DO0[p®[Hn]S}[?Ds®G Akcij a. od 12.10. do 24.10.2001 J Detergent Rex 4.5 kg, 2 vrsti redna cena 1.428.00 SIT 1.179,00 SIT »M« Detergent Ariel 3 litri, 2 vrsti redna cena 2.645.00 SIT 2.299,00 SIT akcija V akciji še 81 izdelkov! Konferenca civilnih invalidov vojn Mednarodna udeležba ČATEŽ OB SAVI - Zveza društev invalidov vojn Slovenije organizira od 17. do 19. oktobra v hotelu Terme na Čatežu bo Savi mednarodno konferenco civilnih invalidov vojn. Kot pričakujejo, se je bodo udeležili tudi predstavniki nekaterih vlad posameznih držav udeleženk in predstavnika evropskega parlamenta. Sprejem za udeležence bo pripravil zunanji minister Dimitrij Rupel. Moto konference je civilni invalidi vojn - naš izziv. Zveza društev invalidov vojn Slovenije je že leta 1991 organizirala prvo mednarodno konferenco civilnih invalidov vojn s predstavniki zvez civilnih invalidov vojn sporazuma Alpe-Jadran. Pred dvema letoma je bila soorganizatorica podobne konference v Italiji v Trentu, kamor so prišli predstavniki civilnih invalidov vojn držav iz nekdanje Jugoslavije. m:hi! i.r.,3 f m • .. } ■ V 1 -XV,; • 'A-icr *•>' IHI , - -j ., fef stran 3: • Do kdaj bo kostna moka še na Blanci? stran 13: 1 Kastelic mora plačati odškodnino stran 20 • Konec novomeškega nogometa? stran 22: • Nekdaj mogočna Gora vse bolj sameva stran 23: • “Je pa na Kranjskem čudna živalca ” Kopitarnina nova tehnologija Odpoved direktorice Zdravstvenega doma Novo mesto NOVO MESTO - Direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto prim. mag. Tatjana Gazvoda je po 16 letih uspešnega vodenja te pomembne dolenjske zdravstvene ustanove zaradi zdravstvenih razlogov dala odpoved na direktorsko mesto. Po izteku odpovednega roka se bo dr. Gaz-vodova predvidoma spomladi prihodnje leto vrnila na delovno mesto zdravnice specialistke medicine dela v svojo ambulanto, ki je pravzaprav nikoli ni povsem zapustila. ;|W V soboto bo še lepo jesensko vreme, v nedeljo pa se bo poslabšalo. KMETIČ, LE POJDI ORAT! - Z vse hladnejšimi in krajšimi dnevi ter z jutranjimi meglami, ki jih Računalnik za obutev po naročilu jesensko sonce s pojemajočimi močmi vse kasneje prepodi, že tiho trka na vrata prihajajoča zima. Njive so zvečine že prazne, sadovi pridnih rok in dobrotne zemlje so pobrani in zdaj je čas, da se polja pripravi na zimski počitek. Lepi oktobrski dnevi vabijo k jesenskemu oranju, k pripravi prahe, da se bo zemlja po zimskem počitku pod snežno odejo spomladi prebudila potna rodne moči. Klicu k starodavnemu opravilu se je odzval tudi kmet, kije zaoral njivo na pobočju pri Lakovnicah v gorjanskem Podgorju. (Foto: M. Markelj) Ne spomenikov ne velikih maš! Za to, da bi mirno šli v prihodnost, ne potrebujejo ne novih spomenikov ne velikih maš, temveč jasne vrednote in ostre misli - Ministrica Andreja Rihter govorila v Dobrniču DOBRNIČ - Predsednica Društva Dobrnič Danica Simšič je ob opravičilu predsednika države Milana Kučana in še nekaterih odsotnih na nedeljski prireditvi povedala, da je članov v slabem letu od ustanovitve že skoraj tisoč, trdno odločenih, da ohranjajo tradicije NOB in da se ne bi ponovili dogodki iz preteklosti. Zahvalila se je vsem za sodelovanje, še posebej trebanjskemu županu Cirilu Pungartniku, ki je požel viharen aplavz, ko je množico pozdravil s “tovarišice in tovariši.” Slavnostna govornica, mini- postale brezžične. A kot da bi vo!” je med drugim poudarila Rihterjeva. P. P. SEVNICA - Na letošnjem že 8. srečanju poslovnih partnerjev in prijateljev je sevniška Kopitarna, d.d., z 260 zaposlenimi, ki izdelajo letno po 300.000 parov obutve ter parov raztezačev in napenjačev pa še 120.000 parov kopit, prijetno presenetila z novo tehnologijo izdelave kopit. Teh izvozijo kar 80 odstotkov, in da bi bili kos vse večji konkurenci na tujih trgih in še povečali proizvodnjo kopit, so se odločili za nabavo treh novih računalniško podprtih in vodenih strojev. strica za kulturo Andreja Rihter, se je na glas povprašala o dveh le na videz abstraktnih pojmih, o uporništvu in o času. Še natančneje, o njuni tesni povezavi: o tem, kateri čas rodi upor in kateri upor lahko po-. stavi na glavo čas. Danes tudi med nami odraščajo mlade ženske, za katere so prav ženska gibanja svojevrstna zgoščenka uporništva. “Za to, da bi mirno šli v prihodnost, ne potrebujejo ne novih spomenikov ne velikih maš, temveč jasne vrednote in ostre misli. Pomniki današnje generacije namreč niso več iz kamna in betona, temveč so pomnilniki gigabajtov, njihove kurirske torbice pa so že davno skozi vse te na novo napeljane vezi, ki so dobesedno omrežile svet, tudi iskra upora lahko letela še stokrat hitreje kot nekoč. Prav taki dobro opremljeni in še bolje izobraženi lahko ponesejo tudi spomin vašega in našega upora naprej, ga vgradijo v prihodnje rodove. Nikoli nisem hotela verjeti, da globalizacija pomeni zgolj pasiviza-cijo. Že mogoče, da se komu malo zvrti od vsega novega, a dovolj je pogledati na ulico v Pragi, Londonu ali tu v Dobrniču, pa že vidite, kako veliko natančneje znajo danes mladi izraziti vsakršno svoje stališče, ko hitijo v korak s časom - potemtakem tudi svoje uporništ- ČEVLJARSKA REVOLUCIJA - Direktor Kurnik pravi, da z Alpino snujejo naročanje obutve po meri kar v prodajalnah za kupce s posebnimi zahtevami, kar bo omogočal tudi digitalizator (na posnetku vodja proizvodnje Albin Kolman in računalničar Cvet-anovski). Kupcu bo nogo posnel prodajalec in bo nogo v digitalni obliki prenesel v Sevnico. (Foto: P. Perc) Vsi pomembni govorijo o prihodnosti in ti si med vabljenimi. IVIi^NC »/\1 od 22 d0 26 oktobra 2001 l«HI V^l Cankarjev dom, Ljubljana Dotakni se prihodnosti! Kot sta povedala tehnolog Franci Rupret in Aleksander Cvetanovski, zadolžen za informatiko, zdaj niso več sanje, da bi lahko sprejeli naročilo po elektronski pošti, kupcu ponudili še kakšnega izmed 100.000 modelov iz arhiva kopit (tega že digitalizirajo, da bi ga ponudili tudi na spletu). Osnovni model, ki ga nato digitalizirajo, še vedno zahteva ročno, natančno izdelavo s finim občutkom, ki ga v modelarni Kopitarne premorejo dovolj, saj nenehno primerjajo svoje izdelke s konkurenco po svetu, tudi na raznih sejmih, in izmenjujejo izkušnje. Ta model vpnejo in ustrezno obdelajo v digitalizatorju kupca in pošljejo kopito v izdelavo, naprej v grobo in nato še v fino struženje. Vsi trije stroji so v medsebojni povezavi z osrednjim zelo zmogljivim računalnikom. Nova oprema je stala več kot 100 milijonov tolarjev. Direktor Kopitarne, Marjan Kurnik je povedal, da je raziskovalno-razvojni projekt podprlo tudi ministrstvo za kmetijstvo in da je takšne opreme malo po svetu. Zaradi večje natančnosti in krajšega odzivnega časa naj bi se proizvodnja kopit povečala za petino. p p Košarka Goodvear liga / * K KRKA TELEKOM : SLOBODA DITA * I KRKk ŠD Leona*Štuklja! sobota, 20.10.2001, ob 19. uri. HEJ, BRIGADE, V DOBRNIČU - Tolikšne množice, okrog 2000 pretežno žensk, kakršna seje zbrala preteklo sončno nedeljo v Dobrniču na vsakoletnem srečanju v počastitev I. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze leta 1943, še ni bilo. V pestrem kulturnem programu so sodelovali Partizanski pevski zbor, Občinski pihalni orkester Trebnje, otroci dobrniške šole ter Jože in Zvonka Falkner. Na koncu so družno zapeti Hej, brigade, in še nekaj partizanskih in domoljubnih pesmi. (Foto: P. Perc) Košarka KRKA TELEKOM ^»-EKO Ut Evroliga FORTITUDO BOLOGNA ISSN 0416-2242 / * * * ipKRKk „ sreda, 24.10.2001, ob 18. uri. 9 77 416 2240 Tolarjevih deset let Potem ko je Banka Slovenije 8. oktobra 1991 dala v uporabo vrednostne bone, je dobro leto po tistem poslala v obtok prave tolarje. Lastni denar je bilo pomembno znamenje lastne slovenske državnosti, zato je razumljivo, da je njegov vstop na finančne trge spremljala precejšnja negotovost. Pomembna obvira tolarju je bilo dejstvo, daje bila Slovenija še vpeta v jugoslovanski denarni sistem. Tako kot bo z uvedbom evra imela težave Evropa, ki bo morala v zelo kratkem času zamenjati sedanji denar za novo skupno valuto, je imela zahtevno delo Slovenija, ko je morala na hitro zamenjati dinarje za nove tolarje. “Pretovarjanje” je minilo brez večjih pretresov. Zaupanje v tolarje raslo, inflacija seje proti pričakovanjem mnogih zmanjševala. Zaupanje v tolar se je pokazalo za upravičeno še posebej takrat, ko je naša valuta postala tudi zunanje konvertibilna. Ob desetletnici je priložnost za razmislek. Kako ste na tolar gledali ob njegovi uvedbi, kaj menite o slovenskem denarju zdaj? Desetega rojstnega dne slovenskega tolarja se spominjamo tudi s tokratno anketo Dolenjskega lista. BORUT MUC, komisionar v skladišču v metliškem Kometu: “Pred desetletjem sem bil ponosen na slovenski denar in sem še vedno, ker je lep. Hitro sem ga sprejel, a pri večjih nakupih sem vse do danes cene preračunaval v marke. Po novem jih bom najbrž v evre, kar glede na to, da je evro dve marki, ne bo težko. Varčeval pa doslej nisem kaj prida v nobeni valuti, ker sem vlagal v hišo.” MARJAN ŠTUKELJ, strojni ključavničar, s Trebnjega Vrha pri Semiču: “Slovensko valuto sem sprejel hitro in dobro. A glede na to, da tolarju vrednost pada, se nam ne bo težko navaditi na evro. Ne nazadnje smo že z dinarjem v Jugoslaviji doživeli veliko sprememb. Na evro pa se bomo navajali tudi vsakič, ko bomo šli v tujino. Veliko lažje nam bo, ker bomo potrebovali le eno valuto.” BRANKO ŠVAJGER, upokojenec iz Novega mesta: “V začetku sem zelo zaupal v tolar, saj so bila nihanja vrednosti v primerjavi z nemško marko, t.j. tujo valuto, ki smo je najbolj vajeni, v okviru pričakovanj. Glede na razmere v svetu in na naše približevanje EU se slovenskemu tolarju ne piše najbolje. Skeptičen sem glede evra in menjalnega razmerja.” ALBINA ZORC, prodajalka, iz Meniške vasi: “Našemu denaiju zaupam in tudi varču-jem v tolarjih. V začetku sicer nismo vedeli, kako bo z inflacijo, vendar je to zdaj jasnejše. Rada imam tolar, verjamem vanj in me tudi ni strah varčevati v tej valuti. Pravzaprav mi tuj denar, npr. nemška marka, nič ne pomeni. Ne vem pa, kako bo s tolarjem zdaj, ko prihaja WmjM ALBIN KOLMAN, vodja proizvodnje v Kopitarni: “Verjamem v stabilnost tolarja in sem vesel, da je postal v 10 letih sorazmerno čvrsta valuta. Kadar potujemo v tujino, moramo še vedno menjati naš denar v druge valute, ko pa bo tudi pri nas evro, tega ne bo več. Mislim, da se bo to zgodilo v kakšnih sedmih letih. Bo gotovo malo nostalgije, tako kot vedno!" ANTON POPIT, upokojenec, iz Slepška pri Mokronogu: “Gotovo mi bo kar malo hudo pri srcu. ko se bomo morali po pridružitvi Evropski uniji tako kmalu posloviti od našega tolarja. Kapo dol, vsa čast bivšemu guvernerju dr. Francetu Arharju, ki ima po moje največ zaslug, da je postal tolar cenjeno plačilno sredstvo pri nas." ŠTEFKA ČERNELČ, gospodinja, z Vrhov (pri Kapelah): “Kolikor velja država, toliko velja tudi njen denar. Tolarje menda kar nekaj vreden. Nekaj si lahko kupiš za naš denar. Ampak cene gredo gor, kako bo, ne vemo. Imeli smo zaupanje v tolar, ko so ga uvedli. Zdi se mi pravi, tudi ni tako velik, da ne bi šel v denarnico. Da bi ga le bilo! Preveč pa spet ne, ni dobro.” VILI MANČEK, direktor Mercatorja Krško v pokoju, iz Krškega: “Ob rojstnem dnevu tolarja sem bil malo pesimist. Vendar sem po desetih letih prijetno presenečen, menim, da je tolar, kar smo Slovenci kot vesten in delaven narod pričakovali. Ker smo na pragu EU, pričakujem od tolarja, da se bo lahko kosal z marko in drugimi valutami. Tolar bo zamenljiv za evro in se ga ne bomo sramovali.” MIRJANA ŠERCER, učiteljica, iz Osilnice: “Tolar smo sprejeli za svojega, se nanj navadili in osebno mu zaupam. Mama je hrvaška upokojenka in že približno pol leta dobiva pokojnino, obračunano v evrih. Na skupen evropski denar smo se tako že navadili, zato bomo tisto, kar imamo sedaj v markah, po novem letu varčevali v evrih. Sem pa na naš denar ponosna in tudi ime mi je všeč.” iz strankarskega življenja PRIPIS UREDNIŠTVA - Čeprav volitve še niso pred vrati, pa je več strank že napovedalo pestro politično jesen. Na našem območju so tako konec prejšnjega in v začetku tega tedna kar štiri stranke pripravile več okroglih miz in javnih tribun na tako rekoč isto temo (ustanavljanje novih občin in regij). V uredništvu smo se zato odločili, da dogajanje povzamemo na kratko in vsem namenimo približno enako prostora. Tega se bomo posluževali tudi v bodoče. Proti pretirani drobitvi NOVO MESTO, KOČEVJE - O regionalizaciji in lokalni samoupravi so pretekli teden razpravljali na Večeru s poslanci, ki ga je organizirala občinska organizacija ZLSD (Združena lista socialnih demokratov). Kot gosta javne tribune sta nastopila Bojan Kontič, poslanec državnega odbora in predsednik Strokovnega sveta za regionalizem in lokalno samoupravo, ter Miloš Pavlica, podpredsednik ZLSD. Po Kontičevih besedah je za preprečevanje centralizacije nujna reforma lokalne samouprave. V razpravi so opozorili na probleme, ki jih povzroča ustanavljanje novih občin, predvsem kar zadeva financiranje javnih zavodov in skupnih služb. Pavlica je menil, da je treba preprečiti pretirano drobitev občin, saj z njo dosežemo nasproten učinek od želenega. Kritizirali so sedanji zakon o financiranju občin, ki spodbuja ustanavljanje novih občin, in se zavzeli za sprejetje takšnega zakona, ki bi spodbujal njihovo združevanje. Strokovni svet za regionalizem in lokalno samoupravo ZLSD pod vodstvom Bojana Kontiča se je pretekli teden sestal tudi v Kočevju. Namen srečanja je bil, pripraviti izhodišča za razpravo na Konferenci stranke v mesecu novembru. Zakaj bi spreminjali ustavo? NOVO MESTO - O spremembah ustave je ta teden na okrogli mizi v Novem mestu razpravljala tudi Koalicija Slovenija. Gostje večera Lojze Peterle, Andrej Vizjak, Milan Zver in Marko Štrovs so predstavili predlagane spremembe ustave, ki naj bi omejile že uveljavljene demokratične pravice, kot so omejevanje pristojnosti občin in parlamenta, ustanavljanje novih občin in regij ter omejevanje referenduma. Strinjali so se, da Slovenija sprememb ustave ne potrebuje, in kritizirali vlado, da se preveč lahkomiselno loteva ustavnih sprememb. V razpravi seje Lojze Peterle zavzel za vstop Slovenije v EU in NATO in povedal, da bi Slovenija do terorističnih napadov na ZDA morala zavzeti jasnejše stališče ter pokazati pripravljenost za boj proti terorizmu. Stranka in kmetijstvo NOVO MESTO - SLS-SKD Slovenska ljudska stranka je preteklo soboto v Novem mestu pripravila okroglo mizo o ohranjanju kulturne krajine ter o perspektivah v kmetijstvu ob vstopanju v Evrospko unijo. V pogovoru je stranka želela med drugim dobiti podlago za politični koncept delovanja strankinih organov na tem področju pred 2. taborom stranke. Razpravljali so o merilih, ki naj jih stranka zastavi v pogajanjih z EU na kmetijskem področju, ter o ciljih, ki naj jih zasleduje v odnosu do kmetijstva. Govorili so še o perspektivah v kmetijstvu na področju zaposlovanja in zagotavljanja socialne stabilnosti na podeželju, o možnostih ohranitve kakovosti krajine in okolja ter oblikovanja kulturne in narodne identitete. Ubadali so se z vprašanjem, kako ustvariti možnosti za bivanje na podeželju ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, obrti in podjetništva. Bajuk v Semiču SEMIČ - V soboto, 20. oktobra, bo ob 17. uri v obnovljeni taborski hiši pri župnišču v Semiču ustanovitev občinskega odbora Nove Slovenije. Dogodka se bo udeležil tudi predsednik stranke dr. Andrej Bajuk, ki bo imel slavnostni govor. Janša na posvetu MIRNA PEČ - Mestni odbor Socialdemokratske stranke Slovenije iz Novega mesta je v petek popoldne pripravil posvet o ustanavljanju novih občin ter o razvoju lokalne samouprave, regionalizma in ustavnih sprememb. Dogodek, ki je bil v Mirni Peči, so pripravili skupaj i Združenjem krajevnih skupnosti in Združenjem občin, na njem pa je med drugimi sodeloval tudi predsednik stranke Janez Janša. Stranka in njeni vidni ljudje pri spremembah na področju lokalne samouprave podpirajo ustanovitev novih občin na območjih, kjer je taka volja ljudstva. Na posvetu so sodelovali tudi predstavniki krajevnih skupnosti, ki so dale pobudo za ustanovitev novih občin, pa tudi župani mladih občin, npr. Dolenjskih Toplic in Mirne Peči, ki so opisali svoje izkušnje z občino. Omejevanje pravic in pristojnosti? ŠKOCJAN - V soboto, 13. oktobra, je v organizaciji Mestnega odbora Nove Slovenije, krščanske ljudske stranke Novo mesto v gostilni Luzar v Škocjanu potekal pogovor s poslancem N.Si v Državnem zboru, Lojzetom Peterletom. Srečanja se je poleg članov in simpatizerjev N.Si iz Škocjana udeležil tudi tamkajšnji župan Janez Povšič. Beseda je tekla predvsem o predlaganih spremembah ustave, kot so omejevanje pristojnosti občin in parlamenta ter omejevanje pravic za sklic referenduma. Po mnenju poslanca Peterleta bi te spremembe nedvomno omejile že uveljavljene demokratične pravice. V sproščenem pogovoru pa so se dotaknili tudi aktualnih vprašanj ustanavljanja novih občin in regij in problemov v kmetijstvu ob vstopu naše države v Evropsko unijo. Na srečanju so se še dogovorili, da bodo v naslednjih dveh tednih sklicali ustanovni zbor občinskega odbora N.Si. Občinski odbori o proračunu ŠKOCJAN - Občinski svetniki so na seji prejšnji teden obravnavali osnutek proračuna za naslednje leto, ki znaša 390 milijonov tolarjev. Kot ključni investiciji predvideva gradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Pred potrditvijo bodo o občinskem proračunu razpravljali v občinskih odborih ta teden. Večerna šola ekonomike in financ NOVO MESTO - V novembru bo v prostorih novomeške Termo-tehnike potekala Večerna šola ekonomike in financ. V sedmih večernih srečanjih, prvo bo 6. in zadnje 27. novembra, se bodo udeleženci seznanili z aktualnimi problemi s tega področja in predvsem s primeri iz prakse. Predavanja bodo od 18. ure do 20.30, večerno šolo pa skupaj organizirajo Območna obrtna zbornica Novo mesto, Podjetniški center Novo mesto in Območna gospodarska zbornica. Mestna občina Novo mesto v sodelovanju s Podjetniškim centrom za enote malega gospodarstva s sedežem na njenem območju prispeva 40.000 SIT, obe zbornici pa svojim članom dodatno sofinancirata udeležbo še z 10.000 SIT. Katerim projektom prednost? ŠMARJEŠKE TOPLICE - Pretekli torek je v Šmarjeških Toplicah potekala druga delavnica, na kateri so v postopku priprave regionalnega strateškega programa za Jugovzhodno Slovenijo iskali soglasje o prednostnih regijskih projektih na področju gospodarstva, okolja in prostora ter človeških virov. Delavnico je pripravil Podjetniški center iz Novega mesta, kije pooblaščen za pripravo regionalnega programa. Dravske in Savske elektrarne skupaj? KRŠKO - Kot je prejšnji teden v Krškem dejal direktor Holdinga Slovenske elektrarne mag. Drago Fabijan, trenutno ni več tehničnih ovir za začetek pripravljalnih del za izgradnjo HE Boštanj. Holding bo zdaj poskrbel za prenovo tehnične dokumentacije za izgradnjo