ivorza
Poštnina plačana o gotovini	J U o
KRALJEVINA |Žj| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
«
36. ltOSi	V	LJUBLJANI,	dne	5.	maja	1937.	Letnik	VIII.
VSEBINA:
251. Navodila za izvrševanje proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1937/38.
255. Razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Orešje lendavskega sreza.
256. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38.
Uredbe osrednje vlade.
254.
Dne prvega aprila tega leta je stopil v veljavo proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1937/38. Da bi ravnali vsi nakazovalci in računodajniki ob izvrševanju proračuna glede računovodstvenega postopka enotno, predpisujem na podstavi členov 5., 6. in 59. zakona o državnem računovodstvu naslednja
navodila
za izvrševanje proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1937/3S.*
PRVI ODDELEK.
1.
Splošne pripombe.
1. Celotno poslovanje v vseh resorih se mora gibati izključno v mejah s proračunom odobrenih in predpisno otvorjenih kreditov. Za vsako prekoračitev kredita in ustvaritev obveznosti za državno blagajno zoper veljavne zakonske predpise odgovarjajo nakazovalci in računodaj-niki po členu 58 zakona o državnem računovodstvu, § 23. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah in § 8., točki 1.. finančnega zakona za leto 1937/38.
2. Način, kako se opravljajo nabave za državo, in postopek, po katerem se zavzemajo (angažirajo) in likvidirajo izdatki iz državne blagajne, sta jasno-predpisana
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
24.	aprila 1937, št. 93/XXIX/199. — Upoštevan je tudi popravek, objavljen v »Službenih novinah« z dne 28. aprila 1937, št. 96/XXX/212.
v zakonu o državnem računovodstvu, pravilniku za izvrševanje določb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu in pravilniku o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
Vsi organi, ki poslujejo pri izvrševanju proračuna razhodkov, se morajo ravnati strogo po teh predpisih. V vsakem primeru ugotovljenega nasprotnega ravnanja se pokličejo na odgovor.
3. Vsem nakazovalcem si; naroča, naj v tem proračunskem letu sistematično in umno varčujejo. Trošiti smejo samo za to, kar je. najneobhodneje potrebno, in z najmanjšimi zneski: izogibali pa se je vsem izdatkom, brez katerih je mogoče biti. Prenehati mora udomačena praksa, da se vsi proračunsko odobreni krediti olvorijo in do konca proračunskega leta popolnoma porabijo, izvzemši primere, kjer ne terjajo tega posebej razlogi za nujne in neodložne potrebe.
4. Stalno se dogaja, da se državnim uslužbencem prejemki kljub mnogim izdanim razpisom in naredbam, naj se to odpravi, neredno izplačujejo.
To neredno izplačevanje je povzročeno po malomarnem izvrševanju službe po posameznih1 organih. Ne pazijo na to, da bi se opravila pravočasno potrebna virmi-ran ja in otvorili krediti v zadostnih zneskih. Plačilni spiski se ne pošiljajo izplačevalnim blagajnam do najdalj 20. dne v mesecu za naslednji mesec. Če. se pa tudi pošljejo pravočasno, jih je zelo' pogosto po večkrat vrniti nakazovalcem v popravo, ker so nepredpisno sestavljeni.
Zato opozarjam tudi ob tej priložnosti vse nakazo-valce in ostale pristojne organe, naj se povsem ravnajo po predpisih pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih, kjer je jasno predpisano, kako se prejemki izplačujejo.
Finančnim direktorjem naročam, naj ukrenejo tudi s svoje strani vse, kar je potrebno, da se izplačujejo
j.
prejemki pravočasno, in naj mi poročajo o vsakem nerednem izplačilu, da bi odredil, česar je treba za pokaz-nitev vsakega nakazovalca II. stopnje ali drugega organa brez razlike, po čigar krivdi se ije izplačilo zakasnilo.
II.
Otvarjanje kreditov.
1. Kredit otvarja državnim napravam, pri katerih poslujejo specialna računovodstva in blagajne, in sicer ministrstvu za vojsko in mornarico, komandi orožništva, Državni hipotekarni banki, Poštni hranilnici, državni razredni loteriji, ministrstvu za promet za njegove naprave, ministrstvu za gozdove in rudnike, ministrstvu za zunanje .posle, ministrstvu za pošto, telegraf in telefon, upravi državnih monopolov, osrednjim carinskim blagajnam, direkciji jugoslovanskega prostega pasu v Solunu, državnima tiskarnama v Beogradu in Sarajevu, narodnim gledališčem v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, državnima posestvoma >Belje< in rTopolovac , državni tvornici sladkorja na Cukarici in državnemu kmetijskemu skladu ministrstvo za finance, oddelek za državno računovodstvo, pri blagajnah teh naprav samih na podstavi kreditnih zahtevkov ministrstva, v čigar pristojnost do-tične naprave spadajo, razen ministrstvu za vojsko in mornarico, komandi orožništva in ministrstvu za zunanje posle, katerim se še dalije otvarjajo krediti pri glavni državni blagajni. Blagajne teh naprav opravljajo izplačila iz otvorjenih kreditov po nalogih pristojnih nakazo-valcev iz svojih dohodkov ali iz sredstev, ki jim jih daje na razpolago glavna državna blagajna, obračunjajo vse razhodke in dohodke in prejete vsote z ministrstvom za finance z obračunom, vse presežke dohodkov pa izročajo redno glavni državni blagajni, če jih ima katera izmed njih kaj.
Krediti za te naprave se otvarjajo za f> mesecev tako glede osebnih kakor glede materialnih izdatkov.
Glede na to, da se daje trem državnim osrednjim narodnim gledališčem v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani državna subvencija po točki 1. § 36. finančnega zakona za leto 1937/38. za opravljanje izdatkov, določenih v državnem proračunu, naj pošiljajo uprave teh gledališč oddelku za državno računovodstvo, odseku za glavno državno knjigovodstvo, vsak mesec zahtevo za izplačilo */,•. zneska kreditov, otvorjenih pri njih blagajnah po dotičnih partijah.
2. Vsi ostali državni uradi in naprave se naj obračajo radi otvoritve njim potrebnih kreditov na ministrstva, v katerih pristojnost spadajo. Po teh posebnih zahtevah sestavijo računovodstveni odseki dotičnih ministrstev kreditne zahtevke po veljavnih predpisih, in sicer za osebne razhodke za šest mesecev, za materialne pa za po tri mesece; te zahtevke pošljejo oddelku za državno računovodstvo ministrstva za finance radi otvoritve kredita pri pristojnih finančnih napravah — glavni državni blagajni — finančnih direkcijah, ki opravljajo iz teh otvorjenih kreditov izplačila po naredbah ali nalogih pristojnih nakazovalcev.
Za osrednji higienski zavod, občno državno bolnico v Beogradu in ostale bivše naprave s postranskim računovodstvom in blagajno v Beogradu se otvarjajo krediti 9amo pri blagajni finančne direkcije v Beogradu.
3. Vsi uradi in naprave, pri katerih ni postranskega računovodstva z blagajno, morajo izročati pristojnim finančnim direkcijam vse svoje dohodke v dobro dotičnih partij proračuna dohodkov.
4. Kredite, ki so določeni za banske uprave, dajo banom na razpolago resorni ministri po svojih strokah; bani so po § 30. zakona o banski upravi po teh kreditih nakazovalci I. stopnje in razpolagajo z njimi neposredno ali pa jili otvarjajo nakazovalcom’ II. stopnje, če jih odrede.
Posamezni oddelki banskih uprav pošiljajo svoje kreditne zahtevke pristojnim oddelkom pri ministrstvu; ti pa sestavijo zahtevke za vse svoje območje in jih vroče v določenem roku odseku za računovodstvo, ki sestavi kreditni zahtevek za ves resor.
Ko je oddelek za državno računovodstvo kredite olvoril, obvesti računovodstveni odsek pristojne oddelke banske uprave o otvorjenih kreditih, obenem pa tudi finančni oddelek dotične banske uprave.
Ker je ctvarjati kredite za bansko upravo v globalnih zneskih, vroči finančni oddelek, če se razdele krediti med nakazovalce II. stopnje, finančni direkciji jzvršeni razpored po nakazovalcih in obvesti istočasno vsakega drugostopnega nakazovalca o vsoti otvorjenega kredita.
5. V razdelku "Pokojnine in invalidske podpore« proračuna za leto 1937/38. je določen v part. 54, poz. 1, 2 in 3, kredit ne samo za izplačevanje prejemkov vseh državnih uslužbencev, upokojenih pred dnem 1. aprila 1937, in njih rodbin ob njihovi smrti, marveč tudi za upokojitve med proračunskim letom 1937/38 v vseh strokah, razen v stroki ministrstva za vojsko in mornarico, za katero je odobren poseben kredit za upokojene častnike, uradnike in ostale uslužbence v part. 480.
