Dolenjske Novice iuliajajo vsiik čidrtet; ; ako : : je ta dan praznik, dau poprej. ; :
Cena jim je za eeio leto 10 K, za pol ieta 5 Iv. Naročnina za NeniEijo, Bosno in druge evropske države znaSa Iti-— K, za Ameriko 1-t'— K. liÍHt, in	KO plačujejo naprej. '^Mi
Vne i)o]ij)t», niiro6iihio io Oitiiatiilti »prťijftiuH titíkartm J. Kt-njec ilasl.
Zs realno gimnazijo vHouem mestu.
I.
v Dol. Novicah nHpovetlaiii shod za preiistrojitev Uikajsnje gimnazije v realno gimnazijo se je vršil v nedeljo 23. svtiCana ob 10. tiri dopoldne v tukajšnji Mestni dvorani, katero je ob napovftdani uri napolnilo številno občinstvo. Opazilo pa ae je, da je iz ()bi tniških in kmečkih ki'ogov, ki so pri tem vprašanji! tmli zainteresirani, premalo zastopnikov. — 1*0 otvoritvenem in pozdravnem nagovora da predsednik sho(ia žtipan Rostiianii beseilo poročevalcu gimii. ravnatelju Westru, ki se že ve6 let peča s preuatrojitvijo Šolstva, Ta je v strokovnjaškein referatu poročal shodu, podat pregled Čez razne tipe, v katere se lahko pi'cosnujejo gimnazije, in razložil lazliko med staro liutnanistično tu name-1'avano realno ginniazijo.
Novomeška ginniazija je star zavod, ki so ga od ustanovitve 1. 1746. naprej vodili frančiškani do I. 1870., ko je vodstvo prevzela država. Tedaj je bila, kakoi' je še (lanilaties,gimnazija realna, v starem smi.slu, to se pravi, risanje je obvezno v nižjih razredih, v višjih pa neobvezno. Ni pa realna v novem pomenu besede. L. 1908. je bivša avstrijska naučna uprava odredila, tla se osnujejo poleg stare humanistične gimnazije _reformni zavodi, ki naj otnogočijo absolventom, da se laliko posvetijo tudi kakenni diugeniu pokiicii, ne pa samo tistim, ki jim je bila hiimanijjtična namenjena.
Humanistična gimnazija daje svojim absolventom priliko, da brez posebnega izpita laliko vstopijo na vseučilišče. — HuiiiaiiistiiSna gimnazija je predvsem pi'i-pravljalnica za vseučilišče; razen tega so se lahko posvetili nekaterim drugim strokam — vstopili so laliko na živinozdrav-niško visoko šolo, eksportno ali konzulai'iio akademijo, po dokončanem 6. razredu v lekai'no (zdaj se bo zahtevalo 8. razredov). Na tehnične visoke Šole je absolvent gimnazije lahko vstopil le, če je prestal skušnjo iz nekaterih predmetov. Bile so torej gotove težkoČe in nepi'ilike. Nasprotno je absolvent realke lahko vstopil brez skušnje na tehniine visoke šole, na vseučilišče pa
le taki'at, če je narcilil izpit iz latinščine. Vi 1. 190H, so se osnovali trije novi tipi srednjih šol: A, B, C. Prva dva t,ipa sta refoiinna gimnazija in realna gimnazija. Keformna gimnazija je v nižjih razredili realka, Latinščina se poučuje Še-le od 5. razreda naprej, namesto giščine pa se uči modern jezik. Realna gimnazija je bistveno Isto kakor današnja novomeška realna gitnnazija, satno da se mesto grščine poučuje kak modei'n jezik, francoščina ali angleščina, eventuelno se bi lahko upeljala tudi italijanščina. Risanje je obvezno v nižjih in višjih lazredih. Razen tega se poučujejo še nekateri pi'edmeti : opisna geometrija, v nekaterih razredih kemija kot poseben predmet. Prednost te gimnazije je ta, da njen absolvent brez posebne skušnje lahko vstopi na vseučilišče ali na tehnične visoke šole; samo v teologijo ne more vstopiti, ker se tam zahteva znanje gi'ščine. Da pa se omogoči tutli vstop v teologijo, so upeljani posebni tečaji za grščino kot neobvezen predmet. Posebna prednost študij na l'calnl gimnaziji je pa ta, da ima učenec še-le ob koncu svojih študij izbirati, kateremu stanu se hoče posvetiti, »ločim imajo tisti, ki študii'ajo na humanistični gimnaziji ali na realki, že od početka začrtano smer, najsi odgovarja ta njjh nadarjenosti in sti'okovnemu zanimanju ali ne. Zato toliko izgubljenih ali zapi'avljenih talentov. Realna gimnazija je torej nekak vzoren tip. S^endar se je pri nus na Slovenskem prejšnja nemška uprava protivila temu tipu, ker ni hotela, da bi Slovenci/dobili širše obzorje in tako lahko stopili v stik z drugimi narodi. Že pred sedmimi leti se je v novomeškem občinskem zastopu predlagala pr«ustrojitev v realno gimnazijo, tudi v Ljubljani smo se potegovali za njo, a tedanji dež. šolski svet tej stvari ni bil naklonjen. Pri vprašanju, ali se naj vpelje reformna ali realna gimnazija, je treba upoštevati tudi recipro-citeto (soodnosnost) zavodov. Iz reformne gimnazije se ne da prestopiti na zavode v drugih krajih, ker teh gimnazij v naših krajih ni. Na Hrvaškem n. pr. je zelo dosti realnih, a nobene reformne gimnazije — kako je v Srbiji in Banatu, ni znano.
Kmetijske preosnove [reforme].
Ing. Albert Vťdenijak,	(5)
8.	Spopolnitl bo treba posebno že sedaj kreditni promet za po^edelce, da se ne bodo preveč zadolžili. Za izvedbo agrainih reform je treba mnogo denarja. Di'žava za enkrat ne mpre mnogo prispevati. Posestniki bodo prisiljeni za pokritev potrebnih stroškov porabiti denaija, kate-lega si ne morejo momeutano na svojih zemljiščih prigospodariti. Vse, kar so si kmetje med vojno prihranili s tem, da so morali živino oddajati in da so bolj ekstenzivno gospodarili, se bo po sklepu miru porabilo za nakup potrebne Živine, strojev, popravo zgra<lb itd. Zmanjkalo jim bo potrebnega denarja za razne mell-joracije. Kratkodobna posojila dobe sicer v svojih kmečkih hranilnicah in posojilnicah, Za večletna posojila pa bo treba večjih kreditnih zavodov, pi'edvsem agrarne banke, ki bodo lahko izdajale tudi poljedelske menice s prostranim rokom in z nizkimi obrestmi, posebno za melijoiacije. Treba je pa zakonitim potom zvišati pujiilarno varnost tako obremenjenih parcel. Zakon naj daje prj intabulacijah prednost posojilom za inelijoracije s tem, da se drugih hipotek ne sme pred poprej omenjeno odpovedati. Država pa naj jamči za obresti^ in aiiujitete takih hipotekarno varnih posojil. Seveda pa moia agraina banka, kakor tudi država zahtevati od posojilojemalcev, da vodijo vsaj za obremenjena zemljišča natančno knjigovodstvo!
9.	Izpopolniti in razširiti bo treba naše zadružništvo. Ne bodem se spuščal podrobno na to polje, koristi skupnega zadiužnega dela so vsem znane, istotako tudi tistroj naših zadrug. Omenil bi le to: Zadruge naj bodo izvrševalen organ agrarne centrale in okrožnih zem-Ijedelskih uradov. Vstop v zadruge bodi obligatiini Zadružništvo bodi enotno. Zadruge istega delokroga se naj združijo v zveze, katere bodo brezplačno izdajale svojim članom razna strokovna glasila, kar bo na splošno, kakor tudi na strokovno izobrazbo ugodno uplivalo!
10.	Važno je poselsko vpraša-
nje. Potrebno je, da poljedelsko delo povzdignemo na prejšrqo višino. Mi moramo delavce zahtevam pi'imerno hi'aniti in pi'eskrbeti, da se bo v bodoče njih poklic tudi splačal. Razliko med mezdami poljedelskih in industrijskih delavcev je zmanjšati, kar se doseže z uiavnavo in stabilizacijo cen kmetijskili pridelkov.