spodnjesavske verige hidroelektrarn, na osnovi tega pa bo pridobil tehnična in gradbena dovoljenja. Kot je še dejal, zdaj po nalogu vlade proučujejo, ali bi bila upravičena združitev Dravskih in Savskih elektrarn. Če se bo izkazalo, da je, ne bo več dveh pravnih oseb, zato bodo potrebne tudi prezaposlitve delavcev. Vržena rokavica Za laboratorij ni več ovir Tokratna rokavica je pristala v Miklošičevi ulici v Ljubljani, kjer je sedež Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, pobral pa jo je njen direktor Ervin Kuhar. Zadnjič gaje z vprašanjem o tem, kdaj bo Novo mesto dobilo vinski laboratorij, kot ga imajo v Mariboru, Novi Gorici in Ljubljani, izzvala direktorica uprave mestne občine Novo mesto Mojca Novak. “Že od leta 1988 sodelujem v prizadevanjih, da bi Novo mesto dobilo kmetijski zavod, ki bi bil primerljiv z drugimi območji. Ko sem bil še direktor svetovalne službe, smo se obrnili na kmetijsko ministrstvo z zahtevo po tem in sčasoma dosegli, daje novomeška enota, ki je zdaj zavod, dobila 10, 11 specialistov s kmetijskega področja, kar je med drugim osnova za razvoj laboratorijev. Vinski laboratorij je tu še posebej aktualen, ker gre za vinogradniško območje, vendar je bilo precej nasprotovanja. Zdaj lahko povem, da je laboratorij v Novem mestu v zaključni fazi. Manjkal je še en sam podzakonski predpis, ki pa je bil septembra sprejet, tako da zdaj ni več ovir. Zdaj se oblikuje tudi komisija preizkuševalcev, ki mora skozi preverjanje.” * Ali se lahko še kaj zaplete? “Zdaj. ko je vse pripravljeno, mora laboratorij potrditi še ministrstvo za kmetijstvo. Ravno prejšnji teden Seje predsednik zbornice Peter Vrisk uradno pogovarjal z gospo Trpinovo in ministrom Butom, ki sta zagotovila, da pri soglasju ne bo težav." • Kdaj ho torej laboratorij začel z delom? Ervin Kuhar "Prepričan sem, da še to jesen, čeprav smo zdaj že precej izgubili, ker ne moremo delati že analiz grozdja, za vino pa gotovo že bomo. Zbornica je zainteresirana za laboratorij, saj so izkušnje pokazale, daje na območjih kjer take laboratorije imajo, hitrejši razvoj, čeprav se z vidika gospodarnosti toliko laboratorijev v mali Slove niji ne splača. Laboratorij pri no vomeškem zavodu bo samo izhodišče potem pa bo moral pridobiti še kon cesije za druge dodatne dejavnosti in se razvijati naprej.” In še vprašanje za naslednjo Vrženo rokavico. Uredništvo Dolenjskega lista vprašuje pristojne, kaj se dogaja z novomeškim velodromom, kdo skrbi zanj in kako je izkoriščen? B. D. G. Do kdaj bo kostna moka še na Blanci? Skladiščenje 2712 ton kostne moke na Blanci zaradi hudega smradu vznemirja bližnje sosede -Ministrstvo izključuje možnost ekološke katastrofe - Zasedenost nemških sežigalnic BLANCA ■ Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) je poslanec (SDS) in sevniški občinski svetnik Branko Kelemina 10. oktobra poslal dopis, v katerem med drugim navaja, da se v okolici skladišča Zavoda RS za blagovne rezerve na Blanci širi nevzdržen smrad, ker naj bi se zaradi dolgotrajnega skladiščenja kostne moke v tem skladišču verjetno pričel njen razpad. Državni sekretar MOP mag. Radovan Tavzes je Kelemini 11. oktobra odgovoril, da so takoj zaprosili podjetje Inspect, kije pooblaščeno za redni nadzor nad skladiščenjem moke v skladišču Zavoda RS za blagovne rezerve na Blanci, “ki pa vaših navedb ni potrdilo in Infos ’01 Od 22. do 26. oktobra v Cankarjevem domu LJUBLJANA - V ponedeljek, 22. oktobra, se bo pod geslom Dotakni se prihodnosti v Cankarjevem domu začel Infos ’01, že enajsta osrednja in največja prireditev v informatiki pri nas. V petih dnevih bo do vključno petka v sejemskem delu prireditve na ogled marsikaj zanimivega in novega s področja informacijskih tehnologij, storitev in izdelkov, ki jih bo predstavilo 158 razstavljavcev, zvrstilo se bo kakih 120 različnih dogodkov, predstavitev novosti, izobraževalnih in multimedijskih dogodkov, ob tem pa bo vse dneve tekel za Infos vse bolj pomemben tehtni seminarski del, na katerem se bo zvrstilo več kot 300 strokovnih predavanj. Razvrščena so v šest sklopov, programskih linij, ki obsegajo področja od razvojnih izzivov e-ekonomije, e-ekonomije, informatike v javni upravi in e-izobraževanja do informacijske infrastrukture in regionalnega foruma Alpe-Jadran o informacijski družbi. poroča o nespremenjenem stanju uskladiščene mesno kostne moke. Po včerajšnjem ogledu skladišča enako poroča tudi podjetje Eko-les Ptuj, ki organizira izvoz moke. Tako temperature skladiščnih prostorov in vreč z mesno kostno moko niso povišane, vabe za glodalce pa ostajajo nedotaknjene. Kljub temu smo podjetje Inspect zaradi vaših navedb in domnev zaprosili za dodaten pregled skladišča.” Tavzes pojasnuje, da je do zamude glede predvidene izpraznitve skladišča na Blanci prišlo zaradi zasedenosti kapacitet nemških sežigalnic, kamor se uskladiščena moka izvaža na sežig. Nemčija je namreč edina država, ki razpolaga s presežnimi kapacitetami za sežig moke. “Izpraznitev smo načrtovali takoj po izpraznitvi skladišča na Bregu pri Kočevju, torej v začetku meseca oktobra. Vendar nas je podjetje Sadjarstvo Blanca zaprosilo, da bi se skladišče začelo prazniti šele novembra zaradi zasedenosti njihovih delavcev v sezoni obiranja jabolk. Njihovi prošnji smo ugodili glede na poročila podjetja Inspect o nespremenjenem stanju in sprejemljivosti nadaljnjega začasnega skladiščenja, saj nadzorovano skladiščenje moke na Blanci ne predstavlja tveganja za okolje in zdravje. Tako bodo pred skladiščem v Blanci izpraznjeni skladiščni prostori Tovarne volnenih izdelkov iz Majšperka, takoj zatem pa bo sledilo praznjenje skladišča na Blanci. Zagotavljamo, da ministrstvo izvaja vse potrebne ukrepe za izvoz uskladiščene moke, in izrecno izključujemo možnost, ki jo navajate, da bi nadzorovano skladiščenje moke lahko povzročilo ekološko katastrofo.” 2712 ton kostne moke na Blanci niti malo ne vznemiija predsednika KS Blanca, Draga Edvard Pirc, Blanca 4, pred svojo hišo, se čudi, kako gre skupaj, da imajo isti ljudje opraviti z jabolki in mesom v hladilnici ter crkovino... (Foto: P. P.) Mirta, zato se mu zdi ponovno dvigovanje prahu okrog kostne moke povsem nepotrebno. Najbolj se pritožujejo zaradi smradu iz skladišča kostne moke v zadnjih dneh bližnji sosedje, zlasti Pirčevi. Gospa Ljudmila ima bronhialno astmo in je invalidsko upokojena. Povedala je, da jo je moral mož Edvard odpeljati po injekcijo v sevniški zdravstveni dom, ker jo je v tem vremenu že tako dušilo, odkar ponoči zračijo skladišče in usmradijo okolje, da so se njene težave še stopnjevale. “Bojimo se, da bi prišlo do samovžiga kostne moke, kot seje to zgodilo na Kočevskem. Nič več ne verjamem obljubam uradnikov in ministra MOP. Vse kaže, da bo letos kostna moka ostala na Blanci, čeprav je minister Kopač obljubljal, da jo bodo odpeljali najpozneje julija. Očitno se da s kostno moko tudi dobro zaslužiti,” pravi Edvard Pirc. P. PERC 115 LET KMETIJSKE ŠOLE GRM - Na Kmetijski šoli Grm so v torek, 16. oktobra, praznovali 115-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so odprli Višjo strokovno šolo za kmetijstvo in odprli namakalni sistem. Odkrili so tudi spominsko ploščo ob 10-letni-ci priprav na osamosvojitveno vojno. Na fotografiji učenci šole, ki so pripravili kulturni program, in direktorica Kmetijske šole Grm Vida Hlebec. (Foto: I. P) Kdo vam lahko ponudi več, ko streha potrebuje pomoč? Nova streha daje hiii novo vrednost Streha je kapa hiše - mora biti zanesljiva in dobro izdelana do vsake podrobnosti. Hišo varuje pred dežjem, sončno pripeko, snegom, točo in drugimi vremenskimi nevšečnostmi. Hkrati mora biti lepa na pogled, kar pomeni, da je prilagojena pokrajinskim značilnostim in da je v pravilnih ploskovnih proporcih. Kot vse drugo se stara tudi streha. Z leti izgublja svojo zanesljivost in lepoto. Slej ko prej pride tudi čas, ko je treba pomisliti na pravo popravilo strehe. Za sanacijo so v grobem možni štirje razlogi: • Streha pušča in na objektu se že dela škoda. V tem primeru je popravilo nujno, a hkrati že zamujeno, saj je škoda že nastala. • Streha je dosegla svojo načrtovano življenjsko dobo. Po poteku jamstva je streha lahko še v dobrem stanju, toda ne moremo biti več prepričani, da je dovolj Tesarska dela: zamenjava slabih špirovcev, leg, letev... zanesljiva. Odločimo se za menjavo kritine in pregled lesenih delov ne glede na to, ali je streha še v dobrem stanju ali ne. Takšno ravnanje je bolj gospodarno, kot se zdi na prvi pogled, saj tako preprečimo končni propad strehe in škodo, ki je lahko večja od stroškov sanacije. • Nismo zadovoljni z videzom strehe. Videz strehe precej pripomore k videzu celotne zgradbe in njenem vklaptjanju v okolje. Estetska merila se lahko sčasoma spreminjajo - kar je bilo prej moderno, je lahko zdaj zastarelo ali celo moteče. Ponavadi je potrebna samo menjava kritine, ki naredi streho sprejemljivejšo. • Menjamo namembnost prostora pod streho. Pri bivalnem podstrešju moramo zagotoviti vse pogoje za normalno bivanje. To pomeni, da je izolacija strehe dovolj kakovostna in je bivanje pod njo udobno tako pri -30*C kot pri +40*C zunanje temperature. Spomnimo se, da so strešniki ponavadi temnejše barve in vpijajo toplotne sončne žarke. Temperatura tik pod strešniki lahko v poletnih mesecih naraste tudi na >70 'C ali več. Ravno zato je pravilna izolacija strehe za bivalno podstrešje še kako pomembna. Komu zaupati aanacijo straha Popolna sanacija strehe vključuje zamenjavo strešne kritine in zamenjavo slabih delov ostrešja pa kakor tudi ustrezno Izolacijo. Pomembno je. aN ae odtočite, da hkrati a aanacijo strehe uredite tudi podstrešje aN opravite priprava za to. Kleparska dela: popravila slabih žlebov, namestitev novih če je treba namestiti nove strešne letve, je priporočljivo, da se hkrati vgradi spodnja napenjalna folija ali spodnja streha s kontraletvami. Streho varuje pred vdorom snega in prahu in jo priporočamo (v zahodnoevropskih državah je obvezna) za urejena podstrešja. Sanacijo prve strehe praviloma zaupano podjetjem, ki takšne sanacije opravljajo in imajo z njimi izkušnje ter upoštevajo vsa najnovejša spoznanja s področja gradbene fizike streh. Poleg tega ponavadi omogočajo plačilo s kreditom, ki olajšuje financiranje posega. Eno takšnih podjetij pri nas je podjetje BRAMAC. Za svoje strešnike daje pisno 3AT„ AlA*eJ>Lf jvA ! r s.-.®. Ljubljansko pismo Končno tudi državne pokojnine Prvi na vrsti sedemdesetletniki LJUBLJANA - Odkar imamo Slovenci samostojno državo, število upokojencev naglo narašča, zlasti takšnih, ki zaradi predčasne upokojitve prejemajo močno okrnjene pokojnine, tako da težko pričakajo naslednjega prvega v mesecu. Po projekciji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovnje (Zpiz) naj bi bilo tako v prihodnjem letu v Sloveniji že okoli 506 tisoč upokojencev, torej naj bi se število upokojencev v primerjavi z letošnjim letom zvišalo za skoraj tri odstotke. Razlog za to naj bi bili tokrat upravičenci do državnih pokojnin. Januarja letos jih je bilo le 93, ob koncu leta naj bi jih bilo 12.900, ob koncu prihodnjega leta pa že 13.860. Za izplačilo državnih pokojnin bo treba letos v pokojninsko blagajno iz proračuna dodati novih 3,4 milijarde tolarjev. Starostni pogoj za državno pokojnino je 70 let, v prehodnem obdobju, do leta 2006, pa se bo znižal na 65 let. Ne glede na to lahko pravico do državne pokojnine že letos uveljavljajo ljudje, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja po predpisih o socialnem varstvu, če so dopolnili vsaj 65 let starosti. Do te oblike denarne pomoči kot edinega vira za preživljanje so upravičeni trajno nezmožni za delo in starejši od 60 let, če so brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov ali premoženja in nima- jo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati. Pravico do državne pokojnine lahko uveljavljajo le ljudje s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so med 15. in 65. letom najmanj 30 let živeli v naši republiki in nimajo pravice do pokojnine po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po drugih predpisih ali iz tujega javnega pokojninskega sistema. Njihovi lastni dohodki pa ne smejo presegati premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Pomembno je tudi, da se pri pravici do državne pokojnine upoštevajo le lastni dohodki upravičenca, ne pa dohodki (npr. pokojnina) in premoženje njegovega zakonca ali drugih družinskih članov. Državna pokojnina pomeni za državljane, starejše od 65 let, materialno neodvisnost - saj ne bodo več odvisni le od socialnih pomoči, temveč jim bo po 65. letu avtomatično zagotovljena socialna varnost. Ljudem v stiskah, a takšnih je največ med starostniki, redno pomaga tudi Rdeči križ Slovenije. Tako je veliko denarja, kar 53,2 milijonona tolarjev, RK zbral letos z akcijo Sosed sosedu, kije potekala šele drugič in je namenjena pomoči starostnikom. Pomoč je lani prejelo 44 tisoč oseb, to je skoraj polovica vseh, starejših od 75 let. V Rdečem križu v Ljubljani pa imajo kljub temu še veliko prošenj za pomoč, toliko, da vsem prosilcem ne morejo ugoditi. Ljudje, ki so jih napisali, trkajo tudi na vrata Centra za socialno delo in Karitas. Mnoge pa je revščine sram in le stežka poiščejo pomoč. Zato je bil res že skrajni čas, da sta se vlada in parlament končno odločila za uzakonitev državnih pokojnin. VINKO BLATNIK Ob tednu vseživljenjskega učenja Program prireditev od 18. do 24. oktobra • PREDAVANJA - O komunikaciji v družini bo predavala Darka Pečnik, prof., danes ob 18. uri v Ricu; o ženskah, ki preveč ljubijo, Sanja Rozman, dr. med., jutri, 19. oktobra, ob 16.30. uri v mali dvorani KC Janeza Trdine; o jogi v vsakdanjem življenju Paramhans Swami Maheshvvarananda iz Indije, v torek, 23. oktobra, ob 19. uri v veliki dvorani KC Janeza Trdine (vstopnina); o motnjah hranjenja: anoreksiji in bulimiji, Lea Jerman-Gorišek, dr. med., Ksenija Pave, d. m. s., Andreja Žnidaršič, v. m. s., v torek, 23. oktobra, ob 16. uri v Zdravstvenemu domu Novo mesto; o globalizaciji in medijih mag. Borut Vojinovič, v torek, 23. oktobra, ob 17. uri na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje Novo mesto; o moči misli Darja Kovačič, v torek, 23. oktobra, ob 16.30 v Ricu; o medčloveških odnosih Darja Kovačič, v sredo, 24. oktobra, ob 16.30 v Ricu. • RAZSTAVE - Razstave pod skupnim naslovom Za bistro glavo v naravo so na ogled v Srednji kmetijski šoli Grm v soboto, 20. oktobra, od 9. do 14. ure; razstava Uniforme iz depojev Dolenjskega muzeja, vodi avtorica razstave Marjeta Bregar, v soboto, 20. oktobra, ob 11. uri v mali dvorani Dolenjskega muzeja; prost ogled razstav v Dolenjskem muzeju in Jakčevem domu v nedeljo, 21. oktobra, od 10. do 13. ure. • PROSTI ČAS - Predstavitev golobarstva, Jože Pečnik, univ. dipl. org. del., danes ob 17. uri na Zavodu RS za šolstvo na Novem trgu; Priprava ribjih jedi za večerjo, danes od 14.30. do 18. ure na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Novo mesto (prijave sprejema Ric); ogled Baze 20 v Kočevskem Rogu jutri, 19. oktobra, ob 11. uri, organizira Dolenjski muzej Novo mesto. • KULTURNE PRIREDITVE - Srečanje in pogovor z umetnikom Jožetom Kumrom ob njegovi razstavi, danes ob 11. uri v Galeriji Dolenjskega muzeja; Ura pravljic za otroke, danes ob 17. uri na Oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. • ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE - Dan programov aerobike in ostalih organiziranih skupin vadbenih programov za otroke in odrasle pod vodstvom Mojce Hotko-Borsan, v soboto, 20. oktobra, od 14. do 16. ure v prostorih studia Rekreacija, sprostitev in lepota v Turkovi ulici v Bučni vasi; Pohod na Begunščico, organizira Planinsko društvo Novo mesto, v soboto, 20. oktobra, prijave: Rezka Moretti, tel.: 33 78 160; predstavitev Shen Qi - način življenja, Darja Kovačič, v ponedeljek, 22. oktobra, ob 16.30, Društvo POT Šentjernej; Arheološka pot - halštatski dan na Cvingerju, ogled z vodenjem organizira Turistično društvo Dolenjske Toplice v sredo, 24. oktobra, zbor ob 10. uri pred OŠ Dolenjske Toplice. IZLET DOLENJSKEGA LISTA - Štiridnevnega izleta po Medugorju, Dolini Neretve in po Dalmaciji tja do Dubrovnika v organizaciji Dolenjskega lista in turistične agencije Mana se je udeležilo več kot sto naročnikov. Vse od vremena do izvrstnega vzdušja, za katero so vseskozi skrbele tri simpatične Belokranjke, nam je šlo na roke. Do naslednjega večdnevnega izleta nam bo v prijetnem spominu ostalo romanje v Medugorje, obiranje mandarin, vožnja s čolni po Neretvi pa Dubrovnik in slapovi Krke in še marsikaj, kar smo videli in doživeli na tem popotovanju. (Majda Luzar, foto: Jožica Bukovec) SVETOVALNO SREDIŠČE V NOVEM MESTU- Ob tednu vseživljenjskega učenja so v ponedeljek, 15. oktobra, v Razvojnoizobraževalnem centru (Ric) Novo mesto odprli Svetovalno središče, ki je peto tovrstno središče v Sloveniji. Ob lej priložnosti so s strateškimi partnerji podpisali pogodbe o sodelovanju. Svetovalne storitve bodo odraslim dostopne brezplačno po telefonu, elektronski pošti ali osebno pri odločanju o izbiri primernega izobraževanja, pri premagovanju učnih težav in načrtovanju nadaljnjega izobraževanja. Enkrat mesečno bodo svetovalke na delu tudi v okoliških občinah. Slavnostno otvoritev Svetovalnega središča je popestri! koncert Pihalnega orkestra Krke Zdravilišč iz Straže. (Foto: I. P.) KOZMETIČNIATEUE NATUR NA NOVEM TRGU - Novomeškifrizer Tomaž Pavlič ima na Novem trgu poleg frizerskega tudi prodajni kozmetični atelje. Že ime Natur pove, da je zagovornik naravnega in premišljenega pristopa k lepoti, zato so na prodajnih policah samo priznane blagovne znamke naravne kozmetike, kol so Lakshimi, Biodroga, Roger Gallet in Aldo Vandini. Prodajni progam obsega negovalne kreme, dekorativno kozmetiko, anticelulitno linijo, lasno kozmetiko in naravne barve za lase Color Erbe, darilni program dvorca Trebnik, nakit Nugget, kristalne krogle Swarovski in solne lučke. Vsak torek organizirajo svetovanje in pregled kože po predhodnem naročanju. (Foto: Majda Luzar, EPS) Društvu iz Kapel priznanje KAPELE - Društvo za razvoj podeželja Kapele je prejelo priznanje, ki so ga v Andragoškem centru Slovenije podelili 14 posameznikom, skupinam in društvom za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja v letu 2001. Priznanja, ki so ga prejeli tudi Kapelci, so podelili v tednu vseživljenjskega učenja, v katerem bo pod pokroviteljstvom ministrstva za šolstvo 550 izvajalcev pripravilo širom po Sloveniji približno 2.500 dogodkov. Prav v tednu vseživljenjskega učenja je Društvo za razvoj podeželja Kapele pripravilo etnološko obarvano prireditev Liipatva - Kapele 2001. 