Krediti po part 54, poz. 1, 2 in 3, se otvarjajo na zahteve občnega oddelka ministrstva za finance, ki mu naj pošiljajo izplačevalne blagajne kreditne zahtevke za izplačilo upokojencev, ki prejemajo pri njih svoje prejemke.
Zato naj pošiljajo pristojna ministrstva glede pseb, upokojenih v tem proračunskem letu, občnemu oddelku upokojitvene odloke in soglasnost glavne kontrole nanje kakor tudi vse potrebne izplačilne dokumente z navedbo, pri kateri blagajni naj prejemajo dotični upokojenci svoje prejemke, da more občni oddelek obvestiti izplačevalne blagajne radi likvidacije njih pokojnin.
Mesečne kvote, ki sta jih ministrstvo za promet in ministrstvo za gozdove im rudnike po točki 3. § 10. finančnega zakona za 1. 1937/38. dolžna izplačevati glavni državni blagajni iz svojih tekočih sredstev za osebne in rodbinske pokojninske prejemke svojih bivših uslužbencev in njih rodbin, znašajo za ministrstvo za gozdove in rudnike po Vi j skupnih zneskov, določenih v part. 54, poz. 1, 2 in 3, proračuna za 1. 1937/38. za Izplačilo pokojninskih prejemkov v stroki tega resora, za ministrstvo za promet pa po drugem odstavku te zakonske določbe po V is od polovice zneskov, določenih po vseh pozicijah te partije za izplačevanje prejemkov njegovih upokojencev.
Te kvote se morajo izplačati glavni državni blagajni vsak mesec, in sicer najkasneje do 25. dne v mesecu za naslednji mesec. Ker ni bila plača/na do dne 25. marca tega leta kvota za mesec april, je treba plačati do dne
25.	aprila tega leta po dve kvoti.
Na koncu proračunskega lela 1937/38. se napravi obračun in izplačata obe omenjeni ministrstvi razliko, ki bi se pri tdm pokazala.
G. Krediti po part. 55, 56, 57, 58, 59 in 61 proračunskega razdelka ^Pokojnine in invalidske podpore« se otvarjajo ua zahteve občnega oddelka ministrstva zn finance.
Krediti po part. 60 istega razdelka se otvarjajo na zahteve ministrstva pravde, po part. 62 pa na zahteve ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
7. Odloke o otvoritvi kreditov izdaija za vse stroke šef odseka glavne državne blagajne.
8. Ministri in nakazovalci označujejo, ko pošiljajo zahteve za otvoritev kreditov, te po partijah in pozicijah (člen 4. zakona o državnem računovodstvu).
9. Skladno s § 26. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah vkmjižuje oddelek za državno računovodstvo kljub členu 4. zakona o državnem računovodstvu vse kredite in jili iina v razvidu samo po proračunskih partijah; razbodke, izvršene iz oborjenih kreditov po proračunu za leto 1937/38., pa vknjižil je oddelek za državno računovodstvo po poglavjih, partijah in pozicijah (člena 4. in 133, zakona d državnem računovodstvu).
10. Otvarjanje in zalvarjanje kreditov se mora vršili povsem po predpisih pravilnika o poslovanju računovod-stvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih. Ti predpisi veljajo tudi za otvarjanje kreditov po posameznih določbah finančnega zakona.
Ko se sestavlja razpored kreditov, je treba najstrože gledali na to, da sc vnašajo samo dejansko najpotrebnejše vsote po posameznih proračunskih partijah in pozicijah za čas, za katerega se zahteva otvoritev kredita, ne pa s poljubnimi zneski. To velja tudi za osebne izdatke, za katere je zahtevati, otvoritev kredita v dejansko potrebnih zneskih po stanju osebja na dan. ko se sestavlja razpored kreditov, ne pa v okroglih zneskih v višini "la kreditov, odobrenih s proračunom za osebne razhodke dotičnega resora, kakor se je to doslej dogajalo.
Pripominjam, da je opravljati posel otvarjanja in razporejanja kreditov kot zelo važen posel kar najhitreje pri vseh ministrstvih in njim podrejenih uradih in napravah, da bo tnoči redno zadoščati državnim potrebam.
Strogo je gledati na to, da sc vsi krediti v predpisanih rokih pravočasno otvorijo.
Treba se je izogibati pogostemu zatvarjanju kreditov pri blagajni ene naprave in naknadnemu olvarjanju pri blagajni druge naprave.
Ni treba, da bi se finančne direkcije, če ugolove v triplikatu kreditnih zahtevkov napake, obračale radi njih popravka neposredno na oddelek za državno računovodstvo, ampak se morajo obrniti za pojasnila o tem na pristojne računovodstvene odseke pri ministrstvih, kakor je to predpisano s členom 18. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
Za vsako ravnanje zoper predpise, ki veljajo glede otvarjanja in zatvarjanja kreditov, se odrede zoper odgovorne organe najstrožji zakoniti ukrepi.
11. Od rednega postopka za otvarjanje kreditov se izvzemajo spodaj uavecleni krediti sedanjega proračuna, ki se glede na potrebe, katerih zadostitvi služijo, smejo, ne pa morajo porabiti v celoti.
Otvoritev teh kreditov je zahtevati s posebno zahtevo, podpisano po resornem ministru, z nadrobno obrazložitvijo potreb, katerih zadostitvi dotični krediti služijo.
Ti krediti so po naslednjih proračunskih partijah;
1.	Ministrstvo pravde:
part. 70, poz. 1 in 2, part. 75 in 77.
2.	Ministrstvo za prosveto:
part. 200, 201, 208, 209, 210, 211,	212,	213,	214,	216,
218, 223, 224, 246, 247, 248, 249, 251,	274,	276,	283,	297,
298, 299, 301, 318, 319, 320, 321, 322, 333 in 339.
3.	Ministrstvo za notranje posle:
part. 381, 383, 384, 398, poz. 3, kolikor se nanaša na odkup poslopij in zemljišč in zidanje stanovanjskih hiš, part. 417.
4. Ministrstvo za finance:
part. 426, poz. 2, part. 427, 436, poz. 5, 11, 12 in 17, part. 443, poz. 2, part. 462, poz. 6, in part. 466, poz. 6.
5.	Ministrstvo za vojsko in mornarico:
part. 478, poz. 5, part. 4S6, poz. 1, part. 488, poz. 3, part. 495, poz. 1, part. 501, poz. 1 in	3, part. 502, poz. 1
in 3, part, 504, poz. 1, 2 in 3, part.	506,	515,	528,	530,
poz. 2, part.-531, poz. 1, 7 in 8, part. 534, 536, 538, 555, poz. 2, kolikor se nanaša na odkup zemljišč in zasebnih zgradb in zidanje novih poslopij, part. 561, poz. 3.
6. Ministrstvo za gradbe:
part. 564, 570, poz. 2. part. 571, 572, 573, 574, 575, 576. 577,	578.	581,	582,	583,	584.	585,	588,	589,	590,	591,
592, 595,	596.	597.	598,	599,	602.	603,	604,	605,	606,	609,
610, 611,	612,	613.	616,	617,	618,	619,	620,	621,	624,	625,
626. 627.	628,	631,	632,	633,	634,	635,	638,	639,	640,	641,
642, 645, 648, 649, 651, 652, 653, 654, 656, 657 in 658.
7. M i n i s t r s t v o za promet:
part. 692, poz. 2, part. 694, 725, in 728.
8.	Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon:
part. 737, poz. 2, part. 738, 747, poz. 5, in part. 749.
9.	Ministrstvo za kmetijstvo:
part. 775, 776, 777, 782, 787 in 857.
10. Ministrstvo za trgovino in industrijo:
part. 860, poz. 2. 5 im 7, part. 861, 866, 867, 868, S69, 870, 874, 876 877 in 887.
11. Ministrstvo za gozdove in rudnike:
part. 899, 902, 903, 908, 910, 911, 927, 931, 932, 933, 934, 942, 947 in 957.
12. Ministrstvo za socialno politiko in
narodno zdravje:
part. 969, 970, 974, 978, 979, 989, 996, 1003, 1010, 1017, 1024, 1030, 1037 in 1044.
13. Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva:
part. 1047, 1048, 1052, 1053 in 1054.
Odločbe o otvoritvi teh kreditov, izvzetih od rednega postopka, izdaja načelnik oddelka za državno računovodstvo.
12.	S pooblastitvijo iz točke 1. § 6. finančnega zakona za l. 1937/38. se smejo koristiti samo tista državna gospodarska podjetja, katerih glavna naloga je ostvarjati državne dohodke.