Prva skrb nam je, dobiti zadostno število poljedelskih, kvaliHcii'anih delavcev. Povsod vlada pomanjkanje istih. Visoke vojne podpore so temu veliko krive in pa razlika med njihovimi dninami in mezdami industrijskih dela'vcev. Po sklepu mirii se jih bode hotelo tudi mnogo izseliti^ Urediti bo toraj treba izseljeniški zakon. Vse javne in zakotne agenture, ki izseljeiiištvo povspešujejo, je treba odpraviti, Ustanoviti je treba državna posredovalna mesta za poljedelske posle, najbolje v področju raznih zadrug ali pa občin, ki naj bodo vedno v medsebojni zvezi ter izravnavajo po celi državi delavrie moČi.
Pomanjkanje delavcev prisili kmeta do veïjc uporabe strojev. So pa dela, ki jih zamore le človeška roka opravljati. Brezdvomno bo vzlic večje uporabe strojev povpi'ašanje po delavcih v bodoče narastlo. Automatičtio bode med podjetniki in poljedelci nastal konkurenčni boj in boj za mezde, ki prisiljeno uplivajo na cene pridelkov. Ako pa naj bode poljedelstvo svoji nalogi kos, se ne sme odreči potrebnemu varstvu s strani zakonodaje. To varstvo, zaščito mu naj ntidi iiov poselski zakon, kateri razmerje med delodajalcem in delojemalcem bolje uredi, kakor dosedanji zastareli zakon.
Delavci so vedno nezadovoljni in uporni ter se ne brigajo mnogo za zakonite določbe. Treba jih je podučevati, tla ~se v njih moialični čut dolžnosti vzbuja. Občevati je ž njimi po Človeško, ne sme se jih prezirati! Urediti je stanovanjsko vpiašanje in starostno zavarovanje. Na novo ustanavljajoče se njihove organizacije naj dobe pravico v raznih korporacijah soodloČevati o svoji »sodi. Delavsko vprašanje je eno najtežjih in se ne da na kratko orisati! Ako isto ugodno rešimo, je vse dobljeno!
Zgodovina ''' frflnčišhanshega samostana in cerhve v Novem mestu.
Sestavil P. Alfonz Furlan.
Kako je bilo v Novem mestu pod Francozi?
Okiiceval iii poročal je mestni župan (Maire), prepovedano pa ni bilo v cerkvi se poročili. Bili so samo trije prazniki: božič, Kristusov vnebohod in veliki Šmareti (15. avgusta). V gimnaziji je bila francoščina zapovedana. (Program 25.)
Kranjsko so razdelili v tri okraje ali distrikte: ljubljanski, novoineSId in postojin-ski. Novomeški gkraj je imel 10 kantonov; novomeški kanton je obsegal županstva: Npvo mesto, Sv. Peter, Brusnice, Stopiče, Toplice in Mirna peč. Prvi okrajni glavar je bil baron Tauffrcr, prvi mestni župan pl. Ficlitenau v modri obleki z rdečim prepasom in s trobojiiimi fražami. Pri novomeškem okraju je bilo 22 uradnikov nastavljeni)] s plačo. Uradni predpisani jezik je bil francoski, v istini nemški; francoske listine so
imele prevode: nemški, ilirski (hrvaški), tu pa tam tudi slovenski.	j
Francoska policija ni poznala nobene popustljivosti, zlasti ne proli potepuhom In tolovajem.
Vlada je imela svoj list v treh jezikih, v francoskem, italijanskem in ilirskem; izhajal je dvakrat na teden z imenom „Telegraph-Officiel", letna naročnina je bila 20 frankov. Vsi uradniki, duhovniki in plemstvo so se morali naročiti na ta list, ki je izhajal samo v dveh jezikih, v francoskem in nemškem. Ta časopis je jako redek na Kranjskem. Pismonoše in postiljoni so imeli našivev francoskih barvah, na rokavih pa slovenske napise: „pisna pošta iz ilirske pokrajine".
Davki in vojne doklade so biic velike in so ljudstvo jako nezadovoljno delale; od tod staro ime „fronki" za davek. '
Leta 1811. je bilo izvrstno vino,
l.cta 1812. je imelo mesto 250 liiš in 1221 duS,
Dne 15, maja je umrl p. Ecehiel'Sullag iz Štajerske, bivši generalni lektor, v starosti 69 let, v redu 53 let.
Leta 1813. so vpeljali hišni davek po oknih. Od 22. junija do 1. novembra 1813. je samostan oskrboval mestno župo zaradi
bolnega župnika. Kmalu po 15. avgustu 1813. so Francozi zapustili Novo mesto.
P. Hugolin Leiiler, Goričau, je bil gvardijan od 1811. do 1818. Ta čas so se vsi predstojniki pritoževali, da imajo premalo patrov. Leťa 1814, se je klanjeSki samostan pridružil provinciji, ko je pet let sam za-se bil; leta 1816. sta se samostana v Brežicah in v Nazaretu ločila od štajerske provincije in se zopet pružila v staro hrvaSko-kranjsko provincijo svV.Križa, ki je imela takrat 12 samostanov; izgubila je tri sainostanč na Hrvaškem, v Brdovcu, Sv. Leonarda (v Šumi) in v Senju.
Leta 1817. dne 12. novembra je umrl p, Teofil Zinsineistcr, Bavarec, ki je bil z drugimi sprejet v to provincijo, M let ne-utrudljivo delal kot učitelj bogoslovja in na gimnaziji,' star 40 let, v redu je žive! 21 let,
Istega leta je bil kapitelj v Ljubljani dne 12. avgusta, za novomeškega gvardijana je bil zopet izvoljen p. Hugolin Leiiler.
1-eta 1818. dne 8. avgusta je umrl br. Mavricij Janič, krojač, v starosti 32 let, v redu 10 let.
Leta 1820. je bil gvardijan p. Krizostom Fogli, Karlovčan.	i
Leta 1821. je bil shod (kongres) evrop-
skih vladarjev v France 1. je spreje
ubijani. Avstrijski ,cesar p. Vincencija Panze-ta,
provincijala; vprašal ga jeostanju provincije. Provincijal razodene žalostno stanje provincije, katero povzročajo javne šole (licej in bogoslovje) v Ljubljani ; mladi kleriki se navzamejo posvetnega duha in zapustijo red in zato ne bo mogef pošiljati učiteljev na gimnazije v Novem mestu, Karlovcu in v Pazinu. Prosi cesarja, da bi dovolil samostanski licej (7, in 8. razred gimnazije) v Gorici. Cesar vsliši prošnjo; (Dekret 11. avgusta 1821. in dekret gubernija v Trstu 13. sept. 1821. št, 19,277.) dovoli filozofijo s pravico javnosti in naloži dolžnost, da bodo vzgajati patre za giinnazijske učitelje.
Leta 1821. je bila samostanska družina:
P. Verekund Porenta, gvardijan.
P. Gratus Mauermayer, prefekt, kateliet.
P. Emanuel Podvinsky, učitelj 5. ia 6. gimnazije.
P. Angelj Gorenc, učitelj 5, in 6. gimnazije,
P. Vincencij Pressel, učitelj nižje gimnazije.
P. Karol Železník, učitelj nižje gimnazije.
P. Bonaventura Sajovic, učitelj nižje gimnazije.
P. Ksaver Hitdovernik, učitelj nižje gimnazije.
Zatiranje trtnih bolezni v spomladnem času,
I.
Pri nekaterili vinskili boleznih, bodisi glivičnih ali tndi po Živalicab (nirCesu) po-vziočenili, ne zadostuje, da jiii zatiramo samo v časn njili razvoja, to je v íasii, ko trta raste, temveč Midi v času. ko trta niirnje. Za to je najbolj prikladen iias koncem zime ali pa v zaietku spomladi, kmalo predno prične trta rasti.
Sem spadajo od živalskih škodljivcev vinske trte zlasti kiseljak in i'azne pršiće, 0(1 rastlinskih (glivičnih) škodljivcev pa črni palež in trtna plesnoba ali oidij.
Zatiranje kiseljaka, ki naiti razjeda junija meseca trtni cvet in jeseni grozdne jagode, obstoji v tem, da uniiajemo njegovo zalego, ki se v obliki rjavkastih, b(ilo odetih hub skriva pod odpokano trtno skorjo, v avržnih luknjicah šparonov in j'eznikov itd. V to svrho nam je ob enetii z režnjo odpokano skorjo na starem t.i'tnem le.sn dobro odrgniti, najbolje a posebno, iz žičnih obročkov spleteno rokavico ali pa z žičnato, ne pretrdo krtačo. Vse odrezke (rejjje ali rezino) spravimo pa, kakor hitro mogoče, Iz vinograda in jih sežgemo.