90 LET GNIDOVČEVE MICKE - Na koncu Gornjega Ajdovca je prejšnji Gnidovcev rod sezidal hiško in ustvaril številno družino z desetimi otroki, ki so se ji kolesnice življenja med vojno obrnile v nerazumljivo smer. Vojna vihra je vzela očeta, po koncu vojne pa so pogrešili tudi brate. Marija, po domače Gnidovčeva Micka, je vsa leta pomagala bratu na kmetiji in skrbela za njegove otroke. Še vedno prebira časopis, od zdravil pa jemlje le tablete zoper pritisk. Ob njenem jubileju so se zbrali nečaki z družinami ter sestre in brat, voščili pa so ji tudi župan in delegacija KO RK Žužemberk. (Foto: S. Mirtič) PESTER PROGRAM - Teden otroka so obeležile tudi vzgojiteljice v vrtcu v Semiču. Za otroke, stare dve do pet let, ki ne obiskujejo vrtca, so pripravile pester program. Mlajši otroci so se srečali s pravljico O dedku in medvedku, ki sta jo na zanimiv način predstavili Martina in Mojca. Sledila je igra- in delo na temo pravljice, aktivno pa so sodelovali tudi starši. Starejši otroci so pod vodstvom Marjane in Sandre spoznali pesmico o medvedku in pravljico z lutko o Zlatolaski in treh medvedkih. V manjši delavnici, ki je sledila pravljici, so starši in otroci pobarvali in izdelali lutko medvedka, ki so jo odnesli domov za spomin na prijetno druženje. Igre in zabave je bito v obeh skupinah dovolj. (Svetovalna delavka Vrtca Semič Vanesa Požek) IZGNANCI NA IDRIJSKEM IN CERKUANSKEM - Krajevna organizacija Društva izgnancev Sevnica je minuli četrtek organizirala enodnevni izlet za svoje člane na Idrijsko in Cerkljansko. 90 izletnikov je obiskalo Bolnišnico Franja in Mestni muzej Idrija. Z zanimanjem so si ogledali zbirko 500-letne zgodovine živosrebrnega rudnika, čipkarsko in etnološko zbirko ter spominski sobi pisatelja Franceta Bevka in politika Aleša Beblerja. (Foto: Franci Pavkovič) SVET BREZ ODVISNOSTI - Pod tem naslovom je na sedežu novomeškega Rdečega križa potekala delavnica za dijake Srednje ekonomske šole iz Novega mesta. Delavnica, ki jo je vodil Uroš Kovačič, je bila namenjena spodbujanju mladih, da bi živeli zdravo. (Foto: Barbara Ozimek) Samostojna pot DPZ Smarjeta Prej pod okriljem DPŽ Novo mesto, od 6. julija samostojno - Bodo dobile prostor v večnamenskem domu? - Načrti DOLENJE GRČEVJE - Članice Društva podeželskih žensk (DPŽ) Šmarjeta so pred kratkim popoldne preživele na pikniku v naravi v Dolenjem Grčevju. Njihova predsednica Alojzija Gorenc jih je na začetku lepo pozdravila in jih navdušila za načrte v naslednjem letu, po kosilu pa so si ženske ogledale predstavitev bio izdelkov “Na zdrav način do boljšega zdravja in počutja.” DPZ Smarjeta je nastalo 6. julija letos, predtem pa je delovalo pod okriljem krovnega DPŽ Novo mesto. Samostojno delovanje so članice podprle na ustanovnem zboru sredi maja, saj tako lažje uresničujejo svoje načrte, med katerimi so tudi spodbujanje razvoja, pospeševanje urejenosti in ohranjanje naravne in kulturne dediščine podeželja, spodbujanje strokovnega izpopolnjevanja članic s predavanji, ekskurzijami, nakupi literature ipd. V društvo je včlanjenih že 72 žensk, katerih podpredsednica je Vesna Vidrih, tajnica Ana Zalar in blagajničarka Jožica Vovk. Zazdaj sestankujejo še v stanovanjski hiši ene izmed članic, upajo pa, da jim bo svet KS Šmarjeta odobril prošnjo za prostor v večnamenskem domu v Smarjeti. Na srečanju pod kozolcem v Dolenjem Grčevju je predsedni- Za medicinske inštrumente V sklad za drage medicinske inštrumente so v septembru in v prvi polovici oktobra darovali: Irena Cegovnik 40.000 tolarjev in Iztok Novak 40.000 (oba humanitarni prispevek): Marija Robek namesto cvetja za pok. Janeza Ravnikarja 20.000; Center so soc. delo Črnomelj namesto cvetja za pok. Matija Kobe-tiča 15.000; Anton Avbar name-to cvetja za pok. Janeza Ravnikarja 15.000; sodelavci službe za investicije Krka, d.d., namesto cvetja na grob pok. očetu Antona Globokarja 14.000 in občina Semič namesto cvetja za pok. mamo Biserke Stankovič 12.500 tolarjev. Vsem najlepša hvala! Alojzija Gorenc ca Alojzija Gorenc zbrane članice seznanila z delovnim načrtom. Tudi letos bodo ženske telovadile, organizirati želijo kuharski tečaj, drugo leto pa za Veliko noč pripraviti dvodnevno razstavo prtičkov, jerbasov ipd. in to povezati z delavnicami (npr. kako so včasih barvali pirhe) ter morda sekanjem pirhov. Odločene so, da se bodo odpravile še na kakšno ekskurzijo po Sloveniji, že sredi novembra pa se bodo zopet dobile. M. R. Popravek V prejšnji številki Dolenjskega lista je ponagajal tiskarski škrat. Zapisal je, da so se še zadnjič poslovili od Jožeta Bartola v soboto, 29. oktobra, namesto septembra. Za napako se opravičujemo. Moški so drugačni -ženske tudi NOVO MESTO - V Kulturnem centru Janeza Trdine bo v petek, 19, oktobra, ob 19. uri premiera gledališke predstave Moški so drugačni- ženske tudi, ki spada me avtorske preventivne projekte podjetja Pro fortis, d.o.o., iz Logatca, s katerim se lotevajo tem, o katerih ponavadi težko spregovorimo. Predstava govori o velikih razlikah, s katerimi se srečujemo v partnerskih odnosih. Konec novomeškega nogometa? Plačana ekipa tujih profesionalcev trenutni ponos novomeškega športa - Za domače zmanjkuje denarja NOVO MESTO - Pozoren bralec Dolenjskega lista in ostalih javnih občil zagotovo ni spregledal obvestil o otvoritvi športno-rekreacijskega centra Loka v Črnomlju in praznovanju 75-letnice Nogometnega kluba Bela krajina. Če pa je ta bralec še ljubitelj športa, si lahko predstavljamo, s kakšnimi občutki je to novico sprejel. Ni mu bilo vseeno in ni mu bilo lahko, kakor tudi ne številnim ljubiteljem nogometa v novomeški občini ne. Pa ne zaradi nevoščljivosti do sosedov tam čez Gorjance, ki so svoja prizadevanja in ljubezen do nogometa okronali z otvoritvijo prekrasnega športnega objekta. Imamo pač smolo, da živimo v občini, kjer je vsem tistim, ki bi lahko na kakršenkoli način pomagali umirajoči športni panogi, za to prav malo mar. Prav malo jim je mar za številne mlade nadobudneže Nogometne šole Portoval, ki po soncu in dežju vsak dan spoznavajo skrivnosti nogometne igre, prav tako ne za starejše selekcije tja do mladincev, ki morajo nastopati v članski konkurenci, ker pač članov ni. In jih tudi ne bo, kajti obubožana klubska blagajna ne premore niti toliko denarja, da bi poravnala tekoče stroške tekem in osnovne opreme. Malo uspeha ima nova uprava, ki mrzlično išče rešitev. Perspektivni generaciji nogometašev bi rada omogočila nadaljnji razvoj. Ne zadostujejo zagotovila, da nova organizacija in strategija kluba temeljita na razvoju mladih športnikov, ki s trdim, neizprosnim profesionalizmom nimajo ničesar skupnega. Ne zadostujejo niti argumenti številnih nogometašev občinskih lig, kakor tudi ne armada ljubiteljev nogometne igre. Ušesa vplivnih direktorjev in občinskih veljakov so gluha. Tako ostane nogometnemu klubu Elan le eno; preživeti mora te kritične trenutke, kot jih je že mnogokrat do sedaj v svoji 80-letni zgodovini, in počakati, da zmanjka denarja za bogato plačano ekipo tujih profesionalcev, ki so trenutni ponos novomeškega športa. Tako kot ga zmanjkuje za odlične domače športnike, med katerimi imamo državne prvake in olimpijce. Za “zvezdami” bo ostala prazna blagajna in že prevečkrat razočarana športna javnost. Do takrat pa Bog pomagaj! ŠPORTNI FORUM ZLSD NOVO MESTO KAKO KAŽE NA BORZI? Krka je zdaj zelo nizka V preteklem tednu se je trgovalo še vedno ob dokaj nizkih tečajih in skromnem prometu. Zelo nizek tečaj delnic Krke že vzbuja skrb pri delničarjih, saj seje spustil celo pod 26.000 SIT. Nižje so bile tudi vrednosti delnice Leka, katerih vrednost se je spustila na 41.000 SIT. Z delnicami BTC-ja se še vedno trguje okoli 16.500 SIT, prav tako imajo stabilno ceno (okoli 17.000 SIT) delnice Save. Zelo malo se trguje tudi z delnicami Term Čatež, za katere je težko iztržiti kaj več kot 16.000 SIT. Pravi hit so postale delnice Pivovarne Union, saj se je njihova vrednost povzpela preko 65.000 SIT, kar je posledica boja za prevzem. Nasprotno se je vrednost delnic Pivovarne Laško znižala na 4.750 SIT. Z delnicami bank se praktično ne trguje več ali skoraj nič, je pa KDD izvedla zamenjavo delnic pri regijskih bankah, ki so se priključile k Novi LB, in izplačala tudi razliko v denarju, če se menjava ni povsem izšla. Bolj živahno seje trgovalo s pidi. Še vedno se z dvojkami trguje okoli 40 SIT, z izjemo ZV2N, ki dosega vrednost okoli 36 SIT. Nizko vrednost ima tudi ZVIN, in sicer okoli 70 SIT, nekoliko ugodnejšo pa ZM IN (okoli 76 SIT), PM1N (nekaj nad 116 SIT), TGIN (okoli 112 SIT) in NF1N (okoli 102 SIT). Še vedno imate pravo priložnost za nakup pokojninskih bonov, s pomočjo katerih si lahko zagotovite dodatno pokojnino z državnim jamstvom. Trenutni diskont znaša več kot 80 odst., kar je še vedno izjemno dobra finančna naložba. Vsi, ki ste zaposleni v državnih službah, ste pred leti prejeli nekaj bonov na račun neizplačanih plač. Z dokupom do 10.000 bonov, kolikor je še vedno maksimum pri uveljavljanju ene pokojninske police, si lahko zagotovite po izjemno nizki ceni dodatno pokojnino. To velja tudi za tiste, ki ste že upokojeni. V preteklem tednu je Odškodninska družba izdala kar nekaj odločb denacionalizacijskim upravičencem, ki so že povzročili povečano ponudbo obveznic SOS2, kar jim je močno znižalo ceno in se giblje že okoli 70 odst. Tako nizek tečaj pa že daje zelo ugodno donosnost, ki se giblje nad 10 odst. na DEM. LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel.: 07 371 82 22, 07 371 82 28 Zaživeti v lotosu Iskanje smisla - Zanimanje za jogo v vsakdanjem Življenju - Kako doseči ravnotežje - Zmotni predsodki Stres, nervoza, težave s koncentracijo, izguba volje do življenja so zaradi nenehnih obremenitev in hitrega tempa že stalnica sodobnega človeka. Vsak po svoje rešujemo težave in skušamo osmisliti tok vsakdana. Kdo sem, od kod prihajam in kam grem, so vprašanja, s katerimi si človek že od nekdaj beli glavo. Eden od številnih sistemov, ki ponujajo odgovore na zgornja vprašanja, je joga. Če sklepamo po številu razprodanih knjig na to temo, lahko rečemo, da uspešno. Tečaje joge je v Društvu joga v vsakdanjem življenju v Novem mestu v zadnjih 10 letih obiskovalo preko 700 ljudi. Trenutno jih je v tečaje v Ljubljani vpisanih 2000. Zanimivo je, da jogo vadijo predvsem ženske, stare nad 40 let. Predsednik Društva Joga v vsakdanjem življenju Novo mesto in Zveze joga društev Slovenije Ervin Poredoš pravi, da ga joga osvobaja. Pravi, da je bolj kot vadba pomembno zavedanje. Gre za praktično disciplino, ki uči, kako zdravo in uravnoteženo živeti: telesno, mentalno in socialno. Vse se začne s telesnimi vajami, nato sledijo vaje za koncentracijo. Z redno vadbo joga lahko deluje preventivno v smislu preprečevanja bolezni. “Vendar hitrega recepta ni,” opozarja Poredoš. Simbol lepote v jogije lotos, ki raste iz blata, krasi pa ga bleščeč cvet. Ljudje pogosto mislijo, da je ukvarjanje z jogo nevarno, pravi, vendar ta predsodek temelji na nepoučenosti in neznanju. Joge ne vsiljuje. Rad pa pouči vsakega, ki pokaže zanimanje zanjo. Joga uči strpnosti in izključuje tekmovalnost. Avtor sistema joga v vsakdanjem življenju, Paramhans Stvarni Maheshtvarananda, prihaja iz Indije. Spiritualni učitelj, guru kot ga imenujejo, vsako leto vsaj enkrat obišče Slovenijo. Njegovo predavanje bo v okviru tedna vseživljenjskega učenja na sporedu naslednji teden. IRENA PAVLIČ Youth Hostel v Novem mestu? Natečaj za najboljši poslovni načrt Youth Hostel v Novem mestu - Rok je 5. november NOVO MESTO - Zavod Lo-kalPatriot in Mestna občina Novo mesto vabita na natečaj za najboljši Poslovni načrt Youth Hostel v Novem mestu. Ideja mladinskega gostišča je nastala in pritegnila nekaj zanimanja že med delavnicama Jaz-zinty in FotoPub, ko je zavod LokalPatriot s pomočjo Krke Zdravilišč najel prostore nad nekdanjo Ribjo restavracijo na Glavnem trgu in zagotovil prenočišče 40 udeležencem. Zanimanje za odprtje tovrstnega objekta sta pokazali tudi Počitniška zveza Šlovenije in Mestna občina Novo mesto. Svoje ideje lahko razvijate v namišljeno opremljenih prostorih nekdanjega hotela nad Ribjo restavracijo na Glavnem trgu, lahko pa si izberete in opi- šete katerikoli drugi objekt ali predvidite celo novogradnjo. Kdor ne želi predstaviti celostne rešitve v obliki poslovnega načrta, je vabljen, da sodeluje v natečaju za najboljše poslovne ideje v obliki predlogov in nasvetov. Najboljši poslovni načrti bodo nagrajeni. Rok za prijave je 5. november 2001. Dodatne informacije dobite na Infotočki ali na internetnem naslovu: lokaloa-triot@drustvo-dns.si. Razstava Petra Marolta METLIKA - Belokranjski muzej vabi v petek, 19. oktobra, na odprtje slikarske razstave Petra Marolta z naslovom Saten, ki bo ob 18. uri v Ganglovem razstavišču. Razstava bo na ogled do 11. novembra. ČISTILNA AKCIJA VSUŠICI - Z leve proti desni (zadaj): Ivan Strgar, Pepi Kostanjšek, Ivan Škvarč in Janko Strgar; (spredaj): Martin Omerze/, Jože Kostanjšek ml., Beno Držanič in Roman Matjašič. Vzemi si čas samo zase Začenjajo se dejavnosti na Univerzi za tretje Življenjsko obdobje - Tečaji, programi, izleti 30 let vodovoda na Volčjem Lani obeležili 30 let vaškega vodovoda na Volčjem - Zanimiv “Vodovodni dnevnik” Pepija Kostanjška 0= trn ID ij ID fid PI i Ni ft 6C TEDEN OTROKA - V vrtcu Gumbek je bilo v tednu otroka pestro in zanimivo. Otroci so uživali v igri s prijatelji, v ogledu lutkovne predstave vzgojiteljic vrtca, na športnem popoldnevu v telovadnici šole. Veselili so se obiska dedkov in babic v vrtcu (na sliki), saj so se lahko igrali z njimi. Babice in dedki so otrokom pripravili delavnice, v katerih so otroci pletli košare, pekli kruhke, oblikovali rože iz slanega testa, poslušali pravljice in spoznali čebelarja. Teden otroka smo zaključili s sobotnim potepanjem za otroke in starše vrtca na Cerovec, kjer smo pekli kostanj in se zabavali z raznimi igrami. (Vrtec Gumbek, Dolenjske Toplice) V Kozjanskem parku Zanimiv naravoslovni dan 5. in 6. r. Začenjajo se šola, tečaji, prireditve, krožki in kaj še vse. Še posebno za tiste, ki umirjeno preživljajo prosti čas. 24 ur smo gospodarji svojega časa. Smo pa slabi gospodarji tega časa. Slabi gospodarji, če si ne vzamemo uro ali dve na dan, na teden le zase zdaj, ko o tem sami odločamo. Je to preveliko razkošje in potrata? Morda pa le dobra naložba za naše telo in dušo! Zdaj pa je čas naš in prav je, da nadoknadimo zamujeno in izživimo vse tisto, za kar nam je zmanjkalo časa v minulih letih. Še nikoli ni bilo toliko možnosti, kot jih je sedaj. Toliko programov za doživetje, izobraževanje, nove izkušnje, vesela druženja. V tečajih in krožkih boste našli sorodne duše, ki hočejo isto kot vi - spoznati, razviti, dopolniti, se potrditi, narediti tisto, o čemer smo sanjali: Ko bom imel čas, bom... Na javnem forumu, ki gaje organiziral Zavod za razvoj paliativne oskrbe iz Ljubljane, je tekla beseda o komuniciranju z bolnikom, namen foruma pa je bil predvsem izmenjavati izkušnje, znanja in mnenja. V Štihovi dvorani Cankarjevega doma so se namreč zbrali strokovnjaki s področja medicine, farmacije, zdravstvene nege, socialnega varstva, sociologije, psihologije in šolstva, forum pa je vodila dr. med. Urška Lunder, strokovna direktorica Zavoda za razvoj paliativne oskrbe Prof. dr. Eldar Gadžijev, dr. med., strokovni vodja kirurgije v Splošni bolnišnici Maribor in predstojnik oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo, je spregovoril o svojih izkušnjah iz časa, ko je bil prvi predsednik odbora za Sedaj je čas za to, da dosanjate začete ali zatrte želje in sanje. Morda boste v novih spoznanjih odkrili svoje talente, jih potrdili in razvili, zadovoljili svojo radovednost, razgibali telo, nahranili dušo in taki postali všeč sebi in drugim. Kaj vse se skriva v nas? Nikoli ne boste izvedeli, če boste obtičali v svojem svetu. Čas je torej, da vse to odkrijete in doživite. To lahko uresničite v RIC-u, ki za vas pripravlja celo vrsto dejavnosti na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Ponujajo se nam različni kulturni programi, zanimivi izleti, interesne dejavnosti, plesni, rekreativni tečaji in še kaj. Pozanimajte se za programe, urnike in se prijavite! Novim doživetjem in spoznanjem od oktobra do maja ali še dlje! Da bi v njih odkrili boljši del sebe! strokovno-medicinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije in tako neke vrste sito za pritožbe. Izkušnje so pokazale, da so bili pacienti bolj občutljivi na odnos, ki so ga doživljali, kot na strokovne napake. Prav tako je bila v 90 odstotkih primerov poleg pritožbe zaradi domnevno nepravilnega zdravljenja tudi pritožba o odnosu zdravnika do pacienta. Marina Velepič, glavna medicinska sestra Onkološkega inštituta in predsednica častnega razsodišča pri Zbornici zdravstvene nege, seje strinjala z dr. Gadži-jevom in omenila, da je 95 odstotkov obravnavanih primerov na častnem razsodišču temeljilo na pritožbah svojcev ali bolnikov nad komunikacijo, ki so je bili deležni med zdravljenjem. Nekoliko z zamudo, pa vendar ne prepozno, se spominjamo leta 1970, ko je na Volčjem pri Sromljah stekel vodovod. Vodni izvir Sušica, ki se nahaja ob cesti Deč-no Selo-Sromlje, je bil že davno izvir neusahljive kakovostne vode, ki je kipela na dan z nezmanjšano močjo v še tako sušnih letih. Vsi okolišani so tja hodili po vodo. In prav ta izvir je dal ljudem tega okraja idejo, da bi ga zajezili, s črpalkami potisnili vodo visoko v hrib in jo preko velikega rezervoarja na vrhu hriba pošiljali po bližnjih gospodinjstvih. Začela se je gradnja vodovoda. V dolžino so skopali 2.100 m jarkov, večina po hribovitem gozdnem svetu. Kopali so “na roko”, le na bolj dostopnih mestih s plugom in voli. Veselje vseh, da bodo prvič imeli vodovod v svojih hišah, je bilo neznansko. Istočasno s kopanjem jarkov za cevi so ob zajetju izvira zgradili velik razervoar in kasneje majhno hišico, v kateri sta glavna in rezervna črpalka ter vsa ostala oprema. Na vrhu hriba so zgradili rezervoar. Pesek so vozili z lesenimi vozovi in vpre-ženimi voli France Omerzel, Jože Kostanjšek ter Stanko VoL-čanjšek. V slabem mesecu in pol je bilo vse skopano, položene so bile cevi, zgrajeni so bili rezervoarji. 