13.	V točki 5. § 7. finančnega zakona za 1. 1937/38. ije predpisano, da morajo nakazovale! pri nabavah v inozemstvu, ki se plačujejo v tuji valuti, iz zavzetega (angažiranega) kredita pokriti razlike, ki se lahko pokažejo zaradi tečajne razlike v času, ko je bil kredit zavzet, pa do dne izplačila; v ta namen morajo rezervirati nakazo-valci v vsakem primeru najmanj 5% zneska zavzetega kredita za pokritje tečajne razlike.
Nakazovalci se opozarjajo, naj ta predpis strogo upoštevajo, ker se nikakor ne bo opravičila prekoračitev odobrenega in otvorjenega kredita, ki bi se zaradi tega pokazala.
III.
Virmiranje.
1. V točki 6. § 7. finančnega zakona za 1. 1937/38. je predpisano, da ni dopustno zviševati z naknadnimi krediti tiste pozicije, v katerih breme se zvišuje druga pozicija z virmanom, v točki 7. § 7. pa je predpisano, da ni dopustno virmiranje za druge potrebščine:
a) iz kreditov, odobrenih za prehrano bolnikov, nabavo zdravil in ostalega sanitetnega materiala, in
b) iz kredita, odobrenega za izplačilo anuitet, iz-vzemši tistih, ki so odobrene v razdelku državnih dolgov za anuitete.
Zato morajo nakazovalci in vsi ostali organi, ki poslujejo pri izvrševanju proračuna, te zakonske predpise strogo upoštevati, ko opravljajo virmane glede zahtev naknadnih kreditov, ker so za vsako nasprotno ravnanje materialno odgovorni.
Ko se pošiljajo ministrstvu za finance zahteve za zvišanje iz rezervnega proračunskega kredita po členu 27. zakona o državnem računovodstvu ali za odobritev naknadnega kredita po členu 35. tega zakona, je v zahtevi vselej navesti, da pozicija, katere zvišanje se zahteva, ni bila znižana z virmanom.
2. V § 96. finančnega zakona za 1. 1937/38. je dana ministroma za notranje posle in za zunanje posle možnost, da lahko postavljata in premeščata uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega po proračunu za osebne razhodke teh uslužbencev, ne glede na njih številčno stanje in višino kreditov, odobrenih z istim proračunom, pri ministrstvu in posameznih banskih upravah, oziroma zastopništvih v inozemstvu in njih podrejenih napravah ali ostal ih napravah.
Da se more ta zakonska pooblastitev uporabljati, je treba izvršiti, preden se izda odločba o uslužbenčevi postavitvi ali premestitvi, virmiranje po § 24. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, iz kreditov po dotičnih partijah in pozicijah za osebne razhodke liste banske uprave ali naprave, pri kateri je zadosti prostega kredita za izplačilo prejemkov postavljenega ali premeščenega uslužbenca, v korist kredita, določenega za te razhodke pri tisti banski upravi ali napravi, pri kateri se namerava dotični uslužbenec odrediti na delo. Prejemki dotičnega uslužbenca se morajo izplačevati v breme tega zvišanega kredita, ko se je predhodno otvoril kredit po rednem postopku.
Prednje velja tudi za pooblastitev, ki jo daje ministru za socialno politiko in narodno zdravje točka 10. § 87. finančnega zakona za 1. 1937/38.
3. Krediti, odobreni za razsvetljavo in vodo, se morajo izključno v ta namen porabljati. Zato se nikakor ne sme vršiti virmiranje s pozicij, s katerimi so določeni
krediti za razsvetljavo im vodo, na druge pozicije, s katerimi so določene druge potrebe. Šefi računovodstva pri ministrstvih in ostali organi, ki se bavijo s posli računo-vodstvene službe pri specialnih računovodstvih in blagajnah, naj skrbe, da se izplačujejo računi za razsvetljavo in vodo predvsem in o pravem času upnikom v breme kreditov, odobrenih v ta namen. Za izvrševanje prednjega so mi šefi računovodstvenih odsekov in omenjeni ostali računski organi odgovorni. Zoper vsakega izmed njih, ki bi ravnal zoper to, odredim najstrožje zakonite ukrepe.
4.	Če se pokaže potreba, da se kredit radi odobritve virmiranja zatvori, ni treba pošiljati zahteve za zatvo-ritev kredita, rešitve o virmiranju in zahteve za otvoritev kredita istočasno, ampak je to storiti v presledkih po nekaj dni. Najprej je treba poslati zahtevo za zatvoritev kredita. Čez nekoliko dni rešitev o virmiranju. Naposled, nekoliko dni pozneje, zahtevo za otvoritev kredita. Obenem z rešitvijo o odobrenem virmiranju je poslati tudi soglasno odločbo glavne kontrole v overjenem prepisu.
IV.
Likvidacija neporavnanih obveznosti iz prejšnjih let.
Za likvidiranje neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let je ustvarjena možnost v § 9. finančnega zakona za leto 1937/38.
Postopek za prijavljanje, odobravanje in izplačevanje teh obveznosti na podstavi te zakonske določbe je naslednji:
Vsa ministrstva, naprave s specialnim računovodstvom in blagajno, pristojni oddelki ministrstva za finance in vrhovno državno pravobranilstvo morajo vsem svojim podrejenim nakazovalcem II. stopnje naročiti, naj jim pošljejo čimprej vse dokumente o neporavnanih državnih obveznostih iz prejšnjih let, da bi po dokumentih, ki jih zhero in po dokumentih, ki jih že imajo, sestavili polem spiske za prijavljanje obveznosti.
Nakazovalci II. stopnje morajo na dokumentih potrditi, ali je ob svojem času bilo in koliko je. bilo otvorjenega kredita, iz katerega je bilo treba izplačati dotično obveznost, in koliko je še kredita po angažiranju dotičnega izdatka. Če bi se dognalo, da je ta ugotovitev netočna, odgovarjajo nakazovalci zaradi predložitve netočnih poročil.
V računovodstvenih odsekih pri ministrstvih, v napravah, pri katerih posluje specialno računovodstvo z blaga<jno, v pristojnih oddelkih ministrstva za finance in vrhovnem državnem pravobranilstvu se morajo vsi dokumenti skrbno in vestno pregledati in njih pravilnost ugotoviti.
Na podstavi pravilnih dokumentov sestavijo računo-vodstveni odseki, pristojni oddelki ministrstva za iimance in vrhovno državno pravobranilstvo poseben spisek v triplikatu za vsako posamezno izplačevalno blagajno — finančno direkcijo — glavno državno blagajno — osrednjo carinsko blagajno. V vsakem teh spiskov, ki ga mora podpisati resorni minister ali pristojni načelnik oddelka pri ministrstvu za finance ali vrhovni državni pravobranilec in sopodpisati šef računovodstvenega odseka, se vpišejo samo tiste obveznosti, ki se naj izplačajo pri dotični finančni direkciji oziroma glavni državni blagajni ali osrednji carinski blagajni. Vsi ti posebni spiski, sestavljeni v triplikatu za vsako posamezno izplačevalno blagajno, se morajo poslati ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo, s spremnim spisom,
podpisanim po resornem ministru ali pristojnem načelniku oddelka pri ministrstvu za finance ali vrhovnem državnem pravobranilcu in sopodpisanim po šefu računovodstva, v katerem se zahteva odobritev izplačila obveznosti, navedenih v spiskih, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne po § 9. finančnega zakona za
1.	1937/38.
Naprave, pri katerih poslujejo specialna računovodstva in blagajne, sestavijo spiske v duplikatu, ki jih podpiše resorni minister, sopodpiše pa šef računovodstva. Tudi ti spiski se morajo poslati ministrstvu za finance s spremnim spisom, podpisanim po resornem ministru in sopodpisanim po šefu računovodstva, v katerem mora biti zahteva za odobritev izplačila obveznosti, navedenih v spisku, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne po § 9. finančnega zakona za 1. 1937/38.
V vsakem spredaj omenjenih spiskov moraijo biti obenem vpisane osebne in materialne obveznosti po kronološkem redu, kakor so nastale, in izkazani glede njih v posebnih razpredelkih naslednji podatki:
1. zaporedna številka;
2. pravi upnik, kateremu se naj izplača (ime, poklic in stalno prebivališče);
3. vrsta obveznosti;
4. blagajna, ki naj izplača;
5. proračunsko razdobje, ko je bila obveznost ustvarjena;
6. proračunska partija in pozicija, v katerih breme se ije obveznost ustvarila;
7. znesek obveznosti;
8. zakaj se ni opravilo izplačilo v določenih rokih dotičnega računskega leta, kakor tudi, zakaj obveznost ni bila prej prijavljena;
9. zakaj je bila obveznost ustvarjena brez predhodno odobrenega in otvorjenega kredita;
10.	ime nakazovalca, ki je obveznost ustvaril zoper člena 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu; v katerem mesečnem znesku mu je postavljena administrativna prepoved na prejemke, ali je zahtevano sodno zavarovanje in izterjava iz zasebne imovine, ter številka odloka o prepovedi oziroma spis, s katerim se zahteva sodna izterjava.
