ZVEZA EKONOMISTOV SLOVENIJE DRUŠTVO EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU 24. JESENSKO SREČANJE EKONOMISTOV IN POSLOVODNIH DELAVCEV V ZDRAVSTVU STROKOVNA IN JESENSKA SREČANJA DRUŠTVA EKONOMISTOV 21. V ZDRAVSTVU »KOMUNIKACIJA 18. 19. IN SODELOVANJE ZA BOLJŠE ZDRAVSTVO« 20. 23. 26. 22. 24. 24. 27. 28. 23. 25. Bernardin STROKOVNA SREČANJA 1. Ljubljana, december 1992, 2. Ljubljana, marec 1994, 3. Ljubljana, november 1996, 4. Radenci, april 1997, 5. Nova Gorica, april 1998, 6. Čatež, april 1999, 7. Portorož, april 2000, 8. Zreče, april 2001, 9. Bled, april 2002, 10. Ljubljana, april 2003, 11. Maribor, april 2004, PODČETRTEK, 19. in 20. oktober 2023 12. Otočec, maj 2005, 13. Portorož, maj 2006, 14. Radenci, maj 2007, 15. Ptuj, maj 2008, 16. Rogaška Slatina, maj 2009, 17. Čatež, maj 2010, 18. Bohinjska Bistrica, maj 2011,19. Rimske Toplice, maj 2012, 20. Ljubljana, maj 2013, 21. Portorož, maj 2014, 22. Nova Gorica, maj 2015,23. Bohinjska Bistrica, maj 2016, 24. Laško, maj 2017, 25. Bernardin, maj 2018, 26. Bohinjska Bistrica, maj 2019, 27. Laško, maj 2022, 28. Nova Gorica, maj 2023 JESENSKA SREČANJA 1. Ljubljana, december 1997, 2. Bled, november 1998, 3. Žalec, november 1999 (odpadlo), 3. Otočec, oktober 2000, 4. Velenje, november 2001, 5. Nova Gorica, oktober 2002, 6. Moravske Toplice, oktober 2003, 7. Rogaška Slatina, oktober 2004, ZVEZA EKONOMISTOV SLOVENIJE 8. Kranjska gora, oktober 2005, 9. Podčetrtek, oktober 2006, 10. Nova Gorica, oktober 2007, 11. Laško, oktober 2008, DRUŠTVO EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU 12. Bled, oktober 2009, 13. Lipica, oktober 2010, 14. Lendava, oktober 2011, 15. Ankaran, oktober 2012, 16. Zreče, oktober 2013, 17. Podčetrtek, oktober 2014, 18. Radenci, oktober 2015, 19. Maribor, oktober 2016, 20. Ptuj, oktober 2017, 21. Moravske Toplice, oktober 2018, 22. Rogaška Slatina, oktober 2019, 23. Ankaran, oktober 2022, 24. Podčetrtek, oktober 2023 »Komunikacija in sodelovanje za boljše zdravstvo« PODČETRTEK, Terme Olimia, 19. in 20. oktober 2023 ZVEZA EKONOMISTOV SLOVENIJE DRUŠTVO EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana Tel.: (05) 922 71 98, Faks: (05) 922 71 99 UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA: Maja Bertoncelj, mag. Sabina Grm, Marjan Javornik, Damjana Jelačin Ivanovič, Vida Komel, mag. Marjetka Kozar, doc. dr. Denis Tomše, Bogdan Tušar, Helena Ulčar Šumčić, Jana Vučak, Nino Zajc, Anton Zorko, Matjaž Žura PROGRAMSKI ODBOR SREČANJA: Helena Ulčar Šumčić, Bogdan Tušar in mag. Franc Hočevar ORGANIZACIJSKI ODBOR SREČANJA: doc. dr. Denis Tomše, Irena Mrzelj, Jana Vučak in Anton Zorko Izdalo Društvo ekonomistov v zdravstvu Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana Lektoriranje: HIERONYMUS prevajanje in lektoriranje, Nives Mahne Čehovin Za ogled publikacije lahko uporabite naslednjo povezavo: http://www.devz.si/ 2023/10/10/zbornik-in-prezentacije-24-jesenskega-srecanja-ekonomistov-in-poslovodnih-delavcev-v-zdravstvu-podcetrtek-19-in-20-oktober-2023/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 168459267 ISBN 978-961-95979-0-3 (PDF) PROGRAM SREČANJA Četrtek, 19. oktober 2023 08:30 – 09:15 Registracija udeležencev 09:15 – 09:30 Uvodni pozdrav in otvoritev srečanja Helena Ulčar Šumčić, predsednica Društva ekonomistov v zdravstvu 09:30 – 09:45 Predstavitev osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije mag. Alenka Obrul, Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije 09:45 – 10:15 Vizija zdravstva smo ljudje izr. prof. dr. Dan Podjed, ZRC SAZU 10:15 – 10:45 Dve desetletji zdrsov in padcev predlogov zdravstvene reforme izr. prof. dr. Petra Došenovič Bonča, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani 10:45 – 11:15 Kako javni zdravstveni zavod iz upravljalskega vidika usposobiti, da bo kos izzivom časa? Janez Poklukar, Splošna bolnišnica Jesenice 11:15 – 11:30 Razprava 11:30 – 12:00 Odmor 12:00 – 12:20 Prenova modelov financiranja kot prioriteta plačnika zdravstvenih storitev mag. Jakob Ceglar, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije 12:20 – 12:35 Pogled izvajalcev na nujne spremembe informatizacije v zdravstvu Jurij Šorli, Bolnišnica Topolšica 12:35 – 12:50 Pogled programske hiše na nujne spremembe informatizacije v zdravstvu mag. Vasja Rebec, SRC Infonet 12:50 – 13:00 Razprava 13:00 – 13:30 Krizna komunikacija v zdravstvu Jure Brankovič, Zdravniška zbornica Slovenije 13:30 – 14:00 Perica in Robi standup show 14:00 – 16:00 Kosilo 16:00 – 19:00 Izlet 20:00 Večerja Petek, 20. oktober 2023 09:00 – 09:20 Predstavitev celjske zdravstvene regije Tatjana Kolenc, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – OE Celje 09:20 – 09:50 Predstavitev sprejetih Smernic in usmeritve Strateškega sveta prim. mag. Dorijan Marušič, podpredsednik Strateškega sveta za zdravstvo 09:50 – 10:20 Aktualno v zdravstvu z odprtimi zadevami Predstavnik Ministrstva za zdravje 10:20 – 10:50 Izzivi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2024 doc. dr. Tatjana Mlakar, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije 10:50 – 11:20 Predlogi javnih zavodov za reformo zdravstva Tatjana Jevševar, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije 11:20 – 11:30 Razprava 11:30 – 12:00 Odmor 12:00 – 12:20 Civilna družba in zdravstvo mag. Franc Hočevar, Društvo ekonomistov v zdravstvu 12:20 – 12:40 Sodelovanje zdravnikov z ekonomisti in vodstvenim kadrom mag. Franc Vindišar, Splošna bolnišnica Celje 12:40 – 13:00 Razprava 13:00 Zaključek in sporočila srečanja VSEBINA Komunikacija in sodelovanje za boljše zdravstvo 7 Helena Ulčar Šumčić, mag. Franc Hočevar, Društvo ekonomistov v zdravstvu Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije 11 mag. Alenka Obrul, Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije Komuniciranje po meri ljudi v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe 19 izr. prof. dr. Dan Podjed, ZRC SAZU Upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v luči sodobnih izzivov 23 Janez Poklukar, Splošna bolnišnica Jesenice Prenova modelov financiranja kot prioriteta plačnika zdravstvenih storitev 31 mag. Jakob Ceglar, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Krizno komuniciranje ali zakaj se je Napoleon bolj bal časopisov kot bajonetov 37 Jure Brankovič, Zdravniška zbornica Slovenije Predstavitev celjske zdravstvene regije 45 Tatjana Kolenc, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – OE Celje Predlogi Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za reformo zdravstvenega sistema 59 Tatjana Jevševar, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije Civilna družba in zdravstvo 65 mag. Franc Hočevar, Društvo ekonomistov v zdravstvu Sodelovanje zdravnikov z ekonomisti in vodstvenim kadrom 69 mag. Franc Vindišar, Splošna bolnišnica Celje Helena Ulčar Šumčić, mag. Franc Hočevar »Komunikacija in sodelovanje za boljše zdravstvo« Helena Ulčar Šumčić Društvo ekonomistov v zdravstvu mag. Franc Hočevar Društvo ekonomistov v zdravstvu »Komunikacija in sodelovanje za boljše zdravstvo« Vodilo tokratnega srečanja Društva ekonomi- osebjem v procesu zdravljenja sooblikujeta po- stov in poslovodnih delavcev v zdravstvu se sebno kulturo odnosov. KOMUNIKACIJSKA osredotoča na komunikacijo in sodelovanje za kultura, ki se oblikuje na ravni odnosa bolnik boljše zdravstvo. Z dobro komunikacijo lahko – zdravnik, je tudi sicer temeljna podlaga, na uspešno presegamo medsebojne razlike in pri-kateri se gradi kultura odnosov znotraj kolekti-spevamo k izboljšanju zaupanja, sodelovanja in va posamezne zdravstvene ustanove in tudi širše medsebojnega spoštovanja. Z boljšim načinom med deležniki v sistemu zdravstvenega varstva. komuniciranja z in med deležniki v zdravstvu, 2. Zdravstveni zavod je organizacija, v kateri ki temelji v prvi vrsti na dialogu, je mogoče veljajo določene zakonitosti in specifična pravi-spreminjati tudi slovenski zdravstveni sistem. la poslovanja ter določen uniformiran red. Pri 1. Dialog je tudi sicer ena od možnosti za boljše vodenju organizacije je zato treba vedno slediti sporazumevanje in sodelovanje. Mnogi ali sko-in upoštevati tudi zahteve posameznih strok ter raj vsi diagnostični postopki zdravljenja bolezni specifike posameznih strokovnih področij. se začnejo s pogovorom bolnika z zdravnikom Zdravstvena ustanova mora upoštevati dejstvo, ali drugimi zdravstvenimi delavci. Bolnikov da je bolnik središče te organizacijske razveja-prvi stik z zdravstvenim delavcem je bistveni nosti, za katero sta značilna velika kompleksnost del postopka zdravljenja, na katerem temelji-procesov dela in zahtevno vodenje. Ključno jo vsi nadaljnji postopki obravnave. Prvi stik pri vodenju takšne ustanove je zato pravilno usmeri oba v iskanje pravih in učinkovitih poti usmerjanje zdravstvenih delavcev z različnimi do pravočasnega in uspešnega zdravljenja. Bol- znanji, veščinami in sposobnostmi, potrebnimi nika spodbudi v razmislek o svojih zdravstvenih za učinkovito zdravstveno obravnavo bolnika. težavah, zdravnika pa usmeri v izbiro nadaljnjih Ustrezno vodenje na vseh organizacijskih rav-diagnostičnih postopkov. neh je pomembna naloga, ki zagotavlja učinko- Prvi stik bolnika z zdravnikom pomembno vpli- vito in optimalno uporabo vseh razpoložljivih va na njun nadaljnji odnos v procesu zdravlje- virov za delo. Bistveni vir za uspešno delo pa so nja. Zdravnik in bolnik drug od drugega priča-ljudje, torej zaposleni. Dobra KOMUNIKACI- kujeta dobro medsebojno sodelovanje. Za dobro JA IN SODELOVANJE med njimi zagotavljata sodelovanje skozi celoten potek obravnave pa je temelj dobre organizacije, ki pripomore k opti-bistveno njuno medsebojno zaupanje. Samo na mizaciji procesov dela in dobrim medsebojnim temelju medsebojnega zaupanja lahko namreč odnosom. gradimo uspešno SODELOVANJE ZA BOLJŠE ZDRAVJE. Ustrezen način KOMUNIKACI- JE in SODELOVANJE bolnika z zdravstvenim 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 7 Helena Ulčar Šumčić, mag. Franc Hočevar »Komunikacija in sodelovanje za boljše zdravstvo« Če ni dobrega sodelovanja in komunikacije tiziranje. Ustanovitelj ni bil odziven na številne med zaposlenimi, trpita tako zdravstveni sis-pobude in opozorila direktorjev bolnišnic, ki jih tem kot tudi bolnik, ki ni deležen ustrezne po-je sam imenoval. Namesto ustrezne komunika- zornosti. V organizacijah, kjer ni vzpostavljena cije so bili direktorji, ki so se izpostavili, deležni dobra interakcija med zaposlenimi, pogosto medijskega linča. To je primer neustrezne ko- zasledimo šibko in včasih celo škodljivo KO- munikacije, ki si ga v prihodnosti ne želimo več, MUNIKACIJO. Običajno je pomanjkljivo tudi in upamo, da smo se iz tega obdobja kaj naučili. SODELOVANJE. Če želimo izboljšati zdravstveni sistem, se mo-V okoljih, kjer primanjkuje medsebojnega spo- ramo vrniti h kulturi dialoga, graditi na dobrih štovanja, v okoljih z nizko stopnjo empatije, sla-praksah, sodelovanju in spoštovanju, predvsem bo delovno kulturo in neustreznim odnosom pa se moramo naučiti poslušati in tudi slišati. predpostavljenih do svojih zaposlenih, nastaja-4. V svetu zdravstvene politike imajo vedno jo plodna tla za širjenje nezaupanja, slabo so-večjo vlogo vplivneži, pravimo jim tudi influ- delovanje in nizko učinkovitost dela. V takšnih encerji. Njihova moč postaja vedno večja in je razmerah se povečuje število anonimnih prijav odvisna od novinarjev, ko morajo ti poskrbeti zaposlenih in bolnikov ter pritožb nadzornim za dvig odzivnosti bralcev ali gledalcev. organom. KOMUNIKACIJE teh so pomembne in učinko- 3. K urejenemu zdravstvenemu sistemu in utr- vite. Za SODELOVANJE z javnostmi so nujni. jevanju zaupanja javnosti v zdravstvo in sam KOMUNIKACIJA z mediji je ključna. In vpliv- zdravstveni sistem lahko z ustrezno KOMUNI- neži so sestavni del tega SODELOVANJA. V KACIJO IN SODELOVANJEM z vodstvi zdra- svetu javnega KOMUNICIRANJA se rojevajo vstvenih ustanov in javnostjo veliko prispevajo načelne koalicije, ki združujejo koristne in prave tudi predstavniki državnih organov. Predstoj-informacije za utrjevanje zaupanja v zdravstvo, niki vladnih služb in nadzornih organov ter zdravstvene institucije, skupine zdravstvenih njihovi uradniki bi morali predvsem v zaostre- delavcev in posameznike. Žal v teh komunika- nih razmerah nositi vlogo razlagalca in blažilca cijskih poteh nastopajo tudi vplivneži, ki s svo-pritiskov na sistem zdravstvenega varstva. Od jim ravnanjem samo dvignejo usedlino, potem njih se pričakuje, da bodo v svojih nastopih ja-pa se brez odgovornosti umaknejo, ne da bi do- sni, korektni in pošteni, čim manj nastopaški, končali svoje delo. Se preselijo drugam, k drugi predvsem pa iskreni razlagalci in pojasnjevalci posodi, premešajo tudi njeno usedlino in po-razmer. novno brez odgovornosti izginejo. Na tej osnovi Na žalost v praksi ni tako. Pogosto se zlasti pri se oblikujejo tudi nenačelne KOMUNIKACIJ-predstavnikih oblasti soočamo z veliko preveč SKE skupine in koalicije, ki nastanejo zgolj z arogance, s poskusi prekrivanja resnice in mani-namenom ustvarjanja nezaupanja in zmede v pulacijo. Takšna KOMUNIKACIJA IN SODE- sistemu zdravstvenega varstva. Izredno škodlji-LOVANJE ne prispevata k blaginji bolnikov, saj ve pa so tiste nenačelne koalicije, ki združujejo dodatno slabita zaupanje javnosti v zdravstveni hruške in jabolka v nov kisel sadež, ki ga je nesistem in njegove zmogljivosti. Nekateri politi-mogoče prebaviti. To se zgodi, ko se določene ki in uradniki, potem ko zasedejo pomembne strukture znotraj državnih organov pridružijo funkcije, izgubijo stik z realnostjo in ne znajo ali neregulirani civilni družbi v skupnem politič- ne zmorejo več primerno KOMUNICIRATI IN nem cilju, katerega namen je zgolj grob poseg SODELOVATI. v sredstva sistema zdravstvenega varstva. Tudi V zadnjem letu in pol v ključne odločitve glede temu smo že bili priča. razvoja zdravstvenega sistema niso bili vklju- V zadnjem letu je bilo izrečenih vse preveč splo- čeni strokovnjaki s področja zdravstva, komu- šnih minimalističnih izjav o javnem zdravstve- nikacija med deležniki v zdravstvu je zastala, nem sistemu, in to brez potrebne komunikacije s v ospredje sta stopila izločevanje in javno kri-ključnimi deležniki, kar je pripeljalo do še slabše 8 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 Helena Ulčar Šumčić, mag. Franc Hočevar »Komunikacija in sodelovanje za boljše zdravstvo« dostopnosti zdravstvenih storitev. Izgubili smo čas za nujne spremembe, ki bi prinesle koristi za paciente in zdravstveni sistem. Zaradi vseh nas, ki si prizadevamo za pravočasno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo, je treba biti do takšnega leporečenja in »influencerske-ga« odnosa na tako pomembnem področju, kot je zdravstvo, vedno kritičen. Ne pozabimo pa, da je v zdravstvu še vedno vsak dan veliko po- zitivnih zgodb, veliko primerov dobrih praks, ki bi jih morali poznati oz. želeti predstaviti tudi novinarji, da skupaj z zaposlenimi v zdravstvu ponovno pripomoremo k dvigu zaupanja v naš zdravstveni sistem. Tokratno sporočilo srečanja ekonomistov in poslovodnih delavcev je namenjeno izboljšanju zavedanja pomena medsebojne komunikacije, izboljšanju našega sodelovanja, predvsem pa temu, da bomo deležniki v zdravstvu slišali drug drugega in znali skupaj oblikovati predloge za vsem dostopno, kakovostno in vzdržno javno zdravstvo. In za konec ne pozabimo: potrebuje- mo več EMPATIJE in SPOŠTOVANJA. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 9 BELEŽKE 10 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Alenka Obrul Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije mag. Alenka Obrul Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 11 mag. Alenka Obrul Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije 1. UVOD 2. SKUPNOST ZAVODOV V letu 1992, ko so bili v celjski in posavski regiji OSNOVNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI na primarni ravni z ustanovitvenimi akti (Od- CELJSKE REGIJE loki) postopoma ustanovljeni samostojni javni 2.1 Predstavitev (Slika 1) zavodi, in sicer Zdravstveni dom Celje, Zdra- 2.2 Pridružene članice vstveni dom »dr. Jožeta Potrate« Žalec, Zdra- V letu 1992 so bili postopoma z ustanovitvenimi vstveni dom Šmarje pri Jelšah, Zdravstveni dom akti (Odloki o izločitvi organizacijskih enot in Laško, Zdravstveni dom Radeče ter Zdravstveni o ustanovitvi javnih zavodov: Zdravstveni dom dom Sevnica, je bila sočasno sprejeta odločitev, Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje, Zdra-da se za opravljanje poslovno administrativ- vstveni dom »dr. Jožeta Potrate« Žalec, Prešernih zadev ustanovi Skupnost zavodov osnovne nova ulica 6, 3310 Žalec, Zdravstveni dom Ra- zdravstvene dejavnosti celjske regije (SZOZD), deče, Ulica OF 8, 1433 Radeče in Zdravstveni ki je pričela delovati s 1. 1. 1993. Kasneje so kot dom Sevnica, v nadaljevanju: Odloki) ustano-pridruženi člani pristopili še Psihiatrična bolni-vljeni samostojni javni zavodi na primarni ravni šnica Vojnik, Zdravstveni dom Slovenske Ko-v celjski in posavski regiji, in sicer: njice, Zdravstveni dom Šentjur in Zdravstveni • Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica dom Brežice. Zaradi sprememb v organizaciji 5, 3000 Celje dela so kasneje postopoma iz SZOZD izstopi- • Zdravstveni dom »dr. Jožeta Potrate« Žalec, li Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Zdravstveni Prešernova ulica 6, 3310 Žalec dom Laško, Zdravstveni dom Brežice in Zdra- • Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska vstveni dom Šmarje pri Jelšah, ki so za izvajanje cesta 16, 3240 Šmarje pri Jelšah poslovno administrativnih storitev organizi- • Zdravstveni dom Laško, Kidričeva ulica 5 b, rali navedeno dejavnost v okviru svoje uprave. 3270 Laško SZOZD za zdravstvene domove (ZD) kot svoje • Zdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8, 1433 ustanovitelje izvaja vsa dela in naloge s področja Radeče financ, računovodstva, plana in analiz ter prav- • Zdravstveni dom Sevnica, Trg svobode 14, no kadrovskih storitev. 8290 Sevnica Organizacija dela v SZOZD zahteva prilagodi- Sočasno je bila sprejeta odločitev, da se za tev poslovnih procesov potrebam ustanoviteljev. opravljanje poslovno administrativnih zadev Notranja organizacija je določena v Pravilniku na podlagi določil 52. člena Zakona o zavodih o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih (Ur. l. RS, št. 12/91 in naslednji), ki določa, da mest. Zaposleni v SZOZD znotraj posamezne-se zavodi lahko v soglasju z ustanovitelji pove-ga poslovnega procesa izvajanje posamičnih zujejo v SZOZD za opravljanje skupnih zadev, storitev prilagajajo specifičnim potrebam posa-in določil Odlokov ustanovi Skupnost zavodov meznega ZD glede na posebnosti in značilnosti osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije oziroma obseg njihove dejavnosti. (SZOZD), ki je pričela delovati s 1. 1. 1993. Cilj Naša dejavnost je izražena v kompetencah, za-ustanovitve SZOZD je bil opravljanje poslovno nesljivosti in odzivnosti. administrativnih funkcij tako za ustanovitelje Vizija delovanja SZOZD je postati in ostati te-kot odjemalce storitev in tudi pridružene člane. meljna oblika povezovanja izvajalcev primarne- Kasneje so kot pridruženi člani pristopili še Psi-ga zdravstvenega varstva v širši celjski in posa-hiatrična bolnišnica Vojnik, Zdravstveni dom vski regiji ter prevzeti vodilno vlogo ključnega Slovenske Konjice, Mestni trg 17, 3210 Sloven-nosilca izvajanja poslovno administrativnih sto-ske Konjice, Zdravstveni dom Šentjur, Cesta ritev ustanoviteljem, pridruženim članom in Leona Dobrotinška 3b, 3230 Šentjur in Zdra- drugim naročnikom. vstveni dom Brežice, Černelčeva cesta 8, 8250 Brežice. Zaradi sprememb v organizaciji dela so kasneje postopoma iz SZOZD izstopili Psi- 12 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Alenka Obrul Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije Slika 1: Osnovne informacije hiatrična bolnišnica Vojnik (1994), Zdravstveni ter način izvajanja strokovno administrativnih dom Laško (1. 7. 2014), Zdravstveni dom Brežidel za ustanovitelje v skladu z zakonom in s ce (31. 12. 2017) in Zdravstveni dom Šmarje pri Sklepom o ustanovitvi. Jelšah (10. 5. 2018), ki so za izvajanje poslovno Posamezni ustanovitelj lahko odstopi od usta-administrativnih storitev navedeno dejavnost noviteljstva SZOZD praviloma ob zaključnem organizirali v okviru svoje uprave. SZOZD za računu z 12-mesečnim odpovednim rokom. ZD kot svoje ustanovitelje izvaja vsa dela in naloge s področja financ, računovodstva, plana in 2.4 Področja dela analiz ter pravno kadrovskih storitev. Leta 2023 Celotna dejavnost SZOZD se izvaja v obliki pro-je kot pridruženi član v SZOZD vstopil tudi gramov po organizacijskih enotah, znotraj kateZdravstveni dom Slovenj Gradec. rih se posamezne službe oblikujejo kot delovne enote oziroma zaokrožene strokovne enote. 2.3 Organizacija dela Organizacija dela v SZOZD zahteva prilago- Konkretna opravila, ki jih SZOZD izvaja za ditev poslovnih procesov potrebam ustano- posameznega odjemalca na operativni ravni, viteljev. Notranja organizacija je določena v vključujejo naslednje poslovne procese: Pravilniku o notranji organizaciji in sistemiza-2.4.1 Vodstveni proces ciji delovnih mest. Zaposleni v SZOZD znotraj posameznega poslovnega procesa izvajanje po- Proces vodenja samičnih storitev prilagajajo specifičnim potre-SZOZD ima za doseganje svojih ciljev in delo- bam posameznega ZD glede na posebnosti in vanja sistema vodenja kakovosti opredeljene: značilnosti oz. obseg njihove dejavnosti. Dejav- • vodstvene in nost SZOZD je izražena v kompetencah, zane- • podporne procese. sljivosti in odzivnosti. Ožje vodstvo SZOZD je direktor, ki predstavlja SZOZD ima sprejet Statut, ki ureja namen in ci-in zastopa SZOZD z vsemi pooblastili, orga- lje delovanja SZOZD, dejavnost, notranjo orga- nizira in vodi delo ter odgovarja za zakonitost niziranost, zastopanje in predstavljanje, organe, poslovanja. Širše vodstvo SZOZD predstavljajo njihove pristojnosti, pravice, obveznosti in od-vodje poslovnih procesov. govornosti SZOZD v pravnem prometu, plani- ranje dela in razvoja, sestavo, izvolitev, odpoklic, delovno področje in način odločanja organov 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 13 mag. Alenka Obrul Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije Vodstvo v ožjem in širšem pomenu izkazuje kumentacije od nastopa do razrešitve delavca, svoje voditeljstvo in zavezanost sistemu vodenja opravljanje statistično poročevalskih nalog za tako, da: interno in eksterno uporabo, urejanje in obde- • prevzema odgovornost za uspešno poslova- lava dokumentacije v zvezi s pravicami iz zdranje SZOZD, vstvenega varstva zaposlenih ter njihovih zava- • zagotavlja vzpostavljenost ustrezne politike rovanih družinskih članov, izvrševanje sklepov kakovosti, ustanoviteljev, inšpekcijskih organov in drugih • zagotavlja vključenost zahtev sistema vode- služb s področja delovnih razmerij, izvajanje nja v poslovne procese in podprocese, strokovno administrativnih opravil s področja • pri zaposlenih vzpodbuja procesni pristop pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter in razmišljanja na podlagi tveganj, sodelovanje v postopku predstavitve za oceno • zagotavlja razpoložljivost virov (človeški, pri Invalidski komisiji, opravljanje strokovnih finančni, materialni, delovno okolje, infor-opravil s področja štipendiranja, strokovnega macijski), izpopolnjevanja in izobraževanja delavcev, so- • zagotavlja nenehno izboljševanje sistema delovanje s pooblaščenim zunanjim izvajalcem kakovosti ter s področja varnosti in zdravja pri delu; vodenje • vzpodbuja in podpira vodstvene kadre, da vseh vrst postopkov po Zakonu o javnem naro- se dokazujejo v voditeljstvu na svojih po- čanju in Zakonu o pravnem varstvu v postopkih dročjih. javnega naročanja (ZPVPJN), priprava razpisne 2.4.2 Glavni procesi dokumentacije za javna naročila blaga, storitev in gradenj, vodenje evidenc postopkov javnega Pravno kadrovski splošni proces naročanja, arhiviranje poslovne dokumentacije, - Pravni podproces opravljanje vseh vrst administrativnih opravil - Kadrovski podproces in obračun plač v zvezi z dostavo in odpremo pošte, fotokopi- - Splošni podproces ranje poslovne dokumentacije, pregled in vnos • Podproces javnega naročanja evidenčnih listov ter priprava podatkov za ob- • Podproces upravljanja in arhiviranja račun plač in posameznih odtegljajev, obdelava dokumentarnega gradiva plač ter nakazilo plač in prispevkov, posredova-Pravno kadrovski splošni proces obsega de- nje podatkov o plačah na pristojne institucije v lokrog pravne, kadrovske in splošne službe, v skladu z zakonskimi predpisi, priprava podat- okviru katerih se izvajajo: zastopanje in predsta-kov