1. marca 1970 je po gospodinjstvih stekla voda. Strokovni vodja celotne gradnje je bil Henrik Klobučar, takratni strokovnjak pri Komunalnem podjetju Brežice. Pepi Kostanjšek je v “Vodovodni dnevnik” zapisoval vse, od delovnih ur posameznikov do vremena in težavnosti kopanja jarkov na posameznih odsekih. Velepičeva je povedala, da ovire za kvalitetne odnose ne bi smelo predstavljati pomanjkanje časa. Ta časovni pogled pa je povzel tudi asist. dr. Janko Kersnik, specialist splošne medicine, član Komisije za kakovost pri Ministrstvu za zdravje in predstavnik Evropske delovne skupine za zagotavljanje kakovosti pri Svetovnem združenju družinskih zdravnikov. Dr. Kersnik, ki je tudi predstavnik Slovenije v Komiteju izvedencev za kakovost v zdravstvu Odbora za socialna in zdravstvena vprašanja v Svetu Evrope, je v svojem doktorskem delu obravnaval zadovoljstvo bolnikov z delom v splošni medicini v Sloveniji in ugotovil, da se zadovoljstvo veča s časom, ki ga je bolnik preživel z zdravnikom. Po tem splošnem zadovoljstvu je Slovenija primerljiva z drugimi državami, slabša pa je kakovost komuniciranja, saj zdravniki pogosto ne povprašajo po bolnikovih čuštvih, socialnih problemih ali osebnih zadevah bolnika, pri čemer ni ovira pomanjkanje časa. O tem, zakaj primanjkuje te osnovne prijazne note, je spregovoril doc. dr. Matjaž Zwit-ter, onkolog, predstojnik Oddelka za radioterapijo na Onkološkem inštitutu. Dr. Zwit-ter je pojasnil, da dajo mnogi Zanimivo je, da so cevi, ki so razpeljane iz rezervoarja do posameznih gospodinjstev, ob prvi polnitvi pogoltnile 400 1 vode, predenje ta pritekla iz pip. Strošek izgradnje vodovoda na posamezno gospodinjstvo je bil približno 400.000 dinarjev, kolikor je takrat stala ena krava, je zapisano v dnevniku. Domenili so se, da za hrano in pijačo poskrbi vsak dan drugo gospodinjstvo. Tako so marljive gospodinje ne samo opravljale kmečka opravila, ampak tudi kopale jarke, kuhale in skrbele za pijačo. Zaslužni za ta vodovod so vsi vaščani, ki so sodelovali pri njegovi izgradnji, še posebno pa Ivan Strgar in Pepi Kostanjšek, ki sta ne le idejna očeta, pač pa tudi glavna vzdrževalca tega vodovoda vse do danes. Hišica, ki jo vidimo na sliki, je kot iz pravljice. Za to skrbita Ivan in njegov sin Janko. Voda je vsako leto bakteriološko pregledana in je povsem neoporečna. Veliko zaslug pri gradnji vodovoda imajo tudi pokojna Jože in Tone Kostanjšek, veliko sta prispevala tudi Slavko Bratanič in Srečko Planinc. Izgradnjo sta denarno podprla tudi Darko Jelčič iz Oklukove gore ter Mirko Kambič iz Brežic. Vsako leto organizirajo vodovodni sestanek, na katerem pregledajo podatke o porabi vode, se dogovorijo o nujnih vzdrževalnih delih, predvsem pa je namenjen druženju. Danes je na ta vodovod priključenih 15 gospodinjstev. Mladi se radi spominjajo svojih staršev, babic in dedkov, ki so ta vodovod zgradili tudi zanje. BLAŽ ŠEGULA zdravniki bolnikom vedeti, da niso pripravljeni na pogovor. Vzroki so zelo različni, morda najbolj problematičen je tisti, ki se nanaša na situacijo slovenskega zdravstva, ki ima premalo denarja za nove načine zdravljenja, za nove aparate in zdravila, ki so jih zato deležni le redki. Dr. Zwitter je iskreno razkril zadrego zdravnika, ki bi bolniku moral razložiti, zakaj ne more biti deležen zdravljenja, ki bi mu lahko rešilo življenje. Da se izogne podobnim situacijam, se raje obnaša nedostopno. Strokovnjaki so se veliko pogovarjali o izboljšanju trenutnih razmer in kot glavno sredstvo navedli predvsem izobraževanje in sodelovanje med vsemi zaposlenimi v zdravstvu. V srednjih zdravstvenih šolah ter na Visoki šoli za zdravstvo in na Medicinski fakulteti bi morali že med samim izobraževanjem dijaki in študentje različnih smeri sodelovati in premagati hierarhijo, ki se prenaša na delovna mesta. Alenka Čas, psihologinja in svetovalka za prostovoljno delo na Zavodu za šolstvo, pa je izpostavila pomen mladih prostovoljcev, predvsem dijakov srednjih zdravstvenih šol, ki obiskujejo predvsem starejše bolnike in jim popestrijo dneve. MARJETKA PEZDIRC V četrtek, 21. septembra, smo imeli učenci 5. in 6. r. naravoslovni dan. Zbrali smo se ob 8. uri pred našb šolo. Vsi srečni, ker se ta dan ne bomo učili in bomo spoznali nekaj naravnih znamenitosti Kozjanskega parka. Do Podsrede smo se peljali z avtobusom. Tam nam je prijazna gospodična razlagala o kamninah, Zemlji in drugih pojavih. Potem smo si ogledali še Rudni-co, v kateri so nekoč kopali železovo rudo. Slišali smo netopirje. Tanja je vzela en kamen, da ga bomo imeli v šoli za razstavo. V rudniku že nastajajo kapniki, ampak so še čisto majhni. Občudovali smo izvir s toplo vodo. Sprejem pri županu V tednu otroka smo se predstavniki šolskega parlamenta in posameznih krožkov skupaj z mentorjema gdč. Ancljevo in go. Rupeno srečali z županom naše občine g. Zvonetom Lahom. Županu smo predstavili delo oddelčne skupnosti, krožkov in delo šolskega parlamenta ter se pohvalili z dosežki. Ker je letošnja tema šolskih parlamentov prosti čas šolarjev, smo županu predlagali, da bi bila občinska knjižnica kmalu odprta, in mu predlagali ustanovitev knjižnega in mladinskega kluba, kjer bi mladi ustvajalno preživeli del svojega prostega časa. Izrazili smo željo, da bi bile v Mirni Peči pogostejše tudi filmske predstave. Župana smo prosili, da bi nas občina finančno podprla pri nakupu ustreznega kombija, ker sedanji ne ustreza več predpisom. Z njim bi se učenci vozili na razna tekmovanja in krajše ekskurzije. Zaprosili smo ga za sponzorstvo zaključnega izleta za uspešnejše učence šole. Z županom smo se pogovorili tudi o bližajoči devetletki in z njo povezano dograditvijo dodatnih prostorov zanje. Vsi se dobro zavedamo, da šola ne more obstajati brez občine, ta pa mora poskrbeti za svoje otroke. Ob koncu smo mu izročili spominsko darilo. MATEJA MUHIČ, 8. a OŠ Mirna Peč Odpravili smo se nazaj v Podsredo. Ker je avtobus odpeljal učence 6. r. nazaj v šolo, smo mi del poti prepešačili. Pobral nas je avtobus in nas odpeljal v šolo. Liste smo oddali učiteljici, da jih je popravila. Ta dan je bil zelo lep in poučen, gotovo bi se hoteli še kdaj učiti na tak način. ANJA MOŠKON, 5. r. OŠ Koprivnica Gozdna učna pot Pišece 2. oktobra smo se odpravili v Pišece na ogled gozdne učne poti. Ko smo prispeli tja, nas je že čakal vodič. Preobuli smo se in se odpravili. Vodič nam je povedal, da so nekoč imeli šolo v gradu, zdaj pa je drugje. Šola se imenuje po znanem jezikoslovcu Maksu Pleteršniku, ki se je rodil in umrl v Pišecah. Odšli smo naprej do ribnika, kjer smo videli staro vrbo. Nato smo se ustavili še v parku, kjer smo spoznali ogromno drevesnih vrst. Nekoliko višje smo pomalicali. Vodič nam je pokazal orodje, ki ga uporabljajo gozdarji: z višinomerom merijo višino dreves, s premerko pa premer oz. debelino dreves, s posebnim svedrom pa prirastek dreves. Vrnili smo se k avtobusom in se odpravili nazaj v šolo. Veliko smo se naučili, bilo pa je tudi kar zabavno. MARKO STOPAR Novinarski krožek OŠ Sava Kladnika, Sevnica Kros V torek, 2. oktobra, je OŠ Brežice za vse učence organizirala šolsko prvenstvo v krosu. Najprej seje na prizorišče, kije bilo med Savo in Krko, odpravila razredna stopnja, kasneje pa še predmetna. Učenci in učenke so se dobro odrezali in dosegli nekaj odličnih rezultatov. V 5. r. sta bila najhitrejša Vid Zevnik in Anja Jalovec, v 6. r. Tadej Boško-vič in Lena Zevnik, v 7. r. sta prvo mesto osvojila Denis Butara in Urška Videnič, v 8. r. pa sta bila najboljša Davor Kalin in Anja Veble. Najboljši rezultat je dosegel Davor Kalin, ki je za ti-! soč metrov potreboval 172 sekund. Najhitrejši se bodo uvrstili tudi na občinski kros. DARJA GRAMEC, JASMINA SRPČIČ Novinarski krožek OŠ Brežice ELIZABETA VARDIJAN ODNOSI V ZDRAVSTVU Živimo v navideznem svetu idealnega zdravstva V srednjeevropskem prostoru so hierarhični odnosi nadpovprečno močno prisotni in raziskave kažejo, da Slovenija ni izjema. Tudi v zdravstvu je prisotna družbena lestvica, na katero so umeščeni zdravniki, medicinske sestre, drugi zdravstveni delavci in navsezadnje tudi bolniki. Dokler bodo le-ti pri dnu te lestvice, bo komunikacija z bolnikom dejansko pogovor nadrejenega s podrejenim in kvaliteta te komunikacije bo vprašljiva. Razveseljivo je, da se zaposleni v zdravstvu začenjajo zavedati tega problema in ga poskušajo tudi reševati. Javni forum, ki je potekal 18. septembra, je eno od tovrstnih prizadevanj za boljše odnose v zdravstvu. PO SPOMINIH FRANCA PEČKA Nekdaj mogočna Gora vse bolj sameva Če bi v sodraško-potoškem predelu na zemljevidu iskali kraj Gora, ga ne bi našli. Če pa bi domačine povprašali za Goro, bi vam vsak vedel povedati, da je Gora predel med Sodražico in Loškim Potokom, da to ni eno samo naselje, pač pa skupno ime kar za pet vasic. V tisku le poredko zasledimo kakšno vest ' iz teh krajev, kot da se nič ne dogaja. Res pa je, da so naselja dokaj odmaknjena od glavnih prometnic na razgibanem kraškem platoju. Proti jugu predel Gore zapirajo ali ločijo od potoškega podolja do skoraj 1000 m visoki hribi, proti severu pa se plato strmo spušča v dolino Bistrice, proti zahodu pa ga od Notranjske loči mogočna tektonska prelomnica, znani kanjon Kadice, kjer izvira več potokov, ki so nekoč gonili - nekateri jih gonijo še danes - številne mline, ti potoki pa se združijo v živahno rečico Bistrico, ki teče vzdolž vse Ribniške doline. Razgled s tega naravnega platoja sega vse tja do Alp in človek ima občutek, daje gorovje gledano z Gore, skoraj na dosegu roke. Lepa je ta Gora. Vasi Janeži, Kržeti, Petrinci, Kračah in Betonovo skoraj ni videti iz obilice sadnega drevja, ki tu obilo rodi, saj na Gori ne poznajo pozeb. Sredi te idilike nad vasjo Petrinci nekaj nad 800 m visoko kot bela nevesta dominira nad pokrajino farna cerkev Marije Snežne. Popoldne pri Francu Pečku Že dolgo je tlela želja, da bi se kaj napisalo o Gornikih. Predvsem tisto, česar se ljudje še spominjajo in se prenaša po ustnem izročilu iz roda v rod. Tako kot v skoraj vseh podeželskih krajih so pisni dokumenti redki, kar velja tudi za Goro. Pa so me prijazni Gorniki napotili k 88-letnemu Francu Pečku, češ, če kdo kaj ve, ve ta gotovo največ. In res, France je kljub letom še vedno vitalen, pridno kmetuje in v hlevu skrbi kar za nekaj glav govedi, se je rad odzval vabilu za pogovor. Po spominu bi mu le težko pripisali že deveti križ. Pred drugo vojno sta z ženo vodila ljudsko kuhinjo v Kočevju, potem je večji del -Jt i 1 i*. f ____________________________' i 88-letni France Peček. vojne prebil v taboriščih, sprva v italijanskih, pozneje pa v nemških, a se je medvojna kalvarija zanj kolikor toliko srečno končala. Po vojni je vodil krajevni ljudski odbor Gora, potem krajevno skupnost, bil leta in leta sprva okrajni in nato občinski odbornik pa seveda vaški odbornik in predsednik, gasilec, kmet in verjetno še kaj. Je pa Gornikom z nasveti še vedno dobrodošel. Pred dobrima dvema desetletjema je bil med tistimi, ki so na Gori načrtovali manjši industrijski obrat, vendar zaradi višje sile ni nikoli zrasel. Tako so 4 Gorniki kot večina prebivalcev teh srednjegor-skih predelov odhajali v dolino in tam praviloma ostajali. Mladina je odhajala v šole in redki so se vrnili. Zanimivo pa je, da so na Goro prihajali vikendarji, domačini pa so zapuščali to prelepo okolje. Žal je že tako, da se samo od lepote ne da živeti. Med sicer lepo urejeni- mi hišami je kar nekaj takih, kjer namesto zaves visi pajčevina, in le malo je upanja, da bi se to lahko kmalu spremenilo. Vse to našteva Peček in nadaljuje: “Sedanje območje Gore so najprej naselili Žimerča-nje. To naj bi veljalo vsaj za vas Kračah, kjer so najprej pasli živino. Ime naj bi nastalo iz besede kričati, to pa naj bi pomenilo, da so se kriče sporazumevali s tistimi v dolini. Ime Petrinci naj bi nastalo, ko so se tam naselili pribežniki pred Turki, ki so prišli na Goro iz okolice hrvaške Petrinje, Kržeti po priimkih, vas Janeži naj bi prvi postavili naseljenci, ki so prišli iz Starega Kota, ki pa so se pozneje preselili v dolino in postali mlinarji. Preko Gore so peljale glavne prometnice v smeri Loškega Potoka in proti Blokam. Del te stare ceste je v naravi še viden, o tem pa priča tudi podatek, da je bila v Janežih velika gostilna in hlevi, kjer je počivala živina in ljudje po naporni vožnji iz doline. Tako je skoraj gotovo, daje bila Gora naseljena že vsaj v 13. stoletju. Celotno območje gore meri danes 1.150 ha, sodeč po starih mapah, pa je moralo biti veliko večje; vsaj tisti spodnji del, ki danes pripada Sodražici, naj bi nekoč pripadal Gori.” Kako so se preživljali Gorniki? Peček kar niza razne podatke, da jih je tu nemogoče zapisati v celoti. Glavna sta bila živinoreja in poljedelstvo. Omenil sem že, da je področje izredno rodovitno, žal pa premajhno, da bi ljudje v preteklosti in tudi danes od tega lahko živeli. Torej so poleti pridno gozdarili v domačih gozdovih, preko zime pa so odhajali v hrvaške, madžarske in celo romunske gozdove. Mnogi so prečkah veliko lužo in nekateri za vedno ostali v svetu. Bilo je sicer tudi nekaj obrtnikov, gostiln in trgovin v različnih časovnih obdobjih. Znani so bili po izdelavi suhe robe, ki pa danes ni več produktivna. Na Gori je nekdo kdove kdaj postavil celo neko tovarno za izdelavo umetnega gnojila, ki se je imenoval patošelj. Očitno to ni uspevalo in je bila na tistem mestu pozneje znana gostilna Vesel. Ko so konec devetnajstega stoletja gradili cesto proti Loškemu Potoku, se je ta daleč izognila Gori. S tem pa je ugasnil tudi zaslužek, ki so ga na Goro prinašali furmani in popotniki. O tem, koliko prebivalcev je imela Gora nekoč, so mnenja močno deljena. Po nekaterih podatkih več kot 600, a Peček meni, da ta številka morda drži za nekdanjo katastrsko občino, nikakor pa ne za občino Gora. Meni, daje imela Gora največ prebivalcev po drugi svetovni vojni, in sicer 340, to pa ve, saj je bil sam tajnik KLO. Med zadnjo vojno je padlo vsaj 21 Gornikov. Kdaj je Gora postala samostojna, občina nima podatkov, nekateri znaki kažejo, da nekako v času francoske okupacije. So pa v ljudskem spominu ostali nekateri župani, ki so kar veliko storili za prebivalstvo. Celo tako požrtvovalnega so imeli, daje nekako na lastno pest gradil še danes glavno cesto na Goro in pri tem zapravil svoj grunt. Kljub ne ravno rožnatemu življenju teh ljudi pa se je na Gori rodilo kar veliko število izobražencev, predvsem duhovnikov. Še danes se spominjajo Matičevega Janeza, ki je bil advokat v Ameriki in tam kandidiral celo za župana. Kakšnih večjih društev pa na Gori ni bilo. Znano je društvo kmečkih fantov in gasilsko društvo, ki je letos avgusta praznovalo 80-letnico. Šolstvo Moj sogovornik Peček se spominja pripovedovanja svoje matere, daje bila šola 1895. leta še v župnišču. Samo leto dni pozneje pa so Idilična podoba vasi na Gori. (Foto: A. Košmerl) odprli šolo v prenovljeni kmečki hiši, ki sojo 1943. leta požgali Nemci. Partizani pa so požgali župnišče. Tako so bili otroci brez pravega pouka vse do 1946. leta, ko so spet popravili staro poslopje. Leta 1962 pa so zgradili novo stavbo, kjer je mesto dobila šola, trgovina in gasilci. Sredi osemdesetih let je bila šola ukinjena, ker ni bilo več zadosti otrok. Trenutno ima Gora samo še 155 prebivalcev in kakšnih deset za šolo godnih otrok, ki pa se morajo voziti v Sodražico. Duhovno življenje France pripoveduje, daje morala na današnjem mestu, kjer stoji farna cerkev, stati kapela že v 12. stoletju. Kdaj je bila zgrajena sedanja cerkev pa ne ve. Menda je bil zvonik zgrajen pozneje kot cerkev. Cerkev na Gori je spadala pod sodraški vikariat. Leta 1791 je bila na Gori ustanovljena samostojna ekspozitura. S tem so sicer pridobili, saj so imeli bolj stalno božjo službo, krstil, poročal in pokopaval jih je domači duhovnik, obveznosti, ki so bile za Gornike veliko breme, pa so ostale do sodraškega vikariata. To pa Gornikom ni šlo v račun. Več kot dve stoletji so bili boj za lastno župnijo in jo končno 1909. leta tudi dobili. (Letos junija je izšla knjiga, ki jo je napisal soupravitelj župnije Gora, potoški župnik in dekan v Ribnici g. Franc Vidmar pod naslovom: Gora pri Sodražici in življenje Magdalene Gornik. Knjiga je opremljena z redkimi starimi in novejšimi fotografijami, je duhovni in zgodovinski vodič po teh lepih, a malo znanih krajih. Povojno življenje Kar nekaj časa je obstajal KLO, potem so se združili v občino Sodražica, ta z Ribnico in sedaj spet spadajo v Sodražico. Vse to obdobje je Peček uspešno opravljal odgovorne naloge. 1952. leta so začeli Goro elektrificirati. Ker so se zelo zadolžili, je vas Betonovo ostala brez elektrike. Elektro jih je tožil kar za znaten znesek in zahteval odklop. Spet je bil Peček glavni krivec, a se je obrnilo drugače. Sodni izvršilec je med vojno partizanil na Gori. “Ljudje niso bili ravno za nas, izdali nas pa tudi niso,” je odločno pribil in izposloval, daje (menda) Zadružna zveza poravnala dolg in so po tem žico napeljali do konca. 1963. leta so dobili telefon, 1966 so gradili župnišče, vodo pa so napeljali šele 1974. leta. Kar 16 let je trajala borba zanjo. Pa so sedaj kar zadovoljni. V zemlji imajo plastične cevi in jim ni treba skrbeti za zamenjavo salonitnih, ki so bile takrat še v uporabi. Lahko se pohvalijo, da imajo vso infrastrukturo vključno s cestami in se po tej plati lahko kosajo z veliko večjimi kraji. Tudi naš sogovornik je zadovoljen, le recepta, kako ustaviti odhajanje ljudi, še ni iznašel. A. KOŠMERL EDINSTVEN PRIMER V EVROPI Unikatni Božji grob na Vačah pri Litiji LITIJA - Vače, trg na nadmorski višini 525 m, je središče krajevne skupnosti. Sedanja vaška cerkev, cerkev svetega Andreja, je že šesta cerkev na Vačah (petjih je bilo zgrajenih na istem mestu) in jo je ob lepem vremenu lepo videti že z Zasavske ceste, če se peljemo iz Litije proti Ljubljani, preden cesta prečka železnico. Prva cerkev, ki je stala na Vačah, je bila lesena. Prva zidana cerkev je po mnenju zgodovinarjev na Vačah stala že leta 1262. Sedanja cerkev na vaškem trgu sredi Vač je bila pozidana v letih 1843 in 1844. Posvetil jo je takratni ljubljanski škof Wolf junija 1845. Istega leta je dobil svojo sedanjo podobo tudi zvonik, v katerem zvonijo štirje zvonovi. Posebna zanimivost vaške cerkve je Božji grob v posebej za to leta 1865 prizidani kapelici na desni strani glavnega oltarja. Izdelan je iz brušenega raznobarvnega stekla (ne kristala) v obliki mozaika, delo čeških steklarskih mojstrov iz Moravske Ostrave. Kapelo je pred prihodom elektrike na Vače razsvetljevalo 120 oljnic. Tovrstni božji grobovi v svetu so le trije, vsak je ročno izdelan unikat. Cerkev poleg Božjega groba bogati Metzingerjev Križev pot iz leta 1734, ki je bil v ROČNO IZDEIAN BOŽJI GROB - Edinstven letošnjem letu v celoti obnovljen. primer Božjega groba v cerkvi na Vačah iz KATARINA ŠUŠTERŠIČ brušenega raznobarvnega stekla. (Foto: K. Š.) NOVI SLOVENSKI CELOVEČERNI FILM PRIHAJA V KINODVORANE Sladke sanje iz Podgorškove tovarne sanj Novi celovečerni film Sladke sanje režiserja Saša Podgorška in scenarista Mihe Mazzinija po nadvse uspešni premieri na letošnjem Festivalu slovenskega filma v Portorožu in po udeležbah na številnih festivalih v tujini končno prihaja k tistim, kijim je prvenstveno namenjen - h gledalcem in ljubiteljem filma. Danes zvečer se bodo zavrteli projektorji v Ljubljani, Novem mestu in drugih slovenskih mestih in na platnih kinodvoran se bo odigrala filmska zgodba o časih pred tremi desetletji, ko je življenje v stari jugi" utripalo precej drugače od dandanašnjega, ko so najstniki še lahko sanjarili o navadnem gramofonu kot o izpolnitvi življenjskega smisla, a ko hkrati v srcih in glavah ljudi ni bilo kaj dosti drugače, kot je sedaj, in je bilo odraščanje prav tako težko, kot je lahko zdaj. Film prihaja med gledalce s prepričljivo popotnico. V Portorožu je prejel kar tri vesne, najvišje nagrade festivala: za najboljši celovečerni film, za najboljši