Razpredelka 9 in 10 se morata izpolniti glede obveznosti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz členov 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu.
Na koncu spiska mora biti izkazan skupni seštevek obveznosti.
Tako sestavljeni spiski vseh neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let, ustvarjenih do dne 31. mar-t;a 1-936, se morajo poslali ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo, nd dan 30. septembra 1937.
Pripominja se, da je treba s posebnimi spiski, sestavljenimi povsem po spredaj navedenih predpisih, prijaviti obveznosti, glede katerih je bil izdatek angažiran skladno s Členoma 60 in 66. zakona o državnem računovodstvu, t. j. za katerih izplačilo je bilo o svojem času zadosti odobrenega in otvorjenega kredita po proračunu za dotično proračunsko razdobje, ko se je obveznost ustvarila, pa se izplačilo do konca računskega leta iz katerega koli razloga ni opravilo; s posebnimi spiski pa glede obveznosti, ustvarjenih zoper navedeni zakonski predpis, t. j. za katerih izplačilo ni bilo nikakšnega ali ni bilo zadosti odobrenega in otvorjenega kredita. Nepravilno ustvarjene obveznosti se skladno z naredbo ministra za finance št. 5600—11—1934 ne morejo prijaviti, dokler se predhodno ne ukrenejo zakonske odredbe
zoper odgovorne nakazovalce po členu 58. zakona o državnem računovodstvu, § 23. zakona o podaljša vi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, § 10., točke 3., finančnega zakona za leto 1931/32. in točke 1. § 8. finančnega zakona za leto 1937/38., ki določajo moralno in materialno odgovornost za nakazovalce. Od vsakega takega nakazovalca je treba zahtevati plačilo zneska v višini, kakor se je kredit prekoračil; v ta namen je treba postaviti na njegove prejemke administrativno prepoved, ki ijo določa § 94. zakona o uradnikih, skladno s pojasnilom ministra za finance št. 48.273—I z dne 26. oktobra 1933, s katerim se je izjavila soglasno glavna kontrola z odlokom št. 117.281 z dne 10. novembra 1933. Če je znesek državne terjatve tako velik, da bi izterjava z odtegljaji od rednih prejemkov trajala dolgo in bi bila terjatev v nevarnosti, se morata zahtevati skladno z omenjenim pojasnilom po pristojnem državnem pravobranilstvu pri rednem sodišču zavarovanje in izterjava' iz zasebne imovine.
Organi, ki se jim ta posel nalaga, se opozarjajo še posebej, da morajo obveznosti, za katere se zahteva odobritev izplačila, biti nedvomno državne obveznosti, t. j. da morajo biti zanje likvidni dokumenti in pristojna odločba o obstoja dolične obveznosti.
Ko se prejmo spiski v oddelku za državno računovodstvo, odseku glavne državne blagajne, se izdajo odločbe o odobritvi izplačila prijavljenih obveznosti.
Po opravljeni odobritvi se vrnejo duplikati spiskov pristojnim računovodstvom m odsekom pri ministrstvih, napravam s specialnim računovodstvom in blagajno, oddelkom ministrstva za finance in vrhovnemu državnemu pravobranilstvu; triplikati pa se pošljejo radi izplačila pristojnim finančnim direkcijam in ostalim izplačevalnim blagajnam.
Računovodstveni odseki in avtonomne naprave s specialnim računovodstvom in blagajno izdajo, ko prejmo duplikate spiskov, naredbe za izplačilo s podpisom resornega ministra in šefa računovodstva pri pristojnih blagajnah, pri katerih se odobri izplačilo dotičnih obveznosti.
Glede obveznosti po finančni stroki izdajajo naloge za izplačilo oddelkovni načelniki ministrstva za finance, vrhovni državni pravobranilec in direktorji naprav s specialnim računovodstvom in blagajno.
V naredbah za izplačilo, ki se morajo izdajati izključno po kronološkem redu, kakor so obveznosti nastale, je treba mimo ostalega navesti številko moje odločbe v odobritvi izplaHla in zaporedno številko, pod katero je vpisana dotična obveznost, v duplikatu spiska.
Finančne direkcije in ostale izplačevalne blagajne opravljajo izplačila po prejetih naredbah za izplačilo kar najstrože po kronološkem redu, kakor so obveznosti nastale, izvzemši naredbe za izplačilo po izvršnih sodnih sodbah, ki se morajo tako j po pr^ - uu izvrši/
Glede likvidiranja obveznosti iz prejšnjih let iz naslova neporavnanih 'pokojninskih prejemkov se je še nadalje povsem ravnati po moji odločbi št. 41.865/1 z dne 21. oktobra 1935 in navodilu oddelka za državno računovodstvo št. 153.000/11 z dne 6. novembra 1935.
Vsi organi, pristojni za pošiljanje spiskov obveznosti iz prejšnjih let, se opozarjajo, naj postopajo po teh navodilih kar najvestneje in v določenem roku, ker se nobena naknadna prijava ne vzame v postopek.
Izjemoma se smejo sprejemati pred odrejenim rokom in po odrejenem roku samo spiski obveznosti,
katerih izplačilo je treba opraviti na podstavi izvršnih sodnih sodb. in je v teh primerih treba postopati tako. kakor je predpisano z mojo naredbo št. 24.200—II z dne 15. marca 1937; dalje tudi spiski tistih nujnih in neodlož-nih izplačil obveznosti, ki se prijavijo z mojo izrečno odobritvijo.
Spiski obveznosti po izvršnih sodnih sodbah morajo bili sestavljeni na način, kakor je predpisan zgoraj za sestavo spiskov. Tem spiskom morajo biti priloženi overjeni prepisi dotičnih sodnih sodb.
DRUGI ODDELEK.
I.
Vknjiževanje po finančnem zakonu za leto 1937/38.
1. Po § 7., točki 1., finančnega zakona za 1. 1937/38. se izkažejo izplačane obveznosti po proračunih za prejšnja zaključena leta, ki se niso mogle likvidirati v teli letih, v zaključnem računu za naslednje proračunsko leto kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
Potemtakem izkažejo naprave, ki se obračunavajo z oddelkom za državno računovodstvo z obračuni (glavna državna blagajna, finančne direkcije, osrednje carinske blagajne in naprave s specialnim računovodstvom in blagajno), take izdatke, če jih kaj imajo, v zaključnem obračunu za leto 1936/37. v posebnem izpisku razhodkov kot razhodek po § 7., točki 1., finančnega zakona za leto 1937/38. Odsek za glavno državno knjigovodstvo vknjižuje te izdatke, v breme računa obratne glavnice glavne državne blagajne, paračun: § 7., točke 1., finančnega zakona za leto 1937/38.
Opozarjam, da se smejo po tej zakonski določbi Izknjiževati in v zaključnem obračunu za leto 1936/37, izkazovati samo redni dokumenti, izplačani v času, ko Iraja dotično računsko leto, na kalero se nanašajo, in da se morajo vsi laki dokumenti izknjiževati in v tem zaključnem obračunu izkazati, ne smejo se pa še dalje nelikvidirani puščati.
2. Po § 7., točki 3., finančnega zakona za 1. 1937/38. se ,odpišejo terjatve državnih podjetij in naprav proti drugim državnim napravam, nastale v času od dne
1.	januarja 1919 do vštetega dne 31. marca 1936, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, kolikor so v teh letih te terjatve izkazane kot dohodek,
Te obveznosti se likvidirajo po moji odločbi št. 152-197/11—1933 z dne 15. januarja 1931 takole:
a) Medsebojne terjatve državnih gospodarskih podjetij in naprav, ki imajo dvojno knjigovodstvo, kakor: ministrstvo za promet, ministrstvo za gozdove in rudnike, ministrstvo za pošto, telegraf in telefon, direkcija rečne plovitve, uprava državnih monopolov in državni posestvi »Belje« in »Topolovacs, se likvidirajo z vknjiževanjem v njih tekočem računu pri ministrstvu za finance brez položbe denarja, ker so zneski teh obveznosti pri teli že ob svojem času izkazani kot razhodek, pri drugih pa kot dohodek po njihovih zaključnih računih. Te vknjižbe se morajo opraviti na podstavi redne zahteve upniške naprave, vidirane po pristojni krajevni kontroli, o čemer se obvesti tudi naprava, ki dolguje;
b) terjatve spredaj naštetih in ostalih državnih gospodarskih podjetij in naprav proti drugim državnim napravam, ki jih je bilo treba ob svojem času izplačati v breme kreditov, odobrenih tem napravam po njih
specialnih proračunih, oziroma po občnem delu proračuna državnih razhodkov za dotično leto, se izknjižijo v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, ko nastane za to možnost, t. j. ko je kaj te obratne glavnice.
