, potrebna za opravljanje njegove funkcije.
Samoupravne pravice in dolžnosti so opredeljene, v ustavi
kot pravica do dela z družbenimi sredstvi za zadovoljevanje
svojih in družbenih potreb; odločanje o svojem delu in pogojih
ter rezultatih svojega dela; odločanje o zadevah in sredstvih
v vseh odnosih družbene reprodukcije; odločanje o delu in
poslovanju organizacije združenega dela; urejanje medsebojnih
razmerij pri delu; odločanje o dohodku, doseženem v različnih
oblikah združevanja dela in sredstev; pridobivanje osebnega
dohodka; odgovornost, da delavci v svojem, skupnem in sploš-
nem družbenem interesu družbena sredstva družbeno in eko-
nomsko smotrno uporabljajo; da družbena sredstva kot ma-
terialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela delavci
nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo; da delavci svoje
delovne obveznosti vestno izpolnjujejo. Med te spada tudi ce-
lotni delegatski sistem, odločanje o strukturnih spremembah
organizacije ter samo organiziranje in avtonomno urejanje
strukture in funkcionalnosti samoupravljanja.
Navedene samoupravne pravice in dolžnosii predstavljajo
varstvene objekte, ki jih je dolžan varovati družbeni pravo-
branilec samoupravljanja. Uspešnost varovanja pa bo pred-
vsem odvisna od močne kadrovske zasedbe te službe, tako gle-
de številčnosti in strokovnosti.
STRAN 12 — 10. JLNI.I 1976
PRILOGA TEDNIKA
II. ORGANIZACIJA
Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Mariboru je bil
ustanovljen s sklepom SO Maribor, št. 0201-15/75-17 z dne
24 6-1975 s tem, da začne z delom 1'8-1975. Družbeni pravo-
branilec samoupravljanja v Mariboru deluje na podlagi ustrez-
nih sklepov občinskih skupščin tudi za območje občin Lenart,
Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica.
Za družbenega pravobranilca samoupravljanja je bil ime-
novan Jože Kalinger, dipl. iur.
Pogoji za delo družbenega pravobranilca samoupravljanja
so bili podani šele s preselitvijo v bivše prostore davčne upra-
ve v Mariboru, Gregorčičeva ul. 17, z dne 5 11-1975. Do tedaj
je zasilno posloval pri sodišču združenega dela s sedežem
v Mariboru, Ljubljanska ul. 4 (Mariborski dvor), kjer ni imel
pogojev za delo
Po sistemizaciji, ki jo sestavi družbeni pravobranilec samo-
upravljanja, so v letu 1976 predvidena naslednja mesta: druž-
beni pravobranilec samoupravljanja, njegov namestnik in po-
močnik ter tajnica. Od dneva imenovanja pa do konca leta
je opravljal vsa dela družbeni pravobranilec samoupravljanja
sam.
Glede na opredeljene ustavne naloge, ki bi jih moral oprav-
ljati družbeni pravobranilec samoupravljanja, je navedena si-
stemizacija zelo ozka. Za razširitev pa tudi niso podani pogoji,
ker družbeni pravobranilec samoupravljanja razpolaga le s tre-
mi manjšimi prostori v skupni izmeri 35,68 m-. To je mnogo
manj, kolikor znaša kvadratura marsikatere pisarne predstoj-
nika drugih organov.
V družbenem sektorju je po občinah zaposleno naslednje
število delavcev:
aLi 33.300 zaposlenih na sistemizirano mesto družbenih pravo-
branilcev.
Da bo obseg dela družbenega pravobranilca v Mariboru
dokaj velik, kaže tudi podatek, da so za koroške občine do-
sedaj imenovani trije družbeni pravobranilci samoupravljanja,
kjer znaša skupno število zaposlenih v družbenem sektorju
21.524 delavcev (Slovenj Gradec 5.085, Dravograd 2.192, Radlje
3.877 in Ravne na Koroškem 10.370) ter odpade na posamez-
nega družbenega pravobranilca samoupravljanja v povprečju
7.000 zaposlenih. Čeprav ta primerjava ni najbolj posrečena,
vendar kaže na neka sorazmerja, zlasti če upoštevamo določilo
5. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja,
da družbeni pravobranilec samoupravljanja sprejema od de-
lavcev, organizacij, skupnosti, občanov in organov vloge in
izjave o kr<?;tvah samoupravnih pravic delovnih ljudi in druž-
bene lastnine ter da je predlagateljem vloge oz. izjave dolžan
sporočiti kaj je v zadevi ukrenil.
Podatki o številu organizacij združenega dela:
III. DELOVANJE DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA
SAMOUPRAVLJANJA
V	relativno kratkem času našega delovanja pod normalnimi
in težkimi pogoji smo dosegli, da so delovni ljudje z območja
našega delovanja inštitucijo družbenega pravobranilca spoznali
ter jo sprejeli. V samem začetku smo delovali preventivno,
s tem da smo dajali delavcem in drugim ustrezna pojasnila
v zvezi z individualnimi ali kolektivnimi samoupravnimi pra-
vicami, da smo skupaj s sindikati pomagali urejevati položaj
in organiziranost samoupravnih delavskih kontrol ter sodelo-
vali pri njihovem izobraževanju ter smo konkretno delovali
v primerih, ko je to terjalo takojšnjo ureditev samoupravnih
odnosov.
V	vpisniku o pravobranilskih opravilih izkazujemo 123
zadev, ki sestavljajo 31 zadev, ki smo jih reševali v lastni
pristojnosti in 92 zadev, ki se obravnavajo pred sodiščem zdru-
ženega dela in v teh postopkih sodelujemo.
Konec leta 1975 je pri družbenem pravobranilcu samo-
upravljanja ostalo nerešenih 11 zadev, kjer postopki pred de-
lovno organizacijo ali pred sodiščem še niso končani.
V letu 1975 smo prijavili eno osebo JT v Mariboru zaradi
k. d. zlorabe samoupravljanja po čl. 160/b KZ.
Sodišču združenega dela smo predložili eno zahtevo za ugo-
tovitev zakonitosti sklepa delavskega sveta. Po določilu 8. čle-
na zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja smo
zadržali dva sklepa delavskih svetov. V enem primeru je DS
odpravil svoj nezakoniti sklep.
Organizacijam združenega dela smo dali več pobud za
uskladitev samoupravnih splošnih aktov z ustavo in zakoni,
v dveh primerih pa smo predlagali DS delovne organizacije,
da zavzame stališča do odločitev organov delovne organizacije.
V 6 primerih smo z lastno intervencijo uspeli urediti samo-
upravne odnose. V približno 60 primerih pa smo delavcem dali
potrebna pojasnila.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
V uvodu poročila smo navedli, da je na območju občin
Maribor, Lenart, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica 314 enovitih
in le 48 delovnih organizacij, ki imajo v svojem sestavu 240
temeljnih organizacij, kar kaže, da proces ustanavljanja te-
meljnih organizacij še ni končan. Tu gre predvsem za večja
trgovska podjetja.
Nosilec izgradnje novih proizvodnih odnosov je delavec
v združenem delu, zato so njegove pravice in obveznosti
v združenem delu za nadaljnji razvoj teh odnosov tako po-
membne, da jih je ustava uvrstila med neodtujljive pravice
in jih ne more uresničevati v enovitih delovnih organizacijah
preko tisoč ali več zaposlenih. To pa kaže na potrebo nadalj-
njega izgrajevanja medsebojnih samoupravnih odnosov, ter
proučiti ali obstoječa organiziranost ustreza ciljem uveljavlja-
nja oblasti delovnih ljudi.
Nadalje bo potrebno kritično proučiti samoupravne odnose
znotraj temeljnih organizacij in med temeljnimi organizacija-
mi. Znani so primeri, ko ekonomski in poslovni odnosi med
temeljnimi organizacijami niso dograjeni, večkrat pa se te-
meljne organizacije — prejšnja podjetja obnašajo superiorno
napram drugim temeljnim organizacijam in jim diktirajo ne-
ustrezne in nesprejemljive ekonomske odločitve.
Ugotavljamo, da smo na področju organiziranja organizacij
združenega dela na samoupravnih temeljih dosegli pomembne
rezultate in da se vse bolj čuti interes delavcev za organizi-
ranje in utrditev temeljnih organizacij združenega dela ter
združevanje dela in sredstev na tej podlagi. Kljub temu pa
ugotavljamo:
—	da nekatere organizacije združenega dela, ki so se že orga-
nizirale v temeljne organizacije, tega niso dosledno izpeljale
s splošnimi samoupravnimi akti, niso razdelile premoženja ter
rešile dohodkovnih odnosov. V bistvu so ostale enovite orga-
nizacije združenega dela, ki so konstituiranje v smislu zakona
izvedle zgolj v registru okrožnega gospodarskega sodišča;
—	da v določenih organizacijah združenega dela, v katerih
je pravno izpeljano konstituiranje temeljne organizacije zdru-
ženega dela, niso postale nosilci družbene reprodukcije, nosilci
vseh razmerij, ki na tej podlagi nastajajo v združenem delu;
—	da nekatere organizacije združenega dela niiso dosledno
izgradile medsebojnih ekonomskih odnosov, med temeljnimi
organizacijami in skupnimi službami na nivoju organizacije
združenega dela. Postavljati bo potrebno takšne ekonomske in
samoupravne odnose med temeljnimi organizacijami in skup-
nimi službami, da bodo temeljne organizacije prevzemale vse
odločitve, pa tudi tiste, ki narekujejo ekonomski položaj skup-
nih služb. V nobenem primeru pa skupne službe ne morejo
zaračunavati skupnih uslug temeljnim organizacijam brez sa-
moupravno sprejetih osnov in kriterijev.
PRILOGA TEDNIKA
lO.JlNlJ 1976 —STR/VN 13
V. NEUREJENOST SPLOŠNIH SAMOUPRAVNIH AKTOV
Ugotavljamo, da neurejenost splošnih samoupravnih aktov
predstavlja resen problem v samoupravnem razvoju in gospo-
darjenju organizacij združenega dela. Ta neurejenost se kaže
v nesprejetih samoupravnih splošnih aktih organizacije zdru-
ženega dela ali da ti akti niso usklajeni z ustavo in zakoni.
Večkrat pa so si sami med seboj v nasprotju. V takšnih situaci-
jah so samoupravni organi vezani na različna tolmačenja
strokovnih in odgovornih oseb, to pa ima večkrat za posledico,
da niso varovane individualne ali kolektivne samoupravne
pravice. Takšna stanja predstavljajo najplodnejša tla, da se
v odločanje vsili birokratsko-tehnokratska skupina, ki manipu-
lira z delavci. Na drugi strani pa omogočajo, da se tudi delavci
vedejo neodgovorno. Zoper nje ni mogoče postopati, ker orga-
nizacije združenega dela nimajo določenih ukrepov in nave-
denih kršitev delovnih dolžnosti v svojih samoupravnih aktih.
Od tod upravičeno negodovanje pridnih in poštenih delav-
cev, ki prav iz teh razlogov ne morejo iz svoje sredine od-
straniti sodelavcev, ki niso dela voljni in kvarijo medsebojne
odnose. Delovne organizacije se v takšnih primerih bojijo sa-
moupravnih sporov, ker se zavedajo samoupravne zakonodaje,
za izgubljene spore pa dolaijo sodišča, češ da ščitijo neodgo-
vornost in nedelavnost.
Zlasti v težavnem položaju so delavci poslovnih enot OZD,
ki imajo svoj sedež v drugih republikah ali drugih krajih.
Tako smo naleteli na primere, ko direktorji poslovnih enot ob
preverjanju samoupravnih aktov v zvezi s kršitvijo pravice
delavcev sploh niso vedeli, da organizacija združenega dela
razpolaga s samoupravnimi sporazumi o medsebojnih razmer-
jih delavcev. Kako so se v tej enoti uresničevale samoupravne
pravice, je odgovor kaj zlahka najti.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Mariboru pokri-
va 605 organizacij združenega dela s 100.000 zaposlenimi de-
lavci v družbenem sektorju. Ta obseg mu onemogoča kakršno-
koli organizirano dejavnost na področju urejanja in nadzora
samoupravnih splošnih aktov, temveč lahko posega le tam,
kjer kršitve samoupravnih pravic in družbene lastnine že na-
stajajo.
Po določilu 113. člena republiškega zakona o medsebojnih
razmerjih delavcev v združenem delu opravljajo nadzorstvo
nam izvajanjem tega zakona in drugih predpisov o medseboj-
nih razmerjih delavcev v združenem delu, ustreznih družbenih
dogovorov, samoupravnih sporazumov, splošnih aktov organi-
zacij združenega dela, pristojni organi inšpekcije dela. Ti or-
gani so do sedaj opravili le preglede, če imajo organizacije
združenega dela samoupravne sporazume o medsebojnih raz-
merjih ter v smislu 112. člena republiškega zakona o medse-
bojnih razmerjih delavcev v združenem delu kako se uveljav-
ljajo samoupravne delavske kontrole. Ta organ in pa komisija
za pregled splošnih samoupravnih aktov pri občinskih skup-
ščinah bodo morale posvetiti temu problemu največjo pozor-
nost.
VI, MEDSEBOJNA RAZMERJA V ZDRUŽENEM DELU
V letu 1975 ni bilo možnosti, da bi se družbeni pravobra-
nilci samoupravljanja v večjem številu udeleževali postopkov
iz medsebojnega razmerja v združenem delu, uvedenih na
predlog delavcev, čeprav bi bilo to koristno, ker se šele na
obravnavah pred sodiščem združenega dela za kršitvami indi-
vidualnih samoupravnih pravic delavcev odkrivajo tudi kršitve
kolektivnih samoupravnih pravic, neurejenost samoupravnih
aktov ali celo njihova nezakonitost, protiustavnost in neveljav-
nost. Nadalje ugotavljamo, da se samoupravna zakonitost ne
izvaja dosledno, zato je nujno zaostriti odgovornost za izvaja-
nje sodnih in samoupravnih odločitev. Osnutek zakona o zdru-
ženem delu bo vseboval ustrezne določbe.
Prenekateri splošni samoupravni akti o delitvi dohodka in
OD niso usklajeni s sprejetimi sporazumi. Nekatere organiza-
cije združenega dela uporabljajo še vedno pravilnike iz leta
1970, ki so neveljavni, ker niso sprejeti po postopkih iz 5. člena
zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
V teh primerih gre za hude kršitve neodtujljivih samouprav-
nih pravic delavcev. Republiški zakon o sodiščih združenega
dela določa, da ta sodišča odločajo o sporih o razporejanju
dohodka, ki je v nasprotju z načeli in merili samoupravnih
sporazumov, o razporejanju dohodka in delitvi OD. Družbeni
pravobranilec samoupravljanja lahko pred sodiščem združe-
nega dela uvede spor zaradi oškodovanja po delu. Vendar
takšne spore po obsegu ni mogoče enačiti z delovnimi spori
in je vprašanje, če bo sodišče združenega dela v Mariboru
zmoglo aktivnost družbenega pravobranilca samoupravljanja,
če računamo, da bo znašal pripad pri sodišču združenega dela
v Mariboru po zahtevah delavcev okrog 300 zadev, za kar bi
potrebovalo 3 sodnike, če pri tem upoštevamo, da bi morali
biti ti postopki zelo hitri, saj ni mogoče odlašati s takšnimi
odločitvami, ki tako globoko posegajo v življenjske interese
posameznega delavca.
VII. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
Delavska kontrola je postala poleg drugih institucij socia-
lističnega upravljanja v združenem delu novo področje samo-
zaščite interesov delavskega razreda v razvoju socialističnega
samoupravljanja, s tem pa sredstvo delavskega razreda za
vrsto pridobitev ter za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov.
Pozornost se osredotoča predvsem na odbore samouprav-
ne delavske kontrole, manj pa na nosilce neposredne delavske
kontrole, ki jih predstavljajo vsi delavci v temeljnih organi-
zacijah združenega dela.
Samoupravne delavske kontrole pa ne bodo zmogle uresni-
čevati ustavnih nalog brez ideološko-političnega izobraževanja,
ki bo temeljilo na resničnem življenju in gibanjih v temeljnih
organizacijah, ki naj bo hkrati pripravljanje na akcijo ob
sočasnem razjasnjevanju teoretičnih pojmov in zakonitosti.
Potrebno bo tem delavcem, ki izvajajo delavsko kontrolo,
zagotoviti popolno zaščito (ustrezna določila bo imel tudi za-
kon o združenem delu) in to je tudi ena izmed primarnih nalog
družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Čeprav rezultati delavskih kontrol do sedaj niso veliki, pa
je že danes jasno, da brez delavskih kontrol in njihove organi-
zirane trajne akcije, samo z zunanjimi kontrolnimi organi ne
bomo mogli zagotoviti popolnega ^varstva samoupravnih pra-
vic delovnih ljudi in družbene lastnine. Kajti SDK v sedanjem
sestavu lahko opravi pregled poslovanja posamezne OZD v pK)-
prečju le vsaka 4 leta in se pri tem omejuje zgolj na določene
kontrolne elemente.
Pravica delavskega nadzora je logična posledica upravlja-
nja z družbenimi sredstvi in je ne more nihče omejevati, zato
je naloga družbenega pravobranilca samoupravljanja in tudi
drugih, da delavskim kontrolam izborimo mesto, ki jim gre.
Verjetno se nam ne bo potrebno potem potavljati s stomili-
jonskimi ali milijardnimi kazenskimi procesi. Ugotavljamo, da
povsod tam, kjer so vodilni delavci izbrani po moralnopolitičnih
kriterijih, ni težav z uveljavljanjem delavskih kontrol.
V	poročilu ne bomo ponavljali »pragerskega primera«, ki
je zaključen s pravnomočno odločbo sodišča združenega dela
SRS. Kljub temu pa nekateri tovariši iz direkcije niso odnehali
in so primer načeli celo pred republiško skupščino.
Postavlja se vprašanje delovanja družbenih pravobranilcev
ob takih odporih, ko se ne zbirajo ne sredstva niti načini,
da bi se rušila socialistična samoupravna zakonitost in dis-
kreditirala funkcija družbenega pravobranilca samouprav-
ljanja.
Napadeni sklep je bil izdan na zakoniti podlagi. Vsekakor
bi moral tisti, ki se je čutil prizadetega, vsaj počakati na
odločitev sodišča združenega dela. Nikjer ni rečeno, da bo
družbeni pravobranilec samoupravljanja v vseh primerih za-
držanja sklepov imel prav, zato je vsak njegov sklep podvržen
pravni presoji sodišča združenega dela, ki lahko odloči, da
sklep ostane v veljavi ali pa ga odpravi.
Poudariti je potrebno veliko podporo, ki jo je imel druž-
beni pravobranilec samoupravljanja s strani občinskega sveta
zveze sindikatov in občinskega komiteja ZKS. Obe organiza-
ciji sta sprejeli tudi ustrezne sklepe v interesu zaščite delavcev
zaradi varstva vseh tistih, ki so jih delavci izvolili v organe
samoupravne delavske kontrole.
VIII. OSTALE UGOTOVITVE DRUŽBENEGA
PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA
Kot smo že nakazali značaj in številčno, spori iz medse-
bojnih razmerij delavcev zahtevajo hitro reševanje znotraj OD
in sodišč združenega dela. Nerešeno kadrovsko vprašanje so-
dišča združenega dela ovira njegovo večjo učinkovitost. Zato
bo moral družbeni pravobranilec samoupravljanja z neposred-
nim delovanjem v OZD vplivati na reševanje sporov znotraj
teh organizacij. S tem se bo zmanjšalo število sporov pred
sodiščem združenega dela. Ze do sedaj beležimo številne pri-
mere, ko so organizacije združenega dela na pobude družbe-
nega pravobranilca samoupravljanja uskladile svoje splošne
samoupravne akte v zvezi s pravicami v ustavi in zakonih
in so s tem odpadli spori pred ustavnim sodiščem tet* odpra-
vile nezakonite individualne akte v zvezi s pravicami delavcev,
s čemer so odpadli postopki pred sodiščem združenega dela.
V	pretežni meri se na družbenega pravobranilca samo-
upravljanja obračajo delovni ljudje glede svojih individualnih
samoupravnih pravic. Obseg teh kršitev skoraj v celoti izpol-
njuje razpoložljive zmožnosti družbenega pravobranilca samo-
upravljanja.
Nadalje ugotavljamo, da nekatere službe nimajo izobliko-
vanih demokratičnih metod vodenja strokovnih razprav, ki
bi omogočale sprejem najboljših rešitev. Zato prihaja do za-
ostritev medsebojnih odnosov, zaradi hierarhične organizira-
nosti strokovnih služb pa se uveljavi samo ena možnost in se
delavskim svetom predlagajo rešitve brez alternativ in ne-
argumentirano. Neizoblikovane metode dela in odločanje na
STKAN 14— 10. JUNIJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
tem področju slabijo gospodarsko in samoupravno učinkovi-
tost ter povzročajo zaostrene medsebojne odnose.
Družbeni pravobranilci močno pogrešajo p>omanjkanje za-
konodaje za primere, ko bi bilo potrebno v organizacijah
združenega dela, ker so bistveno omajani samoupravni odnosi
in huje prizadeti družbeni interesi, uvesti začasno omejitev
samoupravnih pravic ali odstraniti poslovodne organe in vo-
dilne delavce. Ta določila bodo vsebovana v zakonu o združe-
nem delu.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja večkrat tudi ni
neposredno informiran o delovanju družbenopolitičnih organi-
zacij in organov družbenopolitičnih skupnosti na področju sa-
moupravljanja in družbene lastnine, od njih pa tudi ne dobiva
pobud, da bi ukrepal v mejah svoje pristojnosti.
Delo družbenega pravobranilca samoupravljanja je potreb-
no ocenjevati glede na to, da deluje relativno kratek čas, in
sicer od 1 8-1975 brez lastnih prostorov, ki so mu bili dode-
ljeni šele 5 11-1975 in je vse do konca leta deloval popolnoma
sam ter upoštevajoč vse začetne organizacijske, kadrovske in
delovne težave.
DRUŽBENI PRAVOBRANILEC
SAMOUPRAVLJANJA
Jože KALINGER, dipl. iur.
§t. 020-22/75-1
POROČILO O DELU
POSTAJE MILICE PTUJ ZA LETO 1975
I. UVOD
Postaja milice s splošnim delovnim področjem je organ za
neposredno opravljanje nalog s področja javne varnosti na
območju občine.
Prav zaradi tega želimo s tem poročilom seznaniti delegate
občinske skupščine s problematiko javne varnosti na ob-
močju občine. Postaja milice Ptuj s svojimi oddelki si je pri-
zadevala, da je opravljala svoje naloge vselej v skladu z za-
koni, odloki in drugimi predpisi, politiko in priporočili občin-
ske skupščine in njenih organov.
Delovni program usmeritve za leto 1975 je postaja milice
Ptuj izdelala za vse enote, in je bil zasnovan na temeljnih
izhodiščih, ki jih vsebujejo dokumenti ZKJ, ZKS in ustavi
SFRJ in .SRS ter na osnovi sprejetih sklepov in navodil s
posvetovanj in konferenc delavcev milice pri UJV Maribor.
I. VAROVANJE Z USTAVO DOLOČENEGA REDA
Osnovne naloge v preteklem letu postaje milice so bile
varovati z ustavo določeni red, poglabljati in utrjevati druž-
beno samozaščito, varovati ljudi in premoženje, vzdrževati
javni red in mir, nadzorovati in zagotoviti varnost cestnega
prometa na cestah v občini, odkrivati kazniva dejanja in nji-
hove storilce, odkrivati vse vrste prekrškov in opravljati dane
naloge, katere so nam bile naložene v izvršitev na podlagi
zakonov in drugih predpisov.
Izvršitev tako zastavljenih nalog smo dosegli s preventiv-
nimi in seveda represivnimi ukrepi, z nastopom zoper tiste, ki
so ogrožali življenje in premoženje občanov.
Da so uspehi s področja varovanja z ustavo določenega
reda takšni, menimo, da so zelo dobri, ni slučajnost. To je le
dokaz, da je bila pravilna koncepcija in usmeritev dela milice
preko varnostnih okolišev, kjer se miličnik varnostnik ne-
posredno vključuje kot strokovni sodelavec v sleherni KS in
OZD na območju občine Ptuj.
Kazniva dejanja in prekrški s sovražnim obeležjem
V preteklem letu smo obravnavali 3 kaz. dejanja iz X. po-
glavja KZ, to je poglavje zoper ljudstvo in državo. Med temi
smo obravnavali 1 kaz. dejanje poskusa sabotaže po členu
115 KZ, 1 kaz. dejanje žalitve po členu 170 v zvezi s členom
177 KZ in v zvezi s členom 174 (žalitev države, njenih organov
in predstavnikov) in,l kaz. dejanje žalitve države in njenih
organov in predstavnikov po členu 174 KZ.
Zoper storilce teh kaz. dejanj smo podali ovadbo pristoj-
nemu javnemu tožilcu.
Prav tako smo. v preteklem letu beležili 13 izpadov oseb
na javnih krajih, pri "čemer smo ugotovili in spoznali v izpadu
os naperjeno zoper našo družbenopolitično ureditev, zoper
našega predsednika republike, ZKJ, ali kjer je oseba v vinje-
nem stanju poveličevala Hitlerja ali se izdajala za ustaša.
Zoper storilca teh prekrškov s sovražnim obeležjem smo
podali predlog za uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za
prekrške.
Zabeležili smo tudi pojave risanja kljukastih križev na
štirih krajih in pisanje drugih parol s sovražno vsebino.
OCENA DELA NA VARNOSTNEM OKOLISU
Čeprav zaradi kadrovskih težav nimamo zadostno število
miličnikov varnostnikov, vendarle ocenjujemo delo le-teh
za pozitivno. Lahko trdimo, da so se miličniki varnostniki na
svojih okoliših uveljavili, da poznajo problematiko in teren
in da je taka prisotnost na določenem terenu nova kvaliteta
v delu milice. Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da je miličnik
varnostnik sprejet v KS in TOZD na svojem varnostnem
okolišu kot dobrodošel strokovni sodelavec vsem in vsakomur,
ki se zavestno bori za naš družbeni red in njegovo utrditev.
za zavarovanje družbenega premoženja in za zatiranje kri-
minalitete.
Moramo se vsekakor pohvalno izraziti o sodelovanju mi-
ličnikov varnostnikov z odbori za DS v KS, s krajevnimi
pisarnami in delegati po vprašanju družbene samozaščite v
pričakovanju, da bomo v tekočem letu na tem področju nare-
dili še več, da bomo še tesneje in plodneje sodelovali.
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je sodelovanje med
krajani v KS, TOZD in PM dokaj uspešno. Da je uspeh
takšen, so nedvomno pripomogla predavanja o družbeni sa-
mozaščiti, katera so bila organizirana po KS, TOZD in za mi-
ličnike postaje milice Ptuj. Povedati pa je treba, da se druž-
bena samozaščita vedno bolj uveljavlja, kar dokazuje in opra-
vičuje svojo prisotnost v statutih KS, TOZD in ustavi SR
Slovenije.
Na tem področju smo pomagali nekaterim OZD pri uspo-
sabljanju njihovih čuvajev v ravnanju z orožjem.
Doseženi uspehi nas zavezujejo, da na tem področju na-
redimo še več, kajti ugotavljamo kljub uspehom, da nekatere
OZD dajejo premalo poudarka temu vprašanju. Družbena sa-
mozaščita mora zaživeti povsod, v vseh predelih kot organi-
zirana in najširša fronta vseh delavcev in občanov za prepre-
čevanje negativnih in škodljivih pojavov v naši družbi.
II. PODROČJE KRIMINALITETE
a) Splošni podatki
V preteklem 1975. letu smo obravnavali 1.498 kaznivih de-
janj (brez prometnih nezgod), kar je za 24 kaz. dejanj več
kot leto poprej. Ce k temu številu prištejemo še prometne
nezgode, za katere smo spise odstopili pristojnim javnim to-
žilcem, se število poveča na 1.773 kaznivih dejanj, kar je za
68 primerov več kot v letu 1974.
Uspešno raziskanih je bilo 1.055 kaz. dejanj, kar je
70,42 "/o, neraziskanih je torej ostalo 443 kaz. dejanj ali
29,58 "/o.
Stanje in gibanje kriminala v občini Ptuj za obdobje zad-
njih dveh let, razvrščeno po poglavjih KZ, je naslednje:
V skupini kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in
premoženja iz XXI. pogl. KZ so všteta tudi tista kazniva de-
janja, ki izvirajo iz prometnih nezgod in so imela za posledico
smrt ali telesno poškodbo, za katere smo spis odstopili pri-
stojnemu javnemu tožilstvu. Le-teh je bilo 275.