scenarij in za najboljšo žensko vlogo (Veronika Drolc). Poleg vesen je bil deležen še nagrade Synchro Filma za najboljši film, nagrade revije Stop za igralko leta in nagrade žirije filmskih kritikov za najboljši Osebna izkaznica filma Sladke sanje Režiser: Sašo Podgoršek Scenarist: Miha Mazzini Direktor fotografije: Sven Pe-peonik Montaža: Zlatjan Čučkov Direktor filma: Tomaž Leh-pamer Producent: Franci Zajc Igralci: Janko Mandič, Veronika Drolc, Iva Zupančič, Josef Nadj, Davor Janjič, Grega Bakovič, Luka Tratnik, Ana Troha, Marinka Štern, Jože Hrovat, Iva Babič, Milena Muhič, Jernej Šugman, Barbara Levstik, Radko Polič idr. Realizacija: producent Arsme-dia ter koproducenta Televizija Slovenija in Filmski sklad Republike Slovenije film, z mednarodnega filmskega festivala v Motovunu pa se je vrnil s posebno nagrado za filmski dosežek. Vse to nedvomno govori filmu v prid, njegovo odmevnost v javnosti pa bo pokazal obisk. Zanj se novemu filmu, vse kaže tako, ni treba bati, saj so Sladke sanje gledljiv film, poklicno narejen, kot se spodobi, in začinjen s primerno mešanico nostalgije, poetičnosti in obešenjaškega humorja, ki bo le redkokaterega gledalca pustila ravnodušnega. Zanimivo je, daje bila pot do filma, zdaj deležnega tolikih nagrad, kar dolga. Prvič je bil uvrščen v program Filmskega sklada Slovenije že leta 1997, vendar se je zapletlo, ker naj bi bil kot t. i. kostumski film predrag, pravega zaupanja pa ni bil deležen tudi mladi režiser, čeprav se je Sašo Podgoršek dotlej izkazal z več kratkimi filmi (Prostor pogleda, Koza je preživela, Vrtoglavi ptič), nagrajenimi z uglednimi mednarodnimi priznanji, kasneje pa še s filmom Dom svobode in s celovečercem Temni angeli usode. Po odmevnih polemikah v javnosti je končno režiser skupaj s producentsko hišo Arsmedia lahko začel s temeljitimi pripravami in izborom avtorske ter igralske ekipe. Še največ 80 let Bolnišnice Golnik Visok jubilej bolnišnice, v kateri se zdravi tudi veliko pljučnih bolnikov iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja GOLNIK - Na Golnik, kraj z ugodno klimo in veliko sončnimi dni v letu, so prvi bolniki prišli sicer že leta 1919, dve leti zatem pa so po zgledu sanatorija v švicarskem Davosu zgradili novo stavbo, s katero se začenja novo obdobje zdravljenja pljučnih bolnikov. Pred časom so v bolnišnici Golnik obeležili ta visoki jubilej. Junija se je več kot dvajset slovenskih akademskih slikarjev in samorastnikov udeležilo tridnevne slikarske kolonije, več kot 50 del pa so slikarji poklonili bolnišnici Golnik. Denar, ki so ga za dela dobili na avkciji, bo namenjen nakupu vrhunskega računalniškega tomografa, za nakup česar sicer zbirajo tudi prostovoljne prispevke. Konec septembra so pripravili dan odprtih vrat za laično in strokovno javnost, odprli so razstavo Golnik skozi čas, imeli so slovesnost ob donaciji slik Klavdija Tutte, oktobra bo izšlo novo glasi- lo bolnišnice z naslovom Pljučnik, medicinske sestre so se udeležile srečanja “Zdravstvena nega bolnika s pljučno boleznijo", zdravniki pa srečanja “Pulmologija in aler-gologija v Sloveniji v 21. stoletju”. Ob visokem jubileju so pripravili tudi svečano akademijo v Cankarjevem domu. Bolnišnica Golnik je bila zgrajena leta 1921, že pred drugo svetovno vojno je imela najmodernejšo rentgenološko opremo na svetu, po vojni je postala Zvezni inštitut za tuberkulozo, leta 1950 pa je bila tu organizirana epidemiološka služba za tuberkulozo. Na Golniku so lahko danes pohvalijo z najsodobnejšo bronhoskop-sko opremo in zdravniki z bogatimi izkušnjami. V Bolnišnici Golnik se trenutno hospitalno zdravi približno 40 odst. slovenskih pljučnih bolnikov, v 80. letih pa se je tam zdravilo tudi precej Dolenjcev, Belokranjcev in Posavcev. težav je imel pri izbiri glavnega igralca, a je imel tako kot pri izbiri drugih tudi tu srečno roko, mladi Janko Mandič seje zelo dobro izkazal. Predno je lani spomladi padla prva klapa, je več popravkov doživel tudi scenarij, kar pa je, kot meni režiser, filmu samo koristilo. Film so posneli v 57 dnevih, zvečine v Idriji in v Ljubljani. Filmska zgodba je postavljena v začetek sedemdesetih let, ko so se razmere v tedanji socialistični Jugoslaviji otoplile in je z zahoda pljusknilo potrošništvo z ameriško popularno kulturo vred. Navidezno obilje je zagrenilo odraščanje najstnikom iz revnih družin, kot je bil dvanajstletni Egon, ki sije silno želel dobiti gramofon, da bi bil kot njegovi vrstniki. Te želje mu niso mogli uresničiti ne njegova ločena mati, sama prepolna težav zaradi umskega propadanja, ne versko blazna babica, ne drugi sorodniki, zato je zadeve vzel sam v roke. Na poti do gramofona kot “bistvene” stvari v življenju ter z izkušnjami, med katerimi je bilo nekaj prav grenkih, je fantič dozorel v samostojnega fanta, osvobojenega depresivnega družinskega okolja. “Siže zgodbe je arhetipski in večen. Nekaj si želiš, to dobiš in potem ugotoviš, da je bilo vse ostalo na tej poti pomembnejše od same želje,” pravi Sašo Podgoršek, ki mu je s številno filmsko ekipo in drugimi sodelavci uspelo odličen Mazzinijev scenarij preliti v prepričljivo filmsko govorico. Za Dolenjski list je režiser, doma iz Brežic, povedal, da ima ob vstopu svojega filmu Sladke sanje v slovenske kinodvorane odličen občutek, kakršnega ima pač človek po dobro opravljenem delu. “Vesel sem, da je film zdaj med ljudmi. Vsa ekipa se je potrudila, da smo s filmom pričarali vzdušje nekega minulega časa in zanimivo Režiser Sašo Podgoršek pred ljubljanskim Kolosejem, kjer bodo danes zavrteti njegov drugi celovečerec Sladke sanje. zgodbo. Film sem res delal iz sebe, po lastnih vzgibih, a vse, kar narediš pri filmu, je namenjeno tudi drugim, gledalcem, in ti se odzovejo na film po svoje. Želim, da bi jih film kar največ sprejelo za svojega” M. MARKELJ POLH: NE GRE LE ZA LOV “Je pa na Kranjskem čudna živalca” ki je skupaj z Marjanom Kumljem iz Zavoda za gozdove in Andrejem Hudoklinom iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine zasnoval polharsko učno pot na Pogorelcu ter vsebino zloženke o poti. Kot pravi Zavodnik, je učna pot dolga 2 km in je primerna tudi za družine, sicer pa je v prvi vrsti namenjena šolarjem. Ti ob njej spoznajo roške gozdove z živalskim in rastlinskim svetom, predvsem z zanimivimi drevesnimi vrstami, usodo Pred leti je skupina polharjev iz Kočevskih Poljan začela prirejati polharske večere, njihovo spoznanje, da'bi bilo treba v lovu na polha narediti red, pa je vodilo v ustanovitev druščine polharjev Polh na Dolenjskem. Zdaj je to eno od šestih takih društev v Sloveniji, najbrž pa edino, ki mu ne gre samo za lov na polha in ohranjanje tradicij polharjenja, ampak želi doseči še kaj več. Tako si prizadeva, da bi Slovenija ohranila poseben status polha, ki je v Evropi sicer zaščiten, pri nas pa naj bi dovolili globoko zakoreninjeno tradicijo polharjenja, vendar samo za registrirane polharje, ki so organizirani v društva. Tudi danes namreč mnogi polharji po Dolenjskem in Notranjskem lovijo že poleti, čeprav je lov dovoljen šele od 25. septembra, in s tem uničujejo stari zarod polhov, kar je škodljivo za razvoj polšje populacije. Druščina Polh raziskuje in varuje življenjski prostor polha, skrbi za vzgojo in izobraževanje, poskuša spremeniti odnos do narave, polha in lova ter ohranja tudi polharske običaje. V prvih dveh letih so člani uredili polharski dom na Pogorelcu v osrčju Kočevskega Roga, kjer je zdaj tudi polharski kotiček s primerki nagačenih polhov in njihovih sorodnikov. V zadnjem letu so s pomočjo številnih sponzorjev obnovili tudi sosednjo kočo, v kateri bodo uredili skupni prostor in pozneje še ležišča. V dobrem letu so opravili 3000 prostovoljnih delovnih ur. Leta 1999 je druščina v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije osnovala v Kočevskem Rogu raziskovalno ploskev in namestila 40 gnezdilnic, v katerih mesečno spremljajo življenje polhov. Kot je povedal tajnik društva Franc Zavodnik, so projekt zasnovali ob pomoči Zavoda za gozdove. Zdaj gnezdil-nice, v katere so se naselili polhi, pregledujejo že tri leta in tako so sredi septembra, na primer, pregledali 100 polhov. Z raziskovanjem polhov se ukvarja predvsem dr. Boris Kryštufek, kočevarske vasi, jamo koliševko, živalske sledi v blatu ob luži, značilnosti kraškega sveta, v drugem delu pa tudi življenjsko okolje polha, raziskovalno ploskev z gnezdilnica-mi ter polharski kotiček v učni sobi v polharskem domu. Vsem obiskovalcem bo na voljo zgibanka o poti, na katero se bodo lahko odpravili sami, saj je označena, druščina pa bo organizirala tudi informacijsko pisarno in usposobila 2 vodiča za napovedane skupine. Druščina 70 članov, med katerimi je najmlajšemu komaj 8 in najstarejšemu že 87 let, je natisnila že tudi razglednice s posebnim žigom, zdaj pa pridno pripravlja nekaj novega. Gre za knjigo, v katero bodo zbrali vse, kar je doslej znanega o polhih. B. DUŠIC GORNIK Z osmimi leti je šel na polha VERDUN PRI UŠNIH SELIH -Slovenija je poleg Hrvaške edina država v Evropi, ki dovoljuje lov na polha, saj ima ta večstoletno tradicijo in se je razvil kot gospodarska dejavnost. Polharjenje sega vsaj v leto 1240, ko so oblasti tak lov dovolile, polharji pa so meso solili in zlagali v sode za zimsko zalogo ter v zameno gospodi plačevali dajatve v obliki kožuhov. Načini lova so bili različni, vendar se je v zadnjih 150 letih ohranil predvsem lov s pastmi na drevesih. Albin Samida polhari že od leta 1942, ko je bolj iz nuje začel na lovu spremljati očeta. Zmotili smo ga ravno pri odiranju teh sivih glo-davcev, kajti letošnji ulov je bogat, kot je bogata tudi bera žira. Kot izkušen polhar nam je povedal, da so za strojenje primerne le kože, ki so starejše od enega leta. Samida jih da strojiti in napraviti polhovke, dobrodošla pa sta tudi zdravilna polhova mast in seveda meso. “Vse sorodnike in znance sem že opremil s Albin Samida polhovkami; tudi mast jim priskrbim, prodajam pa je ne,” pove. Ker je bil mizar, pasti izdeluje sam: navadne, dvojne ali celo četvorne, te so take za lov na tleh in omogočajo ulov štirih živalic naenkrat. (Besedilo: B. D. G., foto: S. Mirtič) BISER NA HALŠTATSKI GOMILI Obnovljena cerkev sv. Helene pri Zemlju Ko so se v nedeljo, 19. avgusta letos, popoldne vaščani bližnjih in daljnih vasi podzemeljske fare trumoma vzpenjali na manjši hribček pod Kučarjem pri Zemlju k okrašeni cerkvi sv. Helene, da bi prisostvovali blagoslovu obnovljene cerkve, mi je starejša kmečka ženica, ki je s počasnimi koraki težko premagovala vzpetino in kazala, da so ji leta naložila že več kot deset križev, zadihana v blagozvočni belokranjščini rekla: "Gospod, kaj ni lejpa? Ko biser je na tejmu hribčki!” Našla je primerno primerjavo, ki sem jo iskal sam, ko sem gledal od sonca obsijano prenovljeno cerkev sv. Helene, ki že nekaj stoletij stoji na halštatski gomili (gomili iz starejše železne dobe iz okoli 7. stoletja pred našim štetjem). Skrbno prenovljena, s pobarvanimi zidovi in okenci v njih, z novo rdeče prebarvano pločevinasto streho, kije z zvonikom, ponosno dvigajočim se proti vrhu Kučarja, ob njem “...dvignila glavo prek streh,” in “zviška motri nehanje ljudi pod seboj...” V poletnem soncu se je svetila kot biser, postavljen na obkolpsko ravnino pod porasli Kučar. Kot bi izpričevala ime njene svetnice sv. Helene, ki v hebrejščini pomeni svetleča, lesketajoča. Iz blage belokranjske pokrajine se v bližini mejne reke Kolpe dvigajo trije osamelci: Žezel} pri Vinici, Plešivica pri Adlešičih in Kučar pri Zemlju. Njihove dominantne lege, bližina reke in več ali manj ravne pokrajine pod njimi, toliko bolj pri Podzemlju in Zemlju, so geografske značilnosti, ki so že v prazgodovini (na kar kažejo izkopanine) nudile odlične možnosti za naselitev. Kučar se kakih 80 metrov dviga iz prostrane obkolpske ravnice, obrasel z gozdom, na vrhu z vinogradi, zidanicami in redkejšimi hišami. Pod njegovim vznožjem se reka Kolpa med širnimi polji zasuče proti vzhodu. Zaradi takšne lege ni čudno, da se je v železni dobi razvil v enega najpomembnejših centrov ne le v Beli krajini, ampak tudi na širšem prostoru jugovzhodnih Alp (kot ugotavlja arheolog dr. Janez Dular s soavtorji v knjigi Kučar - želez-nodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju, Znanstveni inštitut SAZU, Ljubljana 1995). Pod njim so bile pri sedanjih vaseh Podzemlju, Zemlju, Skriljah in Grmu odkrite gomile, gomilna in plana grobišča iz bronaste dobe in starejše ter mlajše železne dobe, pri Podzemlju pa tudi naselje ter prazgodovinsko naselje na Kučarju. Ovalno gomilno grobišče iz starejše (hal-štatske) železne dobe, visoko okoli 5 metrov in dolgo 46 metrov, ki se širi ob vaški cesti iz Podzemlja v Zemelj in je hkrati tudi največja in najbolj impresivna gomila, seje zdel našim prednikom najprimernejši prostor za postavitev 13,5 metra dolge, 5,5 metra široke ter 5 metrov visoke cerkve, sezidane iz kamna, dobljenega na bližnjem Kučarju. Cerkev so posvetili cesarici sv. Heleni. Cerkev se prvič omenja leta 1526 (kot je navedeno v Krajevnem leksikonu DZS, št. 2, iz leta 1971). Danes je to enotno prezidana Notranjost cerkve stavba s potlačeno kupolo v prezbiteriju (prostoru, kjer je oltar) in banjo v ladji, kot opisujejo strokovnjaki. Leseni oltar v renesančnem slogu ima letnico 1870. V vdolbini oltarja stoji lesen, metrski kip cesarice sv. Helene, ki v desni roki drži križ. Poleg tega kipa sta v oltarju še po 80 centimetrov visoka lesena kipa sv. Boštjana in sv. Roka. Visoko na oltarnem nastavku pa je leseni kip sv. Trojice. Zavetnica cerkve je sv. Helena Gotovo ni naključje, da so za svetnico cerkve nad rodovitno obkolpsko ravnino izbrali prav sv. Heleno, kije priprošnjica proti blisku, gromu in nevarnosti ognja, sicer pa zavetnica barvarjev in žebljarjev. Zgodovinarji pišejo, daje bila Helena rojena okoli leta 255 v maloazijski deželi Bitiniji, verjetno v mestecu Drepanonu, ki ga je njen sin cesar Konstantin njej v čast preimenoval v Helenopolis, to je v Helenino mesto. Vsekakor je morala biti lepa, da seje vanjo zaljubil rimski častnik Konstancij Klor in se z njo poročil v trdnjavi Naissus, to je v današnjem Nišu, kjer je takrat služil kot rimski častnik. Ko je cesar Dioklecijan razdelil rimsko državo v štiri upravne enote, je postavil vsaki svojega vladarja. Sam je obdržal vzhodni del, zahodnega pa je dal v upravljanje Maksimiljanu, ki je za svojega sovladarja izbral Heleninega moža Konstancija Klora, ki je upravljal Galijo (sedanjo Francijo), Španijo in Britanijo (Anglijo). Ko je potem Maksimiljan Konstancija posinovil, gaje pregovoril, da se je ločil od Helene in se poročil z njegovo pastorko Teodoro. Boleče ponižana se je Helena s sinom Konstantinom umaknila iz javnosti in junaško prenašala usodo zavržene žene. Pred smrtjo je Helenin bivši mož Konstancij leta 306 določil za svojega naslednika njegovega in Heleninega sina Konstantina. Ta je mater vzel k sebi na dvor v Trier, ji dal sezidati palačo in ji podelil naslov in čast cesarice ter dal kovati novce z njeno podobo. Konstantin je pozneje postal vladar vsega zahodnega dela rimske države in se z materjo preselil v Rim. Oba z materjo sta bila kristjana. Helena je izkoristila ves svoj vpliv na cesarja in državo. Dala je sezidati več cerkva v Rimu in Palestini, tudi nad votlino Jezusovega rojstva v Betlehemu in na Oljski gori. Njen sin pa je postavil na kraju Jezusovega križanja in pokopa cerkev, pravo čudo stavbarske umetnosti. Helena je živela skromno in preprosto. S posebno ljubeznijo se je zavzemala za jetnike, mnoge so po njenem posredovanju izpustili. Omogočila je delo obsojenim in pregnancem dovolila, da so se vrnili k svojcem. Pomagala je ubogim, tolažila nesrečne in izkazovala druge dobrote. Umrla je okoli leta 330 v Rimu, kjer je tudi pokopana. Zaradi pobožnosti, velikih zaslug in dobrih del je bila posvečena v svetnico. Prizadevni ljudje so jo temeljito obnovili Tako, kot je Helena z ljubeznijo in dobroto pomagala potrebnim in dala zgraditi več cerkva, so se Zemeljčani in nekateri drugi iz soseske z zavzetostjo lotili obnove cerkve Sv. Helene pri Zemlju. Gonilna sila pri obnovi te cerkve je bil njen ključar Zemeljčan Branko Jurejevčič, sicer uspešen organizator več delovnih akcij v krajevni skupnosti. Potem ko je zbral vso potrebno dokumentacijo, je z zavzetimi krajani začel zbirati denar za gradnjo. Prispevali so vaščani iz Zemlja, Otoka, Grma, Primostka, Podzemlja, Kučarja, Kapljišč, Skrilj, Boršta, Gradca, Metlike, Krivoglavic, Križevske vasi, Krasinca, Mlak, Boginje vasi, Gribelj, Domžal, Mengša, Nove- ga mesta, po svojih močeh so prispevali tudi lastniki počitniških hišic v Podzemlju in Zemlju, posamezniki iz samostana Pleterje in župnih uradov Rogaška Slatina in z Rakovnika. Velik del sta prispevala še Župni urad Podzemelj in občina Metlika. Posamezniki so veliko pripomogli tudi z lastnim delom in s stroji. Iz zvonika sta se kmalu oglasila zvonova, dar župnije Sv. Jurija iz Slovenskih goric in Kranjske gore. Zvonjenje, ki ga iz tega zvonika ni bilo slišati že več desetletij, je vzpodbujalo in vabilo k sodelovanju nove delavce ter se zahvaljevalo sedanjim. V cerkvi so položili talne plošče, na novo napeljali elektriko, kupili in namestili lustre, obnovili kor, stopnice na zvonik, naredili nov podest v zvoniku, na novo vzidali vsa okna in vrata, na okna vgradili zaščitno mrežo in police, prepleskali stene, kupili nov oltar, obrnjen k ljudem, nove klopi in omaro za zakristijo. Cerkev sta obogatili podarjeni podobi Marije Brezjanske in Srca Jezusovega, obešeni ob vsaki strani oltarja, in podarjena kipa Marije in Jezusa, stoječa na podstavkih na obeh stenah. Naredili so novo fasado, prepleskali streho, poskrbeli za urejeno okolico itd. Uredili so tudi avtomatsko zvonjenje. Dokazali so, daje v slogi moč, ki premosti še takšne težave. V nedeljo, 19. avgusta, je obnovljena cerkev, okrašena s podarjenimi venci in cvetjem, pričakala nekaj sto ljudi, ki so prisostvovali maši in blagoslovu dr. Franca Perka. Petje cerkvenega pevskega zbora iz Podzemlja in pritrkovanje, ki je spremljalo maševanje, je odmevalo po obkolpski ravnini, tonilo v gozdnatem Kučarju ih se, zlito s šumenjem Kolpe, izgubljalo v prostrani hrvaški ravnini. Po končani maši in blagoslovu prenovljene cerkve, posebej zvonov, kipov in podob v njej, so se ljudje zgrnili k mizam in klopem pod hribčkom, kjer so možje postregli s pijačo, Obnovljena cerkev sv. Helene pri Zemlju ženske pa s pripravljenimi pogačami in sladicami. Starejša ženska mi je s klopi pod senčno lipo pomahala z roko. Odmahal sem ji in se ji približal. Bila je tista, ki sem jo srečal v začetku. “Gospod, kaj ni b’lo lejpo?” je vzhičeno vprašala in obraz ji je v poletni vročini žarel kot ob žetvi, ko je to še zmogla, iz oči pa ji je sevala radost kot ob žegnanju, ko je v mlajših letih z gostoljubno darežljivostjo stregla v goste došlim sorodnikom. “Lepo!” sem ji odgovoril in potrdil s prikimavanjem. S kozarcem vina