Ker so bili spiski takih obveznosti, v katere so bile vzete obveznosti iz dobe od dne 1. januarja 1919 do dne 31. marca 1935, že poslani ministrstvu za finance po navodilih št. 30.200/11 z dne 31. marca 1936 za izvrševanje proračuna državnih razhodkov in dohodkov za 1. 1936/37., je sestaviti sedaj v duplikatu spiske takih obveznosti samo za proračunsko leto 1935/36., t. j. za čas od 1. aprila 1935 do dne 31. marca 1936.
To spiske moraio sestaviti in predložiti:
Računovodstveni odseki pri ministrstvih za vse naprave v resoru doličnega ministrstva kakor tudi naprave, pri katerih so poslovala postranska računovodstva in blagajne; specialna računovodstva in blagajne pa za vse podrejene naprave.
Spiski morajo imeti tele razpredelke:
1. zaporedna številka;
2. naprava, kateri se kaj dolguje;
3. naprava, ki je ustvarila obveznost;
4. za kaj se dolguje;
5. v katerem proračunskem letu in v breme katerega kredita (partija in pozicija) se je obveznost ustvarila;
6. znesek v dinarjih:
7. zakaj se ob svojem času ni opravilo izplačilo.
Paziti je na to, da se vpišejo v le spiske vse ustvarjene in še ne plačane obveznosti državnim podjetjem in napravam.
Spiske je sestaviti posebej za vsako podjetje in vsako napravo, kateri se kaj dolguje, nato pa sestaviti njih rekapitulacijo.
Spiske je poslati v	duplikatu	oddelku za državno
računovodstvo (za odsek	glavnega	državnega	knjigovod-
stva) najkasneje do dne 1. julija 1937.
3.	Po § 8., točki 2., finančnega	zakona za	1. 1937/38.
se	smejo ustvarjati pri	državnih	podjetjih	obveznosti
proti kakršni koli drugi državni napravi samo po predhodnem zavarovanju kredita in ob materialni odgovornosti pristojnega nakazovalca. Obračun po teh obveznostih se vrši samo preko ministrstva za finance.
Za obračunjanje obveznosti po tej zakonski določbi se predpisuje naslednji postopek:
Pristojni nakazovalec, ki je tako obveznost pri do-tičnem državnem gospodarskem podjetju ustvaril, in če je zadosti odprtega kredita pri pristojni izplačevalni blagajni (glavni državni blagajni, finančni direkciji), izda tej izplačevalni blagajni redni nalog za to izplačilo in mu priloži redne dokumente. Ko prejme izplačevalna blagajna nalog za izplačilo z dokumenti in jih redno likvidira, jih izknjiži v breme dotično proračunske partije in pozicije razhodkov dotičnega nakazovalca, odobri pa tekočemu računu ministrstva za finance, in obvesti o tem takoj oddelek za državno računovodstvo (odsek za glavno, državno knjigovodstvo), sklicujč se na številko računa in priznanice dotičnega podjetja, ki sta priložena nalogu za izplačilo. Na podstavi tega poročila obremeni odsek za glavno državno knjigovodstvo tekoči račun te izplačevalne blagajne, odobri pa tekoči račun dotičnega državnega gospodarskega podjetja in ju o tem obvesti.
Pripominja se, da se vrši tak način obračuna po tej zakonski določbi samo na koncu računskega leta, če ne razpolagajo izplačevalne blagajne med proračunskim letom z zadostno gotovino, da bi opravile izplačilo po teh
nalogih, da ne preidejo v obveznosti iz prejšnjih let; kajti takšne obveznosti ne smejo ostali nelikvidirane po izteku računskega leta.
4. Po § 9. finančnega zakona ,za leto 1937/38. pravilno in skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu med proračunskim letom zavzeti (angažirani) izdatki, ki se v določenih rokih dotičnega računskega leta iz katerih koli razlogov niso mogli izvršiti, se vrše z odobritvijo ministra za finance do konca tekočega računskega leta iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Državne obveznosti iz prejšnjih let, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prednjega odstavka, se smejo izplačevati iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Potemtakem izkažejo izplačevalne blagajne, če se izdajo v oddelku za državno računovodstvo odločbe o izplačilu teh obveznosti in se izvrše izplačila po nalogih pristojnih nakazovalcev, izplačane vsote v svojih obračunih v breme obratne glavnice glavne drža v n e blagajne, pa račun; § 9. finančnega zakona za leto 1937/38. in tako se lucji vknjižil jejo v odseku za glavno državno knjigovodstvo.
5. Po § 12., točki 6., finančnega zakona za leto 1937/38. je minister za finance pooblaščen, da uporabi vse obveznice državnih posojil, ki pripadejo državni blagajni iz zapadlih varščin in po kakršni koli drugi osnovi, za povečano amortizacijo dotičnega posojila, kateremu obveznica pripada.
Zato morajo vse državne naprave takšne obveznice, glede katerih izdajo po veljavnih zakonskih -predpisih odločbo, da pripadejo državni blagajni, pošiljati po izvršnosti odločbe oddelku za državne dolgove in državni kredit, sklicujč se na ta zakonski predpis, ta pa postopa z njimi dalje po veljavnih predpisih.
6. Po § 25., točki 1., finančnega zakona za leto 1937/38. je minister za finance pooblaščen, da izplačuje po razporedu ministrstva pravde v mesečnih obrokih biro imamom, kolikor so jo doslej prejemali v drinski zetski, dunavski, moravski in vardarski banovini, v skupni vsoti 2,100.000'— dinarjev.
Bira pc 12 dinarjev na leto, pobrana od vsake obdačene glave islamske veroizpovedi v označenih banovinah, kjer se je tudi že doslej pobirala,-gre za pokritje izplačil, ki se opravljajo po tej določbi.
Potemtakem morajo izkazati glavna državna blagajna in finančne direkcije vse vsote, izplačane za biro po tbj zakonski določbi, v svojih obračunih po stroki ministrstva pravde kot razhod e k po § 25., točki 1., finančnega zakona za leto 1937/38.
Biro, pobrano po prednji zakonski določbi, morajo izkazati omenjene naprave v svojih obračunih kot dohodek od bire po § 25., točki 1., finančnega zakona za leto 1937/38.
II.	_
Poročilo o stanju skladov in ustanov. •
Po § 4. finančnega zakona za leto 1937/38. morajo o vseh razhodkih iz skladov ali ustanov jkt tem ali drugih posebnih zakonih, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, posamezni uradi, ki razpolagajo s temi skladi ali ustanovami, podati nadrobno poročilo ministru za finance, ki izkaže vse te izdatke' ločeno v zaključnem računu za to proračunsko leto.
Poročilo oziroma pregled po prednji zakonski določbi p vseh razhodkih iz teh skladov aii ustanov, za
vsak sklad ali ustanovo posebej, naj mi predloži dotični urad ob koncu proračunskega leta 1937/38., najkasneje pa do dne 31. maja 1938, po obrazcu, ki mu ga pošlje oddelek za državno računovodstvo (odsek za glavno državuo knjigovodstvo).
111.
Režiserji.
Nobeno ministrstvo ali urad ali nakazovalec I. ali
11.	stopnje ne sme imeti več ko enega režiserja po členu 87. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovale ih.
Izjema je dovoljena samo za tehnična dela ob gradnji cest in drugih objektov, ki se opravljajo ob istem času na več krajih, oddaljenih med seboj, kjer bi bilo enemu režiserju nemogoče izvrševati vse te posle. V teh primerih odobrim na obrazloženo zahtevo resornega ministra, da se odredi večje število režiserjev.
Določba člena 87.', trinajstega odstavka, pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih se dopolnjuje in se mora razumeti tako, da se sme izdati režiserju po nalogu pristojnega nakazovalca po enem poslu nova akontacija, brž ko predloži izplačevalni blagajni pravilne izpričujoče dokumente za poprej vzeto akontacijo in izroči morebitni ostanek prej vzete akontacije obenem z odtegnjenimi državnimi davščinami, ne da bi se čakalo na to, da se vidirajo izpričujoči dokumenti po krajevni kontroli in vknjižijo po knjigah dotične izplačevalne blagajne.