PRILOGA TEDNIKA
10. JlJNIJ 1976 — STRAN 15
Po kraju storitve je bilo na območju posameznih enot mi-
lice obravnavano naslednje število kaznivih dejanj (brez
prometnih nezgod:
S kaznivimi dejanji je bil oškodovan:
—	družbeni sektor v 154 primerih, materialna škoda pa
znaša 5,335.412,10 din;^
—	zasebni sektor'v 555 primerih, materialna škoda pa
znaša 917.373,35 din.
b) Premoženjski delikti
Od skupnega števila kaznivih dejanj 1498 (brez prometnih
nezgod), jih kar 882 ali 59,01 "/o odpade na kazniva dejanja
zoper zasebno in družbeno premoženje iz XX. pogl. KZ. V
primerjavi z letom 1974 jih je bilo v letu 1975 76 več, indeks
porasta je torej 109,42
Največji porast je beležiti pri tatvinah, kajti leta 1975 smo
obravnavali teh kaz. dejanj po členu 249 KZ 457, kar je 45
primerov ali 10,92% več kot leto poprej. Prav tako so v po-
rastu majhne tatvine, zatajitve in goljufije po členu 259 KZ.
Le teh smo v letu 1975 obravnavali 116 ali 30 več kakor leta
1974, kar je 34,85% več. V porastu so še velike tatvine po
členu 250, in sicer 8 primerov, ropov je več za 3 primere, go-
ljufij za 11 primerov, žepnih tatvin za 12 primerov in še neka-
terih drugih kaznivih dejanj.
V upadanju so pa odvzemi motornih vozil po členu 254 a,
kar za 22 primerov, grabeža je bilo za 3 primere manj kot
leta 1974, poškodovanje tuje stvari iz člena 257, 15 primerov
manj.
Ce premoženjske delikte (kazniva dejanja iz XX. pogl. KZ)
razdelimo po vrstah in jih primerjamo za nekaj let nazaj, je
situacija naslednja:
Zaradi lažjega razumevanja gibanja kriminalitete s tega
področja navajamo nekatera kazniva dejanja iz XX. pogl. KZ
za leto 1971 in 1975:
C) Kazniva dejanja zoper življenje in telo:
Kazniva dejanja iz XII. pogl. KZ so po svoji številčnosti
na drugem mestu, torej za prerpoženjskimi delikti. Pri teh
kaz. dejanjih so dejanja storilcev naperjena zoper življenje
in integriteto človeškega telesa, zato so ta kazniva dejanja
zelo grobi posegi v človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo.
V minulem letu smo obravnavali 300 kaz. dejanj iz tega
pogl. KZ, kar je 46 kaz. dejanj manj kot leto poprej, ali manj
za 13,30%. Pozitivno je, da so v nenehnem upadanju.
Vzroki za tovrstna kazniva dejanja so različni. V ospredju
so pa vsekakor socialno-ekonomski in socic^oški, čeprav ne
smemo zanemariti tudi drugih. Kot neposredni vzroki so se
pa pojavili predvsem spori med sosedi, ljubosumnost, mašče-
vanje, neurejene družinske razmere in drugi, pri čemer je v
veliko primerih bil prisoten tudi alkohol.
Da bo gibanje teh kaznivih dejanj lažje razumljivo, nava-
jamo nekaj statističnih podatkov' o gibanju krvnih deliktov v
občini Ptuj za obdobje petih let in primerjavo tovrstnih dejanj
za leto 1971 in 1975.
Iz tabele je razvidno, da se je povečalo število ubojev, in
sicer za 1, število hudih telesnih poškodb za 8 in število po-
skusov uboja za 1. Zmanjšalo se je število lahkih telesnih
poškodb za 36, sodelovanje pri pretepu pa', 3 in ogrožanje z
nevarnim orodjem za 15. Ostala kazniva dajanja iz tega po-
glavja KZ so ostala na ravni preteklih let.
d)	Kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premo-
ženja (XXJ. pogl. KZ):
Iz tega poglavja KZ smo v preteklem letu obravnavali
vsega 51 kaznivih dejanj, kar je za 2 kaz. dejanji manj kot
leta 1974. Od tega povzročitev nevarnosti za življenje in pre-
moženje 49 in 2 kaz. dejanji uničenja svarilnih znamenj. V
to poglavje spada še 275 dejanj ogrožanja varnosti prometa
po členu 271 KZ, ki izvirajo iz prometnih nesreč.
e)	Kazniva dejanja zoper svobodo in pravice državljanov
(XIII. pogl. KZ):
Od skupno 69 obravnavanih kaz. dejanj iz tega poglavja
KZ je bilo: protipraven odvzem prostosti I k. d., ogrožanje
varnosti 49 k. d., kršitev nedotakljivosti stanovanj 18 k. d. Ta
kaz. dejanja so v primerjavi z letom 1974 v porastu za 13
primerov.
f)	Kazniva dejanja zoper delovno razmerje (XIV. pogl. KZ):
Iz tega poglavja KZ smo obravnavali 4 kaz. dejanja ali
STR 4 v 16 — 10. Ji yiJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
kar za 200<"/0 več kot leta 1974. Gre za naslednja kazniva
dejanja: kršitev predpisov o pravicah oseb v delovnem raz-
merju po členu 165 KZ, 3 k. d. in 1 kaz. dejanje kršitev pravic
in socialnega zavarovanja po členu 166 KZ.
g)	Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (XV. pogl. KZ):
Število teh kaz. dejanj se je povečalo za 6 primerov s
številom iz leta 1974, tako da znaša za leto 1975 18 primerov.
Obravnavali smo: 11 k. d. razžalitve, 2 k. d. opravljanje, 3 k. d.
žalitev uradne osebe in 2 k. d. žalitev države in njenih pred-
stavnikov.
Opozoriti moramo, da je bilo v preteklem letu več žalitev
pooblaščenih uradnih oseb, le da smo storilce predlagali v
postopek o prekršku, pri čemer smo se posluževali določila
11. člena točka 2 Zakona o prekrških zoper javni red in mir.
h)	Kazniva dejanja zoper človeško dostojanstvo in moralo:
(XVL pogl. KZ):
V preteklem letu smo obravnavali 13 tako imenovanih
seksualnih deliktov, kar je 2 primera manj kot leto poprej.
Obravnavali smo 4 k. d. posilstva, 2 poskusa posilstva, 3 k. d.
spolnega občevanja s slabotno osebo, 2 k. d. spolnega občeva-
nja in protinaravnega nečistovanja in 2 k. d. nečista dejanja.
Vsekakor je pozitivno, da so tovrstna kazniva dejanja v upa-
danju, saj o tem govore statistični podatki že od leta 1972 dalje.
Znano je pa tudi, da veliko oškodovank teh kaznivih dejanj
in storilcev ne prijavlja zaradi sramu oz. zaradi bojazni pred
reakcijo okolja, v katerem živijo.
i)	Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo in rodbino (XVII.
pogl. KZ):
Iz tega poglavja KZ smo v preteklem letu obravnavali 39
kaz. dejanj, 4 manj kot leto poprej.
Obravnavali smo naslednja kazniva dejanja: neplačevanje
preživnine 25, zanemarjanje mladoletnika in grdo ravnanje z
njim 10, krvoskrunstvo 2, divji zakon z mladoletno osebo 1 in
nezakonit odvzem mladoletnika 1 k. d.
j) Kazniva dejanja zoper javni red in pravni promet
(XVIII. pogl. KZ):
Število teh kaz. dejanj je v primerjavi s številom iz leta
1974 večje za 16, pomeni, da smo v letu 1975 obravnavali 35
tovrstnih kaz. dejanj. Obravnavali smo: preprečitev uradnega
dejanja uradni osebi 2 k. d., nasilniško obnašanje 8 k. d., lažno
izdajanje za uradno osebo 2 k. d., samovolja 5 k. d. in pona-
rejanje uradnih listin 18 kaz. dejanj.
KRIMINAL V GOSPODARSTVU
Pri odkrivanju kaznivih dejanj v gospodarstvu in na škodo
gospodarskih organizacij smo bili v letu 1975 nekoliko manj
uspešni kot v letu 1974. Skupno v sodelovanju z ustrezno stro-
kovno službo UJV Maribor, ali samostojno, smo podali 17
ovadb pristojnemu javnemu tožilcu za 30 storilcev kaz. dejanj,
ki so storili 34 kaz. dejanj. Obravnavali smo 2 kaz. dejanji
nevestnega gospodarskega poslovanja, 6 kaz. dejanj ponareja-
nja — uničenja uradne listine, knjige ali spisa, 2 k. d. nedovo-
ljene trgovine, 7 tatvin po členu 249 na škodo OZD, 1 k. d.
prikrivanje, 2 k. d. goljufije na škodo OZD, 2 k. d. velike tatvi-
ne, 3 k. d. neupravičene uporabe, 5 k. d. poneverbe, 3 k. d.
grabeža v zvezi goljufije, ponareditve in uničenja uradne li-
stine, knjige ali spisa in 1 k. d. zlorabe uradnega položaja in
uradnih pravic iz koristoljubja.
MLADINSKA KRIMINALITETA
V 1975. letu smo obravnavali 116 mladoletnih oseb zaradi
storjenih 88 kaz. dejanj. To je zelo ugoden podatek, če to šte-
vilo primerjamo s številom iz leta 1974, ko je naša postaja
obravnavala 240 mladoletnih oseb za storjenih 181 kaz. dejanj.
Število obravnavanih mladoletnikov v letu 1975 doseže le
48,33 " () obravnavanih mladoletnikov v letu 1974. Prav tako
je občuten padec števila kaz. dejanj kar za 93 primerov, ka-
terega so storili mladoletni storilci kaznivih dejanj.
Od skupnega števila kaznivih dejanj 1498, katera smo
obravnavali v letu 1975, odpade na to področje 88 primerov ali
5,87 " 0. Razmerje med kaz. dejanji, ki so jih storile polnoletne
osebe in tisti, ki so jih zagrešili mladoletniki, je torej 1410 ali
94,14 ®/o: 88, ali 5,87 ®/o, kar nedvomno dovolj zgovorno priča
o tem, da naša mladina le ni tako pokvarjena, kot to veliko-
krat slišimo na ulici. Torej mladina ni problem v tolikšnem
obsegu, kot so polnoletne osebe.
Mladoletniki so storili naslednje vrste kaznivih dejanj;
Najpogostejši vzroki, da mladina zaide na stranpota, so
neurejene družinske razmere, pomanjkljiva — neustrezna
vzgoja, slabo nadzorstvo in zanemarjanje otrok, (otrok — mla-
doletnik je prepuščen ulici, ker so starši prezaposleni ali na
delu v tujini). Tako pomanjkanje družinske topline nadome-
ščajo mladoletniki pri vzornikih iz kriminalnih sredin in tako
sledijo njihovemu vzoru.
III.	OBRAVNAVANI DOGODKI
Pri obravnavanju dogodkov v letu 1975 smo se vselej naj-
prej prepričali ali niso bili podani v konkretnem primeru ele-
menti kaznivih dejanj, šele nato smo zadevo zaključili kot
dogodek 7. ii.streznim poročilom o dogodku.
V	poročilnem obdobju smo obravnavali 28 dogodkov, in
sicer: samomorov 8, požarov 10, delovne nezgode 1, sumljive
smrti 3 in ostali dogodki 6.
IV.	JAVNI RED IN MIR
Prekrški s področja javnega reda in miru so v občini Ptuj
v nenehnem porastu, z izjemo 1975. leta, ko smo obravnavali
1151 prekrškov. To je v primerjavi z letom 1974 za 28 prekr-
škov manj, ali 2,37 ®/o.
V	letu 1974 smo predlagali v postopek o prekršku 1378
oseb, v letu 1975 pa 1449 oseb, ki so storile 1.151 prekrškov.
Pri tem gre za prekrške iz zakona o prekrških zoper javni red
in mir in tiste, ki jih določa občinski odlok o javnem redu
in miru. Številni so zlasti prekrški, ki jih glede na naravo in
posledice štejemo kot hujšo obliko kršitve javnega reda in
miru, gre predvsem za pretepe, drzno vedenje, omalovaževanje
uradnih oseb, prepiranje in nedostopno vedenje na javnem
kraju.
Glede na kraj storitve prekrškov so posamezne enote ob-
ravnavale naslednje število prekrškov:
Največ prekrškov je bilo storjenih na območju občine Ptuj,
kar je povsem razumljivo glede na največjo koncentracijo
prebivalstva, število gostinskih lokalov in glede na prireditve,
ki se vrstijo v nekem letu. Tako je enota Ptuj obravnavala
v letu 1975 493 prekrškov, kar je 42,83 Vo od skupnega števila
vseh obravnavanih primerov.
PRILOGA TEDNIKA
lO.JlNlJ 1976 —STR/VN 17
Gibanje posameznih vrst prekrškov iz skupine prekrškov
zoper javni red in mir za obdobje zadnjih treh let v občini
Ptuj:
Zaradi kršitve javnega reda in miru smo obravnavali 124
mladoletnikov (1974. leta 136 in 1.325 polnoletnih oseb (1974.
leta 1242 oseb).
Razmerje med mladoletnimi in polnoletnimi osebami ude-
leženih v prekrških je torej 124 : 1325, kar pomeni, da udeležba
mladoletnikov v prekrških znaša le 8,55 "/o.
V	zvezi s kršitvami javnega reda in miru smo na podlagi
zakonskih pooblastil pridržali 137 oseb, med katerimi je bilo
130 pod vplivom alkohola.
Da bi zagotovili javni red in mir in s tem varnost ljudi
in premoženja, so miličniki postaje milice Ptuj (z vsemi od-
delki) opravili 187 intervencij, od tega v gostinskih lokalih 75,
v zasebnih stanovanjih 52 in na drugih krajih 60. Povdariti
moramo, da so ti podatki za II. poli. 1975, kajti podatki za
I. poli. niso bili obdelani.
Ob interveniranju so miličniki uporabili prisilna sredstva v
11 primerih. Uporabili so fizično silo v 1 primeru, gumijevko
v 4 primerih in službenega psa v 6 primerih. Uporaba pri-
silnih sredstev je bila vselej zakonita.
V	zvezi z uporabo prisilnih sredstev moramo omeniti, da je
bil delavec milice v enem primeru napaden s strani kršitelja
javnega reda in miru. Zoper storilca smo podali ovadbo pri-
stojnemu javnemu tožilcu.
V. PROMETNA VARNOST
Varnost cestnega prometa za poročilno obdobje ocenjuje-
mo,na podlagi števila prometnih nezgod in na podlagi posledic,
ki so nastale na udeleženih vozilih, cestah in objektih ob
cestah.
Stanje prometne varnosti se iz leta v leto slabša, kar ni
nič čudnega s vpričo tako naglega porasta motornih vozil in
novih voznikov. V 1974. letu so miličniki postaje milice Ptuj
(z vsemi oddelki) obravnavali 931 prometnih nezgod, v letu
1975 pa 946. Porast je za 15 prometnih nezgod ali 1,61 »'o.
Prometne nezgode kažejo tendenco stalnega porasta, kar
nedvomno dokazujejo statistični podatki zadnjih 6 let:
Posledice prometnih nezgod
V prometnih nezgodah, katere so reševale patrulje postaje
milice Ptuj in patrulje njenih oddelkov, je izgubilo življenje
12 oseb, od tega 10 polnoletnih in 2 mladoletni osebi, vsi drža-
vljani SFRJ. Hudo telesno poškodovanih je bilo 99 oseb, in
sicer: 89 polnoletnih in 10 mladoletnih oseb, vsi državljani
SFRJ. Lahko telesno poškodovanih je bilo 263 oseb, od tega
polnoletnih 230, 32 otrok in mladoletnih oseb, vsi državljani
SFRJ in 1 tujec. Pri tem je nastala materialna škoda na vo-
zilih in objektih, ki znaša 4,038.923,10 din.
Od skupnega števila 946 obravnavanih prometnih nezgod,
se jih je 694 zgodilo v naseljih in 252 izven naselij, razmerje
v je 73,36 : 26.64 «'o na škodo naselij.
Posledice prometnih nezgod — za 1975, so prikazane pro-
metne nezgode, katere je obravnavala PM Ptuj s svojimi
oddelki.
STR 4 v 18 — 10. Ji yiJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
Le v 63 primerih ali v 6,65 °/o je prišlo do prometne nezgode
iz objektivnih vzrokov, kot so poledica na vozišču, nenadna
okvara na vozilu, nenadni pojav divjadi na vozišču in po-
dobno. V ostalih primerih je prisoten v prometnih nezgodah
subjektivni faktor.
Kljub stalni kontroli voznikov na alkohol, katero izvajajo
na območju občine Ptuj patrulje naše postaje milice in postaje
prometne milice Maribor, je še zmiraj v veliki meri prisoten
alkohol kot neposredni vzrok prometnih nezgod. V letu 1975
smo pri reševanju prometnih nezgod ugotovili kar v 84 pri-
merih prisotnost alkohola v organizmu voznikov motornih
vozil.
Ob priliki nadzora cestnega prometa in ob izvajanju raznih
preventivnih akcij, so miličniki te postaje v 226 primerih
ugotovili, da so vozniki vozili oz. poskušali voziti vozilo pod
vplivom alkohola. Na odvzem krvi je bilo odpeljanih 114 voz-
nikov in sicer 100, ki so bili udeleženi v prometnih nezgodah
in 14 ob izvajanju kontrole cestnega prometa.
Število prometnih nezgod, v katerih so udeleženci zapu-
stili kraj prometne nezgode in uspešnost raziskanja le-teh:
Pri raziskovanju prometnih nezgod, pri katerih so udele-
ženci zapustili kraj prometne nezgode, smo nedvomno dosegli
dobre rezultate. V primerjavi z letom 1974, ko je postaja mi-
lice Ptuj z vsemi svojimi oddelki registrirala in raziskovala 43
prometnih nezgod s pobegom, je uspešno raziskala 36 prime-
rov, ali 83,8%, neraziskanih pa je ostalo 7 primerov ali 16,2 «/o.
Uspeh v letu 1975 je nedvomno mnogo boljši, saj je bilo raz-
iskanih od skupnega števila 55 prometnih nezgod s pobegom
51 primerov ali 92,72«/», neraziskani pa so ostali le štirje pri-
meri ali 7,28 »/o. -
Preventivna dejavnost po prometu
Ukrepi miličnikov po prometu	1974	1975
—	odkritih prekrškov s področja
prometne varnosti	1862	6082
—	podanih predlogov za uvedbo postopka
o prekršku	1359	1290
—	izterjanih mandatnih kazni
v organskem roku	170.376	131.220
—	število oseb, katerim so bile
izrečene mandatne kazni	6794	2827
—	opozorjenih kršiteljev
za lažje kršitve	3667	1965
—	odvzetih vozniških dovoljenj	176	155
a)	zaradi vinjenosti	174	150
b)	zaradi ponareditve — neveljav.	2	5
—	odvzetih prometnih dovoljenj	126	195
a)	zaradi poteka veljavnosti	29	48
b)	zaradi teh. hib na vozilu	41	38
C) zaradi poškodb na vozilu
v prom. nezgodah	56	109
—	preprečili nadaljno vožnjo voznikom 1532	1129
a)	zaradi vožnje pod vplivom alkohola 420	332
b)	zaradi vožnje brez vozn. do v.
(ni opravil vozn. izpita) 864	645
c)	zaradi teh. hib na vozilu 143	152
d)	zaradi nepravilno naloženega tovora 5	—
Te uspehe pri opravljanju nadzora cestnega	prometa so
dosegli miličniki skozi vse leto 1975, za kar je bilo odrejeno
1443 služb in bilo opravljenih 20.244 ur službe. Poleg tega je
bilo opravljenih še 4358 operativno — tehničnih pregledov
vozil.
Odkrili in obravnavali smo naslednje vrste prometnih
prekrškov:
—	neprimerna hitrost	14
—	nepravilno prehitevanje in vožnja mimo	4
—	izsiljevanje prednosti	12
—	nepravilno ustavljanje	7
—	nepravilna stran vožnje	3
—	vožnja v vinjenem stanju	243
—	vožnja brez vozniškega dovoljenja,
ker vozn. izpita še ni opravil	739
—	tehnične hibe na vozilih	34
—	ostali prekrški	929
Najštevilnejši kršilci cestno prometnih predpisov so:
—	vozniki osebnih avtomobilov	546
—	vozniki motornih koles	531
—	vozniki drugih motornih vozil	248
—	kolesarji	172
—	traktoristi	63
—	vozniki tovornih mot. vozil	27
—	vozniki avtobusov	1
Med kršitelji je bilo 1561 državljanov SFRJ in 3 tujci.
Prometna neurejenost mesta Ptuja:
—	do sedaj je bilo pereče križišče M, 3 z Osojnikovo, Trste-
njakovo in Lackovo ulico, ker ni bilo na njem označb, zaradi
česar se vozniki niso mogli pravilno razvrščati in je prišlo do
prometnih nezgod.	.
—	križišče ceste M 3 s Trgom Svobode zlasti ob vpadnicah
prometa' pride do večjih zastojev na Trgu Svobode, Kremp-
Ijeve ulice in Dravske ulice. Potrebno bi bilo urediti semafor-
sko križišče. Vozniki na Trgu Svobode čakajo, da se lahko
vključijo na cesto M 3 tudi do 20 minut ali še več.
—	nujen je prometni znak »prepovedan promet v obeh
smereh« pri trgovini »Volan«. Tu vozniki, zlasti iz drugih
krajev večkrat zapeljejo v enosmerno Lackovo ulico, vsled
česar pride zaradi tega do ogrožanja drugih udeležencev v
prometu.
—	treba bi bilo ukiniti parkirni prostor pred Kreditno
banko zaradi varnostnih razlogov (neupravičenega odtujenja
premoženja).
—	nujno je potrebno urediti — označiti v mestu prehode
za pešce in ostale označbe. Postaviti ali ukiniti je potrebno 27
prometnih znakov, kar je bil sklep komisije za promet pri
KS Ptuj dne 16. 10. 1975, vendar še ni ničesar storjenega.
—	v letnem poročilu dela smo si postavili naloge, da bomo
aktivno sodelovali s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem
PRILOGA TEDNIKA
10. .lUMJ 1916 — STRAN \9
prometu pri SO Ptuj. Prav tako bomo izvedli več samostojnih
akcij, zlasti zoper pešce in kolesarje, saj so ti udeleženci češče
v prometnih nezgodah, kjer so hujše posledice. Zoper ostale
udeležence v prometu bomo izvajali akcije v sklopu z UJV.
— službo nadzora cestnega prometa bomo usmerjali na
tiste kraje, kjer je več prometnih nezgod in kjer se pojavljajo
češče hujše kršitve s področja varnosti cestnega prometa.
SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANI V OBČINI
Znano je namreč, da milica kot služba ne more v občini
delovati, če ni med njo in drugimi organi dobrega in tesnega
sodelovanja.
Tukaj imamo namen povdariti dobro sodelovanje z JT, od-
delkom za notranje zadeve, občinskim sodiščem, občinskim
sodiščem za prekrške, oddelkom za ljudsko obrambo in
drugimi.
Pri reševanju zahtevnejših strokovnih nalog se velikokrat
posvetujemo s predstojniki omenjenih organov in moramo
reči, da so nam vedno pomagali z nasveti, s čemer smo še
bolj poglobili sodelovanje in dosegli večjo kvaliteto opravlje-
nih nalog.
Naša želja je, da bi se to sodelovanje še poglabljalo, kajti
le pod takšnim pogojem bomo dosegli še boljše rezultate v
boju zoper naraščaioči kriminal.
SODELOVANJE S STROKOVNIMI SLUŽBAMI UJV
Sodelovanje vseh služb UJV s postajo milice Ptuj je bilo
skozi 1975. leto zadovoljivo. Pričakujemo, da bo to v prihodnje
bolje, kajti z določitvijo inšpektorja milice, ki odgovarja za
določeno območje in vse enote milice na tem območju, bomo
dosegli boljšo povezavo z UJV in s tem krajšo relacijo za
uvajanje novitet v delo milice. Sodelovanje in strokovna po-
moč, kakršno je bilo pokazano ob primopredaji dolžnosti ko-
mandirja postaje je vsekakor garant, da se bodo razmere
v najkrajšem roku sanirale na problematiko in pomembnost
pripada v okviru UJV Maribor.
VI. OSTALA DEJAVNOST
Da bi zagotovili nemoteno delovanje državnih organov,
organizacij združenega dela in drugih organizacij, smo le-tem
nudili pomoč, kadar so pri opravljanju svojih nalog naleteli
na upiranje ali ko je bilo pričakovati tako upiranje. V ta
namen smo nudili 15 asistenc, od tega nia zahtevo sodišč 7 in
na zahtevo drugih organov in organizacij 8.
Državnim in drugim organom ter organizacijam smo nu-
dili potrebno pomoč v tem, da smo za njih opravili najraz-
ličnejše preverke. Tako smo v preteklem letu opravili 658
preverk, na zahtevo sodišč 71, na zahtevo sodnikov za pre-
krške 75, na zahtevo oddelka za zatiranje kriminalitete UJV
Maribor 106, na zahtevo CSDV 41 in na zaprosilo drugih or-
ganov in organizacij 365 preverk.
Po operativnih razvidih, katere uporabljamo pri opravlja-
nju svojih nalog in na podlagi razpisanih tiralic, smo v letu
1975 prijeli 6 oseb.
Na podlagi odredb sodišč in po zakonskem pooblastilu, je
bilo opravljenih 112 privodov, in sicer: po odredbi sodišč 39,
po odredbi sodnika za prekrške 32, na zahtevo drugih orga-
nov in po zakonskem pooblastilu 41. V 221 primerih privoda
nismo opravili, največkrat iz razloga, ker so se tisti, katere
bi morali privesti, vabilu odzvali ali pa so plačali denarno
kazen.
V poročilnem obdobju smo opravili 11 hišnih preiskav.
Razen tega smo reševali 7770 raznih dopisov in oddali 2808
depeš.
STANOVANJSKA PROBLEMATIKA
Pri proučevanju stanovanjskih razmer in ob ogledovanju
stanovanj smo ugotovili, da ima 5 delavcev milice neustrezna
stanovanja. Prav tako smo ugotovili, da 2 delavca stanovanj
sploh nimata in da se kar 12 delavcev vozi na delovno mesto
v razdalji od 3—26 km. Vse to negativno vpliva na kvaliteto
in kvantiteto dela, na njihovo razpoloženje in gledano z ope-
rativnega vidika tudi na dosegljivost miličnikov.
V trenutni kadrovski situaciji v kakršni se sedaj nahaja-
mo, bi bilo nujno potrebno urediti več sob, oz. ležišč za sam-
ske miličnike za potrebe PM — enote Ptuj in oddelkov Dester-
nik, Gorišnica in Videm, v bližnji prihodnosti Podlehnik.
Sedanje razmere, v katerih stanujejo miličniki samski na
postaji milice v Ptuju, so zelo slabe, lahko bi rekli pod pov-
prečnim standardom, ki velja za samska stanovanja. Ti pro-
stori so namreč tesni, slabo vzdrževani in v njih prihaja
dnevna svetloba le posredno. Vprašamo se, ali je mogoče od
delavca, ki je v tako odgovorni in naporni službi, zahtevati,
da da, od sebe maksimalne rezultate ob tako slabih življe-
njskih — stanovanjskih pogojih.
Naj le omenimo, da samski miličniki nimajo urejenih to-
aletnih prostorov, da o kopalnici ali topli vodi ne govorimo.
Prav tako ni poskrbljeno za njihovo razvedrilo, saj postaja
milice ne premore niti radioaparata. Menimo, da bi v ta namen
morali kupiti vsaj 1 bojler za ureditev umivalnice za samske
miličnike in 1 bojler, katerega bi namestili pri dežurnem. Za
ureditev klubske sobe za miličnike bi nujno potrebovali radio-
aparat, televizor (v Mariboru so samskim miličnikom kupili
barvnega) in sedežno garnituro, česar pa postaja milice iz
odmerjenih sredstev ne more zagotoviti.
Opozarjamo, da je v zvezi s tem problem zelo resen in bi
ga z ustreznimi službami morali v najkrajšem roku rešiti,,
kajti način kadrovanja v našo službo in pritok novih delavcev
sta pogojena in tudi odvisna od dobrih stanovanjskih razmer.
