f-'/ioStice..* NO. 232 ' ^*033 AMERICAN IN SPIRIT FORCSGN IN LANOUAG€ ONLY J gd- It g S r» ik \ Serving Chicago, Milwaukee,, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 3, 1973 LE-TO. LXXV. — VOL. LXXV zdraleM s starostjo Predsednik SFR Jugoslavije je dejal, da “mora predsednik delati” in da človek ne more biti “enako dejaven vse svoje življenje”. BEOGRAD, SFRJ. — Zadnji četrtek je bil Tito v Jajcu ob 30-let niči znanega zasedanja AVNOJ-a, ki mu je podelilo naslov maršala in postavilo temelje za komunistično Jugoslavijo. Ob tej priložnosti so se tam zbrali tudi vsi vodniki partije in vlade, zvezne in republiških, ter zvezne narodne skupščine. Mij alko Todorovič, predsednik zvezne narodne skupščine, je na koncu svojega govora prebral izjavo udeležencev zborovanja, ki je hvalila Titovo vodstvo in ga pozvala, naj ostane na čelu Novi grobovi Nakaznice za gasolin Frank L. Stephan V soboto je umrl v Lake County Memorial Hospital West 68 let stari Frank L. Stephan s 6931 Hecker Avenue, rojen v Rich-woodu, W- Va., od koder je prišel v Cleveland kot mlad dečko, mož Frances, roj. Gruden, zaposlen do pred 5 leti pri Leece-Neville Co. kot nadzornik. Pokojnik je bil član ADZ št. 14 in Eagles Euclid Aerie 1226. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda jutri, v torek, ob 9., v cerkev sv. Frančiška ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen danes popoldne ob dveh. na razgovore o olji BRUXELLES, Belg. — Mini- , . j ster za olje v Savdski Arabiji Jugoslavije kot ‘dosmrtni Pred-, vejk /ihmed Zaki Yamani in mi- sednik Tito je nato odgovoril, da je, “globoko ganjen ob časti, ki jo1 mu ponujajo, in se vsem za to nister za olje v Alžiriji Belaid Abdessalam, ki sta bila pretekli teden v Parizu, Londonu in 1 tu, odletita v ZDA, kjer bosta zahvaljuje”. Nato jo dejal, da ga|st-j,..e drfev v vpra- najbolj moti pri doz.vljenjskem o]ja razložila Tlad. ZDA predsedništvu to, da mora predsednik delati. “Predsednik republike mora biti vedno delaven. Ah more biti kaka oseba enako delavna skozi vse svoje življenje? Jaz stavljam to vprašanje, ker so ljudje, ne vsi, toda precejšnje število, ki stalno opazujejo, če kdo zadovoljivo opravlja svoje dolžnosti ah ne,” je ugotovil Tito. Josip Broz Tito bo v prihod- Ko bosta svoj posel v ZDA o-pravila, bosta obiskala še Bonn in Rim ter nekatera druga mesta, predno se bosta vrnila domov. Razgovori v ZDA bodo najvažnejši, ker ZDA nudijo podporo Izraelu in mu omogočajo obstanek. Arabci so jih uvrstili med svoje sovražnike, enako kot Nizozemsko in jim ustavili vsako dobavo olja, dokler se Izrael ne umakne z zasedenega arab- Ko postaja očitno, da Kon-gihs ne bo pristal na poseben davek na porabo gaso-lina, je to možno omejiti le še z nakaznicami. WASHINGTON, D.C. — Po posvetovanju posebnega odbora za energijo v Beli hiši zadnji petek so izjavili, da uvedba nakaznic za gasolin “ni neobhodna potreba”, da pa bo do nje verjetno le prišlo. Nekateri pravijo kar naravnost, da je to le “vprašanje časa”. Nekaj časa so računali, da bodo porabo gasolina omejih preko osnovne mere s posebno trošarino, pa so to misel opustili, ko postaja očitno, da v Kongresu za tak poseben davek ni podpore. Bogatini bi namreč lahko davek plačah, manj premožni pa bi se čutili prikrajšane. Prav tako sodijo, da bi bilo s posebno trošarino na gasolin potegnjeno iz prometa preveč denarja, kar bi se poznalo pri drugih nakupih., Napovedujejo, da bo zvezna vlada ohranila nadzor nad cenami gasolina, da pa bo dovolila višji dvig cen za kurilno olje, diesel olje in za letalska goriva. To naj bi dalo čistilnicam pobudo, da bi zmanjšale izdelavo ga-solina, ki je najbolj donosna, in prešle na izdelavo kurilnega in drugih olj, ki jih potrebuje industrija. Arabci hočejo novi japonski tank? TOKIO, Jap. — Japonci razvijajo nov tank, nagel in izredno težko oborožen, saj razpolag ___________ rtjo! dfboTo ‘najuhtokoiS Sellat fe bil sIslica.n na “*> v W*«* PT* v 112 letih> da « in tudi najokretnejši, kar jih je sedaj, na razpolago. Japonska je proti izvozu vsakega orožja v tujino, pa utegne delno popustiti, če bodo Arabci stavili to kot pogoj za dobave o-Ija. Ne mislijo toliko, da bi Japonska tanke neposredno gradila za Arabce, tem-naj bi dala na razpolago le vse podrobne načrte in potrebno tehnologijo. rešil vprašanje zveznega dolga, oziroma pravice zadolžitvi zvezne blagajne. Ker je večina Senata sklenila na zakonski predlog obesiti dodatek o financiranju predsedniških volitev in je to naletelo na odpor, so vodniki Senata skušali včeraj razpravo končati in predlog z dopolnilom izglasovati. Načrt ni uspel, danes ga bodo ponovili. ..........1 -- WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj na posebni seji, prvi v 112 letih sklicani v nedeljo, končati razpravo o dodatku o zakonskem predlogu o poviša- da bo odobren in poslal predsedniku v podpis v petek zvečer. Zaradi odpora sen. Allena dodatku, ki ga je sklenila večina Senata, razprava v Senatu ni bila končana in Senat ni mogel nju gornje meje zveznega dol- predloga poslati konferenci obeh ga, pa ni uspel. Pri izidu glaso- zbomic za izena5enje besedila) vanja je bilo 47:33, kar pomeni natQ pa predsedniku_ i 7 §lasov Premal° za dvotretjin-; Zvezn,a vlada je morala pre_ j sko večino, ki je potrebna za kiniti prodajo zveznih hranilnih ! zaključek razprave. Dopolnilo bondov }n je odpovedala prodajo predvideva kritje stroškov vo- posebnih kratkoročnih obveznic boja za predsednika za qq dnk kj je običajna ob po- v zvezni bla- Senat je z 68:8 glasovom o dobri! povišanje pokojnin }ivneea n • t ci •/. „ rrrrf 1 ° " x ou uiu, is.i U! Sila 4%npa z 7 j J Jumes /men, ut 1 gajni se preko 4 bilijone goto ' ’ ! tokrat iz Alabame, in izjavil, vine, bo zvezna vlada sposobna WASHINGTON, D.C. — v J da bo govoril tako dolgo, dokler plačevati račune par dni, nato petek zvečer je Senat izglasoval Senat ne bo dopolnila opustil.: pa bo m0rala to ustaviti, če dot- vseh tekmah, s 66:8 glasovom predlog, ki po- Senatno vodstvo je sklenilo da-, iej Kongres ne bo odobril nove; §anio en(> četrtino višnje pokojnine Social Securi- nes ponovno poskusiti zaključiti gornje meje zveznega dolga, ki | omejdo brzino_ Pregled prometa po avtocestah Iz Clevelanda in okolice Seja in božičnica— Podružnica št. 14 SŽZ ima svojo sejo in božičnice jutri, v torek ob pol sedmih zvečer v spodnji dvorani Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue. Vse članice vabljene! Letna seja— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima svojo letno sejo v četrtek, 6. decembra ob enih popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue, v zgornji dvorani. Po seji prigrizek! Podružnica št. 41 SŽZ ima letno sejo jutri, 4- decembra, ob dveh popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Po seji božičnica! Avstralci zmagali— V tekmi za Davisov pokal so zmagali Avstralci v petek, soboto in včeraj. Pred začetkom igranja so napovedovali tesno zmago za ZDA, tekme so se končalo 5:0. Avstralci so zmagali v ty za l(/< že z novim letom, za razpravo z glasovanjem in če ne bo dopuščala novo zadolževanje. 