Vsi nakazovalci in računodajniki se morajo povsem ravnati po teh navodilih; za vsa pojasnila, ki bi se nanašala nanje, pa se je treba obračati na oddelek za državno računovodstvo.
V Beogradu, dne 21. aprila 1937; št. 37.600/ir.
Minister za finance Letica s. r.
Banove uredbe.
255.
II.	No. 13.433/1.
Razglas.
S pravnomočno odločbo kraljevske banske uprave z dne 6. novembra 1936, II. No. 15.028/13, so bili razrešeni predsednik in prva dva člana občinske uprave občine Orešje, lendavskega sreza. Ker so se s te razrešitvijo izpraznila mesta prvih treh kandidatov najmočnejše liste, odrejam na podstavi 3. odstavka § 4? zakona o občinah za omenjeno občino
volitve občinskega o d h o r a za nedeljo, dne 6. junija 1937
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o oncinah 'in predpisi uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (^Službeni
list« št. 470/73), izpremenjene in dopolnjene z uredbo L dne 22. februarja 193G (»Službeni list« št. 223/33).
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 1. maja 1937.
Ban: dr. Natlačen s. r.
256.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38.
II.	No. 10.783/1.
Občina Črenšovci v srezu lendavskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 02 (šestdeset dva) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100’—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od lil stopnje alkohola špirita in žganja o din, č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin
in drugih luksuznih pijač din 3'—,
d) od goveda nad 1 letom din 5'—,
e) od goveda pod 1 letom din 3’—,
f) od prašičev din 3'—,
g) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 25'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. aprila 1937.
II.	No. 10.249/1.
Občina Dobrna v srezu celjskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 00 (šestdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 15'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 20'—,
h) od drobnice din 5'— do 10'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 25'—,
j) od 100 1 sadjevca din 50'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. aprila 1937.
II.	No. 10.968/1.
Občina Dornava v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 54 (petdeset štiri) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 l vinskega mošta din 50'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. aprila 1937.
II.	No. 10.080/1.
Občina Kače v srezu Maribor-desni breg pobira v proračunskem letu 1937/38 nastopne občinske davščine:
1. 70 (sedemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 l vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 100'—,
č) od lil stopnje aikohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 3'—,
e) od goveda nad 1 letom din 15'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od drobnice din 10'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. aprila 1937.
II.	No. 10.695/1.
Občina Sv. Martin na Pohorju v srezu Maribor-desni breg pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 85 (osemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 100'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, i d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 10'—,
f) od goveda pod 1 letom din 5'—2
g) od prašičev din 5'—,
h) od drobnice din 2'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 100'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava, dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. aprila 1937.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga tiskarn* Merkur d, d. X Ljubljani] njen predstavnik; Otmar Mihalek y Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 36. kosu VIII. letnika z dne 5. maja 1937.
Razglasi osrednje vlade
Tečaji za mesec maj 1937
Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne ‘24. aprila 1937, št.24.200/VIII.:
Ud 1. do HI. maja 1937 veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto:
1	napoleondor .....	din	303*—
1	zlata turška tira . , ,	»♦	344‘—
1	angleški funt . . . , .	4»	238‘—
1	ameriški dolar ....		43-50
1	kanadski dolar . . . ,		4.H‘20
1	nemška marka ....		14 "50
1	zipt		»*	8-20
1	avstrijski šiling ....	„	8‘—
1	helg				7‘35
1	pengii		 .	M'	8‘5fi
1	braziljski milreis . . .	»>	2‘50
1	'egiptovski funt ....		214' —
1	urugvajski pezos . .^.	M	23‘20
1	argentinski pezos . . .		11-20
1	čilski pezos .....	»	1*80
1	turška papirnata lira . .		14-30
100	albanskih frankov . , .	»»	14 KV—
100	francoskih frankov . .		1'.IH‘ -
100	švicarskih frankov . . .	»»	lOOO- -
100 italijanskih lir ....			229-—
100 nizozemskih goldinarjev .		1»	21H2‘—
100 bolgarskih levov . . ,		1»	4.V—
100	romunskih lejev . . .	>»	12-—
100		>♦	oco-—
100	švedskih kron ...»		110G‘-
100	norveškili kron . . • •	»»	107SV—
100 poz.et	. •		»»	2' Kr-
100	drahem				iti-—
100	češkoslovaških kron . •	J*	151-80
100	finskih mark .....		95-—
100	letaliških lat . . . . i	»»	815-—
Tem tgčajem je že prištet pribitek (»prim .), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih:
I. ko se sprejema kovano zlato — nupo-leondori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov:
‘2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila:
3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1937/33. pri vseh državnih izplačilih v tujih valu-jalr, in
4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7/uUO in S%no Blaire & Comp. in 7% Državne hipotekarne banke, emitirane v Ne\vyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje.
št. 24.211(1,VIII. — Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance, 2(5. II. 1937. (»Služb. nov.v L dne ‘24. aprila 1937, št. 97.j
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P S 14/37.	1289
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. aprila 1937, opravilna štev. L lil R 132/37, je bil Gašperin Avguštin, sin tov. del., prej stanujoč na Javorniku št. 25, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika je bil postavljen Gašperin I., lov. del., Javornik št. 25.
Sresko sodišče v Kranjski gori, odd. I.,
dne 29. aprila 1937.
P 79/32—40.	1291
Razveljavitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 25. marca 1937, R 190/37—1, je bil sklep, sreskega sodišča v Ormožu z dne 21. julija 1932, posl. št. L 9/32—11, s katerim je bila Ritonja Marija, posestnica v Hranjigovcih, zaradi zapravljivosti omejeno preklicana, razveljavljen.
Sresko sodišče v Ormožu, odd. L,
dne 30. aprila 1937.
*
1 R 641/35-7.	1308
Amortizacija.
Na prošnjo Celjske milarne d. z o. z.
Hubertus. v Celju se uvaja postopanje za amortizacijo vrednostnega papirja, ki ga je prosilka baje izgubila ter se njega imetnik pozivlje, da uveljavi v roku 0 mesecev počenši s l. majem 1937 svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je vrednostni papir brez moči.
Oznamenilo: Reverz G. D. br. 10/82 od 24. junija 1930 glede položitve kavcije za isporuku materijala za čiščenje v obveznici 2,/-.’°/o 1 ntrijske državne rente za ratnu štetu, katera obveznica nosi po zamenjavi sez. 5057 štev. 41 G, nominale din 1000'—.
Sresko sodišče v Celju, odd. I.,
dne 1. marca 1937.
Og 30/37—4.	1315
Amortizacija.
Na prošnjo Zorc Terezije, kuharice v Ljubljani, Sv. Petra cesta 28, se uvaja postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev,- ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v roku 6 mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice. sicer hi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo:
Hranilna knjižica Hranilnice dravske banovine v Ljubljani štev. 341.356 z vlogo din 3.341'97, glaseča se na ime Zorc Terezija.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 23. aprila 1937.
V R 20/37—2.	1296
Amortizacija.
Na prošnjo Hari Frančiške, roj. Krčmar, iz Panovcev št. 24, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice št. II/244/XXT1/431 Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti z imovino 2217 dinarjev 36 par, ki jo je prosilka baje izgubila. Imetnik hranilne knjižice se poziva, da uveljavi v 6 mesečih svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Hranilna knjižica se glasi na ime:-Krčmar Štefan iz Panovcev.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. V., dne 1. maja 1937.
&
1 4/37—7.	1211
Dražbeni oklic.
Dne 10. junija 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Studeno vi. št. 80 in k. o. Retie vi. št. 461.
Cenilna vrednost: din 17.100'—.
Najmanjši ponudek: din 11.334'—.
Pravice, ki hi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ložu, dne 16. aprila 1937.
•j.
I 273/36—IG.	1039
Dražbeni oklic.
D n e 10. junij a 1937 o b o s m i |i bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin (malo posestvo s hišo št. ‘227 v Metliki in gospodarskimi poslopji, ter zemljiškimi parcelami) zemljiška knjiga k. o. Metlika vi. Št. 296, 294 in k. o. Grabrovec vi. št. 419.
Cenilna vrednost: din 48.520'—.
Vrednost pritekline: din 3.120'—.
Najmanjši ponudek: din 32.354'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, hi je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oblic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Metliki, due 6. marca 1937.
I 820/36-10.	'.	1305
Dražbeni oklic.
Dne 29. maja 1937 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin • zemljiška knjiga Slov. Bistrica vi. št. 520, 451 in 556, sestoječe iz enonadstropne, zidane stanovanjske in gospodarske hiše v Slov. Bistrici z gospodarskim poslopjem, vrtom in 2 travnikov.
Cenilna vrednost: din 357.509’—.