VIII.	PROSTORSKA PROBLEMATIKA
Sedež postaje milice je v stari dvonadstropni zgradbi,
zgrajeni pred 162. leti. Prostori so vlažni, nefunkcionalni in
ne ustrezajo potrebam sodobne postaje milice. V zgradbi sta-
nujejo privatne stranke. Sanitarije so skupne in neurejene,
kopalnic ni. Pisarne so temne, zlasti v pritličju in delavci mi-
lice nimamo potrebnih garaž, kar velja za enoto Ptuj, OM
Gorišnico in OM Majšperk, pa tudi za OM Videm.
Nujno potrebno je zgraditi novo postajno zgradbo na že
določeni lokaciji, ki je bila predvidena z idejnim projektom.
Žalostno, toda resnično je, da za stranke nimamo primernega
stranišča. Obstoječe bi bilo treba obnoviti in namestiti školjko,
sedanje je na počep, za kar pa letos v okviru dobljenih sred-
stev ne bomo finančno sposobni.
IX.	FINANČNO POSLOVANJE
Financiranje materialnih potreb za redno dejavnost postaje
milice in za nakup opreme je potekalo iz dveh virov.
1.	Iz republiškega proračuna SRS smo preko republiškega
sekretariata za notranje zadeve dobivali potrebna sredstva za
osebne dohodke delavcev in sredstva za tiste materialne iz-
datke in opremo, ki jih je dolžna republika financirati iz svo-
jega proračuna kot to določa 118. člen zakona o notranjih
zadevah (Ur. 1. SRS št. 47 72).
2.	Iz občinskega proračuna smo dobili finančna sredstva za
tiste potrebe in namene, ki jih je občina dolžna financirati po
določilih 119. člena ZONZ. Le-teh smo dobili za materialne
stroške 838.000 din.
Tako pičlo odmerjena sredstva nam niso zadoščala niti za
najnujnejše potrebe. O nastalih težavah smo obvestili občin-
sko skupščino, ki nam je z rebalansom proračuna dodelila do-
datna finančna sredstva v znesku 61.000 din. .
Komandir postaje milice,
Boris Znidarič
Št. 02-2/76-1
POROČILO O DELU OBČINSKEGA JAVNEGA TOŽILSTVA
NA PODROČJU PREGONA KAZNIVIH DEJANJ
V LETU 1975
Splošni pregled dela
L DEL
Občinsko javno tožilstvo v Ptuju opravlja svoje delo za
območji občinskega sodišča v Ptuju in Ormožu, ki zajemata
teritorij občine Ptuj in Ormož.
Pri Občinskem javnem tožilstvu v Ptuju je sistemizacija
obsegala troje delovnih mest pravnikov in dvoje delovnih
mest administrativnih delavcev. Vse do 1. 10. 1975 pa je dejan-
ska zasedba izkazovala le dvotretjinsko zasedbo, saj sta delala
na Občinskem javnem tožil^;tvu le tožilec in njegov namestnik.
S 1. 10. 1975 pa je Občinsko javno tožilstvo pridobilo še enega
namestnika občinskega javnega tožilca — Zorjan Ludvika.
Pri tem je treba povdariti, da tudi ta sistemizacija ni zado-
voljiva, saj se Občinsko javno tožilstvo v Ptuju ob takšni si-
stemizaciji ne more v polni meri posvečati poleg rednega dela
pri reševanju spisov tudi ostalemu tožilskemu delu — sprem-
ljanju družbenih pojavov, obveščanju o teh pojavih pristojnih
družbeno političnih skupnosti in družbenopolitičnih organi-
zacij, kakor tudi ugotavljanju raznih nepravilnosti, ki se po-
javljajo v delovanju organizacij združenega dela in ostalih
delovnih skupnosti ter obveščanju in sestavljanju opozoril o
teh pojavih. Prav tako bi bilo potrebno z določenimi analizami
spremljati kriminaliteto tako s stališča kriminologije, vikti-
mologije in kriminalne politike, ob tem pa spremljati tudi re-
zultate delovanja neformalnega družbenega nadzorstva. S tem
v zvezi je komisija za sistemizacijo delovnih mest pri Repub-
liškem javnem tožilstvu, kakor tudi republiški javni tožilec,
sklenila da se poveča sistemizacija delovnih mfst pravnikov na
občmskem javnem tožilstvu v Ptuju tako, da bi poleg javnega
STR 4 v 20 — 10. Ji yiJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
tožilca obsegala še štiri delovna mesta namestnikov javnega
tožilca. Ob taki novi sistemizaciji bi bilo mogoče v celoti iz-
vrševati tudi preje navedena opravila. Koncentracija naporov
pravnikov na Občinskem tožilstvu v Ptuju je bila v letu 1975
zato usmerjena v reševanje tekočih zadev, predvsem kar se
tiče ažurnosti, nadalje v kvalitetno reševanje zadev in pa
prisostvovanje na glavnih obravnavah na pristojnih sodiščih.
Ob tem je pripomniti, da bo izboljšana sistemizacija omo-
gočila tudi strokovno bolje izpolnjevati kadre, kot je to bilo
s tem, predvsem s sodelovanjem na raznih seminarjih, posve-
tih in podobno. Pri tem ni odveč pripomniti, da se je v letu
1975 namestnik Kost j a Jankovič udeležil posvetovanja za
preprečevanje mladoletniškega prestopništva na Bledu koncem
oktobra 1975, istočasno pa se je občinski javni tožilec Karel
Raj niš vpisal v podiplomski študij na Pravni fakulteti v
Ljubljani.
Kot glavni problem v zvezi z navedeno sistemizacijo, ob
tem da bomo v letu 1976 pridobili novega pravnika za Občin-
sko javno tožilstvo v Ptuju, se pokaže, v reševanju prostor-
skega problema. Občinsko javno tožilstvo zaseda trenutno le
troje sob, delo na tožilstvu pa je takšno, da zahteva več pro-
storov, saj je takšne narave, da več pravnikov ne more delati
v isti sobi. Problem skušamo rešiti z adaptacijo prostorov tako
da bi vsaj eno sobo razpolovili in tako pridobili več, čeprav
manjših prostorov. Pri tem bo seveda potrebno povečati siste-
mizacijo tudi pri administrativnem osebju še za eno admini-
stratorko, ker dosedanja ena ne bo mogla v bodoče zadostiti
potrebam dela, ki ga bodo opravljali štirje pravniki.
Število pripadlih zadev zoper polnoletne storilce je v letu
1975 nekoliko naraslo, kar kaže naslednja tabela:
Poleg tega je Občinsko javno tožilstvo prejelo še 143
prijav zoper mladoletnike, reševalo 107 zadev poročil o raznih
dogodkih, vlog občanov in podobno, obravnavali pa smo še
42 prijav prekrškov in 4 civilne zadeve. Iz gornjih podatkov
nedvomno sledi, da se je število zadev ter obseg dela v letu
1975 povečal za okoli 10®'o v primerjavi z letom 1974.
Prav tako je poraslo tudi število ovadb zoper neznane
storilce, ki jih je bilo v letu 1974 637, v letu 1975 pa 697.
Struktura teh prijav glede na kazniva dejanja je v glavnem
ista kot v letu 1974, saj so to v glavnem kazniva dejanja zoper
premoženje, kot kaže naslednja tabela:
Organom odkrivanja je uspelo v 377 primerih odkriti sto-
rilca, vendar so sem šteti tudi primeri neznanih storilcev,
katerih prijave smo sprejeli že v prejšnjih letih. Z ozirom
na to imamo sedaj v evidenci skupaj 2317 zadev, v katerih so
storilci ostali neznani, medtem ko je bilo v lanskem letu
takšnih zadev v naši evidenci 1883.
V	letu 1975 je Občinsko javno tožilstvo vložilo skupaj
obtožb zoper 850 oseb. Od tega kar 829 obtožb neposredno
ali po opravljenih preiskovalnih dejanjih in le zoper 21 oseb
obtožbo po končani preiskavi. Pri tem velja povdariti, da
smo v letu 1975 zahtevali preizkavo zoper 160 oseb, posamezna
preiskovalna dejanja pa zoper 182 oseb. Ko je bilo v preiskavi
v letu 1974 ter iz prejšnjih let ostalo nerešenih skupaj še pre-
iskav zoper 194 oseb in ko sta Občinski sodišči v Ptuju in
Ormožu rešili preiskavo v letu 1975 le zoper 48 oseb, kar znaša
13,5 ®/o, je ostalo v preiskavi še 306 oseb, kar je doslej skozi
daljše obdobje najvišje število nerešenih preiskav. Pri tem
velja še pripomniti, da čaka na rešitev — izrek sodbe še
811 oseb.
V	letu 1975 sta obe sodišči izrekli 423 obsodilnih sodb, 22
oprostilnih ter 89 zavrnilnih. Razmerje med obsodilnimi in
oprostilnimi sodbami znaša 95 Vo obsodilnih in 5 »/» oprostilnih
sodb, kar je veliko izboljšanje v primerjavi z letom 1974, ko
je bilo oprostilnih sodb 11,47 »/o. Takšen uspeh je pripisati po-
boljšanju kvalitete dela tako pri organih odkrivanja kot tudi
pri Občinskem javnem tožilstvu, ki obtožbe bolj kritično vlaga,
pri čemer pa je pripomniti, da se število zavrženih ovadb v
letu 1975 ni povečalo, ampak narobe zmanjšalo, saj je bilo
takih le 204, medtem ko smo jih v letu 1974 zavrgli zoper
257 oseb.
V letu 1975 smo vložili skupaj 28 pritožb, to je nekoliko
manj kot v letu popreje, vendar je treba upoštevati, da sta
sodišči v letu 1975 izrekli tudi manj sodb, saj sta jih izrekli
v letu 1974 617 osebam, v letu 1975 pa le 534 osebam. Uspeh
pritožb je vehk, saj smo uspeli z našimi pritožbami v 85,7 Vo,
pritožbe pa so bile zavrnjene le v 14,3 "/o, kar rezultira iz
poboljšane kvalitete dela in tehtnega vlaganja pritožb.
Kot že rečeno sta sodišči v Ptuju in Ormožu izrekli 423
osebam obsodilno sodbo, pri tem pa je bilo 277 oseb obsojenih
na zaporno kazen, 146 pa na denarno kazen. Razmerje med
pogojno izrečenimi kaznimi in nepogojnimi kaznimi ter med
denarnimi in prostostnimi sledi iz naslednje tabele:
V	letu 1975 sta tedaj sodišči v procentih izrekli 65 <"/0 za-
pornih kazni in 35 o denarnih kazni, kar je več kot v pred-
hodnem letu, ko je bilo zapornih kazni 58»/«, denarnih pa 42 Vo.
V procentih izražene pogojne in nepogojne kazni pa pokažejo
da je bilo izrečenih 56,7«'« pogojnih kazni in 43,3 V« nepogojnih.
V	letu 1975 sta obe sodišči izrekli več varnostnih ukrepov
kot v letu 1974, ko je bilo takih ukrepov izrečenih 28. Nasled-
nja tabela pokaže število in vrsto izrečenih varnostnih ukre-
pov v letu 1975 v primerjavi z letom 1974:
Varnostni ukrep	1975	1974
odvzem predmetov	14	ig
odvzem premoženjske koristi	2	1
odvzem vozniškega dovolenja	28	14
obvezno zdravljenje alkoholikov	i	2
prepoved opravljanja poklica	1	1
46	28
V	letu 1975 beležimo 314 oseb, glede katerih Občinsko javno
tožilstvo se ni odločilo. Pri tem velja povdariti, da je najmanj
polovico teh v rešitvah pri preiskovalnem sodniku, saj so vlo-
žene številne zadeve za opravo posameznih preiskovalnih de-
janj, večje število ovadb pa je prišlo v rešitev koncem de-
cembra leta 1975, pri čemer je nekaj od teh že rešenih. Z ozi-
rom na navedeno tedaj ugotavljamo, da bistvenih zaostankov
tudi v letu 1975 ne beležimo, pa čeprav v tem letu kadrovska
zasedba ni bila popolna.
II. DEL
poglavjih kazenskega zakonika smo v letu
1975 vlozih obtožbe za sledeče število kaznivih delani-
Poglavje KZ
10. JUNIJ 1976 — STRAN 21
PUU ,0(i \ T?A>N1¥.A
Iz podatkov po gornji tabeli je tedaj razvidno, da imamo
.v letu 1975 porast kaznivih dejanj, kar pa seveda še ne po-
meni tudi pravega dejanskega stanja, saj smo imeli v letu
1973 kar 1187 kaznivih dejanj. Porast ali padec sta lahko tudi
rezultat večje ali manjše aktivnosti organov odkrivanja, večje
ali manjše ažurnosti Občinskega tožilstva ali pa tudi večje ali
manjše ažurnosti preiskovalnega sodnika na obeh sodiščih.
Za leto 1975 lahko trdimo, ko smo na Občinskem tožilstvu na
tekočem, da gornja tabela ni realni prikaz stanja, ker imamo
še 306 oseb v postopkih pred preiskovalnim sodnikom.
Kot vsa leta doslej, tudi v letu 1975 beležimo največje šte-
vilo kaznivih dejanj po čl. 249 1 KZ in 259/1 KZ, to je kazni-
vega dejanja tatvine in majhne tatvine.
Pravtako so številna tudi kazniva dejanja zoper življenje
in telo, med katerimi pa so najštevilnejša lahka telesna po-
škodba iz čl. 142 II KZ, katerih smo zabeležili v letu 1975
kar 227.
Posebno so nevarna pa tudi številčna kazniva dejanja zoper
splošno varnost ljudi in premoženja pri čemer je vodilno
kaznivo dejanje ogrožanje javnega prometa iz čl. 271 III-I KZ
in hujša oblika tega dejanja — hudo kaznivo dejanje zoper
splošno varnost iz čl. 273 IV KZ. Obeh skupaj smo zabeležili
v letu 1975 211 in ta dejanja predstavljajo posebno družbeno
nevarnost tako zaradi številnih poškodb ljudi, kakor tudi
zaradi velike materialne škode.
Dejanja iz ostalih poglavij kazenskega zakonika so v glav-
nem na nivoju prejšnjih let, kot je to razvidno iz zgoraj na-
vedene tabele.
III. DEL
Kazniva dejanja v gospodarstvu za leto 1975
Pregled kaznivih dejanj v gospodarstvu za leto 1975 pokaže
primerjalna tabela z letom 1974 kot sledi:
Iz navedene tabele izhaja, da se je število obtožb za kaz-
niva dejanja v gospodarstvu v letu 1975 v primerjavi z letom
1974 sicer nekoliko dvignilo, vendar pa ne predstavlja realno
sliko za leto 1975, saj je sem zajeto poleg obtožb vloženih po
ovadbah v letu 1975 še nekaj obtožb iz prejšnjih let, glede
katerih so bile preiskave končane šele v letu 1975. Vrednost
škode v letu 1975 povzročena s temi dejanji znaša 153.000 din,
kar je nekoliko več kot v letu 1974, vendar manj kot prejšnja
leta, ko je celo presegla tudi znesek 400.000 din.
IV. DEL
Kriminaliteta mladoletnikov
Občinsko javno tožilstvo v Ptuju je v letu 1975 prejelo
prijave zoper f65 mladoletnikov, od katerih je 22 mladoletni-
kov takoj odstopilo pristojnim drugim javnim tožilstvom, in
tako obravnavalo le 143 mladoletnikov. Povprečje mladoletnih
storilcev v zadnjih letih pokaže tabela:
Struktura kaznivih dejanj mladoletnikov je na območju
občine Ptuj in tudi občine Ormož povsem enaka. Na prvem
mestu so tudi v letu 1975 kazniva dejanja zoper zasebno pre-
moženje, pri čemer je bilo le v enem primeru oškodovano
družbeno premoženje.
V	letu 1975 smo zoper 14 mladoletnikov takoj po predhod-
nem pregledu zavrgli ovadbe, ker dejanje ni kaznovalo vseh
elementov kaznivega dejanja (6), ali se je takoj po prejemu
ovadbe ugotovilo, da je neka tretja oseba storilec in ne pri-
javljeni mladoletnik (5), ali ker se je (pri prometni nesreči),
ugotovilo, da je krivdo iskati zgolj v ravnanju oškodovanca (1),
ali pa iz razlogov smoternosti (2).
Pri sodniku za mladoletnike Občinskega sodišča v Ormožu
in Ptuju smo zahtevali uvedbo pripravljalnega postopka zoper
157 mladoletnikov (Ormož 15, Ptuj 142).
Po izvedenem pripravljalnem postopku smo predlagali
sodniku za mladoletnike ustavitev pripravljalnega postopka
zoper 32 mladoletnikov (Ormož 8, Ptuj 24).
V	teku leta 1975 smo po izvedenem pripravljalnem po-
stopku predlagali sodniku za mladoletnike ustavitev priprav-
ljalnega postopka kot sledi iz tabele:
Predlogov na vzgojni ukrep smo vložili v letu 1975 zoper
21 mladoletnikov (od tega iz leta 1974 zoper 15 mladoletnikov),
in sicer zoper 15 (11 + 4) starejših mladoletnikov in zoper 6
(4 + 2) mlajših mladoletnikov. Za tako nizko število predlogov
za samo leto 1975, ko jih je bilo vloženih le 6, govori predvsem
dejstvo, da vrsta mladoletniških zadev še ni končana, čemur
je iskati vzroke v kadrovskih problemih predvsem pri Občin-
skem sodišču v Ptuju, saj je to sodišče šele z novembrom
dobilo sodnika za mladoletnike, pred tem pa sta izmenoma
to delo dodatno opravljala dva kazenska sodnika. Mladolet-
niki, zoper katere so bili vloženi predlogi na vzgojni ukrep
so storili skupaj 26 kaznivih dejanj.
STR 4 v 22 — 10. Ji yiJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
Sodišči sta v letu 1975 izrekli mladoletnikom vzgojne
ukrepe kot je razvidno iz tabele:
St. 020-9/76-1
POROČILO O DELU OBČINSKEGA SODISCA V PTUJU
ZA LETO 1975
I. UVOD
X. kongres ZKJ in VII. kongres ZKJ sta opredelila uresni-
čevanje nalog pri ustanavljanju novih družbenih odnosov in
zahtevata polno angažiranje vseh dejavnikov, pa tudi državnih
organov, to je pravosodnih organov, da se vključujejo v te
družbene procese.
Aktivnost Občinskega sodišča v Ptuju je moč ocenjevati
samo po tem, kako pospešuje varstvo samoupravnih odnosov,
varuje svoboščine in pravice človeka, samoupravni položaj de-
lovnih ljudi, samoupravnih organizacij in skupnosti ter tako
v okviru svojih nalog zagotavlja ustavnost in zakonitost. Samo
tako usmerjeno sodišče lahko prispeva k oblikovanju in utrje-
vanju družbenega reda. Skrb za ustavnost in zakonitost in raz-
voj pravosodnega sistema na ustavnih izhodiščih pa ni zgolj
skrb pravosodnih organov, ampak vseh delavcev in delovnih
ljudi in zlasti družbenopolitičnih organizacij, v katerih se zdru-
žujemo za uresničevanje politične oblasti.
S tem poročilom želimo seznaniti Skupščino občine Ptuj in
družbenopolitične dejavnike v Ptuju o vključevanju delovne
skupnosti Občinskega sodišča v Ptuju v družbene procese o
učinkovitosti, ažurnosti in v koliki meri opravljamo druž-
beno poslanstvo.
II. KADROVSKA SITUACIJA
Z objavo te informacije želimo opozoriti na kadrovsko situ-
acijo, zlašti še zato, ker je od kadrovskega stanja odvisno,
koliko bo družba oz. država usposobljena zagotavljati pravno
varstvo občanom in drugim strankam v danem političnem tre-
nutku. Informacija ne vsebuje predvidevanj v zvezi s kadrov-
skimi potrebami oz. predvideni reorganizaciji pravosodja v SR
Sloveniji, ampak se nanaša le na sedanje organizacijske okvire
in stvarno pristojnost Občinskega sodišča v Ptuju.
Sistemizacija, zasebna in starostna struktura sodnikov na
dan 31. decembra 1975:
Tabela kaže, da je obstoječa sistemizacija delovnih mest
sodnikov, vključno s predsednikom, zasedena 83Vo.
Nezadostna zasedba sistemiziranih delovnih mest sodnikov
ima svoj vzrok v nezadostnem zanimanju na razpise sodniških
mest, da zaenkrat še ni čutiti pritiska za zaposlovanje priprav-
nikov, ker je nagrajevanje, predvsem v gospodarstvu, kljub
korekturam nagrajevanja po družbenih dogovorih za funkcio-
narje v pravosodju ugodnejše vsaj za začetnike. Pa tudi dej-
stvo, da ni mogoče rešiti stanovanjske problematike v občini
Ptuj, vpliva na obseg odziva na razpise delovnih mest sodnikov.
Sicer pa velja ugotovitev za občino Ptuj, da sta le dva di-
plomirana pravnika izven pravosodja (občinsko tožilstvo, ob-
činsko javno pravobranilstvo in sodišče), ki izpolnjujeta for-
malne pogoje za zasedbo prostih delovnih mest na sodišču.
Stalna fluktuacija, stalni porast pripada zadev in nerešene-
zadeve, narekujejo ponovno oceno obstoječe sistemizacije, ker
je le-ta prenizka. Po normah republiškega sekretariata za pra-
vosodje, organizacijo uprave in proračun je potrebno 13 siste-
miziranih delovnih mest sodnikov.
V kolikor občinska sodišča v SR Sloveniji ugotavljajo femi-
nizacijo nosilcev sodniških funkcij, nizko starostno poprečje
in ponekod tudi začetništvo, tedaj velja za Občinsko sodišče
v Ptuju ugotovitev, da so nosilci sodniške funkcije predvsem
moški spol in da so pri vseh nosilcih sodniške funkcije prisotne
izredne delovne izkušnje, kar se posebej odraža v veliki storil-
nosti in kvaliteti.
Delovna mesta administrativnih delavcev so v celoti zase-
dena. Ker imajo ti delavci ustrezno šolsko izobrazbo, veliko de-
lovnih in dolgoletnih izkušenj, opravljajo svoja dela nadpo-
prečno.
III. PRIPAD ZADEV
Zbor sodnikov je,v mesecu juliju 1975.sprejel dopolnitev
akcijskega programa na podlagi stališč in sklepov Predsed-
stva CK ZKJ in IKCP CK ZKS. Po tem akcijskem programu
je bilo usmerjeno delo na občinskem sodišču v celoti izpolnje-
no, zlasti na področju kazenskih zadev.
V letu 1975 je bilo na Občinskem sodišču v Ptuju 9,8 nosil-
cev sodniške funkcije in predsednik. Po normah republiškega
sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
bi morali nosilci sodne funkcije rešiti 2.129 zadev (vse zadeve
so preračunane na glavne kazenske zadeve), rešenih pa je bilo
2.844,5 zadev, ali 715,5 zadev več, kakor zahtevajo norme. De-
lovna skupnost Občinskega sodišča v Ptuju je torej prekoračila
normo za 34,5 •''/o.
1. KAZENSKE ZADEVE:
Kazenski oddelek je dobil v reševanje 999 K zadev, iz prejš-
njih let, jih je ostalo 770, skupaj v reševanju 1769 zadev. Od te-
ga je rešenih 1065 zadev.
Cas trajanja zadev na kazenskem oddelku je odvisen od
številnih momentov. Predvsem je odločujoča odsotnost obdol-
žencev, ker le-ti niso dosegljivi, in tako povzročajo v glavnem
dolgotrajnost postopka. V posledici takega stanja pa zadeve
zastarajo ali pa čakajo na rešitev nekaj let.
Kvaliteto sojenja v kazenskih zadevah na Občinskem sodi-
šču v Ptuju v letu 1975 prikazujemo s podatki o izidih drugo-
stopenjskih postopkov v Kž zadevah, čeprav ti podatki ne mo-
rejo dati popolne ocene ravni sojenja. Primerjalno navedeni
izidi v letu 1975 so naslednji (v odstotkih): '
2. PRAVNE ZADEVE:
Od 572 pripadlih pravdnih zadev je v letu 1975 odpadlo na
preživninske 184 zadev. Iz preteklega leta je ostalo nerešenih
48 zadev, tako da je bilo teh zadev v reševanju 232.
V	letu 1975 so pripadli delovni spori, iz prejšnjih let pa je
ostalo nerešenih 10 delovnih sporov. Rešenih je bilo 12 zadev.
V stanovanjskih zadevah je bil pripad v letu 1975 13 zadev, 3 pa
iz prejšnjega leta. Rešenih pa je bilo 5 zadev.
V	letu 1975 je pripadlo 21 motitvenih zadev, dz preteklega
leta je ostalo 14 zadev, skupno je bilo v reševanju 35 zadev,
rešenih pa 15 zadev.
Od pripadlih 1492 izvršilnih zadev je na preživninske zadeve
odpadlo 268 zadev, rešenih je bilo 251 zadev. V 193 zadevah so
zahtevajoče stranke za dosego svojih preživninskih terjatev
vložile predloge na rubež osebnih dohodkov v 53 zadevah.
V	stanovanjskih zadevah je bil pripad 8 (4 iz leta 1974) in so
te zadeve tudi rešene. Čeprav sodišče v teh zadevah takoj ugo-
di izvršilnemu predlogu za izpraznitev stanovanja oz. odpovedi
stanovanjske pogodbe, se nadaljnji postopek zavleče, ker za-
htevajoča stranka ne more zavezancu priskrbeti nadomestnega
stanovanja ali vsaj najnujnejših prostorov.
Na nepravdnem področju so veljale po akcijskem programu
kot prednostne zadeve odškodninske za razlaščena zemljišča in
arondacije, stanovanjske, razglasitev za mrtvega, mejni spori
in zasilne poti, odvzem opravilne sposobnosti in razdružitveni
postopki. V teh zadevah, vključno z O zadevami, je bilo v letu
1975 740 zadev pripada, rešenih pa 448 zadev.
PRILOGA TEDNIKA
10. JUNIJ l^lfe — STHAN li
Tako kot smo prikazali kvaliteto v kazenskih zadevah, jo
tako prikazujemo tudi v pravdnih in nepravdnih zadevah z
enako pripombo, da ti podatki ne dajejo popolne ocene ravni
sojenja (v odstotkih):
IV. FINANCNO-MATERIALNO STANJE
IN DELOVNI POGOJI
V letu 1975 je dobila delovna skupnost dovolj sredstev za
redno dejavnost. Zlasti je bilo finančno-materialno stanje ob-
čutno izboljšano z rebalansom proračuna občine Ptuj. V posle-
dici takega stanja je bilo mogoče izboljšati delovne pogoje.
Zato smo nabavili 3 električne pisalne stroje, nekaj pisalnih
miz in omar, pregradili dve sobi in s tem pridobili dva kabineta.
Ker je bilo ogrevanje prostorov klasično, telefonska napelja-
va pa zastarela in nefunkcionalna, smo ta problem prikazali Iz-
vršnemu svetu SO Ptuj in republiškemu sekretariatu za pra-
vosodje, organizacijo uprave in proračun ter prosili za finanč-
no pomoč, da bi obstoječe stanje sanirali. Oba Organa sta sle-
dila našim problemom in nas tudi finančno podprla. V ta
namen smo dobili namenska sredstva v znesku 1,335.000 din.
S temi sredstvi bomo v letu 1976 spremenili klasično ogre-
vanje s toplovodnim in z montažo hišne telefonske centrale
sanirali nefunkcionalno telefonsko omrežje v stavbi občin-
skega sodišča.
Iz prikaza opravljenega dela Občinskega sodišča v Ptuju
v letu 1975 je moč skleniti, da smo sledili sklepom in stali-
ščem P CK ZKJ in IK P CK ZKS in da bi bil uspeh še večji,
če bi ne bila prisotna fluktuacija nosilcev sodne funkcije. Za
temeljitejši prikaz opravljenega dela v letu 1975 vam dostav-
ljamo poročilo, ki je bilo poslano republiškemu sekretariatu
za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Iz priloženega
poročila pa bo mogoče ugotoviti konkretne zadeve, ki so bile
v delu, ali pa so še, kakor tudi ostalo problematiko, ki zadeva
predvsem reševanje kazenskih zadev.
Predsednik sodišča
Jože Vidovič
§t. 020-21/75-1
POROČILO O DELU OBČINSKEGA SODISCA
ZA PREKRŠKE ZA LETO 1975
SPLOŠNO
Po določilu 72. ČL zakona o prekrških (Ur. I. SRS, št.
7-31/73) vodi postopek o prekršku na prvi stopnji občinski sod-
nik za prekrške. Z zakonom pa se lahko predpiše, da vodi po-
stopek za določene prekrške tudi kakšen drug organ (devizni,
carinski, davčni in drugi prekrški).
Postopek o prekršku na drugi stopnji vodi republiški senat
za prekrške v Ljubljani.