Vinske pršice, ki povzročajo ko-dravost ali prsičavost trtnega poganjka, lista in zaroda pa zatiramo najbolj temeljito na ta način, da obrezano in na prej opisan način osnažeiio tiio po vseh njenih nadzemeljskih delih namažemo z močno žveplovo-apneno brozgo.
Žveplovo-apnena brozga se pripravlja s kuhanjem apna z žveplom. Tovai'niško jo izdeluje kemična tovai'na inž. Franc ZmerzlikarjavNemškem Vagramu(Deutscli-Wagram) na Nižjem Avstrijskem. .
Ker ae na zraku hitio pokvari, se spravlja in pošilja žveplovo-apnena brozga v kositrastih posodah, katere (ali pa primerne steklenice) je najbolje, da v svrho napolnitve tovarni sami dopošyemo. Žveplovo-apneno brozgo se tikonia pred vporabo pomeša s trikratno množino vode in sp s to zmesjo s pomočjo Čopiča ali okoli palice ovite cnnje vai nadzemeljski deli trte skrbno poiiiažejo. PiTič mažemo trte takoj po končani j ežnji, di ugič pa lik poprej, predno prične trta odganjati.
Žveplovo-apnena brozga je panesamo izvrstno sredstvo proti zalegi trtnih pršic in drugih drobnih živalskih škodljivcev trte, temveč nničuje vsled žvepla, ki ga vsebuje, tudi jako močno zimske trose in pomnoževalne organe raznih glivic, pred vsem trtne plesno be ali oidija.
Glivica, ki povzroča trtno plesnobo (oidium Tnckeri) prezimuje, kakor pričajo izkušnje izvedenih Veščakov, na trtnem lesu in sicer na enoletnih trtnih mladikah.
Glivica prezimnje v obliki zimskih trosov (peritecij) na grozdnih pecljičkih in vilicah, vendar pa je ta zimska oblika glivice precej redka. V veliko večji meri prezimi glivica v obliki micelija ali podgobja (nitk) in sicer deloma y trtnih popkih (očesih) samih, deloma pa na trtnih mladikah, kjer l.vori za to bolezen značilne rdečerjave lise. Oiitod, zlasti ]ia iz ]>opkov (oČes) preide glivica na razvijajoče se poganjke in na [ijih zarod, ki ga potem okuži.
Dasi imamo, zlasti v zmletem žveplu, izvrstno sredstvo za zatiranje oidija v poletnem času, ne moremo z njim pa nikakor zatreti zimskih organov glivice, ilnogi vinogradniki se pritožujejo, da so v nekaterih vinogradih, zlasti v za to bolezen posebno ugodni legi in zemlji, z nobenim sredstvom ne morejo plesnobe ubi anitî. Brez dvoma se je v takih slučajih glivica že na lesu in popkih trte tako močno zagnezdila, da je njenemu miceliju v poletnem času težko piitl do živega.
V takih slučajih, kakor kažejo zlasti fraiico.ske izkušnje, zelo koiisti zatiranje zimskih trosov oziroma zimskega micelija glivice.' Za to pripravno sredstvo so brozge, ki vsebujejo močne žvepleiie spojine, in tu je pred vsem žvepleno-apnena brozga. S to brozgo se je prt zatiratiju trtnih, plesnobi soj odnih boloznij na sadnem drevju, sadnem grmičevju (zlasti pri ameriški plesni agraza itd.) dosegel izvrsten uspeh. Pa tudi'lanske izkušnje s tem sredstvom kažejo, da učinkuje proti i)lesnobi na ti'ti prav dobro, zlasti v zvezi s poletnim zatii'anjem bolezni.
Prof. Davorili Miijceii:
Odlomili iz gouorfl na \mm Ijudslieiti shodu u Prečni pri Mm mestu dne 19. prosinca 1915.
IV.^
Poglavje o dveh vladarskih hišah.
Naša mlada država je kialjestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, kateremu vlada dinastija KaradŽorilŽevićev. Srbi so nas s svojo hrabrostjo in s svojimi mogočnitiji zavezniki rešili izpod lazvalin razpadle Avstroogrske, Srbi so jedro nove države, zato je njihov kralj tudi naš kralj. Njihova dinastija ima najiepSe zasluge za razvoj Srbije izza časov turškega suženjstva pa do naših dni.
Primerjati Karadžonlževkie s Habs-Hbnržani bi bila največja krivica in žalitev naše jugoslovanske dinastije. Razlika med obema je velikanska, kakor med dnevom in nočjo.
. Karadžordževiči so kri naše jugoslovanske krvi, njihov pradom je bila kmečka jugoslovanska koča.
Dom Habsburžanov je bil grad y daljni tujini, v katerem so bivali kot obcestni vitezi srednjega veka.
Srbski kiayi in vladarji ljubijo svojo domovino in svoj rod, kakor ljubi vsak lioŠten človek svojo tnater.
llabsburžani so nas slovanske narode v Avstriji zaničevali in sovi'ažili. Tako je splošno znan izrek Franca Jožefa L, da bi bil rajši portir kakega nemškega vladarja, kakor pa vladar slovanske drŽave.
Karadžordževiéi so se v resnici borili i za svobodno ujedinjenje svojega naroda.
Habsbuižani so imeli neŠteviltie vojne, da so zasužnjili cele narode in jih jioteni brezobzirno izkoriščali v večjo čast in slavo svojega satiiopašnega rodu.
Karadžoniževiči so živeli in žive pametno in skiomno, kakor pristoja njihovemu stanu in imenu.
Habsburžani pa so grabili in grabili na kupe, da so bili za rusko najbogatejša dinastija na celem svetu.
líaradžíndževiéi so ponosni na to, da so vladarji po volji svojega naroda, ki si prost, svoboden, voli „vero in postave'*.
Habsburžani so Ščitili s svojo vladarsko močjo največje krivice in nasilnosti, ki so jih moialt prenašati v njihovi državi vsi narodi razveti nemškega in madžarskega.
Karadžordževiéi uživajo kot narodni vladarji junaške Sibije v krogu najtigle*!-nejših in najkulturnejših narodov celega sveta največje spoštovanje in obiiudovanjť, zlasti sivolasi kralj Peter in velesimpatični junaški regent Aleksander.
O HabsburŽanih pa so krožile v kulturnem svetu le brošui'e (knjige), ki so piipovedovale o velikanski inoralni pokvarjenosti in o raznih škandalih, ki so jih uganjali člani te prav nič cesarske in prav nič kraljeve rodbine od starega ce-.saija Fi'anca Jožeta, njegovega sina Rudolfa pa do zadnjega nadvojvoile, ki je junačii v družl)i malopriiiiiib žensk in bojazljivih avstrijskih olicii jev 100 km za fronto. Podknpljeni časniki pa so pisali, kako se je boril v prvih vrstah za domovino.
Kaiadžoi'džcvići so vodili svoje vojake v boj za ogroženo domovino in njihovo vladarsko žezlo je ostalo v metežu gn zne vojne Čisto in svetlo.
Mabslnnžani imajo krvave roke. Vsi umori rabeljske vojaške pravice, v.sa gi'o-zodejstva na)iram civilnemu slovanskemu prebivalstvu, ženskam in otrokom v teku te. vojne, vse to divjanje in be.snenje v zadnjih letih groze in strahote napram slovanskemu prebivalstvu razpadle drŽave, vse to je bilo njihovo delo, saj so bili v armadi absolutni gospodaiji; brez njihovega dovoljenja in dopuščanja bi ne bili njihovi plačani hlapci uničevali na debelo
Človeških življenj, kakor da je to najcenejše blago na zemlji.
Srbski narod je svoji dinastiji hvaležen za vse, kai' je stoi ila in trpela zanj. Vladarski stolec naše jugoslovanske kmečke, deitiokialične dinastije stoji trdno v si-e(ii zvestega, v nesreči in v trpljetiju preskn-Šanega naroda.
Habsbuižani pa so poginili tako sia-motno, kakor so sramotno vladali. Niti Nemci iji Mailžai'i, kateiim so v državi dali vse pravice, tudi to, da so smeli nemoteno z ili'žavnim strojem zatii'ati slovanske naiode, kolikor so iioteli, ne marajo nič slišali o njih.
Možje D(denjci! Pi-emisjite vse to, kakor je vse Čista resnica, in sodite sami, saj imate lastne možgane, ki razločujejo med domačo poštenostjo in med tujo za-nikrtiostjo in samopašnostjo.