4% dodatne odstotke pa nato bo usPel° danes, še enkrat jutri, j Vprašanje tiskanja in razde-( njem maju dopolnil 82 let in ta- ozemlja in ne izpolni dru- Ijevanja gasolinskih nakaznic je se mu, kot trdijo, že močno po-; „ih avabskih zahtev težavno, ker hočejo, da bi te ne, znajo. To je lani priznal tudh ^DA se za enkrat ne mislijo bilo lahko ponarejati. Treba se ! njegov sedanji glavni pomocmk arabskim zahtevam in je tudi odločiti, kdo naj nakaz- Stane Dolanc. Očitno je, da m ^ očile Nizozemski; da ji nice dobi? Vsi, ki imajo vozna več sposoben v polni meri vršiti ^ pQmagale z oljem! če ,bo dovoljenja, ali le lastniki avto-vse dolžnosti in naloge, ki mu pas ila nujna potreba: predno mobilov? Ah naj dobi vsaka Jih nalagajo predsednistvo SF-1 Arabci spremenijo svoje stali- družina le eno nakaznico ah to-RJ, vodstvo Zveze komunistov,,^ T. go Nizozemski sporočili,' bko, kolikor ima avtomobilov? m vrhovno poveljstvo oboroze-^ so .. voljni obnoviti dobavo , Trdijo, da naj bi bile nakaz-mn sil. Jugoslovanski 'omuni-^ de opusti Podporo Izraela nice za gasolin že v tisku, pa stični vodniki hočejth da Tito e-jin podpre arabske zahteve. pripominjajo, da bo minilo vsaj -o------ stane na vseh teh položajih, ker očitno ni človeka, ki bi ga mogel! nadomestiti v zadovoljstvo vseh. J Spori in tekmovanja med j vodniki so premočna, koristi, raznih jugoslovanskih narodov j in republik prerazbčne, da bi jih mogel kdo brez Titovega u-! gleda in vpliva zadovoljivo reševati in vzporejati. Tito se že nekaj le prizadeva, da bi pripravil miren in reden prehod Vodstva Jugoslavije v nove ro-( Fe, ko bo on omagal, pa se zdi,; da pri tem ni posebno uspešen.1 Vrednost teh njegovih naporov j bo očitna šele, ko se bo njegov bss iztekel. tri mesece, predno bo tako daleč, da bo na nje mogoče kupiti gasolin. Nixon se nagiba k podpiranju množičnih prometnih sredstev WASHINGTON, D.C. — Prometni tajnik Claude S. Brine-gar je dejal zadnji teden, da se | z gasolinom in drugimi gorivi zvezna vlada nagiba bolj in bolj I bolj pereča. k podpiranju množičnih prometnih sredstev, ko postaja oskrba sredi leta, ko se bo začel nov zvezni proračun. Ker je Dom sličen predlog odobril že preje, le da je povišanje za 7% določil za prihodnji marec, je treba obe besedili, oziroma predloga izenačiti. Zvezna vlada je proti povišanju pokojnin Social Security vse do prihodnjega junija. Pravi, da bi takojšnje povišanje povečalo primanjkljaj v zveznem proračunu, kar bi vplivalo pospešuj cče na inflacijo. Namesto skupno 11% povišanja se zavzema zvezna vlada za 10% povišanje skupno z novim proračunom koncem junija 1974. Povišanje pokojnin je združeno s povišanjem prispevka za tiste, ki bodo z novim letom zaslužili nad $12,600. Po sedanjih predpisih zakona bo z novim letom plačevanje prispevka za Sen. Walter F. Mondale, de-! mokrat iz Minnesote, je dejal, da je glavna ovira* za izglasovanje dodatka predsednik Nixon in ne sen. Allen, ki od petka zadržuje glasovanje o dopolnilu. “Meni je jasno, da zvezna vlada ne mara tega dopolnila, noče, da bi prišlo na predsednikovo mizo,” je izjavil sen. Long, ki vodi predlog skozi Senat. Po njegpvem je politično veliko boljše, da prepreči neprekinjena razprava v Kongresu predsedniku neljubi predlog, kot pa da bi mu moral kasneje sam odkloniti podpis. Ker zakonski predlog o zadolžitvi ni bil v obeh zbornicah sprejet in poslan v Belo hišo v podpis, ko je stari zakon z zadnjim novembrom prenehal veljati, je gornja meja zveznega dolga padla na 400 bilijonov, Social Security raztegnjeno na ' kar je nekako 63 bilijonov izpod vse zaslužke od $10,000 na1 dejanskega dolga. V Kongresu $12,600. Novi zakonski predlog je predlog za povišanje gornje razteguje plačevanje prispevka meje zveznega dolga na 473.5 na zaslužke do $13,200. bilijonov in je bilo predvideno, Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Zakladni tajnik G. Shultz se je včeraj ponovno izrazil proti prodaji gasolina na nakaznice in napovedal, da ho omejitev porabe dosežena s povišanjem cene. Sen. Proxmire je v demokratskem odgovoru na Ni-xonov govor o krizi energije v Clevelandu in okolici zadnji teden je pokazal, da se je le okoli efro četrtino vseh voznikov ravnalo po pozivu predsednika ZDA in omejilo brzino na 50 milj. Več uspeha je imel poziv za zaprtje gasolinskih postaj v nedeljo. V vsem Clevelandu je bilo odprtih le 5! KOROTAN VABI— Vstopnice za veselo silvestro- SOVJETSKA ZVEZA RAZŠIRJA SVOJE SODELOVANJE Z INDIJO Eastern Airlines bodo odpustile 380 pilotov _ Miami, Fla. — Eastern Airlines so se pretekli teden odlomile za odpustitev 360 pilotov, ko omejujejo promet v zvezi z Zrnanjšano oskrbo z gorivom. Družba ima okoli 4,000 pilo-in odpušča tiste, ki so bili Zadnji najeti. Na žalost je med Tiimi tudi nekaj bivših vojnih jetnikov, ki so se letošnjo po-■Tlad vrnili iz Vietnama in se 2aposlili šele v zadnjih mesecih. bremenski prerok Mečinoma jasno in milo. Naj-^lsja temperatura do 65 F (18 ■ Proti večeru pooblačitev in Verjetnost dežja, , t Indija je poleg Kitajske po številu prebivalstva naj večja država na vsem svetu. Ko je postala leta 1947 neodvisna, je ohranila demokratičen red, ki so ga pripravili Britanci, predno so se iz Indije umak-knili. Postala je in ostala od tedaj po številu prebivalstva naj večja demokratična država na svetu. Združene države so jo od začetka njenega obstoja do zadnjih let podprle z blizu 10 bilijoni dolarjev raznih vrst gospodarske pomoči. Dolga leta so poudarjali, da je treba Indijo podpreti, da bi gospodarsko napredovale in uspevale kot vzor za ostali svet v tekmi s komunistično Kitajsko, ki je uspešno širila svoj vpliv v Aziji, pa tudi drugod po svetu v gospodarsko razvitih državah. Kitajska se je hotela dvigniti in rasti iz svojih lastnih moči, Indiji je pomagal ves svobodni gospodarsko razviti svet. Kljub temu je Indija v razvoju zaostala, ohranila pa je svoj demokratični red. Ko se je zapletla y, odprt spor s Pakistanom v letu 1971 in se odločila tega razbiti s podporo uporu v Bengaliji, je v spoznanju, da pri tem ne more računati na podporo ZDA, sklenila avgusta 1971 prijateljsko in zavezniško pogodbo s Sovjetsko zvezo. Dobre odnose s to je ustvaril že Nehru, razvijal jih je dalje njegov naslednik, zlasti pa Nehru jeva hčerka Indira Gandhi, ko je prevzela vodstvo Indije. Vzgojeni v socialističnem duhu ji je bila Sovjetska zveza bližja od kapitalistične Amerike. Odnosi med Indijo in ZDA so se začeli ohlajati in poskusi te zopet izboljšati ne uspevajo posebno dobro, četudi se P. Moynihan, poslanik ZDA v New Delhiju za to resno prizadeva. Sovjetska zveza med tem u-spešno širi in poglablja svoje zveže z Indijo, ki kljub temu še vedno velja za nekako vodnico “neuvrščenih” držav. Zadnji teden je bil v Indiji 5 dni na obisku Leonid I. Brež-njev, vodnik Komunistične partije ZSSR, z obsežnim spremstvom svetovalcev in sodelavcev, v prvi vrsti gospodarskih strokovnjakov. Seveda je bil z Brežnjevim tudi zunanji minister Grbmiko. Brežnjev je bil sprejet prijateljsko z vsemi častmi in javnimi nastopi, ki jih je indijska vlada organizirala kot izraz “ljudskega razpoloženja”. Uradništvo, šolski otroci in razne skupine so pozdravljali sovjetskega gosta. Indira Gandhi se mu je javno zahvalila za pomoč, ki jo je Sovjetska zveza nudila Indiji v njenem sporu s Pakistanom jeseni 1971, in za dva milijo-no ton žita, ki ga ji je Sovjetska zveza letos “posodila”, ko se je Indija znašla v stiski. Pri tem je poudarjala sodelovanje, ki je možno kljub različnim družbenim in državnim sistemom obeh strani. Tekom sovjetskega obiska so bili doseženi sporazumi o tesnejšem in obsežnejšem gospodarskem sodelovanju pri razvoju indijskega gospodarstva, ki so dobili končno obliko v 15-letni pogodbi. Sovjetska zveza bo v okviru te nudila Indiji pomoč pri gospodarskem razvoju, pri razvoju industrije, prometa in trgovine. Posebni dogovor ureja konzularne odnose, skupna izjava ob koncu obiska v petek govori o sodelovanju in prijateljstvu med Indijo in Sovjetsko zvezo, ki ga je Brežnjev pred odletom domov o-značil za “nezlomljivo”. Kako daleč to v resnici seže in. v koliko je Indija voljna podpirati sovjetske politične cilje v Aziji, ni jasno. Brežnjev se je zavzemal in govoril tekom obiska ponovno o potrebi dogovora o vzajemni varnosti v Aziji, vendar tega končno poročilo o obisku Brežnjeva in izjava o skupnih ciljih ne omenjata. Azijski varnostni dogovor je do neke mere naperjen proti Kitajski, s katero je ZSSR v sporu. Zdi se, da se Indija v tem oziru noče postaviti preočitno na sovjetsko stran, ker bi to še poslabšala že tako posebno dobre odnose med njo in Kitajsko. vanje pevskega zbora Korotan pozval javnost, naj izpolnjuje! v SND na St. Clairju so v pred-predsednikove predloge in iz-j prodaji. Na voljo je samo ome-javil, da je uvedba nakaznic j eno število omizij vsako po de-za gasolin skoraj neizbežna. | set sedežev'. Za rezervacije