Po 1. tč. 9. čl. zakona o prekrških so denarne kazni, plačane
za prekrške, dohodek republike. Po 2. tč. 9. čl. navedenega za-
kona pa republika odstopa občinam z veljavnostjo od 1/1-1974
naprej 30 °/o dohodkov od plačanih denarnih kazni občinam v
takšnem razmerju, v kakršnem posamezne občine financirajo
organe za kaznovanje prekrškov. Tako so torej od 1/1-1974 na-
prej občine deležne dela plačanih denarnih kazni. Do 1/1-1974
pa so se plačane denarne kazni v celoti stekale v proračun
SRS.
Po določilih 40. in 41. čl. zakona o prekrških so sredstva od
odvzete premoženjske koristi v denarju tudi dohodek občine,
prav tako izkupiček za odvzete lin prodane predmete. Tu gre
predvsem za izkupiček zaseženega lesa, ki je v postopku o pre-
kršku odvzet po zakonu o gozdovih, za odvzeto orožje. Pri oro-
žju gre za minimalne zneske, saj je skoraj vse orožje, ki je
bilo odvzeto storilcem, v slabem, neuporabnem stanju. Druge
odvzete predmete, kot so tekstil in tekstilni izdelki, pa odsto-
pamo občinskemu upravnemu organu za socialne podpirance.
Po določilu 2. tč. 166. čl. zakona o prekrških plača tisti, ki
je kaznovan za prekršek, na stroških postopka tudi poprečni-
no, ki se določi z zneskom tudi od 30 do 300 din glede na tra-
janje in zamotanost postopka ter premoženjske razmere sto-
rilca in je tudi poprečnina dohodek občine, ki zagotavlja sred-
stva za, delo organa za kaznovanje prekrškov.
Po določilu 3. tč. 166. čl. navedenega zakona plača tisti, ki
je kaznovan za prekršek, tudi druge stroške postopka.
Na poprečnini in odvzeti premoženjski koristi, pridobljeni
s prekrškom je bilo v letu 1975 na račun občine vplačanih
247.876 din
za ta znesek je torej v letu 1975 bil razbremenjen proračun
SO Ptuj glede financiranja službe občinskega sodišča za pre-
krške. Razen tega pa bo občina dobila še sorazmeren del od
vplačanih denarnih kazni občinskega sodišča za prekrške iz re-
publiškega proračuna.
V letu 1975 je bilo vplačanih denarnih kazni:
Za prometne prekrške	794.880,00 din
za ostale prekrške	325.788,00 din
Skupaj :	1,120.668,00 din
Služba občinskega sodišča za prekrške Ptuj pa je v letu
1975 stala	1,139.600,00 din
Po določilu 33. čl. zakona o organizaciji izvrševanja kazen-
skih sankcij (Ur. 1. SRS, št. 39/70) izvršujemo kazni zapora iz-
rečene v postopku za prekršek in nadomestne kazni zapora iz
izrečenih denarnih kazni, če storilec kazni ne plača.
1975	1974	1973
Sprejeti predlogi	5.264	4.929	3.867
Ti predlogi so vsebovali	7.233	7.462	5.600
prekrškov.
V	letu 1975 je bilo vloženih 335 predlogov ali za 7 Vo več kot
leta 1974.
Zaostanki iz leta 1974	1 941
V letu 1975 je bilo tedaj rešiti	7.205
zadev.
Rešenih je bilo	5.383
Ostalo nerešenih 31/12-1975	1 822
S pravnomočnimi odločbami o prekršku je bilo rešenih 4.894
Z zavrnitvijo predloga	6
Z ustavitvijo postopka	330
Na drug način (odstopi, umiki, por. sveti)	153
Skupaj zadev	5.383
S pravnomočnimi odločbami o prekršku, izdanimi v rednem
postopku je bilo rešenih 2.292 zadev. To je postopek, kjer je
potrebno z zaslišanjem obdolženca, prič in eventuelno izvedbo
drugih dokazov prek izvedenca ali ogledov na kraju samem
opraviti in do konca izpeljati dokazni postopek, ugotoviti de-
janski stan prekrška in materialno resnico. Pritožb zoper te
odločbe je bilo vloženih 85 ali 1,58 «/o, kar je precej pod repu-
bliškim poprečjem. Glede na minimalno število vloženih pri-
tožb lahko trdimo, da so izvedbe postopkov z izdajami odločb
o prekršku v redu in kvalitetne.
V	skrajšanem, takozvanem mandatnem postopku po določi-
lu 153. čl. zakona o prekrških, kjer je bil na kraju storjenega
prekrška ugotovljen stan po neposredni ugotovitvi uradne ose-
be in kjer se predvideva, da ne bo potrebno izreči višje kazni
od 200 din za fizično osebo oz. 1000 din za pravno osebo, kjer
se izda odločba o prekršku brez zaslišanja storilca in prič, to-
rej brez dokaznega postopka, je bilo rešenih 1.735 zadev ali
55 ^/0. Ugovorov zoper take odločbe, ki jih rešuje sodnik za
prekrške sam, je bilo vloženih le v nekaj primerih. Pri reševa-
nju zadev v mandatnem postopku pa moramo pripomniti, da
smo tako reševali tudi zadeve manjših prometnih nezgod z
manjšo materialno škodo in očividno dokazano krivdo ter za-
deve manjših kršitev javnega reda in miru, enostavno iz raz-
loga, da bi bilo čimveč zadev čimprej rešeno, pa čeprav bi te
zadeve morale biti rešene v rednem postopku o prekršku. Tako
smo začeli reševati proti koncu leta 1975. Reševanje zadev na
ta način pa seveda ni tako kvalitetno kot reševanje v rednem
postopku o prekršku.
Postopek o prekršku je bil ustavljen:
1.	Zaradi neprištevnosti storilca	1
2.	Storilec še ni bil star 14 let	10
3.	Zaradi izpolnitve predpisane obveznosti	5
4.	Zaradi zastaranja pravice do pregona	138
5.	Zaradi pomanjkanja dokazov	100
6.	Dejanje ni bilo prekršek	39
7.	Zaradi smrti storilca	4
8.	Zaradi umika predloga	7
9.	Zaradi drugih vzrokov	26
Skupaj 330
Glede na sprejete sklepe obravnavam.o družbeno pomemb-
ne zadeve o prekrških zoper narodno gospodarstvo in druge
gospodarske prekrške ter hujše prekrške o prometni varnosti
prioritetno. Uvedemo takoj postopek in ga vodimo nenehno
naprej, da ga v najkrajšem možnem času rešimo. Ti prekrški
niso v večjem zaostanku zaradi subjektivne krivde. To so pre-
krški s področja davkov, blagovnega prometa in družbene kon-
trole cen, obrtništva, gostinstva, zdravstvene neoporečnosti ži-
vil in predmetov splošne rabe, prevozništva, zakona o gozdo-
vih, gradenj, socialnega zavarovanja, službe družbenega knji-
STR 4 v 24 — 10. Ji yiJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
govodstva, javnih cest, evidence stalnega prebivališča občanov
glede fiktivnega prijavljanja prebivališča obrtnikov, zdravstva,
prekrškov zoper javni red in mir s političnim obeležjem ter iz
prometa prekrški po 203. čl. zakona o temeljih varnosti cestne-
ga prometa. Po vrstnem redu vložitve predlogov pa nato re-
šujemo zadeve pravne pomoči, prometne nezgode, razen iz čl.
203 zakona o temeljih varnosti cestnega prometa ter hujše
prekrške zoper javni red in mir ter ostale predloge.
V letu 1975 smo rešili tudi 515 zadev pravne pomoči, ki smo
jih nudili drugim sodnikom za prekrške in drugim organom.
Izdali smo 36 odredb o hišnih preiskavah, da se najde orož-
je, in še približno 100 odredb o prisilnih privodih storilcev in
prič k sodniku za prekrške, ki se na redna večkratna vabila
niso odzvali zaslišanju.
Sistemizirana so štiri delovna mesta sodnikov za prekrške,
zasedena pa samo tri delovna mesta. Zaradi tega beležimo to-
likšno število zaostankov, ki presegajo normalen obseg nereše-
nih zadev, saj trije sodniki za prekrške toliko zadev nikakor
ne morejo rešiti. V drugi polovici leta 1975 nam je sicer bil
dodeljen potreben poslovnih prostor za četrtega sodnika za
prekrške, vendar sta dva razpisa ostala brezuspešna.
Z zaostanki iz leta 1974 in pripadom v letu 1975 je bilo
skupno rešiti 7.205 zadev ali 2.401 zadevo na vsakega sodnika
za prekrške. Pravnomočno je bilo rešenih 5.383 zadev ali v
poprečju je en sodnik za prekrške rešil 1.794 zadev (v letu 1974
1.380 zadev.)
Sodnik za prekrške Rudolf NOVAK je rešil 1.854 zadev in
po norma točkah dosegel 141 ® o.
Sodnik za prekrške Suzana POZLEP je rešila 1.598 zadev
in po norma točkah dosegla uspeh 130 Vo.
Sodnik za prekrške Matilda SODA je rešila 1.642 zadev in
po norma točkah dosegla uspeh 116 "/o.
Po določilu 185. čl. zakona o prekrških so za prekrške, za
katere je predpisana samo denarna kazen v določenih zneskih
20,00, 50,00 in 100 din za fizične osebe, pooblaščene uradne
osebe enote službe javne varnosti, da takoj na mestu izterjajo
tako kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku. Takih predlo-
gov torej sodnik za prekrške ne dobiva, razen v slučaju, da
se storilec na plačilni nalog milice pritoži. Takih primerov pa
je bilo zelo malo.
Vsak sodnik za prekrške ima svojo strojepisko. Za pisarno
sodnika za prekrške sta sistemizirani dve delovni mesti, ki sta
tudi zasedeni. Sistemizirano je še delovno mesto računovodje,
ki je tudi zasedeno.
Od SO Ptuj dodeljena' finančna sredstva za leto 1975 so za-
dostovala za redne osebne mesečne dohodke, materialne izdat-
ke in za delo, ki je bilo opravljeno v nadurnem delu ob pri-
liki privodov raznih storilcev in pa zaostalo delo, ki je bilo
opravljeno v nadurnem delu, da se je lahko rešilo čimveč za-
dev.
IZREČENE DENARNE KAZNI
1975	1974	1973
do 10 din	_	_	_
od 10 din do 50 din	16	51	305
od 50 din do 100 din	118	431	793
od 100 din do 500 din	4.357 3.303 2.604
od 500 din do 1.000 din	156	42	61
nad 1.000 din	25	6	6
Iz tabele je razvidno, da so se izrečene denarne kazni ob-
čutno zvišale, predvsem zaradi tega, ker so se z zakonom o te-
meljih varnosti cestnega prometa (Ur. 1. SFRJ, št. 17/74) kazni
za prometne prekrške povečale tudi do 200 ®/o.
ZAPORNE KAZNI
Pravnomočno je bilo kaznovaniih z zapornimi kaznimi
1975	1974	1973
Zapor do 7 dni	2	1	—
7 dni do 15 dni	13	15	16
15 do 30 dni	18	14	17
nad 30 dni	16	7
Skupaj pravnomočno kaznovanih
z denarno kaznijo in zaporom 4.706	3.068	3.809
Zaporne kazni so se izrekale za prekrške predrznega obna-
šanja, pretepanja, potepuštva in v nekaj primerih tudi povrat-
nikom za prometne prekrške zaradi vožnje motornega vozila
brez vozniškega dovoljenja.
Z zaporno in denarno kaznijo je bil kaznovan eden stori-
lec, zaradi gradbenega prekrška.
1975	1974	1973
UKOROV je bilo izrečenih	94	59	62
PRAVNIH OSEB
je bilo kaznovanih	49	50	97
Kazni od ukora do 500 din
Enako število je bilo kaznovanih odgovornih oseb z denar-
nimi kaznimi od 50 do 500 din.
ODLOČBE O SPREMEMBI IZREČENIH DENARNIH KAZNI
V ZAPORNE KAZNI
Po določilu 28. čl. zakona o prekrških se kaznovanemu, ki
ne plača denarne kazni v določenem roku, kazen s posebno od-
ločbo spremeni v zapor in se vsakih začetih 50 din denarne
kazni spremeni v 1 dan zapora, če denarna kazen ni izrečena
prek 1000 din. Denarne kazni, izrečene prek 1000 din, ki v do-
ločenem roku niso plačane, pa se izterjajo prisilno, le če take
denarne kazni ni mogoče prisilno izterjati niti dotlej, ko ostaja
le še 6 mesecev do izteka roka, ko bi bila izvršitev kazni za-
starana, se denarna kazen oz. ostanek neizterjane denarne ka-
zni spremeni v zapor. Od kaznovane pravne osebe ali vojaške
osebe pa se kazen zmeraj prisilno izterja.
Takih odločb o spremembi izrečenih denarnih kazni v za-
porne kazni je bilo izdanih jaribližno 2.700. Od tega so storilci
na to odločbo denarne kazni v večini primerov plačali, le v
40 primerih so izrečeno denarno kazen odslužili z nadomestno
kaznijo zapora.
1975 1974 1973
V	Sp. vpisnik, v katerega se vpisujejo
zadeve, ki se ne obravnavajo kot pre-
kršek (pravna pom. in drugo), je bilo
vpisanih	741 556 514
zadev. V vpisnik zaseženih predmetov
vpisanih	8	9	7
V	IKZ vpisnik, to je vpisnik za izvrše-
vanje kazni, je bilo vpisanih	906 776 900
Od tega je bilo rešenih 763, nerešenih
pa 143 zadev.
PRESTOPNISTVO V POVRATKU IN KRONICN!
ALKOHOLIZEM
Povratništvo beležimo zlasti v prometu zaradi voženj mo-
tornih vozil brez vozniškega dovoljenja in so taki povratniki
morali biti kaznovani že celo z zaporom. Manjše število pa je
povratnikov, ki vozijo motorno vozilo pod vplivom alkohola.
Večina so to vozniki amaterji predvsem motoristi, nekaj pa je
tudi poklicnih voznikov.
Nekaj povratnikov je tudi kroničnih alkoholikov, ki bi bili
potrebni zdravljenja. Po določilu 11. čl. zakona o prekrških se
sicer sme poleg denarne ali zaporne kazni izreči tudi varnost-
ni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov,
vendar pa za izrek takega varnostnega ukrepa še ni material-
nih predpisov.
Občinsko sodišče za prekrške vodi svojo pisarno z vpisni-
kom za postopek o prekršku in kartoteko storilcev, vpisnik za
ostale zadeve z indeksom, vpisnik odvzetih predmetov, blagaj-
niško knjigo za vplačane denarne kazni, stroške postopka o
prekršku in poprečnino ter vse predpisane knjige za finančno
in materialno poslovanje ter knjigo o evidenci izvrševanja ka-
zni z indeksom.
PREDLOGI ZA UVEDBO POSTOPKA O PREKRŠKU
Predloge so podali:
1.	Upravni organi za notranje zadeve	566
2.	Postaja milice	4.405
3.	Javni tožilec	28
4.	Inšpekcijski organi	213
5.	Drugi organi občinskih skupščin	16
6.	Organizacije, ki izvajajo javna pooblastila	20
7.	Gospodarske organizacije	10
8.	Občani	2
9.	Drugi predlagani upravičenci	4
Skupaj 5.264
Pravilno bi bilo, da bi bili predlogi za uvedbo postopka o
prekršku zmeraj boljši. Zadnja leta pa so predlogi nasprotno
pomanjkljivi, šablonski, zadeve nepopolno preverjene, tako da
bi sodnik za prekrške moral biti še nekak preiskovalni sodnik.
To velja za vse vrste predlagateljev. Zaradi odprave takih po-
manjKijiivosti izgubimo dosti delovnega časa in se poslovanje
tudi podraži. Zaradi odprave teh pomanjkljivosti se od časa
do časa sestajamo s predlagatelji.
Da so predlogi dejansko pomanjkljivi, izhaja iz tega, da je
bilo 100 zadev ustavljenih zaradi pomanjkanja dokazov, 39 za-
radi tega, ker dejanje ni bilo prekršek, v 7 primerih pa je mo-
ral predlagaetlj predlog umakniti.
PREKRŠKI
1. CESTNO PROMETNI PREKRŠKI
Ti prekrški so:
Nedovoljena hitrost, nepravilno prehitevanje, vožnja mimo
in srečanje, nespoštovanje prednosti, nepravilna vožnja, obra-
čanje in nepravilna vožnja nazaj, nepravilno ustavljanje in
parkiranje, nepravilna uporaba luči, vožnja vozila pod vplivom
alkohola, vožnja brez vozniškega dovoljenja, vožnja vozila, ki
ni tehnično brezhibno, kršitev predpisov o trajanju in pogojih
dela voznikov, opustitev ravnanja po nalogu uradne osebe, ki
PRILOGA TEDNIKA
10. JlJNIJ 1976 — STRAN 25
kontrolira in ureja promet, opustitev ravnanja po odločbi o
odstavitvi oz. odstranitvi prometnih znakov, opustitev ukrepov
za varnost prometa in druge kršitve prometne varnosti.
Ti prekrški so najštevilnejši in je bilo pravnomočno kazno-
vanih 3.640 (v letu 1974 pa 3.020) storilcev. Porastli so torej
v letu 1975 za 620 primerov in predstavljajo 740/0 (leta 1974 pa
72%) vseh pravnomočno kaznovanih kršiteljev. Dosti pa jih
rešijo organi javne varnosti na kraju samem po pooblastilu
185. čl. zakona o prekrških v takozvanem organsko mandat-
nem kaznovanju.
Kazni so se izrekale od ukorov do 1000 din, v 4 primerih
zaporna kazen od 7 do 30 dni.
Za take prekrške je bilo pravnomočno izrečenih varnostnih
ukrepov odvzema vozniškega dovoljenja poklicnim voznikom
motornih vozil, šoferjem amaterjem, traktoristom, motoristom
in mopedistom zaradi vožnje ali poizkusa vožnje z motornim
vozilom pod vplivom alkohola:
varnostnih ukrepov prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja za
čas od enega do treh let storilcem, ki so bjez vozniškega do-
voljenja vozili vozila v cestnem prometu. Število teh varnost-
nih ukrepov je tako močno porastlo zaradi tega, ker se od
1/10-1974, ko je začel veljati zakon o temeljih varnosti cest-
nega prometa, tak ukrep izreče obvezno v vsakem primeru.
Prekršek št. 1 je prekršek vožnje motornega vozila brez vo-
zniškega dovoljenja. Za te prekrške je bilo pravnomočno ka-
znovanih 906 storilcev (leta 1974 1015). Sledijo prekrški vožnje
vozila pod vplivom alkohola.
Pravnomočno kaznovanih 679 (leta 1974 688). Na tretjem
mestu so prekrški nepravilne vožnje, zavijanja, obračanja in
nepravilna vožnja nazaj ter vožnja vozila, ki ni tehnično brez-
hibno.
Ti prekrški so glede na leto 1974 močno porastli. Nato sle-
dijo vsi ostali prometni prekrški.
S 1/10-1974 je stopil v veljavo novi zakon o temeljih var-
nosti cestnega prometa, ki predpisuje za prometne prekrške
občutno višje kazni, v 13 primerih pa obvezen odvzem vozni-
škega dovoljenja, v vseh ostalih primerih pa se vozni-
ško dovoljenje lahko odvzame v primeru ogrožanja varnosti
ali prometne nezgode. V 74 primerih pa so organi javne varno-
sti ali pooblaščeni izrekli organske mandatne kazni v zneskih
od 20, 50 in 100 din. Kljub temu pa so prometni prekrški v
porastu zaradi naraščajočega prometa in poostrene kontrole,
zlasti s strani postaje prometne milice Maribor. Dosti pa osta-
ne seveda tudi neodkritih.
Kaže se torej nujna potreba po preventivni dejavnosti na
področju prometne varnosti. S to preventivno dejavnostjo je
že začel svet za preventivo in vzgojo v prometu pri SO Ptuj,
avto-moto društvo Ptuj, združenje šoferjev in avtomehanikov
Ptuj ter avto-moto društvo Kidričevo.
Z 19/11-1975 pa je stopil v veljavo še novi zakon cestnega
prometa v SRS, ki glede na pogoje prometa v naši republiki
določa posebne ukrepe za varnost prometa, in imajo na pod-
ročju prometne varnosti od takrat naprej več dela organi jav-
ne varnosti in tudi sodniki za prekrške.
2.	JAVNI RED IN MIR
Ti prekrški so:
Predrzno obnašanje, omalovaževanje uradne osebe ali orga-
na, prepir, kričanje in nedostojno vedenje, pretepi, potepuštvo
in pohajkovanje, igranje na srečo, pijančevanje, dajanje alko-
holnih pijač vinjenim in mladoletnikom, prostitucija, oddajanje
prostorov za prostitucijo in nečistovanje, kaljenje hišnega reda
in miru, širjenje lažnih vesti, s katerimi se kali mir in žalijo
nacionalna čustva občanov, zanemarjanje skrbi za otroka it
vzgoje otrok, napeljevanje otrok in mladoletnikov na prekrške
in druge kršitve javnega reda in miru.
Teh prekrškov je bilo 797 (leta 1974 713), torej za 84 veČ,
prejšnja leta pa so bili v upadanju. Večina takih prekrškov
je storjenih v gostilnah, na veselicah, pa tudi na domovih za-
radi medsebojnih nesoglasij občanov, predvsem na vasi in to v
Slovenskih goricah in Kidričevem. Po večini so vsi storjeni
pod vplivom alkohola.
Največ teh prekrškov je bilo storjenih s prepirom, kriča-
njem in nedostojnim vedenjem, sledijo prekrški predrznega
obnašanja, pretepi in nato ostali.
Kazni so se izrekale od ukorov do denarnih kazni do 2000
din in zaporne kazni do 30 dni, v 29 primerih.
Pri tej vrsti prekrškov pa pogrešamo prijave dajanja alko-
holnih pijač vinjenim in mladoletnikom, saj smo v letu 1975
pravnomočno obravnavali le eno tako zadevo.
Na področju javnega reda in miru manjka preventivno de-
lo, ki ga sploh ni.
Manjše prekrške zoper javni red in mir, kot so družinski in
soseski prepiri, odstopamo tudi poravnalnim svetom pn' kra-
jevnih skupnostih. Odstopili smo 21 takih zadev, ki so jih po-
ravnalni sveti v večini primerov uspešno poravnali.
Pri tej vrsti prekrškov beležimo tudi pretepanje žen, v par
primerih pa tudi pretepanje staršev.
Pravnomočno je zaradi teh prekrškov bilo izrečenih pet
varnostnih ukrepov odvzema predmetov, ki so bili uporablje-
ni za prekršek, pridobljeni s prekrškom ali so nastali s pre-
krškom.
3.	DRUGI PREKRŠKI JAVNE VARNOSTI
Ti prekrški so:
Kršitev predpisov o varstvu pred požarom, kršitev predpi-
sov o prometu, spravljanju in prevozu nevarnih snovi, kršitev
predpisov o nabavljanju, posesti in nošenju orožja, kršitev
predpisov o javnih zborovanjih in drugih javnih shodih, krši-
tev predpisov o obalnem morju in podvodnih dejavnostih, kr-
šitev predpisov o prehajanju čez državno mejo in gibanju v
obmejnem pasu, kršitev predpisov o potnih listinah jugoslo-
vanskih državljanov, kršitev predpisov o gibanju in prebiva-
nju tujcev in druge kršitve javne varnosti.
Teh prekrškov smo pravnomočno obravnavali 63, od tega
53 po zakonu o orožju, 7 o potnih listinah jugoslovanskih drža-
vljanov in 3 zaradi državne meje.
Prekrški so porastli zlasti po zakonu o orožju.
Kazni so se izrekale od ukora do 1000 din, v 36 primerih pa
je bil izrečen varnostni ukrep odvzema orožja.
4.	PREKRŠKI S PODROČJA GOSPODARSTVA
Ti prekrški so:
Kršitev predpisov o agrotehničnih ukrepih v kmetijstvu,
kršitev predpisov o varstvu rastlin pred boleznimi in škod-
ljivci, kršitev predpisov o vinu in drugih alkoholnih pijačah,
kršitev predpisov o varstvu živali pred živalskimi kužnimi bo-
leznimi, kršitev predpisov o ribištvu, kršitev predpisov o lov-
stvu, gozdne tatvine, kršitev drugih predpisov o varstvu goz-
dov, kršitev predpisov o gradnji, kršitev predpisov o železni-
škem prometu, kršitev predpisov o morskem prometu, kršitev
predpisov o rečnem prometu, kršitev predpisov o organizaciji
in prevozu na cestah, kršitev predpisov o javnih cestah, krši-
tev predpisov o zračnem prometu, kršitev predpisov o pošt-
nem, telefonskem in telegrafskem prometu, kršitev predpisov
o notranji trgovini, kršitev predpisov o zunanji trgovini, krši-
tev predpisov o gostinstvu in turizmu, kršitev predpisov o
obrtništvu, kršitev predpisov o komunalni dejavnosti, kršitev
predpisov o gospodarskem združevanju in zavarovanju, krši-
tev predpisov o standardih, patentih in tehničnih izboljšavah
in kršitev drugih predpisov s področja gospodarstva.
Teh prekrškov smo obravnavali pravnomočno 181 (v letu
1974 pa 108).
Največ prekrškov — 24 — smo obravnavali zaradi kršitve
predpisov o gradnji. Na drugem mestu so kršitve predpisov
o varstvu živali pred živalskimi kužnimi boleznimi, na tretjem
mestu pa kršitev predpisov o varstvu gozdov.
Kazni so se izrekale od ukorov do 5000 din in v enem pri-
meru zaradi gradnje tudi zaporna kazen. V dveh primerih je
bil izrečen tudi odvzem premoženjske koristi zaradi gozdnih
prekrškov in v dveh primerih zaradi kršitve predpisov o no-
tranji trgovini.
STR 4 v 26 — 10. Ji yiJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
5. FINANČNI PREKRŠKI
Ti prekrški so:
Kršitev predpisov o davkih, kršitev predpisov o družbenem
knjigovodstvu, kršitev deviznih predpisov, kršitev carinskih
predpisov, kršitev predpisov o igrah na srečo, kršitve drugih
finančnih predpisov.
Obravnavali smo 12 pravnih in 12 odgovornih oseb, v letu
1974 pa samo tri take prekrške. Vsi prekrški se nanašajo na
kršitev predpisov o družbenem knjigovodstvu.
Kazni od ukora do 500 din za odgovorno osebo, za pravno
osebo pa do 5000 din.
7	PREKRŠKI S PODROČJA PROSVETE IN KULTURE
Ti prekrški so:
Kršitev predpisov o obveznem šolanju, kršitev drugih pred-
pisov s področja prosvete, kršitev predpisov s področja kul-
ture in umetnosti, kršitev predpisov o tisku in kršitve drugih
predpisov o javnih informacijah.
Teh prekrškov smo obravnavali 46, od tega 45 po zakonu
o obveznem šolanju in eno zadevo zaradi kršitve predpisov
o javnih informacijah. V letu 1974 pa smo obravnavali skupno
37 takih zadev.
Kazni od 50 do 500 din.
8	PREKRŠKI S PODROČJA ZDRAVSTVA
Ti prekrški so:
Kršitev predpisov o nadzorstvu nad živili, kršitev predpi-
sov o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni, kršitve
drugih predpisov s področja zdravstva.
Takih zadev smo pravnomočno obravnavali 22, v letu
1974 20.
14 je bilo kršitev predpisov o preprečevanju in zatiranju
nalezljivih bolezni, 8 primerov pa kršitve predpisov o nadzor-
stvu nad živili.
Kazni od 100 do 2000 din.
9	PREKRŠKI S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA IN
SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
Ti prekrški so:
Kršitev predpisov s področja socialnega varstva in kršitev
predpisov iz socialnega zavarovanja.
10	PREKRŠKI OBVEZNOSTI PO DEJAVNOSTI ORGA-
NOV OBLASTI IN UPRAVE
Ti prekrški so:
Kršitev predpisov o narodni obrambi, kršitev predpisov o
statistiki, kršitev predpisov o evidencah s področja dela, krši-
tev predpisov o matičnih knjigah, kršitev predpisov o stalnem
in začasnem prebivališču in o osebnih izkaznicah, kršitev pred-
pisov o izvršitvi kazenskih sankcij in druge kršitve obveznosti
do dejavnosti organov oblasti in uprave.
V tej vrsti prekrškov smo obravnavali 46 zadev (leta 1974
49), kršitve predpisov o stalnem in začasnem prebivališču in
o osebnih izkaznicah ter 17 primerov (leta 1974 22) kršitev
predpisov o narodni obrambi.