Dopisi.
I2 Mirne. Na Trsteniku. v žnpniji St. Rupert, je pljučnica ugrabila mlinarja Jožeta Zidar. Njegovo, že pi'ej i'alilo zdravje, je izpoilkopala nesrečna vojska, v katei i se je nahajal od leta 1914. — ['okojni Jože, redka, a vesela in -krasna izjema med <Ia-naštijim svetom, je dosegel šele 40. leto svoje starosti. Dober, pobožen, pošten in ponižen, je bil zares vzgled slovenskega mladeniča. Po I'eku: „Moli in delaj", je vravnal vse svoje življenje. Ljubil je molitev, cerkev mu je bila najljubša hiša. Niti vojska s svojimi slabimi vplivi in vzgledi ni pokvarila njegovega srca. Do svoje siiirti je ostal veren, čist in udan v voljo Božjo. Kdor ima smisel za pravo, nehlinjeno pobožnost, ohrani rajnetini Jožetu najlepši spomin.	Franjo Neubauei'.
Iz Metlike. Popoldan 13. februarja t. 1. si je določil novoimenovani gospod župnik in dekan Valei'ijan Učak za nastop svoje nove službe v Metliki. V ta namen so se odpeljali gg. : Milan GitšMti, prvi obč. svetovalec, njegov bi'at Darko in Dav. VukšiniČ, upravitelj komende nem. vit. reda, da olehčajo imenovaneitiu gosp. župniku težko ločitev od svojih priljubljenih mu župljanov v Podzemlju, ob jednem pa, da ga počasi,é in spremljajo na potu v Metliko. Na meji metliške župnije so se pridružili spremstvu tudi metliški meščani: gg. Leop, WeiO, Ig. Koren in Iv. Jerina z beguncem župnikom domačinom Fd, MeŽ-naršičem. Dospěvši v Metliko, vso z zastavami okrašeno, se ustavijo vozovi pied mestno hišo, kjer so pi'ičakovali svojega prihodnjega dobrega znanca in na glasu značajnega duliovnega voditelja g. župan z več odborniki, z zastavo šolska mladina in učiteljstvo, metliški gasilci, okoliški Župani ter izredno veliko število mestnega in vnanjega ljudstva. V spremstvu priorja
Učitelji C. k. normalke:
P. Celcstin Novak, vodja, učitelj 3. razreda.
P. Albert Šubic, uqtelj 2, razreda.
P. Rudolf Ovsenik, katehet.
Br. Cecilian Strniša, organist, učitelj ]. razreda.
Tega leta so prizidali gimnazijskemu poslopju enonadstropui del proti večerno-severni strani s 4 velikimi sobami, dve za gimnazijo, dve za glavno šolo. (Cbron. lil, 586, pri Program 27.)
L. 1823. Po zimi jc Krka tako zmrznila, da so čez njo "vozili težko naložene vozove. (Progr. 27.)
Dne 25. avgusta istega leta je umrl p. Verekund Porenta, gvardijan; v provinciji e opravljal službe: dvakrat pjovincijalovo, iustusovo; v redu je živel 43 et, star 62 let in 8 mescev. Za njegovega namestnika prezidenta je postavil provincijal p. Grala Mauermaver-ja.
Dne 15. septembra 1823. je bil izvoljen za gvardijana p. Karol Železník. Isto leio je bilo 10 patrov; na normalki sta bila pomožna učitelja za prvi razred: br. Cecilijan Strniša in br. Salvátor Heiss.	\
Leta 1824. dne 15. januarja je umrl
br. Dami Živel 22
an Petz iz Nemškega, v redu je et, v starosti 59 let.
Leta 1825.Je mesto kupilo cerkvico sv. Antona ali sv. Florijana za 300 gld., ko e ni hotel niliče popravljati. Nekaj let so jo rabili za razne reči, tudi za dek iško šolo. Okoli 1. 1888. so jo pa podrli. (Vrhovec, 22.)
Dne 15. septembra 1826, so v Ljubljani na kapiieljnit izvolili p. Angelja Gorenc za gvardijana.
Bilo je tíAtral 10 patrov; na gimnaziji 8, na normalki dva patra in dva brata lajika.
. Leta 1827. je bila vpeljana šolnina na gimnaziji; ginniazijci niso bili več oslobođeni ■vojaščine.
Leta 1829. dne 14. septembra je bil Itapltelj v Ljubljani; za novomeškega gvardijana so izvolili, p, Angelja Gorenc v drugič.
8 patrov je poučevalo na gimnaziji; na normalki 3 patri in eden brat lajik.
Leta 1830. so po prizadevanju okrožnega glavarja barona Rechbacba zasadili drevored okoli pokopališča in iia trgu sv. Katarine.
Na prošnjo NovoinešČanov je oživii cesar France I. novomeški kapitelj že leta 1818., a novega prošta so dobili Še - le I dne 25, septembra 1831., namreč Andreja Albrehta. (Vrhovec 234.)
Na normalki je bil odločen stalni kate-liet. (Prograintn, 27.)
L. 1832. dne 27. avgusta je bil kapitelj v Ljubljani; za Novo mesto so izvoli i p.' Angelja Gorenca v tretjič za gvardijana. Na gimnaziji (6 razredov) je poučevalo 8 patrov, na normalki pa 4 patri in en brat lajik.
Leto 1834. je bilo izvrstno vino. (Pro-gramm, 27.)
L. 1835. dnev22. avgusta je bil izvoljen za gvardijana p. Angelj Gorenc v četrtič.
Na gimnaziji je poučevalo 8 patrov, na normalki pa 4 patri in I brat lajik.
L. 1836, je razsajala prvič nova bolezen kolera; v mestu je umrb od ulija do srede avgusta 86 civilnih oseb in 9 vojakov. V samostanu ni nobeden zbolel, dasiravno so ako marljivo bolnike obiskovali. Mesto je melo takrat kakih 1400 duš. (Chron. IV. stran 4,)
Istega leta dne 24, maja jc umrl br. Luka Kunmierlander, Goričan, večlettii kubar, krotak in potrpežljiv pri delu in v boleznih; v starosti 52 let, v redu je živel 34 let.
Leta' 1838. dne 6. septembra je bil kapitelj v Ljubljani, za gvardijana so izvolili p. Angelja Gorenc v petič.
L. 1839, so napravili kanal na Glavnem trgu. Delo je sprejel gospod Germ, posestnik Weinhofa. (Chron. IV. 5.)
V sanioslanii sta umrla: dne 29. novembra p. Konkordij Rieíí, Novomeščan, v
starosti 55 let, v redu je bil 38 let; dne 3. decembra p. Hilarij Wutti, Korošec, profesor, star 32*161, v redu je žive! 12 let.
Leta 1840. so slovesno obhajali tridnev-nico.25,, 26, in 27. oktobra v čast novima svetnikoma sv. Janezu Jožefu od Križa in sv, Pacifiku, oba frančiškana. Zjutraj je pridigal tukajšnji kanonik, popoldne so bile litanije. Obhajanih je bilo veliko.
Leta 1841. je bil kapitelj v Ljubljani dne 1. septembra; za gvardijana so izvolili •p. Angelja Gorenc šestič.
P. Angelj Gorenc, gvardijan in prefekt gimnazije.
p, Bernardinus Osredkar, profesor bu-iiiaiiitetnih razredov.
P. Futgencij Arko, profesor humanitelnib razredov.
P, Ercnfrid Pipan, katehet gimnazije in ekshortator.
P, Krizolog Grosnik, profesor gramali-kalnih razredov,
P, Hurhard Schwinger, profesor grama-tikalnih razredov.
P. Nikolaj Jenko, profesor gramatikalnih razredov. ■
P. Fratern Terlep, profesor gramatikalnih razredov.
nem. v. r. g. p. Bern. Poljaka pozdravi in voza at<)|Mvšt'ga g. župnika g. Žnpan Jos. FlciscliMiHiiii iiniiistnitti, piav pj'ikiipljivitii nagovorom, /a kar se mu prijazni slav-Ijeiiec luijtopljeje zalivali. Poziiiave mest. učiteljstva in šolske mladine mu izi'oCi v vezani besedi učenka Ht-kim llalijan. Mirni, neustrašeni ilťklici iti iičilejstvu odgovarja blagi goíípod ganjen, zahvaljujoč se za Častili, iznenadni iloček. Dogotovivši tu svoj slovesni posel, olu'ue se proti cerkvi. Zopet lep pi'izor! Pred z zelenjem okrašenimi cerkvenimi vrati ga pričakujejo nestipno člani in Članice Marijine družbe z zastavama, dalje s »uhorskim g, župnikom Pavlovčićeit), domaČa duh. pomočnika s cerkvenimi banderi. Vrste se iskreni pozdravi, za kateie ima gosp. dekan zopet obilo izpodbudljivih, prijaznih, zahvalnih besed.