za refundacije (bolniški stalež, pripravniki, vljanje ZD pred sodišči in drugimi organi, vla-specializanti ipd.), obračun in nakazila premij ganje tožb, predlogov in drugih zahtevkov pred za dodatno pokojninsko zavarovanje, letno do-sodišči, Državno revizijsko komisijo in drugimi stavljanje podatkov za odmero dohodnine na institucijami, vodenje disciplinskih postopkov, pristojne institucije, sestavljanje raznih stati-sodelovanje v postopkih iz delovnih razmerij za stičnih poročil, izpolnjevanje kreditnih pol in zaposlene v ZD in v postopkih varstva pacien-drugih raznih obrazcev za zaposlene, izpolnje- tovih pravic, urejanje statusnih in premoženjsko vanje obrazca M-4 za Zavod za pokojninsko in pravnih poslov, sodelovanje pri sklepanju vseh invalidsko zavarovanje (ZPIZ), strokovno sve-vrst pravnih poslov, priprava strokovnih podlag tovanje zaposlenim in vodstvu ZD ter nakazilo za oblikovanje splošnih aktov; strokovna obde- štipendij. lava dokumentacije v zvezi z odškodninskimi Finančno računovodski proces zahtevki, vodenje izvršilnih postopkov, stečajev • Podproces finančnega poslovanja in postopkov prisilne poravnave za izterjavo • Podproces računovodstva neporavnanih obveznosti, urejanje zemljiško • Fakturni podproces knjižnih zadev, priprava gradiv in sodelova- • Podproces planiranja in analiziranja nje na sejah organov ZD, priprava, obdelava, urejanje in spremljanje celotne kadrovske do- 14 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Alenka Obrul Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije Finančno računovodski proces obsega delokrog poravnavo računov, knjiženje prispelih faktur, finančnega knjigovodstva, knjigovodstva osnov-priprava nalogov za plačilo računov, plačevanje nih sredstev in drobnega inventarja, finančne kotizacij in avansov, likvidacija predračunov in operative z likvidacijo, v okviru katerih se iz-računov za nabavo osnovnih sredstev, plačeva- vaja: zbiranje in obdelava poslovnih dogodkov nje in vodenje evidence najemnin in zemljiško za prihodke in odhodke ter spremembe stanja knjižnih prispevkov za objekte, komuniciranje gibanja sredstev, kontroliranje pravilnosti in s plačniki faktur storitev, reševanje reklamacij verodostojnosti knjigovodskih listin pred knji-faktur, izdelava faktur zdravstvenih storitev in ženjem, vodenje predpisanih poslovnih knjig za pošiljanje plačnikom, vodenje fakturne knjige vse poslovne spremembe, izkazane v časovnem odposlanih faktur, obračunavanje in fakturira- zaporedju, knjiženje poslovnih dogodkov, sestanje zdravstvenih storitev za neposredno menja- vljanje bilance stanja, bilance uspeha in drugih vo dela, evidenca in reševanje reklamacij v sode-poročil v skladu s Slovenskimi računovodskimi lovanju z ZD, obračuni nezdravstvenih storitev standardi, sestavljanje poslovnih poročil s po- (najemnine, funkcionalni stroški itd.) in izdaja-dročja finančnega računovodstva, vodenje stro- nje drugih računov na zahtevo ZD, sodelovanje škov po stroškovnih mestih, vodenje analitične pri oblikovanju pripomb na Splošni dogovor za evidence saldakontov kupcev in dobaviteljev, ki posamezno pogodbeno leto, zbiranje in urejanje obsega knjiženje vseh faktur kupcev, usklajeva-podatkov za pripravo ponudb za Zavod za zdra- nje odprtih postavk, pošiljanje opominov, tele-vstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), izdelava fonična izterjava neplačanih računov in predaja dokončnega predloga ponudb za sklenitev po-dokumentacije pravni službi za uvedbo sodne godb o izvajanju programa zdravstvenih storitev izterjave, reševanje opominov, izmenjava kom-z ZZZS, sodelovanje pri pripravi letnega poro- penzacijskih poslov, sestavljanje pregledov fak- čila, sestavljanje periodičnih in letnih finančnih turirane in plačane realizacije, priprava odprtih planov po dejavnostih in vrstah stroškov, sode-postavk za inventuro in usklajevanje analitičnih lovanje pri izvajanju postopkov notranje revi-evidenc s knjigovodstvom glavne knjige, kon- zije, izračunavanje mesečnih finančnih planov tiranje in knjiženje računov za nabavo osnov- po dejavnostih in vrstah stroškov, izpolnjevanje nih sredstev in drobnega inventarja, priprava vprašalnikov, anket za ZZZS, Združenje zdra- in kontrola dokumentacije osnovnih sredstev vstvenih zavodov, Ministrstvo za zdravje, Naci-in drobnega inventarja za knjiženje temeljnic onalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), mesečno v glavni knjigi in vodenje analitične evidence in kumulativno spremljanje realizacije fizičnega osnovnih sredstev, knjiženje novih osnovnih obsega dela v primerjavi s planom, primerjava sredstev v register osnovnih sredstev, izpis in izplačane mase bruto osebnih dohodkov, spre-posredovanje kod z inventarno številko v ZD, mljanje izvajanja pogodbe o izvajanju progra- odpis dotrajanih osnovnih sredstev in drobnega ma zdravstvenih storitev in obračunov glede na inventarja, izdelava letnega predračuna in konč- opravljeno delo in izhodišča ZZZS ter korekcije nega obračuna amortizacije, priprava in obdela-finančnih planov zaradi spremenjenih izhodišč va dokumentov za inventuro osnovnih sredstev za nazaj z obračuni, komuniciranje z ZD in zu- in drobnega inventarja ter sodelovanje z inven-nanjimi institucijami, mesečna primerjava rea- turnimi komisijami, zagotavljanje finančnih lizacije po vrstah stroškov s planiranimi za ZD sredstev za tekoče poslovanje, izdelava finančnih kot celoto, ob periodičnem in letnem obračunu poročil za interno in eksterno uporabo, kontrola pa tudi po dejavnostih, izdelava posameznih in kompletiranje bančnih izpiskov ter reševanje analiz, instalacije novih programskih produktov reklamacij v zvezi z izpiski, formalna računo-na zahtevo ZD, komuniciranje s plačniki faktur vodska kontrola pravilnosti prejetih računov, storitev, reševanje reklamacij faktur, izobraževa-kontrola, ali je račun podpisan s strani osebe, ki nje izvajalcev zdravstvenih storitev po lokacijah, likvidira račun, in ali so predložene vse dobav-inštruktaža sprememb vnosa podatkov, razlaga nice, ki dokazujejo nastanek poslovnega dogod- in analiza izhodnih podatkov na zahtevo upo- ka, opravljanje storitev v zvezi z likvidacijo in rabnika, priprava manj obsežnih programov 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 15 mag. Alenka Obrul Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije za uporabnika, izdelovanje dodatnih izhodnih • P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževa- tabel iz obstoječih baz podatkov, priprava in iz-nje, izpopolnjevanje in usposabljanje delava raznih statističnih poročil za Združenje • S 94.110 Dejavnosti poslovnih in delodajal- zdravstvenih zavodov, Ministrstvo za zdravje in skih združenj druge naročnike, priprava statističnih poročil o • S 94. 120 Dejavnost strokovnih združenj delu, bolezni in kadrih za NIJZ, sodelovanje z • S 96.090 Druge strokovne dejavnosti, drugje zunanjimi programskimi hišami pri popravkih razvrščene računalniških programov, spremljanje fizičnega 2.5.1 Organi SZOZD obsega dela in analiza izhodnih list, sodelova- • Poslovni kolegij direktorjev nje pri pripravi podlag za oblikovanje ponudbe Poslovni kolegij direktorjev - ustanoviteljev je programov do ZZZS in spremljanje po varstvih najvišji operativno izvršilni organ SZOZD in ga dogovorjenih programov. sestavljajo direktorji ustanoviteljev. Na sejah Po-2.4.3 Zunanji procesi slovnega kolegija sodelujejo direktor SZOZD in • Proces čiščenja predstavniki posameznega poslovnega procesa • Proces varstva in zdravja pri delu ali podprocesa gleda na vsebino dnevnega reda. • Proces informatike Seje Poslovnega kolegija direktorjev ZD - usta-Vodstvo SZOZD proces čiščenja, varstva in noviteljev sklicuje in vodi direktor SZOZD. zdravja pri delu ter informatike izvaja na podla- • Kolegij pomočnikov direktorjev gi vsakoletne pogodbe z zunanjim izvajalcem, ki za zdravstveno nego opravlja storitve za ustanovitelje in pridružene Kolegij pomočnikov direktorjev ZD za zdra- člane. vstveno nego sklicuje in vodi koordinator, ki se imenuje izmed predstavnikov ZD - ustanovite-2.5 Standardna klasifikacija dejavnosti ljev in pridruženih članov, ter obravnava podro-SZOZD v interesu svojih članov - ustanoviteljev čje dejavnosti zdravstvene nege in drugih zdra-opravlja dejavnosti, ki so povezane z njihovo de-vstvenih dejavnosti, ki jih izvaja posamezni ZD. javnostjo. Dejavnosti SZOZD se po standardni • Direktor klasifikaciji dejavnosti razvrščajo v: Poslovni organ SZOZD je direktor. Direktor • J 62.030 Upravljanje računalniških naprav predstavlja, zastopa, organizira, vodi delo in po-in sistemov slovanje SZOZD ter je odgovoren za zakonitost • J 62.090 Upravljanje z informacijsko tehno- in strokovnost njenega dela. Direktorja SZOZD logijo in računalniškimi storitvami poveza- imenuje in razrešuje Svet SZOZD v soglasju z ne dejavnosti ustanovitelji. • J63.110 Obdelava podatkov in s tem pove- • Svet zane dejavnosti SZOZD upravlja Svet zavoda, ki ga sestavljajo • M69.10 Pravne dejavnosti en predstavnik delavcev in štirje predstavniki • M69.103 Druge pravne dejavnosti ustanoviteljev. Predstavnika delavcev SZOZD • M69.200 Računovodske, knjigovodske in izvolijo delavci neposredno s tajnim glasova- revizijske dejavnosti, davčno svetovanje njem. Predstavnik ustanovitelja v Svetu ZD je • M70.220 Drugo podjetniško in poslovno po funkciji direktor ZD. svetovanje • N82.110 Nudenje celovitih pisarniških 2.5.2 Pravice, obveznosti in odgovornosti v storitev pravnem prometu: • N82190 Fotokopiranje, priprava dokumen- • SZOZD je pravna oseba in nastopa v prav- tov in druge posamične pisarniške dejavnosti nem prometu v svojem imenu in za svoj ra- • N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, čun. SZOZD odgovarja za svoje obveznosti srečanj s premoženjem, s katerim razpolaga. • N 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče • V pravnem prometu s tretjimi osebami ima dejavnosti za poslovanje vsa pooblastila, razen za promet z nepre- mičninami, kjer je potrebno soglasje usta- noviteljev SZOZD. 16 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Alenka Obrul Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije • SZOZD lahko sklepa pogodbe in opravlja 2.6 Strateške usmeritve, vizija in poslovni cilji druge pravne posle samo v okviru dejav-2.6.1 Strateške usmeritve nosti, ki je določena s sklepom o ustano- SZOZD si kot prioritetne strateške usmeritve vitvi SZOZD, Statutom in vpisom v sodni zastavlja: register. • dosegati visoko stopnjo zadovoljstva za Načrtovanje razvoja opravljanje poslovno administrativnih sto- Pri pripravi programa dela ter finančnega in ritev pri ustanoviteljih, pridruženih članih kadrovskega načrta SZOZD se upošteva obseg in drugih naročnikih, dejavnosti ustanoviteljev in možnosti pridobi- • povečati zadovoljstvo zaposlenih, vanja sredstev za svoje delo na podlagi sklenje- • ohraniti program dela poslovno administra- nega Dogovora o izvajanju prenesenih poslovno tivnih storitev vseh ustanoviteljev in pridru- administrativnih storitev in pokrivanju deleža ženih članov (ustanovitelji), skupnih stroškov ter možnosti prodaje svojih • ohraniti obstoječe pridružene člane in druge storitev na trgu za zunanjim naročnikom. naročnike na trgu kot odjemalce poslovno Predlog programa dela, finančni in kadrovski administrativnih storitev, načrt pripravi direktor SZOZD v sodelovanju s • vsakemu zaposlenemu zagotoviti udeležbo strokovnimi službami. na vsaj enem strokovnem izpopolnjevanju, 2.5.3 Pravice, obveznosti in odgovornosti • stabilno finančno poslovanje, ustanoviteljev • zagotoviti kvartalno spremljanje prihod- Ustanovitelji odgovarjajo za obveznosti SZOZD, kov in odhodkov (analize prihodkov in ki jih SZOZD prevzame ali se zanje obveže le odhodkov), iz pravnih poslov v okviru dejavnosti SZOZD, • vzdrževanje vodenja kakovosti po zahtevah določene s sklepom o ustanovitvi SZOZD ter na standarda ISO 9001:2015, osnovi programa dela, finančnega in kadrovske- • vsak proces dela poda en predlog za izbolj- ga načrta SZOZD. Odgovornost ustanoviteljev šavo v okviru svojega poslovnega procesa in je v tem delu neomejeno subsidiarna. • vzpostavitev pristnega partnerskega odnosa z odjemalci storitev. Ustanovitelji so dolžni SZOZD zagotavljati sredstva za njeno delo v okviru dogovorjenega 2.6.2 Vizija in poslovni cilji programa in po dinamiki. SZOZD si želi postati in ostati temeljna oblika povezovanja izvajalcev primarnega zdravstve-Pristop in prenehanje članstva nega varstva v širši celjski in posavski regiji ter Člani SZOZD so ustanovitelji in pridruženi čla-prevzeti vodilno vlogo ključnega nosilca izva- ni, ki izvajajo zdravstveno dejavnost na primarjanja poslovno administrativnih storitev usta- ni ravni na podlagi koncesije. noviteljem, pridruženim članom in drugim na- Pristop novih članov v SZOZD kot ustanovite- ročnikom. ljev ali pridruženih članov je mogoč na podlagi Tudi v prihodnosti si želi obdržati pridoblje-pristopne izjave. O sprejemu novih članov od- ni certifikat kakovosti ISO 9001:2015, s ciljem loča Poslovni kolegij direktorjev ZD - ustano-uveljavitve celovite kakovosti izvajanja poslovno viteljev. administrativnih storitev. Prenehanje članstva v SZOZD nastopi z odsto- SZOZD širšemu okolju celjske in posavske regi- pom od ustanoviteljstva SZOZD ob zaključnem je ponuja poslovno administrativne storitve ob računu z 12-mesečnim odpovednim rokom. upoštevanju ciljev politike kakovosti. Strateška Vsak član lahko iz SZOZD izstopi z obrazlože-usmeritev SZOZD je ohraniti z razpoložljivimi no pisno izjavo, na podlagi prejete izjave pa Svet kadri sedanjo organiziranost, kakor tudi obseg SZOZD sprejme ugotovitveni sklep o preneha-programov ter ugled in delo pri odjemalcih v nju članstva v SZOZD. širši celjski in posavski regiji. Zavedamo se, da je strategija kakovosti predpogoj za uspešno iz-polnitev našega poslanstva, da dosežemo visoko 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 17 mag. Alenka Obrul Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije stopnjo strokovne usposobljenosti, si pridobimo 3. ZAKLJUČEK ustrezno zaupanje ter ohranimo ugled pri od- SZOZD si želi ostati še naprej temeljna oblika jemalcih in drugih naročnikih, pri čemer smo povezovanja izvajalcev primarnega zdravstve- zavezani, da upoštevamo notranje in zunanje nega varstva v širši celjski in posavski regiji ter predpise. Cilje bomo dosegli le z opravljanjem prevzeti vodilno vlogo ključnega nosilca izva-kakovostnih poslovno administrativnih storitev janja poslovno administrativnih storitev usta-ter na ta način pri odjemalcih dosegli zadovolj-noviteljem, pridruženim članom in drugim stvo in priznanje za naše delo. Iz tega razloga naročnikom. S svojim delovanjem se bomo še smo se odločili, da pristopimo k izgradnji, vzdr-naprej trudili za povezovanje med izvajalci pri- ževanju in razvijanju sistema vodenja kakovosti. marnega zdravstvenega varstva in jim pomagali Veliko pozornosti pri vodenju v SZOZD name- pri ustvarjanju boljšega jutri. njamo tudi upravljanju človeških virov, kar se odraža v zagotavljanju stalnega strokovnega iz-4. LITERATURA popolnjevanja, strokovnega razvoja in delovnih pogojev. 1. Anon., 2023. Statut Skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije. [Elektronski] Kakovost poslovno administrativnih storitev do Dosegljivo na: https://www.szozd.si/wp-content/uplo-naših odjemalcev preverjamo s pridobivanjem ads/2023/02/Statut-SZOZD-28.-10.-2022.pdf mnenj in pripomb oz. pritožb, ki jih proučuje- 2. Anon., brez datuma Skupnost zavodov osnovne mo. Pripombe bomo vrednotili in na podlagi zdravstvene dejavnosti celjske regije. [Elektronski] analiz pristopili k izdelavi strategije za izboljša-Dosegljivo na: https://www.szozd.si/[Poskus dostopa 2023]. nje kakovosti. Vodstvo SZOZD si prizadeva, da bi vsi zaposleni pri izvajanju del in nalog upo- števali politiko kakovosti in da bi tudi s svojimi idejami in koristnimi predlogi pripomogli k izboljšanju procesov dela ter nenazadnje tudi medosebnih odnosov. Prav vsak zaposleni v SZOZD mora razumeti in uresničiti svojo osebno vlogo pri uresničevanju kakovosti. Poslovni cilj SZOZD je v kakovostnem opra- vljanju storitev, ki zagotavlja zadovoljstvo odjemalcev in zaposlenih, kar se odraža v njenem razvoju, socialni rasti in ugledu ter se realizira skozi temeljne poslovne cilje. 18 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 izr. prof. dr. Dan Podjed Komuniciranje po meri ljudi v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe izr. prof. dr. Dan Podjed ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta uršič iran J Foto: M Komuniciranje po meri ljudi v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe Povzetek Abstract Prispevek se posveti zagatam, povezanim s ko-The paper presents the dilemmas associated with municiranjem po spletnih družbenih omrežjih in communication through online social networks drugih rešitvah za povezovanje na daljavo. Avtor and other solutions for remote access to other pe-najprej predstavi, kakšna je bila topologija omre-ople. First, it introduces the topology of the net- žij, v katerih smo živeli, sodelovali in komuni-works in which we have lived, cooperated, and cirali v preteklosti, nato pa opiše topologijo t. i. communicated in the past, and then describes brezstopenjskih omrežij, ki so prevladala na sple-the topology of the so-called scale-free networks tu. Zatem opiše še, kako na način komuniciranja that have started to dominate the online reality vplivajo različna omrežja in orodja, ki temeljijo in the last two decades. Second, it describes how na umetni inteligenci, ter v sklepnem delu pred-various online networks and tools based on arti-stavi priporočila in rešitve za komuniciranje po ficial intelligence are influencing the way people meri ljudi v času digitalne preobrazbe, ki upošte-communicate. Finally, the author presents recom-vajo človeške kognitivne omejitve in zagotavljajo mendations and solutions for human-centred commožnost odklopa od omrežij ter spodbujajo spo-munication in the age of digital transformation razumevanje od blizu, iz oči v oči. that take into account human cognitive limitations and offer ways to break out of networks and promote face-to-face interaction. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 19 izr. prof. dr. Dan Podjed Komuniciranje po meri ljudi v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe 1. UVOD Kaj to pomeni v vsakdanjem življenju? Med Tehnologije so zaznamovale človeško druž- drugim to, da smo nenadoma zaživeli v času in- bo vse od pradavnine, pečat na njej pa seveda flacije »prijateljev« in sočasne devalvacije tega puščajo tudi danes. Bistvena razlika pa je, da pojma. Poleg tega pa so si v razmeroma krat-so orodja, ki jih ljudje uporabljajo v sedanjem kem času nekateri posamezniki in posameznice času, vse pogosteje digitalna. Tudi zato ni ču-nakopičili ogromno povezav, medtem ko večina dno, da živimo v času, ki mu pravijo »digitalna ostaja v tem smislu relativno »revna«, čeprav preobrazba«, v katerem se zaradi komuniciranja dejansko mnogi med njimi ne obvladujejo več po digitalnih platformah družba dejansko pre- niti stotin ali tisočev »prijateljev«, s katerimi so obraža, njene topološke značilnosti pa postajajo povezani, saj je njihovo število že zdavnaj pre-radikalno drugačne. V tem prispevku skušam koračilo mejo, ki je začrtana s človekovimi ko-predstaviti te spremembe in opisati, kako lahko gnitivnimi sposobnostmi. shajamo z digitalnimi tehnologijami ter komu- niciramo z njihovo pomočjo in pri tem ohrani- 3. OMREŽJE DOLOČA mo bistvo človeštva, tj. človečnost. NAČIN KOMUNICIRANJA Poleg splošne topologije omrežij pa komunici- 2. DRUŽBENA TOPOLOGIJA ranje opredeljujejo tudi njihove tehnološke spe-DVEH SVETOV cifike in funkcionalnosti. Podobno kot vozilo, »Svet ni eden, svetova sta dva,« je znani ogla-ki ga nekdo uporablja, opredeljuje njegov način ševalski slogan slovenskega ponudnika interne-vožnje po načelu, da »si tisto, kar voziš« (Vantnih storitev, ki je ob izteku prejšnjega stoletja derbilt 2008), tudi omrežja, ki jih ljudje primar-precej dobro opozoril na dvojnost in razdelje- no uporabljajo, določajo njihov način komuni- nost sveta, v katerem naj bi živeli v tedanji pri-ciranja. Če nekdo, na primer, objavlja predvsem hodnosti, ki je odtlej seveda že postala seda-po omrežju X, ki se je do leta 2023 imenovalo Twitter, ga omrežje omeji na določeno število njost. Ta dvojnost se pozna tudi na družbenih znakov, ki jih lahko objavi v enem »tvitu«, torej razmerjih in omrežjih, ki jih pletemo ljudje. V kratki objavi. (Teh znakov je bilo sprva na vo-fizičnem prostoru imajo ljudje od nekdaj neko ljo 140, kasneje 280.) Kdor objavlja pretežno na povprečno število povezav, od katerih tistim Instagramu ali TikToku, postane sčasoma insta- najbolj poglobljenim pravimo tudi prijatelji. -človek ali tiktok-oseba, način komuniciranja pa Na spletu imajo ljudje podobnih povezav obi-začne pronicati iz digitalnega tudi v fizični svet čajno bistveno več, a se na omrežjih, kakršno je (Podjed 2022). Čeprav še vedno vsaj deloma ve-Facebook, ti ljudje še vedno imenujejo enako, lja, da sta »svetova dva« (ali pa jih je celo več), torej prijatelji. Razlika med omrežji v fizičnem sta ta dejansko vse bolj prepletena, digitalni pa in digitalnem prostoru pa je dejansko velika. postaja vsaj tako realen kot fizični. Barabási in Albert (1999) sta tako že pred več kot dvema desetletjema opozorila, da ima splet 4. OSTATI LJUDJE značilnosti brezstopenjskih oz. brezlestvičnih V ČASU DIGITALNE PREOBRAZBE omrežij, v katerih imajo nekateri vozli izjemno veliko povezav, medtem ko jih ima večina malo Kako torej v času, ko vse več in vse pogosteje (glej tudi Barabási 2003). Ta omrežja se tako bi-komuniciramo po omrežjih, ohranimo človeč- stveno razlikujejo od t. i. naključnih omrežij oz. nost? Zanašati se na posameznikovo trdno voljo naključnih grafov (angl. random networks oz. in razsodno rabo spletnih družbenih omrežij je random graphs), v kakršna so se ljudje pove-gotovo preambiciozno. Lahko pa se pri urav- zovali nekoč in se še vedno povezujejo v fizični noteženju življenja med fizičnim in digitalnim resničnosti; v teh omrežjih imajo »vozli«, ki de-zatečemo prav k tehnološkim pripomočkom, s jansko označujejo posameznice in posamezni- katerimi si odmerimo in omejimo dostop do ke, naključno število povezav, zato število nji-omrežij. Mednje sodita tudi prosto dostopna hovih povezav sledi Gaussovi krivulji naključne aplikacija Minimalist Phone, ki zaslon pame-distribucije (Slika 1). tnega telefona naredi dolgočasnejši, in vtičnik 20 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 izr. prof. dr. Dan Podjed Komuniciranje po meri ljudi v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe Slika 1: Primerjava naključnega (levo) in brezstopenjskega omrežja (desno) (po Albert, Jeong in Barabási 2000) (angl. plugin) za Chrome News Feed Eradicator, 6. REFERENCE ki namesto nenehnega toka informacij prikazu- 1. Albert, Réka, Hawoong Jeong in Albert-László Bara-je le naključno misel ali motivacijsko sporočilo. bási: Error and Attack Tolerance of Complex Net-Podobno pomembno za »odkavljanje« od teh- works, Nature 406(6794), 2000, 378–382. noloških trnkov, na katere se zlahka ujamemo 2. Barabási, Albert-László: Linked: How Everything Is (Eyal 2019), pa je, da sebi in drugim tudi z med-Connected to Everything Else and What It Means sebojnimi spodbudami zagotavljamo odklop od for Business, Science and Everyday Life, Plume, New naprav, ki so postale naši večni spremljevalci in York 2003. 3. Barabási, Albert-László in Réka Albert: Emergence digitalni podaljški. of Scaling in Random Networks, Science 286(5439), 1999, 509–512. 5. SKLEP 4. Eyal, Nir: Indistractable: How to Control Your Atten-tion and Choose Your Life, BenBel a Books, Dal as Razvoj računalniških procesorjev še vedno sledi 2019. t. i. Moorovemu zakonu, po katerem se njiho- 5. Podjed, Dan: Nekrolog dr. Dana Podjeda: Zakaj va moč podvoji približno na dve leti. Človeški zapuščam twitter? Večer, 9. 11. 2022, dostopno na: »procesorji«, torej možgani vrste homo sapiens, https://vecer.com/pogledi/pogled-nekrolog-dr-dana-pa se niti skozi tisočletja niso bistveno spreme- -podjeda-zakaj-zapuscam-twitter-10320654 6. Vanderbilt, Tom: Traffic: Why We Drive the Way We nili in ostajajo približno tako zmogljivi kot tisti Do (and What It Says About Us), Alfred A. Knopf, od naših kamenodobnih prednikov. To dejstvo New York in Toronto 2008. vodi v času hitrega tehnološkega napredka, ko nastajajo nove rešitve na podlagi umetne inte- ligence, v najrazličnejše dileme in probleme, vključno s kognitivno preobremenjenostjo in komunikacijskimi zadregami. Kako naj človek v sodobnem času, denimo, hkrati komunicira s tisoči »prijateljev« po omrežjih in se jim posveti, če pa nima časa niti za peščico dejanskih prijateljev v fizičnem prostoru? Ključna beseda za boljše komuniciranje, ki je ukrojeno po meri človeka, je gotovo odklop, ki si ga mora tudi sodobni človek načrtno in sistematično privoščiti ter tako prestopiti iz »drugega« v »prvi« svet, iz digitalne v fizično resničnost. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 21 BELEŽKE 22 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 Janez Poklukar Upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v luči sodobnih izzivov Janez Poklukar Splošna bolnišnica Jesenice Upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v luči sodobnih izzivov Povzetek Abstract Prispevek obravnava trenutne izzive upravljanja This article addresses the current challenges in javnih zdravstvenih zavodov in izpostavlja ključ- the management of public health institutions by ne pomanjkljivosti. Osredotoča se na potrebo po highlighting major shortcomings. It emphasizes sodobnih pristopih in strukturah, ki bi naslovili the need for new approaches and structures that izzive in omogočili učinkovitejše delovanje javne-would efficiently address these challenges and ga zdravstva. promote effective functioning of the public health Aktualni izzivi v javnih zdravstvenih zavodih so: system. • kako z manj kadra zadostiti vse večjim potrebam prebivalcev po zdravstvenih storitvah (zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe ob omejenih virih); • kako povečati učinkovitost zaposlenih (zdravstvenih in nezdravstvenih delavcev); • za koliko lahko povečamo učinkovitost s spremembo in optimizacijo delovnih procesov (Kakšne so notranje rezerve?); • kaj lahko prinese uporaba umetne inteligence (vključno z etičnimi dilemami in prevzema-njem odgovornosti) in • kako zagotoviti finančno vzdržnost zdravstvenega sistema starajoče se družbe. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 23 Janez Poklukar Upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v luči sodobnih izzivov 1. UVOD ziv javnega sistema, med drugim tudi zdravstva Z leti postaja upravljanje javnih zdravstvenih v javnih zavodih, na spreminjajoče se pogoje na zavodov vse bolj kompleksno. Sodobni izzivi trgu dela. Še več, ker del javne mreže izvajalcev zahtevajo prilagojene pristope, ki bolje nasla-zdravstvenih storitev ni zavezan Zakonu o sis- vljajo pomanjkljivosti obstoječega sistema. Jav-temu plač v javnem sektorju, poleg tega pa ima ni zdravstveni sistem se sesuva sam vase, ker se še številne druge možnosti (sklepanje pogodb s ni sposoben prilagajati demografskim in epi-samostojnimi podjetniki in družbami z omeje- demiološkim spremembam, napredku medici- no odgovornostjo, ni zavezan Zakonu o javnih ne z dragimi zdravili in postopki zdravljenja, naročilih ...), prihaja do odliva kadrov iz javnih pomanjkanju kadra in kriznim dogodkom (fi-zdravstvenih zavodov. Zdravstveni poklici so nančna kriza, epidemija, naravne katastrofe …) regulirani, zato so postopki zaposlovanja tujcev zaradi odsotnosti ali pomanjkanja strateškega dolgotrajnejši. pristopa pri zagotavljanju mreže izvajalcev, in-2.1 Kako z manj kadra zadostiti vse večjim po- frastrukture, kadrov, upravljanja in financiranja. trebam prebivalcev po zdravstvenih storitvah Potrebe prebivalcev po zdravstvenih storitvah: 2. RAZPRAVA Da bi z manj kadra učinkovito zadostili rasto- Mreža izvajalcev na primarnem in sekundar- čim potrebam prebivalcev po zdravstvenih sto- nem nivoju se mora oblikovati regijsko, na ter-ritvah, ob omejenih kadrovskih virih, je potreb-ciarnem nivoju pa nacionalno. Primer dobre na celovita strategija, ki zagotavlja več zdravja prakse na primarnem nivoju sta Gorenjska z prebivalstva z vključevanjem lokalne skupnosti, Osnovnim zdravstvom Gorenjske in na sekun-združevanjem pozitivnega delovnega okolja, s darnem nivoju savinjska regija s Splošno bolni-prilagodljivimi delovnimi modeli, ki stremijo k šnico Celje. Ravno tako morajo biti regionalno optimizaciji procesov, učinkovitemu upravljanju organizirane dežurne službe. Zagotavljanje nuj- časa (zmanjšanje nepotrebnih administrativnih ne medicinske pomoči je naloga države. Plačilo obremenitev, predvsem zdravstvenih delavcev), za delo v dežurni službi ne sme in ne more biti sodelovanju in timskemu delu, s konkurenčnim vezano na storilnost, saj govorimo o reševanju nagrajevanjem ter z naprednimi tehnologijami, življenj in pripravljenosti za izredne dogodke. vključno z možnostmi, ki jih ponuja umetna in- Ker gre za delo v posebnih, pogosto nevarnih teligenca. S pravim pristopom lahko zagotovi- pogojih, večinoma izven dopoldanskega časa, mo kakovostno in učinkovito zdravstveno oskr- med koncem tedna in prazniki, mora biti zna- bo tudi v izzivih sodobnega časa z omejenimi tno bolje nagrajeno. kadrovskimi viri. Infrastruktura: Za strateški pristop k zago-Preventiva kot ključni steber zdravstva pri-tavljanju zadostne in ustrezne infrastrukture hodnosti: Kadar razmišljamo o zdravstvu, po-v javnih zdravstvenih zavodih smo leta 2021 gosto pomislimo na bolnišnice, zdravnike in sprejeli Zakon o zagotavljanju finančnih sred- zdravljenje. Toda v resnici je zdravje veliko več stev za investicije v slovenskem zdravstvu v ob-kot le odsotnost bolezni, je kompleksen preplet dobju 2021–2031. Na ta način je država zagoto- življenjskih navad, okolja in genetskih dejavni-vila trajno in konstantno financiranje investicij kov. V kontekstu vse večjih potreb prebivalstva na vseh nivojih zdravstva, tudi na primarnem, in omejenega kadra se mora naš fokus prema- kjer se je višina sredstev povečala za 25-krat na kniti z zdravljenja simptomov na preprečevanje letnem nivoju in za 6-krat na sekundarnem in nastanka bolezni. terciarnem nivoju. Vloga lokalne skupnosti: Lokalne skupnosti Kader: V gospodarskih in negospodarskih pa-lahko igrajo ključno vlogo pri prepoznavanju nogah kadra zaradi demografskih sprememb potreb svojih prebivalcev. S sodelovanjem z manjka, zato javni sektor na trgu delovne sile zdravstvenimi ustanovami (na primarni ravni) neposredno tekmuje z gospodarstvom. Zakon o lahko skupnosti sodelujejo pri izvajanju progra-sistemu plač v javnem sektorju onemogoča od- mov za preventivo, izobraževanje in ozavešča- 24 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 Janez Poklukar Upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v luči sodobnih izzivov nje, spodbujanje zdravega življenjska sloga ipd., uporabo UI lahko zmanjšamo administrativno kar lahko zmanjša obremenitev formalnega breme zdravstvenega osebja, da se le-to lahko zdravstvenega sistema. osredotoči na delo s pacienti. Integrirana zdravstvena oskrba: Namesto Vzpostavitev učinkovitejših postopkov za pri-zdravstvenih storitev, ki se opravljajo izolirano, dobivanje delovnih dovoljenj in strateška glo-integrirana oskrba združuje različne izvajalce v balna partnerstva sta korak k zagotavljanju zdravstvenem sistemu, da bi pacientom zagoto- kakovostne zdravstvene oskrbe v prihodnje. vila celostno in povezano oskrbo. To ne pomeni S poenostavitvijo postopkov in vzpostavitvijo le fizičnega združevanja storitev, ampak tudi ko-strateških partnerstev bi lahko pritegnili več ordinacijo med primarno oskrbo, specialistič- tujih zdravnikov in zdravstvenih delavcev k nimi storitvami, socialno oskrbo in podporo v izbiri Slovenije kot destinacije za delo, s čimer skupnosti (učinkovito deljenje podatkov in in-bi obogatili in okrepili naš zdravstveni sektor. formacij med različnimi zdravstvenimi (različ- Le z združenimi prizadevanji na nacionalni in ne ravni) in socialnimi organizacijami). Tako se mednarodni ravni lahko ustvarimo zdravstveni izognemo podvajanju storitev, povečamo učin- sistem, ki je kos izzivom sodobnega časa. kovitost in izboljšamo pacientovo izkušnjo. 2.2 Kako povečati učinkovitost zaposlenih Kultura delovnega okolja: Ustvarjanje pozi- (zdravstvenih in nezdravstvenih delavcev) tivne in produktivne organizacijske kulture je Standardizacija postopkov: Avtomatizacija ru-ključnega pomena. Ko se zaposleni počutijo tinskih administrativnih nalog, zmanjševanje cenjene, motivirane in vključene, to privede do birokratskih ovir, ki zavirajo hitro in učinkovito večje produktivnosti in učinkovitosti. delo. Optimizacija delovnih procesov: Osredoto-Tehnološka podpora: Vlaganje v najsodobnej- čenje na potrebe pacientov, zagotavljanje, da so šo medicinsko opremo in tehnologijo, imple-procesi prilagojeni za izvajanje najboljše možne mentacija učinkovitih informacijskih sistemov zdravstvene oskrbe, optimizacija delovnih na- za lažje upravljanje pacientov in podatkov, apli-log (s postavljanjem ciljev, npr. zmanjšanje ča-kacije umetne inteligence. kalnih dob, izboljšanje zadovoljstva pacientov, obvladovanje stroškov, določitev kazalnikov za Izobraževanje in usposabljanje: Redna izobra-spremljanje napredka), standardizacija postop- ževanja in delavnice za zaposlene, ki se osre- kov, uporaba novih tehnologij (npr. elektronski dotočajo na najnovejše prakse in tehnologije v karton in terapevtski list, telemedicina), sode-zdravstvu. Ustvarjanje mentorskih programov lovanje in komuniciranje, učenje iz napak, agil-za mlajše zaposlene. nost pri odzivanju na spremembe. Motivacija in nagrajevanje: Uvedba nagraje-Stimulativno nagrajevanje: Pravično in kon-valnih shem za zaposlene, ki presegajo pričako-kurenčno plačilo (sprememba zakonodaje), vane rezultate. Redne povratne informacije in ki odraža kvaliteto in obseg dela, je ključno za priznanja za odlično delo. zadržanje in motiviranje obstoječega kadra ter Urejeno delovno okolje: Zagotavljanje prosto-privabljanje novih talentov. rov za počitek in sprostitev med dolgimi izme- Inovativne tehnologije in metode zdravljenja: nami. Uvajanje fleksibilnih delovnih ur, kjer je Z vključitvijo sodobnih tehnologij in terapevto mogoče. tskih pristopov lahko zdravstveni delavci izbolj-Sodelovanje zaposlenih: Spodbujanje timskega šajo učinkovitost zdravljenja, zmanjšajo čas ho-dela in medsebojne podpore med kolegi. Orga- spitalizacije in pospešijo diagnostiko. nizacija rednih srečanj in delavnic za izmenjavo Aplikacija umetne inteligence: Umetna inte-izkušenj ter reševanje problemov. ligenca lahko avtomatizira rutinske postopke, Zdravje in dobro počutje zaposlenih: Ponudba omogoča napredne diagnostične metode in programov za ohranjanje duševnega in fizične- podpira zdravnike pri sprejemanju odločitev. Z ga zdravja zaposlenih. Organizacija delavnic na 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 25 Janez Poklukar Upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v luči sodobnih izzivov temo obvladovanja stresa in skrbi za duševno UI lahko pomaga pri zagotavljanju zdravstvenih zdravje. storitev na daljavo (telemedicina) ali svetovanju Strateška globalna partnerstva: Vzpostavitev pacientom prek virtualnih asistentov (virtualni partnerstev z mednarodnimi zdravstvenimi in-zdravstveni pomočniki). Algoritmi UI lahko stitucijami za izmenjavo znanj in primerov do- izboljšajo diagnostiko, analizirajo medicinske bre prakse. Olajšanje postopkov za pridobivanje slike (npr. MRI, CT) z visoko natančnostjo, saj tujih strokovnjakov in njihovo integracijo v slo-lahko prekašajo zdravnike v hitrosti in natanč- venski zdravstveni sistem. nosti diagnosticiranja določenih stanj. S po- močjo analize velikih količin podatkov lahko Standardi in normativi: Razvoj in uvajanje UI predvidi izbruhe bolezni, hospitalizacije ali standardov ter normativov zdravstvenih sto-druge zdravstvene dogodke. UI analizira genet- ritev, ki omogočajo učinkovitost in jasnost pri ske, biokemične in klinične podatke pacientov, izvajanju zdravstvenih storitev. da predlaga personalizirane terapevtske rešitve Prenova plačevanja zdravstvenih storitev: ter s tem pomaga pri identifikaciji optimalnih Uvajanje sistema plačevanja zdravstvenih stori-terapevtskih pristopov in razvoju novih zdravil. tev po rezultatih zdravljenja, kar spodbuja kako-Z orodji, ki jih prinaša UI, je možna avtomatiza-vost in uspešnost. cija rutinskih nalog, kot so ponavljajoče se ad-Sodelovanje z zasebnim sektorjem: Omogo-ministrativne naloge, npr. načrtovanje terminov čanje sodelovanja s samostojnimi podjetniki in pregledov, beleženje podatkov in analiza testov. družbami z omejeno odgovornostjo, ki opra- Pri uporabi UI se odpirajo etične dileme in vljajo zdravstveno dejavnost, za zagotavljanje vprašanja odgovornosti. Za zagotovitev odgo-določenih zdravstvenih storitev ali izboljšanje vornosti je treba implementirati jasne regulati-obstoječih procesov. ve in protokole, ki opredeljujejo odgovornosti Pri dosedanjih sistemskih spremembah, ki so proizvajalcev programske opreme, zdravnikov bile namenjene doseganju večjega zdravja prebi-in drugih deležnikov. Pomembno je vzpostaviti valstva in so dolgoročna naložba za zdravje ljudi sistem sledljivosti in revizije delovanja algorit-in naše zdravstvo, nismo upoštevali povečanih mov. Vsak algoritem UI mora izpolnjevati stro- kadrovskih potreb, ki so jih narekovale ome- ge standarde glede zasebnosti in varnosti podat-njene spremembe. Tak primer je bilo uvajanje kov. Kriptografirani in anonimizirani podatki referenčnih diplomiranih medicinskih sester, morajo zagotoviti varovanje osebnih podatkov diplomiranih zdravstvenikov v reševalnih vo- pacientov. zilih in urgentnih zdravnikov, ko smo na novo Kljub avtomatizaciji je nujno, da zdravstveni vzpostavili delovišča in delovna mesta v zdra- izvid, ki ga predlaga UI, dobi potrditev človeka vstvenem sistemu, v izobraževalnem sistemu pa – naj si bo to zdravnik ali drug strokovnjak. Za nismo predvideli in zagotovili dodatnih kadro-odpravo pristranskosti in neenakosti je potreb-vskih virov. To se zgodi, ko se ukrepi izvajajo no redno testiranje in prilagajanje algoritmov. parcialno, nesistemsko in nekonsistentno ter se Sodelovanje z etnografi, sociologi in drugimi odgovarja na pritiske interesnih skupin. strokovnjaki bo pomagalo pri prepoznavanju Zaradi izstopajočega kadrovskega problema in in odpravljanju morebitnih pristranskosti. UI se vse širše uporabe informacijskih tehnologij ter mora uporabljati kot orodje, ki dopolnjuje, ne vedno večjega spektra podatkov pri sleherni pa nadomešča človeški stik. Izobraževalne vse- odločitvi se intenzivno stremi k digitalizaciji, bine za zdravnike in zdravstvene delavce morajo avtomatizaciji in uporabi umetne inteligence. poudarjati pomen človeškega stika in empatije v Očitno brez umetne inteligence (UI) v bodoče zdravstveni oskrbi. ne bo šlo. 26 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 Janez Poklukar Upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v luči sodobnih izzivov 2.3 Kako izboljšati poslovodenje javnih zdra-duktivnosti (kako dobro organizacija izkorišča vstvenih zavodov svoje vire). Cilj optimizacije procesov v zdra-Poslovodstva: Kako v leto 2024? Katera mana-vstvenem sektorju so boljši rezultati za paciente. gerska orodja imajo poslovodstva javnih zdra- Z analiziranjem obstoječih delovnih procesov vstvenih zavodov vseeno na voljo? (mapiranje) s pomočjo diagramov poteka dela Finančna orodja: Sistemsko spremljanje finanč- se identificirajo morebitne pomanjkljivosti, za-nega načrta, sistemsko spremljanje doseganja stoji ali nepotrebni koraki. ciljev, analiza stroškov in prihodkov, obvlado-Uvesti je treba standardizirane postopke za vanje financ. pogoste naloge ali situacije, kar zmanjšuje va-Kadri: Sistemsko upravljanje kadrov, razporeja-riabilnost in povečuje predvidljivost – npr. elenje delovnega časa (urniki), spremljanje načr- ktronski vpis pacienta. Uporaba informacijskih tov izobraževanja in usposabljanja, vrednotenje tehnologij omogoča avtomatizacijo rutinskih uspešnosti zaposlenih (ocenjevanje uspešnosti, in administrativnih nalog, ki sprosti čas zdra-letni razgovori, redna delovna uspešnost). vstvenih delavcev za delo s pacienti (npr. prepoznava govora). Ustvarjanje multidisciplinarnih Sistemi za upravljanje bolnišničnih virov: timov, ki združujejo strokovnjake različnih po-Upravljanje kapacitet (ang. bed management), dročij, lahko poveča učinkovitost pri obravnavi opreme, zalog in drugih pomembnih virov za pacientov z več boleznimi ali pri kompleksnih zagotavljanje učinkovite zdravstvene oskrbe. postopkih – geriatrični oddelki. Zagotovo je Informacijski sistemi: Elektronska zdravstvena pomembno nenehno izobraževanje in usposa-dokumentacija (HIS, CRPP), sodoben poslovni bljanje zaposlenih o najboljših praksah in novih informacijski sistem (ERP). tehnikah, ki omogoča nenehno izboljševanje Sistemi za sledenje kakovosti: Orodja za spre-postopkov, npr. fast track kirurgija. Uvesti je mljanje in izboljšanje kakovosti zdravstvene treba mehanizme za zbiranje povratnih infor- oskrbe ter zagotavljanje skladnosti s standardi macij od zaposlenih in pacientov z namenom (mednarodni standardi kakovosti, mednarodne pravočasnega odkrivanja težav in priložnosti za zdravstvene akreditacije). izboljšave (sistem kakovosti). Pri prizadevanju za trajnostni razvoj in stroškovno učinkovitost Analitična orodja: Programska oprema za ana-je uporabna metoda »lean« za zmanjšanje ne- lizo podatkov (odklonov), ki pomaga pri bolj- potrebnih korakov v procesih in povečanje do- šem razumevanju trendov in sprejemanju odlo- dane vrednosti. Postopno se uveljavlja uporaba čitev na podlagi podatkov tako na zdravstvenem digitalnih tehnologij za zagotavljanje zdravstve-kot nezdravstvenem področju. ne oskrbe na daljavo, kar zmanjšuje potrebo po Poslovodni delavci (managerji) so slabše plača-fizičnih obiskih in povečuje dostopnost storitev ni od zdravnikov in vodstvenih kadrov v zdra- (telemedicina, e-posvet, telemetrija). Smiselno vstveni negi (slabše so plačani od 20 do 30 % je tudi združevanje določenih storitev ali funk-zaposlenih) ter nosijo odgovornost za odklone, cij na centraliziranih lokacijah (specializacija nimajo pa sodobnih managerskih orodij, da bi izvajalcev, centralizacija storitev) za povečanje javne zdravstvene zavode usposobili za izzive učinkovitosti in zmanjšanje stroškov – admi- sodobnega časa in prihodnosti. nistracija in vložišče ter za sočasno doseganje boljše obravnave za pacienta. Pomembno je 2.4 Ali lahko povečamo učinkovitost s spre- delegiranje odločanja na nižje ravni (decentra-membo in optimizacijo delovnih procesov? lizacija odločanja), kjer imajo zaposleni nepo- (Kakšne so notranje rezerve?) sreden stik s pacienti, kar omogoča hitrejše in Optimizacija delovnih procesov je stalnica vsa-bolj prilagodljive odločitve, npr. odpiranje spe-ke urejene organizacije in ključna za izboljšanje cialističnih ambulant. Ob vse večjem pomanjka-njene učinkovitosti (kako dobro organizacija nju kadra in vedno bolj zaostrenih razmerah na opravlja svoje naloge ali dosega cilje) ter pro-trgu dela je pomembna tudi fleksibilnost delovnih urnikov. S tem se lahko bolje prilagodimo 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 27 Janez Poklukar Upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v luči sodobnih izzivov obremenitvam in potrebam pacientov (urgentni bolj razpršeni, da financiranje ne bo v tako veli-centri, oddelki za nalezljive bolezni). ki meri odvisno od gospodarskih nihanj (zapo- Financiranje: Pogoji za vzdržno poslovanje slenosti). javnih zdravstvenih zavodov so vse zahtevnejši. Spremenjena statusna oblika javnih zdravstve- Poleg izzivov na področju kadrov in urejanja ter nih zavodov ter poslovodska in strokovna sa-posodabljanja procesov je ob inflaciji vse težje mostojnost le-teh lahko omogočita zagotavlja-obvladovati rasti stroškov blaga in storitev, saj nje finančne vzdržnosti našega zdravstvenega se cene ZZZS ne usklajujejo ažurno. sistema. 2.5 Kako se soočati z rastjo stroškov Upravljanje javnih zdravstvenih zavodov: v Energetska učinkovitost: Energetska sanacija iskanju optimalnega modela objektov javnih zdravstvenih zavodov ter uved- Zavedanje, da so trenutni modeli postali zasta-ba energetsko in na sploh stroškovno varčnih reli, narekuje potrebo po celostnem premisleku procesov in zdravstvenih storitev. Prehod na o tem, kako organizirati zdravstveni sistem v obnovljive vire energije in investicija v energet-letu 2030. sko učinkovito opremo – menjava energenta v kuhinji in ogrevanju, sončni paneli, energetsko Analiza obstoječih modelov varčne električne naprave. • Javni zdravstveni zavodi (JZZ): Zgodovin-sko gledano je ta model hrbtenica sloven- Skupno naročanje in nacionalni razpisi: Uved-skega zdravstva. Zakon o javnih zdravstve- ba skupne službe za javno naročanje, informati-nih zavodih, sprejet leta 1992, je postavil ko in pravne pomoči. Pripravljati skupne javne temelje, na katerih deluje današnje zdra-razpise za naročanje standardiziranih storitev in vstvo. JZZ se soočajo z mnogimi izzivi. Za-materiala. Nacionalni razpisi za zdravila, ener-konodajne omejitve omejujejo njihovo kon- gente, investicije in drago medicinsko opremo. kurenčnost in prilagodljivost, kar se kaže Finančne strategije: Dolgoročno finančno na-v težavah pri pridobivanju kvalificiranega črtovanje, ki upošteva inflacijo in naraščajoče kadra, ohranjanju inovacij in odzivanju na stroške. sodobne zdravstvene potrebe. Financiranje Optimizacija delovnih procesov: Skupne in struktura plač ne odražata kompleksnosti notranjerevizorske službe, ki pomagajo bol- in zahtevnosti dela v zdravstvu. nišnicam pri odpravljanju slabih praks in pre- • Javno-zasebno partnerstvo (JZP) ali kon- poznavanju ter širjenju dobrih praks. Na no- cesionarstvo: Kljub temu da delujejo v tranjo revizijo je treba gledati kot na orodje, ki okviru javne mreže, imajo koncesionarji več poslovodstvo opozarja na točke v procesu, kjer fleksibilnosti pri izbiri zaposlenih, plačah, kontrole niso vzpostavljene, in poda priporoči-nabavi potrebnega materiala in storitev ter lo, kako jih vzpostaviti. Poslovodstvo pripravi investicijah. Seveda ta model ni brez slabo-ukrepe in jih izvede z namenom obvladovanja sti. Kritiki opozarjajo na pomanjkanje pre- tveganj v poslovnih procesih. glednosti, možne zlorabe in odsotnost neka- Zakonodaja: Priprava predlogov za zagotovitev terih ključnih obveznosti, ki jih imajo JZZ. boljše zakonske podlage za delovanje in plačilo • Zasebni zdravstveni ponudniki: Ponudba poslovodstev (preko Združenja zdravstvenih za-zasebnih zdravstvenih storitev je omejena vodov Slovenije). zaradi nizke kupne moči večine slovenskih državljanov, kar omejuje njihov obseg po- Analize kažejo, da bo naša zdravstvena blagaj- slovanja, konkurenčnost in možnosti za ši- na zaradi demografskih sprememb in narašča- ritev. jočih stroškov za zdravstvo vzdržna največ do leta 2027 (Statistični urad RS). Pomemben del Možne poti naprej financiranja se bo moral prenesti na proračun • Transformacija JZZ v avtonomne zdra- RS, kar pomeni, da mora država najti dodatne vstvene institucije: Po tem modelu bi drža-vire za financiranje javnega zdravstva, ki bodo va ali lokalna skupnost ostala ustanovitelji-28 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 Janez Poklukar Upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v luči sodobnih izzivov ca in lastnica, vendar bi zavodom dala več - Podskupina 1: Posameznik krije 30 % stroška avtonomije. To bi omogočilo vzpostavitev storitve. sodobnih poslovodnih modelov ter izbolj- - Podskupina 2: Posameznik krije 70 % stroška šanje v smislu odgovornosti, transparen- storitve. tnosti, učinkovitosti, uspešnosti, produk- - Podskupina 3: Posameznik krije 100 % stroška tivnosti, zaposlovanja, naložb in inovacij. storitve. Ključnega pomena bi bilo postaviti cilje Za tiste pod pragom revščine proračun krije vse (jasno zapisane, merljive) in spremljati nji-stroške storitev v Košarici B. hovo uresničevanje. • Dodatno zdravstveno zavarovanje: Doda- • Koncesije za JZZ: Zasebni sektor bi s tem tna zavarovanja, ki krijejo storitve, ki niso pristopom prevzel več odgovornosti in vo- zajete v košaricah pravic osnovnega (obve- denja JZZ. Kljub potencialnim koristim v znega) zdravstvenega zavarovanja. smislu učinkovitosti in inovacij je tu po- • Preventivni programi: Aktivno promovira-trebna previdnost, da se zagotovita ustrezna nje in financiranje preventivnih programov. kakovost zdravstvene oskrbe in enakost do- To lahko zmanjša potrebo po zapletenem stopa za vse državljane. zdravljenju v prihodnosti in s tem povezane Slovenija stoji na prelomnici glede svojega zdra-stroške. vstvenega sistema že dalj časa. Medtem ko ob- • E-zdravje: Digitalizacija zdravstva z elek-stoječi modeli kažejo svojo starost in omejitve, tronskimi karticami pacientov, telemedicino ponujajo tudi možnosti za oblikovanje bolj di- in drugimi tehnologijami, kar lahko zmanj- namičnega, odzivnega in pravičnega sistema. ša stroške in izboljša učinkovitost sistema. Pomembno je, da se pri oblikovanju prihodno- • Izobraževanje: Ozaveščanje prebivalstva sti zdravstva v Sloveniji osredotočimo na po-o pomembnosti zdravega življenjskega trebe pacientov, pravičnost, kakovost oskrbe sloga, pravilne prehrane in redne telesne in trajnostno financiranje. Izzivi so številni, aktivnosti. vendar lahko slovensko zdravstvo s pravim • Povezave z zasebnim sektorjem: Sodelova-vodstvom, jasnimi cilji in sodelovanjem vseh nje z zasebnimi zdravstvenimi ustanovami deležnikov doseže cilj, ki smo se mu zavezali za zagotavljanje določenih storitev, s čimer kot država – javno zdravstvo, na katerega smo se lahko razbremeni javni sektor. lahko ponosni. • Prilagoditev storitev starejšim: Razvoj po-2.6 Finančna vzdržnost zdravstvenega sistema sebnih programov in storitev, prilagojenih starajoče se družbe – slovensko zdravstvo 2030 potrebam starejših, s čimer se lahko poveča Finančna vzdržnost zdravstvenega sistema sta- učinkovitost zdravljenja in skrbi za to po- rajoče se družbe je tematika, ki zahteva premi-pulacijo. šljen pristop in večdimenzionalne rešitve. S kombinacijo teh rešitev in dodatnih predlogov Vzpostavitev košarice pravic osnovnega (ob-bi lahko ustvarili bolj vzdržen, učinkovit in pri-veznega) zdravstvenega zavarovanja: lagodljiv zdravstveni sistem, ki bi ustrezal potre- • Košarica A: Zavod za zdravstveno zava-bam starajoče se družbe. rovanje Slovenije krije vse osnovne zdra- Cilj je zagotoviti univerzalno dostopno javno vstvene storitve v celoti. To vključuje nujno zdravstvo v ustreznem času, ki smo ga kot dr- medicinsko pomoč, preventivne preglede in žava sposobni dolgoročno vzdržno financirati. osnovne storitve. V ta namen je nujno povečati preventivne ak- • Košarica B: Zdravstvene storitve so razde-tivnosti za dosego boljšega zdravja Slovencev, ljene na tri podskupine glede na ekonomske izboljšati kakovost zdravstvene oskrbe, učinko-zmožnosti pacienta: vito upravljati zdravstvene organizacije in vire (kadrovske, infrastrukturne in opremo) ter zagotoviti stabilno financiranje javnega zdravstvenega sistema. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 29 BELEŽKE 30 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Jakob Ceglar Prenova modelov financiranja kot prioriteta plačnika zdravstvenih storitev mag. Jakob Ceglar Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Prenova modelov financiranja kot prioriteta plačnika zdravstvenih storitev Povzetek Abstract Prispevek se nanaša na vsebino prenov plače-The article refers to the content of the reforms in vanja zdravstvenih storitev, ki sledijo ključnim the payment of health care services, which fol-ciljem, tj. dostopna, celovita, kakovostna in so-low the key goal, i.e. accessible, comprehensive dobna zdravstvena storitev. Vsebina prenove in and high-quality health care. The content of the spremljanje rezultatov uvajanja sprememb sta reform and the monitoring of the results of the prikazana v okviru izbrane specialistične zunaj-changes are presented in the context of the selec-bolnišnične dejavnosti. ted specialist outpatient clinic. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 31 mag. Jakob Ceglar Prenova modelov financiranja kot prioriteta plačnika zdravstvenih storitev 1. UVOD • spodbujati učinkovito izvajanje storitev in Med ključnimi aktivnostmi Zavoda za zdrav-gospodarno porabo materialov, stveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) sta nad- • določiti realne cene storitev, gradnja obstoječih modelov in razvoj novih mo- • minimizirati administrativne obremenitve, delov plačevanja zdravstvenih storitev. • zagotoviti podlage za enostaven in učinkovit nadzor. V letu 2022 je ZZZS izvajalcem plačal opravlje-ne storitve v višini 2,7 milijarde EUR, kar pome-Razvrstitev ciljev v Donabedianov koncept ka- ni 65,9 % vseh odhodkov ZZZS v tem letu. 1,8 kovosti v zdravstvu pokaže, da so izpostavljeni milijarde EUR je bilo namenjenih plačilu speci-cilji del strukture, procesov in rezultatov. alističnih ambulantnih in bolnišničnih storitev Enostavnejša opredelitev kot cilj razvoja mode- (44,2 % vseh odhodkov). V letu 2012 je ZZZS la plačevanja izpostavlja izboljšanje dostopnosti izvajalcem plačal opravljene storitev v višini 1,7 zdravstvenih storitev ter povečanje celovitosti in milijarde EUR, kar pomeni 71,0 % vseh odhod-kakovosti obravnav v skladu z najnovejšimi me- kov ZZZS v tem letu. 1,1 milijarde EUR je bilo dicinskimi praksami. Vsebina, ki jo ZZZS želi namenjenih plačilu specialističnih ambulantnih »kupiti« od izvajalcev zdravstvenih storitev za in bolnišničnih storitev (48,1 % vseh odhod-zavarovane osebe, se primarno nanaša na dosto- kov). Ne glede na znižanje deleža odhodkov, pne, celovite in kakovostne sodobne zdravstve- namenjenih plačilom izvajalcem za opravljene ne storitve. zdravstvene storitve, v celotnih odhodkih ZZZS je izjemno pomembno, kaj želi ZZZS s plačeva- 3. PRISTOPI njem zdravstvenih storitev kupiti za zavarovane Pred pripravo celovite spremembe plačeva-osebe. nja zdravstvenih storitev specifične dejavnosti Z nadgradnjami obstoječih modelov plačevanja ZZZS dejavnost analizira na petih področjih zdravstvenih storitev in razvojem novih mo- (zmogljivosti, realizacija programa, celovitost delov plačevanja se v okviru ZZZS prioritetno obravnav, financiranje dejavnosti in dosto- ukvarja Področje za analitiko in razvoj, pri če-pnost). Tem področjem sledi tudi po uvedbi mer sledi strateškim ciljem Strateškega razvoj-sprememb, kar omogoča primerjavo in ugoto- nega programa ZZZS za obdobje 2020–2025 ter vitve o uspešnosti uvedenih sprememb. letnim programom dela. V nadaljevanju je prikazano sledenje tem po- V nadaljevanju prispevka so opredeljeni cilji dročjem za specialistično zunajbolnišnično sprememb na področju plačevanja zdravstve- revmatološko dejavnost (revmatologija) v prvih nih storitev, ki kažejo na prednostno obravnavo dveh letih po uvedbi sprememb (2019, 2020). le-teh, ter uporabljeni pristopi za doseganje ci-Primerljivo upravljanje modelov plačevanja ljev za izbrano specialistično zunajbolnišnično ZZZS uporablja tudi pri vseh drugih izvede-dejavnost. nih celovitih prenovah v okviru specialistične zunajbolnišnične dejavnosti (dermatovenero-2. CILJI logija, otorinolaringologija, pnevmologija, ne-ZZZS pri razvoju modelov plačevanja v največji vrologija, molekularna diagnostika in klinična možni meri zasleduje naslednje cilje: genetika). • zagotoviti najboljše izide zdravljenja za pa-3.1 Zmogljivosti ciente, Revmatologija je glede na pogodbeno število ti- • zagotoviti enakost pacientov pri uveljavljamov, sklenjenih med ZZZS in izvajalci, ena od nju pravic, manjših dejavnosti. V letu 2020 je imel ZZZS • izvajati celovite storitve za paciente in pre-sklenjene pogodbe za izvajanje omenjene dejav- prečevati nepotrebne obiske, nosti z osmimi izvajalci – vsi so javni zavodi. Iz- • preprečevati nepotrebne storitve, vajalci zadnjih pet let ostajajo isti. Zmogljivosti • spodbujati kvalitetno izvajanje storitev in javne zdravstvene mreže z vidika števila izvajal-uporabo novejših tehnologij, 32 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Jakob Ceglar Prenova modelov financiranja kot prioriteta plačnika zdravstvenih storitev Tabela 1: Pogodbeno število timov po izvajalcih v letih 2019, 2020 in 2021 Vir: ZAS SPEC ZUBOL Tabela 2: Plan in realizacija skupnega števila storitev in celotnih pregledov na nacionalni ravni v letih 2020 in 2021 Vir: ZAS SPEC ZUBOL cev revmatoloških ambulantnih storitev ostajajo 3.2 Realizacija storitev nespremenjene. 3.2.1 Skupno število storitev in celotni pregledi V letu 2019 je imel ZZZS v pogodbah z izvajal-Z novim modelom plačevanja je bila uvedena ci dogovorjenega 6,27 tima. Na podlagi širitve nova planska kategorija; plan je opredeljen v programa (Splošni dogovor za pogodbeno leto številu storitev. Plan za en tim znaša 6.400 sto-2019 kot del prenove modela plačevanja) se je ritev na letni ravni. Poleg tega se dodatno plani-pogodbeno število timov v letu 2020 povečalo rajo še celotni pregledi; na letni ravni plan za en na 12,18. Podatki o timih po posameznih izva-tim znaša 1.000 pregledov. jalcih so prikazani v Tabeli 1. Podatki o planu in realizaciji skupnega števila Ob pripravi novega modela plačevanja je ZZZS storitev in celotnih pregledov na nacionalni rav-v sodelovanju z obema UKC uspel povečati ni so razvidni iz Tabele 2. zmogljivosti izvajalcev specialistične zunaj- V letih 2020 in 2021 izvajalci niso realizirali pla-bolnišnične revmatološke dejavnosti za skoraj niranega skupnega števila storitev, realizacija je dvakrat. Povečane zmogljivosti so pripomogle k za planom zaostala za 25 % oziroma 21 %, kar uresničevanju cilja glede boljše dostopnosti. gre pripisati vplivu pandemije. Pri opredelitvi predloga povečanja zmogljivosti Z vidika dostopnosti do prvega kontakta je po-je ZZZS upošteval podatke o pretekli in pred- membnejša planska kategorija »celotni pregle- videni prihodnji realizaciji storitev, dostopnosti di«. V letih 2020 in 2021 izvajalci prav tako niso v letu 2019, obstoječi kadrovski zmogljivosti iz-dosegli planiranega števila celotnih pregledov, vajalcev, predvidenem upokojevanju in zaposlo-realizacija je za planom zaostala za 39 % ozirovanju novih specialistov ter o povprečnem raz- ma za 35 %. merju dela specialista revmatologa na oddelku in v ambulanti. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 33 mag. Jakob Ceglar Prenova modelov financiranja kot prioriteta plačnika zdravstvenih storitev Delež celotnih pregledov v skupnem številu re-Razmerje med kontrolnimi in prvimi pregledi aliziranih storitev je v letu 2020 znašal 12,5 %, v je pri javnih zavodih v obeh letih znašalo pod letu 2021 pa 13,1 %. tri, kar pomeni manj kot tri kontrolne preglede Podatki o realiziranem skupnem številu stori-na prvi pregled. tev in celotnih pregledov kažejo na pomembno ZZZS spremlja realizacijo prvih in kontrolnih slabšo dostopnost revmatoloških storitev v opa-pregledov še pred uvedbo novega modela pla- zovanem obdobju. Na nacionalni ravni so izva- čevanja. Obe vrsti pregledov sta edini primer- jalci leta 2020 realizirali 4.808 celotnih pregle-ljivi kategoriji v prejšnjem in novem modelu dov manj, kot jih je bilo planiranih, v letu 2021 plačevanja, zato primerjava tega razmerja po- pa 4.285 manj, kot jih je bilo planiranih – skupaj kaže potencialno dodano vrednost sprememb, skoraj 9.000. uvedenih s 1. 1. 2020. Primerjava realizacije plana skupnega števila Po podatkih ZZZS je razmerje med kontrolni- storitev in celotnih pregledov pokaže, da so iz-mi in prvimi pregledi na nacionalni ravni v letu vajalci plan skupnega števila storitev realizirali 2017 znašalo 2,99, v letu 2015 pa 3,46. Primer-v večjem odstotku kot plan celotnih pregledov. java z letom 2021, ko je razmerje znašalo 2,49, Omenjeno je v nasprotju s pričakovanji, saj je pokaže na znižanje razmerja za 16,7 % glede na planska kategorija »celotni pregledi« in reali-leto 2017 oz. 28,0 % glede na leto 2015. Uved- zacija le-teh z vidika plačil opravljenih storitev ba novega modela plačevanja je preko spodbud pomembnejša kot realizacija skupnega števila glede realizacije plana celotnih pregledov, v po-storitev. vezavi s plačilom celotne pogodbene vrednosti, Primerjava planiranih in realiziranih količin doprinesla k celovitejšim obravnavam in posle- pred spremembo modela in po njej ni smiselna dično boljši dostopnosti. zaradi konceptualnih razlik v modelu plačeva- 3.2.3 Struktura programa nja tako z vidika osnovne enote plačila, oprede-Poleg treh storitev, s katerimi izvajalci evidenti-litve cen, vsebinskih sprememb v seznamu sto- rajo preglede, je v seznam storitev vključenih še ritev ter tudi neprimerljivosti med spodbudami 20 ostalih storitev. Razmerje med realiziranim plačevanja celovitih obravnav. skupnim številom ostalih storitev in storitev, ki 3.2.2 Prvi in kontrolni pregledi se nanašajo na preglede, je v letu 2020 znašalo Vsebino razmerja med kontrolnimi in prvimi 1,02, leto zatem pa 1,19. (Tabela 4) pregledi lahko tolmačimo z vidika celovitosti Omenjena povprečja na kumulativni ravni obravnave. Interes ZZZS kot zastopnika zava- nakazujejo ugotovitev, da so izvajalci sledili rovanih oseb je zavarovanim osebam izvesti ce-usmeritvam ZZZS z vidika dostopnosti najpo- lovito obravnavo v čim krajšem času in s čim membnejših storitev; ob izvedenem pregledu so manj obiski pri specialistu, kolikor je to mogoče izvajalci v povprečju dodatno realizirali in obraz medicinske perspektive. V primeru, da plač- čunali nekaj več kot eno storitev. nik definira okolje, ki izvajalca ne spodbuja k izvajanju nepotrebnih kontrolnih pregledov, Tabela 3: Prvi in kontrolni pregledi ter razmerje med se posledično vzpostavi možnost izvajanja do-kontrolnimi in prvimi pregledi v letih 2020 in 2021 datnih storitev v okviru planiranega skupnega števila storitev. Če plačnik dodatno opredeli spodbude za izvajanje z vidika dostopnosti de- jansko najbolj potrebnih storitev, pa s tem spet povratno vpliva na neizvajanje nepotrebnih (ne samo kontrolnih pregledov) storitev. Razmerja med kontrolnimi in prvimi pregledi na nacionalni ravni v letih 2020 in 2021 so raz-Vir: ZAS SPEC ZUBOL vidna iz Tabele 3. 34 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Jakob Ceglar Prenova modelov financiranja kot prioriteta plačnika zdravstvenih storitev Tabela 4: Razmerje med realiziranim skupnim številom ostalih storitev in skupnim številom pregledov v letih 2020 in 2021 Vir: ZAS SPEC ZUBOL Tabela 5: Skupno število čakajočih in čakajočih nad dopustno čakalno dobo na nacionalni ravni v obdobju 2018–2021 Vir: Podatkovne baze NIJZ V letu 2020 so izvajalci realizirali največ delnih programa, če izvajalec realizira vsaj 85 % pla-pregledov (31,6 %), vpisov v nacionalni register na skupnega števila storitev in 100-odstotne (16,3 %) in celotnih pregledov (12,6 %). V letu realizacije plana celotnih pregledov, je povpreč- 2021 so izvajalci ponovno realizirali največ del-na pogodbena vrednost storitve znašala 28,91 nih pregledov (30,8 %), izračunov indeksov ak- EUR. tivnosti bolezni (15,7 %) in celotnih pregledov V letu 2020 je povprečna realizirana cena sto- (12,9 %). ritve znašala 20,85 EUR, v letu 2021 pa 20,68 3.3 Cene EUR, kar pomeni manj od povprečne pogod- Ob uvedbi novega modela plačevanja je ZZZS bene cene storitve (ob uvedbi novega modela je na novo opredelil cene storitev. Upoštevajoč le ta znašala 24,58 EUR oz. 28,91 EUR, upošte- ciljno strukturo storitev in nove cene, je planira-vajoč stimulacijo doseganja plana celotnih pre-na vrednost enega tima znašala 157.293,36 EUR gledov). Primerjava povprečnih pogodbenih in na letni ravni. realiziranih cen pokaže, da je ZZZS vzpostavil V letih 2020 in 2021 ZZZS cen z vsebinskega vi-ustrezno raven financiranja revmatološke dejav-dika ni spreminjal, te so se spremenile iz naslova nosti na nacionalni ravni v letih 2020 in 2021. boljšega vrednotenja dela (regres in premije za Ustrezna raven financiranja je nujni pogoj za dodatno pokojninsko zavarovanje). izvajanje revmatoloških storitev ter s tem zagotavljanje boljše dostopnosti in celovitosti. V proučevanem obdobju so se cene storitev, ki se plačujejo v okviru plana skupnega števi- 3.4 Dostopnost la storitev, povečale od 3 % do 6,6 %. Vrednost Eden izmed razlogov za uvedbo novega modela tima se je v proučevanem obdobju povečala s plačevanja je bilo tudi stanje na področju dosto-157.293,36 EUR na 167.668,17 EUR, kar pome- pnosti. Število čakajočih na nacionalni ravni v ni za 5,6 %. obdobju pred uvedbo novega modela in v ob- dobju prvih dveh let po uvedbi je prikazano v Ob uvedbi novega modela plačevanja je pov- Tabeli 5. prečna pogodbena cena storitve znašala 24,58 EUR. Upoštevajoč spodbudo o možnosti 100-odstotnega plačila pogodbene vrednosti 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 35 mag. Jakob Ceglar Prenova modelov financiranja kot prioriteta plačnika zdravstvenih storitev Skupno število čakajočih se je od 1. 1. 2020 do 4. ZAKLJUČEK 1. 1. 2022 povečalo za 1.712 oziroma 45,6 %. Še Celovite spremembe plačevanja zdravstvenih bolj je poraslo število čakajočih nad dopustno storitev so ena izmed ključnih aktivnosti ZZZS, čakalno dobo, in sicer za 2.898 oz. 168,3 %. Na katerih namen je povečati dostopnost, celovitost omenjeno poslabšanje dostopnosti je vplivala in kakovost obravnav v skladu z najnovejšimi manjša realizacija celotnih pregledov (tj. manj-medicinskimi praksami. ša od planirane na podlagi pogodbenih določil med ZZZS in izvajalci revmatoloških storitev). Omenjene analize ZZZS izvaja pred uvedbo ce- Na nacionalni ravni so izvajalci leta 2020 reali-lovitih sprememb plačevanja in po uvedbi, in si-zirali 4.808 celotnih pregledov manj, kot jih je cer za vsako dejavnost, ki se prenavlja. Zatečeno bilo planiranih, v letu 2021 pa 4.285 manj, kot stanje predstavlja ključno podlago za opredeli-jih je bilo planiranih – skupaj skoraj 9.000. tev sprememb, orientiranih preko izvajalcev do zavarovanih oseb. Vpliv obsega izvajanja storitev na primarni rav-ni (število izdanih napotnic v letu 2019 je bilo V dveh do treh letih bo ZZZS prenovil večino 7.432, v letih 2020 in 2021 pa v povprečju 7.565, modelov plačevanja na področju specialistične kar pomeni za 1,8 % več) ni bil znaten ne na ambulantne dejavnosti. obseg opravljenih storitev na sekundarni ravni (revmatologija) ne na dostopnost. 3.5 Ugotovitve analiz Analiza petih izpostavljenih področij (zmogljivosti, realizacija programa, celovitost obravnav, financiranje dejavnosti in dostopnost) pokaže, da je ZZZS z uvedbo novega modela plačevanja realiziral zastavljene cilje. Z uvedbo novega modela plačevanja se je povečalo pogodbeno števi-lo timov, tj. zmogljivosti. Dodatna uvedba plana celotnih pregledov je pozitivno vplivala na število opravljenih prvih pregledov v letih 2020 in 2021. Poleg tega je nova planska kategorija vplivala na manjše število kontrolnih obiskov, kar pomeni izboljšanje celovitosti obravnav. ZZZS je zagotavljal tudi primerno financiranje. 36 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 Jure Brankovič Krizno komuniciranje ali zakaj se je Napoleon bolj bal časopisov kot bajonetov Jure Brankovič Zdravniška zbornica Slovenije Krizno komuniciranje ali zakaj se je Napoleon bolj bal časopisov kot bajonetov Povzetek Abstract Premalo časa, preveč vprašanj in hitro spreje-Lack of time, too many questions, and quick de-manje odločitev so resničnost, s katero smo socision-making are the realities we face in times očeni v času krize. Komuniciranje postane ena of crisis. Communication becomes one of the pri-od prioritetnih aktivnosti, ki lahko s stopnjeva-ority activities, which can grow exponentially as njem dogodkov eksponentno raste. Digitaliza-events escalate. The digitization of society has cija družbe je pospešila in spremenila ustaljene accelerated and changed established communica-komunikacijske poti z mediji v asimetrično ko-tion channels with the media into an asymmetric munikacijsko okolje. V času infodemije je postal communication environment. Smartphones have medij vsakdo z dostopom do spleta, na katerem altered the very structure of society. In the era of se čas nikoli ne ustavi. Pojavljajo in ponavljajo the infodemic, everyone with access to the web se delne in netočne informacije, javno obravnavo has become a news source of information for the lahko dojemamo kot neučakano, strogo ali celo public. Partial and inaccurate information can nedobronamerno. Čeprav se na vse vidike krize appear without any responsibility. Any small ni mogoče popolnoma pripraviti vnaprej, krizni mistake can be perceived as a huge problem in dogodki niso vedno povsem nepredvidljivi. Načr-the eyes of public opinion. It is impossible to fully tovanje lahko vzpostavi temelje, porazdeli naloge prepare for all aspects of a crisis. But even when in preigra možnosti odziva ter s tem minimalizira crises are surprising, they are not always unpre-nastalo škodo. V vsakem obdobju so bili uspešni dictable. The distribution of tasks and practices tisti voditelji, ki so to spoznali. can minimize the resulting damage. The leaders in history who realized these basic facts are seen today as the winners. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 37 Jure Brankovič Krizno komuniciranje ali zakaj se je Napoleon bolj bal časopisov kot bajonetov 1. UVOD: ZAKAJ SPLOH? Pripravo tega načrta prevzame služba za stike z Zavedanje o pomenu komuniciranja ni novo. javnostjo. Ob nesreči je za odločitev o dajanju Bolj se je bati štirih sovražnih časopisov kot tiso-in vsebini informacij odgovorna bolnišnična čih bajonetov, naj bi dejal Napoleon Bonaparte. poveljniška skupina (oziroma nadzorni zdrav- Novo pa je stanje v družbi, kjer krizne razmere nik). Ob nesreči je treba zagotoviti stalne stike z namesto ob izrednih dogodkih veljajo praktično mediji in novinarji.«3 vsak dan. Od pojava televizije se poročila začePri pisanju načrtov ni upoštevano, da z izjemo njajo s pozdravom dober večer, ki jim sledi slaba redkih (trenutno treh) zavodov v državi tovrstne ura naštevanja, zakaj večer ne bi smel biti dober. službe ne obstajajo, zavodi zanje nimajo namen-Končajo pa s stavkom: »Želimo vam še naprej skih sredstev ali interesa za njihovo delovanje. lep večer.« Cilj priprave vsebin za televizijo je Zdravniki večinoma niso dodatno usposobljeni pridobivanje pozornosti javnosti. Gledalcem za komuniciranje z mediji. S tem je deloma po- ponudi svoj program, oni njej pozornost, ki jo vezana tudi splošna podoba zdravstva in ugled lahko proda oglaševalcem. Več ko je pozornosti posameznih poklicnih skupin v javnosti. gledalcev (gledanost), višji so prihodki medijske (Slika 1) hiše. Ker so slabe novice praviloma bolj gledane Naše sporočilo, da imajo ljudje v danem trenut-od dobrih, sledijo navadam gledalcev/potro- ku na voljo najboljšo dostopno oskrbo, je težko šnikov. Lastniki družbenih omrežij so ta trend uveljaviti zaradi številnih nasprotujočih si in-posvojili, saj so navade uporabnikov družbenih teresov in pričakovanj. Ni vsem v interesu, da medijev primerljive navadam televizijskih gle-naše javno zdravstvo v javnosti velja kot varno dalcev. »Enragement equals engagement (Jeza in uspešno ne glede na večino mednarodnih prinaša pozornost, op. a.)« in »If it bleeds, it le-primerjav, ki to tudi potrjujejo. Ob tem pogosto ads (Več krvi, več branosti)« sta uveljavljena iz-delamo napako, saj komuniciramo, kako dobre reka, ki ju potrjujejo tudi študije. »Slabe novice so nekatere rešitve in pametni njihovi avtorji, pridobijo več pozornosti kot pozitivne, ne glede namesto da bi znali povedati, kako bodo vpliva-na politično orientiranost medijskih hiš. Slabe le na ljudi in tiste, ki so jim blizu.4 novice se hitreje širijo skozi omrežje Twitter (danes omrežje X, op. a.), zato izsledki pritrju-Mediji in družbena omrežja so polni delnih jejo dejstvu, da imajo slabe novice večji vpliv na podob, ki vplivajo na zaposlene, odločevalce in pozornost in vedenje posameznikov kot dobre partnerske organizacije. Zanemarjanje komu- novice,« so zapisali avtorji študije.1 Izredne raz-niciranja povzroča resne posledice in podrejen mere so z vidika pričakovanj javnosti in medijev položaj do tistih, ki so se ga načrtno lotili. Le od nekoč občasnega postale danes vsakodnevni z načrtnim komuniciranjem lahko ohranimo pojav. Vse je izredno, ekskluzivno in sveže raz-ugled in zaupanje, ki sta ključna za uspešno krito. Ker na tak način komunikacije (večino- delo, financiranje in pridobivanje novih kadrov. ma) v zdravstvu nismo pripravljeni, smo izpo- stavljeni javni in medijski obravnavi, na katero pogosto nimamo odgovora. Ministrstvo za zdravje je v Načrtu odzivanja zdravstva ob naravnih in drugih nesrečah2 pred-videlo, da se v tovrstnih primerih »povežejo službe za odnose z javnostmi prizadetih javnih zdravstvenih zavodov, da komunicirajo uskla-jeno in enotno«. Podobno sledi iz Smernic za delovanje sistema nujne medicinske pomoči ob 1 Young, Nathaniel A., Left- and Right-Leaning News Organizations’ Ne-množičnih nesrečah. »Za preprečevanje dezin- gative Tweets are More Likely to be Shared, str. 6. formacij in obtožb o nesodelovanju stroke pri 2 Načrt odzivanja zdravstva ob naravnih in drugih nesrečah v Republiki Sloveniji, str. 34. obveščanju javnosti je dobro že vnaprej izdelati 3 Smernice za delovanje sistema nujne medicinske pomoči ob množičnih natančen načrt obveščanja medijev in javnosti. nesrečah, str. 62. 4 Riggulsford, Myc. Health and Medical Public Relations, str. 56. 38 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 Jure Brankovič Krizno komuniciranje ali zakaj se je Napoleon bolj bal časopisov kot bajonetov Slika 1: Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« do »zelo zaupam«. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi bila stopnja zaupanja –100. V letu 2012, ko je bilo zdravstvo prvič vključeno v raziskavo, je imelo oceno 13, zdravniki pa oceno 44. Zaupanje je padlo v času več odmevnih medijskih zgodb in rastlo med epidemijo. V zadnji raziskavi ima zdravstvo stopnjo zaupanja –10, zdravniki pa 34. V vsakokratni raziskavi je sodelovalo med 500 in 1200 vprašanih po reprezentativnem vzorcu za slovensko populacijo od 18 do 75 let. *Meritve za medicinske sestre potekajo od leta 2018.5 2. SVET 2023 Mesečno obišče najbolj obiskano spletno stran Mediji danes niso več samo medijske hiše in 24ur.com več kot milijon različnih uporabni- novinarji. Najbolj množičen medij je postal kov, povprečni dnevni doseg je bil septembra mobilni telefon, ki je hkrati najbolj spremljan 447.322 oseb. Na njej se je bralec dnevno zadr-ponudnik ter hkrati največji generator novic žal slabih sedem minut.9 Digitalno postaja vse in informacij. Tako med našimi zaposlenimi bolj mobilno, saj 46 % bralcev digitalno verzijo in strankami kot tudi za medije. Lažen hrup in časopisa ponavadi bere na računalniku, 54 % klevete širša javnost pogosto povzame po obja- pa na mobilnem telefonu ali tablici.10 Podobno vah posameznikov brez kritične presoje, saj se do denimo spletne strani Zdravniške zbornice hitrost pretoka informacij ne sme prekiniti s Slovenije 53 % oseb dostopa preko mobilnega preverjanjem dejstev.6 Slovenski trendi sledijo svetovnim. Časnik Delo je leta 2004, ko je denimo nastal Facebook, pov-5 Valicon Ogledalo Slovenije – pomlad 2023, dostopno na https://www. valicon.net/sl/2023/04/valicon-ogledalo-slovenije-pomlad-2023/. prečno prodal 78.125 izvodov dnevno. Danes je 6 Larchet, Epidemija novih medijev (2022), str. 43. naklada padla na 18.302 izvodov7, Facebook pa 7 Slovenska oglaševalska zbornica – Revidiranje prodanih naklad, letno je iz majhnega lokalnega omrežja v ZDA postal poročilo družbe Delo 2022. globalno omrežje globalne korporacije, ki ima 8 Ocena NapoleonCat: https://napoleoncat.com/stats/facebook-users-in- -slovenia/2022/01/. v Sloveniji med 900 tisoč in 1,3 milijona upo- 9 Rezultati MOSS, Valutni podatki o obiskanosti spletnih mest. rabnikov8. Obiskanosti spletnih medijev rastejo. 10 Aktualni podatki o branosti tiskanih medijev Mediana TGI 2022, obja-vljeno 1. marca 2023. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 39 Jure Brankovič Krizno komuniciranje ali zakaj se je Napoleon bolj bal časopisov kot bajonetov telefona, 46 % preko računalnika in 1 % preko telja – države ali občine. Del izrednih dogodkov tablice.11 je treba sporočiti Ministrstvu za zdravje skladno Slovenci na spletu preživimo v povprečju 4,6 z zakonodajo. Tudi o vseh ostalih dogodkih je ure na dan; 43 % tega časa namenimo brska- smiselno konkretne odločevalce (člane sveta, nju po odprtem spletu, 57 % pa tako imenova- ministrstvo, župana) obvestiti takoj oziroma nim ograjenim vrtovom (večinoma družbenim čim prej in s tem preprečiti, da bo njihov prvi omrežjem), je pokazala raziskava o medijski stik z informacijami prišel v nepopolni obliki potrošnji za leto 2022 v Sloveniji.12 Analiza do-preko medijev ali družbenih omrežij. Enako segov spletnih medijev je pokazala, da na od- velja za denimo svet pacientov ali druge oblike prtem spletu vprašani najpogosteje brskajo po organiziranih skupnosti, ki jih zadeva delo nanovičarskih spletnih straneh (80 %), vsebinskih šega zavoda. spletnih medijih (63 %) in spletnih trgovinah (62 %). Najpogosteje uporabljena medija v ogra-4. KAKO SE LOTITI KRIZE? jenih vrtovih pa sta Facebook (uporablja ga 72 Pri pripravi strategije odziva na krizo velja pra- % vprašanih) in YouTube (66 %). vilo »dober načrt danes je boljši kot popoln načrt jutri«. Ekipo kriznega komuniciranja je 3. JAVNOST NI ENA nujno oblikovati vnaprej, vsekakor jo mora- Javnosti je več. Na svoj način moramo komuni- jo sestavljati ključne osebe organizacije. Imeti cirati z zaposlenimi, na drugačen s pacienti in morajo glavne informacije, ustrezna navodi-svojci, ključnimi odločevalci (občina, država, la in primerno pripravo. Kontaktne osebe za ZZZS), partnerskimi organizacijami ter s širšo posredovanje informacij javnosti morajo biti javnostjo preko medijev in družbenih omrežij. določene, naloge pa razdeljene. V ekipo je po- Starega trikotnika, ko smo komunicirali le z za-membno vključiti tudi najbolj prepoznavne ose- poslenimi in mediji, ni več. Komunikacija po- be organizacije (direktor, strokovni vodja, vodja staja vse bolj asimetrična in poteka na številnih izmene, predstojnik oddelka), na katere javnost ravneh skozi številne kanale. Uvajanje spleta in ob omembi naše organizacije pomisli najprej. pametnih telefonov v neposreden prenos infor- Gre za ljudi, ki že imajo vzpostavljen odnos macij je težavo s pomanjkanje verodostojnih vi-zaupanja in verodostojnosti pri komuniciranju rov še povečalo. z mediji ali zaposlenimi. Nasprotno pa se po- samezniki, ki imajo samo delne informacije, v Praksa »zaposleni najprej« v komuniciranju po- medijih ne smejo pojavljati, predvsem pa ne kot meni, da bo naše osebje prvo s strani vodstva uradni govorci zavoda.13 organizacije obveščeno o naših načrtih in bo se-znanjeno s ključnimi informacijami pred zuna- Vnaprej pripravljene vsebine (ki so nastale pred njimi javnostmi, kadarkoli bo to mogoče. Spo-krizo kot del priprav) predstavljajo organizacijo ročila morajo biti jasna, osredotočena, kratka, in njeno dosedanje delo, iz česar se izkaže, da jedrnata in enotna. Komunikacija z zaposleni-ima ta dobre projekte in da dobro deluje. S sta-mi poteka dvosmerno skozi različne kanale, od tističnimi podatki lahko pokažemo, da je dolo- osebnih srečanj do digitalnih možnosti, vpra- čen primer zgolj posamezen eksces v siceršnjem šanja so odgovorjena s konkretnimi pojasnili. dobrem delu organizacije in da kriza ni običajno Skrb za ugled je odgovornost celotnega osebja, stanje, temveč zgolj izjemen dogodek. Posebno ne samo komunikacijske ekipe. S skupnim in razlagalno gradivo se pripravi tudi ob pojasnje-usklajenim delom se preprečijo napake pri ra- zumevanju odgovornosti in poslanstva ter lah- ko ustavi objava neresničnih ali nasprotujočih si informacij, ki uničujejo kredibilnost in zaupanje 11 Podatki Google Analytics za čas med 6. septembrom in 3. oktobrom pri zaposlenih in zunanjih javnostih. 2023. 12 iPROM in Valicon sta raziskavo o medijski potrošnji v Sloveniji za leto Druga javnost zdravstvenih zavodov so v pri-2022 izvedla avgusta 2022. V raziskavi je sodelovalo 1708 uporabnikov meru krize »lastniki«, torej predstavniki upravi-spleta v starosti od 15 do 75 let. Več v Marketing Magazin, november 2022, str. 50–51. 13 Povzeto po Brankovič, Jure: Priročnik za odnose z javnostmi v zdravstvu. 40 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 Jure Brankovič Krizno komuniciranje ali zakaj se je Napoleon bolj bal časopisov kot bajonetov vanju dogodkov (denimo kronologija pomemb-Zbrati moramo vse resnične podatke. Dokler jih nejših odločitev/dogodkov v posameznem pri-nimamo, na novinarska vprašanja ne odgovar- meru). Vsebuje naj resnične podatke o dogodku jamo vsebinsko. Primeren odgovor novinarjem in predvsem informacije, kako je organizacija je: »Ne bi bilo primerno, da zadevo komentira- ob dogodku ukrepala. mo, dokler ne poznamo vseh resničnih dejstev.« Vaje predstavnikov organizacij jim bodo ob Brez uradnih podatkov ne ugibamo o razsežno- soočenju z različnimi situacijami omogoči- sti krize niti o njenih krivcih. Novinarjem lahko le osredotočenost na vsebino dogodka, saj ne podobno kot uradni organi pojasnimo, da lahko bodo obremenjeni s situacijo, v kateri nastopajo posredujemo le osnovne informacije. prvič. Govorce je smiselno vnaprej pripraviti na Na vprašanja novinarjev ob kriznih dogodkih novinarske konference, soočenje z agresivnimi nikoli ne odgovarjamo takoj, temveč po pre- ali nevednimi sogovorniki, pogledom v kamero misleku, kaj želimo javnosti sporočiti, oziroma in govorom v mikrofon. Vaje retorike in javne-ob že izoblikovanem sporočilu naše organiza- ga nastopanja jim bodo pomagale premagati cije. Novinarskim vprašanjem po telefonu se strah pred množico in govorne napake, zaradi vedno lahko začasno izognemo s pojasnilom: katerih bi lahko sicer izpadli neresni ali nevre- »Oprostite, trenutno ne morem govoriti. Povej- dni zaupanja. Vaje množičnih nesreč lahko po- te, kakšne informacije potrebujete, do kdaj jih pestrimo z osebo, ki igra novinarja in se pojavi potrebujete in poklicali vas bomo, ko jih bomo s kamero in vprašanji ob najbolj neprimernih zbrali.« Takšnemu odgovoru mora nujno sledi- trenutkih. Analiza in skupen ogled tovrstnih ti pravi odgovor, ki je dobro premišljen in po posnetkov sta lahko zelo poučna, saj udeleženci možnosti v pisani obliki, kar zmanjšuje možnost vaje sami spoznajo, kako je njihov odziv videti citiranja izven konteksta. v očeh javnosti. Tabloidno pisanje, vdiranje v zasebnost, povezo-Pripravljenost za sodelovanje je ključna zara- vanje ljudi z neprijetnimi dogodki in navajanje di vpliva, ki ga imajo lahko krizni dogodki na sogovornikov zunaj konteksta zahtevajo previ-javnosti. »Veliko policistov ne želi nastopati dnost pri delu z mediji, saj ob prvem srečanju v medijih, hkrati pa pričakujejo enakopravno ne veste, kdo je na drugi strani. Zdravstvene or-in pošteno obravnavo dogodkov v medijih. Ti ganizacije imajo praviloma pozitivne zgodbe za policisti delajo veliko napako v dobi 24-urne javnost in v večini primerov novinarji njihovih medijske obravnave preko spleta in televizije,« predstavnikov ne bodo lovili na besedah, ampak je v priročnik za obvladovanje množic zapisal zgolj iskali odgovore na nekaj osnovnih vpra- upokojeni policijski načelnik Charles Beene14, ki šanj o naših aktivnostih, za katere so presodili, velik del vsebin o ravnanju policije ob izgredih da si zaslužijo medijsko pozornost. V večini pri-namenja odnosu z mediji. V zdravstvu je pogo- merov bodo vprašanja dobronamerna, vendar sto podobno, saj se večina zdravstvenih delav- lahko vedno pričakujemo, da nas bo novinar cev ne želi izpostavljati javno oziroma za takšno skušal v pogovoru ujeti na nedoslednostih. Zato izpostavljanje ne čuti nobene potrebe. skušamo vnaprej premisliti in preigrati scenarij, V prvih trenutkih krize so ključni zbiranje, kako bomo govorili z novinarji. presoja in preverjanje vseh podatkov ter delu- joč sistem obveščanja. Takoj je treba določiti osebo, ki bo v prihodnje edina pooblaščena za posredovanje uradnih izjav medijem in drugim javnostim, s čimer se izognemo morebitnemu protislovju med posameznimi predstavniki or- ganizacije. Prav tako s tem lahko razbremenimo vodjo ekipe in komunikacijske kanale. 14 Beene, Charles: Riot Prevention and Control: A Police Officer’s Guide to Managing Violent and Nonviolent Crowd. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 41 Jure Brankovič Krizno komuniciranje ali zakaj se je Napoleon bolj bal časopisov kot bajonetov 5. KAKO SE IZOGNITI Po končani krizi se mora organizacija spopasti NEPRIJETNIM VPRAŠANJEM z zahtevnim procesom povrnitve ugleda v jav- 5.1Hipotetična vprašanja nosti. Prvenstveno se posvetimo predvsem ugo- Primer: »Če se zgodi XY, kako boste ukrepali?« tavljanju dejstev, obveščanju lastnih zaposlenih Rešitev: Izogibamo se domnevam, kaj točno bi oziroma članov ter ključnih javnosti. Revizija storili v tej situaciji. Preusmerimo pogovor in kriznega dogodka nam omogoči pregled vseh predstavimo več različnih možnosti: »Nimam dejstev in preverjanje informacij, ki so prišle v kristalne krogle, da bi lahko točno napovedal javnost. Za pregled medijskih objav zberemo rešitve. Možnosti je seveda več.« vse objavljene prispevke in na njihovi podlagi ocenimo, ali je bil odziv organizacije na krizo 5.2 Iskanje krivca ustrezen in ali v medijih objavljene navedbe dr-Primer: »Kdo je po vašem mnenju odgovoren za žijo. Če naš glavni interes ni, da zadeva čimprej nastalo situacijo?« potihne, pripravimo novinarsko konferenco, na Rešitev: Imenovanju enega krivca in medijskim kateri predstavimo vse informacije o krizi. Pri-napadom nanj se lahko ognemo z naslednjo iz- ložnost lahko izkoristimo tudi za popravo na- javo: »Preiskava še poteka, zato pred njenim za-pačnih informacij, ki so jih objavili mediji. Pri ključkom ne bi želel ugibati o njenih izsledkih.« prepričevanju javnosti nam pomagajo doku- 5.3 Vprašanje s trditvijo menti ali verodostojne osebe, ki bodo potrdile Primer: »Digitalne storitve onemogočajo dostop naše videnje dogodka. pacientom, pravi zagovornik. Zakaj omejujete Vsaj toliko kot mediji je pomembna komuni- možnosti za komunikacijo?« kacija s konkretnimi javnostmi, predvsem z za- Rešitev: Poskusimo popraviti trditev in nato na-poslenimi, uporabniki, podporniki in donatorji daljujemo z dobro promocijo. »Prav nasprotno. ter oblastmi. Zanje je smiselno organizirati se-Pacienti se sami odločajo za komunikacijo v stanke, predavanja in pisna pojasnila, kaj se je živo ali preko aplikacije. In ker lahko zdaj veliko dejansko zgodilo. Dobro je, da jih o dogodkih stvari (recepti, napotnice, bolniške) rešijo digi-obvestimo mi, ki jim moramo biti tudi na voljo talno, je to olajšanje za starejše, gibalno ovirane za dodatna vprašanja. in druge, ki so vedno iskali prevoz znotraj delovnega časa za tovrstne obiske. Zdaj pa lahko 6. KDO NAJ SE LOTI? kadarkoli sami ali s pomočjo, torej tudi zvečer ali konec tedna, dostopajo do storitev. Takšna je Zdravniška zbornica Slovenije povezuje komu-naša dobra praksa. Žal se zagovornik ni obrnil nikatorje v zdravstvu, ki jih je v zdravstvenih na nas, da bi mu to pojasnili ali celo pokazali v organizacijah približno štirideset. Občasno jim praksi ...« bolj ali manj uspešno na pomoč v primeru iz- rednih dogodkov priskočijo zunanji komunika- 5.4 Navajanje druge osebe torji ali pa jih podpremo člani našega neformal-Primer: »Oseba XY je izjavila, da je vašo organi-nega združenja. Nabor nalog oseb za odnose z zacijo že zdavnaj povozil čas.« javnostmi večinoma vsebuje tudi organizacijo Rešitev: Ne oporekamo trditvi nekoga, ki ni pri-dogodkov in izobraževanj, preventivnih aktiv- soten. Odgovoru na navedeno izjavo se lahko nosti, protokolarnih obiskov, evropskih projek-izognemo z drugimi pojasnili. »Takšne izjave tov ali drugih upravno-administrativnih nalog. ne poznam, vendar naj povem, da se naša or- Poleg podpore vodenju in upravljanju skrbijo za ganizacija že več let ukvarja s spremembami na komunikacijo z mediji, sodelovanje z lokalnimi področju ...« in državnimi organi, urejanje spletnih strani, 5.5 Nedoslednost interno glasilo ter družbena omrežja, lahko pa Primer: »Leta 2006 ste rekli XY, danes delate tudi za pripravo video vsebin, plakatov in tisko-ravno nasprotno. Zakaj takšna sprememba?« vin, letno poročilo, fotografiranje in foto arhiv. Rešitev: Nastanek novih okoliščin. »Okolje se je V knjigi Health Service Public Relations15 so zelo spremenilo od trenutka, ko so nastale na- povedi.« 15 Silver, Roger: Health Service Public Relations, str. 157. 42 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 Jure Brankovič Krizno komuniciranje ali zakaj se je Napoleon bolj bal časopisov kot bajonetov pretehtali več načinov, kako se lotiti organizira-bo vedno na voljo, saj bo imel na skrbi še druge nja odnosov z javnostmi v zdravstvu. naročnike. V manjših organizacijah lahko odnose z jav- Optimalna rešitev v večjih organizacijah je nostmi prevzamejo zaposleni, ki to dejavnost zaposlitev lastnega strokovnjaka za odnose z opravljajo poleg drugih nalog. Prednost takšne javnostmi ali v tej smeri izobraženega zaposle-rešitve je, da bo imela ta oseba veliko zaupanja nega, ki ob občasnih večjih projektih (prenova sodelavcev in bo dobro poznala organizacijo, spletnih strani, vzpostavljanje družbenih omre-zaposlene, načrte in vsebine. Obenem se lahko žij, snemanje in montaža filmov ali priprava ve-področja loti praktično takoj. Pri takšni rešitvi čjih dogodkov ter letnih poročil) po potrebi so-ni treba organizirati nove službe, sistemizirati deluje z zunanjimi strokovnjaki na konkretnih novega delovnega mesta ali načrtovati doda- projektih. tnega stroška v proračunu. Že zaposleni bo imel predstavo o pravilnem ravnanju z občutljivimi 7. ZAKLJUČEK: NIKOLI PREZGODAJ, podatki o pacientih. NIKOLI PREPOZNO ZA PRIPRAVE Takšna rešitev prinaša za te osebe dodatne (ob-Za reforme in krize ni nikoli pravi čas. Ključ- časno nepričakovane) obremenitve, ki jih lahko no pa je, da se v reševanje vključijo vse službe ovirajo pri rednem delu. Te se navadno pojavijo glede na svoje pristojnosti (pravni oddelek, ravno tedaj, ko je oseba obremenjena z drugimi korporativna varnost, operativni vpleteni, ka-nalogami. V še tako majhnih delovnih okoljih drovska služba), pri čemer koordinacijo, zbira-so odnosi z javnostmi (urejanje glasila, spletne nje informacij in oblikovanje ključnih sporočil strani, novinarska vprašanja, družbena omrežja) pogosto prevzame oseba za odnose z javnostmi. pogosto tako zahteven del poslovanja, da je ose-Komunikacijski načrti za izredne dogodke za- bi, ki je sicer polno zasedena z drugimi naloga-gotavljajo ključne kontaktne podatke, izvlečke mi, tovrstne naloge težko kakovostno opravljati. zakonodaje in pravil ter opomnike, kaj je obi- Zaposlitev zunanjega strokovnjaka pomeni, da čajno treba storiti v krizi16. Dobro pripravljene bo organizacija hitro dobila osebo s komunika-smernice nam omogočajo dodaten čas za razmi- cijskimi znanji ter razumevanjem medijskega slek o vsebini, namesto da bi se ukvarjali s teh-prostora in digitalnih orodij. Prav tako lahko hi-ničnimi težavami. Dobro pripravljeni voditelji tro postane ključna podpora pri zbiranju in ana-bodo krizno komuniciranje razumeli in sprejeli liziranju informacij ter podpora pri odločanju. kot običajno delo in naloge. Tudi Napoleon je Nezdravstveni delavci težko in počasi prido- članke najprej pisal sam, nato pa ustanovil kar bivajo zaupanje zaposlenih, saj težje razumejo svoje časopise za obveščanje lastnih vojakov in s razmišljanje, besednjak in način dela. Tako ob-tem ključno reguliral pretok informacij. staja možnost, da so dojeti kot ali pa celo posta-nejo birokratski privesek uprave, ki ga zaposleni ne cenijo in upoštevajo. Zunanji svetovalec ali agencija lahko organizaciji doda zunanji pogled, znanje in dostop do orodij. V primeru kakovostne izbire ima takšna pomoč na voljo sveže pristope v hitro razvija-jočem se svetu komunikacij. Ob tem hkrati za tovrstno pomoč nikoli ne vemo, za koga (še) v resnici dela. Brez stalne prisotnosti v organizaciji bo težko spoznal sistem ter razumel notranje odnose in potrebe. Ob tem imajo vodstvo in zaposleni vedno (tehtne in pogosto upravičene) zadržke do deljenja občutljivih informacij. Po-moč le strokovnjaka agencije tudi pomeni, da ne 16 Silver, Barobe- Gloria: Getting Started in Health Care Public Relations, str. 74. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 43 Jure Brankovič Krizno komuniciranje ali zakaj se je Napoleon bolj bal časopisov kot bajonetov 8. VIRI IN LITERATURA 1. Barobe-Rosanio, Gloria: GETTING STARTED IN HEALTH CARE PUBLIC RELATION, Kendall Hunt Publishing; 1 edition, Dubuque, 2019. 2. Beene, Charles: RIOT PREVENTION AND CONTROL: A POLICE OFFICER’S GUIDE TO MANAGING VIOLENT AND NONVIOLENT CROWD. Paladin Press, Boulder, 2006. 3. Brankovič, Jure: PRIROČNIK ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI V ZDRAVSTVU. UKC Ljubljana, Ljubljana, 2021 4. Dujić Dragana, Simčič Biserka (urednici): SMERNICE ZA DELOVANJE SISTEMA NUJNE MEDICINSKE POMOČI OB MNOŽIČNIH NESREČAH. Ministrstvo za zdravje, Sektor za kakovost in varnost sistema zdravstvenega varstva, Ljubljana, 2013. dostopno na povezavi 5. Larchet, Jean-Claude: EPIDEMIJA NOVIH MEDIJEV. Družina, Ljubljana, 2022. 6. Poklukar, Janez. NAČRT ODZIVANJA ZDRAVSTVA OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH V REPUBLIKI SLOVENIJI. Ministrstvo za zdravje, Ljubljana, 2022. dostopno na povezavi 7. Riggulsford, Myc. HEALTH AND MEDICAL PUBLIC RELATIONS. Routledge, New York, 2013. 8. Silver, Roger: HEALTH SERVICE PUBLIC RELATIONS, A GUIDE TO GOOD PRACTISE. New York: Radcliffe Medical Press, 1995. 9. Young, Nathaniel A., LEFT- AND RIGHT-LEANING NEWS ORGANIZATIONS’ NEGATIVE TWEETS ARE MORE LIKELY TO BE SHARED (2021) 1 DePaul Uni-versity, 2 Harvard Business School. Dostopno na: https:// pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34423311/. 44 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Tatjana Kolenc Predstavitev Celjske zdravstvene regije mag. Tatjana Kolenc Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Predstavitev Celjske zdravstvene regije Povzetek Abstract Zdravje je v večini sodobnih družb spoznano kot Health is recognized as the greatest value in most največja vrednota, saj je predpogoj za povečanje modern societies, as it is a prerequisite for inc-splošne blaginje. V celjski regiji, ki predstavlja reasing general well-being. In the Celje region, večji del savinjske statistične regije, je stopnja which represents the largest part of the Savinja delovne aktivnosti v letu 2021 nad povprečjem statistical region, the employment rate in 2021 Slovenije in je bila z 68,4 % peta najvišja. Regija was above the Slovenian average and was the ima najnižji delež prebivalcev, starih 80 ali več fifth highest at 68.4%. The region has the lowest let (5,1 %). Savinjska statistična regija je regija z share of the population aged 80 or over (5,1 %). visoko kakovostjo življenja. Vendar pa obstajajo The Savinja statistical region is a region with a tudi nekateri izzivi, kot so revščina in socialna high quality of life. However, there are also some izključenost, in ti izzivi lahko vplivajo na zdravje challenges such as poverty and social exclusion prebivalstva. and these challenges can affect the health of the Najpogostejši vzrok smrti so bolezni obtočil, sledi-population. jo neoplazme ter infekcijske in parazitske bolezni. The most common cause of death are cardiovascu-Hkrati pa beležimo padec odstotka prebivalcev s lar diseases, followed by neoplasms and infectious povišanim krvnim tlakom, povišanim holeste-and parasitic diseases. At the same time, we are rolom, prebolelo srčno in možgansko kapjo ter seeing a decline in the percentage of people with srčnim popuščanjem, vse vrednosti so tudi pod high blood pressure, high cholesterol, a history of slovenskim povprečjem. Tudi po številu novih stroke, and heart failure, all of which are also primerov raka je regija pod slovenskim povpre-below the Slovenian average. The region is also čjem. Na splošno lahko rečemo, da je zdravje below the Slovenian average in terms of the num-prebivalstva v savinjski statistični regiji podobno ber of new cancer cases. zdravju prebivalstva v Sloveniji. Vendar pa obstajajo nekatere razlike. Na primer, stopnja debelosti In general, we can say that the health of the po-in kajenja je v savinjski statistični regiji nekoliko pulation in the Savinja statistical region is similar višja kot v povprečju po Sloveniji, stopnja telesne to the health of the population in Slovenia. Howe-aktivnosti pa je malo nad povprečjem Sloveniji. ver, there are some differences. For example, the Na dobro zdravstveno stanje vplivajo številni rate of obesity and smoking is slightly higher in med seboj prepleteni dejavniki. Veliko prispeva the Savinja statistical region than the average for učinkovit ter vsem dostopen zdravstveni sistem, Slovenia, while the rate of physical activity is sli-ki upošteva geografsko razporeditev zdravstvenih ghtly above the average for Slovenia. dejavnosti in ustrezno časovno dostopnost zdra-Good health is influenced by many interrelated vstvene službe. Krepitev in varovanje zdravja po-24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 45 mag. Tatjana Kolenc Predstavitev Celjske zdravstvene regije sameznika tako zahteva celovit pogled in sodelo-factors. An efficient and generally accessible he-vanje vseh deležnikov, torej tako posameznika kot althcare system contributes a lot, which takes into celotne družbe. Zdravje in socialni ter gospodar-consideration both geographical allocation and ti-ski razvoj pa so medsebojno odvisni. mely access to the health service. Strengthening and protecting the health of the individual thus requires a comprehensive view and cooperation of all participants, i.e. both the individual and the entire society. However, health and social and economic development are interdependent. 