Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
46. ŠTETILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 18. OKTOBRA 1912	LETlfllL XXI.
-» i 11 i .
bolgarija turčiji
napovedala vojno.
Srbija ji sledila, in sedaj se prične resnično vojskovanje na Balkanu.
ČRNOGORCI PREMAGOVAVCI.
Vzeli Turkom že mnogo trdnjavic, topov, pušk in streliva.
London, 16. okt. — Tu nocoj preste brzojavke pravijo, da je Bolgarija napovedala Turčiji vojno danes.
Srbija je tudi pripravljena napovedi vojno. Vlada v Belgradu je ukazala svojemu poslaniku v Carigradu, se pripravi za takojšnji odhod. Da je Turčija voljna odbijati sovražne, je razvidno iz dejstva, da je dala balkanskim državam štirindvajset ur £asa, ko morajo prositi odpuščenja, ker so poslale "nesramno" poslanico veliki porti.
Druga brzojavka prejeta nocoj iz ^-arigrada pravi, da je turškim armadam ukazano, takoj pričeti, z napadi na sovražnike.
Podgorica, Črna Gora, 16. $>kt. — jerano so vzeli Črnogorci po dvocevni bitki. Sedemsto Turkov je bi-ujetih. Plen znaša štirinajst topov m mnogo materiala. General Vukotič ]e marširal v mesto na čelu zmagal-.Ce,T" Srbski prebivavci so ga pozdra-
navdušeno. jDruga črnogorska divizija pod gen. ^artinovičem razvija mogočen naskok s topovi na turško mesto Tarakoš. Prva črnogorska zmaga. Podgorica, Črna Gora, 10. okt.—Čr-n°gorci so vzeli Dečič-brdo. Turški poveljnik in častniki z mnogimi vojaki So se vdali.
. Trideset ur je trajala bitka med črnogorskimi četami pod neposrednim kralja Nikole in turškimi *rdeli, močno zagrajenimi na gričevju. P'tka se je pričela ob 8. uri včeraj v Jutro. Prvi strel je spožil princ Peter Proti turški utrdbi na Planinici. V "ekaj urah so Turki zapustili ta okraj 111 zasedli Dečič-brdo, ki nadzira cesto
V	Dobivši pomožnih čet, so se Turki razvili v črto treh milj. Kralj ^ikola je ostal v svojem glavnem sta-
&& /•, °^gorici' do£im ie prestolonaslednik Danilo vodil bojevanje v pročelju. Črnogorci so vztrajno strelja-" m Podirali, in ob štirih popoludne e je turški poveljnik na Dečič-brdu s ^ojimi častniki in vojaki vdal. Črnogorci so vzeli štiri topove in razvili prapor na vzetem taboru. Izgu-« so bile velike na obeh straneh, ali ^nogorci so vriskali od veselja nad zmago v vojni. Oddelek Črnogorcev pod povelj-čih generala Vukotiča je prekora-a mejo davi zarana blizu Berane.
Druga črnogorska zmaga.
Podgorica, Črna Gora, 11. okt. -°8°rSke čete nadaljujejo svoje z-,	naskoke in so vzele planino
*a Deoč-brdom.
ČrnUrkl Se trdovratno držali, ali ie h°f°rCI 50 končno vzeli utrdbo, ko
V	h,Več srditih naskokov odbitih, eeni? straneh je bilo mnogo usmr-lad * ra"jenih- Bitka je trajala
s*.VerStl-lnajst."r' Cesta v Tušc od 1?tl0 a zdaj odprta za prodiranje gorske armade. Boj še traja se-rno od Skadra.
Car' Turki 2birai° £cte.
tisoč -rfa<?' 1L okt' — Stoinštirideset enemCtet,Iz Ma,e Azije bo zbranih v
b0 de- <lnu v evropski Turčiji. S tcin armada P°mn0Že"
svojs;:ki Ustniki pripoznavajo sijajna armad a ,v°jakov v vrstah bolgarske imajo C •ludi mlajših častnikov, a
nilcii,	u8odno mnenje o povelj-
£ '
<r ?matra-8°rSki napori v Albaniji se ne PoVzrJ-° rcsne> a grško brodovje r£a nekoliko strahu. ' Po,uretja črnogorska zmaga. " ^S0nCa> Crna Gora, 12. okt. -S° Črnn ju' ki je traJal do Poludne 1,	jg0rci Predrli turške vrste blizu
*t	°bkolili mesto, ki je popol-
•IV Crno drezano od Skadra. 1 P*' dni?ka armada se je bojevala % Počasi vi Celem Pro£elju, prodirajoč . ' Jrki s„led mnogih turških utrdeb. ' • n°So POzgali več malisorskih vasi. a Setiih v tnj,cnih Turkov je bilo princ-Caril dKorico.
^ i okt'-Crnogorski strcl-> zar 0raci'i mejo v Sandžak-Novi-"■•adnen, Daskakujejo zdaj Sjenico, po s* rClika Dr ?bvestiIu- katero je prejela k srba danes' Sjenica je mesto
fti ' & meie-11 Carig,a i ^ 'rn0B°rska zmaga.
dov V • okt' ~ Turška vlada I -Ja Slede velevlastim posredova-o macedonskih re-
■ ves 'd' okt- — Boj se je razvi-^L^ePtavail|nb nieji- Brzojavka od a so' ';,.a so bil' Srbi presenečeni P<%or?'11)111 turški naskok.
&0r,ca- Črna Gora, 14. okt. -
d
Črnogorske čete so včeraj vzele spet eno utrdbo, še bliže mestu Gusinje, kakor poroča general Vukotič. Turki so se trdovratno zoperstavljali in imajo veliko izgubo na usmrčenih in ranjenih.
Črnogorci so vzeli še dve drugi turški trdnjavici nad Gusinjem. Med bojem so si osvojili štiri strojne topove, mnogo pušk in streliva.
Izza početka sovražljivosti so Črnogorci izgubili 256 na usmrčenih in nad 800 ranjenih.
Peta črnogorska zmaga.
Podgorica, Črna Gora, 15. okt. — Trdnjava Houms, zadnja med mestoma Tuši in Skader, se je vdala danes Črnogorcem. Med turškimi ujetniki je dvainšestdeset častnikov.
Heidelberg, Nemčija, 15. okt. — Veliko črnogorsko zmago nad turškimi četami je naznanil danes črnogorski princ Peter v brzojavki na svojega prejšnjega odgojitelja tukaj. Brzojavka se glasi:
"Slavna zmaga. Desettisoč Turkov s topništvom ujetih."
V domovino na pomoč.
Gary, Ind., 12. okt. — Dve balkanski državi sta sprejeli ponudbo svojih rezervistov v Gary in 400 od 2,800, ki so se radovoljno zglasili, se jih pripravlja za odhod na bojišče v torek. Kabe-lograma od bolgarskega in črnogorskega vojnega ministra sta dospela v Gary danes na balkanske voditelje s prošnjo za pomoč. —
Gary, Ind., 14. okt. — (Po izve-šču g. Nastiča.) Tukajšnji Srbi in Črnogorci so vprašali svoje vlade, kaj da jim je začeti v slučaju vojne in sploh na kak način se more pomagati v vseh ozirih glede dobrovoljcev i. t. d.
Gary, Ind., 16. okt. — Tukajšnja Narodna Obrana, katere predsednik je začasni podpolkovnik g. Luka Gerko-vič, je dobila iz Cetinja sledečo brzojavko od vojnega ministra črnogorskega: "Cetinje. Narodnoj Obrani u Gary, Ind., Luke Gerkovich: Domovina u ratu, vršite, dužnost." Koj nato se je odpravila ena četa, broječa preko 100 glav, na pomoč v domovino in sicer v Črnogoro.
Tukajšnja srbska, makedonska, bolgarska in črnogorska društva so se organizirala v Narodno Obrano, čije namen je pomagati nabirati prostovoljce in iste poslati na pomoč domovini in podpirati tukajšnje rodbine prostovolj cev. Organizaciji pripadajo tudi avstrijski Srbi, ali iz bojazni pred svojo vlado zakrivajo namen iste.
Gary, Ind., 18. okt. — Velika četa prostovoljcev odpotovala z Wabash železnico na New York, večinoma Srbi in Črnogorci. Navdušenje v tej koloniji velikansko. Makedonska četa odpotovala včeraj popoldan. Tukajšnja Narodna Obrana dobila iz Belgrada brzojavko, v kateri se naznanja, da je Srbija v popolnej zvezi s Črnogoro. Koj nato je odpotoval oddelek broječ 100 glav naravnost v Srbijo.
Člani tukajšnjega Sokolskega društva, namreč bolgarskega, so večinoma vsi odpotovali domov snoči ob 7. uri zvečer. Večina tukajšnjih Srbov je doma iz Stare Srbije.
Dopis bolj podroben prihodnjič. Završnik.
Turčija z Italijo sklenila mir.
Ouchy, Švica, 15. okt. — Po večme sečnem diplomatičnem pogajanju so danes pooblaščenci podpisali začasno pogodbo, ki takoj konča vojno med Italijo in -Turčijo, tako da bo zadnja imela prosto roko za vojskovanje na Balkanu. _■
Naskok na poštno hranilnico.
Omaha, Neb., 12. okt. — Poštno hranilnico v South Omahi je danes naskočilo 100 Grkov, tako da se je moral zavod obrniti na zakladnico v Washington za denar. Grki, ki so imeli mnogo svojega denarja v hranilnici, so vzeli svoj denar nazaj v svrho, da morejo pomagati svoji domovini v slučaju vojne s Turčijo.
Zrakoplov za balkansko vojno.
Beplin, N. J., 10. okt. — Armada balkanskih držav se utegne ojačiti za en ameriški zrakoplov, če se Angelu Stergies iz tega mesta posreči, spraviti po njem zgrajeni dvokrilnik na lice mesta. Zrakoplov se odpelje jutri z ladjo v Atene.
roosevelt srečno otekel smrti.
Nemški prenapetež John Schrank ga poizkušal umoriti v Milwaukee, Wis.
OBSTRELJEN V DESNO REBRO.
Prepeljan v Mercy-bolnico v Chicago. Na poti okrevanja.,
Milwaukee, Wis., IS. okt. — Theodore Roosevelt je bil obstreljen v desna prsa snoči po nekem prenapetežu, ravno ko je zapuščal Hotel Gilpatrick na poti v Auditorium, kjer je imel govoriti na velikem shodu.
Življenje je rešil Rooseveltu menda rokopis njegovega govora, ki ga je imel v žepu svoje spodnje suknje.
Krogla, ki je šla skozi vrhno suknjo, spodnjo suknjo, rokopis, telovnik in druga oblačila, je obtičala v telesu, a kako globoko, še ni znano.
Vkljub rani, vkljub krvi, ki je močno tekla, je hotel Roosevelt izpolniti svojo obljubo in imeti nagovor.
H. T. Cochems, znani sportsman, je predstavil polkovnika in povedal množici, kaj se je zgodilo.
Ko je polkovnik vstal, da bi govoril, je množica gromko ploskala. Vzel je svoj rokopis iz žepa in pokazal svojim poslušavcem, kje ga je krogla prevrtala.
Pokazal je luknjo in rekel: "Kakor vidite, je treba močnejše krogle, da se usmrti "Bull Moose."
Ko je odgrnil svojo suknjo in telovnik, je bilo videti, da je bila vsa desna stran njegove srajce okrvavljena.
Roosevelt je rekel, da so vplivi gotovih časopisov zakrivili ta poizkušeni umor.
Komaj je svoj govor začel, pa je moral prenehati, ker je opešal. Prepeljali so ga v Emergency-bolnico, in po polnoči v Chicago v Presbyterian-bolnišnico.
Napadalec je neki John Schrank, rodom Nemec iz New Yorka. Star je 30 let, 5 čevljev 5 palcev visok, tehta kacih 170 funtov in je plešast. Sledil je Rooseveltu baje že tretji teden in čakal prijike, da ga umori. Da ga niso po napadu policisti ščitili, bi bil linčan, tako razkačena je bila množica.
Chicago, 111., 17. okt. — Col. Roosevelt se počuti dobro v Mercy-bolnici. Včeraj se je zdravljenje srečno razvi jalo. Zdravniki upajo, da knialu okreva. Znakov zastrupljenja krvi ni nobenih. Vendar nevarnost še ni pre-stana, in bo šele čez par dni. Ali zdravniki so upapolni, zlasti po prihodu gospe Rooseveltove, ki mu bo najbolje stregla.
Preiskava z X-žarki je dognala, da se nahaja krogla v četrtem desnem rebru.
Wilson kot gentleman.
Princeton, N. J., 15. okt. — Guverner Wilson je danes naznanil, da u-makne svoje napovedi za govore, iz-vzemši dva, ki ju bo imel v četrtek ali petek tega tedna. To da velja za ves čas, ko polkovniku Rooseveltu ne bo mogoče, dejansko udeleževati se vo-litvene kampanje.
Bik.
Wesley, Ia., 13. okt. — Velik bik, ki so ga gnali skozi mestece, je zagledal več šolskih deklic v rdečih oblačilih in se zagnal za njimi v neki restavrant.
Ko so deklice vstopile skozi vrata, je bik vdrl skoz okno in kacih dvanajstih gostov se je lotila panika.
Žival jih je prepodila ven in je potem skočila za njimi skozi drugo okensko šipo. Skoro vse stole in mize v restavrantu je bik potrl.
Rev. John Tscholl umrl.
Prav nepričakovano nas je potrla žalostna novica, da je dne 5. oktobra umrl Rev. John Tscholl. Pokojnik, rodom Tirolec je prišel v Ameriko v jeseni 1. 1907 k Rev. M. Bilbanu na Eveleth. Iz Eveletha je hodil pasti-rovat v Chisholm. Že v majniku 1. 1908. se je pa preselil v Chisholm, kjer je postal prvi župnik te zdaj tako cvetoče župnije. Teško bi bilo popisati, koliko se je trudil blagi pokojnik v Chisholmu. Omenimo le, da je razširil cerkev in, postavil župnišče. Ustanovil je tudi d<ilioviiijo Gheen mej slovenskimi farmarji v St. Louis in Itasča Co. Za to duhovnijo je čisto sam nabiral zbirke in storil je za ondotno naselbino toliko, da ga bodo še mnogo časa pomnili ondotni rojaki. Do leta 1911. je oskrboval zajedno tudi naselbino Buhl. Radi slabotnega zdravja je zapustil lansko leto župnijo Chisholm in preselil se je v državo Washington v škofijo Seattle, v kateri mu je ondotni škof Rt. Rev. O'Dea izročil poljsko faro Enumclaw. Pokojni gospod je bil Tirolec-nemec, a priučil se je v kratkem času izborno angleškega in slovenskega jezika. Da bi mogel vspešno pastirovati mej Poljaki v župniji Enumclaw, se je lotil tudi poljščine in se naučil tudi tega rojenemu nemcu gotovo ne ravno lahkega jezika. Tudi tam ga je mučila bolezen in v nadi, da okreva, se je podal v San Diego v Meksiki. In res krenilo mu je navidezno na bolje tako, da je mogel sprejeti majhno nemško župnijo Frances v Seattelski škofiji, kjer je ostal do 7. septembra t. 1. Srce pa je gnalo pokojnika nazaj v Minnesoto v našo Duluthsko škofijo. Drage volje ga je sprejel mil. g. škof Jakob Mc-Golrick, ker je nadpastir prav dobro vedel ceniti vzornega duhovnika Tscholla. Določen je bil, da prevzame duhovnijo za kraje Nashwauk, Marble in Kewatin. Prav ko je imel oditi, se ga je lotila nova bolezen, treba je bilo operacije na slepiču, kateri se je podvrgel v bolnišnici v Chehalis, Wash. Operacija se je sicer obnesla, a itak jetični mož ni več okreval. Pričakovali smo ga dan za dnevom z veseljem, a Gospod j? sklenil drugače, poklical ga je po zasluženo plačilo. Pokojnik je bil mož vseskozi značajen, priljubljen je bil pri duhovnikih in faranih. Spisal je v angleškem in nemškem je ziku knjigo: "War on the White Plague." V tej knjigi je Rev. Tscholl razpravljal o jetiki. Knjiga mu je pri nesla le gmotno škodo in bolezni, ka teri je napovedal vojsko, ni premagal, marveč ona je premagala njega v najlepši dobi 38 let. Blagemu pokojniku ostane hvaležen spomin zagotovljen zlasti v župniji Chisholm!
Vlak oropan.
El Paso, Texas, 13. okt. — Mehikan-ski uporniki so danes kacih 150 milj južno od tukaj, ob mehikanski meji ustavili osebni vlak, oplenili poštni in ekspresni voz ter ugrabili Johna T. Camerona, odličnega živinotržca iz E1 Pasa. Stroj evodniku so potem dovolili, da je vozil dalje proti jugu. Cameron se je nahajal na potovanju, da nakupi živine, ki bi se imela uvoziti v Združene Države. Ugrabljen je bil ali zaradi odkupnine, ali da se mu prepreči dovoz živine, ker se nahaja kraj, odkoder se ima poslati živina, v rokah upornikov.
Mehikanska severnozapadna železnica ima v zadnjem tednu mnogo škode po upornikih.
Drago rožno olje.
New York, 10. okt. — Ena mnogih neprijetnih spremnih prikazni balkanske vojne bo ogromna podražitev rožnega olja. Cena mu je že znatno poskočila. Najboljše rožno olje dobavlja Bolgarija.
Narejeno mleko.
New York, 12. okt. — Najnovejša važna pridobitev na polju organske kemije je proizvajanje umetnega mleka. Zasluga, da je rešil težavno nalogo, pristoji nekemu nemškemu kemiku v Frankfurtu na Menu. Narejeno mleko se glede barve in prvin ne razlikuje od naravnega in je popolnoma brez cim aH kali.
Naj ne preteče dan,
ne da bi se vam čreva izpraznila. Vse snovi, ko so v zabasanih črevah, gnji-jo in se spremene v plin in druge stru-penine, katere vsrka in prenaša kri in katere so vzrok medlobe, glavobola, neprebave, odprtih ran, opahkov, neprijetnega diha in nečistega jezika. Se-verove Kroglice za jetra (Severa's Liver Pills) okrepijo jetra, izločijo brez bolečin neprijetne snovi, vredijo čreva in popravijo zapeko. 25 centov škatljica, v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Adv.
Pozor, Aurorčani v Minn.!
Aurora, Minn., 14. okt. — Člani društva Marije sv. Rož. Venca št. 131 K. S. K. J. se opominjajo, da se kolikor mogoče v obilnem številu udeleže seje, katera se vrši dne 20. t. m. Na razpravo pride več važnih stvari, katere so pomanjkljive v zapisniku. Seboj naj prinese tudi vsak certifikat (usmrt-ninsko oporoko), da morem jaz potem urediti knjige pravočasno, predno se oddajo novemu odboru. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.—Frank Keržič, tajnik, Box 612.
Sufragetke marširajo.
Edinburgh, 12. okt. — Mala armada sufragetk se je podala danes na pot iz tega mesta v London, kjer nameravajo predložiti prvemu ministru Asquithu neko prošnjo. Družba je pod vodstvom gospe De Fontblanque. Marširale bodo kacih šest tednov, ker upajo prehoditi na dan kvečjemu deset milj.
Na vsakem počivališču se bodo vršili shodi z govori za žensko volilno pravico. Sufragetke na maršu nosijo posebno uniformo. Stroški, ki bodo znašali za vsako udeleženko kacih $7 na teden, se bodo pokrili za one, ki ne morejo potovati za svoj denar.
etrin kristan oči revolucijo.
Poživlja slovenske in hrvaške delavce na boj s pestjo proti kapitalistom.
SOCIALIZEM VSEM NEVAREN.
Kaj uči socialist Friderik Engels v svoji "sloveči" knjigi.
Otožnost.
Mnogi zdravniki se ujemajo v tem, da je otožnost ali težkomiselnost dostikrat posledica neprimerne hrane ali neprimernega žvečenja hrane. Otožen človek je potrk, žalosten in nesreč n. Če je vzrok te bolezni kak nered v prebavi, uživajte Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki hitro očisti prebavne organe in kri. Čista kri daje novo moč, novo življenje bolniku. Njegova hrana mora biti skrbno izbrana in mora biti dodobra prežvečena. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je pripoznano zdravilo ob izgubi slasti, pri otrplosti jeter in pri vseh nerednostih prebave. Če kateri član družine pokaže naglo oslabelost duha ali telesa, dajte mu Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Adv.
Gospod Etbin Kristan še vedno hodi po Ameriki od kraja do kraja in ozna-njuje evangelij socializma. Ni prišel v Ameriko z namenom, da bi delil dobrote revnim delavcem, kajti njegova roka je prazna in nič ne da, rada pa vzame, če se mu kaj da; in odkar potuje ta plačani, importirani socialist po Ameriki, ni privoščil našemu slovenskemu delavstvu niti ene tolažilne besede, niti enega bodrilnega nauka, temveč začetek in "konec vsakega njegovega predavanja je: "Revolucija in revolucija! Delavec, vzdigni in upri se in spuntaj se zoper kapitaliste in vojska naj bo in kri naj teče—magari v potokih!..." To je vsa tolažba, ki jo ima gospod Kristan na jeziku za utrujenega, revnega delavca v Ameriki. — Uprimo se, spuntajmo se in revolucija naj bo! Dobro! Povejte nam, gospod Etbin Kristan, ali naj se res Slovenci v Chicagi vzdignemo in ubijemo Mc-Cormicka? Vi, ki zanašate med naš narod v Ameriki misel revolucije, ali bo res slovenskim delavcem v Chicagi kaj pomagano, če se spuntamo in ubijemo McCormicka? Ali res mislite, da s tem, če ubijemo McCormicka, da bodo mašine v McCormickovi tovarni postale naša slovenska last? Ali res mislite, da mi v Ameriki moremo in smemo krasti in ubijati pri belem dnevu? Tudi za Ameriko velja peta božja zapoved: Ne ubijaj! in sedma božja zapoved: Ne kradi! in kdor se pregreši zoper te zapovedi, ga preganja eden policaj, in če je eden policaj premalo, prideta dva, in če vsi policaji ne zadostujejo, so poklicani vojaki in cela ar mada! Zatorej nikar ne pridite vi, gospod Kristan, s tem naukom revolucije v Chicago, ker vsak delavec ve, da je neumnost misliti, kako bomo v revoluciji ubili McCormicka in njemu pokradli celo fabriko. Tudi se ne nobeden ne bo upal storiti kaj takega, ker vsakdo ve, da to ni varno.
Nikar ne rabite besede: revolucija!
S to besedo samo poživljate ljudi na boj! Jaz pa, s Kristusovim evangelijem v roki, ne želim boja, ne hujskam naroda na revolucijo, ampak rad pa vidim, če v današnjih težkih časih pride kdo z lepo, mirno besedo, z lepim, koristnim naukom, s pametnim predlogom v korist revnemu delavcu. Delavec vpraša: kaj je danes dobro za me, kaj bo jutri dobro za me, kaj je dobro za mojo družino danes in jutri — povej, govori, svetuj! Poslušal te bom, ubogal te bom, pokaži, svetuj, pomagaj! Ali gospod Kristan ima na vsa ta vprašanja samo en odgovor: revolucija, ubijte McCormicka in pokradite mu vse mašine! Naj to stori Kristan sam, ne kak delavec v Chicagi, in če to s.ori, bo še težje šel iz Amerike, kakor je notri prišel....
