Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Vfe first Slovenic Daily in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. 4 Entebf.d as Second-Class matter, September 21, 1903, at td-; Post Office at Kew York. N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Stev. ie>s. MEW YORK, v torek, novembra, 19Q3, Leto X. Plebiscit v Panami« Priprave za potrjenje panamske prekopove pogodbe. General Reyes na potu v Washington. — Cartagena in Colon. Panama, 20. nov. Gei -al Victor Salazar, bivši governer nje republike Paname, kteri je L za časa revolucije vrhovni poveljnik vsega co-lombijskega vojaštva na Istmu, se j«? z ozirom na sedanji položaj v Panami izrazil tako: " Vstaško gibanje je bilo neča^no iti nepatrijotično. Dejstvu. ila ji Panama prosila ameriške pomoči, ktero je dobila in sprejela, dokazuje, da je bilo gibanja izdajalsko, ktero je zapeljalo ljudsko čuv-stvo in razžalilo ljud.ko čast." General Saiazar je Američanom zelo sovražen in sicer od tedaj nadalje. ko je ameriški admiral Casey v 1. ll*t>2 zabranil colombijskini četam voziti se po panamske j železnici. Sal;t-zar ima veliki vpljiv v Colombiji in je srčen in energičen in on bode skuhal novo republiko razdejati. Colon. 2.'». nov. List "Star and Herald", ki izhaja v Panami, objavlja danes, da bode dobila Panama $2,-000,000 v gotovini za panamski prekop, ostalo svoto v znesku $3,000,0« dobe pa panamei v bondih. Washington, 23. nov. Komisarja ri*-publike Paname, dr. Amador in Boyd sta včeraj odpotovala v Xevv York, kamor je že preje odpotoval panamski poslanik Btiena Varilla. Colombijski komisarji iz države Bolivar, kteri so potovali preko Gal-vestona. dospeli so v Washington. Komisarja sta Domiesco .liminez in Antonio K. Blanco, ktera spremlja tajnik Julio C. Zuniga. Tukaj so najprej© obiskali colombijskr-ga poslani-ka Setior Ilerrana. * Managua, Nicaragua, 23. nov. —< Washingtonske novosti. V kongresu. Washington, 23. nov. Dosedaj ni nikomur znano, se li bode še ta teden zaključilo posebno zasedanje našega kongresa. Da pride do zaključka so v senatu sklenili dne 16. decembra glasovati o cubanskej reciprocitetnej pogodbi. Zbornica v ta načrt še ni privolila. V ostalem pa vlada v senatu mnenje, da bode po Zahvalnem dnevu v obeh zbornicah nemogoči* priti do kvoruma. Jutri bodo v sen:> tu predlagali, naj se določi dan, v kterem se bode zaključilo izredno zasedanje. Danes govori senator Morgan, kteri je privrženec prekopa, ki bi votli I preko Xicarague. Sedanje Pananisk« zmešnjave je najstrožje napadal. Zastopniška zbornica se snide jutri Ker je že rešila cubansko zadevo, ima sedaj le malo posla in tako bodo sejt preložili najbrže do petka, in potem zopet do torka. Alnogo političnih vodij je proti temu, da se zaključi posebno zasedanje, dokler cubanska pogodba ni defmitiviio rešena. Napredek Filipinov. Washington, 23. nov. Šef inzular-nega odseka vojnega oddelka naši vlade je včeraj objavil svoje letno po ročilo. Najvažnejši dogodek v mino-lem letu je bila za Filipine uvedbe nove valute. Sedaj imajo na Filipinih 18,000,000 pezov srebrnega in 10,-000,000 pezov papirnatega denarja V svrho izboljšanja filipinske trgo vine s ZjeH. državami priporoča omenjeni šef, polkovnik Edwards, naj s< znižajo tarifarične pristojbine m sladkor, tobak, lan in kopro. Z ozirom na šolstvo Filipinci do bro napredujejo. Sedaj je 98 mladih domačinov odpotovalo v Zjed. države, da postanejo učitelji, na kar se vrnejo v domovino. V svetovnej razstavi v St. Louisu, Mo., bode razstavilo 1200 Filipincev svoje proizvode. Gasilec postal ribič. V hotelu St. Louis, v Washingtouu je gorelo in gasilci so rešili gospodično Artenio Lampkinovo. Jedra pa da je bila na varnem, pričela je jokati radi svojih zlatih ribic, ktere je imela v akvariumu in ktere bi se spremenile v pečene ribe. Neki ga lantni ribič se je končno usmilil zla tih ribic, splezal v Arteninino sobo in prinesel akvarij na prosto. "Vi ste zlata vreden", dejala je Artenia, "le škoda, da sem že zaročena." "In vi ste najkrasnejša zlata ribica", odvrnil je gasilec, "žal mi je, da je vas če drugi vlovil" Predsednik Marroquin od republike Colombia, priposlal je tukajšnjemu predsedniku Zelaya okrožnico, s ktero ga prosi, naj podpira Colombijo v njenem stališču napram Panami. — Predsednik Zelaya je vsem predsednikom jugoameriških republik brzojavnim potom predlagal, naj predsedniku Colombije skupno odgovore. Kak bode ta odgovor, še ni znano. Washington. 24. nov. V svrho ratifikacije Hav - Varilljeve prekopove pogodbe od strani nove republike so izdelali naslednji program: Po poslaniku Yarilla podpisana pogodba naj -e dopošlje s posebnim selom v Panamo, tako da bode 1. decembra v rokah provizoriene vlade. V Panami je 2e vse pripravljeno, da se pogodba takoj objavi v španskem in angleškem jeziku. Pogodbo bodo v stotiso-eerih iztisih razdelili med ljudstvo zajedno s proklamacijo, s ktero poživljajo ljudstvo, naj se snide dne 5. decembra v raznih mestih in vaseh k shodom, pri kterih naj potrdi in privoli v pogodbo, na kar jo odpošljejo v Washington, kamor pride 15. decembra, ali teden dni po pričetku rednega zasedanja kongresa. Washington, 24. nov. Podadmiral Goghlan. poveljnik ameriškega bro-dovja v Karajbskem morju poroča iz Colona, da se je napotil colombijski general Reyes v Washington. Gol on, Panama, 24. nov. Oblasti v Cartageni so izilale dekret, kteri za-branjujejo potovati parnikom iz Car-t;igeno. Vsi inozemski konzuli in agent je so brezvspešno protestirali proti dekretu. Štrqjk t Chicagu bodo kmalu končan. Chicago, 111., 23. nov. Štrajk vslu-žbeneev poulične železnice v južnem del u mesta še ni končan, vendar se pa vrše mirovna pogajanja. Ravnatelji železnice so se včeraj posvetovali o predlogih štrajkarjev, vsled klerih naj se zadeva poravna potom razso-dišča, tako, da bode štrajk morda že dane-, zvečer končan. Sedaj so se pri-čeli tudi že potniki voziti s skubski-ini vozovi. Do nemirov ni prišlo. -\a lt». ulici se je vršilo včeraj delavsko zborovanje, kterega se je udeležilo 15,000 delavcev. Zborovanje se je zaključilo povsem mirno. Zborovale! so sklenili pozvati mayorja Harrisona, da bi železničnej družbi odvzel policijsko pomoč. Znižanje plače. Boston, Mass., 24. nov. V predilnicah jugoistočne Nove Anglije, dobi vaj o v delavci od včeraj naprej za 10% manjšo plačo, nego do sedaj. Z znižanjem plače mora se zadovoljiti 3000 delavcev, kteri niso nikjer pričeli štrajkati, kajti oni so uvedeli, da v očigled tako drazemu bombažu ne bi bil štrajk umesten. Znižanje plače velja za 78 predilnic. V New Bedfordu bode postalo znižanje plače še le tekom dveh tednov praromočno. Goljufani delavci. Največja lumparija je delavca za njegov zaslužek goljufati in vendar se najde ljudi, kteri tega trpina za s potnim čelom zasluženi cent, kterega bi moral porabiti v prid svoje rodbine, prav brez vsacega usmiljenja derejo in goljufajo ali pa saj poskušajo to storiti. Takšno postopanje imenovati mora se neposredno tatvina. Ravno tako je pa tudi tatvina, ako se delavcu reč, ktera nima nikakor šne vrednosti, proda in zraven trdi, da je najboljše na svetu. Mnogo ljudi se najde, kteri trdovratno trdijo, da je dosti boljih stvari za zdravje kot je Trinerjevo zdravilno grenko vino, akoravno so popolnoma prepričani, da lažejo, Delavec, kterega edino premoženje je zdravje, naj pazi, da vsikdar dobi pravo Trinerjevo zdravilno grenko vino, ktero je napravljeno is samo naravnega vina in mnogih grenkih rož in korenin. S tem vinom vzdržal si bode vsak zdravje, dobro prebavljenje, čisto kri, zdrave mišice in živce. Na prodaj je v lekarnah in dobrih gostilnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI. Klanje Filipincev. V petdnevnem boju so Američani usmrtili 300 Morotov. Kazenska ekspedicija generala Wooda. - pet ranjencev. Američani zgubili le Manila, 24. nov. General Wood, l nuje. Scott je v to privolil, toda gla- naš vojskovodja na oddelku Yolo od Filipinskega otočja ne zasluži več svoje Časti, kajti "general" se mora nazvati morilec. Jvakor znano, so Mo-roti usmrtili dva vojaka vsilujočih se Američanov in za to so Američani po Woodovem povelju usmrtili — 300 nedolžnih in skoraj neoboroženih Morotov. Wood ova kazenska ekspedicija izkrcala se je dne 12. novembra na otoku Jolo blizo jezera Siet. Kmalo nato so ameriški morilci našli Morote. katere so takoj pričeli moriti. Klanje je trajalo do 17. novembra. Morilec Wood je ukazal stotniku Scottu od 14. polka konjiče, da odvede z oddelkom vojakov ujetega mo-rotskega glavarja Panglima Hasana v ječo v Jolo. Med potom je prosil glavar, naj mu dovolijo poslovm se od njegove rodbine, ktera blizo sta- var je povedel Američane v zasedo., kjer so jih domačini od vseh strani napadli. Soott je dobil