sva trčila z znancem in počasi srkala zlato kapljico s Kučarja ob veselem pritrkovanju in sproščenem fantovskem petju. Oboje, zlito v harmonijo vaškega poletnega nedeljskega popoldneva, je izražalo zadovoljstvo in veselje ljudi ob halštatski gomili. Okrašena cerkev se je svetila v soncu in naznanjala, daje spet lep spomenik naše kulturne dediščine iz šestnajstega stoletja iztrgan pozabi in otet zobu časa. JANEZ KRAMARIČ IZ ŽIVLJENJA CELJSKIH GROFOV Veronika Desetiška se je pred biriči skrivala tudi v roški vasici Kunc Po smrti zadnjega Ortenburžana so Celjani podedovali vso ortenburško posest, med drugim kočevsko in poljansko gospostvo (Poljane pri Starem trgu nad Kolpo) ter s tem ves gozdni masiv Roga. Zadnji Ortenburžan grof Friderik II. je umrl 28. aprila 1418. leta v Lipnici pri Radovljici, menda gaje zastrupila žena. Po dedni pogodbi med Ortenburžani in Celjani iz leta 1377 je cesar Sigismund na prošnjo svojega tasta grofa Hermana II. Celjskega leta 1420 podelil imenovanemu grofu in njegovim zakonitim dedičem moškega spola kot državni fevd grofijo Orten-burg z vsemi gospostvi, ljudmi, gradovi, trgi, sodišči,... V času Celjskih grofov se je uprava v kočevskem gospostvu razdelila na tri urade, in sicer v gornji in spodnji kočevski urad ter v kočevsko-reški urad in po tej razdelitvi je urejen urbar, ki prikazuje tudi obseg teh uradov in navaja, koliko naselij je spadalo k vsakemu. V kočevskoreškem uradu so k naseljem, omenjenim v urbarju iz leta 1498-1574, pridružili še 7 nastalih naselij, ne oziraje se na gerovsko županstvo, ki je leta 1574 tvorilo že svoj urad, ki so si ga po Frankopanih prisvojili Zrinjski. V letih 1422-1425 je grof Friderik Celjski dal sezidati na Stojni nad Kočevjem po sebi imenovan grad Fridrikštajn, kjer je živel z Veroniko Deseniško, s katero se je po nasilni smrti svoje žene Elizabete leta 1422 skrivaj in proti očetovi volji poročil. Pred Hermanovimi biriči se je Veronika na begu baje skrivala tudi v kočevski vasici Kunč, v gradiču graščaka Kunta. Naselje je bilo sredi Roškega gozda, na severozahodni strani pogorja. Na severni strani vasi je še leta 1900 stalo večje zidovje razvalin gradu. Med drugo svetovno vojno, ob koncu leta 1941, so se kočevski Nemci izselili. Med roško ofenzivo proti partizanom so Italijani opuščeno naselje 19. julija 1942. leta zažgali. Grad Fridrikštajn je dal razjarjeni oče grof Herman do tal porušiti. Ujeto Veroniko je kljub oprostilni sodbi celjskega sodišča 18. oktobra 1428. leta ukazal utopiti v napajalnem koritu malega ribnika. Pokopali sojo v Braslovčah, potem pa so jo prenesli v kartuzijanski samostan Jur-klošter. Po Veronikini smrti seje oče spravil s sinom in ga izpustil iz ječe. Grof Friderik je dolgo nautolažen žaloval za Veroniko. Po očetovi smrti je dal porušeni grad obnoviti. V njem je menda živel zelo razkošno. Grof Herman je 1. julija 1433. leta obljubil Habsburžanom, da jim bo pripadla Ortenburška grofija, ko bo rod Celjskih grofov izumrl v moškem kolenu. Celjane je 30. novembra 1436. leta doletela zelo visoka čast. Cesar Sigismund je v Pragi povzdignil svojega svaka grofa Friderika II. Celjskega in njegovega sina Ulrika II. v državna kneza rimsko-nem-škega cesarstva. Celjska, ortenburška in Strmška grofija so postale kneževine. KORLE OBLAK-DRAGO Konkurenca nas spet gleda zviška... Svet se začne doma _PD£>ujjJn 1^2J ... naše cene so namreč še nižje! (kTa) KIA MOTORS SEPHIA zdaj cenejša še za 300.000 tolarjev!* @5 (jp 080 2001 WWW.kia.si . cenasprihrankomingarandjo3lela/100.000kmZeo POLI- AMIDNO VLAKNO ZNAN MEHIŠKI GLASBENIK (CARLOS) AVTOR: JOŽE UDIR AMERIŠKI PASTIR NA KONJU IME MARIBORSKE OPERNE PEVKE OTTE DVORANA RUSKI PISATEU (LEONID M. KESANJE GLASBILO (PIANO) PRIPRAVLJANJE ZAKLANEGA PRAŠIČA ZA HRANO OKRASNA RASTLINA PREDSTOJNIK SAMOSTANA DALMA- TINSKO ŽENSKO IME KOS POHIŠTVA PRESTOLNICA ITALIJE (ORIG.) KLEMENČIČ NACE MLINSKI ŽLEB PRIHOD NEKAM PROTI VOUI NEKOGA STROJ ZAKLJUČEK ŠAHOVSKE IGRE DVOČLENIK HRIB PRI BEOGRADU OKR. ZA SINE ANNO - LASTNO IME INDUSTR. MESTO NA JAR OTOKU KIUŠU POŠKODBA •# VESELI VRTILJAK - Društvo prijateljev mladine Sevnica-Boštanj je na zadnji dan tedna otroka pripravilo prireditev Veseli vrtiljak: z dvema igricama so se predstavili lutkarji pod vodstvom Alenke Bogovič, citrarka, harmonikar in čarovnik Niko. V prostorih vrtca in osnovne šole so potekale delavnice na prostem. Frizerka je v pravem salonu urejala otroške frizure, otroci so skupaj s starši modelirali različne okraske, slikali na bobrovec, spoznali mavrično ribico, risati najdaljšo sliko na asfaltu, obiskali računalniško in šahovsko delavnico, peli in plesali po nemško, se zabavali ob igricah, pekli pecivo, skratka, zabave ni manjkalo. (Foto: Hermina Simončič) SKUPAJ PO TRIDESETIH LETIH - Prijetna so srečanja nekdanjih sošolcev in sošolk. Še posebej pa je bilo prisrčno srečanje žužemberških osnovnošolcev, ki so se po 30 letih srečali v gostišču Na Pajčni in obujali spomine na šolske dni. Leta 1971 so se trije razredi osmošolcev razkropili po svetu. Srečanja se je udeležilo okrog 30 nekdanjih učencev in učenk, žal brez razrednikov, ki so že pokojni. (Foto: S. M.) POHOD NA MIRNO GORO - Na željo članov pohodnikov je bil septembra organiziran še en pohod, in sicer na Mirno goro. Kljub dežnih kapljam je iz Planine stopalo veselo po gozdni poti okoli 50 članov Društva invalidov Novo mesto, po gozdu pa je odmevala pesem iz pohodniških grl. Ob klepetu in nabiranju gob smo kar hitro in varno prispeli na Mirno goro, kjer nas je pogrela in okrepčala skodelica vročega domačega čaja, že dokaj otrdele sklepe pa je razgibala obvezna telovadba pod vodstvom Rezke. Po ogledu cerkve, dobri malici in krajšem počitku je mini! dan rekreativnega pohoda za ohranjanje zdravja Društva invalidov Novo mesto. (M. Golob) M1RN0PEČANI NAJBOIJŠI NA IGRAH BREZ MEJA - Ekipa petošolcev iz Mirne Peči je zmagata na prvih Igrah brez meja, ki so jih v četrtek popoldne ob Tednu otroka na igrišču Loka v Novem mestu pripravili delavci in prostovoljci Društva prijateljev mladine Mojca. V desetih zabavnih igrah se je pomerilo trinajst ekip iz prav toliko šol iz območja bivše novomeške občine. Med sto tekmovalci je bila tudi številna navijaška skupina iz osnovne šole Vavta vas, ki je v igrah spodbujala predvsem domačo ekipo. Na koncu so poleg Mirnopečanov bogate nagrade in priznanja dobili še Šentjernejčani za drugo in Žužemberčani za tretje mesto. Vsi tekmovalci so bili nagrajeni z izletom po Sloveniji. (Foto: J. P.) Vitis na kaseti Jesenska turistična razglednica Metlike Člani foto-kina kluba Fokus -je že pred desetletji, spomnimo se samo filmčkov Grobarji ter Vrvarjev v Bušinje vasi, nakar je mrknil, pred kratkim pa so ga ponovno oživili - bodo oktobra posneli dvajsetminutno kaseto, na kateri bo glavni igralec oktet Vitis. Fantovska pevska skupina je bila ustanovljena leta 1979, triindvajset let torej oktetovci že pojejo in nastopajo v domači občini in drugod po Sloveniji, pred leti pa so bili skupaj z Metliško folklorno skupino Ivan Navratil tudi na turneji po Kanadi. Scenarij je napisal Toni Gašperič (mimogrede: nastopa kot igralec že v burleski Zorana Hočevarja Grobarji), režijo je prevzel prekaljeni Matjaž Rus-Tjaži (za seboj ima več uspešnih kratkometraž-nikov: Točno opoldne, Moj kraj Metlika, Okupacija Griblje, da spomnimo samo najodmevnejše), kamera pa bo brnela v rokah Danila Orliča, dolgoletnega Rusovega sodelavca, sicer rednega slikovnega poročevalca Vašega kanala iz metliške občine. Domala vsi posnetki bodo narejeni v metliškem starem mestnem jedru, poleg zdaj prepevajočih viti-sovcev bodo predstavljeni tudi nekdanji pevci in umetniške vodje (Branko Herak, Marjan Končar, Mateja Jakša-Jurkovič). Izdelek naj bi izzvenel kot “jesenska turistična razglednica Metlike", obarvana s prepevanjem Vitisa ter s kratkimi izjavami zgoraj naštetih. Za sol k juhi bo Orlič skočil s kamero v katerega od jeseni slikovito obarvane- Drugi kongres zdravilstva 26. in 27. oktobra v Mariboru Združenje komplementarnega in naravnega zdravilstva (skrajšano KONAZ) pripravlja 2. kongres, ki bo 26. in 27. oktobra v hotelu Habakuk v Mariboru. Na kongresu bosta sprejeta dva dokumenta: zakonska podlaga in pravilnik o komplementarnem in naravnem zdravilstvu ter kodeks etike KONAZ. Pred kongresom bodo v hotelu Habakuk od 20. do 25. oktobra “zdraviteljski dnevi". Zdravilci bodo zdravili individualno in skupinsko. Vzporedno bodo v Mariboru potekala predavanja z različnimi temami, npr.: o živi vodi, čudežne ozdravitve - zdravljenje z duhovnih ravni, čustva in zdravje, poglabljanje v nadčutno, osem korakov do zdravja in dobrega počutja, bioenergija, rak in tumor, duhovno zdravljenje preko učenja Bruna Groeninga, ayur veda, oigonc - kitajska veščina zdravja in vitalnosti, osnovna načela hranjenja, homeopatija, fizično telo in stanje zavesti - vibracijski premiki in zdravljenje v višjih vibracijah, umetnost življenja - z dihom do zdravja in notranjega miru, celovit vidik zdravja - zdravljenje na daljavo in pomen dobrega sodelovanja med bolnikom, zdravnikom in zdraviteljem, zvočno-svetlobne kode, povečanje celičnega svetlobnega kvocienta in življenje na prani, celostni pristop k zdravljenju, feng šui - energetsko čiščenje prostorov, smejalnica, čustva in zdravje, rak in tumor -dilema današnjega časa, kiropraktika, poglabljanje v nadčutno, duh daje moč energiji, postani v enem dnevu sam svoj psihoterapevt, kako vpliva naša osebna zgodovina na naše trenutno delovanje in odzivanje. ANICA JANEŽIČ-MIKEC Novo mesto ga vinograda, poskušal pa bo na trak ujeti tudi v jeseni omamno lepe steljnike. Premiera kasete, ki jo bo moč pozneje tudi kupiti, bo za metliški občinski praznik. Vse skupaj bo začinjeno s koncertom okteta Vitis, kije zaprosil za denarno pomoč podjetja, v katerih delajo člani. “Ljubezensko” pismo pa je romalo tudi k županu, ki ima posluh za takšne in podobne projekte, zato denarna injekcija ne bo izostala. T. G. Darja Kapš članska šahovska prvakinja STARI TRG OB KOLPI -Šahistka iz Starega trga ob Kolpi, Darja Kapš, ki je v mlajših kategorijah osvojila že vse mogoče naslove v Sloveniji, je v minulem tednu postala tudi članska državna prvakinja, kar je doslej največji uspeh dolenjskega in belokranjskega šaha. Na ženskem državnem prvenstvu v Grižah je nastopilo 10 šahistk. V devetih partijah je Darja Kapš šestkrat zmagala, dvakrat remizirala in le en dvoboj je izgubila. Skupaj je zbrala 7 točk, pol točke več od drugouvrščene Jane Krivec, kije dvoboj s Kapševo izgubila. Vilijev kostanj Jesen v Krškem KRŠKO - V Krškem ob Cesti 4. julija na Vidmu pred svojim Barom Videm peče Vili Manček kostanj. Kostanj, ki ga krški ljubiteljski pek kostanja nabere veliko kar sam, je brezplačen priboljšek k rnoštu. Pečena dobrota, od katere diši daleč naokoli, očitno tekne sladokuscem, saj moža ob razbeljeni pečici kar priganjajo, naj peče hitreje. Mančkovi pečeni kostanji, ki so v sezoni na voljo mimoidočim že četrto leto, so edini kostanji, kijih v Krškem pečejo javno. Ko na večer pojenja ogenj in Mančkova kostanjeva pečica greje že premalo, se zbrano omizje razgreje ob zvokih harmonike, vsaj včasih. Tako je to v Krškem, v mestu, ki rado beži proti Brežicam, v Ljubljano, kjer v parku za oglom pečejo kostanj, beži kamor koli v svet, da bi tam našlo nekaj družabnosti. In kot rečeno, Vili ti postavi svojo pečico in naredi tisti svet pred domačim pragom. M. L. Jesen na ribniku BRESTANICA - V gostilni Dular bodo danes, 18. oktobra, ob sedmih zvečer odprli likovno razstavo del, nastalih na likovni koloniji Jesen na ribniku 2001, ki se je je udeležilo 27 likovnikov. Spoznavanje kulturnih spomenikov TREBNJE - V torek, 16. oktobra, se je slavnostno začelo novo šolsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) v tednu vseživljenjskega učenja, ki bo letos do 23. oktobra. Članarina je 2000 tolarjev, poravnate jo lahko na CIK-u ali pri animatorju na začetku krožka. Delavnice, ki bodo organizirane na CIK-u v Trebnjem bodo za člane UTŽO brezplačne. UTŽO pa bo v torek, 23. t.m., pripravila strokovno ekskurzijo Spoznavajmo kulturne spomenike Trebnjega in okolice, ki jo bodo končali s piknikom. Za tri regije LJUBLJANA - V ponedeljek so na delovnem sestanku pri predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku razpravljali o bodoči regionalni razdelitvi države in pripravi dodatnih pogajalskih izhodišč na področju regionalne politike. Dogovorili so se, da bodo oblikovali predlog za razdelitev Slovenije na tri regije, ki bo omogočila reševanje razvojnih problemov in je hkrati tudi ena od možnosti za bodočo upravno delitev Slovenije. Predlog bo najprej obravnavala vlada, nato še državni zbor, tako da bi ga še v letošnjem letu posredovali Evropski uniji. Pihalni orkester v BiH BANJALUKA - Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže je na povabilo Zveze Slovencev v Republiki Srbski v začetku oktobra v Banjaluki izvedel celovečerni koncert. Ob tej priložnosti je v uvodu prvič uradno nastopil mešani pevski zbor Davorina Jenka. Na koncertu so bili prisotni tudi predstavniki slovenskega veleposlaništva v Bosni in Hrecegovini. Pihalni orkester načrtuje podoben koncert naslednje leto v Sarajevu. Knjižna čajanka NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca in knjigarna Mladinska knjiga vabita danes, 18. oktobra, ob desetih dopoldan na knjižno čajanko za babice in dedke "Kdor bere, se veliko nauči”, ki jo vodi višja knjižničarka Slavka Kristan. Moški so drugačni -ženske tudi NOVO MESTO - V Kulturnem centru Janeza Trdine bo v petek, 19. oktobra, ob 19. uri premiera gledališke predstave Moški so drugačni- ženske tudi, ki spada me avtorske preventivne projekte podjetja Pro fortis, d.o.o., iz Logatca, s katerim se lotevajo tem, o katerih ponavadi težko spregovorimo. Predstava govori o velikih razlikah, s katerimi se srečujemo v partnerskih odnosih. SV MIKLAVŽ DOBIL NOVO PODOBO - Župnija Žužemberk je v nedeljo, 7. oktobra, v prisotnosti blizu 1.000faranov in gostov v vasi Gradenc slovesno blagoslovila eno zadnjih cerkva, prepotrebnih obnove. Cerkev sv. Miklavža so sezidali gradenški gospodarji in se prvič omenja leta 1382. Baročni zvonik, pokrit z lesenimi skodlami, so leta 1960 vaščani prekrili s pločevinasto streho, zdaj pa so v letu dni popolnoma obnovili leseno ostrešje in uredili okolico. Bližnjo kapelico iz leta 1810 in cerkev je blagoslovil župnik Franc Povirk. Slovesnost so popestrili pevci pod vodstvom sestre Kriste Povirk in pritrkovalci iz Novega mesta. (Foto: S. M.) Srečanje starejših v Šentrupertu ŠENTRUPERT - Tukajšnja krajevna organizacija Rdečega križa je v nedeljo, 14. oktobra, pripravila srečanje starejših krajanov. Prišlo jih je okrog 130. Pozdravili so jih sekretarka OZ RK Trebnje Majda Miklič, predsednik sveta KS Peter Frelih in ravnatelj osnovne šole dr. Pavla Lunačka Jože Zupan, kije tudi povezoval program, v katerem je nastopil šentru-perski vinogradniški pevski zbor. Prostovoljke RK so starejše krajane pogostile in marsikomu, predvsem tistim, ki živijo v samoti in sami, polepšale življenje. 170 let rojstva F. Levstika Na obletnico so se spomnili v OŠ P. Trubarja Velike Lašče - Razstava, izlet, pohod, proslava, komedija Osnovna šola Primoža Trubarja iz Velikih Lašč je v letošnjem šolskem letu vključila v letni delovni načrt projekt “170 let Frana Levstika”. Vsebina projekta je zanimiva in razgibana, prirejena vsem starostnim skupinam otrok od vrtca do 8. razreda. Čeprav seje iztekel šele prvi mesec v tem šolskem letu, smo izpeljali kar nekaj odmevnih aktivnosti, ki bogatijo naše življenje in delo. V šoli smo s pomočjo knjižničarke pripravili obsežno razstavo o delu Frana Levstika. Zbrali smo vsemogoče knjige, fotografije in ga tako zares predstavili v vsej njegovi veličini. Fran Levstik se je rodil 28. septembra 1831 in ob 170-letni-ci tega dogodka smo učenci odšli v njegov rojstni kraj Dolnje Retje, ogledali smo si 1 lijev kozolec, Močilarjevo lipo, pisateljevo rojstno hišo, prostor nekdanjega čebelnjaka, okrog katerega je Levstik rad posedel z domačimi, in pripravili proslavo. Šolska delegacija je položila šopek rož, nato smo se razšli s spoznanjem, da moramo biti na tega velikega literarnega velikana zelo ponos, ni. V okviru Levstikovega praznovanja smo 29. septembra opravili množični pohod iz Velikih Lašč mimo Krvave Peči do stičišča štirih občin ob sotočju Iške in Zale ter naprej do Rakitne, kjer je bila večja proslava, ki so jo pripravili letošnji gostitelji iz občine Brezovica. Gre za pohod, ki je na Slovenskem popolnoma nov, to je namreč pohod skozi neokrnjeno naravo. Namenjen je ljubiteljem nedotaknjene narave, ptičjega petja, žuborenja čiste vode in podobnih lepot. Projekt 170 let Frana Levstika je povezan s spoznavanjem Levstikovega rodu v vasi Podgora pri Prečni in načrtovanja pohodne poti iz Dolenjih Retij preko Lužarjevega brega, Sv. Trojice na Blokah, Grahovega, mimo južnega roba Cerkniškega jezera čez Javornike mimo vzpetine Lo-nice na Pivško, skozi Prestranek do Razdrtega. To bi bila najdaljša slovenska enodnevna pohodna pot. Projekt bo uspel, če bo dobil ustrezno podporo vseh občin in šol na tem področju. Na pomlad bomo v dramskem krožku naštudirali Levstikovo komedijo Juntez in tako zaokrožili praznovanje. EDI ZGONC Komunala Novo mesto, d.o.o. Podbevškova 12, Novo mesto OBVESTILO Komunala Novo mesto, d.o.o., obvešča prebivalce občin Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Žužemberk o poteku akcije zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Terminski plan zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Terminski plan zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev Lokacija št. Datum Ura od do Mesto zbiranja Kraj zbiranja Občina zbiranja 1. 22.10.01 8.00-11.00 Parkirišče na Glavnem trgu Novo mesto Novo mesto 2. 22.10.01 11.30-14.30 Parkirišče pri Gasilskem centru v Ločni Novo mesto Novo mesto 3. 22.10.01 15.00-18.00 Parkirišče pri OŠ Bršljin Novo mesto Novo mesto 4. 23.10.01 8.00-11.00 Parkirišče pri Šolskem centru v Šmihelu i Novo mesto Novo mesto 5. 23.10.01 11.30-14.30 Parkirišče pri OŠ Mali Slatnik Novo mesto Novo mesto 6. 23.10.01 15.00-18.00 Parkirišče pri Agroservisu v Žabji vasi Novo mesto Novo mesto 7. 24.10.01 8.00-11.00 Parkirišče pri OŠ Stopiče Stopiče Novo mesto 8. 24.10.01 11.30-14.30 Pri gasilskem domu Stranska vas Stranska vas Novo mesto 9. 24.10.01 15.00-18.00 Pri trgovini (bivši Zadružni dom) na Uršnih selih Uršna sela Novo mesto 10. 25.10.01 8.00-11.00 Parkirišče na Grajskem trgu Žužemberk Žužemberk 11. 25.10.01 11.30-14.30 Parkirišče pri OŠ Dol. Toplice Dol. Toplice Dol. Toplice 12. 25.10.01 15,00-18.00 Parkirišče pri OŠ Vavta vas Vavta vas Novo mesto 13. 26.10.01 8.00-11.00 Parkirišče Prečna Prečna Novo mesto 14. 26.10.01 11.30-14.30 Pri gasilskem domu Dol. Kamence Dol. Kamence Novo mesto 15. 26.10.01 15.00-18.00 Parkirišče pri OŠ Mirna Peč Mirna Peč Mirna Peč 16. 