Sodnik za prekrške torej obravnava 89 vrst raznih prekr-
škov, ki so določeni in je za njih predpisana kazen v približno
1000 zakonih, odredbah, odlokih in drugih materialnih pred-
pisih.
MLADOLETNIKI
Po zakonu o prekrških mladoletni, ki v času storitve pre-
krška ni star 14 let (otrok), za prekršek ni odgovoren. Kljub
temu pa smo prejeli tri take prijave.
Postopek o prekršku ni bil uveden.
Mladoletnik, ki je v času storitve prekrška že star 14 let,
ni pa dovršil 16 let, ne more biti kaznovan. Proti njemu se
lahko izrečejo vzgojni ukrepi opomina ali strožjega nadzor-
stva po starših ali po skrbstvenem organu.
Mladoletniku, ki je v času storitve prekrška že star 16 let,
ni pa še dovršil 18 let, se praviloma izrekajo vzgojni ukrepi,
kazni pa le izjemoma. Pri tem pa zaporna kazen ne sme pre-
segati 15 dni zapora.
Pred izrekom vzgojnega ukrepa ali kazni mladoletniku je
potrebno priskrbeti mnenje pristojnega skrbstvenega organa,
razen za prekršek, za katerega je predpisana kazen v določe-
nem manjšem znesku ali če gre za prekršek, ki ima očitno
neznaten pomen.
V	letu 1975 smo obravnavali 138 (leta 1974 pa 204) mlado-
letnikov, torej 66 zadev manj, in so prekrški mladoletnikov že
tretje leto v upadanju. Od teh je bilo pravnomočno kaznova-
nih 35, v 105 primerih pa je bil izrečen vzgojni ukrep opomina.
Največ prekrškov so storili mladoletniki z vožnjo motorne-
ga vozila brez vozniškega dovoljenja, predvsem mopedov in to
v 99 slučajih, vsega pa iz prometa 111 prekrškov. Sledijo pre-
krški zoper javni red in mir, ki so jih storili v 25 primerih,
ter nekaj drugih prekrškov. Prekrške zoper javni red in mir
storijo mladoletniki skoraj izključno v družbi polnoletnikov.
Pri mladoletnikih skoraj ne beležimo povratnikov in torej
na področju prekrškov ne predstavljajo kakega problema.
Vse mladoletnike obravnava sodnik za prekrške Suzana
POZLEP.
PREKRŠKI S POLITIČNIM OBELEŽJEM
V	letu 1975 smo obravnavali 2 prekrška iz javnega reda in
miru s političnim obeležjem.
DUHOVNIKI
Obravnavali smo 4 zadeve (leta 1974 eno). Od tega zoper
javni red in mir eno zadevo, zaradi prometne varnosti eno
zadevo in dve zadevi s področja gradnje.
INOZEMCI
Obravnavali smo 56 (leta 1974 tudi 56), od tega 2 zaradi
predpisov o javnem redu in miru in 54 zaradi kršitve predpi-
sov o prometni varnosti. V glavnem so to turški državljani in
državljani ostalih držav Bližnjega vzhoda.
OSTALO
Glavni problem občinskega sodišča za prekrške je zasedba
četrtega delovnega mesta sodnika za prekrške. Zaradi tega tudi
prekoredno število zaostankov. V dneh pisanja tega poročila
je bilo že tretjič razpisano delovno mesto sodnika in izgleda,
da bo razpis uspešen ter da bo delovno mesto v doglednem
času zasedeno.
Z delom štirih stalnih sodnikov za prekrške bi se dalo do
konca leta 1976 z intenzivnim delom spraviti na tekoče, da
bi tako že enkrat prišla do veljave kazenska politika sodnika
za prekrške. S kaznovanjem pol ali pa leto dni nazaj izgublja
kazenska politika svoj namen in ves postopek o prekršku ne
doseže svojega namena. Namen postopka o prekršku pa je, da
pomaga pri redu in družbeni disciplini v občini.
Problem je tudi poslovni prostor za pisarno sodnika za pre-
krške, saj v prostoru 6 X 3,10 m dela 5 uslužbenk. V tem pro-
storu, kjer dela tudi računovodja in ki je velik 13,60 m'-, je
^ postavljenih 5 pisalnih mizic, pisalna mizica za stroj, 3 večje
omare, miza s kartoteko storilcev in obešalnik. Tako pride na
eno uslužbenko s pisarniškim pohištvom vred 2,72 m-, kar je
očividno pretesno in ta tesnoba vpliva tudi na kvantiteto in
kvaliteto dela. Uslužbenke se morajo izogibati druga druge,
da lahko pridejo od mize in zopet do mize. En sodnik za pre-
krške pa ima v svoji sobi tudi strojepisko.
Nujno je torej potrebno, da se nam dodeli še en poslovni
prostor in si pri tem še dovolimo pripomniti, da se problem
vleče že nekaj let nazaj.
Vodja
Občinskega sodišča za prekrške
Rudolf NOVAK, s. r.
§t. 020-28/76-1
POROČILO
O DELU OBČINSKEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA
PTUJ V LETU 1975
Javno pravobranilstvo je v letu 1975 opravljalo svojo funk-
cijo v okviru pristojnosti, ki jih ima po že veljavnem temelj-
nem zakonu o javnem pravobranilstvu iz leta 1965 in po po-
oblastilih posebnih zakonov.
Na podlagi temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu, ki
ga po sprejetju ustave še uporabljamo kot republiški predpis,
javno pravobranilstvo:
— zastopa družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti,
državne organe in sklade družbenopolitičnih skupnosti, ki so
pravne osebe, ter določene zavode v njihovih premoženjsko
pravnih pravicah in koristih, ki se obravnavajo v postopkih
pred sodišči in drugimi državnimi organi;
—	zastopa državne organe, ki so toženi v upravnem sporu,
pa niso pravne osebe, če ga za to pooblastijo;
—	opravlja pravna dejanja za pravno varstvo premoženj-
skih pravic in koristi družbene skupnosti, za katera je upra-
vičeno po posebnih predpisih;
—	evidentira in obravnava prijave o škodi, storjeni druž-
benemu premoženju;
—	spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki ima-
jo pomen za pravno varstvo družbenega premoženja;
—	o opaženih pojavih, ki imajo pomen za pravno varnost
družbenega premoženja, obvešča skupščino, ustrezne družbeno-
politične skupnosti in tudi druge državne organe in organi-
zacije;
—	zastopa organizacije združenega dela v njihovih premo-
ženjskopravnih zadevah pred sodišči in drugimi pravnimi or-
gani, če ga za to pooblastijo;
—	daje pravna mnenja in drugo strokovno pomoč državnim
PRILOGA TEDNIKA
10. JlJNIJ 1976 — STRAN 27
organom na njihovo zahtevo v zvezi s sklepanjem premoženj-
sko pravnih pogodb in v zvezi z drugimi premoženjskopravni-
* mi vprašanji;
—	ukrene vse potrebno, preden začne pravdo ali kakšen
drug postopek, da bi se dosegla sporazumna rešitev spornega
razmerja, če nujnost stvari to dopušča.
Poleg navedenih nalog je javno pravobranilstvo pooblašče-
no, da opravlja določene naloge na podlagi pooblastil posebnih
zakonov, predvsem zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih
hiš ter stanovanj v družbeni lastnini, po katerem vlaga tožbe
za razveljavitev ooeodb o nakupu stanovanja in vrnitev sta-
novanjske hiše v družbeno lastnino, zakona o razpolaganju z
nezazidanim stavbnim zemljiščem, po katerem izpodbija po-
godbe, ki so v nasprotju z zakonom, zakona o kmetijskih zem-
ljiščih in zakona o gozdovih, kjer prav tako izpodbija nezako-
nite pogodbe, ter zakona o prometu z zemljišči in stavbami, ki
velja za primere, ki jih ne urejajo posebni republiški predpisi.
Po tem zakonu javno pravobranilstvo vlaga tožbe za razvelja-
vitev pogodb, s katerimi je družbeno pravna oseba prodala
zemljišče ali stavbo zasebnikom ali če je kakšno nepremičnino
od zasebnika kupila po drugih pogojih, kot jih določa zakon.
Javno pravobranilstvo je zakonita pooblastila s področja
pravnega varstva družbene lastnine izvajalo:
—	v procesno pravnem zastopanju določenih pravnih sub-
jektov pred sodišči;
—	v preventivnem ukrepanju;
—	v dajanju pravnih mnenj in druge pravne pomoči in
—	v opravljanju dejanj, do katerih je upravičeno na pod-
lagi posebnih zakonov.
V letu 1975 je Občinsko javno pravobranilstvo v Ptuju
obravnavalo skupaj 909 zadev, v skupni vrednosti 1,324.618,20
dinarja.
Iz številčnega pregleda obravnavanih zadev v letu 1975 do-
bimo naslednje podatke:
—	pravde	16
—	mandatne tožbe	277
—	izvršbe	196
—	pismena pravna mnenja 169
—	druge zadeve	251
skupaj: 909
Z nudenjem pravne pomoči, predvsem pa z opomini, ki jih
redno pošiljamo pred vlaganjem vseh vrst tožb, usmerjamo
dejavnost v preventivo. S takšnim postopkom je bilo prepre-
čenih nemalo pravd. Po opominu so stranke plačale v 125 za-
devah, vrednost teh sporov pa znaša 159.651,00 dinarjev. Tak
način dela pravobranilstva je prišel očitno do izraza pri prav-
dah, ki smo jih v letu 1975 vodili le 16. Kljub temu je zasto-
panje nekaterih pravnih subjektov pred rednimi in gospodar-
skimi sodišči v pravdnem, izvršilnem in nepravdnem postopku
pomembno področje dela javnega pravobranilstva.
Občinsko javno pravobranilstvo v Ptuju je zastopalo kot
zakoniti zastopnik občini Ptuj in Ormož ter njune organe in
sklade ter krajevne skupnosti z območja obeh občin, medtem
ko je po pooblastilu zastopalo le izjemoma, saj za širše zasto-
panje po pooblastilu ni dovolj kadrov. V vseh primerih pravd
je pravobranilstvo zastopalo subjekte, ki jih je dolžno zasto-
pati po zakonu, pripomniti pa je, da so pravde v glavnem
komplicirane in so zato skoraj vsaka zase terjale temeljito
poglabljanje in študij. Seveda pa v navedenih primerih niso
zajeti številni primeri, ko je javno pravobranilstvo rešilo spor-
ne zadeve že pred pravdo s preventivnimi ukrepi. Do pravd je
prišlo le v primerih, ko ni bilo mogoče z nasprotnimi stran-
kami doseči sporazumne rešitve. V letu 1975 je bilo rešenih
8 pravdnih zadev, 8 pa jih je ostalo nerešenih. Skupna vred-
nost vseh obravnavanih pravdnih zadev v letu 1975 je znašala
664.017,10 din, osmih rešenih zadev pa 33.848,91 dinarja. Man-
datnih tožb s predlogom za izdajo plačilnega naloga za stran-
ke, ki jih zastopa OJP, je bilo v letu 1975 vloženih 269, v vred-
nosti 163.961,45 din, po tožbah drugih strank pa 8, v vrednosti
30.384,00 din.
Toženci so kljub velikemu številu plačilnih nalogov vlo-
žili le dva ugovora, OJP pa je v osmih primerih, kjer je za-
stopalo toženo stranko, prav tako vložilo dva ugovora. Pre-
težno število mandatnih tožb je bilo vloženih za krajevne
skupnosti. Zadovoljevanje potreb občanov v naseljih leži na
krajevnih skupnostih, kjer občani pretežno s samoprispevki in
dodatnimi denarnimi obveznostmi zadovoljujejo skupne po-
trebe, kot na primer: asfaltiranje krajevnih cest, vzdrževanje
krajevnih cest, ureditev javne razsvetljave, ureditev pokopa-
lišč, gradnjo vodovoda, popravilo mostov, ureditev avtobusnih
postajahšč in podobno. Pri realizaciji predvsem dodatnih de-
narnih obveznosti pa pride dostikrat do sporov. Zavezanci ob
izterjavi ugovarjajo zaradi obremenitve občanov pod neenaki-
mi pogoji, neupoštevanja finančnih zmogljivosti posameznikov,
spremenjenih okoliščin, da pogodbe s strani KS niso bile iz-
polnjene in podobno.
Nadalje je Občinsko javno pravobranilstvo v Ptuju v letu
1975 obravnavalo skupaj z nerešenimi zadevami iz leta 1974
196 izvršilnih zadev, v skupni vrednosti 466.255,65 din. Kon-
čanih je bilo 115 zadev, v skupni vrednosti 179.867,40 din, ne-
rešenih pa je ostalo 81 zadev, v vrednosti 286.388,25 din. Največ
je bilo premičninskih izvršb zaradi plačila denarnih obvezno-
sti iz različnih pravnih naslovov, in sicer 158, v skupni vred-
nosti 77.893,41 din. Prodaja zarubljenih premičnin je bila po-
gosto neuspešna, ker za zarubljene predmete ni bilo kupcev,
včasih pa izvršilni organ pri zavezancu tudi ni našel rubljivih
predmetov. Občinsko javno pravobranilstvo v Ptuju, ki ima
pretežno kmečko zaledje, je vodilo v letu 1975 38 nepremičnin-
skih izvršb v skupni vrednosti 395.170,24 din, ki so se nanašale
v celoti na neplačane davčne obveznosti. Ti postopki so redno
dolgotrajni, ker so dolžniki, zastavni upniki ali realni upravi-
čenci pogosto že umrli, pa bodisi sklepi o dedovanju, bodisi iz-
ročilne pogodbe niso izvedene v zemljiški knjigi. Prav tako
terjatve zastavnih upnikov in preužitnih upravičencev pogosto
niso izbrisane, čeprav so upravičenci že zdavnaj umrli. V takih
primerih se šele med dražbenim postopkom ugotavljajo dediči
in prebivališča zastavnih upnikov ter služnostnih in preužit-
nih upravičencev. Številni so tudi primeri, ko se sklepi izvršil-
nega sodišča ne morejo vročiti zavezancu ali zastavnim upni-
kom, ker so le-ti odšli na delo v druge kraje in njih naslovi
niso znani ali pa jih domači nočejo povedati, nekateri pa se
tudi z družinami preselijo v tujino. V takih primerih je po-
trebno izposlovati postavitev skrbnika, kar zopet traja nekaj
V letu 1975 je bilo občinskemu javnemu pravobranilstvu
predloženih za pravno mnenje 169 pogodb. Mnenja smo dali
na 167 pogodb. 2 pogodbi pa sta še v delu.
Največ pogodb z zasebniki sklepa na ptujskem območju
Kmetijski kombinat Ptuj, in sicer je v letu 1975 predložil 119
pogodb. Nekaj je bilo menjalnih in nadomestujejo arondacije,
večina pa obravnava prodajo manjših kompleksov kmetijskih
zemljišč, ki za kmetijski kombinat niso več zanimiva. Ta zem-
ljišča so izven gradbenega okoliša. 36 pogodb sta predložili
občini Ptuj in Ormož. V vseh primerih, ko je šlo za prodajo
kmetijskega zemljišča so bila priložena mnenja kmetijske
zemljiške skupnosti o nameravani prodaji.
Z uveljavitvijo zakona o razpolaganju z nezazidanim stavb-
nim zemljiščem je bila dana možnost pridobivanja stavbnega
zemljišča v družbeni lastnini za potrebe uresničevanja urba-
nističnih planov, srednjeročnih programov stanovanjsko ko-
munalne graditve in drugih razvojnih načrtov v občini. Na
podlagi navedenega zakona.mora javni pravobranilec izpod-
bijati vse pogodbe, sklenjene v nasprotju z določbo o pred-
kupni pravici občine, ter pogodbe, s katerimi je prikrita kupo-
prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča. Javno pravobranil-
stvo ugotavlja, da se je opravljal promet s stavbnimi zem-
ljišči v mestih in naseljih ptujske in ormoške občine v skladu
s pozitivnimi predpisi in doslej niso bili potrebni nobeni
ukrepi.
Ostalih zadev (zadeve v substituciji, zadeve splošnega zna-
čaja, zadeve zaupnega značaja, personalne zadeve in razne
zadeve) je bilo v delu 251, rešenih pa jih je bilo 243. Sest
omenjenih zadev se je reševalo v nespornem postopku; 4 so
rešene, 2 sta ostali nerešeni.
Delovna skupnost Občinskega javnega pravobranilstva v
Ptuju šteje 3 člane. Delo opravljajo javni pravobranilec, vodja
administracije, ki je obenem tudi računovodja, in strojepiska
— zapisnikar.
Občinski javni pravobranilec
Vida Vidovič

STRAN 2« — 10. JI NIJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
§t. 020-6/76-1
POROČILO O DELU SLUŽBE PRAVNE POMOCi
SKUPŠČINE OBCINE PTUJ ZA LETO 1975
PRISTOJNOST
Pristojnost službe pravne pomoči SO Ptuj je urejena v od-
loku o ustanovitvi službe pravne pomoči v občini Ptuj, v re-
publiškem zakonu o odvetništvu in drugi pravni pomoči, pra-
vilniku o službi pravne pomoči pri ljudskih odborih, statutu
občine Ptuj ter v sporazumu o določitvi pravic samoupravlja-
nja delovnih ljudi, sklenjenem med službo pravne pomoči in
SO Ptuj dne 23. 6. 1966 in odobrenem po Svetu za občo upra-
vo in pravosodje pri SO Ptuj.
ORGANIZACIJA SLUZBE PRAVNE POMOCi
V	smislu sklenjenega sporazuma o določitvi pravic samo-
upravljanja delovnih ljudi z dne 23. 6. 1966 je sistemizirano
troje delovnih mest: delovno mesto vodje službe pravne po-
moči, delovno mesto namestnika oziroma pomočnika vodje
službe in vodje pisarne.
V	odloku o ustanovitvi službe pravne pomoči v občini Ptuj
je predvidena tudi organizacija te službe pri krajevnih uradih,
ki jih določi pristojni organ SO Ptuj.
Delovno mesto pomočnika vodje službe že več let ni zase-
deno ter se iz tega razloga zaradi preobremenjenosti z delom
ni moglo organizirati uradnih dnevov izven sedeža v Ptuju.
Poleg že odobrene sistemizacije se je vsa leta predlagalo
še delovno mesto strojepiske.
V	letu 1975 in tudi v prejšnjih letih so bila odobrena sred-
stva le za vodjo službe pravne pomoči in za vodjo pisarne.
IZVRŠITEV DELOVNEGA PROGRAMA
Program dela za leto 1975 je bil izvršen predvsem v nujnih
in najvažnejših primerih. Zaradi obširnosti in neomejenosti
dela na vseh pravnih in organizacijskih področjih se je nu-
dila pravna pomoč predvsem na področju delovne, socialne
zakonodaje.
Ti predpisi se nanašajo predvsem na področja predpisov iz
delovnega razmerja, zvezne, republiške in razne samoupravne
predpise delovnih organizacij.
Večje število važnejših zadev se nanaša na uveljavitev raz-
nih pravic iz sklenjenih konvencij o socialnem zavarovanju
med SFRJ, Zvezno republiko Nemčijo, Zvezno republiko Av-
strijo in v manjši meri s Švedsko, Belgijo, Švico, Anglijo itd.
* Pri tem se omeni, da ima naša država sklenjene sporazume
o socialnem zavarovanju, delno vključeno tudi sporazume o
delovnih razmerjih, z okoli 20 državami.
Pravice iz delovnega razmerja so tudi predvsem zahtevki iz
zdravstvenega, invalidskega, pokojninskega zavarovanja, za-
varovanja za primer brezposelnosti — nadomestila med za-
časno brezposelnostjo, zahtevki za otroški dodatek, družinske
pokojnine itd.
KRATKI STATISTIČNI PODATKI:
Pri službi pravne pomoči se vodi okoli 3000 spisov.
Novih zadev, oziroma spisov, je bilo 137, vendar je število
novih zadev dvakrat večje. V poedinih spisih se vodi po več
zadev.
Pri raznih organih — sodiščih, skupnostih pokojninsko-
invalidskega zavarovanja, skupnosti za zaposlovanje, zdrav-
stvenega zavarovanja, pri vrhovnih sodiščih je bilo vloženih
572 vlog.
Te vloge so se nanašale na zahtevke za razne starostne,
družinske in invalidske pokojnine, varstvene in otroške do-
datke, gmotno preskrbo med brezposelnostjo, na razna pravna
sredstva, pritožbe, tožbe, zahteve za varstvo pravic, razne ugo-
vore zoper odločbe zdravstvenih komisij.
Več zadev se je nanašalo tudi na uveljavitev pravic po kon-
Nemčijo.
vencijah o socialnem zavarorvanju z republikama Avstrijo,
Pravna sredstva so se vlagala v takih zadevah tudi pri or-
ganih socialnega zavarovanja v Avstriji in ZR Nemčiji.
Raznih navadnih vlog in obvestil je bilo vloženih okoli 200.
Strank je bilo okoli 4000 in se je dalo pravnih nasvetov iz
raznih pravnih področij okoli 8000. Nasveti so se dajali v glav-
nem ustno. Mnogo je bilo tudi telefonskih intervencij.
S takimi posredovanji se je večkrat preprečilo nepotrebno
vlaganje pravnih sredstev.
PROBLEMATIKA — KRATKI STATISTIČNI PODATKI —
PREDLOGI
ORGANIZACIJA SLUZB PRAVNIH POMOCi PRI OBCINAH,
REPUBLIKAH IN ZVEZI TER KONZULARNIH ZASTOP-
STVIH V INOZEMSTVU
Službo pravne pomoči je obvezno organizirati pri vseh ob-
činah, republikah, zvezi in pri konzularnih zastopstvih.
Dajanje pravne pomoči bi se naj nanašalo predvsem na
predpise iz delovne in socialne zakonodaje.
Razlogi za organizacijo te službe obstajajo zaradi vedno
večjega števila zaposlenih oseb ter oseb, ki uveljavljajo razne
pravice iz delovnega razmerja, socialnega zavarovanja — sta-
rostne, invalidske in družinske pokojnine, otroški in varstveni
dodatek.
KRATKI STATISTIČNI PODATKI
V	letu 1975 je bilo zaposlenih v SFRJ v družbenem in za-
sebnem sektorju 4,753.000 oseb.
Skupno število v SFRJ — prebivalcev — je 21,352.000.
V	občini Ptuj je po popisu prebivalstva iz leta 1971 bilo
66.000 prebivalcev. Od tega je bilo zaposlenih v letu 1975 14.200
prebivalcev.
Število oseb, ki iščejo delo, je bilo v SFRJ v letu 1975
537.000. V občini Ptuj jih je bilo 786.
Zaposlenost v inozemstvu.
Po poprečni oceni zveznih organov je bilo zaposlenih v letu
1975 v inozemstvu okoli 950.000 oseb.
Največ v tujini zaposlenih oseb je v ZR Nemčiji in Avstriji.'
Iz občine Ptuj je zaposlenih v inozemstvu po popisu iz le-
ta 1971 4113 oseb.
Po oceni skupnosti za zaposlovanje Maribor bi naj bilo v
inozemstvu okoli 6900 oseb. Po informacijah pri skupnosti za
zaposlovanje v Ptuju pa okoli 4000.
Iz gornjih statističnih podatkov izhaja, da je nujno orga-
nizirati pravne pomoči pri vseh občinah.
Pri manjših občinah bi se lahko te službe organizirale na
sedežih večjih občin kot skupne službe.
Pri delu z raznimi organi v Jugoslaviji in inozemstvu se je
opazilo, da so delovni ljudje nepoučeni o raznih pravicah, ki
jim gredo po obstoječih predpisih.
To je razumljivo, saj imajo celo strokovne službe večkrat
težave pri delu zaradi stalnega spreminjanja predpisov, kom-
pliciranosti predpisov, tako v naši državi kot v inozemstvu.
Nekatere zadeve se rešujejo po več let in pride do končnih
rešitev šele po številnih intervencijah in posredovanjih in z
vlaganjem pravnih sredstev.
V	dnevnem časopisu je bilo omenjeno, da se zaradi nepo-
učenosti delavcev pustijo milijarde dinarjev zaradi neuvelja-
vitve pravic iz socialnega zavarovanja in iz delovnih razmerij.
Težave so v zadnji dobi ugotovljene tudi pri tolmačenju
sporazumov, sklenjenih z ZR Nemčijo.
So primeri, ko jugoslovanske invalidske komisije kot pri-
stojni organ ugotavljajo invalidnost I. kategorije, tj. popolno
pridobitno nesposobnost, medtem ko nemški organi socialnega
zavarovanja upoštevajo mnenja nemških zdravnikov ter vztra-
jajo še na lažjih zaposlitvah, ki so na razpolago na delovnem
trgu.
Imamo primere, ko je priznana našim delavcem jugoslo-
vanska in avstrijska pokojnina, dočim nemški organ odklanja
invalidske pokojnine in ne upošteva mnenja jugoslovanske
invalidske komisije.
Ce bi se tak delavec zaposlil bi izgubil kar dve pokojnini.
V	poedinih primerih se dogaja, da se nekateri zahtevki in
priznane pravice ne izplačujejo našim državljanom, ker so se
preselili v Jugoslavijo.
Npr. renta zaradi poklicne nesposobnosti v Nemčiji, nado-
mestilo med brezposelnostjo v Avstriji itd.
Predlogi
Pri pristojnem zveznem organu in republiških organih —
Zvezni komite za delo in zaposlovanje in zvezni komite za
zdravstvo in socialno varstvo ter republiškem sekretariatu za
delo. Republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo
uprave in proračun in Republiškem komiteju za zdravstveno
in socialno varstvo. Republiškem pravobranilcu samouprav-
ljanja je predlagati čimprej obvezno organizacijo služb prav-
nih pomoči pri vseh občinah, republikah in zvezi.
Pri tem je dajati prednost dela zadevam iz socialnega za-
varovanja, delovne zakonodaje, uveljave pravic po predpisih
glede vojaških vojnih invalidov, udeležencev NOB in NOV,
žrtev fašizma itd., kjer bi naj bilo zastopanje teh služb brez-
plačno.
Organizacija takih posebnih služb je bila nakazana tudi že
v poročilu ZIS v programu glede vračanja zdomcev v domo-
vino v letu 1976.	'
Tudi služba pravne pomoči SO Ptuj je predlagala zveznim
organom pred leti tako organizacijo.
Z zvezi z zaposlovanjem oseb, ki iščejo delo, vključno
zdomce, ki se vračajo in zaposlitvijo socialno ogroženih oseb,
zaposlovanjem invalidov, mladine, samohranilk, je nujno spre-
jeti družbeni dogovor v zveznem merilu, da uvedejo delovne
organizacije, ki zaposlujejo prek 10 delavcev deloma skrajšani
PRILOGA TEDNIKA
10. JlJNIJ 1976 — STRAN 29
delovni čas po 4 ure''dnevno, ali pa skrajšano zaposlitev s
polnim delovnim časom, npr. štiri dni po 10 ur.
Poedinim strokovnim '>lavcem iz raznih področij bi se naj
omogočilo, brez zaposlitve".uje delovne sile, ali omejiti število
zaposlenih na minimum, izvrševanje samostojne obrtne de-
javnosti, in sicer s primernim obdavčenjem.
Konkretni predlog zaradi splošne zaposlitve je služba prav-
ne pomoči SO Ptuj dostavila že Zvezni skupščini v letu 1966.
V	tem predlogu se je predlagalo tudi tako imenovan pre-
mostitveni rok, kar je bilo delno usklajeno v republiškem
predpisu o delovnih razmerjih, je pa predvideno tudi v osnut-
ku zakona o združenem delu.
Nujno potrebno bo v vsaki občini v sporazumu z vsemi de-
lovnimi organizacijami se dogovoriti, da se vse osebe, ki so
delovno sposobne, zaposlijo vsaj s skrajšanim delovnim časom,
da se uveljavi ustavno načelo pravice do dela in socialne var-
nosti občanov.
Nujna je izdaja priročnikov za delavce glede uveljave pra-
vic iz zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega zavarovanja,
vključno zahtevke glede družinskih pokojnin, otroških dodat-
kov in nadomestil med brezposelnostjo, tako po naših predpi-
sih, kot po konvencijah o socialnem zavarovanju, zlasti glede
Nemčije in Avstrije.
Priročnik naj bi vseboval tudi formularje v zvezi z uve-
Ijavo pravic.
Formularji bi naj bili izpolnjeni s konkretnimi primeri in
navodili.