dve krogl i i na rokah in glavar je srečno všel. Boji so se vršili v goratej pokrajini. Prvi d:m so se Moroti umaknili na svoje utrjeno mesto, kjer je poveljeval glavar Hasan svojim 2()00 bojevnikom. Ameriški vojaki so utrdbo osvojili in prepodili domačine, od kterih je bilo 50 vsmrtenih. Ilasan se je vdal. na kar so ga vjeli. Xato je zopet všel, kakor zgoraj rečeno. Ostali domačini so odšli na močvirja, toda dne 16. nov. so jih tudi od tu pregnali. Zgubili so 70 mrtvih. Dne 17. nov. so Američani nadaljevali z morenjem nedolžnih domačinov, od kterih so jih zopet 40 usmrtili. Dne 18. nov. vršili so se v gorovju za Tablibi nadaljni boji, o kterih zaključku se pa še ne poroča. • San Domingo bombardiran. Vstaši se nečejo pogajati z dominško vlado. Wos y Gil se zaman trudi; ameriški poslanik in drugi diplornatje zaman skušali izposlovati mir. San Domingo, 23. nov. Predsednik Wos y Gil je, ho teč izposlovati posredovanje med vlado in mesto oblegu-jočimi vstaši, pridobil ameriškega poslanika Powella, belgijskega in haytskega poslanika in španskega konzula, da so obiskali vstaše. Radi tega so sklenili premirje do ponedeljka. Imenovana komisija je pričela potem občevati z vstaši. Toda slednji se za mirovne ponudbe niso zmenili in so zahtevali, da se jim mesto poda. Vendar so pa privolili v to, da traja premirje do 6. ure zvečer, na kar so zopet pričeli streljati na mesto. Pri streljanju pred premirjem so vstaške granate razdejale hišo ameriškega poslanika. . V mestu vlada velika panika. 5 Semkaj sta dospeli italijanska kri-|arka 'Xiguria" in nizozemska kri-žarka ''De Ruyter". Dominiška vojna ladija "KI Presi-dente" je odpljula v 60 milj oddaljeno mestece Agua del Compostello. Zdravstveno stanje v San Domingo je dobro, toda revnejše ljudstvo mora trpeti pomanjkanje jedil, ktera so izredno draga. San Domingo, 24. nov. Inozemske vojne ladije so tukaj izkrcale svoje možtvo. Iz St. Thomasa, danska zap. Indija, odpljula je nemška križarka "Falke" proti tukajšnjem mestu. Princezinja in koč jaz Alicia Bourbonska ušla s kočjažem in ostavila svojega moža. Najmlajša lici Spauskega pretendenta Don Carlos. Princ — za jiič. Berolin, 24. nov. V Nemčiji, kjer je dobra prijateljica princezinjeLuize je kar na <=totine "princev" in ''prin- Saksonske, sedanje grofice Monti-eičev" najhladneje vrste in še glad- gnoso, ktera je še vsakomur v spo-nejeira trebuha, so tudi "višji" škan- minu. fl:ili na dnevnem redu. Jedna "prin- Splošno se trdi. da je princezinja d zinj a" je v Šla z učiteljem svojih Alicia pobegnila s svojim španskim otrok, druga z — brivcem - svojega kočijažem najbrže proti jugu, kjer ju moža, ker je znal izvrstno briti in nihče ne moti v njunih "sospiros y tret; « je. všla s svojim kočijažem. kte-j palpidos". V ostalem pa "doni Ali-ri j\ baje uzor vožnje a la ventre a eiji" gotovo nihče ne zameri, da je tl,irra- i v^la, kajti ona sedaj najbolje ve, da jo rvineezinja Alicia Bourbonska. so- kočijaš vsekako boljši, nego kak princa*' Friderika Schoen- "nemški princ" — in poleg tet"1, še. . španski kočjaž. Alicia ima pa tudi sestro prince-zinjo Elviro Bourbonsko, ktera je svoječasno všla s slikarjem Folchi. Alicia je stara sedaj 26 let. Poročila se je 1. 1897 in ima 18mesečnega sina. proga burg-Waldenburg in najmlajša hčerka španskega pretendenta 'Don Car-!osa, vojvode Madriljenskega, je že pred — 14 dnevi neznano kam zgi-nola s svojim kočijažem. Do tedaj je stanovala v gradu Gavrenicah. Bila Florence Burnsova. Sedaj je pevka v gledišču v Pater-sonu, N. J. Carrie Nation — next. Paterson je velik, toda še večji je George B. Maxwell, manager tamoš-njega Bijou gledišča. Glavno vlogo za njegov nedeljski Sacred Concert" igrala je znana junakinja neke sicer ne čiste, toda senzacij onelne dogodbe, gospodična Florence Burnsova. Odkar so našli njenega ljubljenca v nekem hotelu mrtvega, posvetila se je Burnsova gledališču. Minolo poletje bi morala nastopiti v South Beachu, česar pa ni storila, kajii vsi igralci in igralke so hoteli odstopiti, ako bi "Flossie" nastopila. Ves Paterson je bil razburjen. V gledišče zamore iti le 1700 osob, toda gledalcev je prišlo vendarle nad 2000. V soboto večer so že gledalci kupovali gnjila jajca in pokvarjeno zelenje. Končno je nastopila Burnsova v elegantnej črnej obleki. Na njenih prsih blestel je diamantni polumesec. Gledalci so kričali, ploskali in žvižgali in Florence je pela. Vsem gledalcem je ugajala, mogoče baš radi vpitja. Refrain je pelo vse gledišče, toda nijedno gnjilo jajce ni priletelo na oder in tudi zeLnate glave so ostale pod suknjami. Prihodnja zvezda tamošnjega Bijou bode — Carrie Nation. Takrat pa bodo ljudje potrebovali jajca in zel-nate glave. Naročujte in priporo&ujta M(Xaa Naroda". Za mLo Ute atom b $M* "Corrida de torros a muerte". Mexico Ciudad, Mexico, 22. nov. Pri boju z biki v Ario de Rosales, v državi Michoacan, bili so bojni biki (tako mirni, da so pričeli gledalci metati na torreadorje kamenje, s kterim so vso areno poškodovali. Ravnatelja corrida so gledalci pretepli. Alaslvina železnica. Portland, Ore., 24. nov. T. C. Heini iz New ITorka, glavni podjetnik projektirane železnice Valdez Copper River & Yukon, ter inžener Gillivray Newyorska kronika. Še nekoliko Dowieja. New York se Dowiejevega "spre-obrnjevanja" vendarle ne bode rešil, kajti prorok, kteri je pri nas tako malo veljal, da se je spremenil iz duhovna krščanske ljubezni v tulečo ba-huro, prišel bode k nam 1. 1905. Prijel pa ne bode s železnico, temveč — z desetimi svojimi ladjami. Njegov glavni stan bode na ladij ah, ktere bodo vsidrane na Hudsonu. To bode zanj zelo umestno, kajti kdor sc mu tode smejal, ga bode lahko takoj vrgel v vodo, ne da bi zato potreboval policijo. Farmer je videl slona. Izhoruo se je zabaval farmer John Beck iz Southamptona, L. I., kteri je pred par dnevi ostavii svoje idilično domovje, da si v našej metropoli natančneje ogleda slona. Ostanki njegovega, nekoč uprav knežjega imetja, ktero je prinesel seboj, so jedva zadostovali za njegovo pot proti domu. Zgubil je celih $365, ali vse. kar je tekom poletja prihranil; Newyorčani so mu izbili brez usmiljenja dva zoba in včeraj dopoludne je bil zaista pravi "eeee homo", kajti njegova glava je bila polna krvi in ran, kterim se je pridružil še velikanski — maček. Da je John na svojem potovanju našel kmalo najboljšega "prijatelja", je samoumevno, v svoji pijanosti se je seznanil — kar je še bolj samoumevno — z ''najboljšo prijateljico" n -ieer v Sehwiegartovem hotelu, 2. iz Alaske. sta dospela semkaj iz Val- Ave. in 1. ulica, kamor je ob 5. uri deza, Alaska. zjutraj srečno prijadral. Natakar Projektirana zeleznica vodila bode [ Andrew Biermann je moral nepresta-iz \aldeza preko vse Alaske v Eagle ? no vrteti pipe in strežaj Gugtav Deh_ City ob 1 ukonu, tako, da bode dolga ner je jedva zam0f?e] dovo]j hitro pri. ^ Železnica bode kapitalni-; našati na mizo pijač.0< ktoro je ku_ rana z $16.000,000. Nova železnica bo >n presrečni farmer, v zvezi z sibirsko Železnico, ^take. daj Kmalo je pa ljubezniva prijateljica se bode potem mogoče iz New Yorka' inola in takoj na to je uboffl John v Pariz voziti z zelezmco. j koilsla{irai, da je Zgjnol tudi ves nje- ••■i.i i i- •• urov denar. Radi tega je pa začel tako ftordenskjolflova ekspetlima. . , , . , . ' i razsajati, da so ga vsluzbenci hotela Buenos Ayres. Argentina, 24. rov. napadli in strašno pretepli. Posredo-V Rio Callegio dospela je z argen- vati so morali policaji in detektivi, tinsko vojno ladijo "Uruguay" Nor- kteri so ubozega Johna, kakor tudi denskjoldova antarktična ekspedicija,! hotelirja aretirali. Dulcineje niso do-ktero je našla francoska pomožna' bili. ekspedicija. j ____ "Uruguay" je našla častnike Nor-: denskjoldove ekspedicije na otoku; Konji iu ločitev zakona. Louis Philippe, ostale člane pa na V večini pravd radi ločitve zakona otoku Seymour. j igrajo osli prvo vlogo, toda v pravdi komikerja Billy B. Vana ni prišlo do Napredek Oklahoma. Washington. 