269. številk* Ljubljana, v četrtek 22. novembra 1900. XXXIII. leto. izhaja vsak dan zvečer, lzimai nedelje in praznike, cer velja po pošti psejeman aa avatro-ograko dežela za vse leto SB R, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K BO h, za jeden meeeo 2 K 30 h. Za LJubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaš* fostnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od stiristopne po ti t-vrsto po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 lL *e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trgu at. 12. Upravnlstvu naj se bit.« govorijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice SL 2, vhod v upravniitvo pa 8 Kongresnega trga 8t. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Državnozborske volitve. O naših voliščih. Z Vipavskega, 21. novembra. Deželna vleda določila je dogovorno z deželnim odborom volilne kraje tistim občinam, ki Štejejo manj ko 500 duš. Človek bi bil mislil, da se bode to modro in previdno ter volilcem v korist ali vsaj ne v škodo zgodilo, marveč da se jim bode izvrševanje volilne pravice po možnosti olajšalo Toda na Vipavskem se je to baš protivno zgodilo, ker menda premanjkuje volilnih komisarjev mej inteligentnimi Vipavci?! Občine Rzelj, Goče, Lože in Slap štejejo vse manj kakor po 500 duš, ali po 2 in 2 skupaj imati po 800—9C0 duš, in pričakovati je bilo, da se bodo volilni kraji določili za 2 in 2 občini skupaj. Toda zgodilo se je, da se je za vse te 4 občine, ki štejejo vse skupaj skoro še enkrat toliko duš, kakor ob čina Vipava, določil volilni okraj v občini Vipava; posledica temu je tudi, da je Vipavska občina, ki je nasproti tem občinam v ogromni manjšini, volila volilno komisijo sama, in da so ostale 4 občine, ki so nasproti Vipavi v veliki večini, izključene od volitve volilne komisije; končno je pa največja krivica v tem, da se je tem občinam z veliko zamudo časa in z neizogibnimi stroški izvrševanje najsvetejše državljanske pravice krivično in nepotrebno obtežilo, kajti gledalo se je le na to, da bi se bili stroški za 2 volilna komisarju prihranili, ne pa da bi bilo stotinam volilcev volitev olajšalo. — Mesto da bi imeli 3 volilne kraje za gori naštete občine, imamo samo jednega v Vipavi. Toda iz tega grozi še druga nevarnost Kdo naj vzdržuje na pr. na voliščih v Vi pavi, Šturji in Št. Vidu red in mir!? Vi pavski klerikalci so vsled neprestanih po razov tako podivjani, da mora v vsaki vasi pri vsaki občinski volitvi orožništvo intervenirati. Mi opezorjamo zlasti na volitve v Vipavi in Št. Vidu, kjer so klerikalci kar iz škafov vino žrli, in kjer se je bilo le našim voditeljem in zavednim treznim volilcem zahvaliti, da ni do hujših pobojev prišlo. Sedaj si pa mislimo vse volilce — zlasti še v V. kuriji — iz Vipave, Rzelja, Goč, Lož in Slapa v Vipavi pri polnih škafih klerikalnega vina, med njimi še posebej eksmisionarjeve dragonarje iz Goč, in vsakdo lahko previdi, kaj more nastati, ko se strasti v volilnem boji, ki ne bode trajal le eno uro, razvnamejo. Isto sliko vidimo po vseh drugih vaseh, osobito pa še v Št. Vidu in v Šturji, kamor pridejo še volilci iz Podrage, odnosno iz Ustja. Kje je zadostno orožništvo, ki naj te množice na različnih oddaljenih voliščih kroti in miri?! Deželna vlada in deželni odbor najdeta temu lahko leka. Pred vsem razdelita naj volilni kraj Vipava na 3 kraje: Vipava, Rzelj-Goče in Lože-Slap. Potem pa je tako v interesu reda in mira, kakor tudi še zlasti v interesu volilcev samih, katerim se vendar ne sme volilna pravica krajšati in obteževati, potrebno, da ne hodijo volilci iz tuje občine v določeni volilni kraj glasovat, marveč je pravičneje in po-šteneje, da gre volilna komisija pobirat glasove tudi v tiste občine, ki ne štejejo po 500 duš, ker temu zakon nikjer ne nasptotuje. Kolikor je nsra znano, dogovorili so se vipavski župani, <3a store v odstranitev tega zla primerne korake, ter je želeti, da bi se tudi drugi prizadeti kraji ganili, !~"jti draži jo čas in trud stotin volilcev kakor sedmo-glave komisije. * * Klerikalna agitacija. Gnusnih sredstev se poslužujejo klerikalci pri agitaciji za državnozborske volitve. Dobil sem od svojih prijateljev iz selške doline obvestilo, da agitira proti mejfti pri nezavednih voliicih po selški dolini, in po mojem rojstnem kraju neki Jakob Magušar, vulgo Plaznik, hišna štev. 48 v Selcih, z neumno lažjo, da sem prestopil pred dvema letoma v /j r o t e s t a n-tovsko vero, in da imam zato 800 kron več plače na leto Pozval sem s pismom tega človeka, da pr *liče v listih to nesramno laž, sicer vložim tožbo zoper njega. L. Jelene. Iz gorenje doline, 21. novembra. ,Ne slikaj hudiča na zid, sicer pride res!", tako se glasi star pregovor. Ali se še spominjate, g. urednik, ko sem Vam pisal zadnjič o mobilizaciji Šusteršičeve garde za Pogačnika? In moje besede so se uresničile V sredo, 14 t. m. dopoludne začele so se zbirati v Kranjskigori črne vrane in poleta-vale so sem in tja — ne kričeč in krokajoč — ampak hudih, zlo obetajočih pogledov, dokler se niso vsedle za bogato obloženo mizo. Dovtipnejši naših dolincev so trdili, da je to slabo znamenje, če se vrane shirajo, kajti potem jako rado dežuje. No lilo je res, a le v nenasitljiva klerikalna grla; zunaj se je le vreme pokazflo in se začelo tako kislo držati, kakor kranjski Koblar na shodu županov, ko so ga zapodili ven. Bil je to najbrže kak pripravljalni shod naših črnih prijateljev radi bodočih volitev. E;, gospoda, ne bo nič! Mi bomo volili dva poslanca — a ne „ta kunštnega dohtarja", iz katerega se oglaša sv. duh, in tudi ne modernega Jurja, ampak prave može. Takih mož, ki se drže črne suknje, ker si sami ne upajo hoditi, mi ne potrebujemo v državnem zboru, in jih tudi nič ne spoštujemo. Da smo jim pa vendar še nekoliko pri srcu, in da nas niso še pozabili, Vam podam tukaj dokaz. Pomislite, čujte in strmite ! Pretečeno nedeljo imeli smo v Kranjski gori nič manj ko dva shoda! In potsm naj dolinci še tožijo, da so premalo znani po svetu! V Kranjski goii govoril je g. Kopač mnogo, a povedal je malo — rekel bi, nič. Zabavljal je klerikalcem in liberalcem, točil krokodilove solze, češ, da prejšnji poslanci v državnem zboru niso ničesar storili, povedal pa nam ni, kaj da misli on storiti, če pride na Dunaj. Sicer pa je mož nepro sto volj no komičen, in svetovali bi mu, da se rajše da angažovati pri kakem gledališču. Možje, ki so bili na shodu, so mu v mnogih rečeh pritrjeval', ko pa je prišel kaplan s svojimi podrepniki, začele so se mu majati tla. Kaplan, ki sam ne ve o politiki veliko, pričel mu je ugovarjati, in se je včasih tako hudo zaletel, da smo mi treznejši pritrdili g. Kopaču, ki je