kli-Zakladni podtajnik W. E. Si-! čite Janeza Tominca na tel. št. mon, ki ga je predsednik Ni- j 561-8855. xon določil za novega vod- j Božična Ameriška Domovina— V petek, 14. decembra izide božična številka Ameriške Domovine. Natisnili jo bomo nekaj izvodov več. Kdor bi jo že- nika zvezne politike energije, je označil uvedbo nakaznic kot zadnje sredstvo. WASHINGTON, D.C. — Pred- sednik Nixon je predložil lel poslati svojcem ali znancem Kongresu, da izvedbo določil o čistoči izpuha avtomobilov preloži od leta 1975 na 1977, čemur pa se je agencija za varovanje čistoče okolja doslej upirala. JERUZALEM, izr. — V soboto je umrl v 87 letu starosti Ben Gurion, ustanovitelj^ Izraela in predsednik njegove prve | vlade. Zadela ga je kap. Nje- j gov pogreb je danes- j LONDON, Vel. Brit. - William Prealedku enega leta so ZDA in po Združenih državah in Kanadi, naj pošlje naslov prejemnika in 50 centov (lahko v znamkah), ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Avenue. Za pošiljke v Evropo in v druge prekomorske dežele je cena 75 centov. Razgovori v Panami o prekopu obnovljeni PANAMA CITY, Pan. - Po Wbitelaw, ki mu je uspelo posredovati sestavo koalicijske vlade v Severni Irski, je bil včeraj imenovan za ministra zaposlitve z nalogo ureditve Panama obnovile razgovore o novem dogovoru o ureditvi odnosov v zvezi s panamskim prekopom. Prekop in pas ozemlja ob cen in plač. To je trenutno n^m na obeh straneh Je na te- melju stare pogodbe bil last ZDA. Panama hoče to pogodbo spremeniti in si zagotoviti suverenost nad ozemljem, preko katerega je prekop zgrajen. Po- največja nadloga britanske vlade in W. Wbitelaw, ki se je izkazal za tako uspešnega v Severni Irski, je bil izbran za reševanje tudi tega vprašanja. so bile včeraj prvič tekom sedanje krize brez avtomobilskega RIM, It. - Italijanske ceste so ga^n^a 50 se Ponovno 2ačela> pa bila prekinjena. Tokrat imajo nekaj upanja na uspeh. ZDA prometa, ko je vlada prepove-1 zastoPa E‘ Bunker- dolgoletni dala vožnjo s privatnimi avto- Poslanik ZDA v Saigonu, ki je mobili. Poleg v Italiji so nedeljske vožnje prepovedane zdaj v Holandiji, Belgiji, Lum-semburgu, Zahodni Nemčiji, Danski in v Švici. V Grčiji so se včeraj lahko vozili z avtomobili samo tisti, Id imajo na tablicah parne številke. Oni z neparnimi (lihimi) številkami se bodo smeli voziti prihodnjo nedeljo. SACRAMENTO, Kalif. — Obsojeni morilec Juan Corona je bil napaden od sojetnikov in sicer strokovnjak tinsko Ameriko. ZDA za La- Hiše vedno dražje WASHINGTON, D.C. — Po podatkih zveznega trgovinskega tajništva stane povprečna enodružinska hiša v ZDA $35,900, $800 ali 2.3% več kot pred tremi meseci. dobil pri tem 32 zabodljajev-Izgubil je eno oko, vendar računajo zdravniki, da bo ostal živ. Ameriška Domovina -/VfVl g- B/1 c PL m— H O iVl'*7 mom, • mm* >m 6117 St. Glair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Z* Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5=50 za 3 meseo« §» Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 232 Monday, Dec. 3, 1973 “Olje je kakor kruh” (Iranski šah Reza Pahlevi) Ne primeri se vsake kvatre, da bi kak državni poglavar izrekel tako resno pomembno besedo, kot je to stori! perzijski šah v zvezi z oljnim bojkotom arabskih magnatov, ko je dejal, da je olje kakor kruh. Kruha ne moreš u-staviti delu človeške družine, ne da bi ljudi pognal v stra-dež( in končni propad. Kakor tudi se skupek besed “olje” in “kruh” zdi nenavaden, neprimeren in skoraj banalen, ima vendar njun relativni pomen za današnjo industrializirano družbo širom sveta globoko resnico v sebi. Zelo bi bilo prav, če bi bili ta opomin slišali in se ob njem zamislili bogati oljarji tostran in onstran Atlantika, pomanjkanju olja se bodo poznale tudi v Ameriki in jo tudi mednarodno-politično slabile. Čim šibkejša demokratična Amerika — tem močnejša totalitarna komunistična Rusija. Tudi ta pot vodi — Izrael gori ali doli — v razvoj, kot smo ga zgoraj nakazali. Bolj počasi sicer, pa sigurno. Ali kdaj širokoustni arabski gospodarski in politični voditelji na to pomislijo? V njih lastni prid bi bilo, da bi trezno razmislili to reč in se po dobljenem spoznanju ravnali. L. P. BESEDA M NARODA PrlzEianje izbranemu managerju Vseame- Božo Pust CLEVELAND, O. -riška organizacija grafičnih direktorjev in poslovnih mana-gerjev tiskarske stroke (IPMA — In Plant Printing Manage-___. a . a' r--- ^ ' ment Association) je imenovala se pravi v Ameriki in Arabiji Kajti človek ob današnjem naš do,bro z a rojaka razvoju oljnega vprašanja nehote zapada morečemu vtisu, An01,s, da se ti mogotci naravnost igrajo z usodo stotin milijonov živih človeških bitij, ki so današnji dan od olja ravno tako odvisni kot od kruha — kajti olje zanje pomeni kruh. Mislim, da ta ugotovitev ne potrebuje posebne razlage, če pomislimo, da v današnjem naprednem razvoju človeštva olje predstavlja gospodarsko kri, ki poganja po tovarnah in industrijskih podjetjih najbolj različnih vrst bitje strojev, ob katerih rednem, neoviranem vrtenju služi vsakdanji kruh moderni delavec zase in za svojo družino. Če bi se ustavil stroj, bi ne bilo več kruha. Kar pogosto v zadnjem času namigujejo po časopisju in drugih informacijskih sredstvih, kako sebično in neodgovorno so ravnali in še ravnajo ameriški oljni magnati v zadnjih letih. Trdi se, da so v veliki meri oni odgovorni s svojo brezvestno oljarsko politiko in gospodarstvom, da se je bogata “Land of Plenty” naenkrat znašla v tako veliki stiski. Vse bolj od brige za zadostno pogonsko silo v deželi so skrbeli za ogromne dobičke svojih podjetij. Gospodar-•bav^ z raziskav0 in podpiranjem stvo z oljem so vodili tako, kakor je koristilo njim, ne pa novji5:i komunikacijskih pripo-ameriškemu ljudstvu. Zakaj je — po poročilih verodostojnih listov — prišlo do tega, da je menda surovega olja dovolj na razpolago, a krivda, da ga ni tam, kjer ga je treba, recimo za ogrevanje :“lslie za^ razdelitve nagrad in stanovanj in uradov, za pogon strojev itd., je v tem, da ni i stlPendlj študentom grafičnega dovolj rafinerij za čiščenje kvalitetnih olj? Kdo je odgo- poklica' Danes, po par letih pra-voren? Zdi se, da velikanska kapitalna moč oljarske indu- kse,fTf v srediaču ameriškega strije meče svojo mrzlo senco tudi na kroge v administra- ~~ ~~ ” 1 ciji in v obeh domovih kongresa, ki . bi jim bila naloga z odločnimi ukrepi obrniti brigo teh magnatov od lastnih pretiranih dobičkov na blagostanje ameriškega ljudstva. Naj bi se vsi skupaj, oljarji, vlada in kongres, vsaj v Augusta Božidarja Pusta za svojega izbranega manager j a v znak izrednih ustvarjalnih sposobnosti in poslovnih uspehov. IPMA, ki se šteje za najbolj selektivno merilo grafične poslovnosti, je do sedaj izbrala in imenovala še samo enega izmed svojih članov na to častno mesto. Božidar je bil letos tudi imenovan v odbor d i r e k t o r j e v IPMA odseka za Severni Ohio; pred par meseci je bil imenovan za podpredsednika Zveze v i z u alnih-komercialnih mana-gerjev Amerike (VCMA), ki se močkov v svrho boljših in hitrejših poslovnih odnosov. Obenem je pa še član posebne ko- grafičnega poslovanja in trgovanja. Uspeh, ki ga je dosegel naš prijatelj Božo na svojem strokovnem področju, je zavidljiv. tej stiski zavedali resnice, ki jo je izrekel Perzijec: “Olje Pot ga -ie PeliaJa iz uspeha v u- je kakor kruh ^ Naravnost lahkomiselno se z gospodarsko usodo dela človeštva iz lastnih nacionalnih razlogov igrajo arabski šejki in kralji. Pravimo: z gospodarsko usodo, a od te je nujno odvisna tudi politična, nacionalna in državna usoda vseh tistih, ki jih samozvana oljarska politika teh magnatov prizadene. More se dogoditi, da bo njihov monopolni gospodarski pritisk trenutno spravil koga izmed teh na kolena, da bo pod silo razmer spremenil svoje poglede na mednarodna politična vprašanja. To se je deloma primerilo s Japonsko, ki dobiva 80% olja s Srednjega vzhoda in je visoko razvita industrijska država. Toda pod hudim pritiskom spremenjena politika ni nikoli