2'i. nov. Governer Ferguson, teritorija Oklahoma, naznanja, da imži sedaj Oklahoma 650,-000 prebivalcev, kteri imajo za $400,-000,000 davkom podvržene imovine. Pes — ponarej; Ipc denarja. Goljufom ni niče- ,r >veto in celo pes postane lahko njihova žrtev, ako se jim to izplača. Ko se je vračal W. L. Judsonov pes v Trentonu, N J., kteri je nekaj kupil za .svojega gospodarja, domov, ga je neki lopov vstavil, mu vkradel pol dolarja, kteri denar je dobil pes v prodajalnici nazaj in denar nadomestil z ponarejenim pol dolarjem. Dva policaja sta radi tega obtožila psa radi razširjanja ponarejenega denarja. Sodnik Cramer jo pa tožbo zavrnil, čel, da je bil pes žrtev goljufa in da ni vedel da je grešil proti zakonu. Končno pa tudi od najboljega psa nemoremo zahtevati, da bi razločil pravi denar od ponarejenega. tega, kajti v njegove.i tožbi na ločitev zakona imajo prvo vlogo — ponyji. Toženka, gledališkim imenom, Nellie Fort Gibbons. Seattle, Wash., 23. nov. Iz Dawson City, Alaska, se brzojavlja: "V Fort Gibbonsu je pogorel glavni vojaški stan. Škoda preseza $100,000. Vzrok požara še ni znan. Vojaki so gasili le s snegom. Ker se je že pričela arktična zima. ktera bode trajala najmanj pet mesecev, bode vojakom huda predla. K sreči konjski hlevi niso egoreli. Fort Gibbons spada k depar-tementu Columbia, čegar poveljnik jf; general Funston. . Saint Louis postaja vedno slav-neji. Mesto prihodnje svetovne razstave ni le slavno radi svojih goljufov, tern uč tudi radi — oddelka gasilcev, kteri je prava bela vrana. Pri po?aru starega svetišča prostozidarjev, so gasilci — v kradli za $1000 draguljev, pip, čevljev, srebrnine in druzih predmetov. Oni so razbili blagajno Hop-kinsonovega gledišča, kovčege v gar-derobnej sobi, pisalne mize in omare in so odnesli vse, kar ni bilo pribito. Ko je požar najbolj divjal, so oni mirno sedeli v prodajalnici čevljev in pomerjali obuvala, dokler niso našli dovolj velike. Z brizgalnieo so potem odpeljali vse polno parov čevljev. Del ukradenega blaga so našli potem v posteljah gasilcev, kteri se morajo sedaj zagovarjati pri sodišču. Starost in nenmnost. Po deset let trajajočej bolezni sta 581etni John H. Mundy in 54letna gospa Harriet Dickinsonova iz E1 Paso, Tex., skupaj všla in se v Chi-eagu, BI., poročila. Ko sta prišla k sodnemu klerku, ju je slednji vprašal, ako želita dobiti ženitno dovoljenje za njune otroke. "Toda Mister", odvrnil je starček, "kaj pa mislite? Midva ne pa naši otroci, se hočeva poročiti." Nevesta je pa izjavila sramežljivo, kakor kaka "Sweet Sixteen". "Midva sva všla, ker se ljubiva." Le malo je manjkalo, da se klerk ni onesvestil, kajti tekom svojega službovanja — izdal je že pol milijona poročnih pisem — še ni imel opraviti s tako staro zakonsko dvojico. Nezgoda na železnici. Philadelphia, Pa., 22. nov. Pri Gwyneddu skočil je iz Doylestowna prhajajoči lokalni vlak raz tir, ter padel del po nasipu navzdol. Strojevodja in kurilec sta bila na mestu usmrtena. Več potnikov je bilo težko ranjenih. Nezgoda se je pripetila zaradi pokvarjenega tiru. Sneženi vihar fl fl -sa Snežni vihar. Glens Falls, N. Y., 23. nov. Včeraj popoludne je tukaj razsajal snežni vihar. Zajedno vlada pravi sibirski mraz. Velik požar. Minolo soboto gorelo je v poslopju Danner Fur Co. na vogalu Grove in William St., Elizabeth, N. J. Poslopje je zgorelo do tal. Možtvo brizgalnice št. 1 ostalo je kljub svarilu stotnika predolgo v gorečem poslopju in tako so jih podirajoče se stene, ktere pa k sreči niso bile debele, zasule. Tovariši ponesrečenih gasilcev so takoj pričeli razvaline polivati z vodo, na kar so ponesrečence odkopali. Vseh pet je bilo ranjenih. Škoda, ktero je napravil požar^preseza svoto $75,000. Zaprti Avstrijci. Cleveland, O., 23. nov. Vsled pri-prošnje avstrijskega podkonzula Jurija Gervjača v Pittsburgu, Pa., je tukajšnja policija aretirala Frank Šmideljna in Bernarda Blasenbauera ker sta sumljiva, da sta na Dunaju oropa a blagajno Časnikarskega dru štva za 5000 kron. Šmidelj trdi, da sa imenuje Karol Schorer. Oba bodo sedaj ptfslali nazaj kot nedobro došl« priseljenca. Lrlas iN ar oda List slovenskih delavcev v oAmeriki MGlas Naroda". Caat slovenskih delavcev ▼ Ameriki. U*ednik: Editor: ZMAGOSLAY VALJAVEC. lastnik: Publisher: FKANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York City Na leto velja list za Afriko . .$3—, « pol leta............1.50, Za Evropo ta vse leto . . gltL 7.50, ......pol leta . . jrld. 3.75. „ četrt leta . srld. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dv številki. '"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. iNAKODA" (..Voiee of the People") Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly i3. Advertisements on asrreement. 2a oxlase do 10 vrstic se plač: 80 ii tov. Dopisi brez podpisa in osobnosti •e ne natisnejo. Denar naj ee blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov proeimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdemc natiovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: „GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York. Citv — Telefon 3795 Cortlandt. — Slovenskim Američanom. John A. Stewart, večmesečni pred-stnhiik tukajšnje American League of Republican Clubs of New York, se je tekom zadnjih par mesecev čosto-krat razgovarjiil s svojimi političnimi prijatelji o svojih rojakih slovanskih Američanih, da tako v slednjih izposluje zanimanje za republikansko stranko, da bi tudi slednji bolje tuneli republikansp. nazore, da se vsi združijo t«-r zjedinijo z re]>ublikansko propagando, da tako tudi oni pripomo-rejo v pridobitev napredne vlade ter končno, dr. so tudi otn deležni onega, kar ta stranka nudi Američanom. X drugimi besedami, imenovani predsednik je pri zborovanju s svojimi prijatelji prišel do zaključka, da takozvani drugonarodni Američani dosedaj še ne sodelujejo v javnem političnem in socijalnem življenju. Toda čemu bi se oni ne udeležili tudi ameriškega političnega življenja l Ali nismo vsi — pa bili naturaliziranl ali tukaj rojeni državljani — Američani ? In končno, ali ni tekla koljovka vseh nas ali pa saj ona naših dedov, v Evropi i Politični prijatelji lir. John A. Stewarta, so naravno pripoznali njegova izvajanja. "Toda"', pripomnili so nekteri. "čemu naj pristopimr baš k republikanske j in ne k demokratične.! stranki i Koliko več je storila republikanska stranka za ljudi, ki prihajajo v našo deželo, da si vstanove tukaj svoja domovja, nogo stranka demokratov i Kaj je storila republikanska stranka za napredek ameriških državljanov? Oče republika ti izma je bil Abraham Lincoln, oni Lincoln, kteri je osvobodil šiiri milijone sužnjev, kteri je Zjed. državam izposloval neugasljivo slavo in kteri je končno žrtvoval svoje življenje za svojo domovino. Republikanska stranka ie vstanovila dobro valuto republikanski kongresje odobril tozadevni predlog in republikanski predsednik ji- tozadevni predlog s svojim podpisom spremenil v zakon. Na ta način si obveznosti Zje-di n jeni h držav plačujejo v zlatu in ne v negotovem papirju. Republikanska stranka je stranka izbornega tarifa, od kterega so neposredno odvisni ljudski izdatki. Bla-godejnost taeega tarifa pospešuje v Bprvej vrsti delavstvo v Ameriki, da dobiva kolikor mogoče veliko plačo. Tarif je v korist ne le samo rojenim Američanom, temveč vsakomur, kteri pride semkaj, da išče tu delo in zaslužek. Edino le republikanskemu tarifu se imamo zahvaliti, da je naša domovina v trgovskem pogledu to, kar je danes. in bolj nego kterejkoli drugih okolnosti, zahvaliti se imamo tarifu za sedanje bogastvo naše dežele, kte-ro nam omogoči, da zamoremo izdati neštete milijone dolarjev za naše šole, v kterih se zamore vzgojevati brezplačno vsak otrok. Republikanska stranka je stranka čistega denarja, to je: vsaki ameriški dolar je dandanišnji po vrednosti jednak zlatemu dolarju. Bhigopr.koj-ni William MacKinley, predsednik Z jedi njenih držav, je bil največji go-jitflj te valute (in tarifa), kura orno-gočuje, da lezi j a .... 91.3 8.7 Galicija . , . 31.8 6S.2 Ogrska .... 50.0 49.4 Bukovina - .. 20.8 79.2 Dalmacija . . . 17.2 82.8 N'izje Avstrijsko . 93.8 0.2 11 or. Avstrijsko 93.7 0.1 Solnograško . . 91> S.2 Štajerska . . . 80.0 2fU> Koroška . . . 70.4 29.C Kranjska . . . 06.5 33.5 Primorje . . . 53.0 47.0 Nekteri časopisi v Nemčiji sklepa- 0 iz tega, da je dosti orijenta v naši Vvstriji. To bi bilo nemara res. Ali sti tudi trdijo, da se naše fevdalne vlade proti naprednemu Nemštvu s oomocjo Slovanov in katoliške cerkve drže na krmilu. To bi bilo tudi res. Res je pa gotovo, da razven Cehov, ki so samosvoji in Poljakov naše vlade pri tem izrabljenju druge Slovane zanemarjajo in Nemcem, Ma-Ijarom in Lahom prepuščajo, da ž ljimi delajo, kar hočejo. In to je tudi 1 žalostna resnica. V Tran.