rekel, da duhovniki imajo prostor v cerkvi.ne pa v krčmi ki je za pijance. Najboljše bilo je pa to, da sta oba štela sedanjo direktno tajno volilno pravico kot zaslugo svoje stranke: kaplan-ček iz nevednosti — Kopač iz hudomušnosti. Ko se je potem še kaplan malo raz-koračil nad nasprotnima strankama, nastal je tak vrišč, da ae je shod moral zaključiti. Slišali so se tudi dovtipni mejklici, na pr.: „Ven s kaplanom!" „Saj Vas ni nihče klical!" „Kosilo Vam bo zmrznilo!" „Saj še sami ne verjamete, kar pridigujete \" itd. To je bil dirindaj! Neki mož je rekel, da se že deset let ni tako dobro zabaval kakor v/ nedeljo, in mi mu to tudi verujemo, kajti prav srčno se zahvaljujemo obema gospodoma, da sta nas brezplačno tako dobro zabavala. „Zdaj pa gremo iz tega kraja"...... in šli smo iz Kranjske gore v romantično ležečo vas Gozd, še bolj romantično navdahnjeni, ker smo mislili, da se bomo zopet zabavali, ob stroških drugih. Vezala sta namreč otrobe naša dva gospoda, hvalisala delovanje g. Pogačnika v državnem zboru, in kazala sliko tistega „kunštnega dehtarja" iz Ljubljane kakor sliko kakega svetnika. Da so vendar ti ljudje še toliko neumni, d* mislijo, da jim še kdo kaj verjame! Mi že vemo. koliko je storil Pogačnik za kmeta: jedenkrat je odprl usta v državnem zboru in Se takrat menda od same sramežljivosti ni povedal ničesar. To je delovanje! Zapora nite si torej, gospodje poslanci, ki boste šli na Dunaj nas zastopat, da za kmeta najuspešneje delujete, če molčite. Hvala Vam, gosp. župnik in g. kaplan, da sta nas tako dobro poučila. Mi bomo pa vs?jedno volili poslanca, ki ne bo lizal vladi peta, in lazil za ministri Na vsa usta Vam povemo, da je ta naš mož gosp. Gustav Pire, ravnatelj vzorne naSe kmetijske družba. Možje volilci! V Kranju so proglasili kandidatom moža, ki je sicer kmet, a drugega, kakor se je izrazil sam — nič. Ali naj volimo moža, ki pravi, da narodnosti ne pozna? Ali smo gotovi, da nam ne pokaže pri prvi priliki, ki se mu ponudi, hrbta in se pridruži našim zakletim sovražnikom? Ne, nikakor ne! Slovenski kmet potrebuje poslanca, ki se opira na svoje tovariše v državnem zboru, ne pa takega, ki hoče de- .JL* 1. *JT ISt JEC • Vojna v Južni Afriki. Spisal Egon Mosche.*) I. Napoved vojne. Že meseca septembra 1899 so zavladale v Pretoriji čudne razmere. Trgovina je skoro povsem zastala; vsakdo se je pritoževal, da ni ničesar več opraviti, in vsi so mislili le na vojno. Na cerkvenem trgu Pretorije, kjer je vladno poslopje, je stalo vsak dan okoli pete ure — takrat je namreč predsednik Kriiger prihajal iz urada — vse polno radovednežev. Vsakdo je hotel izvedeti najnovejše vesti o politični situaciji, je-li še kaj upanja, da se stvar poravna ali se je bati najskrajnejšega itd. Pretresali so, kako stoje stvari te ali one stranke, vsakdo si je domišljal, da bi bil izboren vojskovodja ter govoril, na kak način bi bilo najlažje premagati Angleže ter braniti Južno Afriko. Večerna lista: holandska „Volksstema — vladno glasilo, in „Star", johannesburški hujskač prve vrste, sta imela v tem času nešte-vilno odjemalcev, vse se je trgalo zanja. *) Odlomki iz predavanja. Op. uredništva. Na trgu so stali v gručah Buri, opa zovali svoje nove puške, poskušali njih mehanizem ter govorili o njegovih prednostih in slabostih Jako živahno je bilo tudi pred pisarno vojaškega kometa, ki je stala isto tako na cerkvenem trgu. Tu so dobivali Buri streljiva, orožja ter novih oborožb, zamenjavali so sedla in jezdno opravo; oni, ki še niso imeli konj, so dobili tudi konje. Potem pa so posamezni Buri ali po več skupaj ostavljali mesto, vračaje se na svoje farme, vedno pripravljeni, da jih pokličejo pod puško. Navadno pa so poskakali Buri že par korakov pred mestom raz svoje konje, in okrog po polju ležeče črepinje steklenic in prazne kositerne škatlice so bile tarče krogljam novih pušk. In tako je bilo čuti v obližju Pretorije ves dan streljanje, poleg tega pa je zadonel zdaj pa zdaj v artilerijskem arsenalu tresk kake mitraileuse ali zamolkel pok kakega večjega topa, „long-toma". Okoli 15. septembra so se začele izseljevati cele množice Angležev in njih somišljenikov. Bili so to večinoma posestniki bank ter bančni uradniki iz Johannes-burga, nekaj rudarjev ter židje različnih narodnostij. Vagoni vlakov so bili vedno natlačeno polni. Vozovi za ljudi nikakor niso zadostovali. Tudi tovorni vozovi so bili napolnjeni uprav do zadnjega kotička, tu je bilo pomašeno vse, ne oziraje se na stan in socialno stališče potnikov. Seveda ta vožnja ni bila zavidanja vredna, toda ljudje so se zadovoljili z najslabšim, samo da so prišli čim preje strani. Salonskih voz jim ni bilo možno dati na razpolago. No, končno je bilo vse veselo, da so se umaknili ti ljudje, kajti po njih odhodu je izginil v Pretoriji revolucijonarni element. Mej angleškimi in transvaalskimi diplomati pa so se brzojavke čim dalje hitrejše menjavale, in vsaka je bila ostrejša, besede v tekstu vedno rezkejše, in ko je naposled transvaalska vlada izrazila željo, Angleška naj bi tekom 48 ur odstranila svoje čete na meji, tedaj je vedela Anglija, kaj ima odgovoriti: »da obžaluje, a na kaj takega sploh ne more dati odgovora." Prizor, ki se je vršil, ko je dobila burska vlada to brzojavko, je bil jako karakterističen. Zgodilo se je to v predsednikovi zbornici v vladnem poslopju Pretorije. V sredi te sobane je velika hrastova miza, katera je pokrita s temnorudečim plišastim prtom v katerega štirih, do tal segajočih oglih je z zlatom uvezen grb republike. Z »stori in preproge so tudi rudeče; v sednici so še komodni, z usnjem podblazinjeni hrastovi fotelji; na stenah visi nekaj slik trans-vaalskih bojevnikov svobode ter lepa ura. V tej sobi so torej posedli 11. oktobra 1899 okoli 10. ure dopoldne predsednik in eksekutiva, broječa šest členov. Pojavil se je britski agent sir Con-nvngham Greene, še mlad mož, skrbno opravljen, v črni salonski suknji in s cilin drom v roki, ki je vročil odgovor angleške vlade. V dvorani je vladala smrtna tišina; nihče ni izpregovoril niti besedice, dokler ni pozval predsednik tajnika, gospoda De Kocka, — kateri mi je vse to pravil — naj glasno prečita brzojavko. Ko se je to zgodilo, je nastal zopet molk. Končno pa je ustal predsednik, molil kratko molitev ter podpisal napoved vojne, katero je vročil s potnimi listi vred britskemu agentu. Ta se je poklonil ter se tiho odstranil. Takoj na to pa so švigale na vse strani brzojavke, ki so prinašale četam zapoved, naj prestopijo mejo. lati na svojo roko. Ali poznate priliko o očetu, njegovih sinovih in o devetih Šibah ? Vsaka posamezna šibica se lahko zlomi, vseh devet skupaj zvezanih bi niti Martin Krpan