nič prida in nima trajne vrednosti. Recimo in vzemimo, da bi se bila v podobnem položaju kot Japonska znašla Amerika. Pod silo razmer bi bila morala svojo politiko na Srednjem vzhodu prilagoditi diktatu arabskih oljnih bogatašev in brezmočno slediti razvoju položaja, ki bi bil po volji, ali celo predpisan od komunističnih Sovjetov, in bi trenutno šel v račun arabskim po-tentatom. Posledica bi utegnila biti popolno umrtvičenje izraelske države ali celo njeno izginitje z zemljevida. A to s persektive mednarodne politike ni temeljni problem. Svetovno važna posledica bi bila ugnezditev vodilne komunistične velesile na celotnem prostoru Srednjega vzhoda, kar bi pri odstranitvi ameriške gospodarske, politične in vojaške prisotnosti in moči nujno sledilo, pa naj bi bilo to šejkom in kraljem tamkaj prav ali ne. Ogromni oljni potencial teh krajev bi korak za korakom prišel pod popolni sov-jetsko-komunistični nadzor. Na koga bi se v taki stiski za svoje bogastvo in svoje šejkovske in kraljevske položaje ti danes mogočni vladarji obrnili? Ali na Ameriko, ki bi bila paralizirana in nesposobna priskočiti na pomoč? Kam drugam, če bi ne bilo pomoči iz Amerike? Šli bi drug za drugim kralji in šejki s svojih prestolov, kamor bi za njimi sedli komunistični komisarji in delili olje njim poslušnemu svetu. K sreči položaj ni tak! Amerika bo zategnila svoj pas. in shajala tudi brez arabskega olja, a tudi ta položaj arab-: ter predpriprav tiska! sidrn magnatom ni v prid. Kajti gospodarske posledice pri • Smisel njegovega dela speh in vse kaže še za nadaljne podvige.. Že od svojega prihoda v Ameriko, ko si je izbral grafično umetnost za svojo stroko, je s svojimi talenti pokazal izredne sposobnosti. Leta 1962 je diplomiral na Cooper School of Art (Cleveland). Pet let pozne-je pa je že bil imenovan za u-metnostnega urednika pri tiskarni in uredništvu družbe “Penton”, nato leta 1969 je postal direktor likovno-umetnost-nega oddelka pri isti tvrdki. Tako je postal naj mlajši in edini tujerodni direktor v tej stroki. Bil je na svojem višku! Ker ga je pa vedno zanimala organizacija in poslovanje moderne prodajalne tehnike, se je odločil, da zapusti založništvo in preide na industrij sko-trgovsko p o dročje. Pri združenju industrijskih podjetij PREMIER je prevzel mesto manager j a in postal svetnik in koordinator vseh 14 družb, ki so združene v to trgovsko enoto. Njegovo delo je predvsem na polju vizualnosti trgovskega poslovanja. Zaradi prakse v grafiki in tiskovni pre-zentaciji je pa obenem še predstojnik centralnega grafičnega odseka. Tako je osebno odgovoren za delo in izgled različnih funkcij: proj ektivno-umetniške-ga odseka, avdio-vizualnih pripomočkov, produkcije grafike glavnem v organizaciji različnih del in funkcij za pospešitev prodaje s pomočjo likovne, grafične in vizualne tehnike. Njegov ter doprinos njegovega oddelka je tesno povezan z moderno prodajno tehniko, kakor tudi z iskanjem in odkrivanjem novih dobičkonosnih tržišč. Vsakdo bi pričakoval, da po tolikih uspehih, ki jih je Božo dosegel v svoji stroki, bo pozabil na materin jezik in slovensko skupnost. Toda ravno obratno. Ni samo ostal zvest slovenskim izročilom in slovenski kul-tudi, ampak je svoj prosti čas in znanje uporabljal v prid in širjenje slovenske besede po Ameriki. Dobro je poznan po vseh slovenskih odrih. Ustanovil 'je Mlade igralce iz začetnikov ter naredil iz njih enakovredne člane igralskih družin. Je član odbora za Študij slovenskega jezika na Clevelandski univerzi ter v odboru direktorjev in zaupnikov Slovenskega umetniškega društva. Neoziraje se na strankarstvo ter razlike med starimi in novimi, vsem z veseljem nudi pomoč in sodelovanje kot nastopajoča oseba ali kot navaden pomočnik. Povsod je njegov nasmeh in šaljiva narava dobrodošla. Marsikateri sestanek je u-spel, ker je Božo bil zraven! Našemu rojaku Augustu Božidarju Pustu čestitamo k dosedanjim uspehom, časti, ki jo je dosegel, in mu želimo še veliko uspeha. Naj na svoji strokovni poti dobi še večje lavorike in s ponosom nosi ime Slovenca po ameriškem svetu. Karl Bonutti SCanonšI Frans Ksreflo umrl je v CLEVELAND, O. — Prejeli smo sporočilo, da je v četrtek, 29. novembra 1973, po dolgi bolezni umrl v Parkers Prairie v Minnesoti bivši kanonik ljubljanske nadškofije, zlatomašnik Franc Koretič. Njegov pogreb bo danes ob pol enajstih dopoldne v cerkev Sacred Heart, Ur-bank, in od tam na pokopališče pri Sv. Štefanu v St. Cloudu v Minnesoti. Rajnki zapušča dve sestri v Sloveniji. Blagi pokojnik je bil rojen 2. oktobra 1897 v Orehovcu, župnija Kostanjevica na Dolenjskem. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. Po sedmi gimnaziji je bil potrjen k vojakom in je služil vojaščino najprej pri “Kranjskih Janezih” v Judenburgu, pozneje pa pri letalskem oddelku na Dunaju. Vojaščina mu ni vzela veselja za duhovniški poklic. Jeseni leta 1918 je stopil v ljubljansko bogoslovje in je bil 10. julija 1921 posvečen v mašnika. Eno leto je kaplanoval v Velikih Laščah, nato pa so ga poklicali za vikarja pri ljubljanski stolnici, kjer je ostal do leta 1929, ko je bil nastavljen za spirituala pri ljubljanskih uršulinkah. V tej službi je ostal do majnika 1945, ko je z mnogimi drugimi postal begunec. V ZDA je prišel Ifeta 1949. Sprejet je bil v škofijo Columbus, Ohio, kjer je služil na več krajih kot pomočnik v župniji ali v bolnišnici. Po tragični smrti dr. Antona Dolinarja, ku-pata v breckenriški bolnišnici v st. cloudski škofiji, se je blago-pokojni kanonik Koretič preselil tja, kjer je nato med drugim 1 polnih deset let župnikoval y Collinsu. Leta 1965 pa mu je začel pešati vid,- tako da je moral OPERNI RADIJSKI PRENOSI v ... V soboto, 8. decembra 1973, ob dveh popoldne se začno sezon-v pokoj, katerega je preživ ja sk- 0perrd radijski prenosi direktno iz slavne Metropolitan opere po raznih krajih. Maševa )e ^v New Yorku. V Clevelandu jih bo prenašala WCLV-FM postaja, malone do zadnjega latinsko mašo “de beata Virgine”, katero je znal na pamet. Pri njej mu je ljudeznivo stregel vsa leta so- L’ltaliana In Algeri (Rossini) 2:00 Die Zauberfloete (Mozart) 2:00 Rigoletto (Verdi) 2:00 Manon Lescaut (Puccini) 2:00 Datum .1973 brat, župnik Karel Pečovnik. j Dec. Rajnki kanonik Franc Kore-?Dec. tič je živel zelo bogato duhovno . Dec. Tu je podan spored: Opera Skladatelj Čas življenje. Bil je blaga duša, goreč delavec v vinogradu Gospodovem. Naj počiva v božjem miru! J. S. Klerikašizssu v službi komunizma Dec. 1974 Jan. Jan. Jan. Jan. Feb. Feb. Feb. Feb. Mar. Mar. 8 15 22 29 BRIDGEVILLE, Pa. — Komuniste v Sloveniji strašno jezi, da mladina ne gre z njimi. | Mar. Za ta neuspeh mečejo krivdo na j Mar. katoliško Cerkev in ji očitajo, i Mar. da uganja “klerikalizem”, to je, Apr. da išče vpliva tudi na politič-.Apr. nem in na socialnem področju.'Apr. Ce kaplan kupi žogo učencem:Apr. verouka in dovoli, da jo malo 5 12 19 26 2 9 16 23 2 9 16 23 30 6 13 20 27 Salome (R. Strauss) Carmen (Bizet) Simon Boccanegra (Verdi) Tristan und Isolde (Wagner) Les Contes D’Hoffmann (Offenbach) Otello (Verdi) La Boheme (Puccini) Der Rosenkavalier (R. Strauss) 11 Barbiere di Siviglia (Rossini) I Vespri Siciliani (Verdi) Les Troyens (Berlioz) Die Goetterdaemmerung (Wagner). Madama Butterfly (Puccini) L'Elisir D’Amore (Donizetti) Don Giovanni (Mozart) Parsifal (Wagner) Turandot (Puccini) 2:00 1:30 2:00 1:00 2:00 2:00 2:00 1:30 2:00 2:00 1:00 12:30 2:00 1:30 2:00 1:00 1:30 v . .. ... Te direktne prenose po Ameriki in Kanadi posreduje ljubite- brcajo, je^ze Herikaiizem.^^ce operne glasbe velika oljna družba Texaco že 34. leto zapo- njo za pozidavo porušene cer- kve, zagreši hud klerikalizem. Po pisanju mesečnika “Komunist” št. 9, september, je klerikalizem tudi, “če kdo govori, da je vsakdo, kdor je veren, boljši človek, bolj pošten itd.” Vpliva Cerkve se grozno bojijo. To je tudi vzrok, da so “Družini” prepovedali nadaljevati zbirko za Valvasorju v spomin Valvasorjev grad na Bogen-mednarodni sklad ‘Lačni otrok’-! gpgrku že več let obnavljajo s Pri tem se pa sami poslužu- p0m0£j0 spomeniškega varstva, jejo cerkvenih predstojnikov, da Ure.ene S(J že nekatere stalne po njih dosezajo svoje cilje, ki ^birkn in sejna dvorana. jih drugače ne bi mogli. 