-litvaniji -e godi tako tamošnjim Slovanom, v ''islitvaniji južnim Slovanom. Stre-xxno, službujemo, tepe nas pa vse — rierrenpeitselie. Važne preosnove na Srbskem. Nova Gruičeva vlada je razvila pred skupščin^ *gvoj program, o kte-rem se mora reči, da bode povzdignil Srbijo za vzor balkanskih držav, ako -e izvile. V prvi vrsti je vladi na cm, da se svobodomiselna ustava, ki je vpeljala po revoluciji 11. junija -lagotov! z organičnimi zakoni, oziroma, da se obstoječi zakoni pre-.»s t roje v smislu ustave, tako. da bi postala Srbija ne samo po besedah, leni več tudi dejanski pravna država. V prvi vrsti gre ustava za tem, da se ibčinam in okrajnim oblastim razširi lelokrog, da dobe nekako avtonomijo. Seveda bode občinam in okrajem s tako satnovlastjo treba tudi vsestran--ke državne kontrole. Nadalje napoveduje vlada zakon, s kterim se za-jamči stalnost v službi državnim uradnikom, od kterih se bode tudi zahtevala vsestranska vsposobljenost. To je zelo važna uredba, ki je za redne razmere na Srbskem pač najpotrebnejša. Dosedaj je bilo srbsko uradništvo odvisno od vsake politične t rti je, ki se je slučajno prikopala na krmilo. Na ta način so se uradniki prestavljali in odstavljali, kakor je kazalo strankarskim interesom vladajoče strttje, ki se je menjavala na vladi. Najboljši uradniki si uis« bili niti trenutek gotovi v svoji službi. Tmevno je, da se tedaj ni nihče z res-nobo posvetil uradniški službi, vsled -esar je. trpela v prvi vrsti državna uprava in država v celoti. Tudi je bilo med srbskim uradništvom razširjeno klečeplastvo in hinavščina, kakor le malokje. In to je umevno. 1 radništvo je več politikovalo in -pletkarilo, nego pa delalo, ker je prvo bilo odločilno za obstoj, ne pa vestna služba. — Nadalje hoče vlada < ozirom na ustavno zakonodajstyo reformirati tudi tiskovni zakon ter s P »sebnim zakonom zajamčiti scdni-koin i>opolno neodvisnost. O tiskovnih pregrehah in zločinih bode sodila-porota. Glavno skrb pa obeta vlada posvetiti državnim financam. Sibske Iržavue finance so bile do sedaj naravnost obupne, a tega bi ne bilo potreba. ker dežela ni revna ter si sploh vsi >loji. posebno pa kmečki, mnogo Udje stoje, kakor pa v državah, ki imajo dobro urejene finance, temu je bilo krivo največ to, tla so stranke med seboj tekmovale za naklonjenost volilcev ter se zaradi tega ni upalo nalagati novih davkov, dasi bi jih ljudstvo brez težave prenašalo. Cruič napoveduje, da se bode začelo z največjo štedljivostjo, da se bode reorganiziralo finančno ministerstvo in davčni sistem ter se vstanovilo več obrtnih in strokovnih šol, Nadalje se bode uvedlo prisilno zavarovanje kmečkih posestev proti točam in poplavam ter se 7 V vpeljal davek za razširjenje žek-n škega omrežja, fla ' ne bodo le tujci gradili železnice v deželi. Končno se napovedujejo tudi reforme na polju prosvete in reorganizacija vojske. Evropejskd in druge vesti. Petrograd. 24. nov. Z ozirom na bolezen ear in je, izdali so njeni zdravniki naslednji buletin: "Carinja je nemirno spala. Temperaturi 99-3, puis 7<». Lokalno vnetje (v všesu) razvija se počasi. Splošno stanje povolj-no. tek boljši. Petr<»grad, 24. nov. Se tekom tega ledna prt selilo se bode ameriške poslaništvo iz angleške palače v ono. ki je last princa Ivočuba. ob reki Nevi. Prvo palačo je kupil veliki knez Andrej VI a dim i rovi č. Berolin, 24. nov. Vihar, kteri je razsajal po vsej Nemčiji, je trajal 36 ur in je provzročil več železniških nezgod ter družin nesreč. Pri Schlebushu je veter pognal naprej prazne železniške vozove, kteri so vedno hitreje vozili in se končno zadeli v brzovlak. Poškodovan ni bil nihče. Ilamburški parnik "Deutscli-land" se je odtrgal od pomola in od-pljul na prosto vodo, kjer je bil izdatno poškodovan, tako, da ne bode mo-^rel dne 5. januarja odpljuti v New York. Berolin, 24. nov. Vesti, da namerava potovati nemški eesar. ki ima v rrlu raka, na jug. niso resnične, kajti t:i ko >o domnevali le cesarjevi sluge. London, 24. nov, Vesti o angleško-italijanskej pogodbi niso resnične. V •ninisterstvu inost ranih del zatrjujejo, da je taka pogodba sploh nepo-rebna in da o njej za časa obi>ka cr al je ve dvojice v Windsoru o njej -ploh govora ni bilo. Lo- 'Ion, 24. nov. Med potniki par-lika ".Caiser AVilhelm II.", kteri je los pel včeraj iz New Yorka v Scuth-impton. sta bila tudi vojvoda in voj-v-odinja Roxburhhe (roj. Goeletova iz New Yorka). Na vsem potu nista prišla nikoli na krov in sta bila vedno v njunej kajiti. Na potu je bilo več fotografov, kteri bi radi novopo-ročenea fotografirali, kar se je takoj orvi dan nekemu Američanu posrečilo. Od onega dne nadalje ni prišla več na krov. Pisa. Italija, 24. nov. Kralj Viktor Kmanuel in kraljica Jelena, dospela h. Ker ženska ne zna nemški, se za to naznanilo še zmenila ni. in čemu tudi, saj je vino pošteno plačala, kakor je sklenila kupčijo. Čez časa dobi razsodbo v laškem jeziku. Tudi sedaj ni vedela, zakaj se gre in čemu ji ta pisma nosijo, dokler ni dobila naznanila eksekucije. In plačati je morala 54 K 2 h. — Torej je žena drago plačala ponarejeno vino in ra-zun tega je morala plačati 54 K 2 h. a ne ve zakaj ( Krive so pa tudi oblasti. ki pošiljajo ljudem naznanila v j ziku. kterega ne razumejo. — Knrz. Za 100 kron Hvstr. veljave trebo je dati $20.45 in k tema še 15 ceB-tov za požtnino, ker mora biti denarna pošil jate v registrirana. Lepi postni parnik "Red Star črte" ZEELAND odpljuje dne 28. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen. - i Lkspresni parnik "francoske družbe" LA TOURAl NE odpljuje dne 3. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Vožnje listke za te parnike prodaja Fr. S a k s e r. 109 Greenwich S t., N e w \ o r k. a eksnresne nur-nike si je preje potreba zagotoviti : prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod ratom brzojava ali pa nas pokličite u^ telefonu." Ulifb Certlandt, ako ste na kaki postaji v v ;« Yorku. Dobro si to zapomnite $34, velja vožnja iz NEW YORKA do LJUBLJANE. ZAGREBA. KAR-LOYCA, REKE, TRSTA, in to čez Genovo. Parnik odpljuje dne 5. decembra t. 1. Vožnja iz New Yorka do Genove traja 15—18 dni. POZOR ! Rojakom v Minnesoti naznanjam, da nemam nikake zveze z ilaks Sever jem v Duluth-u, Minn., in ako to pretvezo uporablja, zlorabi moje ime in svarim rojake se za moje dobro ime s tem člo»ekom spuščati v kako kupčijo, ker nisem za prav nič .odgovoren in ne sprejmem nobene odgovornosti za njegovo delovanje; mož ie bil pač nekaj časa v moji službi, a bil odslovljen. Frank Sakser. Kranjsko slovensko katoliško ... - pip. jruštfo ||p| S78te Barliare ^— -j v Forest City, Penna. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 t Pennsylraniji. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zaxar, P. O. Box 547. Forest Citv, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. o. Rox 4 7>. Forest City, Pa. I. tajnik: Ivan Telban, P. O. Bos 007, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Žigan. P. O. Bos 57"i, Forest City. Pa. Blagajnik: Martin Munič, P. O. Box 5o7, Forest City, Pa. GOSPODARSKI IX RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucineli star., P. O. Bos 591, Forest City Pa. Anton Oven, P O. Bos 537, Forest City, Pa. ~' Ivan Csalin, P. O. Bos 492, Forest City. Pa. Josip Gohenc, P. O. Bos 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Bos 591, Forest iTity, Pa. Kauol Zalar, P. O. Bos 28, Forest Citv, Pa. * Ivan Opeka, P. O. Bos 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box G5i'? Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: John Telban, 1*. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "Glas Naroda", Napad n a e e s t i. Poroea se iz Radovljice, da sja ilno 31. okr. na t'csti med Lescami in Bledom baje I napadla posestnika Jurija Poklukar-ja dva potepuha in mu odvzela denar v znesku 20 kron. Ker Poklukar o t in napadu ni ničesar naznanil obla--ti, da si je celo stvar izmislil. V ]• i j a n o s t i n b i 1. PreHvitkar F.iriilij Marinka iz Spodnje Zadobro-I ve je popival v kremi pri Andreju Lovši v Polju. K., jo okolu 11. ure po 1 noči šel iz kreme, je pal po stopnji-[ »'ah v klet in se tako poškodoval na ' slavi, da je 1. nov. umrl. Po v^em svetu slavni prof*Collins iz newyorske univerze. Jamči za popolno ozdravljenje vseh bolezni. On z dobrim vsjieliom zdravi bolezni pljuč, želodca, nielmrja, črev, grla in glave; nervoznost, slabo pamet, zaspanost in slabo spanje; neredno bilje in slabost srca: revmatizem, katar, astmo, maternico, kašelj, prelilajenje, bljuvanje krvi, otekle in bolne noge. bolezni v bokih in križu, izpuščaje na obrazu in telesu, krče, nlesa, epilepsijo, bolezni ledvic ter jeter, kile, zlato žilo, tifus, mrzlico itd. Prof. Collins zdravi tajne bolezni možke in ženske. Ako ima kedo kako nevarno bolezen in potrebuje izvrstnega zdravnika, naj se obrne osobno ali pa pismeno k prof. Collinsu 7n v kratkem se mu bode z ali val j al za ozdra\ ljenje. OPOZORITEV! Da bi profesor Collins zamogel ugoditi vsem pacijentom, ustanovil je izborno urejen zdravilni zavod, ki je sirom Amerike znan pod imenom PRESSOR GOLLENS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. V tem zavodu ima on zdravnike-strokovnjake, literi delajo po njegovem navodilu. Tu je tudi lekarna, a kteri izdelujejo zdravila pod nadzorstvom samega prof. Collinsa, in sieer iz posebnih zelišč ter kore-iun k t ere soimportirane iz vseh strani sveta. Ako toraj veste za ljudi, kteri trpe za kako boleznijo, svetu,it e jsm, nuj se obrnejo do prof. Collinsa. J} -Zastarele bolezni in one z nečiste krvi ter telesne slabosti zdravi z velikim vspehom. p icijemov K>ljŽim Spričevalom v tem oziru so d°l,isi» k -no postrezite kako ste nam Mihael Hlavač, Josip Levickv Z velestoyanjem s dai pr.strrLdi. Zreleštova«i]em fi2Q Bell-alW josip ^vickj, t , J .mp Žvihe'a, "Box 63, bil ver Reading n Jos.p.naGoliaš, i:ake, Minn. heading, Mason Co., Mead-w Brook, Penr-. Mich. West Va. N se bolezni, notranje In spolske, zdravi profesor Collins. / ko e - vnmbrinčinemToatf%n0?fite "f.