Po običajnem, slovesnem duhovnem opravilu v cerkvi se je gospod dekan v spremstvu svojih tovarišev podal v svoje novo stanovanje.
V najlepši slogi je našel g. župni upravitelj ob svojem prihodu prebivalce svoje obsiiiie župnije sv. Nikolaja.
Bog' mu nakloni prav mnogo itiiinili let pastirovat v zdiavju in polni zadovolj-noati Èredo, katero mu je izročil njegov prednik, vpok. g. piu^t Fianjo Dovgan.
Ta Éastitljevi, 89 letni blagi starček, ki je kot Župnik deloval v Metliki 31 let, vzorno zvest svojemu vzvišenemu poklica, splošno priljubljen in spoštovati, osobito zaradi svojega ljubeznjtvega, odkritosrčnega vedenja pri svojih župljanih, pa se je preselil v sosedno komendo, kjer naj vživa svoj neprestanim, dobrohotnim 63 letnim ti'iidom trdo zasluženi pokoj! Gosp. prošt! Vsi metliški prebivalci in drugi Župljani Vas ohranijo v trajnem, najblažjem spo-miinil	—k —
Sestanek obrtnikov in mojstrov«
v nedeljo 23. svečana popoldne ob 3. uri so se zbrali v Rokodelskem domu v Novem mestu obitniki in mojstri iz mesta in okolice. Sklicatelj gosp, pvofesor dr. Ažmaii je došle prisrčno pozdravil in se zahvalil, da se jih je tako častno število odzvalo povabilu. V jedrnatem nagovoru je razložil namen zborovanja: daje namreč nujno potrebna močna organizacija obrtnikom in rokodelcem v sedanjih časih, ko se vse združuje v skupno delovanje.
Za to zborovanje je bil izvoljen za predsednika gosp. Preželj, za zapisnikarja gosp, Horvat.
Frvi se oglasi k besedi g. dr. Ažman, predsednik kalol. rokodelskega društva. Z jasno besedo je govoril o velevažni potrebi takojšnje obnovitve obrtno - nadaljevalne Šole v Novem mestu, ki je spala že od leta 1912. na znani bolezni... Obrtnik-rokodelec mora zahtevati za svoj naraščaj tudi piepotrebno šolsko izobrazbo, katei'o bo dobival najpiikiadtiejšo v omenjeni šoli... Re.ševat je vprašanje o prostorih in vodstvu šole in jxedvseni, kedo naj bi plačeval učitelje ...
Z hvaležnostjo in splošnim odobravanjem so sledili zborovale! temeljitim izvajanjem g. predavatelja, jia kai' se je odpila prav Živahna debata, v katero je poseglo več govornikov.
G. Malovič povdai-ja isto nujnost zo-petne otvoritve obrtno - imdaljevalne šole, ki je trgovskemu in obilnemu naraščaju potrebna, kakor voda ribi. Predlaga, naj poskibi nova vlada, da se to zares izvrši in da bi prišli v upoštev ludi vajenci izven novomeškega šolskega okoliša. Glede plače učiteljev je mnenja, naj poviša, ti gdvska ill obi tiia zboi nica doklade. K^r bi na ta način plačevali .šolske prispevke tudi davkoplačevalci na deželi, je tedaj nai'avno, da morajo biti deležni velike <ioiirote obrtne šole tudi vSjenci iz dežele. — G. Sedlai' predlaga preosnovo rokodel^^kega doma v obrtniški dom ter, da se izloči
dijaška kuhinja iz hiše. Temu so priti jevali g. Blažon in drugi. — G. dr. Ažman je pojasnil, da je takšna izločitev sicer težavna stvar, ker je dijaška kuhinja vknji-žena na hiši, ampak da je vkljub (emu vsa zadeva že v tiiu in upa na rešitev mii'iiim potom, kai' bo šlo tem lagljej, če se Ustanovi dijaški dom. — G. Cigler se piidiužuje pi'eiliogu g. Sedlarja in drugtli navzočih in želi, da se toraj čimpreje odkupi dijaŠtvo od hiše, ki je bilo dosedaj le ovira uspešnejšemu delovanju obrtnikov in rokodelcev v njihovi hiši. Rokodelski dom naj bo popolnoma neodvisen in samostojen dom, v katerem se bo zamogla nemoteno razvijati obrtna in rokodelska organizacija. Priporoča ravnotako nujno obnovitev obrtno - nadaljevalne šole s pri-stavkom, da bi se ta šola deloma preuredila v strokovno-izobraževalno šolo, ki bi bila prav priporočljiva še tudi pomočhikom. Omenja dalje z njemu lastno poljudno besedo, da je obrtnik-rokodelec ravnotako potreben faktor državi, kakor kmetovalec. Oba stanova sta enako močna stebra Jugoslavije. Vnema vse navzočo na zares vzajemno in složno delovanje, da naj vsi obrtniki in rokodelci z roko v roki z združenimi močmi skrbijo, da^ pridejo saj v novi državi do svojih pravic, kar ni bilo mogoče pod gnilo Avstrijo. Konečno omenja o koiisti "obrtnih kreditnih zavodov za poiooči potrebne rokodelce. — G. Buk poživlja vlado, da bi ona zares z vso očetovsko skrbjo uresničila dober obstoj in zdrav razvoj obrtno-trgovske-strokovne-nadaljevalne šole. — Vsem razpravljanjem so zborovalci s priznanjem pritijevali.
Gosp. dr. Ažman predlaga naslednjo resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta:
1. Mojstri in obrtniki zbrani dne 23. svečana 1919 v Novom mestu zahtevajo, da se obrtno - nadaljevalna šola nemudoma obnovi. 2. Šola iiaj bo v novem gimnazijskem poslopju. 3. Vlada naj zakonito določi, iz katerih virov naj se pokrijejo stroški, da ne bo prišel obstoj obrtno - nadaljevalne šole v nevainost. 4. Vlada naj v najkrajšem času U-stanovi v Novem oiestu višjo trgovsko - obrtno-strokovno Šolo, ker so dani za njo vsi pogoji glede prostora in učnih moči.
Na to prečita g. dr. Ažman „Pravila društva rokodelskih mojstrov v Ljubljani". Ker je že pred vojno obstojalo mojstrsko društvo tudi v Novetii mestu, se sklene, da se isto zopet oživi. V ta namen se je izvolil začasno pripravljalni odbor, kateremu je naloga, pregledati pravila ter jih po potrebi primerno prikrojiti za tukajšnje jazmere. Pregledana pravila se bodo predložila v pretres zborovanju, ki se bo v kratkem sklicalo. Takrat se bo izvolil stalni odbor mojstrskemu društvu. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg.t Bei nard, Blažon, Kastelic, Košir, Lwjak, Malovič, Ogrič, Prežel], Svetec in Vesel.
Ta sestanek je hvalevreden .dokaz velikega zanitiianja obrtnikov in rokodelcev za napredek v mladi državi Jugoslaviji v blagor in blagoslov obrtniškemu in trgovskemu stanu.
Čebelarstvo.
Marec ali sušeč. Dan za dnem se širi zalega in čimdalje več potrebujejo Čebele cvetnega praliit in medu. Same učé Čebelarja, kako nujno je potrebna zadostna hrana za tnladi zarod, ker v vsakem soinčnem trenutku polete v naravo, kjer iščejo cvetnega piabii na cvetelib maČicah vrbe, jelš, jelk in lesk. Kjer nima narava zadosti enake hrane, naj vzame čebelai' prazno satovje trotovine, isto najmlni s pšenično, rženo, grahovo ali iižolovo moko ter isto ■ postavi v prazen, odprt panj pred čebelnjak. Úe se satovje nekoliko poškropi z medeno vodo, ni izključeno, da bo v kratkem obsedeno satišče z mnogimi čebelami. V bližini naj se pitstavi jiosodica pitne vode, ker sicer Čebele'trpe veliko žeje. Ua se zalega
temeljiteje in hitreje vrši, je potrebna izdatna toplota; panji naj bodo odeti vsaj približno do prvih rojev. Izletišča ali žrela naj boilo še vedno zmanjšana, da se ne udomačijo roparice, kar se prav i'ado zgodi v tem času vsled pomanjkanja liraiie. Čebelar naj se prepriča, če ima roj zadosti hrane, sicer naj se ne odlaša s pitanjem.