Delavce je poučiti še o zahtevkih iz raznih nesreč pri delu
in poklicnih boleznih in da hranijo zdravstveno ter vso ostalo
dokumentacijo v zvezi z zaposlitvami v inozemstvu.
Mnogo nesreč — prometnih, je izven dela.
Delavce je poučiti, da pravočasno uveljavijo tudi odškod-
ninske zahtevke napram odgovornim osebam in zavaroval-
nicam.
ZDRAVSTVENO, POKO.ININSKO IN INVALIDSKO"
ZAVAROVANJE
V	letu 1975 je bilo v SFRJ
starostnih upokojencev 495.000
invalidskih upokojencev 454.000 .
družinskih upokojencev 358.000
Aktivnih zavarovancev v SFRJ je bilo v letu 1975 5,348.000.
Pri uveljavi pravic iz starostnega in invalidskega zavaro-
vanja je nujno potrebno odpraviti razlike med delavci, ki so
bili zaposleni od 1 1-1965 in med občani, ki so bili zaposleni po
tem datumu.
Po obstoječih predpisih se zahteva za osebe, ki so bile za-
poslene pred tem datumom, višja starost in daljša pokojnin-
ska doba.
Primer: oseba, ki je stara 80 let in ima priznano PD 24 let,
a ni bila zaposlena in zavarovana po 1 1-1965, ne more dobiti
starostne pokojnine.
Zavarovanec, ki je bil v delovnem razmerju po 1 1-1965
pa dobi starostno pokojnino s starostjo 60 let in 20-letno po-
kojninsko dobo.
V	pokojninski zakonodaji je odpraviti tudi predpise^ glede
roka dokazovanja delovne dobe po pričah, glede udeležbe v
NOB in delovnega razmerja.
Več primerov je, ko imajo delavci dejansko prek 20 let de-
lovne dobe in prek 60 let starosti, a ne morejo več dokazovati
po 1 1-1967 pokojninske dobe s pričami, ampak le z listinami.
Glede udeležencev v NOB je sedaj v postopku zakon o
spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo
omogočil borcem še dokaz po pričah.
Taka sprememba bi se naj razširila na ostale delavce glede
delovnih razmerij, saj so pri tem običajno prizadeti invalidi in
osebe, ki živijo v zelo slabih zdravstvenih in socialnih raz-
merah.
Učencem v gospodarstvu in poročenim ženam, ki opravljajo
gospodinjske in materinske posle, bi se naj ta doba priznavala
v pokojninsko dobo.
V	pokojninsko dobo bi se naj priznavalo tudi čas študija
na visokih in višjih šolah s pogojem, da se položi diplomski
izpit.
Tudi obvezna služba v JLA bi se naj štela v pokojninsko
dobo. Služba pravne pomoči SO Ptuj je že leta 1966 Zvezni
skupščini dala tozadevne predloge.
Pri učencih v gospodarstvu je nakazati na potrebo uka v
več strokah.
Kmetijsko starostno zavarovanje je nujno uvesti v vsej dr-
žavi. Prav tako je potrebno pospešiti predpise za invalidsko
zavarovanje kmetovalcev ne le v republiki, ampak v vsej SFRJ.
Nepokretnim invalidnim osebam pri starostnih kmečkih
upokojencih bi se naj uvedel dodatek za tujo pomoč in po-
strežbo, pri čemer bi se naj uvedlo vsaj tri kategorije pomoči.
Število starejših oseb, tako upokojencev, socialnih podpi-
rancev je vedno večje.
Potrebno bi bilo poleg že obstoječih domov za upokojence
ustanoviti še nove in to za več krajevnih skupnosti skupaj iz-
ven mesta.
V naši službi in tudi v drugih službah se opaža, da starejši
ljudje ostajajo brez pomoči otrok in svojcev.
Zato bi bilo potrebno v republiškem in tudi v zveznem me-
rilu organizirati službo negovalk v vseh večjih mestih in več-
jih vaseh.
Te službe so sedaj organizirane v poedinih krajevnih skup-
nostih in dobivajo sredstva delno tudi od organov socialnega
zavarovanja.
PROBLEM SOCIALNIH POMOCi
V	občini Ptuj je okoli 680 oseb, ki prejemajo stalno druž-
beno denarno pomoč in znaša v poprečju 300 din, maksimalno
pa 650 din.
Te pomoči je potrebno vsekakor valorizirati vsako leto in
to pravočasno.
Potrebno bi bilo, da bi se predpisi glede dajanja socialnih
pomoči uredili z republiškim predpisom.
Gospodarsko nerazvite občine imajo namreč mnogo nižje
poprečje socialnih pomoči. Sredstev za nepokretne podpirance
pa običajno sploh ni, vendar je nujnost priznati težko inva-
lidnim nepokretnim osebam primerne dodatke za tujo nego,
poleg že priznane denarne pomoči.
Iz psiholoških, socialnih in finančnih razlogov je organizi-
rati priznavanje socialnih pomoči v republiškem merilu in iz-
dati tozadevne predpise.
V	več primerih so te osebe bile v delovnem razmerju, ven-
dar niso pravočasno uveljavile svojih zahtevkov.
Mnogi so bili zaposleni tudi izven občine in tudi v drugih
državah.
SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANI
Služba pravne pomoči SO Ptuj je zgoraj omenjene proble-
me pismeno in tudi ustno nakazovala pri raznih zveznih, re-
publiških in občinskih organih.
Služba pravne pomoči se je udeleževala po strokovnem de-
lavcu tudi sej občinske skupščine in raznih interesnih skup-
nosti. Nakazovali so se razni problemi in tudi dali konkretni
predlogi za boljšo ureditev reševanja problemov.
Nekateri predlogi so se osvojili šele po več letih.
Tudi v konkretnih zadevah smo z vlaganjem pravnih sred-
stev in drugimi vlogami dosegli tako pri naših organih kakor
tudi v inozemstvu pozitivne rešitve, čeprav so se prvotno od-
klanjali zahtevki.
Posamezniki so prejeli izplačano za nazaj tudi po več tisoč
dinarjev. Osebe, ki so bile deloma zaposlene v inozemstvu, so
prav tako prejele v posameznih primerih pozitivne rešitve in
izplačane rente po več tisoč mark, šilingov za nazaj.
Upoštevajoč poprečno starostno dobo upravičencev in ver-
jetnost uživanja rente, znašajo devizni prilivi v bodoče več
milijonov din.
Služba pravne pomoči SO Ptuj se bo tudi v bodoče povezo-
vala z vsemi republiškimi, zveznimi in občinskimi organi iz
vseh področij zaradi zboljšanja dela in da občani uveljavijo
svoje pravice po obstoječih predpisih v smislu načel zvezne
in republiške ustave.
Služba pravne pomoči
Jože KNEZ, 1. r.
STR 4 v 30 — 10. Ji yiJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
§t. 400-8/76
PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBCINE PTUJ
ZADEVA: Predlog odloka o zaključnem računu proračuna in
rezervnega sklada za leto 1975
Priloženo dostavljamo predlog odloka o zaključnem računu
proračuna in rezervnega sklada občine Ptuj za leto 1975. da ga predložite
na prihodnji seji vsem trem zborom občinske skupščine v potrditev
PREDLAGAMO ENOSTOPENSKl POSTOPEK ZATO. ker gre za
potrditev oz. soglasje k že izvršenim dohodkom in izdatkom ki so
realizirani v okviru sprejetega obstoječega stanja ni več možna Glede
razporeditve presežka nad kalkulativnimi dohodki pa je v celoti
upoštevano določilo 24. člena družbenega dogovora o splošni porabi za
leto 1975.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je zaključen račun proračuna in
rezervnega sklada občine Ptuj za leto 1975 obravnaval na svoji 76. seji dne
19. aprila 1976 in ga sprejel ter predložil Službi družbenega knjigovodstva
Ptuj 20. aprila, to je v predpisanem roku.
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj
Franjo GNILSEK, dip. ing.
ZAKLJUČNI RAČUN REZERVNEGA SKLADA OBČINE
PTUJ ZA LETO 1975
I. SREDSTVA
1.	Sredstva prenesena iz preteklega leta	1,25 7.15 1,47
« ,,, ,	din
2,	Vlaganja v rezervni sklad po 2. členu odloka o
proračunu za leto 1975	501.412 25
n. PORABA SREDSTEV	1.758.563,72
1. Za kritje nastalih stroškov kot posledica izrednih okolnosti 400.000
III. STANJE SREDSTEV NA KONCU LETA	400.000
1. Stanje sredstev 31/12-1975 za prenos v naslednje leto 1,358.563,72
Po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v SR
Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/61-74), in po peti točki 229. člena
statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/1974) je
Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, družbenopolitičnega
zbora in zbora krajevnih skupnosti, dne . . 1976 prejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna in rezervnega sklada
občine Ptuj za leto 1975
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ptuj za leto
1975, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada.
2.	člen
1.	Zaključni račun proračuna izkazuje:
din
-dohodke	65,375.641,60
-	izdatke	64,399.439,35
-	presežek dohodkov nad izdatki	976.202,25
2.	Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
-	dohodke	1,758 i 63,72
-	izdatke	400.000,00
-	presežek dohodkov nad izdatki	1,358.5 63,72
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnih računih se razporedi:
-	presežek dohodkov proračuna nad kalkulativnimi dohodki v višini
976.202,25 din za gospodarske posege in to za raziskave lokacij
proizvodnih obratov na nerazvitih območjih in kompletne prostorske
Študije izkoriščanja prostora;
-	presežek donodkov rezervnega sklada v višini 1,358.563,72 kot
dohodek tega sklada v letu 1976.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin
Ormož in Ptuj.
IZRAČUN
dovoljene porabe po proračunu občine Ptuj
za leto 1975
(Po družbenem dogovoru o splošni porabi v letu 1975)
Dovoljena poraba po DD za leto 1974	48,425.000 din
Povečano za namenska dopolnilna sredstva za
družbeno denarne pomoči v letu 1974	2,239.000 din
Osnova za leto 1975	50,664.000 din
Zmanjšano za izd. socialnega skrbstva v letu 1974	11,078.000 din
Zmanjšano za izdatke SLO 1974	907.000 din
Očiščena osnova za povečanje v letu 1975	38,679.000 din
Osnova povečana za 24,1 % (15. čL DD)	4,001.000 dir
Povečanje osnove po 15. čl. DD za 1,2 %	48,465.000 din
Obveza proračuna do SIS Soc. skrbstva	8,269.000 din
Izdatki za SLO v letu 1975	2,800.000 din
Skupaj dovoljena poraba 1975	59,5 34.000 din
Povečanje za namenska dopolnila sredstva za
priznavalnine borcem NOV v etu 1975	150.500 din
Lastni dohodki upravnih rganov (2. čl. neksa)	3,016.439 din
Povečanje porabe po 16. čl. DD za presežno
izterjavo (83,88 %)	1,699.000 din
Skupaj dogovoijena oz. dovoljena poraba 1975	64,399.939 din
POROČILO
O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBCINE PTUJ ZA LETO 1975
Proračun občine Ptuj za leto 1975 je sprejela občinska
skupščina, dne 31. marca 1975 in je objavljen v Uradnem vest-
niku občin Ormož in Ptuj št. 5/75 z
dohodki v višini	60,199.193 din
z razporejenimi dohodki	59,849.193 din
in nerazporejenimi dohodki — tekočo
proračunsko rezervo	350.000 din
Obseg dovoljene proračunske porabe je bil določen z druž-
benim dogovorom o splošni porabi v letu 1975 na osnovi dovo-
ljene proračunske porabe za- leto 1974. Izhodiščna osnova
50,664.000 din je bila po proračunih določena na 60,199.193.—
dinarjev.
Po prvem in drugem členu aneksa k družbenemu dogovoru
o splošni porabi v letu 1975 in v skladu z možnostjo iz 16. čle-
na družbenega dogovora o splošni porabi je občinska skupšči-
na sprejela dne 29. decembra 1975 rebalans proračuna z do-
hodki v višini 64,193.500 dinarjev in razporeditvijo v enakem
obsegu. Z aneksom družbenega dogovora se je povečal prvotni
obseg za 0,2 »/o iz naslova globalnega povečanja splošne porabe,
za presežne dohodke iz izterjave davkov od občanov po stanju
na dan 25. novembra za 1,699.000 dinarjev in z vključitvijo
lastnih dohodkov državnih organov med proračunske dohodke
po 19. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb
v SR Sloveniji za 2,686.000 dinarjev. Sredstva, ki so jih reali-
zirali državni organi kot lastne dohodke, so bila dosežena ne-
koliko višje, kot je bilo z rebalansom predvideno. Zato se je
obseg izvršene porabe tudi nekoliko povečal v primerjavi s
sprejetim rebalansom proračuna.
Glede na vse spremembe in dopolnitve, ki so si sledile te-
kom leta, znaša dokončni izračun dovoljene porabe po prora-
čunu za leto 1975 64,399.939 dinarjev, medtem ko znaša dejan-
ska poraba sredstev 64,399.439 dinarjev, tako da je ostalo ne-
porabljeno iz obsega dovoljene porabe le 500 dinarjev.
Obseg dovoljene porabe izračuna po družbenem dogovoru
o splošni porabi se je zagotavljal z lastnimi kalkulativnimi do-
hodki, dopolnilnimi sredstvi iz republiškega proračuna ter iz
vzajemnega prelivanja med občinami. Za kalkulativne dohod-
ke občine se štejejo vsi dohodki občine v letu 1975, ki so po
zakonu pripadali občini, ugotovljeni glede na poprečno obre-
tnunituv Ubcbnln m urugih dohodkov delavcev in drugih do-
hodkov občanov ter prometa proizvodov in ob doseženi 90"/o
izterjavi davkov, ki so jih občani plačevali neposredno. Tako
dogovorjeni obseg proračunske porabe smo pokrili z lastnimi
— izvirnimi kalkulativnimi dohodki v vi.šini 52,500.439 dinar-
jev ali 82 Vo in dopolnilnimi sredstvi iz vzajemnega prelivanja
v višini 11,899.000 din ali 18 "/o celotnega globala.
Razporeditev dohodkov
Izvirni dohodki so doseženi v višini 53,476.611,60 din torej
nekoliko višje, kot znaša obveza realizacije kalkulativnih do-
hodkov po izračunu republiškega sekretariata za finance po-
večana za lastne dohodke državnih organov in namenska do-
polnilna sredstva za priznavalnine borcev NOV. Pozitivno ra-
zliko je občina dolžna po 24. členu družbenega dogovora o
splošni porabi nameniti za gospodarske posege v občini in ta
znaša 976.202,25 dinarja.
PRILOGA TEDNIKA
10. JlJNIJ 1976 — STRAN 31
Po posameznih vrstah dohodkov pa je realizacija naslednja:
Predvideno
z rebalansom Doseženo Indeks
Davek na dohodek in davek
na osebni dohodek	13,205.000 13,486.990,70 102,1
Prometni davek, davek na pre-
moženje in dohodke od
premoženja	33,219.000 33,084.294,90 99,5
Takse	2,640.000 2,705.568,95 102,4
Dohodki organov dn razni
drugi dohodki	3,036.000 3,450.774,60 113,6
Dohodki od drugih družbeno
političnih skupnosti	12,093.500 12,648.012,45 104,5
64,193.500 65,375.641,60 101,'8
V letu 1975 občina ni uvedla davka iz osebnega dohodka iz
delovnega razmerja, toda kljub temu je v proračun priteklo
178.515,30 dinarja davka iz osebnega dohodka iz delovnega
razmerja, ki se predvsem nanaša na obračunani davek iz oseb-
nega dohodka od delavcev zaposlenih v zasebni obrti iz leta
1974 ter neporačunana vplačila iz prvega tromesečja, ko je še
veljala davčna stopnja iz leta 1974.
Davek iz osebnega dohodka od opravljanja samostojnih
obrtnih dejavnosti je dosežen za 420.000 dinarjev nad zne-
skom, ki je planiran z rebalansom proračuna. Presežek realiza-
cije tega vira je nastal po končnem obračunu in razmejitvi
sredstev za prorač.un in samoupravne interesne skupnosti.
Med dohodki, ki se uvrščajo v drugo vrsto dohodkovne raz-
poreditve, je najpomembnejši posebni občinski davek od pro-
meta proizvodov. V primerjavi z doseženo realizacijo tega vira
v letu 1974 se je pritok povečal za 22®/o torej za 7 0/o manj,
kot je bilo v začetku leta predvideno, glede na sprejeti reba-
lans pa je za 395 tisoč din nižji, kot je bilo predvideno. Ten-
denco upadanja priliva te vrste dohodka je bilo čutiti pred-
vsem v drugi polovici leta 1975.
Ostale vrste proračunskih dohodkov so realizirane več ali
manj v predvidenem okviru, razen splošnih dopolnilnih sred-
stev iz solidarnosti, ki so za 496 tisoč dinarjev dosežena nad
višino, določeno v rebalansu proračuna. Ta pozitivna razlika
je predvsem nastala z izkoriščanjem možnosti povečanja do-
voljenega proračunskega globala na račun uspešne izterjave
po 16. členu družbenega dogovora o splošni porabi.
V	primerjavi s planiranimi dohodki po rebalansu proraču-
na in doseženimi znaša pozitivna razlika 1,182.000 dinarjev, ki
izhaja iz dopolnilnih sredstev in večjega dotoka lastnih do-
hodkov državnih organov. Po drugem členu aneksa k družbe-
nemu dogovoru so vsi lastni dohodki državnih organov zajeti
v proračunu le evidentno, ker so v enakih višinah razporejeni
tem državnim organom za njihovo redno dejavnost.
Splošni razpored dohodkov.
V	bilančnem delu zaključnega računa proračuna so izkaza-
ni vsi izdatki po posameznih namenih in v posebnem delu iz-
vršitve proračuna po posameznih koristnikih v okviru prora-
čunske postavke. Razporejeni izdatki v bilanci občinskega pro-
računa znašajo 64,193.500 dinarjev, medtem ko so doseženi de-
janski izdatki v višini 64,399.439,25 dinarja. Glede na izračun
dovoljene porabe, ki je bil dokončno usklajen šele v januarju
1976, so izdatki izvršeni v mejah dogovora, saj le-ta znaša
64,399.939 dinarjev dovoljenega proračunskega globala.
Poprečno porabljena proračunska sredstva na prebivalca v
občini Ptuj znašajo 957 dinarjev in dosegajo republiško po-
prečje z 82 o/o.
Posebni del proračuna — izdatki
Razporejena sredstva v posebnem delu proračuna so v glav-
nem trošena v okviru dovoljene višine in namena po posa-
meznih postavkah. Odstopanja glede višine porabe določene
z rebalansom proračuna pa so nastala zlasti na teh postavkah:
—	v glavnem namenu 01 — dejavnost organov družbeno-
političnih skupnosti na postavki 10 a za funkcionalne potrebe
davčne uprave v višini 135.470,40 dinarja iz razloga, ker je
ta organ dosegel za toliko višje lastne dohodke in so po 2. čle-
nu aneksa družbenega dogovora evidentno vplačani v prora-
čun in v enakem znesku zopet razporejeni temu organu;
—	v namenu 03 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij
in društev na postavki 32 a in b občinska konferenca SZDL
za 60.000 dinarjev, kar je bilo izvršeno po sklepu izvršnega
sveta iz ustvarjenih prihrankov na drugih postavkah.
Dodatna sredstva so bila dodeljena za povečani obseg de-
javnosti v letu 1975.
V	ostalih proračunskih namenih pa ni bilo bistvenih od-
stopanj oz. je bila poraba v skladu z rebalansom občinskega
proračuna.
Neporavnane obveznosti
V	letu 1975 nima nobenih neporavnanih obveznosti, ki bi
bile evidentirane v knjigovodski evidenci. Proračunsko leto je
bilo podaljšano do 31. januarja 1976, zato smo vse zapoznele
fakture in ostale obveznosti poravnali v januarju 1976 v breme
proračunskega leta 1975.
Terjatve proračuna	i
Skupne terjatve občinskega proračuna znašajo 160.280,60 di-
narja iz naslova regresnih zahtevkov do samoplačnikov bol-
niško oskrbnih stroškov. Te terjatve izvirajo iz leta 1974 in
iz prejšnjih let. Za leto 1975 pa smo po sklenjenem samouprav-
nem sporazumu prenesli vse obveznosti in sredstva za zdrav-
stveno nezavarovane občane na samoupravno zdravstveno
skupnost Maribor.
Prenesene terjatve po zaključnem računu proračuna iz leta
1974 iz naslova bolniško oskrbnih stroškov so znašale
795.038,50 dinarja. Z izterjavo in ostalimi posegi smo uspeli
terjatve znižati na 160.280,60 dinarja, vendar jih dokončno
nismo uspeli likvidirati. Vse neizterljive primere bo potrebno
ponovno obravnavati na posameznih krajevnih skupnostih in
jih po predlogih odpisati ali pa se poslužiti skrajne možnosti
izterjave z vknjižbo na nepremičnine.
Zaključni računi upravnih organov
Posamezni upravni in pravosodni organi, ki prejemajo sred-
stva iz občinskega proračuna, so predložili zaključni račun
pravočasno. Razporejena in porabljena sredstva po finančnih
načrtih pa so v skladu z dodeljenimi sredstvi in nameni. Sred-
stva za osebne dohodke so sicer porabljena v okviru razpo-
ložljivega globala, vendar pa so presežena izplačila na po-
gojno nekvalificiranega delavca glede na samoupravni spora-
zum za delitev sredstev za osebne dohodke pri občinskem
sodišču, sodišču za prekrške, občinskem pravobranilstvu in
službi pravne pomoči. Sredstva za materialne izdatke so na-
mensko razporejena in v celoti potrošena.
Zaključni računi teh organov izkazujejo za leto 1975 nepo-
ravnane obveznosti, in sicer: za redno dejavnost 330 671 dinar-
jev, iz sklada opreme 1.371 dinarjev in iz sklada skupne porabe
za 571 dinarjev, torej skupaj 332.613 dinarjev. Do 31 12-1975 te
obveznosti niso dospele v plačilo, zato so izkaznice kot nepo-
ravnane, vendar še nedospele v plačilo.
Posamezni organi so v letu 1975 opravili s programom dolo-
čene naloge, zato je poraba teh sredstev v skladu z izvršenim
programom dela.
Občinsko sodišče je trošilo tudi sredstva za posebne namene
in to izkazalo tudi na posebnem obrazcu zaključnega računa
za leto 1975. Dodeljena in porabljena sredstva znašajo
167.973,10 dinarja. Izdatki se nanašajo na plačilo potnih stro-
škov in pričnin sodnikov porotnikov.
Zaključni račun rezervnega sklada
Zaključni račun rezervnega sklada za leto 1975 izkazuje
dohodke v višini 1,758.564 dinarjev. Poraba sredstev znaša
400.000 dinarjev, tako da znaša ostanek neporabljenih sredstev
1,358.564 dinarjev.
Po 12. členu zakona o sredstvih rezerv je celotni znesek
400.000 dinarjev porabljen za odpravo posledic poškodb na
občinskih cestah, ki so nastale po neurjih in plazovih.
Iz rezervnega sklada je bilo med letom najeto tudi posojilo
za pokritje zapadlih in neporavnanih obveznosti proračuna
v višini 1,000.000 dinarjev, ker jih zaradi neenakomernega
dotoka dohodkov ni bilo mogoče pokriti z rednimi proračun-
skimi dohodki. Posojilo je bilo v celoti vrnjeno rezervn'imu
skladu do konca leta 1975.
Neporabljena sredstva rezervnega sklada se prenašajo kot
dohodek sklada za leto 1976.
Z odlokom o zaključnem računu proračuna je določeno, da
se presežek dohodkov nad izdatki v proračunu razporedi v
skladu s 24. členom družbenega dogovora o splošni porabi za
gospodarske posege v občini. Ta presežek znaša glede na
dogovorjeni obseg proračunske porabe, realiziranimi kalku-
lativnimi dohodki proračuna in dejansko porabo sredstev
976.202,25 dinarja. Po sklenjeni pogodbi z zavodom za urba-
nizem Maribor bodo sredstva namensko porabljena za plačilo
obveznosti za raziskave lokaaij proizvodnih obratov na neraz-
vitih območjih in kompletne prostorske študije izkoriščanja
prostora.
V	Ptuju, 15/4-1976
Predsednik izvršnega sveta SO Ptuj
Franjo GNILSEK, dipl, inž.
STRAN 2« — 10. JI NIJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
PRILOGA TEDNIKA
10. JlJNIJ 1976 — STRAN 33
STR 4 v 34 — 10. Ji yiJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
PRILOGA TEDNIKA
10. JlJNIJ 1976 — STRAN 35
STRAN 2« — 10. JI NIJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
PRILOGA TEDNIKA
10. JlJNIJ 1976 — STRAN 37
STR 4 v 38 — 10. Ji yiJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
St. 38-3/76
PREDLOG
Na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem pre-
nosu pravice uporabe (Uradni list SRS, štev. 27-253 72) 2. člena
zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj
v družbeni lastnini (Uradni list SRS, štev. 13-98 74), pravilnika
o enotni metodologiji za izračun revalorizacije vrednosti sta-
novanjske hiše, oziroma stanovanj (Uradni list SRS, štev.
29-212 71) in 10. točke 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 5 74), je skupščina občine
Ptuj na seji zbora združenega dela, in seji zbora krajevnih
skupnosti dne ........................................................... sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških
komunalnega urejanja stavbnega zemljišča
1.	člen
Ta odlok določa poprečno gradbeno ceno, zmanjšano za
poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč in poprečne
stroške komunalnega opremljanja zemljišč, kot osnovo za iz-
račun dohodka od stavbnega zemljišča pri določanju odškod-
nine za razlaščeno stavbno zemljišče in za določitev vrednosti
stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini na območju
občine Ptuj.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m- stanovanjske površine,
zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemlji-
šča znaša:
—	na ureditvenem območju mesta Ptuj za stavb-
na zemljišča, ki se urejajo z urbanističnimi ali
zazidalnimi načrti	4.800 din
—	na območju Kidričevega in Majšperka za
stavbna zemljišča, ki. se urejajo z zazidalnimi
načrti	4.450 din
—	na območju ostalih krajev za stavbna zem-
ljišča	3.800 din
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina
za stanovanjsko hišo v višini 3,5 "/o od vrednosti zgradbe.
3.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč
znašajo 12 "/o od gradbene vrednosti objekta in se delijo na:
a)	stroške za individualne komunalne naprave	7 "/o
b)	stroške za kolektivne komunalne naprave	5 Vo
Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
v višini 12 "/o od gradbene vrednosti objekta so izračunani za
srednjo komunalno opremljenost z vodovodnim, kanalizacij-
skim, električnim in cestnim omrežjem ter gostoto naseljenosti
150 do 200 prebivalcev na ha.
4.	člen
Osnova za izračun poprečne cene (prometne vrednosti
zemljišča) so:
—	enoletna stroškovna stanarina, ki znaša 3,5 Vo od popreč-
ne gradbene vrednosti objekta iz 2. člena tega odloka;
—	zvišanje vrednosti stavbnega zemljišča glede na položaj
zemljišča v odnosu na mesto ter glede na velikost in pomen
mesta oziroma kraja.
Na podlagi tega merila se vrednosti zemljišča zvišajo po
območjih, ki so našteta v drugem členu tega odloka:
—	v prvi alineji za 1,2 %,
—	v drugi alineji za 0,7 Vo
—	v tretji alineji za 0,2 Vo.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi
vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vred-
nosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj v občini Ptuj (Urad-
ni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 6-56/72) in Odlok o določitvi
poprečne gradbene cenp in ooprečnih stroškov komunalnega
urejanja zemljišča v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 9 75-71).
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vest-
niku občin Ormož in Ptuj.
OBRAZLOŽITEV
osnutka odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in popreč-
nih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča
Osnutek tega odloka je določal v 2. členu dve varianti con
z višjo, nižjo in najnižjo gradbeno ceno po m- stanovanja.
Varianta je bila predlagana samo za prvo cono
—	ureditvenega območja znotraj meje katasterske občine
Ptuj, ali
—	na ureditvenem območju mesta Ptuj za stavbna zem-
ljišča, ki se urejajo z urbanističnimi ali zazidalnimi načrti.
Obe varianti sta bili obravnavani na seji skupščine in seji
izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj, ki je osvojil drugo
varianto, tedaj brez upoštevanja mej katasterske občine. Dru-
ga varianta namreč upošteva celotne komplekse zazidav, ne
glede na meje katasterskih občin. Posamezni kompleksi zazi-
dav namreč določajo enako komunalno opremljenost celotne
zazidave, četudi sega v drugo katastersko občino. Zato prva
varianta ni sprejeta.