So pa zopet drugi, bolj pametni in bolj hladnokrvni socialisti nego je Kristan in ti pravijo: Dajmo mi delavci poštenim potom odkupiti vse mašine bogatinov in potem bomo mi delavci imeli ves ta profit, ki ga danes naredimo mi z mašinami za kapitaliste. In ti socialisti, ki hočejo poštenim potom dobiti v roke mašine, imajo stokrat večkrat pameti kot Kristan, ki je nas prišel v Ameriko dražit z bojnim klicem: revolucija! revolucija! Da bo vaša revolucija končana, vam pa še to povem, da bi marsikaka pridna in poštena in delavna slovenska gospodinja lahko z metlo uprizorila revolucijo nad kakim "kranjskim", mladim socialistom, ki je pri njej dolgo jedel in pil in nazadnje pobegnil; samo, če bi ji prišel spet v roke. — In če bi gospod Etbin Kristan dosegel pri naših socialistih Vsaj ta uspeh, da bi vsak kranjski socialist, ki je zdrav in ki dela, plačal pošteno delavnim našim gospodinjam, kar je dolžan — potem bi ga Slovenke poveličevale s slavo-spevi in bi ga obsipale z lavrikami in venci... Da pa socializem ni samo neumen ampak tudi skrajno nevaren in hudoben, lahko čitatelji tega lista spoznajo iz sledečih resničnih trditev:
Dne 28. novembra leta 1820. je bil na Nemškem rojen Friderik Engels\ ki je bil poleg Kari Marksa največji socialist in ki je spisal mnogo knjig in širil z besedo in tiskom nauke socializma. Umrl je ta mož v Londonu 5. avgusta 1. 1895. Ta je spisal knjigo z naslovom: Začetek Družine ("Tre origin of the family"). Ta knjiga ima za socialiste isti pomen kot za nas kristjane Sveto Pismo. In v tej knjigi, ki bi jo lahko imenoval
evangelij socialistov, v tej knjigi ta mož, glavni socialist, uči te nauke:
Boga ni. — Kristus ni Bog!
Svet se je sam naredil.
Človek je nastal iz opice.
Eno zakonsko ženo do smrti imeti je neumnost. On hoče reči to, kar se pravi po naše:
In nomine patre, Vzemi jo na kvatre! Ko to zapustiš, Pa drugo dobiš...
Otrok ni treba... Če pa so otroci, naj jih pa država uradno vzame materam iz naročja in naj jih država na državne-stroške redi in vzgaja...
Človek, glej kaj boš jedel in pil, ker po smrti je vsega konec...
To uči v svoji "sloveči knjigi" najbolj poznani socialist Friderik Engels. Friderik Engels je bil osebni prijatelj Karla Marksa, začetnika socializma. In to srce in to pamet, ki jo je imel Friderik Engels nekdaj, to srce in to pamet ima naš rojak — Etbin Kristan, ki hodi po Ameriki... Naj uči, kar hoče; prosta mu je pot in svobodna mu je zemlja! Pameten rojak pa lahko ve, koliko mu sme verovati. Da pa ne bodo slovenski socialisti v Chicagi mislili, da sem jaz nasprotnik delavskega stanu, jim ob zaključku tega spisa naznanjam, da sem jaz sin revnega, priprostega delavca iz Spodnje Šiške, št. 4, rojen v hiši, ki ni bila in ki ni naša in ki bi rad videl, da bi ne vzrastel in rastel v tako siromašnih razmerah kakor sem... Danes sem pa — velikomestni župnik!
ANTON SOJAR, 1852 W. 22 Place.
Socialistom v Chicagi v — pouk!
Socialisti v Chicagi se vprašujejo, kako si jaz upam zapisati stavek, da je na svetu vedno tako bilo: Eden dela, drugi plača. — Socialisti, pozor! Tisti, ki plača mora tudi nekaj delati. Ali ste me razumeli? To se pravi: Jaz ne pripoznam nobenega razreda v človeštvu, ki bi plačeval, a nič delal. Plačati se pravi hrvatsko: pla-titi. Beseda platiti — tako nam je rekel zgodovinar Vrhovec — pride od besede. 'platno\ ker stari Slovani so s platnom 'platili' to, kar mi danes pla-timo z — denarjem.
Anton Sojar.
Kristanov shod na Calumetu.
"Glasnik", list za Slovence v Seve-rozapadu Zedinjenih Držav in glasilo S. H. Zveze piše:
Ne vemo kaj si je mislil Etbin Kristan, dolgopričakovani rešitelj slovenskih . socijalistov, snoči, ko je videl prazno dvorano, ker mu j"e večina poslušalcev zbegnila od tam ter šla raje pričakovat Teddyja, mesto poslušat Kristanove neslanosti. Mi smo Kristana mnogo bolj cenili preje kot sedaj. Niti ene izvirne misli — sama puhle socijalistične fraze. Udrihaj po-farjih, po kapitalu, to je cela njegova modrost — kakšno sredstvo ima pa za to? Socijalno revolucijo! Načela novega gospodarstva pa je zamolčal, ker so se izpakedrala povsod, kjer so bila poskušana. Zabavljati zna vsakdo,, podučevati narod pa redko kateri in med te gotovo ne spada gospod "s o d rug" Kristan.
Protest proti brezbožnosti.
Pittsburgh, Pa., 13. okt. — Kot protest proti prostaštvu in brezbožnosti so člani Svetega Imena korakali tri milje po mestu danes popoludne. Obhodu je načeloval Willis F. McCook, bogat odvetnik, kot glavni maršal.
Zahvala.
Društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki so kaj darovali ali kakorkoli pomagali k sijajnemu uspehu plesne veselice z vinsko trgatvijo v Jednotini dvorani dne 10. oktobra t. 1. zvečer. Hvala vsem udeležencem! — Odbor.
Zahvala.
Društvo sv. Barbare št. 65 Joliet, 111., se zahvaljuje vsem društvom, ki so nas obiskali v obilnem številu k slovesnosti naše nove bandere. Zahvaljuje se tudi našemu botru, botri in tovarišem in tovaršicam, ker so nam pripomogli pri blagoslovljenju naše nove bandere in pri veselici v Sterno-vi dvorani.
Pripravljeni smo vam povrniti v slučaju po bratsko. Živili! — Odbor.
Jolietska novica.
— Na race! Poročila o črnogorskih strelcih in njihovih zmagah so napolnila društvo naših lovcev z nekako zavistjo in neukrotnim hrepenenjem po lastnih slavnih činih. Ker je pa Turčija predaleč, so sklenili naši krvoželj-ni lovci prodirati proti severnemu tečaju, oziroma severni sosedni državi Wisconsin. Včeraj v jutro navsezgodaj se je podala najpodjetnejša četvo-rica naših strelcev na lov na divje — race, in sicer v Foxlake, zapadno od Waukegana; in sicer gg.: Anton No-manich st., Josip Sitar, John Stefa-nich in Josip Zalar. Lovski blagor!
t
mwirawna novnnc. 1». oktobra 1912.
11 SL0YE[^K1H^ASELBIW^ |
Joliet, 111., 16. okt. — Zvezni kolodvor jolietski (Union Station) je bil v ponedeljek zvečer formalno otvorjen, in sicer ob najštevilnejši udeležbi vzradoščenega meščanstva, ki si je o-gledovalo krasno stavbo. Lepšega kolodvora nima zdaj nobeno mesto jo-lietske velikosti v deželi. Slavnostnega banketa v sijajno razsvetljeni prostrani čakalnici se je udeležilo petsto oseb, med njimi nad šestdeset gostov iz Chicage. Z otvoritvijo novega zveznega kolodvora se pričenja nova doba v zgodovini tega mesta, in olajšavo v železniškem prometu bomo v kratkem vsi občutili. Novi kolodvor je stal $250,000. Graditi so ga pričeli v avgustu 1911. Leži na vzhodnojuž-nem voglu Scott in Jefferson cest. Ze pred tridesetimi leti se je pričelo misliti na "track elevation" ali povzdig železniških tirov, držečih skozi Joliet, in končno smo to reč vendarle dočakali.
—	Bliža se nedelja 3. novembra, ko pokaže naše Izobraževalno društvo "Slovenija" prvikrat v javnosti svojo igralsko in pevsko umetnost. Uprizorila se bo malomestna šaloigra "Cigani" v treh dejanjih, in sicer popolu-dne in zvečer v Sternovi dvorani. Obenem bo nastopil mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Rafko Zupanca. Vstopnice po 50c in 25c so na prodaj pri članih in članicah "Slovenije". Lepaki se razpošljejo koncem tega tedna. Popoldanske predstave se udeležijo tudi mnogi Chicažani. Čisti prebitek je namenjen kot prvi prispevek k skladu za gradnjo naše nove župnijske šole sv. Jožefa, zato je pričakovati, da se vstopnice razpečajo vse do zadnje. Več prihodnjič.
—	Jednotina dvorana je bila res nabito polna v četrtek 10. t. m. zvečer, ko je imelo v našem družabnem življenju velezaslužno društvo sv. Genove-fe št. 108 K. S. K. J. sijajno veselico s plesom in vinsko trgatvijo. Splošno pozornost je vzbujal prof. Rafko Zu-panec s svojim mojstrskim igranjem na piano.
—	Blagoslovljenje nove zastave društva sv. Barbare št. 65 v naši cerkvi zadnjo soboto zvečer se je izvršilo ob polnoštevilni udeležbi društvenikov, kakor tudi velikega števila članov društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. Sprevod iz cerkve v Sternovo dvorano je bil lep; a pogrešali smo godbe, kakor tudi zvonenja k slovesnosti. Zabava s plesom v dvorani je bila izredno prijetna in lepo domača. Kakor je v cerkvi krasno govoril g. župnik, Rev. John Kranjec, tako je v dvorani navdušil udeležence s svojim vzpodbudnim govorom boter g. Jos. Zalar, gl. tajnik K- S. K. J. Čistega dobička čez $200 je prinesla veselica.
—	G. William Grahek, tajnik Slov. Ara. Tiskovne Družbe, si je kupil lepo hišo, obdano z vrtom, na 807 N. Hickory St., kamor se je preselil včeraj (torek) s svojo družino. Doslej je sta-jjoval v dr. Cushingovi hiši na Bridge St. in sicer že enajst let. Dr. Cushing je rekel, da pač nikdar več ne dobi tako mirnih stanovnikov.
—Gdč. Angelina Sodeč, 17 let stara, zaposlena v nekem restavrantu, je zadnjo soboto užila kuhanih gob, ki pa 60 bile strupene. Vsled silnih bolečin so jo morali v nedeljo zarana prepeljati v bolnišnico sv. Jožefa. Upati je, da pridno dekle kmalu okreva.
_ Neki John Novak je bil obsojen na šestdeset dni v okrajno ječo, ker je poizkušal oslepariti neko Rockdal čanko potom zavarovanja.
_ Prof. Leo Zelenka-Lerando, učitelj v Joliet Musical College in član Krožka Ameriška "Slavija", je napravil zadnjo soboto v Chicagi vladni ci vilnoslužbeni izpit za godbenega ravnatelja z izvrstnim uspehom.
—	12 let stari John Maček, sin Mar tina Maček, 209 Ruby st., je v pone deljek popoludne ob štirih na N. Chicago cesti padel s poulične kare in se hudo poškodoval, da mu je kri tekla iz ušes. Prepeljali so ga v avtomobilu domov.
—	Opozarjamo na oglas g. Jos. Jon-tesa, našega velenaprednega trgovca, ki si je v nekaj letih znal pridobiti resničen ugled med jolietskim trgovskim »vetom, tako da smo lahko ponosni na
tako podjetnega rojaka.
—	S hudo nevihto, da je bliskalo in grmelo in treskalo kakor poleti, se je v petek zvečer poslovilo od nas deževno vreme, ki je trajalo dva tedna
—	Lepo šolsko igrišče je te dni o-tvorila Roosevelt School na velikem prostoru ob Chicago in Benton Sts. z gugalnicami, dričami, trapeci itd.
—	Dr. F. A. Cook, ki trdi, da je prvi odkril severni tečaj, je imel zanimivo predavanje v soboto tukaj (v episkopalni cerkvi na Ottawa St.).
—	43 let stari Italijan Paolo Paga-nini, slaščičar pod h. št. 587 South Chicago St., je v nedeljo zblaznel in se obesil.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Mišjak Marija, Siracki Andrej, Zupančič Frančiška.
Calumet, Mich., 9. okt. — Cenjeni g. urednik! Prebirajoč vaš cenjeni in nam prepotrebni list Amerikanski Slovenec od številke do številke, moram pripo-znati, da mi je prav všeč. Zlasti zanimivo je potovanje v Sv. deželo g. Jos. Pollak-a. Sploh se mora pripo-znati, da je Amerikanski Slovenec na svojem mestu. Zlasti ima težko nalogo, namreč braniti našo sv. vero pred njenimi sovražniki. Slučajno mi je prišel v roke list, ki se imenuje Glas Svobode. Nekoliko prebravši ga, sem si mislil: tebi se bolj poda ime Glas Hudobe. Kajti kar piše omenjeni list in s čim pita takozvane napred-njake in prosvitljence, to je nezasliš-no. Piše, kaj je vera: tam se naravnost norčuje iz Boga; piše, da bi zavrgli sv. Trojico ter namesto nje častili trojico: klobase, pivo in zelje. Ali ni to grozno? In take liste podpirajo delavci, potem se pa še prištevajte k dobrim katoličanom! Dalje piše: vera ni prinesla nobenemu človeku še nikoli svobode nravnosti, pridnosti, poštenosti. O gospodje! tu ste pa kozla ubili! Koliko vernih katoličanov je poštenih, menda lahko sami vidite, toda jaz mislim, da jih nočete videti.
Jaz sem prepričan, da če bi kak nov Martin Luter prišel s kako novo vero, da bi jako hitro dobil socijaliste in odpadnike pod svoje okrilje.
Samo slučaj. Poznam osebe, ki so bile pri društvu in bi morale opraviti velikonočno dolžnost, toda to jim ni bilo po volji, češ, društvo me ne bo sililo k spovedi. Društvo so pustili, ustanovili novo, potem so pa radi o-pravili velikonočno dolžnost. In tako je tudi z omenjenimi odpadniki. Sedaj nastane vprašanje: Delavci, ki prebirate take liste, ali ste zaradi tega kaj boljši, ako berete samo zabavljanje proti veri in duhovnom? Ali imate zaradi tega boljše delo? Če se imenujejo omenjeni protiverski listi delavski, zakaj v resnici ne delajo za delavce, ter zakaj ne pustijo vero in duhovne na miru? Seveda, to je njihov "business", kaj njih briga položaj delavca! Njihova skrb je prvo udrihati po tem, kar je katoličanu svetega. Njim v resnici veljajo besede: Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista.
John Bartol.
narod na "svobodomiselni" kakor na "n a r o d n i" podlagi.
5.) In zato, ker "revni", vedno za se fehtajoči kapitalist Martin Konda ljubi "revnega delavca", zato je on s svojim sebičnim, škodoželjnim očesom z veseljem gledal, kako so na cesto leteli sledeči delavci, ki so za njega delali pri njegovem časopisu, ki je njegova privatna last:
a)	Letel je na cesto rdeči sodrug, Jože Zavrtnik, iz Trsta importirani in plačani bivši republikanec, danes urednik Glasila "Socialistične Jednote" (S. N. P. J.) brez žuljavih rok.
b)	Letel je na cesto sodrug Ivan Molek, civilno poročeni mož svoje žene.
c)	Letel je na cesto tat Rajko Faj-gelj, ki je meni v Chicagi pri belem dnevu ukradel dva dolarja. (Naročnina "Narodnega Vestnika".)
In tako so leteli na cesto in še danes letajo na cesto Trošti, Laknerji in Mantelni in Kakerji (brez Gregorčiča) in vsi ti so bili delavci, najeti za delo od takozvanega delodajalca gospoda Martina Konda, najeti od njega in plačani od njega in odslovljeni od njega...
In kdo jih — te delavce — najema? Kdo jih plačuje? Kdo dela ž njipii kon-trakte? Kdo jih odslavlja? Odgovor: "Forman" Konda, ki last u j e kot privatno lastnino list v t a k o z v a n i "prid slovenskih delavcev v Amerik i." — Večna sramota!!!
Anton So jar, 1852 W. 22 Place.
Chicago, 14. oktobra. — V ponedeljek dne 14. oktobra smo spremili k večnemu počitku Mr. Frank Medosha, voditelja slovenske-hrvatske naselbine v So. Chicagi. Pogreb je bil tako sijajen, da takega še rojaki v So. Chicagi niso videli. Ker upam, da bo kdo drugi kaj več pisal o tem, zato na kratko omenjam, da smo se tega, za cerkev in narod vnetega moža spominjali tudi Slovenci z zahodne strani mesta Chicage s tem, da smo se udeležili pogreba in mu kupili lep venec v zadnji pozdrav! (Darovalci: Rev. A. Sojar, Frank Banič, Anton Grego-rič, John Žefran, Jos. Perko, Frank Grill, Frank Jurjovec, Mih. Staniša, Avgust Poglajen.)
Brat Frank Medosh! Neizprosna smrt ti je nenadoma, sredi tvojih velikih načrtov, pretrgala nit življenja v najlepši moški dobi! Počivaj v miru in naj ti bo lahka tuja zemlja!
Avgust Poglajen, 2300 S. Robey St.
Chicago, 111., 15. oktobra. — Slovenski socialisti v Chicagi me vabijo na Kristanov shod. Jaz sem povedal v tem listu pred dvema tednoma, da bi prav rad enkrat javno govoril s socialisti, ker vem, da imam o socializmu več znanja v mazincu, kakor ga imajo vsi "Kranjski socialisti" v svoji glavi. Rad bi govoril — ampak rekel sem in zapisal sem že — da pod dvema pogojema:
Prvi pogoj je ta: Vi morate meni pošteno pripoznati, da sem jaz — delavec. Vi danes nam pravite, da smo 'neplodni troti v človeški družbi'. Jaz Vam pa povem, da kadar katoliški duhovnik mašuje, spoveduje, obhaja, uči otroke, obiskuje bolnike, da katoliški duhovnik — dela. In vse to d e 1 o izvršuje katoliški duhovnik brez — žuljavih rok. Tudi Etbin Kristan nima žuljavih rok! — Vi meni p r i p O z n a j t e, da jaz nisem 'trot v človeški družbi", da nisem "far" — ampak delavec v katoliški cerkvi, ki uči najlepši nauk: "Ljubi Boga in ljubi bližnjega!"--
Drugi pogoj, ki sem Vam ga jaz dal, je bil: Dokažite mi, da je tudi katoličan lahko socialist. In vi mi nič ne dokazujete, ampak samo vabite! Rekel sem vam in zapisal črno na belem: če je katoličan lahko socialist, bom jaz, podpisani katoliški duhovnik, postal prvi socialistični duhovnik
v	Ameriki. Bom postal — še enkrat rečem — boni postal — ampak: dokažite!
Teh dveh pogojev mi niste izpolnili in jih sploh ne morete izpolniti, zatorej me na Vaš shod ne bo! Voda in ogenj ne gresta skupaj in tako tudi ne Bog in — hudič!--
En greh pa imate vi, čikaški socialisti na sebi, ki vam ga jaz ne bom nikdar odpustil. Vi ste nešolanega gospoda Martina Konda, ki tudi nima žuljavih rok, naprosili, naj on, o-ziroma njegov tast — mene v Glasu Svobode vabi na socialistični shod.
Ker ste se vi tako daleč zmotili, da
vi	pripomavate Žida Martina Konda
za časnikarja, vam naj pa v par vrsticah naštejem zasluge tega gentlemana za slovenski narod v Ameriki:
1.)	Martin Konda, v "Glasu Naroda" že imenovan mežnar nesrečnega Jerama, je bil svoje dni po svojih slabih močeh najbolj "pošten" razšir-jevatelj Puebleskega časopisa "Mir"
2.)	Ko ni pri "Miru" več "šlo", so začeli z "Glasom Svobode" — za delavce. "Amerikanski Slovenec" je pa od takrat postal glasilo — baronov in grofov.
3.)	Ker je K. S. K. J. kot katoliška organizacija za Martina Kondo bila preveč poštena, je ustanovil — S. N. P. J. ("Narodna" jednota), dokler niso prišli — "knofi" — na dan...
4.)	Ker so ga pri S. N. P. j. zagnali na cesto, zato je ustanovil Svobodomiselno Podporno Zvezo, zato, ker je mislil, da je ložje "delovati" za
South Chicago. — Nemila smrt nam je zopet pokosila vrlega moža. Dne 10. okt. je namreč umrl tu Frank Medosh, daleč naokoli znan in priljubljen. Pogreb je bil v pondeljek dne 14. oktobra. Toliko prijateljev in znancev je spremilo rajnkega na zadnjem potu, da je bila cerkev natlačeno polna. Vsa slovenska in hrvaška društva z društvenimi zastavami so bila navzo-
ako ne, se pa pod klobukom podrgnite, ker v Ameriki je vsaki privaten človek bolj prebrisan v takih zadevah, kakor g. Kristan. No pa g. Kristan, veliko študirani, se Vam svetuje, če hočete biti toliko prijazni da bi kranjskim socijalistom cepili eno poglavitno in to je: ljudi pri miru pustiti, in v kletvinah in pijančevanju zmerno biti in piti. G. Kristan se zato nič ne zmeni, kar se proti temu konštatira. Seveda njemu ni zamere, on ve, kje se lačna ptica napita. Vedite pa, g. Kristan, da kdor se ob sv. vero spotikuje, ravno tisti na zadnjo uro najbolj milosti potrebuje. Slišal sem tudi od ene stranske osebe 15. avgusta: Ljubi moji ljudje po vsem svetu, da boste vsi vedeli, ne samo v Ameriki, ampak tudi v Evropi, slišal sem tole: Treba bo napraviti sveto stvar, posebno Mater Božjo, potem jih bodemo v roke dobili, da jih bodemo nase obrnili. Zatorej pozor, ljudstvo od vseh četverih vetrov! To zadostuje vsakemu kristjanu, če ima kaj iskre v sebi: kdor krščansko pravico razdira, sam sebe v blato za-kopuje. Mnogo pozdravov vsem naročnikom tega lista!
Pravice in resnice sin.
Umrli Frank Medosh.
ča, vencev je bilo okoli 25. Pri slovesni maši zadušnici sta asistirala Rev. Sojar in Rev. Podgoršek. Rev. Kranjec pa je govoril rajnemu v slovo, povdar-jal je v govoru, da je bil Medosh dober, zvest katoličan, koliko se je trudil pri ustanovitvi hrvaško-slovenske župnije v South Chicagi.
Ogromna udeležba pri pogrebu je pričala, da je bil rajnki splošno priljubljen. Zapušča žalujočo vdovo in sinčeka Franka. Naj v miru počiva in večna luč naj mu sveti!