' Dîrehtnii zveza Ljubljans-Karlovec.
Dne l.sušca se otvori direktni osebni promet med Ljubljano in Karlovcem. Novi dolenjski vozni red je v celoti ta-le:
Proga Ljubljana gt. kol.-Bubnjare) oziroma Kočevje. Odhodi iz Ljubljane gl. kol. ob 8.00 dop., 2.3G pop. in 11.40 ponoči v Karlovec; ob 8.00 dop., 2.36 pop. in 7,04 zvečer v Kočevje; prihodi v Novo mesto 10.55 dop., 5.52 pop. in 2.33 ponoči; prihodi v Kai'lovec 2.55 pop., 9.00 zvečer in 7.30 dop.; odhodi iz Karlovca 2,03 zj., 1.21 pop. in 6.02 pop.; prihodi v Ljubljano gl. kol. 8.59 dop,, 4.30 pop., i).03 zv. Prihoiji v Kočevje 11.1] dop., 5.46 pod., 10.16 zv.; odhodi iz Kočevja 5.50 zj., 1 16 pop. in 5.46 pop.
Proga Trebrye-Št, Janž na Dolenjskem. Odliodi iz Trebnjega 10.30 dop., 6.57 pop.; prihodi v Žt. Janž na Dol. ob 11.28 dop. in 7.58 zv. Odhodi iz Řt. Janža na Dol. ob 5.28 zj. in 3.45 pop.; prihodi v Trebnje ob 6,32 zj. in 5.05 pop. — Proga Novo mesto - Straža-Toplice.
Odhodi iz Novega mesta 11.12 dop., 4.00 pop, in 6.10 zv.; prihodi v Stražo-Toplice 11.30 dop., 4,18 pop.,in 6.28 zv. Odhodi iz Straže-Toplice 5.27 zj., 11.52 dop. in 5.20 pop.; prihodi v Novo mesto ob 5.45 zj., 12.10 pop. in 5.38 pop.
Doneski k vremenoslovju
Bele Krajine. J. ŠaSelj.
VI. Kakšno vreme smo imeli v Beli Kríyini, zlasti v adleški župniji, v zadt^jih 10 letih v posameznih meseciti,
V maju je bila prva tretjina prav grda in jako itJokra, ker je obilo deževalo, pa tudi prav hladna. Vsled hladnega vremena je zaostala vsa rast, posebno še trta. Od 14. nadalje pa smo imeli prav kiasne, solnčne dni in izredno vročino do 21. Toplomer je kazal naprimer 19. zjutraj ob 10, uri na solncu 40 G, ob 1. popoldne pa 45 0. Bila je prav huda vi'o-fiina in še ob 5. uri popoldne smo imeli v senci 24 0 topline. 21. pa je bil silno soparen dan. Zfečer okrog 8. ure pa je nastal hud vihar z gromom in bliskom in prav Inidim nalivom. Okrog polu 9. ui'e pa je začela padati tudi nekoliko toča, ki pa ni naredila skoi'aj nič škode, ker je padala med dežjem. Veliko škode pa je naredil naliv po njivah, zlasti dragah, katere je zaplavil, in po vinogradih, posebno na novo rigolanih, ker je odnesel zemljo. Med tem pa, ko smo imeli pri nas od 14. do 21. silno vročino, kakor v sredi poletja, pa so imeli, kakor je pisal „Slov." št. 112., 19. maja, v Rimu in njega okolici sneg. Ta dan je hudo snežilo in je mraz močno škodoval nasadom in sadnemu drevju. Našli so tudi mnogo tie, ki so jiogiiiile vsled mraza, zlasti lastavic. Tudi 22. in 23, je hudo deževalo. Potem pa smo imeli do konca meseca lepo in gorko vi'cme.
Tudi mesec junij je bil izredno moker in neugoden. Od 1. do 4. snio imeli sicer krasno vreme in silno vročino, od 5. na- . dalje pa je skoraj vsaki dan deževalo, včasih celó večkrat na dan, in prav hudo. Imeli smo iia tudi večkrat nalive do 27. V noči od 23. do 24. pa je nastal ob polu 10. uri hud vihar z nalivom, med katerim je padala nekoliko tudi toča po Vrbovcih, Adlešičih, Selih in Mali '1'lešivici, ki se je poznala na trti in turšici, vendar ne prehudo. IHi mesec so mogli ljudje le malo delati vsleil vedne moče. Po.-iebno )ta je nagajalo vreme ob košnji, ker ljudje niso mogli sušiti in spravljati kitne, katere je
bilo sicer vsled prav obile moče veliko, kakor malokatero leto, in to celo po ko-■šenicah in Dubravali. Tudi za grozdje, ki je ravno cvetelo, je bilo to vreme silno neugodno. Zato se je pa prikazala že v drugi polovici meseca peronospoia po nekodi že prav obilo na trti, pa ne samo na listju, ampak tudi na grozdju, katero je precej uničila, ker ga ni bilo mogoče škropiti, ko je vedno deževalo. Napadla pa je ta bolezen ne samo trto, ampak tudi, kakor tudi leto preje, krompir. Pa tudi po drugih deželah je bil- ta mesec izredno neugoden In bolj podoben aprilu, kjer smo imeli silne povodni vsled obilih nalivov, kakor v Švici, na Tirolskem, Avstrijskem, Češkem, Ogrskem, Srbskem idr., sploh po srednji in južni Evropi. Drugodi pa so imeli zopet, kakor so pisali časopisi, mraze, točo, sneg. To čudno vreme in različne vremenske nezgode v tem letu od novega*leta sem, kakor tudi prav veliko povodni v premnogih krajih in deželah, spravljali so vremenoslovci v zvezo s Halley-evim kometom ali repatico, katero smo opazovali v tem letu meseca maja in junija, kakor so pisali časopisi (glej „Slovenec" št. 144 z dne 28. junija.
DomaČe in tuje novice.
Prezentacija, Novomeški kolegijalni kapitelj je za župnijo ňt. Rupert prezentiral g. Petra Natlačen, mestnega kapelana pri Sv. Petru v Ljub^ani.
Odvetniška vest. Tukajšnji rojak g. dr. Ivan Vasič je pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani napravil odvetniški izpit z odličnim uspehom in otvoril odvetniško pisarno v Novem mestu na Glavnem ti-gu v pritličju hiše pokojnega odvetnika g. dr. Karola Slanca.
Gledališka predstava. Bralno in pevsko društvo „Toplice" priredi na pustno nedeljo, dne 2. marca gledališko predstavo s petjem, živo sliko in burko v enem dejanju : „Mutasti muzikant". Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži prve 2 kroni, dj uge vi'ste 1 K. stojišča 60 h. Med odmori igrajo tamburaši. Predprodajo vstopnic je prevzel iz prijaznosti g. Ig. Sitar na Toplicah. Prijatelji društva ter prijetne zabave in smeha dobrodošli.
Umrl je v Novem mestu 21. svečana 1919 g. France Potočar, hišni posestnik, star 81 let. Pokojni je bil vzgleden kristjan in vzoren član tretjega reda. Udeležba pri pogrebu je bila nepričakovano velika v znak, kako tretji i'ed svoje dobre ude spoštuje. Naj počiva v miiu!
Razglas. Radi stalnega pomanjkanja kvàsa in soli zamorejo stranke, katere so dosedaj ilobivale pri tukajšnji mestni apro-vizaciji kruh, za nadalje — ako želé — dobivati moko. V to svrho naj se zglasijo pri tukajšiiem mestnem županstvu v soboto, 1. marca 1919, in sicer: Hiš. št. 1 do 100 od 9. do 10,; 101 do 200 od 10. do 11.; 201 nadalje od 11. do 12. Moka se bo oddajala prihodnji teden v sredo in četrtek, to je 5. in 6. marca 1919 v sledečem redu: Sreda: HiŠ. št. 1 do 20 od 8. do 9,; 21 do 37 od 9. do 10.; 38 do 55 od 10. do 11.; 56 do 70 od 1 1. do 12.; 71 do 96 od 2. do 3.; 97 do 124 od 3. do 4.; 125 do 140 od 4. do 5. — Ďetrtek> KiŠ. št. 141 do 152 od 8. do 9 ; 153 do 170 od 9. do lO:; 171 do 198 od 10. do 11.; 199 do 220 od 11. do 12.; 221 do 231 od 2. do 3,; 232 do 262 od 3. do 4.; 263 nailalje oil 4. do 5.