1. UMESTITEV REGIJE in je bila s 5 prebivalci na km2 tudi najredkeje Uvodoma je potrebno opozoriti na razliko poseljena občina v Sloveniji. med celjsko zdravstveno in savinjsko statistič- Naravni prirast je bil v savinjski regiji tako kot v no regijo. Celjsko »zdravstveno« regijo pokriva večini drugih negativen (–2,9 na 1.000 prebival-Območna enota Celje Zavoda za zdravstveno cev), selitveni prirast pa pozitiven (2,1 na 1.000 zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) prebivalcev). Priseljenih iz tujine je bilo 12,7 na in obsega izpostave Celje, Laško, Slovenske Ko-1.000 prebivalcev, kar je regijo uvrstilo na tretje njice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec, kar je mesto, odseljenih v tujino pa 10,6 na 1.000 pre-skupaj 6 upravnih enot in 21 občin, medtem ko bivalcev, kar je bila četrta najvišja vrednost. savinjska statistična regija vključuje še izposta-Regija je imela tretji najmanjši delež žensk, 49,3 % vi Mozirje in Velenje, ki organizacijsko sodita (povprečje v Sloveniji je bilo 49,8 %). Med prev Območno enoto Ravne na Koroškem ZZZS bivalci je bilo 8,0 % tujih državljanov, kar je zelo (dodatnih 10 občin). Kratek oris in podatki v blizu slovenskemu povprečju (8,1 %). Povpreč- nadaljevanju se nanašajo na savinjsko statistič- na starost umrlih je bila tretja najnižja med regi-no regijo. jami, 77,5 leta (povprečje je bilo 78,3 leta). 1.1 Splošni in demografski podatki Prebivalci savinjske regije so se s povprečno Savinjska statistična regija je glede na površino oceno splošnega zadovoljstva z življenjem (7,5 z 2.301 km2 četrta največja – za jugovzhodno od 10) uvrstili med manj zadovoljne. Slovenijo, osrednjeslovensko in goriško regijo, glede na število prebivalcev pa se je uvrstila na Stopnja delovne aktivnosti je bila v letu 2021 tretje mesto za osrednjeslovensko in podravsko nad povprečjem Slovenije, saj je bila 68,4 %, regijo, saj je leta 2021 v njej živelo 12 % prebi-kar predstavlja peto najvišjo stopnjo (slovensko valcev Slovenije. S 112 prebivalci na km2 sodi povprečje je 66,7 %), stopnja brezposelnosti pa regija med gosteje naseljene, saj je povprečje za je bila s 4,6 % malo pod slovenskim povprečjem Slovenijo 104 prebivalci na km2. (4,7 %) in se uvršča na sredino med regijami. Savinjsko statistično regijo sestavlja 31 občin. Savinjska sodi med regije z nižjim deležem Največja je z 222 km delovnih migrantov. Med delovno aktivnimi s 2 občina Šentjur, ki obse- ga desetino površine regije. Največ prebivalcev, stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 20,5 % 48.847, je na sredini leta 2021 živelo v občini odhajalo na delo drugam, največ (59,7 %) v Celje. Več jih je živelo le v občinah Koper, Kranj, osrednjeslovensko regijo. Maribor in Ljubljana. Občina Celje je bila s 515 V savinjski regiji je bil v letu 2021 ustvarjen tre-prebivalci na km2 tudi najgosteje naseljena ob-tji največji delež BDP Slovenije, in sicer 10,9 %, čina v savinjski regiji. Občina Solčava je imela s tem se je regija uvrstila na tretje mesto med s 526 prebivalci tretje najmanjše število prebi-statističnimi regijami. BDP na prebivalca je bil valcev med občinami v državi. Obsega 102 km2 četrti najvišji; znašal je 22.014 EUR in je bil za 46 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Tatjana Kolenc Predstavitev Celjske zdravstvene regije Tabela 1: Osnovni demografski in ekonomski dejavniki po statističnih regijah Slovenije za leto 2021 Vir: Zdravstveni statistični letopis NIJZ za leto 2021 11,1 % nižji od državnega povprečja. V 2021 je 2. ZDRAVSTVENO STANJE v regiji delovalo skoraj 23.300 podjetij; vsako PREBIVALSTVA je zaposlovalo povprečno 4,6 osebe. Povprečna Ključni kazalniki zdravja prebivalstva omogoča-mesečna neto plača v savinjski regiji leta 2021 je jo oceno splošnega zdravstvenega stanja prebi-bila druga najnižja in je znašala 1.161 EUR, kar valstva. Uporabljajo se za spremljanje trendov je bilo približno 109 EUR manj od povprečja v v zdravju prebivalstva in za oceno učinkovitosti celotni Sloveniji. zdravstvenih ukrepov. Savinjska regija sodi med bolj turistične regije. Po stanju na dan 30. 6. 2023 je bilo v Območni Leta 2021 so našteli 432.985 prihodov turistov enoti Celje (v nadaljevanju OE Celje) zavaro-ali 10,8 % vseh in 1.381.850 prenočitev ali 12,3 vanih 212.992 zavarovanih oseb, kar predsta- % vseh v državi. Med turisti v tej regiji so pre-vlja 9,86 % vseh zavarovanih oseb v Sloveniji. vladovali domači, prihodov tujih turistov je bilo V strukturi zavarovanih oseb OE Celje je delež za okoli četrtino. zaposlenih in njihovih družinskih članov znašal Stopnja resne materialne prikrajšanosti1 je bila 61 %, samostojnih podjetnikov 5,3 %, upoko-v regiji najvišja, tj. 4,2 %, stopnja tveganja re-jencev 25,9 %, kmetov 1,0 %, brezposelnih 0,7 vščine pa je bila za 0,8 odstotne točke višja od %, ostalo pa predstavljajo upravičenci iz pro- povprečja Slovenije, bila je 12,5 %. računa, občani brez prihodkov ter osebe, ki si same plačujejo prispevek iz OZZ. Savinjska statistična regija je regija z visoko kakovostjo življenja. Vendar pa obstajajo tudi nekateri izzivi, kot sta revščina in socialna izklju- čenost, ki lahko vplivajo na zdravje prebivalstva. 1 Resno materialno prikrajšane so osebe, katerih življenjski pogoji so moč- no omejeni zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva in ne zaradi lastne izbire oz. navad. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 47 mag. Tatjana Kolenc Predstavitev Celjske zdravstvene regije Tabela 2: Zavarovane osebe po kategorijah zavarovanja v OE Celje na dan 30. 6. 2023 Območna enota CELJE Zavarovanci Družinski člani Skupaj Struktura delavci od tega: 86.509 43.388 129.897 61,0 Zaposl. pri prav. Osebah v RS ( v podj., zavodih, org., …) 80.644 40.684 121.328 57,0 Zaposl. pri zasebnikih v RS (pri SPP, SPD, …) 5.809 2.669 8.478 4,0 Zaposleni pri delodajalcih v tujini 56 35 91 0,0 Osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost v RS 7.593 3.724 11.317 5,3 Osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost v tujini 0 0 0 0,0 Kmetje 1.304 755 2.059 1,0 Upokojenci 52.302 2.826 55.128 25,9 Upravičenci iz proračuna 2.428 238 2.666 1,3 Brezposelni 1.183 204 1.387 0,7 Občani brez prihodkov 3.881 895 4.776 2,2 Osebe, ki si same plačujejo prispevek (ZZVZZ 15/20) 2.850 558 3.408 1,6 Ostali 2.064 290 2.354 1,1 SKUPAJ 160.114 52.878 212.992 100,0 Vir: Zdravstveni statistični letopis NIJZ za leto 2021 V strukturi zavarovanih oseb po starostnih sku-100.000 prebivalcev2 upadalo, a še vedno ostaja pinah je delež prebivalcev v starosti od 0 do 19 nad slovenskim povprečjem, prav tako je nad let malo pod slovenskih povprečjem in znaša slovenskim povprečjem tudi umrljivost pred 65. 19,3 % (v Sloveniji 19,5 %), od 20 do 64 let zna-letom, t. i. prezgodnja umrljivost, kar je prikaza- ša 60,0 % (v Sloveniji 58,9 %), 65 let in več znaša no na Sliki1. delež 20,7 % (v Sloveniji 21,6 %), znotraj te sta-Iz analize umrljivost po skupinah najpogostej- rostne skupine je 4.949 zavarovanih oseb starej- ših vzrokov smrti, tj. neoplazma, bolezni obto- ših od 85 let (kar predstavlja 2,4 % zavarovanih čil, infekcijske in parazitske bolezni ter zunanji oseb OE Celje, v Sloveniji je delež 2,8 %). vzroki, izhaja, da prebivalci savinjske regije za-Regija je tako izstopala po najmanjšem deležu radi vseh naštetih vzrokov umirajo pogosteje, prebivalcev, starih 80 let ali več (5,1 %). Pov-kot je povprečje v Sloveniji. Najpogostejši vzrok prečna starost prebivalcev regije je bila enaka smrti so bolezni obtočil, sledijo neoplazme ter povprečni starosti prebivalcev celotne Slovenije, infekcijske in parazitske bolezni. ki je 43,8 leta. Na drugi strani beležimo padec odstotka prebi- Če predstavimo še indeks staranja, ki kaže raz-valcev s povišanim krvnim tlakom, povišanim merje med številom oseb, starih 65 let in več, holesterolom, prebolelo srčno in možgansko in številom oseb, mlajših od 15 let, je ta za leto kapjo ter srčnim popuščanjem, vse vrednosti so 2021 znašal 135,2, kar pomeni, da je na 100 tudi pod slovenskim povprečjem. Tudi po števi- oseb, mlajših od 15 let, v regiji prebivalo 135,2 lu novih primerov raka je regija pod slovenskim osebe v starosti več kot 65 let. povprečjem. Iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno Če analiziramo zdravstveno stanje prebivalstva zdravje (NIJZ) so razvidni ključni kazalniki savinjske regije še z vidika dejavnikov tveganja, zdravja prebivalstva v savinjski regiji. Ker so lahko ugotovimo, da v regiji značilno narašča ekonomski, kulturni in okoljski dejavniki med delež oseb s čezmerno hranjenostjo, starih med občinami različni, se ključni kazalniki med po-25 in 74 let, kar vpliva na zdravje, saj lahko posameznimi občinami lahko bistveno razlikujejo. veča tveganje za mnoge bolezni, kot so rak, po-Eden najzanesljivejših pokazateljev zdravstve- nega stanja prebivalstva je umrljivost. V letu 2021 je v savinjski regiji število umrlih na 2 Upoštevani so podatki NIJZ o starostni standardizirani stopnji umrljivosti. 48 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Tatjana Kolenc Predstavitev Celjske zdravstvene regije Slika 1: Starostna standardizirana stopnja umrljivosti po statističnih regijah Slovenije v letu 2021 Vir: Zdravstveni statistični letopis 2021, NIJZ višan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, vpliva pa zdravstveni sistemi in nevladne organizacije tudi na samopodobo posameznika in njegovo lahko sprejmejo ukrepe za zmanjšanje stopnje psihično zdravje. Povzroča tudi nastanek slad- debelosti in kajenja ter za povečanje stopnje te-korne bolezni, katere stopnja je v regiji med viš- lesne aktivnosti. Poleg naštetih izzivov bi izpo-jimi v Sloveniji (regija 7,5 %, povprečje 6,7 %), stavila še staranje prebivalstva. Dejstvo je, da se v porastu pa je tudi delež prebivalstva s to bo-starostna struktura prebivalstva spreminja, kar leznijo3. Prav tako je delež prebivalcev med 18 pomeni, da bo v prihodnje več ljudi s kronič- in 74 let, ki se nezdravo prehranjujejo, višji od nimi boleznimi. To bo pomenilo izziv za zdra-slovenskega povprečja (regija 60,0 %, povprečje vstveni sistem in sistem dolgotrajne oskrbe, ki 55,8 %). Delež kadilcev v regiji je prav tako višji, bo moral zagotoviti ustrezno oskrbo za starejše kot je povprečje Slovenije (regija 22,3 %, pov-prebivalce, tako zdravstveno kot tudi oskrbo pri prečje 19,9 %). vsakodnevnih opravilih. Delež prebivalstva (od 18 do 74 let), ki so do-2.1 Absentizem segli zadostno količino telesne aktivnosti, je v Podatki o absentizmu v breme ZZZS za leto regiji malo nad povprečjem (regija 80,9 %, pov-2022 kažejo, da se je število izgubljenih delovprečje 80,2 %), z drogami povezano zdravljenje nih dni v primerjavi z enakim obdobjem leta in obravnava pa je malo pod povprečjem (regija 2021 povečalo za 2.986.409 dni oz. za 21 % in 17,6 %, povprečje 18,2 %). je v opazovanem obdobju znašalo 17.170.767 Na splošno lahko rečemo, da je zdravje pre- dni. Tu velja omeniti, da se je v letu 2022 zgodila bivalstva v savinjski statistični regiji podobno pomembna sprememba, saj imajo zavarovanci zdravju prebivalstva v Sloveniji. Vendar pa ob-od 1. 3. 2022 dalje pravico do nadomestila plastajajo nekatere razlike, na primer stopnja de- če za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ali belosti in kajenja je v savinjski statistični regiji poškodb iz sredstev obveznega zdravstvenega nekoliko višja kot v povprečju po Sloveniji, sto-zavarovanja že od 21. delovnega dne dalje (le za pnja telesne aktivnosti pa je malo nad povpre-razloge odsotnosti z dela zaradi poklicne bole- čjem Slovenije. zni ali poškodbe pri delu ostaja nadomestilo v breme delodajalca od 31. dne dalje). Ti podatki kažejo, da obstajajo nekateri izzivi, ki jih je treba nasloviti za izboljšanje zdravja prebivalstva v savinjski statistični regiji. Vlada, 3 Povzeto po poročilu NIJZ Zdravstveni statistični letopis 2021. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 49 mag. Tatjana Kolenc Predstavitev Celjske zdravstvene regije Tabela 3: Izgubljeni delovni dnevi v letu 2022 po OE Vir: Letno poročilo ZZZS za leto 2022 Odsotnost z dela zaradi bolniškega staleža se Posledično skokovito naraščajo odhodki ZZZS v savinjski regiji vsako leto povečuje in je tako za povračila nadomestil plače za delavce, ki so višja od povprečja. Začasna odsotnost z dela v bili začasno zadržani od dela. V letu 2021 so regiji je bila največkrat posledica bolezni mišič- tako odhodki OE Celje iz naslova refundacije no skeletnega sistema in vezivnega tkiva, po- nadomestila plače za čas zadržanosti od dela škodb ter zastrupitev (kar je nad povprečjem znašali 65.166.430 EUR (povečanje za 31 % gle- Slovenije), nekaterih infekcijskih in parazitskih de na leto 2021), na nivoju ZZZS pa 689.434.717 bolezni, neoplazem in duševnih ter vedenjskih EUR (povečanje za 39 %). motenj (ti razlogi so malo nad ali na povprečju Zdravstveni absentizem ne izhaja le iz zdra-Slovenije). vstvenega stanja zaposlenega, temveč je po- V Tabeli 3 so podani podrobnejši podatki o sledica delovnih, socialnih, ekonomskih, absentizmu po območnih enotah ZZZS. Šte- ekoloških in drugih dejavnikov, ki so jim izpo-vilo koledarskih dni bolniške odsotnosti na stavljeni delavci, in je zaradi tega ne le zdra-zaposlenega je sicer eden glavnih pokazateljev vstveni, temveč tudi ekonomski, socialni ter zdravstvenega stanja delovno aktivnih prebi- družbeni problem. valcev. Iz Tabele 3 in Slike 2 je razvidno, da je odstotek absentizma v OE Celje nad povpre-Tabela 4: Izplačana nadomestila za začasno čjem Slovenije, tako v breme delodajalcev kot zadržanost od dela v letih 2021 in 2022 tudi v breme ZZZS. Še višji absentizem je v OE Izplačila nadomestil plač Območna enota 2021 2022 Indeks Ravne, kamor sodita tudi izpostavi Velenje in Celje 49. 671.656 65. 166.430 131 Mozirje, ki sicer sodita v savinjsko statistično Koper 37. 102.013 51. 101.481 138 regijo. Zaskrbljujoči pa so indeksi rasti po vseh Kranj 51. 790.469 70. 884.986 137 Krško 18. 205.695 24. 754.763 136 kazalnikih. Ljubljana 148. 614.248 208. 176.498 140 Maribor 64. 652.755 92. 752.855 143 Število izgubljenih delovnih dni na aktivnega Murska Sobota 31. 380.314 42. 505.747 135 zavarovanca je v letu 2022 za OE Celje znašalo Nova Gorica 21. 199.066 35. 083.571 165 12,8 dneva, kar je za 23,3 % več kot v preteklem Novo mesto 32. 266.846 44. 034.813 136 Ravne na Koroškem 42. 820.722 54. 973.574 128 letu in za 0,4 dneva več kot je povprečje v Slo-Skupaj ZZZS 497. 703.784 689. 434.717 139 veniji (12,4 dneva). Povprečna dolžina trajanja odsotnosti z dela je bila 13,2 dneva, kar je sicer Vir: Interni podatki ZZZS za 30,5 % manj kot v letu 2021 (19 dni), vendar je še vedno nad slovenskim povprečjem (11,1 dneva). Odstotek izgubljenih delovnih dni je bil v OE Celje 4,29 %, kar je za 23,3 % več kot v letu 2021 in tudi več od povprečja Slovenije (3,76 %). 50 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Tatjana Kolenc Predstavitev Celjske zdravstvene regije Slika 2: Odstotek izgubljenih delovnih dni v breme delodajalca in v breme ZZZS po območnih enotah ZZZS v letu 2022 Vir: Letno poročilo ZZZS za leto 2022 Slika 3: Število primerov odsotnosti z dela na 100 zaposlenih in povprečno trajanje ene odsotnosti z dela po statističnih regijah bivališča zaposlenih za leto 2021 Vir: Zdravstvenih statistični letopis 2021, NIJZ 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 51 mag. Tatjana Kolenc Predstavitev Celjske zdravstvene regije 3. PRESKRBLJENOST PREBIVALSTVA Pogodbe sklepamo tudi z dobavitelji medicin- IN DOSTOPNOST DO ZDRAVSTVENIH skih pripomočkov, skupno imamo 38 pogodbe- STORITEV nih dobaviteljev medicinskih pripomočkov, od 3.1 Izvajalci tega 9 lekarn, 19 optikov in 10 specializiranih OE Celje ima trenutno sklenjenih 151 pogodb, prodajaln. od tega 20 pogodb z javnimi zdravstvenimi za- Največji izvajalec zdravstvenih storitev v OE vodi, kar predstavlja 13,25 % izvajalcev, in 131 Celje je Splošna bolnišnica Celje, ki je tretja pogodb z zasebnimi izvajalci zdravstvenih sto-največja bolnišnica v državi, njeno gravitacijsko ritev, kar predstavlja 86,75 % izvajalcev. območje obsega do 300 tisoč prebivalcev širše celjske regije, kar predstavlja od 5 do 15 % slo-Tabela 5: Izvajalci v javni zdravstveni mreži OE Celje venske populacije, zaposluje pa 2.095 delavcev na dan 1. 10. 2023 (31. 12. 2022). 3.2 Preskrbljenost Preskrbljenost s programi v primarni zdra- vstveni dejavnosti je v primerjavi z ostalimi regijami slabša na področju zobozdravstva in ginekologije. Z realizacijo širitev programov v letu 2023 smo za OE Celje pridobili 6,11 tima splošne ambulante oz. otroško-šolskega dispanzerja, kar je preskrbljenost OE Celje s tem programom uvrstilo v slovensko povprečje. Še vedno pa so manjše razlike v preskrbljenosti po posameznih izpostavah znotraj OE. Preskrbljenost v dejavnosti zobozdravstva je od slovenskega povprečja nižja za 2,54 %, pri treh Vir: Interni podatki ZZZS OE Celje izpostavah (Žalec, Šentjur in Šmarje) je preskrbljenost bistveno pod povprečjem, medtem ko Med javnimi zavodi sta dve bolnišnici, in sicer je v treh izpostavah (Celje, Laško in Slovenske Splošna bolnišnica Celje in Psihiatrična bolni-Konjice) nad povprečjem. Tudi v dejavnosti di- šnica Vojnik, sedem zdravstvenih domov, dve spanzerja za žene je preskrbljenost pod sloven-lekarni in devet socialno varstvenih zavodov oz. skim povprečjem, in sicer za 8,08 %. Kaže se varstveno-delovnih centrov. tudi veliko odstopanje v preskrbljenosti znotraj Med zasebnimi izvajalci s koncesijo je 27 splo-OE Celje (v izpostavi Laško je preskrbljenost za šnih zdravnikov, 49 zobozdravnikov (od tega 34 19,86 % nad povprečjem, najslabša pa je pre- zobozdravnikov za odrasle, 5 zobozdravnikov za skrbljenost v izpostavi Šentjur, ki je 17,6 % pod mladinsko zobozdravstvo, 4 zobozdravniki, ki povprečjem). opravljajo obe dejavnosti in 6 specialistov), 20 zdravnikov specialistov (s področja gastroente-rologinje in pulmologije, okulistike, nefrologije, dermatologije, tireologije, logopedije, kardiologije, ginekologije), 7 lekarn, 5 socialno varstvenih zavodov, 6 zdravilišč ter 9 izvajalcev nege in patronaže. 52 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Tatjana Kolenc Predstavitev Celjske zdravstvene regije Tabela 6: Preskrbljenost prebivalstva OE Celje s programom splošnih ambulant, otroško-šolskega dispanzerja na stanje 31. 12. 2022 in v primerjavi z 31. 12. 2021 Tabela 7: Preskrbljenost v dejavnosti zobozdravstva v OE Celje na dan 31. 12. 2022 in v primerjavi z 31. 12. 2021 Tabela 8: Preskrbljenost v dejavnosti dispanzerja za žene v OE Celje na dan 31. 12. 2022 in v primerjavi z 31. 12. 2021 Vir: Interni podatki ZZZS 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 53 mag. Tatjana Kolenc Predstavitev Celjske zdravstvene regije Tabela 9: Preskrbljenost prebivalstva s programom nege in patronaže po stanju na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021 Tabela 10: Preskrbljenost prebivalstva z ambulantno fizioterapijo po stanju na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021 Vir: Interni podatki ZZZS Za OE Celje je značilna dobra preskrbljenost z Tabela 11: ndeks realizacije opravljenih zdravstvenih nego in patronažo ter visoka preskrbljenost s storitev po obdobjih v letih 2022 in 2023 storitvami ambulantne fizioterapije. Na našem področju je poleg ostalih izvajalcev fizioterapije 6 naravnih zdravilišč, kar je ena tretjina vseh zdravilišč v Sloveniji. Na sekundarni ravni je preskrbljenost zavarovanih oseb nad slovenskim povprečjem predvsem na področjih gastroenterologije, dermatologije in kardiologije, medtem ko je preskrbljenost pod slovenskim povprečjem predvsem na po- dročju ortodontije. Na področju zagotavljanja specialističnih zdraVir: Interni podatki ZZZS vstvenih storitev se kaže dolgoletna specifi- ka regije, da zavarovanci OE Celje kar 28,7 % Ker je vedno več dejavnosti plačanih po realiza-obravnav opravijo pri izvajalcih izven OE Ce- ciji in plansko število timov ni več tako pomemlje. Večino, tj. 11,1 %, pri izvajalcih na obmo-ben podatek, se izvajalci zdravstvenih dejavno- čju Ljubljane (s področja onkologije, okulistike, sti usmerjajo v izvajanje zdravstvenih storitev, ki pediatrije in ortopedije) in 9,6 % pri izvajalcih jih ZZZS plačuje po dejanski realizaciji. na območju Maribora (izvajanje magnetne re- sonance, okulistike, splošne kirurgije in onkologije). 54 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Tatjana Kolenc Predstavitev Celjske zdravstvene regije 3.3 Dostopnost Tabela 12: Število zavarovanih oseb brez izbranega osebnega zdrav-Na podlagi Zakona o nujnih ukre- nika na področju družinske medicine, pediatrije in v splošnih am-pih za zagotovitev stabilnosti zdra- bulantah v DSO po stanju na dan 30. 9. 2023 vstvenega sistema (Uradni list RS, št. 100/22, 141/22 – ZNUNBZ in 76/23) so bile vse opravljene zdra- vstvene storitve od 1. 9. 2022 do 31. 7. 2023 plačane po realizaciji. Iz Tabele 11 je razvidno, da so v letu 2023 vse skupine izvajalcev, z izje- mo hospitalnega programa, ki se beleži z obračunskim modelom SPP, pogodbene programe zdravstvenih storitev presegle. Preseganje progra- mov je večje pri koncesionarjih. Naknadno sta bili sprejeti dve ured- bi, s katerima se je nabor zdravstve- nih dejavnosti oz. zdravstvenih sto- ritev, ki se plačujejo po realizaciji, spremenil tako za obdobje od 1. 8. do 31. 8. 2023 kot za obdobje od 1. Tabela 13: Število zavarovanih oseb brez izbranega zobozdravnika 9. do 31. 12. 2023. po stanju na dan 30. 9. 2023 Delež zasebnih izvajalcev, ki na podlagi podeljene koncesije s strani občine delujejo v javni zdravstve- ni mreži, se je v letu 2023 nekoliko zmanjšal. Na dan 30. 9. 2023 je bilo v Sloveniji 6,7 % zavarovanih oseb brez izbra- nega osebnega zdravnika na podro- čju družinske medicine, pediatrije in splošne ambulante v DSO. Delež zavarovanih oseb brez osebnega zdravnika se po posameznih OE in izpostavah zelo razlikuje. Najmanjši delež zavarovanih oseb brez zdrav- nika je v OE Murska Sobota in OE Kranj (3,6 %), največ pa na Ravnah na Koroškem (10,1 %) in v Ljubljani (9,3 %). 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 55 mag. Tatjana Kolenc Predstavitev Celjske zdravstvene regije Tabela 14: Število zavarovanih oseb4 Možnost izbire zdravnika se dnev- brez izbranega ginekologa po stanju na dan 30. 9. 2023 no spreminja na podlagi novih izbir, zato ZZZS podatke na spletni strani od 24. 3. 2023 posodablja vsak de- lovni dan. Veliko je tudi kadrovskih sprememb s prehodi zdravnikov k drugim izvajalcem in zaradi upoko- jitev. Dodatno težavo predstavljajo daljše odsotnosti zdravnikov zaradi bolezni ali zaradi starševskega var- stva, ko izvajalci ne uspejo pridobiti zdravnika za njihovo nadomešča- nje, temveč to nalogo prevzamejo ostali aktivni zdravniki pri izvajal- cu, ki imajo že sami veliko število svojih pacientov. Od jeseni 2022 oz. od 1. 1. 2023 so bile za reševa- nje dostopnosti zdravnikov uvede- ne tako imenovane ambulante za Tabela 15: Število zdravnikov po izpostavah OE Celje, boljšo dostopnost in ambulante za ki še ne dosegajo limita za odklanjanje opredeljevanja neopredeljene. Ambulante za boljšo zavarovanih oseb na dan 30. 9. 2023 dostopnost omogočajo lažjo obrav- navo zavarovancev, ki praviloma že imajo svojega osebnega zdravnika, a ta iz različnih razlogov ni dose- gljiv. V njih se zavarovane osebe ne morejo opredeliti. V ambulantah za neopredeljene pa se zavarovan- ci lahko opredelijo na ambulanto in jih potem obravnava ob vsakem obisku tisti zdravnik, ki takrat dela v tej ambulanti. V oktobru 2023 je v Sloveniji delujočih 7 ambulant za Vir: Interni podatki ZZZS boljšo dostopnost (v OE Celje ta- kšne ambulante ni) ter 17 ambulant Tabela 16: Odstotki obravnav na daljavo v dosedanjih obdobjih za neopredeljene osebe (v OE Celje spremljanja, ločeno za specialistične in splošne dejavnosti je ena takšna ambulanta, in sicer v Zdravstvenem domu Celje). obdobje 1-6 2021 2021 1-3 2022 1-6 2022 1-9 2022 1-12 2022 1-6 2023 splošne 16,3 16,6 20,7 16,9 15,3 14,7 11,9 dejavnosti 3.4 Storitve na daljavo specialistične 3,0 3,0 3,1 2,8 2,6 2,5 1,9 Zaradi specifičnih razmer pri izva- dejavnosti janju zdravstvenih storitev v času Vir: ZAS SPLZUBOL in ZAS SPECZUBOL epidemije je ZZZS v sodelovanju z razširjenimi strokovnimi kolegiji V Tabeli 15 je prikazano število izbranih osebnih zdravni-posameznih zdravstvenih dejavno- kov po izpostavah OE Celje, ki še ne dosegajo limita za od-sti opredelil storitve, ki jih izvajalci klanjanje opredeljevanja zavarovanih oseb, po stanju na dan lahko izvajajo na daljavo, brez oseb-30. 9. 2023. ne prisotnosti zavarovane osebe. Ve- V skupnem številu prostih zdravnikov niso upoštevani zdravniki, ki že presegajo limit in se strinjajo z dodatnim opredeljevanjem pacientov. 4 Upoštevane so zavarovane osebe, starejše od 13 let. 56 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Tatjana Kolenc Predstavitev Celjske zdravstvene regije čina navedenih storitev je bila uve- Tabela 17: Število vseh obravnav, število in odstotek obravnav dena 1. 12. 