ne mogel zlomiti, ako bi se zopet porodil. ZdruZite se torej in volite moža, kateri bode deloval za kmeta najuspeSneje, zraven pa ne pozabil, da je slovenske matere sin. In to je gosp. Pire, ravnatelj naše družbe, to je tisti gospod, katerega je preganjala črna stranka ravno radi tega, ker je hotel pomagati kmetu in je razkrival razne njene sleparije. Sicer pa, ali nismo dolžni, oddati svojih glasov g Pircu in le njemu, ki je za nas kmete in za našo kmetijsko družbo že toliko žrtvoval ? S čim naj mu pokažemo svojo hvaležnost bolje, ako ne s tem, da ga izvolimo svojim zastop nikom na Dunaju, kjer bo imel priliko še veliko več za naš kmetski stan storiti kakor doma. Torej na volišče ob času volitev, in volite kakor jeden mož gosp. Pirca. Tudi kmetje moramo pokazati, da, če prav so nam vzeli vse in si napolnili svoje malhe — naše volje niso nam še odvzeli — in da nismo še živina, v kar so nas hoteli že davno prenarediti. Dolinec. * * * S Pivke, 21. novembra. Med tem, ko se drugod bijejo in prepirajo pred volitvami, se pri nas zanje nihče ne zmeni. Se že zmenijo, toda le duhovni in njih pristaši, medtem ko narodni agitatorji doma sedijo in le upajo, da zmagamo — brez agitacije! Po nekod na Pivki — v občinah Zagorje in Knežak — je še v resnici mir, tam še ni nikakih strankarskih bojev, akoravno sta obedve stranki zastopani, in to radi tega, ker sta obedve še brez strasti, ker ni nobenega, da bi ljudi hujskal. — Drugače stoje pa razmere na „spodnji Pivki". Tu je strankarstvo že zelo, zelo razvito, a le jednostransko razvito, ker tu delujejo du hovni in njih pristaši, že dokaj let na vse kriplje, in sicer brez vsake protiagitacije. Tam imajo klerikalni agitatorji vse — vse pravimo — na svoji strani. Oni znajo pa tudi agitirati, in tudi žrtvovati za svojo stranko. Vsako nedeljo se shajajo na raznih krajih, in kočije se vedno prepelja-vajo po vaseh. Neko nedeljo sešli so se trije duhovni v zakotni vasi Palčje in so tam tako agitirali in tako obdelovali ljudi z zlorabljanjem vere, da so ljudje začeli jokati. Vidite, kakšno moč imajo še oni na Pivki! Volilci narodne stranke zanašajo se, da bode dala Pivka dosti ali še celo skoraj vse svoje glasove kandidatom narodne stranke. Ali nam je znan položaj na celi Pivki, in le toliko rečemo, da se nikakor ne sme več spati in se zanašati, ampak delati in agitirati treba, in se žrtvovati za dobro stvar — sicer bodete razočarani ob izidu volitev. Apeliramo sedaj na volilce, in agitatorje narodno napredne stranke na Pivki, naj začnejo tudi oni kaj delati. To na Pivki ni težavno delo, ker pivški kmet je razumen, in vsak bode kmalo sprevidel razloček med kandidati obeh strank. — Kdo na Pivki pa je poznal Žitnika do sedaj? Nihče, ker še le sedaj se prikazuje, ko se je treba prikupiti volilcem za glasove. Gorenji apel naj bi upoštevali najbolj volilci občine Št. Peter. Mi ne smemo le upati — kakor pravi dopis v „Slovenskem Narodu" iz dne 20. novembra „s Pivke", — da se tam ljudem oči odpro. Same od sebe se jim ne bodo začele odpirati, to morajo zavedni volilci provzročati, in to rešili bodo s tem, da jim bodo primerjali kandidate strank, bodisi v njih delovanju ali mišljenju. — Upajmo rajši, da bode vplival ta opomin in apel na vse volilce pivške doline. * Lampe — taji. Evgen Lampe je bil tako pogumen, i -da nam je poslal popravek. Ta se glasi: Sklicujoč se na paragraf 19. tiskovnega zakona zahtevam, da priobčite z ozi-rom na zadnji odstavek v dopisu .Z Dolenjskega" v štev. 267. „SIov. Naroda" v prihodnji številki na istem mestu in z istimi črkami sledeči stvarni popravek: 1. Ni res, da je podpisani, duhovnik, ki je pred kratkim prevzel vodstvo glavnega duhovenskega lista Slovenca1', javno v Ljubljani v »Katoliškem Domu" hvalisal tlako in desetino, res pa je, da ni javno v Ljubljani in sploh nikjer nikdar hvalisal tlake in desetine; 2. Ni res, da je izrekel željo: „0b, ko bi je le Se bilo", res je pa, da te želje ni nikdar izrekel. V Ljubljani, 21. novembra 1900. Dr. Evgen Lampe. Opomba uredništva: Mali Lampe je moral biti prav zelo — skrivnostno sladko ginjen, ko je naroČil ta popravek, sicer bi vender ne tajil, kar so poročali klerikalni listi sami! Sicer pa kon-statiramo, da Evgen Lampe v tem „ popravku" ni prvič popravljal največje sovražnice klerikalcev, resnice, in tndi ne zadnjič. * Iz Rajhenburga, 21 novembra. Narodni napredni volilci rajhenburški prirede v nedeljo 25. t. m. ob 3. uri po poldan v gostilniških prostorih gosp. Avg. JuvanČiČa, tu, volilni shod. Gosp. Dragotin Hribar, državnozborski kandidat za V. kurijo, je obljubil, da se udeleži tega shoda, da se predstavi, ter razvije svoj program Vljudno se vabijo volilci iz okolice Blance, Sevnice, Vidma in Brežic, da se mnogo brojno udeleže tega shoda. W fjjiat>8j»*nl, 22. novembra Bolezen ruskega carja. Ruski car je bolan in vsa Evropa simpatizuje ž njim. „Novoe Vremja" piše: „Rusija je radi splošnega sožalja ginjena, katero kaže svet. Ves svet izraža carju svoje spoštovanje, carju, čegar vse delovanje je polno najidealnejših stremljenj. Miroljubnost, pravičnost in humaniteta — to je geslo bolnega, v Livadiji ležečega monarha". Ker se je baje carju bolezen pohujšala, se po odredbi sv. sinode vrše po vseh cerkvah sv. opravila za zdravje carja. Dogodki na Kitajskem. Američanska vlada baje ni zadovoljna, da so se stavili Kitajcem tako veliki, uprav neizvršljivi mirovni pogoji Vlada misli, da se je to storilo nalašč s skrivnim namenom, da bi se vsled neizpolnitve teh pogojev mogle vlade, izključivši Ameriko, polastiti košev kitajske zemlje. Amerika skuša pre govoriti druge velevlasti, da bi svoje pogoje znižale, sicer grozi, da izstopi iz njih družbe. Poroča se, da je cesarica-vdova, ki torej ni umrla, izdala novo povelje do vseh podkraljev in guvernerjev, da se pripravljajo na vojno zoper zaveznike. Ekspedicija zavez nikov proti Kalganu je dospela do Hwailaija in ga brez odpora zasedla. Kitajski general Ho pa je nedaleč proč zasedel neki kraj s 1000 možmi. Zavezniki so pozvali iz Pekina pomoč. Iz Šangbaja se poroča, da bi dvor vsled pomanjkanja vsega rad zapustil Sin ganfu, a general Tungfuhsiang tega ne dovoli Ta general ima baje pri sebi nad 16 tisoč boksarjev. Vojna v Južni Afriki. Čim dalje več poročil prihaja o kani-balskem, hunskem pustošenju in morenju Angležev pn republikah Burov. Ta poročila pošiljajo v Kvropo angleški vojaki, častniki, torej so gotovo zanesljiva. Človek se mora zgroziti nad neverjetno neusmiljenostjo angleških divjakov, ki pa delajo vse po ukazu svojih generalov, zlasti pa po ukazu Robertsa in Kitchenerja. Ta dva seveda pa ravnata le tako, kakor jima veleva Chamberlain. Z bojišča so