Najmanjši ponudek: din 238.539'32,
Vadi,j: din 35.790’90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. 11.,
dne 23. aprila 1937.
I 193/37-3.	1299
Dražbeni oklic.
Dne 7. junija 1937 ob osmi h bo pri tem sodišču, soba št. 2, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vrhnika vi. št. 1435, 1049 in 1050 k. o. Vrhnika.
Cenilna vrednost: din 65.993'—.
Najmanjši ponudek: din 43.996'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 28. aprila 1937.
Konkurzni razglasi
312.	1313
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Menarta Jakoba, trgovca v Domžalah, Ljubljanska c. 57, registrovanega pod firmo: Menart Jakob, trgovina z mešanim blagom, špecerijo, manufakturo, dežel, pridelki in vinom v Domžalah.
Konkurzni sodnik: Premerstein Kajetan, starešina sreskega sodišča v Kamniku.
Upravnik mase: dr. Trampuž Franc, od v. v Kamniku.
Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Kamniku dne 11. maja 1937 od
10.	uri.
Oglasitveni rok do 10. junija 1937.
Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču v Kamniku dne 21. junija 1937 ob 10 uri.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. aprila 1937.
St 9/37-2.
313.	1314
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje Franza Draga, trgovca v Ljubljani, Stari trg 17, je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IIL,
dne 23. aprila 1937.
Por 1/37—69.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Mg. št. 24.853/37.	1300
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje javno zmanjševalno licitacijo:
A. za dobavo litoželeznih izdelkov za kanale,
B. za dobavo raznega lesa za mostove,
C. za dobavo cementa,
C. za dobavo konopnenih cevi za čiščenje kanalov,
1). za dobavo cementnih cevi. Licitacija se bo vršila za vsako dobavo posebej v sredo, dne 12. maja 1937 ob 11. uri dopoldne v mestnem gradbenem uradu ljubljanskem, kjer se dobe razpisni pogoji, obrazci in pripomočki. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 3. maja 1937.
Predsednik mestne občine:
Dr. Adlešič Juro s. r.
*
Mag. št. 23.991/37.	1301
Razpis.
Računovodstvo mestne občine ljubljanske razpisuje v skrajšanem roku dobavo
1 računskega stroja za množenje in deljenje,
1 računskega stroja za seštevanje in odštevanje.
Dobavne pogoje dobijo interesentje v mestnem gospodarskem uradu. Beethovnova ul. 7/II, soba 36. ,
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v mestnem gospodarskem uradu, Beethovnova ul. 7/II., soba 21, do 15. maja 1937 do 11. ure.
Ponudbe morajo biti zapečatene in opremljene z napisom: »Ponudba za dobavo računskih strojev«.
Mestno poglavarstvo v Liubljani, dne 27. aprila 1937.
Predsednik: dr. Juro Adlešič s. r.
*
T. No. 256/121-1937.	1163	3-3
Razglas
o drugi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 38—43 državne ceste št. 50.
Ker prva ' razglasom z dne 12. marca 1937 razpisana licitacija za oddajo dobave gramoza na progi km 38- 43 državne ceste št 50 ni uspela, razpisuje sresko načelstvo v Celju drugo javno ustno licitacijo
na torek, 18. maja 1937 ob 11. uri
v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju.
Oddala se bo dobava 375 m8 gramoza za znesek din 16.875'—. Kavcija znaša 2.000’— dinarjev.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa, objavljenega v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« z dne 17. marca 1937, št. 22.
Sresko načelstvo v Celju, dne 20. aprila 1937.
K. Prez. No. 948.	1316
Razpis.
Obča državna bolnica v Ljubljani razpisuje uu podlagi odloka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 27. II’. 1937, S. štev. 10.544, v skrajšanem roku 15 dni od prve objave v »Službenih novinah« mesto šefa nevrološkega oddelka.
Kandidat: morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o uradnikih in zakonu o bolnicah kakor tudi imeti pravico do položaja V, 1V/2 in IV/1 položajne skupine.
Prošnje s potrebnimi dokumenti je vložili neposredno pri obči državni bolnici v Ljubljani.
Uprava
Obče državne bolnice v Ljubljani,
dne 4. maja 1937.
E. R. štev. 5327.	1280-3—2
Razglas o licitaciji.
Na osnovi čl. 82. do 98. zakona o drž. računovodstvu ter ostalih zakonskih določil razpisuje uprava obče državne bolnice v Ljubljani III. ofertno licitacijo v skrajšanem roku 20 dni za potrebe bolnice db 30. septembra 1937, in sicer:
Dne 18. maja 1937 za zdravila.
Dne 19. maja 1937 za obvezila in sa-nitetske lekarniške potrebščine.
Dne 25. maja 1937 za meso, slanino in drobovino.
Dne 26. maja 1937 za moko in mlev-ske izdelke.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob
11.	uri v pisarni upravnika bolnice. Pogoji kakor tudi vsa druga navodila se dobe v ekonomatu bolnice.
Iz uprave obče državne bolnice v Ljubljani, dne 29. aprila 1937.
Broj: 19.340/1937.	1304 3-4
Offlas licitacije.
Središnji ured za osiguranjc radnika »držati če 11 prostorijama Okružnog ureda za osiguranjc radnika u Osijeku na dan 21. maja 1937 u 11 sati prvir inv n u pismenu ofertalnu licitacijo za izdavanje stolarskih i okivačkih radova /.a novogradnjo, uredsko zgrnile Okružnog ureda za osiguranjc radnika u Osijeku.
Pounde se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakoni: Ponuda stolarskih i okivačkih radova za novogradnju Okružnog ureda
za osiguranje radnika u Osijeku.
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otsjeka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/III soba br. 416 ili kod Uradjev. Uprave Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Osijeku, Nodilov trg 4, za vreme ure-dovnili sati, uz naplatu od din 40'—. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, dne 1. maja 1937.
*
Broj: 19021/1937.	1262-3-2
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održati če u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Karlovcu na dan 10. maja 1937 u 11 sati drugu javnu olertalnn licitacija za izdavanje radova za adaptacija i dogradnju ured-ske zgrade Okružnog ureda za osignra-nje radnika u Karlovcu.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapecaeeuom omotu sa oznakom: Ponuda radova za adaptacij ti i dogradnju Okružnog ureda za osiguranje radnika u Karlovcu.
Zajedno sa ponudom imade se predložiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisno sastavljePe pobude neče se uzeti u obzir.
Predloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otsjeka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osig. radnika u Karlovcu za vrijeine u redov n ih sati, uz naplatu Din 70 odnosno Din 30'— hez načrta.
U Zagrebu, dne 28. aprila 1937. Središnji ured za osiguranje radnika.
$
Štev. 620/37.	1290
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospodična Brejc Zdena z današnjim dnem vpisana v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 1. maja 1937.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Štev. 583/37.	*	1291
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod d r. T e r s e g I a v Alfonz z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Trebnjem.
V Ljubljani, dne 1. maja 1937.
Za odbor
Advokatske komore y Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r
Razne objave
1276-3-2
Poziv upnikom.
Zndružna posredovalnica v Mariboru
r. z. z o. z. v likvidaciji poziva upnike, da v roku enega meseca prijavijo svoje zahtevke.
Likvidator.
*
1258 3-2
Poziv upnikom.
Pašniška in gozdna zadruga v Kotljah pri Guštanju r. z. z o. z. se je po sklepu občnega zbora z dne 7. marca 1937 razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, da prijavijo svoje morebitne terjatve do zadruge likvidatorju Razgoršku Jakobu, posestniku v Podgori, pošta Kotlje, do 15. maja 1937. Likvidatorja:
Razgoršek Jakob, Ivartuik Florjan
*
1311
Vabilo na XII. redni občni zbor
Ljubljanske borze za blago in vrednote,
ki ga sklicuje podpisani borzni svet na dan 19. maja 1937 ob šestnajstih v borzne prostore, Gregorčičeva ulica št. 27 (Trgovski dom) II. nad., z nastopnim
dnevnim r e d o m:
1. Pozdrav : predsednikov, določitev treh overovateljev zapisnika in dveh zapisnikarjev.
2. Poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1936.
3. Poročilo finančnega odbora.
4. Odobritev bilance in podelitev raz-rešnice borzjiemu svetu.
5. Volitve:
a) šestih članov borznega sveta;
b) petih članov »finančnega odbora;
c) trinajstih članov -borznega razsodišča.’ * * »
Ce bi bil občni zbor nesklepčen, se bo vršil drug občni zbor dne 26. maja 1937 ob istem času in z istim dnevnim redom, ne glede na število zborovalcev. •Svet Ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani, dne 29. aprila 1937.
Predsednik:	Tajnik:
dr. Ivan Slokar s. r. Jože Kovač s. r.