^0 bolezen ter odgovorite na spodaj navedena vprašanja in pošljite vse prof. Collinsu. te?ne ni^le odSnine?^ ' klera vaiJ1 got-vo Po-agajo. V slučaju, da }e vaša bolezen neozdravljiva, vam to Ml vas^r^biF SeASf:r? ~ — ^^ poludjo? — Otekate? — Boli vas bok? — Irnate drisko? - Ali vas čelo boli? — 1 a v • ta v čr-vah? luLT^"' ~ L^ate beli iezik? ~ Vas bole kosti? - Ali vas peče ko puščate vodo? - Ali vam Čudte I telia vr^i^ T ^ %česlokrat prehUdite? - Imate nalezljive bolezni?-^čutite mraz v ledjih?-Aii^iViKod" t"— ViT-f.il B /e boIt,Čl" ? T Ste - Vas ^ - S* trudne? _ Imale sla^> zrak? -v m roke? shJZ - Pleča," - llnate sL b tek'? - Vas v grlu peče? — AH vas po jedi boli? - Imate zaprtje? — Tresejo se vam S/ajTcčeo ^v^TlSfL^Si^ ~ ^ T ^ -toglavcst? - Se lahk^r^dražite? - Vas bolf iaternicaT^ Ali J ' sune- imate slal« kosti v knzu? — Imate v grlu seženo? — Čutite vnetje? 2 do c ?frroriteOba 7raŠania ter P°šljite ista oznrčeni naslov. _ Uradne ure: Od 10. ure zjutraj do 1. ure pop.; od ekspresu i;a ItFlr^^^ ^M^L^c^ ~ ^ ~ - Prof. Coiiins New York Medical Institute, 140 West 3-SiIi street, New York City, Iff. Y. Bolni ^ H™ ozdravljen, mora iskati pomoč pri izvrstnem zdravniku, liasuiio teZi^LVi amPak v teh pasih ni nič elektriko in bolnim nič ne iko M r J.111,^^0^ od zdravljenja, radi česar postane bolezen zastarela. Ak0 m taks>ne Pasi ozdravljali ljudi, bi jih zestonj ne poniyali. - •=*; ...... Jngoslovanska jfjfeg Ketol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež ELY, MINNESOTA. GRADNIKI: Predsednik: John IIabjan, P. O. Box 303, Ely, Minn Podpredsednik: John Kjeržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L, BROZICH. Ely, Minn. II. tajnik: Anton Geezin, 2137 Log St.. Calumet, Mich. B!agajuik: I van Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Josip Pekko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. o. lJox 114, Eveleth, Minn. POHOTNI ODBOR. Mihael Klobučar, 115 7tli St., Calumet, Mich. Jakob Zabi kovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Bkožič, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, M inn. in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". 5 " ~ ; Za Božič W in V Novo leto ■ Slovenci radi pošiljajo darove svojcem v ; staro domovino in to iz te dežele večinoma - v gotovem denarju nk<» to storite, poslužite se mojega po- . src"ov"llja- ^ : Frank Saksen j 109 Greenwich St., New YorkI Podružnica: ^ 1778 St. Clair St., Cleveland O. Š ^ r tv-sia Svira vse vrste gIasbe* (OLlJ^"1' Učenje kacega inštrumenta je (§) . nepotrebii°- 5 | s^gggp^r^^ Columbia Records. I i*.w^ESS/^—A gtr0j govorj raz|05n0> j Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi. M J VALČKI (CILINDER). ) Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad: $;o ducat. $ BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECOR0S & I 25 centov komad; $3 ducat. | Povsem novi proces. Mnogo boli trpežen, nego vsak drug cilinder, X COLUMBIA PHONOGRAPH CO., 93S^^Sg™*-tj? obdolžencev popihala v Ameriko. Su-Iiadoluik je bil obsojen na 4 mesece rezke ječe. nesreča pri "n ar. domu' v Trstu. Iz Trsta poročajo: Dne 7 nov. je pri zgradbi 'Narodnega doma padel l71etni Filip. Korelec iz Št. Ru-perta na Dolenjskem z odra 2') me-i rov globoko ter mrtev obležal. Pod ietnik stavbe je okoličanski Slovenec Martf-lanc, ki je zgradil že mnoge -tavb, se mu taka nesreča še ni pripetila. "Piccolo" poroča: V sobote zjutraj je g. Martelanc poklical de-bivea Tišino, naj v 4. nadstropju odstrani neki poti. Tišina pokliče štiri Iruge delavce in vsi gredo v četrto nadstropje. Ob 3-12. uri gre gori udi tudi omenjeni Korelec, dati ni mel nobenega naročenega opravka. Ta stopi na oni pod in pade v globo--ino. Ob 1 VI. uri pride preiskovalni sodnik dr. Brzal in vpraša, kdo je p<« I jetnik. Ivo .-e mu predstavi gosp. Martelanc, ukaže sodnik policaju, naj ga takoj v ječo odvede. Ko Martelanc zatrjuje svojo nedolžnost, ga sodnik ne posluša, marveč ukaže policaju, la Martelanc pred zaslišanjem ne sme z nikomur govoriti besede. Vse iriče so takoj na mestu zatrjevale, da lO Korelec brez vsakega povelja šel :ia pod. Sodnik je na to poklical tudi 1'išino in ga izročil policaju, da ga ►dv< de v zapor. — Čudno. Pri vc-čjih irr:i'li).i]i se večkrat pripete nesreče, t <1. bi iKidjetiiika brez zaslišanja : -na! o vrgli v ječo. tega ne eu-ji!m. Znano pa je. da "Narodni dom' i rsi i grozno bode v oči naše laške i.spr. 11 ni lie. Ali je morda to vzrok ■ iiki- gore-'nosti za javni red"Pie->1' " vedno trdi, da v Trstu ni Slo-v i - da n ka ljubljanska banka -i- >li "n.Mil" pred vojašnico. O te • S| i>red tednom je "Piccolo" i v..al, da ista banka kar milijone •pije goriškim Slovencem, ki so men-ia pokupili že pol Gorice. Itibji tatovi. Delavci Ivan in \nton Tura in Casagrando so 1. nov. net ali v Bistrico, dinamitne patrone, la so ž njimi ribe omamili in jih po-ivili. Pri tem početju jih je zalotil '»vec Jakob Seifenberger. Posrečilo • mu je prijeti Ivana Turo in Casa-. randa, dočim je Anton Tura z ribali — nalovili so kakih 40 postrvi — .~el, I jet a ribiča sta pod ključem pri ii)dišču v Kadovljici. Drobnosti Zaradi praznika "Zahvalnega dneva" ne izije "Glas Naroda " v četrtek dne 26. novembra V Ameriko se je odpeljalo dn l>. nov. ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani t»7 osob. in sicer 40 Slovencev in ,">7 Hrvatov. N e n a <1 n a s m r t. V Stepanji vasi so dne .">. nov. našli mrtvega 15'-letnega Matijo Gregoriča iz Lahine. Gregorič je bil preje - tovariši v Kb čah in že tamkaj tožil, da mu ni do bro. O polunoči so prišli fantje v Slepanjo vas in so tamkaj kili run da so bili vsi pri eej pijani. Nato si se podali domov. Gregorič se je močilo opotekal in večkrat padel. Končno je obležal na cesti, kjer so ga nj» govi tovariši, misleč, da je samo p; jan. pustili ležati. Drugi dan bil j bil že mrlev. 1 z z a p o r a v š e 1 je dne 7. no\. pri okrajnem sodišču v Kamniku J. Okorn. po domaČe Moravčanov ir Brezja, pristojen v D. mžalo, ki je bii dne 12. okt. t. 1. zaradi postopanja in tatvine obsojen v šesrtedenski zapor. Po prestani kazni bi bil moral iti \ prisilno delavnieo. Tega se je zbai i; je ušel iz zapora. F i j a k a r na p a del dekle. -Dne s. nov. ZAi ei-r naj« la je pri lira leekegn mo.ni v Ljubljani kuliarie Rozalija liukšek fijakarja Frane, tj Lek^eta. da bi j«. peljal v Frančiškan ske uliee ii. ti. Ko se je kuharic t-sedla \ voz. je Lekše pognal konj in dirjal z vozom po uli *ah in ee<(;- lo pokopališki j-ii sv. Kvi~t< i"u, kji • ie zavil na polj« za pokopalr-čem. Tu kai se je ustavil, ugasnil luč in Šel \ foz h kuharici ter bolel izvršiti hud b istvo. Rozalija Iiukš« k jt na vsi irlo kričala na pomoč. Fpirje j sli al vpokojeni nad^prevodnik J osi j 'ebule. stanujoč na Vodovodni cest -t. 171 iti je tekel na lice meh t a. Le is«' opazi v-i človeka pri svojem vozu ie skočil iz voza in je bolel Čebulo }| >ičem pretepsti, nakar je ta zbežal Rozalija Bukšek je bila tudi skučii; iz voza in je zbežala na Dunajsko :*esto. Izpred sodišč a. Kazenskt razprave pri ljubljanskem deželnoiu 3odišču. Miha Sircelj. posestiiik \ Koritnicah je šel zvečer 17. rožnika 1 lovišče kneza Schoenburg-Walden-burga v občini lvnežak v tatinskem namenu na srnjake; tenia zasači gozdarski pri stav Jožef Irban, kt« ri mu je hotel vzeti nabito puško in g. a ret ova t i, kar se mu pa ni posrečil-ker mu je Sircelj puško iz rok potc_r nil. petelina napc»l in nanj pomeril OMolženee pravi, da mu zaradi telili hotel izr«x»iti puške, ker je sam prisežen lovski čuvaj in ima pravic« nositi jo; — obsojen je bil na tri mesece težke ječe. — Marija Svete iz Žile pri Št. Vidu je kot dekla po službah kradla, vkradenc reči pa je nosila svoji materi domov. Xajrajse je jemala nože. vilice in žlice. Antonu Svigelju v Kožleku je vrh tega tu