Zvišanje škočnin za državne žrebce. Vsled izredne draginje krmil in drugih potrekščin za žrebce je dtJŽelna vlada za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani zvišala skoČnino za državne žrebce jio Kranjskem, Štajerskem in Koroškem in sicei'za žrebce težkih pasem na 30 K, za žrebce lahkih jiasem pa na 25 kron. Zvišanje velja za skočno dobo 1919. 1. Nihče ni dolžan plača^' višje skočnine,
nego je določena. Ta odredba iie zadeva Žrebcev, Id so zasebna last. — 1'redstojiii-štvo za kmetijstvo. Povei jeiiik : Kalan, m. p.
Naknadna begunska podpora. Pii povei'jeiiištvn za socijalno skrb se dan na dan množijo prošiijc radi izplačila naknadne btiginiske podpore. Iz mnogih izmed teli prošenj ae da sklepati, da begiinet mislijo, da izgubijo pravico do te poilpoie, ako se sedaj ne zgiasijo zairjo, čeprav nimajo potrebnih potrdil in dokazil, da bi se jim mogla podpora že sedaj izplačati. To pa je zmota. Pravica do naknadne begunske podpore ostane, ter se zanjo ni treba nanovo priglaševati. Poverjeništvo za socialno skrb je izdalo naredbo, na podlagi katere se more naknadna begnii.ska podpoi'a pod gotovimi pogoji že sedaj izplačevati, le zato, da pomore nekateriiti beguncem, ki žive v bedi, pa nioi'ejo jasno dokazati, da jim gre omenjena podpora, ter da je še niso prejeli. Vsi drugi dobe to podporo pozneje, ko bo mogoče zanesljivo dognati, kdo ima pravico do nje, pa se inn še ni izplačala. Zato opozaijamo vse begunce, naj tie vlagajo nepoti'ebnih prošenj, kateriii itak ni mogoče vpoštevati, tenivei naj počakajo, da se raztnere toliko uredijo, da bo mogoče pričeti z izplaČf vanjem. Če se poverjeništvu za socialno skrb posreči dobiti tozadevne spise od okrajnih glavarstev v zasedenem ozemlju, bo to itak takoj razglasilo. — Poverjeništvo za socijalno skib.
Vreme. Mesec sušeč še tudi ne bo posebno prikupljiv s svojim nestaTiovitnim vretnenont, V prvem tednu misli biti inrzel, neugoden in vetroven; v drugem tednu še bolj mrzel; v tretjem tediui naravnost neznosen, deževen, vetroven in snežen in v četrtem tednu sicer prav mrzel, ampak z lepimi solnčnimi popoldnevi. Seveda, Če ne bo tako, bo pa drugače.
Fruiijo Netiljiiuei':
Predpustnica.
Moj griček je mali od snega zasut, >	moj fántiČ pa zali'
je v Škornje obut.
Pa pride v goi'lco, kjer doinek je moj, očeta povpraša, kako je z menoj.
„Imela bi i'ada prav lahke sani in konja, ki petnajst visok je pesti.
S sanmi tii s konjičem odšel mi je sin, nikdár se ni vrnil iz tujih <la^jin.''
„„Ne brigajte, očka, za to se, nikari Uiiiétnik sem velik: kovač in kolar.
Sani bodo kmalu vrb vaše goié, in jaz linam zdiave roke in nogé.
V dolino popeljem nevesto si sam in domek in srce ljubeče ji dam!""
Važno za vojake; invalide; vdove in sirote.
I. Pristojbine vojakom, ki gredo na zdravstveni dopust, Za ono moštvo, ki je poslano v svrlio pravočasne in hitre izpraznitve bolnic na dopust iz zdiavstvenih ozirov iz bolnice, velja odlok bivšega c. in kr. vojnega ministrstva od dne 1. aprila lí)18, odd. 14., št. 4240.
Prosilec imu pravico do dnevnega pavšala treh kron. Ta pavšal se' pri dopustili do Stil ih tednov za ves čas dopusta
(lo je 28 dni) izplača vnaprej pred od-bodoin. Znesek izplača bolnica, ki pošlje moža na zdravstveni dopust. Če traja dopust več kakor štiri tedne, dobi moštvo Le pi'istojbine naknadno pri kadru, pri katerem se ima javiti po preteku dopusta. Na prošnjo pa ti kadri lahko znesek tudi mesečno pošljejo prosilcu na doptistii po pošti.
Ta pavšal treh kron na dan, gre tudi možu, ki je poslan na zdravstveni dopust do treli mesecev iz kakega okrevališča (oddelek za rekonvalescente).
Če vojak na kakem zdravstvenem dopustu potrebuje zdravnika, naj se ga da v bližnjo vojaško bolnico ali pa v bolnico Rdečega križa.
II.	Pristojbine vojakom, ki sevrač^o iz ruskega ujetništva. Vojaki, ki se vrnejo iz ruskega ujetništva, dobijo vse piistoj-biiie za čas ujetništva. Gredo naj radi tega k gospodarskemu uradu pristojnega polka. Ako pa ta polk ni sedaj v našem ozemlju, naj se obrnejo oni od bivše skupne vojske (infanterija) k Ijubljaiiskeuui pešpolku, oni bivšega domobranstva k slovenskemu planinskemu polku, a oni tojjuištva k toi)ni-škemu povelj-^tvu v Ljubljani. Pripadniki bivšega 97. peSpolka naj to opravijo pismeno na tržaški pešpolk v Mariboi'u.
III.	Civilna obleka odpuščenih vojakov.
če se je civilna obleka izgubila ali pa iz ka-kegadrngegavzroka ni dosežna.seima možu vporabna vojaška obleka kot nadomestek izročiti. Je bil torej mož od svoje vojaške oldasti s porabno vojaško obleko odpuščen ali se je s tako z bojišča vrnil, nima več pravice do oilSkoilnine, ker že ista obleka kot nadomestek velja.
Ako je mož svojo civilno obleko pri kateretn krdelu v območju iSlovenije shranil, se ima osebno, pismeno ali po kakem zaupniku na dotično ki'delo obrniti tei' tam svojo obleko prevzeti. Če obleke ni več tam, lahko pi'izadeti s tozadevnim potrdilom pi'i oblasti, katera ga je odpustila, odškodnino zahteva,
Ako je pa krdelo, pii katerem se jo obleka shranila, izven območja Slovenije (v nemški Avstriji itd.) — ima prosilec prostiji za odškodnino priložiti izjavo, da je svojo civilno obleko svoječasno pri vojaški npravi sbi'anil ter je ni več vrnjene dobil; tako izjavo ima pristojna občina in oi'ožniŠtvo potrditi. Razen poti'dila, oziroma izjave, da se je obleka izgubila, se ima prošnji priložiti tudi potrdilo, da se je vojaška obleka resnično vojaški upravi vrnila; ta potrdila izdaja dotično poveljstvo, katero je vojaško obleko prevzelo. Tako opremljene prošnje se naj jiotom občinskih uradov vojaški intendanci v Ljubljani pošiljajo.
Upravičene pi'ošnje se bodo vpoštevale ter bo deželna vlada, ozir. vojaška uprava odškodnino v denaiju do največ BO kron ali pa civilni obleki v natuia poravnala.
IV.	Pokojnine invalidov, vojaških vdov in sirot in vojakih vpokojencev za februar. Vsem tem osebam izplačuje pokojnine, iri-valiilnine in preski'bovalnine še vedno penzi jska likvidatura na Ďunaju.
Za mesec februar so bile že pripravljene vse izkaznice, da sc izplačajo kakor doslej potom poštne hranilnice na Dunaju. Ker [la je promet dunajske poštne hranilnice za našo državo bil ravnokar ustavljen, se je naša vlada potrudila, da se li zneski vendai' pošljejo potom dunajske poštne hia-nilnice, kar se bo /^godilo v nekaj dneh. Zato naj niliče ne pošilja pritožbe na Dunaj , ali na vlado v Ljubljani, ampak naj po-ti'pi nekaj dni.