*
1293
Vabilo na XIV. redni občni zbor
društva »Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani«,
ki se bo vršil v sredo, dne 19. maja 1937 ob 6. uri zvečer v društvenem domu v Ljubljani, Lipičeva ulica št. U.
Dnevni red:
1. Poročilo društvenih funkcionarjev.
2. Volitve.
3. Slučajnosti.
Ljubljana, dne 30. aprila 1937.
Franja dr. Tavčarjeva, predsednica.
*
1302
Vabilo na VII. redni občni zbor delničarjev F. Heinrihar, lesne industrijske d. d. v Škofji Loki,
ki se bo vršil dne 21. maja 1937 ob 17. uri v družbeni pisarni v Škofji Loki.
1) n e v n i r e d :
1. Poslovno poročilo, predložitev bilance za leto 1936. in njenft odobritev.
2. Slučajnosti.
Delnice je založiti do 11. maja t. 1. pri družbeni pisarni.
Vsakih 10 delnic daje po en glas. Škofja Loka, dne 3. maja 1937.
Upravni svet.
*
1293
Vabilo na VI. redni občni zbor,
ki ga bo imela
»Elektroindustrija«, d. d. Ljubljana,
v torek, dne 25. maja ob 11*30 uri dopoldne v družbeni pisarni v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poslovno poročilo, predložitev bilance za leto 1936. in njena odobritev.
2. Slučajnosti.
Delnice je založili do 18. maja t. 1. pri družbeni blagajni. Vsakih 10 delnic daje po en glas.
V Ljubljani, dne 2. maja 1937.
Upravni svet.
❖
1312
Vabilo na XV. redni občni zbor »Motvoz in platno« d. d. v Grosupl jem,
ki se bo vršil dne 26. maja 1937 ob 11.3(1 uri dopoldne v posvetovalnici Liublianske kreditne banke v Ljubljani
s sledečim d u e v n i m r e <1 o m :
1. Poročilo o poslovnem letu 1936.
2. Predložitev bilance in rauma izgube in dobička za leto 1936.
3. Poročilo nadzorstva in po •elitev absolutorija upravnemu svelu.
4. Dopolnilna volitev v upravni svet.
5. Slučajnosti.
Opomba:	Vsak	delničar, ki »e
hojY-e udeležiti občneua zbora, mora položili 8 dni pred občnim /borom svoje delnice pri blagaini Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, nato se mu izda legitimacija za udeležbo na občnem zboru.
V Grosupljem, dne 4 maja 1937.
Upravni svet.
1214
Računski zaključek »Aga-Ruše«, združene jugoslo-venske tvornice acetilena in oksigena d. d. v Rušah z dne 31. deeembra 1936.
Bilančni konto z dne BI. decembra 1936.
Aktiva:
Posestva din 595.109'25, poslopja din 1,366.34678, tovarniška oprema din 1,484.57078, mobilije din 49.619'97, orodje din 1.317'31, zaloge dinarjev 4,595.663'27, izgotovljeni produkti dinarjev 41.670'48, blagajniški konto dinarjev 10.259'65, dolžniki din 1,656.727'62, zguba din 287.530'62; skupaj dinarjev
10.088.81573.
Pasiva:
Akcijski kapital din 4,000.000'—, upniki din 6,088.81573; skupaj dinarjev
10.088.81573.
Ilačun zgube in dobička z dne 31. decembra 1936.
Dati:
Zguba iz leta 1935. din 267.313'10, skupni stroški din 663.028‘31, davki din 194.920*02, odpisi din 946.950'27; skupaj din 2,072.21170.
Imeti:
Obratni prebitek 1936din 1,784.681 '08, zguba iz leta 1935. din 267.313'10, zguba iz leta 1936. din 20.217'52; skupaj din 2,072.21170.
V Rušah, dne 31. decembra 1936.
Pregledala in ugotovila skladnost s knjigami preglednika:
Rupp Karl s. r., Preleuthner Georg s. r.
*
1215
Računski zaključek
Tvornice za dušik d. d. Ruše z dne 31. decembra 1936.
Bilančni račun z dne 31. decembra 19S6.
Aktiva:
Posestva din 451.189*61, stanovanjska poslopja din 1,783.78473, tovarniška poslopja din 7,007.036'26, tovarniška oprema din 4,226.991'—, ceste, pota in mostovi din 10.10934, mobilije dinarjev 184.48076, orodje in utenzilije dinarjev 33.656'93, zaloge din 6,978.717'64, izgotovljeni proizvodi din 16,157.689'14, blagajniški račun din 96.438'54, dolžniki din 13,188.131*86, efekti din 161.500'—, rimese din 97.000'—, trajna udeležba din .1,981.072'—; skupaj din 52,353.747'81.
Pasiva:
Delniška glavnica din 20,000.000'—, rezervna glavnica din 581.542'25, redni rezervni sklad din 1,766.038'—, rezervni sklad II din 500.000'—, rezervni sklad za kritje izgub zaradi nestalnosti denar-
ne vrednosti din 5,000.000'— prispevek za gradnjo delavskih hiš din 850.000'—, upniki din 24,099.568'39, prenos dobička iz leta 1935 din 19.754‘05, čisti dobiček iz leta 1936. din 36.84572; skupaj din 52,353.747'81.
Kačun izgube in dobička z dne 81. decembra 1936.
Dati:
Splošni stroški din 3,180.019'88, davščine din 1,020.456'37, dubiozi dinarjev 27.123'69, odpisi din 1,949.596'68, prenos dobička iz leta 1935. din 19.754'05, čisti dobiček v letu 1936. din 36.84572; skupaj din 6,233.79579.
Imeti:
Prenos dobička iz leta 1935. dinarjev 19.754'05, obratni prebitek dinarjev 6,214.04174; skupaj din 6,233.79579.
Ruse, dne 31. decembra 1936.
Pregledala in ugotovila skladnost s knjigami:
1310
Objava.
Izgubila sem evid. tablico št. 16008-5 svojega bicikla in jo proglašam za neveljavno.
Doinšek Marija s. r.,
Vojnik.
*
1297
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 2-87257 za kolo, in jo proglašam za neveljavno.
Lampret Anton s. r.,
Slance št. 7, obč. Teharje.
*
1285
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 43627 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Rikard Jug s. r.
Viktor Mackel s. r.
Panjhart Prane s. r.,
Češnjice, obč. Dobrnnje.
1247
Računski zaključek tvrdke »Splošna stavbena družba« d. d. v Mariboru za leto 1936.
Račun bilance k 81. decembru 1986.
Aktiva
Pasiva
Račun
Račun
Račun
Račun
Račun
Račun
Račun
Račun
Kačun
Račun
nepremičnin • strojev . , , . inventarja ■ . orodja . , ■ , blaga . . . . napolizdelkov . dolžnikov . . . vredn. papirjev, pošt. ček. urada blagajne . . .
din 3,247.858'30 1,615.065'03 93.20474 308.69378 3,189.880-44 436.315'09 5,299.21377 166.400-— 50.424'20 152.13770
14,559.19275
Račun del. glavnice , Račun upnikov; banke . . . • • . dobavitelji .... Račun dobička in izgube
din
5,000.000'—
8,551.91503
7O8.042'91
‘298.634*51
14,559.19275
V breme
Račun dobička in zgube k 31. decembru 1936.
V dobro
Družbeni davek . . , Obresti •
Odpisi ...»••» Čisti dobiček: prenos iz leta 1935.
11.89773 čisti dobiček 1. 1936.
286.73678
din 172.940'-647.901'59 964.554'—
298.634'5l
Prenos dobička 1. 1935. Tečajne in obračunske
razlike................
Skupni dobiček
din
11.897-73
3.742'53
2,088.389'84
2,084.03070
2,084.030' 10
Avgust Jenko s. r. Henri Furrer s. r. Franc Hrastelj s. r.
Florijan Zupanc s. r.
Ravnatelj:
Franc Babič s. r.
Objava.
Po sklepu XVI. rednega občnega zbora z dne 27. aprila 1937 bo izplačevala firma Splošna stavbena družba d. d. v Mariboru za leto 1936. 5%no dividendo, t. j. din 1'— manj zakoniti davek na dividendo po delnici za kupon št. 16, ki se bo vnovčeval pri Ljubljanski kredit-
ni banki, Ljubljana, Zadružni gospodarski banki, Ljubljana, kakor tudi pri njih podružnicah in pri blagajni tvrdke na Teznu pri Mariboru.
Maribor, 28. aprila 1937.
Upravni svet Splošne stavbene družbe, d. d.
Maribor.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. [Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d, j Ljubljani, njen predstavnik; 0. Mihalek v Ljubljani.