Chisholm, Minn., 10. okt. j— Gospod urednik! V soboto zvečer dne 5. oktobra sem se! poslulat govor, ki ga j
imel po imeni neki Kristan v slovenskem jeziku. Je prav elegantno kričal
in roke stezaval na vse strani, tako da se je ljudstvo v resnici smejalo in eden druzega povpraševalo, kaj da je za en človek, ki mu pravijo Kristan ki zna tako lepe izraze delati ali ljudi farbati, pa niti enemu se ni poznalo, razun onim, ki so njemu podložni ali od popred zaznamovani. V resnici je g. Kristan govoril socijalistične popolnoma prazne, nikdar dosežene para grafe. Prva stvar je bila iz njegovega močnega glasa edina ta: Tu nas je malo socijalistov ali rudečkarjev, in še te bi radi štrli in na dnu pekla pokopali. O g, Kristan, ob velik kamen ste z glavo zadeli v tistem trenutku ko ste izgovorili od peklenskega pekla, ker ravno socijalist nima nikjer zapisano peklenskega pekla in tudi ne misli niti v prihodnjost. Zatorej g Kristan, oprostite, ako Vam je ljubo
jaz pa ostanem zvesti sobrat društva sv. Barbare.
Franc Erčul-Zagoričan.
Ely, Minn., 13. okt. — Slavno uredništvo Am. SI.! Že zopet Vas nadlegujem za malo prostora v našem tedniku, ker rad bi nekoliko opisal stanje sam. kat. pod. del. društva sv. Barbare št. 1.
Nekako pred tremi leti so eni izmed naših cenjenih in zavednih Elyčanov uvideli, da vkljub mnogobrojnim dr., ki jih šteje naša naselbina, je še prostora za eno sam. dr., ki so ga res tudi ustanovili. Da ga je bilo v resnici potreba, bo vsak čitatelj(ca) lahko uvidel, ko prečita ta moj skromen dopis.
Vsak začetek je težak. To vejo najbolj ustanovitelji raznih dr. Ravno tako težko je bilo orati ledino za tu omenjeno dr. Ker so pa naši ustanovitelji imeli dobro voljo, so tudi vztrajali na začrtani poti. Danes lahko s ponosom zrejo na lepo armado, ki jo vidijo vsaki mesec enkrat pred seboj. Torej vsa čast njim! Če si vzamemo na znanje, da je dr. štelo samo štirideset ustanovnih članov, a danes sto-dvaindevetdeset, torej je naraslo v par letih nad stopetdeset članov. To je potem dovoljen dokaz, da smo pogrešali takega dr. v našej naselbini. Vsaki, kateri le zamore biti član dveh dr., bi mogel biti tudi član tu omenjenega dr. Tu navedena številka nam je v jasen dokaz, da so eni izmed naših članov neumorno delovali za naraščaj tu omenjenega društva. S tu omenjeno številko lahko vidimo naš napredek. Dokaj ponosen sem na to dr., a še veliko bolj bi bil, ko bi se zamo-gel prištevati med ustanovne člane. Torej cenjeni mi sobratje dr. sv. Barbare, ali pa mislite, da je ta številka sedaj dovolj velika? Kaj še! Pri tem številu nikakor ne smemo ostati. Naše geslo mora biti vedno naprej po potu napredka! Število članov moramo zvišati vsaki mesec. Do prihodnje volitve, ki se bo vršila dec. meseca, je še dokaj malo časa. Vendar pa v tej kratkej dobi lahko pridobimo toliko članov, da bo dr. štelo 200 članov. Ker imamo danes sto 92 čl., s tem številom imamo ravno toliko agitatorjev. Samo na delo! Ob času volitve bomo lahko rekli: Naše dr. šteje sedaj nad 200 čl. Vsakega člana je dolžnost, da skrbi, da se bodo člani našega društva množli. Razložite svojim sorodnikom, prijateljem in znancem vse ugodnosti, katerih je deležen vsak član v slučaju bolezni ali nesreče. Kljub vsem u-godnostim, ki jih je deležen član od dr. se še vseeno dobijo rojaki v našej naselbini, da niso pri nobenem dr. ter dasi priporočani za pridobivanje novih čl. A nikakor si pa ne smete misliti, cenjeni Elyčanje, da mislim s tem mojim dopisom kako konkurencijo delati napram drugim društvom, ker bodite uverjeni, da jaz nisem prav nič podoben onemu beraču, ki samo svojo malho hvali, ker društva so vsa dobra, kar jih imamo v našej naselbini, vsa se nahajajo v dobrem stanju. Seve, dobijo se pa vedno kaki širokoustneži, ki zabavljajo čez drugo dr.; samo ono je pravo, ki. on k njemu spada, vsa druga dr. so potem ničla, kaj? Torej, dragi mi Elyčanje, prosim, da opustimo od enkrat za vselej strankarstva, ki v društvenih razmerah sploh nimajo nobenega pomena. Zatorej cenj. mi sobrati, začrtajmo si pot, po kate-rej bomo šli skupno na delo, kajti vsakega posameznika je dolžnost, pridobivati novih čl. Kadar se gre za dr. in njegov cilj, tedaj moramo složno na stopiti, ker edinole združeno delo nam jamči napredek. V tu omenjenem
društvu smo vsi enakopravni, zatorej
moramo tudi vsaki po svojej moči delovati za napredek istega.
V	sklepu naj povem še to, da tu omenjeno društvo se sedaj nahaja v dobrem finančnem položaju, ter je za nas tem lažje agitirati in isto priporočati Elyskim Slovencem, posebno onim, ki še niso člani nobenega dr. Torej cenjeni mi sobratje, porabimo to priliko ter priporočajmo to preko-ristno dr. našim E!yčanom, ker ako bo vsak član storil svojo dolžnost, potem ob času glavne seje bo naše dr. štelo nad 200 članov in potem bomo lahko rekli: naše društvo je eno največjih sam dr. v železnem okrožju. Cenjeni mi društveniki sv. Barbare, vedite, da edinole od vas je odvisen napredek, zategadelj na delo vsi kakor eden in društvo bo uspevalo!
V	sklepu mojega skromnega dopisa pozdravljam vse cenjene mi sobrate dr. sv. Barbare in tudi ostale Elyčane,
Eveleth, Minn., 7. okt. — Cenjeni g. ur. A. S.! Prosim Vas nekoliko prostora. Rad bi nekoliko posvaril rojake po širni Ameriki zaradi belokranjske železnice, da naj ne hodijo na avstrijske limanice, zakaj dobro vem, da delavcev imajo zadosti, samo jim naj plačajo toliko, da se bojo mogli živiti in nekoliko prihraniti. Dobro mi je znano, kakovo življenje je v Avstriji za ubogega delavca in ravno tako za kmeta; oba sta v Avstriji samo za "špot" škricarjem. Probal sem že dvakrat, da bi živel v svojem rojstnem kraju, ali vsakikrat sem moral iti spet nazaj v Ameriko. Toliko sem bil neumen, da sem si nekoliko posestva kupil na Belokranjskem, pa sem ga moral dvakrat plačati, prvič prodajalcu, drugič pa notarju; dvakrat sem ga drago plačal, pa še nisem smel delati na mojem lastnem posestvu, kar bi jaz hotel brez dovoljenja škricarjev; če mi je prišel zajec škodo delat, pa ga nisem smel grdo pogledati. Zatorej opozarjani Slovence, naj ne hodijo v stari kraj. Tukaj je najslabejši delavec vsaki dan mesa sit, tam pa še močnika nima zadosti. Kteri bi bil rad kmetovalec, naj si preskrbi posestvo tukaj, kjer ga lahko dobi zastonj in bo sam svoj gospodar. Še veliko avstrijske napake imam v glavi, pa ne delam rad uredniku preveč sitnosti. V sklepu pozdravljam rojake po širni Ameriki.	Belokranjec.
Grafton, Wis., 7. okt. — Slavno u-redništvo! Dolgo že nisem nič čital v Amer. Slovencu od tukajšnje naselbine, zato se jaz danes Vam priporočam, da bi blagovolili natisniti ta moj dopis, katerega Vam pošiljam. Kar se tiče dela, gre prav dobro tukaj, samo plača, ah, ta je majhna, komaj toliko da se pošteno preživimo. Vreme imamo tudi lepo toplo in Bog daj, da bi še dolgo bilo, kajti zime se že sedaj bojimo. Nikakor ne smem tudi pozabiti, da bi ne omenil, da smo tukaj imeli zdaj dve svatbi. Dne 28. sept. sta bila poročena g. John Šimenc iz Rečice z gdč. Faniko Krolnik iz Ljubnega; dne 5. t. m. pa g. Ignac Fužir iz Ksaverija z gdč. Marijo Podbregar iz Otoka pri Bočni na Štajerskem. Novoporočen-cem želimo mnogo sreče v zakonskem stanu! Poročeni so bili v tukajšnji nemški cerkvi sv. Jožefa. Ker pa bi se moj dopis preveč razširil, zato pa pošiljam cenjenim naročnikom mnogo pozdravov; najbolj pa želim, da bi moj dopis zagledal beli dan. Naročnik.
Johnstown, Pa., 13. okt. — Neizmerna je dandanes važnost časopisja. Zatorej, ali bomo tudi v prihodnje zve-
sti naročniki Amer. Slov.? Res, dazdsj stane $2.00 na leto, a to ne sme naše požrtvovalnosti in skrbi za naš katoliški tisk prav nič omajati. Dva dolarja ni še taka reč, ako jih primerjamo listu, kot je A. S. Pomislimo, da )' dandanes vse dražje in da se tudi lista ne more vedno za isto ceno izdajati. In vendar koliko se potroši denarja a nepotrebne, dostikrat naravnost škodljive reči! Koliko dandanes stane z'v" Ijenje, koliko se potroši za živež, z! opravo in stanovanje in še mnogo drugih potrebnih reči; in za vse se pje
skrbi, četudi z velikimi teža'.....
kdor ima dobro voljo, bo že kako tudi drobtinico od tega žrtvoval tudi za toliški list. S tem ne stori dobro mo za se, da list čita, ampak stort tudi dobro delo in spolni kot katoličan svojo dolžnost, da podpira katoliški tisk. Ne smemo samo na to gledati, & list naročimo z ozirom na nas same> marveč tudi na splošno potrebo in k0' rist dobrega tiska. Časi so tako resni, zmede tolike, brezversko časopisje Je tako razširjeno in toliko hudega P0' vzroča, da je edina pomoč proti te®" in skrajna sila razširjanje in podpira* nje dobrega katol. časopisja. Ali ne vidimo, da je med nami polno neslog in needinosti? In kaj je temu vzrok-Protikatoliško, brezversko časopisjf' ki je, žal, med nami izključno kato"' škim narodom močno razširjeno H1^ , vodi naš narod v Ameriki po popo'n%' U'} ma različnih potih ter jih razdružuj« |
na vse strani; kajti izmed teh list°f vodi vsak drugo pot, vsak svoje rnne' nje in zastopa vsak svoje ideje (nils'/ tako, da je popolna združitev affler1' ških Slovencev nemogoča. Zato J® neobhodno potrebno, da se med nan" razširi katoliško časopisje, ne le zato, da se brani in ohrani sv. ver3' ampak tudi zato, da zavlada med i'a mi mir, da se združimo ih dela® skupno za skupni blagor in naprede • Resnica je le ena in resnico zast,0'f' katoliško časopisje in le ono "e skupno, vztrajno in smotreno za in iste ideje, le ono more narod vod po eni poti in ga popolnoma zdrtiz' • Pa brez ozira na vse to, je že srai«0^-; | za nas to, da smo katoličani,spa naf0_ čamo, čitamo in podpiramo vse goče liste, ki nas in našo vero sra!?°|. tijo in napadajo, samo — katolis ne! Ali ni žalostno za katoličana, ^ ima naročene brezverske liste, škega lista pa ne pozna nobenega-že imamo brezverske liste, ki ven . še nismo brezverci, imejmo v P . vrsti tudi katoliške, če hočemo b' vredni imena katoličan. Torej, podpirajmo katoliško časopisje, ah J* se katoličane sploh ne imenujmo; še je, da se katoličane sploh ne i®^ jemo, ako nismo tudi v resnici. l; pa smo dandanes katoličani brez sV°* (Nadaljevanje na 7. strani.)
&
Ne odlašajte!
Ko imate obistno ali jeterno nepriliko, katero lahko | spoznate po sledečih znakih:
bolečinah v ledjeli ali sklepih, temno barvani vodi> j j oteklosti pod očmi,	usedlini v vodi,
oteklih nogah in členkih,	vodnih neprilikali
in neprijetnem okusu v ustih,
ne odlašajte — ne zanemarjajte jih, pričnite zdravljenje takoj s
SEVEROV1M i
Zdravilom za obistiin jetra i|
(Severa's Kidney and Liver Remedy)
Najboljši učinki slede njegovi rabi. Primerno je za sta* |
re in mlade ljudi obeh spolov. Cena 50 centov, večja steklenica $1.00.
Da ozdravite prebavne neprilike, da okrepite želodči»c | mišice in da si pridobite redno delovanje črev, rabite
Severov Življenski Balzam \
(Severa's Balsam of Life) Cena steklenice, 7J» centov.
Ker jo zdravje celega ustroja odvisno od zdravih črev1,1 | jeter, bi morali ljudje, ki imajo zabasana in bolna čreva, uživati
Severove Kroglice za Jetra
(Severa's Liver Pills) Cena 25c. j
Kadar potrebujete zdravila, naj bodo Severova. Hi"0''11 jajo jih lekarnarji povsod. Zavrnite nadomesti*^ Pismeni zdravniški svet dobite takoj, ako pi*®1" 0
• -V.
iz stare ddm0vike. ji
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 24. sept. 73 Slovencev in 28 Macedoncev; dne 27. sept. 19 Slovencev, 25 Hrvatov tn 73 Makedoncev.
—	"Dolenjske Novice" z dne 25. sept. pišejo: Škandalozne plače delavcev pri podjetjih za belokranjsko železnico. Vsak dan nam prihajajo pritožbe o prenizkih plačah, katere dobe ubogi delavci pri tej draginji na tej progi od svojih gospodarjev. Materi-jala se je zbralo že toliko, da bodemo že prihodnjič temeljito posvetili v to temo in dali natančne podatke o celi stvari. Delavci se kar trumoma izseljujejo. — Belokranjska železnica dobi zvezo s Karlovcem. Dotična dela od Bobnarcev do Karlovca je dobila tvrd-ka Gruenwald & Schiffrer iz Budimpešte. — Dobavo železnih konstrukcij Pri prehodu Krke, pri viaduktu v O-tavcu in prehodu Kolpe razpisuje do 14. okt. železniško stavbno ravnateljstvo.
—- Slana je po ljubljanski okolici napravila mnogo škode, zlasti na ajdi. Sicer je letina dobra. Od več strani se poroča, da je letos posebno krompir dobro uspel.
—	Nenavaden krompir. Izvanreden izrastek krompirja je pridelal g. Valentin Cirman vulgo Jožef v Št. Vidu nad Ljubljano. Tehta poldrugi kilogram ter ima raznovrstne podobe, kakor leva in druge divje živali.
—	Kranjskega deželnega glavarja dr. Šusteršiča je cesar vsprejel v avdi-jenci. Cesar se je zelo zanimal na nova podjetja dežele kranjske.
—	Slovencev in Slovenk je bilo pri evharističnem shodu na Dunaju do 3800, izmed vseh narodov relativno v primeri z velikostjo naroda največ. Ljubljanska škofija je bila najbolj zastopana, okoli 1500 Slovencev je bilo odondod na shodu. Slovensko domače cerkveno petje je doseglo veliko čast pred tujcem.
■— Veliko vojaško cesto, ki bo stala nad milijon kron, bo zgradila država od Podnarta čez hribe v S(elca.
—	Otvoritev gledališke sezone. Dne 1. okt. je slovensko deželno gledališče v I-jubljani otvorilo sezono 1912—1913 z dramsko noviteto, in sicer s Calde-ronovim "Sodnikom zalamejskim". Z otvoritveno predstavo v zvezi je bila skromna proslava dvajsete obletnice o-tvoritve poslopja. Pred igro se je svirala uvertura iz "Gorenjskega slav-cka , potem je sledil slavnostni govor. I udi letos se bode poleg drame goji-a °Pera> opereta in spevoigra. V gledališkem artističnem vodstvu so gg. koncertni ravnatelj Matej Hubad (o-Pera, opereta in spevoigra), pesnik in Pisatelj Oton Zupančič (drama) in Prof. Fr. Kobal (intendant). Novoan-gazirani prvi kapelnik C. M. Hrazdira velja kot eden najboljših čeških dirigentov in priznan češki komponist, ^rugi kapelnik Ferdo Herzog je mlad •Slovenec, ki je s prav dobrim uspehom absolviral praški konservatorij. 1«tendanca je poskrbela za izbomo Pevsko in dramsko osobje, ki omogo-Ca vzorne uprizoritve.
—	Začasni most čez Krko v Straži, 1 so ga naredili v ta namen, da se
"°vi sezida, je narasla voda odnesla.
osamezna bruna so dobili ob brego-- ' največ na Otočcu. Ljudje pravi-J0' da je to dobiček od Velike Maše.
Umetniška razstava. Jesenska u-'etniška razstava v Ljubljani, ki je otvorjena dne 28. sept., je baje d.ak dan izvrstno obiskana, ker je tu-Cll.prva' katero strokovnjaki in lajiki dko hvalijo. Razstavili so umetni-te » "ko Smrekar, Ferdo Vesel, Ma-jvVz Sternen, Roza Klein-Stemenova, Šal" ,VavPot'č. Saša Šantel, Henrika bič t? Ru<lolf Gasperin, Hugon Ger-Žmi [an RoPret> Ivan Franke, Peter Gr > Jakopič, Matija Jama, Ivan Poti lar' Lojze Dolinar, Bemeker, Na-?av 1 Stefic, Zaje, Maksim Gaspari, c Gustinčič, Klemenčič, Srečko 2uif° Tratnik, Pžrhavec in Anica skih Va'. Pač lepo krdclce sloven-su. u.nict"ikov in umetnic na slikar-m ,n kiparskem polju!
®tori (,imnazija v Novem mestu. Pro-Sv Vi1 novi S>mna*Ut so lepi, zračni bi„ct. l^obro so tudi oskrbljeni ka-V Jvj ''. ^nlh učencev je letos 2?6, paj Batista in osem privatistinj, sku bil0" ' Blagoslovljenje poslopja je P°cetkom oktobra.
Vo(]u n" sk- zasebna gimnazija v zn-tjubr-SV' Stanis'ava v St. Vidu nad ima v početku tekočega šol-lih m ?.,a z ravnateljem 17 rednih uč-lazj:.°ci9 razredov. Letos je gim-J Prvič popolna. Dijakov je 344
gimnaziji v Kranju je letos učencev in 24 privatistinj
stna deželnozborska voli-'itvi i/', ^0P°!nilni deželnozborski vo-8laSno <ur'i« veleposestva sta bila so <iiSc! r 1Zv°ljena knez Hugon Win svetnf/a«z in Karoi Mulley, sodn
49 Klasov P' V Mirni' 0ddanih ie bilc
[ ročen1'0rok<:' Dne 24. sept, je bil po Pri sv. Jakobu v Ljubljani stav
bni nadkomisar g. Matija Kraje z gdč. Erno Povšetovo. — Dne 25. sept. se je poročil g. Rajko Marenčič, trgovec v Kranju, z gospico Marico Aljančičevo iz Križev. Poročil ju je v škofovski kapeli v Ljubljani ženinov brat č. g. knezoškof tajnik Janko Marenčič.
—	Slovenec poročil bogato Ameri-kanko. Iz Dunaja poročajo, da se je dne 15. septembra t. 1. poročil tam naš rojak Anton M. Vidic, nadporočnik pri c. in kr. bosniško-hercegovinskem peš-polku št. 1, z Miss Julijo J. Ward, edino hčerko znanega milijonarja Warda iz Marseilles, 111. G. Vidic je doma iz Kamnika ter se je seznanil s svojo nevesto v času, ko je bil pride-ljen avstro-ogrskemu konzulatu v Den verju, Colo. Poroka se je vršila v votivni cerkvi na Dunaju.
—	Izreden dogodek. Kmet Derganc iz Malin (fara Semič) je dobil lani 900 K papirnatega denarja, med tem nekaj amerikanskega. Nekoč ga je v hlevu, ko je šel napregat konje, izgubil Prebrskali so vso steljo in gnoj, a ga niso našli. To spomlad so pri Dr-gancu, ko so posadili krompirja, njivo seveda s hlevnim gnojem zaorali. Te dni pa, ko so krompir pobrali, najdejo v zemlji izgubljeni denar, in sicer 580 K: tri bankovce po 100 K in 14 po 20 K. Mož je bil kajpada veselo iznena-den. Ker je bil denar, ki je od spomladi do jeseni v zemlji ležal, močno od gnojničnega amoniaka izgrizen, je šel v Metliko k davkariji, kjer so mu rekli, da je kljub temu tako ohranjen, da ga bo avstro-ogrska banka najbržje v celoti izmenjala. Drganc, ki je seveda vesel, da bo vseh 580 K dobil, je predmet mnogim dovtipom in bo prihodnjič svoj denar gotovo rajši nesel v hranilnico, kakor da bi ga zopet v hlevu izgubljal.
—	Preiskava proti g. dr. Gregorju Žerjavu in g. Ivanu Rožmanu v zadevi "Agro-Merkurja" radi hudodelstva po par. 197. in 199. d. kaz. zak. je u-stavljena.
—	Smrtna kosa. V Novem mestu je umrla vsled kapi ga. Ivana Germ, mati gg. župnika Mateja iz Železne Kaplje in prof. Jos. Germa. — V Divači je umrl g. Bernard Steblaj, rojen v Šmartnem pri Litiji, mnogoletni vratar divaškega kolodvora in blagajnik Rudolfove jame. — V Ljubljani -je u-mrl -Radecl^Jev veteran in posestnik Bernard Cigler, 85 let star posestnik. —V Ljubljani je umrla prodajalka sadja Marija Polašek, mati pred leti umrlega baritonista Polaška.
—	Župnik Jak. Mrak umrl. V Kranju je dne 28. sept. umrl č. g. Jakob Mrak, duhovni svetnik in župnik v pokoju. Pokojni je bil rojen v Smledniku 26. apr. 1832. Posvečen je bil 26. jul. 1859. Kaplanoval je v Mošnjah in Stari Loki, župnikoval v Železnikih in Naklem.
—	Kam zabrede pijanec? Oče Zupančič iz Prečne je zapustil sinu Francetu nad 40,000 K vredno posestvo. France Zupančič se je nato oženil in priženil z dobro gospodinjo Marijo Cesar vred tudi nekaj dote. Začel pa je pogosto zahajati v Novo mesto in zaostajati v gostilnah. Vinski bratci so ga kmalu spoznali. Spoznal se je tudi s kartami in tako je zabredel v dolgove, kateri so vedno bolj rastli. Studilo mu je delo in zato je oddal posestvo ženi. Ta se je mučila z osmimi otroki noč in dan, da bi ohranila domačijo — mož pa je le pil in pil. Prišli so pa upniki in zahtevali plačila dolgov. Tako je prišlo, da bi imelo biti posestvo dne 27. sept. cenjeno. To pa možu Francetu ni bilo vseč in je začel zato prodajati in sekati les po gozdu in ker so se upniki zbali, da jim na ta način ne bo nič ostalo, so dali oba Zupančiča pri okrožnem sodišču zapreti.