došle zopet nekatere vesti. Iz Kapstadta poročajo: Polkovnik Charnier je oblegan od 29. oktobra v Mamusi z 230 možmi. Oblega ga burski poveljnik De Beer s 1200 možmi. Pri Middelburgu se je vršila 18 t. m. majhna bitka. Angleži so vzeli Burom baje 400 glav živine. Iz Bloem-fonteina poročajo, da je šel po naročila vojaškega guvernerja poročnik Hole k bur-skemu poveljniku Brandu z dvema njego vima sestrama pregovarjat ga, naj se poda. Brand jih ni hotel niti sprejeti in jim je zagrozil, da jih po streli, ako ne odidejo takoj. Roberta poroča, da je prišlo 19. t. m. 800 Burov iz Dewetdorpa v Wepener, a se zvečer zopet vrnili.Iz Standertona se javlja, da so Buri napadli 19 t. m. pri Waderwallbrigdu angleške predstraže. Polkovnik Withe je 19. t. m. pri Aasvogelu pregnal 200 Burov, ki so se umaknili proti Peterburgu. General Wrede poroča, da je pri Harrysmithu pobil 22 Borov. General Hunter poroča, da so Buri 16. t m. pri Staydontdamsu napadli stražo angleSkih policijskih vojakov ter hkratu streljali na taborišče 1000 angleSkih vojakov. General Littleton poroča, da so Buri presenetili pri Balmoralu 19. t. m. angleško posadko ter ubili 6 mož, ranili 5 in ujeli 31 mož. Kriigerjev namestnik Schalk Burger je baje 9 t. m. v vojaški bolnišnici v Johannesburgu za ranami umrl. Vest Se ni potrjena. Kriiger je dospel včeraj v Marseille, kjer je bil slovesno sprejet Dopisi. Iz Kranja, 21. novembra. Nisem mislil odgovoriti na bedarije „Slovenca" glede svoje osebe. Ker pa me le izziva in laži trosi svojim bralcem, sem se odločil, da osvetlim laži, katerih zmožni so le klerikalci, ki sploh nimajo nikake Časti več v sebi. Take laži trosi med svet list, ki hoče veljati za list probuje in morale. „Slovenec" me je napadel prvikrat radi sklicanja shoda županov v Kranju 12. t. m. rekoč, da sem jaz ta shod sklical. Jaz sploh ne morem sklicati shoda, čeravno imam gotovo med kmetovalci tukajšnjega okraja veliko več veljave, kot marsikateri duhovnik, nadalje pa tudi nimam kot pri v. uradnik 24 ur na dan prostega časa ter tudi dosedaj še nisem v to poklican. Shod so sklicali gg. župani sami in to so možje, ki imajo ne le veljavo pri duhovščini, ampak tudi med prebivalci istega okraja, za kateri shod in prevrat škofove komande so se pripravljali, odkar se je razpustil državni zbor. Seveda so deiovali na tihem, ker so vedeli, da bodo duhovni, takoj padli po njih in jih obdelovali, kakor sedaj „s kmečkimi hlodi". Vsled tega konečnega sklepa, naprosili so me gg. župani, naj ta shod objavim po vseh listih. „Slov. Narod" ter ^Gorenjec" sta to obvestilo vsprejela, „Slo-venec" pa, mesto, da bi bil objavil shod, me je napadel kot stekli pes, da sklicujem shode jaz. Zakaj pa niste prijavili moje notice tako kot omenjena lista? Zato, ker ste imeli strah! V listu od četrtka pa piše zaničljivo neki „—o—". Saj se poznamo ! Pomedite pred svojim pragom in obnašajte se drugače v svoji fari ter dajajte ljudem le dobre vzglede. Saj se Vam ni treba kazati, da ste res „Medvedov" sin, čeravno Vam to zelo pristoja, ker kaj radi Vaše farane, ker so zelo potrpežljivi, „potacate" po glavah kar v cerkvi. Nikar ne zaničujte pisačev, saj so tako velike reve, ker nimajo tako mastnih služb, da bi zamogli po več kuharic rediti in nimajo ne bire, ne očenašev po grošu in ne penzije. Umevno mi je, zakaj da ste se na me spravili, ker se Vam za malo zdi, da ste pri zadnjem shodu morali na moj ukaz, na ukaz pisača dvorano zapustiti. — Vse pa presega poročilo v „SlovencuB s 16. t. m., da sem si vzel 14 dnevni dopust za agitacijo za g Jelenc-a, ter da sem 14. t. m. obhodil v Cerkljansko faro in sosedne vasi. če človek, kateri je le enkrat bil v Cerkljah, pomisli, kako velika je župnija Cerkljanska, da je v enem dnevu ni mogoče obhoditi, ve da je to velika laž. Tu se vidi, kako so znani poslancem a la Kalan kraji, katere zastopajo. Lažnjivec je isti noroče-valec, ki je to pisal in ga pozivljem, da pride s polnim imenom na dan, ker drugače je propalica in najgrši obrekovalec. Iz tega poročila se vidi, kake poročevalce ima BSlovenec". Vendar sodim, da to ni mogel „Slovencu* nikdo poročati in da se je ta vest skovala v redakciji, da z isto prazni prostor zamaši v listu. Da sem se peljal istega dne skozi Šenčur na Cerklje v Šmartno k M. Šimovcu h. št. 4, je resnica, a tja poslal me je moj g. šef v uradnih zadevah, kar Vam lahko dokažem, kakor tudi, da se nisem nikjer drugod mudil, kot v tej hiši, kamor sem bil poslan, pa le v uradnih zadevah. Na dan, zlobneži in kruhojemalci, z svojimi imeni, če imate poguma in dokažite mi le eno Vaših trditev! Sramotno za list, ki ga izdaja duhovščina, da s takimi podlimi in lažnjivimi poročili prta svoje bralce. Konečno se pa moram obdregniti tudi še v »Slovenski List". Ni vreden mojega odgovora, toda odgovorim le njega poročevalcu toliko, da sem raj še v okraju „slaboznan", kakor vsled izdajstva obče-znan Dihur. Tu glej sedaj, slovenski svet, lažnjivo klerikalstvo. Izzvali ste me, pa je to Vam gotovo v škodo, ker se celo Vaši somišlje niki zgražajo nad temi lažmi, in čeravno sem pisač, imam veliko vpliva med občinstvom, kar tudi sami dobro veste, zato me pa napadate. Ne bom se pa vozil agitirati, ker nimam potresnega denarja od škofa na razpolago; zabičam Vam pa, da bom storil svojo narodno napredno dolžnost vselej in povsod Kakor vidim, spraviti me hoče Dihur ob kruh, pa ne boš — Tone! G. Eržen. Slovensko gledališče. (Konec.) Teško je Elizabetino stališče ob taki nasprotnici Gospa Danilova j« prav dobro prodrla. Njeni igri se je videlo vYprvi vrs+i, da se ji ni treba ozirati na glas, s tem lahko razpolaga igralka, kolikor le hoče, ne bo ji odrekel nikdar. Za ta krasni metal zavidal bi ji marsikak igraleo. Gospa Danilova pa je za take uloge, kot je Elizabetina, tudi predestinirana, in z mirno vestjo lahko trdimo, da bi ona lahko v umetniškem cr-.iru imela še večjih uspehov, in to z varčevanjem, s previdnim stopnjevanjem, in razvitjem glasove moči na pravem mestu, in s tisto umerjenostjo, ki se posebno kraljici dobro poda. Igralka ima preveliko spoštovanje do krasno donečih besed; s tem pride patos, ki se ne oklepa vsebin« govora, ampak vedno po vrhu plava, in pa deklama-cija, kakor smo jo v gimnaziji kultivirali Za kraljico ima gospa Danilova tudi krasne postavo, in se v takih ulogah res lahko do mogočnosti razvije. Želeti bi bilo, da postane v tem oziru mogočen steber naše drame. — Jako dober Mortimer je bil gosp. Deyl. Odlikoval se je po fini, lepo umerjeni igri, pa tudi po boljši artikulaciji, ki ne da besed požirati. Tudi sploh je igralec v tej ulogi frapiral, ker je glas dobro in pravilno izkoriščal; le čute naj bi izražal igralec