  • ječe. — Franc Suhadolnik, posestnika sin v Sabočevem je v družbi <> tovarišev rožnika zvečer izza Svete-tove Imjte po,l vasjo Sabočevo napadel brezoviške fante, ki so šli mirno in neoborožeui v Sabočevo. Suharlol-nik in drugi so začelf kamenje motati na brezovske fante ter so jih z vseh strani naskočili s koli in udrihali po njih. Pri tem sta bila Anton Pristavec in Janez Turšič težko, trije drugi fantje pa lahko ranjeni. Obravnava se je vršila le proti enemu obtožencu. ker jo je ostala šestorica so- NAJVEČJA SREČA NA SVETU JE ZDRAVJE. Kdor je bolan in si želi svoje zdravje pridobiti, naj pazno čita sledeče vrstice, ker to bode bolniku velike koristi. Kdor je zdrav in snažen, zamore biti srečen, kdor pa svoje zdravje zgubi, ni nikdar vesel in zadovoljen. Zato pa je dolžnost vsacega človeka, da se pobriga, da svoje zdravje ohrani, dokler ni prepozno. Teč krat bi se dalo nevarno bolezen ozdraviti, ako bi dotični takoj iskal pomoč pri dobrem zdravniku. Iz male iskre postane velik ogenj, isto-taka vsled malomarnosti pri Člove žkem telesu nastane pogubna bole zen. Slabi ali pa popolnoma neizkušeni zdravniki spravijo cvetočega člove ka v grob, ker ti zdravniki zdravijo bolnika brez izkušnje v tej stroki. Ako ie že bolezen zastarela, je umevno, da temu ni mogoče priti v «jkoin. A k o ste nevarno bolni, potem pišite popolno zaupno: Dr. Drake, predstojniku National Medical Asso ciation, 34 W. 26th St., New York. Ta zdravnik vas bode popolnoma ozdravil, dasiravno bi morda kaki drugi nad vašo boleznijo obupal. Dr. Drake povrnil je zdravje ne samo enemu, ampak tisočerim, če ravno drugi zdravniki niso mogli pomagati; dr. Drake nikdar ni mislil, da mu je mogoče vas ozdraviti, ali on s pomočjo svojih asistentov (specijalistov) vašo bolezen točno pregleda in potem, ko se uveri, da ozdravite, lahko prevzame garan-* cijo za popolno ozdravljenje. Dr. Drake ne obljubuje same, ampak kar obljubi, tudi izpolni. On se pismeno zaveže, da hoče vsako-bolezen ozd raviti in tudi za to jam či. Bolniku ni potreba priti osobno v New York, zadostuje, da bolnik točno in vestno svojo bolezen po piše v svojem materinem jeziku. Pošljite to Dr. Drake-ju in on vam bode odpisal ter natančno naznanil vašo bolezen, tako da zamo-rete biti sigurni, da vas bode popolnoma ozdravil. Ženske bolezni, vsakovrstne otročje bolezni, bolezen srca, pljuč, jeter, ošpice, početek jetike, bol v mehurju, slabokrvnost, krvotok, bol v črevah, razni katari, zastrupljena kri, božjast, HŠiyi, črvi, rumenico, revmatizem v gl a v i, bolezen, v ko-stih, zlata žda, krč, srbenje, rak. nervoznosr. bolezen v obistih, bolezen v ušesih, nezdrav^ p 'tenje, tifus, gliste, kapavica, težko dihanje, bolezen v ledjah, tajne druge bolezni itd. \ se te bolezni ozdravi dr. Drake popolnoma vestno in v kratkem času. JAVNE ZAHVALE. Steelton, Pa., 17. sept. 1903. Spošto%-ani g. tir. Drake: — To pismo izvolite obelodaniti v časopisu, da bi mojim rojakom služilo za vzgled. Jaz rem bil bolan na pljučah, a vsaki »lan sem bil sla-beji. Vsi zdravniki, na ktere sem se obrnil, so nad menoj obupali. Končno sem se obrnil na dr. Drake-ja, kteri mi je poslal medicine in iste so mi pomagale. Tekom Šest tednov sem bil popolnoma zdrav. To je gola resnica in vsojam si imenovanega zdravnika vsem toplo priporočati. Spoštovanjem Franjo Mošat, 353 Frederick St., Steelton, Pa. znal povsod za ofrrsko državo. Zunanje države poznajo samo avstrijsko vojno mornarico. — A razmere so se predrugaČile; Ogrska ima sedaj lastno trgovinsko mornarico, ki lahko tekmuje z avstrijsko. Ladije ogrskih ; družb morajo nositi samo narodne' j zastave. — Oj hrvatski pobratime! j Mogočna je bila tvoja mornarica, po-[ nosno so plavale hrvatske ladije po j valovjn pred Trstom, kterim je zapo-I vedal Zrinsky, — a danes pijejo za medvedovo kožo, dasi je hrvatski ži-velj isti, ki je dal Visu zgodovinsko' j ime, dasi je hrvatski živelj isti, . i i dela slavno to mornarico, ki naj bode \ madjarska. — Oj Slovani, oj sluge' ^narodov! I Ž e n i t e v iz ljubezni. Zelo j redek slučaj prave ljubezni se je pri - j peril v Veroni. Xeka gos.pica Colo, hči pokojnega mestnega svetnika, ki i ima dva milijona dote, se je zaljubila, I v brata svoje služabnice, navadnega j ! železniškega čuvaja ter se ž njim tudi j poročila 11a zelo slovesen način. Cer-! j kov je bila vsa okičena in polna rado- ' vednežev. Srečni ženin ima 25 let, ne- I vesta je nekaj let starejša. Poplačano poštenje. —: Ruski car Aleksander I. potujoč po južnih pokrajinah svojih, je nekoč se odtegnil od svojega spremstva ter do-šel k neki koči, pred ktero je sedela stara ženica. Ta videvši carja po vojaški opravljenega, vpraša ga je li morda on od carjeve straže in ji zna-bit i 011 donese denar, kojega ji pošlje' njen sin. Carju se je dopadla prosto-srčnost starke, vpraša jo, kdo in kje je njen sin ? Starka pripoveduje, da jo že nad 30 let vdova, da živi le ob' tem, kar ji pošlje njen sin Ivan, kteri j služi na carjevem tlvoru. Ta ji pošlje . vsako leto po dvajset rublje v in letos 1 ' je še le polovico tega poslal, obetaje.' da drugo pošlje po kakem carovih slu- j žabnikov. '*Veš kaj. starka", svetuje j car, 'Vprašaj za denar gospoda, ki ti ga jaz sedaj pokažem." Med tem se'] približa spremstvo in ear p« kaže j starki na Orlova, rekoč: "Ta gospod ima tvoj denar." Orlow, ki o tem ni ^ nič vedel, se je čudil, ko ga žena j vpraša p" svojem denarju. Car sme- j ^ .k>č'se, mu pove vse, ter ukaže, naj iz-U plača starki šestdeset rubljev. Starka! j videvši toliko denarja, se ga brani! j vzeti. "Zakaj nočeš tega denarja", j , io je vprašal car. "Zato, ker se bojim,! j da ni prav zaslužen", je odgovorila 7 žena, "Vem dobro, da ima moj Ivan na leto le 80 rubljev, zato ni mogoče, da bi si bil od tega toliko prihranil." j, Poštenje starkino je zelo ugajalo carju. Povedal je ženi, kdo da je in ie dostavil — da ji bode odslej pošiljal sin Ivan vsako leto večjo pod- rj poro, ker bode imel večjo plačo. £ --C kazne male novice. — t Hiša se je zrušila na voglu Kiraly-ut y v Budimpešti. Porušil se je ves no- p trauji del dvonadstropne hiše, v kte- i ri je stanoval državni poslanec IIo- ] dossy. Celo noč je delala požarna L hramba, a do sedaj se še ni izvedelo, S je li kdo tudi ponesrečil. — Smodniš- 1 niča se je razletela v Gornaji pri Pie- I terburgu. I "bitih je devet osob. — Na C češki tehniki v Brnu so slušatelji S tretjega letnika, kterih učne sobe so F v zasebnih hišah, izostali od preda- > vanj ter izročili rektorju spomenico. I — Brezzični brz'• cm debela. Gospa d r. Jenkova v avdi-enei pri kralju Petru. Gospa dr. Te-ezina Jenkova je potovala te dni po ■ »vanskem jugu. Preteklo soboto si e ogledala tudi Belgrad in bila je v vdijenei ttuli pri srbskem kralju Peru. Kralj Peter se je z gospo jako ivalino pogovarjal ter izpraševal o lovenskih razmerah. Ko se je gospa Ir. Jenkova poslovila, zaklical je iralj navdušeno: "Pozdravite narod -lovenski od mene in od naroda srbskega !" — Madjarska zastava. Na Iteki izhaja laški list "Bilancia", ki e je pa že tako navzel madjarskega luha, kakor tržaški "Piccolo" nem-sk« ga. "Bilancia" pravi, da sta avstrijska vojna in trgovinska mornarica imeli več časa jedno in isto za-tavo. rdeče-belo-rdeče, namreč barve ioskan-ke kneževine z avstrijskim gr-bom na sredi. Leta 1860 je sprejela trgovinska mornarica tudi madjar-sko narodno zastavo, , tako, da je bila od toga časa trgovinska zastava pri drogu rdeče-belo-rdeča, a na drugem koncu v rdeče-belo-zelenih barvah., obe s svojimi grbi. Zastava voj-ne mornarice pa je ostala vedno ista. A toliko jedna, kolikor druga zastava ni prava. Ker tudi Ogrska žrtvuje za vojno mornarico, mora tudi na zastavah nosila . namenje, da bode svet Kretanje paruikov. V New York so dospeli: Furnessia, 23. nov. iz Glasgowa s 34 : potniki. ■ Zeeland, 23. nov. iz Antwerpena s j 1133 pot. Bovic, 23. nov. iz Liverpoola. I - . . Dospeti imajo: . Lucania iz Liverpoola. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Princess Irene iz Genove. Neckar iz Bremena, Cedric iz Liverpoola. j Pretoria iz Hamburga, j La Touraine iz Havre, j Sloterdvek iz Rotterdama. ! Philadelphia iz Southamptona. : Prinz Adalbert iz Hamburga, i Astoria iz Glasgowa. Finland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Odpljuli so: Kaiser Wilhelm der Grosse 24. nov. v Bremen. Odpljuli bodo: Teutonic 25. nov. v Liverpool. StatenJam 25. nov. v Rotterdam. Grosser Kurfuerst 26. nov v Bremen. La Bretagne 26. nov. v Havre. Zeeland 2S. nov. v Antwerpen. i Furnesia 2S. nov. v Glasgow. Patricia 28. nov. v Hamburg. Bordeaux 28. nov. v Havre. Lucania 28. nov. v Liverpool. St. Paul 23. nov. v Southampton. Kronprinz Wilhelm 1. dec. v Bremen, j Prineessirr Irene T. dec. v Genovo. Cedric 2. de«-, v Liverpool. Sloterdvek 2. dec.