—	Žrtev ropa. Neki Maks Erhard, železniški delavec, je bil napadel in oropal 801etno Nežo Jurman v semiški okolici. Radi te glavne priče je bila obravnava pri zadnji poroti odložena. A zdaj je starka vsled pridobljenih ran umrla, kar je dognalo sodno raztele-senje.
—	K umoru v Starem gradu pri Kostanjevici. Franc Božič iz Starega grada je kupil pred petimi leti od Jerneja Čertalič posestvo. S tem posestvom je prevzel tudi užitkarico Uršo Žibert. Prva leta so živeli v zadovoljstvu. Potem pa je začela Žibert
sitnariti, jih i z hišo goniti ter pri vsaki
priliki posestnika psovati in preklinjati. Vsled prepira med sabo so bili že
vsi, Božič pa že trikrat kaznovani
Dne 17. septembra t. 1. je bil Fran Božič zaradi ovadbe Žibertove nastopil tridnevni zapor. Njegova 351etna žena je bila sama doma. Ko je ta kuhala kosilo, pride Urša Žibert s polenom nad njo in jo hoče z besedami "Lakaj, jaz te moram danes, ko si sama ubiti!" udariti. Terezija Božič jo odrine od sebe, Žibert pade na rob ognji šča, pa zopet vstane in Terezijo Božič znova naskoči s polenom. Ta jc zopet porine, da pade znak z glavo ol: prag. Čez nekaj časa se povrne in vi di, da je Žibert mrtva. Zavleče jo \ postelj. Zapre hišo in gre k sosed Glavan Tereziji in ji odda ključe ! pripombo, da gre v klošter (to je ko stanjeviško sodnijo) se javit, da ji Žibert vrgla in da je ta umrla. Sod
nijska obdukcija Urše Žibert pa je dognala, da je imela ta na glavi in ramah krvne podplutbe in pet ran v koži, da je Žibert umrla vsled že več let trajajoče bolezni na pljučah, vsled o-trpnjenja srca. K tej nagli smrti pa, da je pripomogel strah in grdo ravnanje. Božič, ki je bila v zaporu v Kostanjevici, so izpustili.
— Težka telesna poškodba. V nedeljo 22. septembra je v Vavpči vasi okraj Metlika plesalo več železniških delavcev, uposlenih pri zgradbi belokranjske železnice, v gostilni Karola Klander. K tej zabavi se je udeleževal tudi Rudolf Kalan, uradnik pri zgradbi železnice. Kalan, ki se je že nekoliko vpijanil, je pričel postajati nekoliko neprijazen: razsajal je in izzival, da bi se med delavci v gostilni vnel pretep. Ker se je pa gostilničarju Klandru zdelo Kalanovih sitnosti dovolj, je gostilničar Kalana odpravil iz gostilne, češ, da s tem prepreči prepir in pretep. Kalan je bil pri odhodu iz gostilne pozabil v gostilniški sobi klobuk. Obrnil se je ob kaki 12. uri ponoči nazaj v sobo, hoteč vzeti svoj klobuk. Pri ponovnem vstopu v gostilniško sobo je pa Kalan pri neki mizi, ki je stala blizu vhodnih vrat, pregovoril z železniškim delavcem Alfredom Sedevčičem. Kaj je Kalan hotel Sedevčiču, ga je li izzival ali ne, se ne ve. Sedevčič je začel Kalana z obema rokama s pestmi suvati v obraz in prsa s tako hitrostjo, da .si Kalan ni mogel ničesar več pomagati, da bi bil odrinil napadalca od sebe. Pri tem dejanju je Sedevčič Kalana priri-nil do vhodnih vrat in ga tu s tako silo pahnil, da je Kalan padel na neko klop ter se tako močno udaril ob isto, da ni pri tej poškodbi izključena smrtna nevarnost. Kalana so odposlali takoj v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Ponesrečeni, je rodom Gorenjec. Storilca Sedevčiča so shranili v sodne zapore v Metliko.
dala tele za 109 K ter dala takoj 100 K shraniti sosedu. Dne 2. junija pa so jo našli mrtvo poleg postelje na tleh. Dognali so, da je bila Uršula Zelenko umorjena z malo ročno "sekiro. Soba je bila vsa krvava ter je imela umorjenka številne rane. Sum se je obrnil takoj na Ivana Sattlerja, ki je bil kljub svoje mladosti na zelo slabem glasu. Našli so pri njem krvavo srajco in suknjič ter je končno zločin tudi priznal, ko je videl, da mu laž :iie ne pomaga. Oropal je le okoli 7 kro:i denarja, ker je imela umorjenka ostal: denar shranjen pri sosedu. Porotniki so pritrdili stavljenim vprašanjem o krivdi ropa, uboja in težke telesne poškodbe ter je bil mladi morilec obsojen na 12 let težke ječe.
— Uboj. Na zatožni klopi pred mariborskimi porotniki je sedel šele 19-letni Franc Ogrizek iz Štrasgojncev, obtožen uboja. V noči 23. junija so v Razboršekovi gostilni na Pragar-skem popivali fantje iz Leskovca in Štrasgojncev, med temi je bil tudi ko-čarski sin Štefan Rudolf. Ko se je ta proti eni uri ponoči podal na pot proti domu, ga je napadlo več fantov in ga pretepalo. Pri tem napadu je bil udeležen tudi Franc Ogrizek. Po napadu se je Rudolf vrnil nazaj v Razborše-kovo gostilno. Ko se je pozneje zopet vračal domov, je letel za njim Ogrizek in ga došel blizu pragarske železniške postaje. Tukaj sta se skregala in Ogrizek je Rudolfu zasadil nož v trebuh, in ga tako težko ranil, da je slednji dne 1. julija v mariborski bolnišnici umrl. Vsled krivdoreka porotnikov je sodni dvor obsodil ubijalca Ogrizeka na štiri leta ječe.
KMliU.	<
ŠTAJAftSM
Maribor, 28. sept. Strašno slabo vreme imamo na Štajerskem, takega že najstarejši ljudje ne pomnijo. Kmet ima ogromno, neprecenljivo škodo. Poljski pridelki ležijo segniti, grozdja je uničeno, ceste so podobne blatnim lužam. Po višjih gričih in planinah sneži.
Proti Slovencem je prinesel "Grazer Tagblatt" dne 22. sept. jako strupen članek, v katerem pravi, da je prav, če Madžari pritiskajo Hrvate, kajti Jugoslovane je treba pritiskati k tlom in če Madžari vežejo njih moči, si Avstrija, oziroma Nemci prihranijo delo, in Nemci lahko napredujejo ter se nemoteno razširjajo na južnovshod-nem krilu. Nemci in Madžari tedaj skupaj drže v zatiranju Slovanov.
Stavbo nove višje gimnazije v Celju na Otoku bodo pričeli že letošnjo jesen. Proračun za stavbo znaša 400,000 kron in ga je ministrstvo za javna dela pregledalo in potrdilo.
—	Denarnica v zakurjeni peči. V Wetzelsdorfu na Zgornjem Štajerskem je neka kmetica pred dnevi zakurila peč, da bi moža ne zeblo, ko pride domov. Potisnila je polno naročje drv v peč in ko se je mož zvečer vrnil domov, je obstal prestrašen na pragu in zaklical: "Žena, ali si vzela denarnico iz peci, predno si zakurila?" Ko je žena tO zanikala, je skočil mož k peči, odprl vratca... Zagledal je le prasketajoč ogenj. Denarnica, v kateri je bilo 700 kron in ki jo je skril v peč, je popolnoma zgorela. V srdu je skočil na ženo, jo začel daviti, in kdo ve kaj bi se zgodilo, ako bi slučajno ne prišel zraven neki sosed.
—	Smrtna kosa. Na Štiftarjevem pri Solčavi je umrl v 84. letu svoje starosti g. Ignacij Štiftar, p. d. Mar-tinčov Nace, brat znanega profesorja in vladnega svetnika v Kalugi na Ruskem, g. Božidarja pl. Štiftarja. — V Ptuju je umrla ga. Josipina Remiz, lastnica tovarne mila. — V Celju je u-mrl Majdičev uradnik Angelo Ventu-rini, star 47 let. —■ V frančiškanskem samostanu Marije Nazaret je umrl P. Adalbert Flere, rojen 1. 1868. v Šmarci pri Kamniku. — Pri Mali Nedelji je umrl posestnik in lončar Ivan Karba, star 67 let.
■— Trije strahoviti umori. Trije grozoviti umori so se izvršili v m. septembru na Srednjem in Zgornjem Štajerskem. Dne 17. sept. so našli umorjeno truplo nekega Artingerja pri Fuer-stenfeldu, par dni pozneje truplo neznanega umorjenca pri Judenburgu, kateremu je bila odsekana glava, in dne 23, sept. pri PrediiiRU truplo u-streljenega živinskega trgovca Moer-tlia. Glede umora v Judenburgu je sedaj ugotovljeno, da je morilec neki Polz in umorjeni neki Schwarz. Polz, ki je že prijet, je osumljen tudi umora na Juriju Artingerju pri Fuerstenfeldu dne 17. sept., ker je tamkaj dclj časa služil. O umoru v Predingu manjka za sedaj vsaka sled.
—	171etni roparski morilec. Pred mariborsko poroto se je moral 26. sept. zagovarjati zaradi zavratnega ro parskega umora in prestopka proti telesni varnosti 171etni Ivan Sattler, vi-ničarjev sin v Vintarskem vrhu, pristojen k Sv. Urbanu pri Ptuju. V hiši posestnice Marije Kolarič v Vintarskem vrhu je stanovala 751etna vi ničarka Uršula Zelenko. Ker ni bilo nobenih drugih strank v hiši, je dala svoj denar v znesku nekaj sto kron
—	Slana je pokončala po mnogih krajih po Koroškem ajdo, tako da je ljudje ne bodo dobili niti za seme.
—Jezikovno vprašanje v gostilničarski zadrugi. Deželna zadruga gostilničarjev na Koroškem je glede na več slovenskih vlog sklenila, da se odslej ne bo Sprejela nobena slovenska vloga več, ako ji ni najmanj priložen nemški prevod.
—	Ponesrečil je v Borovljah dne 22. sept. delavec Ignacij Dermalc. Puhnil je vanj iz Martinove peči plamen, ki je zažgal srajco, nato nato pa še ostalo obleko. Revež je letel k zdravniku ves v plimenu. Odpeljali so ga v celovško ) ilnišnico, kjer je že umrl.
—	Roparski umor in rop. Nedaleč od Mal. Sv. Pavla, v takozvanem Senčnem grabnu, je napadel zvečer neki neznanec gozdarjevo ženo Nejkartovo. Zalotil jo je pri ognjišču, kjer je pripravljala večerjo za soproga, ki bi se moral v kratkem vrniti. Vrgel ji
je od zadaj vrv okrog vratu, jo potegnil k tlom in zadavil. Ko je bila žena odstranjena, je šel v stanovanje, kjer je s sekiro razbil in odprl vsa predala ter pobral vse prihranke, ki sta jih že priletna zakonska prištedila za stara leta. Mož je prišel domov okrog 8. ure zvečer in je moral ropar malo prej zbežati, kajti truplo žene je bilo še gorko. Celo okolico je ta napad silno razburil, kajti niti najstarejši ljudje v okolici ne pomnijo podobnega zločina.
—V konkurzu je hotelir Jožef Haas v Brežah.
I	PRIMORSKO.	S

HRVATSKO

—	Slovanska zmaga v Pulju. Dne 29. sept. je pri volitvi dež. poslanca za tretji okraj mesta Pulj sijajno zmagala Hrvaška Ljudska Stranka. Izvoljen je slovanski kandidat ravnatelj istrske posojilnice Josip Stihovič s 404 glasovi. Laška kamora je dobila samo 231 glasov. Udeležba je bila ogromna, na volišče je prišlo 80 odstotkov vseh vo-lilcev.
—	Hrvaško-slovenska konferenca v Opatiji in Italijani. Iz Poreča z dne 28. sept. se poroča: Glasilo italijanske deželnozborske večine razpravlja v u-vodniku o shodu zaupnikov hrvaške stranke prava in Slovenske Ljudske Stranke, navaja dotični komunike ter stavlja svojim rojakom v zgled smo-treno delovanje hrvaško - slovenskih narodnih zastopnikov, ker so spoznali moč združevanja in jo umejo dejansko izvrševati. Pridodavši gorke očitke istrskim Italijanom, ki gredo narazen, kakor čreda brez pastirja, opozarja na slovansko nevarnost, ki tiči zlasti v razširjevanju misli o ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Trstu. Koncem članka namiguje na možnost, da prevzame posle istrskega deželnega odbora kak cesarski komisar!
—	Največji srednješolski zavod v Avstriji je gotovo goriška gimnazija, ki šteje letos nad 1200 učencev. Prvi razred šteje sedem paralelk: tri slovenske, tri italijanske in eno nemško. Zavod ima 50 učnih moči.
—	Nove podzemeljske jame v Gru-žu. Pri kopanju zemlje za temelj nove hiše posestnika Antona Kordiča so naleteli delavci na veliko razpoko. Spu stili so se nekateri v prepad in prišli v krasno podzemeljsko jamo. Jama je dolga 16 m, široka 11 m in 7 m visoka. Pod to jamo' so odkrili drugo manjšo jamo, ki pa ima še lepše kapnike. Pod to jamo pa je še tretja največja jama, ki pa ni tako odlikovana s kapniki, pač pa ima krasne kristalne stene. Posestnik bo napravil pripraven vhod in v kratkem odprl jame občinstvu.
—	Dr. Mile Starčevič, vodja Hrvaške Stranke Prava, je dne 28. sept. obhajal 501etnico svojega rojstva in prejel tem povodom nebroj čestitk, tako tudi od dr. Šusteršiča, načelnika Vseslovenske Ljudske Stranke.
—	Lička železnica. "Glas Naroda" v Karlovcu poroča iz verodostojne strani v Zagrebu, da bo imela ličko-dal-matinska železnica izhodišče v Karlovcu, in sicer bo od Karlovca do O-gulina zgrajen dvojni tir. V Karlovcu se namerava zgraditi tudi železniške delavnice, v prvi vrsti za impregniran les.
—	Hrvaški zdravniki za Jukiča. Iz Zagreba, 28. sept.: Zbor zdravnikov troedine kraljevine je danes izjavil, da sodni izvedenci v pravdi proti Jukiču niso postopali tako natančno, vestno in objektivno, kakor to zahtevajo pred pisi medicinske vede; da vtegne to postopanje škoditi ugledu hrvaških zdravnikov v strokovnjaških krogih; da zategadelj zbor zdravnikov v brambo medicinske vede in zdravniškega stantt obsoja to in vsako podobno postopanje. Pri tozadevni seji je bilo 60 zdravnikov, ki so to izjavo sklenili soglasno in brez ugovora.

Emil S&chman
171« Iwtk Cmm A< CHICAGO, ILL.
Naj«tarij» »ta> —h« hrliamka tvrd-ka BARJAKA, BABŠA, KARA, R2-GALIJA, MARiALSKIH 9TAPO-
VA itd.
Predaj emu zlatne znakeve za »v» slovenska i slovanska društva.
Pišite pe naš veliki ilustrovani eie-nik, tiskan n svih slavjanskih jerioHfc koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.
Vlastnik je Čeh, aH govori slovcasitl Imamo na stotine zahvalnih dopt sov od Vam poznatih slovanskih dni* štev.
Samo en časek!
Ali ste kdaj začeli misliti kako daleč vam je mogoče iti z vašimi denarji. — Preglejte spodnje naše cene, da vidite koliko si lahko prihranite, če kupujete pri
JQNTES CORNER
601-601^ LANDAU AVE. Oba telefona 479. JOLIET, ILL.
kije na vzhodni strani mesta, kjer se mnogi poslužujejo prilike in kupujejo blago za gotov denar po posebno nizki ceni.
18 funtov granulated sladkorja za $1.00 100 funtov za $5.35 z enim drugim naročilom. Pillsbury Best moka, 49 funtov žakelj
za ..............................$L45
Pillsbury Best moka, 98 funtov žakelj
za ..............................$2.85
Gold Medal moka, 49 funtov žakelj
za ...................:..........$1.39
Gold Medal moka, 98 funtov žakelj
za ..............................$2.75
Occident moka, 49 funt. žakelj za $1.55 Thunder Bolt moka, 49 funtov žakelj
za ..............................$1-30
Blue Ribbon moka, 49 funtov žakelj za ..............................$1-30
HRANA.
Middlings, 100 funtov za........$1.60
Middlings 100 funtov za.........$1.50
Posej (Bran) 100 funtov za.'.....$1.40
Mešana hrana za kokoši, najboljša na
trgu, 100 funtov za..............$1.98
Mešana zmleta hrana za kokoši, najboljša na trgu, 100 funtov za.. $1.60 F. S. .Granulated Yellow Corn Meal, najboljša na trgu, 100 funtov za $2.35
Liberty Pan Cake moka, jamčena, 3 pkgs za .........................25c
Liberty Pan Cake ajdova moka, 3 pkgs
za ................................25c
White Bear Rolled Oats, 5 funtni paket z skledico, navadno 30c, zdaj 24c White Bear Rolled Oats, 5 funtni paket, brez premije, navad. 25c, zdaj 20c White Bear Rolled Oats, 2 funtni paket po 10c, ali 3 za...............25c
Najboljši Rolled Oats prodamo le na funte, po .........................4c
Orileo Corn Flakes, pak. za.......7c
Blue Cross Macaroni, jamčeni, pkg. 7c Blue Cross Spagetti, jamčeni, pkg. 7c
Sveži Ginger Snaps, funt po......6%c
Uneeda Biscuits, 3 pkg. za........10c
Yeast Foam, 3 pkg. za............10c
Vžigalice, 3 pkg. za .............10c
Imamo vedno sveže maslo iz dežele, Creamery Butter, in "Good Luck" Oleomargarine.
ČAJ IN KAVA.
Dobra kava, vredna 25c, zdaj.....20c
Dobra kava, vredna 30c, zdaj.....28c
Dobra kava, vredna 35c, zdaj.....33c
Dobra kava, vredna 40c, zdaj .....35c
White Bear kava po..............35c
Old Reliable kava po.............33c
Monarch Best kava po............40c
Genuine Java in Moča kava po....40c Brezbarvni Japan čaj, navadno 60c, a
zdaj funt po......................50c
Gun Powder čaj, ft. po 40c in____60c
English Breakfast čaj, ft. po......60c
Sun Dried Japan čaj, ft. po........65c
Lipton čaj, funt po 15, 30 in......60c
Ridgeway čaj, funt po 50c in.....75c
Jelly, 3 funte pel za..............15c
Jelly, velika steklenica po...........5i
Salad olje, velika steklenica, vredna
25c, zdaj ........................21c
Salad olje, vredno 15, zdaj 2 za----25«
Salad olje, vel. stek. 3 za..........25<
Grozdje, Michigan, Blue Grapes, 100 basketov po 12}4c, a 1 basket za...l5c
Jabolke in polnovrsto svežega sadja.
Kdor naroči za $2.00 ali več, se mu blago pripelje na dom zastonj.
Te cene veljajo le za cash — ali takojšno plačilo.
ZELENJAVA.
Čebula, pek za 20c, bušel za.......75c
Krompir, lep bel, bušel za .......62c
SUHA ROBA.
$10,000 nova jesenska zaloga novega blaga, suhe robe, čevljev, ruberjev in drugih potrebščin.
Vse blago sveže—po nizkih cenah.
Tu omenjamo nekaj cen na naših posebnostih.
Ženski, dekliški in otroški ruberji vseh velikosti,
Deški čevlji s težkimi podplati, trpei«
ni, vredni vredno $1.50, zdaj po $1.15
Ženski najnovejši Pat. usnje in Gun Metal gumbi čevlji, vred. $3.00 po $1.50
25 doz. deških nogavic za šolarjev, navadno vredne po 25c, zdaj pri nas 19c Deške platnene kape za šolo, vredne
25c, zdaj po ............'.........15c
100 jardov požebno težkega German Table Linen platna, vredno 85c, a zdaj
pri nas po........................65c
100 parov velikih blanketov za postelje, po ............................59c
500 jardov težkega Tennis Flannel platna, navadno 12j^c, zdaj po..,.10c 1000 jardov širokega pasa za dekleta,
vreden 15c, zdaj po..............10c
25 doz. ženskih težkih spodnjih oblek,
vredne po 35c, zdaj po............25c
1000 potrebnih stvari, železnine in drugega orodja po............,...10c kos
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik...........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............Joha Grahek
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuja »e vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic. Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
CERKVENI	KOLEDAR.
20.	okt.	Nedelja	Felicijan, muč.
21.	"	Pondeljek Uršula, dev. m.
22.	"	Torek	Kordula, dev. m,
23.	"	Sreda	Janez Kapist. sp.
24.	"	Četrtek	Rafael, arhangelj.
25.	"	Petek	Krišpin, muč.
26.	"	Sobota	Evarist, p. m.
ČEMU BOGATINI?
(Nauk za 21. nedeljo po binkoštih.)
Razlika in nasprotnost mej bogatimi in ubogimi je tako stara skoraj kakor človeštvo samo. Nikdar pa ni bila ta razlika tako velika kakor dandanes. Sebičnost bogatinov, brezobzirnost kapitalizma in nezmerna raz-košnost na eni, pomanjkanje vdanosti, hrepenenje po razveseljevanju na drugi strani, na obeh straneh pa pomanjkanje vere je povzročilo nevarnost, katera preti celi človeški družbi. To nevarnost smemo po vsej pravici imenovati kazen božjo! Ko bi se bili bogatini ohranili praktične kristjane in bi ne bili pozabili na svojo dolžnost dejansko pomagati manj imovitim slojem, ko bi ne bili odrekli delavcem njihovemu delu primernega plačila in bi pustili živežem, katere prodajajo zmerne cene in bi bili ostali zadovoljni z manjšim dobičkom, tedaj bi socializem nikdar ne bil postal tako nevaren kakor je dandanes. Vsled tega pa še nikakor ni rečeno, da bi bilo opravičeno mnenje onih, ki pravijo, da se mora kapital enakomerno razdeliti med vse. Odgovoriti hočem danes na vprašanje: čemu so bogatini* Iz tega odgovora nam bo potem jasno, da je prava nesmisel želja, da bi bili vsi enako imo-viti na svetu.
Uboštvo in bogastvo sta tako stara kakor človeštvo samo. V vsih časih in v vsih državah so bili bogatini in ubogi. Ta razlika je torej naturna in sloni na naturnem redu. Kar pa sloni in je vtemeljeno na naturnem redu, tega ne morejo odpraviti ali pa spremeniti človeške postave.