z bolj polnim, donečim in primerno barvanim glasom; potlačeni glas naj se namreč rabi le izjemoma, kakor je bilo to ravno sinoči večkrat umestno. Skoraj prekosil je gospo Danilovo 3i noči včasih g Danilo. Simpatičhost in eleganca, pa tudi lepi uspehi v izgovoru so bili sinoči značilni za njegovo igro, ki je dokazal ž njo sposobnost za take karakterne uloge. Seveda naj takoj dostavimo: Ko bi bil Schiller Dudleya tako izkoristil, kot bi bila to dramatika prav za prav zahtevala, potem bi igralec ne bil več za to ulogo, ker bi ljubimec stopil v svoje pravice. Tako pa je napravil Danilo v torek izvrsten utis. Pri zor med Mortimerjem in Dudleyem se je obema igralcema jako posrečil. — G. Ko-vačič bil je. dejali bi, preveč realističen Schillerjeve drame pač ne preneso ponolne vsakdanjosti; nekoliko višjega odseva je njih ulogam vedno potreba. Jako neskrbna bila je maska igralčeva; med ležerno igro igralčevo in njegovo masko usiljevala se nam je nekaka primera. Ugclno. dirnil nas je pa g. Kovačiča lepi izgovor. G. Oreh ku se je videlo sinoči čisto jasno, da ima za svoje igranje dvojno mero: drugo, kedar stoji pred dobrim, drugo, kedar pred slabim partnerjem. To kaže na tisto, ne bomo rekli, nevestnost, ampak ležernost, neunetost v igranju, ki jo ima Še vedno večina naših igralcev, ker zamenja realizem z ležernostjo. Realizmu je treba še veliko večjih študij kot deklamatoričnemu igranju. Igranje gosp. Orehka nas je večkrat presenetilo, včasih nam je še imponiralo, ali igralcu samemu v prid smo hoteli povedati, kaj naj izkoristi, da bo ustvarjal jednotne, vzorne umotvore. Jako veliko toplega koloiita nam je pokazal g Housa kot stari Talbot. Bil je tudi v izgovoru nad vse pričakovanje dober. Igralske sposobnosti marljivega in vsestran sko porabnega tega igralca smo mi vedno visoko cenili, in če je res, kar slišimo, da se igralec loči, moramo s svojega stališča to le obžalovati. Gdč Ogrinčeva je tudi preveč deklamovala, ali je bila dobra Kennedy. Na isti stopinji, morda notranje še malo gorkejši bil je Melvil g. VerovSka. Prav dobro je izpolnil svoje mesto tudi g. Povhe\ tako da je bila ta predstava res lepo zaokrožena in prav primerna klasičnemu slogu. Predstava je jako povzdignila ugled uaše drame, in le srčno si želimo še več takih predstav. Občinstvo se je pokazalo za predstavo tudi z obiskom jako dovzetno, kajti vsi zgornji prostori in parterno stojišče so bili prav dobro, parterni sedeži in lože precej dobro oddani, — nekaj bolje, kakor v nedeljo popoludne pri „ četrti božji zapovedi". _ A. Pozor! Pazite na legitimacije, da vam jih duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo. Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo. Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke. Dnevne vesti V L > u b I j a n i 22. novembra. — Stoletnica dr. Prešernovega rojstva bode se v Ljubljani praznovala, kakor sledi: Dne 1. decembra bode ob osmih zvečer obhod narodnih društev po mestu. V ta namen zbero se društva s svojimi zastavami pred DMestnim domom", odkoder točno ob osmih odkorakajo z meščansko godbo na čelu čez Vodnikov trg, po ulicah pred Škofijo, čez Mestni, Stari in Sv. Jakoba trg, po Trubarjevih ulicah Čez Sv. Jakoba most, Breg in Turjaški trg, po Go-spodskih ulicah, čez Kongresni trg, po Wolfovih in Prešernovih ulicah, ter po Franca Jožefa cesti pred „Narodni dom", kjer se bode v sokolskej dvorani vršil ko-mers. Pri komersu svirala bode meščanska godba in pela posamezna pevska društva. Dne 2 decembra bode dopoludne ob 11. v velikej dvorani „ Narodnega doma" slavnostno zborovanje, na katerem govori pred sednik „Slovenske Matice" gospod profesor Franc Leveč o Prešernu. Na to zapojo vsa ljubljanska pevska društva pod skupnim vodstvom kako skladbo iz Prešernovih poezij. Istega dne popoludne ob 3. in zvečer ob \28 bosta slavnostni predstavi v gledališči s prologom in živimi slikami, izmed katerih je posebno omenjati apoteoze Prešerna. Gledališče bode obakrat slavnostno razsvetljeno. — Evgen Lampe in mušje oči. Včeraj je mali Lampe jako »duhovito" predaval v „ Katoliškem domu" o ljudeh, ki imajo mušje oči. Seveda je bil glavni namen zabavljati čez liberalce. Čudite se in strmite! — Vsa liberalna inteligenca ima mušje oči, največje pa seveda dr. Tavčar in Malovrh. Tavčarju, ki bi pojedel vsak dan poldru zega pečenega fajmoštra in še dva kaplana novrh, so se te mušje oči na shodu v Šent Ftupertu še povečale, ker ni videl celote naših, za ljudski blagor prepožrtvovalnih klerikalcev, ampak samo posamezne osebe. Vse to je ;,modri" Lampe „temeljito" dokazal. Seveda ni pomislil, kako malo se mu je to posrečilo. Gospod doktor! Rekli ste, da so naši liberalci podobni muham, ki vidijo v pljunku samo jedno točko, katera jim zelo ugaja, a grde celote pljunka ne vidijo Muha vtakne svoj rilček v tisto lepo točko pljunka. Tako tudi naši liberalci. Po Vašem ste toraj klerikalci pljunek, kamor vtikamo liberalci svoj nos. In sta krasna točka sredi pljunka, ki ste jo tako naglaševali, ste menda Vi, gospod dr. Lampe sami. BravoU Omenil je modri gospod doktor tudi o nagih ljudeh, čemur se je smejal posebno nežni spol, ki je bil jako številno zastopan, kajti ono je kaj zaljubljeno v krasnega in šegavega Evgenčka, kakor tudi v veleučenega dra. Evangelista. Sploh pa imajo mušje cči umetniki, slikarji, kiparji a pesniki, ter celo — policija. Samo on in njegova kompanija a la od sv. Duha razsvetljeni dr. Šusteršič ter Štefe. Mojškerc in Kregar imajo zdrave oči!!! Čudno, da ni bilo na tem shodu vladnega zastopnika ! Nekdo izmed poslušalcev. — Ribniški lončar župnik Podboj opisuje v BSIovencu" Božičev shod (!) v Planini širokoustno, toda v isti sapi sam prizna, da je bil ta shod (!) v četrt ure končan. Kdo se vendar ne smeje! — Ali župnik Podboj vriska, in zato ta shod malo pojasnimo. Toda predno to storimo, vprašamo ga, zakaj molči o Božičevih sho-dib dne 18 t. m. v Gorenjem in Dolenjem Logatcu, na Rakeku in zlasti o impozant-nem shodu v Cerknici! Kako bi klerikalni matadorji plesali, ako bi dr. Netopir samo j eden tak shod doživel, tisti dr. Netopir, ki se je vipavskim kmetom ad captandam benevolentiam kot „prav dober Božičev prijatelj" predstavljal. Gosp. Božič imel je preteklo soboto v Logatcu dva krasno uspela shoda ter se je naslednjega dne peljal preko Planine na Rakek in v Cirk-nico. V Planini imel je kratek pogovor z ondotnimi volilci, ki je bil res že v četrt are končan, kajti šlo se je le za to, koliko volilcev bode v tej poklerikaljeni občini na naši strani, v občini, v kateri lahko kranjski kmet še danes vidi združeno farško in grajsko oblast v njenih sadovih. Planina si zoper farovž in grad niti dihati