-v Rotterdam. La Touraine 3. doe. v Havre. Neckar 4. dec. v Bremen. I inland 5. dec. v Antwerpen. Pretoria o. «lec. v Hambug. Astoria 5. dev. v Glasgow. Ft ruria, 5. dec. v Liverpool. Philadelphia 5. dee. v Southampton. Lj. & W' Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno vino po 35 do 45 centov galona. Lansko belo vino po 35 d«» 45 centov galona. » * Staro belo vino po 50 ct. galona. Reesling po 55 ct. galona. Vse s posodo vred, kdor kupi 50 galon skupaj. Naročilom izpod 50 galon je potreba še posefcej pridejati $2.00 za posodo. Pošljem dobro belo vino po 20 galonov za $14; staro belo ali Črno 20 galonov za $16 s posodo vred in plačam sam vožnino, freight, v vsaki kraj Z jed. držav. S spoštovanjem ŠTEFAN J A ItSHE, P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Costa Co. GOSTILNA PRi SOKOLU kjer imam razun raznovrstnih izbor-nih pijač ter gorkih in mrzlih jedil ob vsakem času tudi na razpolago prostorno prenočišče za rojake potujoče po Ameriki ali novodošle iz Evrope. Postrežba vsestransko solidna in točna. Za obilen obisk se priporoča John Meden, 285 Willson Ave., Cleveland. O. Slavni dr. Drake: — Jaz Andrija ResniČky pripoznam Vas za pravega zdravnika. Najsrč-neje se Vam zahvaljujem za medicino, ktera me je popolnoma ozdravila. Imel sem hudo bolezen v hrbtu več nego devet let, ali hvala Bogu, ozdravil sem popolnoma. Uverjen sem, da ste najboljši zdravnik. Bog vsegamogočni naj Vam to, kar sfe mi storili, stotero povrne. Z veleštovanjem Andrija Resničky, Dudley, Pa. NAZNANILO. Podporno društvo sv. Barbare Št. 33, J. S. K. J., naznanja vsem društvenim bratom, da se bode služila slovesna služba božja dne 4. decembra t. 1., to je na praznik sv. Barbare ob 10. uri. v katoliški cerkvi na Butler St., v Pittsburgh Pa. Srčni pozdrav! Tomaž Previč, blng. "GLAS NARODA" prodaja po 1 cent številko: Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland. Ohio. Chas. Derganc, 215 N. Con-rtgss St.. Kenosha, Wis. John Sustaršie, 1208 N Centre St., Joliet, HI. Frank Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa. Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri upravništvuu Zavod je odprt: Od 10. ure do-poludne do 5. ure popoludne in od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. ure dopoiudne do i. ure popoludne. Pisma treba nasloviti- Frank Sakserjeva pisarne, v Cleve-landu. O., se nahaja v hiši itev. 1778 St. Clair St. Pošilja d e n t r v ■staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in t j vse na mojo odgovornost. i DR, E. G. DRAKE, NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION, 34 West 26th Street, New York: City, N. Y, T i-i grfcoHs:, Pomladanski vetrovi. Povest iz niflov francoskih vojsk. r (Dalje.> K romar je ostal v veži ter je skozi linico, ki je bila v vrata vdelana, gledal. kaj se godi v sobi. Ko je pa vi. del. da je lipniški gospod ženi prijazno roko podal, ko je zapazil in spoznal njegovega mlajšega tovariša Bmeeta, kterega še ni prej v sobi videl. in ko je še opazoval, kako sta oba žeiino in hlastno pila vino, uveril se je, da sta to vendar le prava, istinita človeka; saj duhovi nimajo tako hude žeje. Polagoma je torej stopil v sobo, tam se je pa vedno še nazaj k vratom oziral, ko bi bilo vendar le treba steči. "Bog Vas sprimi, dragi gospod!" začne krčmar pohlevno govoriti. "Kako je to lepo in veselo, če ste še res živi. Saj ne bi nihče več tega veroval. Iz mesta sem pisanje dobil, da ste mrtvi, in lako sem ljudem pravil." "Smrt mi je bila že odmenjena, le neko naključje mi je rešilo žavljenje." "Zato se bode m o pa vsi še bolj Vaše rešitve veselili." "O, ko bi bila sedaj Vaša gospa tu na Lipnici", pristavi Barba, "kako bi —". Dalje ni zamogla govoriti, kajti maire jej je bil usta zamašil, boječ se. da ne bi o onih strašnih rečeh, o ma-jorjevem zabtevanju in o oklicu jela govoriti. Gotovo bi se potem tudi lipniški gospod nad njim jezil, kakor poprej župnik. Vinko pa si je vse to početje in obnašanje drugače tolmačil. Ljudmile torej še vedno ni doma, mislil si je. Kje je in kod hodi, tega si skoro ni upal vprašati; saj bode moral Se prehitro do cela pozvedeti o vseh domačih razmerah, in to mu bo morebiti prineslo mnogo bridkosti j Barba je obmolknila, ker ga noče z novimi tužnimi novostmi žaliti. Zato se je Vinko kratko poslovil ter z Bin četom proti Lipnici odšel. Pred nekimi meseci so ga od doma odpeljali v zapor; danes pak se prost zopet vrača v svojo domačijo. Vsak bi se bil veselil zaželenega svojega osvobojenja, a Vinko tudi danes ni Ko so bili v onem nesrečnem dnevu Vinka pozno po noči v Novo mesto pripeljali, dejali so najprvo vse t zapor, a kmalo nato so jeli še po noči v sodnijskem zboru presojevati njihovo krivdo. Nektere izmed njih so k smrti obsodili, in sicer v kratko, kakor je bil kdo obdalžen, ne da bi vsakegr posebej natanko izpraševali. Med obsojenimi pa je bil tudi Vinko Rojar. Dotični razglas o kazni in imenih obsojencev so takoj vsem občinam objavili, naj bi jim bila ta stroga obsodba v svarilen izgeld. da se naj odslej skrbno varujejo upornih zločinov. Proti jutru se je imela smrtna kazen izvršiti. Sodnijski vojni predsednik, neki postaran major, prebere zbranim obsojencem njih obsodbo. Ko pa bere Vinko Rojar, poetoji malo z glasom, pogleda obtožencu dobro v oči, na to pa pomisli na prošle čase. Da, ne moti se, tega človeka je žt enkrat videl. Pred štirimi leti je bilo. Takrat je bil še stotnik in je z majhnim vojaškim oddelkom za obrambo spremljal celo vrsto obloženih voi čez Uskoke proti Kolpi. Kmetje so jih napadli, vojake pobili in razpodili, on sam pa je utekel na Lipnico, kjer je našel varno zavetje. Kmet; v so ga sicer tam kmalo poiskali in od gospodarja terjali, da bi ga usmrtili, toda lipniški gospod je preganjanemu možu izprosil življenje. Tega blagega čina se je častnik spomnil, ko je imel Vinka obsojenega peljati k smrti. Ali naj bi mu sedaj v tem nesrečnem trenutku pomagal, kolikor bi bilo mo-uroče? Poklical je torej vojake, ki so Vinka z Lipnice odvedli in od majorja pismeno zatožbo prinesli. Hotel je vse razmere še bolj natanko poizvedeti, morebiti bi mu bilo mogoče pomagati. "Kake krivde se obdolžuje ta možT "Orožje je hranil v svojej kleti", odgovorijo vojaki. "Ali je z njim tudi kakega Francoza napadel?" "Ne I" "Ali je sploh kak zločin zoper nas dejanstveno izvršil?" "Ne. Strežaj ga pač dolži, da je kmete k uporu nagovarjal. Toda dokazati se mu to ne more", trdijo dalje vojaki. Vinko je torej le glede orožja grešil. Tudi ta krivda se je včasih s smrtjo kaznovala, toda majorju sedaj vendar ni bilo prav težavno svojemu prejšnjemu rešitelju življenje oleti in tudi druge sodnike za svoj predlog pridobiti. Odločili so mu veliko let zapora. Prihodnje jutro so Vinka iz Novega mesta odpeljali. Tudi on je bil častnika takoj spoznal, zato je pa lahko vedel, ktero naključje mu je smrtno kazen odvrnolo. Nikdo se pa ni zato brigal, da bi bil oni razglas o Vinkovej smrti popravil. Dva dni po tem, ko je lipniška go-apa od doma vtekla, dobil je maire v resnici smrtno naznanilo o Upniškem gospodu, in župnik je to tužno novost, ker je bila uradno potrjena, takoj Ljudmili sporočil. Ali čez nekaj časa so nekteri ljudje odločno trdili, da Vinka niso v Novem mestu usmrtili. Saj so sami videli, kako so ga voiaki živega in zdravja proti Ljubljani tirali. Tudi to se je Ljudmili sporočilo. Seveda ni mogel nihče uga-noti, ali so Francozi Vinku prizane- j sli in jo kazen nadomestili z ječo. ali j pa mu hočejo še le po bolj natančnej preiskavi kazen odločiti. V Ljubljani so Vinka le malo časa obdržali. Avstrijci so že Francoze od vseh stranij pritiskali, in ti so zato svoje ujetnike iz dežele ven v varnej-a mesta pošiljali. Vinka so odvedli v neko trdnjavo na Laško. Tam še le se je mogel ujetnik, od težavne hoje utrujen, odpočiti v sa-rnotnej celici in premišljevati svojo-tužno osodo. Kakor drami oni, ki se iz hudih sanj prebudi, svoj spomin, da zamore razločiti, kaj je istina in kaj je dozdetje. tako je premišljeval Vinko nesrečne dogodke zadnjih dni. Kako nenadno in nepričakovano j» vse to prišlo! Prej ko se je nadejal, odtrgali so ga od doma ter ga šiloma kakor razbojnika odpeljali v zapor, naj bi tam v ječi morebiti več let čakal dan rešitve. Ljudje so ob cesti po staj ali, ko so ga mimo tirali, glave stikali in se nanj kazoč povpraševali. .V za vse to se je malo brigal; ni ga bila mnogo pretresnola smrtna obsodba, še manj pa strah prod zaporom. Edina misel, s ktero se je vedno in neprestano bavil, ktera mu je duh morila in vsa čuvstva z grenkostjo napolnjevala, bila je ona misel na zadnje trenotke na Lipnici in na — Ljudmilo. Srce se mu je krčilo, ko jt pomislil na reči, ktere bi on moral a skoro ni mogel verjeti. Poznal jo je iz njene zgodnje mladosti . V skrbnej maternej vzgoji in pod bratovim varstvom je prašna deva tiho doma v deviške j nežnosti odraščala, kakor cvetica na vrtu, kterej marljivi vrtnar pospešuje in varuje rast in "-lepoto. Kako sramožljevo je zarudela in oči povesila, ko jo je poprosil roke v zakon, s kakim ponosom in veseljem je on