Po zakonu o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice upora-
be, mora občinska skupščina z odlokom določiti elemente za
izračun tako imenovane pravične odškodnine za razlaščena
zemljišča, in sicer poprečno ceno za 1 m- stanovanjske površi-
ne. Podobno zahtevo vsebuje tudi zakon o pogojih za prodajo
stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini; dodatno
zahteva še poprečno ceno oziroma stroške komunalnega ure-
janja stavbnih zemljišč. Ker so cene gradbenih storitev po
letih različne, je potrebno cene za enoto določiti za vsako leto
posebej; v primeru večjih sprememb v stroških graditve, je
primerno z odlokom določene cene spremeniti tudi med letom.
Poprečna gradbena cena na območju občine je določena
v treh različnih zneskih glede na lokacijske in gradbene po-
goje ter komunalne ureditve. Upoštevana je poprečna cena;
to pomeni, da so lahko cene tudi višje, oziroma nižje, pač glede
na izvedbo gradnje, opremo stanovanj, komunalne priključke
in materiale, iz katerih je stavba zgrajena.
Za podlago ocene koristi, ki jo lahko da kmetijsko zem-
ljišče, če je normalno izkoriščeno, je z zakonom določen
katasterski dohodek; za oceno koristi, ki jo lahko da stavbno
zemljišče, pa dohodek stanovanjske hiše v obliki stanarine.
Pri tem je odločilna pravna opredelitev stavbnega zemljišča
po veljavnih predpisih, ne pa dejanska kultura zemljišča.
Razločka med kmetijskim in stavbnim zemljiščem nii namreč
iskati v lastnosti zemljišča. Praviloma je vsako zemljišče
kmetijsko (nestavbno) zemljišče in bi ob upoštevanju dejan-
ske kulture praktično sploh ne bilo razlike med kmetijskim
in stavbnim zemljiščem. Toda 42. člen cit. zakona o razlastitvi
izrecno določa kriterije, kdaj se zemljišče šteje za stavbno
zemljišče, ne glede na že izdano lokacijsko odločbo ali oznako
v katastru, da je zemljišče stavbno.
Dohodek od stavbnega zemljišča se izračuna ob predpo-
stavki ustaljenih urbanističnih normativov (obstoječe enodru-
žinske hiše v površini 150 m'-^), poprečne gradbene vrednosti
take zgradbe v višini stanarine, ki jo z odlokom določa občin-
ska skupščina. Okolnost, da se za izračun stanarine kot do-
hodka od hiše, upošteva poprečna gradbena cena ob času raz-
lastitve, zagotavlja, da bo ocenjena korist stavbnega zemljišča
sprotno usklajena s pogoji na tržišču, ki se odražajo tudi
na cenah stavbnih zemljišč po enotni meri, to je po m^ ter
PRILOGA TEDNIKA
' STRAN3I910. JUNIJ 1976
se poračuna površino razlaščenega zemljišča.
Enaka cena za enoto, poprečna cena komunalne opreme
ter različne cone je upoštevati tudi pri cenitvah stanovanj
v družbeni lastnini in ki so namenjena za prodajo. Poleg teh
osnov je obvezna enotna metodologija za izračun po priročniku
o določanju prodajne vrednosti družbenih stanovanj, ki ga je
lizdal Republiški sekretariat za urbanizem SRS v letu 1971!
Cenitve teh stanovanj pa mora opraviti izvedenec gradbene
stroke.
Naloge za sprejem predlaganega odloka določa Zakon o
prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini.
Zakon ne prepoveduje prometa z obstoječimi družbenimi sta-
novanji, kajti praksa potrjuje potrebo občanov, da si tudi
z nakupom še uporabljenih družbenih stanovanj na primeren
način urejuje svoje stanovanjsko vprašanje. Zato zakon omo-
goča promet z vseljenimi stanovanji in upošteva samoupravne
pravice delovnih ljudi in drugih organizacij pri odločanju o
prometu s stanovanjskimi nepremičninami, vendar pod pogoji
pravilne odločitve izklicne cene za prodajo. Zakon uvaja tri
temeljne kriterije: osnove za določitev izklicne cene, pogoje
za prodajo stanovanj in sistem družbenega nadzorstva.
K temu zakonu je Republiški sekretariat za urbanizem izdal
pravilnik o enotni metodologiji, s katerim zavezuje občinsko
skupščino, da za svoje območje določi poprečno gradbeno ceno
stanovanj, poprečne stroške komunalnega urejanja in osnove
za izračun poprečne cene zemljišča. Tako je poenoteno oce-
njevanje stanovanj, ali stanovanjskih hiš v vsej Sloveniji, ob
istočasnem upoštevanju raznolikosti z ozirom na lokacijo, ko-
munalno opremljenost, kvaliteto hiše oziroma stanovanja. Ob
teh osnovah izračunana vrednost postane izklicna cena za pro-
dajo. Noben prodajalec družbenih stanovanj ne more določiti
izklicno ceno po svojih »internih« merilih. Ker sta dosedanja
odloka bila sprejeta v letu 1971 in 1972, med tem časom je
pa cena gradbenih storitev, kakor tudi komunalnega urejanja
občutno porasla, je bilo potrebno pripraviti nove predpise o
poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komu-
nalnega urejanja stavbnega zemljišča. Ta materija je bila do-
sedaj urejena v dveh posebnih odlokih, toda zaradi pregled-
nosti in praktičnosti pri vsakdanji uporabi, je sedaj ta mate-
rija urejena v enem samem odloku.
Izvršni svet
Skupščine občine Ptuj
§t. 015-9/76
Po 4. in 5. točki navodila za postopek pri obravnavanju
predlogov za spremembo in dopolnitev imena naselij za raz-
glasitev novih naselij ter za združitev ali razdružitev naselij
(Ur. 1. SRS št. 35-184 58) in 4. točki 246. člena Statuta občine
Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45 74), je
Skupščina občine Ptuj na seji zbora krajevnih skupnosti dne
1976 sprejela
PREDLOG
o združitvi dela naselja Ložina z naseljem Velika Varnica
1.
Del naselja Ložina v kat. občini Ložina in sicer območje s
hišnimi številkami 14 do 24 se izloči iz naselja Ložina in pri-
ključi k naselju Velika Varnica.
2.
Predlog za združitev dela naselja Ložina z naseljem Velika
Varnica se po 6. točki cit. navodila pošlje Republiškemu sekre-
tariatu za urbanizem v odločitev.
OBRAZLOŽITEV
OBRAZLOŽITEV
Na predlog delegacije krajevne skupnosti Leskovec in po
sklepu zbora občanov naselja dne 26. 7. 1975 je uveden posto-
pek za priključitev dela naselja Ložina k naselju Velika
Varnica.
Del naselja Ložina od hišne številke 14 do 24, za katerega
predlagajo tamkajšnji prebivalci, da se priključi k naselju
Velika Varnica in krajevni skupnosti Leskovec leži ob meji
KS Leskovec in Podlehnik v hribovitem predelu, ki gravitira k
razvodj u potoka Ložina in ima po ob njej speljani občinski
cesti naravno in edino povezano z osrednjim krajem tj. Les-
kovcem. Ne glede na to, da obravnavani predel uradno pri-
pada območju KS Podlehnik, v šolski okoliš Gruškovje in k
pošti Podlehnik, Prebivalci naseljeni na tem predelu zaradi
navedenih naravnih okoliščin dejansko že vsa leta urejajo
svoje zadeve na krajevnem uradu v Leskovcu, njih, otroci
hodijo v osnovno šolo v Leskovec, poštni promet se prav tako
odvija preko pošte v Leskovcu in tudi sicer so navezani na
svoj osrednji kraj v Leskovec.
Navedeni razlogi zahtevajo torej le vskladitev uradnega
stanja z dejanskim že utečenim.
O predlogu je razpravljal tudi Izvršni svet skupščine občine
Ptuj in predlaga, da se tako neskladje odpravi.
Glede na to komisija predlaga zboru krajevnih skupnosti,
da sprejme predlog v predloženem besedilu in ga dostavi Re-
publiškemu sekretariatu za urbanizem v odločitev.
Komisija za določanje
nazivov ulic, naselij ter o preimenovanju
ulic in naselij v občini Ptuj
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na 80. seji, dne
17. 5. 1976 obravnaval osnutek predloga o združitvi dela na-
selja Ložina z naseljem Velika Varnica.
Izvršni svet skupščine občine Ptuj predlaga zboru krajev-
nih skupnosti Skupščine občine Ptuj, da sprejme osnutek
predloga o združitvi dela naselja Ložina z naseljem Velika
Varnica v predloženem besedilu.
Podpredsednik Izvršnega sveta SO Ptuj,
dr. Mitja Mrgole
St. 402-20/75
26 4-1976
Osnutek
Na podlagi 5. člena odloka o proračunu občine Ptuj za leto
1976 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4,76, dne 15/4-
1976) in 6. točke 246. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj št. 5-45/74) je Skupščina občine Ptuj na
seji zbora krajevnih skupnosti dne 1976 sprejela
S K LEP
O RAZPOREDITVI SREDSTEV ZA FUNKCIONALNE
IZDATKE KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBCINE PTUJ ZA
LETO 1976
1.
Sredstva za funkcionalne izdatke krajevnih skupnosti, za-
gotovljena v proračunu občine Ptuj za leto 1976 v višini
2,000.000 din, se razporedijo na posamezne krajevne skupnosti
po določbah tega sklepa.
2.
Za pisarniško in finančno poslovanje krajevnih skupnosti
se razporedi skupaj 280.000 dinarjev.
Za stroške za delovanje organov in delegacij krajevnih
skupnosti se razporedi skupaj 646.282 dinarjev.
Za osebne dohodke tajnikov krajevnih skupnosti se raz-
poredi skupaj 973.718 dinarjev.
Za delovanje družbenopolitičnih organizacij v krajevnih
skupnostih se razporedi skupaj 100.000 dinarjev.
Razporeditev sredstev iz prvega, drugega in tretjega od-
stavka te točke na posamezne krajevne skupnosti je razvidna
iz tabele I, ki je sestavni del tega sklepa.
Razporeditev sredstev iz četrtega odstavka te točke razdeli
na posamezne krajevne skupnosti Izvršni svet skupščine ob-
čine Ptuj po predhodnem pridobljene mnenju Občinske konfe-
rence SZDL Ptuj.
3.
Sredstva za osebne dohodke tajnikov krajevnih skupnosti
bo proračunska služba občine Ptuj nakazovala na podlagi
predloženih sklenjenih sporazumov, oziroma delovnih pogodb
o zaposlitvi tajnikov od dneva zaposlitve.
Ostanek sredstev, predvidenih za osebne dohodke tajnikov,
ki ne bodo uporabljena zaradi nezasedenih delovnih mest, se
na predlog koordinacijskega odbora za usklajevanje razvoja
in spremljanje delovanja krajevnih skupnosti pri Izvršnem
svetu skupščine Ptuj, razdelijo v zadnjem tromesečju 1976.
Sredstva za osebne dohodke tajnikov se posameznim kra-
jevnim skupnostim nakazujejo po dejanski zasedbi delovnih
mest. V kolikor delovno mesto tajnika s polnim delovnim ča-
som ni zasedeno, se prizna nadomestilo osebnega dohodka taj-
nika s polovičnim delovnim časom, kjer pa delovno mesto s
polovičnim delovnim časom ni zasedeno, se nakazujejo sred-
stva v višini, ki je določena za prvo skupino.
4.
Razporejena sredstva za funkcionalne izdatke krajevnih
skupnosti so namenska in se v druge namene ne smejo upo-
rabljati. Nadzor nad namenskim trošenjem sredstev za funk-
cionalne izdatke krajevnih skupnosti izvajajo organi samo-
upravne kontrole delovnih ljudi in občanov krajevnih skupno-
sti ter Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ptuj.
Ptuj, 26 4-1976
OBRAZLOŽITEV
sklepa o razporeditvi sredstev za funkcionalne izdatke
krajevnih skupnosti za leto 1976
1. Financiranje funkcionalnih izdatkov KS
Zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbe-
nopolitičnih skupnostih v 18. členu določa, da se sredstva pro-
računa občine uporabljajo tudi za financiranje dejavnosti kra-
jevnih skupnosti in sicer le za tiste naloge, ki jih je občina
STR 4 v 40 — 10. Ji yiJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
prenesla na krajevno skupnost. Zato je tudi proračun občine
Ptuj za leto 1976 določil za financiranje funkcionalne dejav-
nosti krajevnih skupnosti sredstva v višini 2,000.000 din. Pod
funkcionalnimi dejavnostmi krajevnih skupnosti se razume
uresničevanje tistih nalog brez katerih je nemogoče delovanje
organov KS, njenih delegacij, informiranost občanov ter nalog
družbenopolitičnih organizacij.
Iz predloženega sklepa o razporeditvi sredstev za funkcio-
nalne izdatke krajevnih skupnosti je razvidno, da se naj pro-
računska sredstva razporedijo takole:
280.000 din za pisarniško in finančno poslovanje,
646.282 din za stroške za delo vseh organov in delegacij KS
973.718 din za osebne dohodke tajnikov KS
100.000 din za delo družbenopolitičnih organizacij v KS.
Iz priloženega tabelarnega pregleda pa je razvidno, kako
se naj sredstva razdelijo na posamezne krajevne skupnosti. Po
predlogu delovne skupine so stroški za pisarniško poslovanje
in finančno poslovanje več ali manj enaki kot v preteklem
letu. Prav tako so razporejeni stroški za delovanje organov
krajevnih skupnosti. Da bi lahko KS s svojimi organi resnično
_še bolj zaživele in opravljale naloge, ki jih določa statut,
mora biti urejena administracija in knjigovodstvo. Sredstva za
osebne dohodke tajnikov prav tako spadajo med funkcionalne
izdatke in se delijo v tri skupine:
V	prvo skupino spadajo KS, ki imajo honorarno zaposlene
delavce.
V	drugo skupino spadajo KS, kjer je tajnik zaposlen s po-
lovičnim delovnim časom.
V tretjo skupino spadajo KS, kjer je tajnik zaposlen s pol-
nim delovnim časom.
Pri določanju sredstev za OD tajnikov je bil delno upošte-
van samoupravni sporazum o oblikovanju in delitvi sredstev
za osebno in skupno porabo. V kolikor bi hotela KS zagotoviti
svojemu tajniku višji OD, kakor je predvideno s predloženim
sklepom v bruto znesku, bo morala razliko kriti iz svojih dru-
gih dohodkov.
S predvidenimi sredstvi v občinskem proračunu za leto
1976 za funkcionalne izdatke KS in njihovo razporeditvijo v
skladu s predloženim sklepom se zagotavljajo pogoji za uspeš-
no delo vseh organov in delegacij krajevnih skupnosti v ob-
čini Ptuj.
O predlogu razdelitve sredstev za funkcionalne izdatke kra-
jevnih skupnosti občine Ptuj za leto 1976 je razpravljal Izvršni
svet skupščine občine Ptuj na 77. seji, dne 26. 4. 1976. Izvršni
svet je predlog o razporeditvi sredstev za funkcionalne izdatke
krajevnih skupnosti občine Ptuj za leto 1976 sprejel v pred-
loženi obliki priložene tabele. Izvršni svet predlaga, da se
sredstva za osebne dohodke tajnikov posameznim krajevnim
skupnostim nakazujejo po dejanski zasedbi delovnih mest in
da so zneski za osebne dohodke po razdelilniku za posamezne
krajevne skupnosti maksimalni.
Glede na obrazložitev Izvršni svet SO Ptuj predlaga, da
zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj sprejme pred-
loženi sklep.
skupščine občine Ptuj
Izvršni svet
PRILOGA TEDNIKA
10. JlJNIJ 1976 — STRAN 41
St. 020-59/76
Izhajajoč iz ustave SR Slovenije, dokumentov 10. kongresa
ZKJ in 7. kongresa ZKS ter sklepov in priporočil Skupščine
SRS o družbeni samozaščiti iz leta 1975,
—	da je podružabljanje varnostnih zadev revolucionarni
družbeni proces in trajni interes delavskega razreda, delovnih
ljudi in občanov, vseh naših narodov in narodnosti,
—	da je družbena samozaščita kot izraz in funkcija samo-
upravljanja ter oblika podružabljanja varnostnih zadev naj-
širši temelj uresničevanja učinkovite zaščite naše socialistične
samoupravne družbe,
—	da socialistični samoupravni družbeni odnosi zahtevajo,
da se v sistemu družbene samozaščite kar najbolj pokaže ust-
varjalna vloga delovnih ljudi in občanov v občini Ptuj ter
njihov interes za to, da samoupravno organizirani varujejo
sebe in svoj socialistični samoupravni sistem, svojo organiza-
cijo združenega dela, krajevno in družbeno skupnost, dosežke
socialistične revolucije in vse druge vrednote naše socialistične
skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, in
—	da je potrebno v občini Ptuj zagotoviti usklajevanje in
usmerjanje aktivnosti vseh nosilcev samozaščite ter oprede-
liti vsebino, oblike in način uresničevanja družbene samo-
zaščite,
sklenejo
skupščina občine, krajevne skupnosti, organizacije združe-
nega dela in druge delovne organizacije, samoupravne inte-
resne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbene
organizacije in društva občine Ptuj na podlagi 143., 228. in
311. čl. ustave SR Slovenije ter 114 in 229. člena statuta
občine Ptuj.
DRUŽBENI DOGOVOR
o organiziranosti in uresničevanju družbene samozaščite
v občini
PTUJ
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem družbenim dogovorom se podpisniki zavezujejo, da
bodo v občini vsak na svojem območju ali področju razvijali
tak sistem ukrepov in aktivnosti, s katerim se organizirano in
usklajeno zagotavlja uresničevanje nalog ,s področja družbene
samozaščite.
2.	člen
Družbena samozaščita je kot najširša podlaga za zagoto-
vitev družbene varnosti nedeljiva sestavina samoupravljanja
v občini Ptuj. Uresničevanje družbene samozaščite je zato
ustavna in samoupravna pravica in dolžnost slehernega de-
lovnega človeka in občana, vseh organizacij, skupnosti in
organov v občini Ptuj.
3.	člen
Podpisniki družbenega dogovora uresničujejo družbeno sa-
mozaščito zlasti tako, da zagotavljajo:
—	varstvo ustavne ureditve pred raznimi oblikami delova-
nja notranjega in zunanjega sovražnika, zlasti dejavnosti so-
vražne emigracije, tujih obveščevalnih služb in drugih oblik
sovražne dejavnosti,
—	varovanje samoupravnih socialističnih družbenih odno-
sov in samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov pred
slehernimi poizkusi zlorabe ali izkoriščanja kot tudi zoper-
stavljanje nosilcem, ki delujejo s protisamoupravnih in anti-
socialističnih pozicij,
—	varstvo temeljnih pridobitev NOB in revolucije, zlasti
bratstva, enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov
in narodnosti ter varnost nemotenega razvoja samoupravne
socialistične družbe,
—	nemoten proces združenega dela,
—	varovanje premoženja in osebne varnosti delovnih ljudi
in občanov ter varstvo družbene lastnine.
4.	člen
Naloge in dejavnosti iz 3. člena tega dogovora uresničujejo
podpisniki tako:
—	da odpravljajo vzroke za nastanek sovražnih in drugih
družbeno negativnih dejanj, pojavov in aktivnosti,
—	da sproti preprečujejo sovražna in druga družbi nega-
tivna dejanja, pojave in aktivnosti ter se njihovim nosilcem
zoperstavljajo,
—	da sodelujejo med seboj in s pristojnimi državnimi or-
gani in službami,
—	da dajejo pristojnim organom in službam ter drugim
družbenopolitičnim dejavnikom pobude in predloge za reše-
vanje problemov na področju varovanja družbenih dobrin in
opozarjajo na smeri in oblike preventivnega delovanja,
—	da preko ustreznih teles za družbeno samozaščito zago-
tovijo usklajeno delovanje s področja družbene samozaščite v
zadevah, ki so skupnega ali širšega pomena,
—	da se sproti seznanjajo o vseh vprašanjih, ki so po-
membna za varnost in uresničevanje družbene samozaščite,
—	da organizirajo in uresničujejo različne oblike varnosti
in vzgoje ter krepijo med nosilci družbene samozaščite raz-
redno naravnost, socialistični patriotizem in varnostno kulturo.
5.	člen
Za učinkovitejše izvajanje tega družbenega dogovora lahko
podpisniki med seboj sklepajo samoupravne sporazume za po-
samezna področja in območja, kjer je potrebno usklajeno in
enotno uresničevati naloge s področja družbene samozaščite.
II. NALOGE IN ORGANIZIRANOST NOSILCEV DRUŽBENE
SAMOZASCITE
1. Krajevna skupnost
6.	člen
Nosilci družbene samozaščite v krajevnih skupnostih se
zavezujejo, da bodo v statutu in posebnem pravilniku krajevne
skupnosti opredelili organiziranost in način uresničevanja
družbene samozaščite ter imenovali na zborih delegatov, sku-
pen odbor za družbeno samozaščito. Preko tega odbora bodo
sprejemali programe aktivnosti na področju družbene samo-
zaščite v krajevni skupnosti, najmanj enkrat na leto ocenili
varnostne razmere na svojem območju in na osnovi te ocene
sestavili naloge in ukrepe za odpravo varnostnih problemov.
V sodelovanju z vodjem varnostnega okoliša se bodo sezna-
njali s vprašanji, ki so pomembna za uresničevanja družbene
samozaščite ter se opirali na njegovo strokovno pomoč.
7.	člen
Podpisniki družbenega dogovora si bodo v krajevnih skup-
nostih prizadevali, da se bo z uresničevanjem družbene samo-
zaščite krepila varnost na območju krajevne skupnosti, pri
čemer bodo sami ali v sodelovanju z drugimi nosilci družbene
samozaščite ter ustreznimi organi in službami poleg nalog
iz 3. člena tega družbenega dogovora skrbeli zlasti
—	za večjo stabilnost javnega reda in miru,
—	za odpravo raznih oblik družbeno škodljivih in nega-
tivnih obnašanj,
—	za odpravo raznih kriminogenih žarišč, izvorov in drugih
oblik varnostne problematike,
—	za vzgojo zanemarjene osebe in druge nosilce asocialnih
dejanj,
—	razvijali in vzpodbujali med mladino pozitivne družbene
aktivnosti ter z različnimi oblikami vzgoje krepili varnostno
kulturo občanov v krajevni skupnosti.
2. TEMELJNE IN DRUGE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA
DELA
8.	člen
Podpisniki družbenega dogovora v temeljnih in drugih or-
ganizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih se zave-
zujejo, da bodo organizirano in način uresničevanja družbene
samozaščite normativno uredili s statutom in v posebnem
pravilniku ali samoupravnem sporazumu.
Za organizirano in usklajeno delovanje na področju druž-
bene samozaščite bodo imenovali komisije oz. odbore za druž-
beno samozaščito v temeljnih organizacijah združenega dela
in koordinacijska telesa na ravni delovne organizacije oz. se-
stavljene organizacije združenega dela.
9.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo v
svojih aktih uredili zlasti naslednja področja samozaščitnih
aktivnosti:
—	način varovanja samoupravnih socialističnih odnosov
ter krepitev samoupravljanja v združenem delu, pri čemer je
potrebno še posebej opredeliti vlogo samoupravne delavske
kontrole,
—	samozaščito pred raznimi oblikami obveščevalne dejav-
nosti, pri čemer je še posebej potrebno opredeliti, kateri po-
datki so zaupne narave in kako jih je potrebno varovati,
oblike in način varovanja objektov in prostorov, opredelitev
varnostnih ukrepov pri stikih s tujci in pri odhodih naših
delavcev v tujino,
—	samozaščitne ukrepe pred sovražno propagando, tero-
ristično subverzivno dejavnostjo ter drugimi oblikami so-
vražne dejavnosti,
—	samozaščito na področju zunanje trgovine ter aktivnosti
pri varovanju ekonomske osnove naše družbe,
—	samozaščito pred notranjimi oblikami škodljivosti, kot
so nevestno gospodarsko poslovanje, malomarna hramba druž-
benega premoženja, poneverba, neupravičena uporaba, pona-
reditev uradnih listin, goljufije, podkupovanje in podobno,
—	samozaščito socialistične osnovne morale pred raznimi
oblikami kršenja, kot so poslovna goljufija, špekulacija, mo-
nopolizem, nelojalna konkurenca, dajanje prednosti kupcem
m podobno,
STRAN 42 — 10. JUNIJ 1976
PRII.OCA TEDNIKA
—	samozaščito pred zunanjimi oblikami škodljivosti, kot
so tatvine, vlomi, roparski napadi, pri čemer je potrebno zlasti
zagotoviti ustrezne fizične, tehnične in druge varnostne
ukrepe,
—	samozaščito pred raznimi nevarnostmi, ki ogrožajo ljudi
in okolje, red in mir v združenem delu in podobno.
10.	člen
Samoupravni organi podpisnikov družbenega dogovora, ki
jih določi izvršni svet SO Ptuj se obvezujejo, da bodo sprejeli
za primere posebne varnostne situacije zaščitni načrt, ko
utegne biti ogrožena širša družbena varno.st.
V samozaščitnem načrtu je zlasti potrebno določiti dodatne
in zaostrene ukrepe, fizično zavarovanje, poostriti vstop v
objekte ter poostriti postopek nadzora nad strankami, po-
ostriti nenehni nadzor objektov, prostorov in območja ter
opredeliti naloge in odgovornost posameznih delavcev.
Zaščitni načrt se bo aktiviral praviloma po ustreznem
obvestilu postaje milice ali njenega oddelka.
11.	člen
Podpisniki družbenega dogovora v združenem delu se za-
vezujejo, da bodo na področju kadrovske politike poleg stro-
kovnih kvalitet upoštevali tudi moralno-politične kvalitete kot
enega izmed pomembnih elementov uresničevanja družbene
samozaščite.
Uresničujoč obveznosti iz 1. odstavka tega člena bodo zlasti
zagotovili:
—	da bodo odgovorna delovna mesta zasedali delavci, ki so
samoupravno socialistično naravnani in ki si nenehno prizade-
vajo krepiti naš družbeni sistem, izhajajoč iz interesov delav-
skega razreda in delovnih ljudi,
—	da bodo iz odgovornih delovnih mest odstranjeni posa-
mezniki, ki nimajo moralno-političnih kvalitet iz prejšnje
alinee, ali pa so bili kaznovani zaradi gospodarskega kriminala
in zasedajo odgovorna delovna mesta v gospodarstvu,
—	da bodo na delovna mesta v službi zavarovanja spreje-
mali delavce, ki so fizično in psihično sposobni in imajo ust-
rezne moralno-politične kvalitete, pri čemer bodo zagotovili
materialno in družbeno stimulacijo takih delovnih mest.
Podpisniki družbenega dogovora bodo določbe drugega od-
stavka tega člena ustrezno vnesli v svoje interne akte.
3. Vzgoja in izobraževanje
12.	člen
Podpisniki družbenega dogovora, zlasti pa organizacije, ki
se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem ter družbenopolitične
organizacije se bodo zavzemali, da bosta varnostna vzgoja
in vsebina družbene samozaščite postala sestavni del idejno-
politične in strokovne vzgoje delovnih ljudi in občanov. V ta
namen mora dobiti varnostna vzgoja vidnejše mesto v vseh
izobraževalnih programih in učbenikih, delavska univerza pa
mora po enotnem dogovorjenem programu vključiti v varnost-
no vzgojo celotno prebivalstvo, za nosilce družbene samoza-
ščite pa organizirati občasna posvetovanja in seminarje.
13.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo
vzpodbujali publicistično in propagandno delovanje za utrdi-
tev družbene samozaščite ter preko sredstev javnega obvešča-
nja skrbeli za krepitev varnostne kulture delovnih ljudi in
občanov in za sprotno obveščanje o vseh vprašanjih, ki so
pomembna za varnost in uresničevanje družbene samozaščite.
Podpisniki bodo posebno pozornost pri krepitvi varnostne
kulture posvetili mladini, pri kateri je še posebej potrebno
razvijati socialistični patriotizem ter samoupravno socialistično
zavest.
4. Samoupravne interesne skupnosti
14.	člen
Podpisniki se bodo v okviru samoupravnih interesnih skup-
nosti zavzemali za usklajeno in učinkovito uresničevanje druž-
bene samozaščite za posamezna interesna področja in na ta
način organizirano odpravljali varnostne probleme.
Podpisniki se zavezujejo, da bodo v okviru samoupravnih
interesnih skupnosti posebno pozornost posvetili varnostnim
področjem kot so: požarno varstvo, vzgoja in izobraževanje
in problematika zdomstva, kultura in telesna kultura, kjer je
potrebno po posebnih programih uresničevati samozaščitne
aktivnosti glede na obstoječo varnostno problematiko.