'Če se duhovnik v javnosti uveljavi kot predstavnik Cerkve, uganja klerikalizem, ki je po njihovem vse obsodbe vreden, ne moti jih pa, da ne bi zahtevali od duhovnika, da mora svpj vpliv zastaviti v dosego njihovih ciljev. V spominu nam je še lansko “Odprto pismo slovenskim škofom”, ki ga je napisal nekdanji mučilec slovenskih duhovnikov v komunističnih ječah Zdenko Roter, v katerem zahteva, da morajo msgr. Kunstlja odstaviti od vodstva -dušnega pastirstva med slovenskimi izseljenci, ker je v duhovniškem listu “Omnes unum” napisal temeljit članek o komunizmu in njegovih metodah. S svojo zahtevo je Zdenko Roter nehote priznal, da hočejo slovenski komunisti imeti Cerkev za poslušno orodje, ki naj jim pomaga graditi komunizem, ovire pri tej gradnji pa odstranjevati. Po poročilu Muenchener Ka-tholische Kirchenzeitung so skušali partijski funkcionarji v Jugoslaviji p r i p r a viti katoliške škofe, naj bi podprli Titovo potegovanje za Nobelovo mirovno nagrado. V preteklem juniju naj bi bili obiskali s to nalogo vse katoliške škofe. Mnogi že nekaj časa pogrešamo dr. Blatnikovih člankov v Ameriški Domovini. Marsikatero komunistično laž je stvarno razgalil in zavrnil. Zakaj ne piše več? Prepovedali so mu. Kdo in zakaj? Ko je pred dvema letoma Tito prišel na obisk v Washington, je dr. Blatnik objavil v Ameriški Domovini vrsto člankov pod skupnim naslovom “Kako sem pripravljal atentat na Tita?”. V njih je opisal komunistični pritisk na begunce, naj bi se vrnili domov, svoj beg v Italijo ih delovanje v Rimu, pa zopet beg iz Rima in končno, kako je z razglednicami, ki jih je s pomočjo nekega znanca v Carigradu, poslal od tam svojcem v Slovenijo, potegnil jugoslovnske komuniste, da so mislili, da je šel v Carigrad pripravljat atentat na Tita, ki je takrat nameraval iti tja na obisk, za kar pa dr. Blatnik niti vedel ni. Te članke je zbral in dal ponatisniti v knjižici, ki jo je razposlal zlasti svojim slovenskim sobratom in sestram salezijan- Sedaj obnavljajo portal glavnega vhoda, balkon in urejajo velik gostinski lokal. Veliko skrb posvečajo ureditvi okolja. Razstava v Ljubljani V oktobru je bila v Narodni galeriji odprta velika razstava gotske plastike na Slovenskem. Eksponati iz vse Slovenije so prikazali razvoj in značaj kiparske umetnosti med 13. in 16. stoletjem. Razstavljenih je bilo 157 oltarjev, plastik, reliefov, največ sakralne vsebine. Kri za Arabce so zbirali Po vsej Jugoslaviji so zbirali v oktobru in novembru kri za pomoč “žrtvam izraelske agresi- kam po svetu. Dobila jo je tudi neka sestra v Italiji in sicer prav, ko se je odpravljala na pot v Slovenijo. Nič ni pogledala, kaj je v kuverti, marveč vse skupaj dala v kovčeg kar na vrh. Joj, kaj je bilo na meji! Dva dni in dve noči so jo tam gnjavili, potem pa poslali v Ljubljano v zapore. Dr. Blatnik mi je to pripovedoval, ko sva se vozila na pogreb generala Prezlja, pa je dodal: “Veš, ta sestra je doma s Primorskega in je vso vojsko preživela v Italiji, zato komunizma še ni dobro poznala.” Salezijanske predstojnike v Ljubljani, ki z vsem tem niso imeli nobene zveze in člankov niti brali niso, so klicali in jih zmerjali, da vzdržujejo zveze s takim izdajalcem. Sestri je grozila najmanj 6-letna ječa. Njene predstojnice so se obrnile na beograjskega papeževega nuncija s prošnjo za posredovanje. Cena je bila, da dr. Blatnik neha pisati “politične članke proti jugoslovanskemu režimu”. Vrhovni predstojnik Salezijanske družbe mu je to uradno sporočil. Pa mi povejte, če ne znajo komunisti res spretno uganjati svoj klerikalizem, ko se poslužujejo cerkvenih predstojnikov v dosego svojih namenov. Mojstri so. Slučaj dr. Blatnika nam pa pove, da komunistov nič bolj ne jezi kot, če kdo piše resnico in jo objavlja. Če je on moral u-tihniti, bodimo drugi ibolj glasni! Jože Cvelbar je” na Srednjem vzhodu, bt venski delovni ljudje so se odzvali v “velikem številu”, poroča ljubljansko “Delo”. Na novembra jih je prišlo v Zavo SRS za transfuzijo preko 500 h1 so zato morali nekatere prositi) naj odidejo in da jih bodo P°' klicali, ko bo za to možnost. Marko Nikezič in Latinka Perovič na zagovor .7 Ljubljansko “Delo” poroča iz Kragujevca v Srbiji, da so n3 medobčinski k o n f e r e nci tara zahtevali, da 'Centralni komhe Zveze komunistov Srbije poZ° ve na politično odgovornost bivše partijske vodje Srbije Mar^3 Nikeziča, Latinko Perovič in Bor o Simiča, ki so morali s^svo jih vodilnih mest, ker so širi i “liberalistične odnose” v vseh o kol jih. Na konferenci so se sprašev^ li, čemu so izključevali iz parti je osebe na drugo in tretjera-rednih položajih, vodnike P3 puščajo pri miru? Rejnik poklic Rejništvo tujih otrok bo P3 stal poklic in bodo rejniki 1 rejnice deležni vseh ugodnos^ drugih zaposlenih oseb z niškim zavarovanj eni in P° nino vred. Za dosego vseh pravic bo morala imeti ose a reji vsaj dva otroka. V '51° 1CJ1 VbdJ vi V d Ul/xv»xvc*. ■ , ji je trenutno v rejništvu k * 4,000 otrok, poroča Marija t -i.-—, “Delu l3' bek v ljubljanskem novembra 1973. š. Poličeva 80-letnica Štefka Poličeva, znana in ^ poštevana operna pevka v J3 Ijani, je praznovala nedavno ^ letnico rojstva. Doma v Trstu je že zgodaj lotila petja igre, najprej v Trstu, nato je študij nadaljevala na Dun ju. Med obema vojnama je P^ v Ljubljanski operi, kjer je njen mož Mirko Polič ravna Vod za električni tok v Avstrijo V Mariboru se je sredi mešana podk3 vembra sestala komisija avstrijske ®^a^ersk2go- Slovenije na razpravo ^ kilovoltnem daljnovodu, s 3 ^ rim bi se Jugoslavija P°vezav^ai Avstrijo. Daljnovod bo Pra(' , mejo pri Belem vrhu blizu kogorske tovarne kartona in pirja ter potekal preko Jaren do in Pernice do Dobos, kjer zgradili novo razdelilno^ formatorsko postajo, naj bi ga do leta 1980. Josip Jurčič: CVET IN SAD Izviren roman ‘‘Ne zanimamo se tako posebno,” reče Matilda lahkomiselno, in prav ljubeznjivo malo kvišku napne črešnjevo-rdečo spodnjo ustno. “Ali malo vendar,” reče on. “Prav malo. — Pa kaj vaša teta, je li že bolj zdrava?” vpraša sedaj. Matilda, ki je tudi hotela pogovor od svojega ženina na drug predmet spraviti. Leon je pripovedoval, da je teta, stara komtesa, vedno bolehna, da ga že nekoliko skrbi. Mej tem se zunaj čujejo hitre stopinje, vrata se na ves stežaj odpro, gospod Goreč napotuje profesorja Vesela v sobo rekoč: “Tu najdete svojega prijatelja z Zabrezja, pa moji dve punici sta, dobro se imejte.” Rekši se gospod Goreč obrne, odide in vrata zapre za seboj. Leon profesorja predstavi deklicama. Predstavljenec se pokloni najprej bližnji si Matildi, potem se obrne k Pavlini. Ona je stala od okna obrnena po sobi proti njemu, od svita proč, držala se je krčevito za stol in prejšnja bledota na njenem licu se je bila umaknila nenaravni rdečici. Morda se je bila vendar nekoliko izpremenila, morda ni stari vtis brž prodrl, morda je bilo študiranemu mlademu možu že majhno oslepelo prej bistro oko, morda ga je vstop iz svitlejše veže v menj svitlo sobo tudi prevzel: Pavline profesor ni spoznal takoj. Zahvalil se je Matildi za stol, potem sedel in razložil Leonu, da je čul o njegovi navzočnosti in da se lahko ž njim vozi domov, kar mu je pogodu. Leon mu odgovori, da samo | pol ure naj počaka tukaj, ta čas, on svoj posel v bližini opravi in se pripelje nazaj ter ga vzame seboj. Vedno naravnostna Matilda je temu precej jako odločno pritrdila. Vendar gost profesor je odbijal rekši, da rajši peš hodi, če ni kmalu, ker ima nocoj še opravek. To je morda sam izgovor bil. V tem hipu vstopi zopet gospodar Goreč in kuharica za njim 2 vinom in kruhom. Ko je po svoji šegavi navadi s profesorjem govoril, karajoč ga, da kot bližnji sosed ne prihaja več blizu, nihče ni bil zapazil, da je bila Pavlina priliko porabila in iz sobe smuknila. Profesor je pripovedoval, da dobiva pisma večjidel iz sosednje, onkraj hribov ležeče pošte. Pogrešila sta Pavlino Leon in Matilda. Obema se je ta njena nenavadna neuljudnost čudna 2dela, ker je ni bilo nazaj. Naposled je gospod Goreč tudi zapazil in naravnost vprašal: “Kam je šla Pavlina?” Matilda vstane, da bi šla gledat po njej. “Le glej, da se še ti izgubiš,” roče oče in natoči čaše na mizi. Na vse zadnje bode gospod nnslil, da ste obedve boječi ka- k°r samosrajčni hribovski otroci.” Matilda pride nazaj z vestjo, kateri se'je, kakor se ji je z obraza in glasa videlo, sama naj-kdlj čudila, da “Pavline ni nikjer”. “2e pride,” reče Goreč malo-jnarno in pripoveduje nadalje, , °d je boljši pot, ki ga more prodor iti: ali črez Suhi brod ali ndino Zabrezja. Mar sem jaz prepodil vašo Sospociično sestro,” vpraša pro-es°r Matildo potem. Ta j0 najprej zagovarja, po-pa pove, da ni sestra njena. Iz rodovine je po ženi moji,” °stavi Goreč, ‘in z očetom nje-SVa kdo dobra prijatelja. 