popeljal svojo mlado nevesto na svoj dom, da postane njegova družica in njegova gospodinja. (Dalje prihodnjič.) Nad a i let Y se je obnašal Dr. R1CHTERJEV svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0E0STNIC0, PODAGRO itd. in razne ren matične neprilike. SAriO: 2Set. in 5Oct. v v±eh lekarnah aH pri F. Ah Richter & Co 21" Pearl Street, New York. John Venzei, 74 Munich St., Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in a-ni;kih harmonik ee priporoča rojakom za izdelovanj« in popravljenje harmonik. Delo n'u pravim na zahtevanje naročniko\ Cene ao primerno nizke, a dei trpežno in dobro. Cone tri vrstni i od $22 do #45. Plošče so iz najbolj Sega cinka. Izdelujem tudi plošč« it aluminija, nikelja afi medenine Cena trivrstniin je od Š45 do $80 Več in natančno j>ovč: JOHN VENZEL, 74 Munich St., Cleveland. Ohio POZOR KOJAKX Pisarna podpisanih javnih notarjev v Clevelandu, O., nahaja se v hiši štev. 1778 St. Clair St., tam, kjer se nahaja tudi pisarna g. F r a n k - a S a k s e r , kjer se dobe paro-brodni listki, se pošilja denar na vse kraje sveta in ae menjava in kupuje vsakovrstni denar. \ pisarni napravljajo se kakor do-sedaj pooblastila, pobotnice, dolžna pisma, ceaijoni, testamenti, kupne menjalne, čezdajalne, darilne pogodba intabulacije, prepisi, iztrjavanja, dolgov in dedščin (erbšin), potni listi za ameriške državljane, prošnje za oproščenje orožnih vaj, kontrolnih shodov in prošnje za novačenje (assentirunge). Kdor potrebuje tolmača, kak svet ali pojasnilo v vsakovrstnih zadevah, naj se zaupno obrne na nas, v vojaških zadevah tudi rojaki iz druzih držav, kjer ni javnega slovenskega notarja. Ukrenemo ▼ slučaju, da kterega vaših sorodnikov ali znancev našel bineka oblast v New Torku ali drugem pristanišču neopravičeno pri drži, da ne more naprej do vas. vse potrebno., da se ga spusti. V vseh ta cih zadevah obrnite se na notarske pisarno: A. Kline & F r. R u s s , 1778 St. Clair St, Cleveland, Ohio. International Manufacturing Company Box 948, New York City, IV. V. Pripur.iia slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim draltvam svojo bogalo zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice iti uniforme za slovanska društva. — Kaznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), žepnih pečatov (I'ocket Seat Press), gumas ih črk za sa nn-stojni tisk v skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn. kitar, goselj mandolin, ha'iuo-nik, orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste). uhanov, prstanov, kravatnih ige!j, ženskih zapestnic, veriiie ia veriinih Raki tow, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS (varnostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj^m, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljafa od $2.00 dalje. Grafofoni, fonografi, am?teur-fo'ografični ai arati, camere itd, — Bogata zaloga gedbenih inštrumentov ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modern h jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu mož z lepim kosom pečenke^ kakoršno dobiš pri Martin Geršiču, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo Telefon: 435 Union. C?" Govori se v vseh slovan.-1; i h jezikih.*^! Priporoča se rojak« in drugim bratom Slovanom Martin Geršič, lastn: Matija Pogorele. prodajalec UB, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. H0F' Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. 1'ište ponj Cene uram so naslednje: I'ikel ure 7 Jewels $G.— Boss ease 20 let garancije : 15 Jewels Waltham £«>.— 16 Size 7 Jewels $15.— Srebrne ure z enim pokro- „ „ 15 „ $18.— vom $12.— Boss ease 25 let garancije: Srebrne ure z 2 pokrovoma 8IG.— IG Size 7 Jewels $25.— in „ „17 „ $30.— Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltliam, kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajaleem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Man ji zneski naj se poši ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. POGORELC, Box 226, Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo pod naslovom: Care of B. Schuette, ■ ■Pogorele, 52 State St>> Chicago, m. TstooTo 4 (J 89 E. Madison Street, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak. Cena uram: Nike! ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn; ".^ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da^i"* 2 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sr najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Slonich, 89 K. Madison Street, CHICAGO, ILL,. Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudeče vino po 50 et. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem go ne manj kot 48 do 50 galon. liaročilom je priložiti denar. NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv Alojzija št. 81. J. S. K. J. v Brad docku. Pa., ima svoje redne mesečne seje'vsako Četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Keemajerja. Rankin Pennsyl vania. Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ. predsednikom. 1103 Cherry All«-.v, Braddoek, Pa.; Matevž Kikil. podpredsednikom, 854 Cherry Alley. P.raddock, Fa.; Jakob Knez, I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor vat, blagajnikom. Box 154, Linhard Pa.; I van Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Z^onc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša : Jopi p Troha. Maršali Ivan Troha. Ivan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo sv«.; dolfc, ali pa da se pismeno obrnejo do I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati. DroStreniki Agitirajte ▼ prid dru- Jtaiml ODBOR 4 apr 04. ComoagniB Generale Transatlantiqu*. Francoska parobrodna družba OfREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNTKI SO« „L« Lorraine", a> dv» rijak*...................................ia.aoo ton, »5.000 konjakih moM. • "T* .1 .. —............................12.000 ,, 25.000 ,, „ :rLa Tonrame', ,, „ „ ..................................io.oog „ 12.000 „ ,L Aquitame", „ „ „ ..................................10.000 ,, 16.000 ,,L* Bretagne",................................................................8.000 9.000 „ ,,La Champagne",............................................................8.000 , 9.000 „ „La Gascogne",..............................................................8.000 „ 9.000 „ „ rf* Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno cb četrtkih ob ta. ari dopoludne. Parniki odpljujejo Is priitaniftds itv 42 North Kivsr, ob Morton 6trsei: La Bretagnc 26. nov. 1903. *La Touraine 31. dec. 1903 *La Touraine 3. dec. 1903 La Champagne T. jan. 1904. La Champagne 10. dec. 1903. -La Savoie 14. jan. 1904.- *La Savoie 17. dec. 1903. La Bretagne 21. jan. 1904. La Bretagne 24. dec. 1903. *La Touraine 28. jan. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka, "^i? Glavi« ageieija: .32 BR0ADWAV, NEW YORK. Holland-America Line (H0LLAXD-A M TIilS K A CliTA) vozi kral#evo nizozemsko in poštu Zjedinjenih držav med NEW YORKOM in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer. N00RDAM, parnik z dvojnim vija- j STATENDAM, parnik z dvojnim kom, 12.500 ton. -. , ,,, ^ RYNDAM parnik z dvojnim vija- vijakom, 10,500 ton. kom, 12,500 ton. BA--rnn.„ POTSDAM, parnik z dvojnim vija ROTTERDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton. vijakom, 8300 ton. ^ Najceneia vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Kadi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: j DUNAJ, I. Kolowratring io. INOMOST, 3 Rudolfstraase. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako sredo —------------------- ob 10. uri zjutraj. —_ -___^ HOUAND-AMERICA LINE. 39 Broadway. NEM YORK. 90-8 Dearborn St., CHICAGO, ILL. IrSD STAR LINE ; ;>arobrodm; drnžba „iludeia zvezda") posrt lUj: redno vožnjo s peštnim^ parniki med New Yorkom ia Antwerpenorn, + * * + * ■*■ ****** Philadelphia in Antwerpenomv Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11809 ton. KROONLAND.......... 12760ton. ZEELANB............ 11905ton. FINNLAND............127GOton. Pri cenah /a m.-dkrovje so vpostete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša post rež hit. Pot Antwerpei. je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorie, Hrvatsko, Dalmacijo in i"ii ng» ih-ie Avstrije. ' Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri dopoludne od jurniola štev. 14 ob vznožju Fulton Street._Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanju vožnji h listkov se je obrniti na: Office, Z3 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine StsM ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike. D A HI telefon kadar dospeS na kako postaje v New York in ne K A K I VeŠ kak° Prfti k FB* SAirsERJTJ- Pokliči številko 3795 lili 111 Cortland in govori slovensko. »