Veliko bogastvo je človeški družbi potrebno; ono je, kakor mogočna velikanska stavba njen ponos in njena opora. Veliko bogastvo je kar so veliki kameni v mogočnih poslopjih, ki dobro služijo kot podpora in vez posameznih delov poslopja. Bodisi da se je bogastvo dobilo vsled dela, varčnosti, vsled mogočnih podvzetij, ono jamči solidnost in trpežnost družbe. Tudi oni, ki v miru od obresti žive in so na prvi pogled brez koristi za človeško družbo, so nekak rezervni zaklad, katerega namen bi morali biti pomagati v veliki sili in potrebi.
Vzemimo — kar je sicer nemogoče
_ da bi bili vsi enako imoviti, kaj bi
bilo potem? Nastopilo bi delotnržje in popravljati bi morali vsak večer to, kar se je podrlo zjutraj. Res je, da je glavni faktor bogastva delo; toda delo je raznovrstno. Mi imamo ročno delo, ki skrbi za največje potrebe življenja; je pa tudi delo razuma, katero
je glavni povzročitelj bogastva. To slednje delo je zavisno od nadarjenosti in sposobnosti posameznika. To je ono delo, ki se spušča v daljnosežne špekulacije, ki preračuna in premo-triva naravne moči, ki študira, bdi in popotuje. To je delo čigar vspeh je par, elektrika, plin, telefon in druge iznajdbe najnovejših časov. Ko bi ne bilo velikega bogastva, kako bi bilo potem mogoče vse to? Ko bi bili in bi morali biti vsi enaki, kdo bi se potem še trudit za kako novo iznajdbo? Brez velikega bogastva bi tudi veda in umetnost ne mogle napredovati. Bogatin zastopa delo duha, ki mora voditi delo rok; delavec izdela to, kar si bogatin zmisli. Oboje pa je potrebno.
''Bogastvo je vir lenobe in pokvarjenosti, bogatini so torej vzrok, da peša nravnost." Kdaj pa so postali bogatini slab zgled delavcem, kdaj so začeli rabiti svoje bogastvo v pohujšanje ubož-nejših stanov? Takrat, ko se niso več zmenili za vero, ko so zapustili postave evangelija in so pozabili na svoje dolžnosti, katere jim narekava krščanstvo. Ko je prišel Jezus na svet in ga je prenovil, tedaj on ni zanemaril bogatinov. Akoravno jim je klical: gorje, jim je tudi povedal in pokazal, kako se lahko izognejo tej nesreči, kako lahko postanejo človeštvu koristni in kako si lahko zaslužijo nebesa. Ako nekateri zanemarjajo svoje dolžnosti, radi tega ne smemo obsoditi vsih bogatinov. Ko bi bili bogatini dobri kristjani, bi ne bili nikaka nesreča, marveč pravcati blagoslov za človeško družbo. Krščanstvo uči, da veliko bogastvo pridobljeno s pridnostjo, varčnostjo ali pa podedovano, ni prava lastnina marveč je le posojeno od Boga, da se ga v korist človeške družbe prav poslužujejo.
Ta nauk nima nobenega stika z napačnimi in krivičnimi nauki socijaliz-ma, ki trdi, da bi se moralo odvzeti preveliko bogastvo. Gotovo ima oni, ki je posestnik velikega bogastva svete od Boga določene dolžnosti, res pa je tudi, da ima pravice, katerih se ne sme dotakniti človeštvo. Z ozirom na Boga je bogastvo posojilo, z ozirom na ljudi je pa lastnina, do katere potom pravičnosti nima nihče drugi pravice, kakor edinole lastnik.
Koliko dobrega stori lahko bogastvo, ako je vodi krščanstvo! Podobno je veliki reki, ki ima svoje odtoke, ki namakajo okolico. Ako pa podereš jez krščanstva, tedaj postane bogastvo podobno reki, ki vse preplavi, vse po tegne za seboj in vse vniči. Kdo je sezidal sirotišnice, bolnišnice, gluho-netnnice, ali ne krščansko bogastvo?
Ne dajmo se torej nikdar zaslepiti, marveč vpoštevajmo od božje previdnosti postavljen red. Bodimo se stanom zadovoljni, v katerega nas je postavila previdnost božja in spominjaj-mo se, da tukaj nimamo stalnega bivališča. Ako pa pridejo te vrstice kakemu bogatinu v roke, naj se spominja tudi on svojih dolžnosti, poslužuje naj se prav, po volji božji svojega bogastva, zlasti pa naj skrbi, da bo revnim vedno pravi oče, potem mu bo bogastvo zaslužilo tudi božje usmiljenje.
REV. JOS. POLLAK.
SOCIJALISTI, JEZUITI, PAPEŽI IN UČENJAKI.
Čast, komur čast! Neprecenljivih zaslug si je stekel "Glas Sv." št. 40. Ni ga še rodila mati naravoznanca-znanstvenika, ki bi bil kdaj bolje in natančneje opisal "grobarja" nego ga" je označil "Glas Sv." Brehm je sicer velik naravoslovec, a proti "Glas Sv." je on — pritlikavec.
"Grobar," piše "Glas Sv." št. 40. "se imenuje tiste vrste hrošč, ki rije in brba po mrhovinah (berite pazno! Op: tisk.), po telesnih odpadkih in straniščih; kjer je neznosen smrad in nesnaga; tam je bivališče te živalice. Ta žužek je neumoren v svojem delovanju in posebno se odlikuje v tem, ko se ga nobena reč ne prime. On rije in brba po odpadkih in smradljivi mrhovini, za katero delo je ustvarjen.
In baš tej živalici je sličen.....g. So-
jarček."
Tako se konča znanstveni opis "grobarja". Prosim te, dragi čitatelj preberi ga še 2 ali 3krat.
Le nekaj se je zmotil "Glas Sv.", toda ta zmota je le tiskovni pogreščk. Mesto "Sojarček" je hotel tiskati "Glas Sv.", a ta tiskarski škrat ni privoščil te časti "Glasu Sv.". Gospoda moja, nikdar in nikdar ne pristoji g. Sojarju častni naslov "grobar", ta znameniti naslov pristoji samo "Glasu Sv." Kaj pa je vendar g. Sojar zaslužnega naredil in pribrbal v odkrivanju odpadkov in smradljivih mrhovin? Nič! On samo poduha umazanosti, ki jih prinese na dan "Glas Sv.", žrtvuje pa nič, ker pravi, da ni niti naročen na "Glas Sv.". Edini, ki res kaj že po nagonu deluje pri mrhovinah in brba po straniščih, je "Glas Sv." in vsled svojega truda gre le njemu zaslužni naslov "Grobar Vel." in nikomur drugemu. Te slave si ne puhtite vzeti 'vi skromni gospodje pri "Glasu Sv." in mi bomo g. Sojarja ožigosali neusmiljeno, če si bo lastil zaslugo, ki ste si jo vi priborili z nesebično požrtvovalnostjo in življenjem sličnim pravega pravcatega natornega "grobarja." Slava torej "Glasu Sv." kot "Grobarju Vel."!
Le pomislite dragi bralci sledeče: Ni dolgo ko se je "Glas Sv." zamislil (hočem reči) zariijil — seveda v korist milih mu delavcev — v jezuitske hrame in njih stranišča, polna neznosnih smradov in nesnage; (Potrpežljivi bra lec, vsi izrazi, ki žalijo tvoje uho so vzeti iz "Glas Sv." torej potrpi!) ne-
prijetni duhovi so "grobarju" neumorno brbajočemu po odpadkih (in vse to v prid in korist delavstva) neugodno vplivali na njega možgane, ogreli njegovo kri tako, da je v zamaknjenju videl, kako jezuiti papežu prisegajo, da bodo morili krivoverce in parali ženske (Izrazi "Glas Sv."). Strahu in groze nad tolikim grozovinstvom, ki je počenjajo jezuiti, je "Grobar Veliki" zblaznel. Kar pa je videl v svoji bolni domišljiji o tisti prisegi, je zapisal in sestavil avtentično jezuitsko prisego in jo poslal po Ameriki rojakom v svarilo pred jezuiti.
Nekateri mislijo, da je poslal Grobar Vel., hoteč obvarovati Američane nesreče pred jezuiti, to avtentično prisego celo v Washington vladi Združenih držav in celo našo vlado je obšel grozovit strah pred jezuiti. "Za božjo voljo," zaklical je tajnik notranjih državnih zadev, "po poročilu "Glasu Sv." so jezuiti zaprisegli papežu, da bodo davili protestante in parali njih žene." "Kaj naj storimo," jecljal je Taftu? In preiskat so dali vso zadevo najbistrej-šim detektivom — a do danes niso—in kakor vse kaže — ne bodo na sled prišli niti enemu jezuitu, ki bi bil do danes usmrtil ali zadavil kako prote-stantinjo. Seveda pričakuje naša vlada zdatne pomoči od "Glas Sv." a do-zdaj i on ni mogel ovaditi niti jedne-ga jezuita, ki bi bil zakrivil taka zaprisežena hudodelstva. Prosimo vas, lepo vas prosimo, gospodje pri "Glas Sv.", vsaj eden tak zločin naznanite in krvoločni tigri-jezuiti, katerim diši kri protestantov in njih žen, bodo progna-ni iz Amerike v veliko korist delavcev. Prosimo vas, še enkrat, naredite potrebne korake do vlade Združenih držav, da preiskuje prisego jezuitov!
Vzgrožen nad tolikimi grozovinstvi jezuitov, o katerih je poročal "Grobar Vel." vzel sem v roke zgodovinske knjige, da bi se iz njih poučil kakšne zveri so pravzaprav jezuiti, o katerih ve "Glas Sv." povedati take lumparije in ostudnosti. Kakega vraga je ta jezuitska hidra že vse počenjala? Kaj sem našel v knjigah?
Francoski modrijan Voltaire, prvak brezverstva in brezbožnosti, kliče o-nim, ki obrekujejo jezuite: "Nisem tako zloben (perfiden), da bi sramotil jezuite. Najboljša leta svojega življenja sem preživel v jezuitskih šolah in tam nisem videl in slišal ničesar nego dober nauk in dober vzgled." Slišiš "Grobar Vel."! Morebiti ne bo tako hudo. Vsaj jaz že lože diham.
Jud Heine, ki se je dal protestantski krstiti, in ki ga tako slavijo svo-bodomiseljci, piše v I. zvezku svojih spisov (Vermischte Schriften): "Ubogi očetje družbe Jezusove! Vi ste "Suendenbock" liberalcev, ker niso nikdar umeli vaših zaslug. Kar tiče mene, mogel se nisem nikdar pridružiti vpitju (zoper vas) mojih tovarišev, katere že ime (Ignacij) Loyola razbesni kakor rdeča cunja bika."
Se dalje sem raziskaval, in našel, da so jezuiti bili proganjani. Aha! aha, mislil sem si, zdaj Vas imam. Zakaj so vas preganjali? Brez vzroka gotovo ne. Našel sem, da so jezuite preganjali oni, ki so preganjali in hoteli uničiti kat. cerkev. Ker so pa jezuiti bili opora kat. cerkvi, treba je bilo torej uničiti najpreje njeno oporo — jezuite. Tako poročajo: protestant Fischer v "Aburteilung der Jesuiten-sache, st. 89; protestant Schoell v 'Cours d' Histoire", vol. 44. st. 71; Johannes v. Mueller, v "Werke" 6, 201; zgodovinar Reumont v "Ganganelli" št. 73; protestant L. v. Ranke v "Die roemischeu Paepste III. st. 205-210. Tako torej učeni zgodovinarji o jezuitih.
Gospodje pri "Glas. Sv." vi pa veste, kakor ste pisali, o jezuitih ostudnosti in grozovinstva, za katera zgodovinarji ne vedo. Vi ste torej dolžni v vesti ovaditi vladi vse slabo, kar veste o jezuitih. Vsi amerikanski pro-testantje vam bodo hvaležni, koristili bodete pa tudi Slovencem v Ameriki, ker jim bodete po besedah g. Sojarja izposlovali zastonj sirotišnico in prihranili narodu veliko novcev. Vi imate avtentično prisego. K jezuitom torej naj prvo, da pripuste Slovencem sirotišnico, potem pojdite pa še k vladi da zapodi take zveri. Pokažite torej, da ste res prijatelji delavstva in resnice, ne pa sužnji sleparstva! Vsaj to naj se te prime "Glas Sv." — a, oh oprosti mi pozabil sem že, da si zapi-al: (grobar) "se posebno odlikuje v tem, ko se ga nobena reč .ne prime; on rije... v smradljivi mrhovini, za katero delo je ustvarjen." Slava Tebi, "Glas Sv." Ti Grobar Vel.! Ti riješ in brbaš zmerom naprej po samih grdo-bijah, (kako hvaležno ti je za to delavstvo!) in ker si ril in ril neumorno priril si tudi do papeških hramov in stranišč in v njih zasledil papeže: ene morilce, druge nečistnike, tretje brezvestne otrovnike in zločince — sploh same lumpe in sleparje, niti enega poštenega nisi vedel omeniti. Svet in pošten je pa Konda. Pa ne le to, ampak kakor nalašč je ustvarjen ta Grobar Vel. za preiskavanje in raziskava-nje takih umazanosti. Konda! Da so so tudi papeži ljudje, ve vsakdo in zato ve vsak pameten človek, da more tudi vsak papež grešiti.
In res je bilo kakih 7 papežev, ki so zelo grešili, a vendar vere nikdar zatajili, od vere nikdar odpadli, nikdar nauk Kristusov pačili ali kaj nenrav-nega učili. To, in samo to jim je bilo tudi zagotovljeno od Kristusa. Kot pastir in učitelj cerkve torej ni bil slab noben papež. Skušnjavi in grehu je pa tudi papež kot človek podvržen. Grešnik je vsakdo, a kdor pravi da ni, je lažnik, trdi sv. Janez. Če niste vi okrog "Glas Sv." grešni ljudje, je to
vaša stvar. Po kat. veri ne morejo grešiti otroci in pa blazni. H katerim pripadate vi, negrešniki — svetniki? Slabi papeži so bili večinoma takrat ko so rimske plemenitaške stranke polastile se oblasti papeže nastavljati in odstavljati in moriti, kakor je to delala v 10. stoletju stranka brezbožne Marocije. Takrat torej niso velili papežev po naredbah cerkve. Tudi Aleksandra VI. iz 15. stoletja ne umivamo, če tudi je dosti pretiranega o njem. A ko "Grobar Vel." ve toliko povedati o slabih papežih, zakaj ne pove, koliko je bilo dobrih. Vseh prvih 30 papežev je umrlo za vero Kr. in najzlob-nejši kritiki ne morejo črhniti nič slabega o njih. Kje je kak zbor, ki se bolj odlikuje v duhovitosti, energiji, znanstvu in čednostih kakor je zbor papežev? V njem najdete cerkvene učenike: kakor Leona Vel. in Gregorja Vel., junake in državni-ker- kakor Gregorja VII. in Innocen-cija III., učenjake: kot Silvestra II. in Pija II., Gregorja XIII., Urbana VIII. Benedikta XIV., brani tel je u m e t n o s t i: kakor Julija II. in Leona X. na ukaz katerih sta Raffael in Mi hael Angelo izgotovila svoje neumrlji ve umotvore.
Kaj pravijo veliki možje, zgodovi-narji-strokovnjaki o papežih?
Protestantski povestničar Gregoro-vius (Geschichte der Stadt Rom) piše: "Zgodovina nima dovolj junaških naslovov, da bi mogla ž njimi le približno označiti svetovno delavnost, ve lika tvorilna dela in neminljivo slavo papežev... Njih dolga vrsta razseva na nebu omike tolik blišč, da presega (blišč) vseh drugih vrst vladarjev. Zaslužijo polno občudovanje ljudij.
Protestant Schiller piše v "Univer-salhistor. Uebersicht d. m. Staatsb. z. Zt. Friederich", X. 41: "Cesarji in kralji, prosvitljeni državniki in neupogljivi vojaki so v sili razmer odstopili od pravic, izneverili se svojim načelom in se umaknili sili; kaj takega je pa redko ali nikdar storil kak papež. Če tudi je taval v bedi in ni imel v Italiji niti čevlja zemlje, nobene njemu udane duše in je živel od usmiljenja tujcev, držal se je stanovitno pravic sv. stola in cerkve. Če tudi so si bili papeži neenaki v temperamentu, nazorih in zmožnostih, njih politika je bila stanovitna, enolična in neizpre-menljiva kakor da njih zmožnosti, njih nazori in njih temperament niso vplivali nič na njih službo... Strast je ugasnila pod trojno krono... Le papeži so umrli, a d u h, ki jih je odušev-ljal, je bil neumrljiv." Tako protestant o papežih. V predzadnji številki pa pravi "Proletarec", da so papeži delali, kakor jim je kazalo bolje za njih žep.
Protestant Herder (Ideen zur Phil, d. Gesch. IV. 720) piše: "V resnici je rimski škof storil mnogo za krščanstvo. In če je razširjenje krščanstva kaka zasluga, pridobil si jo je on v veliki meri..... in da niso Huni, Sara-
ceni, Tatari, Turki, Mongoli prilastili in podvrgli si Evrope, je tudi njegovo delo." IV. 782 pa piše isti zgodovinar: "Na rimskem prestolu je bilo mnogo manj razuzdanih mehkužnežev nego na prestolih svetnih vladarjev; pri nekaterih papežih so bile njih slabosti le zato napake, ker so bile slabosti papežev." (Ista napaka se vidi na duhovniku veča nego na laiku). Isti Herder piše: "Ideen zur Geschichte der Man-schheit, 19 Bd. 1): "Velika vrsta imen (papežev) bi morala stati, ko bi omenili tudi le samo najimenitnejše vredne in velike papeže." "Glas Sv." pa ne ve niti enega dobrega papeža, a slabih je toliko naštel, da bi svet mislil, vsi so jednaki. Ali je to pravično? Ali ni to zlobno, Grobar Vel.?
(Konec prih.)
CVETJE IZ DOMAČIH IN TUJIH VRTOV.
bi se posvetovala sv. Trojica, kako u-stvariti z umom obdarjeno bitje, ki naj gospoduje stvarstvu in ki bi se imenovalo človek. Mi si delovanje in gibanje duha ne moremo drugače pred stavljati, kakor po človeško, to je, da pripisujemo duhu človeške lastnosti.
Prvi dan torej je Bog ustvaril svetlobo, to je snov, prvino svetlobe, iz katere so se pozneje izluščila nebeška svetila, solnce, mesec in zvezde.
Drugi dan je Bog naredil firmament
ali obnebje, to se pravi iz snovi, iz mase, ki jo je Bog v začetku ustvaril, se je dvignilo ozračje, ki zdaj obdaja celo zemljo kakor votla, prazna krogla in v kateri zračni krogli mi dihamo; položil je nadalje temelj tistim postavam, po katerih se vzdigujejo soparji iz vod, tvorijo oblake in dež itd.
Voda je še pokrivala celo zemljo! tretji dan je Bog ločil vode od zemlje, je zbral vode v jezera in morja in (Nadaljevanje na 5. strani.)

Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa _ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod ® nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezenmi sklad $400,000.00.
ROBT. T KELLY, pr.d.,
CHAS. G. PEARCE. kaiir
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1911 je imela 614.5 MILIJONOV VLOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD 1 MILIJON 300 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po	% brez vsakega odbiti*
i i

(Dalje.)
Kar nam zdrava pamet pove o po-četku sveta in o Bogu-Stvarniku, o tem govori tudi Mojzes v svoji prvi knjigi sv. pisma Stare Zaveze, ki se imenuje "Genezis", to je knjiga o stvarjenju, o početku. o rojstvu.
Mojzes začne to knjigo z že znanim stavkom: "V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo."
"V začetku", to se pravi, ko še nič ni bilo razun Boga, tedaj je Bog začel ustvarjati.
V naslednih stavkih nam Mojzes preprosto, vsakemu otroku razumljivo, brez učenih, visokih besed pripoveduje, kaj je Bog ustvarjal posamezne dni celega tedna. Mojzes je moral tako preprosto pisati, ker je pisal izraelskemu ljudstvu, ki je bilo neuko, ki ni hodilo v visoke šole. Ko bi bil on pisal učeno, modroslovsko ali bo-goslovsko razpravo o početku sveta, bi ga Izraclci, narod pastirjev, nc bili razumeli. Zato je v tej knjigi marsikaj tako povedano, kakor se pove o-troku, neukemu človeku; tako piše Mojzes, da se je Bog "pogovarjal" z nebeščani, predno je ustvaril človeka: naredimo človeka sebi enakega; ko so ljudje postali hudobni, pravi Mojzes. da je bilo Bogu žal, da je človeka ustvaril, da se je Bog razsrdil itd. Tega ne smemo dobesedno vzeti; Bog je duh, 011 se torej ne pogovarja kakor ljudje, Bog je vsemoder, zato mu ni nikdar žal, kar je naredil, ker vse prav naredi, 011 je nespremenljiv, on se torej ne jezi, se ne veseli kakor ljudje. A ker je Mojzes pisal za preprosto ljudstvo, zato je pridjal Bogu človeške lastnosti, da ga je ljudstvo razumelo. On je hotel reči: Ko bi bilo Bogu mogoče, bi se bil razžalo-^til nad pokvarjenim človeškim rodom, ko bi Bog govoril po človeško,
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA 5 vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSA^ IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAP"' KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANH'* NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vam "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo V«» denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO I
Joliet Citizens Brewing Co
North Collins St., Joliet, 111.
3?i1te "Ells: Brand"
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. a
I
E, Wunderl Granite Co.
N. Hickory JOLIKIV^^
Velika zaloga spom^^
Našepodr»i»780:
Bethani*
Rensore«
Cemetery Summit, C« iu NapervlU*'*
Chicago Phoney	J
N. W- Ph°ne	J|j
v i

K. S« K*
******

JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.
&«Sanicovana t Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Prediednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
J-podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:...........M. Ostroaič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Gknrni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. Oty.
ta|g»jaik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Gtthovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zwpaik:...........Mart Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jo«. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkoviok, 730 Market St, Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
V8K DENARNE POSlLJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA OL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
trdno, da tega ne bode treba, ker zgled imate pri vsem tem, kar se je dogajalo v naselbini v Waukegan-u, 111. — Ne oziraje se na druge člane glavnega odbora bodem storil v tem in Vašem položaju svojo dolžnost, ki mi jo nalagajo Jednotina pravila.
Z bratskim pozdravom!
(REV.) JOS. TOMŠIČ, duhovni vodja K. S. K. J.
pristopili člani.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 18572 Josip Bučar, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 6. okt. 1912.	Dr. št. 270 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 18573 Ivan Brodnik, roj 1888, zav. za $500, 2. razred; 18574 Franc Planine, roj 1884, zav. za $500, 3. razred; spr. 6. okt. 1912.	Dr. št. 363 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 18575 Alojzij Ule, roj 1894, zav.
za $1000, 1. razred, spr. 6. okt. 1912.	Dr. št. 216 članov.
K- društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 18576 Josip Vedoš, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 22. sept. 1912.	Dr. št. 287 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 18577 Anton Leskovic, 1 roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 6. okt. 1912. Dr. št. 61 članov, društvu sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 18578 Jurij Pavlakovič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 6. okt. 1912.	Dr. št. 182 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 18579 Frank Mrvič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 18580 Frank Godiša, roj 1883, zav. za $1000, 3 razred; 18581 Frank Peterlin, roj. 1881, zav. za $1000, 4. razred; 18582 Ivan Hiti, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 6. okt. 1912. Dr. št. 198 čl. K društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 18583 Marka Fon, roj. 1893, zav. za $1000, 1. razred; 18584 Ivan Ermenc, roj 1883, zav. za $500, 3. raz red, spr. 6. okt. 1912.	Dr. št. 105 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 18585 Josip Grebene, roj 1886, zav.
za $1000, 3. razred, spr. -1. okt. 1912.	Dr. št. 72 članov.
K društvu sv. Alojzija 56, Leadville, Colo., 18586 Josip Strucelj, roj 1886, zav.
za $1000, 3. razred, spr. 6. okt. 1912.	Dr. št. 55 članov.
K društvu sv. Jurja 100, Sunnyside, Utah, 18587 Anton Nemanič, roj 1871,1 zav. za $1000, 6. razred, spr. 2. sept. 1912.	Dr. št. 35 članov.
K društvu sv. Jurija 142, Lansford, Pa., 18588 Jurij Terihaj, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; spr. 2. sept. 1912.	Dr. št. 25 članov.
prestopili člani.
<Jd društva sv. Jan. Krstn. 20, Ironwood, Mich., k društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 15192 Nikolaj Jankovič, 24. sept. 1912. I. dr. št. 41 članov.
.	II. dr. št. 183 članov.
Ud društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., k društvu Matere Božje 33, Pittsburgh, Pa., 18398 Anton Bonač, 6. okt. 1912. I. dr. št. 84 članov.
1	II. dr. št. 139 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K. društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 17650 Josip Štrukelj, 6. okt. 1912
Dr. št. 113 članov. K. društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17269 Ignac Brodac, 6. okt. 1912. tj-	Dr. št. 361 članov,
društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 18141 Alojzij Bajec, 29. sept. 1912.
Dr. št. 36 članov
SUSPENDOVANI ČLANI.
društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 9666 Franc Staudohar, 7273 Josip Ranijan, 7380 Peter Bahor, 12851 Peter Mukovec, 15927 Janko Spelič, 13796 Ivan Pavlin, 8124 Franc S. Spehar, 17181 Daniel Malič, 30. sept. 1912. K	Dr. št. 286 članov.
društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 17712 Peter Brunski, 15377 D.	Verbančič, 6. okt. 1912.	Dr. št. 181 članov.
Q društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 17960 Jurij Stimac, 7. okt. 1912 q .	Dr. št. 54 članov
društva sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio, 6866 Josip Prus, 7. okt 1912-	Dr. št. 38 članov
0	ODSTOPILI ČLANI.
a društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa„ 15775 Franc Uršič, 30. sept. 1912. , O , .	Dr. št. 72 članov,
^ 0 društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 16131 Franc Mlinaric, 13657 Josip Kaša, 29. sept. 1912.	Dr. št. 34 članov.
£ .	PRISTOPILE ČLANICE.
SV' J°žefa 7> Pueblo, Colo., 5396 Marija Koncilja, roj 1889, zav. za ^ ?500, 2. razred, spr. 10. okt. 1912.	Dr. št. 144 članic.
urustvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 5397 Barbara Pavlakovič, ^ r°J 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 6. okt. 1912. Dr. št. 49 članic.
sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 5398 Liza Kulchar, roj 1881, zav. za K »1000, 4. razred, spr. 17. sept. 1912.	Dr. št. 32 članic.
lr»stvu Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 5399 Marija Miglin, roj 1894, za $1000, 1. razred; 5400 Franca Zumbergar, roj 1884, zav. za $1000, ^ /azred, spr. 30. sept. 1912.	Dr. št. 45 članic.
rustvu Marije Mil. Polne 114, Steeltpn, Pa., 5401 Marija Kapac, roj. 1878, K d . za $1000, 4. razred, spr. 28. sept. 191^.	Dr. št. 17 članic,
inistvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y„ 5402 Jožefa Pimat, roj 1891, zav- za $1000, 2. razred, spr. 27. sept. 1912.	Dr. št. 8 članic.
od , .	prestopile članice.
rustva sv. Genovefe 108, Joliet, 111., k društvu sv Jan. Evang. 65, Mihvau-Kee, Wis., 4209 Ivanka Ferko, 6. okt. 1912. 1. dr. št. 71 čl. 11. dr. št. 13 čl. pri , . zvišale zavarovalnino s $500 na $1000.
rustvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3009 Franca Ferkltl, zvišala zav. pri J °>t. 1912, razred 2.
nistvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 594 Barbara Cerovšek, zvišala zav. sept. 1912, razred 6.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Članom in članicam društva sv. družine št. i36,
ka . ■	k- s- k- j- v willardu, wis.
0p°zar nekaterih članov Vašega društva v zadnji izdaji našega glasila, isto, ifJam vse člane in članice naše katoliške Jednote, da velja za Vas vse "kjočini fc'ir nedavno naznanil kot duhovni vodja K. S. K. J. društvom, spa-tu raz,,1, p S' J- v Waukegan, 111. Zadeve ne bodem na dolgo in široko Se v za' "'k '<Cr SCm Prcl)r'^an. da me popolnoma razumete. — Ne mešam k^ereekr zadfve nikogar, vendar pa zahtevam, da se bodo morali vsi člani, tinih prn t' druStva naše Jednote ravnati v vseh verskih zadevah po Jedno-Stthove,, h*. ZalUevam l)a °d Vas to tem bolj, ker Vaš slučaj je drugi. Vaš ob]ast;" 1>ast'r more biti edino le duhoven, ki ga Vam Vaš škof pošlje in po-člani in°.!Jravlja,i duševno pastirstvo v Vaši novi župniji, nihče drugi. Kot k°vri0n clanice katoliške Jednote ne morete imeti niti najmanjše zveze z du-Sedaj u' 12°Wenim iz katoliške Cerkve. Mir ste imeli v Vaši naselbini dc ?e8a m' sc pripravljali za Vašo novo župnijo, zakaj bi ne imeli medseboj-2akaj i,;'" Sc.cia^ v nadalje, ko še niso vse priprave za novo župnijo končane!
Zahtc m lme1' ŽC vpaprei nliru s sv°3'm škofom, Vašim višjim pastirjem. Wc, ^ tjVam tec,ai- da mi društveni tajnik pošlje imena vseh članov in čla-1 se ne hoteli pokoriti našim Jednotinim pravilom. Pričakujem pa za
f Društvene vesti. |
Cleveland, O., 12. okt. — (Naznanilo.) Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J. se naznanja članom, po sklepu seje z dne 6. oktobra 1912, da se društvo korporativno udeleži slavnosti blagoslovljenja vogelnega kamena nove katoliške šole fare sv. Vida na dan 20. okt. 1912. Torej so prošeni člani goriimenovanega društva, da se polnoštevilno zberejo v Knausovi dvorani na dan 20. okt. 1912 ob 1:30 uri popoldan, in 9b 2. uri skupno odkorakamo. In so prošeni člani, da se polnoštevilno udeležijo te slovesnosti, ker slavnost blagoslovljenja vogelnega kamena nove šole bode o-stala v spomin slovenskemu katoliškemu narodu, kajti katoliška šola je prvič za v procvit katoliške vere in poučevanje katoliškega naroda, katero mi Slovenci potrebujemo tukaj v A-meriki, da ne bodejo nas zatirali drugi narodi in na nas kazali, da nismo zmožni kaj takega storiti za napredek in vzgojo naših otrok, kateri potrebujejo in prosijo nas za izobrazbo. Torej bratje, pokažite se na gori imenovani dan, in ne sramujte si pripeti svojih društvenih regalij, katere imajo križ vtisnjen, na svoja prsa in stopite v vrsto in korakajte ponosno! Kajti šola je pomen za napredek in pouk naroda. Torej cenjeni bratje, očetje svojih o-trok, stopite v vrsto in pokažite drugim narodom, da še naš katoliški narod živi in deluje za procvit in napredek katoličanstva in slovenstva v Ameriki.
Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. J., šoli fare sv. Vida pa srečen napredek in procvit katoliškemu narodu.
Josip Russ, tajnik dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J.
cem kaže na starost 70—80 let. Ali pa Bog takega starčka ne more ustvariti v trenotku?
Drugič pa ni nikjer zapisano, da misli Mojzes v svojem poročilu na dneve po 24 ur. Morebiti ima on v mislih časovne dobe, in našteva tu preprostemu ljudstvu oddelke v toku časa, v katerih je kaj nastalo. Ti oddelki pa so lahko poljubno dolgi, tisoč let, stotisoč let. Sv. pismo večkrat rabi besedo dan za daljšo dobo časa.
Mojzesovemu poročilu tudi ne nasprotuje, ako kdo trdi, da se je iz prvotne snovi, iz materije, ki ni imela nobene prave oblike, ki ni bila tudi trda, vse razvilo, zemlja, solnce, mesec in zvezde, življenje na zemlji. Tudi to je mogoče; a eno je gotovo: to snov je Bog ustvaril, on je vdahnil življenje, gibanje v to snov, on ji je dal pogoje, da se je začela razvijati, da je dobivala oblike svetovnih teles. In to razvijanje prvotne snovi popisuje poljudno Mojzes v 6 dneh stvarjenja. Snov pa je Bog ustvaril, ker, kakor dokazano v zadnjem članku, večna ni.
Mojzes ni pisal učene razprave, ampak neukemu ljudstvu v pouk, da bi spoznalo dela in vsemogočnost svojega Boga, njega dobrotljivost 'in ljubezen do rodu človeškega.
Mojzes opisuje razmerje solnca do zemlje kakor se to kaže preprostemu človeku, kakor mi govorimo: solnce vzhaja, solnce zahaja, on se pa v svojem poročilu nič ne ozira na razmerje solnca do drugih zvezd, do lune, njegova naloga in njegov namen je le
Naprodaj.
Iz proste roke prodam svoje posestvo, obstoječe iz polovice kmetije s hišo, hlevom, kozolcom, podom in raznimi drugimi poslopji v vasi Sap št. 10. pri Šmarji pod Ljubljano. Proda se, ker ne mislim več iti tam.
Kdor rojakov hoče to posestvo kupiti, naj se oglasi ali piše na podpisanega lastnika
JOS. ERJAVEC, 400 Bellview Ave.,	Joliet, 111.
SLOVENSKI MESEČNIK
Ave Marija
se je s septembrom preselil iz Rockland Lake, N. Y. na 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
Ta izvrstno urejevan list prav toplo priporočamo vsem ameriškim Slovencem v naročitev. Članki, katere prinaša, so tehtni in popolnoma primerni potrebam ameriških Slovencev. Naj bi ne bilo slovenske hiše v Ameriki, kamor bi ne zahajal ta list kot stalni družinski prijatelj in učitelj. List stane samo $1.00 na leto. Naroča se:
AVE MARIA,
21 Nassau A v. Brooklyn, N. Y.
Slovenski Zdrarnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, U ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam bo-ste ozdravljeni popolnoma, ako je 10 »ploh mogoče. Tisočerim naših roja« kov je bilo pomagano do čvrstega m popolnega zdravja, ker so se obrnIB s popolnim zaupanjem do tega slavne* ga zdravnika. Pridite osebno ali p* pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St. Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 ali ChL 2192-L.
Joliet sten Dre Ben
La Salle, 111., 14. okt. — Tem potom naznanjam vsem članom dr. Vit. sv. Martina štev. 75 K. S. K. Jednote v La Salle, 111., da odsedaj zanaprej se bodejo vršile vse redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu, ne več po 15., kakor so se vršile dosedaj; in te tudi ne več v cerkveni dvorani, ampak v dvorani rojaka g. Miklavčiča na 1153—1st St.'
Prihodnja seja se vrši torej tretjo nedeljo, to je 20. okt. v zgoraj omenjenem prostoru. Obenem tudi vljudno vabim vse člane zgoraj omenjenega društva, da se te seje vsak udeleži na kateri imamo važne stvari za raz-motrivati.
Z bratskim pozdravom
John Novak, tajnik.
opisati zemljo in nje početek, zemljo prebivališče človeka, o katerem govori v nadaljnih poglavjih svoje knjige.
Nad 100 je že raznih teorij in hipotez, to se pravi domnevanj, poizkusov, razlagati početek sveta na drug, Mojzesu nasproten način, a vsi taki poizkusi so se še izjalovili, eden je pobil drugega, edino veljavo ima še zmiraj povest Mojzesova in bolj ko veda napreduje, bolj postaja jasno, da ima le Mojzes prav. Napredujoča, resnična, nepristranska veda Sv. Pismu ne škoduje, ampak mu le koristi, ker ga po-jasnuje.	A. B.
muzej.
Willard, Wis., 13. okt. — Vsem članom društva sv. Družine štev. 136 K. S. K. J., ki se niso udeležili zadnje seje, se naznanja, da je na zadnji seji 6. oktobra odstopil od predsedništva do-sedajni predsednik John Bajuk, in na njegovo mesto je bil izvoljen dosedaj-ni podpredsednik Frank Lesar.
Dalje so prošeni člani, da mi oddajo vsak svoj certifikat, da se vknjižijo imena dedičev in datum oporok, potem dobi vsak svoj certifikat nazaj.
Pozdrav na vse člane in članice K. S. K. J. Frank Perovšek, tajnik.
CVETJE IZ DOMAČIH IN TUJIH VRTOV.
(Nadaljevanje s 4. strani.)
prikazala se je tupatam suha zemlja, na kateri so začele poganjati mnogovrstne rastline. ^
Četrti dan je iz prvotne tvarine luči, ki jo je stv^ril prvi dan, napravil velikanska svetlobna telesa kakor solnce, luno in zvezde.
Peti dan je ustvaril živali nižjih vrst, kakor polže, želve, morske živali, ribe, na suhem kuščarje, kače in slednjič tudi ptiče.
Šesti dan je naredil živali višjih vrst kakor zverine, naše domače živali in slednjič krono vsemu stvarstvu — človeka.
Vse to je ustvaril s svojo vsemogočno, vsestvarjajočo mislijo, on je samo zahotel, zaželel in je postalo.
A komaj sem te stavke zapisal, že sc jih oglasi celo krdelo, ki ugovarjajo, češ, vse to je bajka; je pravljica, kar je tu Mojzes zapisal.
Veda je dokazala, da je ne m o -go če, da bi bil svet, zemlja v šestih dneh postala. Ogromne pečine, cele plasti rude v osrčju zemlje kažejo, da je vse to nastalo tekom tisočev let, pa ne v par dnevih, okamenele stvari v zemlji, rastline in živali, takozva-ne fosilije so dokaz, da se je zemlja počasi, tisočletja hladila, trdila, o-kamenela. Zemlja je le majhen košček med nebrojnimi telesi v svetovnem prostoru, zemlja se suče okoli solnca, a ne solnce okoli zemlje, kakor misli Sv. pismo. Koliko zmot torej je tu nakopičenih!
Odgovarjamo. Prvič pribijemo, da jc Bog lahko v šestih dneh, dan po 24 ur, ustvaril svet kakoršen je. Plasti kamenja tu niso zadosten protidokaz. Tudi na stoletnem drevesu se poznajo obroči in grbe na skorji, iz katerih se da sklepati na starost takega drevesa. Ali pa Bog v svoji vsemogočnosti takega drevesa ne more v trenotku stva-riti? Sivolasi starček z nagubanim li-
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT

Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO, ILL.
Popravljamo
Delo jamčimo.
Sprožila se je lansko leto misel, da bi ustanovili Slovenci v Ameriki slovenski muzej. Kaj pa je pravzaprav to, muzej? Besedo smo vzeli iz latinskega, a je grškega izvora. Beseda je prišla k nam iz latinščine, kakor že rečeno. Beseda, od katere izhaja, se imenuje v latinščini Muza, in ravno tako se glasi v grščini. Kaj pa pomeni ime Muza? Muza je bajno bitje starih Grkov, ki so si jih predstavljali kot nadzemelj-ska, krasna bitja, ki so spremljala nji hovega poganskega boga Apolona. Grki so smatrali Apolona za boga u-metnosti, zlasti še godbe. Ta je po njihovi misli iznašel glasbeno orodje, lira imenovano. Tega Apolona so pa spremljevale devetere Muze ali modrice. Bile so torej nekake paganske boginje modrosti in umetnosti. V slovenskem bajeslovju jim odgovarjajo Vile.
Muzej je torej nekak dom znanosti in umetnosti. Da bomo stvar ložje razumeli, vzemimo ljubljanski muzej za vzgled. Če potuješ iz sobe v sobo, se ti nudi lepa prilika, da si ogledaš materino zemljo. Tu vidiš, kakšne živali žive v naši domovini, kaj pridelu jejo naši rojaki, kje se nahajajo podzemeljski zakladi i. t. d. Tu študiraš lahko zgodovino. Najprej ti pokažejo stare ostanke in rakve naših pradedov, v drugem prostoru vidiš, kako so živeli, da celo v stavbah na koleh, drugi sobi vidiš stare listine, deželne in mestne pravice, slike imenitnih gradov in znamenitih stavb, in zopet v drugi sobi orožja, s katerimi so se naši vitezi bojevali. Skpro bi rekel, da je ta zgodovinski oddelek najvažnejši. Ne smemo pa prezreti sobe, kjer so narodne noše, stavbe, postavljene po načinu starih kranjskih hiš in kar je temu podobnega. To je torej hiša znanosti in umetnosti. Tu se hranijo narodne svetinje.
Kaj pa z našim ameriškim muzejem? Nimamo sicer takega velikega poslopja s starimi listinami, orožjem in kar je temu podobnega, a imamo nekaj, kar jc tudi narodova last. Imamo namreč tudi svojo zgodovino in imamo novo domovino, ki se odlikuje po mnogih znamenitostih. Vse to imamo tudi mi, Slovenci v Ameriki, skupaj zbrano, da se otrne pozabljivosti. Ali bi ne videli Vi sami radi te narodne shrambe? Gotovo bi jo tudi sami radi imeli? Lahko si jo pridobite. Vse slovenske znamenitosti v Ameriki, vsa zgodovina, običaji in šege, slike društev in imenitnejših poslopij, bodo zbrane v Rev. Trunkovi knjigi "Amerika in Amerikanci", ki stane samo tri dolarje, na katero naj bi se vsak naročil, kdor še slovensko misli. X
Naprodaj
novo — 3 mesece staro — pohištvo za eno družino. Proda se poceni, ker se mislim vkratkem seliti v drugo mesto.
Prodam tudi svoj automobil, pripraven za vsako stvar, ker se lahko premeni za delivery,' če treba, posebno dobra stvar za grocerje ali mesarje.
Vse prodam ceno, ker se bom pre selil.
Vprašaj na: 401 Marble St., Joliet, Ills.	It
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
N. W. Phone 825 Chicago Phone 2502
John Verderber
STARA GOSTILNA Dvorano t na jem Za svatbe, plese, zborovanje in razne druge prilike.
MIH. TERDICH, vodja. 203 Ruby St. JOLIET, ILL.
POZOR!
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar slabih tovaršijah in to brezpotrebno, Boljše je, postrezite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postrežem in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, do mača in kalifornijska vina ter naj boljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prija telj pridi, da se prepričaš sam. Po strežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih za log s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obi len poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.
»TRAKA ft <59. Office and Weriw, C48-«44
Oba telefon« 488
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727. m6 N. Hickory St.,	Joket. QL
Vjna naprodaj
Lansko vino od prve trgatve iz škatel in tokaj grozdja belo vino pO 35c galon. resling po 40c galon, bel« vino od leta 1910 po 45c galoa, črn« 40c galon, staro belo vino 50c galon.
100 proof močan drožnik in tropino* vec po 4}4 galone za $12, 10 galonor $25. Vino pošiljam po 28 in 50 gak>» nov vkup. Vinarna in distilerija bli> zo postaje. Pisma naslovite:
S. Jackse, Winery
Box 161,	St Helena, CaL
Javni notar
J. KAKER 220% Grove St, Milwaukee, Wi«.
izvršuje vse v njegovo stroko spadajoče zadeve za tu in za stari kraj.
Kadar s« mudite na vogala Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer bottt najbolje pontetieni. Fino pivo, najboljia vina in tmodkt.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIBT
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, M.
KADAR STE V MESTU
»te vabljeni, da ne g>e>te okrepit b čhIo okusne plja&e in Jedil v «»lun In restavracijo
BAR ^ CAFE,*?
Postrežba lzborna—
prav po domate
403 N. Chicago	TAT TWI
voftal C«ss Sts.	.....JUliimi
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri nuni je največ zabave is in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1231.
202 Rubv St. J OLIET, ILL
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR
Stavi in popravlja hiie. Woodruff Road.	Joliet, 111.
Anton Kirinčič
Oor. Columbia In Ohloago Sta.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company.
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča-rojakom v naklonjenost
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu.
Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
JOHN FUGINA 9510 Ewing Ave., So. Chicago, I1L
SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako soboto in nedeljo. Phone South Chicago 387.
Sirenska kri.

Bretonska povest. A. le Braz.
*
(Dalje.)
Čez noč je ostal nato na kopnem pri prijatelju Porzmorguerju, otočanu od "tu doli", ki je služil z njim na "Intre-pide". Drugi dan — nasprotno pove-velje: morali so čakati zasidrani do plime v prihodnji noči, da bi ne raz-žalili prebivalcev otoka "lie des Saints", ki jim je bogokletstvo jadrati ne nedeljo. Tako torej so šli skupaj s starimi in mladimi člani družine Porz-morguer k maši in nato skupaj obedovat. Bilo je obilno kosilo, po katerem je sledilo inšpekcijsko potovanje skozi krčme v mestecu. "Gospod" je bil vesel in židane volje, ribji prekupci so bili dobro plačali, v žepih so mu cingljali sami veliki srebrniki. Tako torej so se bili "nekoliko" napili — "toda ne mnogo, kajneda, Vonik?" — "O ne, Bog varuj, samo nekoliko." Ob oseki so se ločili. Vreme je bilo lepo, noč mesečna in zvezde jasne. Morje je bilo v "Razu" tako mirno kakor v luži, komaj da je od časa do časa lahka sapica vznemirila kakor zrcalo gladko površino. Treba se je bilo le pustiti nesti, in če ni šlo ravno hitro, šlo je vendar na vsak način gotovo. Tedaj je dejal Morvac'h: "Culi bomo po vrsti. Le ležita in spita. Jaz tačas sedem h krmilu, in ko bom truden, vzbudim "Maout Eussa".
Nato so legli podolgem na dno v čolnu, med tem ko je zapel Jean za kratek čas in morda tudi zato, da bi ne zaspal, neko francosko pesem, ki se jo je bil navadil v vojaški suknji.
Bila je vesela pesem, na katero ga je bil zopet spomnil Porzmorguer tekom dne. Pela je o nadkrmarju: Qui n' savait pas nager, Qui n'savait pas nager. Largue les ris dans la grand' voile, Largue les ris dans les hunieres... (Ki ni znal prav nič plavati, ki ni znal prav nič plavati. Odtrgal z jader velikih obročke, odtrgal z malih vse obročke...)
Ob glasu tega refrena so se jima bile zaprle oči in nato — Bog ve — nista več ničesar ne videla ne slišala.