ne upa, kersicerljubi kruhek odleti. Čudno je, da lončar Podboj ne ve ničesar o shodu na Uncu, da si se je tudi tam, kakor v Planini, kandidat Božič četrt ure pomudil?! Na Uncu nimajo tako velikih očij, ka li ? — Na Veliki Loki so se dne 20 t. m. vršile občinske volitve za občino Velika Loka Zmagala je sijajno narodno napredna stranka. Razmerje glasov je 21 proti 3 — Ubogi vinogradniki Od Sv. Križa na Dolenjskem se nam piše: Mi ubogi vin ščaki bomo primorani vino ceneje prodajati, kakor ga moramo sami za kolekturo plačevati našim dušnim pastirjem Z leče se nam je naznanilo, da, kdor ne bo kolekture odrajtal v moštu, Če ga še ni pridelal, mora vsled ministrske odredbe plačati za vsak liter po 25 krajcarjev. Prej smo mislili, da bomo vino dražje prodali, pa ne gre. Mi moramo vino prodajati po 20 in 21 kr, sami pa moramo duhovnikom plačevati po 25 kr.! In mislite, da ima duhovnik s kmetom kaj usmiljenja, in da cdneha vsaj to liko, da kmet ne bo na očitni izgubi? Kaj še! Niti za krajcar ne odneha nobeden teh lakomnikov! — Siromašen vinogradnik sve tokriški. — „Sudsteirische Post". Tisti kranj ski duhovnik, o čegar škandalozno brez sramnem početju na kamniški železnici smo zadnjič z veliko, morda preveliko dis-krecijo poročali, mora imeti dobrega prijatelja v uredništvu BSudst Post". Ta stara klerikalna klepetulja se silno jezi radi izraza, s katerim je dala neka dama duška svoji opravičeni ogorčenosti med početjem tega duhovnika. Kaj naj bi pa rekla temu duhovniku? Morda idealist, ali posoda čistosti, ali stolp kreposti, ali celo svetnik, ali kaj ? Po „Siidst. Post" bi bila morala naj brž iti poljubit roko „božjemu namestniku" ter ga prosit odpuščanja, da ga je motila v izvrševanju njegovih Bnezakonskih dolž nostij". — Iz ljubljanske okolice se nam piše: Dne 27. novembra bo volitev v cestni odbor za ljubljansko okolico. Da bi bili vsaj taki možje zbrani, oziroma izvoljeni, ki so jim ceste res kaj mari, a ne samo lastna korist. Nekatere ceste so res tako slabe da se človeku žival smili, ki mora voziti po njih. Kakšna je le cesta iz Ljubljane do Vevč, iz Ljubljane do Iga in druge. Možje, krepko na noge! Zakaj se pa plačujejo cestne doklade ? — K sv. misijonu v St. Petru pod Sv. goro na Štajerskem se nam piše: Resnica boli. Zato je dopis v ^Slovenskem Narodu" o misijonu v Št. Petru hudo zadel nekatere kroge. To najbolj spričuje od govor župnika Tombaha v „ Slovencu". Ovreči ne more naših trdi'sv, ker so povsem resnične; zato pa je svoj odgovor zabelil s psovanjem in zabavljanjem. Tega smo pa že vajeni pri ljudeh, ki žive po Liguori-janski morali in po morali, katera se po misijoni propoveduje. Gospod Tom-bah trdi, da je Bgotovo" marsikateri izmed vrst Vašega dopisnika „zarudel sramu ob taki infernali mlakuži dopisnikovi". Res, zarudel je marsikdo, a ne ob dopisnikovi .mlakuži", ampak ob svinjarijah, katere so misijonarji propovedevali kot surogat Božje besede. Te pridige pa so tudi rmiraikateremu poslušalcu pognale rdečico v obraz, da je ves ogorčen zapustil cerkev. Kakšne so te pridige bile, dokazuje najbolj okolnost, da so stari-Si p r ep o v ed a 1 i s v o j i m o t r o k o m ustop v cerkev. Želite imena? Vidite tako daleč je pri nas prišlo, da se stariši bojijo za dušno Čistost svojih otrok, ako jih v — cerkev pustijo. In Vi se še upate tajiti, da te pridige niso bile pohujflljive! Ali pa morda mislite da je bilo »tercijal-8tvo", ki se po takih misijonih vzgojuje, dober, Bogu dopadljiv sad Vaših misijonov? Ravno tercijalstvo je največja propalost, baš ker greši s pobešenimi očmi in z molitvami na ustnicah. Takšno tercijalstvo Yam duhovnikom seveda ugaja, ker ga potrebujete po farovžih kot pesek ljudem v oči. A nas bo dete vedno našli v boja proti takim izrodkom krive in pogubne verske in religijozne vzgoje, katero ljudem delite. Ne nas bo zadel kontumac, pač pa Vas. Mislite, da bo ljudstvo vedno tako mirno gledalo, kako se zlorablja cerkev? Kristus ne hodi več med nami; a če bi hodil, bi marsikje vzel bič v roke in zapodil svoja „naslednike" iz svete Božje hiše, posebno pa gotove misijonarje; kajti „smet in gnoj spada na gnojišče" pravite Vi. »Vera nad vse, a s hinavstvom proč !" — Potrjena zakona. Cesar je potrdil v deželnem zboru kranjskem vzprejeta zakonska načrta o uredbi zdravstvenih služb na Kranjskem izvzemši Ljubljano in o zlaganju zemljišč. — Volitev župana v Preserji. Dne 20. t. m. je bil izvoljen županom Andrej Petelin; njegovim namestnikom pa Anton Grum iz Dol. Brezozice. — Jour-fixe slov. umetniškega društva je bil sinoči zopet jako lep. Skrbeli £so za to naša velepriljubljena operna pevka gdč. Noemi, naš splošno simpatični operni tenorist g. Orželski in vrli basist g. V a s i č e k. Vsi so peli z veliko vnemo in želi za svoje krasno petje mnogo priznanja. Vspored je bil tale : Auber: Ouvertura iz opere ,Nema iz Portiči, igral g. Cinner. Douša (mlad Češki komponist): a) Obrazek, b) Vvletlo slunečko, c) Malinv, pela Noemi, Gounod: Cavatina iz opere .Faust in Margeretha", pel g. Orželski, Gounod: Aria Marga-rethe iz Fausta — Noemi, Bendl: Pevčeva prošnja, pel g. VaŠiček, Lortzing: Aria iz opere „Orožar", pel g Vaš i če k, Smetana: Duet iz Predane neveste — Janko pa Kecal — pela gg. Orželski in Vašiček. Poleg najmarljivejše sotrudnice gdč. N( umi, ki je s svojim srebrnočistim glasom že mnogokrat razveseljevala umetniško društvo je g. Orželski posebno trudoljuben in požrtvovalen. Njegov divotni, dragoceni glas je naklonil društvu že dokaj krasnih in umetniških vžitkov. Mogočni, velesimpatični Vašičkov bas se je gromko razlegal sinoči prvikrat v lokalih umetniškega društva ter navdušil vse poslušalce. Nadejati se je od teh treh umetnikov na jour fixih še mnogo idealne zabave! — Umrl je v Gradcu vpokojeni profesor g. Viljem Ur bas, ki je bil rojen leta 1831 v Ljubljani in je dolgo let služboval v Trstu. Bavil se je mnogo s kranjskim domoznanstvom in priobčil več razprav iz te stroke. Lahka mu žemljica! — Usposobljenostni izpiti. G. Karol Jašovc, podučitelj v Pski vasi, je napravil usposobljenostni izpit za slovenske ljudske šole, ne pa za nemške, kakor se je poročalo. — Ženska in moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ribnici priredi v nedeljo, dne 25 novembra t I v salon skih prostorih g. Antona Arko, veselico s petjem, dramatično predstavo in šaljivo pošto mej prosto zabavo. Začetek ob pol 8 uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 h. Preplačila v korist družbe se hvaležno sprejemajo. — Izmišljeni dvoboj. Vsa Ljubljana je bila včeraj po konci, ko se je raznesla vest, da je bil v mestnem logu dvoboj mej nekim častnikom in nekim civilistom. O resničnosti te vesti