2020, nekatere na predlog na daljavo po OE v obdobju 1–6 2023 medicinske stroke kasneje (januarja, aprila in maja). Obseg izvajanja sto- Odstotek Območna enota izvajalca Število vseh Število obravnav obravnav na ritev na daljavo ZZZS tudi spremlja obravnav na dalajvo daljavo OE KRANJ 954.600 164.039 17,2 in pri spremljanju podatkov v pre- OE LJUBLJANA 2.968.385 469.103 15,8 teklih opazovanih obdobjih lahko OE NOVO MESTO 614.756 81.276 13,2 opazimo trend zniževanja odstotka OE NOVA GORICA 632.723 77.470 12,2 OE RAVNE NA KOROŠKEM 712.597 73.729 10,3 obravnav na daljavo, kar velja za pri- OE MURSKA SOBOTA 648.280 62.763 9,7 marni in sekundarni nivo zdravstve- OE MARIBOR 1.659.276 155.258 9,4 OE KOPER 754.273 59.990 8,0 nih dejavnosti. V povprečju je bil v OE KRŠKO 429.014 32.992 7,7 splošnih dejavnostih odstotek obrav- OE CELJE 1.114.675 71.594 6,4 nav na daljavo pet- do šestkrat večji Total 10.488.579 1.248.214 11,9 kot v specialističnih dejavnostih. Vir: ZAS SPLZUBOL V splošni zunajbolnišnični zdra- vstveni dejavnosti je bilo v prvi Še vedno se največ obravnav na daljavo opravi v kurativnem polovici leta 2023 obračunano 1,24 otroško-šolskem dispanzerju ter v splošnih ambulantah. milijona obravnav na daljavo, kar Zanimiv je tudi podatek o odstotku obravnav na daljavo v predstavlja 11,9 % vseh obravnav v poddejavnosti Splošna ambulanta za boljšo dostopnost do tem obdobju. To je manj kot v ena-IOZ, kjer je odstotek zelo visok, vendar je na tej dejavnosti kem obdobju lani, ko je bil ta odsto-opravljenih zelo malo obravnav, kar je pravzaprav presene-tek 16,9. Največji odstotek obravnav tljivo, saj je bilo pričakovati večje obsege realizacije pri tem na daljavo je bil v OE Kranj, naj-vsesplošnem pomanjkanju zdravnikov. manjši pa prav v OE Celje. Tabela 18: Število vseh obravnav, število in odstotek obravnav na daljavo po vrstah zdravstvenih dejavnosti v obdobju 1–6 2023 Vir: ZAS SPLZUBOL 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 57 mag. Tatjana Kolenc Predstavitev Celjske zdravstvene regije Tabela 19: Število vseh obravnav, število in odstotek obravnav na daljavo po OE ZZZS v 1–6 2023 v specialističnih zunajbolnišničnih zdravstvenih dejavnostih Območna enota Število vseh Število obravnav Odstotek obravnav izvajalca obravnav na daljavo na daljavo OE MARIBOR 485.537 13.527 2,8 OE KOPER 160.782 4.020 2,5 OE NOVA GORICA 112.712 2.648 2,3 OE KRANJ 179.155 3.788 2,1 OE LJUBLJANA 1.040.196 19.350 1,9 OE KRŠKO 55.750 842 1,5 OE NOVO MESTO 141.744 1.763 1,2 OE RAVNE NA KOROŠKEM 112.595 1.016 0,9 OE MURSKA SOBOTA 126.631 1.100 0,9 OE CELJE 227.162 1.961 0,9 Total 2.642.264 50.015 1,9 Vir: ZAS SPECZUBOL Za celotno specialistično zunajbolnišnično de- 4. VIRI IN LITERATURA javnost je bilo v obdobju prvih šestih mesecev 1. Wikipedija: https://sl.widipedia.org/wiki/Savinjska leta 2023 na daljavo obračunanih 1,9 % vseh statistična regija. obravnav, kar je tretjino manj kot v enakem ob-2. Statistični urad Republike Slovenije: https://www.stat. dobju lanskega leta. si/StatWeb/. 3. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zdravje v ob-Največji odstotek obravnav na daljavo je bil v čini 2022: novi podatki na novi spletni strani | www. OE Maribor, tj. 2,8 %, najmanjši pa v OE Ravne nijz.si. na Koroškem, Murska Sobota in Celje, tj. 0,9 %. 4. Nacionalni inštitut za javno zdravje, https://www. Po posameznih specialističnih zdravstvenih de- nijz.si/sl/oznake/zdravje-v-regiji. 5. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Poslov-javnostih je bil največji odstotek obravnav na no poročilo za leto 2022, april 2023. daljavo pri zdravljenju neplodnosti, v klinični 6. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, interni genetiki in pri mobilnih paliativnih timih. podatki, analize in statistike. 7. Statistični urad Republike Slovenije: https://www.stat. si/obcine/sl/Region. 8. Nacionalni inštitut za javno zdravje: https://www. nijz.si/sl/regije/območna-enota-celje, | www.nijz.si Zdravje v Savinjski regiji v 2020: postajamo čedalje debelejši in visoko tvegani pivci. Nekateri kazalniki tudi vzpodbudni. 9. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zdravstveni statistični letopis 2021 | Nijz 58 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 Tatjana Jevševar Predlogi Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za reformo zdravstvenega sistema Tatjana Jevševar Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije Predlogi Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za reformo zdravstvenega sistema Povzetek Abstract S strani Združenja (Združenja zdravstvenih za-The Association of Health Institutions of Slove-vodov Slovenije) smo kot predstavniki vseh jav-nia, as the representative of all public health nih zdravstvenih zavodov (JZZ) v Sloveniji, ki institutions in Slovenia, which represent the lar-predstavljajo največji in s tem najpomembnejši gest and therefore the most important part of the del javnega zdravstvenega sistema, želeli pred-public health system, wanted to present the we-staviti slabosti sedanjega sistema javnega zdra-aknesses of the current public health system in vstva v najširšem smislu. Izpostaviti smo želeli, the broadest sense. We wanted to highlight what po našem mnenju, temeljno slabost obstoječega we consider to be the fundamental weakness of javnega zdravstvenega sistema, kot je neena-the existing public health system, such as the kopravna obravnava oziroma pogoji delovanja unequal treatment or operating conditions of izvajalcev v mreži javne zdravstvene službe, ki providers in the public health service network, so JZZ in koncesionarji. Neenakosti pogojev de-which are both public health institutions and lovanja, ki imajo izjemno negativne posledice concessionaires. The inequalities in the opera-na delovanje in poslovanje JZZ, že povzročajo ting conditions, which have extremely negative postopno razgradnjo JZZ in s tem javnega zdra-consequences for the functioning and operation vstvenega sistema, zato opozarjamo na nujno of the public health institutions, are already le-ukrepanje vseh deležnikov, ki upravljajo zdra-ading to the gradual dismantling of the public vstveni sistem. Združenje ponuja konstruktivno health institutions and thus of the public health sodelovanje pri implementaciji sprememb obsto-system, and we therefore call for urgent action ječega zdravstvenega sistema, ki terjajo nadzor by all stakeholders managing the health system. in reguliran prehod v razvit, varen in kakovosten The Association offers constructive cooperation zdravstveni sistem. in the implementation of changes in the existing healthcare system, which require supervision and a regulated transition to a developed, safe and high-quality healthcare system. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 59 Tatjana Jevševar Predlogi Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za reformo zdravstvenega sistema 1. UVOD Javno zdravstveno službo lahko, pod enakimi Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije že pogoji financiranja kot JZZ, opravljajo tudi dru-60 let povezuje in zastopa javne zdravstvene za-ge pravne in fizične osebe, in sicer na podlagi vode (v nadaljevanju: JZZ) v odnosu do drugih koncesije, ki pomeni pooblastilo za izvajanje deležnikov, ki v slovenskem prostoru upravlja- javne zdravstvene službe. jo javni zdravstveni sistem. Zastopa 90 JZZ, ki po podatkih iz leta 2022 predstavljajo le 5,7 % 2. POLOŽAJ IZVAJALCEV vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javni ZDRAVSTVENIH STORITEV V JAVNI zdravstveni mreži, vendar zaposlujejo 42.516 ZDRAVSTVENI MREŽI oseb oziroma kar 92,4 % vseh zaposlenih v javni Če izhajamo iz trditve, da javno zdravstveno zdravstveni mreži. Za svoje delovanje so JZZ v službo lahko pod enakimi pogoji financiranja letu 2022 prejeli 2.208 mio EUR ali 83,4 % vseh kot JZZ opravljajo tudi druge pravne in fizične finančnih sredstev, ki jih je izplačal Zavod za osebe na podlagi koncesije, pa lahko ugotovimo, zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izva-da so v praksi pogoji izvajanja javne zdravstve-jalcem, s katerimi ima sklenjeno pogodbo. JZZ ne službe med JZZ in koncesionarji pomembno imajo torej v obstoječem slovenskem zdravstve- različni. nem sistemu velik pomen oziroma predstavljajo njegov temelj. O enakih pogojih delovanja vseh izvajalcev v mreži javne zdravstvene službe lahko govorimo Javna zdravstvena dejavnost v Sloveniji je de- predvsem na naslednjih področjih: finirana z Zakonom o zdravstveni dejavnosti1 • temeljna zdravstvena zakonodaja velja za kot obseg zdravstvenih storitev, katerih trajno vse izvajalce (Zakon o zdravstveni dejavno-in nemoteno opravljanje zagotavljajo v javnem sti, Zakon o zdravniški službi2, Zakon o pa- interesu država in lokalne skupnosti in ki se, te-cientovih pravicah3, Zakon o zdravstvenem melječe na načelu solidarnosti, zagotavljajo kot varstvu in zdravstvenem zavarovanju4 …); pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja • enaki so pogoji za pridobitev dovoljenja za ter se v celoti ali deloma financirajo iz javnih opravljanje zdravstvene dejavnosti; sredstev, predvsem iz obveznega zdravstvene- • enak je njihov namen in cilj delovanja: izva-ga zavarovanja. Javna zdravstvena dejavnost se janje zdravstvenih storitev ustrezne kakovo-opravlja v okviru mreže javne zdravstvene služ- sti in skladno s pridobljenim dovoljenjem; be s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti (v • kolektivne pogodbe, ki veljajo za področje nadaljevanju: izvajalci), ki predstavljajo ponud-zdravstvenega varstva, se smiselno upora- bo zdravstvenih storitev v Sloveniji, in sicer: bljajo tudi za koncesionarje; • JZZ (zdravstveni domovi, bolnišnice in • vsi izvajalci v mreži javne zdravstvene služ- klinike), be so obvezni zagotavljati neprekinjeno • pravne osebe (zasebni zdravstveni zavodi, zdravstveno varstvo; gospodarske družbe) s koncesijo in • fizične osebe (zasebniki) s koncesijo. Merila za postavitev mreže javne zdravstvene 1 službe se določijo s planom zdravstvenega var- Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – stva ob upoštevanju enakih pogojev za uporabo ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 zdravstvenih storitev glede na demografsko so- – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US in 84/23 – cialno strukturo prebivalstva in gostoto naselje-ZDOsk-1. nosti ter gospodarske možnosti. Izvajalci javne 2 Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, zdravstvene službe so pri opravljanju in načrto-58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19 in 199/21. vanju svoje dejavnosti dolžni zagotavljati pogoje 3 Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS. za uresničevanje zdravstvenega varstva in nalog 4 Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, pri krepitvi, ohranitvi in povrnitvi zdravja. 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1 in 78/23. 60 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 Tatjana Jevševar Predlogi Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za reformo zdravstvenega sistema • vsem izvajalcem v mreži javne zdravstve- • različen je tudi ekonomski motiv izvaja- ne službe je zagotovljen enak način finan- nja javne službe, saj gre v primeru JZZ za ciranja z upoštevanjem enakih kadrovskih neprofitne ustanove, koncesionarji pa so zahtev, enakih kvalifikacij, enake strukture ustanovljeni po Zakonu o gospodarskih kadra in zahtevanih kompetenc; družbah5, kar v osnovi pomeni, da so • vsem izvajalcem so zagotovljeni prihodki ustanovljeni za opravljanje gospodarske pod enakimi pogoji, kot jih določa vsakole- (profitne) dejavnosti, zato je tudi na po- tni dogovor za opravljanje zdravstvenih sto- dročju izvajanja javne službe, financirane z ritev iz naslova obveznega in prostovoljnega javnimi sredstvi, njihov motiv ustvarjanje zavarovanja. profita oziroma dobička; Žal pa lahko ugotovimo, da so v praksi pri izva- • za JZZ in koncesionarje veljajo tudi neka- janju zdravstvenih storitev in upoštevanju po- tere različne pravne podlage, npr. JZZ so gojev delovanja in financiranja med JZZ in kon-pri določanju plač ter nagrajevanju zapo- cesionarji velike razlike, predvsem naslednje: slenih dolžni upoštevati Zakon o sistemu • Zakon o zdravstveni dejavnosti določa ena- plač v javnem sektorju6 in prvi del Zakona ke pogoje za izdajo dovoljenja za opravljanje o javnih uslužbencih7, koncesionarji pa zdravstvene dejavnosti; neenakost pri tem plače določajo in zaposlene nagrajuje- nastane zato, ker v praksi regulator pri izdaji jo na podlagi določb Zakona o delovnih soglasja ne preverja obsega zaposlitve nosil- razmerjih8 oziroma na podlagi internih ca dejavnosti v primerjavi z obsegom dode- pravil. JZZ imajo zelo omejene možnosti ljenega tima oz. programa; v JZZ gre v tem uporabe stimulativnih elementov nagra- primeru za zaposlitev nosilca za enak obseg jevanja in so pri zaposlovanju omejeni z zaposlitve, kot je dodeljen tim oz. program, zastarelo zakonodajo. JZZ kot delodajalec pri koncesionarjih pa gre pogosto za zapo- javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati slitev v nižjem obsegu od priznanega tima pravic v večjem obsegu, kot je to določeno oz. programa; z zakonom, podzakonskim predpisom ali s • zahteva, da zdravstvene storitve opravljajo kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil zdravstveni delavci oziroma zdravstveni so- javna sredstva. Koncesionarji pa so tudi pri delavci, v praksi pomeni pri JZZ zaposlitev stimulativnem nagrajevanju svobodnejši teh delavcev, medtem ko pri koncesionar- (npr. fleksibilen delovni čas, službeni avto, jih prihaja do zagotavljanja teh delavcev na stanovanje); podlagi pogodb civilnega prava; • JZZ so zavezanci za uporabo Zakona o jav- • Zakon o zdravstveni dejavnosti določa, da nem naročanju9 pri izvedbi gradenj, nabavi se zdravstvene storitve v sklopu javne zdra- blaga, naročilu storitev, medtem ko za kon- vstvene službe kot negospodarske storitve cesionarje ta zakon ne velja. Upoštevanje splošnega pomena opravljajo na nepridobi- tega zakona pomembno vpliva na poslo- ten način, vendar pa so zavezani tej zahtevi vanje JZZ, saj je znano, da so cene v po- slediti le JZZ, saj se njihov realiziran prese- žek prihodkov nad odhodki lahko porabi le za opravljanje in razvoj zdravstvene de- 5 Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 javnosti. Koncesionarji pa lahko presežek – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23. prihodkov nad odhodki, pridobljen pri iz- 6 Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, vajanju koncesijske dejavnosti v javni mreži, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, porabijo po lastni presoji, npr. pri izvajanju 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22. gospodarskih dejavnosti, ki jih opravljajo, za 7 Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – osebne potrebe, izplačajo jih svojim družbe- ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb. nikom ipd.; 8 Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1. 9 Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 61 Tatjana Jevševar Predlogi Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za reformo zdravstvenega sistema godbah, sklenjenih na podlagi postopkov • v določbah kolektivnih pogodb, v delu, kjer javnega naročanja, pogosto višje od cen, ki določajo dodatne dni dopusta in krajši de- bi jih JZZ pridobili na trgu le s pogajanjem; lovni čas, ne izkazujejo dejanskih pogojev • JZZ so organizatorji in izvajalci neprekinje-dela, npr. na področju ionizirajočega seva- nega zdravstvenega varstva, koncesionarji nja, saj se veliko tega dela izvaja na dalja- so se dolžni vključevati v neprekinjeno zdra- vo, pa tudi pogoji ionizirajočega sevanja so vstveno varstvo. Žal imajo JZZ z vključeva- v sodobnih pogojih izvajanja teh storitev njem koncesionarjev v neprekinjeno zdra- pomembno boljši od takratnih, ko so bila vstveno varstvo v praksi veliko problemov, ta določila uveljavljena. Navedena določila saj slednji sodelovanje pogosto zavračajo ali kolektivnih pogodb pa za JZZ pomenijo še pa zahtevajo višje plačilo od sredstev, ki jih večji manko teh delavcev na področju RTG; JZZ dobijo za ta namen; • tudi tako, da se zaradi kadrovskega deficita • JZZ so skladno z računovodsko zakonoda- povečuje izgorelost in bolniški staleži zapo- jo zavezani izkazovati ločeno poslovanje za slenih v JZZ, kar povzroča kadrovske in or- področji izvajanja javne službe in tržne de- ganizacijske težave. javnosti, kar za koncesionarje ne velja, kljub 3.2. TEŽAVE PRI POSLOVANJU temu da je javna služba za vse izvajalce v Posledica kadrovskih težav so organizacijske te-javni mreži financirana iz javnih sredstev. žave na področju realizacije programa, ki ga ima JZZ dogovorjenega z Zavodom za zdravstveno 3. POSLEDICE SISTEMSKIH NEENAKOSTI zavarovanje Slovenije (ZZZS), kar povzroča iz- PRI DELOVANJU JAVNEGA ZDRAVSTVE- pad prihodkov JZZ. Težave na področju zago- NEGA SISTEMA GLEDE NA STATUS IZVA- tavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva JALCEV V JAVNI MREŽI in najemanja izvajalcev po pogodbah civilnega 3.1. KADROVSKO PODROČJE prava pa povzročajo višje stroške od priznanih v IN S TEM ORGANIZACIJSKE TEŽAVE cenah zdravstvenih storitev. Na slednje vplivajo Največje težave na obravnavanem področju tudi slabši pogoji JZZ pri nabavah blaga in sto-povzroča neenakost pri določanju plač in na- ritev ter s tem seveda slabši poslovni rezultati, grajevanju zaposlenih, ki se izkazuje: ki se izražajo v nakopičenih izgubah iz preteklih • kot odliv zaposlenih iz JZZ h koncesionar- let. jem ali k čistim zasebnikom (za poln delovni V skladu z zahtevami določil Uredbe o progra- čas ali krajši delovni čas – »odposlovanje«); mih storitev obveznega zdravstvenega zava- • v povečanem številu podjemnih pogodb z rovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo lastnimi zaposlenimi oziroma z zaposlenimi izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023 so za v drugem JZZ; JZZ veliko bolj regulirane njihove obveznosti, • v izdaji soglasij »matičnih delodajalcev« kar prav tako vpliva na njihovo poslovanje, na za delo pri drugem izvajalcu in posledično primer: tudi v povečanem številu zahtev po izdaji • plani programov JZZ se vsako leto povečuje- dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejav- jo glede na realizacijo prejšnjega leta za pro-nosti, pri čemer velja opozoriti tudi na vlo- grame, ki so plačani po realizaciji, medtem go menedžmenta JZZ pri izdaji teh soglasij, ko je plan koncesionarja enak zapisanemu saj so te vloge praviloma z njihove strani obsegu programa iz koncesijske pogodbe, tudi potrjene; • odpovedni rok za pogodbo, sklenjeno z • pri izvajanju programa dela, saj v JZZ za- ZZZS, je pri JZZ 30 dni, pri koncesionarjih posleni delavci pri opravljanju svojega dela pa je enak odpovednemu roku, ki je opre- praviloma upoštevajo s strani stroke določe- deljen v koncesijski pogodbi in ne more biti ne kadrovske in časovne standarde ter nor- krajši od 30 dni, mative (npr. modra knjiga), a ne upoštevajo v primeru, ko isti zaposleni opravljajo delo preko pogodb civilnega prava; 62 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 Tatjana Jevševar Predlogi Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za reformo zdravstvenega sistema • za JZZ se zahteva mesečno poročanje o • uveljaviti upoštevanje enakih pogojev za za-opravljenih storitvah po zdravstvenih de- poslovanje in nagrajevanje za vse izvajalce v lavcih svetu zavoda, Ministrstvu in Uradu, mreži javne zdravstvene službe; pristojnemu za nadzor, kakovost in investi- • zagotoviti možnost nagrajevanja zaposlenih cije v zdravstvu, tudi v JZZ glede na obseg in učinkovitost • če tekoči prilivi ZZZS in najvišji možni obdela; seg izdatkov ZZZS omogočajo dinamiko • uveljaviti enotno ločeno vodenje in poro- plačil avansov v celoti za posamezni mesec, čanje o poslovanju vseh izvajalcev v mreži ZZZS zdravstvenim domovom in bolnišni- javne zdravstvene službe po vrstah dejavno- cam nakaže avanse brez zamikov, medtem sti; na ta način bo zagotovljena transparen- ko to določilo v Uredbi za koncesionarje ne tna poraba javnih sredstev s ciljem neprofi- velja, tabilnosti; • JZZ iz okolice zaporov so dolžni izvajati • uveljaviti nadzor nad kakovostjo izvajanja zdravstveno obravnavo za pripornike in ob- zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih v sojence iz obveznega zdravstvenega zavaro- mreži javne zdravstvene službe z opredeli- vanja, za koncesionarje pa ta obveznost ne tvijo in poročanjem enotnih kazalnikov ka- velja, kovosti; • dejavnost histopatologije je pri koncesionar- • primerno nagrajevanje managementa v JZZ jih plačana po realizaciji, medtem ko je JZZ z ustreznim ločevanjem poslovne in stro- plačana samo do plana, kovne funkcije. • v JZZ obseg opravljenega dela temelji na sprejetih standardih in normativih (npr. 5. PONUDBA ZA SODELOVANJE »modri knjigi«); praviloma se pri koncesi- Vse navedene pomanjkljivosti in neenotnosti onarjih ti standardi pri izvajanju storitev ne obravnave izvajalcev v mreži javne zdravstvene upoštevajo (pogosto gre tudi za iste izvajal-službe navajamo z namenom implementacije ce, ki so zaposleni v JZZ in pogodbeno so- sprememb v upravljanju sedanjega zdravstvene- delujejo tudi pri koncesionarjih). ga sistema, saj verjamemo, da si vsi želimo ohraniti oziroma izboljšati javni zdravstveni sistem v 4. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE Sloveniji. Dejstvo je, da javni zdravstveni sistem SEDANJEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA tudi zaradi navedenih anomalij razpada oziro- Izhodišče: vsem izvajalcem v mreži javne zdra- ma se korenito spreminja. Po našem prepričanju vstvene službe za področje izvajanja javne služ- je osnovni pogoj za ohranitev javnega zdravstva be zagotoviti enake pogoje delovanja in poro-enakopravna obravnava vseh izvajalcev v mreži čanja o poslovanju, saj gre za porabo javnega javne zdravstvene službe in s tem vzpostavljeni denarja, zbranega na solidaren način pod istimi enaki pogoji delovanja vseh izvajalcev v mreži pogoji in za isti namen! javne zdravstvene službe. 4.1 NEKATERI PREDLOGI REŠITEV: Ob vsem navedenem se zavedamo tudi pomanj- • uveljaviti način financiranja z upoštevanjem kljivosti pri delovanju JZZ, zato v Združenju v enakih kadrovskih zahtev pri izvajanju de-zadnjih letih krepimo vlogo na področju uspo- javnosti pri vseh izvajalcih v mreži javne sabljanja in svetovanja JZZ na področjih prava, zdravstvene službe; računovodstva, davkov, analiz, javnih naročil in • pri izvajanju zdravstvenih storitev uveljaviti zaposlovanja. Posebno pozornost posvečamo upoštevanje standardov in normativov stro- usposabljanju vodilnih in vodstvenih kadrov ke, ki so bili sprejeti z namenom omogoča- oziroma managementa v najširšem smislu z nja zdravniku dovolj časa za kakovostno in uvedbo »Šole vodenja v zdravstvu«, znotraj ka- varno obravnavo, pacientu pa zagotavljajo tere dajemo poseben poudarek temeljni funkciji največjo možno stopnjo varnosti; managementa – vodenju. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 63 Tatjana Jevševar Predlogi Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za reformo zdravstvenega sistema Žal se na področju najvišjega vodstva JZZ (plač- 6. VIRI IN LITERATURA na skupina B) srečujemo z izjemno podcenje- • Uredba o programih storitev obveznega zdravstvene-nostjo teh delovnih mest z vidika nagrajevanja, ga zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo zato jih izkušeni in usposobljeni kadri zapuščajo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023 (Uradni list ali pa se zanje sploh ne odločajo. RS, št. 8/23 in 52/23) • Podatki in kazalci poslovanja javnih zdravstvenih Na podlagi vsega navedenega menimo, da mora zavodov Slovenije za leto 2022 (2023), Združenje biti Združenje kot zastopnik največjega dela zdravstvenih zavodov Slovenije javnega zdravstvenega sistema, kot so JZZ, zelo • Letno poročilo ZZZS 2022 (2023), Zavod za zdra-pomemben deležnik pri upravljanju zdravstve- vstveno zavarovanje Slovenije nega sistema, zaradi česar pričakujemo in spre- • Zakon o zdravstveni dejavnosti jemamo izziv za sodelovanje in odgovornost pri • Zakon o zdravniški službi • Zakon o pacientovih pravicah uveljavitvi potrebnih sprememb. Dejstvo je, da • Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem razmere, v katerih živimo, zahtevajo spremembe zavarovanju na področju zdravstvenega sistema, ki pa zaradi • Zakon o gospodarskih družbah pomembnosti in občutljivosti terjajo nadzor in • Zakon o sistemu plač v javnem sektorju reguliran prehod v razvit, varen in kakovosten • Zakon o javnih uslužbencih zdravstveni sistem. • Zakon o delovnih razmerjih • Zakon o javnem naročanju 64 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Franc Hočevar Civilna družba in zdravstvo mag. Franc Hočevar Društvo ekonomistov v zdravstvu Civilna družba in zdravstvo Povzetek Abstract Društva, ustanove, iniciative in druge oblike Associations, institutions, initiatives and other združevanja državljanov na področju zdravstva forms of citizen involvement in health care are an so pomembna sestavina dejavnosti civilne druž- important part of civil society activity. Patients’ be. Združevanja bolnikov in drugih, ki delujejo associations and others working through citizens’ v okviru civilnih pobud na področju zdravstva, initiatives in the field of health help to shape the sooblikujejo pogoje zdravstvene obravnave in sis-conditions of care and the health care system, and tem zdravstvenega varstva ter ozaveščajo bolnike raise awareness of patients’ rights and responsibi-o pravicah in obveznostih. Civilna družba na polities. Civil society in the health sector is becoming dročju zdravstva ima vedno večjo moč in vpliv na increasingly powerful and influential in health odločitve v zdravstveni politiki. policy-making. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 65 mag. Franc Hočevar Civilna družba in zdravstvo 1. UVOD štva so množična in vključujejo več tisoč čla- Civilna družba je skupni naziv za organizacije, nov, nekatera pa le nekaj. Vsebina dela je zelo ki zastopajo in uresničujejo svoje interese in s pestra in pokriva področje določenih bolezni in tem skrbijo za uresničevanje splošnega javne-obolenj. Ključni cilji in program dela tovrstnih ga interesa ter tudi temeljnih in univerzalnih društev obsegajo zadovoljevanje interesov in pravic človeka. Imenujemo jih tudi nevladne potreb, povezanih s specifično boleznijo. Zago-organizacije. Njihov namen ni pridobivanje tovijo odlično notranjo društveno interakcijo in materialnih koristi in sredstev oziroma ustvar-prepletanje različnih informacij o boleznih in janje dobička. Njihov namen ni vstop v politič- obolenjih, ki pestijo članstvo takega društva. no odločanje ter v območje oblasti in političnih Povezava in prenos znanja strokovnjakov, obi-strank. Odlikujejo jih prostovoljstvo, demokra- čajno zdravnikov, na članstvo društva sta med tičnost in avtonomnost. Civilna družba je naj- bistvenimi programskimi nalogami. V ta namen učinkovitejši nadzornik države in posameznih organizirajo različna predavanja, posamične podelov oblastnih organov. Je najbolj množična govore s strokovnjaki, urejanje spletnih strani, oblika predparlamentarne demokracije. izdajanje društvenih časopisov, urejanje sple- Najpogostejša organizacijska oblika civilne tnih forumov, organiziranje strokovnih srečanj družbe oziroma nevladne organizacije je dru-in tudi konference z mednarodno udeležbo. štvo. Član društva lahko postane vsak, skladno Pomemben del programov tovrstnih društev na z akti društva in z namenom uresničevanja sku- področju zdravstva pa je tudi ustvarjanje pogo-pnih interesov. Omogočajo izražanje in tudi zajev za socialno kohezijo, ki omogoča pogovore o dovoljevanje mnogih interesov, pa tudi potreb. življenju in delu z boleznijo. Ti pogovori so bla-Društvo je najprimernejša oblika organiziranja godejni za bolnike in opora pri premagovanju civilne družbe, je priložnost skupnega nasto- težav, povezanih z boleznijo. Pogovori med bol-panja in združevanja. Zaradi svoje razvejanosti niki z enakimi in istimi boleznimi je za mnoge na različnih področjih in v različnih okoljih so edinstvena priložnost za razmislek o intimnih društva tudi učinkovit nadzorni mehanizem težavah, ki jih imajo bolniki. Izhodišče za to-vladnih in javnih ustanov. vrstne pogovore je medsebojno zaupanje. Taki Društev in drugih oblik, kot so ustanove, giba-pogovori in kontakti so tudi odlična priložnost nja, pobude in podobno, je po nekaterih ocenah za tolažbo in sočutje. na področju zdravstva približno dva tisoč. Ve- Vedno več društev s področja zdravstva se po- lika večina je organiziranih kot društvo. Število vezuje s sorodnimi mednarodnimi združenji, članov v takih društvih in drugih oblikah je zelo iščejo nove postopke zdravljenja in jih posredu-različno, od nekaj do več tisoč članov. Občasna jejo našim zdravstvenim ustanovam. Predlagajo gibanja in koalicije, ki nastajajo na področju nova zdravila in odpirajo poti eksperimental-zdravstva, so lahko še številčnejše. Posamični in nim zdravilom. So povezava, skupaj s strokov-skupni cilj članov društev in drugih oblik civil-njaki s področja zdravja, za razvoj novih zdra-ne družbe je izvajanje dejavnosti, ki se kažejo vil, ter pobudniki za nove metode in pristope v v zdravstvenih koristih posameznika, skupin in zdravljenju. skupnosti. V zadnjem času so društva bolnikov začela uva- 2. DRUŠTVA BOLNIKOV jati tutorje, ki so članom na voljo za pogovor. Tutor je član društva z boleznijo, ki ve več in je V prvo skupino uvrščamo društva, v katera se na razpolago za pogovor z bolnikom, mu sve- združujejo bolniki z različnimi obolenji. Oce- tuje in ga usmerja v postopke zdravljenja, ga njujem, da je društev te vrste največ. Imajo zelo informira o čakalnih vrstah, o referencah posa-jasno zastavljene in definirane cilje ter program meznih zdravnikov in drugih zdravstvenih de-dela. Članstvo sestavljajo bolniki, njihovi svojci lavcih. Pri tutorju društva se zbirajo različne in-ali njihovi skrbniki ter zdravstveni delavci raz-formacije članstva in ta jih ustrezno organizira ličnih področij in znanj. Nekatera tovrstna dru-ter posreduje drugim. Občasno prevzema tudi 66 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Franc Hočevar Civilna družba in zdravstvo vlogo govorca, ki javnosti posreduje sestavljene farmacevtov, fizioterapevtov, delovnih terapev-in sežete informacije o delu društva in težavah tov, inženirjev različnih specialnosti, ki delajo njihovih članov. na področju zdravstva, psihologov in še mnoga V društva na področju zdravstva se združuje- druga. Moja ocena je, da se v tovrstna društva jo bolniki, njihovi svojci ali skrbniki bolnikov vključuje več kot trideset tisoč članov. z demenco, srčno-žilnimi obolenji, rakom, di- abetesom, kožnimi boleznimi, psihičnimi obo- 4. USTANOVE S PODROČJA ZDRAVSTVA lenji, redkimi boleznimi, urološkimi boleznimi, Med civilno družbo uvrščamo tudi ustanove, boleznimi kosti in tkiv, prezgodaj rojeni otroci imenujemo jih tudi fondacije. Ustanova ni tako in njihovi starši ter bolniki z drugimi obolenji. pogosta oblika kot društvo. Namen ustanove je V to skupino lahko uvrščamo tudi invalidska izključno dobrodelnost oz. humanitarnost. Nji- društva, v katera se vključujejo osebe s poškod-hov program mora biti naravnan v splošno ko- bo hrbtenjače, invalidi z živčno-mišično in mul-rist in korist posameznikov. tiplo boleznijo, s paralizo, z okvaro vida in sluha Vsem znana ustanova na področju zdravstva ter svojci in skrbniki oseb s posebnimi potreba-je Ustanova za novo Pediatrično kliniko, ki je mi. V teh društvih se združuje več deset tisoč bila temeljna opora za začetek postopkov za iz- članov, ki ob skrbi za zdravje organizirajo vrsto gradnjo Pediatrične klinike. Delovala je na več aktivnosti socialne integracije. področjih, predvsem pa je utemeljila potrebo po Moja ocena je, da je v različna društva, ki delu-novi bolnišnici za otroke. Ustanova je učinkovi-jejo na področju zdravstva, vključenih več kot to odpirala pot različnim postopkom za spreje-sto tisoč posameznikov z boleznijo, njihovih manje odločitev oblastnih organov. Donatorska svojcev in skrbnikov. Vsako leto se ustanovi več sredstva, ki so bila zbrana z njenimi aktivnost-novih tovrstnih društev. mi, so bila znatna. Ustanova je bila aktivna tudi kasneje pri zbiranju sredstev za opremljanje kli-3. STROKOVNA DRUŠTVA IN nike. Bila je odlično vodena in ustrezno organi-ZDRUŽENJA NA PODROČJU ZDRAVSTVA zirana, v njenih organih pa so sodelovali prostovoljci z veliko znanja, zavzetostjo in ugledom. Društva, ki vključujejo strokovnjake različ- Mali vitez je ena od prvih ustanov. Njen pro- nih znanj s področja zdravstva, so mnogotera. gram je naravnan na pomoč in podporo malim Njihova dejavnost se usmerja v izobraževanje, oziroma mladim rakovim bolnikom. Že več let pridobivanje novega znanja in spodbujanje uče- uspešno uresničuje svoje poslanstvo in ima ve- nja. So organizatorji strokovnih srečanj, med- lik ugled. narodnih simpozijev, vključujejo se v različna mednarodna strokovna združenja, spodbujajo Pred leti je bila vsem znana dejavnost Fundacije povezovanje z različnimi sorodnimi združenji »Z glavo na zabavo«. Z aktivnostmi na različ- v tujini in spodbujajo prenos novih znanj s po-nih dogodkih, zabavah in srečanjih mladine so dročja njihovega delovanja. Nekatera društva z različnimi igrami in testi mlade odvračali od izdajajo tudi akreditacijske listine in licence uživanja alkohola. V desetih letih obstoja je bilo novega znanja. Pomembna dela te dejavnosti v program te ustanove vključenih več kot štirista tudi družabno življenje za člane in ustvar-deset tisoč mladih. Opravljenih je bilo več deset janje ustrezne medčlanske kohezije. Nekatera tisoč anket. Organiziranih je bilo več kot tisoč društva s področja zdravstva se organizirajo dogodkov. Aktivnosti so bile odlično promocij- v zveze društev in s tem utrjujejo moč za uve- sko podprte s strani RTV. ljavljanje svojih interesov. Vedno več društev je povabljenih in vključenih v vladne skupine za pripravo različnih gradiv. Če naštejemo le nekatera področja tovrstnih društev, moramo omeniti društva zdravnikov, medicinskih sester, 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 67 mag. Franc Hočevar Civilna družba in zdravstvo 5. DRUŠTVA POMOČI IN PODPORE 6. ZAKLJUČEK ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI Društva, ustanove, različna združenja in pobu- Prostovoljna gasilska društva so skrbniki več de s področja zdravstva so pomembna sestavina kot tisoč defibrilatorjev, nameščenih v gasilskih zdravstvenega varstva. Odlikujeta jih prosto-domovih ali v njihovi bližini. Med prostovoljci voljstvo ter neposredno delo z bolniki in za bolje več kot deset tisoč usposobljenih za ravnanje nike. Člani s svojim delom multiplicirajo učinke z AED. Gasilska društva izvajajo tudi program zdravstvene obravnave ter nudijo neposredno usposabljanja za nudenje prve pomoči. Mno- pomoč bolnikom in njihovim svojcem. Moč ci- ge gasilke in gasilci imajo licence za izvajanje vilne družbe se na tem področju krepi. Društva tega programa. Rdeči križ Slovenije vsako leto vstopajo v proces parlamentarnega odločanja. usposobi vrsto prostovoljcev, ki so vešči nudenja Vlagajo zakone, organizirajo uspešne referen-prve pomoči in ukrepanja v različnih dogodkih, dume, sooblikujejo vsebino vladnih dokumen-ko so ogrožena življenja. tov in učinkovito gledajo pod prste oblastnim Med društva, ki delujejo na področju zdravstva, organom na področju zdravstva. Predstavniki uvrščamo tudi strokovnjake s področja vodenja civilne družbe so sestavni del nadzora v zdra- in organizacije zdravstva. Društvo ekonomistov vstvenih ustanovah. v zdravstvu izvaja program usposabljanja in iz-6.1 PREDLOG obraževanja svojih članov že trideset let. Je dru-Zdravstveni zavodi bi morali biti bolj zaintere- štvo z najbolj kontinuiranim programom dru- sirani za zaledje, ki ga lahko zagotovijo bolniki, ženja in usposabljanja ekonomistov in vodstev organizirani v društvih. Z zagotavljanjem pogo-zdravstvenih organizacij. jev za delovanje različnih oblik civilne družbe, Pred kratkim je bilo ustanovljeno društvo z z dodeljevanjem domicila ter s strokovno po- imenom Zveza organizacij pacientov Slovenije. močjo bi lahko zdravstvena ustanova povečala V zvezo se vključujejo različna društva s podro-svojo učinkovitost in okrepila zaupanje do nje. čja zdravstva. Trenutno je vključenih okoli štiri-6.2 DILEMA deset društev bolnikov. Glavne dejavnosti zveze Seveda je na mestu vprašanje, do kod naj seže so izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih sto-moč civilne družbe, da ne vzpostavlja škodlji- ritev, pomoč pacientom v različnih postopkih vih paralelnih procesov odločanja, da ne vstopa uveljavljanja pravic do zdravstvene storitve, in nadomešča uradnih zdravstvenih struktur in ozaveščanje bolnikov o njihovih obveznostih in uradov ter da ne spodbuja oblikovanja nenačel-opozarjanje na nepravilnosti. nih koalicij, katerih cilj je le kopičenje zaslug Omeniti moramo tudi ljudsko iniciativo Glas in brezmejnega škodljivega vpliva na odločitve ljudstva, ki je oblikovala obsežno listo zahtev v zdravstvu. Odgovoriti moramo tudi na vpra-za zaščito javnega zdravstva in pravic do zdra- šanje, kakšno moč naj imajo na tem področju vstvenih storitev. S svojimi aktivnostmi močno posamezni vplivneži oziroma influencerji. Naj vplivajo na javno mnenje in utemeljujejo zahte-ponovim uvodni stavek tega prispevka: civilna vo o ohranitvi javnega zdravstva. Opozarjajo na družba je pomemben del predparlamentarne nevarnosti agresivnih zasebnih pobud in priva- demokracije. Tukaj naj bi se ustavili. TOREJ tizacijo zdravstva. KOMUNIKACIJA IN SODELOVANJE ZA BOLJŠE ZDRAVJE. 68 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Franc Vindišar Sodelovanje zdravnikov z ekonomisti in vodstvenim kadrom mag. Franc Vindišar Splošna bolnišnica Celje Sodelovanje zdravnikov z ekonomisti in vodstvenim kadrom Povzetek Abstract Sodelovanje med strokovnim in poslovnim vod-Cooperation between the professional and busi-stvom bolnišnic je ključno za zagotavljanje učin-ness management of hospitals is key to ensuring kovitega in kakovostnega delovanja vseh zdra-the efficient and high-quality operation of all me-vstvenih ustanov. Prispevek obravnava predvsem dical institutions. The paper is mainly concerned področje bolnišnic. with the hospital sector. Strokovno vodstvo, vključno s predstojniki in Professional management, including superin-ostalim vodilnim zdravstvenim osebjem, se osre-tendents and other senior medical staff, focuses dotoča predvsem na klinične vidike delovanja primarily on the clinical aspects of hospital ope-bolnišnice, kot so diagnostika, zdravljenje in rations, such as diagnosis, treatment, and pa-oskrba bolnikov. Poslovno vodstvo pa je odgovor-tient care. Business management is responsible no za upravljanje finančnih sredstev, pridobiva-for financial management, resource acquisition, nje virov, upravljanje infrastrukture in strategijo infrastructure management and the long-term de-dolgoročnega razvoja bolnišnice. Pri zagotavlja-velopment strategy of the hospital. However, coo-nju učinkovite in racionalne organizacije dela peration between the two managements is essen-je bistvenega pomena sodelovanje med obema tial to ensure efficient and rational organization vodstvoma. Pri tem imajo ključno vlogo ustrezna of work. Adequate communication, unification of komunikacija, poenotenje kratkoročnih in dolgo-short and long term goals, their continuous revi-ročnih ciljev, njihovo stalno preverjanje ter pravo-ew and timely corrections in case of deviations or časne korekcije v primerih, ko pride do odstopanj unforeseen events play a key role in this. oziroma nepredvidenih dogodkov. The cooperation between the two management Sodelovanje med obema skupinama vodstva groups enables a better alignment of the hospital's omogoča boljšo uskladitev ciljev bolnišnice. Po-objectives. Business management carries out ac-slovno vodstvo izvaja aktivnosti, ki zagotovijo tivities that provide the necessary funds for in-potrebna sredstva za naložbe v medicinsko opre-vestments in medical equipment or infrastructure mo ali infrastrukturo, ki jo potrebuje strokovno required by professional management. Professi-vodstvo. Po drugi strani strokovno vodstvo lahko onal leadership, on the other hand, can advise svetuje o tem, kako optimizirati klinične postop-on how to optimize clinical processes and ensure ke in zagotoviti najboljšo možno oskrbo bolnikov. the best possible patient care. This cooperation To sodelovanje bolnišnicam omogoča, da delujejo enables hospitals to operate more efficiently and bolj učinkovito in bolje izpolnjujejo svojo osnovno better fulfil their basic mission – to provide high poslanstvo – zagotavljanje kvalitetne zdravstvene quality medical care at the optimal time for all oskrbe v optimalnem času za vse paciente. patients. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 69 mag. Franc Vindišar Sodelovanje zdravnikov z ekonomisti in vodstvenim kadrom 1. UVOD Za uspešno delovanje bolnišnic pa mora tudi V sodobnem svetu se zdravstveni sistemi soo- strokovni del vodstva pridobiti osnovna znanja čajo z vedno večjimi izzivi, ki zahtevajo inovas področja ekonomije, saj ima vsaka strokovna tivne rešitve in multidisciplinarno sodelovanje. odločitev, pa naj bo še tako enostavna z me- Za doseganje zastavljenih ciljev s strokovnega in dicinskega področja, posledice na poslovnem poslovnega vidika je za uspešnost zdravstvenega delu. Pri tem je treba upoštevati tako prihod-sistema nujno učinkovito povezovanje zdravni- kovni kot odhodkovni del. Žal pa je omenjeno kov, ekonomistov in ostalega vodstvenega ka- dejstvo prepogosto bolj ali manj zanemarjeno, dra. To sodelovanje omogoča boljšo razporedi- zato so v teh primerih posledice na poslovnih tev virov, optimizacijo procesov ter vzpostavitev rezultatih hitro vidne. Tako lahko hitro pride bolj učinkovitega in trajnostnega zdravstvenega do težav pri zagotavljanju sredstev za realizacijo sistema. Seveda pa ob vsem tem ne smemo po-razvojnih načrtov in ustrezno usposobljenega zabiti na pripravo in nadzor ukrepov, namenje- kadra ter zaradi tega do stagnacije ali celo nanih zagotavljanju kakovosti zdravstvenih stori-zadovanja strokovnega nivoja dela na medicin- tev in potrebne varnosti pacientov. skem področju. Zdravniki s svojim znanjem in izkušnjami v Za dosego uspeha v takem modelu sodelovanja medicini igrajo osrednjo vlogo pri zagotavljanju je ključno vzpostaviti odprto komunikacijo med kakovostne zdravstvene oskrbe. Vendar pa se vsemi deležniki. Timsko delo, kjer se združujejo srečujejo z omejenimi viri, povečanim povpra-različna strokovna znanja, omogoča kreativno ševanjem po storitvah in finančnimi omejitva- razmišljanje in inovativne pristope k reševanju mi. V tem kontekstu postaja ključnega pomena kompleksnih problemov. sodelovanje z ekonomisti, ki imajo sposobnost razumevanja in obvladovanja finančnih vidikov 2. IZDELAVA STRATEGIJE zdravstvenega sistema. Žal pa se prepogosto po-IN VIZIJE BOLNIŠNIC zablja na ostale deležnike v procesih zdravstve-Izdelava strategije in vizije je ključna za uspe-ne obravnave, ki prav tako pomembno vplivajo šno usmerjanje in dolgoročni razvoj bolnišnice. tako na rezultate zdravljenja kot tudi na poslov-Strokovno vodstvo bolnišnice je, v sodelovanju ne rezultate. Med njimi je najštevilčnejša poklic-s poslovnim vodstvom, odgovorno za oblikova- na skupina zdravstvena nega, seveda pa ne sme- nje jasne strategije, ki določa cilje, prioritete in mo pozabiti vseh ostalih zdravstvenih delavcev smer razvoja bolnišnice v prihodnjih letih. Ta in sodelavcev. strategija se pogosto oblikuje na podlagi analize Za učinkovito vodenje je bistvenega pomena trenutnega stanja, potreb in pričakovanj pacien-poznavanje procesov dela, in prav tu ima stro- tov, konkurenčnega okolja ter potreb skupnosti, kovno vodstvo ključno vlogo. za katero je bolnišnica odgovorna. Ekonomisti v zdravstveni sektor prinašajo stro-Vizija bolnišnice pa je njena dolgoročna usme- kovno znanje o finančnem načrtovanju, anali- ritev in cilj, ki si ga prizadeva doseči v priho-zah stroškov, obvladovanju sredstev in vzpostadnosti. Vizija predstavlja idealno stanje, ki ga vljanju učinkovitih poslovnih modelov. Njihova bolnišnica želi doseči, kot na primer postati vo-vloga je pomembna pri oblikovanju strategij za dilna ustanova za zdravstveno oskrbo v regiji ali zmanjšanje stroškov in povečanje prihodkov, izboljšati zdravje skupnosti, ki jo oskrbuje. hkrati pa je za ohranjanje visoke kakovosti oskr-Izdelava teh dokumentov zahteva sodelovanje be potrebno aktivno sodelovanje z medicinsko strokovnega in poslovnega vodstva, saj je nujno stroko in stroko zdravstvene nege. To omogoča usklajevanje kliničnih potreb in finančnih ome-boljšo razporeditev sredstev, kar pripomore k jitev. Jasno opredeljeni cilji in vizija pomagajo boljši dostopnosti zdravstvenih storitev in ve-pri usmerjanju vseh zaposlenih in sodelavcev v čjemu zadovoljstvu pacientov. bolnišnici ter zagotavljajo, da si vsi prizadevajo za skupne cilje. 70 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20. oktober 2023 mag. Franc Vindišar Sodelovanje zdravnikov z ekonomisti in vodstvenim kadrom 3. IZDELAVA LETNIH NAČRTOV 5. ZAKLJUČEK DELA BOLNIŠNIC V zaključku lahko rečemo, da je združevanje Izdelava letnih načrtov dela je ključna dejav- znanj in veščin zdravnikov, ekonomistov in nost vodenja bolnišnic. V tem procesu sodelu- vodstvenega kadra ključno za oblikovanje so- jejo različne skupine, vključno s strokovnim in dobnega, učinkovitega in trajnostnega zdra-poslovnim vodstvom ter z vodstvi bolnišničnih vstvenega sistema. Le s tesnim sodelovanjem oddelkov in služb. lahko dosežemo boljšo dostopnost, kakovost in Strokovno vodstvo prispeva svoje znanje o tre- učinkovitost zdravstvene oskrbe ter zagotovimo nutnih potrebah po zdravstveni oskrbi in mo-zdravje in blaginjo vseh družbenih skupin. žnih obsegih realizacije programov. To vključuje analizo potreb po medicinski opremi, kadrovski sestavi in usposabljanju osebja ter razvoju novih terapevtskih postopkov. Poslovno vodstvo pa prispeva svoje finančno znanje in strategije za pridobivanje sredstev. To vključuje pripravo proračuna, oceno stroškov za izvajanje planiranih programov ter planiranje investicij v opremo in infrastrukturo bolnišnice. Skupaj se strokovno in poslovno vodstvo posve- tita določanju realnih ciljev in pripravi načrta za izvajanje nalog ter doseganje teh ciljev v nasle-dnjem letu. 4. SODELOVANJE ZDRAVNIKOV IN EKONOMISTOV Sodelovanje med zdravniki in ekonomisti je ključno za učinkovito upravljanje bolnišnice. Zdravniki so strokovnjaki za klinično oskrbo bolnikov, medtem ko ekonomisti prinašajo fi- nančno analizo in strategije za učinkovito po- rabo sredstev. Sodelovanje obeh skupin je pomembno pri odločanju o naložbah v medicinsko opremo, razvoju novih kliničnih programov in obvlado- vanju stroškov zdravstvene oskrbe. Ekonomisti lahko pomagajo pri določanju, katere klinične storitve so najbolj donosne in kako optimizirati porabo virov, medtem ko zdravniki zagotavljajo, da so odločitve usklajene z najboljšimi klinični-mi smernicami in potrebami bolnikov. 24. jesensko srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Podčetrtek, 19. in 20 oktober 2023 71 ZVEZA EKONOMISTOV SLOVENIJE DRUŠTVO EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU 24. JESENSKO SREČANJE EKONOMISTOV IN POSLOVODNIH DELAVCEV V ZDRAVSTVU STROKOVNA IN JESENSKA SREČANJA DRUŠTVA EKONOMISTOV 21. V ZDRAVSTVU »KOMUNIKACIJA 18. 19. IN SODELOVANJE ZA BOLJŠE ZDRAVSTVO« 20. 23. 26. 22. 24. 24. 27. 28. 23. 25. Bernardin STROKOVNA SREČANJA 1. Ljubljana, december 1992, 2. Ljubljana, marec 1994, 3. Ljubljana, november 1996, 4. Radenci, april 1997, 5. Nova Gorica, april 1998, 6. Čatež, april 1999, 7. Portorož, april 2000, 8. Zreče, april 2001, 9. Bled, april 2002, 10. Ljubljana, april 2003, 11. Maribor, april 2004, PODČETRTEK, 19. in 20. oktober 2023 12. Otočec, maj 2005, 13. Portorož, maj 2006, 14. Radenci, maj 2007, 15. Ptuj, maj 2008, 16. Rogaška Slatina, maj 2009, 17. Čatež, maj 2010, 18. Bohinjska Bistrica, maj 2011,19. Rimske Toplice, maj 2012, 20. Ljubljana, maj 2013, 21. Portorož, maj 2014, 22. Nova Gorica, maj 2015,23. Bohinjska Bistrica, maj 2016, 24. Laško, maj 2017, 25. Bernardin, maj 2018, 26. Bohinjska Bistrica, maj 2019, 27. Laško, maj 2022, 28. Nova Gorica, maj 2023 JESENSKA SREČANJA 1. Ljubljana, december 1997, 2. Bled, november 1998, 3. Žalec, november 1999 (odpadlo), 3. Otočec, oktober 2000, 4. Velenje, november 2001, 5. Nova Gorica, oktober 2002, 6. Moravske Toplice, oktober 2003, 7. Rogaška Slatina, oktober 2004, ZVEZA EKONOMISTOV SLOVENIJE 8. Kranjska gora, oktober 2005, 9. Podčetrtek, oktober 2006, 10. Nova Gorica, oktober 2007, 11. Laško, oktober 2008, DRUŠTVO EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU 12. Bled, oktober 2009, 13. Lipica, oktober 2010, 14. Lendava, oktober 2011, 15. Ankaran, oktober 2012, 16. Zreče, oktober 2013, 17. Podčetrtek, oktober 2014, 18. Radenci, oktober 2015, 19. Maribor, oktober 2016, 20. Ptuj, oktober 2017, 21. Moravske Toplice, oktober 2018, 22. Rogaška Slatina, oktober 2019, 23. Ankaran, oktober 2022, 24. Podčetrtek, oktober 2023 Document Outline prednja DEVZ_24. JESENSKO SRECANJE_PODČETRTEK_16.10.2023_1 zadnja