"Kajneda, Vonik?" Oba sta jadrala v tihem kraljestvu sanj. Koliko ur sta bila tako odsotna v duhu, tega nista vedela povedati.--Fant je nenadoma planil kvišku, zdelo se mu je, da je slišal v snu gospodarjev glas.. . Na tem mestu pripovedovanja je sunil mornar fanta s komolcem: "Zdaj pripoveduj ti dalje, Vonik!"
"Mislim, da je bil gospodarjev glas, toda popolnoma gotov nisem — — Morda je bil tudi kak drugi glas. Nisem bil še popolnoma zbujen... In nato se mi je zdelo, kakor da prihaja
klic od daleč, daleč.--Jadrali smo
tisti hip z vetrom; jadro je bilo počez prek ladje. Splazil sem se pod jadrom skozi, da povprašam Morvac'ha, kaj mi hoče. Tedaj sem zagledal, da ga ni bilo več... Prostor ob krmilu je
bil prazen.--Poklical sem Maout
Eussa in on je odgovoril: "Da, gospod!"
"Da," je pričel brodar, "kajti mislil sem, Morvac'h me je poklical, ker je bila vrsta na meni, da čujem. Ko sem zapazil nesrečo, mi je bilo, kakor da me je kdo udaril z veslom po glavi.. . Tedaj je dejal Vonik naenkrat: "Zdi se mi, kakor bi se peljali po prav čudni poti!" Sedel sem h krmilu in peljala sva se nazaj. Naš gospod se vendar ni mogel takoj vtopiti, predober plavač je. Morda ga še rešiva, sva si mislila. Nebo je bilo popolnoma jasno in morje skoraj še bolj jasno nego nebo, ravno tako kakor bi bilo odspodaj razsvetljeno. Iskala sva v vseh smereh--zaman.--Nato sva začela klicati, kričala sva na vso moč, vedno eden za drugim: "Morvac'h, Jean Morvac'h!" — — Odmevalo je kakor v cerkvi. Dvakrat, trikrat se nama je zdelo, kakor bi nama bil odgovoril kdo v daljini, toda bil je zategnjen, žalosten glas, ki je nenadoma končal kakor smeh. To je prišlo zdaj od te, zdaj od one strani, in vkljub temu je bilo morje na milje daleč popolnoma prazno. Nato — povedati morava vse — naju je prevzel strah, taka groza je prišla nad naju, da nama je lezlo ledeno-mrzlo po vsem telesu..."
"Na to bi bil prisegel!" — je zamr-mral župan — "seveda, Sirene, kajneda? — Neumnost!"
"Vkljub temu sva do svetlega jutra brodarila v tistem kraju", se je branil mož s krepkejšim glasom. "Res ne zasluživa, da naju kregate, gospod župan. Ure in ure sva iskala truplo in naša krivda prav zares ni, da ga nisva mogla pripeljati s seboj. Morje ni pustilo __Ko je solnce vzšlo in bilo
že popolnoma visoko na nebu, sem dejal: Zdaj ne preostaja drugega, kakor da zmoliva "De profundis" in odjadrava domov."
"Odjadrava domov!" je ponovil Vonik, "da, toda na katero stran?" Za vraga, morali bi bili krmiti od celine proti zapadu, ko sva spala. Celine ni bilo na izpregled. Nato sem obrnil čoln po solncu in potem je letela mimo nas tudi jata morskih galebov, ki gredo vedno severozapadno, kakor Vonik pravi. Tako sva jim torej sledila v tisti smeri. Ko se je zvečerilo, se nama je prikazala luč, ki je navidezno plesala na vodi navzgor in navzdol kakor vešča. Za malo časa sva spoznala svetilnik Creach, in —'— tukaj
sva. Ah — to je prečudna nesreča, kajneda?"
Skril je obraz v cunjo, ki mu je bila za čepico, in začel tiho jokati.
"Idita mirno domov!" je dejal počasi gospod Gavran. "Jaz prevzamem nalogo, da povem Paol Vrazu o nesreči..."
Lepa, čudovita noč, in kako globok pokoj leži nad vsem!
V sobi s pohištvom potopljenih ladij sem slonel še dolgo .ob malem oknu in gledal v noč. Visoko gori v o-motni višavi, na temnem nebu, se iskre miriade žarečih zvezd, lesketajoč nebeški kras, skovan iz safirjev, ameti-stov in smaragdov. Rimska cesta je izgledala kakor posušena struga, kjer leži mesto peska prah diamantov. Ob mojih nogah je sanjala vas in tja dalje v neskončni tišini sem čutil, slišal sen otoka. Le ure sem slišal biti, ki so zvesto čule v mrtvaško-tihih, spečih hišah.
In tisti mili zračni tok je prinašal še vedno iste sladke vonje, dih tistih cvetočih dežel, ki leže tisočine milj od daljene tu doli na drugem bregu atlantskega morja.
O lepa, čudovita noč!... Kje plava pač ta trenutek mrtvo truplo ubogega Jeana Morvac'ha? Tedaj so zadoneli koraki skozi tiho ulico. Sklonil sem se skozi okno, velika, temna postava je z naglimi koraki hitela skozi mestece. Šla je po poteh, ki peljejo na za-pad; tedaj sem vedel, da je bil to Paol Vraz, ki je kakor najstarši iz družine brez odloga — tako zahteva običaj — hitel budit novo cadoransko vdovo, ki je pokojno spala v svoji postelji.
VIII.
Dober teden je že potekel od žalostnega dogodka. Muhasto vzhodno nebo je postavilo optimistična županova prerokovanja na laž. Veter piha iz jugozapada, oblačno deževno vreme je pričelo. Cele črede težkih, sivih oblakov se dvigajo z jutranjo zarjo v daljini iz morja. Vlažni, melanholični dnevi so, dnevi brez luči in življenja, znanilci bretonske zime. Popoldne grem včasih k pripovedovalkam, na katere sem bil opozorjen. Stare ženice so povečini z ljubeznivimi, finimi navadami. Pogoščujejo me s kislim mlekom in s kruhom, podobnim pogači, in mi odkazujejo častno mesto na ognjišču, na katerem tiho tli posušen kravjek, in ko izčesavajo volno pomalem, mi pripovedujejo Z nežnim glasom, ki ga spremlja ropot železnih česalnikov, tragične zgodbe o čudovitih znamenjih na ladjah, čudnih smrtnih slučajih, grozepolnih ladijskih katastrofah, ki zvene tako mračno in žalostno, da človeka zona oblije, če le posluša.
Ena izmed njih, stara Tual, ki jo imenujejo vsi ljudje tod "botro", stanuje v vasici Sankt Guennole, ki je sedaj ob tem vremenu neprestano ovita v oblak razpršene vode, ki jo pošiljajo v višavo razbičani valovi Fromveurja. Vselej, ko romam tja ven, vidim na skrajni osti skale čepeti črno moško postavo. Podoben je s svojim v vetru vihrajočim plaščem, ki izgleda kakor dve razprostrti peroti, velikemu morskemu vranu.
Ta skrivnostna oseba, ki stoji tako samotno in nevtrudno na straži pred prepadom, začenja vzbujati mojo radovednost. Odločil sem se, priti do jasnosti, in tako plezam po zdrsli stezi tesno do njega. Z visoko dvignjenimi rokami, dlani kakor v bran proti luči na očeh, tako stoji tam in njegovi iskajoči pogledi begajo neprestano čez sivo, divje razburkano vodovje. Tako globoko je zamišljen, da me ne sliši prihajati, pa saj požre vsak šum temni grom valov, ki se lomijo ob visoki skalnati steni.
"Oprostite dragi"--
Tedaj se nenadoma obrne na peti, me pogleda s temno stisnjenimi obrvmi in pravi, jemaje z glave široko-krajni klobuk: "Oprostite! Vi ste gospod iz cerkve zadnjič, kajneda? Res bi si ne bil mislil, da vas na tem kraju srečam. Celo otočani se le redkokdaj upajo na vrh Veilgoz."
In jaz bi tudi v resnici ne bil pričakoval, da zagledam nenadoma starega Morvac'ha pred sabo. Čudno srečanje me je za trenutek spravilo v zadrego. Žalostna si stisneva roki. Nisem ga še videl od nesreče. Popolnoma ne-izpremenjen je. Vedno isti resni, raz-sušeni obraz, isti veličastni mir. Povprašam po Marie Ange; on odgovarja s pokojnim glasom: "Vidim, po o-kolnostih ji je dobro kolikor mogoče,
dasi ženske--Saj razumete--
Župnik jo obišče vsak dan. V takih časih je vera edino" —
"In vi, Paol Vraz?"
"Jaz--glejte, tukaj sem na straži --pazim, da bi ugledal kje truplo svojega sina."
Govori bretonski, zavlačuje z glasom z ostro izraženim quessantskim narečjem. Niti sled notranje vznemirjenosti ne trepeta na njegovih tenkih, od tobakovega soka rumenkasto pobarvanih ustnicah. S prstom kaže na enega belkastih trakov, ki s svojo svetlejšo barvo prekinjajo enakomerno sivi ocean.
"Tam je pot, po kateri ga zopet prinesejo valovi — če--se sploh še
vrne. Če kdo vtone v kanalu du Four, priplava njegovo truplo na Veilgozško obrežje."
Petdeset metrov globlje leži to
Veilgozško obrežje. Le z ladjo se lahko pride nanje in če se kdaj ustavi tam doli kako truplo, ga je treba na vrveh potegniti kvišku. Če je že preveč začelo razpadati, se razkosa na skalnatih robih.
"Osem dolgih dni", je še pristavil stari Morvac'h, "stojim že tu gori na straži, jutri pridem še enkrat — potem pa ni več upanja. Potem nama ne preostane drugega, kakor napraviti voščeni križ za Proello."
Zatopil se je zopet v prejšnjo nepremično pozo, oči togo v daljo uprte stoji na mrtvaški straži.
V	družini Tual se pomenimo o njem: "Paol Vraz", meni botra, "ta pozna:tek tokov ravno tako dobro kakor mi poti na otoku. To je pri Mor-vac'hih v krvi. Oni imajo oči, ki predirajo z njimi meglo in s katerimi lahko zro na dno vode. To je pač talent kakor vsak drugi. Toda drago ga stane, reveža: Paol Vraz je mel štiri sinove, štiri krasne fante. Najstarejši je šel v Ameriko, kdo ve kam; dva druga počivata bogvekje v kolonijah pod zemljo. In zdaj še Janez! Bog daj, da bi moglj vsaj njegove ko-
j sti pokopati na pokopališču.--
In misliti, da so morda sirene.. .
V	vsem Quessantu se ne govori o drugem kot o tej smrti, toda javno ni slišati besede. Tiho in skrivnostno se šepeta o njej. Med brodarji se vse živahno pretresa, v pivnicah, nad šta-cunskimi mizami se o tem govori, včasih nastane glasno prerekanje, ki se pa naglo uduši. Včasih vjamem raztrgane odlomke takih pogovorov: "Ali se ti res zdi mogoče, da človek meni nič tebi nič smukne v morje? Ah, beži, beži — neumnost" —
"Tako, torej veruješ v sirene?"
"Fant na čolnu jih je vendar videl
--da, videl!--In krohot--
ta čuden krohot na morju — kaj praviš?"
Legenda se je že započela.
V	dolgih zimskih večerih brez dela se počasi izpopolni in prihodnje poletje bo že razširjena po celem otoku in potniki, ki bodo v poznejših časih proučevali quessantske ljudske pravljice, bodo čuli o smrti Ivana Morvac'ha prečudne stvari in nepričakovane posameznosti.
"Tako, torej vi zopet študirate svoj molitvenik, Nola?"
"Moram pač.
Namazati je treba grlo, gospod župan. —
Če bi vas veselilo mi plačati kozarček, le ga, nič se ne sramujte!"
"Koliko ste jih že izpili?"
"Povem vam, kateri je, ko mi ga
plačate."
Gospoda Gavrana zabava je, da draži potovko s tem, kar imenuje njeno "ljubko napako". Sicer mu ona vrača milo za drago. Stoječ gori na vrhu stopnic poslušam to prerekanje. Ravnokar so me poklicali k večerji, krog sedmih je. Zunaj je že popolnoma tema, vihar tuli in dež lije neprestano z mrkega neba. Ko pridem po stopnicah, me sprejme župan z vprašanjem: "Saj se udeležite?"
"Česa pa?"
"Toda--proelle pri Marie Ange!"
"To je pač gospod dolžan storiti," meni Nola Glaquin in si briše s predpasnikom usta. "Tako brhka je bila nedavno, v soboto, ko ste plezali z
njo po Stiftu!--Ljubka in vesela
s svojimi belimi nogavicami in pod-pasanim krilom! — Kakor solnčni žarek je bila, ali še veste?--Kakor
lučka na morju. Ah, zdaj se je kruto izpremenilo, revica! Ne je in ne pije, komaj jo boste spet spoznali, ko jo zopet ugledate..."
Na ulici se zasliši cviljenje vrat in mračna pesem hreščečega glasu. In vmes kriči starka: "Ljubi Bog, klicar-ji! Torej na svidenje tu doli. — Ne zabite luči s sabo..."
Vprašal sem župana: "Torej nocoj je ta proella?"
"I, seveda, deveti dan je danes pretekel in ničesar niso našli."
"In bi se ne zdelo, kakor bi se vsiljeval?"
"Nasprotno, če pridete, jim bo v veliko'čast in hvaležni vam bodo... Le mirno naprej povečerjajte! Jaz poj dem tačas po svetilnico in če vam je drago, v pol uri odrineva skupaj."
Komaj je bil izginil, ko so zaklopo-tali po kamenitih ploščah na hodniku z žeblji obiti leseni čevlji.
"Ne ustrašite se," pravi dekle, ki mi streže, "klicarji gredo."
In tu so že trije ali štirje gologlavi možje, ki s hripavim otožnim glasom kličejo: "Mir in sreča stanovalcem te hiše! Molile za ubogo dušo Ivana Mor vac'h. V imenu njegovih svojcev vam pdvemo in naznanjamo, da se bo praznovala njegova proella v gospodarski hiši v Cadoranu."
Gospa Stephan jim nalije, kakor je navada, kozarec žganja in nato gredo dalje.
(Konec prih.)
Slovenci in Hrva ti
v Pittsburgh, Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa
Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in igaaja.
POSTREŽBA IZBORNA.
Slavnemu občinstvu se priporočam v obilen potet. Posebno rojaki, Slovenci ia Hrvati, v »i dobrodoili!
Geo. Flainik, lastnik
3329 Peana Ave.	PitUburg, Pa
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom avojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111.
Angleščina.
Mi poučujemo že peto leto angleici-no potom dopisovanja. Dobri uspehi. Jjihka metoda. Učite se doma. Pouk traja do »e»t mesecev. Piiite po pojasnila še danes. Šolnina nizka.
Sloremka Korespondenca Šola
(Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10.) 1380 E. 40th St Cleveland, Ohio.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati. Jo*« National Bask Bid* Oba *aL ML	JOLIXT. ILL
Geo. Lopartz
Grocerijsha prodajalna
N. W. telefon SOS. 402 Ohio Street JOLIBT, ILL
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ulofl ter pošilja denar na vse dele »vet«-
Kapital in preostanek $300,000.00-
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredie^1 HENRY WEBER, kaiir.
Antonija Rifel
izkušena babica.
512 N. Broadway
joliet, P
Ljudsko Krepčilo.
Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zanimali za krepčanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se dajo mnoge bolezni in nadloge preprečiti s pravim okrepčilom. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj in ne premalo. Ako imaš slab okus in ; prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti
v
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko

VINO

To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih
zabasanosti, bolečinah iti koliki, tieprebavnosti, glavobolu, bledosti in slaboči, izgubi spanca, izgubi okusa, neprijetnosti po jedi.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabiti kakor-hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske in dekleta, ki trpe na glavobolu, nervoznosti, protinu in sploh slabosti. Dajte ga onemu, ki rabi moči.
TR1NERS
ELIXIR.
bitter-wine

\
trinerovo
horke vino
—»— ,	_,„_,..„ I.	—
^K^rtd by JOSEPH TRINER SAsWand Ave. CHICACO.ILU _
V lekarnah.
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SOUTH ASILAND AVE.	CHICAGO, ILL
Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino in po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske i« budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jo-lietu
FRANK BAMBIČ,
210 Ruby Street,	Joliet, 111».
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
EAniiE EXPOR1
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
S. Bluff St., Joliet, 111'
Oba telefona 405.
■ d »j?
FROST &KRET2
I Priporočam c«nj. rojakom la prijaUlj«m , ivojo
trgovin* i obleko
Rev. Jos, Pollak*
HAVANA IN B0MAČIH SMODN
EDINA SLOVENSKA TVFDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednete.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
_slovenske genike pošiljamo zastonj
T zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dežo kakor tndi ženske irevlje
Loughran & Conway
198 Longkran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET
Dobra postrežba,! nizke cene!
Prodaja zemljo, lote, posojaj« denar, zavaraje proti požara hiše in pohištva.
JAVNI NOTARJI
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
John Kirincich
918 North Chieago St. JOLIET,! ILL.
Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabita kaj podobnega. Chieago t«l. 500 (Five kandrod.)
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
FIRB INSURANCE. Kadar zavarujete tvoja poslopja zopo ogenj pojeta k ANTONU ICMAQBI North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank«.
Ce boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli s najnižjimi tržnimi cenami. Mi Imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiS in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsaka vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Predne kupii LUMBER, oglasi M pri nas in oglej si našo zalogol Mi ta bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
Leo Zelenka Lerando
iz slavnega praškega
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
>13 N. Scott St.	Joliet, lit
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
konzervatorija godbe
uči igrati klavir in harfo (piano and harp) po metodi praškega konzervatorija, početka učenja do končanja. Za daljša pojasnila se priglasite na:
Leo Zelenka Lerando
m Richard« St JOLIET. ILL.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
rajžen fant bodi, saj si že v najlepših letih! —
Naj le odpadejo suhe veje, naj se le ločijo pleve od zrnja in gnjilo od zdravega! Ne gre se zato, koliko nas je, ampak kakšni da smo. Saj tudi umen vrtnar obreže drevo le zato, da postane bolj zdravo, močnejše in ro-dovitnejše in mu ni nič žal zato, če ima drevo nekoliko manj vej. ,
Vas pa, ki citate samo one liste, ki napadajo naš katoliški list, naše glasilo Amer. Slov., poživljam, da si ga naročite,'da se o resnici sami prepričate, ali pa še onih ne čitajte, ki proti njemu rujcjo, da ne boste podobni sodniku, ki posluša samo onega, ki toži, ne zasliši pa onega, ki se zagovarja, in sodi ne vedoč, je li njegova sodba pr-svičn: ali krivična.
Zlasti pa ob tej priliki vabim cenjene rojake v jonnštovvriu k riaročbi A. S., katerim tudi obenem naznanim, da sem jaz podpisani prevzel zastopništvo A. S. za mesto Johnstown in sem drage, volje pripravljen v tem oziru vsakemu postreči.
And. Tomec, 287 Cooper Ave.
Naš office ia Lumber Yard na voglu
AU3TRO-AMERICANA PARO BRODNA DRUŽBA
DES PLAINES IN CLINTON STS
KADAR POTREBUJETE kaj Um m stavbo aii drago, vpraiajM ■a cena
Lyons Bros.
LIS ZA STAVBE - IN PREM00 -Oka telefona 17. Waakiagton St. JOLIET. ILL,
<•» i avarovanje....
™ A proti požara, mali in velika POSOJILA. POJDITE K
A. Schoenstedt & Co.
& Woodraff Bid g.	Oba tel 169	Joliet, 111
Direktna črta med New Y.rkoa ia Avatro-Ogrsko.
Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, viao brezplačno, kabine S. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josaf I. in Martha Washington.
Na ladijak se govore vsi avstrijski jeaikL
Druibni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS, ft CO. 2 Washington St. New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi.
Louis Wise
A. NEMANICH, pred«.
M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA.Mag
Kemmerer, 29. sept. — Dragi urednik! Najprej Vas lepo pozdravim. To prvo vam dam znati, da sem sedaj v Wyomingu. Bil sem tudi v Butte in v Idaho, pa mi se nikjer ne dopade, tukaj ni za poštene ljudi, tu so sami "hoboti". Tu pravijo da se dobro zasluži 4 in do 6 dolarjev. Jaz ne mislim, da bi si dosti zaslužil, zakaj mi se ne dopade kraj. Kmalu jo bom vrezal kam proti Illinois. Zdaj vam nimam kaj novega pisati, nego vas še enkrat prav lepo pozdravim in vam želim obilo napredka.
Peter Ruppe.
"MEET ME PACE TO PACE'
gostilničarž
200 Jackson St,	Joliat. i
Slovenian Liquor Co.
Prijateljem hi znancem naznanjaj da sem kupil Mauserjev salun, kjer m lahko najdeta vsak čas ia te okrepčata; V zalogi imam najboljša vina in druge
pijače.
J. P. KING,*?
0bL*Ta	Lesni
»♦»»»♦»trgovec.
Clinton in Desplaines Ste. Joliet
1115-17-19 Chieago St JOLIET, ILL.
GLAVNICA $50,000.00,
U.Un. in inkorp. let« 1910
Leadville, Colo. — Dne 12. oktobra so priredili farani pod vodstvom č. g. Peršeta veselico v korist cerkvi sv. Jožefa, ki se je izvršila nad vse sijajno. In to je tudi bilo pričakovati, ker so že tedne popreje nabirali vrli in požrtvovalni farani darove za to prireditev. Korošec-Hrabčakova dvorana je bila pozorišče odkritega veselja in neprisiljne zabave, ko je prišel 12. oktober in se je razvila zabava okoli osmih zvečer. Izmed programa ste se gotovo vsakemu najbolj dopadli pesmi "Oj z Bogom ti planinski svet" in "Naša zvezda" peti od mešanega zbora pod vodstvom g. A. Korošca. Če pomislimo, da ste obe skladbi primeroma težki in da je imel g. Korošec le malo časa odmerjenega za vadbo, potem moramo njemu in njegovim pevcem izreči iskreno zahvalo za užitek, ki ga je nedvomno vsak občutil. Nič manj mojstrsko ni bil zapet "Pozdrav" od 18 otrok naše fare. Dvorana je bila nabito polna, tako da so vrle gospe in gospodične mnogokrat z veliko težavo dospele do svojih prijateljev, znancev in neznancev in jim ponujale srečke za razne darove. Pač je moral biti čudak, ki je imel zaprto srce in prazno roko do katere faranke. In ker teh ni bilo veliko, je veselica izpadla tudi v gmotnem oziru zelo dobro.
Želim, da bi Slovenci v Leadvillu vedni^ delovali složno za napredek cele naselbine in ostali zvesti veri, v kateri jih je vzgojila njih mati. —d.
. u/aufecvcLimfcjtotKUBiaafc
«vmatc«to	jubostiih r <xemkm
usomorn	wjujmh m frsnh boleznm
bolest« t kolku	mrazbnju . životu
kustih . členkih	wetju oprsng mrsffl,
nwralou, proton prehujww
OTRPLOSTI USK , BOLESTIH r lh5j1h SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH t KMS} HUDEM ka&ju
■oh* m In Ht Barber bid g.
JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI , NOTAR (
Kupuj« ia prodaja amalJMa v mestu in na deželi
Zavaruje hii« in pohiitva proti »gaja, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi iivljeaje proti aasgodaas ia bolesai«.
Iadeluje vsakovrstna t notarsko su oko spadajoča pisanja.
Ilirija Gretičica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Prepričani smo,
vaaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
POZOR, ROJAKINJE«
Afi veste kj« j« dobiti aajfeoW so p. najnižji cen« Gotovo I V a
a<1» imamo na skrbi male vsote, najsibo za nlogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
načamo 3% obresti na vlogah, ^irst National Bank
Cor. Chicago and Van Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietn. Glavnica in preostanek $400,000.00.
ANTON KRIŽAN, lastnik 916 N. Chieago St.,	Joliet, 111.
J. & A. Pasdertz
Rock Springs, Wyo., 11. okt. — Cenjeno uredništvo! Nehote me sili k pisanju dopis v Glas Naroda z dne S. okt. izpod peresa F. S. Toucharja. On piše v dopisu o tukajšnjem društvu Slovenski Dom. In med drugim tudi pravi, da dokler bo on tajnik društva, bode gledal, da bo delal v korist društva sploh in ne posameznikov. Ali jaz kot član istega tako mislim, da dokler boš Ti pisal take dopise kot si zadnja dva, da to ne bo v korist dru-(Nada\jcvanje na 8. strani.)
m dobijo najbolj!« mit ia
Rojakom naznanjam, da sem kupil eno največjih in najlepših slovoaskih goatUa t Jolietu, kjer me lahko najdeta ako me želite obiskati Pri aaeai boste najbolje postreaeni.
Obanom naznanjam, da v moji gostilni najdete g. Ant Kočevar, M je v Jolietu dobroznan.
Vm po najnižji ceni. Pridite torn} tal p^kaaita aai« maso.
Nizke cene ia dobra postrežba |« •al« geslo. K« porabite toraj obiskati nas a aa&aj masaici ia grocsr^ aa vogala Bsoadway and Grenite Streets. SWt, Pbooe 4531. M. W. Pfcoaa lig
(Dalje.)
33. Iz Bejruta čez Smirno na Grško.
Dne 14. marca sem bil zopet na ladji, da se odpeljem v Smirno. To je bila jako velika in lepa francoska ladi-ja "Niger"., Nekaj časa sem se čutil osamljenega na tej ladiji, a kmalu sem spoznal, da sem prišel mej jako izobražene in prijazne ljudi. Večinoma so bili Nemci, ki so prihajali z daljšega potovanja po Sv. Deželi in Egiptu. Seznanil sem se najprej z neko staro gospodično, katera me je prva pozdravila in jako veselo se kazala, da ima na ladiji katoliškega duhovnika. Pripovedovala mi je, da je bavarka, da je pa več desetletij že v severni Ameriki, kjer je napravila mej ženskimi prva izpit za doktorat zdravilstva. Posebno sem se pa seznanil z nekim bogatim Rusom iz Peterburga. S tem gospodom sva postala kmalu prijatelja in si še vedno dopisujeva. Pa tudi drugi nemški popotniki so bili tako prijazni, da so na vsak način zahtevali, da naj pridem med nje v prvi razred. Temu sem se sicer vstavil, akoravno so ho- j teli nekateri za me doplačati. Vstavil sem se, ker sem bil v drugem razredu popolnoma zadovoljen in ker sem vkljub drugemu razredu lahko občeval s prijazno gospodo prvega razreda, kedar sem hotel.
Kmalu smo bili zopet na prostem morju. Vozili smo naravnost proti Smirni. Po noči smo se peljali mimo otoka Cipra, katerega pa nismo videli. Mirno brez posebnosti sta minila 14. in 15. marcij. Popoldne ob štirih smo
prišli do otoka Rodos, ki ima 35,000 prebivavcev. Ker smo se za dve uri vstavili, se nas je več prepeljalo s čolni v mesto. Ta otok so imeli nekdaj vitezi johaniti, ki so mesto Rodos prav močno vtrdili. Nekatere trdnjave še stoje, vendar so, kakor sem zapazil, precej slabo ohranjene. Videl sem tudi, ko sem vstopil v mesto, nekdanji samostan ali špital johanitov. Glavna ulica se še sedaj imenuje cesta vitezov. Na obeh straneh so — nekdaj gotovo lepe — palače, ki so pa zdaj stare in silno zanemarjene. Nad vrati tih palač še vedno stoje plemenitaški grbi. Ker mesto nima nikakih zanimivosti in ker ni bilo več mnogo časa, sem se vrnil. Pogledal sem pri starem pristanišču le še kraj, kjer je stal nekdaj rodoški kolos, pravo čudo sveta. Ta velikanski bronasti kip je bil, kakor se pripoveduje, tako velik, da je ena noga stala na eni, druga na drugi strani pristanišča. Mej nogama so vozile ladi-je. O kolosu seveda ni več sledu, pač pa se kažete skali, na katerih je stal. j Te dva skali ste 50 m ena od druge , oddaljeni. Ko sem se vrnil s čolnom nazaj, sem dobil še nekaj prodajavcev z otoka na krovu. Kako se začudim, ko slišim enega izmed tih postopačev prav ostudno hrvaško zakleti. Vprašam ga, ali morda zna hrvaško, on me pa debelo pogleda. Slišal je bržkone ta mladenič tisto ostudno kletev od kacega dalmatinskega mornarja in ponavljal jo je, ne da bi vedel, kaj da govori.
(Dalje prih.)
Spomini na moje romanje v Sv. Deželo.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
jega tiska? Ravno to, kar je vojak v vojski brez orožja, pa naj bi bil še tako izvrsten in izurjen bojevnik, brez orožja bi ne opravil ničesar. Zato je dandanes prva in glavna stvar, za katero moramo najprej in najbolj skrbeti, katoliški tisk, ako hočemo, da nas sovražnik ne potepta in ne pokonča, kot vojake brez orožja. Torej nam nikakor ne sme biti vseeno, naj katoliški tisk podpiramo, ali ne.
In nadalje, če hočemo biti v resnici pravi katoličani, se moramo o katoliški veri tudi poučiti, poučiti pa se moremo le iz katoliških listov, ne pa iz brezverskih in socijalističnih listov, kajti vera, kakoršno jo ti listi opisujejo, je taka, da bi se moral vsak človek" vneti za boj proti njej in se je sramor vati. Ali ni torej predrzno, da mnogi Vero obsojajo, preganjajo in sovražijo, ne da bi jo najmanj poznali, ne da bi se o njej kaj prepričali? Ali ni še bolj smešno, da se mnogo takih ljudi imenuje katoličane, ki pa živijo in delajo protikatoliško — torej protikatoliški katoličani!?
Pa še nekaj! Protikatoliški listi hudo hujskajo proti odločnim katoliškim listom in jih surovo in divje napadajo, kar pa je čisto naravno, kajti med dobrim in slabim, med resnico in lažjo, pravico in krivico je vedno bilo na-sprotstvo in tudi vedno bo in list, katerega brezverci ne napadajo, nikakor ni pravi katoliški list. In največje priznanje in največja reklama za katoliški list je, ako ga nasprotniki napadajo in preganjajo, kakor je tudi dobro znamenje, da je ono sadje dobro, ki ga ose in sršeni pikajo. Dasi se pa katoliški listi branijo in zagovarjajo z jasnimi dokazi resnice in pobijanjem laži in obrekovanj nasprotnih listov, vendar oni, ki čitajo samo one liste, ki čez katoliške zabavljajo, imajo vse za čisto resnico, kar v njih zoper katoliške liste pisanega čitajo, ker je tako zavito pisano, da mnogi težko sami spoznajo hinavščino in namen katoliškemu listu spodjedati vpliv, ki tiči v
v tem zabavljanju, ako ne čita tudi katoliškega lista, ki se od njemu sovražnih listov napaden brani in zagovarja in resnico jasno dokaže. Zato imajo mnogi, dasi katoličani, ki čitajo samo protikatoliške liste, katoliške liste za lažnive in farizejsko hinavske, ko to čitajo v nasprotnih listih. In kolikor bolj so katoliški listi odločni povedati in trditi nevstrašeno resnico, toliko hujše se v vanje zaganjajo hinavski in lažnivi listi, ker resnica oči kolje.
To ravno v zadnjem času opazujemo, ko se A. S. bolj odločno poteguje za resnico in pravico. Vsi njemu nasprotni listi so se začeli v njega zaganjati kot volkovi in vpiti in kričati o njega "lažeh", "hinavščini" in farizej-stvu. Seveda po njihovih trditvah katoliški list takrat najbolj laže, kadar najbolj resnico piše in povdarja, oni pa takrat najbolj pišejo resnico, kadar najbolj lažejo in obrekujejo.
Ti pa, vrli naš A. S., ne daj se od napadov oplašiti, ker to so le najboljša priznanja in največje odlike zate, da si boljših nikdar ne moreš želeti in vsled katerih Ti moremo vsi zvesti katoličani iz srca častitati. Le tako naprej po ravni potil Le še nadalje "laži" in uganjaj najbolj "farizejsko" hinavščino, to se pravi: le vedno piši resnico, le pogumno in odločno jo vselej in proti vsakemu brani in ne boj se psičkov, ki lajajo iz kotičkov in vrabcev, ki čivkajo po strehah; kajti kolikor nas je zvestih katoličanov, Te bomo še rajši imeli, še zvestejši Ti bomo in še pridnejše Te bomo razširjali in podpirali. Le pogumen in ko-
Metropolitan Drug Store
N. Chicago ft Jackaon St«.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZt
ni k. ff. Finer Dne Ce.
LEKARNARJI. Co* Bluff aad Bacfcaa«* Itraata.
JOUBY. ILL. lM Upo Inlmo naroČila vsak adravaiko« na pravi na&o.
Rezervni sklad nad pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Ztieom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	S ^^ 1 q/
brez odbitka rentnega davka.	XXX 3 /O
Naš zaupnik v Zjed. državah je
Frank Sakser,
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih,
vlog dvajset miljonov kron.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olju ta firnežev. Izvršujejo ae vta kf varska dela ter obeianje itcaibf papirja po nizkih cenak.
C hi. Phone 376. §J N. W. 98. 120 Jefferson St. JOLIET, III"
2. i
EVI
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietn in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje s 7. strani.)
KDOR HOČE DELA

naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo:
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač"
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. angL in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, (nad 330 strani) stane $2.00 in se dobi pri:	Pišite po cenik!
V. J. Kubelka, 538 W. 145th St. New York,N. Y.
Edino in največje založništvo slov. angl. in raznih slovenskih knjig.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Both Telephone« 26.
štva, ampak ravno nasprotno. Ali ne veš, da bi se ti imel prepričati o stvari, predno v javnost poročaš in zraven še ne resnico? Pa boš rekel: kaj ni resnica? Ti moram prec pojasniti. Resnica ni, da bi se bil takozvani agent sam "apointal" kot si ti pisal, ampak ga je društveni odbor, ali ni res? In v zadnjem dopisu si pisal da "slož-nost je lepa beseda in da bi pri društvenih odborih se imela vpoštevati. Ali kdo pri društvenem odboru Slovenski Dom bolj razdira složnost kot ravno Ti? In pišeš, da delaš v korist društva. Ali bi ne bilo v korist društva, ako bi Ti deloval, da bi se svota, ki imate nabrano za zidanje Slovenskega Doma okoli $1,300 (reci: tri-najststo dolarjev), vložila na obresti bodi po 3 ali 4 odsto? In s tem bi bilo. že tudi nekaj k pomoči tistikrat, ko bo potreba denar šteti za zgradbo, ker bi omenjena svota prinesla že lepe obresti na leto, in sicer po 3 odstotke $39 in po 4 odst. 52 dolarjev. Kaj praviš, ali bi ne bilo bolje, ko bi bil Ti, namesto ko si premišljeval, kako bi se maščeval nad eno osebo v odboru, rajši premišljeval, kako bi biro, da bi mi tukajšnji Slovenci čimprej dosegli cilj, za katerim stremimo. In zopet za korist društva bi bilo, ako bi Ti kot eden odbornik odstopil od odbora, ali bi lahko rekel: je primoran odstopiti, da ne bo žel hvale ali časti kot si hotel sam reči, da bi Ti potem ljudstvo opomnil, da bi izvolilo dru-zega na njegovo mesto. Svetoval bi pa, ako bode prišla taka stvar na razgovor, da bi se razgovorili na odboro-vih sejah in ne po časopisih, saj smo jih že nekaj imeli namreč sej, ako pa ne še dosti, bi pa še eno več sklicali, magari če prav splošno.
Pozdrav vsem Slovencem
Nepristranski.
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th (L Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti • sodnijo oglasite se pri meni
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu „,, WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St, Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietn.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
r imate * sodiičem opraviti obrnite ae na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, HI.
Z g. Welktitzom se lahko domenke v •iovenskem jeziku, ker jc Slovan.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu obiinstvv v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 144 Jefferson St., blizu m o« ta, Joliet
Anton Košiček
Slovenski gostilničar
Pri meni je vedno največ zabave in najboljše pijače.
<<
Tonček Is 0. K."
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čes treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami.—Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio St.	Joliet, 111.
Gl-ibeck, na WestfaisKc.ri, 3. okt — Naše rudarsko društvo sv. Barb Gladbecku je obhajalo v m i li 29. sept. t. 1. 3!etnico obstanka društva in. 501etuico umrlega knezoškofa A. M. Slomšek. Čeprav smo Slovenci med Nemci in moramo naš kruh tukaj služiti, nismo hoteli izpustiti spomina na Slomška na ptujem v slovenskem duhu. Popoldan ob 4. uri je bila v cerkvi slovenska služba božja z nemško pridigo, ker slovenskega č. duhovnika nimamo v Gladbecku. Pridigovllec vlč. g. vikar Tappe je med drugim povedal, da je on bil t. 1. na evliaristič-nem shodu na Dunaju in je videl, kako pobožen je slov. narod, kako ljubi in moli k sv. Rešnjemu Telesu in časti tudi posebno Mater Božjo. To more le tako priti, da ima slovenski narod dobre čč. duhovnike in škofe. Potem se od tega samo od sebe vzame, da je prvi slovenski boritelj knezoškof A. M. Slomšek veliko za slov. narod delal in brez nehanja molil, ker raste zdaj, kar je on vsadil. Po službi božji smo še obhajali v dvorani pri g-Droeghoffu Slomškovo slavnost. Podpredsednik tovariš Tuhtar je vse pričujoče prisrčno pozdravil. Nato je govoril blagajnik tovariš Grossman o Slomškovem življenju in njegovih delih. On je tudi omenil, da je č. knezoškof Slomšek s telom in dušo bil Slovenec in tudi za slov. narod boril se do hladnega groba. (Umrl 24. sept. 1862.) Zategadelj se je Slomškovem« duhu 3kratna "Slava" zaklicalo. Potem je govoril tovariš Zaje iz Dettelna od izvoljenja rudarske patrone sv. Barbare. Po govoru so se deklamirale deklamacije: Predica, Vijolica, Berač, Vino in voda in Mladeniška koračnica. Zapel je mešani zbor dve pesmi, kateri se glasita "Opomin k petju", in "Hišica očetova". Nato se je predstavljala igra v 3 dejanjih: "Tri Sestre". Tovariš Grossman se je namesto vK. g. vikarja Tappe zahvalil za obilni obisk. Pri tej slavnosti se je nabralo za "Slovensko Stražo" 7.41 mark ali pa okoli 9 kron avstrijskega denarja. H koncu te slavnosti se je zapela cesarska pesem. Vsem igralcem, pevcem in pevkam, deklamator-jem, govornikom in drugim, kateri so pomagali pri tej Slomškovi slavnosti, naj bo prisrčna hvala!
Gospod urednik, prosim Vas, da ne vrzite tega pisma kar v koš, ker od Gladbecka ste dozdaj zelo malo izvedeli.	Martin Dobrave, tajnik, Landstr. No. 40, Gladbeck i. We.
Zahvala.
Prav srčno zahvalo izrekam mojim preljubim sinovom Juretu in Mihatu Grabrijan za goreče vneto izraženo spremstvo v staro domovino. Zahvalim se gospej Mariji Vidmar za ugodno postrežbo in njeni družini in vsem, ki so me spremili v Calumctu na kolodvor: Jure Grabrijan, Miha Grabrijan, Ivan Bahorič, Jakob šprajcar, Jure Ivanič, Ivan Bučar, Alojz Bučar, Jožef Vidmar, Franc Ivanič, J<$«fcj>ttikelj. Vsem se vam iz srca/h&o zalili«1"
a/ &
kakor tudi onim vsem rojakom in rojakinjam, ki so se potrudili na kolodvor in se z menoj poslovili. Vsem skupaj izrečem srčno zahvalo. Z Bogom, dragi rojaki!
New York, 2. oktobra 1912.
Nikolaj Grabrijan.
Prošnja.
New York, 2. oktobra 1912. — Slavno uredništvo A. S, Joliet, 111. Prosim še enkrat, da bi teh par vrstic natisnili. Prosim Vas, ne vrzite v koš teh mojih vrstic, ker sem postavljen od prečastitega gospoda župnika Ivana Šašelj za oskrbnika za podružnico sv. Nikolaja cerkev sv. Marije Magdalene na Veliki Plešivici. Moja vestna dolžnost me veže, da moram tudi za cerkev skrbeti, kar se je tudi že u-resničilo minulo zimo in spomlad. Ker cerkva nima dobrih in ne zložnih zvonov, želim, dp se bi to premenilo z Božjo pomočjo in s pomočjo vrlih rojakov, kar vse se je že uresničilo v Calumetu in okolici, kjer sem naprosil pri vrlih rojakih 132 dolarjev 45 centov. Veliki zvon bo moral tehtati od štiri do petsto kilogramov, ali od 8 do 10 centov nove vage, ker to bo zvonarna ravnala po starem zvonu, ki se imenuje sv. Magdalena. Mali zvoni bojo preliti, le Bog zna, kedaj bo to. Oj kako so po sosednih farah in njih podružnicah složni zvoni: farni zvoni sv. Nikolaja v Adlešičah, pri Mariji Pomočnici v Dolencih, pri sv. Ivanu v Tribučah; le sv. Magdalene zvoni so še pri starem
kopitu. Zatorej Vas prosim, cenjeni rojaki in farmani, ker zdaj potujem v staro domovino, da bi se oglasili in nabirali milodare za novi zvon. V imenu Božjem vas prosim, ne plašite se in ne sramujte delati za Božjo čast. Vsaki korak Vam bo dobro plačan, v dolini Jozefat bote dobro plačani od našega Izveličarja. Kdor bi bil tako dober moji prošnji ustreči, naj piše na mene ali na gospoda župnika Ivana Šašelj, Adlešiče.
Srčni pozdrav in ljubo zdravje in srečo, blagoslov Božji želim vsem ve-lecenjenim rojakom po vseh Zjedinje-nih Državah v Ameriki. Tudi še prosim, če bi se kdo v Calumetu ali okolici iznašel, da bi hotel prositi po onih krajih, koder ni meni bilo mogoče.
Moj atres je: Nikolaj Grabrijan, Vas Dolence, št. 13, pri Adlešičih, zadnja pošta Črnomelj, Belo Krajina, Avstrija.
Zdaj s tem končam. Tebi velece-njeni list A. Slovenec, želim obilo naročnikov.	Nikolaj Grabrijan.
SODI ZA VINO
raznih velikosti se dobe ceno pri Slovenian Liquor Co, 1115-19 N. Chicago St, Joliet, 111.
ORGANIST IN CERKOVNIK IŠČE službe pri slov. ali hrv. kat. fari. Spričevala pošlje v pregled na zahtevo, pod naslovom: Amer. Slovenec, Večletni organist v Ameriki, Joliet, 111.	4t
Godba za plese in vse druge žaba*6 zmožna grati slovenske in drugo«' rodne komade, najnovejše. Z od®" strom ali plehovo godbo po unijski ni. Tudi iščem slovenskih gode«' Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. J°si> Stukel, 209 Indiana St., Joliet, III- ;
RABIMO LIVARJEV (MOUL^ ers) in dečkov za učenje. Stali11 delo. Wm. E. Pratt, Mallea^ Works, Joliet, 111.	^
KJE JE MOJ BRAT JOHN POL' iz Drškovč na Notranjskem. Iz J0, lieta je odšel pred 3. leti. Ker i«3® nekaj važnega zanj iz stare do®" vine naj mi se javi. Helena ČeJ' nik, 1100 N. Broadway, Joliet, H1'
NAPRODAJ MESNICA, KI ^ od $2000 do $2500 trgovine meseci večinoma, do 90 odst. Slovenci. ^ bra prilika. Telefon 382, pišite »j pridite. Lerche & Scholzen, Market St., Waukegan. 111.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAJ A. F. M. Stnov. tel. Chicago l091 urada tel. Chicago 564. Boy«' Band and Orchestra, »oba 2, D'AtC Hammond Bldg, Joliet, 111. Jr* A. Boyne.
SRB
Njeni
Se le en teden in nas
piano klub bo poln.
$1.00 privede ta krasen klavir v vašo hišo. $1.00 na teden; tekom 138 tednov, ga plača.
KOT ČLAN KLUBA DOBITE BREZPLAČNO: pouk v godbi za eno leto, uglasbo dve leti, stolec in držalo not, premembo klavirja tekom treh let," brezplačno klavir v slučaju smrti. Če bi član umrl predno je klavir plačan, damo njegovim dediče«11 pobotnico, da je klavir popolnoma plačan.
Za deset let jamstvo zastonj.
Jamči se po tovarni, ki je vredna tri milijone dolarjev. To je najlepša, najpo-šteneja in najprimerneja ponudba, ki se je ie kdaj nudila občinstvu v Jolietu. Ako imate otroke radi, ali morda sami želite pouka v godbi, ne opustite te prilike temveč takoj se vpišite v ta klub. Zadnjo pomlad nismo mogli dobiti dovolj klavirjev in več članov je moralo Čakati po par tednov. Vpišite se v klub danes, ker zdaj lahko dove-demo klavir v vašo hišo takoj, in začnemo s poučevanjem ta teden. Kot član
kluba pa niste primorani izbrati si $139 klavirja. Lahko si izberete, če hočete, k1*' j vir za $165, $200, $250, $350 in $650.
Pomnite — tu ni nič posebnosti.
Pri nas ne poznamo izgovorov, ker storimo vse tako kot obljubimo. Vsak odjemalec postane naš oseben prijatelj. Kot član kluba si prihranite lahko $150 1,9 kateremsibodi klavirju v naši prodajalni. Vpišite se danes!
Steger Piano Store
$139.00 po $1.00 na teden.
121 N. Chicago St., Crystal Stairs Theatre Bldg., Joliet, I'1,
Odprto zvečer do 9.
ure.
Chicago telefon 2797.
7a ctrni i ^kIuba'ki vplača takoj ko >e vpile vsoto $25 7ictnfl]
LdblVUJ bo dobil pravi diamantni prstan za moškega ali žensko. ZdSl^
J?/