ni nihče dvomil, saj je ta civilist sam doma in drugod o tem dvoboju pripovedoval, ter provzročil veliko strahu in skrbi. Prišel je tudi v r.Katoliški dom", in srdito vihteč svoj revolver, obširno pripovedoval, kako sta se s Častnikom streljala, kako je svojega nasprotnika dvakrat ranil, in kako se je isti v smrtnih bolečinah valjal v svoji krvi. Policija je seveda izvedela za to stvar, in je tega krvoločnega civilista are-tovala, zajedno pa se je začela velika akcija, da dobe ustreljenega častnika. Iskali so ga v mestnem logu, po bolnicah in privatnih hišah. Govori se, da je aretirani civilist tudi pri zaslišanju na policiji natančno povedal, kako se je streljal, in kako je svojega nasprotnika eks-pediral na oni svet. Uradna preiskava je seveda hitro dognala, da se dvoboj sploh ni vršil, da si je aretovani civilist vso stvar izmislil, in dognalo se je tudi, da je mož bolan na duha, in da spada v blaznico. Gdč. Elza, ki pa ni natakarica v „Katoliškem domu", ampak se tam le kuhati uči, je revežu a tem, da ga ni hotela uslišati, zmeSala tisto malo pameti, kar je je imel, tako da ae je oborožil s revolverjem, begal po mesta, in prisegal omenjenemu Častniku smrt, in si končno domišljal, da mu je res zapodil krogljo v srce. Dotični častnik je moral debelo gledati, ko je izvedel, da iščejo v Mestnem loga njegovo — truplo. — Pevskega društva ..Ljubljana" Členi se tem potom nujno opozarjajo, da se jutri, v petek, dne 23. t. m. polnoštevilno udeleže skupne skušnje za ^Prešernovo sla vnost". — Stotnik In konjač. Danes dopoludne je konjederski hlapec ujel psa nekega stotnika. Pes ui imel znamke. Stotnik je upil nad hlapcem in nad policijskim stražnikom, ki spremlja voz, da mu morata dati tauoj psa nazaj. „Ich befehle", je dejal stotnik. Stražnik pa se ni zbal tega, in je dejal stotniku, da mora iti k uradu, če hoče dobiti psa nazaj. Upitje stotnika je bilo privabilo vse polno občinstva okoli konjaškega voza. — Nezgoda. Danes dopoludne je ponesrečil na kolodvoru Štefan Sternholzer, delavec pri zgradbi Cesar Franc-Jcžefovega mostu Pri nakladanju pilotov mu je padlo bruno na nogo in mu jo zlomilo. — V Tschinkelnovi tovarni je bil včeraj skoraj nastal ogenj. Neke vreče in papir je začel tleti. Ogenj so delavci takoj pogasili. — Tatvina. Češkotovemu hlapcu Iv. Rutarju na Erjavčevi cesti sta bili ukradeni dve obleki, vredni 60 kron * Evropska kultura na Kitajskem. „Le eti de Paris" je prinesel pismo ruskega, v Pekinu bivajočega častnika svojemu pri jatelju V tem pismu Čitamo: .Ubogi Ki tajci, ki so ostali tu, igrajo ulogo tovorne živine. Napol nagi (otroci obeh spolov ao do 12 leta popolnoma nagi) vlačijo bremena z ladij na vlake ali pa narobe. Ako zadenejo Kitajci na zavezne čete, streljajo le iz iz daljave, potem pa zginejo, kakor bi jih požrla zemlja. Domačini se skrivajo po koruznih poljih. Toda zavezne čete streljajo, ker pač morajo moriti, tudi na miroljubne domačine ter ne pardoni-rajo niti dojenčkov na materinih prsih. Zato pa lahko razumeš poročila listov, ki pišejo, da smo izgubili 10 mož, a jih 1000 pobili. Mi pobijamo namreč vse, starce, ženske in otroke. In v tem športu tekmujejo zavezne Čete med seboj!" * Kaj delajo Buri na otoku Sv. Helene? Pariški „Journal" opisuje življenje Burov, ki žive v pregnanstvu na otoku Sv. Helene. Prebivalci otoka S9 jako vesele prebivanja Burov na otoku, ker sta jim trgovina in promet jako porasla. Buri, ki nimajo novcev, delajo iz lesa lule in ladjice, pa jih prodajajo za dobre novce. Kar se tiče hrane, ni baš dobra. Odkar jih je nekaj skozi kanal pobeglo, jih puščajo samo za malo časa na zrak. Trpe pa žejo, ker An-gloži dajejo samo za 1000 I-udij vode, njih pa je 2000, zato Buri groze straži, da se bodo spuntali. Število Burov na otoku se poveča še za 2000, katere Angleži zopet pripeljejo tja Telefonska in brzojavna porodila. Krško 22. novembra Ob ogromni udeležbi se je današnji shod velečastno izvršil. Kmetje so župnika Schweigerja, ki je nemir delal, iz dvorane vrgli. Dunaj 22. novembra. „Wiener Zeitung" publicira umirovljenje praškega višjesodnega predsednika Janše, kateri je tem povodom povzdignjen v viteški stan, in javlja zajedno, da je sodni predsednik v Brnu, vitez \V e s s e 1 y, imenovan višjesodnim predsednikom v Pragi. Wessely nima nikake politične barve, on je birokrat, ki bo izvrševal vse, kar mu ukaže ministrstvo. Pred tem imenovanjem se je raznesla govorica, da je minister Rezek izjavil, da odstopi, če bo imenovan Wessely. Temu ni tako. Rezek je samo izjavil, da odstopi, če bo imenovan Cehom sovražen višjesodni predsednik. Ker Rezek ni podal ostavke, se da iz tega sklepati, da Wessely po njegovi sod^/, Čehom ni sovražen. y Dunaj 22. novembra. Pri upravnem sodišču sta imenovana dva nova dvorna svetnika, dr. Formanek in dr. Kirchner, ki sta doslej oba službovala v Pragi. Budimpešta 22. novembra. Danes zjutraj je bil v Szatmaru obešen grajščak in bivši oficir Bela pl. Pap, ki je dal svojega brata umoriti. Marzilja 22. novembra. Ladija „Gelderland" je, vsled slabega vremena prišla šele včeraj ob 9. uri zvečer v pristan. Prebivalstvo je zvečer v mestu prirejalo velike demonstracije za Bure. Danes zjutraj je Kriiger na ladij i sprejel burske funkcionarje, ki so ga tu pričakovali, in imel ž njimi daljšo konferenco. Po tej konferenci se bo Kriiger izkrcal in bo v mestu slovesno sprejet. London 22. novembra. Verodostojna poročila javljajo da se je carjeva bolezen obrnila na slabše in da so so v inozemstvu mudeči se člani carske rodbine bili pozvani, da se takoj vrnejo v Rusijo. London 22. novembra. Nekateri listi poročajo, da je Krugerjev namestnik, Schalk Burger, v Johannesburgu umrl. Pri Ervlnu Burdyeh-u, lekarju v StofJI l.okl ne dobiva (321—82) m novim antlseptlkom katero je sestavil zobozdravnik dr. Rudo Frlrtii. katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zado&čajoča za eno leto, stane * kroni, po poŠti *•©* kroni. Meteorologa o poročilo. Viiin« nad morjem S06-Bci. Sredc.ll sraonJ tlak 786-0 msa. - Stanje lil čas opa- baro- &» Nebo i Ž 3 55 zovanja metra rs s t mm. S J P"! 21. 9. zvečer 7315 92 si. sever dež g 22, 7. zjutraj 733 9 70 si. sever megla jj o 2. popol. 7343 99 si. jug dež 6o Srednja včerajšnja temperatura 9 5°, male: 2-4'. XD"u.xa.3/Jes;k:;» borza dae 22 novembra 1900. Skupni državni dolg v notah . . 98 30 Skupni državni dolg v nrebra .... 97 75 Avstrijska zlata renta ....... 11530 4vstrijska kronska ranta 4% • . . . 98 25 Oerska slsta renta 4 0. . . . . 11505 Ogrska kronska renta 4% ..... 9035 Avstro-ograke bančno delnice , . . 1696 - Kreditne delnici ... ..... 657'— London vista ... ...... 