1 a sva nekdaj skupaj, kakor M midva znala, jaz pa Zla- Pri celo tem imenu se prfesorju zbere, najprej debelo po- gleda, potem se nasloni počasi na jedno koleno in z navidezno lahkomišljenostjo vpraša: “Kako mu je bilo ime, vašemu prijatelju?” “Zlatovec.” Profesor potegne počasi z roko preko obraza. Na nekovo Leonovo opombo ne odgovori ničesar. Bled postane, izpije pol čaše vina, potem pa vpraša: “Koliko časa je že pri vas, ta gospodična, če dovolite vprašanje. Zdi se mi, da sem poznal... mater njeno.” “Koliko? Vsaj pet let že.” “Več,” oglasi se Matilda in začne natančno šteti, koliko je, kar je Pavlinina mati, ki je bila vdova, umrla. Profesor gleda v tla in potem prav neuljudno molči. Nazadnje brzo vstane, popije svojo čašo do dna, zahvali se poštarju za gostoljubnost, Matildi pa reče: “Storite mi dobroto in povejte oni gospodični, da, ker je zarad mene bežala, tega drugikrat ni več treba, tudi ji ne bode prilike, ognil se je bodem odslej gotovo daleč v stran. Tudi zdaj nisem vedel, da je tu, na mojo vero, da ne. To ji recite, prosim.” “Ne mislite, da se je vas...” hoče prestrašena Matilda odgovoriti, ali ne more stavka dovršiti. Da li je pri zdravem umu ta gospod? Ali profesor je bil že odšel s poklonom: “Priporočam se, gospoda!” “Kaj mu pa je?” vpraša Goreč Leona- “Ne vem,” odgovori ta v zadregi sam. “Čuden človek se mi je že večkrat zdel.” “Drugokrat se bodem čuval, vabiti ga,” pristavi hišni gospodar. ENOINDVAJSETO POGLAVJE Pisma. Na južno-vzhodni strani samotne poštne hiše se je svet toliko vzdigoval, da se tam s steze, ki je okoli hriba zavijala, ni nič videlo poslopje niti ni bil odprt vid na vrt. Tam na jarku je nekaj starih hrušek drobnic raslo s češminovim in drugim divjim grmovjem podrasteno. Ko je profesor tu mimo šel, zamišljeno v tla gledaje, stopi mu ženska nasproti, Pavlina je bila. Ko ga je v sobi pred seboj videla, skoro malo izpromenjenega v vnanjem, z istim glasom, isto celo postavo, pa je niti spoznal ali ne videl ni, bala se je za sebe, ni mogla strpeti tam. Proč je morala bežati, sicer bi bila pala predenj in, — ker ne ve, zakaj jo je on zapustil-— bila bi odbita od njega, osramočena pred ljudmi. Zato je bežala, a misliti ni mogla svojega polo-žja. Tam na vrtu je stala in trepetala. Kaj bi? V tem hipu je zagledala, da je iz glavnih vrat stopil, na cesto šel, na južno stran zavil; znala je pot; vedela je, kje se mora na stezo mimo onih hrušek na koncu oviti. Od nje do tja je bil črez njivo vprek skoro pol kračji pot! Da! Morala je govoriti ž njim, na samem, ne pred ljudmi. Nič ni več premišljala, kaj bi storila, njena obleka je zašumela skozi debelo, redko, golo, strmečo koruzno slamo in precej prej je pritekla na stezo pod hruškami in za grmovjem zadaj ovinka s ceste. Prav ustrašil se je je, modri mož, ker zardel je, kakor da bi bil zopet enkrat osemnajst let star. Precej, ko jo je na potu pred seboj zagledal, šinila mu je misel v glavo: Aha, ona je nevesta tega mladeniča z Zabrezja, pa me hoče pridobiti, naj ji ne kalim računov, egoistka. Izplačal te bom. Ona je bila bleda. Oba obstaneta. Nobeden ne more prvi hip besede najti. Lehko je ugeniti,! kateri je prej do nje prišel. f n s :: $ ? J i 7 % < > n it <► KOLEDAR društvenih prireditev DECEMBER 8. — Društvo s v-, Mari j e Magdalene št. 162 KŠKJ priredi ob 2. popoldne božičnico na mladinsko članstvo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. 16- — Društvo sv. Južefa št. 169 KSKJ ima popoldne ob 3. božičnice v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 16. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert, 31- — KOROTAN PRIREDI SILVESTROVANJE v dvorani SND na St. Clairju; za ples igra SONET. 31 — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. JANUAR 1974 19. — “Pristavska noč” v Slov. narodnem domu na St. Clair avenue. 26- — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo praznovalo 45-letnico obstoja z večerjo. FEBRUAR 16. — Federacija v Ameriških Slovencev priredi banket in ples v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri. 16. — Federacija Klubov slovenskih ameriških upokojencev priredi banket v SND na E. 80 St. Začetej ob 5. uri. APRIL 27. — KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOROTAN ob 7.30 zvečer v SND na St. Clairju; po koncertu zabava s plesom. JUNII 13., 14., 15. in 16. — Farni karneval pri Sv. Vidu. mhll m spomini po 30 Isših (Nadaljevanje) lodvorom v gmajni. Ko je v soboto prinesla dnevni obrok, mi je pa povedala veselo novico o ustanovitvi Domobrancev in da so v Ljubljani in na blokih okoli ^ . mesto že v službi naroda, kar Tako je mmil prvi dan, bil jefvse ^ je Ma vellka U!ganka _ pa vir upanja, da tudi za mene morda le pride rešitev, le kako in kdaj? Tudi mi je obljubila, četrtek, 16. septembra 1943. Podobno je minil petek, le roka se je tako razbolela, da sem le s težavo sprejemal z desnico, ker mi je skrbna in sočutna “Marta” prinesla in vselej v kratkih besedah povedala le žalostne novice, ker veselih ni bilo. Da je padel Turjak in o ustrelitvi ranjencev, da so vse ostale ob dolgi vrvi privezane odgnali v Velike Lašče in od tam odpeljali v Ribnico in v Kočevje; nekaj vodilnih da so postrelili že nad ko- da bo popoldne prišla na svisli in za prvo silo očistila in obvezala ubogo roko, da mi jo ne bo treba pestovati. Deklo bo poslala v mlin, otroka sta gnala na pašo, gospodar bo po svoje zaposlen in na straži in tako bo ona lažje si vzela čas za prvo pomoč. Res je prišla in mi je obvezala roko, ki se je že po svoje Te Wish four Friends CHRISTMAS GREETINGS CALL 3614088 NOW! cntETinos Put your personal Season’s Greetings Ad in the super Christmas issue of American Home which will he issued on Friday, Dec. 14. | Personal ads are only $3, so call 361-4088 any day except J Sunday, from 8 a.m. to 4 p.m. daily. $ Ads are 2 columns by 1 inch and will include your name, address, and Merry Christmas and Happy New Year. OR MAIL your Ad requests to Frank Zupančič, Ad « Dept, American Home, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, «i | Ohio 44103. 