V.	Zaostale pokojnine invalidov, vdov in sirot. Penzijska likvidatura na Dunaju iz)dHČuje potom poštne liraiiiltnce na Duuaju tudi vse zaostale pokojnine Še vedno vojakom, vdovam in sirotam in invalidom. Pri ogromnem Številu teh oseb in vsled pomanjkanja ui'aditiškiii moči pa vendar marsikdo ni dobil penzije že več mesecev., Koitnir se i'es mudi za detiar in ne iitoi*« počakati, naj svojo pokojninsko polo in
zadnji odrezek poštne nakaznice pošlje na „tvomisijo za preskibo vi'ačajočih se voj-nikov" v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4. Navede naj natančen naslov in za katere mesece iuia dolnti Še pokojnino. Vsi dopisi glede zaostalih penzij naj se pošiljajo samo tej komisiji, ne pa poveijeništvu za socijalno skili ali konzularni agenturi na Dunaju. Pi'i tej komisiji naj se oglasijo tudi stranke, ki prihajajo v teh zadevah v Ljubljano.
VL Podpore vojakom, ki so odpuščeni iz vojaške službe. Ob odho<iu iz vojaške službe je tiiarsikak vojak popolnoma brez si'edstev; Če je iz zasedenega ozemlja, tudi nima nikamor iti. Da se pomaga takim vojakom za prvo silo, doklei' ne dobijo pri-mei'iiega dela, se jim bodo ob odpustu iz vojaške službe izplačevali pi-i pristojnih vojaških oddelkih prispevki za preživljanje vsaj za eden teden.
VII. Trafike. Tratike na splošno še niso razpisane. Zato naj vojni slepci, invalidi in svojci jiadlih, ki mislijo prositi za ti atike, ne vlagajo že sedaj svojih prošenj. Razpis posajiieziiili tralik po celi Sloveniji bo objavljen v časopisih. Tedaj bodo razglašeni tudi vsi pogoji in navodila za sestavo prošenj. Takiat bo šele pravi čas za vlaganje. — Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socijalno skrb.
Ker so vsi deiiiiriii zavodi vsled iireolillice denarja zuiitiili obresti, jc tudi podpisana po-sojihiifa znižala s 1. iebruaijcm 1.1. za hranilne vloge obresti na, l'/a^/o; po.iiojila pa na !i7o- ~ Hranilnica i« posojilnica v Kandiji, 24. lebruarja 1919.
Razvedrilo.
Predpustna, „Star, neizobražen in prav reven fant iŠČe izobraženo nevesto, ki ima saj 93.451 kion iu t2 vinai'jev premoŽenja. Re^ne ponudbe s staro fotografijo sprejema „luirent" v Deveti deželi."
Malo denarja, slabo blago. Stara gospa je čutila, cia so njeni dnevi šteti. Tedaj i'Cče svoji zvesti služkinji: „Ljuba Katrca! Ski'bi me, kaj ho s teboj po moji smrti. Najboljše bi bilo, Če se omožiš. Ali iiuaš kaj pi'ihi'anjenega?" — Služkinja: „Kako bi si naj kaj prihranila v vaši službi iti v sedanji draginji!" — Gospa: „Imaš prav, Katrca I A pomagati ti hočem sedaj. Tukaj imaš 100 kron, pojdi in si poišči ženina, ki ti ho vŠeč!" — Čez nekaj ur se Katrca vrne v spremstvu uioškega z 1'udečimi lasmi in brez leve noge; bilje tudi sicer na vse načine pohabljen. Gospa se je prisrčno nasmejala, ko je videla tega grdega človeka. Ko je odšel, je začudeno vprašala ICatrco: „Kaj pa misliš, da si izbei'eš takega spaka za moža?" —Katrca odgovori: „Gospa, kaj se pa dobi danes za 100 kron?!"
V	ljubosumnosti. Soproga: „Franci, pokaži mi pismo, ki si ga ravnokar oilpil; na na,slovu vidim, da je pisala ženska in ti si ves prebledel, ko si ga čital!" — Soprog: „Tukaj ga imaš, saj je račun tvoje šivilje!"
Zadovoljen. A: „Ali si ti tudi za to, da postanejo Ženske enakopravne z moškimi?" — B: „Gotovol Saj potem ne bodo nmgle biti veČ, kakor mož!"
Pri razporoČitvi. Sodnik : „Vi ste imenovali vedno svojega moŽa preŠiča in pijanca! Imate -še kaj druzega omeniti. — Žena: „Mislim, da je dovolj!"
Po polnoči- Možu, pvišedšemu iz gostilne, priliči ob sobnih vratih pisker z rožami naspi'oti. — „No staia ! Ti pa vedno sanjaš o rožcah!"
• Priporočilno, ženitbeni posredovalec: „Gospod, zakaj pa vendar nočete vzeti one dame l,am ? S to je bilo že več gospodov popolnoma zadovoljnih in srečnih!"
V	prepiru. Razjarjena žena: „Grdi dedec, pokažem ti takoj zobe, če mi ne odnehaš!" — Mož; „Avša, pusti jih rajši v ustih!"
Listnica uredništva in upravništva.
U))i'03tite, renjciii (Íojřisovíilci, da ne moremo vse poshuic tvarine objaviti v da-naSiiJi številki, Pride vse na vrsto. — Danes imajo vsi oni iiaročuiki riideC« črto na prvi struni lista, ki iiiun še niso poshdi niiroCniuc /-a jireteieno leto IS) 18. ('e ne spn-jineino denarja v 14. dneh, iistiivinio list.
Odvetnih
iïi\m Vasic
naznanjo, da je otvoril odoetni^liĐ pisarno v Nouem mestu
Pojasnilo.
ČiU se v Dolenjskih Novicali, da sem ja/. /.nuno obrekovanje spravil lui Jan, ker pa to ni rosi sem ravno lako slišal od drugih, kakor drugi od meno, namreč od fç. Franca Uukovca in oJ gospe Rui.ir, oba VI Dr^ke, katera tudi lahko dokažeta, Joîef PIrnar.
(Ker jo /.adiijič bila pomota pri ^latisku lega pojasnila, prinesemo »iant;a popravek.)
v
Zenitbena vest.
Mlada, inteligentna gospodiimi z 80,000 R premoženja, se iSeli v svrlio žcnitve seznaniti •L mladim, izobražcmni gospodom, Četudi bren prcmožcuja. J'iSe naj se in pošlje slika na iipriivništvo Dtd. Novic pod niialovom; „Kedor išče, ta najde."
Aro dobi na^aj Sï^j^S:
dne 17. februarja 19Í9 pred VindiSerjevo goetiliio v Kandiji. Natanfino naj navede, koliko je dai are in -m koliko se je pofçodi], in kakšno svinie je bilo. řlgtasi BO naj pri Ivani KleSiii, Gorica, p. heskovcc pri KrSiteni.
Oglarji
večje število, proti dobri plači in hrani - opekarski delavci za navadno opekarno - în kuharica starejša, samostojna gospodinja, pod najugodnejšimi pogoji, se sprejmejo na posestvu sir KRUPA, p. Gradac, Belokrajina.
ilrf^nrPI	veselju d« sedlarsko
VJ^CII^d ohrli, sprejme Fniiic .laiiževič v Št. .Jerneju.
HIŠA z vrtom naprodaj.
Hiša je dvonadstropna na Glavnem trgu v Novem mestu. Natančneje se izve ravnotam, hišna št. 47.
Qtoirin se dobi pri Matko Mafoviču, mizar v Novem mestu, in se vpostavl, v okvirje (okna). Ob enem se priporoča za naroči nii/arske stroke vseh del.
Kloktričiifl zïoiice, telefone, Kvoiice na olektriěiií tok s traiisťoriiiatori iu 7. vainostjo (Siclipriniii) in tsu t to stroko spadajočii delu in popnivke iv vš ii j eni liitro in xuiiesljivo. /aioi[*A električnožice. Knpujeni tolfii'onske predmote nove in rilhljene. — So priporoCju« za mnoga nuroiila
1. Uolenjski iipťíljavef ř;vonil
J. Tomše, sobni elektroinštaiater
Novo mesto - Navodni dom U5.
Čokolada, čaj, kava, prav dober kavni nadomestek, cikorija, izboren esenc za čaj - nadkriljuje vse dosedanje - samo dve žlici v čašo tople vode napravi najboljši čaj z rumom ; sukanec, svila, drete, toiletno milo, trpežni čevlji, usnje, blago za ženske in moške obleke, platno, rjuhe in drugo - se ceno prodaja
V skladišču Balkan, v prostorih mlekarske Zve^e, 1. nadstropje, Alojzij Olifčič v Ljubljani.
08836346