27.10.01 8.00-11.00 Pri gasilskem domu Gabrje Gabrje Novo mesto 17. 27,10.01 11.30-14.30 Pri gasilskem domu Ratež Ratež Novo mesto 18. 27.10.01 15.00-18.00 Pri gasilskem domu Orehovica Orehovica Šentjernej 19. 29.10.01 8.00-11.00 Parkirišče pri OŠ Šmarjeta Šmarjeta Novo mesto 20. 29.10.01 11.30-14.30 Pri gasilskem domu Škocjan Škocjan Škocjan 21. 29.10.01 15.00-18.00 Pri gasilskem domu Šentjernej Šentjernej Šentjernej MED NEVARNE ODPADKE SODIJO: • odpadna olja • odpadna škropiva, zdravila in drugi fitoterapevtski pripravki • odpadne barve, laki, topila, smole, lepila, hladilne tekočine, kiti, kozmetični izdelki • onesnaženi sodi (do 200 I) • svinčeni akumulatorji • ostale kemikalije iz gospodinjstev • ostali baterijski vložki • zaoljene krpe, filtri, zaščitna sredstva Dodatne informacije na tel, št. 39-32-568. NE SPREGLEJTE IN NE ZAMUDITE! Tomažu Dobovšku v spomin Dan pred dopolnjenim 59. letom starosti smo v blagem zgod-njejesenskem dnevu v sredo, 3. oktobra, na ločenskem pokopališču v krogu njegove družine, sorodnikov, najožjih prijateljev in znancev na zadnjo pot pospremili Tomaža Dobovška, znanega in spoštovanega novomeškega profesorja zemljepisa in zgodovine. Huda bolezen gaje zgrudila v pol leta. Vse, ki smo ga dolgo poznali in ga imeli radi, je Tomaževa smrt močno pretresla in hudo prizadela. Kot otrok znane pedagoške družine Dobovškovih -mati Elza je bila srčno dobra osnovnošolska učiteljica, oče Marjan pa dolgoletni priljubljeni gimnazijski profesor - je tako kot njegova brata in sestra rasel in se razvijal ob vzgoji in zgledih svojih staršev. Vse svoje otroke sta zakonca Dobovšek vzgajala v poštenosti, delavnosti, skromnosti, prizadevnosti in veliki ljubezni do narave in vsega, kar je povezano z njo. Tomaž, ki je o svojih starših vedno in povsod govoril z velikim spoštovanjem in še zlasti o mami, na katero je bil vseskozi močno navezan, jima je sledil tudi na svoji življenjski poti. Ne samo da je bil od malega privržen taborništvu, ki ga je v Novem mestu ustanovil in dolga leta uspešno vodil njegov oče, odločil se je tudi za pedagoški poklic in na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz geografije in zgodovine. Še kot študentje z očetom sodeloval pri zbiranju gradiva za Krajevni leksikon Slovenije, enega največjih in najpomembnejših tovrstnih projektov na Slovenskem. Že hudo bolan, le nekaj tednov pred smrtjo, se je še rad spomnil, kako sta z očetom, oba navdušena hodca in ljubitelja narave, obiskala okoli 200 dolenjskih krajev in zbirala podatke za svoje članke. Še ne 24-letni diplomant seje Tomaž zaposlil v Novem mestu in temu mestu in njegovim šolam ostal zvest do prezgodnje smrti. Poučeval je na osnovnih šolah Katje Rupene in Grm, na gimnaziji, srednji gostinski in srednji ekonomski šoli. delal kot mentor, sodeloval kot svetovalec na novomeški enoti Zavoda za šolstvo, pri gibanju znanost mladini, bil do letos zunanji ocenjevalec za geografijo pri Republiškem izpitnem centru in vseskozi zavzeto deloval v taborniški organizaciji. Zadnje priznanje, ki ga je Tomaž dobil, je bilo priznanje Janeza Jesenka, ki ga Društvo učiteljev geografije Slovenije podeli le učiteljem, ki so s svojim delom, prizadevanjem in dosežki vidno prispevali k razvoju in napredku šolske geografije. Usoda je hotela, da je to zadnje priznanje prišlo le teden dni pred njegovo smrtjo, ko seje naš dragi prijatelj že poslavljal od življenja, ki gaje imel tako rad in ga vseskozi tako polno in odgovorno živel. Umrl je spokojno in ob svojih najdražjih. Počiva ob svoji ljubljeni mami in nesrečno umrli sestrici Ja-niki. Srečni smo, da si bil z nami, Tom. Prijatelji Zbor vojaških vojnih invalidov OKROGLICE - Zadnjo septembrsko soboto so se pri spomeniku padlim kurirjem pri Ivandičevi kmetiji v Okroglicah pod Lisco zbrali vojaški vojni invalidi Dolenjske, združeni v sevniški sekciji. Obudili so spomin na tragični dogodek pred 57 leti padlih kurirjev TV -5/S in položili venec. Zatem so se zbrali še na zboru društva na turistični kmetiji Močivnikovih. Potopisno predavanje NOVO MESTO - Danes, 18. oktobra, bo ob sedmih zvečer v Knjižnici Mirana Jarca potopisno predavanje Nacionalni parki Amerike. Predaval bo Franci Horvat. Obnova spominskih obeležij LOŠKI POTOK - Krajevni odbor ZZB Loški Potok ima na svojem območju kar sedem spominskih obeležij, kijih postopno načenja zob časa. Preteklo leto so obnovili Sodol, spomenik po-toškim talcem, letos pa spomenik na Taboru, posvečen žrtvam v času italijanske okupacije. Drago urejanje grobišč je ponavadi prepuščeno svojcem žrtev in požrtvovalnim članom ZZB. Samo obnova črk na spomeniku je stala 160.000 tolarjev, spomenik pa je potreben temeljite obnove v celoti. Do konca leta novi most čez Rinžo KOČEVJE - Nedavno so delavci Cestnega podjetja Novo mesto, ki so bili med tremi ponudniki izbrani na javnem razpisu (domača podjetja so zaradi veliko višje cene izpadla), pričeli z deli na gradnji novega mostu med knjižnico in bodočo športno dvorano čez reko Rinžo v Kočevju. V pogodbi je zapisano, da bodo most dolžine 27 m, širine 3,40 m in pohodne površine 2,60 m, zgradili najkasneje do konca leta. Sprva bodo na štirih pilotih dolžine 8 m namestili nosilne konstrukcije mostu, potem čakajo izvajalca težja dela. Pod mostom bodo napeljali komunalno infrastrukturo (vroče-vod in elektriko). Naložba bo občinski proračun obremenila za okrog 13 milijonov tolarjev. Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. §č----------------------------------—-----------------------------------------H Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:________________________________________________Upokojenec: da ne Naslov (kraj, ulica, hišna številka):_______________________________;________.____________ ____________________________________________________Pošta:________________________________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 2001 Kraj: Datum: Podpis: Vaja - požar v Zdravstvenem domu Ribnica RIBNICA - Oktober je mesec varnosti pred požari, v katerem skoraj vsa gasilska društva s priložnostnimi vajami pokažejo izurjenost svojih članov. V Ribnici so vajo gašenja pripravili v sektorju 1 in 2, ki zajema gasilska društva Goriča vas, Otavice, Nemška vas, Ribnica, Bukovica, Jurjeviča in Dolenji Lazi. Zasnova vaje pa je bila takšna: ob določeni uri je “zagorelo” v prostorih Zdravstvenega doma, gasilci so se pravočasno odzvali na klic ter z vozili in opremo uspešno lokalizirali požar, predenje ta zajel druge prostore. Poveljnik sektorja je bil zadovoljen z delom vseh gasilcev, a želi, da bi bilo v vsakdanjem življenju čim manj borb z rdečim petelinom. Obsežno mokro vajo gašenja so pripravili tudi v Sodražici, kjer so še obiskovalcem pokazali opremo in tehniko za delo pri krotenju rdečega petelina. Rudiju v slovo Dan - kot vsak drug. Še lepši: sončno jutro, ki je obetalo lep jesenski dan. Skrbi? Le tiste, ali imamo opravljene vse domače naloge, znamo vso snov... Nato pa... Našega sošolca Rudija ni več! Prvi hip nismo dojeli. Kaj seje zgodilo? Kako je to mogoče? Kako bomo brez tebe zdaj, ko je pred nami še toliko vsega: znanje, ki nam odpira svet, odločitve, kaj bomo v tem svetu počeli, katere simpatije bomo imeli, s kom si bomo gradili dom, kakšni bomo čez pet. deset, nešteto let... Ti poznaš vse odgovore. Vprašanje si pustil nam. Dovolj za vso prihodnost. Vemo pa nekaj: nikoli, nikoli ne bomo razumeli, zakaj smo te izgubili. Dragi sošolec Rudi, hvala, da si nam bil prijatelj. V naših srcih boš to za vedno. Tvoj 8. a. Osnovna šola Šentjernej Neodplačna objava Papilo-t CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ vam ie na volio vsak dan v tednu 24 ur na dan! Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija: POIŠČITE POMOČ! Prijazne svetovalke so vam med delovnim časom na voljo osebno, nenehno pa na telefonski številki 3? 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto tP 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice Izvedeli boste vse, kar vas zanima. POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA! ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE Goliev trg 3, Trebnje objavlja prosto delovno mesto ZDRAVSTVENEGA TEHNIKA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: • V. stopnja izobrazbe zdravstvene smeri, • aktivno znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas - 1 leto. Pisne prijave z dokazili o zahtevanih pogojih pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni dom Trebnje, Goliev trg 3,8210 Trebnje. Košarkarski klub Krka Telekom Šegova 112, Novo mesto sklicuje skupščino kluba vsoboto, 27.10.2001, ob 11. uri v sejni sobi Zavarovalnice Triglav d.d., Območna enota Novo mesto, Novi trg 8. Dnevni red: 1. Sprememba statuta kluba 2. Razrešitev dosedanjega predsednika kluba 3. Imenovanje novega predsednika kluba 4. Imenovanje članov nadzornega sveta 5. Imenovanje članov disciplinske komisije 6. Razno KK Krka Telekom, Samo Plantan, predsednik ZAHVALA Prezgodaj si nam odšla skoz hišna vrata Ti,draga mamica in žena Zlata. Vedno le v srcih bomo nosili in tvoj prerani grob krasili. V 51. letu nas je 9.oktobra nepričakovano zapustila draga žena, mamica, hči in teta roj. Stojnic l Gor. Lokvice 7 a Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom Lokvice in Trnovca, sodelavkam in sodelavcem tovarne Beti, številnim prijateljem in znancem, pevkam za zapete žalostinke, gospodu Piškuriču za organizacijo pogreba, gospodu župniku za lepo opravljen obred, Stanki iz cvetličarne Brine, govornicama Martini Fir in Vidi Plut za izrečene besede ob zadnjem slovesu ter izvajalcu zaigrane žalostinke. Vsem, ki ste našo drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZLATA NEMANIČ m »sra ms zmwm TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 18. oktobra - Luka Petek, 19. oktobra - Etbin Sobota, 20. oktobra - Irena Nedelja, 21. oktobra - Urška Ponedeljek. 22. oktobra - Vendelin Torek, 23. oktobra - Severin Sreda, 24. oktobra - Rafael Lunine mene 24. oktobra ob 4.58 - prvi krajec kino BREŽICE: Od 18. do 21.10. (ob 18.30) Hitri in drzni. Od 18. do 24.10. (ob 20.30) Moulin Rouge. 24.10. (ob 18.30) Film, da te kap. ČRNOMELJ: 19.10. (ob 21. uri) Cukr & popr. 20.10. (ob 19.30) Ognjeni obraz. 21.10. (ob 18. in 20. uri) Hitri in drzni. GROSUPLJE: 18.10. (ob 19. uri) Malena. 19.10. (ob 19. uri) Dnevnik Bridget Jones. IVANČNA GORICA: 18.10. (ob 19. uri) Dnevnik Bridget Jones. KOČEVJE: 20.10. (ob 18. uri) in 21.10. (ob 20.15) Malena. 21.10. (ob 18. uri) in 22.10. (ob 20. uri) Dnevnik Bridget Jones. KRŠKO: 18.10. (ob 17. uri) Cesarjeva nova podoba. 18.10. (ob 19. uri) ter od 19. do 21.10. (ob 20. uri) Drakula. 19. in 21.10. (ob 18. uri) Osumljen. 23. in 24.10. (ob 19. uri) Hitri in drzni. NOVO MESTO - Dom kulture: 18., 19., od 22. do 24.10. (ob 18. in 20. uri) ter 20. in 21.10. (ob 17. uri ter 18.45 in 20.30) Spy Kids. NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 18.10. ter od 20. do 22.10. (ob 18. uri in 20.15) Sladke sanje. RIBNICA: 20.10. (ob 21. uri) Dnenvik Bridget Jones. SEMIČ: 19.10. (ob 20. uri) Hitri in drzni. 21.10. (ob 18. uri) Cukr & popr. TREBNJE: 18.10. (ob 17. uri) Shrek. 19.10. (ob 20. uri) in 21.10. (ob 17. uri) Čokolada. VELIKE LAŠČE: 20.10. (ob 19. uri) Dnevnik Bridget Jones. MALE OGLASE sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si MOTORNA VOZILA R 5 FIVE, letnik 1996, 84.000 km, 5 V, zelo dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam. tt (07)30 68 722 ali (031) 234-459. 2188 MAZDO XED0S 6, letnik 1997, 63.000 km, temno modre kovinske barve, brezhibno, prodam. tt (041) 581-819. 2197 R4GTL, letnik 1992, prodam. Pečjak, Črmošnjice 49, Stopiče. 2212 GOLF lil 1.9 D, letnik 1993, prodam. 0(041)685-828. 2219 PREPIS VOZIL ) 041/546-159 J KADETT 1.4 SOLZA, letnik 1991, na novo registriran, prodam. 0(041 )697-963. 2216 FIAT DUCAT0 Mari 2.5 TDI, letnik 7/ 97, prvi lastnik, bel, ohranjen, prodam. 0(031)643-572. 2193 KMETIJSKI STROJI TRAKTOR FERGUSS0N 33 prodam. 0(041)685-828. 2218 0*23 IM m IT}1 ŠI. 42 (2721), leto Lil • Noto mesto, četrtek, 18. oktobra 2001 • Naklada 15.781 izvodov Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rastja Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaii 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev), za razpis 3.700 tolarjev V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Poslovni račun pri NLB. d.d., Divizija Dolenjska: 02970-0011425116 (tolarski); 01000-0000200097-970-7100-4405/9 (devizni) Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540 Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Računalniški prelom: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO, d.d., Ljubljana, Dunajska J Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. TRAKTOR UNIVERZAL 445 DT, s prvim pogonom, kabino in hidravličnim volanom, letnik 1987, in vrtavkasto brano, širine 2 m, prodam, tt (04)25 22 673. 2211 TRAKTOR DEUTZ, letnik 1980, 1100 delovnih ur, prodam, tt(07)30 83147. KUPIM SUHE kostanjeve plohe, 5 cm, kupim, tt (01)788 10 10 ali (01)788 11 15. PREKLICI VSE, ki širijo govorice, da je lokal na Selih pri Dolenjskih Toplicah zaprla inšpekcija, opozarjam, da sem sama prenehala z obratovanjem, ker mi zdravje ne dopušča. Marija Senica, Suhor, Dolenjske Toplice. 2202 PRODAM DVOJNO belo korito za kuhinjo, (brez omarice),še zapakirano, prodam, tt (041)860134. 1588 OKRASNO DREVJE, grmičevje in razne ciprese prodam, tt (07)49 20 391 ali (041 >564-621. 2161 OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. tt(03)5451-082. 2194 MIZARSKO KOMBINIRKO SCM, širine 30 cm, prodam, tt (07)30 70 241. SUHA bukova drva prodam.'tt (07)30 48 505. 2198 CISTERNO za kurilno olje, 7000-litr-sko, in suho koruzo prodam. tt(07)30 89 252. 2201 SUHA mešana drva z dostavo, lahko razžagana, prodam, tt (07)30 78 428 ali 30 65 433. 2203 11 NOVIH panjev AŽ 10 satarjev in vrtni komplet (2 klopi, miza), masivni hrast, prodam, tt (07)49 87 836, po 20. uri. 2206 MLIN za sadje, nov, kvalitetne izdelave, prodam. tt (03)5718 282 ali (041 )818 899, popoldan. 2209 ELEKTRIČNI BOJLER, 5CHitrski, malo rabljen, ugodno prodam, tt (031 )274-282. 2213 JABOLKA idared in jonagold prodam. Možna dostava. O (07)30 73 209. RAZNO DOMAČE PECIVO po ugodnih cenah (piškoti, potice, pecivo, torte). Dostava brezplačna, tt (07)3073 083, (041)746 330, Slaščičarstvo Rogljiček, Gornje Kronovo 8, Otočec. 1753 ROLETARS7VO BAYER Bayer Aleksander, s.p.# Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868 KAM NA POČITNICE? V HOTEL DELFIN IZOLA, kjer vam, poleg ugodnih cen penzionskih storitev, nudimo kopanje v bazenu z morsko vodo od 28 do 32° C, lastno plažo, pestro izbiro izletov in zabave. ZA UPOKOJENCE in VNUKE veljajo posebne cene, popusti za otroke do 15. leta. NUDIMO VAM MOŽNOST PLAČILA NA TRI OBROKE S ČEKI. PRIČAKUJEMO VAS! Informacije in rezervacije: telefon 05/664)7-000,664)7400 faks 05/664)7420 07/33-24-945 Garancija: ‘avtomobili •plačilne kartice 'pokojnina •osebni dohodek • nepremičnine GOTOVINA TAKOJ Pon-čet: 9.00-17,00, pet: 9.00-12.00 G01DINVEST. d.o.o., Glavni trg 14, Novo mesto MEDIAFlN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana delovni čas: vsak dan non-stop Novo mesto: 041/538-235 REALIZACIJA TAKOJ !!! GOTOVINSKA POSOJILA Smučarski center Cerkno tudi letos zvestim obiskovalcem nudi možnost nakupa smučarskih vozovnic v predprodaji po izjemno ugodnih cenah. Prvi del predprodaje bo potekal od 15. do 31.10.2001, drugi del pa od 1.11. do 2.12.2001. Vozovnice iz predprodaje veljajo dve sezoni brez doplačil, nato propadejo. Pokličite nas v Hotel Cerkno na tel. 05/37-43-400! hotel.cerkno@siol.net www.hotel-cerkno.si Prodajni center podov PCP PUREBER: PARKETARSTVO Foersterjeva 10, Novo mesto Sprejem za POP TV, KANAL A, NOVA, MREŽA PLUS, HRT, BK, RTS.MRTV in ostalih 200 TV in 100 radijskih programov uredim in izboljšam. ANTENE ZUPANČIČ 041/542 020,07/384 76 50 DEŽURNE TRGOVINE Mercator Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mesto ob sobotah: od 7. do 13.ure: • vse živilske prodajalne • od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: • Hipermarket Cikava •od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova, PC Kandijska • Kmetijska zadruga Krka, z.o.o. ob nedeljah: od 7. do 12. ure: ZNC • od 7. do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč • od 8. do 11. ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Dol. Toplice, Škocjan • od 8. do 11. ure: samopostrežba Bršljin V_____________________________________J OBVESTILO Spoštovane stranke, poslovne partnerje in občane obveščamo, da bomo s ponedeljkom, 5.11.2001, poslovali na novi lokaciji, in sicer na novomeški Resslovi ulici 7 b (za banko v Kandiji). Center za socialno delo Novo mesto GRADBENIŠTVO, ZIDARSTVO, KROVSTVO Možnost izgradnje do III.grad. faze. GRADBENIŠTVO-ZIDARSTVO Jože Brsan s.p. Hrastje 12, 8310 Šentjernej tel. 041/913-259,040/358-188 HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medveše Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, tt (07)393 02 62. 1919 GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade, tt (031)623-000. 2049 PARKETARSTVO KOVAČIČ MARJAN, s.p., vam za vsa naročila do 31. 10. 2001 nudi 5 % popusta na opravljene storitve, tt (041 (652-747. 2182 DEKODIRANJE mobilnih telefonov, tt (031)475-225. 2204 SLUŽBO DOBI REDNO in honorarno zaposlimo dekleta in fante za delo v strežbi. Možnost stanovanja. Bar Loka, Novo mesto, Harley, d.o.o., Mala Cikava 15 a, Novo mesto, 0(041)621-890. 2195 FRANCOSKA DRUŽINA iz Novega mesta išče gospodinjsko pomočnico za pomoč v gospodinjstvu in varstvo dojenčka trikrat na teden, zjutraj. Naslovv uredništvu časopisa. 2199 DOLENJSKI LIST KUHARICO in NATAKARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. 9 07/33 22 765 ali 041/ 628 385. GOSPODINJO k dvočlanski družini (mož delni invalid) iščemo. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Šifra: Ljubljana. 2210 STANOVANJA DRUŽINA najame stanovanje, lahko tudi v hiši, ali hišo v Šmarjeških Toplicah ali okolici, tt (041 )889404.2200 2-SOBNO STANOVANJE v Kočevju, veliko 78 m2, prodam ali zamenjam za enakovredno v Novem mestu. Možnost kredita, ostalo po dogovoru. 9 041/ 730-151. V KRŠKEM najamem enoinpolsobno neopremljeno stanovanje za 5 let. tt (040)282-813. 2215 GARSONJERO v bloku v Novem mestu oddam, tt (07)33 26 757. 2217 ŽIVALI BELE PIŠČANCE in rjave jarkice pred nesnostjo prodajamo. Humek, Gor. Laze, 0(07)3067108. 2149 12 TEDNOV starega bikca sivčka prodam, tt (07)30 44 394. 2186 2 BIKCA sivčka, stara 2 meseca, in hlevski gnoj prodam, tt (07)30 89 708. 2187 PRODAJAMO bele piščance, težke 1 kg. Vrtačič, Pristavica 1, tt (07)30 71 287 ali (031 >712-995. 2189 ČRNO-BELO TELICO, brejo 8 mesecev, ter molzni stroj Alfa Laval prodam. 0(07)3049691. 2190 TELIČKO SIVKO, staro 7 dni, prodam, kupim pa nakladalnik za hlevski gnoj. tt (07) 30 24 069. 2192 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam, kupim pa kravo za zakol, tt (041 )392-515. 