240-65 HomSki drž. bankovc 100 siark 117 70 «0 mark............ 2353 80 frankov ............. 1919 italijanski bankovci.... ... 90 70 <■. kr. cekini...... ... 1136 ■1 Zahvala. Vsem, ki so nam povodom smrti naše preljubljene matere, oziroma tašče in stare matere, gospe Alojzije Piletič na katerikoli način izkazali svoje sočutje, kakor tudi za častno spremstvo k večnemu počitku, izrekajo svojo naj-prisrčnejšo zahvalo (2412) žalujoči ostali. Kamnik, dne 21. novembra 1900. NAJLEPŠE PRAZNIČNO DfiRILO! M NOBENI 5L01/EN5KI HlSl 5E NE čl 5HELE POGREVATI ooooooooooo DOKTORJA FRANCETA PRIrSlrRNfl UREDIL SKRIPT. L PINTMR ILUSTRIRANA IZDAJA, SCSITA 5 K, V TLATNU VEZANA 6 "40 K, U USNJU UKANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. pl. KLCINMAYR & rCD. BAn5f:RQ L/ LJUBLJANI • ° POPIVAJO 5C PO USCH KNJIGOTRŽNICAH • • Dobro obiskana gostiln na račun ali v najem išče S6 (2393—3) i-f, Qj j> o ii o v © m 1 «3 t n. Kje? Pove upravništvo »Slov.Naroda«. Dva učenca vsprejmeta se v trgovino z raznim blagom Mi j o Dolinar-ja (2411-d v Vel. Dolini, pošta Jesenice, Dolenjsko. > b I e k e_ ^^CAPo p ra v i la. L. Mikusch tovarna dežnikov £ Ljubljana. Mestni trg. fl 745-33 Teč sto MtolitM naravnega vina starega in novega, prodaja. vlastelinstvo Šalovec posta Varaždin, Hrvatska. Isto ima tudi na prodaj več metr. centov z roko obranih (2410—1) namiznih jabolk. U8s. Kr. avstrijski jfe Iržavni želsznlei, Izvod h voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod, iz Ljubljane jnž kol. Proga čez Trbiž. Ob IS. uri o m po noči osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnogr.-.d; čez Klein-ReifTug v Sreyr, v Line na Dunaj via Amste.teu. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni via* v Trbiž. Pontabei, Beljak Celovec, Frauzensfeste, Ljubno. Danaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amsietteu na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in pravnikih v Line. — Ob 11. uri 51 m -poldne osobni vlak v Trb.'1?, Pojtabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzth.il. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vir k v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selztbal v Soinograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru. Liornost, Bregeac, Curih, Gen vo, Pariz; čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budeievice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipoko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj ocobni vlak z Dunaja v a Amstettcp, Lip.kega. Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varo?, Pizua, Ba-dejevic. Solnognida, Linca. Stejra, Ansseea, Ljubna, Ce'ovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11, uii Iti m dopoludne os .bni vlak z Dunaia via Amstetten, Karlovih varov, H-ba, Marijinih vavjv, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyru, Parza, Geneve, Curiha, Brege*?ca, Inomosta, Zclla ob jrzeiu. Lend-Gasteina, Ljubna, Cc'ovca. Št. Mohorja, Pontabla. - Ob 4. uri 38 m popu'udi!e osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selz+hala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. url 5 m zvečer osobni vlak z Dunuja, LjubDa, Beljak Celuvca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob ned^i ;i in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega rces' • in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8.'uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 3j m popoludne in ob 8. uri 48 m /.večer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob J. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob G. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zvečer. Prva šeško-slovanska tovarna kemičnih izdelkov G. Cisar v Gorici priporoča gospodom trgovcem s papirjem line, z velikimi otllikovalniiiii darili poče-ščene izdelke: (2409) Alizarin, Anthracen, pisalne in kopirne tinte, vse vrste črnih pisalnih in kopirnih tint, barvenih in šolskih tint in štampilnih barv. Vzorci in ceniki na zahtevanje franko. i/- 3^ Specialiteta: IMS éPrtstno štajersko surovo maslo m * * * * * %a ca¡ ima redno sveže Marol Maninšek ^Dunajska cesta. (2295 3) OOOsOOott ^^^^ W W Krasne novosti nagrobnih I- vencev Fina, iko^-ji pristno turška obleka obstoječa iz 7 komadov, 3 komadi so" z zlatom vezeni, kakor jo nosijo imoviteji bosenski Turki, za kako gledališče ali maskarado jako primerna. Je za tretjino eene nu protluj. Obleka je iz finega močnega sukna. Fotografija obleke jo na ogled pri upravniStvu »Slov. Naroda", kjer se izve" tudi cena. (2408—1) (2407 - 2) (2070—7) Karol Recknagel Mestni trg št. 24. Knjigovodja in (240' komptoarlst se spee|meta v valjičnem mlinu v Kranju. Izredna specijahtsu! Ljutomerčan ^1!» letnik 1886! (a0!KM5, Se dobi v iMitllJUali pri Edmund Kavčič-u v Prešernovih ulicah, nasproti glavni pošti. Spretne, solidne potovalne uradnike (akviziteij > za vse zavarovalne stroke vH]irejni<> jiton vUolil proviziji, sšasoma tudi m Ntulito plaeo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: ..uU\l/.i««'r upravniStvu „Slov Naroda". [1&31 OOOfrtfOOOOOOOOOOO 0 i 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 £ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preselitev prodajalne! Usojamo si uljudno naznaniti, da smo našo 011101 v Frišovo palačo Prešernove (Slonove) ulice št. 1 premestili in vse zaloge naših filijalk ondi zjedinili. Radi tega nam je mogoče glede prostora preobilo in pri selitvi poškodovano blago izvanreduo po ceni oddati, ter se bode isto o priliki [§J velike božične prodaje katera se prične T sredo, 30. iistopada iOOO, prodajalo. Kot posebno ceno in priporočljivo omenjamo: Flanelaste obleke v kartonih 7 m vse skupaj samo gld. 1.60 volnene obleke „ „ 6 „ „ „ „ „ 150 snknene obleke za dame.........„ 2.50 Sukneno blago, angleška in brnska sukna, srajce, ovratniki in kravate se prodajajo po vsaki prikladni ceni. Izven tega doide v kratkem velika pošiljatev preprog in platnenega blaga kar smo prilično po jako ugodni ceni kupili, in nam je mogoče isto ravno tako ugodno prodajati. Od 20. listopada naprej se bodo tudi vsi dragi predmeti naše trgovine po znatno znižanih cenah prodajali. Z odličnim spoštovanjem (2398 -2) l^enrad Ječami 5 Comp, „pn ncui tcuarni". 0 0 i 0 0 0 ** 0 0 B 5 ;> 0 S B 5 B 0 0 B 0 B 5 o a i i 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 oooooooooooooooo l ^Ljubljanska kreditna banka" v L/j ubij ani ^piAalM««« ulice &*• 2B- HT&,2sra.-p> lis. proAstj m vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najknlant-nejših pogojih. (1877—69) ^Posojila, na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti knrzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. Sprejei.io.ia.xije Uak .Naroda« Xiskaraa\ 1U