1! ga “ msem’ .mi !e blla ' v 0 azb0 in upanje le molitev, zaraščala in je vsak dotik povzročal grozne bolečine. Sosed je bil v Ljubljani in prinesel novico, da so tudi po mestu in na stražnih mestih in že po šolah nastanjeni slovenski fantje Domobranci, sicer v nemških uniformah, pa s posebnimi znaki, ker so Nemci drugod po svoje zaposleni, ko partizani tudi niso počivali in mirovali. Kar vsak dan in še po večkrat so nemški topovi z Ljubljanskega Gradu obstreljevali obširne gozdove nad Igom in tam pod Ku reščkom in po Mokrcu in pod Krimom, kjer je gospodovala rdeča vojska in po vaseh utrjevala svoje posadke. Zapuščina po izginulih Lahih ni bila rožnata in zasedba vse “Ljubljanske pokrajine”, ko so tudi drugod po zasedenih deželah ljudstva in narodi že dvigali glave po osvoboditvi, je bila drzna in tvegana poteza, ker za-padni zavezniki so že zoževali obroč, iz katerega ni kazalo izhoda. Skoro dnevno so se pojavila letala in bombardirala rdeča področja, tudi nad Ižansko vas so odvrgli nekaj bomb. Ljudje so bežali v kleti, kamoi jaz nisem mogel in smel; trepetal sem in molil, ko so drobci pokali in se razletavali po stre-hkh, sila uči moliti. V soboto zvečer sem čutil, da so zopet prišli “gostje” prenočevat v skedenj. Nametal sem nad odprtino na debelo sena, da bi z morebitnim kašljanjem in smrčanjem ne vzbudil pozornosti. Zgodaj v jutro so bili že pokonci in po jutranji maši je bilo vpitje po vasi. Šele pozno dopoldne je prišla gospodinja, ko je bila družina pri pozni maši, z običajno vrečko in na dano znamenje sem odmetal seno ter jo začuden gledal. Vsa bleda in objokana mi je povedala, da so po maši obkolili cerkev in odbrali 14 mož, med njimi tudi gospodarja ter jih že odpeljali v Ribnico “na zaslišanje”, da pa ni nič v zvezi z meni danim zavetjem. In že proti večeru je prišlo poročilo, da so vse odpeljali dalje v Stično v pripor. Tako sem bil ob skrbnega čuvarja; pa se je sosed ponudil, bil je krojač, da ga bo nadome-ščeval, kadar bo ona meni v pomoč. Dnevi so bili dolgi, še dalj-11 še so bile noči, skoro brez spa-| nja in že kar mrzle, jaz pa tako | nalahno oblečen. Slana je pada-jla vsako jutro, čez dan je pihal j hladen, jesenski veter. S senom i sem mašil luknje, pa je le malo zaleglo. Najhujša je bila nego-I tovost, kako in kdaj bo prišla j rešitev, ko si sam nisem mogel prav nič pomagati; zdel sem se podoben dušam v vicah — trpi in čakaj! Poleg skrbne in dobre ^, “Marte”, ki mi je prinašala po-i| leg nič veselih novic redni dnev-h i ni obrok hrane, saj večkrat vse-gl ga še večinoma rožni venec. Najmanj po deset, tudi po 15 sem jih zmolil dnevno in kako skrbno in počasi in redno dodajal desetko “za uboge duše v vicah”. Saj sem bil v stiski in že v skrajni potrebi, pa še od nikoder ni kazalo upanje na izhod in rešitev. Bolečine so malo popustile, ker zlomljena kost se je nalahno zaraščala., jaz sem se pa privadil in vdal v božjo voljo; ta mi je bila sveta, čeprav je bila trda. Minil je september, sledil mu je oktober in že kar mrzlo je postajalo. “Marta” je redno prihajala, le bolj redkobesedna je postajala, pa vedno prijazna; družina je bila po celi dan na polju, gostje so se le poredkoma ustavljali in prenočevali v sked- MALI OGLASI Prstan naprodaj Modri diamant, briljantno brušen na 90 point, samo kamen je stal $900, je naprodaj za $400, ne manj. Samo za gotovino. Kličite 361-4827 po 5. uri pop. ' —(3,7 dec) V najem Tri sobe spodaj, za moškega srednje starosti, na Shawnee Ave. Kličite 481-5510. (232) EUCLID ZIDANA HIŠA Za dve družini, pripravno za mater in hčer, tri spalnice spodaj tri spalnice zgoraj, rekreacijska soba s pol kopalnico. Dvojna garaža. Se mora videti, da se prepričate. V spodnjih štiridesetih. EUCLID ZIDANA HIŠA 6-6, tri leta stara, tri spalnice, 1 la kopalnica, razdeljena klet, 2% garaža. Kličite da vam pokažemo. BLIZU E. 185 ST. hiša za dve družini, 4-4, moderna kuhinja, klet, dvojna garaža. EUCLID RUSSELL razvoj, sedaj se dobi, nova hiša s tremi spalnicami in z aluminijem obiti ranč, tudi zidani ranč z dvojno priključeno garažo, klet. Kvalitetno delano. EN AKER LOT blizu Rt. 6, Berkshire Estate, Chardon. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9 do 9 (233) Gostilna naprodaj Leo’s Cafe, 7501 St. Clair Ave. Tel.: 361-3189 (232) Sobe se odda 6 sob, na novo dekorirane na 980 E. 77 St., se odda odraslim orez živali. Kličite 431-3237 po 4. uri. — (235) HIŠA V NAJEM osem sob v E. 185 St. okolici, tri spalnice zgoraj, popolno prenovljen, polna klet, blizu šol in trgovin, naplačilo, 1. leto zakupna doba. — 486-2769. nju. Sem pa imel druge obiskovalce, podgane in te že od mo-jega prihoda dalje. Sosed je bil mesar, tam so imele dobre gostije na ostankih, katerih odpadke so puščale tudi v mojem “stanovanju” in so se sprehajale in cvilile in se podile, da mi je šlo močno na živce. Bile so dobro rejene in velike, da bi se jih v tropu še maček ustrašil in sem se bal, da se še mene ne bi lotile, ko sem dremal. Mraz je pri-! tiskal in so v vsem iskale zavet-ja. Oktober je že znatno krajši, tudi čez dan je bilo kar mrzlo in noči so postajale neznansko dolge, Roženvenski Materi Mariji je posvečen. Kako zaupno sem se ob koncu vsakega dela priporočal dragim mi dušam v vicah, po Mariji prosil za nje božjega usmiljenja; bil sem kar nekam prepričan, da bodo tudi one uslišane v mojo korist. Kadar je sila najvišja — je božja pomoč najbližja! (Dalje sledi) RLK ------o----- Samo delne farme Okoli 30% farm v naši deželi služi za bivališče družinam, ki pa se le delno ukvarjajo s farmar j en jem. Prijatei’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS SL Clair &▼» & E. 68 St. 361-4212 Help Wanted Male PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St. _______________ (*) Welders, sheet and plate fabricators For full or part time, GRABER METAL WORKS, 9664 Akins Rd. North Royalton Call 237-8422 — 8 AM till 9 PM (232) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Wanted Experienced sheet metal layout man; punch press operator; turret press operator. Must be able to read blueprints. PROTO METAL CO. 1473 E. 361 St. Eastlake, Ohio Vprašajte za Mr. White __ (245) Help Wanted — Female Housekeeper 6 days a week. Live in. Care invalid. — Salary $350.00 month LA 1-2376 —(232) Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. KUPON Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: Ime ......................... cesta ....................... mesto in država ............. Za to darilo pošiljam znasek $ Moja ime je ................. Moj naslov je ............... mesto in država ............. (232) Lastnik prodaja Tridružinsko hišo na 7004 Hec-ker Ave. Za pojasnila kličite 481-4659. (232) DELIKATESEN NAPRODAJ Cl C2 license. Prometa več kot $1500 na teden, povrhu dohodek od 2. stanovanj. Trgovina in posestvo samo $30,500. Kličite 845-5705 PINE RIDGE REALTY (232) V najem Štiri sobe se odda zgoraj na 7215 Hecker Ave., samcu ali penzijonarju. Nič živali. — (233) Radi bi dobili žensko za lahka hišna dela pri dveh starejših ljudeh, lahko živi pri nas v Highland Heights. Kličite 449-4594 ___________________________(x) LUNCH COUNTER GIRL WANTED Must be over 21 years of age. Please apply in person at Lube’s Lounge, 6017 St. Clair between 1 p.m. to 6 p.m. Ask for Mr. Tony Lube. (232) General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 43i-Gu28 (x) Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 IŠČEMO URADNIŠKO M0C Igj Johan Bojer: IZSELJENCI Ali bo mogel po tem dnevu spet komu pogledati v oči? Vsekakor se ni mogel vsemu in vsem rogati. Samo sedel je tam in povešal glavo. Kaj je res vedel, kako je bilo z njim? Nenadoma je vstal in rekel: “Mislim, da smo doživeli stvari, po katerih prav za prav šele prav spadamo skupaj. Nihče od nas ne bo tega pozabil. Po vsem tem bomo odslej kakor bratje in sestre. Nekdo od nas pa, mislim, zasluži pohvalo. Ola namreč. Obnašal se je kakor mož!” Ola? Tega Ola ne razume. Kaj je bilo nekaj tako posebnega, če se ni obnašal kakor ženska? “Da in niti zahvalila se ti nisem,” se je nasmehljala Karen in mu ponudila roko- “Da, res,” in tudi Kal mu je dal roko. Elza se samo smehlja. Erik pristavi, da kar se tiče živeža za zimo, ima še nekaj denarja. Vrnili mu ga bodo, ko bodo bogati. Gledajo ga, saj so mu že brez tega veliko dolžni. Ampak Eriku se zdi, da je šlo vse izvrstno. In nazadnje zaključi s tem, da pravi, da ima še nekaj kosov čokolade in mleka v latvicah in vedrih. Naj mu ženske pomagajo pri kuhi in potem naj pridejo vsi v kočo in popijejo skodelico čokolade. Nekaj dni pozneje hodi Kal spet za svojim plugom. Prerija krog in krog njega je črna in zdaj pa zdaj vzdigne veter iznad nje temne oblake pepela. VI Eriku Fossu sta se izgubila dva vola. Z Mortenom Kvida-lom hodita po preriji in ju iščeta, iščeta- S seboj imata puške, ali zdaj po požaru ni kaj veliko streljati. In volov ne najdeta. Ko hodita tako ob reki, nenadoma obstaneta in v nekaj zastrmita. Pred njima je nasut