5. Družbenopolitične organizacije
15.	člen
Družbenopolitične organizacije se bodo na vseh ravneh
prizadevale vzpodbujati uresničevanje družbene samozaščite
in krepiti med svojimi člani varnostno kulturo. Sproti bodo
obravnavale negativne in sov^ražne pojave, ugotavljale njihove
vzroke in nosilce ter družbenopolitično ocenile stopnjo odgo-
vornosti takih nosilcev.
16.	člen
Občinska konferenca ZK Slovenije si bo nenehno prizade-
vala za idejno in politično usmerjenost v sistemu družbene
samozaščite in preko svojih članov z vso odgovornostjo zago-
tovila uresničevanje dogovorjenih aktivnosti na področju
družbene samozaščite.
Občinska konferenca SZDL si bo nenehno prizadevala kot
frontno organizirana socialistična sila, da bodo vse organizacije
in društva uresničevale družbeno samozaščito v smislu spreje-
tega družbenega dogovora. Preko svojih organizacij bo naj-
manj enkrat letno politično ocenila varnostne razmere v ob-
čini in krajevnih skupnostih ter vzpodbujala ustrezne aktiv-
nosti na določenih varnostnih področjih.
Občinski svet zveze sindikatov bo preko osnovnih orga-
nizacij v združenem delu vzpodbujal uresničevanje tega druž-
benega dogovora in skrbel za organizirane oblike varnostne
vzgoje svojih članov.
Zveza socialistične mladine, ZB in ZRVS v občini bodo
preko svojih organizacij in aktivov vzpodbujale ustrezne ak-
tivnosti na področju družbene samozaščite ter pri svojih članih
razvijale varnostno kulturo.
6. Skupščina občine in njeni organi
17.	člen
Skupščina občine bo usmerjala in vodila uresničevanje
družbene samozaščite tako, da bo:
—	dajala orientacijo za aktivnost vseh nosilcev družbene
samozaščite zoper sovražne pojave in druga dejanja, ki ogro-
žajo ustavni in pravni red,
—	zagotavljala materialne in druge pogoje za vsestranski
razvoj in uveljavljanje družbene samozaščite,
—	razpravljala in sklepala o varnostni problematiki in
uresničevanju družbene samozaščite v občini,
—	zagotavljala koordinirano delo in dogovarjanje nosilcev
družbene samozaščite po odboru, ki ga imenujejo njeni zbori.
III. FINANCIRANJE AKTIVNOSTI DRUŽBENE
SAMOZAŠČITE
18.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo iz
lastnih virov zagotovili ustrezne materialne in finančne pogoje
za učinkovito uresničevanje družbene samozaščite, kot je to
določeno s tem dogovorom.
IV. TEDEN VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZASCITE
19.	člen
Z namenom, da bi manifestirali podružabljeno skrb za var-
nost kot samoupravno pravico in dolžnost vseh delovnih ljudi
in občanov, bodo podpisniki družbenega dogovora v občini
vsako leto delovno proslavljali teden varnosti in družbene
samozaščite in sicer v tistem tednu, ki vključuje 13. maj.
20.	člen
Podpisniki družbenega dogovora bodo teden varnosti in
družbene samozaščite proslavljali zlasti tako, da bodo organi-
zirale proslave, svečane seje samoupravnih organov v zdru-
ženem delu in krajevnih skupnostih in druge manifestativne
oblike. Skrbeli bodo, da se v javnih občilih publicirajo aktiv-
nosti in uspehi na področju uresničevanja družbene samo-
zaščite, razpišejo nagradni natečaji na šolah na temo družbena
samozaščita in njeno uresničevanje, podeljujejo pa tudi po-
hvale in priznanja samoupravnih in družbeno-političnih
dejavnikov.
V.	ODGOVORNOST PODPISNIKOV DRUŽBENEGA
DOGOVORA
21.	člen
Za kršitev določb tega družbenega dogovora nosijo pod-
pisniki moralno, družbeno in politično odgovornost. Ukrepi za
kršitev družbenega dogovora so naslednji:
1.	Pismeno opozorilo podpisniku, s katerim mora biti se-
znanjen ustrezni samoupravni organ, družbenopolitična orga-
nizacija in delavci te organizacije ter občani v KS.
2.	Javni opomin, ki ga izrečejo zbori občinske skupščine.
3.	Obvestilo občinske konference ZKS in občinske konfe-
rence SZDL zaradi ustreznega ukrepanja, glede družbene od-
govornosti, zoper predstavnike kršiteljev.
Podpisniki družbenega dogovora v združenem delu uvedejo
po svojih organih postopek zoper svojega delavca, ki je bi-
stveno kršil določbe tega dogovora.
Sankcijo iz 1. tč. tega člena izreka odbor za notranjo poli-
tiko in družbeno samozaščito iz 22. člena tega dogovora.
Odbor za notranjo politiko in družbeno samozaščito tudi
zbira dokaze za izrek ostalih sankcij.
VI.	SPREMLJANJE IN IZVAJANJE DRUŽBENEGA
DOGOVORA
22.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se sporazumejo, da bo
spremljal uresničevanje tega dogovora odbor za notranjo po-
PRILOGA TEDNIKA
10. JlJNIJ 1976 — STRAN 43
litiko in družbeno samozaščito, ki ga imenuje občinska
skupščina.
Vn. OSTALE DOLOČBE
23.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo
svoje samoupravne akte uskladili s tem dogovorom v šestih
mesecih po podpisu.
VIII. KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišejo poob-
laščeni predstavniki podpisnikov.
Družbeni dogovor se objavi v Uradnem vestniku občin
Ormož in Ptuj.
OBRAZLOŽITEV
Vsaka organizirana družbena skupnost se na svojstven in
primeren način varuje pred zunanjimi in notranjimi sovraž-
niki, ki ogrožajo njen obstoj. To velja tudi za našo socialistično
samoupravno družbo, kjer je idejno politični koncept družbe-
ne samozaščite podlaga za varnost družbe v najširšem smislu.
Varstvo družbene ureditve in socialističnega samoupravljanja
ter družbenega in osebnega premoženja in temeljnih interesov
delavskega razreda ter delovnih ljudi vse bolj prehaja v roke
občanov in delovnih ljudi, tako da postaja družbena samo-
zaščita nedeljiva sestavina samoupravljanja kot pravica in
dolžnost slehernega in ne samo določenih strokovnih služb.
Družbeno samozaščito neposredno organizirajo in so zanjo naj-
odgovornejši samoupravni organi in delegatske skupščine, ure-
sničuje pa se v vseh sredinah. Ker so občani in delovni ljudje
glavni subjekti in nosilci samozaščite in varovanja družbenih
interesov, se morajo prav v občini kot temeljni družbenopoli-
tični skupnosti porajati in uveljaviti pobude in ukrepi za or-
ganiziranost in učinkovitost družbene samozaščite, ki pomeni
proces podružabljanja varnostnih zadev.
Skupščina občine Ptuj je v juniju lanskega leta sprejela
odlok o uresničevanju družbene samozaščite v naši občini,
medtem ko je občinski izvršni svet v lanskem novembru spre-
jel odredbo in določil organizacije, ki so posebnega pomena
za narodno gospodarstvo, vodstva družbenopolitičnih organi-
zacij in državne organe, ki morajo imeti zaščitni načrt za pri-
mer izredne varnostne situacije. Zavezanci (TOZD, OZD, KS,
vodstva DPO in državni organi) so razen nekaterih izjem resno
pristopili k formiranju organov za družbeno samozaščito in pri-
pravam ter sprejemanju samoupravnih aktov za to področje.
Odbor za notranjo politiko in družbeno samozaščito pri SO
Ptuj, ki aktivno deluje od maja lanskega leta, pa je bil in je
v stalnih stikih z izvajalci družbene samozaščite v občini in
jim je nudil pripomoč.k;e za sestavo samoupravnih aktov ter
dajal napotila in pojasnila za njihovo delo.
Družbeni dogovor o organiziranosti in o uresničevanju druž-
bene samozaščite v občini Ptuj vsebuje nekatere določbe, ki so
že zapisane v odloku o uresničevanju družbene samozaščite
v naši občini. Ta dogovor dokaj precizno opredeljuje naloge
za vse podpisnike. V samem dogovoru pa je pomembno to, da
v svojem 21. členu določa moralno, družbeno in politično od-
govornost, ki jo nosijo podpisniki pri uresničevanju tega do-
govora.
Zoper kršitelje dogovora pa so tudi predvideni ukrepi oz.
sankcije, česar pa odlok ne predvideva. Odboru za notranjo
politiko in družbeno samozaščito pa ta dogovor nalaga še po-
sebne naloge, med drugim, da izreka pismena opozorila pod-
pisnikom, zbira dokaze za izrek ostalih kazni in dolžnosti, da
spremlja uresničevanje tega dogovora. Omeniti velja, da je
tak družbeni dogovor v razpravah in v fazi sprejemanja oz.
podpisovanja v vseh občinah SR Slovenije. To pa p>omeni, da
je organiziran pristop k izvajanju družbene samozaščite v re-
publiki.
Izvršni svet
Skupščine občine Ptuj
St. 421-1/76
Po L, 4., 21. in 57. členu zakona o obdavčevanju proizvodov
in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316 72, 55-401/72
28-377 73, 36-547/75 in 58-793/75) ter 229. in 1. točki 244. člena
statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št.
5-45 74) je skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega
dela in zbora krajevnih skupnosti dne	1976 sprejela
ODLOK
o spremembi In dopolnitvi odloka o posebnem občinskem
davku od proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj.
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proiz-
vodov in od plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj št. 3-23 76) se 3. točka tarifne številke 2
spremeni tako, da se glasi:
»3. naravna žganja in vinjak 40^/o«.
Za 3. točko se doda nova 3. a točka, ki se glasi:
3. a medica 15 °/n«.
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. julija 1976.
OBRAZLOŽITEV
k predlogu odloka o spremembi odloka o posebnem občin-
skem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v
občini Ptuj.
Po 2. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe
o povečanju, zinanjšanju oziroma odpravi stopenj temeljnega
davka od prometa posameznih proizvodov (Uradni list SFRJ
št. 21 76), ki je pričela veljati s 20. 5. 1976, je bila stopnja te-
meljnega prometnega davka za naravno žganje in vinjak zni-
žana od 45 "/() na 20 o/«. V tej zvezi je Republiški sekretariat za
finance pripravil predlog dopolnitve dogovora o splošni porabi
v občinah v letu 1976. Stopnja posebnega občinskega davka
od prometa naravnega žganja in vinjaka naj bi po tej odredbi
znašala 40 "/o (do sedaj 15*'/o). Občine morajo zaradi tega spre-
meniti svoje odloke, ki pa jih morajo sprejeti in potrditi ob-
činske skupščine že v mesecu juniju, da bodo davčne stopnje
za te pijače pričele veljati s 1. julijem 1976. Sredstva, ki se
bodo zbrala iz tega vira, bodo namenjena za financiranje
splošnega ljudskega odpora. Glede na kalkulacijo potrebnih
sredstev za financiranje splošnega ljudskega odpora naj bi
se davek zvišal za obseg znižanja temeljnega davka tj. za
25 "/o odsotnih točk.
Glede na to predlagamo, da se 3. točka tarifne številke
2. odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
in od plačil za storitve v občini Ptuj spremeni tako, da se
glasi:
»3. naravna žganja in vinjak 40 ®'o«.
Stopnja občinskega prometnega davka za medico ostane
nespremenjena tj. 15 " o. Zaradi tega je bilo potrebno to pijačo
izločiti in vstaviti novo 3. a točko, ki se glasi:
»3. a medica 15 "/o«.
Glede na to, da mora nova stopnja občinskega prometnega
davka pričeti veljati v vseh občinah 1. julija 1976, predlagamo,
da občinska skupščina sprejme predlog tega odloka po skraj-
šanem postopku.
Izvršni svet
skupščine občine Ptuj
STR 4 v 44 — 10. Ji yiJ 1976
PRILOGA TEDNIKA
DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
1. Delegatsko vprašanje oziroma predlog delegacije KS
Ptuj, na katero je odgovorilo trgovsko podjetje Izbira na
prejšnji seji, danes na isto vprašanje odgovarja Mercator
TOZD Panonija Ptuj:
VPRAŠANJE:
V Cankarjevi ulici ali Hrvatskem trgu naj bi se ponovno
odprla trgovina z živili, ker prav na tem področju živi večje
število starejših občanov, ki morajo sedaj hoditi daleč v mesto.
ODGOVOR:
Samoupravni organi in strokovne službe TOZD Panonija
Ptuj so razpravljali o predlogu temeljne delegacije KS Ptuj
o ponovnem odprtju trgovine z živili v Cankarjevi ulici ali
Hrvatskem trgu, kjer so nekoč bile tri prodajalne.
TOZD Panonia Ptuj v srednjeročnem programu razvoja
1976—80 nima planirane ureditve prodajalne v tem delu mesta,
predvsem iz naslednjih razlogov:
1.	Z zgraditvijo novega mostu čez Dravo in preselitvijo
»poslovnega življenja iz najstarejšega dela mesta, se je gibanje
ljudi precej spremenilo. V časih, ki so navedeni v vprašanju
KS Ptuj, je bil poslovni in trgovski center v Cankarjevi ulici,
Hrvatskem trgu, Prešernovi ulici in Slovenskem trgu. Ta cen-
ter se je pozneje preselil v Murkovo in Lackovo ulico ter Titov
trg. Z graditvijo novih stanovanjskih naselij v Ptuju in oko-
lici, se je gostota prebivalstva zmanjševala, tako, da na ome-
njenem terenu res stanujejo starejši občani, zaradi zmanjšane
kupne moči pa so trgovska podjetja pričela zapirati proda-
jalne v tem delu mesta.
2.	Opremljenost prodajalne z živili je v sedanjem času pre-
cej zahtevna (hladilne naprave, razni manjši .aparati ipd.) in
druga. Razlika v ceni (marža) za osnovna živila je nizka in v
manjših prodajalnah, kjer se pretežno prodajajo osnovna ži-
vila, trgovina ne more pokriti najosnovnejših stroškov.
3.	Proizvodnja prehrambnih in osnovnih gospodinjskih po-
trebščin je pri nas že močno razvita in potrošnik upravičeno
pričakuje, da bo večino proizvodov lahko kupil v prodajalni,
v kateri se oskrbuje. Okusi in želje potrošnikov so tako raz-
lični, da mora biti prodajalna z živili dobro založena in sor-
tirana s svežim blagom. V malih prodajalnah, zaradi malega
prometa in malega poslovnega prostora ne moremo imeti ve-
likih zalog niti svežega blaga. Zaradi tega se potrošnik raje
usmerja v večje prodajalne.
Po mnenju samoupravnih organov in strokovnih služb
TOZD Panonia Ptuj, prodajalna z živili v tem delu mesta ne
bi bila rentabilna niti perspektivna, zato tudi tega ne plani-
ramo.
Z odgovorom kasnimo zato, ker smo zadevo predložili sa-
moupravnim organom, kar pa je zahtevalo daljši rok.
Namestnik direktorja
Franc Zadravec
2. DELEGATSKO VPRAŠANJE KS MAJSPERK:
1. Na 19. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine
Ptuj je delegat KS Majšperk tov. Kitak postavil vprašanje
glede novega vodovoda v Majšperku. Delegacija z odgovorom
tov. Botolina ni bila zadovoljna, kajti voda je res pritekla v
Majšperk, vendar samo do novega bloka, medtem ko primarni
vodovod sega do Brega (pošte). Ce bi bil primarni vodovod
gotov, potem bi morala voda priteči do zadnje cevi, kar pa za
sedaj še ni mogoče, saj preko Dravinje še ni cevi, torej pri-
marni vodovod še ni dokončan.
ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE DELEGACI-
JE KRAJEVNE SKUPNOSTI MAJSPERK:
Vprašanje postavljeno na 19. seji zbora krajevnih skup-
nosti in sedaj ponovno opozarja na slabo sodelovanje delega-
cije z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem
pa s samo krajevno skupnostjo. Problem izgradnje vodovoda
v Majšperku je bil namreč na krajevni skupnosti Majšperk
večkrat obravnavan. Primarno omrežje »regionalnega vodo-
voda zahodne Haloze« še ni v celoti dokončano. Zgrajen še ni
vodohran v Podložah in prečrpališče, temveč dovajamo vodo
v vodohran nad Majšperkom s pomočjo improviziranega črpa-
lišča. Položena še ni tudi cev, ki bi povezovala levi in desni
breg Dravinje. Prvotno smo mislili speljati vodo pod strugo,
kar pa onemogočajo vodni objekti zgrajeni na območju trase
vodovoda. Cev bomo speljali s pomočjo nosilne konstrukcije
nad nivojem vode, dela pa bodo zaključena predvidoma do
25. 5. 1976.
Pri vsem tem bi opozoril tudi na to, da sama povezava
levega in desnega brega Dravinje še ne pomeni dokončanja
izgradnje vodovoda. Zgraditi se morajo obsežna razdelilna
omrežja, ki bodo oskrbovala z vodo individualne potrošnike.
Problematično je tudi financiranje objektov, ki smo jih
zgradili, saj je na primer Krajevna skupnost Majšperk doslej
poravnala približno 50Vo obveznosti, delegacija pa neodvisno
od finančnih virov zahteva dokončanje objekta.
Načelnik
oddelka za gospodarstvo in urbanizem
2. DELEGATSKO VPRAŠANJE "KRAJEVNE SKUPNOSTI
KIDRIČEVO:
Temeljna delegacija krajevne skupnosti Kidričevo je med
ostalim razpravljala o ponovnem točkovanju stanovanj in
ugotovila, da so pri točkovanju asfaltirane poti pred bloki, ka-
tere pa je izgradila krajevna skupnost iz svojih sredstev in
sredstev samoprispevka občanov.
Delegacija meni, če je samoupravna stanovanjska skupnost
Ptuj prispevala sredstva k izgradnji za asfalt, bi imela potem
pravico tudi to točkovati.
ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE:
Zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj
(Uradni list SRS, št. 50/72) je določil, da občinske skupščine
z odlokom predpišejo merila za ugotovitev vrednosti stano-
vanjskih hiš tako, da s točkami ovrednotijo elemente stano-
vanj :
—	vrsto in kakovost konstrukcije stavbe
—	funkcionalnost stanovanja
—	opremljenost stanovanja
—	položaj stanovanja v stavbi
—	starost stavbe
—	druge elemente, ki vplivajo na uporabno vrednost sta-
novanja
Občinska skupščina je z odlokom o ugotovitvi vrednosti
stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj št. 6 73) določila točke za posamezne elemente stano-
vanj in tako sta določeni v tabeli elementov stanovanja, za ka-
tera se ugotavljajo pozitivne točke tč. 29 pod c) ZA TLAKO-
VAN ALI asfaltiran dovoz 2 točki.
Ta točkovni sistem se zaradi odloka o maksimiranju cen za
vse proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 8 73) ni začel
uporabljati v letu 1973, ampak šele v letu 1975 na osnovi
družbenega dogovora o politiki stanarin v letu 1975.
Ob izvajanju točkovanja v lanskem letu je Stanovanjski
servis skorigiral točke, ki niso bile v skladu s stanjem na te-
renu in tako pri vseh stanovanjih naselja Kidričevo točkoval
asfaltiran dovoz, ki obstoja že vrsto let, pa do lani ni bil
točkovan.
Z zakonom o stanarinah je določeno, da stanarina obsega:
amortizacijo stanovanjske hiše, stroške za investicijsko vzdr-
ževanje stanovanja in stanovanjske hiše, stroške za tekoče
vzdrževanje skupnih delov in naprav, stroške za revitalizacijo
obstoječih stanovanj in stroške upravljanja sklada stanovanj-
skih hiš, z odlokom o minimalnih tehničnih normativih vzdrže-
vanja stanovanjskih hiš (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj
št. 2/70) pa so ti elementi natančno razčlenjeni.
Glede na navedeno stanovanjski servis, ki opravlja admini-
strativna, strokovna in tehnična opravila za Samoupravno sta-
novanjsko skupnost, mora po pozitivni zakonodaji točkovati
asfaltiran dovoz v naselju Kidričevo.
Glede na pozitivno zakonodajo pa je stanovanjska skupnost
tudi odklonila podpis družbenega dogovora za sofinansiranje
izgradnje komunalnih in družbenih objektov v letu 1975, saj se
v ta namen zbirajo sredstva na osnovi odloka o prispevku za
uporabo mestnega zemljišča v občini Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj št. 4/76).
Predsednik IO
Marjan Ostroško
PRILOGA TEDNIKA
10. JlJNIJ 1976 — STRAN 45
DELEGATSKO VPRAŠANJE DELEGACIJE KRAJEVNE
SKUPNOSTI DORNAVA:
V KS Dornava deluje dvakrat tedensko matična služba.
Zaradi sestankov ob četrtkih se pogosto zgodi, da ljudje ča-
kajo, vodje pisarne pa ni. Podobno je s tajnikom KS. Prizna-
nega imamo tajnika KS s polovičnim delovnim časom. Vendar
pa človeka, ki bi opravljal tajniške posle le s polovičnim de-
lovnim časom, ni mogoče dobiti. Tudi akcije, ki smo jih že
opravili in jih še načrtujemo, dokazujejo, da potrebujemo taj-
nika s polnim delovnim časom. Upoštevati je namreč treba,
da smo tretje največje naselje v občini Ptuj! V zadnjih treh
letih smo že nekajkrat pošiljali delegacije in prošnje na SO
Ptuj, vendar odgovora še nismo prejeli. Vemo pa, da je še
okoli pet krajevnih skupnosti v občini, ki imajo manjše šte-
vilo prebivalcev, pa so dobili ali pa že imajo stalno matično
službo ali pa še celo delovno mesto tajnika KS.
Zato ponovno vprašujemo: Zakaj ni stalne matične službe
v Dornavi?
ODGOVOR:
V zvezi z delegatskim vprašanjem delegacije krajevne skup-
nosti Dornava »Zakaj v Dornavi ni stalne matične službe« da-
jemo na zastavljeno vprašanje naslednji odgovor:
Krajevni urad v Dornavi posluje od leta 1961, in sicer
ne stalno vsak dan, temveč le dvakrat tedensko, ker frekvenca
na krajevnem uradu kljub temu, da je do 30. 12. 1975 vodja
krajevnega urada opravljal tudi posle za krajevno skupnost,
ni bila tolikšna, da bi zahtevala delavca s polnim delovnim
časom vsak dan. Skozi vsa leta obstoja krajevne pisarne Dor-
nav, je vodja krajevne pisarne z dvema delovnima dnevoma
v tednu opravljal tako posle kdajevnega urada, kakor tudi
administrativne in finančne posle krajevne skupnosti. Kratek
pregled opravil v letu 1975 nam to najbolj ilustrira. Tako so
v letu 1975 na krajevnem uradu bila opravljena v glavnem
naslednja opravila:
vpisi rojstev 4, vpisi smrti 7, izpiski iz matičnih knjig 57,
vpisi v državljansko knjigo 2, potrdila o državljanstvu 25,
razne zaznambe v MK 139 (vključno s priznanji očetovstva),
prijave stalnega prebivališča 26, odjave stalnega prebivališča
14, spremembe prebivališča na območju občine 96, novi registri
prebivalstva 116, vloge za izdajo osebnih izkaznic 68, potrdila
o skupnem gospodinjstvu 71, overitev prepisov in pisave 26,
poraba časa za krajevno skupnost 48, finančni promet krajevne
skupnosti 653.991 din, zdravstvena spričevala za živino 507
kom., znesek 14.035 din takse.
K temu naj še dodamo, da matični urad Dornava vodi le
rojstno in mrliško matično knjigo za' naselji Dornava in
Mezgovci, medtem ko se sklepajo vse poroke na matičnem
uradu v Ptuju in se tudi tu vpisujejo.
Večina otrok se rodi v splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča
v Ptuju in se zaradi tega tudi evidentirajo ta rojstva v rojstni
matični knjigi v Ptuju. V matičnem uradu Dornava so bila
v letu 1975 vpisana le 4 rojstva, in to po 27. členu zakona o
matičnih knjigah, ker so se ta rojstva dogodila v inozemstvu.
Z nastavitvijo tajnikov krajevnih skupnosti in ločitvijo
poslov krajevne skupnosti od krajevnih uradov bo obseg dela
na krajevnem uradu še manjši, ker bo vodja krajevnega urada
dejansko opravljal le matična in druga upravna opravila.
Glede na tak obseg dela na krajevnem uradu Dornava
smatramo, da ni mogoče nastavljati stalne matične službe v
Dornavi, ker bi tak delavec ne imel polne zaposlitve in tako
zaposlitev pod nobenim pogojem ne bi mogli zagovarjati. Ka-
kor omenjeno, je doslej vodja krajevne pisarne kljub temu, da
je opravljal še posle krajevne skupnosti, shajal s tedensko
dvodnevno zaposlitvijo na krajevnem uradu in je v tem času
vse posle pravočasno in v redu opravljal.
Načelnik
oddelka za občo upravo
Maks Rubin, dipl. jurist
DELEGATSKO VPRAŠANJE DELEGACIJE KS DOLENA:
Zakaj nekatere gospodarske organizacije na osnovi naših
dopisov in obvestil ter odloka v Uradnem vestniku občine Ptuj
št. 13 ne upoštevajo povišanja procenta samoprispevka za našo
KS. Ugotovljeno je, da npr. »Certus« Maribor TOZD Ptuj sploh
ne obračunava in ne odvaja samoprispevka za naše občane.
Kako je mogoče dobiti točen pregled po zaposlenih občanih,
da je obračunan in odveden samoprispevek po novi zvišani
stopnji.
ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE KS DOLENA:
Sporočamo vam, da ima stalno prebivališče na vašem ob-
močju KS Dolena naš član tov. Pajnkiher Franc, kateremu
redno odtegujemo in nakazujemo samoprispevek.
CERTUS
Turistično, gostinsko
in prometno podjetje Maribor
DELEGATSKO VPRAŠANJE DELEGACIJE KS MAJ-
ŠPERK:
»Prosimo za pojasnilo glede opravljanja dimnikarskih stori-
tev, saj se stanovalci v Majšperku že dalj časa pritožujejo, da
dimnikarji ne opravljajo svojega dela (neredno), medtem ko
računi za plačilo storitev (nestoritev) prihajajo redno. Kaj mo-
ramo, oziroma kaj naj storimo v zvezi s tem?«
ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE KS MAJ-
ŠPERK:
Na vaš dopis št. 020-30/74-4 z dne 10. 5. 1976 vam sporo-
čamo, da naš dimnikar opravlja dimnikarska dela na področju
KS Majšperk enkrat mesečno. Zaradi pomanjkanja delavcev
pride včasih do zamude, zaradi katerih se opravičujemo. Da-
jemo vam na znanje, da te zamude ne vplivajo na plačilo, saj
zaračunavamo samo tisto delo, katero dimnikar dokaže s pod-
pisom v kontrolni knjigi, ki jo podpiše koristnih naših uslug.
Fakture se izstavljajo enkrat v tromesečju in so plačljive v
roku 15 dni po izstavitvi. Ce pa stranka smatra, da je bila
faktura izstavljena za nedelo, ima pravico do reklamacije, naša
naloga pa je, da v takem primeru preverimo podpise v kon-
trolni knjigi, na podlagi katere smo izstavili račun. Fakture
izstavljamo samo za hiše, ki so družbena lastnina, individualne
hiše pa dimnikarske storitve na tem področju kasira dimnikar
sproti.
Krajevni skupnosti oziroma delegaciji pa dajemo v vednost,
da se 70 0/0 občanov na tem področju upira čiščenju, s tem
storijo prekršek, nam pa onemogočajo, da bolje organiziramo
naše delo, saj dimnikar lahko hodi celi dan in ne doseže
norme. Trudimo se, da dimnikarsko službo organiziramo čim
bolje, zato prosimo občane ter merodajne organe v občini, ka-
teri so zadolženi za preventivo požarnega varstva v občini, da
bi zopet vzpostavili kontakt, saj smo v zadnjih letih izgubili
vsak stik s temi organi.
Smatramo, da bomo le v skupnih naporih in sodelovanju
realizirali hotenja in interes našega občana.
Direktor:
Udo Nendl
STRAN 46 - 10. JUNIJ 1976	^^Sfer/S '	BELEŽKE	^ PRILOGA TEDNIKA
BELEŽKE	10. JUNIJ 197« - STRAN 47 '

CGP Mariborski tisk