2205 2 PRAŠIČA, težka 100 kg, prodam, tt (07)3082310. 2207 BIKCA, starega 10 dni, prodam, tt (041)746-750. 2208 PRAŠIČA, 110 kg, traktor Fahr in zgra-bljalnik Zvezda prodam, tt (031)789-538. 2220 TELICO SIVKO v osmem mesecu brejosti prodam, tt (041 >242-701.2222 MESARSTVO KRUŠIČ Bezenškova 11, 1000 Ljubljana tel.: 01/540-37-42 PO NAJVIŠJIH CENAH ODKUPUJEMO ŽREBETA IN KONJE. ROK PLAČILA 15 DNI! tel.: 041/653-525, 041/644-711,041-755-848 triglav Največja slovenska zavarovalnica ZAPOSLI več zavarovalnih zastopnikov za posamezna področja na območjih Novega mesta, Črnomlja, Metlike, Trebnjega in Kočevja OD VAS PRIČAKUJEMO: • najmanj srednješolsko izobrazbo • veselje do dela z ljudmi • samoiniciativnost in iznajdljivost • lastni prevoz PONUJAMO VAM: • varno zaposlitev • stimulativni zaslužek • samostojno in dinamično delo • stalno strokovno izpopolnjevanje Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., OE Novo mesto, Novi trg 8, 8000 Novo mesto Tlačilko razneslo MOKRONOG - Na bencinskem servisu Deu je 71-letni F. Z. iz Bistrice s kompresorsko tlačilko polnil z zrakom starejše platišče samokolnice, pri tem pa je pnevmatiko zaradi dotrajanosti razneslo. Del platišča mu je odletel v obraz in ga hudo poškodoval. Pomoč so mu nudili v novomeški bolnišnici. V SPOMIN Le zakaj srce se zlato je ustavilo? Zakaj pustilo me betežno in nemočno je samo? Kako težak je dan vsak, še Itujše so noči, ko tebe, dragi sin, pri meni ni. Te kličem, jokam in rotim, z molitvijo potem zaspim, a zjutraj - znova je gorje, ko na celem svetu sama sem. 22.10. bo minilo žalostno leto, odkar si šel od mene v večnost • Ne domišljaj si, da boš na kraju z lepi razgledom posta! bolj razgledan. • Reklamno geslo za mobilno telefonijo pravi: "S pticami si delimo nebo." S kom pa si delimo čvekanje? • Zaradi "vrha ledene gore" so "zmrznila" mnoga slovenska podjetja. ZAHVALA /n zdaj je tema, mesečina le mračno sveti. Ni besede. Ne veje veter več in blede obraze šepeta tišina. (A. Gradnik) V boju z neozdravljivo boleznijo je omagala naša babica MARIJA LEVSTEK iz Metlike, CBE 82 VINKO TOMAŽIN z Dul pri Bučki Hvala vsem, ki se ga spominjate! Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za pisne in ustne izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala govornikom, pevkam in recitatorici za svečano slovo. Hvala vsem, ki ste pokojno spoštovali in cenili njeno življenje in delo! Neutolažljiva ntama Antonija Hčerki Maruška in Majda POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26 Novo mesto IT 07/33 70 200 delovni čas: NON STOP Vs/, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. V času od 21. septembra do 12. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Jolanda Žgalin iz Podgorja - Matejo, Sonja Klakočar iz Srebrnika - Lucijo, Irena Plevnik iz Dramelj - Saro, Mihaela Šlogar iz Loga - Jana, Hatidža Drago-novič s Senovega - Senada, Mojca Libenšek iz Artič - Jana, Romana Gajski z Jesenic na Dolenjskem - Ingrid, Patricija Sonja Češnovar z Vrha - Matija, Melita Brili z Velikega Obreža - Matica, Fabijana Cerovšek iz Apnenika - Fabijana, Svetlana Volčanšek iz Mosteca - Gala, Nives Černec iz Brezja - Dušana, Regina Brajdič iz Ivan Dola - Davida, Bojana Bele.iz Dobove - Jureta, Silvana Ciglar-Ašič iz Gorice - Simona, Marija Kvartuh iz Brežic - Andreja, Karmen Preskar iz Krškega - Zalo, Sonja Molan iz Brežic - Niko, Marta Podlesek iz Črešnjevca -Ano, Suzana Kelhar iz Gabrja -Anjo, Mateja Kos z Obrežja - Reo Carlo in Slavica Hočevar iz Krškega - Marka. čestitamo! Prijeli tatova NOVO MESTO - 5. oktobra so policisti odvzeli prostost 26-letne-mu M. B. in 29-letnemu D. L. (oba iz Ljubljane). M. B.je osumljen, da je z D. L. istega dne v trgovini Corning d.d. na Ljubljanski cesti ukradel DVD player v vrednosti preko 120 tisoč tolarjev. ZAHVALA Za hip se je ustavil čas in lučka je ugasnila... Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babike MARIJE TRATNIK z Drske 57, Novo mesto ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več smehljaja, le trud in delo Tvojih pridnih rok ostaja. Ob smrti naše drage mame, babice in prababice DORE HOČEVAR ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek, brat in stric FRANC ŠMALC iz Gor. Podboršta 4, Mirna Peč se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano so čustvovanje in podporo, izraze sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala župniku za lepo opravljen obred in mašo ter vsem. ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ivanu Balogu, ki je dolga leta skrbel za njeno zdravje. iz Dobrniča Vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, jo pospremili na zadnji poti, gospodu župniku, pevcem in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in sv. maše, se z globoko hvaležnostjo zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stisnili roko in nam izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov Novo mesto in gasilcem iz Mirne Peči. Posebna zahvala njegovim prijateljem iz cerkvenega pevskega zbora iz Mirne Peči ter gospodoma župnikoma za opravljen obred in izrečene besede slovesa. Žalujoči:vsi, ki smo jo imeli radi Vsi njeni Vsi njegovi ZAHVALA V 91. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in stric KAREL KOS z Loke 10 pri Šentjerneju Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega spremljali na zadnji poti, darovali sveče in svete maše ter nam izrazili sožalje. Hvala sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Hvala tudi g. župniku in pogrebni službi Oklešen za opravljen obred, govornikoma Jožetu Grgoviču in Andreju Zidariču, pevcem mešanega pevskega zbora Ajda Orehovica in izvajalcu Tišine ter DU Šentjernej in gasilcem. Zahvaljujemo se kolektivom Novoterm Pfleiderer, TPV Johnson Controls, Rudnik lignita Velenje in Krka Kozmetika. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči: žena Karolina, sin Karol in hčerka Anica ter sin Jože in hčerka Jožica z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Zaprta trudne si oči, spočila žuljave dlani, ostal boleč spomin bo nam, za katere si skrbela noč in dan. V sončnem jesenskem dnevu seje poslovila in za seboj pustila praznino v širokem krogu domačih naša ljuba mama, babica, prababica, sestra in teta FRANČIŠKA JAZBEC rojena Strnad iz Budne vasi 15 pri Šentjanžu Iskreno in iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje, svete maše in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili k počitku. Zahvala tudi gospodu župniku Janezu Cevcu za opravljen obred, govorniku, pevkam Solzice in pogrebni službi. Vsem in vsakemu posebej, ki ste poklonili njenemu spominu in ji izkazali spoštovanje, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ni Vas na pragu več. Zato pot nas vodi tja, ni Vas v hiši, nihče več kjer rože Vam cvetijo Vašega glasu ne sliši. in sveče Vam v spomin gorijo. V 82. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta VIDA HOČEVAR iz Budganjc vasi 10 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala Travmatološkemu oddelku bolnišnice Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred, govornikoma g. Tomšiču in ge. Ožboltovi za poslovilne besede, pevcem, pogrebni službi Oklešen in za odigrano Tišino. Hvala tudi vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA Mnogo prezgodaj je v 55. letu starosti umrl naš upokojeni sodelavec iz Tehnične službe Sektorja za proizvodnjo zdravil JANEZ JEVNIKAR iz Ul. Slavka Gruma 30, Novo mesto Od pokojnika smo se poslovili 15. oktobra 2001 na pokopališču v Srebrničah. Ostal nam bo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto PORTRET TEC|A TEcllNA Tudi za odkup zemlje smo dobili ponudbo od neke zasebne firme iz Ljubljane. Hočejo, naj jim pošljemo naše osebne podatke z EMŠO, davčno številko, številko bančne knjižice. Še kaj! Če se bomo s kom pogovarjali, se bomo le neposredno z DARS-om, ne pa z nekimi zasebniki!” je ogorčeno rekla naša bralka. A. B. Stoletni stroj še mlati Na Simoitičevi domačiji na Vinjem Vrhu hranijo skoraj sto let star stroj za mlatenje žita, s katerim še vedno lahko delajo Miloš Humek STAR, A UPORABEN -Anton Simonič s ponosom pokaže star ameriški mlatilni stroj in razloži njegovo delovanje. Koncert Ole Lukkoye NOVO MESTO - V novomeškem klubu Lokalpatriot bo jutri ob 21. uri koncert skupine Ole Lukkoye iz St. Pe-tersburga. Obeta se spektakularen nastop mešanice etna, new agea, psi-hadeličnega art rocka in tuvanskega petja. Vstopnina: 600 tolarjev. Pešpot Radenci-Damelj DAMELJ - V okviru Tedna vseživljenjskega učenja bo v soboto, 20. oktobra, potekal tudi 3. pohod po najjužnejši pešpoti Slovenije od Radenc do Damlja. Pričel se bo ob 11. uri. Kožehanje v Artičah ARTIČE - V nedeljo ob 15. uri bodo na Banovi domačiji v Artičah spravljali koruzo in pripravili kožehanje (ličkanje) koruze na podu po starih šegah. Ob tem, ko bodo obiskovalci imeli priložnost videti znano opravilo iz preteklosti, jim bodo ponudili jabolčnik izpod preše in žganje. Po kožehanju bodo pripravili likof v artiškem prosvetnem domu, kjer bodo tudi zaigrali muzikanti. Prireditev Jesen na Banovi domačiji, v okviru katere pripravljajo kožehanje, organizirata Kulturno-umetniško društvo Oton Župančič Artiče in Turistično društvo Artiče. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Vrli Franci zagovarja novo miss Slovenije, Žužemberčanka pa dr. Pavlina - Po Družinski vasi šarili geometri, Ljubljančani bi kar na hitro njihovo zemljo VINJI VRH - Anton Simonič z Vinjega Vrha pri Semiču rad pokaže vsakemu, ki ga zanimajo starine ali se vsaj nekoliko spozna na tehnično stroko, skoraj sto let star stroj, ki ga hrani v gospodarskem poslopju. Stroj za mlatenje žita na bencinski pogon brez vžigalne svečke je bil narejen leta 1905 v Chicagu. Kupil ga je njegov stari oče Matija in skupaj s še dvema tovrstnima strojema so ga iz Amerike z ladjo pripeljali v Slovenijo. Anton ve, daje še eden od treh strojev nekje v Beli krajini, ne ve pa, v kolikšni meri je ohranjen. Sicer pa Si-moničevi svojega stroja niso uporabljali le zase,- ampak sta tako Antonov stari oče kot tudi oče Jože vanj vpregala konje, hodila od domačije do domačije, mlatila in tako zaslužila nekaj denarja. Leta 1980 je pri Simo-ničevih zgorelo gospodarsko poslopje, a mlatilni stroj, kije stal tik ob njem, je ostal nepoškodovan. Potem je poldrugo desetletje stal pod milim nebom, prepuščen vremenskim nevšečnostim, zobu časa in otrokom, ki so se na njem igrali in z njega odvili vse, kar jim je bilo všeč. Šele pred nekaj leti se je gospodar Anton začel zavedati, kako dragoceno tehnično dediščino imajo pri hiši. Zbral je odvite dele stroja in ga popravil, da lahko z njim znova mlatijo. Danes je Anton ponosen, da ima tako dobro ohranjen stoletni stroj, hkrati pa mu je žal, da se pomena vsega, kar so na domačiji uporabljali njegovi predniki, ni zavedel že veliko prej, saj so uničili veliko orodja in pripomočkov, porušili pa so tudi del starodavne hiše. M. B.-J. 5. Vorančev pohod MOKRONOG - Tukajšnje turistično društvo in krajevna skupnost priredita v soboto, 20. oktobra, že 5. tradicionalni pohod po Vorančevi poti od Mokronoga do Pijane Gore, po poti, ki jo je v istoimenski črtici lepo opisal Lovro Kuhar - Prežihov Voranc. Pohodniki se zbero ob 8. uri pred gostilno Deu, ob 14. uri pa bo odpeljal pohodnike iz Pijane Gore nazaj v Mokronog. SADOVI GRAFIČNE DELAVNICE - Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Novo mesto vsako leto prireja likovne delavnice, na katerih ljubiteljski likovniki, ki želijo dopolniti svoje znanje, spoznavajo različne likovne tehnike. Letos je izpostava pripravila grafično delavnico, ki jo je vodil dipl. slikar in graf k Janko Orač. Izbrane grafike osmih udeležencev so zdaj na ogled na razstavi, ki so jo v torek, 16. oktobra, popoldan odprli v občasnem likovnem razstavišču v hodniku drugega nadstropja poslovne stavbe na Seidlovi cesti v Novem mestu. Otvoritev so z glasbo popestrili učenci novomeške glasbene šole. (Foto: M. Markelj) Mikavno še za lepotice Kopitarna ostaja proizvajalec lahke delovne obutve in obutve za prosti čas KOPITARNA ZA MISS SLOVENIJE - Kopitarna v zadnjih letih redno sodeluje s svojo obutvijo na lepotnih tekmovanjih za Miss Slovenije. Tako je bilo tudi letos, le da so Rebeka Dremelj (mimogrede: srečno v Sun Citvju!) in ostale lepotice nosile obutev Galla v črni in ne v zlati barvi, kot tale "zlata" manekenka, ki je bila na modni reviji Kopitarne na Otočcu oblečena v kopalke Nensi Aljanovič iz Kranja. Kam bi moški gledal: tole obutev ati tisto, kar je nosila lanska Miss Slovenije Maša Merc, ki je povezovala modno revijo na Otočcu ? (Foto: P. Perc) Črna baretka in rjav plašč na tanki, malce usločeni postavi moža, ki s prodornim pogledom izza debelih stekeI očal in z dolgimi koraki odmerja svojo vsakodnevno pot od doma do stavbe stare gimnazije, je podoba, ki jo v Kočevju že leta pogrešajo. V 47 letih, kolikor jih je prežive! v Kočevju, je glasbeni pedagog, zborovodja, skladatelj in dolgoletni ravnatelj kočevske glasbene šole Miloš Humek vtisnil nepozaben pečat svojega bivanja v zavest številnih generacij glasbenikov, pevcev, dijakov in nekdanjih osnovnošolcev. Na to pa so se spomnili tudi občinski možje ob letošnjem prazniku kočevske občine in so moža, s katerim se je v Kočevju začelo in končalo gimnazijsko zborovsko petje, v njegovem petinosemdesetem letu starosti imenovali za častnega občana. “Leta 1945 so me postavili pred dejstvo: Vzemi ali pusti!” se spominja svojega prihoda v Kočevje. Odločitve, da bo sprejel ponujeno službo na takratni kočevski gimnaziji, ni nikoli obžaloval Čeprav rojen Ljubljančan, ki je v letih od 1928-1936 obiskoval gimnazijo v Šentvidu, se je življenju v majhnem mestu hitro privadil. Bi! je med prvimi, ki so prišli, da bi ponov- no poselili med 2. svetovno vojno izpraznjen kočevski prostor, in je opravil, kar zadeva zborovsko petje, pionirsko delo v pravem pomenu besede. Na začetku so v zboru prepevala samo dekleta, kasneje tudi fantje, na koncu, ko je le kratek čas po njegovi upokojitvi leta 1987 zborovsko petje na gimnaziji ugasnilo, pa so bila v zboru ponovno spet samo dekleta. “Danes so mladi usmerjeni drugam in jim ni za to, da bodo prepevali zborovske pesmi, "je realen ob priznavanju, da so dijaki danes bolj obremenjeni, kot so bili nekoč. Zato pa so mu še toliko bolj dragoceni spomini na čase, ko so dijaki še radi prepevali. “Njihovi koncerti so bili vedno dobro obiskani, " se spominja. V spominu se pri tem povrne na 10. december 1945, ko so po obnovi med vojno poškodovane gimnazijske stavbe na gimnaziji ponovno pričeli s poukom. Že na slovesnosti ob otvoritvi je nastopila skupina deklet, ki jih je za nastop zbral in pripravi! prof. Humek. Gimnazijski zbor je vodi130 let, istočasno je vodiI tudi zbor “Jakob Gallus ", sicer pa je vodil tudi učiteljski pevski zbor in oktet Polifonija. Za njihove nastope je priredil številna dela klasikov in uglasbil precej pesmi slovenskih pesnikov. Njegov ustvarjalni opus, v katerem še posebno mesto zavzemajo priredbe Gallusovih skladb, obsega preko 100 priredb in okoli 40 lastnih skladb. “Ni mi šlo za priznanje, temveč za to, da smo peli, "pravi ob potrditvi, da je bilo njegovo delo omejeno le na Kočevsko. Zato pa je njegova povezanost s Kočevjem še toliko večja, in čeprav sedaj že vse od ženine smrti leta 1992 živi pri hčeri v Škofi Loki, se v Kočevje še vedno rad vrača. Če ne drugače, pa samo na kakšno partijo taroka s starimi prijatelji! MOJCA LESKOVŠEK-SVETE spremenila. Še vedno sicer izdelajo dobro petino kopit, medtem ko v zadnjih letih že blizu polovico proizvodnje pomeni izdelava lahke delovne obutve in obutve za prosti čas. Tovrstna usmeritev proizvodnih programov po besedah direktorja Marjana Kurnika ostane nespremenjena tudi v prihodnjih letih, ko računajo na zmerno rast prodaje, in sicer letno za desetino. Lanskih 28 milijonov tolarjev dobička so deloma porabili za naložbe, delno pa za izplačilo dividend delničarjem. Kopitarna je zdravo podjetje, čeprav evropski čevljarski industriji časi niso ravno naklonjeni. p p OTOČEC - Programska usmeritev sevniške Kopitarne, ki jo je ustanovila nemška družina Winkle leta 1886 v Sevnici, ker je bilo dovolj gozdov, torej potrebne surovine za izdelovanje kopit, se je v dobrem stoletju precej Prejšnji četrtek zvečer je bil za dežurnega novinarja bolj dolgočasen. Samo trije so zavrteli številko Dolenjca in med njimi prvi Franci iz Krškega, ki se je že nekajkrat oglasil v tej rubriki. Tokrat je Francija zbodlo, da se nekateri v medijih spotikajo ob novo slovensko miss Rebeko Dremelj. Franciju je zaradi tega kar kri zavrela. Dekle je povrhu vsega še iz “njegove” občine, s Senovega. “Če kakšen direktor okrade firmo za težke milijone ali jo zafura in zaradi tega ostane brez dela na stotine ljudi, mu nihče nič ne očita, nič se mu ne zgodi, samo kje drugje še naprej dela škodo kot lubadar po smreki! Pri Rebeki pa na dan vlačijo in napihujejo neke njene malenkostne mladostne spodrsljaje, S \ Halo, tukaj je DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. V ______________/ zaradi katerih naj bi njena krona izgubila sijaj. Dajte no, lepo vas prosim! Ona je fejst punca, lušna in to je vse. Vse drugo je škodoželjnost in poceni senzacionalizem!” je neomajen vrli Franci, ki je vse to začinil z zelo sočnimi izrazi. Starejša bralka iz Žužemberka seje ob zadnjih dogodkih postavila v bran novomeškega ginekologa dr. Pavlina. “Zame ni boljšega zdravnika, zato kar ne morem verjeti, da je vse, kar mu sedaj očitajo, res. Naj dobro premislijo, preden ga bodo obsodili!” Bralka iz Družinske vasi pa seje na nas obrnila z drugačnimi problemi. “Nas močno skrbi, kar se dogaja v zvezi z načrtovano avtocesto po naših krajih. Očitno delajo vse mimo nas, ki nas bo nova avtocesta najbolj prizadela. Tako smo pred nedavnim opazili, da geometri nekaj merijo po naših zemljiščih. Ne da bi nas kdo kaj vprašal, brez naših dovoljenj in pristanka so neki zasebniki šarili po naši zmlji, zemljišča razparcelirali po svoje, niti poti niso vrisali, tako da ne bi mogli ne na svoje travnike ne z njih. Dobili smo le obvestilo o spremembi katastrskih podatkov. Saj delajo tako kot takoj po vojni! Popolna samovolja! Najbrž bi radi dosegli, da bi se vaščani sprli med sabo. A naj vedo, da na tak način ne bodo dobili naših podpisov. Ukradel prašiča NOVO MESTO - Med 14. in 15. oktobrom je na Mirnopeški cesti iz hleva nekdo J. K. ukradel 50 kilogramov težkega prašiča, vrednega 50 tisoč tolarjev. Trio Novina v Boštanju BOŠTANJ - Humanitarno društvo Novina v sodelovanju z Društvom Partizan iz Boštanja vabi na dobrodelni koncert družinskega tria Novina, ki bo v soboto, 20. oktobra, ob 19. uri v dvorani doma Partizan v Boštanju. Dobrodelni koncert z naslovom Samo življenje za druge je vredno življenja bodo pripravili ob dvojnem jubileju: 17-letnici delovanja na glasbenem področju in 12-letnici dobrodelnih dejavnosti. Zbrani denar bodo namenili bolnim otrokom.