grič in na njem ležijo v polkrogu človeške lobanje. Sobice in dež in divje živali so obrale meso, prazne očesne votline strme v njiju. Stojita in gledata .Nazadnje pravi Erik: “Zdaj vem.” — “Kaj veš?” — “Indijanci so. Ti pokopujejo na ta način svoje glavarje. To tukaj je grob.” — “Kaj mi poveš.” — “Zdi se, da je že zelo star.” — “Hm, kaj takega!” Erik Foss si je mislil svoje. Od tistih dob, ko so boji z Indijanci minuli, so se sicer rdeče-kožci umaknili iz Dakote v tiste kraje, ki jim jih je določila vlada. Ampak zdaj pa zdaj so se odpravili na pohod k grobovom svojih očetov in ni se jim smelo zaupati. To sosedstvo mu ni ugajalo. Gotovo so bili Indijanci, ki so odpeljali njegove vole. Če se bodo le zadovoljili z njimi. “Poslušaj,” pravi, “drži o tem jezik za zobmi!” “Da, ali zakaj?” “Saj poznaš ženske. Ni treba, da se spet prestrašijo.” Potem je bilo treba nekega dne odpotovati v mesto. Štire vozovi so zadostovali za ves pridelek, ki so ga imeli prodati vsi skupaj. Ženske pa so razen tega prihranile še masla in jajc. In tudi to se je dalo spraviti v denar. Sicer je Ola svoji ženi obljubil, da se ne bo peljal v mesto, ali čim bolj se je bližal dan odhoda, tem huje mu je bilo. Hodil je okrog in se rotil, da ne pojde. Oral je in delal in se neprenehoma rotil: “Ne grem.” Ali v njem se je spet zbiral neki čudni pritisk, ki si je moral dati duška. In mu je govoril: “Moraš oditi.” — “Ne grem,” je ponavljal Ola in priganjal vole. “Moraš,” mu je govoril notranji glas. Vso večnost je hodil tukaj okrog in bil skupaj z enimi in istimi ljudmi in gledal zmeraj isto črno prerijsko površino. Oh, Oh!” “Moraš.” — “Ne grem, za vraga!” — “Moraš,” za vraga, moraš!” Tisto jutro, ko so hoteli drugi odpotovati, je vstal, še preden se je zdanilo, in pričel iskati nedeljsko obleko. “Kam greš?” je vprašala Elza. “Ah, saj moram vendarle v mesto.” Ona je molčala. “Zamenjati moram enega vola, morebiti mi pade pri tem nekaj dolarjev v roko. Prislu-ženo je prisluženo.” Ona ni rekla nič. Prosjačiti ni hotela. Pa saj je vedela, kaj se bo zgodilo. Niso bile majhne stvari, ki so jih moški morali oskrbeti- Okenske šipe za koče, moko in drugi živež, šivanke in sukanec in veliko drugih majhnih stvari za ženske. In še svetilke in olja za zimo. Sreča, da je Erik Foss šel z njimi. On je imel pač še nekaj šilingov. Ko se je svitalo, so se zbrali pri Eriku. “Srečno pot.” Ženske so jih nekaj časa spremljale, potem so obstale in gledale in gledale za vozmi, ki so počasi izginjali v mračni puščavi pod rdeč-kastosinjim nebom. V zadnjem trenotku sta morala fanta iz Skareta steči za njimi in jih dohiteti. Pozabili so jim bili še nekaj naročiti. Morten Kvidal je sedel na kozlu in pel. Nazadnje je vendarle potoval na pošto. Le kaj ga je čakalo tam po toliko mesecih? Ola je pel glasneje. V sebi se je seveda malo sramoval, pa to se je dalo udušiti s petjem-Tistega dne, ko je bil zapustil ječo, mu je bilo komaj lažje pri duši- Že samo to: videti ljudi, slišati ropot vozov v mestu, videti luči v izložbah, slišati smeh veselih ljudi. In on sam? Samo videti in slišati je hotel, niti pomislil ni na požirek žganja. Elza? Seveda, ostala je sama. Ali zmenil se je bil z deklicami iz Skareta, da bodo kdaj pa kdaj pogledale k njej. Ni maral več misliti o tem. Pel je. Per Foil je hodil zamišljeno zraven voza. Težko se je bilo ločiti od Ane. V mestu je hotel čisto na skrivaj kupiti nekaj malega zanjo, od njegove strani naj bi bilo vse odpuščeno. Kako lepa je ven- ! . ■ ' ' : ■ : ' '__________________________________________________________________________ V BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA DRAGEGA MOŽA IN BRATA JANEZA JAKUC ki nas je za vedno zapustil dne 3. decembra 1971 Srčno ljubljeni nam Janez, šel prezgodaj si od nas, si v večnost se preselil, kjer pri Bogu pros’ za nas. Žalujoči: ROZI — žena Sestra ANA PETRIČ z družino v Clevelandu, sestre in brat z družino v Evropi. Cleveland, O. 3. decembra 1973. dar bila, ko sta se poslavljala. Zadnji je hodil Erik Foss in čutil je na sebi vso odgovornost. Zima je dolga, treba je bilo misliti na vse- Štirinajst dni bo trajalo potovanje v mesto. In tam zunaj v divjini leži šest koč brez obrambe. Kaj, če pridejo Indijanci! Elza jih je nekaj časa sprem- ljala. Bila je bleda, ali neprenehoma je mahala z robcem. Nihče ni smel slutiti, da med njo in. Olom ni bilo vse v redu. Ko se je poslovila od drugih žensk, je šla počasi proti svoji koči. Prvič bo popolnoma sama. Lahko bi bila prosila Karen Skaret, da bi poslala k njej katero od deklic. Pa ni hotela pokazati strahu. Ola je prav dobro vedel, da se otrok, ki ga je pričakovala, lahko vsak trenotek oglasi. Kljub temu pa je bilo močnejše to, kar ga je zdaj spravilo z doma. Šel je svojo pot. Tako je, Elza- S tem človekom si poročena. Dan je bil dolg. Ali naj bi se jokala ali smejala? Bolj in bolj jo je mikalo, da bi storila nekaj obupnega. Vedela je, da so drugi že nabrali kravjih odpadkov za kurivo preko zime. Ola seveda ni bil utegnil. Zato je zdaj sama poiskala lopato in, samokolnico in šla na delo. Treba jih je bilo zložiti ob steni hleva, da bi se posušili. Toliko je vedela tudi ona, čeprav je bila hči polkovnika. Samokolnica, naložena do vrha, je težka in križ boli. Ali ni bilo tole od nje zelo neprevidno, prav zdaj? Ah, naj le bo! če Ola NIKONOV PRIJATELJ CHARLES “BEBE” REBOZO, bankir, v Floridi, je zadnje čase veliko-', krat omenjan v časopisju in v j drugih sredstvih javnega obve-\ ščanja. ^ Save nesiey mi šrae fhšs Christmas! Call 361-4088 W NOW! Insert a personal Season’s Greetings Ad in the super Christmas issue of American Home on Friday, Dec. 14. Personal ads are only $3 each, 2 columns by 1 inch. Ad will include words: Merry Christmas and Happy New Year” plus your name and address. ^ Call 361-4088 weekdays between 8 a.m. and 4 p.m., and ^ Saturdays 9 a.m. to 12 noon for quick service- 3§ X/} OR, mail your Ad requests to Frank Zupančič, Ad Dept., American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. ^ NOVICE- i vsega ivefa NOVICE- hi jih polrebujete NOVICE- hi jih dobite le sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte So sosedu, ki le ni naročen nanjo CIVILNA OBRAMBA — Kitajska hoče biti pripravljena na vse slučaje nevarnosti. Ljudska milica se redno vežba tudi v letalski obrambi. Na sliki vidimo oddelek milice na strehi poslopja v Šanghaju. najde njo in otroka mrtva, ali se mu ne bo zgodilo prav? Ola, kdo je prav za prav Ola? Ali je več kot samo šala, da je poročena s tem človekom, (Dalje prihodnjič) -----o——— — Ameriški farmarji dobijo eno tretjino dohodka od živinoreje. DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO SLOVENSKO USTANOVO! glas je dalj član Zveznega vrhovnega sodišča kot kdorkoli pred njim. Imenoval ga je predsednik F. D. Roosevelt leta 1939. I BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA | DRAGI ROJAKI IN ROJAKINJE! Ce ne boste razpošiljali voščilnih božičnih kart, voščite božič in novo leto v našem slovenskem dnevniku Ameriški Domo-([ vini. S tem boste podprli dobro stvar, si olajšali delo stroške- Naročite čestitke pismeno, telefonično ali osebno. | Storite to čimpreje, bo boljše za Vas in za nas. Božična številka bo izšla 14. decembra. Se priporočamo in hvala v naprej! AMERIŠKA DOMOVINA ^---------^-----------------^ ------------1--------- s POZOR! POZOR! ODPRTA JE NOVA TRGOVINA na St. Clairu, v kateri je velika zaloga vseh vrst slovenskih plošč in Eight TracK Tape z bogato vsebino pesmi, ki bodo razveseljevale Vaš dom. Izkoristite priliko in za Božič kupite darilo, ki ga bn vsakdo vesel in v trajen spomin na Vas. V novi trgovini “TRIGLAV IMPORTS” Vas z veseljem pričakujejo in želijo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE 1^ SREČNO NOVO LETO! TRIGLAV WORTS 7208 St. Clair Avenue, Cleveland Odprto vsak dan od desete ure dopoldne do osmih zvečer J i l f « 4 ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK il Ameriška Domovina 6117 St Clair Avenue 431-0628